FRESKE V PODRUŽNIČNI CERKVI SV. ANDREJA PRI MORAVČAH IN MOJSTER ZAPRTEGA VRTA" Lev Menaše, Ljubljana Freske, o katerih govorim v tem članku,1 so pom em bne iz dveh vzrokov: ikonografsko, ker najdem o na njih pri nas zelo redek m otiv Zaprtega vrta, H ortus conclusus, in stilno, saj uvajajo okrog leta 1500 v naš li­ kovni prostor novega freskanta z njegovo delavniško skupino. Zgodba o tem , kako so te freske odkrili, je žal precej značilna in pri nas ni prva. Opazili so jih ob polaganju električnega voda, vendar so razkopavanje sten kljub pom islekom nekaterih delavcev nadaljevali in tako poškodovali velik del slikarij, še posebej figure apostolov, ki so jim vod speljali čez sredino glav.2 Danes so freske restavrirane in kon- servirane ter so kljub poškodbam ena najzanim ivejših slikarskih celot svojega časa pri nas. Preden si začnmo ogledovati slikarije same, je treba spregovoriti tudi o zgodovini cerkve. Veliko podatkov o njej nimamo. Prvič je om enjena 1 . 15263 ob zbiranju cerkvenih dragocenosti za obram bo proti Turkom . Danes je od cerkve, kakršna je bila takrat, ohranjen samo visok in prostoren poznogotski prezbiterij, sklenjen s trem i stranicam i pravilnega osm erokotnika, s tre ­ mi obnovljenim i gotskim i okni v vzhodni in jugovzhodni stranici in v južni steni. Rebra in sklepniki so bili ob poznejši barokizaciji uničeni. Ohranila se je samo ena konzola, ki so jo svoj čas hranili v zakristiji; danes je ni več tam in dom ačini mi niso vedeli povedati, kam je izginila. * Članek je nastal leta 1971 kot proseminarska naloga na Oddelku za umet­ nostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani; dopolnjen je bil v letih 1976—1979 (opomba avtorja). ' V dosedanji literaturi se kar naprej ponavlja naziv kraja Krašce pri Mo­ ravčah, ki je napačen. Danes se kraj imenuje Dole pri Krašcah, vendar je to ime dobil šele pred nedavnim; prejšnje ime je bilo Sv. Andrej. Pravilno bi torej moral govoriti o cerkvi sv. Andreja v Dolah pri Krašcah pri Mo­ ravčah; da se izognem nepotrebni dolgoveznosti, uporabljam naziv »cerkev sv. Andreja pri Moravčah«. 2 Milan Železnik, Ob restavriranju fresk, Varstvo spomenikov, VII, 1960, in Ivan Komelj, Dvajset let odkrivanja srednjeveških stenskih slik, Varstvo spomenikov, X, 1966. 3 Popis v okviru deželnega sodišča Oberstein 1526, Arhiv SR Slovenije, Sta­ novski arhiv 48 B. K rasila jo je človeška glava z opaznim i sledovi inkarnata. Stilno ni bila pom em bna, šlo je za prim itivno ljudsko delo, zato časovno nedoločljivo. Več o srednjeveški arh itek tu ri naše cerkve ne vemo in bi na vprašanja 0 obliki ladje in starejši zgodovini celote lahko odgovorila samo izkopa­ vanja. Treba pa je om eniti, da je bila u trjen a proti Turkom . Tabor je imel pravilno pravokotno obliko in sam ostojen u trjen zvonik, na kate­ rem še danes vidimo dve strelni lini na vzhodni in zahodni strani. Ta­ bor je nastal po 1 . 1500.4 Vizitacija iz 1 . 1704s nam cerkev predstavi kot spodobno okrašeno in z zadostnim i dohodki; prvi podatek verjetno pom eni tudi to, da so bile freske že prebeljene. Nadalje iz zapisnika izvemo, da je imela tri oltarje. V erjetno sta k njihovi oprem i sodila tudi kipa sv. Petra in sv. Andreja, ki ju om enja Stele v Topografiji političnega okraja Kamnik.6 Sredi 18. stoletja so cerkev barokizirali. O tem m arsikaj preberem o v vizitacijskem zapisniku iz 1 . 17527 , ki pravi: »Podružnica ni posvečena. Im a tri oltarje, in sicer sv. Andreja, svete device in mučenice Lucije in sv. Klemena. Veliki oltar je posvečen, a nim a relikvij. Cerkev je bila posvečena, a je posvečenje m ed obnovitvijo izgubila. Zraven je tudi za­ kristija.« Ob tej prenovitvi so freske utrpele največjo škodo. Ne le, da je izginila stara gotska ladja, am pak so uničili tudi slavolok, ko so prezbiterij po­ daljšali proti ladji. S stropa so zbili rebra in sklepnike, s sten pa kon­ zole. Vzhodno gotsko okno so zazidali, drugi dve sprem enili v pravo­ kotni baročni odprtini in še eno enako odprli na severovzhodni stranici prezbiterija, pri čem er so skoraj popolnom a uničili fresko Križanje. Končno so predrli vrata v zakristijo ob severni steni ter tako poškodo­ vali del freske H ortus conclusus in pom em ben napis v nemščini, o ka­ terem bom še govoril. Tako se je naša cerkev iz gotske sprem enila v centralno baročno arhi­ tekturo s skoraj klasicistično um irjeno fasado. Njene arhitekture kas­ neje niso več sprem injali; v drugi polovici 19. stoletja so ji le še preno­ vili oprem o z dvema neoklasicističnim a oltarjem a. Takšni so zunanji zgodovinski podatki. Lahko pa bi že iz samih fresk izvedeli, kdo jih je naročil in kdaj so nastale. Na levi od vhoda v zakri­ stijo je nam rej ohranjen ostanek nem škega napisa v treh vrsticah, ki se glasi: »dy figur hayst keus . . . / das hat lassn . . . / Anno dmi 1 . . .«. Očitno * Peter Fister: Arhitektura slovenskih protiturških taborov, Ljubljana 1975, pp. 63 in 158; datacija v pogovoru z avtorjem. s Visitatio Archidiaconi Superioris Carniolis, zv. 519, 2; Carniola Superiore Rudolfswert, II, pp. 18/19, Videm, Škofijski arhiv. Joannes Andreas Fla- chenfeld je 20. aprila 1740 zapisal: »Quinta est S. Andrea, habet tria altaria, proventus sufficientes, est condecenter ornata.« 6 France Stele: Politični okraj Kamnik: Topografski opis, Ljubljana 1929, p. 118 s, sl. 58 b. 1 Vizitacijski zapisnik (Gorica, Škofijska knjižnica) je izredno slabo ohra­ njen, tako da je jasna samo letnica. Tekst: »Filialis 6: S. Andrei Apostolis: non consecrata, altaria habet tria, quod (S. Andrei), 2. S. Lucia Virgo et Martir, 3. Seti. Clementis. Altäre Maius: consacratum, reliquia non (habet). Ecclesia olim consacrata, sed in renovatione exsecrata. Adest sacristia, in qua ...« Od tod naprej je tekst uničen. je prva vrstica razlagala pom en slike,8 druga im enovala naročnika, zad­ nja pa letnico nastanka. Baročni stavbeniki so poskrbeli, da m oram o zlasti zadnja dva podatka iskati po dosti bolj zapleteni poti. K sreči je na južni steni v kvadratu ob freski sv. M artina ohranjena pod danes uničenim služnikom freska z grbom naročnika; tako jo lahko oz­ načim glede na njeno izolacijo in poudarjeni položaj. Grb vsebuje lilijo, ki raste iz nekakšnega grička. Oboje je belo na rdečem polju; okoli grba je razpreden ornam ent. Težava ob vsem tem pa je ta, da takšnega grba v naši, seveda precej poznejši heraldični literaturi ni najti.9 Izhod iz zagate nam ponuja grb sam. Lilija in hrib bi v nem ščino pre­ vedena lahko sestavljala besedo Lilienberg, ime plem iške rodbine, ki je im ela grad na bližnji Lim barski gori; šlo bi torej za »govoreči grb«. To domnevo nam p o trju je tu d i zgodba, ki nam jo o nastanku im ena Lilien- berg (ali Lilgenberg) pripoveduje Valvasor1 0 : po hribu, na katerem so si ti plemiči postavili grad, so nam reč ponekod rasle lilije. Žal o Lilienbergih ne vemo veliko. Družina se je delila na vsaj dve veji, na osnovno kranjsko in na štajersko;1 1 kakšno je bilo njuno m edsebojno razm erje, ni jasno. K ranjski so na področju okoli Moravč ustanavljali cerkve: Valvasor nam pripoveduje o gospe M argarethi von Hopfen­ bach, rojeni Lilienberg, ki je verjetno v začetku 15. stoletja ustanovila kapelo ali beneficij »zu unserer Lieben Frauen in Drittey«, v Drtiji. Za Sv. Andreja bi bila lahko pom em bna Andrej in Jurij Lilienberg, ki ju 27. februarja 1496 najdem o kot oprodi v Savinjski dolini.1 2 Zanimivo je nam reč, da sta njuna patrona na naših freskah naslikana na zelo po­ udarjenih položajih m ed gotskim i okni. O Ju riju ne vemo nič več, An­ dreja pa srečam o še enkrat: om enjen je ob letnici 1502 v Schönlebnovi Genealogiji.1 3 Spet pa ne vemo, v kakšni zvezi je kronist ta podatek do­ bil. Možno je, da je bil Jurij tak rat že m rtev, saj nam ednina v že ome­ njenem nem škem napisu kaže na samo enega naročnika. M orda je bil ito Andrej von Lilienberg, ki je dal cerkev poslikati b ratu v spom in ter sebi v čast. Ta možnost je m ikavna tudi v zvezi s Schönlebnovim datu­ mom, saj so freske nastale km alu po 1 . 1500. Seveda pa m ora vse ostati pri domnevah. Toliko nam povedo zgodovinski viri. O času nastanka fresk pa m arsikaj pove tudi ikonografska analiza. Že na prvi pogled je jasno, da od tra­ 8 Kretzenbacher razlaga zadnjo besedo prve vrstice kot »Keuscheit« (ne- omadeževanost, deviškost), kar bi glede na pomen celotne freske ustrezalo. Cf.: Leopold Kretzenbacher, Mystische Einhornjagd, Deutsche und sla­ wische Bild- und Wortzeugnisse zu einem geistlichen Sinnbild-Gefüge, Ba­ yerische Akademie der Wissenschaften, philosophisch-historische Klasse, Sitzungberichte, 1978, 6, München 1978, p. 43 (od tod citirano: L. Kretzen­ bacher, Mystische Einhornjagd). 9 Uporabljal sem Valvasorja, četrti del; Otto Titan von Hefner: Krainer Adel, Nürnberg 1859; Janez Ludvik Schönleben: Genealogia, Arhiv SR Slo­ venije, sign. 1/42 r, ki pa ima grbe le površno skicirane. 1 0 Janez Vajkard Valvasor: Die Ehre des Herzogthums Crain, XI, Nürnberg 1689 (ponatis Ljubljana—Novo mesto 1877—79), p. 341. 1 1 Hans Pirchegger: Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaf­ ten und Gülten, Städte und Märkte, Buchreihe der Südostdeutschen Histo­ rischen Komission, 10, München 1962, p. 211. 1 2 Anton Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov, Izvestja Muzejskega dru­ štva za Kranjsko, III, 1893, p. 66. 1 5 J. L. Schönlebei, Genealogija, p. 650 s. dicionalne sheme kranjskega prezbiterija v cerkvi sv. Andreja ni kaj dosti ostalo: le nekaj njenih sestavin, ki pa s starim , tudi idejno na­ tančno določenim sistem om 1 4 nim ajo več trdne zveze. K er sega om et oboka pod om et zidov, kar pomeni, da so slikarije na stropu nastale pred freskam i na stenah — čeprav je časovna razlika go­ tovo m alenkostna — bom opis začel z obokom. Ta je zvezdasto-mrežaste oblike, ki je nepravilna, saj im a kar tri osrednja polja, m edtem ko je obok dvopolen. Slikar je sosvodnice pojm oval kot dvojna polja, tako da je vseh kar šestindvajset. Poslikana so bila al secco, zato jih je bilo mogoče bolje razbrati šele po dokončani restavraciji in konservaciji. V vzhodnem osrednjem polju je K ristus kot Kralj slave (Rex goriae); z desnico blagoslavlja, v levici drži vladarsko jabolko. Na štirih rombo- idnih poljih vzhodno od njega so upodobljeni svetniki, kar je pri nas razm erom a redko. Najlepši prim er te vrste je gotovo sicer dosti bolj bo­ gato poslikani obok prezbiterija v Mirni, k jer vidimo okoli M arije štiri svetnice. Tri od teh so verjetno naslikane tudi na našem oboku: sv. Kata­ rina, ki jo spoznamo po meču, nato m orda sv. Doroteja — ob desni strani svetničine glave so vidni ostanki rož, podobnih tistim ,ki rasejo m irnski Doroteji iz košarice — in sv. Barbara, če si sicer precej nejasen pred­ m et, ki ga drži v rokah, razlagamo kot stolp. Trem dam am se je pri­ družil še sv. Lovrenc; ta stoji pred ražnjem in v levici drži evangelij, ki ga je kot arhidiakon m oral nositi. Vsebina zahodnega osrednjega polja ni jasna; mogoče je v njem nasli­ kano sonce, še verjetneje pa gre za ornam ent. O bdajajo ga rom boidna polja z angeli, ki nosijo Arina Christi: severna dva im ata križ in palico z gobo, južna pa sulico in steber. Preositalo osrednje polje je prazno — skozenj je bil napeljan lestenec — rom boidni polji ob njem pa sta napol­ njeni z rastlinskim okrasjem . Iz tega se v severnem izvija labodu podo­ ben ptič. Takšno upodabljanje živali je za našo delavnico značilno: še veliko več jih najdem o na stropu v K rtini. V Sv. A ndreju se labod ver­ jetno nanaša na K ristusa in sim bolizira čistost njegove duše. Tako nam preostanejo še sosvodnice. Tudi te so večinoma pokrite z okrasjem , le v petih so figure. V vzhodni najdem o dva angela; še zani­ m ivejše pa so postave v vzhodnih polovicah sosvodnic nad levo in desno stranico zaključka prezbiterija in v vzhodnih sosvodnicah nad severno in južno steno. Tu se je slikarju posrečil v slovenski ikonografiji izje­ m en motiv. Nad severno steno je naslikal G abrijela z lilijo, nad severno stranico pa M arijo, ki jo spoznamo po knjigi v desnici in po značilni drži levice, ki ji — kot da nakazuje njeno m aterinstvo — počiva v na­ ročju. Na južni strani prezbiterija sta v zrcalnem razm erju s tem a fi­ guram a angel, ki drži za Janeza K rstnika značilen križ, in ženska figura brez razberljivih atributov, ki pa jo po sklepanju lahko označimo kot Elizabeto. Svoj čas sem menil, da bi celota predstavljala Obiskovanje; vendar sorodnih ikonografskih prim erov ne poznam, pa tudi nič ne kaže, da bi se ženi obračali druga k drugi — sam o predstavljata se nam skupaj s svojim a angelskim a sprem ljevalcem a. Pomen celote bi danes raje iskal v njunem nasprotju, v razliki med M arijo, ki predstavlja za­ 1 4 Cf. France Stele: Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja, Ljub­ ljana 1969, p. 108. četek nove zaveze, in Elizabeto, katere sin je zadnji predstavnik stare. Glavni nam en skupine pa niti ni v njeni vsebini, am pak v načinu, kako jo je slikar gledalcu predočil. Obiskovalec, ki prihaja z zahoda, lahko opazi in razbere vse štiri figure z enim sam im pogledom. S likarju ni bila važna samo vsebina — v tem prim eru bi dvojici figur raje združil v istih sosvodnicah —, am pak zlasti odnos m ed podobo in gledalcem. To pa je srednjeveškem u popolnom a tuj način gledanja na um etnost; v prostor, sicer poln gotskih simbolov in oblik, že vnaša daljen odmev renesanse. še dosti bolj kot na stropu pa je bil stari ikonografski sistem porušen na stenah. Tu tudi likovne enotnosti, sim etrije, ne najdem o več. Od nek­ danje razdelitve so ostali pravzaprav le še zastori v spodnjem pasu. Južna stena je razdrobljena na prizora z M artinom in Miklavžem, na kvadrat z grbom in delno na apostole, ki se nadaljujejo v osmerokot- nem zaključku (sl. 108). Ti so upodobljeni doprsno in so popolnom a iz­ gubili kakršenkoli dodatni pom en »stebrov, ki podpirajo obok, ki po­ m eni nebesa«.1 5 V zaključku srečam o še Andreja, Jurija in Križanje. V n asprotju z južno je na severni steni ena sam a velika kompozicija, Hor- tus conclusus. Na najvišjem pasu sten, na šilastih zaključkih pod so- svodnicami, pa najdem o štiri popolnom a neurejeno naslikane pasijon­ ske prizore. Ikonografija sten z izjemo severne ne postavlja kakih posebnih proble­ mov, saj gre za običajne in lahko razberljive motive. Oba svetnika na južni steni se nam predstavljata z najbolj priljubljenim a prizorom a iz svojih legend: M artin deli plašč z beračem , Miklavž pa odganja netopir- jastega hudiča od ladje z rom arji. Apostolov vseh ne m orem o spoznati, čeprav jih je večina zaznamovana s kasnejšim i v freskam i vrezanimi napisi, saj nekaterim m anjkajo atributi. Od severa proti jugu si sledijo Jakob starejši s popotno palico; K ristus kot Kralj slave — zanimivo je, da ga v vrsti apostolov srečam o tudi v K rtini; Peter s ključem in knjigo, Tomaž s sulico; Filip s križem, katerega prečka je uničena, in s knjigo; Jakob m lajši z valjavsko palico; skoraj docela uničeni Jernej z nožem; Sim on Zelot z žago; Juda Tadej z gorjačo; neznan apostol s knjigo; Ja­ nez Evangelist s knjigo (sl. 112). Nad njim i sta celopostavno naslikana Andrej, ki stoji pred velikim križem značilne oblike, in pa Jurij, ki z nogo tep ta ter s sulico prebada zmaja. Tudi pasijonski prizori nas ne presenečajo: na zahodni strani severne stene vidimo Kristusa pred Kaj- jo, na vzhodni pa Iškarijotov poljub, ki ga dopolnjuje prizor s Petrom in Malhom; pod sosvodnico severne sklepne stranice prezbiterija je nasli­ kana Oljska gora, v zahodnem zaključku južne stene pa Bičanje. Težko je razbrati, kaj je bilo naslikano nad okni. V erjetno gre za rastlinsko okrasje, nad tistim v južni steni pa je opazen tudi ostanek nekega do­ prsnega lika, zaznamovanega z napisom , ki ga nisem mogel razbrati. Pasijonski cikel se končuje z zdaj uničenim , pa verjetno zelo bogato za­ snovanim Križanjem na severni sklepni stranici prezbiterija. Spoznamo ga po Adamovi lobanji in kosteh pod križem, po značilno poznogotski gneči rim skih vojakov na konjih ter po m otivu kockanja za Kristusovo 1 5 ib., loc. cit. obleko v spodnjem desnem kotu; tega najdem o samo na naj bogatejših upodobitvah križanja. P reostaja nam še ikonografsko najzanim ivejša freska na severni steni. Predstavlja M arijo v obzidanem vrtu, polnem najrazličnejših simbolov. V naročje se ji je zatekel sam orog na begu pred lovcem, arhangelom Gabrijelom. Ta stoji pred vrati, ki vodijo v vrt, in trobi na lovski rog (sl. 109, 110). Motiv sam oroga, na katerem tem elji freska, nas vodi daleč v preteklost in daleč od Evrope. N astal je v Indiji, zgodbe o njem pa so potem p ri­ hajale v M ezopotamijo, Palestino in Egipt, poznali so ga avtorji starega testam enta, zanj so vedeli Grki in Rim ljani; Plinij je njegovo podobo posredoval krščanskim piscem. Bolj znan pa je postal šele, ko so okoli leta 400 prvič prevedli v latinščino knjigo, na kateri tem eljijo tudi vse poznejše evropske različice m otiva samoroga, Physiologa ali Naravo­ slovca. Gre za starokrščanski spis neznanega avtorja, ki je najverjet­ neje nastal v A leksandriji v prvi polovici 2. stoletja. V tem spisu so bile resnične ali bajeslovne lastnosti stvarnih ali pravljičnih živali tipološko razvrščene glede na K ristusa, hudiča, cerkev ali ljudi. Pri tem se je pi­ sec skliceval na avtoriteto nekega Physiologa, »Naravoslovca«, ki so ga pozneje razlagali kot Salom ona ali Aristotela; naziv tega vira je počasi prešel v naslov knjige sam e.1 6 V tem delu je sam orog označen kot m ajhna žival, enaka kozlu, le da im a en sam rog sredi glave; je zelo togoten in lovec se m u ne m ore približati, saj je prem očan. Uloviti ga je mogoče samo tako, da se m u na pot usede neomadeževana devica, ki ji skoči v naročje. Neznani avtor je bil tudi prvi, ki je žival prim erjal z Zveličarjem .1 7 To misel so prevzem ali številni stari pisci. Tako je Honorij iz Autuna (um rl 1130)v delu Speculum ecclesiae zapisal, da sam orog predstavlja K ristusa, rog na njegovem čelu pa ponazarja neprem agljivost božjega sinu, ki je v m aterinem naročju prevzel človeško naravo. V tem delu p rim erja K ristusa tudi z levom in pelikanom , simboloma, s katerim a se bomo še srečali. Legenda o sam orogu je postala zlasti priljubljena v 11. in 12. stoletju, ko so začeli Physiologa, Naravoslovca, prevajati v germ anske, rom anske in slovanske ljudske jezike. U porabljali so ga tako pridigarji in pesniki him en visokega srednjega veka kot trubadurji. V svetni um etnosti je snov doživela številne, tudi zelo nenavadne različice in večkrat dobila m očan erotičen pom en.1 8 Poleg tega so na osnovah Naravoslovca nasta­ jale tudi druge knjige s sorodno vsebino — razni bestiariji in enciklope­ dije — v katerih so se osnovni motivi večkrat sprem injali, pa tudi raz­ lage so se oddaljevale od prvotnih. Ob sam orogu niso več mislili na K ri­ stusa samega, am pak na njegovo učlovečenje ob oznanjenju, tako trdno povezano z M arijinim devištvom. Tu se Physiologus, Naravoslovec, zlije z drugo veliko ikonografsko m oti­ viko srednjega veka, z m arijansko simboliko. Ta je poznala dolgo vrsto 1 6 Lexikon für Theologie und Kirche, VIII, Freiburg im Breisgau 1936, stol­ pec 260 s. 1 7 Reallexikon für Antike und Christentum, IV, Stuttgart 1959, stolpec 840ss. 1 ! Cf. Raimond van Marie: Iconographie de l'arl profane au Moyen-Age et a la Renaissance, 11, Allegories et symboles, Den Haag, 1932, p. 448 ss. prispodob, ki so ilustrirale M arijino deviško m aterinstvo; šlo je bodisi za posam ezne predm ete, povezane z raznim i citati, ali pa za cele pri­ zore, za biblijske ali apokrifne čudeže, pri katerih so bili kakor pri oznanjenju naravni zakoni prem agani. Ena izmed knjig, na katere so se taki simboli opirali, je bila Defensorium inviolatae virginitatis beatae Mariae dom inikanca Franza von Retza, dunajskega profesorja teologije, um rlega leta 1427. Kdaj je bila knjiga napisana, ne vemo, njeni vplivi pa so opazni od leta 1426 dalje. V njej avtor ni navajal le starozaveznih, am pak tudi naravoslovne in teološke dokaze. Omenim naj le, da je prav on prenesel na M arijo dotlej K ristusova simbola, pelikana in leva. Raz­ lagal pa ju je tako: kakor pelikan s svojo krvjo hrani mladiče, tako je Kristusovo telo nastalo iz M arijine krvi; kakor lev s svojim rjove­ njem zbuja m ladiče v življenje, tako je K ristus prejel človeško življenje od M arije. Idealna spojitev vseh teh ikonografskih motivov je v evropski um et­ nosti upodobitev lova na sam oroga v zaprtem vrtu. Najdem o ga tak o v slikarstvu in kiparstvu kot v literaturi, tudi v ljudski. Pri nas se je npr. v K alobskem rokopisu ohranila pesem »En jager vun gre loviti«, ki nam še najbolj nazorno predstavi snov, kot jo najdem o upodobljeno na fre­ ski v Sv. Andreju. Ta pesem se je razvila iz druge, »Jager na lovu šraja«, ki je bila glavna adventna pesem in jo pozna tudi nem ška literatura.1 9 Pesem govori o G abrijelu, ki lovi srno; preprosto ljudstvo je nam reč samoroga, ki si ga ni znalo predstavljati, nadom estilo s srno, ki m u je pom enila M arijo; »En jager« pa je to simboliko še stopnjeval. Naša pesem je relativno nova. Dr. Smolik v svojem delu2 0 pravi, da je nastala v 17. stoletju. Iz likovne um etnosti je m otiv tak rat že izginil, saj ga je tridentinski kon­ cil v bojazni pred protestantskim posm ehovanjem prepovedal. Očitno se je v ljudsko izročilo kar krepko ukoreninil — pa tudi iz tega je po­ časi izginjal, saj je v Kalobskem rokopisu zapisan samo enkrat.2 1 Pesem je zelo dolga; tu bom citiral le tiste kitice, ki so za nas najzanimivejše: 1 9 Cf. »Es wollt gut Jäger jagen«, Stephan Beissel: Geschichte der Verehrung Marias in Deutschland während des Mittelalters, Freiburg im Breisgau 1909, p. 481, in L. Kretzenbacher, Mystische Einhornjagd, p. 59 ss. 2 0 Marijan Smolik: Odmev verskih resnic in kontroverz v slovenski cerkveni pesmi od začetkov do konca 18. stoletja, doktorska disertacija, Ljubljana 1963 (tipkopis), p. 176 ss. 2 1 Kalobski rokopis (Liber Cantionum Carniolicarum), 1640—51, je bil najden v Kalobju, južno od Šentjurja pri Celju. V posesti ga je imel škof A. M. Slomšek. Danes ga hrani Univerzitetna knjižnica Maribor, fotokopija je v NUK, rkp. oddelek, inv. št. 18/54. Vsebinsko si pesmi ne sledijo v kakšnem posebnem zaporedju. Rokopis je bil povečini vezan šele potem, ko so bili posamezni zvezki popisani. Letnice, ki so raztresene med zapisi, povedo, da je neznani pisec zapisoval pesmi (vsaj eno je tudi sam spesnil) med leti 1640 in 1651. Poleg pesmi so v rokopisu še molitve za vse nedelje in praz­ nike cerkvenega leta in kratek katekizem. Največja posebnost kalobskega rokopisa je njegova samostojnost, neodvisnost od mnogih znanih pesma­ ric. Večina pesmi je novih in tudi pozneje nikoli več zapisanih. Zelo malo je starih ljudskih pesmi, večina je prevodov ali vsaj priredb. Pisec ni znan, vendar je mogoče, da bi ga bil napisal Filip Trpin, ki je bil v tesnih zvezah s Tomažem Hrenom; to ne nasprotuje Ruplovi domnevi, da je rokopis ostanek Hrenove pesmarice. — Cf. M. Smolik, Odmev verskih resnic. 1. En jager vun gre loviti čez tu nebesku polje, katerem u je proti priti svetu telu M arije. 2. Ta lovec je žlahtni angel, M ariji dobro poznan, sam orogca pred se pojal, Gabrijel imenovan. 4. Štiri h rte s sabo vodi, na tli roki cartani, ti so hitri, beli, beli, koker sam sneg padani. 4. H rt ta prvi je pravica, katere v svejti ni bilu. Drugi, prava je resnica, povsod jo je zm anjkalo. 5. Tretji: božja gnada, milost, ludjem ubozim zgublena. Pak četrti: m ir, pokojnost, na zemli pogrešana. 6. Sam arog je vsilen Jezus, pravi bug no človek bil, prihod njega želil svejt vus, enkrat kum ej zadubil. 7. Sam aroga lovec iše na nebesih, na zemli, štiri lubi ti hrtiči tudi po njem hiteli. 8. Lovec sledi taku dulgu, da se sam arog ulovi, ter se prav prelubeznivu v krilo M arije spusti. 9. G abrijel v rožič zapiska, lejp, vesel glas vunkaj gre: Češena si, o M arija, m ilosti božje polna. Sledi precej gostobesedno angelovo prerokovanje ter M arijina za­ hvala; v 17. in 18. kitici spet lepo vidimo, kako neznani pesnik enači »samaroga« s K ristusom ; 19. kitica pesem pravzaprav že zaključi. 17. Le-ta beseda se sturi glih kakor bog govori, zdajci Jezusa v ti uri spočela v Svetem Duhu. 18. V M arije presvetu srce sam arog se dopusti, Gabrijel pak spet s perecam gori v nebu prleti. 19. Tam kaj ta svoj lov oznanja vsim tim korom angelskim, ah, njeh veselja spoznati nam tudi Bog voši vsem. Od 20. kitice naprej je dodana dokaj obširna prošnja, naj M arija od Stvarnika izprosi m ilost zdaj in ob sm rti. Tako ljudska pesem.2 2 Mi pa se končno obrnim o k freski sami. Njeni osrednji osebnosti sta arhangel Gabrijel in M arija. Ta sedi v zaprtem vrtu, v naročje pa se ji je zatekel samorog; arhangel stoji pred enimi od vrat v vrt, v desnici drži glasniško palico, v levici pa lovski rog, v katerega trobi. Nekoliko desno nad njim je upodobljen kristo- m orfni bog Oče v sprem stvu angelov, od katerega po šarku plava proti M ariji m ajhen gol otrok, ki ga križ zaznam uje kot K ristusa. Vsa ta skupina kar se da nazorno kaže, kako se je K ristus ob oznanjenju učlovečil. Očitno je torej, da sam orog na naši freski — v nasprotju s prej citirano pesm ijo — ne predstavlja Kristusa, am pak je le simbol M arijinega devištva. Oglejmo si še preostale simbole. Večina jih je zaznamovana z napisi v latinščini, ki so pa dokaj slabo ohranjeni, saj se da včasih razbrati le nekaj besed. Pogoste so tudi pravopisne napake, kadar pa gre za citate iz biblije, niso skoraj nikoli natančni. Simbolom sledim od leve proti desni in od zgoraj navzdol. V levem zgornjem kotu najdem o leva z mladiči; nad njim je napis »Quia respexit (Deus? eius?) hum ilitatem «, torej prost citat po tekstu Lukovega evangelija (1,48) »quia respexit (Deus) hum ilitatem ancillae suae«, ki se nanaša na M arijo. Pod levom najdem o daljši napis, ki sodi k nekakšnem u kvadratnem u bazenu še niže, iz katerega skozi eno stra­ nico lije voda. Napis pravi: »Fons (ortorum ?) puteus aquarum viven- tium de Libano viventibus«, kar je tokrat povzeto po Visoki pesmi (4,15): »Fons hortorum , puteus aaquarum viventium, quae fluunt im petu de Libano«. Vrelec žive vode je m arijanski simbol ki ga kot mnoge druge najdem o tudi v litanijah: razum eti ga je treba kot stu­ denec življenja. Zraven njega je upodobljen bradat prerok, najbrž Izaija, čigar prerokovanje (7, 14) je najbolj znani starozavezni namig 2 2 Za natančnejši pregled slovenskih ljudskih pesmi in ustrezne literature cf. tudi L. Kretzenbacher, Mystische Einhornjagd, p. 76 ss. na oznanjenje.2 3 Na dnu freske pod njim , malo nad nem škim napisom, je upodobljena skrinja zaveze, zaznam ovana z napisom »archa do­ mini«. Ta je predstavljala M arijo, ki je v sebi hranila božjega otroka. Sledi Gabrijel pred vrati; ta so označena kot »porta clara«. Naziv ver­ jetno izvira od latinskega krščanskega pesnika Venantia F ortunata iz 6. stoletja, ki je pozdravljal M arijo kot »vhod Visokega kralja in bleščeči portal svetlobe«.2 4 Okoli vrat se ovija tudi napis s skoraj uničenim angelskim pozdravom, pod vrati pa je ohranjen še en na­ pisni trak, na katerem je moč prebrati »veritas«. Ta se očitno nanaša na enega štirih psov, ki smo jih srečali že v pesmi, na freski pa so jih uničila vrata v zakristijo. Izvirajo iz psalmov, k jer berem o: »Usmilje­ nje in Resnica se srečata; Pravičnost in M ir se poljubita« (84,11). V srednjem veku so ta citat razlagali tako, da so pri Kristusovem učlo­ večenju sodelovale štiri božanske lastnosti: Usm iljenje (Misericordia) je hotelo oprostiti Adamov greh, Resnica (Veritas) je izpolnila božjo obljubo pom ilostitve, Pravičnost (Iustitia) je obsodila Jezusa na sm rt na križu, s tem pa je bil obnovljen M ir (Pax). Kot vemo, je ljudska dom išljija sprem enila lastnosti v pse; njihovo število pa tudi pomen sta se včasih sprem injala: lahko sta bila dva (Usm iljenje in Mir), trije (Vera, Upanje, Ljubezen — torej čisto drug pomen) ali zgoraj našteti štirje kot v naši pesm i in glede na napis tudi na naši freski. Včasih so bili zaznam ovani tudi z barvam i kot apokaliptični konji (Apoka­ lipsa, 6, 22ss): tedaj so bili bel, rdeč, črn in bledo rum en pes. Tako se znajdem o že v Zaprtem vrtu samem. Obdan je z obzidjem, ki nosi napis »ortus conclusus«; izraz je vzet iz Visoke pesm i (4,12), v srednjem veku pa je predstavljal M arijino nedotaknjenost in njeno obvarovanost pred satanovim i napadi. V njem je dolga vrsta m ari­ janskih simbolov: poleg »svetlih vrat« stoji zapečateni studenec (Visoka pesem 4,12), simbol M arijinega devištva; napisa nima. Nekoliko desno nad njim je oltar s palicam i in napisom »virga Aaron«; ta nas spo­ m inja na dogodek iz 4. Mojzesove knjige (17, 16ss), ki so si ga razlagali kot napoved izvolitve M arije za m ater božjo in čudežnega K ristuso­ vega rojstva. Pod njim srečam o pelikana, ki spet nim a napisa, nato sam oroga in končno na dnu freske druga izmed vrat. Napis na njih je uničen, glede na to, da gre za stolp, katerega duri so trdno zaprte, v Takšno razlago figure podpirajo tudi koroški primeri Zaprtega vrta, ki jih omenja Kretzenbacher v svojem delu. Prvi med njimi je slika na de- lavniški strani krilnega oltarja v župni cerkvi Marija na Zilji pri Beljaku. Na tej je Izaija celo označen z že omenjenim citatom na napisnem traku: »Ecce. virgo. concipiet. et. pariet. filium.« (L. Kretzenbacher, Mystische Ein­ hornjagd, p. 22 in sl. 1). Podobno postavo najdemo tudi na drugih koroških primerih: na sliki v Brežah v umetnostni zbirki nemškega viteškega reda, ki je skoraj identična s sliko iz Marije na Zilji (L. Kretzenbacher, Mystische Einhornjagd, p. 32 s, sl. 2), in na reliefu iz Gospe svete, ki je danes v celov­ škem Deželnem muzeju; na slednjem drži prerok napisni trak, vendar na­ pis sam ni razberljiv (L. Kretzenbacher, Mystische Einhomjagd, p. 33 in sl. 3; cf. tudi Emilijan Cevc: Poznogotska plastika na Slovenskem, Ljub­ ljana 1970, p. 120 s, sl. 73). Vsi koroški primeri so mlajši od freske v Sv. Andreju, nastali naj bi okoli 1 . 1510; obe sliki sta freski dosti podobni, ven­ dar ne toliko, da bi lahko domnevali isto grafično predlogo ali celo delav- niško zvezo. 2 ' Dorothea Fürstner O. S. B.: Die Welt der Symbole, 2. izpopolnjena izd., Innsbruck-Wien-Miinchen 1967, p. 398. pa bi si jih lahko razlagali kot »porta clausa« (Ezekijel 44, 2), ki spet sim bolizirajo M arijino devištvo. Na vrhu freske pod vzhodno sosvodnico najdem o vrsto napisov. Skrajni zgornji levi je nečitljiv. Pod njim je drug, ki se začenja z be­ sedami »Sic Deus (dilexit?) (m undum ?)...« . V erjetno gre za citat iz Janezovega evangelija (3, 16): »Sie enim Deus dilexit m undum , ut filium suum unigenitum daret, ut om nis qui credit in eum non pereat, sed habeat vitam aeternam «. Ta citat se torej nanaša predvsem na sporočilo freske kot celote; soroden pom en je imel najbrž tudi izgub­ ljeni napis nad njim . Pod njim je lilija (Visoka pesem 2, 2) brez na­ pisa, še eden izmed simbolov devištva, zraven te pa Davidov stolp, ovešen s ščiti, ki sim bolizirajo M arijine čednosti. Resničnih m ed njim i seveda ni, le eden je soroden papeškem u grbu. Nad njim je skoraj ne­ čitljiv napis, na koncu katerega pa je mogoče razbrati besedo »pen­ dent«; gre torej spet za citat iz Visoke pesm i (4, 4), kjer m ed opisom stolpa berem o tudi? «... mille clipei pendent ex e a ...« . Pod stolpom je naslikana z napisom zaznamovana »urna aurea«, urna, v kateri je bila spravljena m ana. N jen pom en je enak pom enu skrinje zaveze. Pod to so na spodnjem robu freske v obzidju naslikana še zadnja vrata, pravzaprav samo stolp z napisom »(porta?) aurea«; gre za Zlata vrata, pri katerih sta se bila srečala Joahim in Ana, torej za simbol M arijinega brezm adežnega spočetja, ki je tukaj uporabljen kot pred- podoba Kristusovega brezm adežnega učlovečenja. Tako se torej sre­ čata dva motiva, od katerih je eden značilno srednjeveški, drugi — brezm adežno spočetje — pa igra vsaj tako važno vlogo v baročni in kasnejši um etnosti. Značilno je, da si je pri tem izposodil vrsto sim­ bolov od prvega, ki je m oral izginiti po tridentinskem koncilu. Ob sam em desnem robu freske najdem o še dve upodobitvi, ki na »retzovski« način dokazujeta čudežno naravo M arijinega devištva ob oznanjenju: to je zgolj z napisom zaznamovani »rubus Moysis«, m otiv M ojzesa pred gorečim grm om (Mojzes II, 3, lss). Prim erjava je na­ slednja: kakor je bil bog pričujoč v trnjevem grm u in je grm gorel, ne pa pogorel, tako je M arija od svetega Duha spočela sina, ne da bi bila njena deviškost prizadeta. Pod njim je naslikan m otiv Gedeono- vega runa, zaznamovan kot »vellus Gedeonis« (Sodniki 6, 33ss). To je bilo prvotno znam enje odrešitve Židov in se je nanašalo na Mesijev prihod, kasneje pa je dobilo drugačen pomen: kot je runo sredi suhe zem lje postalo vlažno od rose, tako je M arija kot devica spočela K ristusa od svetega Duha. S tem je ikonografija naših fresk izčrpana. Rad bi spregovoril le še nekaj besed o drugi upodobitvi Zaprtega vrta v Sloveniji, o freski na zunanji steni nad vhodom v kapelo Žalostne m atere božje v opatijski cerkvi v Celju. O njej je pisal že Ivan Stopar.2 5 Doživela je čudno usodo: ohranjena je bila zelo slabo, tako da so ostali vidni sam o po­ stava arhangela s psi, M arija in del sam oroga, vodnjak, del zidu, m orda del enih vrat in bog Oče na vrhu. V že om enjeni knjigi je Gabrijel na­ pačno označen kot sv. Florjan: za arhangela ga zaznam uje palica, sko­ raj identična tisti na freski v Sv. Andreju, pa tudi psi, katerih eden se 2 5 Ivan Stopar: Opatijska cerkev v Celju, Celje 1971, p. 48 ss, pril. 19. ozira nazaj k njem u. Razen tega so svetniki na upodobitvah Zaprtega vrta zelo redki.2 6 Žal je bila celjska upodobitev za natančnejšo ikono­ grafsko analizo preslabo ohranjena; danes je povrhu še popolnom a prenovljena — bolje rečeno, preslikana in celo oprem ljena z novimi napisi.2 7 Ti so ikonografsko sicer prim erni originalu, izgubljenih pa kajpak ne m orejo nadom estiti. Tako je ta freska za nadaljnje razčle­ njevanje delno izgubljena. To velja tudi za slogovno označitev; po­ novim lahko sam o že prej zapisano datacijo v 20. in 30. leta 16. sto­ letja. Kljub njuni enkratnosti in dejstvu, da je v tem času igral v Celju pom em bno vlogo eden od štajerskih Lilienberžanov, Jobst Lil- genberg von Eckhenwerg,2 5 m ed obem a upodobitvam a Zaprtega vrta verjetno ni ožje zveze, Tako pridem o do vprašanja datacije in stilne opredelitve fresk v cerkvi sv. Andreja. Vemo, da zunanjih podatkov, ki bi omogočali datiranje, ne poznamo. Zanesljiv je samo datum post quem non: v prezbiteriju, zlasti na vzhodni stranici njegovega osm erokotnega zaključka, nam ­ reč najdem o številne v freske vrezane grafite, podpise obiskovalcev cerkve. Med njim i sem odkril tudi arhivsko izpričana imena, kot sta Johannes H asiber, ljubljanski m eščan prve polovice 16. stoletja, ali pa Simon Wossetz, ki se om enja leta 1524.2 6 Med podpisi, ki se vrste od leta 1511 dalje, je eden celo glagolski, opazimo pa tudi rovaše. Nekaj podatkov nam dajeta tudi civilna in vojaška noša likov na fre­ skah. Seveda je slikar pri delu uporabljal kakega pol stoletja stare grafične predloge, tako da se na vsa oblačila ne gre zanesti, obleke oseb, kot so K ristus in apostoli, pa so tudi historične, torej standar­ dizirane. Pomagamo si lahko samo z modno najizrazitejšim i nošam i vojakov na K rižanju in svetnic na stropu. Te po značilni oprijetosti, ohlapnih rokavih in izrezih ženskih oblek, izpod katerih se že kaže srajca, sodijo v sam konec 15. stoletja. Še zanim ivejši je Jurijev oklep, na katerega je že vplivala za zgodnje 16. stoletje značilna m oda:3 0 za to govorijo izbočena prsna plošča, nagubano, spredaj lokasto izrezano železno krilo, lepo izdelana kolenska sklepa in školjka; sam o čevlji so še precej koničasti v tradiciji 16. stoletja. Vse to nas vodi k vprašanju sloga. Tukaj se znajdem o pred novim problem om : prezbiterija ni poslikal en sam slikar, am pak cela de­ lavnica. Prvi um etnik je poslikal obok, drugi stene prezbiterija, tretji je naslikal krajino na freski sv. M artina in najbrž tudi tisto na freski Oljske gore. Vsi trije so delali sočasno, vendar so m ed njim i močne 2 6 Cf. Liselotte Wehrhahn-Stauch, Einhorn, RDK, IV, 12 (48), Stuttgart 1958, ter Gertrud Schiller: Ikonographie der christlichen Kunst, Güntersloh 1966, Die Einhornjagd im Hortus conclusus. 2 7 Fresko v opatijski cerkvi »zu Cilli (Celje) in der Historischen Untersteier­ mark, auf dem heute jugoslawischen Staatsgebiete der Teilrepublik Slo­ wenien« pozna tudi Kretzenbacher (L. Kretzenbacher, Mystische Einhorn­ jagd, p. 43 s), ki pa ni opazil, da je preslikana; žal mu ni tega tudi nihče povedal. Zato napise komentira, kar je seveda nesmiselno. 2 8 Ignaz Orožen: Das Bisthum und die Diözese Lavant, v Das Dekanat Schall­ thal, Graz 1884, p. 56 s. 2 9 Prvi: Zgodovinski arhiv Ljubljana, cod. I./8 — folio 163, 1551 Drugi: Zgodovinski arhiv Ljubljana, cod. I./l — folio 93, 1524 3 0 F. Tancik: Orožje in bojna oprema od naselitve Slovencev do konca 17. sto­ letja, Narodni muzej, Ljubljana 1971 (rk), p. 32. stilne razlike. Tudi tehnike niso uporabljali iste, saj je prvi slikal al secco (torej v tehniki, značilni za poslikavanje obokov), druga dva pa al fresco. Glavni slikar sten, ki ga po ikonografsko najznačilnejši kompoziciji im enujem o M ojster Zaprtega vrta, je bil najbolj konservativen. Delal je še povsem v okviru poznogotskega plastičnega realizm a in je v m ar­ sičem nadaljeval linijo, ki sta jo bila začela Maški m ojster in crno- grobski Bolfgangus. Dedič te linije je tudi slikar, ki je okrasil obok, h krati s »krajinarjem« pa je že v m arsičem tudi otrok zgodnjega 16. stoletja. N ajprej si oglejmo M ojstra Zaprtega vrta. M orda ga še najlaže spoz­ namo po obraznem tipu, ki nam ga idealno kaže kristom orfni bog Oče na vrhu kom pozicije na severni strani (sl. 115): obraz im a bolj ovalno obliko, lasje in brada so rahlo nakodrani; obrazne poteze so nekoliko plastično in hkrati izrazito m ehko nakazane; še najbolj značilne so obrvi, ki se ob nosnem korenu zasukajo navzgor in dajejo obrazu zna­ čilno »nesrečen« videz. Ena od slikarjevih značilnosti je, da je like skoraj vedno slikal v rahlem zasuku v levo ali desno, ki ga pa ni naj­ bolje obvladal, zato usta vedno stojijo nekoliko postrani. Njegovi čisti profili pa so še veliko hujši, že prav groba nespretni. Frontalno je like le redko upodabljal; v takem prim eru se je verjetno naslanjal na grafike ali celo na pomoč drugih slikarjev, saj so skoraj nespoznavni. O njegovih postavah ne bi mogel kaj veliko povedati; so popolnom a neizrazite, saj jih draperija ponavadi popolnom a skrije. V prim eru sv. Jurija, k jer je oklep telo nujno poudaril, je skušal biti tudi modno eleganten, pa se m u to ni kaj prida posrečilo. V tem ga je M ojster oboka krepko prekašal: značilno je, da se na stropu vsaka figura strogo podreja gotski S-liniji, ki je na stenah sploh ne najdem o. Tudi risarsko naslikane gube so na stenah veliko pogostejše kot na stropu. To nam dokazuje, da je slikar uporabljal grafične predloge. Seveda bi to lahko trdili tudi na podlagi same ikonografije; nemogoče je, da bi si človek, ki še pravopisa ni dobro obvladal, sam zamislil zapleteni Zaprti vrt. Čeprav predloge za < to fresko nisem odkril, je nedvomno obstajala. Pač pa mi je uspelo določiti vzore, po katerih je kom poniral nekaj drugih slikarij: gre za grafike m ojstra E. S., in sicer za serijo 12 listov Pasijona. Očitno jo je naš m ojster dobro po­ znal, čeprav je ni upodabljal v vseh prim erih. Tako je po Iškarijotovem poljubu iz te serije prekopiral osrednjo skupino, Petra in Malha (sl. 113, 114); njegov je samo vojak na levi, ki ga je precej ponesrečeno skušal prilagoditi šilastem u okviru. Drugič se v Sv. Andreju m ojster E. S. pojavi pri Bičanju: po njegovi grafiki iz istega cikla sta povzeta K ristus ob stebru in desno rabelj. Končno se z grafikovim vplivom srečam o tudi na freskah, ki jih je M ojster Zaprtega vrta naslikal na K rtini: m otiv Noli me tangere je povzet po še eni grafiki iz pasijon­ skega cikla, Obiskovanje pa po sam ostojni, ki jo danes hranijo na Dunaju. Opomnil bi tudi, da je po m ojstru E. S. verjetno vsaj delno povzel svoj obrazni tip, saj se pri grafiku večkrat srečam o s pokon­ čnimi potezam i ob nosnem korenu. Ustavimo se še ob vprašanju perspektive in krajine. Prave globinske perspektive naš slikar ni poznal; k jer se je v njej poskušal, se m u je ponesrečila: tipičen prim er je zid Zaprtega vrta. Uporabljal je le po­ sam ezne plane: tako npr. tri (K ristus, K ajfa in vojščaki) na freski K ristusa pred Kajfo. In končno je krajina, kadar se sploh pojavi, po­ kazana sam o kot ozadje s skalovjem vijoličaste barve, ki bolj zbuja videz kulis kot pa pravih skal. Pravzaprav je edina značilnost, ki M ojstra Zaprtega vrta postavlja v čas okoli 1500, izrazit trom pe-l’ oeil: dolga vrsta njegovih figur sega z roko ali nogo čez naslikani okvir bordure v »resnični« prostor. Ja­ kob starejši se tako na okvir opira kot na nekakšno ograjo; sv. Andrej in sv. Jurij pa sta prvi m anj, drugi pa že prav odločno prestopila okvir. Na K rtini klečeči K ristus priprošnjik na freski Marije Zavetnice s plaščem moli noge že skoraj v sosednjo kompozicijo Poslednje sodbe Čeprav naš m ojster še zdaleč ni tako radikalen kot njegov sodobnik, slikar prizora Ecce homo v stari župni cerkvi na Jezerskem , pa se je vsaj v tem skušal prilagoditi slogu novega časa. Ob njegovem delu je pokrajina na freski z M artinom in beračem prav osupljiva (sl. 111). Skoraj bi lahko rekli, da je na tej freski m ed figu­ ram i v ospredju in krajino v ozadju kakih štirideset let časovne raz­ like. Tudi to, da sta figuri zelo slabo vključeni v krajino — berač sploh dobesedno visi v zraku — kaže, da sta bila na delu dva slikarja, od katerih eden o krajini in perspektivi ni vedel nič. Avtor naše krajine je skrivnostna oseba, ki m u prave razlage zaenkrat ne m orem o najti. Delo, ki nam ga je zapustil v Sv. Andreju, je pri nas edinstveno — vsaj zaenkrat ga tudi na K rtini ni najti, k jer je si­ cer delala ista delavnica. Nekaj podobnosti ga veže s freskam i na Križni gori nad Škofjo Loko (zlasti plastična obdelava hribov v ozadju), nežnejši kolorit pa nas bolj spom inja na Sv. Prim oža nad Kamnikom. V endar nas celotni vtis ne vodi na sever; prej bi rekli, da gre za slikarja, ki je poznal lom bardijsko slikarstvo po Leonardo- vem prvem bivanju v Milanu. Njegova krajina je grob, prim itiven odm ev sloga, ki je bil značilen npr. za Sodomo, ko je ta slikal v sa­ m ostanu Monte Oliveto Maggiore (1505): oglejmo si le značilne sklade skal, čoln, ki odseva v vodi, ali pa to, kako uporablja barvno perspek­ tivo. In končno je tu še značilni detajl drevesca ob obali, ki ga ravno pri Sodomi srečujem o v tem času vedno spet. Vse to od nas zahteva, da to slikarijo — in z njo kajpak tudi vse druge — postavim o v čas prve polovice prvega desetletja 16. stoletja. »Krajinarjeve« skrivnosti kajpak ta datacija ne razrešuje; m orda je šlo za potujočega slikarja, ki se je začasno udinjal drugim m ojstrom ter si tako prislužil nekaj hrane in prenočišče. Upamo lahko, da bomo naleteli na še kakšna nje­ gova dela; vendar se mi to ne zdi verjetno. Kljub vsej svoji napred­ nosti le ni bil posebno dober slikar — to nam kaže tudi krajina, ki jo je naredil na prizoru Oljske gore. Ta samo zanj značilna posvetna te­ m atika omogoča tudi domnevo, da bi m orebiti lahko šlo za slikarja, ki je s krajinskim i freskam i krasil gradove — v tem prim eru bi ga M ojstru Zaprtega vrta v pom oč poslal lilienberški naročnik. Seveda vemo, kako se je našim gradovom godilo; zato dvomim, da se bomo z našim »krajinarjem « še kdaj srečali. Preostane še tretji slikar, ki je poslikal obok. O njegovi eleganci smo že govorili. Po njej je še najbližji slikarju, ki je poslikal obok prezbi­ terija v M irni na Dolenjskem. Seveda nikakor ne gre za istega slikarja: že ženske noše, še bolj pa popolna odsotnost kakršnegakoli rastlin­ skega okrasja nam dokazuje, da je M irna starejša. Tudi obrazni tip slikarja iz Sv. Andreja je drugačen. Po velikih, stisnjenih ustih, obo­ kanih obrvih in starikavem izrazu se ne loči le od m irnskega um et­ nika, am pak tudi od M ojstra Zaprtega vrta. Vendar so osnovne fi­ gure p ri vseh tre h iste: tem eljijo na izhodiščih, ki jih je p ri nas začrtal zlasti Maški m ojster. Čisto v drug svet pa nas na oboku vodi rastlinsko okrasje. To ne za­ vzema le polj brez postav, am pak sega tudi k figuram: lep prim er tega načina je sv. Lovrenc, m edtem ko se labod dobesedno izvija iz rast­ linja. Taka ornam entika pri nas že sodi v 16. stoletje, ko postane včasih še mnogo bolj fantastična kot v našem prim eru. V Sloveniji m u je še najbližje delo slikarja, ki je poslikal obok prezbiterija cerkve sv. Duha na Čelovniku in ladjo cerkve sv. M artina na Svetih gorah. Stele postavlja obe deli v začetek 16. stoletja in pripom inja, da kažeta na vdor »umetniško neprebavljenih renesančnih in m anierističnih vplivov«.3 1 Taka stilna označba ne ustreza. Naše okrasje še vedno pri­ pada srednjem u veku, kot m u je pripadalo tisto, ki ga je slikal npr. Janez Ljubljanski. Seveda so njem u sorodni motivi listnatih vej in cvetnih čaš že veliko bolj stilizirani, oleseneli in otrpli, kar pa kaže predvsem na zadnjo stopnjo vegetabilne gotike, ne pa na renesanso. Tudi kolorit, prevladujoča turkizna barva, je za ta svet značilen — če­ prav bi ob njem še najlaže načenjali problem renesanse, seveda se­ verne. Tu smo s Sv. Andrejem in njegovimi freskam i zaključili. Ogledati pa si m oram o še druga trenutno znana dela M ojstra Zaprtega vrta in nje­ govega kroga. Prvo m ed njim i so ostanki fresk, na katere me je opozoril dr. Komelj: Križanje z Marijo in Janezom K rstnikom ter svetnica (verjetno sv. Ka­ tarina) v cerkvi sv. M ohorja in Fortunata v Podzidu pod Trojanam i. Našega m ojstra tukaj spoznamo po vrsti značilnosti: ponovi se zanj značilen obrazni tip (sl. 116); Kristusovo telo je prekrito s krvavimi sragam i na enak način kot na prizoru Bičanja v Sv. Andreju ali pa na freskah v K rtini ob prizoru M arije Zavetnice s plaščem; sorodna je krajina za Križanjem ; tudi draperija še vedno zakriva telesa, ki pa na teh freskah že nekoliko bolj pridejo do izraza; in ne nazadnje so bile uporabljene za bordure enake šablone kot v Sv. Andreju in v Krtini. Freske v Podzidu so skrom nejše od drugih — figur je precej m anj: naročnik je bil gotovo revnejši. Po drugi strani pa detajli, kot so bolj poudarjena telesnost in bolj um irjena krajina v ozadju, potrjujejo sodbo, da gre za kasnejše in tokrat za razliko od prejšnjih povsem sam ostojno m ojstrovo delo. Freske na K rtini so njegovo zadnje delo, ki ga je treba tukaj omeniti. Ker še niso popolnom a odkrite, se m oram o zaenkrat om ejiti le na najhi­ trejšo označbo. V ečkrat sem že opozoril na številne nadrobnosti, ki jih povezujejo s Sv. Andrejem in s Podzidom (sl. 117). Ni dvoma, da je tu delal isti sli­ 3 1 France Stele, Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja, Ljubljana 1969, p. 115. kar, M ojster Zaprtega vrta. Vendar ni bil sam: sprem ljalo ga je več pom očnikov — na freskah je mogoče razbrati vsaj pet različnih slikar­ jev. Med njim i je M ojster Zaprtega vrta najpom em bnejši, važno vlogo pa je igral tudi slikar, ki ga poznamo že z oboka Sv. Andreja; obok je al secco poslikal tudi na K rtini. Mislim, da je še prezgodaj, da bi o natančnem razm erju m ed K rtino in drugim i deli naše skupine izrekali dokončne sodbe; to bo mogoče šele po dokončni konservaciji krtinskih fresk. Očitno je, da so ikono­ grafsko in slogovno zelo zapletene. Vemo, da jih je Stele označil kot delo Maškega m o jstra ali njegovega kroga iz časa okoli leta 1460. Glede na vse podatke, o katerih sem že pisal, pa tudi glede na neka­ tere, ki veljajo prav posebej za K rtino, bo treba datacijo prem akniti za štirideset let. Pri tem pa bo osnovna Steletova slogovna opredelitev še vedno obveljala: videli smo že, da je delo M ojstra Zaprtega vrta ne­ dvomno povezano z M aškim m ojstrom . To kaže na provincializem naše um etnosti, ki je bil tako močan, da so se nekatere slogovne značilnosti držale dosti dlje, kot smo doslej verjeli. Očitno bo treba slikarstvo druge polovice 15. in začetka 16. stoletja pri nas še precej prevredno­ titi, pri datacijah sam ih pa se bo treba m očneje kot doslej opirati na zgodovinske vire. Tako preostaja le še splošna označitev M ojstra Zaprtega vrta in nje­ gove skupine. Po doslej odkritih slikarijah lahko sklepam o, da je šlo za lokalno skupino slikarjev, ki so navdih črpali tako iz starejše sli­ karske tradicije, tem elječe na dosežkih idealistične sm eri poznogot­ skega plastičnega realizm a, kot tudi iz sodobnejših sm eri, pri čem er je glavni m ojster še posebej uporabljal tudi pri nas tradicionalne nem ­ ške grafične predloge. Dejstvo, da je pri slikanju verjetno sodeloval tudi tuj, na vsak način pa po svojih idealih vodji skupine dokaj na­ sproten slikar, kaže, da je šlo zares bolj za skupino kot za cehovsko strogo om ejeno delavnico. Slikarje je združevalo le trenutno naročilo; brez dvoma pa so skupini, ki se je dobro izkazala ob enem delu, takoj zaupali še drugo. Pri tem se je število članov sprem enilo glede na ve­ likost in zahtevnost naloge: na K rtini je delala vrsta slikarjev, v Sv. A ndreju trije, v Podzidu eden. Slikarji so bili specialisti — za stene, za obok ali celo za sam o krajino. Glede na stilno sorodnost (z izjemo »krajinarja«) bi lahko rekli, da so se m edsebojno poznali — m orda so imeli celo istega učitelja, Maškega m ojstra; na vsak način se niso obo­ tavljali poklicati drug drugega na pomoč, če se jim je to zdelo potreb­ no. Takšna organizacija dela, sam ostojnost in sodelovanje m ojstrov pa veliko bolj jasno kot slogovne oznake kažejo na nove ideje in nove družbene odnose, značilne za dinam ično renesanso, ki je počasi pro­ dirala tudi v Slovenijo. LITERATURA Poleg v opombah naštetih sem uporabljal še naslednja dela: Angelos Baš, Kranjska ljudska noša na gotskih freskah, ZUZ, n. v., V—VI, 1959 Angelos Baš, Hlače v srednjeveški ljudski noši na Slovenskem, Slovenski et­ nograf, XV, 1962 Joseph Braun: Tracht und Attribute der Heiligen in der deutschen Kunst, Stuttgart 1943 Adriano Capelli: Dizionario di abbreviature latine et italiane, 6. izd., Milano 1967 Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda, Celovec 1910 Hiltgart L. Keller: Reclams Lexikon der Heiligen und der biblischen Ge­ stalten, Stuttgart 1968 Karl Künstle: Ikonographie der christlichen Kunst, Freiburg im Breisgau 1928 Lev Menaše: Marijanska ikonografija v slovenskem slikarstvu od začetkov do prve svetovne vojne, dipl. naloga, Ljubljana 1974 (tipkopis) Nace Šumi: Ljubljanska baročna arhitektura, Ljubljana 1961 Roman Tominec: Brezmadežna v umetnosti, Acta secundi congressus (Collec­ tanea franciscana Slavica), Šibenik 1940 Biblia Sacra, Vulgatae editionis, Rim 1957 Sveto pismo, Maribor 1961 Za pomoč, nasvete in opozorila se zahvaljujem dr. Ivanu Komelju, pok. dr. Maksu Miklavčiču, dr. Božu Otorepcu, dr. Marijanu Smoliku, Mons. France- scu Spessotu in dr. Mariji Verbič, uredniškemu odboru Zbornika za umet­ nostno zgodovino pa za opozorilo na članek Leopolda Kretzenbacherja. SUMMARY The wall paintings of St. Andrew's church near Moravče rouse attention on two accounts: their iconography and their stylistic quality. Only in the Late Gothic presbytery are the frescoes preserved, the old nave having been demolished in the mid-eighteenth century and replaced by a new, Baroque nave, at the same time as the sacristy W 'as added to the church. The presbytery was remodelled in the Baroque style, causing the destruction of the stone ornaments and damaging the frescoes. These were rediscovered only in the second half of the 1960’s. The wall-paintings probably date from about 1500 to 1505 and were made to the order of the noble family of Lilienberg. They were painted by three artists: the first one painted the vault, the second the walls, and the third painted only the two landscapes of the frescoes of St. Martin and the Mount of Olives. The first two artists were by tradition descendents of the Master of Mače, while the third already used achievements of the Lombardian Re­ naissance. The artist who painted the walls also used engravings of a Ger­ man master, E. S., to help him with his work. Iconographically, the frescoes differ considerably from the traditional sche­ me of the so-called Carniolian presbytery. The reciprocal proportions, which strictly determined the world of ideas in Slovenian frescoes in the Gothic period, were annihilated in this church. New motifs appeared, among which that of the »Hunt of the Unicorn in an Enclosed Garden«, painted on the nor­ thern wall of the presbytery, especially rouses our admiration. This motif is almost unique in Slovenian painting, only one other example, a later and much repainted one being known, that in the Abbey of Celje. It is interesting that the same motif is also preserved in Slovenian folk poetry, in the collec­ tion of poems called the »Kalobje Manuscript«. The artistic treatment in St. Andrew’ s is extremely rich, showing, as well as the unicorn, many other sym­ bols of Virgin Mary originating from various biblical quotations and events from the Old Testament, and also from the animal world. The artist who executed this frescoe should be named after it: Master of Hortus con- clus us conclusus. The work of this artist can be followed in other churches in which he pain­ ted such as that at Podzid, where he painted frescoes of the Crucifixion and of St. Catherine, and at Krtina. The frescoes at Krtina, as with those of St. Andrew’ s, mark the break bet­ ween the art of the fifteenth century and that of the sixteenth century. They were executed by a larger group of artists, led by the Master of Hortus conclusus, all descended from the same tradition as the Master but, never­ theless, w'ith great differences in quality. Iconographically, however, the fre­ scoes of Krtina comprise no such exceptional motif as that at St. Andrew’ s. The confirmation that, by the beginning of the sixteenth century, painters in this country were working in such large, heterogenous, casually united groups is a novelty in the art history of Slovenia. This fact in itself reflects the in­ fluence even then of new, more dynamic social relationships. 108 Mojster zaprtega vrta: Bičanje, grb, sv. Martin z beračem, sv. Miklavž rešuje ladjo z romarji in zastori na južni steni prezbiterija, po 1500, p. c. sv. Andreja pri Moravčah 109 Mojster zaprtega vrta: Lov na samoroga v zaprtem vrtu na severni steni prezbiterija, po 1500, p. c. sv. Andreja pri Moravčah wm-r.ni: 11 0 Mojster zaprtega vrta: Lov na samoroga v zaprtem vrtu na severni steni prezbiterija, po 1500, p. c. sv. Andreja pri Moravčah 11 1 »Krajinar« iz sv. Andreju: krajina na freski sv. Mar­ tina z beračem na južni steni prezbiterija, po 1500, p. c. sv. Andreja pri Moravčah 112 Mojster Zaprtega vrta: Apostoli na južni steni prez­ biterija, po 1500, p. c. sv. Andreja pri Moravčah XLVI 113 Mojster E. S.: bakrorez Iškarijotovega poljuba iz pasijonske serije 114 Mojster Zaprtega vrta: Iškarijotov poljub v šilastem zaključku severne stene prezbiterija, po 1500, p. c. sv. Andreja pri Moravčah 115 Mojster Zaprtega vrta: kristo- morfni bog Oče na severni steni prezbiterija, detajl s sl. 109, po 1500, p. c. sv. Andreja pri Mo­ ravčah 116 Mojster Zaprtega vrta: Kri­ stus iz prizora Noli me tangere na severni steni, p. c. sv. Lenarta v Krtini 117 Mojster zaprtega vrta: detajl Kristusa iz Križanja na južni steni prezbiterija, p. c. sv. Mohorja in Fortunata v Podzidu