UČITELJSKI LIST
GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“.
zhaja 1 in 16. vsakega meseca. — Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Sežani na Krasti, lirvatski na naslov: Vinko Šepič, nadučitelj 11 Buzetu; slovanskih učiteljskih društev v Trstu*,'za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 21.
ulica Moliti grande 16, 1. rt. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
Izdaja .Zveza Upravništvo v Trstu,
Štev. 22.
V Trstu, dne 16. novembra 1921.
Leto II.
Zajedavci
Ta beseda je padla pri zborovanju sežanskega učiteljskega društva na račun onih učiteljev, | ki jih ne vidimo pri društvenih zborovanjih, ki * ne plačujejo organizačnega davka in ki ne čutijo potrebe po disciplini, čeprav smo dan za j dnem v težji borbi. 'Kdor jo je izgovoril, je imel j vso pravico vreči jo v obraz nele članom in nečlanom sežanskega učit. društva, temveč in-dolentnemu učiteljstvu vsega našega ozemlja. Zato jo ponavljamo na tem mestu.
Blizu polovica učiteljstva zahaja po naših društvih k zborovanjem, se zanima za slednje dogodke, se posvetuje, sklepa in sklepe uveljavlja, druga polovica drži roke križem, gleda s posmehom iz dalje, ne plačuje malenkostnega organizačnega prispevka, a ves čas pohlepno preži, da bi pač takoj planila na pri-, boljške, če jih delavni člani izbojujejo s tru-j dom in težavo. Agilni tovariši imajo poti in stroške,	oni	drugi	udobno sede	in počivajo,	|
agilni stopajo v borbo in se izpostavljajo, oni i čakajo, kaj jim bodo priborili, pogumni tve-1 gajo in padajo, oni	se sramotno	skrivajo in	|
umikajo.	Ali	ne zaslužijo naziva:	zajedavci?'
Prečasten je zanje!	i
Le eno bi jih morda upravičevalo nekoliko: i nevednost. Toda to bi jim bila še desetkrat! hujša žalitev. In vendar je tako! Večina delavstva je boljše plačana kot učiteljstvo. Še ni leto dni, ko je nekdo zapisal v «Učiteljskem tovarišu* :	boj	za	kruh	je	dobojevan! Z ve-
likimi, zmagoslavnimi črkami so tiskali krasne besede.	Kaj	pravijo	danes? Ni	dobojevan:
boj za kruh je večen! Tako naglo je prišlo spoznanje, skoro da čez noč! Če nosimo še na videz zadovoljne obraze, pišejo, jih nosimo, ker živimo v svobodni državi, ne radi drugega! Bog nam je priča, da jim zadovoljnih obrazov prav nič ne zavidamo, toda natančno vemo, da bo prišel dan, ko jim tudi ta platonična tolažba ne bo več pomagala. Zakaj res je:	boj
za kruh je večen!
Boriti se moramo zanj in nele za njegov skromni odmerek, boriti smo prisiljeni tudi za golo možnost, da si sploh kruh služimo. Z drugo besedo:	ko	bi	učiteljstvo	ni	najmanj ne mi-
slilo na potrebe šole, je naš pravni položaj zadnja leta naravnost nevzdržljiv. Vsak čuti, en sam korak je s kapilola na torpejsko pečino. Samo zajedavci ne čutijo!
V takih časih, ko smo vsi, kar nas je, pa naj služi kdo. tri mesece ali trideset let, samo takozvani provizorični učitelji, ko nas nastavljajo in prestavljajo z eno potezo peresa, v iakih časih, ko je pojedinec le še rosna kaplja na veji, bi nas lahko varoval zgolj železni obroč organizacije. A kaj vidimo v teh težkih časih? Vidimo daleč od organizacije vse one, ki žive v prepričanju da si bodo s hinavsko ponižnostjo in z očitnim izdajstvom stanovskih in šolskih interesov utrdili svoje stališče in pridobili milost in naklonjenost. Bridko se varajo, zakoj dosegli bodo le to, česar so vredni: zaničevanje tistega, ki jim daja kruh! In v kruhu bo grenak pelin, zavest, da so ga prislužili s prodajanjem svojih tovarišev, z gaženjem svoje časti in z oneščaščenjem poklica.
Res je, ne žive vsi učitelji zgolj od svoje učiteljske plače, toda večina vendar predvsem od nje. Kdor je pa tako srečen, da jutri lahko odloži svojo učitelsko službo, tak bi toliko lažje plačal organizaciji prispevek in nastopil za koristi stanu. Žal, da je nasprotno ponavadi! Cim bolj neodvisen je gmotno, tem bolj hruho-borsko lepe na onih groših, tem manj mu je mari organizacija, ki brani stan. Zato pa je dolžnost vseh nas, ki nam je učiteljska služba glavni kruh, da povemo takemu človeku, kako je njegova uloga žalostna, kako škoduje nam, ki se moramo trdo boriti za obstanek.
j Tak človek — tovariš mu ni mogoče reči — se j je sam izločil iz naših vrst in nas prepustil povodnji, naj nas zalije ali odplavi. S takim človekom nimamo ničesar več skupnega.
Tisti pa, ki žive zgolj od svoje službe, a ne store svoje dolžnosti, kadar jih kličejo interesi stanu in šole, ne greše le nad tovariši, ampak tudi sami nad seboj. S tem, da sabotirajo or-1 ganizacijo, lomijo edino orožje, ki ga imamo iv svojo obrambo. Kakor hitro pa se jim zgodi krivica, pa jih ni čisto nič sram, iskati v organizaciji pomoči:	instinktivno čutijo, kje je
brambni nasip. Takrat bi radi vse spravili v boj j za svoje koristi, a so bili prej prvi pripravljeni pasti v bok onim, ki se borijo na najnevar-j nejših mestih za pravico stanu. Izkušnje nas to | učijo. Take učitelje je treba razlagati, ker I so glavni krivci vseh organizačnih neuspehov in ker najnevarneje rušijo ugled stanu. Če se svojega greha ne zavedajo, jim je treba povedati, da izvira njih zajedavstvo iz nedosla-janja značaja, iz nedostajanja moralnih vrlin, ki edine dvignejo učitelja nad plačanca. Gorje narodu pa, ki mora dajati svojo mladino plačancem v roke!
Toda realnost našega kapitalističnega razdobja je taka, da delo še ne zagotavlja člo- j veku obstanka. Trda realnost nam bije vsak* trenutek na uho, da si bomo dosegli kruh in pravico do njega le z bojem. To resnico si mora I učitelj kot intelektualec enkrat za vselej vtisniti v zavest. Vsaka druga pot je več ali manj nepoštena in škodljiva. Zato boj strupeni zeli, ki bohotno poganja v vrstah učiteljstva, boj pa-razitslvu! Tisti, ki se ne plašijo dela za koristi stanu in šole, ki se borijo in tvegajo brez ozira nase, imajo polno pravico obračunati ž zajedavstvom. In bodo tudi obračunali, ker nravstveni nagon živi v človeku kot naravna 'noč.	_________________________________
ZA „NOVI ROD“
Naša ponosna stavba se maje, ker so njeni oporni tramovi iz preslabega materijala. Ogenj navdušenja pojema, ker smo kurili samo kolikor smo morali in ne kolikor bi bili mogli.
In tako žanjemo danes sad lastnih prizadevanj: ob koncu letnika 50 % naročnikov manj nego ob začetku!
Ni denarja? V krčmah pa so še četrtinke! In «Novi Rod > stane mesečno manj od ene četrtinke; za polovico manj od dnevnega kon-suma tobaka in mnogo manj od svilenih nogavic, ki jih srečujemo danes že na kmetih.
Denarja dovolj — le volje premalo!
Kjer je bila volja, tam je bil tudi denar! To nam dokazujejo iskazi za «Obrambni sklad * in za «lstrske žrtve».
Obrambnega pomena pa je tudi naš mladinski list, kakor je vsaka dobra knjiga.
Mnogi izmed nas presede v prostem času v občinskih pisarnicah za honorar, ki ni vreden, da se omenja. Kaj bi se občini poznalo, ako bi naročila deset izvodov mladinskega lista za najrevnejše otroke, ki so žrtve že od rojstva?
Še več nas deluje v raznih čitalniških druš-ivih, Ali so vsa naročena na »Novi Rod?»
In mi sami? Priskrbimo listu vsak deset naročnikov in velika sramota nam bo prihranjena!
POZIV!
Na zadnji seji organizačnega odseka se je določilo, da naroči odslej vsako šolsko vodstvo gotovo število «Nc>vega Roda» in ga potem ra zdeluje med učenci-naročniki. Poživljam vse š voditelje, da čimprej (vsaj do 1. 12.) javijo «Upravništvu Novega Roda* koliko izvodov prve številke novega letnika naroči za svojo šolo. Ti podatki so neobhodno potrebni tudi za ev. statistike v «Ročnem zapisniku*, ki se sestavlja.	Anton Germek
Zvezin predsednik.
Hujna besedo o idrijskih šolskih razmerah
Vse slovensko srednje šolstvo Julijske Benečije je koncentrirano danes v Idriji. Tam imamo vsih sedem razredov državne realke in štiri nižje razrede gimnazije. O uredbi in opremi šolskega poslopja, ki hrani v svojih prostorih oba imenovana učna zavoda, ne mislimo danes razpravljati: to poglavje je poglavje samo zase, vredno sicer vse naše pozornosti, je pa kolikor-tcliko interno vprašanje tamkajšnje šolske upra-I ve. Prepričani smo, da se bo posrečilo skupnemu prizadevanju ravnateljstva in profesorskega zbora dvigniti zavod v tem pogledu v najkrajšem času vsaj do one stopnje, ki jo je zavzemal v predvojnem času. Nas, slovenske učitelje, oziroma tudi starše v Idriji učeče se mladine zanimajo predvsem neke druge strani tega važnega vprašanja.
Idrija leži čisto ekscentrično, popolnoma na I periferiji naše dežele in zraven tega še na eni izmed najbolj severnih točk. Pri najboljših eventualnih občevalnih sredstvih bi pomenjalo to za starše občutno izgubo časa in denarja. V našem slučaju pa ne moremo govoriti niti o dobrih, kaj šele o najboljših občilih. Idrija ni zvezana z nobeno železniško progo; do najbližje postaje jo loči — za naše razmere ogromna razdalja — kakih 45 km. Za zvezo s to postajo
— S\ . Lucijo — je preskrbljeno z dvema dnevnima avtomobilskima vožnjama. Zadnji auto dospe v mesto okrog polnoči, kar je samo na sebi že zelo nerodno. Ob času, ko prihajajo in odhajajo dijaki trumoma domov in zopet v mesto,
— t. j. ob raznih počitnicah — je naval na to občilo tako velik, da ta zveza — kratkomalo ne zadostuje. Vsakdo si lahko sam predstavlja prijetnosti vožnje — in to zlasti v mrzlih letnih časih in do vrha natrpanem vozu. Uboge starše obliva kurja polt ob sami misli, da se morajo zlasti njih še šibki ljubljenci iz prvih razredov podvreči taki nevarni torturi, zato da morejo pozdraviti po več mesecih odsotnosti svojce v domači hiši. Že samo to dejstvo bi moralo vlado prisiliti, da ukrene takoj vse potrebno, da reši dijake in starše iz tega mučnega stanja. Temu sc pridružuje pa še pomanjkanje dobre železniške zveze, ki sili mnogo dijakov, da morajo v Gorici in nato še eventualno na Opčinah pre-čakali zopet cele ure, da dobe vlak, ki naj jih pripelje v bližino domače vasi. Na drugo stran, t. j. proti Postojni, nima pa Idrija niti automo-bilske zveze. Postojnčan mora vsled tega prero-mati to ubogo Julijsko Benečijo po vsej njeni periferiji, podvreči se opetovanemu čakanju na postajah, da po celodnevnem argonavtskem podjetju dospe ves prehlajen in napol zmečkan do cilja. Še zgolj humanitarnega stališča po-menja torej že sama pot do Idrije za veliko večino naših dijakov in njihovih staršev naravnost trpinčenje. V gospodarskem pogledu po-menja pa to metati na žrtvenik vladinega kaprica velikansko število stotakov, ki bi jih slovenski starši, ki so že itak gospodarsko smrtno zadeti, krvavo potrebovali za druge življenjske svoje potrebe. Po drugi strani pa je podčrtati dejstvo, da la velikanska oddaljenost od sre -i-šča naše dežele, od najobljudenejših naših ’ jev, t. j. Trsta in Gorice z njunima okolica: \. onemogoča vsem ubožnejšim kmetskim in delavskim slojem oskrbeti svojim otrokom višjo izobrazbo od ljudske šole. Koliko intelektualnih dobrin je izgubljenih tukaj za naše ljudstvo, neglede na to, da vede tak sistem, ki omogoča le bogatejšim slojem višjo izobrazbo, do nekega plutokratičnega snobističnega naraščaja, ki ne pomenja za narod nikake pozitivne postavke niti v političnem niti zgolj kulturnem oziru.
Vsemu temu se pridružuje še žalostno dejstvo, da se vsled teh naših obupnih srednješol-
skih razmer zatekajo naši dijaki v jugosloven-ske šole, kjer jih študira baje okrog 2400. Razni?. trajmo pa to tako ali tako, resnica je, da moramo delovati iz več kot enega razloga nepopustljivo na to, da naši dijaki ostajajo doma, da jim naša vlada preskrbi priložnost študija v naših mestih, kajti mi sami krvavo potrebujemo .tvojo inteligenco, ki pozna od svoje strani temeljilo razmere, v katerih živimo. To se pa da doseči le, če naši dijaki ostanejo doma, da žive z nami naše življenje in trpe z nami naše trpljenje. Pomagano nam ni z ljudmi, ki se nam eventualno odtuje in natrpajo dostikrat z nekim romanticizmom, ki jih lahko vrže v malodušnost ali pa v sanjavo brezdelje z ozirom na kak optimizem bodočnosti. Reelni delavci se nam morajo vzgojiti le iz naših realnih razmer.
Dokler pa imamo v zadnjem koncu sveta prostora za kakih 300—400 dijakov, je vse naše tozadevno prizadevanje zaman. Zahteva po do-voljnem številu srednjih šol in sicer v središčih naše dežele ne sme izginiti z dnevnega reda. Neprestano naj bije glas vladi na uho, da hočemo šol, hočemo duševnega kruha, ker se ne pustimo duševno izstradati.
To je najplemenitejši klic, ki nam vre iz prsi; izsiljuje nam ga sicer tudi železni zakon samo-' obrane, toda ne samo ta: hrepenenje, ki je simbolizirano v Prometejevem giganteskem boju zoper bogove, in ki ga je končno priklenilo na skale sivega Kavkaza, da je služil s svojim nemirnim srcem jastrebom v hrano, to hrepenenje dviga človeštvo neprestano iz materialističnih okov lastnega egoizma v sinje višave duševnih dobrin, je najlepši in najdragocenejši delež, ki mu ga je Bog vsadil v srce, je edina svetla zvezda, ki sveti človeku na njegovi temni trnjevi poti skozi veke; to hrepenenje po kulturi in idealih bo tudi naš klic postoterilo in ovekove-večilo.
Vlada, ki ta klic presliši, se ne zaveda zločina, ki ga zagreša, ali pa je nekulturna. Toda v enem ali drugem slučaju -— naš klic ne preneha, ker bi s prenehanjem podpisali svojo smrtno obsodbo, svojo kulturno inferiornost. Vse naše organizacije politične, gospodarske, strokovne in kulturne, vse naše autonomne korporacije, zlasti naše občine ne smejo izgubiti niti za trenutek iz oči tega važnega vprašanja.
Do dneva pa, ko se uresničijo naše pravične zahteve, ne smemo držati rok križem, ampak moramo tudi sami storiti vse, da olajšamo trpljenje staršev in dijakov, da napravimo krivico, in paraliziramo neugodnosti razmer z lastnim organiziranim delom v korist naše učeče se mladine. In to je druga stran našega žalostnega šolskega poglavja. Tovariši in tovarišice! Prosim vas, premislimo resno in brez sentimentalnosti to velevažno nalogo! Ako je mogoče, mora biti storjeno — mora biti; kajti kar je ne-obhodno potrebno, ne trpi odlašanja in izogibanja.	(Dalje prih.)
POZIV!
Upozorujemo hrvat. učiteljstvo zapadne Istre, da pozvasmo putem kot. predstavnika sve svoje su-zvanike, da za »Ročni zapisnik«, što ga kani naša Zveza izdati kao koledar za god. 1922. navedu: svoje službeno mesto, broj razreda i paralelka, broj u-školane dece, ime učitelja(ice), rodni kraj, godina rodjenja, broj službenih godina, je li prov. ili def. na-inešten. (Upravitelj:	škola	imadu se podvuči, a u
učitelj, društvo (Zvezu) neučlanjene zabilježiti križem. Za dodatak nek se popisu talij, škole, javne i privatne, sa koliko razreda i učenika približno. — Ujedno pozivljemo vršne pevače i pevačice (učitelje), koji bi želeli pevati u učitelj, zboru »Zveze«, da nam svoje ime i obitavalište uz glas što ga pevaju, priopče.
DOSTOJEVSKIJ
(K stoletnici njegovega rojstva).
Fj. Mih. Dostojevskij (r. 11. novembra 1821., umrl 9. februarja 1881.) je Rus v pravem pomenu besede. V prvih spisih je melanholičen, dovzeten za ideje, ki bi naj rešile človeštvo zla in dale človeški družbi ono državno obliko, po kateri so stremeli in za katero so delali v zadnjih šestdesetih letih najboljši ruski sinovi; pozneje se umiri, se spoprijazni z usodo in začne z njo računati, kajti ona je, ki določi pot katero ima hoditi vsako človeško bitje. Poglobi se v misticizem in vero, kajti vse poti peljejo k Bogu. Krivica, greh, trpljenje ponižanih: za vsem je Bog!
Temni, nedoločni Gogoljev realizem se je pri geniju Dostojevskem izčistil in dosegel svoj višek. Vse vibracije skritih in skrajnih kotov človeške duše stoje pred tem velikim preiskovalcem človeških skrivnosti jasno in polne barve. Dostojevski je pre-romal pot pekla, vic in nebes človeške duše.
Podrobno poročilo
o Zvezinem delegacijskem zborovanju.
Poročilo o dosedanjem delovanju uprave „Novega Roda“.
Cenjeni delegatje! Natančnega, podrobnega poročila o delovanju uprave «Novega roda», vam ne morem dati sedaj, ker konča upravno leto s solnčnim letom; to boste slišali na pri-‘ hodnjem delegacijskem zborovanju. Pač pa vam hočem poročali o dosedanjem delu upravništva, da boste imeli vpogled v stroške, ki jih imamo z izdanjem vsake številke, v razmišljanje in vzpodbudo vsem, ki niso točni z naročnino.
Denarno stanje uprave «Novega roda» ni cvetoče; o tem pričajo sledeče številke:	do-
hodkov je bilo dosedaj 39698 20 L., izdanih je bilo od uprave 33.698’20 L.; tedaj imamo sedaj v blagajni 6.616’40 L., kar ne zadostuje niti, da bi plačali septembersko in oktobersko številko, ker slane izdaja vsake številke čez 3.200.— L. sedaj, ko je število naročnikov padlo; prej pa je stala precej več. Slikar je sprejel dosedaj 1.800.— L., za klišeje se je izdalo 670.— L.; vsaka slika stane 135.— L., od katerih dobi slikar 100.— L., in 35,— L. je treba dati za kliše. Za razpošiljanje lista se je izdalo 3.050.— L. Za kartoteke in knjigo naročnikov se je plačalo 520.— L. To so večji stroški, o manjših stroških se bo poročalo z večjimi stroški vred, kakor rečeno, na prih. deleg. zborovanju.
Tiskalo se je prvih dveh številk po 5000 izvodov; tisk je stal vsakikrat 2.630.— L.; drugih treh številk se je tiskalo po 5500 izv., ker je narastlo število naročnikov, za kar se je plačalo tiskarni vsakikrat 2.820.— L. Junijske številke se tiskalo zopet 5000 izvodov; julijske številke se je tiskalo 4500 izvodov, kar je stalo v tiskarni 2.500.— L.; za avgust se je natisnil list le v 4200 izv. s tiskarskimi stroški 2.440,— L.
Skupaj se je tiskalo do vštete 8. številke 40.200 izv.; katerih tisk je stal 21.290.— L.
Po pošti je bilo poslanih 36.653 iztisov, osebno vzetih 1215 iztisov; v zalogi je še 2332 izv. in sicer:	1. štev. — 4 izv.; 2. štev. — 6 izv.; 3.
štev. — 126 izv.; 4. štev. — 336 izv.; 5. štev. — 522 izv.; 6. štev. — 428 izv.; 7. štev. — 458 izv. in 8. štev; — 452 izv. Da bi bilo nekaj iztisov v zalogi za morebitne poznejše naročnike, se je dalo natisniti zmeraj malo večje število izv. kot je bilo štev. naročnikov; da je pa zaloga posebno nekaterih številk tako narastla, je vzrok ta, da niso naznanile šole pravočasno izprememb številu naročnikov t. j. o manjšanju njih števila, ali pa so to naznanile prepozno; potem pa so .se vračali neštevilni izvodi.
Število naročnikov je bilo v začetku leta veliko, v 2. četrtletju šje večje, v 3. četrtletju pa je žačelo padati, in precej padati; n. pr. od 5500 izvodov za april je padlo štev. naročniko v na 4200 izv. za avgust.
Eden večjih izmed vzrokov padanja števila naročnikov je malobrižnost učiteljstva za širjenje navdušenja in zanimanja za list, ali vsaj za ob-držanje istih. Da je učitelj.merodajen za število naročnikov, se pozna takoj, če se primerjajo šole v istem okraju, kjer ima ena vas, kjer učit. vzpodbuda na naročbo, veliko število naročnikov, druga v bližini pa, kjer se učit. manj zanima, pičlo število naročnikov. Dopisi in posebno denarne nakaznice jasno kažejo, kako se zanima učitelj v nekaterih krajih za
Kaj ponižuje človeka? Uboštvo? Kako naj se reši človek ponižanja? Kje ima zlo vsega sveta svoj izvor? V nedopuščanju! Torej v človeku! Kaj brani človeku, da se izčisti? Napolizobraženost! Tista na-polizobraženost genialnih ljudi, ki jih srečujemo v vsakem Dostojevskega delu.
In Dostojevski je razrešil težka vprašanja in šel dalje. Mimo malih meščanov, mimo napol — inte-lektov do zločincev.
Kako nastane zločin in kak je njegov vpliv na zločinčevo dušo in na sočloveka?
Človek muči in ubija sočloveka, da pozabi kako prezira sam sebe! Zločin je opojna pijača? Kje rešitev? V pogledu v lastno dušo. Ko bomo pogledali v se, kakor gledamo, ko iščemo sočlovekovih napak, tedaj se bomo izčistili in izveličali.
Vsa nagnenja k slabemu gnezdijo v naših dušah in rastejo z nami. Otrok ni popolen, a je najpopolnejši,
Dostojevskij je ljubil svojo majko domovino, kakor zna le Rus ljubiti. Ruske razmere in rusko trpljenje pod caristično knuto ga je gnalo v krožek
širjenje lista. Naj vam povem, da so odpovedale nekatere šole, sicer jih ni veliko, ob koncu š. leta kar celo pošiljatev (vse izvode.) Če je imelo učiteljstvo svoja pota za počitnice, bi bilo lahko izročilo lokalno upravo lista kaki razumni osebi, ne da bi se za to list kar popolnoma odpovedal.
Nedoslatki:	1.	Zmešnjava	v	naročilih:	Ne-
katere šole so naročile list skupno za vse uč. in celo še za'druge naročnike v kraju, druge šole so pa naročile za vsakega učenca posebe! Ako je drug način naročanja priporočati z vzgojne strani, ker se navajajo s tem ljudje že kot otroci na naročanje publikacij, ki jim koristijo za izobrazbo, ima ta način naročevanja ta nedoslatek, da otroci ne plačujejo tako redno kot pri prvem načinu naročanja — posebno če ne vodi učitelj natančne evidence plačevanja naročnine.- — Ta nedostatek je precej razširjen, kar se zrcali v denarnem stanju. S financielne strani bi bil prvi način naročanja boljši:	toliko izvodov, toliko vnaprej ali vsaj
sproti plačanega denarja.
2. Neporavnana naročnina:	Prišli	so dopisi
za črtanje naročnikov, ki so plačali le za 3 mesece, šele po 4., 5. in celo 6. mesecu oziroma za črtanje onih, ki so plačali za 6 mes. šele po izidu 7. štev. t. j meseca avgusta. In vsem tem naročnikom se je pošiljal list do preklica; do-i lačali pa niso. Z nekim tov. sva n. pr. zra-čunala, da dolgujejo črtani naročniki na sicer večji šoli 203.— L.
Naročnino za nadaljne štev. je plačalo le malo šol, nekatere šole še niso plačale pošiljatev preteklih mesecev; nekatere sem terjal, te so poslale zaslanke; da bi izterjal vse, ne pridem sedaj do tega; počasi, morda šele v prihodnjem letu pridejo vse na vrsto. Ta nedostatek se zelo pozna v blagajni.
Če ne poravnajo šole zastankov, bomo z listom na izgubi, namesto na precejšnjem dobičku. To polagam tov. deleg. na srce, da opozorijo na povedano vse tov. v okraju, ki vodijo naročanje na «Novi rod*.
3. Prepozno mesečno naročanje oziroma od-povedanje lista: Nekatere šole pošiljajo izpre-membe števila naročnikov šele zadnje dni me-seca, ko je vse urejeno in odrejeno za odpoši-ljatev. Ker ni mogoče vzeti takih dopisov iz tehničnih vzrokov v poštev, se pa listi, ki pridejo odveč na šolo, lepo vračajo. To je tudi vzrok, kot sem omenil prej, da je še toliko izvodov v zalogi; n. pr. neka šola, ki je prejemala mesečno po 20 izv., pošlje v začetku septembra dopis, naj se ji list ustavi od julija dalje.
Vsaka izprememba naj pride na upravo vsaj par dni po prvi dekadi vsakega meseca.
4. Mesečni naročniki: Ti so križ za upravo. Želim, da bi vsaka šola, katere učenci dobivajo list na dom, vodila poseben seznam učencev, ki plačujejo po 1 ali 2 L (tedaj ne vsaj četrtletno), in račun o njih plačevanju zase ter da bi naročala mesečno po nakaznici, le po nakaznici, za vse te uč. gotovo štev. izvodov skupaj. Nakaznica naj bi prišla upravi v roke takoj po L dekadi vsakega meseca.
Predlogi, zahteve in obvestila: Naj se izterja zastala naročnina tudi za poedine mesece, drugače naj otroci vrnejo list, tudi če je prerezan ali ni več čist in cel; kajti zraven tega, da hočemo vzgajali otroka v to, da se nadaljno izobražuje, mu moramo tudi vzgajati zavest, da je njegovo le to, kar si je pridobil z lastnimi sredstvi ali s sredstvi staršev na pošten način ali kar mu je bilo darovano; zato naj otroci vrnejo, če niso plačali, ker ne morem darovati brez to-
Petačevskega. Nedolžen krožek; brez slabih namenov, kjer so se čitala razna socialna dela zapadnih autorjev. A za tedanji režim je bil to zločin. Poleg drugih je bil tudi Dostojevskij obsojen ha smrt, a v zadnji minuti oproščen in izgnan v Sibirijo. Tu je študiral trpljenje izgnancev in ga opisal pozneje v »Zapiskih iz mrtvega doma«.
V tisti minuti pod vislicami si je nakopal božjast, ki ga ni več zapustila.
Ko se je vrnil iz prognanstva je bil ubog, brez sredstev in brez prijateljev. In tudi ta bolezen ga je še dolgo preganjala.
In je delal!! Delal v bedi, da pokaže vsemu svetu veliko bogastvo človeške duše.
Malo pred smrtjo, ob odkritju novega spomenika Puškinu, pa se je izpovedal, (n to je bila izpoved vsega ruskega naroda.
(V slovenskem prevodu so izšle:	»Bele	noči«,
»Mali junak«, »Zapiski iz mrtvega doma«, »Zločin in kazen«, »Ponižani in razžaljeni«, »Besi«. Slovenska Matica izda kmalu »Idiota«. In baje sc »Bratje Karamazovi« tudi prevajajo.)	R.
/adeMiega pooblastila upravnega odbora od- Kaj je kultura? V svojem početku nič druzega;
b r	kot	spretna,	umetna	uporaba raznih sredstev v j
nosno delegacije.
Pred zaključkom
svrho lažjega preživljanja. In ta fiziološki vzrok
Vzrok, da izhaja list šele zadnje dni vsakega ostane vedno pravzrok, ' da se .človekom volja^ u- ‘ ^
veljavlja v kulturnih prizadevanjih.
tedaj za tem, da oskrbi človeštvu pripomočke za j	.	•	r
ohranitev. Kakor hitro pa se število ljudi ravno s I naš najboljši mladinski list, saj to so priznan
Z mirno vestjo lahko rečemo, da je «Novi rod >
pomočjo kulture pomnoži, postane že zopet borba j tudi razni listi onkraj meje. Če pomislimo na za obstanek trša, kulturo spremlja nova socialna j razmere v katerih živimo, če pomislimo, da smo
■meseca, je ta, da izvrši slikar prepozno ilustra cije za vsako številko. —
Na koncu poročila naj omenim, da so se nekateri hvalevredno spomnili Nov. rod^a z darovi, zu ousiaiie„ ir5a,
med	katerimi	je	največji	dar	barkovljans	e so	e	j	dejavnost, politika, razmišljanje, kako bi najlažje in j cdsekani od debla in navezani na samopomoč,
v	znesku	50ih	lir	kot	del dobička	pri	solski	ve”	j	oajg0tOVeje premagali ovire, motenja, ki so nastala j potem nas mora to priznanje le razveseliti in
selici ob koncu šolskega leta.	j vsled nove 'dotike družabnih vrst, tvorb. Individual- nag V7podbosli
c	;e	moie	noročilo	končano. Nekateri naj ne potrebe človeka in potrebe družbe trčijo druga	' _	"	'	.	.	.
--	|	cbi drugo, sebičnost, da se človek ohrani in odpo- Zasluga, da se je dvignil «lSovi rod» ze ob
'	ved, da je družbeno življenje sploh mogoče. L.astni svojem rojstvu tako visoko, gre naši Zvezi, ki je
I interes se	umika družabnemu,	socialnemu,	v	človeku	' pokazala, da ima	zmisel za	mladinsko beletri-
I se oglaša	vest, ovire pa, ki je	ob	njih	zadelo	neome-; stJčno revijo in ni	skoparila	z novci, ker	je ve-
jeno zasledovanje lastnega interesa, so človeka za-|d(. da dobro jn , rodi dobro Jn j Za.
vrnile, da je sel v se in začel iskati zveze z neza-! ,	.	1,2
, ■	’	■	i	-	•	tr	t	c	-i	i	sluga pa gre tudi uredniku, tovarišu Samcu, ki
vestnim, z neznanim, z neskončnim. Evo metafizike, ?	,	,	,	i-i	j ■ j l
vere, da bo dosegel človeški um neznane dalje, ki )e brez dvoma potrudil, da je z dobro vse-so skrite	človekovim čutilom!	i fcino obdržal list	na višini,	ki je doslej	še ni
poli-	j dosegel noben slovenski mladinski list.
Vendar ni pšenice brez plevela! Plevel, na
v_z	----1 ~ I' -------
ga preberejo dvakrat, trikrat!
greh
DR. ALOJZIJ RES:
Kulturni
Vedno sem imel to lepo zavest, da prednjači naše primorsko učiteljstvo vsemu slovenskemu, da je politično in kulturno najzrelejše, da se ! Družabne tvorbe se pod vplivom kulture in po najgloblje zaveda velikega poslanstva, ki ga ! tike razvijejo počasi v države in moralni nagibi
mn?lC v rši Lr^ned^našinrnTroTom^ na vseh poljih ' notranja religioznost podpirajo zgradbo raznihT med- i kate7ega mislim, so nekateri prevodi, ki jih je
U 1 Ct VI Oi tl	i	o	rt	r\	/\	im	rt	t	r	rt	r»	rt	rt	*	k	rt	rt	«	m	t	rt	M	rt	rt	rt«*	A L rt rt I <. 1 -rt n	rt rt»,	o rt m rt or,	-	■	-	,	«	*	V	■	,
  ..------- -----------------------------------sebojno vezočih se interesov. Absolutne sovražnosti ■l-.jL’	Mrt-.,:	Mocm!	čilo
.zgojnega prosvetnega in socialnega snovanja ( ge zmanjšaj0i nastopi relaUven miri ki omogoči prc. objavill «Novi rod> predvsem pa pesmi Cike
Delo, ki ga jc izpolnilo nase učiteljstvo pre j hrano, razmnoževanje in kulturo, človek je dosegel |	u i1 ie Prev	*	j	j	01
vojno je to zavest še poglobilo in utrdilo in Ivan	civilizacijo,	ki	se pa vsakčas lahko	prevrže spet j Ta	Cika Jova se je v	zadnjem času silno raz-
Cankar mi je radevolje priznal, da je pri nas	v	barbarstvo,	če	se občutno moti ravnotežje	v dr-pasel	po naši domovini.	Kako je prišlo do tega,
▼ T«	»	r/ v *_	T) _ ” _«  rt rt rt« rt I Zrt!	D.,	i    1.1.   	 i;______1! 111 	__1»x _ 1 k	.	.	<	x t •	.	i
i. JNjegova	knji-
njegova druga
jiga < Malaj in Malon* je še slabša. (Saj si je ki brez usmiljenja ruši in podira vse, kar je tr-	*“	i upala	to povedati celo	«Edinost«, ki nastopa v
hlcga in gnilega in ki zahteva popolne duševne (	Umetnost	.	g	kuUuro in civilizacijo	v ozki	zvezi, l lakih	slučajih navadno	rada v rokavicah da bi
preperoditve. O teh gibajočih se tleh kjei naj bi a yendar nj ne enQ ne dmgo Vse čiovekOVe pred-1 pač ne bilo zamere!) Tudi pesmim Čike Jove v • '	  socialno-politična	stavba našega
i stave, njegovo čutenje in hotenje bazirajo na njego- j "Novem rodu» odrekam vsako umetniško vred-o tem tipanju po jasnodoločenem j v;b interesih. Čisto naravno, da je pojm pravega, I nost, vendar so se šopirile njegove pesmi že
dobrega in posebno še lepega povsem odvisen od j ponovno na prvem mestu. Zakaj? Kdo nas sili razvoja družbe, od _ civilizacije. Čim bolj vlada ^I jadrati v že davno zašle Tomšičeve čase? družbi vest, čimbolj je torej družba etična, tembolj | je tudi estetični čut razvit, tem višji je. Estetika ra-
cauivai mi ji- ' ni1*-* l	   —	v.-	.	...	pasel pu uasi uumuvuu. nanu je j
malo «Hlapcev» in «Kačurjev». Povojne razme-1 žavi. Potemtakem je civilizacija politika splošnih j nc nlorem jn nc morem razumeti, re so zakrivile, da je večina učiteljstva izgubila koristi, splošnega blagra ki hoče svobode, pravne j <<Kalamandarija» je slaba, i trdno smernico, zagrabila jo je nova sila idej, j enakost, ki izločuje nasilne boje m ščrt. zivljenske, «	M	}	Malon«	je še sit
podira vse, kar je tr- P°Š.°>e' »kratica, civilizacija je, ki postavlja splc*-‘
^	.	knrieti nnn lčnricfi nppnmra
________________ Čudim	se Al. Gradniku, ki nas pita s takimi
ste torej v dnu iz človekovih interesov, če so tudi slabimi lesnikami, in žal mi je, da izgublja s povsem prvotni interesi prehrane in razmnoževanja, j takim delom čas. Čudim se založništvom,, Zato je največkrat za množico lepo, kar je brutalno j tiskajo tako plažo (pa kar dve knji-
stala nova socialno-politična učiteljstva,
pravcu, ki bi usmeril vse njega delovanje, je jasno pričalo zadnje delegacijsko zborovanje Zveze« v \ ipavi.
Toda ljubezen do kulturnega udejstvovanja je ostala: živ dokaz temu je «Novi rod«, ki gre v tisoče rok naših malih in pa oživljeno delovanje kulturnih društev posebno na Goriškem, reaino in ugaja čutom, ki sodijo zgolj po koristih,j gjj)( rokopisi slovenskih umeanikov pa ru- ^ z odločnim sodelovanje učiteljstva. Zato me je gmotnih in čutnih. Kakor hitro je v delih umetnosti | men;j0 v miznicah . . . Gradnik se morda niti' vest,'ki sem jo pred dnevi prejel od dobro po- , skladnost med obliko in mislijo med čutnostjo in j nc zaveda da škoduje s tako robo našemu raz-
učene strani osupnila in zabolela.	| etiko, imamo lepoto, ki jo ustvarijo le izvoljenci,	mladinskim	oisateliem	kolikor
^	m,	i;,	„ - i-	; katerim je položena v zibel intuicija, da najdejo to j v.f)u ln našim miaainsKim pisateljem, KOUKor
Gre namreč za «Mladiko« naso edino_druzin- | veHko skladnost in imajo moč sredslvai da jj daio jih je pač. Lahko bi povedal nekoliko bolj na-
sko revijo, ki jo urejuje učitelj h ranče bevk tn konkreten izraz je pa umetnik, genij segel s silo j zorno, ali to storim bržkone o drugi priliki, ko pri kateri sodelujejo	učitelji Janko	bamec,	J. 1	svoj€ intuicije še dalje, v neznani svet, v onostra-	spregovorim nekoliko obširneje o mladinskem
Pahor, Josip Ribičič,	Ciril	Drekonja,	i'r. Ločni-	n0st ter nam podal »sled sence on’stranske glorije«,	slovstvu. Čudim pa se tudi slovenskim kritikom,
škar, Karel in Albert	Širok	in drugi.	Smatral	bi	potem je njegova lepota veličast, ki dviga človeka	kj pusjjj0 s tako mirno vestjo, da se ta plaža
za žalitev učiteljstva,	ko bi	mu hotel	dopovedo-!	k Bogu, k čistemu viru vsega življenja. »Najprej se	L— jn	j,rats^ plaže' obzirnost ________ do
vati, kako silnega pomena je ta izborno ureje-' zasveti odnekod le prav ponižna lučka, — pravi t d : čih domačih umetnikov pa ne!
Cankar — spomin na nekaj milega, zelja po nečem	>	.	.
lepem, mehkem, kar morda nikoli prej ni bilo in I Tudi Andersena smo videli v «Novem rodu«, nikjer ni. Luč pa je zmerom lepša in svetlejša, koli-	Preveliko čast mu izkazujemo! «Kraljična na
kor več je bridkosti in kolikor bliže je odrešenje.	grahku», šibka stvarca, je doživela že drugi
Dokler se svetloba nazadnje ne zlije v ono, ki je	prevod. («Zvonček», 1. .1920., prevod Utve!)
zadnja in večna....« Cilj umetnosti je tedaj vedno	jslarsikaj slovenskega, ki je boljše delo, ne za-
buditi na svoj način in s svojimi sredstvi vestnost	^da nUi enkrat luči syela
to kulturno glasilo primorskega slovenstva in dvigati in krepiti.	! In končno še nekaj, kar mi leži na srcu: u-
Če nam g. Res - da preidem k temu, kar sem iz-	P™va »Novega roda!« Tej bo treba radi-
ločil iz njegovega članka — očita, da smo učitelji	kalnega mazila. Nočem govoriti obširneje o
stopili na zibajoča se tla in izgubili kulturno smer-	( tem. Odbor naj se resno in temeljito oprime te
nico, nam dela krivico. Krivico že radi tega, ker je	kočljive točke in to čimprej, da ne zagazimo s
vani, izredno bogati list za naše ljudstvo, njega duševni mentor in tolažnik. Vsakdo bi pričakoval, da bo našel v učiteljstvu največ sobojevnikov, naročnikov in razširjevalcev. Toda — čujte: izmed 800 učiteljev je naročenih na «M!adiko» komaj 75, to se pravi: 725 (!) učiteljev gleda ako že ne sovražno, vsaj apatično na človeka v vsem njegovem dejanju in nehanju ter jo
ne čuti potrebe, da bi ga bralo, kaj šele raz širjalo do zadnje slovenske družine, kol bi to morali storiti —- vzgojitelji naroda!
Ne bom izpraševal vesti nikomur, ne bom izti
po vzrokih (ki ne morejo biti gmolni, ker bil učitelj doslej povečini individualist in ndividua- prihodnjim letnikom zopet v pogubonosno moč-
•	«	•	i	.	•	1	,	rt	V«*	v«rt	h«<lii«Mrtrt rt rt /*nrt ll"fn IrtMrt rt	/ . *	rt •* n	I» *	n rt	•	•	1 i	I >	,	•	«	1	,	*	■	,	i	v	1 I I
virje, kjer bi utegnila obtičati nasa kulturna
u! ne
rzern ni ne kulturen, ne civilizatoren. Za nas, ki ho \ t -i t i. j. , ..	t	čemo socializem oz. komunizem, politika ni cilj,i. -i
n°ga kakorkol^odtrgat! cehh 130LL_na mesce, tcmveč samo sredstvo. Tudi ne pojmujemo politike j tr°)ka'
individualistično, tako torej, kakor da bi bila uma- I
menim, ca m učitelja ali učiteljice, ki bi r
du bi plačala naročnino), ne, moja beseda molči
Povedal sem odkritosrčno svoje misli, z na-
•pričo tega žalostnega dejstva, ker bolj od nje zana dnevna brozga, ki zaliva čez in čez kulturo,! rrenom, da bi koristil, v upanju do boljšega in
vpije in obtožuje — ■ številka!
civ lizacijo in umetnost. Res je, politika seza včasi i ])re/ ozira na zamero, v prepričanju, da je pri tudi po barbarskih sredstvih, kakor srečavamo tudi I pamc^njh ljudeh ne bo.
- - rt X _ rt rt i 1 rtrt M. * r\ *• L n MC lz A oln rtVrt rt rt 4 rt < t rt /-1 O £ ^ k I
umetnosti sami barbarske elemente; toda pelitika ni več etična, in če ni več etična, je to znamenje, da so razmere v družbi take, da se tudi s
Karel Širok.
Nekoliko odsovera
Gosp. dr. Res je napisal gorup članek predvsem.' k7lLL,“d^faadio'iVnmeinoitio"; skladaj.,"dim-! S»;sk» ™dslv. naj čimprej odpoSljejo predsedstvu dr. bi priporočil učiteljstvu »Mladiko , ki jo prema- več da so jim nasprotne, da je torej ves ustroj dr-1 uc; društva svojega okraja Učiteljski imenik (ime m lo poznamo in podpiramo v njenem resnem umet- jave jn družbe protinraven. Protinravnost pa ni priimek, rojstni kraj in leto^ ce det. ali prov., če niškem stremljenju. Pridružujem se pozivu gosp. zdravo stanje človeka, temveč je smrt civilizacije flan društva ali ne) ter »Statistiko svoje sole« (Ime Resa, ne morem pa prezreti pasusa, v katerem o- in umetnosti.	I kraia’ kollko razredna šola, koliko paralelk, koliko
, šol. otrok, koliko učit. moči).
menja kongres naše Zveze v Vipavi. Pravi tako-le: Povojne razmere so zakrivile, da je večina učitelj-
Če se tedaj učitelji podajamo na — zibajoča se j tla — kakor smo se v Vipavi, delamo to v globo-
stva izgubila trdno smernico, zagrabila io je nova ,	.	 ,i„	,,	0„rt;£.m UniSi,
.i • i • u	•*..	.."	’	1	,	kem, neporusnem prepričan u, da se v svo em Krogu
sila ide , ki brez usmiljenja rusi in podira vse, kar	“	-	r -	...	.	.	*	•	-
Ti podatki so neobhodno »Ročnega zapisnika«.
potrebni za sestavo
, i ■	.	.i	.	.	*	.	i.	,	,	.	po	svojih	močeh	borimo	za	dobrine, za katere dviga ________
^p“X".Žo‘Sh zibaj'očn! se*	»«	*	««*	"1	K	!**	««*~=
stala nova socialnopolitična stavba našega učiteljstva, o tem tipanju po jasnodoločenem pravcu, ki bi
Oktoberska štev. »Nov. Roda« ima sledečo vsebi-,	Cika	Jova;	Gradnik:	Uganil
širje in jasneje pred nami, ker vidimo, da ni nrav- je. — F,- žgur: Večer; — Fr. Milčinski: Zgodbe kra-slvenosti brez zdravega gospodarskega temelja ali Jjeviča Marka; — Slika; — M. Kmetova: Alešek;
usmeril vse njegovo delovanje, je jasno pričalo zadnje delegacijsko zborovanje v Vipavi.
Kakšna je bila tista trdna smernica, ki jo je uči-
da vsaj ni splošne nravstvenosti v ljudskih množi-
Slik
a;
Fr. Bevk: Kako je dal Adam živalim
cah, če nimajo zagotovljenega grižljaja vsakdanjega | jmena in od kdaj štorklja klopoče; —- Fr. Bevk: Sova kruha. Za.nas je jasno, da je liberalizem gospodar- j deci kuha; — Pouk in zabava; — Kotiček malih. — sko in etično zlo, za nas je jasno, da etični prepo- Na delo za Novi'Rod!
teljstvo edenkrat izgubilo in kaj so tista zibajoča se rod ni mogoč brez gospodarskega preobrata, za nas tla, na katerih menda ne bi mogla stati nova social- ;e :asno, da le z gospodarskim in torej etičnim o-1
Cankarjeva dneva v Škednju. Dne 10 in 11. decem-
nopolitična stavba?	zdravljenjem stori človeštvo korak dalje v civilizaciji j bra, ob priliki triletnice Cankarjeve smrti, priredi
Zdi se mi, da je ta ugotovitev prav tako brez	in v umetnosti. Dosledno temu, kar spoznavamo, J pripravlj.	odbor	»Kulturnega	društva«	Cankarjeva
vsake trdnosti kakor so zibajočih se tal krive po-	gremo svojo pot, ki nam je usojena po sili razvoja. I dneva.	Prvi	dan^ bo^ glasbeno	recitacijski,	naslednji
vojne razmere. Ne vem, ali se namenoma postavlja	Kakor je naše delo neznatno v ogromnih tokih živ-
vse današnje socialno gibanje sveta v nasprotje s	ljenja, vendar ni manjše in manj važno od onega,
— kulturo, gotovo je, da se kultura prikazuje kot	ki ga vrše nam vštric naši umetniki, upravičeno po
idol, ki naj bi se mu vse drugo podredilo, tudi naje-lementarnejša, najnujnejša skrb človeka za obstanek. In še nekaj: vse prerado se zenačuje kultura s cvetom, ki je umetnost in tudi s pojmom civilizacije.
nosni, da je tudi njih ime na cvetnih listih bele kri-
dan pa se bo igrala Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi«. Pri obeh dneh sodeluje režiser in igralec Milan Skrbinšek, ki je na povabilo odgovoril:	»Ne
morem Vam povedati, kako zelo me je razveselilo
zanteme. Tisoč je namreč načinov,	da	kdo pove, ! Vaše povabilo! Pridem na vsak način! — Z	veseljem
kar ima in kar mora povedati.	j	prevzamem recitacijski del prvega dne in	igram z
J. Pahor. ] navdušenjem drugi večer Kantorja! --------------
IZ ORGANIZACIJE
Organizačni odsek »Zveze« je imel I. sejo dne 30. okt. na Opčinah. Razpravljalo se je predvsem o Zvezinem pevskem zboru, ki ima že temelj: ca 20 dobrih pevcev. Potrebovali bi jih še najmanj toliko, zato se pošlje učit.' društvom okrožnica s pozivom, da prijavijo imena dobrih', vestnih pevcev, najraje pevovodij, ki bi enkrat v mesecu prišli k pevski vaji. Pri tej bi imeli priliko poglobiti svoje znanje pod strokovnim vodstvom, ki bi vaje tako uredilo, da bi se udeleženci čim bolj seznanili z glasbenimi umotvori. Stroške za pot in event. prenočišče, ki bi znašali do 1200 L mesečno, bi krila društva, ki z lahkoto žrtvujejo po 200 L (če so številna, tudi več) za osnovni sklad. Če Zvezin upravni odbor votira 1000 L, imamo v kratkem glavnico 3000 L, ki bi zadoščala za začetek. Poznejše kritje se bo že oskrbelo.
2. Vsled sklepa delegacijskega zborovanja se je govorilo o morebitni izdaji »Ročnega zapisnika« za tekoče šols. leto. Razen koledarja, bi vseboval o-sebni status učiteljstva v Jul. Benečiji ter statistiko šol in šolske mladine. Pozovejo se učiteljska društva, da pošljejo te podatke najkasneje do konca novembra tov. Ribičiču in Široku Alb., ki bosta zapisnik uredila. Ker bi se tiskalo le 800 izvodov, bi morala biti naročba obvezna za učiteljstvo Zveze, sicer so stroški previsoki. Ker je pričetek šols. leta že za nami, je zadeva težavna in bi se R. zapisnik, ne mogel izdati, če bi cena narastla nad 4 L za izvod. O gmotni strani izdanje se poiščejo podatki za definitivni sklep.
3. Ker hočejo pri bližnjih upravnih volitvah vzeti učiteljstvu pasivno volilno pravico, se nato razpravlja o korakih, ki naj jih učiteljstvo stori v varstvo svoje državljanske enakopravnosti. Sredstev ima dovolj in želi nastopiti skupno z italijanskimi tovariši, ki so tudi ogorčeni radi tega novega udarca. Kako se bo akcija razvila, tega še ni mogoče povedati. Skličejo se lahko protestna zborovanja, sklene pa se lahko tudi, da učiteljstvo bodisi v občinskih uradih, bodisi v komisijah odreče vsakršno tehnično pomoč za volitve. Izdala se bodo navodila, ki bodo za organizirane učitelje obvezna. 1 udi politične stranke naj bi se zavzele za pravice učiteljstva, ki mu vedno zagotavljajo svojo naklonjenost.
Če bi morali nastopiti na svojo pest brez ital. kolegov, se po potrebi skliče delegacija Zveze 20. t. m. k Sv. Ivanu.
4. Ker bo »Učiteljski list« izhajal po novem letu trikrat na mesec, se mora organizirati sotrudništvo. Za uredništvo se naroče strokovni listi v raznih jezikih in se .razdele referentom. Imeti bo treba več referatov: za šolsko-politični, organizačni, pedago-ško-didaktični, umetnostni del in za šolstvo in učiteljstvo izven naše pokrajine. -Organizacijo sotrud-ništva, ki naj bo za bližnjo dobo naša glavna zadeva, prevzame tov. Hreščak. — Določi se urednikova kompetenca pri listu.
5. Razpravlja se o sanaciji »Novega roda«, ki ga je učiteljstvo zanemarilo. Naša dolžnost je, da popravimo, kar je zavoženega. Treba je sistematičnega postopanja:	za	naročila	naj	se	zavzamejo	v
prvi vrsti šolska vodstva. Velike težkoče dela poimenska rapošiljatev lista na poedince. Bolje bi bilo, ko bi vodstva skupno naročala in zbirala, ker ni mnogo denarja, vsaj po trimesečno naročnino (3 L) hkrati. Stvar .ni težavna, le učiteljstvo naj bo nekoliko vestnejše, da se naročila vzdrže in redno izvršujejo.	■ 1
Tovarišu Ribičiču je kot uredniku svobodno, da si poišče pomoč v urejevanju mladinskega lista po svojih namenih in kriterijih.
»Naša nada« je pasiven list, ki se bržkone ne bo
vzdržal.	.
6. Preds. Germek meni, naj bi se prihodnje dele-gacijsko zborovanje preneslo z velikih počitnic na binkoštne praznike radi večje udeležbe. Orgam-začni odsek se s tem strinja.
7. Seje organizačnega odseka se vrše redno vsak mesec enkrat, po potrebi tudi večkrat.
Resolucije primljene na glav. skupštini »Jugosl. učit. društva« u Pazinu, držene u Lupoglavu 16. oktobra o. g.:
Hrvatsko učiteljstvo Istre
1.) a) prosveduje najodlučnije, da se premeščuje stalno nameštene učitelje, a nekoje i iz službe otpu-šta, a da se prije nije provela proti njima disciplinarna istraga;
b) moli, da se protiv svih do sada nezakonitim putem premeštenih odnosno otpuštenih učitelja prevede disciplinarna istraga, odnosno, da se ih u službi rehabilitira;
2.) moli, da se učiteljske sile kazne samo na temelju potpisane pismene pritužbe opravljene na kot. šk. veče i to nakon izvida i istrage prevedene u smislu ops.toječih zakona;
3.) moli u interesu škole, da se poučavanje tali-jansk. jezika kao predmeta poverava na svim ško-lama samo usposobljenim učiteljima dotične škole.
p. .	.	Predsedništvo.
Jeka lupoglavske učitelj, skupštine. Danas samo kao koristi spomenut čemo dopis Civil. komisarijata u Kopru upravljen na društv. predsednika u pogledu tobožnjih zaključaka ?tvorenim u zadnjoj skupštini u Lupoglavu, 16. progi, oktobra, kojim ga pozivlje razjasniti tobož poprimljene zaključke, koje bi bile;
I. Ima se tiskati troškojn društva hrvat. knjige, da se ih porazdeli učenicimti;
. II. tiskati propagandističke brošure, da se ih deli med ljudstvo;
III. izdati propagandistička-dela za slov. učiteljstvo u svrhu aktivne političke akcije proti protivnim strankama. — Pod točkcm I. ujedno se glasovao predlog ukora (voto di biasimo) proti vladi.
Eto ovako je vredni izvestitelj točno izvestio svoje gospodare. A mi, koji smo prisustvovali rečenoj skupštini, samo čemo na ovo oči raskolačiti i pitat -se: je T to mogude? Je T moguče nekomu i dozvo-tjeno ovako mistificirati svoju oblast? Ako s neznanja, prošteno mu, al’ ako tendencijozno, crn mu obraz. — Predsedništvo je došto meritorno odgovorilo Civ. komis, dokazavši neutemeljenost podvale.
Šolske vesti.
Usposobljenostni izpiti učiteljstva se vršijo ta mesec. Nečemo se vmešavati v sestavo izpraševal-nih komiij in v obsežnost izpitov, ker živimo v času reformnega kaosa, eno opazko si pa vendar dovoljujemo. K izpitom pridejo mladi ljudje, ki nimajo še velikih življenjskih izkušenj, pač pa mnogo krvi in mladostne impulzivnosti. Ni izključeno, da ne bi hodile za takim svetom zaupne tiralnice radi strašnih grehov, ki so morda zgolj nedolžne nepremišljenosti, državi mnogo manj nevarne, kakor zaupna zasledovanja. Če bodo tiralnice, upamo, da ostanejo mrtve, v ponos pedagogom, ki ne zamenjujejo svojega častnega poklica s policijskim. Naj pokažejo mladi učitelji, kaj znajo, kako so porabili svoj prosti čas za lastno izobrazbo, za razširjenje svojega obzorja, vse drugo pa naj bo daleč od usposobljenostnih izpitov in daleč od ljudi, ki imajo čiste pojme o svobodi!
Defenitivna imenovanja slovenskih učiteljev v tržaški okolici. Kakor smo izvendeli, definitivnih imenovanj slovenskih učiteljev v tržaški okolici še ne bo tako kmalu. Gospodje na magistratu so se izrazili, da so sedaj imenovanja nemogoča, ker še ni zakonitega mestnega sveta, ki vrši imenovanja. Počakati bo treba, da se razpišejo občinske volitve, ki se bodo baje vršile v januarju. Potem bo treba počakati, da se zbere mestni svet, da se določijo odseki, da začnejo odseki delovati, da pripravijo gradivo in... in končno izvršijo nekdaj imenovanja. Kdaj bo to, vedi sam vrag! Ti učitelj pa čakaj, bodi vedno pripravljen, da te lahko poženejo, ne da bi navedli vzroke; čakaj na imenovanje kakor kljuse sredi zime, da požene trava in razmišljaj, kaj bi se zgodilo, ko bi obolel po 13ih službenih letih. (So namreč v tržaški okolici tovariši, ki imajo že do 13 službenih let in jih še ni obsvetila »gnada« imenovanja.) Komunalni učitelj čakaj torej in premišljuj tačas, kako je pač mogoče, da se lahko vršijo brez občinskega sveta in brez odsekov defenitivna imenovanja italijanskih učiteljev. Zdi se nam, da pač gospodje pri magistratu bolje skrbijo za nas, kakor za italijanske učitelje. Hočejo, da bčdo imenovanja slovenskih učiteljev bolj zakonita, da bodo bolje »držala«, — Kaj ne, lahko smo jim hvaležni za veliko skrb!
Šolske tiskovine so dobile slovenske komunalne šole v tržaški okolici samo v italijankem jeziku. Šole jih izpolnjujejo različno: nekatere šole pišejo italijansko, druge dvojezično, nekatere pa slovensko, kakor si pač kdo upa. Ali ni potrebno, da bi dajalo vodstvo »Učit. društva« smernice v takih kočljivih slučajih, da bi bilo postopanje enotno?!
Iz seje pomožnega okr. šol. sveta tolminskega.
Provizorična imenovanja. — Alfonz štrukelj za Ja-gršče — Knice in Rafael Pertot za Orehek.
Definitivna imenovanja. — Metod Peternelj za voditelja v Cerkem, Mirko Podgornik za učitelja istotam in Justina Silič za Tolmin.
Naroči se z avse šole v okraju po en izvod »Novega Roda«.
Sklene se zvišanje odškodnine potovalnim učiteljem. — Okrajni šol. svet zahteva soodločevanje glede upeljave italijanščine na ljudskih šolah.
Doplatak učiteljstvu Istre. Novine javljaju iz Rima — senzacijonalnu vest, da je dobio potvrdu zaključak istar. zemalj. odbora, kojim se istarsk. u-sposobljenom učiteljstvu nakazuje od 1. oktobra 1920. počam doplatak od L 200 godišnjih, što bi odgovaralo mesečnim L 16.66. — Ova »vesela« vest ne če obradovati zaista ist. učiteljstva, barem ne če sada u momentu kad se ga opteretilo u zadnji čas takovim porezima i nametima na ličnu dohodarinu (plaču dašto), da nekoji, osobito stariji učitelji, pla-čaju mesečno preko sto lira. Kakva je to povišica dati 16 uzeti 100! — O torne neka se porazgovore naša učitelj, društva.
»Dante Alighieri«. V Tridentu se je vršil proti koncu septembra kongres italijanske družbe »Dante Alighieri«. — Ta družba je podobna »Legi«, ki deluje v naših krajih. Kakor se zavzema in širi svoje omrežje »Lega« pri nas, tako se je vrgla na 1 irol-sko. »Dante Alighieri«. Kongres je bil zelo živahen. Govorniki 90 očitali vladi nedelavnost in krivico, katero dela ital življu s tem, da v obmejnih krajih jim ne da zadostno število šol. Najostrejše poročilo pa je bilo naperjeno proti nemškim učiteljem.
I. Kosmina.
Za »Novi Rod«. Konsorcij slovenske šole v Irstu je naročil 30 izvodov »Novega Roda« letnika 1922. za revne učence Šentjakobske šole, , -— Da bi našel mnogo posnemalcev!
Književnost in umetnost
Največji slovaški pesnik, Pavel Orszag, ki je pisal pod psevdonimom Hviezdoslav, je umrl 10. t. m. v Pragi. Pisal je baje v čudovitem slogu. V svojih stvareh se izogiblje realnosti in se poglablja v globine človeške duše. Najbolj znana dela njegova so: »Krvave sonety«, »Prvosensky« (Pomlad), »Zalmy«, »Agarn«, »Rahel«, »Kajn«, »Hajnikova zena« (Gozdarjeva žena) in »Herod in Herodiana«.
Nov tednik v Celju. Po poročilu polit, dnevnikov v Jugoslaviji prične izhajati v. Celju v kratkem nov tednik pod imenom »Naša vas«. Izdajal ga bo dr. Anton Novačan, pisatelj novel »Naša vas« in drame »Veleja«.
Noblovo nagrado za 1. 1921. je dobil francoski pisatelj Anatol France. — Med kandidati sta bila tudi Gorki in D'Annunzio, ki pa nista prišla v poštev že iz političnih ozirov.
Koncert v Skednju, kjer je sodeloval tudi začetni zbor »Zveze«, je uspel dobro. Več o tem prihodnjič.
Koncert z recitacijami se bo vršil dne 21. t. m. pri Sv. Luciji. Vzpored izvajajo tovariši Srečko-Kumar (pianist), M. Logar (violinist) in A. Širok (recitator).
Kumarjeva glasbena šola je napravila dne 8. t. m. ob 6. uri popoldne svoj prvi glasbeni večer namenjen le ožjemu krogu. Udeležilo se ga je 21 oseb, po večini tovarišev i tovarišic. Namen teh večerov, ki se bodo prirejali odslej enkrat na mesec je seznaniti poslušalce z deli naših skladateljev in pesnikov, tistimi deli, ki so zaradi smeri, ki jo zastopajo ali pa zaradi težav malo poznana nam vsem. Namen teh večerov je dati zadoščenja vsem našim prijateljem, ki so si postavili to sveto umetnost za življenski cilj in žanjejo za vse svoje plemenito delo nerazumevanje in nehvaležnost. Namen teh večerov je tudi obuditi v naših srcih smisel za tisto pomlad ki se je pojavila pri nas tudi na glasbenem polju, tako lepa in sveža ■ in pestra kakor še nikoli poprej...
Na vzporedu so bila naslednja dela: 1) M. Kogoj: a) Andante poco piu mosso; b) Largo. (Klavir.) 2) Albert Širok:	Spomini	na Ivana Cankarja. 3) M.
Kogoj: a) Istrski motiv; b) Sprehod v zimi. (Pesmi izvajala g. Avrelka Sancin.) 4) Ant. Lajovic: Norčeva jesenska pesem. (g. Avrelka Sancin.) 5. L. M. Škerjanc: a) Beli oblaki; b) Jesenska pesem. (g. Avrelka Sancin.) 6) St. Kosovel: Ciklus neobjavljenih pesmi. (Bral pisatelj sam.) 7) M. Kogoj: Fuga v G-molu.
(Skladbe št. 1 in št. 6 so še v rokopisu.)
O glasbenem delu prireditve pride posebno poročilo, ker je njihov pomen in vrednost tako velika, da Še ne da opraviti s par besedami.
Alb. Širokovi spomini so niz neznatnih dogodkov iz življenja največjega našega pisatelja s tako ljubeznijo ohranjeni, s tako vestnostjo opisani, da se nam milo stori pri srcu ko nimamo več h komu hoditi na Rožnik; dragi spomini so kakor so nam bili v mladosti dragi oni s svete Gore ali iz Višarjev. V kratkem bodo tudi ti natisnjehi da si jih bomo ob tistih urah lahko v srcu pogreli. — Stano Kosovel napravlja s pesnimi na vsako srce silen vtis. Mlad po letih ali poln spoznanja kakor starec — poln resnobe^ in", trpljenja. Le redko, redko posveti skozi tisto mračno nebo tudi žarek svetlega solnca — ali če posveti, je tako mehek in nežen kakor eter. Le redko obkroži njegova usta nasmeh, ali tedaj je tako sladek in ljubezniv kakor je sladka v srcu tiha sreča.
Kdor je nkrat slišal njegovo »Mrtvaško koračnico-čili »Intermezzo mladega človeka s smrtjo« se teh vtisov ne more otresti tako kmalu. Kmalu izide v Gorici celotna zbirka njegovih pesmi.
*
Samospeve nam je zapela g. Avrelka Sancin. Sele tedaj ko bo odprla svojo skrito kamrico bo mogoče razodeti dolgo in trnjevo pot njene skrite šole. Ona je driigače tiha in samosvoja, življenski udarci so jo presilno pretresli. Od narave podarjen alt je tak, da ni drugega takega med nami; krepka dramatična skoraj demonska sila je v njem. Ako primanjka idealne interpretacije, je njena dovzetnost tako velika, da jo nadomešča. Vsak migljaj, vsako nijanso verno in lepo posname, se vživi vanjo in jo izrazi kot lasten občutek. Vse to se je doslej vse premalo upoštevalo in nji, ki je večjega priznanja vredna, dosledno delala krivica pri sodbi. Še daleč, daleč je njena pot po kateri hrepeni, Bog ji jo daj doseči! Kar je kedaj pelo pevk pri nas Lajovčeve pesmi, ni nobena dosegla doslej tako lepega prednašanja prepojenega z vso svetostjo kakor naša pevka.	Iv. Grbec.
Skrivnost Stradivarijevih gosli razrešena, Znfihi vijolinist Zlatko Bolokovič poroča v »Jugoslaviji , da se je posrečilo stotniku Mlakarju izdelati gosli, ki majo vse lastnosti Stradivarijevih gosli. I a uspeh ni samo slučajen, temveč plod dolgih, strogo znanstvenih študij. Mlakarju se je posrečilo, da je s pomočjo svoje teorije odkril pot do tajnosti Stradivarijevih form. Končno omenja Balokovič, da so Mlakarjeve gosli boljše od njegovih, čeprav so te prave gosli Antoniusa Amatija iz 1. 1671. H koncu izraža radost, da se je posrečilo baš našemu rojaku, da je razrešil skrivnost, ki je bila za vse narode dolgo nerešljiv problem.
Listnica uredništva.
Članek o ljudskih predavanjih se nadaljuje prihodnjič, ker nam primanjkuje prostora. Iz istega vzroka so se odložili tudi hrvaški članki. Vedno bolj se kaže potreba razširiti list.