Književnost
Silvin Sardenko: Roma. 176 strani. Nova izdaja 1941.
Dvakrat do sedaj se je slovenska Muza poklonila večnemu mestu ob Tiberi — katoliškemu Rimu. 2e pokojni dr. Mihael Opeka je v Domu in svetu (1892-98) zapel Rimu nekaj toplih pesmi, ki jih je kasneje — 1916 — izdal tudi v posebni knjigi: Rimski verzi. Opeka seveda ni bil kakšna izrazita pesniška ustvarjalna moč, zato so njegove pesmi, pisane večinoma v heksametru in včasih preveč poudarjenem retoričnem tonu, obledele pred rimsko poezijo njegovega duhovskega tovariša in izrazitega lirika Silvina Sardenka. Ta je leta 1906. izdal zbirko Roma, ki je našla prav lep sprejem v domači in tuji kritiki. Dr. Ivan Šarič, sam pesnik, je napisal: »... ta zbirka rimskih pesmi je obogatila slovensko liriko z novimi oblikami in akcenti. Sardenko je nežen in čustven, poln milobe in skromen kot seljak.«
Roma, ki je bila kaj kmalu razprodana, je pred kratkim izšla v novi, grafično prav prikupni izdaji in tudi vsebinsko izpopolnjena. Kakor pravi avtor sam, je v to izdajo sprejel precej pesmi, ki jih je v prvi izločil. To je posebno vidno pri sonetih, ki jih ima ta izdaja kar trideset, medtem ko je imela prva le dva. Brez škode pa bi pesnik lahko izpustil še nekaj pesmi, ki s svojo dolgo-veznostjo motijo uglašenost zbirke, kot: Monte Pincio, Via Apia, Fontana, Petrova pot v Rim in še nekatere. Pogrešam pa njegove prisrčne: Stopil sem na tihe njive.
Tudi nekaj nečistih rim in izrazov, ki delajo novemu pravopisu silo, je še ostalo: taisti, toli, zefiri, peresa v pomenu listi, ali pa prisiljeni pridevniki: nebeško zal, sijajen, sladek zrak, temnovijoletni itd. Pri skrbnejši korekturi bi te stvari lahko izpadle, s čimer bi ta pesniška zbirka, polna iskrenih nežnih občutij, blagoglasja in priproste lepote, le pridobila. Kajti Sardenko je postal s svojimi prvimi zbirkami — V mladem jutru, Roma in Dekliške pesmi — resnično pesnik, ki mu pesniška lira poje neizumetniceno ob blagih zvokih naše narodne pesmi in globoko doživetem umetniškem občutju. In ne smemo po-
342