List se koristi d.lav-ak.ga l|udatva. DaUv*
cl «o op ra vlča nI do vaaga kar produclra|o.
Thla paper 1« d«vot*d lo the Interaata of the working claaa. Worker* ar« entitled to ali what they produce.
Iiurtdai ».oond-oiaM mau*r, Dm. •. IWT. at pom oftlM »» Chte»fo III. under tb. act ot Congru* of *»rcb Ird. IW7tt
Of he t : 4008 V. 31. Str., Chict|», HI.
"Delavci vseh dežela, združite se!
FAZITE
ne itevilko v okUpafu-ki ee nahaja poleg ve-šege naslova, prilepile« nega epode| ell
ne ovitku. Ako (¿55)
|e številka . . t «da | vem e prlhodn|o itevilko našega lieta poteče naročnina. Prosimo f ponovite |e takoj.
Štev. (No.) 354.
Chicago« U1.9 23. |unlja (June) 1914.
Villa in Carranza.
Villa je ixvrül nekrvavi prevrat v dobrobit rebelev v sled trmoglavosti Carr&nze, ki je kriv poraza pri Zacatecasu.

Leto (Vol.) IX.
El Paso, Tex. -— General Francisco Villa je zopet vrhovni poveljnik konstitucionalistične armade na severu in v centrumu ustaških pokrajin in obenem prva glava rebelne militaristične vlade, katera je zavzela mesto začasne civilne vlade dokler traja ustaja. Venustiano Carranza se je umaknil na drugo mesto obdržeč vodstvo nad civilnimi zadevami, ki jih narekuje armada. Ta sprememba se je izvršila zadnje dni, takorekoč v štiriindvajsetih urah zdaj izvojevati vsako bitko s fe-deralci.
Že dalj časa so prihajala poročila iz Torreona in Saltilla, da Carranza s svojimi ožjimi pristaši zavida Villi njegovo veliko po pularnost, katero zadnji uživa v armadi in sploh med priprostim ljudstvom. Carranzini generali so bili tudi nevošljivi, da bi Villa imel vso slavo v končnih bitkah rebeljona in zlasti v naskoku na glavno mesto kot glavni poveljnik ustaške armade. Vsa ta poročila so namigavala, da mora v kratkem priti do razdora. Kljub temu je pa Villa ves čas zagovarjal Carranzo in zavračal omenjene vesti kot neresnične. Toda ko je pa Carranza pred par tedni imenoval generala Natero vrhovnim poveljnikom centralne armade za operiranje proti Mexico City in odstavil polkovnika Calzado iz konstitueionaliatične uprave železnic drŽavi Chihuahua, katerega je imenoval Villa ,tedaj je bilo jasno, da so gori omenjena porodila bila resnična. Vsled omenjenega ukaza Carranze je postal Villa podložen generalu Nateri, dasi-ravno je še vedno tajil, da to ni res. Na videz se je Villa udal Carranzi in — čakal.
12. junija je general Natera na direktni ukaz Carranze dospel s 7000 možmi pred Zacatecas in pričel napadati. Boj je trajal dva dni. Natera je pa vodil bitko tako nerodno, da je bil tretji dan, 14. junija silno poražen. Federalci so ga pognali v beg in obležalo je mrtvih blizo tritisoč rebelev; veliko rebelev je bilo tudi ujetih in sam Natera je bil teško ranjen. Prvi poraz, ki so ga doživeli kon-stitucionalisti s huertovci, je povzročil Natera s svojo nezmožnost jo in pa Carranza s svojo nadui tost jo, kateri ni hotel, da bi bil Villa vodil bitko, katera bi bila v tem slučaju gotovo drugače iz padla.
Ko je Carranza zvedel o porazu Natere, je 15. junija zaukazal Villi, da mora iti prvemu na po moč. Tedaj je pa Villa govoril! Ne samo, da je naravnost zavrgel Carranzin ukaz, marveč je resno sporočil Carranzi, da se mora takoj odreči pravicam v zapovedo-vanju armadi in prejeti njegov (Villin) program bojevanja in začasne vlade za v bodoče, ako hoče, da bo revolucija napredovala in dosegla svoj cilj. Da pokaže Villa, da se ne šali, je ta svoj poziv na Carranza podprl s tem, da je ukazal zapreti več ožjih Carranzinih pristašev v Torreonu, Chihuahua City in Juarezu. Isto kot Villa je zahtevalo tudi 14 generalov, ki vodijo 30.000 mož Villine lojalne armade. Kaj je hotel Carranza t Udal se je brez prigovora in spre jel Villin program, ki se glasi, da mora biti rebelna armada vrhovna oblast v ustaških pokrajinah dokler ni revolucija končana in dokler ni izvoljen stalni predsednik in da začasna civilna vlada mora biti podložna vrhovnim po-voljnikom armade Carranza osta« ne vodja civilnih zadev, kateri pa nima več nobene pravice diktirati armadi; V iivrlevanju svojih ci
Villi, ki je vrhovni poveljnik armade.
Tako se je končal nekrvavi pre vrat in Villa je zdaj nir poti proti Zacatecasu, da popravi Naterin poraz in osvoji mesto. Ker so ameriški listi zadnjo soboto poročali, da je Villa postal diktator in da je imenoval začasnega pred tednika republike, odgovoril je on iz Torreona, da tega ni storil in da nikdar ne bo. "Kditiole ljud stvo ima moč postavljati predsed nika in nihče drugi in proti vsa kemu posameznik^, ki bi storil, velja naš boj," rekel je Villa.
Washington, D. C. — Vsled preobrata med konstituciualisti bo predsednik AVilson opustil obravnavanje s Carranzo in od-slej bo obravnaval v zadevah Meksike le z Villo kot predstavni-
Vlada bo osvojila rove.luuli f1,avm1v1hoa v jamo' tarko da
_1	je rešilno delo nemogoče. 95 trupel so dobili na površje, a pogrešajo še 102 premoga rja, za katere ni več upanja. Ob času ! eksplozije je bilo v premogokopu 238 delavcev.
Wilson bo operiral premogokope v Coloradu z vojaško silo. Mili-čarski morilec Linderfelt "kaznovan". fitrajk v Pittsburgu. 197 mrtvih v Canadi. Konec stavke v Italiji. Razne delavske vesti.
Washington, I). C. — Nekaj se govori, da je Wilson pri volji za sesti premogokope v Coloradu in jih operirati pod nadzorstvom armade. Preden se pa to izvrši, dal bo predsednik še enkrat priliko operatorjem, da uklonejo svoje ošabne glave in pristanejo v razsodišče, ki naj obstoji iz peterih članov, dva izberejo operatorji, dva štrajkarji in petega
.	v. . , ~ predsednik. Wilson se je odločil
kom najvišje moei rebelev. lar»	« ¡ i t . »
J *	za ta načrt, ko j«' u\i«l. |. da na
ratiza je izgubil ves prestiž v Washingtons Konferenca v Nia gara Fallsu se še vleče. Prepad med posredovalci in Wilsonom je vedno večji, ker zadnji zahteva, da začasni predsednik Meksike mora biti konstitucionalist, a posredovalci pa nočejo o tem slišati. George Carothers, Wilsonov zastopnik, ki se mudi z Villo, brzo-javlja z dne 21. t. m., da je Villi* sklenil poslati dva delegata na mirovno konferenco, ki bota zastopala konstitucionaliste.
MORILCI — PRODUKT SISTEMA.
Dr. Rock Sleyster, superintendent državne bolnišnice za kriminalne blazneže v Wisconsinu in sloveč kriminologist, je pred kratkim podal nekaj zanimive statistike. Povedal je, da 90 odstotkov izmed 269 morilcev, ki so pod nje-
(JSVilR HMMilOWt V<M5, j*4 priöelo z
otroškim delom pod petnajstim
letom. Polovica teh morilcev je izvršila zločin pod vplivom alkohola. Po mnenju drja. Sleystera sta torej otroško delo in alkoholizem dva glavna izvora zločinstev. Petdeset odstotkov teh revežev ni nikdar prišlo do četrtega oddelka (grade) navadne šole, kar pomeni, da niso imeli niti elementarne izobrazbe, ki je potrebna za normalni razvoj poštenega državljana. Izobrazbe pa niso imeli zato, ker so morali še otroci v delavnico in tovarno namesto, da bi hodili v šolo.
Ktej statistiki še lahko pride-nemo podatke iz življenja nekaterih morilcev, ki so zadnje čase končali na električnem stolu in na vislicah. Trije morilci igralca Rosenthala v New Yorku so bili produkt otroškega dela. "Gyp the Bood" je delal v hotelu kot 131et-ni deček; Whitey Lewis je delal še kot otjok v knjigoveznici in "Dago Frank" je delal v otroških letih v prodajalnici. Trije izmed morilske tolpe, ki so bili obešeni v Chicagi pred parleti, so tudi bili otroški sužnji. Harvey Van Dine je delal s petnajstim letom pri stroju; Peter Neidermeyer, drugi morilec, je z 12 letom kot poinagač vozil premog in Gus Marks je delal kot otrok ponoči v tovarni.
Dr. Sleyster zaključuje: "Te številke in_podatki govore dovolj : Pokazujejo, da morilec je na več različnih načinov žrtev materijal-nih razmer, katere bi se lahko preprečile. Dokler družba ne odpravi teh razmer, tako dolgo je ona odgovorna za zločine! Z odpravo otroškega dela bi se zločini zmanjšali za polovico."
BANČNI POLOM NA DUNAJU.
Banke pokajo ne samo v Chicagi, temveč tudi na Dunaju. Brzojavka z dne 19. jun. se glssi, ds je propadla privatna banka Plevna i Co. in 7 milionov kron je šlo rakom žvižgat. Večina tega denarja je pripadalo katoliškim cerkvam.
Lorimerjeve banke v Chicagi ostanejo zaprte in državni pravd-
kriminalno
nik Hoyne grozi s
____tožbo proti Lorimerju in drugim
vilnih poslov so pa ima pokoriti'ki so povzročili polom.
vsa prigovarjanja zlepa se opera torji ne zmenijo. Po raznih nasvetih in informacijah je baje pri* šel do prepričanja, da edinole drastična akcija zamore narediti konec neznosnim razmeram v juž nem Coloradu.
Denver, Colo. — Lajtnant Linderfelt, kateri je znan pod imenom "butcher" (mesar), je bil spoznan krivim po vojnem sodišču. Linderfelt je sam priznal, da je s puškinim kopitom razbil glavo grškemu štrajkarju Louisu Tikasu. Udaril je reveža s tako silo, da je počilo kopito. In vojno sodišče ga ni spoznalo krivim umora, dasiravno je ta zločin sam priznal, temveč izreklo je, da je Linderfelt izvršil le "nevojaški čin" in kazen za ta zločin se glasi, da ne bo več lajtnant in da se ima pomakniti nazaj za pet stopenj v vojaški časti To je torej kazen za umor>iajbrutalnejše vrste! Komedija vseh komediji Linderfelt je komandiral tisti oddelek colorad-ske milice, ki se je rekrutiral iz Baldwin-Feltsovih strelcev in kateri je 20. aprila t. 1. požgal šotorsko kolonijo štrajkarjev v Ludlowu ter usmrtil šest štrajkarjev, dve ženi in enajst otrok. Živela vojaška justica v Coloradu! Tako justico naj spoštujejo delavci?
Pittsburgh, Pa. — Stavkarjem pri Westinghouse Co. se je zadnji teden pridružilo tritisoč mož vpo-slenih pri Union Switch & Signal Co., tako da je zdaj 12.000 delav-cev na štrajku. Zadnji imajo svoje straže pri vseh vhodih v tovarne po dneVi in po noči; v noči imajo tudi žarkomete, da pazijo na vlake v bližini, ki bi morda vozili skebe. Med piketi in kompa-nijskimi čuvaji je bilo več neznatnih prask, toda drugače se pa vrši stavka v redu. Družba je povabila delavce nazaj na delo z obljubo, da bo imenovala posebni odbor, ki bo obravnaval zahteve delavcev, toda štrajkarji se bodo premislili.
Denver, Colo. — V Pueblu grozi štrajk 3000 delavcev pri Coloradu Fuel & Iron Co. zaradi počasnega izplačevanja od strani družbe.
Chicago. — 75.000 železničarjev vposlenih na progah, ki vozijo zapadno od Chicage, je zadnji teden glasovalo z veliko večino štrajk če družbe ne povišajo plače kakor zahtevajo.
Rim, Italijo. — Splošni nemiri, ki so sledili tridnevni generalni stavki, so se glasom poročil polegli in delavstvo se je večidel povrnilo na delo. Vojaštvo je še na nogah v Bologni, Ferrari, Raven-ni in Forli, kjer so izgrediH bili največji in kjer so sindikalisti proglasili republico. V teh provin-cijah so revolucionarne množice razdjale železniške tire in vladna poslopja. Kri je tekla v več me stih. Razdjanih je tudi bilo 14 cerkva.
Lethbridge, Alta, Canada. — Silna eksplozija plinov v rovu št. 20 ffillcrest Collieries Ltd., je zadnjo soboto uničila življenja najmanj 197 premogarjev. Eksplo siji je sledil požar in podrl se je
SOCIALISTIČNO GIBANJE.
—	Mestece Frontenac v Kansa-su, katero ima 4000 prebivalcev, ima v svoji sredini največjo krajevno organizacijo v omenjeni državi. Ista šteje 240 Amerikan-cev in Slovenci imajo svojo organizacijo, ki šteje 115 članov. Socialisti imajo tamkaj šest mestnih svetoValcev, policijskega sodnika, mirovnega sodnika, dva konštab-lerja in štiri šolske odbornike.
—	V Alaski se vrše meseca avgusta volitve teritorijalnih zakonodajalcev in delegata za kongres. Socialisti imajo čvrsto organizacijo in upajo na lepe uspehe.
—	Dunajski socialisti delajo velike priprave za mednarodni kongres, ki se bo vršil tamkaj v drugi polovici avgusta. Zborovanje se bo vršilo v dvorani godbe-niške unije, katera je največja na Dunaju, toda bojijo se, da bo Se ta premajhna za vse delegate in goste. Prvi dan se bo vršila velikanska parada vseh dunajskih socialističnih in delavskih organizacij, ki se bo končala z javnim shodom, na katerem bodo govorili najznamenitejši sodrugi raznih narodov. Vršile se bodo tudi druge slavnosti tekom kongresa.
—	Poljska socialistična zveza v Zed. državah je sklenila ustanoviti korešpodenčno šolo z dveletnim tečajem za poučevanje gospodarskih problemov in socializ-
delajo nam veliko — zabavo. Ni jih namreč bolj smešnih kreatur, kot so socialistožrci, ki tako pikantno lažejo o socializmu. Med zadnjimi je tudi naš prečastiti Janez, Carnegijev pup, in pa nekdo v Copper Country, ki se je prodal baronom bakra. Naša želja je, da ta dva Don Kižota živita najmanj še sto let v — zabavo in kratek čas vseh slovenskih socialistov v Ameriki!
Med tem pa — počivaj v bogu "The Live Issue"!
Sedaj ko je S. N. P. J. sprejela resolucijo za združenje, se bo videlo, kdo je v resnici za združenje in kdo deluje proti združenju. Narod je brezdvomno za združenje. Znamenja pa kažejo, da so ljudski interesi iii interesi koritarjev različni. Ali bo ljudstvo spregledalo, kadar pride čas zato?
Sodrug Emil Seidel, bivši župan v Milwaukee, je bil zadnji teden nominiran kandidatom za zveznega senatorja na socialističnem tiketu.
LIEBKNECHT ZOPET ODKRI VA GNJILOBO.
Berlin, Nemčija. — Karl Liebknecht, socialistični poslanec v parlamentu, kateri je lani spravil v zapor mnogo vojaških glav z odkritjem znanega Kruppovega škandala, je pričel zopet odkrivati novo gnjilobo v nemški aristokraciji. V listu "Vorwärts" je objavil serijo člankov, v katerih dokazuje, da na Pruskem cvete naj lepša trgovina z redi za odlikovanja, z raznimi cesarskimi službami in s plemenitaškimi naslovi. Tako n. pr. velja red 'rdečega orla 4. razreda" 2000 mark za akademike in 3000 mark za druge; služba dvornega zobozdravnika stane 2000 do 5000 mark; pletnski naslov 75.000 do 100.000 mark ; nekatere cesarske službe veljajo 10.000 mark itd.
Na cesarskem dvoru divja zopet panika radi teh senzacionelnih odkritij sodruga Liebkneehta in vlada preiskuje.
"THE LIVE ISSUE" ÔEL RAKOM ŽVIŽGAT!
Protisocialistični tedenski časopis v New Yorku "The Live Issue" — iz katerega je Kranjski Janez zajemal svoje neslane burke o socializmu — je šel rakom žvižgat in žabam gost. 13. t. m. je list napovedal bankrot in sodišče je nastavilo receiverja, kateri bo izdajal list še trideset dni. List ima dolgov $11.579, a premoženja pa komaj $2818.
Tako je končal časopis, kateri si je vzel nalogo, da bo uničil socializem. Najprvo so imeli "The Comon Cause", ki je socialiste pestil tako imenitno, da Je sam sebe zadavil in danes počiva na časnikarskem pokopališču. In za istim gre "The Live Issue". Če kakšna stvar nese, ubijanje socializma že ne nese in kdor se posveti temu "profesijonu", mora iti bankrot, ako se ga slučajno ne usmili ksk Gary ali Carnegie.
Nam je žal teh socialistožrcev, da tako hitro padajo v grob, ker
Gustl: Zadnjič si rekel, da sem morda zamenjal rrrrrrevolucio narnost z rrrreakcionarnostjo. Well — ]>a kaj zato! Jaz sem svo-bodoiuišljen in v tem znamenju lahko zamenjavam kolikor hočem. Načelo svobodomislenosti me varuje, da lahko obračam vsa nače la in termine po svoje, kakor veter strešnega petelina. Socializem? — hm, to ti je že druga reč. Socialistična organizacija zahteva disci* plino, kolektivno delo itd. to je pa čisto v nasprotju z mojo svobodomiselnostjo. Socializem ne bo prišel potom kolektivnega dela in lastništva, ampak potom kapric posameznih "svobodomislecev" in privatnih špekulantov, ki se po-fajfajo na strankino kontrolo in njeno delo. Zato pa preč s stran-kino disciplino, preč s strankinim časopisjem in organizacijo, — živel privatni bizniss in anarhija!
Jaka s tajzov: Kar si rekel ,je čisto v soglasju tvoje "svobodomislenosti", zato mi je tvoj nastop proti organiziranemu delu socialistu razumljiv. Vede ali nevede si torej zagovornik sedanjega istema. Dober tik, Gustl!
Podpredsednik Marshall pravi, da socializem je filozofija polnega želodca. Well — demokratija je pa filozofija praznega želodca. Kaj je boljše?
Neki učenjak v Bostonu je iz računal, da človeška duša tehta tri četrtine unče. Hm! To je vsekakor več kakor pa Rockefeller ceni dušo če mu stoji napoti pred dividendami.
Danes se zapravi veliko več denarja za ubijanje ljudi kakor pa za izobrazbo ljudi. Veliko čudo je, da človek učaka starost v takih razmerah.
Lorimer je najprvo postal ka toliean, potem je pa pognal svoje banke v zrak. Zdaj pojde k spovedi in odpuščeni mu bodo vsi debeli grehi! Lorimer je praktičen katoličan!
Prodani urednik prodanega li stiča v Calumetu piše, da hočejo socialisti "razdeliti" premoženje ljudi. Pasja taca — z njegovim "premoženjem" se že ne bo nihče opomogel niti za šnof tobaka" Zato naj le brez skrbi spi!
Laž o socialistični "delitvi" je že tako trohla in banalna, da se je n. pr. v Nemčiji ali na Fran coskem ne poslužuje več niti najbolj zagrizen socialistoŽer. Edi nole slovenski kapitalistični hlap čoni se Se oprijemljejo te ples-njive laži, ker mislijo, da so slovenski delavci najbolj zabiti lju dje na svetu.
Od vseh strani poročajo o veli ki farmerski letini. To pomeni, da bo mnogo ljudi lačnih prihodnjo zimo zato, ker je preveč produci ranega živeža.
Kapitalisti v Butte raz-MM unijo.
Rudarska organisacija se je ločila vsled intrig magnatov bakra.
Butte, Mont. — Tukajšnja rudarska unija, najmočnejša podružnica Western Federation of Miners, je rebelirala in povod temu je Amalgamated Copper Co. 13. junija, ko so imeli rudarji praznovati "uuijski dan", so "ustaši" v uniji razdrli parado, pretepli unijske uradnike, vdrli v unijsko dvorano iu odnesli charter, pogodbo in druge važne listine. Upor v organizaciji je nastal vsled intrig baronov bakra, ki so kontrolirali vodstvo unije skoraj vseh zadnjih deset let izvzemši dveh let, ko so bili na čelu organizacije socialisti. P. K. Sullivan, sedanji predsednik unije, je poznan kot poslušni sluga rudniško družbe, ki naredi vse, kar mu kapitalisti naročijo. Mesec dni tega so člani unije v polne mštevilu na seji glasovali, da se preneha s posebnim asesmentem za michigan-ske štrajkarje, ker je bil štrajk v Calumetu takrat že končan. Toda prešnji teden je Sullivan pripeljal na sejo svoje pristaše in ker drugih ni bilo dosti na seji, so prvi ovrgli sklep prešnje seje in zopet vpeljali posebni asesment. To je dalo povod večini članov, da so se uprli in priredili izgrede 13. junija.
17. junija so imeli rudarji javni shod in na tem so odločili s 6000 glasovi proti 140, da se ločijo od W. F. of M. Nekaj jih je za to, da se pridružijo I. W. W., večina bi pa rada neodvisno organizacijo ali pa združitev z U. M. W. of A.
Delo v rudnikih deloma počiva in družba se drži, kakor da bi se nič ne brigala za razdor. Chas. H. Moyer, predsednik W. F. of M., je šel v soboto v Butte, da pomiri razburjene duhove in da poskuša pregovoriti rudarje, da ostanejo pri stari organizaciji.
DROBNE VESTI.
—	Predsednik je 15 .t. m. podpiral zakon v zadevi pristojbin za ameriške parnike pri plovbi skoz Panamski prekop. Zakon je bil z malo spremembosprejet v kongresu z veliko večino.
—	Grška zopet grozi Turkom z vojno pod pretvezo, da se Grkom slabo godi v turških pokrajinah. Turki pa zopet tožijo, da Grki kruto postopajo z muzufluani v osvojenih pokrajinah.
—Zvezni sodnik A. G. Dayton v West Virginiji je pod obtožbo v kongresu. Postopal je pristransko proti štrajkajočim premogar-jen in zakrivil več drugih nečednosti.
—	Sinclairjev roman 'Džungl' je dramatiziran v kinematografsko igro in se z velikim vspehom predstavlja v New Yorku in Massachu8ettsu.
—	Arturo Giovanitti, znani voditelj L W. W., je bil aretiran v Los Angelesu, ker je na poulični kari prepeval marseljezo.
—	Zvezna komisija za industri-jelne zadeve zdaj preiskuje dejstva zadnjega štrajka svilopredil-cev v Patersonu, N. J.
—	Margareta Cunningham v Chicagi, žena revnega delavca in mati 1 2otrok, je bila že 175krat aretirana in 28krat zaprta v mestni popravnici zaradi pijanstva. Pravi, da žganje ji pomaga pozabiti skrb in bedo.
—	Rev. J. G. Gallagher, katoliški duhoven v Louisville, Mo., je izstopil iz cerkve in se oženil z neko usmiljeno sestro.
—	Socialistična stranka v Wisconsinu je sprejela v svoj program točko, ki zahteva polno obdačenje cerkvenih posestev.
—	V velikih tobačnih nasadih v Kentucky so se zopet pojavili nočni jezdci, ki širijo strah in trepet med pridelovalci tobaka.
IZ NASELBIN.
Roek Springt, Wyo. "Našemu »obratu v blag spomin.' je razprostrla svoja Slovenci na Cumberland so zgu
bili i Anton llafnar-jem vrlega
Pomlad ^^^^^ čarobna krila preko hribov in planjav naše puste države Wyom-ing. Vse je oživelo v pomladnem čaru, cela prirods, kakor tudi vse življenje posedujoče kreature Posebno pa mi ljudje, kot gospo darji zemljske situacije občutimo to spremembo tem bolj, kar je potom naravnih zakonov logično umljivo.
Sladkost iivljaeja spreleti prirodo celo ln bitja raiaovrstna, t ajo apojeua, - Ki jim ljuba v pomladna je podeljena; Nad vsem pa dviga človek glavo auielo.
Opisati imam več zanimivih, veselih in žalostnih dogodkov, ki so se izvršili med tukajšnjimi pre bivalci v zadnjem času. V Cum berland, WTyo. se pe ' pripetila grozna nesreča v premogovem rovu. Vozovi, ki vozijo premogar je iz jame so se odtrgali in drveli nazaj v globočino rova. Zgodilo se je tako, da cela stvar razkriva malomarnost kompanije. Na var nost preraogarjev se ne gleda, ker to stane denarja. Tako zvani "men-trip", ki vozi delavce v rov in iz rova, bi moral biti preiskan vsak dan, če ni mogoče kaj v pravem redu, ter najmanjšo stvar takoj popraviti; navadno se pa gospodari tako, da se popravlja Še le tedaj, ko je prepqzno, to je, ko se nesreča ali takorekoč zločin že zgodi. Tudi pri omenjenej nesreči, je bilo ravno tako. Seveda podtikajo se tej "nezgodi" razne okolnosti; toda vkljub vsem intrigam se ne da pobiti dejstvo, da je vsega kriva kapitalistična sko-post in malomarnost, katera posebno lepo cvete pri Union Pacific Coal Co. Milijone je že ta po šast sprečala iz delavskih močij Ker je družbi le za to, da črni diamant pride na površje zemlje kolikor mogoče ceno, se ne ozira na nobene varnostne naprave, ki bi dajale delavcu predpogoj, ko gre zjutraj dasi še truden, zdrav na delo, zvečer ali pa še preje, ga pa prinesejo razbitega, ali celo po polnoma hladnega na površje zemlje, kjer ga v obupnem joku pričakujejo njegovi dragi, ki so odvisni od njegovega zaslužka Premogovi rov št. 2 v Cumber land, Wyo. kjer se je zgodil ome njeni zločin zelo pada, namreč 23 degree; lahko je umljivo, kako bliskovito so drveli vozovi nazaj v globočino. "Man-trip" je na vadno deset vozov v omenjenem rovu. Poleg zapenjač, ki vežejq vse tozadevne vozove skupaj mora biti še varnostna vrv, ki je spojena z glavno vrvjo (hosting rop); ta varnostna vrv mora biti spojena z vsemi vozovi. V slučaju da se kakšna zapanjača zlomi, je varnostna vrv, ki zabrani nesre čo. Sicer je bilo vse to napravljeno pri omenjenem "tripu" vendar se je radi tega vseeno ločilo sedem vozov izmed desetih, ki so bili preobloženi s premogarji in so se spustili v globočino. V omenjenem rovu je vposlenih tudi nekaj Slovencev, ki so se nahajali na omenjenih vozovih. Rešili so se vsi izvzemši Anton Hafnar-ja, katerega je z vso silo vrglo v steno rova in je zadobil tako težke poškodbe, da je v nekaj dneh umrl. Dva izmed vseh sta bila na mestu mrtva, trije so pu umrli v bolnišnici ; med temi se je nahajal tudi Anton Hafnar. Sreča v ne sreči je bila (če sploh moremo ta ko nazivati to tragedijo), da se je zgodilo v onem delu rova, kjer se nahaja sesalka vode in je električna rasvetljava, ter bolj prostorno ob straneh. Premogarji so toraj vsaj nekoliko videli in imeli nekaj prostora, da so poskakali na tla in tako ušli strašni smrti, ali takorekoč pohabljenju za celo življenje. Preminuli Anton Hafnar zapušča ženo in dva otroka v starosti: starejši eno leto, mlajši en mesec. I>ahko si predstavljamo v kakšnem položaju se nahaja družina, ki je na tako krut način zgubila svojega oskrbnika — moža in očeta. Rajnki je spadal k društvu sv. Barbare, ter k soc. klubu, katerih člani so se potrudili, da je bil pogreb nad vse lep. Slovenci v ondotnih naselbinah imajo medsebojno zvezo vseh društev; če umrje član enega društva, se vsi vdeležijo pogreba. Roe. klub je podaril sodrugu v slovo lep venec z sledečim napisom v ebeh jezikih: "Žrtev kapi.
Mtisma") **A victim of capita-
sod ru ga in zavednega delavca
Kot inteliegnten in zaveden dela vec se je v polni meri zavedsl svo jega razreda, zato ga pa vsi tem bolj pogrešamo. Kot razredno za veden delavec in socijalist seveda ni veliko dal za cerkev, oziroma zanjo nabiral prispevke med de lavci; to pa ondotnemu božjemu namestniku ni bilo v popolno za dovoljuost, kar jasno znači nje gov za vero zelo ( !) agitatoričen govor, ki ga je govoril ob krsti umrlega. Dasiravno je bil on za svete ceremonije in zamudo časa prav dobro plačan, je vseeno ne kam čudno obračal oči, ter z bla goslovljeno roko delal histerične kolobarje po zraku. Sploh je iz gledal jako komično. Njegov glas ni bil inilodoneč, v njeui ni bilo niti najmanjše tolažilne besede za udovo, pač pa je to preje ža Ijenje kot tolažba. S takimi go von se bo težko vzdržala ljud stvu najdražja svetinja naših oče tov . . .! Zakaj bi se ne napravilo cerkveno opravilo vsakemu, kdor za isto plača t Je li delavstvo dolžno tudi direktno, če že indi-rektno podpira cerkev! Ljudstvo delavskega razreda, ki producira vse svetovno bogastvo, je nagro madilo velikanski kapital pod noge posameznikom; in te posameznike se ne nadleguje, da bi gradili cerkve, vse to se prepusti proletarcem, ki ječe pod pirami do kapitalističnega sistema. Zakaj bi pa delavci gradili cerkve, ko jih iste ovirajo pri razvoju svetovnega preobrata? Ali se ne iz kažejo ravno cerkve v delavskih bojih proti kapitalistom prijateljice delodajalčevi Božji namestnik v Calumet, Mieh., je bil za čaaa stavke objednem tudi aktiven jerob delavskih krvosesov z zvezdo na prsih in oborožen je ta kompanijski pinkerton ro-val proti uniji, objednem pa pasel duše ravno istih delavcev, katere je koinpaniji prodajal. Vsak štrajk delavci z Ishkoto pridobe če ni skebov, zato pa vsa krivda pade na one, ki ske-barijo podpirajo, če se stavka izjalovi. Na Calumet, Mich. ima pri tem največje , zasluge katoliški pop, représentant rimske hierarhije. Ni čuda toraj, da se zavedno delavstvo obrača od tako imenovanih — božjih hramov. Če bi se Kristovi nauki razširjali,. bi tudi cerkev imela večjo privlačnost. Gospodje duhovniki pravijo, da je K rist svet odrešil. Da bi bil svet odrešen ,tega ni nikjer opaziti; verujem pa, da bi bil Krist odrešil svet, ko bi ga nebila ta-časna buržoazija umorila. On je bil inteligenten in zelo talentiran mož, ki je imel v resnici dobre ideje in blag namen svet odrešiti; kakor hitro je pa za njegovo početje zvedela ista struja, ki ga danes časti, je bil pa sklep storjen, da mora umreti kot puntar. Umorili so ga v najlepši moški dobi, da ni mogel svojega dela izvršiti. V stalo je med ljudstvom še več nadarjenih mož, ki so skušali rešiti ljudstvo; toda farizejstvo, ki prevladuje svet še dandanes je že poskrbelo, «la so se ti "krivover-ci" hitro nahajali bodisi na gaugah" ali pa kje drugje v taki situaciji, da je življenje v njih absolutno moralo prenehati. In kot taki seveda niso več nevarni ...
F. S. Tauchar.
pa klub seveda ne prevzame nobene odgovornosti, ssj ga klub ni pooblsstil v to in mu tudi ničesar naročil ni. Socialistični klub ima svoje načrte in zasleduje svoje delo, mslo se pa briga za razne Janeze iu njih naloge.
Poslušalec kvasi tudi nekaj, da je hotel sodr. fcavs na shodu vse ljudi s silo pometati v socialistično družbo, kakor snop je na voz. Kdo se ne smeje temu modrova-nju. Pa knjige so mu bile na potu. Kad bi videl, da bi &avs prodajal skapulirje, patnoštre in mašne bukelce — to bi bilo za "poslušalca", kaj nef Pa bi bil prišel gor, konkurenco delat! Morda bi bil s svojimi svetincami, škapulirji in morda celo z Lurško vodo, ali celo z Johančino krvjo spreobrni vse socialiste. To bi bilo neka, Mr. poslušalec! Drugikrat oglasi kar na shodu, ni treba nič čakati in pošiljati tvoje modrosti in javkanja v Amer. Slovenca. Da nisi ti naredil biznisa si sam kriv Praviš tudi, da je Šavs to povedal kar si že čital stokrat v socialistič nih listih. Ali ti sploh čitaš socia liltične liste? Ali se ne bojiš, da te bo Kranjski Janez in naš Janez frdamal? Seveda, to je tvoja stvar; jaz bi želel, da prečitaš vse socialistične knjige in brošure, a ne samo da jih prečitaš, ampak se tudi kaj iz njih naučiš.
Kajti če človek čita in posluša govornike, potem pa pride naokoli in pravi, da je to že vse slišal ne razume pa ne enega ne druge ga, je to prokleto slabo spričevalo njegovega intelekta.
Poslušalec pa ni samo kritika ster, on je tudi dušobrižnik Navsova duša pravi je že pokvarjena; morda je hotel reči v ke-miskem terminu — skisana. Jaz pa pravim, če je Savsova duša dobra zanj, bo dobra tudi za "poslušalca". Star pregovor pravi: vsak pometaj pred svojim pra gom. Drži se torej "poslušalec" tega reka in lahko boš izhajal na svetu, pusti pa druge reči, o katerih nimaš nobenega pojma, vzlic temu da si morda glavo beliš c njih — drugim, ki imajo bolj utr jene možgane kot ti. Uvažuj ta dragocen nasvet, pa bo allright.
Konečno naj poročam, da je dobil Proletarec zadnji čas v naši naselbini celo rešto naročnikov
—	Amerikanezer pa nič — in to
—	o joj ! boli, boli !
Mat h Batich.
rogovili t i, so vsi križi dol, treba ga je potisniti nszaj v staro suž nost. To se godi sedsj tukaj. Jasno je torej ,ko beli dan, ds sa delavca ni druge rešitve ko do bra ekonomska in politična orgs nizscijs. Delavci, Čitajte svoje liste — Proletarča in pristopajte k organizaciji svojega razreda.
Rudsr
Ročk Springs, Wy*
Cenjeno uredništvo!
Ni moja navada mnogo pisati h> časopisju, ker pa "Naročnik, Mavec in Poslušalec" tako prosi v Arner. Slovencu, je potreba, da mu malce odgovorim. Pred vsem sem radoveden, zakaj poslušalec ne podpiše svojega imena in se skriva, kar mu gotovo ne daje dobrega spričevala. "Naročnik" za grmom pravi, da je pleeati Janez pokazal, kaj vse se kuha za culisami socialističnega kluba. Revež bi zdaj že lahko vedel, da socialistični klub nima nobenih tuliš, ker so njeve seje javne in njegove akcije odkrite. Na seje Dride lahko vsakdo, magari sam :iupnik s oelim svojim generalnim štabom. Ker nima torej klub no» lenih kulis, se logično za njimi tudi ničesar kuhati ne more. Gle-
Dodgeville, Mich.
Cenjeni urednik Proletarca! '
Mislim, da se Vam bo čudno zdelo, da se po dolgem molčanju zopet oglasim. Spomlad je vendar čas vstajenja — in ne čas spanja Kni časniki pišejo, da smo sedaj zaposleni, seveda, kdor dobi delo je res zaposlen. Dela se dve uri manj na dan a delo je trdo in plača slaba kakor je bila poprej. Nikomur ni treba torej vrjeti, da so nastali tukaj zlasti časi, in nihče naj ne hodi sen»kaj za delom, ker nas je še vedno na stotine brez njega. Poročal sem o tem že enkrat, ali izda kaj malo, ker delavci premalo čitajo svoje časopisje. Ne hodite torej semkaj tekmovat z delovno silo. Če bi ne bilo semkaj zunanjih ljudi, bi bosje ne gledali toliko na štrajkarje in bi jih zaposlili nazaj. Tako so pa lahko bolj izbirčni. To vse so sedaj posledice, s katerimi je treba računati, kakor v času, ko je bil še štrajk v tiru.
Dokler je delavec lepo pohleven in udan bosom je vse allright, ali kakor hitro začne malo
Wauksgan, 111
Delavske razmere se tukaj kakor vedno bolj slabe. Žičsrns American Steel & Wire Co. obra tuje po pet dni v tednu. Iz med teh petih dni delajo nekateri po 3—4 dni, le malo jih je, ki delajo vse dni. Cukrsrns še vedno po čiva in bode kakor se vidi zavedno, ker pobirajo ven vso mašina rijo in sploh vse, dar se da ven vzeti. Pri tein delu sicer ni upo slenih veliko delovcev, a vendar se skoraj vsaki dan sliši, da koga poškoduje ali pa ubije. Ni še dolgo tega, ko je rojaku A. Lu-žar-ju zmečkalo prste na roki, katero so mu vsled zastrupitve (ali zakaj, mi ni popolnoma znano) odrezali. Kmalo za tem je ubilo nekega italijana; potem je zopet zmečkalo prst nekemu Ma-eedoneu. Ker je že minilo nekaj dni kar se je vse to zgodilo, moram nekaj pripomniti, da ne bode trel>a Amer. Slovencu mešati "kozle" v njegovih 'drobtincah': koliko dni, da vzame poročilo pri raznih poročevalcih predno pride iz kraja v kraj, kakor je to storil z nekim poročevalcem iz Cleve-lauda. Take dogodbe se dandanes ne smatra več zakaj novega, ker se dogajajo dan na dan — dasi so prizadetim v nepopisno gorje — ampak čisto za nekaj navadnega, v današnji kapitalistični družbi. Nekaj novega bi pa bilo, ako bi kakemu farju odtrgalo roko v tovarni, ali ga zasulo v rovu, ali pa ako bi delavcu pomagal kako drugače kakar s svojim rokuspo-kusom.	> •
Včasih se kak dopisnikar izrazi v enem ali drugoin listu, da tudi tukaj napredujemo. Seveda, ako bi se merila naprednost po številu društev in klubov, potem bi moral vsakdo priznati, da ua-predujemo. Društev in • klubov imamo že toliko, da človek skoraj neve njih števila, ne pa, da bi vedel za vsacega namen. Pred kratkim se je ustanovil, oziroma oživel politični klub, katerega namen je pridobivati rojakom državljanske papirje. Zares dobra mi sel in potrebno je to, ker delavec jrez državljanske pravice je ka kor brodar brez vesla. Ni pa do volj, da ima brodar veslo! Ako gs nežna rabiti, ga lahko odnese voda v valove, kjer ga doleti go tova nesreča, ali pogin. Ravno tako je v volilcem, ako nežna po rabiti svoje pravice sebi v korist Ob času volitev odda svoj glas na vadno tistemu, ko ga pohvali in sega v roko, ali pa katerega mu priporočajo ,nevede, da je glasoval za svojega sovražnika, v škodo sebi in sodelavcem, ker je brez političnega prepričanja. Da bi vsakemu novemu državljanu po vedali tudi to, da naj se zaveda svojega razreda, da naj voli za delavsko stranko, bi bilo zelo pri ioroeljivo; verojetno pa ni, ker ako bi to mislili, bi raje pomagali socialističnemu klubu, ko ima na-ogo vse to vršiti, kar pa ne more. ker je brez zadostne moči.
Z napredkom se na svojo ža-ost nemoremo pohvaliti. Da ne napredujemo je krivo to, ker nam manjka izobrazbe. Poprimemo se
kakega dela kakor v spanju in tako delsmo, dokler ne zaspimo popolnoma. Izobrazba je prvi po goj k napredku! Zatoraj čitajmo napredne delavske liste, da bode tudi nase delo uspešno, ds bodemo tudi mi nspredovali z drugim naselbinami vred.	J. Z
Bradley-Smithiield, O.
Cenjeni urednik I
Ker še ni bilo nobenega dopisa i/ tega kraja, sem se jaz nameni podakti nekaj vrstic o tukajšnih razmerah. Kar se tiče dela, ne morem nič poročati, kajti vsakemu je že znano, da stavkamo po državi Ohio že od 1. aprila sem. Vsa pogajanja med premogarji in kapitalisti so bila do danes brez uspešna. Delavci zahtevajo upra vičeno, kar zahtevajo takozvani Run of mine" 49.64c od tone, dočim nam baroni ponujajo 41.12c od tone zraven pa še, da bi ne imeli nobenega opravka z (miners check off) stem skušajo, da bi lažje razdrli organazicijo Država Ohio je sprejela zakon, ki stopi v veljavo z 20 majem. Določa da se mora premog prej iz-tehtati, predno se ga preseje na mrežah, medtem so si tudi kapitalisti skovali nekako skrajno iz-koriščevalno postavo napram trpinu, ki določa, da ako bode delavec količkaj kamena, ali druge ne izbrane stvari vrgel s premogom vred v vožiček, plača za prvi prestopek 50c in stroške, drugič plača $1.00, v tretjič ne več kot $4.00 in ne manj kot $2.00 in stroške, in vse to se bo izvrševalo pred mestnim županom, ali mirovnem sodnikom. Sedaj se pa kar mirno tolažimo, ko nam take krivične zakone kažejo, več tistih t)o imelo dobre službe, ki bodo nosili zvezde na prsih, in krepelce v rokah.
Država je sprejela ta prekorist-ni zakon vsled premoči kapitalistov, kateri imajo v vsakem javnem uradu prednost. Smelo rečem da dokler bodo delavci še tako ne razumni, in mislili, da je kaj raz očka med demokrati ali republi ianci, še ne bo drugače. F. G
Kdo toraj odpira oči vernikom in kdo pospešuje socijslizem, ali ne Rim sam?
Rimska cerkev je označena kot prostor, kjer se uči resnicoljubnost, ali v resnici se uporabljajo prižnice v svrho laži in obrekovanja. Vse nsgrša dejsnja in druge ksznjive prestopke hočejo ti raztsgstelji sv. pisma zavleči na hrbet socijalistov ,ter jih s tem osramotit pred svojimi pobožnimi poslušatelji v vseh ozirih.
Vzemimo na primer svobodno ljubezen, ali ravno ta že vpe-ujana med katoliško duhovščino in kapitalisti? Ali niso na dnev-nem redu razporoke ravno med katoliško zvezanimi zakonci is cesar je razvidno, da iste niso bile sklenjene z ljubeznijo, temveč prisiljeno ali radi denarnih zadev, to je toraj kar hoče socijalizem odpraviti, in vpeljati sistem v katerem se bode zakon vezal z ljubeznijo in v ljubezni se rodeči otroci, kar pomeni boljši red v človeški družbi.
Tudi se predbaciva socijalistom, da hočejo vpeljati revolucijo in >oj; to se zopet krivi sami "višji"; kdo je povzročil grozno moritev v premogarskem okraju v Colo., kaj nima na vesti toliko nedolžnih žrtev dobri in verni J. iockefeller; ako bi bil ta podpi-rstelj verskega humbuga pošten in dober napram delavcem, ne bi se mu bilo treba sedaj skrivati s svojo črno vestjo poštenim delavcem, kateri ne zahtevajo druzega, kakor večji košček kruha. Toraj socijalizem se bori za vse dobro jroti vsem slabim in nepoštenim. S soc. pozdravom
A. Šerjak, organ, kluba štev. 138.
û
Vabilo na Javni Ljudski Shod
llism"; društvo sv. Barbare pa: de Janezovega načrta in podjetja
— ki ga priredi
13
Socijalistični klub štev.
v nedeljo dne 28. junija 1.1. v Moose Hali, BridflevHle, Pa.
Ob 2 uri popoldan.
Na shodu bodo govori v angleškem, slovenskem in hrvatskem jeziku. Možje in žene kot tudi mladina, ne zamudite te prilike.	Vstopnina prosta.
,rii
Tozadevni odbor.
J
San Francisco, C al.
Kot čitatelj lista Proletarca za stonj čakam na kak dopis iz San rancisco, dasiravno je tukaj pre cej naprednih rojakov in čitate jev tega lista. Splošno je že zna no, da se bode vršila v San Fran cisco prihodnji leto svetovna raz stava, vsled tega se je opeklo že mnogo delavcev prišedši iz dru gih krajev semkaj, upajoč ogrom nega dela za svetovno razstavo za katero se pa pripravlja in ureja tako polagoma in na tihem da tukajšni delavci od tega ne bodo imeli druzega, kakor še eno tretjino dražje življenske potreb ščine.
Veže me tudi dolžnost poročat o tukajšnem naprednem gibanju med našimi rojaki, kateri so se začeli zavedati današnjega krivič nega sistema in posledica spozna vanja istega je vstanovitev soc. kluba. Upisalo se je vanj takoj na prvem shodu 22 članov. Redne seje ima klub vsako druaro nedeljo v mesecu ob 2. uri pox>oldan na 635 San Bruno a ve.
Apeliram toraj na vse tukajšne rojake naprednega mišljenja, kateri niso še pri nobeni soc. organizaciji, naj se pridružijo k našemu soc. klubu štev .137 J. S. Z.! Seveda se tudi tukaj ne manjka ljudi, ki imajo o socijalizmu ne smiselne "fantazije" in pravijo, da hočemo ruvat proti cerkvi in sejat nemir med "pobožnimi" rojaki. Ali temu ni tako, mi želimo mir in slogo med slov. narodom.
Socijalizem ne bi imel nič proti cerkvam ni njih "gospodo", ako bi se ista držala le svojega poklica in drugič ako ne bi bila ona glavni steber kapitala, zato tudi ni storila še ničesar v blagor bednega ljudstva pač pa ga marljivo izkorišča in socijalizem je proti cerkvi, ker ista uči bratstvo in ljubezen a sama je polna sovraštva in hinavšine ter krvnega maščevanja. Dokaz 16. stoletje — doba inkvizacije.
Socijalizem je proti cerkvam, ker se jjh postavlja na račun lednega nerazsodnega ljudstva, in še potem to večno fehtanje. Ne malo je slučajev, da pastir, ko je že dobro ostrigel svoie ovce, ifcgi-ne z bogato volno neznano kam in svojim ovčicam in backom pa zapusti spomin premišljevanja o zgubljenih novcih darovanih v čast božjo.
Adamsbarg, Pa...
ZAPISNIK
skupne seje slovenskih društev 'Dom in Svet" št. 181 S. N. P. J.f 'Slovenska cvetlica" št. 76 S. D. P. Z. in št. 106 S. S. P. Z. na Adamsburgu, Pa., dne 14. junija 1914.
Sejo otvori z večino glasov izvoljeni predsednik Dominik Va-jentič ob 3 uri popoludne, pozdravi navzoče člane ter objednem razloži pomen in korist združenja slovenskih jednot in zvez ter preide na dnevni red čegar točke so:
1.	Sprejme se predlog, da so vsi društvenih od gori omenjenih društev za združenje, odločno pa proti priklopitvi.
2.	Ime združene organizacije se prepusti skupni konvenciji, priporoča se pa, da naj se pri konvenciji gleda na to, da dobi nova . organizacija ime "Slovenija" ,to pa radi tega, ker smo tu bivajoči Slovenci nazivani "Cranish people".
3.	Da pripravljalni odbor kar najhitreje, ko bo glasovanje za združitev končano, določi čas za skupno konvencijo ter se naj za prireditev te konvencije v prvi vrsti vpošteva mesto Pittsburg, Pa.
4.	Koliko razredov naj se upeljc v združeni organizaciji za po-smrtnino, prepušča se to skupni konvenciji, ker ista bode na podlagi združitve najlažje sklepala in tudi uvidevala, koliko razredov naj se upelje.
5.	Bolniška podpora naj ima tri razrede in sicer: $1.00, $2.00 in $3.00 dnevno pri tem pa naj se tako odredi, da tisti, kateri bo zavarovan 7a najvišjo posmrtni-no, dobi najnižjo bol podporo in obratno, kateri je zavarovan za najvišjo bol. podporo, dobi najnižjo posmrtnino.
6.	Zdravniška preiskava za združitev izostane pri prestopu iz nižjega razreda v višji pa ostane, to je, kdor prestopi iz nižjega razreda v višji se mora dati zdravniško preiskati.
7.	Sedež združene organizacije naj se določi potom splošnega glasovanja.
8.	Priporoča se tudi penzijaki sklad.
9.	Zapisnik naj se objavi po sklepu seje v glasilih: "Glasilo", 'Glas Svobode" in "Proletarec".
Ker nima nihče več za omeniti, zaključi predsednik s pozdravom na vse Člane sejo.
Dominik VajentiČ, predsednik. Jos. Jenko, zapisnikar.
— Drugi socialistični poslanec
tirolskem deželnem zboru. V Trientu je bil izvoljen v ožji vo-itvi za deželnega poslanca italijanski socialist, sod m g Battistini s 300 glasovi veČine.
SLOV. DELAVSKA
It. M
I- a«riia IMS v d rte vi Pm>.
Sedet: CoBcaangh, P«.
O LAVNI URADNIKI:
Prsd—daiht FRAN PAVLOVOlČ, box 705, Conemaugh, P» iv.iprea»«<l*ik: JOBIP ZORKO, R. F. D. I, box 91|a, W««t Newtoa, Pa. Tnjnik: ALOJZU BAVDEK, box 187, Con«mnufb, Pa. Pomoto i tajnik: IVAN PROSTOR, box ISO, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP 2 ELM, €108 St. Clair Ay«., Cleveland, Obi«. Pomoiai blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 8408 8t. Clair A*«., OUvelaad, 01
ZAUVNIK:
ANDREJ V1DBIH, box 528, Conamaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM 8ITTEB, 1. nadzornik, Lock box 57, Coaomaugk, Pa. FBAN TOMAUG, t. nadzornik, Gary, lad., Toloaton, Sta., box 73. NIKOCJU Povoje, 8. «ada., 1 Craib at., Namr«7 HiU. N. 8 PitWburg, Ps.
POBOTNIKI:
IVAN GORSXK, 1. porotnik, Wee t Mineral, Kaum, box tU. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Luan«n Htreet, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KABLI NO ER, 8. porotnik, Oirard, Kadim, R F. D. 4. box 84
VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kara, M. D., 8808 8t. GUir At«., CUv«iand, Oki«.
GLAVNI UBAD v hiii it. 48 Main Street, Conemaugh, Pa,
POMOtNI ODBOR. Dremelj Joiaf, box 275, Conemaugh, Pa. Gačnik Ivan, 425 Ooleman ave., Johnstown, Pa. Zaman Frane, box 558, Conamaugh, Pa. Klinar Martin, 818 Cheataut atr««t, J ob na t own, Pa. Rap«rt Jakob, box 238, 8otb Fork, Pa. Oabrenja Matija, B. D. 1, box 120, Johnstown, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUSTEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPBEDNIH ORGANIZACIJ.
Preda«daik: Viljem Sitar, box 57, Coaemaugk, Pa., ¿lan S. D. P. Z. Zavertnik Jotef, 2821 Crawford Ave., Chicago, lil., ¿laa S. N. P. J. Martin Kondn, 2858 8o. Crawford Ave., Chicago, 11L, ¿lan S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Dulnth, Mina., ¿lan 8. N. P. J. SUfaniič Martin, box 78, Franklin, Kana., ¿lan dr. sv. Barbare. Fraak J. Alei, 4008 W. 31at St., Chieago, lil., ¿lan & D. P. A P. D. Qoriek Ivan, box 211, West Mineral, Kana., ¿lan A. 8. B. P. D.
Uzadno Glasilo: PROLEARTC, 4008 W. Slat Street, Chicago, 111. 0«ag«na druitva, oziroma njih uradniki, «o uljudno proient, polil jati va« Sopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj a« poiilja glasom pravil, edino potom Poitnih; Expresnih; ali Baa¿nih denarnih aakaanie, nikakor pa n« potom privatnik ¿«kov.
V slučaju, da opaaijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kak« pomanjkljivosti, naj t« nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da a« ▼ prihodnja popravi.
SEJA GLAV. IN POM. ODBORA S. D. P. Z. DNE 29. MAJA 1914.
Br. preda, otvori sejo ob 9.25 uri zvečer.
Navzoči so sledeči: Fr. Pavlovič, Al. Bavdek, W. Sitter, J. Kocjan, J. Ru-pert, M. Gabrenja, J. Dremelj, Al. Kra-šna čl. dr. it. 3, in Fr. Adaaič ¿1. dr. it. 45.
Zapisnikarjev je izvoljen J. Kocjan.
Br. gl. tajaik poroča, da je sklical sejo anjveč radi sestave resolueije za zdruieaj« prizadetih podpornih orgaai-
zncij.
Poroča tudi o naalenjih članih, katerim je vrhovni zdravnik odobril izpis-čilo in aicer: Silv. Berentin, član dr. it. 15, dobi povrnjene operacijske stroške; Al. Spilar-ju se izplača odškodnina v smislu pravil, za izgubo noge in Fr. Jankovič, član dr. it. 27. dobi od ikodnino za izgubo levega očesa.
Glede Fr. Aniur, člana dr. it. 10, kateri boleha v hrbtenici, se sklene ravnati po navodilu vrh. zdravnika, ter se mu deloma izplača odpravnino.
Zadeva Jae. Brenčiea ct. «t. 1, se vzame na znanje, ker se je izkazalo, da je v resnici bolan in aicer po izjavah zdravnikov, kateri so ga preiskali v navzočnosti ¿lacov gl. odbora, vendar se sklene podporo zadržati še do natančnejših nekaterih podatkov, kateri morajo resnično odgovarjati uradnim listinam.
Tajnik prečita anonimno pismo, katero je bilo oddano v poštnem uradu Luak, Pa., blizu Erport, Pa.; v iatem pismu navaja, zakaj se ne nakaže podpora John Kaučiiu č). dr. št. 26, ker po njegovem mnenju je iste deležen, ter poroča, da John Prostor, člau istega druitva je prejel boln. podporo, da-siravno ni bil iste deležen, ker da je opravljal različna dela med časom njegove bolezni.
Sklene ae pismo odposlati drui. tajniku, kateri mora v navzočnosti članov dr. it. 26 isto prečitati, ter celo zadevo mora druitvo pravilno preiskati in sklep oziroma rezultat odposlati v gl. urad, da se potem ukrene vse potrebno glede navedene obtoibe.
Glede varičin glavnih in društvenih uradnikov se sklene iste ponoviti in aicer po isti ceni, kakor do sedaj. Celo zadevo se poveri br. Wil. Sitter-ju, zastopniku družbe "National Suretv Co., kateri uredi vae potrebno do 1. jul. t. 1.
Preda, poroča o zvezinem odvetniku, da aedaj ima mnogo več posla in da 825.00 letno je nekoliko premalo, ter apelira na navzoče, da se posvetuje o tem.
Sklene ae mu doplačati ie 825.00 do 1. jul. t. 1. in potem ae napravi nadalj-no pogodbo, ker sedanja preneha a 1. julijem t. 1.
Preide ae k razpravi reaolucij.
Br. preda, pripravljalnega odbora W. Sitter prečita več piaem in reaolu-cije 8. 8. P. Z. in 8. N. P. J., tikajoče se združitve.
Na to prečita formular, kateri saj bi se odposlal na aploino glaaovanje članstvu vaeb organizacij, katera ao
namenjena za združitev. V istem for-mularju naj se glasuje le, ako so člani za združitev ali nasprotno. Vsi navzo či se z istim strinjajo.
Nadalje se sklene poslati oziroma sestaviti resolucijo v smislu združitve ne pa pravil. V* isti naj bodo navedeni le pogoji, pod katerimi naj bi se organizacije združile, ker pravila se šele potem seotavij« po dovršenem skupnem združenju.
Pripravljaljni odbor naj sestavi samo par točk glede združitve in iste najhitreje odda na splošno glasovanje.
Sklene se obdržavati prihodnjo sejo dne 1. jun. ob 8. uri zvečer in to vsled nadaljevanja resolucije.
Seja se prekine ob 12.10 uri zjutraj.
Jac. Kocjan, zač. zapisnikar.
Seja gL in pom. odbora S. D. P. Z. dne 1. jun. 1914.
Br. gl. tajnik otvori sejo ob 8.20 uri zvečer.
Navzoči so sledeči: Al. Bavdek, W. Sitter, A. Vidrich, J. Kocjan, J. Dre melj, J. Rupert, M. Gabrenja, J. Gaf-nik, Al. Kraina, čl. dr. št. 3, in J. Su hadolnik, čl. dr. it. 38.
Predsednikom izvoljen And. Vidrih. Zapisnikarjem Jac. Kocjan;
Tajnik prečita pismo od dr. št. 7. iz Claridge, Pa. V omenjenem pismu prosijo dovoljenja iz gl. urada, ako se jim dopusti razposlati cirkularje oziroma proinje na kraj. društva S. D. P. Z. za financijelno podporo, katera se ni vpo rabila za zgradbo doma, katerega si mislijo postaviti skupna društva v Claridge, Pa.
Predlog stavljen, da se prepusti celo stvar naselbini sami, da imajo avobod no si nabaviti po svoji volji, ter gl. odbor je ▼ tem oziru nepristranski, ker tudi to zadevo ne smatra glavni odbor v svoj delokrog. Sprejeto.
Sklene se dovoliti tudi članom, da smejo razpravljati o resoluciji.
Na to sledi razno posvetovanje glede olajšanja dela društvenim tajnikom, katero je nastalo sedaj pri vpeljanju uplačilne lestvice.. Vsled bližnje zdru-
¡žitve se sklene isto za aedaj opustiti, i
J. Rupert vpraea kako da se je sprejelo v S. D. P. Z. člana dr. it. 6. Ant. Brezee, kateri po njegovem mnenju je mnogo škodil organizaciji U. M. W. in njenim članom, ker je skebal v West Maryland, Pa. Nadalje on amatra preklic v Proletarcu nezadosten; predlaga, da mora podpisati izjavo, katero se mu odpošlje iz gl. urada in isto izjavo se potem smatra pravilno, katero se hrani v gl. uradu 8. D. P. Z. Vsi navzoči se s predlogom strinjajo.
Sledi nadaljevanje sestave resolucije.
Po sestavi resolucije se sklene iato priobčiti v vseh glasilih prizadetih organizacijah, predno preide iata na splošno glaaovanje.
Vae tosadevne tiskovino in cirku larje ima urediti in razposlati priprnv-Ijalni odbor.
Seja ae prekine ob 11.25 zvečer.
Jae. Kocjan, rač. zapisnikar.
Younfsto*re, 0. 17. jun...
Cenjeni sodrug uradnik!
Odstopite mslo prostora v na-tem glasilu. Hočem povedati naše razmere v tem železnem okrsju. Delslo se je ^o sedaj prav malo. Komaj smo sasluiili, da smo preživeli svojce. V večjih slučajih še tega ni bilo. Kar smo prihranili trdo zasluženih centov, smo že davno porabili. Sedaj se bijemo xa obstanek v tem kritičnem čssu. Pretekli teden se je železna industrija mslo oživela, ali še ne zadostuje našim potrebam. Delo se po tovsrnah in mlinih težko dobi. Stavbinski delavci so bolj vposle-ni. Tovarniški delavec občuti največjo mizerijo. To ti je prosperi-teta kapitalističnega sistema. Kdor je volil zadnje volitve za kapitalistične stranke, si lahko gleda svoj trnjev sad. To je šola za ignoramuse. Mislim, da ne boš nikdsr več volil za moloha dolarja, kateri te duševno in moralno skubi iu gloje. Ti spadaš v svoj rasred. Od svojega razreda za-moreš pričakovati željeno zado-voljnost. Ne bodi vedno suženj produkta. Ne daj si krasti svojih prsvie. Zsvedaj se! Voli v postavo dajo svoj razred — to je socialistična stranka.
Naj omenim, da je sodrug Alois Zupane obiskal zadnji čss vse rojake, ker je mislil, da bi kaj dobil podpore za zvezno tiskarno, in nabral je $7.55 v tej mali naselbini pri teh slabih časih. Imena darovalcev na drugem mestu. Svota je bila odposlana gl. tajniku.
Naš izobraževalni klub je zaključil svoj tečaj do prve nedelje v oktobru t. 1. vsled vročine in druzih opravkov, ki je držalo člane od šole.
Tsjnik izobraževalnega kluba naznani pravočasno prostor in čas za nov tečaj šole.
V slučaju kake potrebe ali nasveta obrnite se vedno na prejšnjega vodja šole, kateri bo vsake-mn na razpolago med počitnicami.
Želeti je ,da se kar največ rojakov vdeleži sej socialističnega kluba štv. 62, katere se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v na-vsdnih prostorih.
Pridobite kolikor največ mogoče rojakov za prihodnji tečaj šole. Sol a bo vam velika duševna hrana katere vsak neobhodno potrebuje. Neznanje rodi mizerjo, znanje za-dovoljnost. Toraj na delo!
John Petrich.
Imena darovalcev sa zvezno ti-karno.
Youngstown in Struhsrs, Ohio.
Poslano zvez. tajništvu.
Matevž Slabe............$0.25
Msth. Urbas . . .............25
Alojz Zupane..............25
Joesy Zupane.............25
John Zgonc..............25
John Petrich.............25
Ludvig Milauc............15
Jskob Nagode............25
Andrej Slabe............25
John Rayer................25
Joe Polanc................25
Anton Zakrajšek.........25
Ignac Kenig.............25
Frank Dolsč..............10
John Peršin..............25
Frsnk Zakrajšek..........25
Joe Fink................10
Mike Kemick..............25
Anton Mikolieh........1.00
Anton Nsgode............25
August Zupančič..........25
Mike Čopič..............25
Frank Slabe..............25
John Čopič..............25
Anton Kikelj..............30
Andrej Pony................20
Anton SUblej............10
Alo j iz Urbas..............15
Anton Grazuti............10
Frank Kikelj............ . .10
Frank Turšich............25
Skupaj...............$7.55
Marian na, Pa.
Že dolgo časa ni bilo slišati iz nase naselbine nobenega poročila, zato hočem poročati o tukajšnjih delavskih razmerah. O tukajšnjih premogsrskih rovih ae je že veliko pisalo, kako so nevarni, in to je resnica. Lahko bi jih čisto primimo nazivali "Buchers holes'1. V teh jamah preži nevarnost z vseh strani. Prvi je motor, ki izvaža premog. Ta motor je tolik kakor starokrajska lokomotiva in ti puha v rovu, ko škrat; kadsr Čuješ tega škrata, se morsš kar priprsviti, da umakneš na varno svoje kosti, drugače te zna zgra biti in smleti pod seboj kakor
moko v mlinu. Drugs nevarnost je kara za nakladanje premoga,
ts drli štiri tone in je vss železns. Če te dobi ts pod sebe — gub bsy Jskie! Če pa skoči iz tira, je ps najbolje ds pobereš svoje stvsrl pa greš za dvs dni domov, ksjti zaštapa vse delo v rovu, in dokler se vse ne uredi, vzame vedno po psr dni. Tretja nevarnost je sleist, ki psds neprenehoma s stropa po tvojih ušesih in bi bilo komsj, ds bi isiel Človek vedno kapuc na glavi. Poleg tega je pa še več drugih manjših in večjih nevarnosti, ki vedno preže na te. ko mačks ns miša.
V tukajsni jami dels od 500 do 700 ljudi. Poleg Marianne je precejšnje mestece Zarszville, ki ima rsznovrstno industrijo. Poleg tegs je ps kolonija z 1400 lepo urejenimi hišsmi, opremljenimi z električno rszsvetljavo in kopališčem zs premo gar j»', pranje itd. Te na-redbe so za premogarja velike važnosti. Tuksj imamo — kakor po raznih drugih krajih — boje s kompsnisti. Pred tremi leti smo bili prodani kompaniji — ogoljufani smo bili namreč za run mine na skrin coal — potom par ljudi, ki se stali ua čelu unije. Kasneje smo si prodobili tisto kar smo izgubili zopet nazaj. To je trpelo do pogodbe. Pogodba je pa potekla z 10. junijem t. 1. Sedaj je pa zopet vse po starem. Vzeli so nam zopet zadnji grižljej kruha, katerega smo morali zaslužiti v potu svojega obraza. Od zdaj v naprej lahko vsak ve, da se ne bo niti toliko zaslužilo, da bi bilo za sproti, kajti na skrin coal se ne zasluži mnogo. Delavske razmere so bile skozi celih sedem mesecev slabe in med tukajšnjimi premogarji je vladala velika revščina. Vrh vsega boja s k oni pan i jo je bil pa še pred časom bankrot banke, ki se nazivlje sieer Farmers Bank, ki je pa last Pittsburgh Coal Co. To banko so zaprli 6. decembra 1913, investiranega kapitala je bilo v njej $50,000.00. Vloge so bile po večini od tukajšnjih delavcev-premogsrjev in sedsj je šlo vse rakom žvižgat. Čez tri mesece — to je 21. marca so dali strankam po 25% odstotkov od originalnih vlog. Sedaj je pa vse tiho in nihče ne ve, kdaj bomo dobili ven se drugo — če bomo sploh kaj dobili. Pravijo, da je Šel bankrot tudi naš mister Jones, gospodar majn. Čuje se, da je kampanija sama pobrala denar ven z banke in gs porsbila za operacijo majn Delavci, ki so imeli denar v omenjeni banki, si sedaj ne morejo nikamor pomagati in trpe pomanjkanje in revščino. Po drugi srtani pa torej tudi kapitalisti jatnrajo, da so bankrot. Ampak tem tičem ne smemo vse vrjeti. dostikrat se za temi oglašenimi bankroti skriva humbug..
Zadnje čase se je res slabo delalo in za vzrok so rekli, da ni naročil. Vsem tukajšnjim premoga r jem je pa znano, da za run mine ni naročil, za skrin coal pa dovolj. Ko sem omenil o naših slabih delavskih razmerah, naj omenim še, da smo letos v lepem številu obhajali tukajšnji delavci prvi maj, stem, da smo priredili skupno z raznimi podpornimi društvi veliko veselico. Od tedaj pa do zdaj smo naredili samo tri šihte. V štiridesetih dneh torej tri dni dela, to je prosperiteta, kaj net Veselja v takih časih pač ni.
Kakor sem že omenil, je naša pogodba potekla v junju. Vsled te<?a se je vršila od našega 5. di-strikta takozvana "konvencija lestvice" v Pittsburghu, Pa., to je bilo 3. junija. Odposlani so bili od našega lokala trije zastopniki. Na konvenciji so vredili plačilno lestvico za dve leti. Ko je bila ta reč končana, je pa bos Jones naznanil, da bo jama v štirih mesecih prodana ali pa zaprta, ker on baje ne more več poslovati, ker je bankrot. Rečeno je bilo, da če bo jsma prodana in če bo skrin coal, bo vredna nekaj nad en mi-ljon dolarjev, več kakor če rona na run mine in če ne vzamemo na skrin coal, da bo jama zaprta. Vidite, tako se znsjo zvijati kapitalisti. Vseh blufov se poslužujejo, kadar je treba preslepiti delavstvo.
Mnogo bi imel poročati o seji, ki se je vršila dne 9. junija in na katero je prišel tudi podpredsed nik 5. dist., pa vse ni vredno poročila. Omenim naj le, da je tej švigšvsga taktiki jo zavzemajo eni uradniki unije pripisati zgolj malomstmosti in neprobujenosti
delavcev ssmih, ki Čestokrst nsj-rsje poljubujejo palico, ki jih tepe. Tuksj imsjo Rusi cerkev, ki jim jo je nsprsvila kompanijs. To cerkev odplačujejo. In da bi ks-pitslisti ne prodali eerkve, so vsi Rusi ponižni nsprsm kapitalistom ko jsgnjets.
Vsled teh ljudi pa mora trpeti vse delavstvo in tudi načels uni je. To je rszumljivo. Ksj čuds potem, če se nas ns vse strani prodaja kakor kakšno mrtvo blago. Naša unija je zahtevsla to, ksr po prsvilih ls h ko zshteva, toda podpredsednik je vse odrekel, češ da no bo nič s stvarjo. Na seji smo vsi glasovali za run mine in glasovanje zs skrin eoal ni bilo pravilno, ker za skrin cosl so glaso-vsi i taki, ki nimajo nobene pravice do glasovsnja, ker ne spadajo k uniji, to so bučarji, peki, štormanje, policaji itd. Vidite, kskšne prsvice ima delavstvot Delavec vse producirs in zdrŽuje gor vse kar živi, pa se mu na vseh koncih in krsjih krsti pravice; on ima ssmo dolžnosti, ne pa pravice!
Kako dolgo bo še to trpelo? Delavci, zdrsmite se, vstopite v vrsto bojujočega se proletarjata. če hočete da nam enkrat zašije boljša bodočnost. H koncu pozdravljam vse čitatelje Proletar-ca, v nadi, da jim bom prihodnjič mogel poročati kaj boljše novice. L. Miheuc, tajnik kluba.
Oregon City, Oreg. 14. junija
Cenj. uredništvo Priletarca!
Na izvsnredni seji, dne 14. junija t. 1., katere so se udeležila dr. "Gorenjec" št. 46 S. N. P. J. in dr. št. 34 S. S. P. Z. glede združitve slovenskih naprednih organizacij se je sprejela sledeča Resolucija:
1.	Člani zgoraj imenovanih društev smo za združitev ali za pri-klopitev.
2.	Pri združitvi protestiramo proti novi zdravniški preizkavi; le v slučaju, ako se hoče član zavarovati za višji razred posmrtnine ali bolniške podpore, se mora podvreči zdravniški preiskavi.
3.	Pri združeni organizaciji naj se vpelje pet razredov za posmrtnino in sicer: $150, $300, $600, $1000, $1500, in tri razrede glede bolniške podpore od enega dol. do tri dol.
4.	Novo pristopli člani v starosti od 40. do 45. leta naj se ne morejo višje zavarovati kakor za $1000 posmrtnine in $2 bolniške podpore ; člani pa od 45 in do 55 leta se morejo le zavarovati za $150 posmrtnine in $1 bolniške podpore.
5.	Članicam naj se da na prosto; se li hočejo zavarovati za posmrtnino in bolniško podporo, ali pa samo za posmrtnino.
6.	Na sknpni konvenciji naj bi zastopali 100 članov eden in 300 članov dva delegata.
7.	Sedež skupne organizacije naj bi bil v sredini Zruženih držav
8.	Apeliramo na pripravijani odbor, da pove čimprej mogoče svoje mnenje v glasilih posa meznih organizacij.
9.	Ta resolucija naj se objavi v Glasilu S. N. P. J., Proletarcu, Glasu Svobode in Narodnem Vestniku.
Joe Mrak, predsednik seje.
Jakob Sajovic, zapisnikar.
Conemaugh, Pa. 18. junija.
Cenjeno uredništvo!
Prosim priobčite sledeče nazna
nilo:
Vsem članom društva Boritel št. 1 S. D. P. Z., katerim še ni znano, da priredimo dne 28. junija pik nik v korist društvene blagajne, katero moramo zopet podpreti naj vzamejo to naztianje.
Želeti je, da se tega piknika vsi člani vdeleže. Vsak društvenik ve, da smo vsi člani ravnopravni zato se je zaključilo, da kdor se veselice ne vdeleži, bo plačal 50c v društveno blagajno. To velja tudi za oddaljene.
Vabimo najuljudneje tudi brat ska društva v mestu in okolici, da se tega piknika vdeleže.
Piknik se vrši na Woodwalle Ilights, na Couglinovi farmi.
Začetek ob eni uri popoldne Vstopnina za moške $1.00. Ženske so vstopnine proste.
Pivo prosto. Za dober in tečen prigrizek bo skrbel odbor.
V slučaju slabega vremena ne bo piknika. V tem slučaju bo poročamo, kdaj se piknik vrši.
John Zgonc
"Noo-Poiietare' Avtomobila! Obroči
Jamčsni sa 7800 «Al J.
Ti obroči iaaajo največjo garancijo kar a« tiče trp«iaosti in vatrujnosti. 8 temi obroči lahko prevosite nad 7500 milj in veadar so cen« tem s«lo nizke, celo niije, kot onih navadnih «broč«v s navadno garancijo. Ta garancija M nanaša na "punetures in blow-outs" in tudi vsakdanjo rabo, dalj« ae nanala na prevos 7500 milj ter jamči sa vae ain-čaje, isvsenUH israbljenje. Ti obroči «o izdelani ca najtežjo alužbo. Narodi* so prlila sa u obroč« od vlade, «a m Jth rabi v nje alnibt. Kot isvsnredno in-trodukeijo teh obroč«? vam damo si«-deče cene za dobo dea«tih dnij. OBROČI—OB VI.
Obroči	C« vi
(Tires)	(Tub««)
28x3	8 9.20	82.00
30x3	10.25	2.30
30x3 H 13.50	2.80
32x3% 14.05	8.00
34x3 % 15.25	3.20
31x4	17.00	3.25
32x4	18.00	3.80
33x4	19.50	3.40
34x4	20.40	3.60
35x4	21.00	3.80
36x4	22.00	3.90
35x4% 26.00	5.00
36x4% 27.00	5.10
37x4% 27.50	0.15
37x5	32.60	5.40
V zalogi imamo ts« druge velikosti. Non-Skid 20% več. 5% popusta, č« m priloži denar z naročilom in č« naročit« dva obenem, plačamo mi stroike. Za pošiljat ve po C. O. D. poiiljite 15% c«l« avote. Ksr j« izdelovanje istih omejeno, vas opoarjamo, da ai takoj naročite, dokler jih imamo if kaj ▼ zalogi. Mi prodajamo direktno lastnikom avtomobilov, toraj si prihranit« voa dobiček agenta.
NON-PUNCTURE PREVLEČEK. Rabite naie prevlečke. Ti sabranju-jejo blow-outa in 90% vsakokršnega poškodovanja, poleg tega vam podaljša vsak obroč uporabo za več tisoč milj. Kadar rabite naie gumijaste obroče, se voaite brez skrbi in sitnosti.
Za vse 3inčne obroče............81.95
Za vse 3%inčae obroče..........82.20
Za vse 4inčne obroč«............82.60
Za vae 4%inčn« obroč«..........82.75
Za vae 5inčne obroče............$2.90
Za vse 5%inčae obroče..........$3.00
NON PUNCTURE FACTORY, Dayton, Ohio.
JI
Vse kar potrebuje mož.
81.00 brivska priprava 8100.
10 KOMADOV 10 Da zve javnoat za naio univerzalno brivsko pripravo in proixvodnje, bode-mo poiiljali za nekaj časa 83.00 vredno brivsko pripravo za aamo 81.00. Mi prodajamo naie produkte direktno odjemalcem, in radi, tega ai vi prihranit« vea dobiček agenta, kateri j« velik. 1 brivni noi
1 5 palcev velik čopič	,
1 jermen, platnen na eni strani 1 nikelnaato ogledalo 1 33 palcev veliko brisačo 1 komad mila 1 komad pavdra 1 dekoriran lonček 1 alumininm-glavnik 1 lasno krtačo.
Vaaka priprava je vložena v mično škatlico t«r ataae 81.00. .Denar ali Money Order ter 10« sa poitnino. UNIVERSAL PRODUCT OOMPANY, Dayton, Ohio.
Socialistične sliki in karti.
"Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" z angleškim napisom. Cene slikam so 1 komad 15c; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E. 6th St.,
Cleveland, Ohio.
POZOR!
Podpisani se priporočam Slovencem v I« Salle in okolici /a stavbinska dela. Postavljam navadne in moderna poslopja. Sprejemam tudi popravila in pre-delavsnje vsakovrstnih poslopij po zmernih cenah. Kadar želite postaviti hišo, se obrnite na svojega rojaka. S tem vam bo prihranjen denar in čas. Delam po pogodbi. Za vsa moja dela jamčim.
Vaš rojak Vencel Obid, 438 Berlin Str., La Salle 111.
proletarec
list za mnmi dslavskiga
ljudstva.
IZHAJA VSAKI TOREK.
- Laetaik Si ndmjattij. —
ilsfnlsvaatka dilifiki tiskivm drviki
» SlH—I», »lit«». _
Naročnina: Zs Ameriko |2.00 u celo loto, 91.00 ss pol let». Za Evropo trto ta colo loto, II.M ss pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivaltHa je poleg novega naznaniti
tudi stari naslov.
— McUlUtUM M
Hm
V Ameriki
Vse pritoAbo glade nerednegu poiiljanja lists ia drugih norodnosti, jo poiiljati
predaedniku druibe Pr. Podlipcu, 8039 W. 25. PI. Cicero, 1».
PROLETARIAN
Owmmd mmd »yuim tw» tu«.d.y by
South Slavic Workmn't Pubitking Compiny Chicago, Uliasis.___
Subscription rates: United States and Canada, 62.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year. -:- -:- -!- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
4006 W. 31. STREET. CHICAGO I1L1NOIS.
Telephone: L AWN DA LE 9677
DELAVEC — KAPITALISTIÔ NI LIZ UN.
Med trusti, ki izkoriščajo svoje delavce na najkrutejši način, zavzema častno mesto jeklarski trust. Skoraj ne mogoče je verjeti ,da se najdejo delavci, ki zagovarjajo to izkoriščevalno družbo in ji pojejo celo hvalo. In vendar se najdejo delavci, ki kleče plazijo pred svojimi izkoriščevalci in jih hvalijo kot dobrotnike.
Ko je jeklarski trust obdržaval svoje zborovanje v Hobokenu, je sedel med bogatimi delničarji tudi delavec, ki so ga delegirali uslužbenci trusta. Ta čedni zastopnik delavskega razreda se piše Samuel R. Maitland in je po poklicu kurjač, ki dela vsaki dan 12 ur, kar pohvalno omeni neki kapitalistični list. Seveda je ta delegat na zborovanju tudi govoril in rekel koncem svojega govora: "Jeklarska korporacija stori za človeštvo več, kakor katera druga v Združenih državah, ker skrbi, da ljudje ne postanejo berači.1' Nato je prosil navzoče, naj molijo z njim za voditelje in delavce te dobrotvorne korporacije.
Ali ta klečeplazec ni osamljen. Družba dovoli, da smejo delavci kupiti delnice in poslati svoje zastopnike na zborovanje. Poleg klečeplaznega Maitlanda so bili še štrije njegovi tovariši kot okrasilo harmonije med delavci in kapitalisti na zborovanju. Neki Smith, ki tudi gara 12 ur dnevno, je spopolnil govor svojega bizantinskega tovariša, ko je dejal: *' I-mamo demagoge, ki se izigravajo kot prijatelji delavstva, v resnici so pa njegovi sovražniki." In njemu so pritrjevali ostali tovariši, ki so se ponosno trkali na prsa, da zastopajo 921 delavcev, ki la-stujejo skupaj 1800 delnic. Srečni bizantinci — hlapci kapitalistov! Kdo ve, ako so čitali notico, ki je bila isti dan v listih, da je jeklarski trust zopet odslovil 2000 delavcev?
Enak dogodek, ki se glede pasje udanosti napram kapitalistom lahko primerja s tem, se je odigral pred kratkem v Novoangle-ških državah. Ondotni železničarji so hoteli ustanoviti posebno organizacijo. Da bi bila organizacija prava "bojna" delavska organizacija, je provizorični predsednik Sidney iz Wakesfielda prosil pismeno bivšega gl. ravnatelja in predsednika New Haven železnice Ch, S. Mellena, naj postane gl. predsednik noVe organizacije. Mellen je bil tako pameten, da je . odklonil, koncem pisma pa dodal, da se mu zdi, da sanja, ko so ravno njega izvolili za to mesto. Bi-•zantinec ni seveda razumel te satire.
Dokler se med delavci dobe take kreature, ki ližejo palico, ki jih tepe, ni čudo, ako delavska stvar ne napreduje tako hitro, kot bi morala napredovati. Zaveden delavec ne more imeti za take lizune druzega kot preziranje. Li-zunstvo je ena največjih cokelj v delavskem gibanju. Fej lizunstvu in klečeplartvu!
KDOR »K NI PORAVNAL ZA08TA-LE NAROČNIN*. NAJ TO 8TORI TAKOJ, KER 8E MU SICER V KRAT KEM U8TAVI LIST. Čakali bomo samo tisto, Id ss javijo, naj so <lm lista no vstavi! Posor na «iI
PROTITRU8TNI zakon in socializem.
Kongreanik M. K. Burke iz Wisconsina je rekel zadnji teden v reprezentativni zbornici, da Wilsonovi protitrustni zakoni so najboljše zdravilo zoper socializem in zato jih je treba čimprej sprejeti. Rekel je Burke:
"Val socializma raste v Ameriki že eno desetletje in danes šteje že okrog milon volilcev. Toda val socializma bo tako dolgo rasel dokler ne pogoltne vseh ostalih strank, ako hitro ne vza-konimo te protitrustne predloge ali nekaj sličnega."
Kako je smešen U Burke! In ne samo amešen, temveč tudi grozno neveden. On dobro ve, da socializem raste — saj je doma v Wisconsinu — ne ve pa tega, da noben protitrustni zakon ne bo ustavil socializma. Dovolj žalostno je, tla demokratje z Wilsonom in Bryjanom vred tratijo čas in denar z nesmiselnimi protitrust-niini zakoni, ki ne bodo nikdar odgovarjali namenu. Se bolj žalostna pa je domišljija, da bodo taki zakoni zaprli pot socialističnemu gibanju. To pa enostavno zato, ker noben zakon ne bo uničil trustov; moč socializma pa tudi ne zavisi od opozicije proti trustom kot takim.
Trusti so naravni pojav gospodarskega razvoja. Ta razvoj se pa ne da pestiti. Koncetracija kapitala v vedno manjši in manjši krog kapitalistov je neizogibna posledica kapitalističnega razvoja; trusti so dokaz, da se ameriški kapitalizem bliža vrhuncu svojega razvoja in naprej več ne more. Nujna posledica tega pa bo razlastitev trustov in socializacija istih.
Bryan, kateri je po svojem miš ljenju najmanj dvajset let odzad za duhom časa — in za katerim pokorno caplja Wilson — bi rad truste razbil s tem, da hoče oživeti nekdanjo prosto konkurenco. To pa je nemogoče. Reka, ki se bliža morju, Be ne da zaobrniti nazaj in zopet razdeliti v potoke in studence, iz katerih je narasla. Kar je bilo pred dvajsetimi leti, se ne povrne nikdar več; gospodarski razvoj je uničil svobodno konku renco med kapitalisti in danes ži vimo v dobi kapitalistične orga nizacije; živimo v dobi gigantnih strojev, ki so bili nepoznani v konkurenčni dobi in katere za more nabaviti in operirati le osredotočen in organiziran kapital. Ako ho?e Wilson uničiti truste, tedaj mora uničiti velikanske stroje in poriniti mora vso moderno industrijo nazaj v dobo malih trgovcev in rokodelcev, ko je bil vsak podjetnik sam svoj neodvi sen gospodar in svoboden konkurent ali tekmec. Zgodovina nam pa kaže, da to se še ni zgodilo in zgodilo se ne bo nikdar, pa naj sprejmejo milion zakonov v to svrho.
Protitrustno zakonodajstvo demokratov je velikanska napaka in to napako bodo trdo občutili delavci. Posledica teh zakonov bo, da bodo trustjani omejili produk cijo in deloma ustvarili depresijo, ki bo vrgla milione delavcev ob kruh in ob dom. To se vrši Že da ne8 zlasti v iztočnih državah, kjer so velike industrije. Trustov pa ne bo uničil noben zakoiL Trusti se klanjajo le enemu zagonu in ta je naravni zakon razvoja. Trusti morajo dokončati svoje delo, delo organizacije kapitala na kar bodo sami padli v — naročje po-družabljenja. To je edini konec, ki čaka truste. Trusti so potrebno zlo, — zlo za delavce — ki je moralo priti in ki mora biti do gotovega časa.
Socialisti poznamo gospodarski razvoj ,zato pa ni naša naloga, da bi se borili za uničenje trustov, da bi šli nazaj v čase, ki se ne povrnejo več. Mi vemo, da tekmovanje med kapitalisti se bliža koncu, a obenem vemo. da med delavci pa se živi tekmovanje — za delo. Zato je naša naloga, da se organizirajo delavci po vzgledu kapitalistov in kadar bodo delavci tako dobro organizirani kot so kapitalisti v trustih, kadar neha tekmo vanje med delavci, tedaj bodo delavci z lahkoto strmoglavili organizirani kapital v trustih — ne razbili v nič — temveč vzeli iz rok posameznikov v svoje roke.
Gospodarski razvoj vodi orga nizirani kapital in organizirano delo v eno samo telo in to telo je socializem. Druge poti ni. Vsi
tisti pa, ki iščejo drugo pot, »o izkoriščevalci delavcev, ki ne morejo slišati, da bi bilo kedaj konec izkoriščanja, ali pa so neved-
ueži, ki ne morejo zapopasti razvojnega procesa. In med prvimi in drugimi so vsi nasprotniki socializma.
MEHIKA.
Kadar govorimo o Ameriki i-inamo ponavadi Ameriko v ožjem smislu pred očmi, namreč Združene drŽave. Da je Amerika eden izmed petih največjih svetovnih delov sveta in da je poleg Združenih Severoameriških držav še cela vrsta drugih večjih ali manjših samostojnih republik na to ponavadi malokdo misli. Kna izmed takih samostojnih republik je tudi Mehika. O Mehiki se tudi pri nas v zadnjem času zelo mnogo govori in piše. Ne bo torej škodovalo če povemo tudi našiin čitateljem o ti deželi kaj natančnejšega, posebno Se, ker je Mehika že skozi štiri leta torišče hudih notranjih bojev in revolucij, ki jih namenoma nete kapitalisti Severoameriških združenih držav, ki bi se radi polastili bogatih tamošnjih naravnih zakladov tako, kakor so se svojedobne angleški kapitalisti polastili bogatih burakih republik v Afriki in za katere je na videz rabeljsko delo izvršila angleška država.
Roparski pohod kapitalizma Severoameriških združenih držav v Mehiko, da bi si osvojil tamofi nje prebogate naravne zaklade, je vzbudil tudi v Evropi splošno pozornost. Tudi javnost v Evropi se je za to čudno deželo žarela zanimati. In ker imamo sedaj opraviti z vojsko, ki seveda nima druzega namena kakor ugladit pot imperijalističneinu izkoriščanju Mehike, nam kratka preiskava pokaže, kak bogat plen severoa-meriški kapitalizem v Mehiki čaka. Seveda, treba bo še nekoliko počakati, ker ni izključeno, da postane severoameriškim kapitalističnim roparjem grozdje v Mehiki nekoliko prekislo. Že so se namreč pojavili mračni obrazi na Japonskem in tudi v Evropi, kjer se opravičeno boje, da bi znala A-merika (združene države) po morebitni osvojitvi Mehike zapreti potem vsemu ostalemu svetu ves amerikansko-mehikanski trg.
Kakor vse ostale države v Ameriki je tudi Mehika republika. Njena velikost meri 1,987,201 kvadratnih kilometrov in je torej približno štirikrat tako velika kakor cela Avstro-ogrska država. Temu nasproti pa je prebivalstvo Mehike po zadnjem ljudskem štetju leta 1910. štelo le 15,-063,207 duš, torej komaj eno tretjino prebivalstva avstr. države. Razen nekaj indijanskih rodov govore vsi Mehikanci španski jezik, kar je tembolj razumljivo, ako upoštevamo, da je vsa Mehika skozi 300 let kot kolonija bila posest evropske Španije. Po rodu je le zelo mali del prebivalstva španskega pokolenja. Po uradni aodbi je 19 odstotkov Mehikancev belokožcev, 43 odstotkov Me-sticev (mešanci belokožcev in Indijancev) in 38 odstotkov polno-krvnih Indijancev. Nemški zem-ljeslovec dr. E. Bmse, ki se nahaja že nekaj let sem v službi me-hikanske vlade pa v nasprotju z uradnimi podatki pravi, da je po temeljitem preiskovanju dognal, da je belokožcev le 10 odstotkov. Poznavanje sestave mehikanske-ga prebivalstva je važno, ker v znatni meri olajšuje razumevanje tamošnjih družabnih in gospodarskih razmer.
Izza časa španskega gospodstva se nahajajo v Mehiki, po deželi velikanske latifundije (velepose-stva), ki jih vseskozi posedujejo potomci nekdanjih španskih kolonistov (naseljencev). V mestih in po deželi tvorijo špansko-indijan-ski mešanci najrevnejši in najbolj izkoriščani proletarijat. Sem in tje se nekaj male obrti in male trgovine sicer tudi nahaja v rokah teh Mehikancev, toda vsa večja in velika podjetja, posebno pa vsa zunanja trgovina, se nahajata izključno le v rokah A-merikaneev (iz Združenih držav), Angležev, Francozov in Nemcev. In celo tam, kjer se na videz nahaja kako večje podjetje* pod firmo kakega Mehikanca, so obratni vodje in sploh vso tehnično i-zobraženo nameščeno osobje sami tujci.
Za narodno gospodarstvo v Mehiki pomenjajo velike latinfundi-je usodepolno rak rano. Dolgoletni diktator Porfiro I>iaz je za raz-
voj prometnih sredstev in za razvoj industrije storil sicer veliko, a med tem 1» je široke plasti ljudstva politično popolnoma pod jarmil, je veleposestnike pustil popolnoma pri miru. Tako vladanje je naravno moralo med ljudstvom vzbuditi nevoljo, in je bilo res tudi povod, da je pod vodstvom Madera izbruhnila proti Diazu revolucija, Revolueija, ko-je parola je bila "zemljo revežem" je imela velik uspeh. Dlaz je meseca maja 1911 moral pobegniti v Evropo. Madero je postal preaident. ' Ker pa Madero ni izpolnil danih obljub, namreč da odpravi zistem latifundije, je del prvotnih njegovih pristašev povzročil revolucijo proti njemu. Med boji, ki so izbruhnili v glavnem mestu Mehike, Mehiku (glavno mesto se imenuje ravnotako kakor dežela), je Madero meseca februarja leta 1913. bil umorjen. Izvoljen je bil za predsednika Maderov nasprotnik Huerta, toda Maderovi pristaši ga niso priznali in so od vsega začetka nastopali proti s silo. Meščanska vojska, ki sedaj v Mehiki divja, in ki je posledica iz "Amerike" podpihova* ne nesloge, je zavzela popolnoma osebni značaj. Ce bi ena ali druga izmed se bojujočih strank sploh imela voljo in toliko moči izvesti reformo glede zemljiškega posestnega stanja, se danes še ne more presoditi. Eno pa je gotovo; brez zemljiške reforme je vsaka ozdravitev gospodarskih odnosajev v Mehiki nemogoča. Izključena bi pa bila vsaka zemljiška reforma sploh v tem trenotku, kakor hitro bi se amerikanskim kapitalistom posrečilo priti v Mehiki na krmilo. Magnatom amerikanskih trustov bi latifundije kot pripraven objekt izkoriščevalnih namenov dobro došle, in konečno, vrana vrani očesa nikoli ne izkljuje.
Naravno, da pri zelo redkem prebivalstvu igra v Mehiki glavno vlogo poljedelstvo, ki je po naravi in vsled velikih latifundij združena tudi z živinorejo. S poljedelstvom in živinorejo se preživlja tri četrtine vsega prebivalstva.
Glavni pridelek poljedelstva v Mehiki je turščica. Toda v obmorskih krajih, ki imajo nižjo lego, rasejo tudi tropični pridelki kakor pavola, sladkorna trs, kava, tobak, gumi venilja itd.
Je pa še nekaj drugega v Mehiki, kar bi roparski ameriški kapitalisti radi pograbili, namreč rudništvo in neizmerni zemeljski zakladi. Od pamtiveka kopljejo v Mehiki srebro. Približno cela tretjina srebra, kar ga je na svetu prihaja iz mehikanskih srebrnih rudnikov. Tekom zadnjih deset let pa se v Mehiki v velikanskem razmerju razvija tudi rudništvo za zlato. Pridelek zlata do-sedaj za pridelano vrednostjo srebra zaostaja samo še za eno tretjino. Poleg tega so v najnovejšem času v Mehiki v velikem obsegu jeli kopati baker, svinec, an-timon, cinek in živo srebro, vse te rude se v ti deželi nahajajo v ogromnih množinah. Le železa je malo, in tudi premog, ki ga kopljejo v mehikanski pokrajini Ko-ahnila niti za domačo rabo ne zadostuje.
Toda za kar ameriškim kapitalistom v prvi vrsti gre, so naravnost neverjetno veliki in izdatni petrolejski vrelci, ki se nahajajo i v bližini obmorskega mesta Tam-Ipico. Lega teh vrelcev je za izvoz petroleja kakor nalašč, skrajno u-godna. Glede velikosti obsega mehikanskih petrolejskih poljan še do danes ni dognano nič natančnega, vendar pa so po zatrditvi strokovnjakov že sedanje znane petrolejske poljane in njih vrelci navečji, najizdatnejši in najbogatejši na celem svetu. Večje število vrelcev se že sedaj nahaja v posesti Amerikancev in Angležev. Eden izmed vrelcev po imenu Liano del Potrero, ki se nahaja v rokah Angležev je prvotno dal vsak dan po 160,000 sodov (ba-rel) petroleja. Danes po triletnem izkoriščanju daje ta vrelec še vedno vsaki dan po 50,000 sodov.
Razumljivo je torej, zakaj in iz katerih vzrokov si amerikanski petrolejski trust na vse kriplje
prizadeva, da bi petrolejske vrelce v Mehiki dobil v svoje kremplje, ali pa k truatu vsaj priklopil.
Stvar bo sedaj tudi vsakemu jasna, zakaj so ravno sedaj, ko ae je pričela meščanska vojska v Mehiki sukati tudi okoli petrolejskih poljan nevidne moči v Va-šingtonu jeli siliti vlado, da proti Mehiki nastopi z oboroženo močjo. Značilno je, da je Amerika vzela za povod dogodek, ki se je odigral baš v Tainpico, torej v posredni bližini "zapeljivih" petrolejskih poljan. In ako še omenimo, da je bil povod, vsled katerega hoče Amerika z oboroženo silo v Mehiki napraviti red (beri oropati), ta, da Huerta ni hotel dovoliti, da bi mehikanske vojne ladje s streljanjem pozdravile a-merikanske, pozna takoj vsakdo, da so Amerikanci brezpomembno otročarijo namenoma kot pretvezo porabili za končni naskok.
Razen zavladanja petrolejskih vrelcev igra pri zagospodovalnih skominah, kakor smo že uvodoma omenili pri amerikanskih kapitalistih veliko vlogo tudi namen o-sredotočiti vso zunanjo mehikan-xko trgovino v svojih rokah, iz katere bi potem vsakojako konkurenco izključili.
Iz nastopne male razpredelnice je razvidno, da imajo Severoame-riške združene države sedaj že pretežni del mehikanske zunanje trgovine v svojih rokah.
Letni uvoz in izvoz Mehike, v kolikor so na njem posamezne večje države udeležene je sledeči:
ca kot proizvajalca in konsumen« ta vstvarja nezadovoljneže. Nezadovoljnost ljudstev vstvarja večna beda in vedno hujše izmos-gavanje in tlačenje. Ljudstvo hoče živeti boljše, zahteva več zaslužka in manj dela. Z razvojem kapitalizma se razvija gospodarska zavest delovne mase Vprašanje gospodarske posesti je razdelilo družbo v dva razreda, v razred posednjočih in neposed-njočih. Gospodarska premoč kapitalizma vzdržuje sistem izkoriščanja. Z razširjanjem gospodarske zavesti med ljudstvom, z ojače-njem razredne moči brezpravnih slojev, bode strta in premagana navidezna premoč posedujočih razredov. Železni zakon gospodarskega razvoja vlada nad kapitalizmom in nad proletariatom. Od tega razvoja je odvisna mogočna zmaga enih in popolni poraz drugih.
• e •
Plemeniti nagibi in sočustvovanja ne igrajo velike vloge v tem boju. Mnogi mislijo, da je pot razuma, ali plemeniti nagib sočustvovanja, ki privaja v naše vrste mnoge bojevnike. Res je, da imamo v stranki mnogo odličnih sodrugov, ki niso morda zašli v proletarske vrste pot pritiskom slabih gospodarskih razmer, v katere jih je obsodila krivična kapitalistična družba. In ti sodru-gi, ako delajo za ljudstvo, ne da bi iskali zase časti in trobent, so gotovo vredni največjega upošto-
		uvoz	v odstotkih
Severoam. združene	države	113,088,625 pesos	54.94
Anglija		23,979;991	11.65
Nemčija		25,561,974 "	12.42
Francija •		18,672,989 "	9.07
Španija		•• 5,682,129	276
Druge države		18,850,076 "	9.16
!		l izvoz ,	v odstotkih
Severoam. združene	države	224,496,899 pesos	76.43
Anglija		35,882,352 "	12.22
Nemčija		"7 8,709,344 "	2.97
Francija		9,309,878 "	3.14
Španija		1,584 ,300 "	0.55
Druge države		13,770,437 "	4.69
(1 pesos je v našem denarju približno 40 centov.)
Ovladujoče stališče Združenih držav se izraža posebno pri me-hikanskem izvozu, katerega tri Četrtine prjemajo sami.
Ako bi se Severoameriškim združenim državam posrečilo Mehiko politično priklopiti in če že to ne, pa vsaj ustvariti carinsko enoto, tedaj bi to za ostale države pomenilo toliko kakor konec njihove sedanje trgovine s to deželo. Najbolj na mehikanski trgovini udeležene države v Evropi, Nemčija, Anglija in Francija to vedo, zato ni čudno, da amerikanski nastop proti Mehiki gledajo precej od strani. Porabiti bodo morali ves svoj vpliv, da pri novi ureditvi razmer v Mehiku bo glede trgovine obveljalo načelo odprtih vrat, prosto pot za trgovino vsega sveta brez vsakojake razlike.
Kako se bo vse to izvršilo, nam bo pokazala bodočnost.
KAJ VSTVARJA SOCIALISTE.
Gospodarski zakoni odločajo o razvoju razredov in o napredku splošne človeške družbe. Vsi socialni boji se vrše pod pritiskom gospodarskih razmer in gospodarskega razvoja. Socialni demokratje in delavstvo samo je v svojem boju podvrženo zahtevam tega razvoja. Razredni interes daje boju impulz in moč. Stanovski interes dviga in združuje zapostavljeno in izkoriščano delovno maso.
Gospodarski položaj prisili delavstvo, da se organizira, da se z vsemi močmi bori proti svojim izkoriščevalcem. KdoV misli, da je razredni boj, da je socialistično gibanje sad drugih momentov, nima o značaju socialnega boja in o gospodarskem temelju kapitalistične družbe, popolnega in pravega pojma. Kapitalistični ustroj sedanje družbe daje impulz vsesplošnemu razrednemu gibanju organiziranega socialističnega proletariata. Tudi moralni cilji, nova načela in stremljenja po drugačni, v smislu socializma urejeni človeški družbi, se opirajo le na gospodarske razloge. Pomanjkanje in beda, nezadostni zaslužek in neizmerno izkoriščanje sili delavca v vrste socializma vse bolj, nego vaaka druga agitacija. Kapitalistično izkoriščanje delav-
vanja. Ali razrednemu boju ne daje značaj takozvana inteligenca. Kapitalizem je vstvaril prole-tariat, ki se pod razvojem tehnike boljinbolj modernizira. Velika masa proletariata nakopičena v eni sami tovarni občuti samo po-sebi potrebo skupne, splošne združitve. Kapitalistični razvoj je pogoj uveljavljenu nove socialistične družbe. Razredno gibanje proletariata lehko pospeši, ali poostri socialno nasprotje. Toda globoka, svet prenavljajoča sprememba družabnega življenja in socialnih stiskov, bode nastala le tedaj, ko bode premoč in bogastvo kapitalizma doseglo svoj vrhnunec. Le po popolni do vršitvi gospodarske parabole kapitalizira bo mogoča svetovna revolucija razredov. O usodi človeške družbe bodo v tem boju odločevale doslej brezpravne, izkoriščane in teptane ljudske mase. Delavec bode vstvari-telj, gospodar in mojster nove Človeške družbe. Njegova volja bode odločevala. Zid robi jene bodo verige kapitalističnega suženjstva. Nova družabna oblika, nova moralna načela bodo pospeševala napredek ljudstev in socialne uredbe. Na mogočni pesti delavstva sloni naša bodočnost. Delavski interes bode premagal kapitalistično špekulanstvo in premoč. Sedanji stanovski boj so le prvi, neznatni znaki orjaškega napada organiziranega delavstva nad kapitalistično družbo . . .
• s s
Ali napačno bi bilo, ako bi se iz tega sodilo, da je le goli interes, ki vstvarja duševnost razradnega boja.
Igrajo v tem boju svojo vlogo tudi drugi moralni momenti. Ako bi bil le interes gonilna sila vseh posameznikov, ki se udeležujejo socialističnega gibanja, bi ne imeli pravico kritizirati vse one, ki zapustijo svojo organizacijo kadar dosežejo, četudi le potom te organizacije boljši gospodarski položaj. Socializem ni le gospodarsko vprašanje, ki je le podlaga boju. Končna načela socializma so sad stremljenja po popolnosti in lepote človeškega življenja. Zato nas uči socializem, da se moramo tudi mi sami duševno neprestano izpopolnjevati. Vedno širši mora biti obzor naših idfcj. Ideal pravice in stremljenje po
lepšem moralnem življenju na« mora spremiti v tem boju. L« kdor zna razumeti socialni boj v svojem popolnem gospodarskem in moralnem obsegu ima pred očmi pravo sliko bodočnosti socializma. Na temelju robstva in tla-čenja in ubojstva sloni sedanji sistem. Na principu pravega življenja in popolne svobode bode ustrojena bodočnost socializma. Razredni moment bo odločil o usodi kapitalizma. Duševni cilji socializma bodo vstarili obliko nove družbe.
PISMO IZ PREONAN8TVA.
Sveta Rusija je ena sama velika mučilnica. Vsakogar, ki se ne ukloni krutemu absolutizmu in ki ima toliko poguma, da deluje za napredek in svobodo, preganjajo carjevi beriči do smrti. S silo hočejo zatreti revolucionarni duh, ki živi med ruskim delavstvom, in ječe so polne ljudi, ki so se borili za to, da stro okove suženjstva ruskega ljudstva. Navidezmo vlada mir v Rusiji, a v tem miru tli močno iskra maščevanja. Ruski " absolutizem hoče utopiti vse hrepenenje po svobodi v krvi, zato bo žel revolucijo zatiranih.
Od časa do časa prodre na dan glas jetnikov iz proznih sibirskih ječ, kjer mučijo ljudi prav po srednjeveškem načinu. Pred kratkim jo dobil svet zopet dokument iz teh strašnih krajev, 701etna revo-lucionarka, Katarina Brehkovski, katero so po ponesrečenem begu iz Sibirije zajeli carjevi beriči, je pisala prijateljici naslednje pismo:
''Hvala, draga prijateljica, za vse dobre stvari, ki si jih nam poslala. Prosim Te pa, ne razvajaj nas več v prihodnje tako, nas, k dostikrat po cele tedne ne dobimo niti koščeka črnega kruha, saj živimo skoro izključno le ob krompirju . . . Ampak drugo prošnjo i-mam do Te: Ali nam hočeš preskrbeti pri kanem zdravniku ali iz lekarne zdravila .največje važnosti, ki sem Ti jih napisala na priloženem listku? Zakaj med izgnanci je vse polno bolnikov — moških, ženskih in otrok — in tudi nek zdravnik je med nami Manjka nam pa »dravil in priprav. Mnogim so zmrznili deli teles tako močno, da so jih jim morali odrezati.
Ravnokar me je zapustil mlad zakonski par; oba sta v pregnanstvu. Prišla sta k meni, da mi po-kažeta svojega sinčka. Deček je zdrav in krepak. Mati je Židinja, pa ne dobi zato potnega lista, in se ne sme nikjer stalno naseliti, razen v oni mali vasici, kjer je vpisana; ali ta vasica je 600 kilometrov od kraja, kamor so pregnali njenega soproga. Kamorkoli pride, jo pridrže in pošiljajo v ono vasico, seveda mora hoditi peš. To jo je tako zdelalo, da je le še senca. Sedaj jo bodo zopet odgnali s silo; ločiti se bo morala od moža; in oba ogledujeta otroka, pa ne vesta, kako bi si ga razdelila . . . Enakih rodbinskih tragedij je tukaj vse polno, o bedi niti ne govorim.
Vsi izgnanci so trdno uverjeni o tem, da ne smejo pričakovati rešitve od amnestije, ampak da pričakujejo rešitev lehko le sami od sebe, da lehko zidajo le na lastno moč in osebni pogum. . . O-prosti, da toliko govorim o tej bedi; ali če bdim ali spim, moj duh gleda vedno le one brezkrvne o-braze ,z o$mi polnimi trpljenja in moja edina misel je, kako da bi olajšala njih položaj . . . Letos je zavladala še vsled tega večja be da, ker so prenehali z delom ^ lenskih rudnikih . . . Samo jaz se počutim še razmeroma dobro, ker sreča starega človeka je, da potrebuje le malo hrane."
Katarina Brehkovski je sedaj že več mesecev v ječi v Trkutsku, kjer pričakuje odločitve, kam da jo pošljejo. Vsi, ki poznajo raz mere, trdijo, da jo odpošljejo \ kraje, odkjer se še mladi izgnanci nikdar ne vrnejo. In če se ta pogumna starka, staro mater revo lucije jo imenujejo njeni prijatelji, nikdar več ne vrne iz sibirskih ledenih puščav, zmaga je kljub temu njena. Vse svoje živ-1 jen je je posvetila drugim, je posvetila veliki revolucionarni ideji, ker je verovala v zmago te ideje. Ruski revolucionarci niso nikdar omahovali, in vsi imajo trdno vero, da se izpolni njihovo sveto poslanstvo.
VIZIJA.
Moj duh je odplul v sinje višave. Od tam je zrl na zemljo, ki jo je ravnokar zapustil.
Grozen prizori
Na prostranih poljih reke krvi, kupi uinrlidev, polomljeno orožje, (»ožgane vasi in sela. Tisoče sestradanih žena in otrok tava o-krog brez zavetja kakor divja zver, ki ae skriva pred lovci.
Hoteč obrniti pogled od te grozne slike, je zazrlo oko na drugi strani novo grozno klanje . . .
Kako poživinjen je človeški rod! Divja zver kolje živali le kolikor jih rabi za svojo prehrano.
; ¡MIMMMMMIMIMMIM'
i: Stranka, j
1 »MiMlMMMMMIlMM»!
Cleveland, O., June 11, 1914.
Resolucija, sprejeta na redne j seji slov. soc. kluba št. 27. v Cle velandu, Ohio, dne 11. juniji 1914.
Ker je glavna naloga socialističnega časopisja da izobrazuje delavstvo v socializmu, ga pouČu je v raznih političnih in gospodarskih vprašanjih, ter ga obvešča o tekočih dogodkih v razrednemu boju, in Ker list " Proletarec". glasilo . I	slovenske sekcije Jugoslovanske
Malenkostni ljudje pa koljejo socialistične zveze vrši to nalogo drug drugega iz same prešerno- med slovenskimi delavci v Ame
sti. riovek je hujši od zverine!— Drug prizor!
riki, vendar pa prinaša vsak teden razne "dopise", kateri so priob-
Od bojnih poljan mi je splaval ¿eni pod naslovom "Pisma Jaka pogled nad velika poslopja z vi-( Štrigeljnu", ni kateri dopisi so sokimi dimniki. Nekaterim se vi- brez vsakega pomena za sociali. di, da je ugasnil ogenj, ki jih je stično izobrazbo in agitacijo, in hranil z dimom. Tisoče in tisoče kateri dopisi niti delajo čast soeia-marljivih rok počiva, ker so v to liatičnemu časopisu niti koristijo prisiljene. Truma bednih in glad- socialističnemu gibanju, zato bodi nih množic pohajajo okrog in ne j Sklenjeno na rednej seji slo-more najti dela in kruha.---venskega soc. kluba št. 27. v Cle-
V	pod strešni sobici, ki je ob velandu. Ohio, dne 11. junija 1914, enem tudi kuhinja, leži v kotu na (|a mi ¿|anj tef?a kiut)a odločno trdni slami bleda žena z upadlimi protestiramo proti nadaljnem pri-lici in zdihuje v bridki bolesti, i občevanju teh dopisov in zahte-Drobni otročiči okoli nje pa milo varno, da se dragocen prostor v
prosijo za grižljej kruha.--"Proletarcu" porabi za kaj bolj-
bolj nego vse telesne muke in šega, n. pr. za agitacijo med na-bolečine inuči bolno mater jadi- ¿im ženstvom, katero jugoaloven-kovanje gladnih otrok. Reva si ski socialisti jako zanemarjemo, nima več kaj pritrgati od svojih jn bodi nadalje 7
ust, da bi dala otrokom.	| Slenjeno, da se ta resolucija od-
V	drugem kotu pa čepi na sta- pošlje eksekutivnemu odboru Ju-rem zaboju shujšan mož, ki si v goslovanske socialistične Zveze, obupu ruje lase, ker ne more svoj- ter uredništvu " Proletarca", ka-cem dati niti grižljeja kruha.' t#>ro naj isto priobči v omenjenem Njegovo moč in življensko silo je listu.
zlomila kruta usoda. Upognilo ga je trpljenje in borba za vsakdanji kruh, ki ga sedaj ne more več služiti.
Od siromašnega doma mi je pogled splaval drugam.
Tam-le iz onih visokih dimnikov se vali gost dim! Znamenje, da delo ne počiva.
M. Petrovič, predsednik seje. A. Bogataj ,zapisnikar.
Za Milwaukee, Wia.
Jugosl. socialistični klub št. 9 priredi v nedeljo dne 28. junija piknik v Johnson's Grove, na 53. ave., kamor se vabijo vsi sodrugi | in prijatelji delavskega gibanja.
Kakor da bi bil silni vihar od-,z& (lobro ubavo bo pre8krbljeno. nesel strehe obširnih poslopij, se potokaz: Vzemite na Grand
ave. Wells W. Allis karo ter se
. . .. peljite do Haw ley road, od tam-vrti kolesje, stroji ro- kaj ^ na ,evo do pmrka
Začetek ob 9 uri zjutraj Vatop
prost.
razgrinja pred očmi živahen pri
zor!---
Urno
pota jo in ogenj žari daleč v nočno tmino. Razbeljena kovina se pretaka po žlebih in jemlje vid o-
čem. Tam ob strani pa nastajajo težke cevi z groznimi, temnimi
žreli!-----
To je tovarna za morilno orožje. Nje izdelki bodo že jutri šli| na bojno polje in morili nove maso ljudi!---— Grozna slika!----
Obstal je moj pogled nekoliko nad velikim mestom.
Že je polnoč. Ulice in trgi so le še malo obljudeni in večina hiš je zagrnjena v temo. Le tu pa tam se še svetli kako okno.
Za ogromnimi mizami, obloženimi s papirjem čepe nočne postave liki pošastim in marljivo pišejo .... Sužnji so!
V ogromni palači na trgu pa sede za zeleno mizo plešasti gospodje. Kaj neki delajo še tako
pozno v noči ------
Prizor mi je postal jasen. Gospodje s častitljivimi plešami, ki sede ob zeleni mizi, kujejo usodo
ljudstev!--------
Krvavi hrum se ponavlja! Na bojnih poljih tečejo nove reke krvi in novi mrliči pokrivajo prej cvetoče poljane! Grozna pošast požira nove žrtve!-----
Skrivnost elevelandakega žup-
niiča je naslov lični knjižici a ali karni na 52 straneh. Cena 25c, ali 5 knjižic za en dolar. Zajedno i mamo v zalogi še par rdečih bro šur "Ženinam in nevestam", komad 25c. Zdravilna knjiga Naša zdravila stane 50c.
Slovenska knjigarna, 535 Washington St. (6X-adv.)	Milwaukee, Wia.
Gumovl Obroči za Avtomobile
PO TOVARNIŠKI CENI Prihranite si SO do 60 odstotkov.
Obroč	Cev
(Tire)	(Tube)
28z3	$ 7.20	$1.65
30x3	7.80	1.95
30*3 V* 10.80	2.80
3«x3ty ii.oo	2.92
34x3 Vj| 12.40	3.00
32x4	13.70	3.35
33x4	14.80	3.50
34x4	16.80	3.60
36x4	1 7.85	3.90
35x4^ 19.75	4.85
30x4 Vi 19.85	4.90
37x4 Va 21.50	5.10
37x3	24.90	5.90
V sulogi i mu ut o vso druge velikosti. Non-Skid obroči (Tires) 15 odstotkov več, rdeča cev (Tube) 10 odstotkov več, kot »ivb. Obroči so vsi sveži, novi in garantirani. Najboljšega neodvisnega izdelks. Kupite direktno od nas ter si prihranite denar. 5 odstotni popust, če se tukoj z naroČilom pošlje denar. Za pofiiljatve po C. O. D. zahtevamo 10 odstotno svoto kot deposit. Pregled istih dovoljen.
TIRES FACTORY SALES COMPANY, Dept. A.	Dayton. Ohio.
FOTOGRAFIJE
najfinejšega dela, najsibo ženitovaujske, druitve-ue ali druiiaske, vedno dobro in okusno isdeluje
Ivan Včelik
PRVI HRVATSKI FOTOGRAFIST 1634 Blue Island Ave., med 18. In 16. ul.,
CHICAGO. ILL.
Z vsakim tue atom slik damo krasno darilo.	Telefon: Canal 2599.
Xwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwvvwwwwww
ROJAKI V MESTU IN OKOLICI!
Poskusite Bernardovo Kapljico!
NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM.
Morgan, Pa.
Vsem članom soc. kluba štev. li> se naznanja, da se redna mesečna seja vrši dne 28. junija ob 9. uri dopoldan, namesto popoldan. To se je sklenilo na izvanredni seji zaradi vršitve shoda. Apelira se na vse sodruge. da se udeleže polno številno te seje, ker se bode volil tudi odbor za prihodnih šest mesecev.
A. Drmota, tajnik
OGLAS.
Slov. Izob. Dr. "Vihar" \ Dunlo, Pa., želi dobiti pevovodja glede plače ter ekzistence se do govori pismenim potom. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: Frank Bavdek, Box 242 Dunlo, Pa.
Izvanredna ponudba za nogavice.
Trajss noinja nogavic za moške in ženske — Wear-Ever Hosiery. Ženska Izvanredna ponudba.
Za nekoliko časa samo: Šest parov črnih, rujavih ali belih ženskih nogavic z pismeno garancijo, vredaih po 35c, za $1.00 in 10c za pokritje poétnine in drugo,
Izvanredna ponudba možem. Za nekoliko časa samo: šest parov naših nogavic, vrednih po 35c, vsake barve z pismeno garancijo in en par podvez — aradies Garters — za en dolar is 10c poštnino itd.
Vam so znane te nogavice: te presto-je preaknànjo, dočias se vse druge hitro raatrgajo. Dajo rmm pravo olajšavo, ni-
Odbor	da bi ™ drK®ilr »» »j»*
oblika ostane ista, ker so krač kani ia
m pasèanj. Te nogaviee ao garantiran«
v modi, kakor tudi v kakovosti in tr-pežnosti, in sieer za lest mesecev, ne da
bi se raztrgali in če se, dobite nove zastonj. Ne odlašajte in pošljite po te nogavice, predno ae ne konča ta izvanredna ponudba. Poiljite natančno velikost, os. it«v.
WEAR EVER HOSIERY COMPANY. Dayton, Ohio.
A kaj je to T--Bojni hrum
je potihnil in pošast se plaho skriva! ....
Na vzodu se rodi nov dan. Ju tranja zora že naznanja prihod žarnega solnca in temni oblak, ki so prej krili nebo, se umikajo in razpršujejo . . .
Na vshodu vstaja mogočen šum! .
Pogled mi splava t je in kaj vidi? ---
Od vzhoda sem vstopa z mogočnim korakom orjak in naznanja novo dobo. Iz strahu pred njegovo močjo zbeže temne pošasti in se skrivajo l
Velikan prekorači bojno polje, motreč ga s pogledom, polnim pomilovanja za padle žrtve.
Ali to mu ne skali pogleda! Z jasnim obličjem stopi pred množice človeštva in jim prinaša veselo oznanilo----vstanite
bratje in bodite svobodni I
F. Skobl.
Listnica.
Jos. Kralj, Irwin Pa.: Vašemu naslovu ste pozabili pridjati tudi stari naslov. Pošljite ga!
F. Podboj, South Park, Pa.: Izkaz svote prihodnjič! Pozdrav!
Več dopisov je moralo vsled pomanjkanja prostora izostati Prihodnjič pride vse na vrsto.
Fond za colorad. štrajkarje.
Zadni izkaz dne 26. maja. .$260.26 John Goršek, W. Mineral, Kans., nabrano od Članov soc. klubov v Kans..... 15.00 Math Škof, Oregon City, Areg. poslal......... 5.85
$281.11
Poslano U. M. W. of A... 250.00
Ostane dne 23. junija... .$31.11
Tiskovni fond.
Zadnji izkaz z 26. maja. .$347.78 Anton Pozareli, Cleveland,
' Ohio................_JO
Skupaj do 23. junija . . . .$347.98
Fond za zvezno tiskarno.
Zadnji izkaz dne 9. junija. $4.40 Andr. Bogataj poslal nabrano svote od članov kluba
št. 27, Cleveland, 0.....21.40
Frank Indof, Fitz Henry,
Pa., poslal............2.40
Filip Godina oddal od članov
kluba št. 1, Chicago, III... 1.00 Skupaj do 23. junija......$29 20
5 ZA VAÔO SOBO 5 LEPIH PENNANTS.
Yale In Harvard, vsak 9x24 palcev. Princeton. Cornell, MirMgm vsak 7x21 palcev velik.
Najboljše kakovosti, z vlitim napisom, lepimi črkami in pravilno izdelano v raznih barvah. Ta lepa zbirka se poilj« proti plačilu 50c in 5 poltnih znamk za pokritje ttrolkov. Pošljite sedaj.
HOWARD SPECIALITY COMPANY Dayton, Ohio.
Posledice zanemarjenega pre-hlajenja pozna vsak. Pravočasno drgnjenje s krepkim linimcutom pa kali uniči. Najpotrebnejše sredstvo v domači lekarni je torej dober liniment. Že leta sem se je Dr. Richterjev "Pain Ex-peller" izloazal, da je kot tak izboren. Sredstvo se lahko kupi v sleherni lekarni v Ameriki za 25 centov steklenica. Človeku pa je treba biti pozornemu, da dobi pravega z varstveno znamko s sidrom.	(Adv.)
lOO
KRASNIH IN BARVANIH
RAZGLEDNIC
Mnoge so krasne slike lepih modelov ln Igralk, poleg tega pa tudi samo se polneče Fountaln Pen Vse za 50c. To je največja prilika, da si nabavite lepe slike in razglednice vsnke vrste.— Mnoge se težko dobe ter so se prodajale posamezne za ceno, katero mi zahtevamo za 100. Te se bodo hitro rapro-dale vsem tistim, ki ljubijo krasoto v naravnih slikah in kateri so vneti za lepe in polne modele.
Samo se polneče Fountain Pen polijemo s tem naročilom. Samo te so se prodajale v prodajalnah po $1.00 komad. Vseh 100 razglednic in Fountain Pen za 50c ter lOc za pokritje poštnine. ART PORTRATAL COMPANT, Dajton, Ohio.
Ako živite izven Chicage, pišite po naš cenik za dobro vino fn žganje, uat
TAC DrD\J \ Dn 1903 BLUE ISLAND AVENUE. llUij« D EII11 /1II Uf (DEPT. C.) CH1CAGO. ILLINOIS.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2HS-SS Bine le lan d Avcnue, Cklcago, IU.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:-"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
j£ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE COM
1711 South Mfllard Avenue.
CHICAGO, IL L.
Cenike prejmete zastonj. .........................M
Vse delo garantirano.
Gleveland, O.
Nič ni bolj potrebno v nafti veliki slov. naselbini, kakor loči
te v političnih duhov. Nisem pri jatelj tistih ljudi, ki pravijo, da je političen mir med rojaki naj lepše spričevalo savednosti. Jas pa trdim — iu z menoj mnogo Slovencev — da politični boj, boj načel in prepričanj ne bo škodo-val slov. naselbini v nobenem osi ru. Pri nas, kakor skoro v vsaki slov. naselbini v Zdr. državah, je le preveč mlečnosti, neodkritosrČ nosti in nevednosti med rojaki. Za to se vedno nad je jo ljudje, ki znajo to mlačnost izkoristiti v svoje sebične namene. Tekom let se je slovenski živelj v Clevelan-du razvil iz navadnih delavcev v nekak srednji stan. Posebno obrt* nistvo ae je silno razvilo. V dokaz temu je naprimer slov. trgovska zveza, nekaki trust, ki diktira cene živi jen akim potrebščinam. Ti oholi msgnatje so se preobjedli delavskih grošev in danes s sa smehovaujem in napadi na zavedno delavstvo kopljejo čimdalje večji prepad med delavstvom in ostalimi rojaki. Ali bi bilo kaj ta kega mogoče, ako bi bilo slov. de lavatvo politično zavedno T Nik dar ne? Zato je potreba v prvi vrsti izeistiti politične razmere Treba je ločiti kozle od jagnjet "Jarec" od ovac. Živimo v 20 stoletju in čaa zahteva, da se vsa kdo jaano izrazi ,h kateri politični stranki pripada. Vsaka politična stranka, ki ekaistira v javnosti, ima svoja načela, ki jih skuša med ljudstvom uveljaviti po programu. In ker se nahaja v Clevelan-du slov. pol. klub, ako sploh zasluži imena "politični", bi bilo želeti, da enkrat razvije svoj program, da pove, kedo je, in kakšna so njegova načela. Ako bi se to uresničilo, potem bi ne bilo treba jokati g. Jarcu, ako kedo v listih opisuje žalostno politično življe-uje elevelandskih Slovencev. Raz-ven slov. socialistov so bili do danes elevelandaki Slovenci poma-gač drugim vladajočim kapitalističnim strankam, brez lastne koristi. Kakršno povelje je prinesel g. Jarc iz mesta, po tem so se Slovenci ravnali, nemeneČ se za vo, ali jim bo to v škodo ali korist. •Nikjer ni bilo opaziti kake samo-; stojo.« akcije. Naši ljudje so po ve-•čini indiferentni, ne vprašajo po načelih, samo da zna kedo dobro —tVsti jezik, pa je " Clevelandska Amerika", ki je nekako oficijelno glasilo slov. pol. kluba, je znalar TOdno igrati dvomljivo vlogo v politiki. Nobene odkritosti, samo ribariti v kalnem ji je najljubše opravilo. Pri volitvah pa je vedno pokazala svojo protidelavsko barvo. Zadnje čase je postala nekoliko protifarška. Pa ne iz lastne iniciative, ampak zato, ker so se skregsli s tistimi, katerim je doslej služila. Dobrodošel ji je vsak šušmarski dopis osebnih napadov, Samo da napolni ž njimi svoje lačne predale. Ljubim pošten kulturni boj, ki je potreben v današnji dobi, da se ljudstvo enkrat o-trese predsodkov, da izgubi strah pred hudičem in peklom. A glavna naša naloga je ljudstvo pridobivati za socializem. Ko bo ljudstvo spoznalo sedanji krivični družabni red po socializmu, se bo samo otreslo tistih, ki za dolar za naz Boga prosijo, ker isti so bili vedno in bodo na strani kapitalistov izkoriščevalcev. Ko ljudstvo postane misleče, razumno, bo vera odpadla od njega, kakor odpadejo garje od ozdravelega človeka. Boj proti farjem pa ni imel šek nikdar zaželjenega v» peha. Kritiziram in podiram zato, da bi na razvalinah te mešanice in podrtije vzklilo boljše politično življenje elevelandskih Sloveneev, kakor je danes. Namesto da g. Jarc išče z veliko leščerbo Opazovalca v Proletarcu po Clevelandu, naj prične z agilnim delom za socializem in njega uresničenja, ali pa proti njemu. Dokler se pa to ne zgodi, bom moral še vedno reči, da vodijo elevelandske Slovence v politiki politične šolobsrde!
Opazovalec—r.
ni, da bi dobili delo. Slabi čaai so torej na celi črti. Kako se zadnji čas plačuje vrednost dels, si lahko vsak misli. Kakor splošno znano, ao pri. zadnjih volitvah v tukajšnji mestni zaatop zmagali kompanijaki kandidatje. Pod pritiskom jo v nosti so naravno obljubili ljudstvu vse sorte, kaj bodo zanj vse storili, ko pridejo v u-rad. Med drugim so obetali tudi oaemurni delavnik za deaeturno plačo, to je po 2 in pol dolarja na dan. Ali ravno to so sedaj prelomili, kar so prej dajali konipani-sti sami od sebe, kajti zadnji èaa so pa vtrgali plačo po 50c od ši-hta. Iz tega se lahko razvidi, koliko je dati na obljube kapitalističnih hlapcev. Ali je kaj čudnega, da so svojeČasno letale okrog kapitalistične pošte in obrekovale delavske kandidate! Prav nič ne !
Omeniti moram, na kako zvit način, so kapitalisti utrgali plače. Sklicali no v mestni hiši javen ah od, na katerem ao sklep predložili ljudstvu rekoč : Takole stvari stoje : ali da delate za $2 na dan in da več ljudi zaposlimo, ali pa za 2 in pol na deset ur kakor sedaj. Delavaki kandidatje so videli takoj manever in so bili proti predlogu, češ da so obljubili to izvesti ko so ae vršile volitve. In ahod ae je za vršil brez kakšnih vapehov. čez par dni zatem je bil zopet sklican shod-topot od delavcev in trgovcev. Shod je bil v Finski dvorani, kjer se je aprejela outra resolucija proti mestnim odbornikom. Izvolilo se je 5 mož, ki so imeli nalogo predložiti mestnemu odboru zahteve tega shoda. Toda tudi to pot je oetalo vse brez uspeha. Vtem je šel pa mestni oče župan nekam na počitnice, da se tako reši zadrege in je vae delo prepustil mestnemu odboru. Čez par dni je bil zopet sklican javen shod po delavskih kandidatih in to pot v mestni hiši. Navzoč je bil tudi mestni odbor. Shod se je zaključil s soglasnim zaključkom, da 8 urno delo in 2.50 na dan mora obveljati, pa je. No in tudi to pot je ostalo v«1 pri starem. Čez štiri tetine potem je bila v mestni hiši javna seja radi tega predloga. Na tej seji se je vendar toliko vkrenilo, da ao se zbrali trije odborniki od strani kom pan i je, enega od strani trgovcev in enega od strani delsvcefc-, ki imajo ves načrt pregledati in da končni rezultat teh obvelja.
Med tem se je pa zopet vršil en shod v finski dvorani, kjer sta se volila dva moža, da bosta šla zopet na prihodnjo sejo mestnega odbora, in zastopala stališče delavcev, — pazila za njih interese. Kakor se čuje, je odbor ssm odredil, da ae plača zviša po 25c na Šiht. Toda ker so sklepi zelo slep-ljivi, bo treba tudi v tem ozira še počakati, kaj bo. Vidite delavci, kakšen trubel je »kadar se gre za delavsko stvar. Ali boste v bodoče še volili za kapitalistične hlapčo-
ne
S socialističnim pozdravom, Poročevalec.
Chisholm, Minn.
Cenjeno uredništvo Proletarca:
Prosim priobčite v Proletarcu sledeče: Tukajšnje delavske razmere ao skrajno slabe. Par rudnikov posluje, ali še to le s malim številom ljudi. Zaposleni so samo tisti, ki imajo družine, samce so pa zadnji čas vse do malega odslovili. Seveda, tudi o že njeni nimajo vsi dela, na samee pa niti misliti
Brjant, Okla.
Mnogo naselbin je že izreklo svoje mnenje o združitvi naprednih podp. jed not m zvez. Tudi tu-kajana društva št. 220 S. N. P. J. in sv. Barbare št. 85 smo imeli skunno sejo, na kateri smo sprejeli sledečo
RESOLUCIJO:
1.)	Sklenjeno soglasno, da se združimo v eno samo organiza cijo.
2.)	Ne strinjamo se pa, da bi se morali dati ponovno zdravniško preiskati, ker to ne bi bilo v korist članom, ki so že dalje časa pri jednotah in zvezah, a mi smo za enakopravnost mladih in starih.
3.	Bolniška podpora naj bo tri-razredna: $1, $2 in $3 na dan.
4.)	Bolniška podpora naj se iz plačuje v vaeh slučsjih ,izjem naj ne bo samorazumljivo, če so bol niške nakaznice pravilno potrjene od zdravnika in če je potrebno tudi od notarja.
5.)	Zavarovalnina naj bo štiri razredna in sicer za $150, $600. $1.000 in $1.500 ,tako da s« vsak člsn lahko zavaruje za tisto viso-čino, katero želi in hoče sanjo plačevati.
Navzoči žele od pripravljalnega odbora pojasnila o sledečem slu čaju: kako bo z onim članom, ki je pristopil v prvo društvo s 16-tim letom, k drugem s 25-tim le tom in tretjim s 30-ti m letom, od katerega leta potem plačuje po
Kraternal lestvieif Če se uaii želji ne ugodi, od mlajših ali starejših, potem ue pridemo do sdru-žitve. Do zdaj fte ni bilo kaj takega, zato omenjena točka zasluži pozornost. (Op. ured. Vse to je pojasnjeno v resoluciji, ki jo je sprejela S. N. P. J.)
Ime organizacije prepustimo skupni konvenciji.
Ta resolucija je bilo sprejeta soglasno od gori navedenih društev dne 24. maja iu poslana v priobčitev Proletarcu, Glasilu in Gl. Svobode.
Otto K. Dernall, predsednik, .los. Štrukelj tajnik.
Ooray, Colo.
Cenjeni sod rug:—
To je menda pn i dopis iz tega kraja, zato menim zasluži, da pride v predale Proletarca. Ouray leži med velikimi hribi, podobnimi onim na Tirolskem ali v Švici. Z delom gre pa tudi tukaj slabo, kakor sploh po celi deželi. Brezposelnih je tudi tukaj precej. Mnogo jih je, ki čakajo že več tednov na delo, med temi je tudi nekaj Slovencev. Demokratično prosperiteto občutimo torej tudi v tem kraju.—Plača je, kdor ima delo, po $3.00 ua oseiu ur. En rudnik in smelter sta oddaljena kake dve milje od mesta, drugi ao pa oddaljeni po 9—13 milj. Kdor ima kaj preveč denarja, naj le pride sem, se ga bo kmalu znebil. Board je po $1 na dan. Pivo ali whiskey je po 15c straight. Mesto čemdalje bolj nazaduje. Pred 18-tiiui leti je štelo 3000 ljudi, sedaj jih ima pa 1500. V tem kraju izvira tudi topla voda in sioer v taki temperaturi, da se jajce skuha v njej v petih minutah. Gotovo bo sodruge širom Amerike za nimalo, če je tukaj kaj socialistov in če so organizirani. Kje pa danes ni socialistov? Tudi v tem mestu so iu imajo svoj klub. Slišal sem, da so imeli 11. junija piknik, ki se je zelo dobro obnesel.—Ouray je oddaljen od Denverja 388 milj zapadno. Pride se po železnici Denver Rio Grande. Dalje od tu ne gre ,kar znači, da smo na limit.
Iskren pozdrav vsem čitate-ljem Proletarca!

mtt, m
Cenjeni sodrug urednik:
Morda že mislite, da nas je pobrala demokraaka prosperiteta,
ko ae nič ne čuje iz naše naselbine. No, pa živi smo še, če prav nas preša kapitalizem na vse strani, da je joj! Res, prav čuditi bi se bilo treba, da smo še pri življenju v teh časih. Tukaj imamo dva premogova rova; eden že ne dela od 24. decembra, drugi nas pokliče pa samo po enkrat na teden.
Koliko se zasluži, če gre človek danes enkrat na delo, si pa že lahko vsak sam izračuna.—Sedaj se zopet lahko prepriča o demokratični vladi, koliko je vredna za nas, ki smo odvisni od lastnih rok. Republikanska je za nič, demokratična je pa še slabši. Delavci, kateri še nimate državljanskih papirjev, preakrbite si jih, da boste potem lahko volili svoje delavske kandidate, ko pride čas zato.
Sodrugom tukajšnjega kluba naznanjam, da je bil na zadnji seji izvoljen nov tajnik, ker se je prejšnji preselil. Vsled tega se je v vseh zadevah, tičoče se kluba, obračati v naprej na novega tajnika. Dalje, se je zaključilo, da se plača mesečni asesment za junij iz klubove blagajne za vse člane, ki so bili izključeni ali so prenehali biti člani radi zaostalosti mesečnih prispevkov čez tri mesece. Vsled tega vabini vse prijatelje našega napredka, da se povrnejo h klubu in postanejo zopet aktiv nimi člani. Seje kluba se vrše vsa ko drugo nedeljo pri »odrugu L. \Vinpihlarju.
S socialističkim pozdravom* Frank Porenta, tajnik kluba št. 84.
ri še niste pristopili k klubu, kličem : v bojne vrste! Priskrbite si državljanski papir in glasujte ob volitvah za socialistične kaudida-te, ki bodo naredili postave za vas delavce in ue za lenuha rje. Vi, kateri producirati vae, dobite le toliko, da se komaj preživljate. Ako pa zahtevate malo večji koz kruha pa pošljejo vaši prijatelji (t) Rockefeller — in drugi — zločince prve vrste nad vas t »trojnim puškami, da na vas vaše žeue in otroke streljajo. Delavci, združimo se v močno organizacijo in osvojimo si svet, kateri po vsej pravici pripada nam! Steiu bo konec štrajkov in bojev. Pod socializmom bode tako urejeuo, da bodo vsi delavci plačaui za njih delo oni pa kateri ne bodo hoteli delati, bodo pa tudi prejeli svojemu "delu" vredno plačilo.
Dela se tukaj sedaj vsak dan, toda delavcev je dovolj, ker jih je zadnjih 30 dni "demokratična prosperiteta" vssk dan prignala 5 do 10 delavcev za delom. Soc. pozdrav!
F. Indof.
Conemaugh, Pa.
Cen. uredništvo Proletarca!
Prosim, objavite naslednjo noto v prihodnji izdaji Proletarca. Obvaatilo. Iivrsevalni odbor Slov. Izob. Doma ua Franklin Boro, Pa., je skleuil, da ae vrši na četrto nedeljo, to je dne 28. t. m. izvan-redna seja vseh podpornih in drugih društev, ki so lastniki Doma. Na dnevnem redu bo več važnih reč iza rešiti. Dolžnost vsih članov posameznih društev je, da se vdeleže seje.	Odbor.
Fits Henry, Pa.
Cenjeni sodrugi!
Priloženo vam pošiljamo money order za $2.40 omenjena svota je bila nabrana na seji društva "Naprej do zmage" štev. 75 S. D. P. Z. Dne 7. junija za zvezno tiskarno. S soc. pozdravom
Odbor Društva "Naprej do zmage" štev. 75. S. D. P. Z.
Oregon City, Ore. Cenjeni urednik Proletarca! Pošiljam svota $5.85 za colorad-Vaš za Rociafczem, •	ske atrajkarje. Darovali so aledeči
Matt Skriwr.-^lijaki:
Joe Mrak^..............$050
Frank #ojovič............60
Joe Trošt................50
Bol. Pod. Društvi
imvértori
Sedeti Frontenac, Mus.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: M RAT IN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kana. Podpreda. : JOHN GORŠEK, Box 211, W. Mineral, Kana. Tajnik: JOHN ČERNB, Box 4, Breezy HiU, Mulberry, Kane Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kana Zapisnikar: LOU18 BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac, Kane
NADZORNIKI:
PONGRAC JURÔE, Box 207 Rdley, Kana. MARTIN K O CM AN, Box 482, Fronteaae, Kana. ANTON KOTZMAN, Fronteaae, Kana
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward. Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Liod, Ark. MATIJA âETINA, Box 23, Franklin, Kans.
Pomožni odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac. Kans. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kane. FRANK KRAJSEL, Box 108, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša $1.50.
Vsš dopisi se naj blagovolijo pošiljati, fi. tajnika Vae denarne pošiljat v« pa gL blagajnika.
Pitz Henry, Pa. 19. june 1914.
Cenjeno uredništvo Proletarca!
Dne 14. junija so tukajšnji Slovenci ustavili socialistični klub, kar dokazuje, da so se začeli tudi tukajšnji naši delavci zavedati, da se morajo organizirati v delavsko-politično stranko. .
K no voust avl jenem klubu je pristopilo 17 članov. Pričakovati pa je prihodnji mesec, da pristopi še več članov. Vam delavei, kate
Walentin Kmetič ..........50
Frank Starovasnik........50
Ignac Črne............... .50
Frank Zorman ............35
Jakob Sapovič............30
Wincenc Jelene............25
Lovrenc Oman .'...........25
Joe Jagodič..............25
Mike Groznik............25
Math ftkoff..............25
Rok Zadnikar . ..........25
Frank Zadnikar.......... .25
Frank Graznik............25
John Wirant..............20
Skupaj............$5.85
RAZLAGE ZNASTVENEOA SOCIALIZMA.
Priredil M.
(Nadaljevanje.)
Materijaliftično naziranje zgodovine.
Iz istega stališča — namreč gospodarskega — zamoremo tolmači ti vse druge važne dogodke, ki jih beležijo zgodovinarji; zamoremo tolmačiti razvoj in tvorbe narodov od početka pa do danes
Politična moč naroda ali raz reda vselej temelji na gospodar ski ali ekonomski sili. Brez zadnjo si ni mogoče misliti prve. Na primer Velika Britanija je gospo dar čez svetovna morja. Kaj je to državo, ki je majhna v Evropi, povzdignilo do take moči? Trgovina. Trgovski in industrijelni razvoj ,torej ekonomska sila, je pripomogla Angliji, da si je pri lastila obširne kolonije na vseh delih sveta in tako postala politična velesila.
Sprememba v vporabi proizva jalnih sredstev ustvarja nove družabno oblike pri narodih. Dokaz za to nam je Amerika. Ako bi še danes na tem delu sveta gospodarili samo Indijanci, vladal bi tukaj še danes barbarizem kakor je pred štiristo leti. Toda z imigra-cijo in modernim orodjem ter ma-šino zavladal je v Ameriki nov družabni red vsporedno z onim v Evropi. Ravno tako je v Avstrali
ji in južni Afriki. Kitajska in Japonska sta pa uničili stari družabni red s posnemanjem in sprejetjem zapadne kulture. .
Matei ijalne razmere ao preobra-zovale tudi cerkev. V začetku je bila eerkev nekaka komuna, ki je dajala pribežališče siromakom, neposestnikom, ki so iskali hrane in strehe. To je bilo še v tistih časih prvega krščanstva, ko je bila cerkev skrivna in preganjana po rimskih cesarjih. Pozneje pa, ko je cesar Konštantin Veliki proglasil krščanstvo za državno vero rimskega cesarstva, nastale so v cerkvi takoj druge razmere. Cerkev ni bila več pribežališče samo revnih, temveč tudi bogatinov, ki so se odeli s plaščem vere in tako očuvali svoje bogastvo pod zaščito papeža. Pozneje so bogatini, plemiči in vladarji podarili cerkvi ogromna posestva za pokoro, odpustke itd. V srednjem veku je cerkev vsled posedovanja obširnih posestev in ogromnih dohodkov postala silna gospodarska Šn obenem politična moč, ki se je obdržala skoz stoletja. Socialni preobrat v prehodu iz fevdalizma v kapitalizem — ta perobrat je trajal par stoletij — je učinkoval tudi na cerkev. Povzročil je tako-zvano reformacijo — revolucijo v cerkvi, čemur je sledil razkol. Reči se more. da stara fevdalna aristokracija je ostala v stari cerkvi, na strani papeža, med tem ko so pristaši modernih idej re-belirali proti papežu in se pridružili protestantizmu.
Pod materialističnim nazira-njeni zgodovine torej na kratko razumemo tole:
Zgodovina prošlosti je spisana in zasukana tako, da ugaja gospo-dujočim razredom, kateri se bolj zanimajo za krvave vojake in osvajanja po premagovalcih kakor pa za aktualni razvoj proizvajalnih procesov, s katerimi je delavstvo vedno v posredni zvezi. Zgodovina ni pisšna iz stališča proizvajajoeih ljudskih mas, ki so temelj človeške družbe.
Iz. prešnjih odstavkov tega članka je razvidno, da so se razvile iz ekonomskih razmer vse družabne ustanove in da vojne niso bile drugo kot barbarski boji za posest življenskih potrebščin in delavčevega proizvoda, fttudiraj-mo zgodovino vseh narodov in povsod se nam odgrne resnica, da od početka, ko se je pričelo človeštvo deliti v razrede, bili so zakoni, običaji ali šege, morala, etika in vera v vsaki dobi na korist gospodujoeemu razredu; kakor so zahtevali interesi vladajočih slojev, tako so bili prikrojeni zakoni moralni nazori, vera, literatura in splošna izobrazba. Bili so na primer časi, ko je vsakdo verjel, da je pošteno, pravično in bogu dopadljivo, ako se s sužnjem postopa kakor z živino. To je bil moralni nazor dotične dobe in v tem duhu so bile spisane vse knji-ffe in tako so govorili učitelji. Ravnotako je bilo pozneje izza časa grajščinske tlake. Vsakdo je verjel, da je popolnoma prav in da je bog odredil tako, da mora revni in zabiti kmet delati zastonj plemenitemu gospodu in povrh dobiti z bičem, ako se ne pokori. Tn ravnotako je danes, v dobi kapitalizma, ko je zopet
prav, pošteno in po božji volji, da kapitalisti izkoriščajo mezdne delavce. Zakoni, šege, vera, šole in vse druge javne ustanove so na strani kapitalizma.
Iz tega sledi, da pojmi "pravičen" in "kivičen", "moralno" in "nemoralno", dobro" in "krivo" so neprestano v konfliktu kakor so v konfliktu interesi gospodujo-čih in brezposestnih slojev. Kar je v eni dobi pravično in moralno, to je v drugem razredu slabo. Vsa ta naziranja o dobrem in slabem, vse ideje in vsa delovanja ljudskih skupin se sučejo, zavisijo in reflektirajo vselej način pridobivanja življenskih potrebščin. Ma-terijalna korist je mogočen na-turni zakon in temu zakonu so podložna vsa živa bitja, ker isti je temeljni pogoj življena.
(Viri: Morgan: "Ancient Society", Engels: "Origin of the Family", "Private Property and the State"; Parce: "Economic Determinism".)
(Dalje.)
Mnogo let so ameriški kapitalisti počasi ubijali mladoletno deco po tovarnah z dolgim delavnim časom in beraško plačo. Toda to se jim videlo vse prepočasi. O-prijeli so se modernizma, ter so s strojnimi puškami začeli streljati — v deco revežev. •
•	• e
Sedaj, ob času demokratske administracije imamo v Združenih dražavah nad 6 milijonov brezposelnih delavcev. Vsi ti brezposelci so v očeh kapitalistično-meščan-ske družbe kriminalni zločinci, kateri nečejo delati. To je kapitalistični sistem.
•	e •
Zakaj delavci ene dežele stre-ljajajo delavce druge dežele? Delavci ne morejo protežirati svoje lastnine pred namišljenim sovražnikom ; že zato ne, ker nimajo nobene lastnine. Zakaj pa kapitalisti sami ne gredo v vojno, da protežirajo svojo lastnino, katero so ukradli delavcem? Ah, kapitalisti že vedo zakaj!
STE ŽE SLIŠALI KAJ O ZADRUŽNI TRGOVINI ALI KONBUMIH.
Podjetja vseh vrst vstanovlje-na podlagi zadruinosti, so podjetja bodočnosti; samo le-ta i-maj o zasigurjeno svojo bodočnost poleg drugih koristnih družabnih naprav, ki služijo v občo korist človeštvu.
Kdor te želi poučiti natančneje o zadružnih podjetjih, — kar je treba znati vsakemu, ki se šteje naobraženim na j nemudoma naroči knjigo^
"ZADRUŽNA PRODAJALNA
ALI KONSUM", ki jo je založila slov. sekcija J. 8. Z.
CENA KNJIŽICI JE 15c ENA S POŠTNINO in se jo naroča pri
upravništvu Proletarca, 4006 W. 31st St, Chicago, IU.
Trgovci knjig dobe popust.
Ali ste zapazili, da Vam ja, ali da Vam bo v kratkem potekla naročnina?
Za vsak slučaj poravnajte takoj, da se Vam ne vstavi lista.
Pisma Jaka Štrigehra.
prec pisou useai naš'm pleharjro, k' hoda skuz rajžal, d' se morja ustavt v Willow Sprjngs, d' borna od nh kupil vsa krama na puf na take obroke, d' jh borna zadel pla-¿vat še le en tavžent let po naš
boš reku, de sm srečen de sm še
¿iu.
Veš Jaka, kar «va bla nasadu skup, k' sva hodila po misjonih — sej takret sva se še le dobr spoznala — takret sm jest še ve
smrt, k' bo enkat puf plačan, bo-'lik pretrpu pa poskusu po Male ma začel plačvat pa le le enteres. I rik. K ' sva nazadne v Pihlarjo-
Lnb sodrug red akter !
K' srna ta sedmga t. m. zutrej ustal, sm narpred aus rufou:—
K' sm tula itudirou, sm vidu ena velika kampa fantov, k' sa pel, ped nim je pa stavu fotograf, d* jh namala na papir. Prec sm skle nu, d' čm bt tud jest na papiri med takm fant i m, k' sa vesel. Sam prek seb sm pa reku: "Tu je dobr, d' ni 11'bnga faršk'ga ksihta unies, ker b' prec fotografska plata počla, poti b' pa imel figa namest pilda. Poti sa pa sedi fanti v trava in začel pet, d' jh je blo luštn poslušat. Bli sa res fest fanti, ker ni blo slišat n'bnga pr dušanja, kukr je vnavad na far-
Fantje auf! Don's grema na pik Sk,h Plkn,klh in unterholtngah. O nik v Justice park, k' ga i maj a od tukaj ,m "ou Prek taucPod» ker 8a tiste fajn jednote, k' prau Žo- 8e U Inlatl in star Pan 8ukal letsk Janez, d' sa pr ni sam frei- taktu muzke'	sa hudu
maurari in brezverc. Spucat se Sv,cal» ker Je bl° vrotV vend'r 1>a morte glih tku, kukr d' b' šli h ne tku hudu* kukr J® Vodiška J°-ka i ser pa rad." Kumej sm zgavu- hanc* 8Vlcala tele^a kn zim ru, sa bli že usi na nogah. Ribežn m *>0 let Potl. 81,1 80U Pa je hitr teku po voda, d' b' imel 1 ku&lam *blJ»l I*jace, k' sa bli kofe za frušfk. Brus je pa drva Podobn k^nskm farjm. Sam prnesu in zakuru in dau prec Premal kufrai*€ nuse sa imel. krompir pečt. Jes sm se sou pu- Kdur enga *>ajaca al kranske cat. D' b' bi hiter gvant spucou, *a fa,'ja do1 zbou' je dubu M sin uzeu kar konjsk štrigel. Glih	ena CIt?ara
enparkrat sm dob'r potcgnu, d' Lub 8odruh r*dahter. \ sa šli iz hlač usi flek, je pa Brus ho<'m re8nica Pisat morm rečt» d zatulu: "Fruštk je fert'g. Kdur Ne biu Prou faJn Pikuik' Vae * misl j 'st, nej je, kdur če pa lačn blu i"4™ in Žida ne vole, ker ni
na piknik, nej pa tud gre, bom že bl(\ far*kh zraven» k pravJ?' d jest zanga fruštkov." Ker 8m ni luitn na žegnan al pa piknik,
Brusa poznou , d' pr jed ne pozna *« ne "a^dpJa mrzl ga al pa
nobenih špasou, sm štrigel hitr v	dvem' trem ne pušajo vroče tar-
trava vrgu in sedu k og'n. Tistih	Ske	VeS, redajiter pa tu ni
par kromprčkov, špeh in kofe N	* Pr far*kh ™
sma tku hitr pomlatil. kukr d' b'	kov j*rata ta velka u}?**' juda vrgu, poti sma se pa začel kun8t" 1 d^e ?č bul
spet pucat. Ker nisma mel špegla,	Krek» dohtar m fll»e80f Je voa®
sm ja ubrau k Desplenrivari, d'	fa?ke v L'blfn tkula uč!u:
sm lohka ostrigu mal svoja bra-	vidi* V ol*rgi 80Ciall8ta m ? 86
da, d' sm biu spet en mal človek	bo keJ ujedou' kar tkuIa Pnm z
podobn. K' ja bla brada prštuca-	ena ™kaza vrat\8 ta d™g* £
na, d' sm biu glih tak kuk'r kak-	Pa z bunka U8ek^ P° ^ °
šn profesar, sm se spravu na čev-	sa Pa faržk lia Plkmk',€ tku na'
lje. Ker nisma biksa imel, je mo-	žreJa; d . ^P1? v,d-»a- *****
gu Ribežn čikat za use in pluvat	navad	da * visk socialist
na čevlje, mi ta druh sma jh pa za dva ,fa™ka' Pa V8ak dJ* drgn'1 z naš 'm klobuk'm. do' sa	/arsk prjatu socialist. Eer
se svetil kukr čelade pr fajerberi *** v,d' Potl P8 8kocJ* fnnm v starem kraj, ko na sv. Florjana T™*1™ v la8e Jn 8e ravnaJa P° dan ausrikaja. Ko sma bli usi fer- na"k	Kreka,
tig s pucanjem in sm use inspici- , *en Plknik Pani bl° far-rou, č' so oren g napravlen sma ja «k h- ¿*iu ™ nobedn doPU v,d" po svoj'h nogah odrinil v Justice ^ »e tepu. K sma šli dam, sa tud
park. K' sma ke pr'šl, je blo nalR,bezn- Krtat'a 111 BrU8 PohT*hl
vrt že use povh'n folka. Jest sm| prec svojm fantom reku, d' mor-ma jt posamezn v park, ker dru-gač nas boda pregnal, potl b* pal nas tku z'jal kukr žirafe v Lin-koln park in tku sprašval, kukr če b' prišli iz pekla Žoletska Ja-[ neza, k' je nek tam na drugm svet. Ta p'ru sm ja jest not mah-nu. Kasir me je mal ferdohtenl pogledou in je že tou rečt serbus| Jaka — gvišn me je moj port is-
piknik in sa reki, d' se nisa še nkol tku fajn imel.
Zravn sm t' prložu ie dva pri-fa. V kratkem t' b' kmal spet pisou.
Serbus
Tvoj Jaka. • • •
Buhl, Minn.
Njegov Ekselenc Jaka štrigel!
Ma pej ravnu sem sa zmislu, da b' šu dol v Žolijet pogledat tistga dau — jest sm pa na vrt smuknul kumu pravjo griinhorn iz Stajer-in na gliha k bar, ker je stal enUkega, Mr. Pfafenberg. Ce je pej par lonemavou, k' sa se med saba prinesu kej ta črnga Edelweissa s pogavarjal. Jest sm glih glaž pira »abo. Pa pej nebum šu nič. Bum uzdignu in sm študirou, e' b' na P^j, Tebi raji pisov kaku se je blo dobr, d' b' ga prvezou na Špa-Uffudilu z Janezom Ožlanovim pri ga, d' b' naušou dol po grl, pa se veliko nočni spovdi. Pej zgudilu je en loncman oglasu in je reku h*j© <lol na Chisholmsk spuve<lnic ta drugmu: "Al' veš kaj je nov- takule: Gospud vpraša: Janez ali ga? Fanti sa Tonet kupil voziček! kovnešt
—Bejž, bejž Frenk se je oglasu Janez odgovori: Kovnem in ta druh. Na bod naumen. Kua bo kovnem pa tudi molim pa se zsli-Tonet nucou vožiček T Sej ne poj- ha.
de za ekspresmana. Saj ni tku na- Gospod: Dobro Janez ali gol-umen, d* b' farški biznis pustu!—|faš?
"Glej ga osla, kdu je pa reku, d' bo šou za ekspresmana. Jest sem le reku, d' sa mu fanti kupil Vožiček in postavi pred vrata." —| "Ej hudinama za kua ga bo pa nucou T" — "Za kua prauš? Zi-bou bo, zibou in peu: ajaj tuta,| zaspančkaj sladku."—"Frenk za kua pa nis prec povedu tku, pa b'|
Janez: Golfam in golfam pa tu di buge ime dam pa se zgliha.
Gospod: Dobro, Janez ali neveš da bog Teje dao in hudič Te bo vzelt
Janez: Prav dobro. Puprej ku-ker je mugoče.
Pej, korpo debako, za pokoduro je pa dobu: Tristu devet in deve-
te biu prec zastopu. — "Sej.,	.	.
veš. . .» pri tem je pa mene tku11r8, t .<ln'.odpu«kov, fraj_K1fkarto
smeh zagnou, d' am mogn glaš s
du nebes in dolar za ustupnino. V
piram kar na bara po«taut in j,|Pryo vrMo, eetrti aedeš na Štiri
odrint, ker «m «e bavu ,d' b> m.|^f"'!"^ ~ * »,r,"n0Jen0 spoznal. Sej veš sodruh redahter,
d' m' je blo pr src hudu, k' sm mogu pir p'st't in se zgub't meh ta druge 1'di. Od tam sm ja mah-nu nagliha na tanepodn. Pred'n sm gor Sou sm se en park rat pogledou gor pa dol, če sm or'nk spucan. Veš sodruh redahter use
kumedjo, tragajffro na večne čase, Amen.
Krist Ribežn iz Tpave pl.Ploskič.
Z raj že.
Prlub Jaka :— Mislem, do m* na boš zameru,
je blu dob'r, sam na vesti ni blo če Ti po taku dougom cajt še le o'bene ketne, na mašn pa n*bnga zdej pišem, k' sem svojo oblubo diamanta. K* sm opažu, d' nism prlomu, še pred dvema let, k' ta prau človk, k* nimam prek prs sva se zmenila, de Ti bom pisou zlate žlajdre, sm prv'č sklenu, d' vsak mesc enkret enihiu. Ue pa na grem na tancpod'n, d1 se bom jest moje razmere popišem koko rajš usedu h k'kšen velik drušn,lse mi je v tem cajt godil, jest do-k' pa pridem v naš logar,, bom pa I ber sem d' ne boč čist nč but in
vem kevdri držsla mitengo, sva se dogovorila d' greva na West, zatu sm jest prec drug dan od-rsjžov preke Nebrssk skoz Vsjo-mink na Koloredo. Ti s' pa reku, d' greš po druh stran. Jest sm mislu d' v Kolored prideva šur skup, zatu sm te iskov po vseh ta večh mestih, Teb® pa le nej blu nekjer. Pol sm se podau pa v tiste hribe, k' je smerain sneg sm se pa v tish gorah taku zgubu, d' neseni mogu več naprej ne nazaj. Na rhu j ine je pa mel k' srn zašu med vukove pa medvede, k' so me lovil štir dni skep, taku d' nazadne sni biu že tku vpehan, d' sm mislu d' bom od straha vmaru. Kar pofrcigam mejhno lukno pod eno škalo, pa jo flink smuknem not. Veš Jaka, taku sm biu urn takret, pa b' blu skorej že pre-pozn, me je že zagrabu en kosma-tinc za peta ,in mi jo odtrgou od šuhe. Tu je dobr d' sm šou z glavo naprej, če b' biu pa z nogam naprej v lukno lezu, z' bla pa glava šla. Pol sm biu pa preskrb, zatu k' je bla zverina vsa taku velika d' nej mogla not. Blu jo je pa tulk d' ne znam d' tku velik štet, pa če sm prou osem šul zde-lov. Tam not so me vahtal cele tri mesce, d' nesm mogu vn. Še dobr d' sm imu seboj dost prest pa šunke, d' m' nej blu treba od glada umrt. Pol je pa k sreč en zaje tam mom prletu, je pa vsa zverina ubrala za niin. Se vej zaje je pa tud urneh nog ih je pa tku delč odpelov, k' je zver pršla nazaj, sm biu pa tud tulk, d' sm kapo v lukn pustu, d' jo je zveri na vidla d' je mislla d' sm še not, d' spim. Zatu mislm d' me zver še zdej čaka pred lukno. Druh kedn sm pršou pa na drugem kraj Mon tane vn s tis hribov, pa kar na tajze pa v ist. Pa se nesm prej u stavu ko v Špieburg. Ko nesm mou nč na glau, sm pa šuh sezu sm en fuzetl dau na glavo, pa je blu gut če prou ni blu kape.
Špieburg je lep mest, pa tud fajn ldje sa tam. Zmaram naprav ja kaka veselica za kranjsko cerku. Nej prov doug so jo spet napravi, pa se je tud dobr obnes la, tist človek pa k' je biu za ka sirja, k' je jemu ves profit shra jen, je pa čez nekaj dni bastov. Prav de sa ga raubari obkral. Tu bo velika škoda za fajmoštra, k' je mislu, d' bo prou fajn spadl von zajn, zdej pa še ne bo dobiu tulk, d' b' s' en frakel šnopca mogu kupt, k' ga tku rad pije.
Vidiš Jaka kolk sm že jest prehodu pa poskusu kar se nesva vidla. Ti pa Ipu v logari v Willow Springs ležiš ,pa dobr piješ, pa ješ, pa po Želet, d' Toneta pa Janeza na fulaš za kak petak, pa se jsm jh jest že tud, pa jh še bom, dobr d' sta tku zabita d' jh čta dat, no pa sej jh lohk data, k' jh mata dost, k' jima jh tist velk grenški znosnja na kup.
Well Jaka, do8t maš za enkret. Druga rajža Ti bom pa pisou, kot sm še po drgot hodu in kaj vse sm doživu. Atresa Ti pa n'meo-rem da zdej, k' ne vem genau, kje se born ustavu. V enem takem mest najbrš, k' sa kransk gaspud. To pa ne vem če v Barber Tovn, al Klivelnd, al Sprink Filt, al Kalu Met al pa v Želet pri Kran-skem Janez. Ti kraji se m' narbol dopadejo, zatu k* kransk gaspudi narbol znajo spovnovat božjo zapoved tisto k' prau: Lub svojga bližnga kakr sain sebe. Ti gaspudi pa res lubja svojga bližnga,
namreč Kuharco. Tista je jh nar-bližna, k' zna dobr kuhat, druh
pa pr' nh nej nobeden nč vreden, drgač če ma dost copakov v ne-govo nikdar povno bisago da.— Data ol! Well pa gud baj Jaka!
Tvoj J ur Levliga.
je
— Sodišče Združenih držav
obdolžilo približno 40 uradnikov in članov od "Structural Iron Workers", da so nepostavnim potom transportirali dinainit v druge države v uniji. Obtoženci so bili postavljeni pred sodišče v Indianapolisu, in tudi vsled tega kriminalnega zločina obsojeni v ječo. Sedaj pa poglejmo in pre mišljujmo. Wadell-Mahon agen tura is New York City jc v imenu miru in reda poslala na tisoče o boroženih in profesionalnih prete pačev v Michigan, da ubijajo štrajk a rje in varujejo sveto last nino gospodov kapitalistov. Bald-win-Feltz agentura pa je trans-portirala brzostrelne puške iz West Virginia v Colorado, da kar na debelo postrele štrajkarje, njihove žene in deco. Zakaj "Uncle Sam" ne postavi teh rojenih mo rilcev pred sodišče. Zakaj T
3
80DRU011
Vsak socialist bi moral naro& ti "PROLETARCA," kajti list ii vi samo od svojih narodnikrv.
Vsak socialist bi moral iiritl "PROLETARCA", kajti to je prva naloga naše stranke.
Vsak socialist bi moral točne plačati naročnino sa "PROLETARCA," ker ls na U način i samore osigurati napredek naSa ms Ista.
Prebitek hrane.
Velika zmota je misliti, da Čim več použijemo, tem več koristi ima telo od tega. Telo more prebaviti le omejeno količino hrsne, ki je rasličns pri vsakem posa mezniku, in preostanek je brez vrednosti. Ta neprebavljena tva rina jr strupena in če preide v kri, perazdeli svoj strup živčevju. Neobhodno porebno je, da se je iznebimo, bržko zapazimo kako nerednost v prebavi hrane, kakor so sapeka, zlatenica, kolcanje izguba slasti in moči. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je zdravilo, ki vam je potrebno. Izčisti vam telo in prepreči mno gotero resno bolezen. Prav dobro je v neprilikah želodca in drobja. V lekarnah. Jos. Triner, izdelo-vatelj, 1333—1339 S. Ashland ave. Chicago, 111. Po težkem telesnem gibanju nadrgnite svoje telo s Trinerjevim linimentom. Adv.
MODERNA GOSTILNA, kjer se toči sveže Duluth Moose & Rex pivo. Skubic in Oražem, lastnika. (5m)	Aurora, Minn.
ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4184
2348 Blue Islnad Ave.
Chicago, 111.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen sdrsvnik.
Ursduje od 10—12 predpoldn« in od 7—9 zvečer. V sredo in ne deljo večer neursduje. Tel. Cansl 47«.
1842 So. Ashland ar*. Tel. residence: Lawndale 893#.
POZOR ROJAKI!
Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavlja-nje in čiščenje zemlje in druge vabljive pretveze katerih sploh ne morejo in ne nameravajo spolniti. Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis semlje, kraja, kupnih pogojev, mapo isključno samo slovenske far-marske naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima že mnogo rojakov kupljeni svet in jih je že lepo število naseljenih. Tam je «vet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke, ravno tako raznovrstno sadje in vinsko trto. Ta svet se nahaja tik prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, želesniike postaje in mnogo drugih podjetji.
Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno postre-žen dobiti dober in rodoviten kos semlje v zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. Mantel, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančne informacije in mapo tamošnje slovenske farmarsKe naselbine, predno greste kam drugam svet gledati in po nepotrebnem čas in denar tratiti.
Zapeka,
neprebava, slaba prebava, otrpla letra.
in enake prebavne nepri-like se lahko hitro odpravijo, ako se pravočasno rabi
Severov
Zivljenski I balzam
L
i BOLEČINE V HRBTU,
I
(Severa'« Balsam of Life) Viako se Priporoča ae za slabokrvne, stare in slabotne, ljudi okrevance in kot dragoceni pripomoček za zdravljenje ponavljajoče mrzlice. Cena 75 centov.
krajevni revmatizem, bolečine v bokih, nevralgijs, prehladi, vnetje prane mrene, okorelost in krči se hitro vdajo zgodnji rabi
!
carl strover
Aftoroey at Law
ImmUmm m aaak aailUik
iiiivpi si vtsi ivsivsia.
&peciali8t za toibe v odškodninskih zadevah.
St. sobe 1009
13) MfASlINGTON STREET.
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 8980
TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočižče in restavracijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse.
IG. KUŠLJAN
229- lat A v*. MILWAUKEE, WIA
M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwankee, Wis.
PRODAJA ft 17 KAR TE. Pošilja denar po poiti ln brsojav-
no. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ees. in kr. konzulatu. EDINA HRVAftKO — SLOVES SKO — SRBSKA AGENCIJA.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodo vice, mineralne vode In rasnih neopojnffa pijač. 1887 So. Pisk St. Tel. Cansl 1409
Vprašajte lekarnarja za Severo-va zdravila. Ako jih nima lekarnar v zalogi, naročijta jih od na«.
W. F. Severa Co.
CEDAR PAPIDS. IOWA
E. BACHMAN
1719 S. Centre Ave., Chicago, m.
je največja československa delavnica zastav, znakov, čepic in vseh društvenih potrebščin.
Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik, ki ga Vam pošljem — popolnoma zastonj.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. 5.
valk sa natraaj« Uli—I
tn
pretakava brasplaia«—pla teti ja la adravila 1984 Blua Ialaatf At*, Oklcafa Uradsja ad 1 de S pa pel.; *d 7 Sa t avačar. Isvaa Cbiaaf« ftivati balarki aaj piiaja alevaaak«.
Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnino, obrnite »e na naa!
A. J. TERBOVEC * 00. P .0. Box 25, Denver, Colo.
O
spolnosti«
Ilustrirana ldaja, obsegajoča 320 strani.
Pove vae o spolnem vprašanju; kaj bi moral vedeti mlad mož in mlado dekle, mlada ¿ena in mlad soprog in vsi drugi
potrebujojo vede o zakonih, ki vladajo spolno življenje. Čiste resnice spolnega življenja, naslanjajoče se na srečno zakonsko življenja. "Skrivnosti" moitva in ženstva; spolno izrabljenost, družabno zlo, bolezni itd.
Ta izdaja je ena najboljših, kar se jih je še izdalo nn podlagi apolne higi-jene. Neprecenljivo navodilo onim, ki so pripravljeni sprejeti resnična navodila.
Ta knjiga uči strežnice, pridigarje, doktorje, pravnike, učitelje in vse druge, mlade in stare, kaj morajo vedeti o spolnih vprašanjih. Spisal Wlnfleld Scott Hall, Ph., M. D. (Llpsko). Kaj pravijo Usti:
"Naravno in korektno", Chicago Tribune. "Pravilno in popolno", Philadelphia Press. "Knjiga znanstva", Philadelpphin Ledger. The New York World pravi: "Čiste resnice, katere bi morali vedeti vsi, da preprečimo zla".
Ta knjiga velja samo $1.00. Denar ali Money Order ter JOc za pokritje poštnine.
MIAMI PUBLISH IN O COMPANY, Dayton, Ohio.
AVSTRO-AMERIKANSKA Črta.
NIZKE CEN».
Velike sgodnostlt
električna luč, icvratna knhinja, viae zaatonj, kabine tratjifa razpreda na pamikn
Sledeči parniki odplujejo ob 3 u/i popoldan iz New Yorka:
Za v a« informacij« ac obrnit« nn glavn« zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
fin'l Ad's. 2 WuklHtH St., Nn Tut.
ali pa na drnfa nradne zastopnik« v Zdrmianih državah in Canndi.
POZOR! SLOVENCU POZOR)
8ALOON
s modernim kerUlUes SvaSa pivo ▼ eodftkik in ia drag« raanormtae pija«« tm Potniki dob«
ta
te dragica
MARTIN POTOK AR,
1625 So. Racine Ave. Chicago.
LOUIS RABSEL
moderno urejen anlun
II 411 IRA RS Ali., IEIISHA, Vit
Telefon 1199
«JOS. A. FISHER
Baffst
Im« nn map«)«fo venkovratno plv«. vin«, ssMdkn, Ltd.
Izvrstni pro-tor an «krapčUo. 3700 W. seth »t,	OMcago, DL
Tel. Lawadal« 17S1
joe polovich
do d«nes najmodernejši
KROJAČ
roj« zlit
med tem, ko vi čakate.
3129 Broadway, SI. Loals,
dela cb!eke finih krojev po »elo zmernih cenah. Obleke zlika takoj aproti
BELL PHONE 131SJ FlSK
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Batler Si. Plttstorgh, Pa.
RAVNOKAR JE IZ&LA KNJnŽICA 'Katoliška cerkev in socializem.'
Knjižica obsega 52 strani. Ko* mad lOc. Socialistični klubi in posamezniki, ki naroče nad 25 komadov dobe 50 proč. popusta Naroča se pri upravništvu Proletarca.
VVaino upražanjel
JQ Q mi opravi
*qb*(j« iS M|C»n»jt

Konzularne,/^
-^rZmmt
vojaSk i/it*/107 hm«« m.
^aiihraukee.m
Iz polja moderne vede.
ODLOMKI OCENE IZ "NAÄIH ZAPISKOV" O ABDITOVI KNJIGI "SOCIALNI PROBLEMI M
(Konee.)
Abditus je razdelil svojo knjigo na dva dela. fte v prvem delu
—	kultura in socializem — govori o kulturnem boju. Zdi se mi pa, da ta razmotrivanja sodijo že v drugi del.
Za na« slovenske socialiste je bil pravzaprav že od začetka socialističnega pokreta na Slovenskem problem prav posebne vrste, kako naj si tolmačimo besedo programa soe. dem. strauke, češ, vera je privatna stvar. Ta problem pravzaprav pri na« ni nikoli miroval. Sicer pa tudi drugod ni bilo drugače: spomnimo se na veliko delo K. Kautskega in debato, ki se je vnela o njeni!
Ločiti je bilo strogo treba pojme — cerkev, vera, verstvo* Ker pa cerkev in njeni oficielni repre-zentanti, duhovniki, najraje vse skupaj pomešajo in istovetijo je čisto naravno, da se je tudi na nasprotni strani v boju metalo vse troje v isti koš. Kdor je odklanjal eno, je mislil, da mora tudi drugo pobijati. Te potrebe pa ni bilo in je ni. In je bo Čimdalje manj, ker je vedno manj tistih sodrugov, ki so postali socialisti zgolj zato, ker so videli v soc. dem. stranki najboljšo nasprotnico klerikalizma. Takih nezado-voljnežev s krotkim in hinavskim protiklerikalizmom liberalizma ni smo bili nikoli veseli v stranki; povzročali so le nejasnost v političnem in kulturnem njenem življenju in vsled tega zgago.
Zadnja podobna zmešnjava se je pojavila zarad nastopa t. «v. svobodne misli na Slovenskem. Naravnost potrebno je bilo, da je Abditus pojme v naši javnosti nekoliko razbistril. Odločno se je postavil proti onim, ki zahtevajo za programni stavek "vera je privatna stvar" razlago v smislu: soc. demokrat mora biti proti veri in verstvu iz principa.
Samoobsebi je umevno, da, kdor se zapiše socialni demokraciji, je navadno v tistem razdoblju kaj malo veren, da je hud sovražnik cerkve in duhovstva. Učil se je že izza mladih let — bolj pobožne vzgoje ni nikjer kot na Slovenskem: kako torej, da nimamo še nobenega oficielnega svetnika?
—	da je vse, kar je na svetu, delo božje previdnosti. Beda in siromaštvo sta mu pa omajala to vero, osobito, ko je spoznal, da je pravzaprav le siromak delavec obsojen v to, da je suženj vse svoje življenje, in da drugi, ki se ne trudijo in ne delajo, vživajo najlepši sad krvavih njegovih žuljev. Zdvojil je pod težo zatiranja nad božjo pravičnostjo in polastila se ga je želja, da si ustvari na tem svetu, v tem življenju raj in nebesa. Združil se je z enako mislečimi. To je storil tem lažje, ker je videl, da je bila oficielna cerkev vedno le na tsrani tistih, ki so imeli v rokah vlado in moč, ter da je imela za siromaka le tolažil ne besede, da dobi plačilo za svoje trpljenje na drugem svetu In še to plačilo mu je bilo obljubljeno le kondicionalno.
Učili so ga, da je cerkev isto kot vera, duhovnik isto kot cerkev, in vse to isto kot verstvo. Spoznal je pa, da je eno izmed tega trojega prav pogosto malo vredno, da mu je naravnost nasprotno, — pa je zavrgel vse skupaj. Ni ga torej socialna demokracija pripravila ob vero in pobožnost, ampak ubil mu jo je obstoječi družabni red, ki ga je izsesaval; in še le potem se je zatekel v socialno demokracijo, kjer je upal, da najde pomoč. Pribiti je treba, da torej ni v bistvu socialne demokracije, da svojim pristašem vero izpodkopuje. S tem gotovo ne bi pospeševala interesov razreda, ki ga zastopa pač pa bi to bila voda na mlin onih, ki so doslej še kolikor toliko v boju s cerkvijo zaradi svojih gmotnih koristi, to je, buržoazije. Domnevam celo, da bo "sčasoma socialna demokracija u-videla nujnost, da di svojim pristašem izgubljeno vero zopet nazaj; kajti človek, dober človek, kakršnega hoče aocializem imeti, potrebuje vere, ravno ker on ni ■«olj groba materija —- in princip, da je vera privatna stvar, te-
mu stremljenju ne bo nasprotoval. S tem pa ni rečeno, da se u-pelje propaganda za kakšno posebno socialistično cerkev in hierarhijo.
Abditus povdarja, da je tendenca svobodne misli kapitalistična. Dokazuje to z izgledi iz francoskega kulturnega boja Lahko bi jih bil vzel tudi iz Nemčije. Lahko bi jih dostavil še iz Portugalskega. Dobil bi jih pa tudi na Slovenskem. In sicer: Klerializem smatra na Slovenskem sedaj za svojega najhujšega nasprotnika liberalno stranko. Ponovno smo že imeli priliko naglašati, da to nasprotstvo ni morda načelno marveč tla se tiče zgolj umazanih materielnili koristi, ki jih hoče iztrgati klerikalizeni pristašem liberalizma, oziroma liberalizem pristalem klerikalizma.
Kadar pa naj bi privlo do boja za načela, slovenski liberalizem raje vzame v roke ro-žeukrauc nego ineč. Načelnega boja med liberalizmom in kleri-kalizmom na Slovenskem zatorej sploh še ni bilo in ga ne bo: tak boj nastane morda proti socialni demokraciji. Ves kulturni boj nad liberalci in klerikalci pa se omejuje na boj za čisto nekulturne materielnc interese. Če bi so v takšen boj socialna demokracija vmešavala, bi bodisi te ali one stranke koristi pospeševala, prav gotovo pa bi zapostavljala svoje. Kulturnega boja radi vere in verstva na Slovenskem stikalna demokracija torej ne bo pospeševala, nikar pa še sama bojevala. Vsaj v doglednom času ne! Za sedaj so nujnejše stvari na vrsti! Aktualne in strogo praktične. — Ko smo izpodbijali razne predsodke, ukoreninjene v naši javnosti proti socializmu in socialni demokraciji, smo naleteli tudi na problem ki se da pravzaprav enostavno razluačiti, daai ac zastavlja kljub temu iznova dannadan. Zakaj je taksna razlika v vseh o-zirih med poljedelsko produkcijo in njenimi producenti pa med industrijsko produkcijo in njenimi producenti? Zopet problem, ki je na dnevnem redu po vsem svetu! Zakaj ni mogoče pridobiti kmečkega prebivalstva za socialistično misel — ali vsaj, zakaj je kmečko prebivalstvo tako malo dostopno propagandi za socializem. Toliko poizkusov je že bilo — uspehi pa so le še minimalni. Ali je res poljedelsko ljudstvo toliko bolj konservativno od fabriškega delavstva ?
Meni se zdi, da je treba predvsem vzrokov, iz katerih izvira ta konservativnost, —če irtenimo, da je ona res glavna ovira razširjanju socializma med kmečkim prebivalstvom. Po mojem mnenju je najgloblji vzrok v zupanju do zemlje in njene plodovitosti in pa v nemobilnosti posesti in lastnine zemlje.
Nekaterim je žal, da med poljedelskim ljudstvom ni mogoča socialistična propaganda na tak način, kakor med industrialnimi in fabriškimi delavci. Ne vem, zakaj naj bi mi bilo žal. Če vidim, da se je anslogni poizkus Že neštetokrat izjalovil, se raje pobri-nein, tla najdem uovo pot, po kateri se mi morda — če tudi ne naravnost — vendarle posreči, da dosežem svoj cilj.
Navadno so prezirali ali vsaj o-malovaževali dejstvo, kadar so se pritoževali radi težavne propagande socialistične misli na kmetih, da so življenski pogoji indu-strialnega delavstva po v se drugačni nego kmečkega. Psi nas je vsaj tako, da nam reprezentira »u-dustrialni delavec moderno dobo, w poljedelski pa ono, v kateri so na-u ši predniki živeli par sto let. Ali je mogoče združiti propagando za socializem med temi in onimi iu jo vršiti hkratu? Jasno je, da to ne more roditi uspeha. Kar velja za tovarno, ne velja vselej tudi za obdelovanje zemlje, čeravno stojita kmečki in industrialni delavec dandanes pred istim mogočnim nasprotnikom, — pred vrllkapi-talistom. Dvomim, da bi zadoščal ta moment da je sovražnik skupen, zato, da bi čete kmečkega prebivalstva in industrialnega delavstva ostale trajno strnjene. Treba še poskrbeti, tla bodo oba sloja vezali tesnejši interesi. Seveda se to ne more zgoditi hipoma, marveč šele tekom dolgih dob. Te dobe pa bodo teiu krajše čim bohotnejši bo razmah kapitalističnega načina produkcije. Kapitalizem je nenasiten, razteza svoje pohlepne roke na čimdalje širše sfere in dobiva poti svojo o-blast tudi že nepremično zemljo. Oblike modernega trgovstva, obrata in prometa postajajo tako ra-finirane in gibčne, da zemlja postaja mobilna, da ni več nepremičnina, ampak premičnina. Brž ko se vrednost in cena zemlje dasta prenašati v oblikah, v katerih so jima dostopne borze, je takore-koč irelevantno, ali cenim kmečko bogastvo po oralih ali po sto takih, t j. prostorne dimenzije kmečkega premoženja niso več nobena ovira, da se ne bi z njim svobodno tržilo, kakor se trži z vsemi premičnimi stvarmi. Kapitalizem je torej vsaj deloma že zabrisal razliko trgovanja in obratovanja med imobilijami in mobilijami. In čimbolj se ta proces industrisliza-cije in komercializacije poljedelstva dovršuje in izpopolnjuje, tem lažji postaja prehod od kmečke konservativnosti k industrialni gibčnosti, — od kmečke trdnosti in vztrajnosti k industrialni negotovosti in odvisnosti. Kapitalizem torej izpotlmika tla kmečkemu gospodarstvu, on peha kmeta na trg svobodne in neomejene
konkurence--in pripravlja
polagoma, a vedno hitreje teren za socialistično propagando. Naš kmet se ne bo niti zavedel, pa bo že stal v vrstah modernega pro-letariata, ker drugod ne bo zanj prostora; zakaj kapitalizem deli
človeštvo le na dva dela — na siromašni proletariat iu bogato podjetništvo.
Sicer pa si je treba predočeva-ti, da je propaganda socialistične misli meti industrialtiiiu delavstvom zato našla takšen uspeh, ker je bilo čustvovanje in mišljenje tega delavstva in njegov socialni položaj že vse pripravilo. Bržko bo kmečki delavec prišel do iste stopinje, tudi 011 ne bo mogel tej misli odoleti.
lil še to [ Če se spotikamo nad počasnim prodiranjem socialistične ideje med kmečkim ljudstvom, koliko btdj bi se morali šele čuditi, tla se inteligence tako malo prime. Koliko časa traja, prodno so posameznik v inteligenčni masi zave, kam sodi socialno, politično in kulturno! Abditus jo temu problemu posvetil tudi svojo pozornost, zlasti ko govori o socializmu in mladini, dijaštvu, pa o političnih mislih naših slovenskih 'mladih'. I)a jo bilo potrebno, govoriti o tem problemu, so jo zopet pokazalo ravno pri ocenah o Abdi-tovi knjigi.
POTOVANJE v SIARO DOMOVINO P010M
Kasparjeve Državne Banke
|e aa|eeae|f in salboll sigurne.
ZASTONJ
4 • LONDON TANGO'' OVRATNICA, EVELYN THAW" ZAPESTNICA
Ta dva krniina komada nosijo new-jorftke dame ter ao takorekoč nore na nja; pozlačena ita elegantno in mično in se ju bode razveselila vsaka ženska, pa naj bode stara ali mlada. Zelo moderna in pozornodt vzbujujoča.
Nafia prosta ponudba. Mi oglašamo Spearment žvečilni gum ter hočemo, da
imate vi eno teh ikatelj v vaiem domu. Ta gum osladi sapo, obeli zobe ter po maga prebavljanju; vas pokrepča ter je povsod priljubljen. Vsakemu, kteri nam počlje 50c in 10c za pokritje pošt-nine, bodemo poslali eno ikatljo tegn guma, v kateri je 20 5centnih komadov Spearmint guma ter dodali fte elegantno "Tango" ovratnico in "Evelyn Thaw" zapestnico popolnoma prosto.
Ta ponudba je samo za kratek čas.— Ne več kot dvoje naročil eni in isti osebi. Prodajalci na drobno ne smejo iprejeti te ponudbe.
UB1TKD BALES COMP AKT
P. O. Box 101 Dayton. Oblo.
Naselniaka dražba "Ilirija" FARME.
Od tri do pet milj od mesta Merrill v Lincoln Co., ki šteje o-krog 15.000 prebivalcev in ima veliko industrijo, se razprostira rodoviten valovit svet, ki je odločen za slovenske farme. Skoz ta svet vodita dve železniški progi in tri okrajne ceste in teče več potokov. Zraven teče reka Wisconsin river". Ta zemlja se za se daj še prodaja po 12 do 16 dolar jev aker, kakor je les na katerem delu. Plačilni pogoji lahki. Kdor se zanima, naj piše po pojasnilo Vsaki dobi natančne podrobnosti da je tako na jasnem predno izda denar za dolge vožnje. Mi ne po šiljamo nobenih knjig ali podob Pojasnila samo pismeno ali za bliž nje ustmeno pri
Iliria Colonization Co., 616 N. 9th St. Sheboygan, Wis
Neža parobrodna poalovnica je največja na Zspadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Sifkarte prodajamo pe ko m pa ni I» klh cenaä.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA
Kaspar Državna Banka kupu|e In prodala In Eamen|u)e denar vseh drža?
sveta. — Pri Kasparjevi Državni banki se isplača za K6 $1, biu odbitka. -
Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daie obresti. — Slovenci poetre-ftenl v slovenskem |ezlku. — Banka ima 16,118,821.66 premoženja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave.,
chicago ILLINOIS
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chicago.
KAPITAL $500,000.00 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
Naše podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Housa" čikaških bank torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge postne hranilnice Zdr. držav. Zvrtaje tudi denarni promet S. N P J Urad ne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in četrtek je banka odprta do 9 ure zvečer.
Denar vložen v nažo banko nosi tri procente. Bodite uvejereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkauosno.
Conemaugh Deposit Bank
— ^	.-.-x ----- ^
54 MAIN STR.	C0NEMAUCI, PA.
Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne uloge plačamo 4% obresti
-:- S. D. P. Z. ima svoje novce v tej banki. -:-
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER blagajnik.
5 pristnih pijač, in to so:
Kranjski Bzlajevec, flUvevtc, Troplnovec, Grenko Vino ia Highlife Bi t ta rs. Moja trrdka ja prva ia edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnost is Kranjakega. Naročite si poskustni zaboj, koliko steklenis in katere pijače hočete, samo da bo eden saboj, 12 steklenic. Moje cene so nižje nego kjerkoli drugje, ker mi al treba plačevati drazih agentov. Prodajam samo na debelo. Piiite po cenik.
A. HORVVAT,
600 N. Chicago, St., Joliet, BL
>«000»MII<IM##»WMMtHH»lll##M»fWWWW» >
Edini slovenski pogrebnik jj
MARTIN BARETINČIČ
S24 BROAD STREET	TEL. 147S	JOHNSTOWN, PA.
Splošno kreditno	§
društvo v Ljubljani	|
registrovana zadruga z omejeno zavezo	||
- - obrestuje —----HEE
hranilne vloge po 596	|
od dne vloge do dne dviga. Rentnl davek plača zavod
s a m.
Sprejema vloge V tekočem računu v zvevi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Dovoljuje poso|lla svojim ¿lanom proti zadostnemu poroštvu. Trgovcem, obrtnikom in zadrugam, ki postanejo ¿lani, se eskomptujejo menice in vnov¿ujejo fakture.
Posredovalni zastopnik za Zed. države Severne Amerike
Frank Retrleli,
4MI W. Stat S L, Chicago» I1L
Informacij« daje bezplačno. Pismu je priložiti le za 2c pošt. znamko.
»iiiiiiiim^
V presnj ill letih
"N
TRINCRS
Of
bitter-wine
»«ixt. «v»
horké víno
Velikokrat slišimo, kako so naii pradedje živeli in kako so bili zdravi, živeli so vedno po zahtevah narsrve in brez vsake razkošnosti. Absolutno nemogoče pa je za ljudi, ki žive v mestih, da bi jim dalo tako življenje zadovoljstvo. Nenavadno življenje, kakor primankljaj svežega zraka in solnčne svetlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, da moramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdržati naše prebavne organe pri pravem delovanju- Kot tako zdravilo je dobro poznano
Trinerjovo zdravilno grenko vino.
Prvi učinek tega zdravila je, da oči» sti vse zaostale tvarine, ki ne bi smele biti tam, posebno ostanke neprebavljene hrane, ki so se vstsvili v drobu. Ti stari ostanki jedil zastrupljajo celi ži* vot. Drugo sredstvo je, ojaČiti notranje organe in tako preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočamo nadaljšo n* porabo tega zdravila.
V bolezni želodca
V	bolezni |eter
V	bolezni čreves|a
To zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sicer zsto, ker prinaia pomoč. Ravnotako je v raznih drugih slučajih, kot pri zapeki, nervoznosti, slabosti, bolečinah in njedi, bledi in rumeni barvi kože, sgubi moči, lenem životu, zgubi apetita in izgubi spanca.
DOBI SE V LEKARNAH.
JOS. TRINER
Uvaievalec In Izvalelavec.
13)3-13» So. AsUmd Ave.	Ckkago. DL
fRIMRRJHV LINIMKMT je precej močno zdravilo, lahko se tfs poaeAa oljk.ni« oljem. Večkrat se pripeti, *a bolečine ▼ »dih, sklepik ia milicah prenehajo le pri prvi «porabi. Imejte ia vedno doma pri rokah, ds je lahko takoj raMte, ako je treba.
48484891485353534823534823532348485348235323482353235353232348232353025353
4890485348484853235353485353485323484848484853534853484853