Poitnina pavlalirana
MAMI DBAVEC
Naročnina znaša:
C dostavllanlem nu dom ali po pofitl K 10'— mesečno.
Četrtletno K 30'—. so pride naročnik sam v upravnIStvo po list: Me-sečno K 9'50. — lnseratl po dogovoru.
Političen list.
List izhaja vsak delavnik popoldne.
Posamezna Številka stane 60 vin.
(JrednlStvo in uprava t
Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.)
Telefon uredništva St. 276, uprave St. 24.
Leto III.
Maribor, sobota 14. avgusta 1920.
Št. 180.
Velika železniška nesreča v Pesnici.
Trije mrtvi, več ranjenih. — Vladna kriza rešena. — Nova ministrska lista se sestavi še danes.
Danes ob 20. url predava v Narodnem domu voditelj tržaških Slovencev dr. Josip Wi/fan o
jadranskem vprašanju.
Udeležite se ga v obilnem številu!
Ententa, Čehi in boi zaTešin.
Ententa je torej pred plebiscitom razdelila Tešinsko med Čehe in Poljake. Boj za Tešin je bil na obeh straneh velikanski, tako, da je prišlo med Čehi in Poljaki ponovno do krvoprelitja. Kako velikopotezno stvarno in samozavestno so vedli Čehi ta boj nam kaže med drugim tudi pismo, ki ga je poslal o priliki tega boja znani češki politik in duševni vodja češke zunanje politike, dr. Karl Krama? francoskemu ministrskemu predsedniku mirovne konference, Klemen-c e a u j u.
Našim čitateljem gotovo ustrežemo, če objavimo kratek odlomek iz tega pisma ravno ob času zborovanja naše delimltacijske komisije v Mariboru.
Dr. Krama? je med drugim pisal:
»Gospod prezident! V češko-poljskem sporu češki narod ne more videti narodo-
Ujetnik v Vatikanu.
VI.
»Ti si Peter, skala, in na to skalo bom zidal svojo cerkev«. Ta evangeljski izrek fundament, pod katerim stoji vsa stavba nokatol ; ie cerkve. Zakaj pocj katerim ? da se ven,ji na fundamentu in ne narobe, •s je. Toda 'em slučaju je tudi res, da >ji stvar narobe, Rimokatoliška cerkev je bistvu taka kot je danes že stala, ko se je araj omenjeni fundament Sv. P(.tra §e ie stavil nad cerkvijo in zašel tudi v evan-lij. Ali pa je vse drugo kar stoji o Petru evangelijih brez fundamenta — falzifikat.
Peter, recte Simon, je bil oženjen, neuk prost ribič, ko je postal Jezusov učenec’ teli smo že v prejšnjih odstavkih, kako ga Jezus zavrnil: Poberi se od mene, Satan, >i mi v pohujšanje! Naravnost pa nas jpne nravi značaj Petra ob najhujši uri :usovi, ko je bil sojen in križan. Edino' trovo delo ob tem ooločilnem času je bilo,1 je v trenutku, ko so Jezusa prijeli, z me-n odsekal uho hlapcu velikega duhovna.
pisnih odlomkov. Priznava si, da bodo ostale zadevno politiko. Mi Čehi pa smo bili ne* v tem oziru vedno negotovosti. Ampak češki varni sovražniki pangermanskih načrtov, mi narod ve, da je spadalo to ozemlje že nad smo bili ovira nemške združitve in zato so 600 let češki kroni, da je bilo češko, da so/osredotočili proti nam vse moči na naj-
tešinski arhivi češki, da ljudstvo moli in poje v cerkvi v svoji stari moravščini in nič mu ni tako mučno, kakor zgodovina germanizacije vojvodine Tešin.
Ve tudi, zakaj je bil ubogi češki narod germaniziran in poloniziran, zakaj so se združili proti njemu vsi, ki so imeli v svojih rokah politično in gospodarsko moč: dunajska vlada, cerkev pod vodstvom vratislov-skega škofa in protestantska cerkev pod vodstvom najhujšega germanizatorja, nad vojvode Friderika in aristokracija, lastnica premogokopov.
Sklenili so z vsemi silami Šlezijo po nemčiti, da bi zbližali Nemce pruske in avstrijske Šlezije in bili tako združeni severni Nemci z južnimi čez Šlezijo in Moravo. Ho teli so odtrgati Čehe iz Češke in tako ustva riti homogeno nemško mašo in s tem izpolniti pangermanske načrte.
Polonizirali pa so zato, ker je bilo od narodeli narod, ki ni imel trdne in globoke narodne zavesti, lažje germanizirati.
Ostali Poljaki so vedno podpirali dunajske načrte do vrešenske afere, tudi to
Toda ko je njegov Učenik, Jezus stal pred ?ilatom in spreiel svojo smrtno obsodbo, ga e Peter zunaj pri ognju med stražo stoječ rikrat zaporedoma zatajil, češ, »ne poznam ega človeka«. In ni ga bilo, ko je Jezus u-miral na križu, kjer bi bil moral biti navzoč, da sprejme od svojega Učenika in Gospoda zadnja sporočila, če bi ga bil Jezus res kdaj postavil za svojega naslednika. Tu pri križu in ob smrti najdemo samo učenca, o katerem evangelij pripoveduje, da ga je Jezus najbolj ljubil, ki je pri zadnji večerji slonel na Jezusovih prsih, to pa je bil Janez in ne Peter. In umirajoči Nazarečan, kralj Judov je svojo mater izročil Janezu in ne Petru. Peter tudi ni nič vedel, da je Jezus vstal; o tem ga je obvestila še le Marija Magdalena Tedaj še le ie šel pogledat k praznem grobu. Evangelist sam potrjuje, da Peter še takrat ni umel pisma in Jezusovih lastnih besed, da mora Jezus od mrtvih vstati. Da bi bil Jezus sploh komu izročil prvenstvo v namestništvu, to nasprotuje naravnost Jezusovim odgovorom na opetovana vprašanja učencev: Kdo je največji med njimi, rekoč: »Kdor je najmanjši med vami, ta je velik«. Odločilen pa
slabših točkah, najoddaljenejših od Prag«^, od političnega in duševnega središča narodai to je na Šlezijo in Moravo. Zato je odredila vlada leta 1873 v vseh šlezkih ljudskih šolali^ nemški in poljski pouk, namesto nemškega in češkega, kot je bilo to dotedaj.
V	tem boju proti vsenemški nevarnosti ogrožujoči ravno tako nas, kot zaveznike, smo se bojevali sami. Sami smo morali prenašati udarce nemške pesti in nič nam n) bilo tako trpko kot to, ko smo videli, da so zlorabljali proti nam Poljake. Mnogo smo zgubili. Vsakdo ve, da je bila pred 50. leti vojvodina Tešin mnogo bolj češka, kot sedaj. Toda te zgube smo utrpeli za skupno stvaf v tem večnem boju nevarnosti nemškega imperijalizma, v katerem smo zgubili milijone svojih sinov.
Naš češki narod ne more razumeti, da bj ga mogli zavezniki našega ozemlja kaznovati samo za to, ker nismo imeli dovolj moči, obdržati vse svoje narodne postojanke proti nemškemu pritisku in zato, ker se je posrečilo naše ljudi germanizirati in polonizirati
0	dobi, ko so bile proti nam osredotočene
je irenotek, ko je pri zadnji večerji vsem. skupaj izročil isto poslanstvo, rekoč: »Mir vam! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz pošiljam vas. In ko je to rekel, dahne vanje in im veli: Prejmite sv. Duha!« V tem naj-slovesnejšem trenutku bi bila pač prilika, da bi bil Jezus koga izmed učencev izrecno’po-stavil svojim namestnikom, a tega ni storil Zakaj ne?
Zato, ker jim je pred vsem obljubil kot svojega namestnika in voditelja sv. Duha ki ne more delati razlike med posameznimi učenci. No m potem je še en glavni vzrok, oziroma še dva: prvič, ker Jezus ves čas svojega življenja ni postavil nobene cerkve, niti nobene tesneje med seboj vezane bratovščine, ki bi bila potrebovala posebnega voditelja; voditelj za vse vkup je bil določen sv. Duh. Slednji vzrok pa ie bil ta, da je ezus svojim učencem obljubil; da se kmalu zopet povrne z nebes doli k njim na zemljo, a v Jeruzalemu ustanovi svoje tisočletno <raljestvo. Med tem časom bi ga nadomesto-val sv. Duh sam. ,
Iz ravno tega šlednjega razloga samega pa tudi sledi, da Jezus nikdar ni mislil na
vse sile germanizma. (In kaj naj rečemo mi Slovenci? Op. ured.)
Češki narod je upal, da mu bo zmaga entente dovolila rešiti one, ki še niso defini* tivno zgubljeni Bil }e tudi popolnoma upravičen tako upati. On ve, da ne prejema svoje svobode kot nezasluženi dar. Ostal ie qntenti zvest v najtežjih trenutkih, neoziraje se na vse persekucije, na vse kazni in presajanja, katerega je mogel pričakovati v slučaju zmage nemških sii.
Češki narod ni nikdar mislil, da se bo moral kedaj sklicevati na obljube prezidenta WiIsona in gospoda Llovd Georgea, da nikoli ne pozabijo, koliko smo pripomogli k zmagi. (In mi Jugosloveni, zlasti Srbi? Op. ured.) Narod je imel neomajno zaupanje v zaveznike. Sedaj, ko mu hočejo vzeti Šlezijo, tako drago njegovemu srcu, posvečeno z njegovimi solzami in mukami, ta narod ne more razumeti in ne bo nikoli razumel, da
so trije mrtvi in več težko poškodovanih, en to- j Dr. Josip VV.lfan v Mariboru. Včeraj vorni vlak je ves razbit, vozovi ležijo drug preko ie dospel ii Beograda k nam voditelj tržaških
so ravno zavezniki, oni ki mu jemljejo od te Šlezije celo ostanek, katerega mu je pustil pruski Friderik.
V imenu tega češkega naroda, v imenu vsega, kar je pretrpel skozi cela stoletja, da je zabranil Nemcem združitev in s tem obvladanje Evrope, v imenu njegove zvestobe in- žrtev, v imenu pravičnosti, ki naj popravi zločine zagrešene nad tlačenim narodom, — prosim najvišji svet, da bi nam ne jema ozemlja, ki so bila naša stoletja. Najvišji svet naj s svojo odločitvijo ne daje sankcije politiki preganjanja onih, katerim je bil češki nprod vedno največja ovira, na katero je naletel njihov, osvojevalni imperializem.«
Jugoslovenski narod se gotovo lahko pridružuje vsem izvajanjam dr. KramaFa in ie trdno prepričan, da bodo nsše obmejne iq plebiscitne komisije delovale v prospeh opega naroda, ki ga je že od rojstva ubijal nenasiten nemški imperializem. Nam, ki smo majhni in še slabi, a dovolj močni za svo bodno življenje, pa je nenadomestljiv vsak občan in vsak, ludi najneznatnejši košček ljubljene domovine.
Železniška nesreča v Pesnici 3 mrtvi, več ranjenih.
Danes ponoči se je na postaji Pesnica zgodila velika železniška nesreča, katere žrtve
drugega, nekaj jih leži preko ceste v jarku, 4 stroji so popolnoma pokvarjeni.
Nesreča se je zgodila tako: Okrog polu polnoči je na postajo privozil iz Gradca dospel tovorni vlak št. 931. V tem vlaku se je nahajal brzojavni mojster Protin * svojo ženo in otrokom in sicer se je selil iz Gradca v Zidani most Do Št. lija se je vozil v svojem selitvenem vozu, tam pa je dobil povelje od finančnega organa, da naj se premesti v službeni voz, v katerem se je nahajal mariborski železničar Šalomon, ki se je vračal iz Gradca v Maribor.
Tovorni vlak z dvema strojema je na postaji obstSl in pričel posle premikavanja. V to svrho se je razdelil, tako, da je šel en stroj po IV. tiru proti skladišču, drugi del vlaka pa je šel naprej na drugi tir, da se umakne v svrho sestave celega vlaka. Ko se je prvi del pomikal proti skladišču, je dobil od uradnika ukaz, naj
ustanovitev papeštva in njegove cerkve v Rimu, najmanj pa je Peter v prvem času po Jezusovi smrti mislil, da pride sploh kdaj v Rim. V tem času namreč je bila vera, da se Jezus po svojem vnebohodu zopet povrne na zemljo k svojim učencem in da v Jeruzalemu ustanovi tisočletno božje kraljestvo — potem ko se ta svet uniči — tako živa in razširjena med prvimi verniki, da jih je Pavel moral svariti, ker so pričeli že zaz-
se umakne, ker je med tem že prišlo znamenje od tovornega vlaka štev. 87+, ki je prihajal iz Maribora. Ta del vlaka se je res umaknil, a oni drugi del je ostal vkljub znamenjem na tiru. V tem privozi že mariborski tovorni vlak;, ker ni videl luči na predsignalu — ker ni bil razsvetljen — je z navadno brzino zapeljal na postajo in sicer v na tiru stoječi drugi del nasprotnega vlaka. Učinek je bil grozen. Vozovi so se nakupičili drug na drugega, sprednji so se popolnoma razbili, nekateri se preobrnili preko tira v jarek.
A trčenje je zahtevalo tudi človeške žrtve: na mariborskem vlaku prtljažni mojster Zeman, ki je bil v prtljažnem vozu in Šileč, sprevodnik na zavori sta obležala mrtva, vlakovodja Šerc pa je srečno odskočil ter se težko poškodoval; težko ranjena od mariborskega vlaka sta tudi strojevodja in kurjač. Od graškega vlaka pa so bili težko poškodovani v spremnem vozu se nahajajoči omenjeni brzojavni mojster, njegova žena ter železničar Šalomon; otrok pa, ki ga je mati imela v naročju, je bil smrtno poškodovan in je umrl; težko poškodovana sta tudi strojevodja in kurjač graškega vlaka. Mrliči ležijo še v skladišču.
Ako bi bilo uvozno znamenje razsvetljeno, bi se najbrže ta strašna nesreča ne bila zgodila. Povišujejo se samo cene a pri najpotiebnejšem se štedi na račun varnosti življenja.
Nadsprevodnik Šalomon se ima za svojo rešitev zahvaliti vinotržcu Volerju iz Maribora, ki ga je pravočasno rešil izpod razrušenega
Slovencev, dr. Josip Wilfan, da si ogleda naše mesto in naše narodno življenje. Zvečer se je zbralo na vrtu restavracije „Maribdr" večje število naših Primorcev, da pozdravijo svojega orvoboritelja. V imenu Primorcev ga je pozdravil g. Škerjanc, na kar se mu je gosp. dr. Wilfan Nahvalil'v toplih besedah, povdarjafoč naše naloge, naše nade in upe. G. dr. Wilfan odpotuje od tu v Zagreb, kjer bo sklical sestanek beguncev.
Nepoboljšljlvost. Pisali smo že, kakšne
j razburljive govorice raztroša po našem mestu peščica Nemcev, ki mislijo, da je sedanja deli-mitacijska komisija radi tega tu, da bo rezala in delila kar cela ozemlja z vasmi in mesti vred. Par takih kričačev, ki so begali naše meščanstvo s tem, da bo Maribor prisojen Avstriji ter da ga bomo morali mi v najkrajšem času zapustit!, je že aretiranih in spravljenih na varno. Take in podobne govorice so se razširile celo med našim vojaštvom, kjer se je govorilo, da Že izvažajo municijo in druge vojaške reči. Še ne-čuvenejši primer pa se je prigodil te dni, ko je par tukajšnjih Nemcev prišlo k neki gospodični učiteljici, ki je sicer Slovenka, je pa posečala nemške šole ter bi morala sedaj, da dobi uspo-sobljenje za poučevanje na slovenskih šolah, napraviti izpit iz slovenščine ter so ji zagrozili, da ne sme položiti izpita, ker če to stori, jo avstrijske oblasti ne bodo več namestile, ktt postane Maribor avstrijski, kar se bo prav kmala zgodilo. Treba b| bilo nastopiti proti takim brezvestnim hujskačem z vso strogostjo in odločnostjo.
Več snage 1 Iz občinstva se nam poroča: Samo radi nas se mestnemu nadzorstvu za javno snago ne izplača saj semtertja skrbeti, da gotova zahodišča niso podobna gnojnirčem na kmetih. Upamo pa, da česar mi nismo vredni, doseže
potreba ozira na tuje goste. Škoda, da ob takih prilikah ni tastopan tudi nežni spol, ker le tako bi bito mogoče, da M kdo na magistratu izračunal, da imamo v Mariboru več nežnega kot močnega spola in da nikakor ne zadostuje v celem mestu samo en zshod tudi za najnujnejše potrebe. Slišimo, da mestni očetje pridno prodajajo hiše in n estni svet; nekaj cvenka bi že lahko ostalo tudi za hišice, ki jih vsakdo večkrat na dan potrebuje. Potem bi n. pr. Cafova ulica zaslužila svoje ime, danes se zamenja kot ulica za javne potrebe.
Oblast brez moči. že večkrat smo opozorili, da mnogo trgovin in obrtov še danes nima ne predpisanih in sploh nobenih naslovov: Tekom dveh let mislimo da bi bil že skrajni čas, da se uredi tudi ta javni nered, ki se po vročekrvnežih navadno maščuje nad dotičnimi tvrdkami-. Časa torej bi bilo dovolj in ker je še vse tako pri starem, preostane ?a javn6st edino le sklep, da je naša pristojna oblast .v tem oziru brez moči napram nagaiivcem.
Ravnajmo se po Nemcih! V zadnjem času se čuje zooet mnogo pritožb, da se v javnih lokalih naš jezik namenoma zaničuje in da Nemci izrecno ali s svojim obnašanjem zahtevajo, da se Slovenci morajo posluževati nemškega jezika. Tako je naš prijatelj Dadieu neki slovenski dami rekel: Sie miissen mit Sprejem delimitacijske komisije. Za mir deutsch sprechen. Članu našega uredni-sprejem 'komisije se je zbralo mnogo občinstva šfva se je origodilo v pekariji VVitlaczil, da na glavnem kolodvoru. Ekspresni vlak je prišel ga prodajalka ni hotela razumeti in je vpra-zopet z zamudo. Ko je slednjič vendarle dospel šala drugo žensko, kakor bi ne razumela, v vlak, je vse hotelo videti, kako izgledajo! kakšnem jeziku da govori. Prodajalka pri
/vah n A	* d Ir S i rv? oia a rl 1 Art, 4-5	I« n A /4 /\	.1	n	X	 •	i C oll Dfh Ck 11 iTi n	! a	UM«	^	^	<	a	in	>	11 I_i
voza.
Dnevne vesti.
--I	 ,	J--*	*	V	r	~	J«'"-	%*W.«uuivv, pv/feUirtVi
vattt ne bodi skrito, da je en dan pred Go-j jih je nadalje naš mejni komisar, general Pii spodom kakor tisoč let in tisoč let kakor enivelic, vladni komisar dr. Leskovar, okrajni gia-
dan. Gospod ne odlaša obljube«. A v prvem' var dr. Lanjšič, za komando mesta podpolkovnik splošnem listu sv. Janeza se verniki opozar- j Zvvirn, major Kosčr in dr. Želimo, da bi bili jajo že na poslednjo uro. Razodetje Janeza tudi glede prijaznosti na znotraj tako prijetno Bogoslovca pa že opominja »kaj se ima skoro presenečeni kakor smo bili glede prikupljive zgoditi. On, ki to priča, pravi: Gotovo, pri-jvnanosti Angleža kot vodje komisije in drugih
dem hitro«.	[gospodov. Posebno pozornost je vzbujal seveda j	  ,_____ ,,_______V.JM
Torej, ker je vse, kar je tedaj verovalo ! zastopnik Japonske g. Ženži Nagamoši. Zastoo-*	prezentant	avstrijskega	hlapčevstva.	Bodimo
v Jezusa, tako pričakovalo njegovega prihoda,1 nika Francije in Italije sta še mJada gospoda, <	glede	narodne	zavesti	tako	dosledni,	kakor
ker je ta čas nadomestoval sv. Duh je iz- prvi v civilu, drugi v uniformi alpinskega ma-!so Nemci! ključeno, da bi bil Jezus postavil Petra zaijorja. Zvečer je bil na čast komisiji v mestnem j "	■
DOalavaria cerkve. kateri danes kraliiiip narkn koncert vniaSko. crnHhp tat*™ HiriorJral f
glede teh dveh lokalov, da so Slovenci sami krivi, če se naš jezik v našem jugosloven-skem Mariboru še zdaj na tako predrzen način zaničuje in da ti ljudje še zdaj ne računajo, da so se razmere od nekdaj precej spremenile. V te prodajalne zahaja slovensko uradništvo, ki sicer teoretično nastopa narodno, v praksi pa se predstavlja kot re-
Poplavn. Odkar je ukinjena koroška
poglavarja cerkve, kateri danes kraljuje; parku koncert vojaške godbe, katero je dirigiral ‘ demarkacijska črta se tudi pri nas v Mariboru »ujetnik« v Vatikanu.	j	zopet	naš že pogrešani kapelnik Herzog.	pojavljajo že razni celovški in drugi koroški
Nemci iz cone B in drugih delov avstrijske Korošte Kaj delajo tu nlm ni mano, vemo pa, da zastonj gotovo ne hodijo sep-Mero-daine kroge pa vprašamo, ali e res nasa država kakor občinski pašnik brez ograie kahi! se- priklati lahko vsakdo, komur se zliubi, brez vse kontrole? Poleg specijahtete na mesece trajajočih vladnih kriz jmamo sedaj še novo — da smo država brez meie.
Nove železniške cene stopijo v veljavo že jutri v nedeljo 15. t: m. Po danes došlih vesteh pa pri tem povišanju ne ostane dolgo kajti železniški minister dr. Korošec sam ]e poskrbel, da se, najbrže že z 20; avgustom jutri povišane cene za osebni -promet zope povišajo na 200 odstotkov. Kdor se odslej sploh ne bo mogel več voziti ali kogar bo mošnja hudo bolela, če se bo vozil,- naj se leno Vahvali pri klerikalnemu ministru dr Korošcu in ne, kakor so klerikalni listi skušali natvezati, pri finančnem ministru; ta je predlagal le Povišanje tarifov za blagovni promdt; dočim je dr. Korošec cene za osebni promet kar sam zvišal na 200 odstotkov.
Prostovoljna požarna hramba ha Pobrežju pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 15; t. m. Veliko dobrodelno veselico v gozdu na Pobrežju poleg Ceste na Brezje, vhod pri hiši št. 49. Spored: Ples, koncert, srečolov, razne druge zabave. Vstopnina 3 K v predprodaji, 4 K pri blagajni. Za mnogobroim obisk se priporoča, ker gre za kritje stroškov novega plezalnega stolpa	Načelstvo-
Izlet na Obir se vrši pri vsakem vremenu Ker se Barometer stalno dviga, pričakovati ie najlepši razgled’ na Koroško, Štaiersko in Kranjsko, Triglav, Savinjske Albe Karavanke, Visoke Tur* Klopinjško iir Vrbsko jezero. Odhod je danes, popoldne ob 15-29 uri ter, je zveza do Železne Kaple, odkoder krenemo po kratkem odmoru na Obir. V nedeljo, po povratku, popoldne se bode razvil v Gregorjevem dvoru planinski tabor. Za to veselico, katere glavni aranžma je prevzela Belska podružnica SPD., pridobilo se je tamošnje Žensko društvo, ki prired isti dan igro, kompletno Godbeno društvo ter so obljubili sodelovati tudi naši pevci. Oskrbo z jedjo in pijačo je prevzelo tudi Žensko društvo. — jutranji vlak jutri, ki se odpelje iz 'Maribora ob 5.05. uri ima takojšnjo zvezo z Železno Kaplo, tako da je tudi vsem prijateljem našega Korotana, ki jim ni mogoče udeležiti se izleta na Obir, dana možnost prisostvovati planinskemu taboru in s tem doprinesti k sijainejšem izpadu cele prireditve. — Ponovno vabi Mariborska podružnica SPD, vse svoje člane in prijatelje, da se zberejo 15. avgusta sigurno in v častnem številu v našem Korotanu.
Vgriznjen od steklega psa, je bil v četrtek pop. deček Viljem Cerkovnik v Studencih. 'Psa je zasledoval vodja orožniške postaje in ga tudi ranil z bajonetom- Pes ki je ušel proti Limbušu je črnkast, kratkih dlak, sivega gobca, z dolgim repom, okrog vratu u§njat pas s pasjo znamko. Kdor ga dobi, naj ga ubije, oziroma nuj obvestijo orožniško postajo koder se je pes pojavil.	•
Gostilna »Vila Alvles“. \j vinarskih krogih dobro znani oskrbnik F. Rudi je aopet dobil staro gostilničarsko koncesijo v vili *Alvis«, kjer toči, kakor ‘svoječasno v deželni kleti v Gradcu, sama prvovrstna, pristna vina. Poskrbljeno je tudi za dobra mrzla in gorka jedila po zelo nizkih cenah. Vsako nedeljo popoldan vrtni koncert in ocvrte race.
Slovenski damski modni salon otvori s 16. t. m. gospa Milena Zakrajšek na Aleksandrovi cesti št. 45-11. Pozdravljamo in priporočamo to slovensko podjetje.
Sokolstvo.
Prednjaškim zborom MSŽ. Še kratka
2 tedna nas ločita od Saveznega zleta. Bratje in sestre, porabljajte ta čas z neumorno vadbo, popravljajte in pilite, da bode nastop popojen. Vežbajte s članstvom redovne vaje. Zbirajte pri
podpornikih za zletni fond, da omogočite tudi najrevnejšim udeležbo. — Nihče ne sme na zletu marijkati. — Naša Župa ima določena za nastop naslednja orodja: drog (Ljutomer, Ptuj ti Pliberk), visoko bradljo (Maribor, Studenci n Sv. Lehart) ter mizo (Varaždin). Vrste naj po navodilih pridno vadijo. — Ako ima tozadevno kako društvo posebne želje naj to nemudoma javi. Zdravo I Tehnični odbor MSZ.
Sokol v Mariboru opozarja svoje članstvo, da se vrše danes v soboto 14. t. m. ob 20. uri zvečer redovne vaje v Narodnem domu.
Sokol v Mariboru se vdeleži jutri v nedeljo dne 15. t. m. korporativno prireditve Sbkola v Studencih. Zbirališče ob 14. uri popoldne v Narodnem domu. Poživlja se na polnoštevilno vdeležbo.
Sokol v Studencih. Pri jutrajšnji telovadbi se bodo pri nas prvič proizvajale simbolične proste vaje br. Vidmarja. Pri vseh dosedanjih sokolskih prireditvah se je moralo to točko opustiti radi manjkajoče godbe. Ne zabite si ogledati te zanimive točke. Po telovadbi prošta zabava.
Studend. »Michel wach auf! Du siehst nlcht was im benachbarten Brunndorf vor sich geht! Noch einige Tage und eine vvindische Schule schaut trotzig iiber die Drau. . .* To je bila vsebini lepakov v Mariboru 1. 1912, ko se je Giril-Metodova družba brezuspešno borila za slovensko šolo v Studencih. Do danes se je pa že precej spreobrnilo. Kjer je bilo nekdaj zbi rališče janičarjev in izdajalcev, tam je sedaj ponosni „Sokolski Dom". Studenški Sokol* dobro deluje, kar je pokazal pri vseh dosedanjih prireditvah. Jutri, 15- t, m. prhedi1 zopet javno te lovadbo na vrtu svojega doma, kjer bode po kazal neumorno delo v telovadnici v teku prvega leta. Mariborčani, pohitite jutri vsi v Studence, da pomagate s tem mlademu društvu v izvan redno težavnem narodnem delu.
Zadnje vesti.
Pred rešitvijo vladne krize.
LDU Včeraj ob 18. uri se je na sestanku demokratskega bloka in parlamentarne zajed-nice podpisal protokol sporazuma, ki bo v kratkem objavljen Najvažnejša točka protokola je agrarno vprašanje. Demokratje so pristali na predlog parlamentarne zajednice, po katerem bodo v vladni izjavi izrecno rekapitulirane vladarjeve besede, izrečene v njegovi proklamaciji na narod na dan ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z ozirom na to se priznava svoboda kmetov, zemlja se da obdelovalcu, odškodnina pa se plača onim, katerim je bi a zemlja odvzeta. Izplačilo haka, v kolikor še ni bil plačan, se predvideva za leta 1918 do 15. decembra 1920.
Vsa ostala vprašanja bi imel v tem smislu rešiti agrarni ministrski komite, v katerega vstopijo ministri za agrarno reformo, kmetijstvo, rude in šume, finance in pravosodje ter notranja dela. Kar se tiče Izvoza, je dovoljeno izvoziti samo 15.000 vagonov pšenice, in sicer zmlete v moko. Glede uradniškega vprašanja je dosežen sporazum, po katerem se razporedba uradnikov ima izvesti na stalni podlagi, tako, da se izvrši ta razporedba v razmerju: sedem demokratov proti devetim članom parlamentarne zajednice Nobeden uradnik ne sme biti odpuščen ali upokojen in ne more dobiti novega mesta ako tega ne dovoli prej ukazni komite ministrstva, ki se bo ustanovil. Za uradnike, ki imajo pod 2500 dinarjev letne plače, ostanejo še nadalje pristojna resortna (ministrstva. V Zagrebu dobijo demokratje poverjeništvo za notranje stvari in socialno politiko, v Sarajevu notranje stvari, prosveto in socijalno politiko, v Dalmaciji ostane staro stanje, v Ljubljani pa se
poverjeništvo za notranje stvari nevtralizira, demokratje pa dobe prosveto in socialno politiko.
V	členu 15. volilnega zakona se črta pasivna volilna pravica vsem državnim uradnikom, razen aktivnim ministrom, ministrom na razpoloženja in profesorjem raznih fakultet. Predsedništvo narodnega predstavništva dobi parlamentarna za-jednica, obe podpredsedniški mesti pa demokratje. Volitve v konstituanto se bodo vršile v novembru. Določeni roki se z ozirom na to v drugem čitanju volilnega zakona skrajšajo ter se bodo oni členi volilnega zakona, ki so bili že odobreni, spravili v sklad z novimi določbami.
Beograd, 14. avgusta. Ker se je pro: tokol sporazuma že podpisal je treba sedaj sestaviti samo še ministrsko listo. Lista se že sestavlja in bo najbrže že tekom današnjega dne znana. Kakor se zatrjuje Pro-tič in Davidovič ne bosta vstopila v novi kabinet. Mesto Davidoviča bo postal minister za notranje stvari Draškovič.
Razmejitvena komisija.
M a r 1 b o r, 14. avgusia. Člani razmejitvene komisije so tekom današnjega dopoldneva opravljali zasebne posle. Popoldne ob 15. url se sestane celotna komisija pod predsedstvom angleškega komisarja, podpolkovnika A. ]. Cravena k prvi seji.
Razmere na Koroškem.
LDU Ljubljana, 14. avgusta. Od dobro poučene naše narodne strani na Koroškem se poroča LDU: Prvi dan po uveljavljenju olajšav na demarkacijski črti je bilo ljudstvo v pasu A nekoliko zbegano. Balo se je, da se ponovijo lanski naoadi, ropanja in požiganja. Nemški agitoriji so namreč že prej razširjali vest, da se bo demarkacijska črta sploh popolnoma odpravila in da se bo morala naša uprava z orožništvom in vojaštvom vred umakniti čez Karavanke. Da se bo to zgodilo, o teni so bili Nemci tako prepričani, da so prejšnji drž. uslužbenci nemške narod., ki so lansko leto o priliki naše okupacije zbežali v Nemško Avstrijo, in ki so se sedaj po delni otvoritvi demarkacijske črte vrnili v pas A, hoteli zasesti zopet svoja stara službena mesta. Naši javni uslužbenci so jih seveda debelo gledali ter jih kmalu poučili, da so se oni in njihovi voditelji pošteno zmotili. Ko pa sedaj ljudstvo vidi, da je kljub vsem nemškim prerokovanjem in žu-ganju v bistvu ostalo vse pri starem in da zatre naša uprava vsak poizkus nasilstva že v kali, se mu vrača tudi zaupanje v našo državo. Priporočati bi pa bilo ‘nekaterim našim inteiigentom na Koroškem, naj vendar ne bodo tako malo-dušni. S pridnim in smotrenim delom se bo lahko popravila vsa škoda, ki nam jo povzročata svobodnejši promet in intenzivnejša nemška agitacija.
LDU Ljubljana, 14. avgusta. Iz Velikovca se poroča LDU: Dne 13. t. m. so prišli ob 16. uri trije neznanci v Brankovce, občina Tinje, na dom Slovenca Pavla Miglarja, ki ima tobakarno. Doma je bil samo oče. Neznanci so mu šiloma pobrali ves tobak. Zahtevali so tudi mesa in kruha. Dejali so očetu, naj bo vesel, da ni sina doma, ker bi bil sicer danes mrtev. Ker so govorili o lanskih bojih, je očividno, da so bili to „folksverovci".
Iz Čehoslovaškega političnega življenja.
LDU Praga, 13. avgusta. (ČTU). Poslanci in senatorji čehoslovaške socialdemo-kratične stranke so imeli danes pod predsedstvom poslanca Nemeca skupno sejo. O notranjemvin o zunanjem položaju je poročal poslanec Sturm. Po debati je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri jemlje skupščina na znanje izjavo čehoslovaške vlade o njeni nevtralnosti v rusko-poljskem konfliktu. —
i	Socialnodemokratični poslanci in senatorji j pooblaščajo predsednika obeh klubov in j člane zunanjih odsekov obeh zbornic, da j uvedejo korake, da stopi Čehoslovaška v v diplomatične stike z Rusijo.
Šport.
Prvenstvo Slovenije v nogometu je bilo zak jučeno z 8. t. m. Prvo mesto si je priborila Iliriia (Ljubljana, 12 točk). Siede po vrsti Rapid (8 točk), Slovan (7), Herta (7), S. V. Celje (6), Rote Eif (2). Maribor (0). Maribor si je priboril v pomladanski sezoni 2. In 4. mesto v stanju prvenstva.
Reprezentančna tekma Ljubljana-Ma-ribor (3:1) se je vršila 11. t. m. v Ljubljani in končala v prid Ljubljane. Rezultat tekme kaže velik napredek mariborskega športa-Hoti 12:2 v prid Ljubljane.
Izda|a': Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
Mala oznanila.
Vsako nedeljo
VRTNI KONCERT
v gostilni „Vila Alvies".
Začetek ob 16. uri. — Vstop prost.
Za obilno udeležbo prosi	321
A. Rudi.
UC Pečene mlade race!
Več uradnikov in uradnic
z bančno ali trgovsko naobrazbo se takoj sprejme Ponudbe z navedbo zahtevanih prejemkov na
Ljubljansko kreditno banko, podružnica Maribor.	317
Rogaška Slatina
ZmoSen oskrbnik
(majer) se sprejme pri Mariji Linninger, Koroščeva ul. 319 2—1
Zmolen p I a n S a r
(Schweizer) za 30—40 krav se proti dobrem plačilu takoj sprejme. Marija Linninger, Koroščeva ul. 318 2—1
iKem dobrega slo« vensk. natakarja.
Restavracija »Narodni dom«.	k.;	.322
Postreinica, snažna, se sprejme za popoldne par ur pri Stoječ, Mlinska ulica 11.	314
Kontoristinja, ki bi
obenem bila vporabna tudi kot prodajalka in je Sokolica, se sprejme z 15. t. m. v knjigarni In papirni trgovini Vilko Weixl, Maribor. 3—3
Kontoristinia s pisarniško prakso, perfektna tipistka in slovenska stenografinja se sprejme takoj v tukajšno tovarno. Dobra plača po zmožnosti in dogovoru. Začetnice izključene. Ponudbe s spričevali pod »Tovarna* na upravo.	3—3
Proda se otroiki voziček. — Vpraša se v Tattenbachovi ulici 27, 111. ndst., vrata 7. 316
Nemanjam cenjenim damam in sestram Sokolicam( da otvo-rim svoj damski modni atelje 16. t. m. na Aleksandrovi cesti št. 45-1. Naročila vseh vrst damskih in otroških oblek, narodnih noš. Sprejemam od danes naprej dnevno od 14.—16. ure popoldan.	3—3
Milena Zakrajšek.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da točim od danes naprej izvrstno pristno vino po 16 K liter. Na dom po 15 K liter. Restavracija »Narodni dom«. 323
Najboljša mineralna voda
Tempel vrelec, namizna voda
Styria vrelec, medltlnalna voda
Donatskl vrelec, medldnalna :: voda naimočnelše vrste.::
Zastopstvo v vseh večjih mestih In krajih. Dobiva si v vs«h prodajalnah In restavracijah. Pojasnila daja
00 Najlepši nedeljski izlet z izletniškim vlakom na Koroško
Klopinskojezero.
Za izvrstno oskrbo skrbi hotel »Klopinsko jezero“.
Dl®!®®®®®®®®®®®1
Uče se sa urad pisalna mlsa, ena večja navadna miza in več stolcev takoj. Ponudbe na upravništvo. 312
iisto nove bele hlače
in par čevljev št. 44 se proda. Vpraša se: Vrazova ul. 6, priti., levo.
Dve Inteligentni go* spodični želita korespondenco vsled dolgega časa z dvema ravnotakima gospodoma. Prednost imajo Sokoli. Studenčani izvzeti. Naslov se poizve v upravništvu pod »Bur-klca in Mrcina<. 315
Svoji k svojim!
Restavracija m lužnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potujočemu občinstvu.
Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. Stickler.
|Si fF^L=®=?.r°^i
ESE! M
?! Hočete!?
imeti Vaš pokvarjen dežnik ali solnčnik v kratkem času temeljito popravljen, potem ga prinesite v novo ustanovljeno
piimljalDiti tičim
Maribor, SlomSkov trg 12
1. nadstropje 313
A. HOBACHER sen:
►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦!♦!♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
) Vsako nedeljo! Vsako nedeljo! J
IVrtni koncerti
t v Pekrah, v gostilni „Pod Pohorjem“
Z	brez’,	vstopnine	In	nablranla.
X Za pristna vina, sveže pivo in najboljSo « kuhinjo preskrbi
l 320	Mihael	Živec,
Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru
prevzame
to vrsto straleaja v mestu, na kolodvfr tudi spremljanje SeleznlikHi
■Mite vrsto a
JUL kj|A|0M ftllC
•JESta*
plMrni PrlstenHKna trika
Spedicijski oddelek:
Prevažanje vsakovrstnega blaga na mariborskem trgu, špedicija vseh vrst, zacarhtanja, prevoz z nabiralnimi vozovi na vse strani, selitve s patentiranimi vozovi, vskladtSCenja raznega blaga in pohištva.
Največje domače podjetje v Tugoolavtftt
„Bal&an“
ff
Trgovska, špedlcifska in komisijska delniška družba
« MARIBOR •
Pisarita: Cankarjeva ulica Stv. 1
Telefon taterurb. 8X5
Redne zveze z največjimi tu- In inozemskim! tvrdkami.
Blagovni oddelek:
Prodaja vsakovrstnega blaga na debelo, import ter eksport, prek-morska kupčija.
Komisija:
Prevzame se vseh vrst blago v prodalo.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru
Deln. glavnica z rezervo, zakladi okrog 50 mil. kron
CENTRALA V LJUBLJANI
Deln. glavnica z rezervn. zakladi okrog 50 mil. kron
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju, ekspozitura Ptuj.
Obrestuje vloge na knjižice In na tekoči račun s 3 odstotkov brez odpovedi, proti trimesečni odpovedi s 3 in četrt odstotkov čistih.
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje Itd., eskontlra menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja čeke, nakaznice In akreditive.	...
Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in predajmo na vrednostne pavio® In blago.
Izvršuje vse bančne transakcije.