Leto V. V Celji, dne 15. decembra 1895. 1. Štev. 35. lakaja 5., 15. in 25. dan vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za Inaerate se plačuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. Velja za celo leto 2 gld., za pol leta 1 gld., za četrt leta 50 kr. »aroSnma na) se po8iya: Upravnifitru »Domovine" v Celji. Na prevratu. Ponesrečen poskus kneza Windischgratza s koalicijo, je Badeniju spomin, da se s samimi Nemci in Poljaki vladati ne da. Levica se je popolnoma preživela, mnogi živelji, ki stopajo na njeno mesto, pa preočitno kažejo težnje, ki se ne vjemajo z avstrijskim domoljubjem. Zaradi tega si pa vlada prizadeva pridobiti Mlado-čehe za svojo politiko. Vladno priznavanje pa tudi ni povse zastonj. Mladočeški poslanci ne tirajo več onega brezpogojnega nasprotja, kakor so ga proti W indischgratzu. Mladočehi vabijo se k dvornim obedom, kar očitno dokazuje, da jim na Dunaji priznavajo vladno zmožnost. Cesar se je dolgo pogovarjal z Mladočehi in poslancem dr. Englom. 0 čem se je sukal ta pogovor, je sedaj še tajnost, a občno mnenje je, da je stvar imela politične važnosti. Grof Ihun ni Mladočehom priljubljena oseba, in grof Badeni je že sklonit vladni listi sedanjemu namestniku dajejo naravnost, razumeti, -^jda,,jedno «lamino glasilo je odločno naglašalo, —? da je grof Thun le navaden Uradnik, ki ima tirati politiko, kakorSno želi dunajska vlada. Vlada želi sporazumljenje s Čehi in če grofu Thunu to ne ugaja, naj pa pojde. Seveda se sedanji namestnik češki ne bode lahko mogel odločiti za prijaznejšo politiko z Mladočehi, ker je baš on si bil za nalogo postavil uničiti Mladočehe in je zaradi tega kar si bodi priporočil izjemno stanje. Sploh je mej Mladočehi in grofom Thunom tako nasprotje, da ne morejo skupno delovati in je torej pričakovati, da se grof kmalu umakne. Tudi veleposestniki sami so spoznali, da je politika grofa Thuna povse napačna in delujejo očitno na to, da ga onemogočijo. Grof Thun bi bil rad videl, da konservativci in veleposestniki sklenejo za deželnozborske volitve kompromis z liberalnim veleposestvom. To je imel biti začetek novi večini po Thunovi volji jz veleposestnikov in Nemcev. Taka večina naj bi po Thunovi želji pred vsem pobijala Mladočehe. Konservativni veleposestniki so pa odklonili kompromis z Nemci in pokazali, da ne smatrajo za svojo prvo nalogo boje proti Mladočehom. Ker je tako grof Thun zgubil malo oporo, ni dvombe, da kmalu pojde in ž njim bode odpravljena velika ovira spo-razumljenja mej Mladočehi in vlado. Zjedinjena levica pa ne zgublja le pri prebivalstvu zaupanja, temveč tudi v višjih krogih. Takšno postopanje in zrela razsodnost ni bila nikdar tej stranki lastna. To se je zopet pokazalo ob smrti grofa Taaffeja, cesarjevega prijatelja. Levičarski časopisi so nesramno pisali o pokojniku in to je kai .slab vj izrekel levičarskemu vodji Chlumeckemu z.v tega srojo nevoljo, Ta dog&. Celjske novice. (Vabilo) k rednemu občnemu zborovanju »Celjske okoliške podružnice" domoljubnega deželnega in gospejnega pomožnega društva štajerskega, ki bode v Žavcu dne 15. decembra 1895 popoldne ob 3. uri v železniški restavraciji gospoda S. Kukfcca. Vspored: 1.) Poročilo dru štvenega blagajnika, predsednika in poslovnega vodja. 2.) Čitanje nekterih korespondenc. 3.) Volitev odbora, ker je triletna upravna doba taistega pretekla. 4.) Drugi predlogi. Ako bi na ta občni zbor ne prišlo po § 9. društvenih pravil za sklepčnost potrebno števiio 15 članov, se ob emem razpisuje na ravno tem kraju, tega dne in pri tem vsporedu ob pol štirih popoldne drugo občno zborovanje, pri kterem je po pravilih sklepčno vsako število došlih članov. (Divja in lahkomiselna mladina.) Na progi savinjske železnice v bližini Celja so čisto mladi šolarji polagali kamenje na železne relse in se cel<5 postavljali na progo, tako, da se je vlak pred divjimi dečaki moral ustaviti. Stariši, učitelji, prosimo vas, opominjajte to mladino. (Božične počitnice.) Naučni minister je določil z ozirom na to, da pade zadnji dan šolskega poduka pred božičnimi prazniki, 23. december, na ponedeljek, da se zaključi šolski poduk na vseh srednjih šolah že v soboto, dne 21. decembra dopoldne. (Imenovanje.) Davkar g. Fr. Mlakar je imenovan naddavkarjem v Celji. (Miklavžev večer), kterega je priredilo »Celjsko pevsko društvo" na predvečer svetega Miklavža, dne 5. t. m. ni zaostal za lani prirejenim. Tudi letos se je v čitalniške prostore zbrala, velika množica malih in velikih ljudij, kterii so željno pričakovali, kaj jim prinese ta svetnik. In ko je nastopil Miklavž v spremstvu svojih an-geljev, ter začel deliti darove, takrat kesal se je marsikteri, zakaj mej letom ni bil bolj priden, kajti le pridni so dobili kaj lepega, drugi pa k večjemu šibo. Posebno so bili pohvaljeni oni otroci, kteri so znali lepo slovenski moliti, in kteri so Miklavža lepo ubogali, druge pa je dal Miklavž zapisati v črno knjigo, ako se do dru gega leta ne poboljšajo, odnese jih celo parkelj kakor se je tudi ta večer zgodilo nekterim nepoboljšljivim. — Sploh pa Miklavž ni bil popolnoma zadovoljen, ter je celo zažugal, da drugo leto ne pride več, ako se ne poboljšamo. No upamo, da ga vendar le tudi drugo leto zopet vidimo, in da bode takrat nastopil še z mnogo večjo častjo, ker smo prepričani, da se do takrat tu v Celji obrne še mnogo na bolje. — Pred nastopom Miklavža so društveni pevci zapeli par zborov. Z veseljem smo se prepričali, da prav lepo napredujejo. Mnogo vspeha imela je tudi igra »Blaznica v prvem nadstropji". Igraje prav hvaležna in ne posebno težavna, ravno take igre se diletantom najbolj prilegajo. Posebno se je odlikoval g. Trček, kot sluga Ivan, ki je za take vloge kot nalašč. Iznenadila nas je Olga (gčna. Prijatlova), ktera je nastopila prvič, ter svojo ne ravno lahko ulogo igrala prav gladko in neprisiljeno. Upamo, da jo še mnogokrat vidimo na našem odru. Tudi vse ostale uloge, ktere niso ravno hvaležne, igrale so se prav dobro. Vidi se, da imajo naši mladi igralci mnogo veselja in da tudi napredujejo od igre do igre, zato je gotovo, da bodemo takrat, kedar se naša društva preselijo v krasne prostore novega »Narodnega doma", imeli že prav izurjene moči na razpolago, in da se bodejo potem lahko igrale tudi večje igre. Zato smo prav veseli, da se bode, kakor čujemo tekom letošnje zime priredilo še več dramatičnih predstav. (Skupščina okrajnega zastopa celjskega) bode v sredo 18. grudna t. 1. ob 9. uri predpol dne v porotni dvorani c. kr. okrožnega sodišča v Celji. Na dnevnem redu te skupščine so sledeče zadeve: 1. Odobrenje zapisnika zadnje skupščine z dne 18. junija 1895, št. 300. 2. Sestava proračuna za leto 1896. 3. Volitev treh revizorjev za letni račun 1895. 4. Prošnje občin tega okraja za pobiranje več kot 20% doklad na direktni in več kot 15% na indirektni davek. 5. Občina Griže prosi, da se odobri sklep, zadevajoč opustitev občinske ceste Megojnica-Zabukovca. 6. Poročilo zastran podpore po potresu poškodovanim Ljubljančanom. 7. Poročilo o nakupu, premiranju in Ucenciranju plemteUAkia- UteOT. Občina St".'' Jurij'" " prosi za prevzetev občinske j^aki Gangež v okrajno cesto II. razreda. 9. Župan-tvo v Št. Pavlu prosi, da se odobri zapisnik zastran zdrževanja farne cerkve, kakor tudi kupn.t pogodba, s cerkvijo. 10. Posestniki v Med-logu prosijo za napravo okrajne ceste Medlog-Šmartno. 11. Županstvo v Vojniku prosi potrdila izjave, zadevajoče napravo in vzdržavanje farne cerkve v Vojniku. 12. Županstvo v Vojniku prosi potrdila za sprejem posojila po 5000 gld. a. v. 13. Županstvo v Št. Jurij prosi za potrdilo po sadnega pisma zastran šoskega vrta. 14. Županstvo na Teharjih prosi za potrdilo kupne pogodb« zastran sejmišča. 15. Županstvo v Višnji-vasi prosi podpore za popravilo Ivenškega mosta. Iti. Izjava o zadevi okraj, sodišča v Vitanji. 17. Županstvo celjske okolice prosi za potrdilo po-sadnega pisma zastran hiše št. 9, v celjskem mestu. 18. Deželni odbor zahteva izjavo v zadevi priklopljenja cestnih parcel k občini mesto Celje. 19. Prosti predlogi in nasveti. Kakor kaže dnevni red, je ta skupčina jako važna in je že leti, da se je vdeležijo vsi gg. okrajni zastopniki ter pridejo točno ob določeni uri. (V torek dne 24. grudna 1.1.) bode dražba za pripravljanje cestnega posipa za leto 1896. in sicer za okrajne ceste ležeče okoli Celja in Voj-nika; začetek te dražbe bo ob 9. uri predpoldne v pisarni okrajnega zastopa v Celji, Graške ulica št,. 4. (Občni zbor) »Slovenskega pol. društva za Š ajtrsko" bode v nedeljo dne 22. t. m ob 3. uri popoludne v prostorih mariborske čitalnice. (»Celjski Sokol") imel je dne 7 t. m. svoj občni zbor. Iz poročil staroste, tajnika in blagajnika smo posneli, da je »Sokol" tudi preteklo leto svojo nalogo popolnem izpolnjeval in storil svojo narodno dolžnost. Priredil je več zabavnih večerov in znani izlet v Vojnik, kjer je društvo p-ivabilo mnogo navdušenega občinstva. — Osnoval se je iz nekaterih udov tudi atletski klub ki se pridno vadi in misli v kratkem javno nastopiti. — Kot zadnja točka dnevnega reda sledila je na to volitev staroste in odbora. Starosta in podstarosta izjavila sta, da zaradi pre- obilih javnih in privatnih poslov ne bi mogla sprejeti volitve. Ko sta po izvolitvi per acclama-tionem in po glasovih zopet izjavila svoj trdni sklep, da nove izvolitve ne vzprejmeta, moral se je občni zbor udati in izvolil za starosto g. dr. Alojzija Brenčiča, odvetnika, v odbor pa sledeče gospode: Podstarosta: dr. Franjo Tominšek, tajnik dr. Franjo Piki, blagajnik dr. Albin Kapus, arhivar Štefan Boucon in odbornik dr. Alojz Praun-seis; kot namestnika pa sta bila izvoljena dr. Konrad Janežič in Janko Vavken. — Omeniti mi je še, da sta bila dosedajna starosta in podstarosta po končani sestavi novega odbora po jednoglasno z navdušenjem sprejetem predlogu dr. Brenčiča izvoljena častniis starosto in pod starosto. (Celjsko pevsko društvo) opozarja svoje p. n. člane in one, kteri žele še pristopiti, na svoj občni zbor, kteri se bode vršil v nedeljo dne 15. t. m. v dvorani celjske čitalnice. Začetek ob pol 3 uri popoldne. K polnoštevilni vde-ležbi vljudno vabi odbor. (Vabilo) na božični veselici »Katoliškega podpornega društva v Cejji", kateri bodete dne 22. in 23. decembra ob 3. in 7. uri zvečer v poslopji šolskih sester v Celji. (Koliko nesejo hiše v Celji?) Na to vprašanje je celjski mestni odbor v zadnji seji okrajnemu glavarstvu na uradno vprašanje odgovoril, da dajejo hiše najmovine proste, f. j. nove hiše, tri procente, popolnoma obdačene hiše pa dva procenta dohodkov od kapitala, ki je v njih naložen. Ako si torej v Celji kupiš hišo za 20.000 gld, imel boš po poročilu mestnih očetov v Celji, ako hiša stoji črez 12 let in nosi torej vse davke, vsako leto povprek 400 gld. dohodka od nje; ako pa je hiša čisto nova, ne3la ti bo 600 gld. na leto. Poznamo mnogo hiš v Celji, ki so s posojili mestne hranilnice obložene do dveh tretjin, celo do treh četrtin kupne vrednosti. Na podlogi 2%nega dohodka od hiš v Celji smela bi mestna hranilnica posodit; na hišo, ki stane 20.000 gld. in nese po izjavi mestnega zbora 400 gld, po pravilih pupilarne (za nalaganje mero izgubljavajo vsled nepričakovano .mnogih praznih stanovanj, na pravo, gospodarsko opravičeno mero doli in s tem obtežil očitno samega sebe. Toda šel je vendar nekoliko predaleč. Kajti popolno obdačene hiše v Celji nesejo, ako niso predrago plačane in ako se po hišnonajmovinski postavi računi 30% na poprave in amortizacijo, 10% na izgubo zavoljo praznih stanovanj, in 2588/ioo% najemnine na davke in doklade, vendar 3%; najmovine proste hiše pa 4%. Ker pa lastniki amortizacijskega zaklada (t. j. denarjev, s katerimi bi kedaj hišo na novo postavili) navadno ne računijo, sme se reči, da po pametnih cenah kupljene, polno obdačene hiše v Celji, nesejo 4%, nove hiše pa 5%. Pravi račun je seveda šteti tudi amortizacijo. — Poprej omenjeni sklep mestnega zbora pa kaže, da živi Celje v hišni krizi. t. j. gospodarski bolezni. Razen tega še seveda tarejo naše mestece mnoge politične in nepolitične bolezni. Morebiti se jih začenja zavedati mestni zbor. — Pristaviti še moramo, da „ Južnoštajerska hranilnica" („ slovenska šparkasa") pri oddaji denarjev na celjske hiše postopa ostro po resničnem donesku hiš in da gleda povsod na nedvomljivo varnost svojih denarjev, kakor ji pravila velevajo. stoječih denatjev predpisane) varnosti, k večjemu polovico tistega kapitala, ki . ;.e najde, ako se čisti " donesek hiše p<^ procentih hranilničnega posojila, t. j. po 5% pri celjski mestni hranilnici, povzdigne na kapital. Ako torej kaka hiša ki ni več prosta hišne najmovine, ampak popolno ob-dačena, nese 400 gld. na leto, daje 5%ne obresti od 8000 gld. in hranilnica bi torej smela samo 4000 gld. na njo posoditi, to je eno petino (20%) vrednosti. Mestna hranilnica pa posojuje do 75% (do 15000 gld.) t. j. tri četrt vrednosti. Hiša bi morala 8% nesti, da prenese obresti od takega posojila, ki zahtevajo 800 gld. na leto. Ako hiša samo 400 gld. nese, obresti pa 800 gld. požro, mora propasti lastnik in izgubiti hranilnica. Čudno je, da isti gospodje, ki imajo prvo besedo v mestnem zboru in ob enem v ravnateljstvu mestne hranilnice, ne sodijo vrednosti hiš, ki se vendar mora tu in tam ravnati po čistem donesku po istem merilu v enem (mestnem), kakor v drugem zboru (hranilničnega ravnateljstva). V mestnem zboru cenijo hiše, kakor bi nesle 2—3°/0, v hranilnici pa, kakor bi se obrestovale po 8—10%. Zmešnjava črez zmešnjavo gospoduje v Celji in nasledek tega mora biti — polom! Hiše so se zadnja leta v Celji visoko črez resnično vrednost plačevale in visoko črez pu-pilarno varnost obremenjale. Mesto samo je kupilo Gugenmossovo hišo za 82.000 gld. Pride pa ta hiša z desetkom in stroški na več ko 86.000 gld. ter je nesla, dokler jo potres zadnjo Veliko noč ni storil nerabno, v prvem in drugem nadstropji, dokler je torej bila oddana v najem, cel eden procent, mesto pa za njo najeti kapital obrestuje po 5%, torej izgubi pri tej hiši do potresa po 3500 gld. na leto, od potresa sem pa še več, ker zdaj prvo in drago nadstropje ni oddan >, samo krčmar in kavarnar stanujeta notri. Da je mestna hranilnica hiše pri oddajanji svojih denarjev previsoko cenila, kaže tudi to, da jih je morala več kupiti sama, da pokrije svoja posojila. Nedavno j; je ostala tudi Belejeva hiša v Šent. Jurji ob juž. žel. za 7000 gld. — No mestni zbor je storil korak, da potisne cene celjskim hišam, katerih mnoge tudi dohodke črez navadno Spodnje-štajerska novice. (Presvetli cesar) je podelil 200 gld. podpore za cerkev in župnišče v Žusemu. (Premembe pri č. duhovščini.) Župnija sv. Miklavža pri Slov. gradci se je podelila ondot-nemu provizorju, č. g. Fr. V računu. (V Vojniku) je izrekel slavni krajni šolski svet priznanje in zahvalo g. veroučitelju J. M. Kržišniku za vspešno in blagonosno njegovo delovanje v vojniški šoli. (Kako nemčurji lažejo), kaže načelo zle-gana trditev, da bi bil g. J. M. Kržišnik, kakor katehet rekel v nemškej šoli otrokom, da se mu smilijo, ker bodo vsi »ferdamani". Takih ali podobnih hftap.d sploh T^ikoli nikhtf ni spregovoril, naj-|ff§WFir njflaftlntf Mi, zakaj iz najboljših in prvih virov vemo. da v slakeglasnej liemškej jednorazrednici ni zinol nikedar nobene besedice, katera bi nem''urjem,r kakdr; sžm iflugia, 'ciaui pCl liko pritoževanju, že zato nI, ker je prepameten, da bi govoril otrokom o stvareh, katerih otroci (zlasti otroci nemške šole) še ne umejo ne. A vse to laganje kaže, kako podli in zviti so nekateri ljudje! Lažejo tak dolgo in tak debelo, da nazadnje že sami sebi verjamejo, nalažejo celo grmado obrekovanja, da bi na njej ugonobili gospoda, če bi mogli — žalibog mu ne morejo do živega; videl sem ga zadnje dni na Dobrni, pa bil je, ker ima mirno vest, mirnejši in veselejši in boljše volje, kakor vsi vojniški nemčurji s svojimi otroki vred skupaj — in da bi na podlagi takih lažij lože protizakonito prilezli do drugega razreda, ker tisto, kar se v jednem samem razredu nauči, menda še za trške »purgarje" ni dosti. Radovedni smo, kaj je g. okr. glavar zvedel v Vojniku, ko je bil on dan tukaj in je — menda zaradi interpelacije — o tem popraševal — seveda samo tržane — kmetje bi bili pač resnico povedali. Bomo videli, kakšen bode odgovor — če ne bode zmrznil. (V Vojniku) napravilo je društvo »Edinost" dne 24. nov t. I. lep zabavni večer. Igrala se je igra »V Ljubljano jo dajmo", udarjali so tambu-raši in pele se lepe pesni. Pri igri občudovali smo najbolj Rotijo (gdč. Ana P.), ki je, da-si prvo-krat na odru, igrala svojo težavno nalogo res izborno in pa hlapca Pavleka (g. Fr. Z.), ki se je s svojim humorjem in živahnostjo odlikoval kakor bi bil g. Ogrinec to ulogo nalašč za njega spisal. Tudi vsi drugi igralci in igralke (gdč. Roza in Marička U, g. Fr. Kvac) igrali so tako lepo, da redko kje diletantje bolje ugodijo. (»Mogočen gospod") je novi učitelj na nemški šoli v Vojniku Friedrich Lang. Ljudje, ki so dali svoje otroke v to nemško šolo, začenjajo sprevidevati, da je neumno, dati slovenskega otroka, ki ne zna nemški, v nemško šolo. Zaradi tega silijo otroci iz te nemške šole, v slovensko šolo nazaj v veliko nevoljo učitelja Langa, kateri bi jih rad, če z lepim ne gre, pa z grdim polovil in nazaj privlekel v svojo šolo. Tako je / sinček neke ženske všel ter se povrnil v slovensko šolo. Na to se je pa vsedel učitelj Lang, ter je napisal tej ženski sledeče pisemce dne 27. nov. t. 1.: „Če Vaš sin Franc takoj ne pride nazaj v to (nemško) šolo, bodem koj napravil direktno ovadbo. Ne smete misliti, da se sme tam (v slov. ^olo) sprejeti. Sicer pa bodem jaz pri žandarjih napravil ovadbo". Po mislih tega nemškega učitelja bi morali toraj žandarji slovenske šolarje loviti kakor tatove, ter jih goniti nazaj v nemško šolo. kjer potem tratijo čas, ker se ne morejo nič naučiti. Pa ta mogočni gospod, — mogočen pa samo v svoji glavi — se zelo moti, če misli, da treba njemu samo migniti s prstom, pa bodo takoj šli žandarji slovenske otroke lovit za nepotrebno nemško šolo. Tako daleč še pa nismo, take moči še en nemški učitelj. naj je še tako „hud" nima, ter se njegovih groženj ni treba nikomur bati. Ampak stariši naj mirno pri krajnem šolskem svetu zahtevajo, da se sprejmejo njihovi otroci v slovensko šolo, z katere itak med šolskim letom izstopiti niso smeli. Kaznovan zarad tega ne bo nobeden, in žandarji ne bodo ne starišev ne otrok lovili in preganjali, naj se nemški učitelj še tako repenči in grozi. (V Novi cerkvi) pri Vojniku so imeli občinske volitve, pri katerih so bili izbrani narodni možje, ker so domoljubi pazili, da se „nemški" sosedje v Vitanji, niso upali vtikati vmes, kar bi bili sicer gotovo radi storili; kajti mislili so se ravnati po pregovoru: „Kedar mačke doma ni, so miše dobre volje". (Vabilo) k veselici, ktero priredi „Slov. kat. delavsko društvo v Žalcu", dne 31. grudna na starega leta dan v salonu gosp. Hausenbichlerja v Žalcu Začetek zvečer ob pol 8 uri. Vspored: Gledališka predstava: 1. Srečno novo leto. 2. Petje društvenih pevcev. 3. Jukstombola, prosta zabava. Vstopnina: prvi sedeži po 40 kr., drugi po 30 kr. Kdor stoji plača 20 kr. K obilni vde-ležbi vabi odbor. (Grozovito zločinstvo na Vranskem in Trojanah) je vznemirjalo občinstvo cele Savinjske doline zadnje dni. Dne 27. novembra t. 1. je neznani zločinec v^ Trojanah V lastni hiši napadel ter umoril posestnika Vincencija Novaka, njegovo ženo pa smrtno ranil. Tri dni pozneje pa je zopet neznan zločinec umoril v Ločici Tomaža, Heleno in Martina Trofl-na. Sodnijska komisija se je brzojavnim potem poklicala na lice mesta; brzojavno se je zbralo vse žandarstvo celega glavarstva, da poišče zločinca ter ga dovede v roke pravični kazni. Ljudje ob tej grozo-vitosti niti mirno spati niso mogli. Položaj pa je bil tem nevarnejši, ker o hudodelcu samem ni bilo ne duha ne sluha. Zginil je kakor kafra iz pozorišča. Vendar prav pravi gregovor: „Nič pod solncem ni tako skrito, da ne bi postalo s časom očito". Umor v Trojanah in v Ločici se je vršil naglo drugi za drugim, na prvi pogled, je moral to biti eden in isti zločinec. Začetkoma se je bilo mislilo, da je to grozovitost storil blazen človek v svoji blaznosti. Vendar sodnija je drugače dognala. Težko ranjena Marija Novak in nje hčer Jožefa, ki je videla, kako se je mati branila morilca, sta si zločinca dobro vtisnili v spomin. Treba samo, pravega prignati, da ga obe spoznate. V Trojanah Pavla Fermeta, ki je zakrivil ta nečloveška hudodelstva, nikdo ni poznal, in ga zaradi tega tudi nikdo ni mogel imeti na sumu. Seveda se je našla sled v snegu, a sled je šla samo do bližnje velike ceste. Našli so se tudi sledovi na slivi tik Novakove hiše, po kteri je zločinec dospel v prvo nadstropje. Gotovo je iskal denarja. Bil je glas, da je Novak kot poškodovanec po potresu dobil 400 gld. državnega darila in je zato bilo kar s prva misliti na ropomor. Prve dni po zločinstvu v Ločici, se je zvedelo, da je Pavel Ferme, poznat siromak, dninar nakupil si na enkrat pri nekem trgovcu novo obleko, pri nekem čevljarju nove čevlje, pri urarju Baslatu srebrno uro za moške, in zlato žensko uro. Od kod pač mora dobiti ubogi dninar, na enkrat toliko denarja za nakup toliko raznovrstnih, za njegove razmere deloma nenavadnih reči, ktere kar izplača. Ferme je tisti človek, ki je šel po posredovanju občinskega sluge Janeza Manzoni, ob prihodu sodne komisije po žandarje v Braslovče in prejel za svoj trud 1 1 gld. Vendar se mu naslednje dni ni več zdelo varno v kraju zločinstva, in jo je tihoma popihal v gorovje na kranjsko mejo. Med tem je tudi prišlo na dan, da je Pavi Ferme nameraval kmalu v zakon vzeti hčer občinskega sluge, kteri pa mu jo je obljubil le pod tem pogojem, če se more skazati, da ima kaj denarja. S tem je dobila preiskava zopet širše polje, razširila se je na občinskega slugo in njegovce. Ker je ravno občinski sluga posredoval, da je hudodelec Pavi Ferme bil poslan po žandarje v Braslovče. Našlo se je tudi v hrambi Fermetove neveste bodalce. Dognalo se je, da je na morišču ostala Ferme-tova krvava sekira, sumljivo je bilo, da je sin občinskega sluge potem stražil hišo umorjenega Drofla. Dalje se je tudi pri Fermetovi materi našla v postelji skrita zlata ura za gospe, ktero je Ferme najbrž svoji nevesti namenil. Zato se je morala preiskava tudi na Fermetove razširiti. Naposled so marljivi žandarji tudi Pavla Fermeta samega našli v neki koči ob kranjski meji. Pri njem so našli še precej denarja, baje cele desetake, o kterih se ni mogel verjetno izkazati, kje jih je dobil Celo starega denarja, ka kor starih dvajsetic, cvanCigarc se je našlo pri Fermetu, o kterih je baje trdil, da jih je šel v neki gozd iskat, ko se mu je po noči sanjalo, da leži v gozdu zaklad zakopan. Pozvedelo se je tudi, da je nedvomni zločinec tudi pri urarju izplačal nenavadno visoko kupnino več deseta-kov. Vse kaže, da je bilo hudobnežu nesrečnežu na tem, da si pridobi denarja — če tudi na tako nečloveški grozoviti način, — da more vesti svojo nevesto k oltarju. In tako je v tem slučaju zopet ženska takorekoč sredotočje djanja, če v svesti, ali ne v svesti, če hote ali ne hote, to spraviti na dan je še nelahka naloga pravice. Ko se je poizvedelo, da so razbojniki ujeti in da pridejo bržkone še tisti dan z velenjskim vlakom v Celje, zbrala se je bilo na kolodvoru in po ulicah tolika množica ljudi, kakor že davno ne v Celji. Vmes so se slišali glasovi, srdeč se nad takim zločinstvom, in gorje se je glasno klicalo na zločinca. (Hranilnica v Gornjemgradu.) Okr. zastop gornjegrajski sklican je na 16. t m. ter ima n<> dnev nem redu tudi predlog ustanoviti za gornje grajski okraj lastno hranilnico v Gornjemgradu. Kakor čujemo, navdušenje za to še ne rojeno dete, v Gornjemgradu ni ravno veliko. Naravno, kajti znano je, da oče temu nameravanemu zavodu ni nikdo drugi, kakor sodnik gornjegrajski dr. Wagner! On je iztuhtal to misel, on je iskal ljudi, kateri naj to njegovo idejo oživotvorijo. To je sumljivo! Če bi bila reč dobra in koristna za naš narodni razvitek je gotovo, da bi na to misel prišel vže tudi kdo drugi, kak znani narodnjak. Če pa se za to reč poteguje gospod, kateremu je vse drugo mar, kakor naš narodni napredek, je pa vže treba nekoliko opreznosti; treba na tanko pretuhtati, kak vspeh bo imel tak zavod in kaj je njega pravi namen. Vspeh bo neznaten. Kajti gornjegrajski okraj nima ravno veliko takega denarja, ki se bo stekal v ta zavod. Toraj bi taka hranilnica bila vedno le mal neznaten zavod, s katerim ne bi bilo nikomur nič poma-gano. Namen pa ima v prvi vrsti škodovati v našem okraju vže obstoječim ter se lepo razcvitajočim trem denarnim zavovodom: posojilnicam v Gornjemgradu, Mozirju in Ljubnem. V drugej vrsti pa ima namen škodovati najmogočnejši slovenski hranilnici na južnem Štajerskem, „ Južno-štajerski hranilnici v Celju", katera je, od kar obstoji, vsem Nemcem in nemškutarjem na Spodnjem Štajerskem pravi trn v peti, kajti, je oslo-bodila v veliki meri slovenski narod od nemških hranilnic, ter se razvila tako. da razpolaga blizo s poldrugim milijonom ter je med prvimi hranilnicami na Spodnjem Štajerskem. „Južnoštajersko hranilnico" osnovali so okraji Gornjigrad, Šoštanj, Vransko, Šmarje in Sevnica, ter bodo ti okraji dobavljali s časom lepe doneske za dobrodelne namene iz čistega dobička, kateri je samo v enem letu, lani, znašal vže 8.266 gl. Če bi gornjegrajski okraj hotel sedaj si peči še posebno klobaso, svojo posebno hranilnico, tedaj bi nastalo lehko vprašanje, ali ta okraj naj ne izstopi iz „ Južnoštajerske hranilnice" z drugimi besedami, ali se naj ne zahteva, da se v ta namen, da more odstopiti okraj, Gornjigrad „ Južno- štajerska hranilnica" razpusti. In to je glavni namen, da se poskuša osnovati posebno hranilnico v Gornjemgradu! Upamo, da bodo zavedni Slovenci gornjegrajskega okraja vedeli to v glavi pristnega Nemca nastalo idejo dobro preceniti, in da ne bodo tako kratkovidni, da bi delali za to, kar žele samo nasprotniki slovenskega naroda. (Veleposestvo Mislinje pri Slov Gradcu), dosedaj lastnina vdove gospe Poglajenove, je prišla te dai za ceno' 800 000 gld. v posest mladega markeza Pandolfi-ja, člana begate plemine-taške rodovine iz Italije. Prebivalstvo je novega graščaka, katerega hvali kot zelo priljudnega in darežljivega, zelo veselo, ker bi inače posestvo prišlo v roke trboveljske družbe, katera se je v istem času za nakup pogajala, pa se zakasnila. (Sv. Krištof nad Laškim.) Prav, prav gospod urtdnik. da naše stvari nekoliko „mešate", pa če Vas bodo dobili nekteri „Krištoflani", tisti, kojim tako osoljene ponujate, Vas bodo „fentali". Ali Vas ni nič strah? Tudi so nekteri „mogočni" gospodje, ki imajo bike pod uosom in se šopirijo z nemško noliko" in pošiljajo vrlim slovenskim možjem karte brez podpisa, na katerih v p manjkanju drugih besed, le „Esel und Ochs" zapišejo, da res pokažejo, da so zlo po nemškem „ olikani". — Veste, gospod urtdnik, kteri o — likani mož je pisal v „Vahterco", da je slovenščina le za tiste, ki cesto pometajo? No, za gotovo tudi ne vem,! Pa to rečem: Še-li gode bode enkrat v tak surovem tonu. bomo tudi morali enkrat druge strune napeti in mu zagodemo, da ga bo po ušesih srbelo. — Nemščino hočejo vpeljati v šolo v Št. Jederti! Saj je ondotni nadučitelj trdil, da on zmeraj nemško pedučuje in je tam že 27 let in še nobenega ni nemško naučil. Kaj je temu vzrok? Le dvojno je mogoče! Ali so otroci v šoli za nič — ali je nadučitelj — „prekunšten". In ker smem trditi, da otroci v šentjederski šoli so ravno tako brihtni in poduka željni, kakor po drugod, in pri otrocih tedaj vzroka ni iskati, ostane le, da je gospod nadučitelj otroke „izvrstno" nemško u" le na mesto dr. Trillerja je stopil g. Franc Žužek' c. kr. nadinženir v Ljubljani. (Za novo vladno poslopje) je kupil erar od kranjske stavbinske družbe stavbišče na vogalu Erjavčeve in Tržaške ceste. Z zgradbo se vtegne pričeti že spomladi. (Za novo justično poslopje) v Ljubljani kupil je baje erar del Zeschko-tovega posestva v Dolgih ulicah. (Preširnov kip). Znani naš umetnik kipar gospod Alojzij Gangel, je dovršii mojstersko delo in vstvaril prekrasen Prešernov doprsni kip. Delo mojstra hvali. Kdor je videl ta prekrasni in duhovito izvršeni kip, ga ne more dosti prehva-liti. A. Gangl namerava to mojstersko delo ob priliki razstaviti. (Vlada upa), da bode po potresu nastalim sitnostim kmalu konec, vendar pa je pripravljena tudi v prihodnjih letih dovoljevati uradnikom podpore, dokler bo v Ljubljani vladala taka draginja glede stanovanj, kakor sedaj. Čim bodo poizvedbe dognane, se določi visokost podpore. Vsaj tako je bil potolažen državni poslanec dr. Ferjančič, ki je bil to zadevo v državnem zboru sprožil. (C. kr. okrajni šolski svet. v Radovljici) želi, naj krajni šolski nadzornik pohaja nadzorovat šolski pouk, naj pazi na redni šolski obisk, na natančno spolnovanje učnega časa in urnikov, in bilo bi mu »ustreženo, ko bi mogel o svojem nadzorovanju in o tem, kar ondi zazna perijo-dično, morda vsaka dva meseca, kratko poročati okrajnemu šolskemu svetu". — To priporoča v nemških — dekretih krajnim šolskim nadzornikom. Uraduje pa tudi s šolskimi vodstvi skoraj izključno le nemško. Živela ravnopravnost ! (Davica) razsaja med otroci na mnogih krajih po Slovenskem, osobito v Ljubljani in v Škofjiloki, v Kranji, kjer so morali nekaj šol zapreti, v Brežicah, v Laškem trgu in drugod. (V Zagorji ob Savi) priredili so rodoljubi v gostilni g. F. Weinbergerja „Miklavžev večer" in obdarovali nad 200 otrok. Prav tako in želeti bi bilo, da bi ta stara slovenska navada se vedno bolj še vtrjevala mesto nemškega božičnega drevesa. (V Radečah) je izvoljen županom ondotni posestnik gospod J. Juvančič. (V St. Jarnejski župniji) na Dolenjskem se je zopet pokazala nevarna bolezen »milarija", kakor že pred nekaterimi leti. (Na Koroškem) se je ustanovila deželna hipotečna banka. (Slovenci v Zagrebu.) V nedeljo je bilo šlo okolo 300 Slovencev s posebnim vlakom v Zagreb, da so obiskali ondotno novo hrvatsko gledališče. Na južnem kolodvoru so bili prisrčno sprejeti; čakalo jih je obilo občinstva, pevsko društvo, »Sokol" itd. Pozdravil jih je bil dr. Ar-nold, odzdravil g. I. Hribar. Obed so imeli v Šneiderjevi gostilni, kjer so govorili dr. Miletič, dr. Arnold, dr. Tavčar in I. Hribar. V gledališči se je igrala slovenska igra »Berite Novice" in dva akta hrvatskih iger. Tudi v gledaliških prostorih so bili Slovenci od dr. Miletiča navdušeno pozdravljeni. — V prostorih hrvatskega pevskega društva »Kola" in „Sokola" bil je komers; to je, tu se je še pelo, in bile so prekrasne napit-nice, v katerih se je posebno sloga med Slovenci in Hrvati povdarjela, osobito složnost na umetnem, literarnem in sploh na kulturnem polji. (Odbor akad. društva »Slovenije na Dunaji) se je na III. občnem zboru dne 7. t. m. preosnovil sledeče: Predsednik, stud. phil. Jožef Reisner; podpredsednik, stud. iur. Franc Stupica; tajnikov namestnik, stud. iur. Karol Stefln; blagajnik, stud. iur. Ivan Vrančič; knjižničar, stud. phil. Fran Goršič. Arhivar, stud. phil. Stanko Beuk; gospodarjev namestnik, st. ph. Fr. Goršič. Druge avstrijske novice. (Politični položaj) je še vedno nejasen, dasi je videti, kakor da bi ga sedanje ministerstvo vendar le nekoliko rado pojasnilo. Ministerski predsednik je začel osebno občevati z mla-dočeškimi poslanci, od katerih so bili nekateri cel<5 povabljeni k dvornemu obedu, kjer se je cesar milostno ž njimi razgovarjal; grof Badeni ni pohvalil ukaza prejšnjega ministerstva o vedenji uradnikov in učiteljev, marveč obečal ure-jenje uradniške službe, uradniških plač in pokojnin. Ker je bil tudi pravosodni minister obljubil svobodo tiska, prikupilo se je ministerstvo že nekoliko Mladočehom in liberalcem; vendar pa mu ne zaupajo še niti prvi, niti drugi, in vsi čakajo, kako se bodo stvari razvile. (Državni zbor.) Finančni minister je predložil poslanski zbornici predlogo o odpisovanju davka od najemščine v takih slučajih, ko ni možno iztirjati najemščine. Zbornica je potem vsprejela zakon o rudniških nadzornikih s predlogom, da je v rudniško svetovalstvo pozvati tudi delavce in zastopnike trgovskih zbornic. Razpravljalo se je tudi o zakonskem načrtu v varstvo svobode pri volitvah. Pravosodni minister grof Gleispach je izjavil, da tudi vlada želi, da se pri volitvah pokaže prava in resnična volja volilcev, ter da se poostre dotična kazenska poročila. Govor je bil tudi o novem opravilnem redu poslanske zbornice, ki se je poostril. V pondeljek se je začela že generalna razprava o proračunu. Oglasilo se je bilo okolo 40 govornikov, ki so govorili minoli teden, vsak pač s svojega stališča. (Državni proračun.) Proračunski odsek je vsprejel finančni zakon za leto 1896, po kojem znašajo državni izdatki 662,817.082 gld., dohodki pa 663,752.808 gld., prebitek bi znašal toraj 935.826 gld. (Grof Badeni) je v proračunski debati državnega zbora veliko obečal: varovati avstrijske koristi pri novi pogodbi z Ogersko, rešiti češko vprašanje, zadovoljiti tirolske Italijane in Jugoslovane, urediti uradniške plače, povišati vdovske pokojnine, predložiti volilno preosnovo. S tem vsestranskim obečanjem pridobil si bode veliko naklonjenje, zlasti ako bode vse to izpeljal. Razne stranke se bodo novemu ministerstvu približevale če se bode tudi ono njim. (V proračunski debati) državnega zbora sta se bila oglasila tudi primorska slovenska poslanca: dr. Gregorčič in I. Nabergoj; prvi se je pritoževalo preziranji slovenščine v obče, posebno na Goriškem; drugi o tem, da se tržaško vprašanje nikakor neče rešiti, in rekel, da se bode prej turško vprašanje, kakor tržaško rešilo; za tržaško okolico je terjal posebno okrajno glavarstvo. — Poslanec Robič je terjal, da se pregleda prej ko prej kataster gruntnega davka. (Ženske na vseučiliščih.) Cesar je dovolil, da se na ogerska vseučilišča vsprejemajo ženske in sicer na zdravstveno in modroslovno fakulteto Ako se jih dosti oglasi, se bode tudi poskrbelo za pripravljalno izobraženje za vseučiliške študije. (Koliko stane vsak šolar v Avstriji ) Glasom ravnokar izdanih šolskostatističnih podatkov stane vsak šolar (obiskovalec ljudske ali meščanske šole) dotično kronovino: na Dolenjem Avstrijskem 20 gld., na Češkem 15 gld., na Mo-ravskem 14 gld., na Solnograškem 14 gld., na Gorenjem Avrstrijskem 14 gld., v Šleziji 14 gld., na Štajerskem in Koroškem 12 gld., na Tirolskem in na Primorskem 11 gld. na Kranjskem 8 gld., v Dalmaciji 7 gld., v Gališki in v Bukovini 6 gld. Zato pa je na Dolenjem Avstrijskem le 6 2°/0 analfabetov (t. j. takih, kateri ne znajo ne brati, ne pisati) na Gališkem pa 60%; vseh ljudskih šol je 17735, šolarjev a,131.800. (Češko.) Volitve v Pragi v mestni zastop so se nedavno končale. Izvoljeni so bili pri ožji volit vi trije Staročehi in en Mladočeh. Občinski zastop je sedaj sestavljen iz 41 Mladočehov in 49 Staročehov. Politiški smer je vendar doslej še vedno mladočeški; toda padla je krepka njih dosedanja trdnjava — Kolin, kjer je zmagal naprednjak. Ta stranka zbira okoli sebe mlade moči, stoječe na modernem stališču so-cijalne demokracije. Časopisi te stranke delujejo na to, porušiti zastarele nauke in pospeševati slovansko vzajemnost. (V Brnu) so pri občinskih volitvah tudi Čehi postavili 15 kandidatov. (V ogerski zbornici) so imeli dolge razprave o hrvatskih odnošajih, o hrvatskih dr-žavnopravnih razmerah nasproti Ogerski. — Za svojo lOOOletnico delajo Madjari velike priprave. Državni pravdnik toži ministra notranjosti, ker je imel dvoboj z dvema državnima poslancema. (Šole v Bosni in Hercegovini.) Lani je bilo v teh dveh deželah 161 državnih, 96 verskih in 5 zasebnih šol, v Sarajevu in Mostaru pa ena gimnazija in višja dekliška šola. V Sarajevu je tudi tehniška šola, učiteljska pripravnica in dve bogoslovski šoli. V Reljevu poleg Sarajeva je pravoslavna bogoslovnica. V nekaterih večjih mestih so deške meščanske šole. Ogled po širnem svetu. (Francoskega predsednika) so začeli napadati iz ničvrednega vzroka, zato namreč, ker nekaterim rod njegove soproge ni po volji. Francozi ljubijo vedne spremembe; zato jim je vsaka malenkost na poti. (Na Nemškem) preganjajo socijalne demokrate. (V Turčiji) osobito v Carigradu tako vre, da se je bati ustaje. Za zdaj se je sultan vdal, da bode vsaka evropska velelast imela pred Carigradom dve vojni ladiji, kteri boste segli vmes, ako bi nastali še večji nemiri. (Turčija in Armenija.) Posamezni rodovi zlasti mohamedanci in kristjanje se nadalje koljejo in pobijajo. Zlasti mohamedanci pustošijo kristjanom, jim ropajo imetje in požigajo vasi. Vrši se v Turčiji tako grozno klanje, da enacega ni bdo že kmalu. Vlada si na vso moč prizadeva narediti mir, toda preslaba je. Najhujše je v Armeniji. Armensko vprašanje rešiti n; lahka stvar. Mej tem ko se Rusija protivi temu, da bi Armenija postala avtonomna država, podpira Anglija vresničitev tega. (V Afriki) so bdi Lahi tepeni. Zgube so neki velikanske. Dopisi. Iz celjske okolice. Gospod urednik! Težko, težko sem se spravljal na to delo — in še zdaj mi je duh tako nepokojen, da ne vem, ali naj mahntm po »nekom" ali ne! Nič! mod ločnost je neinožata, kar „potno torbico" v roke in na delo — in to tem bolj, ker je že polna zvrhom. Če pride človek v sosedne kraje, nahaja pač marsikaj, kar je dobro »zum Einstecken" — jaz pa imam že nalašč zato »potno torbico". Veste, tako me je mila osoda prinesla tudi tja gor v tisti trg, ki se mu pravi, če se ne motim, Vojnik — sicer je že bolj popularno postalo novo ime »republika". Šment — verjamete, da t<5 ni »ohne!" Kakor sem slišal, dobijo vojniški Nemci svojo »univerzo" — nemško šolo kali; to bo neki šola, v kateri se bodo fabricirali z najboljšimi stroji in pripomočki, mladi učenjaki, da jih še svet videl ni. Saperlot, če bi imel kakega sinčka, takoj bi ga poslal tja, saj neki radi vzprejemajo — in potem bi dobil za otroka še kake čeveljčke ali kakšen klobuček; — takega človekoljubja pa ne najdete v nobeni naši šoli! ? Pa temu se prav za prav ni čuditi, kdor pozna vojniške razmere. Tako požrtvovalnih Nemcev pa ni kmalu kakor so tam, v prvi vrsti »viceburgermajster" s svojim sinom, kojega že prav dobro poznate — boljše znabiti pod imenom »minister" itd. itd. — Ta gospod ^e torej jeden vojniških »nemških" odličnjakov in boriteljev, ki je naš poseben pri- j jatelj, najbolj pa slovenskega ljudstva iz okolice(?) Pa takih prijateljev nas varuj sam Bog! Tudi jaz sem prišel včasi v njegovo prodajalnico (on je namreč »Kaufmann" z »zmešanim" blagom!) po kako cigareto navadno ob nedeljah, ker sem ; le bolj »Sonntagsraucher!" Pa meni je le pre- j malo zaupal, nič se nisva kaj sprijaznila. Pač i dobro ve, da sem človek, ki je zdaj tu zdaj tam, I on pa tiste »raji gleda", ki pridno kupujejo pri njem in mu nosijo denar. Vrh tega je pa še ve- j del, da sem Slovenec, ki se z nemškutarji nika- j kor ne brati, in tako me je še bolj preziral, j Vstopivši v njegovo prodajalnico, pozdravljal sem vselej spodobno in dostojno in ravno tako če sem odhajal. Moja navada pa je, da pozdravljam, ako je na pravem mestu, vselej v domačem jeziku, bodi si že »dober dan!", »z Bogom!" ali »hvaljen bodi Jezus Kristus!" itd. — Mislim, da se nisem pregrešil, ako sem tudi v prodajalnici I g. »Savinjčana" pozdravljal v jeziku, (ki svojem | je prav za#prav tudi njegov materni jezik!), kakor se je to njemu dozdevalo; kajti on mi je odgovarjal in tako vsi njegovi ljudje, ki trobijo v isti rog, vselej nemško, kar smatram za nedostojno izzivanje. Gospod, drugikrat raji molčite! Znabiti bo kdo rekel: to so same osebne reči, kaj je to meni mari? Ali za to se ne gre. Ta slučaj nam jasno kaže, da imenovani gospod kot tak ni vreden, da bi ga podpirali slovenski kmetje. S kmeti seveda govori slovenski, ker dobro ve, da so mu najboljša molzna krava. Škoda je samo to, da se naši ljudje tako malo zavedajo, da preveč prezirajo naše geslo: »Svoji k svojim!" ter podpirajo takega, ki je res naš nasprotnik in sovražnik v pravem pomenu be sede. Sicer se je pa o tem že dokaj pisalo. Slovenci v Vojniku pa tudi ne držijo rok križem. Imajo svoje bralno društvo in mlad tam-buraški zbor. To mora biti nemškutarjem trn v peti! Pa ne zgubite poguma, ki ste naši! »Ministerstvo vojniško" bo šlo kmalo rakom žvižgat, če se bodete držali možato. Samo kožo si morate varovati, kožo pač kožo, in če se še niste dali, dajte se hitro »zažihrat" na življenje, posebno če tudi »ponočujete". Meni se je nekoč slaba godila, ko sem komaj utekel trdim pestem, in nekemu tamburašu zbil je nekdo(!) klobuk z glave, zato ker je ravno pri tamburaših; pa kaj za klobuk, da je le celo in zdravo glavo odnesel. To je lepo za kroniko vojniškega trga. Od kod to izhaja, misliti si je pač lahko. ! Torej g. Žalčan, kedar pridem zopet po cigareto, upam, da se pozdraviva slovenski ah pa nič. Tako! — nekoliko je že lažja moja »potna torbica", spanje bo mi že dišalo, ker je precej pozno; sanjalo se mi bode, kako se bova »gli-hala" z onim g. v Vojniku za cigarete, kako jo bom puhal po vojniškem trgu, poslovivši se v »slovenski šprahi" od g. Zottlna. Lahko noč! Iz Ponikve ob juž. žel. (Lepo volilo). Neizprosna smrt nam je vzela zopet enega naših najboljših s nov. Dne 25. novembra t. 1. je umrl v Gradci naš domačin gospod Jurij Vrečko p. d. Oblakov iz Hotunja, po kratki bolezni v 53 letu ' svoje starosti. Bil je trgovec in hišn.i posestnik v Gradci ter je zapustil premoženja nad 200.000 gld. Akoravno je živel v Gradci med Nemci več kakor 25 let, se vendar ni izneveril svojemu narodu. Kako je ljubil svoj narod in kako ljubezen je gojil do svojega materinega jezika, nam sve-doči njegova, dan pred smrtjo notarsko narejena oporoka. V tej oporoki je volil svojo hišo v Gradci na glavnem trgu prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Hiša ima vrednost 50.000 gld. in na njej je vknjiženih samo blizo 12 000 gld. kot pri kupu prevzeti dolg. — Raz ven tega se je spominjal pokojnik v svoji oporoki tadi šole na Ponikvi, kterej je sporočil 4000 gld., cerkvi sv. Martina na Ponikvi, kterej je sporočil 2000 gld. itd. Blagodušno je obdaril tudi svoje sorodnike. — Kako priljubljen in čislan je bil pokojnik, je nam kazal njegov pogreb v Gradci dne 27. novembra, kjer se ga je vdeležila obilna množica odličnih meščanov in potem drugi dan na Ponikvi, kamor so se prepeljali telesni ostanki pokojnika. — Tukaj se je vdeležila pogreba vsa šolska mladina z gospodi učitelji in potem na stotine pobožnega ljudstva iz domače in sosednih far. Zares na take sinove sme mati Slovenija in tudi Ponikva ponosna biti! Bodi mu lahka žemljica domača in časten spomin! Iz Sladkegore. Dne 27. novembra t. 1. je bil krasen dan. Solnce je lepo sijalo in milo zvo-nenje ponkovških zvonov me je spravilo z doma. Mislil sem si, to mora bit\ nekaj posebnega in podam se proti Ponikvi. — Blizo Ponikve pri Pustikah mi prikoraka nasproti ob palici sivi bledi starček. Jaz ga lepo pozdravim in ga vprašam, od kod jo maha in kaj je novega. Iz Pustik, mi odgovori starček in zakašlja. Novega Vam pa imam mnogo povedati. Ravnokar so pokapali na Ponikvi Oblakovega Jurčeka, kojega truplo so pripeljali iz Gradca in »firbič" me je spravil iz mojega šotora ter sem si ogledal pogreb tukaj le gor iz hribčeka. To Vam je bil krasen prizor, tako lepega pogreba nisem videl na Ponikvi že davno, davno ne. Saj je pa ranjki to čast, nadaljuje starček, tudi zaslužil. Pravijo, da je sporočil mnogo domači šoli, domači cerkvi in potem svojo lepo hišo j Gradci slovenski šoii, aii kako že pravijo, družbi sv. Cirila in Metoda. Ta Vam. je bil vnet Slovenec in rojak, da mu ga ni para. Le škoda, d? je r 'd iti tako rano > grob! Sploh pa imamo iz Ponikve mnogo imenitnih in gorečih rodoljubov, na ktere smemo ponosni biti le žal, da so po širši domovini razkropljeni. — Sicer se najde tudi kaka ljulika vmes, kakor sploh tudi žito ni vsikdar popolnoma čisto. — Kako je bilo nekdaj na Ponikvi veselo in krat-kočasno, — nadaljuje starček, — Vam ne morem dopovedati. Imeli smo izvrstne učitelje in ! tudi dijaki so zahajali radi v društvo. Imeli smo | tudi nekatere penzijoniste, katere smo visoko j spoštovali. Vsak je bil goreč Slovenec in na ; svojem mestu. Kaj zdaj ni več tako, vprašam | starčeka? Ni. ni več, vse hira! Ravnokar je nam c. kr. okrajno glavarstvo razpustilo podružnico sv. Cirila in Metoda, ker se celi dve leti ni o njej ničesar slišalo, da bi kaj delovala; — bralno društvo pa spi in ne vem, če se bo sploh še ke daj prebudilo. — To me tako žalosti, da bi se kar razjokal. Glejte, kaj je storil ranjki Jurček za družbo sv. Cirila in Metoda, naš domači kraj pa jo pušča na cedilu! — Kako to, vprašam nadalje? Ja, imamo sicer imovite može, kteri bi lahko kaj storili, odgovarja starček, toda ti le i gledajo tam, — kjer jim kaj nese, in naši se danji učitelji — hm, — hm, — ne smem vsega povedat. Večkrat si vzamem rešpetlin seboj ter gledam iz Pustik tje doli v ponkviško vas. Tam v sredi vasi je neko staro orehovo drevo in nasproti drevesu je štacuna raz katere se bleske-tajo nemške barve. Tukaj, pravijo zlobni jeziki, se zbirajo »tajčarji" ali Nemci in med temi vidite lahko tudi-naše učitelje, posebno našega nadučitelja. Kaj moj rojak »Adamov" je med Nemci? ga vprašam. Da, da, on bi bil rad na hujši Nemec, je bil odgovor. Nekdaj, ko je prosil na Ponikvo, so se potegovali za njega vsi naši veljavni rojaki, da so ga spravili na to mesto, — a varali so se. Pri zadnjem ljudskem popisovanju je napisal svoj občevalni jezik nemško-slovenski (deutsch slovenisch). Letos je spravil I svojega sina v nemško gimnazijo v Celje in I tamkaj ga je dal zapisati med Nemce, akoravno nemški jezik komaj za silo lomi. Mi verno se za enega drugega nadučitelja v šmarijskem okraju, kteri je dal svojega sina tudi za Nemca na gimnazijo vpisat. Usoda. Pri podružnici sv. Cirila in Metoda na Ponikvi so ga izvolili za tajnika in tajnik je navadno duša društvu. Sedaj je on za to skrbel, da so podružnico razpustili. Zlobni jeziki pravijo, da bo naš nadučitelj zato dobil zdaj častno darilo za svojega sina — Posilinemca — od „Studentenheima" v Celji. — Jaz se ne spominjam, da bi bil ta gospod kedaj svoji domovini položil kak dar na oltar. — Tajnik bi že bil, če bi bil za to dobro plačan in tudi ud družbe sv.' Mohcrja bi še ostal, ako bi kdo drugi za njega plačeval. Žalostno, žalostno! Postalo je že pozno. Starček se je hotel že poslavljati od mene, a „firbič" me je gnal, kdo da je ta rodoljubni starček in ga vprašam za njegovo ime. Jaz sem Janez Krtača, sem star 99 let, imam svoj šotor v Fermešekovi zlaki ter živim večivoma od čaja sladkih korenin in od izvrstne vode pri „mrzlem studencu", je bil odgovor. Vabil me je tudi v svoj šotor ter me je prosil,T da ga v kratkem obiščem, kajti povedat bi mi imel še mnogo. — Rekel je še, da hoče preden umrje, vse po svetu razškropljene rodoljubne ponkviške domačine, kterih je baje mnogo, na Ponikvo skupaj sklicati in Ponkvo zopet nekoliko oživeti. — Jaz sem starčeku seveda obljubil, da ga v kratkem obiščem in kedar ga bom obiskal, Vam bom, cenjeni gospod urednik, poročal. —y. Iz Majšberga. Spoštovani gosp. urednik! Gotovo ste že kedaj slišali o vasi, ktera se imenuje Sesterže prisotna je obč. in župniji sv. Nikolaja v Majšbergu. Slovi daleč na okrog zavolj slabih stez in vednega blata ali drugače je vas malo znano, le onim, kteri imajo po stezi od Ši-kolj skoz Sesterže v Mostečno ali narobe kaj voziti ali peš hoditi, ostane gotovo v večnem spominu; posebno če so naleteli tje v mokrot-nem času. Marsikateri je želel že in deloval na to, naj bi se ona steza povzdignila v okrajno ,,|1Tn ITT KO^^edoT-artr-m-ftacafcat, krije ga že leta-in leta Hladna zemlja,~a 'stev,a/te So.-oedmr isti enaka. Isto tako želimo in delujemo še tudi «n-«r-Yinr zaman, izkrcali smo le 30 gld. zdatne podpore za popravo steze p' '.^Bpja&ni- Dobili so tudi v obč. Cirkovce 20 gld., a tam se na stezi podpora še manj pozna kot v naši občini. Za povzdigo steze smo že več prošenj vložili, a vsmiljenja ni, akoravno je naša prošnja celo opravičena ter z mnogimi obč. pečati vtrjena. Ravno sedaj čaka enaka prošnja rešitve na okr. zastopu, kakor stari očaki o svojem času. Ali naj bi že bilo kakor hoče, da bi se le za nas ugodno rešila. Gospodje odborniki okr. zastopa ptujskega naj bi se osebno prepričali o našem bornem stanju, in gotovo, ako imajo kaličkaj srca, morajo priznati, s a je nam bolj pomoči treba, kakor Bog si ga vedi kje drugje niže Ptuja;- saj nosimo ene in iste bremena, po takem bi morali uživati ene in iste ugodnosti. Ti gospodje okr. zastopa ptujskega gladijo na našo stran le samo z enim očesom, a še s tem prepogosto zamižijo, bodisi pri naših prošnjah za okr. stezo, ali pri razdelitvi bikov in marjascev itd. pri vsem nas prezirajo ah nas popolnoma pozabijo. Nadejamo se. da bodo sedaj pri rešitvi čakajoče prošnje vendar z obema očesoma pogledali na zgornjo stran starodavnega Ptuja. Jelite, spoštovani g. urednik, ako bi bili Vi načelnik ali vsaj odbornik v naši bližini, tako, da bi pogostoma morali voz za »šimelnom" tiščati, bili bi že našo prošnjo zdavna vslišali, ter nam še tudi tu pa tam kakega marjasčeka vmestili? Da ste mi zdravi spoštovani gospod urednik, bolj na drobno o naših prošnjah, o boljši priliki. Ljutomer. (Nemška šola). Ne bi pisal, da ne bi vedel zakaj? Bil je tu dež. šolski nadzornik V. Linhart. Zakaj ravno v Ormožu in v Ljutomeru? Zakaj je skoraj izključno le z nemškimi so-„rodoljubi" občeval? Vsi slov. Ormožani čakate še odgovora; ga bote že dobili, če ravno ne tacega, kakor si ga mislite. Mi tudi nekaj slutimo — če bo le šlo?! Postavili so si nemško šolo, lepo šolo — ima sicer samo tri šolske sobe, pa stane 16 tisoč goldinarjev. Pa saj nas to nič ne briga, to plača »šulferain" — (obljubil je pač nekoliko manj). Šola ima prostoren vrt, ves ograjen. 0 kako se bojo vbogim živalim sline cedile, ko bodo gle- dale v ta paradiž. Tik šole namreč in vrta je prostor za živinski sejem. — Tri šolske sobe in eden razred! „To pač ne gre", so si mislili naši tržki gospodje, izmed kterih jih nekaj od cesarskih peres živi. Otrok sicer nimajo vsi naši g. tržani, zate pa tem bolj za otroke skrbijo. „Zato hodimo lovit!" In nalovili so jih nad 80(??) Sploh pri nas lov cveti, pa drevje ne. „In zdaj jih imamo 85 (na papirji)", toraj poprosimo za drugi razred. Se ve, pravilnim potem to ne bo šlo, so si »rajtali". — Pa bo že Linhart to oskrbel. In prišel je ta veliki lovec, in obljubil ob pr liki drugo pomoč, t. j. drugega nemškega učitelja ali učiteljico ali z drugimi besedami, drugi razred. — Ah, kako je to uveselilo naše nemške in nenemške (teh je po pokolenji več) gospode fanatike. Da, ko bi ti gospodje bili za vsako dobro reč tako vneti, kakor so za to slabo, potem bi zlatih križcev zmanjkalo. — Pa, gospod urednik, jaz menim; da veste, kedaj se sme postaviti posebna šola za »posebne" otroke v tistem šolskem kraju? — Če ne, pa idite v Gorico mestne patriarhe vprašat. — Pa kaj to! Da je bilo že nepravno jednorazredno šolo v Ljutomeru postaviti z nemškim poučnim jezikom, to je naše „ljube" in pravične 50-tržane še le celo vspod-buja, drugo krivico omogočit: „našo" že itak nepravno jednorazredno nemško šolo v dvoraz-redno razširiti. — Pa še to bi nič hudega ne bilo. Od Vojnika se toliko bere radi nemške šole (kmalo bode Vojnik za Vržejem zaostal). A, v Vojniku so otroci vsaj iz domače fare — ali ne? Pa pri nas — a pri nas pa ni je korajže! Naši ljutomerski kmetje — da bi v nemško šolo pošiljali svoje deco — to bi jim bil smrtni greh. Naših Ljutomsržanov takih nij — ki pošiljalo, so sami »privandranci", „prisiljenci"in par „pod-kupljencev" in velikih nevednežev. Še poštenega viničarja je sram! — Pa saj ni samo tega sram, še druge je sram in to take, ki po sili zvonec nosijo. Zakaj neki bi bil drugače odstopil g. dr. Rossitsch kot, »obman" ja še celo popolnoma "ko