Po ienshem svetu Mali izpod gore Olike Učiteljica na deželi je pogosto edina priča kričeče bede« katere žrtev je zlasti naša mladina Elo Justin; V šolo (lesorez) Eden izmed mojih malih dečkov me je nedavno presenetil. Prinesel je polletno spričevalo nepodpisano nazaj v šolo. Ko sem ga vprašala, zakaj ni dal spričevala staršem v podpis, kakor so to storili dru- gi, mi je odgovoril: »Mama so že spali, ko sem prišel domov.« Saj bi lahko dal očetu! Kdaj pa si pri- šel domov, da so mama že spali?« »Očeta ni doma. Na vojaških vežbah so. J" z pa sem prišel domov, ko je bilo že tema. še'o smo imeli popoldne. Vlak pri- pelje v P. šele ob petih. Uro in pol hodim do naše vasi od pv^staje. S. je tik pod vrhom gore Oljke.« »Kaj si sam priprav:š večerjo?« jMa -a mi priprav'jo preden ležejo. Saj to je samo ob torkih in četrtkih, ko ima- mo p:po'dne šolo.« »Kdaj pa. moraš zjutraj vstati, da prideš pravo" h-no na vlak?« >Ob štirih.« * Govorila sem z ženico. Suhljata, rume- na v lice je stala pred menoj, vsa drobna in na videz štiridesetletna. Pa jih ni štela mnogo čez trideset. Naravnost in odkrito rn\ ie gledala v obraz. Zdelo se mi je, da pr č kuje očitkov in da že pripravlja orožje proti njim. še več: zdelo se mi je, cla se sveti v njenih očeh majhna, prav majhna iskrica zaničevanja. Vem, od daleč hodi vaš mali, gospa. Zr^o slabo napreduje v šoli. Vidim tudi,« sem hitela, da pogasim tisto iskrico v nje- nih očeh, »vidim, da je fant bled, nervozen j?. Saj razromem. Zgodaj vstaja, pozno hodi spat. Nima časa za učenje. Težko je to aa otroka.« ženica je molčala. Menda je čakala, da spregovorim še kaj. »Moža imate na vežbah?« :*že precej časa, gospodična. In je res terko, kaker ste rekli. Ne samo za fanta, tudi zame. Kaj bi vam pravila! Sami veste, kako je danes. Moža so mi vzeli; ravno ko je dobil delo. Tako dolgo je čakal nanj! In kaj bi s tistim, kar dobim od ob- čine! Fantu za vlak in za zvezke pa vča- sih za kanec masti. Kje je še vse drugo! Doma imam še manjše, kakor je ta, ki hodi v šolo. Pa si pomagaj! Hodim v P., v gostilni pomagam, dvakrat na teden, peem, rib^m. sekam drv3. Pa to je pre- malo, da bi .se človek enkrat na dan po- šteno najedel; zdaj, ko je vse tako drago. Nesem petdesetak v trgovino in kaj do- bim? V žepno ruto bi lahko zvezala tisto, ka.r prinesem domov. Fant se vam zdi bled? Kaj ne bo! Ob štirih vstanega oba, ke*- odpelje vlak ob šestih, in kadar grem v gv-vstilno delat, greva skupaj v P. Uro in jy> 1 hodiva. Ni lahko to za otroka, saj im komaj trinajst let. V tem snegu! Kar poglejte, kakšne čevlje ima! Prej se je kn»..a najedel čez poldne, zadnje čase pa ga ne more pojesti mnogo in pride domov lačen ko volk. Ti pa daj in daj in daj! Včisih pride tako zdelan domov, da kar leže ko po-'e. Seveda, kdaj pa naj se po- tem uči? Menda se največ nauči zjutraj v šoli, ko ob pol 7. pride z vlakom. Veste, gospodična, da vam kar po pravici povem, jaz ga niti posebno ne silim k učenju! Cesar otrok ne more, pa ne more! Lačen in zbit nai sede h knjigam! Naj gospoda to poskusijo! Pa tisti, ki cene živilom ta- ko navijajo! In tisti, ki so krivi, da je vojska po svetu! Saj pravijo, da zaradi tistih, ki delajo vojsko, jemo zdaj tak kruh. Jaz se ne razumem mnogo na te stvari, gospodična, vem pa, da vse to ni prav. Sicer pa —!« Zamahnila je z roko in st!snila ustnice, trdno odločena da ne bo več govorila o tem. — Fta'a sem pred m'o bre^ besed In kai raj ii tu^i noreč°m ? Vse je res, kar je povedala, in tudi tisto je res, kar je za- mo1ča1a. — Zazvonilo ie in iz razredov so se vsul! ot oci. M jhni š">lerčk!, d~k'eta veliki fantje iz četrtega razred" Po hodniku je prihajal tudi n;en fant. Bil je v zedregi, ko naju je zagledal. Obotavljal se je. ne vedoč. ali nai pristopi ali ne. Roki je ner- vozno drgnil z dlanmi dmfro ob drufro. Upi ie detal vselej kadar je .stal pred tablo. Tnko krčevito jih je drgnil, da so bile vča- sih vse rdeče. — Ozrla sem se v mater. Gledala no in Tiremkaia z oč- mi vsak sinov korak. Vsa ostrina je iz- ginila iz njenih oči, poteze v obrazu so se ji ublažile, obraz ji je postal mehak in topel. »Pojdi, Janez.« Prijela ga je za roko, me pozdravila in stopila na stopnice. »Danes pojdeva skupaj domov, Janez,« sem jo slišala. Tesno se je stisnil k ma- teri in se gredoč oziral name. Tudi ona se je ozrla, potem pa je prijela sina čez rame in ga vodila med gručo otrok. Gle- dala sem za njima skozi okno. Stopical je moško poleg svoje drobne matere. Dobro mu je dela misel, da bosta danes skupaj lezla v hrib, na goro Oljko. Kaj je kuhai v mladi glavici? Na/jbrž je sOtlenil, da bo utri vstal nekaj minut prej in zakuril v ognjišču, ko bo mati še spala. Vstala bo, stopila k ognjišču in presenečena bo uzrla ogenj. In kravo bo pomolzel. Zvečer, ko pride iz šole, ji bo pomagal v hiši in v hlevu vse do takrat, ko se oče vrne. Vse ji bo napravil! Učil pa se ne bo! Ne, učil se ne bo! Najbrž je bilo tako, kajti z njegovim znanjem v šoli je šlo navzdol Postal je še bolj zakrknjen in za šolske stvari še bolj apatičen. * Včasih stopim v šolsko kuhinjo, v veli- kem odmoru, ko dobe otroci zakuhano ju- ho. Prej je še nekako šlo. Dobili so velik kos tečnega kruha k juhi, na juhi pa bele rezance in zmleto meso. Danes pa plavajo na juhi črni makaroni in kruha ni vselej zraven. Z lačnimi očmi čakajo otroci, da pridejo na vrsto. Mnogi med njimi so tešči od zjutraj. Pozimi je to huda reč. Neka- terim je juha le južina, posebno tistim, ki lahko plačajo dinar zanjo, mnogim pa je juha kosilo in južina hkrati. To so »za- stonjkarji«. Tudi moj fant, oni izpod Oljke, je med zastonjkarji. Kmalu potem, ko sem go- vorila z njegovo materjo, sem spet sto- pila v kuhinjo. Zagledala sem ga med tovariši, ki so sedeli za dolgo mizo in jedli. Kazal mi je hrbet in me sprva ni ugledal. Potem pa me je nekdo opazil in opozoril druge name. Fant izpod Oljke se je sunkoma ozrl in zardel. Sredi najbolj hlastnega zajemanja z žlico je obstal. Bli- skovito je pogoltnil grižljaj in obsedel, v zadregi krčevito vihteč žlico v rokah. Iz- podbuaila sem jih, naj jedo naprej. Drugi so nemoteno jedli, moj mali dečko pa se ni več pritaknil jedi. Sluteč, da nisem pri- šla ob pravem času, sem odšla. čez nekaj dni se je fant javil pri meni in rekel, da ne bo več jedel v šolski ku- hinji. Zakaj pa ne, Janez? Mečkal je in mečkal, drgnil dlan ob dlan, zardeval in pobledeval, povedal mnogo in nič, pravega pa le ni izdal. Tisto, česar ni povedal, sem uganila. Ni hotel jemati miloščine, ker je bil slab uče- nec. Mislil je, da dobe juho le dobri učen- ci, ki se izkažejo »vredne« tiste uboge juhe. On pa je imel izgrajeno mišljenje: ni hotel postati »vreden« daru. Dobro vem, kaj je vrtalo v njem! evi živilski trg naj bo pokrit in zaprt Sobota na živilskem trgu Prva obnovitvena dela ljubljanskega ži- vilskega trga so se že začela, živilski trg naj bi se končno uredil našemu času pri- merno, ustrezajoč modernim higienskim zahtevam. Ker so gospodinje, ki hodijo dan za dnem za trg nakupovat, ob vsa- kem vremenu, pozimi in poleti, prav tako kakor prodajalke, najbolj zainteresirane pri tem, je prav in umestno, da nam po- vedo svoje mnenje in svoje nasvete, kako naj bi novi trg najbolje ustrezal potrebam enih in drugih. Projektanti tržnice za mesarje so gotovo predvidevali večji obseg, kakor ga Ljub- ljana trenutno potrebuje, zato bi bilo do- bro, če bi se prostor, ki bo odveč, porabil za ribarnico, saj je naš ribji trg tako skro- men, da bolj že ne more biti. Naše gospo- dinje bi rade kupovale žive ribe in bi se z dobro urejenim ribarskim oddelkom trgo- vina z ribami lahko mnogo bolj razmahni- la. Mesarske tržnice naj bi imele tudi po- seben oddelek za zaklano perutnino. Perut- nina naj bi bila bolj očiščena ter primerno zavarovana pred mrčesom In prahom, zla- sti pa spravljena na hladnih prostorih. Stalne prodajalke sadja si želijo vsaj de- loma zaprte tržnice, kjer bi imela vsaks svoj oddelek s primerno shrambo. V hudi zimi naj bi se prostori segrevali, kar ne bi bilo dobro samo za prodajalke, ki mo- rajo vse dneve prezebati, marveč tudi za sadje in zelenjavo, ki bi bila tako obvaro- vana pozebe. Hodnik pred stojnicami m med dvema vrstama stojnic pa naj bi bil pok lit, da bi bile tako kupovalke zaščitene pred dežjem in snegom. — Dobro bi bilo, da bi se upoštevala upravičena želja pro- dajalk in kupovalk po zaprtem zelenjad- nem trgu. Zagreb, ki ima mnogo manj padavin kakor Ljubljana, ima vendarle za- prto m pokrito tržnico; tem bolj je to po- trebno v Ljubljani, kjer imamo v letu več deževnih kakor suhih dni. Tc je posebno v interesu prodajalk, ki pridejo pogosto zjutraj že vse premočene na trg in so po- tem še ves dan izpostavljene dežju in vetru Pa tudi nakupovanje z odprtim dežnikom v roki in v gneči, je dobrota ljubljanske- ga trga, ki se ji bodo gotovo vse kupovalke z največjim veseljem odrekle Trg naj bi bil regulator cen, nakupa in prodaje. Tako pa je naš trg, ki je izpostav- ljen vsem vremenskim nezgodam, od njih tudi odvisen. — Posebno pozornost zaslu- ži perutninski trg, za katerega so potrebni hladni, pokriti prostori s tekočo vodo. Na tržnih mizah naj bi stali lični, dovolj pro- storni in visoki kurniki, za hitro in lahko čiščenje pa naj bi bila na razpolago cev s tekočo vodo, ki bi odpiavijala vso nesnago v kanal. Perutnina naj bi se prodajala na težo, kar bi zelo poenostavilo in olajšalo prodajo obema strankama. Nakup na te- žo, ki je bil s posebno določbo uveden s prvim februarjem, morajo gospodinje le pozdraviti, ker je tak nakup ranogo bolj gospodarski kakor pa tisto merjenje na litre in merice, ki je bilo doslej pri nas v navadi. Kmečke prodajalke in branjevke morajo biti strogo ločene, da se prepreči nedovo- ljeno prekupčevanje; po oddelkih naj bi bi- le postavljene klopi — shramba za kolesa, prtljago, garderobe in higienično podzem- no stranišče — to so vse stvari, na katere se pri novi preureditvi živilskega trga go- tovo ne bo smelo pozabiti. Navada — železna srajca Nekaj napotkov ljudem, ki so zašli v kritično starostno dobo V splošnem živijo ljudje v veri, da so na svetu dobre in slabe navade. V resnici pa so vse navade slabe, ker polagoma zavzemajo mesto živih čustev, zagonov in doživetij, in če se jih o pravem času ne rešimo, polagoma pokrijejo naše življe- nje kakor plesen in ga tudi povsem za- duše. O človeku se reče, da je žival navad. To je precej bridka, a resnična beseda. Z navadami izgubi človek mnogo svoje člo- veške oblike, svobode, moči in sposobno- sti in se na prav udoben način prilagaja stopnji živali. Marsikateri človek je celo ponosen na svoje priljubljene posebnosti in rad govori: Moja navada je... S tem hoče reči, da je človek načela in da nikoli ne zataji svojega značaja, pri tem pa ne pomisli, da prav na ta način polagoma ubija svojo osebnost. So ljudje, ki ne mo- rejo zaspati, če na poseben način ne ležejo v posteljo, ne vedo pa, da vendar svoj položaj v postelji med spanjem vsako noč po desetkrat ali stokrat premene. Neka- teri morajo sedeti za pisalno mizo po ves dan tako, da levo nogo prevržejo čez des- no, a kadar v razmišljenosti napravijo obratno, jih mine volja do dela. Drugi so spet ponosni na to, da vsak dan kosijo ob 12.30, in zaženejo vik in krik, če se enkrat pojavi juha šele ob 12.35 na mizi. Nekateri Imajo navado, da vsak dan, po- leti in pozimi, vse leto in vse svoje življe- nje, jedo po strogem redu ene in iste re- či: v nedeljo svinjsko pečenko, zvečer isto pečenko mrzlo, za zajtrk poldrugo skodelico bele kave in žemljo itd. Pola- goma jim pride v mozeg in kosti, da ob vsakem letnem času zmerom uživajo ista jedila, čeprav vsak pameten človek ve, da mu taka navada ne more biti v korist. Ali je prav, da človek pri štiridesetih letih vsak dan točno ob isti uri stopi v zakajen gostPniški prostor in posedi z ljudmi svojih let tri. štiri, pet ur, pije in kadi? Narobe je, če človek vsak večer to- liko ln toliko ur igra šah, posluša radio, meče karte. Ne moremo reči, da bi bilo treba tak način zabave vobče odsvetovati, odločno pa je treba odsvetovati zabavo, ki se je zavoljo rednega ponavljanja spre- vrgla v navado in razvado. Navade mu- mificirajo življenje tako, da se zunanja oblika življenja sicer ohrani, pač pa za- mre bitje srca. Res je, da je človeku po- trebna določena mera reda, ne more si vsak trenutek izmišljati spremembe, ni- kakor pa ne sme postati suženj one re- dovite pravilnosti, ki vlada v naravi, saj je njegova naloga, da si v življenju sam ustvarja red. če navade lahko iz mladih ljudi napravijo starce, lahko dozorelemu življenju groze s smrtjo. Po štiridesetem letu mora človek na vsak način spreme- niti svoj življenjski način. To pa ni mo- goče, če se ne reši svojih nap^k. človek ne sme vsak dan začeti na is* način, vsak dan je treba najti drugačen začetek. Ob istem času vstajati, umivati se in zajtrkovati, ni dobro. Za človeka nad štiridesetimi leti se priporoča, da začne svoj vsakdanji posel vsak dan ob drugem času. Za človeka teh let ni dobro, da spi zmerom enako dolgo. Osem ur spanja na dan — to je pravilo, ki velja samo za mla- dega človeka, čeprav lahko tudi vsak mla- denič iz lastne skušnje pove, da mu do- bra, zdrava zabava, ki prinese nekaj res- ničnega užitka, lahko nadomesti del span- ca. Po štiridesetem letu mora človek pa- ziti nase če bo objektivno opazoval sa- mega sobe, bo ugotovil, kako se počuti po dveh in kako po dvanajstih urah span- ca, in bo spoznal, da mu je včasih treba več, včasih manj počitka, včasih pa mu bolj dobro dene kratek nočni izprehod, ne- kaj minut telovadbe ali sveža kopel ob sončnem vzhodu. Vroča kopel ni zdrava vsak dan. ker uničuje kožo; zato je dobro, da se enkrat kopljemo v topli vodi. nasled- nji dan vzamemo samo mrzel tuš, nasled- nje jutro se samo izmasiramo, naslednje jutro pa samo odrgnemo z vročo brisačo, naslednji dan pa se spet masiramo, do- kler koža ne postane gladka in svetla. Jasno je, da od stalno enakega zajtrka ne moremo pričakovati posebnega haska. Zajtrk je treba menjavati vsaj v sk'adu z življenjsko dobo. Včasih je dobro zajtrk opustiti ali pojesti kaj, česar še nikoli ni- smo. Vobče ne bi bilo treba redno jesti, zlasti kadar Ima človek štirideseto leto za sabo. Vedeti je treba, kaj nam najbolje prija ln kdaj. Slabo je, če se človek na- vadi posameznih jedil. Organizem zame- tu •'e navade in tisto, česar smo se priva- dili, čez čas le s težavo prenašamo. Spre- memba v hrani in borba proti navadam sta vir mladosti, še boljši in lepši vir mla^ dosti pa je post. V prehodni življenjski dobi morajo ljudje vedeti, da nudi post velike dobrote in izredne možnosti rege- neracije telesa, če mu za nekaj časa daste počitek in mir. Takrat telo nabira nove moči. Ravno nasprotna od posta pa je na- vada, da si človek neprestano maši v usta, bodisi cigarete, bonbone, žganje, vi- no, pecivo, sladoled ali karkoli. Nekntere teh reči veliajo za osvežujoče in pož'vlia- joče. V resnici morda prvikrat imajo tak- šen učinek, a ko postanejo navada, da se človek neprestano osvežuje, pa ga naprav- ljajo samo lenega, počasnega, hromesra. Navada nam preprečuje snoznati, kaj nam življenje dela bogateiše, kaj bolj siromašno. Navada nam onemogoča živeti svobodno življenje. V kratkem času nam postane potreba, ki se je ne moremo več otresti, človek, ki prvikrat prižnre c:ga- reto, postane kadilec, človek, ki kdai na kdaj popije koz^-^c vina. pijanec, a člo- vek. ki mnogo je požeruh, če začnemo borbo proti navadam, šele z grozo sprevi- dimo, da tam, kjer je cvetela navada, nič ne rase. Kdor se posti m a ga r j samo tri dni, bo opazil, koliko misli je doslei pri njem zavzemala sama jed in kako težak se mu zdi en sam dan. na katerep-a ni ni- česar zau*il. Nič več se ne bo čudit da mnogi stari ljudje, ki nimajo nob^n^ga posla in nobene skrbi, žive samo od ob~o- ka do obroka. A v bistvu je takšnim starcem vsak človek enak. Navade nam življenje napravljajo topo in togo. zato jih moramo pomesti iz življenja, če ho- čemo doseči kaj novega. S starimi nava- dami ne moremo dobiti novih življenjskih oblik, kakršne zahteva doba po štiridese- tem letu. Veliki možje Angleška literarna zgodovina ne beleži nikakih moških potomcev velikih pesni- kov, umetnikov, učenjakov in politikov. Chancer, Shakespeare, Spenzer, Butler, Covvper, Goldsanith, Scott, Byron in Moore niso nikogar zapustili bodočemu svetu, prav tako Drake, Crormvell, Monk, Marl- borough, Nelson Strafford, Ormond itd. Podobno listo bi lahko sestavili tudi za Amerika. Pričnimo z Washingtonom, o katerem govore, da ga je previdnost pu- stila brez otrok le zato, da ga more nje- gova dežela imenovati »očeta«. Mislili bi, da je obžalovanja vredno, da so ti veliki možje ostali brez ali le z red- kim potomstvom, vendar to dejstvo ne vpliva niti najmanj na njihovo delo. Ni- hče ne bo trdil, da bi jim več dolgovali, če bi svetu dali le potomce ln nič drugega. »Oni, ki ima ženo in otroke, je zavzet po svoji dobri in slabi strani, kar ga od- teguje od velikih namer in podvzetij,« pravi Bacon. Neporočeni možje ali možje brez otrok so nepobitpo največ prispevali k blagostanju človeštva. Vežejo se in tako rekoč poroče z javnostjo, ji posvete vso svojo bitnost in vse svoje sile — kratko, služIjo le njej. Ti nazori so splošno v veljavi. Vsi vemo, da svet s temi možmi več pridobi kakor izgubi in zato ne smemo tarnati. vraži nas rednlkov V starih običajih, ki so se ohranili med našim ljudstvom, razbiramo odtenke življenjske kul- ture davnih rodov Na pust opravljata gospodar, pa tudi go- spodinja razne pomembne stvari. Zanjice so naredile po končani žetvi iz »šilj« »douž- njek« in ga odnesle domov. Svoj čas so naredile tak venec tudi za upravitelja gra- ščine, ko so tlačani končali žetev, če ne že na pust, tedaj pa vsaj na pepelnico odnese »doužnjek« »vertivja« na dvorišče in na- trosi v njegovo sredino zrna za kokoši. Kokoši neso nato vse leto prav pridno. Na pustni torek pa dajejo kuram pičo v obroč tudi zaradi tega, da nesejo potem vse v določenem nesišču. Belokranjci pa naredijo tega dne kolobar iz vrvi in vanj nasujejo kokošim piče, da bodo pridno nesle. Da pa bodo nesle v skupnem ne- sišču. jim dajo na pust pičo v rešetu. Gospodar pristriže na pust s škarjami na vseh štirih oglih vinograda po eno vejico, da ne bodo ptice zobale grozdja. Na »veli- ki pust« mora gospodar povezati vsako de- blo v sadovnjaku z motvozom, s katerim je bila povezana butara, zaradi boljše ro- dovitnosti. še kolešček od pustnega ploha pride do veljave; kdor najde kolešček, ki so ga fantje izgubili na pepelnico, ko so vozili dekletu ali fantu ploh, bo zelo sre- čen. — Na Trebiji v Poljanski dolini se- je j o prvo solato na pust ob hišni steni, belokranjski gospodar »rudi« (lušči) ko- ruzo na pust tako zgodaj, ko drugi še vsi spe v hiši. Poleg predpisanih pustnih opravil pa so tudi pravila, ki prepovedujejo nekatera opravila. Tako se na pust ne češejo, da bi kokoši preveč ne brskale okoli hiše. če si pa katero dekle poželi imeti lepe, dolge lase, naj se čese na pust, a na »ritungah«, ln naj si jih ovije s slamo; vse to pa naj dela pred sončnim vzhodom. Lepe lase bo dobilo tudi dekle, ki se umije na pust pred sončnim vzhodom pod kapom. že pred pu- stom, na »rjavi petek«, na petek pred pust- nim torkom, ne smeš presti, da platno nc porjavi. Drugod pa ne predejo več že od »vrteče srede«, to je, od srede pred pust- nim torkom, da žabe lanu ne požro. Na pust ne šivajo in tudi ne predejo, da ne bi lazile kače okoli hiše; vretena pred pustom poskrijejo. Prejo opuste na pust tudi zaradi tega, da ne pride »svila« v krmo in da bi živina ne bila vrtava. Kače bi lazile okoli hiše tudi v primeru, da na pust »vujajo« (namotajo) prejo v klopčiče Kača bi te pičila, če bi šival na ponedeljek pred pustom in na pust, prejo je pa v teh deh treba opustiti zaradi tega, da se po- tolaži veter. Belokranjci kidajo Iz hleva gnoj na pust zato, da ne bo kač po njivah, šentjurci pa pravijo, da ga tega dne odvažajo iz hleva na njive zato, da je gnoj bolj masten; leta 1934. sem dognal, da je tega dne po- lovica vseh kmetov spravljala gnoj iz hle- va. Pravijo, da kdor je tega dne spravU gnoj iz hleva, ga sme kidati tudi na šent jurjevo. Drugod pa spravljajo na pust gnoj iz hleva že pred sončnim vzhodom, a vla- čiti ga morajo iz hleva s krampom, da bo- do buče rodne. — Pustnih dobrot mora biti deležno tudi vse ono, kar služi gospo- dinjstvu. Pes mora dobiti na pust potice ta kosti; če tega ne dobi, bi vodil nesrečo k hiši. Belokranjski gospodar mora sku- hati na pust pred sončnim vzhodom velik lonec žgancev in jih dati družini in živini da bo vse leto debela in dobro rejena Tudi v Prekmurju skuhajo na pustno jutro »kukorične« žgance, lonec pa, v katerem so žgance skuhali, spravijo in sejejo iz njega proso, ki potem dobro obrodi. Prav tako kuhajo koruzne žgance šentjurci ln pazijo na to, da od njih nič ne ostane, če so vse pospravili, izležejo koklje v letu vsa podložena jajca; kokošim pa nesejo že prej toplih žgancev, da nesejo potem vse v skupnem gnezdu. Kdor gre na pust pred sončnim vzhodom v hlev in poje pri jaslih kos kruha, najde v tem letu mnogo ptičev. Ko je gospodinja spekla na pust prvi krap (krof), zplezajo z njim v vrh najvišjega drevesa v sadovnjaku in ga tam pojedo, nato bo tisto leto sadje dobro obrodilo, šentjurci pojedo v ta namen na pustno jutro pred sončnim vzhodom v vrhu sad- nega drevesa kos potice. Kdor pa nima sadnega drevja, poje prvi spečem krof ob čebelnjaku. Kdor hoče imeti dober bučni pridelek, zalije z »Benediktovo vodo«, to je z ono vodo, v kateri se je na pust kuhala svinj- ska glava, oni del njive, kjer bo seja! bu- če. Tudi v Beli Krajini uporabljajo pustne pomije, a izrazito v ustrehovalne namene. Belokranjci škrope s pomijami pustnega večera na pepelnico zjutraj okoli hiše in gospodarskih poslopij, vse v krogu, da ne pridejo kače in žabe blizu. Kdor poškropi kal žab s temi pomijami, jim je vzel glas, da ne morejo regljati. — Da bodo jablane v letu dobro rodile, obesijo na pustno jutro na njih veje koruzne »štučke« (storže), ki so jih oluščili na pust še pred sončnim vzhodom, šentjurci potresa jo na pust češp- lje ta jim nalože med veje kamenja v nadi. da bodo potem dobro obrodile. Drugod pa nerodovitno drevo na pust samo močno tresejo. Sliva bo polna, če jo potreseš na »JUTRO«, ponese!J«!!ta tzčaja Ponedeljek, 2«f. H. 19fl. Radio ¥ sodobni voini Oddaja po radiu je dandanes važno orožje v rolcaJi strategov, voditeljev živčne vojne in špijonov glasbenega programa oddajala svojevrsten dum, podoben šumu atmosferske elektrike. Preiskava je dognala, da je postaja na ta način oddajala šifriran telegram, ki pa je bil maskiran z brzino prenosa. Telegram je bil najprej zabeležen na gramofonski plošči, nato pa je bil po radiu prenesen de- setkrat hitreje, kakor se oddaja običajna emisija. Sovražni agenti v Združenih dr- žavah so sprejemali brzojavko na gramo- fonsko ploščo, nato pa so gramofon zavr- teli v desetkrat počasnejšem tempu. Na ta način je obveščevalna služba neke evrop- ske države dajala navodila svojim agentom v Ameriki. Radiooddajna postaja v ameriškem avionu Ameriški strokovnjaki za radio se prav- kar ukvarjajo z novim sistemom radiopre- nosa, s katerim bo dosežena idealna jas- nost prenosa neodvisno od atmosferskih pogojev. Nova iznajdba bo imela po pisa- nju ameriških listov poseben pomen v ča- su vojne, ker ne le zagotavlja nemoteno zvezo po radiu, temveč omogoča tudi mož- nost šifrirane zveze z avionom v zraku in s tanki v akciji. Ultrakratki valovi, ki se uporabljajo pri tem sistemu (takozvana frekventna modulacija), imajo zelo majhen akcijski premer, tako da je sovražniku težko ujeti prenos. Ameriški tisk prinaša zanimive podatke o uporabi radia v sedanji vojni v Evropi. Angleške postaje po nekajkrat na dan od- dajajo svoja vojna poročila v nemškem je- ziku. Večkrat privedejo pred mikrofon nemške vojne ujetnike, ki pripovedujejo, kako lepo je življenje v angleških tabo- riščih. Prav tako nemške oddajne postaje po večkrat na dan oddajajo posebne pro- grame v angleščini. »Readers Digest« je poročal, da so nemške postaje svoj čas pre- našale imena onih francoskih vojakov, ki bodo ujeti v prihodnjih bitkah. »Nič ne de- moralizira vojakov tako«, je zapisal ta list, »kakor spoznanje, da so obkoljeni od špijonov«. Nekoč so Nemci pet minut po prihodu nekega francoskega polka na do- ločen sektor fronte začeli iz svoje prve li- V vrsti sredstev, ki jih uporablja sodob- na vojna, zavzema radio izredno važno mesto. Obe vojujoči se stranki ne posveča- ti: pcsehr.e pozornosti samo vprašanju zve- ze po radiu med posameznimi deli armade, temveč pripravljata po smotrnem načrtu tudi posebne radioprograme, namenjene prebivalstvu sovražne države, da bi nanj vplivali po psiholoških načelih živčne voj- ne. Še preden so se pričele bitke na frontah, so današnji sovražniki že zdavnaj začeli silovito borbo v etru, v kateri so skušali svojim in tujim narodom dokazati upravi- čenost svojih vojnih ciljev in obenem ne- upravičenost vojnih ciljev sovražnika. V enaki meri sta cbe stranki skušali doka- zati nepremagljivost svojih vojnih sil in nujnost sovražnikovega propada. Vsa ta propaganda se je vršila v etru v vseh mo- gočih jezikih. Vsakemu poslušalcu radia je znano, ka- ko mrzlična tekma v propagandi se vrši med obema sprtima taboroma po radiu. V tem pogledu so posebno spretni Angle- ži. Nemci pa ne skušajo zaostajati za nji- mi in njihove radiopostaje vrše intenziv- no propagando v vseh svetovnih, pa tudi manj pomembnih jezikih. Kakor vse ka- že. posvečajo Nemci posebno pozornost javnemu mišljenju v Združenih državah in v Latinski Ameriki. Zato nemške kratko- valovne postaje oddajajo po nekajkrat na Radio v službi francoske armade Pilot in radiotelefonist dan poročila v angleškem ln španskem je- ziku. V Združenih državah je mreža radio- postaj na široko razpredena. Tu deluje 813 postaj na dolge in srednje valove, 13 po- staj na na kratke valove in 21 televizij- skih postaj. Poleg teh je še veliko število zasebnih oddajnih postaj, nad katerimi vr- ši država v obrambi nacionalnih interesov čim smotrnejšo kontrolo. Mednarodna špl- jonaža dandanes s pridom uporablja tudi radio. Vodstvo ameriške obveščevalne službe je nedavno napravilo zanimiv eksperiment. Neka zasebna radiopostaja je oddajala in- tervju z bivšim svetovnim šampijonom v boksu. Razgovor med napovedovalcem in bokserjem je prenašalo še lepo število za- sebnih postaj, tako da ga je poslušalo okrog 28 milijonov ljudi. Nobeden izmed poslu- šalcev ni opazil ničesar posebnega, agen- tom obveščevalne službe pa je uspelo, da so med inte»*vjujem oddali po radiu nasled- nji šifrirani telegram: »S 112 — parnik Queen Elisabeth odhaja nocoj v Halifax in vozi 400 letal«. Niti bokser sam ni ve- del, da sodeluje v eksperimentu ameriške obveščevalne službe. Vodstvo ameriške špijonaže pa je tudi v skrbeh, da sovražni agenti lahko po isti poti dobivajo navodila iz inozemstva. Ne- davno je ameriška obveščevalna služba od- krila naslednjo zanimivo stvar: Ena izmed najmočnejših kratkovalovnih postaj v Ev- ropi je pred početkom in po zaključku pust pred zoro. Drevje prisilijo k rodnosti tudi s tem, da ga na pust pred sončnim vzhodom molče obmetavajo z oluščenimi koruznimi storži. — Moški se sprehaja na pust pred zoro po »ogradu« in je s kuhal- nico ajdove žgance ter govori: »Krtom gla- ve krajšam!« Krti v tem letu ne bodo na- rejali krtin; v črensovcih hodijo pred son- čnim vzhodom po sadovnjaku (»ogradi«) in jedo »kiilnje«. če jedača kdo vpraša, kaj je, odgovori: »Krte jem!« Kmet po- tem Da travniku ne bo imel krtin. V Trnju pa. jš gospodar krofe, drugi moški pa hodi za njim in maha z rokami kakor pri koš- nji. Tisti, ki oponaša kosca, vprašuje one- ga, ki se masti s krofi: »Kaj je?«. Gospo- dar odgovori: »Krte jem«. Nato pa vpraša kosca: »Kaj delaš?« Ta mu odvrne: »Krte kosim!« Tako se sprašujeta, dokler ni go- spodar pospravil vseh krofov. Na pust obmetavajo hišo s hrenom, da ne bodo mogle kače in žabe do nje. Drugi pa narede k obedu večjo količino hrena s metano, da ga še nekaj ostane, ostanke pa postavi gospodar na vse štiri hišne ogle, da ne bo mogla golazen k hiši. Pred ka- čami je varen vsakdo, ki česen na pust uživa. — šentjurci ženejo na pust ovce na pašo, držeč v roki šibo iz butare; če to šibo ves čas paše tega dne ne izpuste iz rok. se v letu nobena ovca ne bo izgu- bila na paši. — V Eeli Kraiini tega dne gospodin-fa ne sme pcrl^dati skozi hišna vrata- čim h? searil nio-n tv>m brskamo po alkimistični literaturi, pridemo do jasnera zaključka, da je alkimija pojav propada- nja ljudskega duha. nikakor pa ne znak njegovega napredka in moči. V času. ko je bila egiptovska drsava na višku kul- ture, je zavzemala važno in odločilno me- sto v njej kasta svečenikov. Poleg svatih opravil so bili člani te kaste tudi umet- niki v izdelovanju kipov božanstev in naj- različnejših okraskov zanje iz zlata in dra- gega kamenja. Ko je začela egiptovska država propadati, so zunanji kultu n' vp'i- vi v prvi vrsti izpodjedli egiptovsko reli- gijo in nieno vlogo v egiptovskem živl^e- nju. S tem je tudi ugledna svečeniška ka- sta padla s svojega vzvišenega mesta Pa so sklenili egiptovski svečm:ki in rekli če v resnici ne moremo več vršiti svojega umetniškega poklica, da iz zlata delamo kipe in okraske zanje. stop:rno korak dalje — mi znamo delati tudi zlato samo. In v resnici so se začeli združevati v tajna dru- štva. ki so o sebi razširjala glas. da njih članj čuvajo med seboj po'eg drngh skriv- nosti tudi skrivnost, kako se dela zlato A jasno je, da ie bila vse to le pretveza s katero so hoteli odstavljeni in ponižani predstavniki svečeniške kaste ohranit* svo- jo moč in ugled na kakršen kolj način. Sem segajo torej prvi početki slkimije. skrivnosti, ki je še do današniih dni osta- la skrivnost. — Razumljivo je. da se ie poleg egiptovskih svečenikov še nešteto ljudi v zgodovini hvalilo, da znajo delati zlato. Prvi so bili Arabci, ki so leta 640. zavzeli Egipt. V osmem stoletju je bil naj- znamenitejši arabski alkimist Abu Musa Džafar Al Safi. Za Arabci so se po- našali s to skrivnostjo španiolci. Stari alkimisti so verovali, da je na svetu ču- dežna sinov, ki mere vsa telesa izpremi- njati v zlato (kakor so n. pr. tudi vero- vali, da je snov, ki zdravi vse bodezni). Da- jali sir, tej skrivnostni ouovi najrazličnejša imena: Veliki eliksir, Rdeča tinktura. In te eliksire, tinkture so iskali v vseh časih. Skoraj na vsakem listu zgodovine je go- tovo zapisano tudi kakšno ime, ki jc bilo kakor koli v zvezi z alkimijo'. Nek Rai- mundus Lullus je n. pr. hotdl napravit? zlato samo zato, da bi ga imel dovolj za križarsko vojno proti nevermkom. Škot i Albert ven Bollstiidt imenovan Albertus Magnus, je trdil, da je dokazal, da je z- preminjanje v zlato in srebro — možno. V7 15. stoletju je trdil neki Basilius Valen- tinu*, da Velik ciiksir lahko izpremeni le 10—30 delev nežlahtne kovine v zlato. Se večji mojster je bi! Francoz Le Cor. Mož je bil »izdelovatelj« zlata na dvoru fran- coskega kralja Karla VII. Postal jc celo dve .m i mojster za denar in kf-nen-> tudi finančni minister. Nje imitirano zla t< čat in mirno tok. — Sploh alkimistov. Tako se i ljudi ukvarjal'* 7 a'ki Ijo Henrika VI. še v po Evropi neki !)<1: 'g. temveč so slepo verovali komu in k one: ii skrivnost: V7 iskal kraljevi rte- »ziativke« v ob- igi kralji meceni ' Angliji nešteto o na izrecno žc- stoietju je hod:l bilo nešteto > hoteli po- me ke: ije, im; jo. Malo- er vel ki Iherg t u- št>. idese- V laboratoriju sodobnega raziskovalca kemije tem letu, na vrhuncu literarn sls ve in uspehov, je od«el v Pariz na kenvčnj in- stitut. kjer sc je z vztrajno trmo trudil, da bi napravil zlato. Edini u?pr h n jego- vega dela je b:l p>ašek, ki bi s'? dal upo- rabljati 7a pozlaeevanje. Senzacija v zgo- dovini alkimije je bilo leto 1^21. Miethe, ^nani profesor kemije na berlinski t"hni- ki, je prišel s trditvijo, da mu j.- k nč.io le uspelo po umetni poti naprav:ti zlato, z vso opreznostjo moderne kemije in nje- nimi prefinji nimi, ekcaktn.'mi metodami. V električnih Jamicah, kj -r služi za e'ek- trod'" živo sr.-b o, da s" pod vplivom raz- meroma slabega elektri^n^gi toka dob- iz živega srebra zlato, ^ieer minimalne mno- žine — iz 1000 g živega s: ehra 0.0001 g zlata — a vendar tajna ni več tajna. To je bila senzacija za ves svet. Kljub temu. da je kakor vsako novotarijo tudi to znanstveni svet s s rogo kritičnim oče- som pregledal, je Mietheju vendar v za- četku pritrdil, posebej še. ker v novejšem času. odkar je odkrita radioaktivnost, sa- ma pretvorba iz enega elementa v popol- noma drug element ni nič več novega. Iz samega radia na primer se tvorita brez kakšnih posebnih zunanjih vplivov nova elementa. pl;n niton in plin helij. V začetku so Mietheja priznali Japonci, Američani in tudi njegov rojak, znani nemški kemik F. Haber, mu je dal kot eden prvih svoje pritrdilo. V tem času so mnogi kemiki in tudi Miethe sam posku- šali p? oces izpopolniti. Začeli so prouče- vati. ob kakšnih električnih prilikah se ta proces pretvorbe živega srebra v zlato raz- vija. Ali na noben način niso mogli priti do jasnih, s strani elektrokemije točno opredeljenih rezultatov. Ker tudi teoretič- no niso mogli popolnoma dokazati pravil- nosti procesa, se je spet začela pojavljati negotovost in dvom. Nazadnje je prav isti Haber, ki je eden prvih Mietheja priznal, dokazal, da se Miethe moti. Utemeljil je prepričanje, da se tako minimalne mno- žine zlata nahajajo že od narave v živem srebru, da so ,lahko v posodah, v kemi- kalijah, v vodi. v zraku ali celo na prstih eksperimentatorja, in da ni niti govora o pretvorbi živega srebra v zlato. Tako je tudi Miethe propadel, tudi njemu egiptov- ski svečeniki niso hoteli Tazodeti svoje tisočletne skrivnosti... V KAVARNI Lojze sedi v kavarni. Klobuk je obesil na obešalnik. Pride po svojo suknjo France in nehote vrže njegov klobuk na tla. Hitro se oprosti, pobere klobuk in ga obesi na naslonjalo Lojzetovega stola. »Povej mi,« zamrmra Lojze, »ali veš še za kako bolj neumno mesto, da bi nanj obesil moj klobuk?« France se zasmehlja: »Da, gotovo — tvojo glavo.« RAZLIKA Jaka: »Kakšna je razlika med nami in Američani?« Pepe: »Američani pravijo: Plačaj in od- pelji, pri nas pa pravijo: Molči in plačaj!« ZAGOVORIL SE JE Nada: »Vsak inteligenten človek je do- mišljav.« France: »Nu, ne vem — jaz vsaj ni- sem ,..«