14. štev. V Kranju, 6. aprila 4901. II. leto.
Političen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo. 'ČTZZLTi
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Velika noč.
Zveličar je od smrti vstal! Aleluja!
Ubrani glasovi velikonočnih zvonov done v pomlaja-jočo naravo, spominjajoč nas tistega dneva, ko je premagal smrt On, ki je užgal človeštvu novo luč, katera nam sveti že skoro dvotisoč let ter napaja človeška srca s srečo in toploto. Z vplivom svoje osebnosti predrugačil je ves moralni svet tako, da so se položili popolnoma novi temelji vsemu delovanju in nehanju, vsem željam in idealom.
Premagal je smrt, vstal je od mrtvih On, katerega so zaslepljeni Izraelci pribili na križ, razbil je okove, v katere je bil tisočletja okovan človeški duh.
Velika noč je simbol življenja, je praznik osvobojenja duha človeka, ki je premagal materijo ter se zaveda, da je skrita v njegovih prsih iskra božanstva.
Ideje so, katere vse premagajo. Ideje nas vzlasti v tem času dvignejo nad tugo, kajti s Kristusovim vstajenjem je stopil človek na prag v kraljestvo idealov. Trije mogočni žarki zasijali so nam ob odprtem grobu Kristusovem, to so žarki krščanske vere, upanja in ljubezni. Ta nauk nam oznanja, da je človeštvo poklicano vladati in stoji kot tako nad vsemi drugimi stvarmi. Ta nauk nas tolaži, da človek ni hudoben sam po sebi, nego se le moti v spoznanju sveta in sebe in da boljše poznanje prirode, človeških pravic in dolžnosti osvobodi človeka od vsega hudega. Konečno razsvetljuje nas ta nauk z zagotovilom, da ljudje niso rojeni za trpljenje in medsebojno nestrpnost, ampak za radost in medsebojno ljubezen.
Temelji Izveličarjevih naukov so večni in nerazrušni. Poleg vsega stoji pravica, nad vsem pa ljubezen, kajti njegov nauk se je glasil in bi si imel glasiti na veke vekov: Ljubite se med seboj!
Žal, da po neskončni previdnosti Božji še ni prišel tisti čas, ko bo kri in meso postal ta vzvišeni nauk Iz-veličarjev, ko bodo bratje vsi ljudje in bratje vsi narodje. Vzlasti narodu slovenskemu še ni prišla doba krščanske jednakopravnosti, še vedno mora biti neizprosni boj za svoj obstanek.
Pa to še ni dovolj. Volja Gospodova naklonila mu je v novejšem času še drugo, težje skušanje. Poslala mu je ljudi, ki prisvajajo posebn « nezmotljivost ne Bogu in Njegovemu namestniku sv. Očetu, ampak samim sebi. Uporablja se oblast, dana od Boga v to, da bi se priborilo neomejeno posvetno gospodstvo nakaterim sedanjim ne najvrednejšim zastopnikom onega stanu, ki bi imel skrbeti v prvi vrsti le zu naš duševni blagor.
Vsakemu narodu, tudi slovenskemu je sojeno delati na to, da preboli to skušanje ter postane tako čim preje deležen tudi zemeljskih dobrot, izposlovanih človeštvu s krono Sina Božjega.
Zategadelj in v tej nadi obračamo se danes do slovenskih svojih rojakov, da naj ne opešajo v boju zn naše narodne svetinje in da naj se ne puste motiti v tem boju po besedah in dejanjih ljudi, katere je tudi našemu narodu poslala v skušanje Božja previdnost. Nespačena beseda Božja bodi nam zvezda voditeljica v trdem boju za narodni obstanek in za pravično našo stvar. Bog nas po Svojem Sinu in Odrešeniku ni učil posvetnega go-spodstva zastopnikov svoje cerkve, isto tako nas ni učil narodnega fatalizma. Ako toraj delujemo z vsemi svojimi silami na to, da bi se prejkoprej na narodu slovenskem obistinil Izveličarjev nauk, tedaj delujemo po neskaljenih nazorih Božjih.
Zategadelj ne grešimo, ako se ustavljamo vsakemu nasilstvu bodisi narodnemu ali socialnemu, ako ne priznavamo politične nezmotljivosti nikomur, kdor je od krvi in mesa. V tej zavesti delovali bomo vnaprej in v tej zavesti kličemo danes vernemu narodu slovenskemu iz dna srca:
Dal Bog Ti skoro, skoro veselo Veliko noč!
Kaj bo, kaj bo!
(Gospodarska in politična vprašanja z ozirorn na kmetski stan.)
Dalje.
Naš imovitejši kmetski posestnik, ki je varčen ter ima pridne in delavce otroke, že še izhaja, ker mu ni treba plačevati poslov.;in: najemnikov in tudi njegovo polje je dobro' obdelano^ ker ga obdelujejo domače marljive in zanesljive rokp.r' Sicer tudi njega občutno zadevajo vedno večji" davki ter različne doklade in pristojbine; a vendar se ž^e kako prerije s svojim gospodarstvom od leta do leta, da mu ni treba delati dolgov. Ali tudi zanj pride osodepolni čas, ko mora svoje delavce plačati, drago
122
plačati! To se zgodi takrat, kadar mu dorastejo otroci in začno siliti od doma, kakor godni ptiči iz gnezda. Ko postanejo hčere zrele za možitev, začno se lišpati z dragimi oblekami in večkrat se tudi ustavijo ob nedeljah s stariši ali pa same v kaki gostilni ter se tam zasučejo s kmetskimi fanti, ko začne godec raztegovati harmoniko. Vse to stane stariše precej denarja, toda vendar se ne upirajo takim stroškom; zdi se jim še celo potrebno, da se njih hčere tudi v družbi pokažejo fantom, kako so «brhke», da jih potem pred pustom raje kdo pride snubit. Saj se vsako kmetsko dekle rado omoži, katero pa se ne more kmalu omožiti in mora čakati doma na mlado gospodinjo ali na mladega gospodarja, čuti se zelo nesrečno in tudi starišcm se to zdi nekako sramotno. Zato pri hišah, kjer imajo dorastle hčere, težko čakajo predpustnega časa, ko hodijo kmetski ženini s svojimi posredovalci od vasi do vasi ter poprašujejo za bogatimi nevestami. Kmetski ženin pa navadno ne gleda toliko na pridne in poštene roke, zvesto in blago srce neveste, temveč največ le na to, da mu prinese veliko doto in dragoceno balo v hišo. Tudi nevestini stariši se dosti ne zmenijo za to, če ima ženin zadolženo posestvo in kake so druge razmere na njegovem domu; da le hčere od-dado možem in obhajajo ženitovanje, pa so zadovoljni. Da se snubitev ne pokaži, dado stariii zapisati svojim hčeram večkrat zelo visoke svote za doto, za katero se potem zetje vknjižijo na njihova posestva, ako jim jih tast ne more točno izplačati. Pri izplačevanju dote pa navadno nastanejo težave skoro povsod na deželi, ker dandanes ni več tako trdnih kmetov, ki bi mogli po 1000 ali 2000 kron kar na roke odšteti zetom za svojimi hčerami. Prav pogostoma kmet vzame denar na posodo že za ženitovanje. Vzlic temu pa se to vrši z velikim hrupom in s potratnostjo ter traja po več dni. Pač žalostna taka baha-rija s tujim denarjem! Ko so tako odpravljene od rojstne hiše najstarejše hčere in med njimi morda tudi kak sin, kateri se je priženil drugam, in začuti prileten gospodar, da je že preslaboten za težavna poljska dela in da ga pri delu več ne podpira toliko pridnih domačih rok kakor prej, ko so bili še vsi otroci doma, izroči svoje gospodarstvo za prihodnjega gospodarja določenemu sinu, ob enem pa izgovori sebi in svoji stari ženi dosmrtno stanovanje in hrano z raznimi priboljški pri hiši, mlajšim otrokom, ako jih je še kaj doma, pa primerne svote za doto, katera se jim mora izplačati v gotovem času iz prevzetega posestva. Mlademu gospodarju zdaj ne kaže drugega, kakor da si tudi on poišče mlado gospodinjo. Ko se to zgodi, zapuste ga tudi neoženjeni bratje in sestre in pri hiši ostaneta za delo mlada zakonca sama. Treba je zopet najemati in plačevati tuje slabe delavce, oglasijo
PODLISTEK.
Vstal Je!
(Črtica. — G v. Anin.)
•Vsak dan tri žlice.
Na dve uri en prašek.
Tri krogljice, kadar je hudo.»
To mu je bilo vse čitivo, kolikor je bral teh nesrečnih par mesecev, kar je ležal, kar je bil priklenjen na posteljo. Ves razgled sta mu bili odeja in blazina na vznožju, ukus si je pa čistil po stenah, po katerih so se vrstile velike rdeče rože na rujavem ozadju. Med njimi so bile vzporejene zlato pobarvane cvetlične vaze z debelo ometanim robom bele barve. In tudi iz njih so se vsipale cvetlice. Zdelo se mu je včasih v vročini, da se mu rogajo vragi iz teh vaz in kriče: «Kriv si, ker si grešil.« Po vroči glavi mu je vršelo in domneval je, da se majejo stene in da se strop podira nanj . . .
Take misli in ti spomini so se porajali danes pred očmi Ivanu Slaviču, ko se je mogel že sam nasloniti v postelji,
se pa tudi za izplačilo dote zetje in od doma odšli še neoženjeni bratje in sestre. Kar je mlada žena prinesla k hiši, to malo izda proti tako mnogoštevilnim in visokim terjatvam. Mladi mož vkljub svoji pridnosti in varčnosti ne more pomiriti vseh upnikov s plačili. Začno ga tožiti od vseh strani. S tožbami rastejo troški, s temi pa novi dolgovi, kateri vsak dan resneje opominjajo mladega obupanega gospodarja k premišljevanju: «Kaj bo, kaj bo!»
Se nadaljuje.
Mestna hranilnica v Kranju.
Iz računskega zaključka in bilance mestne hranilnice za upravno leto 1900, katero je občinski odbor kranjski potrdil v svoji seji dne 29. marca t. 1., je razvidno, da je hranilnica tudi v preteklem upravnem letu 1900 vsestranski napredovala, zlasti pa moramo omeniti, da je hranilnica dosegla v preteklem letu lep čisti dobiček, ki iznaša K 12.875-77, in sicer kljub temu, da so bile denarne razmere v preteklem letu še vedno slabe, vsled česar se je pokazala pri vrednostnih papirjih koncem leta 1900 kurzna razlika v znesku 2769 kron 60 vin., ki se je odpisala od čistega dobička, kateri bi bil sicer iznašal K 15.645*37. Vendar pa sme biti hranilnično vodstvo zadovoljno s tem uspehom, ker tisti daleč preseza vspehe prejšnjih let.
Iz nadaljnjega poročila, podanega v zadnji seji občinskega odbora, povzamemo še naslednje podatke:
Mestna hranilnica v Kranju je imela v letu 1900 denarnega prometa K 2,877.50432, in sicer prejemkov K 1,445.888-71, izdatkov pa K 1,431.615-61.
V vložnem poslovanju vložilo je 3707 strank 1,005.640 kron 48 vin., vzdignilo pa 2774 strank K 769.188-52, tako da vloge presegajo vzdige za K 236.451-96; če se pa vpoštevajo še nevzdignjene vložne obresti v znesku K 80.329*63, katere je hranilnica pripisala h kapitalu leta 1900, pomnožile so se hranilne vloge v letu 1900 za K 316.781-59, stanje vlog koncem preteklega leta pa iznaša K 2,322.698-21.
Hipotečnih posojil je izplačala hranilnica v preteklem letu 208 strankam K 392.470*—; ker se je pa hranilnici vrnilo K 42.495*27, pomnožila so se hipotečna posojila za K 349.974*73. Koncem leta 1900 imela je hranilnica 962 dolžnikov, ki so jej dolgovali 1,615.436 K 73 vin. Stanje hipotečnih posojil iznašalo je 69-55 odstotkov hranilnih vlog.
Stanje eskomptovanih menic povišalo se je tekom leta 1900 za K 17.700 — in iznaša 32.600 K.
Vrednostnih papirjev je imela hranilnica koncem leta 1900 vpoštevaje kurz z dne 31. decembra 1900 za K 420.708*40 in to vsled neugodne kurzne razlike v
ko mu je zdravnik dovolil, da sme že vstati. Na komolec oprt je gledal po sobi, ki je bila vsa zalita od krasnega pomladanskega sonca.
-> Bilo je krasno popoldne velike sobote, ko je prvič vstal. Sončni žarki so kar trumoma vreli skozi okno v sobo, plesali so kakor v posmeh razposajeno po receptih in zdravilih, se družili ob koncu postelje, a se zopet delili ob mizi in stolih ter se gubili tam nekje v kotu.
Soba je bila na voglu hiše. Levo okno je držalo na velik vrt, desno na ulico.
Opoldne je prenehal pomladanski dež in sonce je predrlo bele oblake. Po vejah in popkih na vrtu se je svetilo na tisoče dijamantno lesketajočih se kapljic, vrabci so veselo ščebetali in jih obirali z napol raz-puščenega perja. Izpod suhe jesenske zemlje so nestrpno silile na dan konice različnih trav in cvetk. Sončni žarki so se gugali po rosi in hiteli poljubljat prve cvetlice, ki so še povešale svoje mlade glavice. Na vrhu hruške je oznanjal prihod toli zaželjene Vesne ščinkovec s svojim glasnim «griču*, v grmičevju ob zidu mu je pa odgovarjala ljubka taščica s svojim prijetnim žgolenjem.
znesku K 2.76960, ki se je odpisala od čistega dobička, kakor smo že zgoraj omenili.
Pri raznih denarnih zavodih imela je hranilnica koncem leta 1900 naloženo svoto 203.593*68 kron, tedaj za K 45.403*34 manj nego koncem leta 1899. Zmanjšale so se pa vloge pri denarnih zavodih vsled tega, ker je hranilnica izplačala večje svote na hipoteke, kar je za njo veliko ugodneje, ker jej donašajo hipoteke višje obresti, nego pri denarnih zavodih naložene svote.
Vse premoženje (aktiva) hranilničnega upravnega imetja iznašalo je koncem preteklega leta K 2,347.328*30, dolgovi (pasiva) pa K 2,334.452*53 tako, da iznaša čisti dobiček pri upravnem imetju K 12.875*77. Ako se k temu prišteje še dobiček, katerega je dosegla splošna rezervna zaklada, in ki iznaša K 637*92, iznaša skupni čisti dobiček za leto 1900 K 13.513*69. Ako bi pa ne bilo treba računati s kurzno razliko pri vrednostnih papirjih v znesku K 2.769*60, iznašal bi bil skupni dobiček za leto 1900 K 16.283*29.
Dobiček pri upravnem imetju v znesku K 12.875*77 izročil se je v smislu hranilničnih pravil splošni rezervni zakladi, ki je vsled tega narasla na K 38.293*43 ali 1*64 odstotkov hranilnih vlog.
Sklepamo to poročilo z uljudno prošnjo do slavnih uradov in slavnega občinstva, da ohranijo še nadalje naklonjenost napram temu domačemu denarnemu zavodu ter, da mu pridobijo še mnogo novih prijateljev, ki bi ga podpirali bodisi z vlaganjem denarja, bodisi z odje-manjem posojil, hranilnici sami pa želimo še mnogo lepših in sijajnejših uspehov, nego ga je dosegla v preteklem poslovnem letu. I. v.
V Kranju, 6. aprila.
Iz državnega zbora. Zbornica je v zasedanju pred veliko nočjo sprejela predloge glede vojaških novincev, oprostitve hišnega davka za Jagerndorf, Celovec in Novi Tišin, glede svetovnega poštnega prometa in radi literarne konvencije z Nemčijo. Predlogi glede žganjarine in investicij sta se vsprejeli šele v drugem čitanju. Razen tega se je sklenil zakon glede mitnic, glede ubožnih blagajen, glede rentnega davka, glede ujm in potresov in afera Seitz. Delalo se je torej prav resno. Bomo videli, kako bo po veliki noči. — Državni zbor se snide vnovič dne 18. aprila, delegacije bodo zborovale v drugi polovici meseca majnika.
Francoska zbornica je dne 29. marca sprejela z 303 proti 224 glasovi društveni zakon.
Na Ruskem naraščajo nemiri tako silno, da se boji vlada splošne vstaje. Vse prizadevanje policije, da bi prišla na sled tajnemu odboru, ki vodi vse gibanje, je brezuspešno.
Dolgo časa je zrl Ivan Slavič na vrt, kjer je vse oznanjalo novo življenje.
Mrak se je vlegel že nad mesto, ne da bi Slavič to zapazil. Šele, ko se je jelo po sosednih oknih svitati, se je spomnil, da je že čas «Vstajenja*. Stopil je k oknu, da bi videl svečanosten obhod.
Lahen vetrič je vel in sušil ulico, na kateri je vladala sveta tišina. Zdajci mogočno zabuče zvonovi in dolga procesija se privije iz cerkve. Na čelu procesije je nesel cerkovnik kip vstalega Krista. Vse je bilo tako slovesno ---Veselo je donela velikonočna pesem.
• Kristus je vstal!*
Ivanu Slaviču se je zasvitalo v glavi: Bog ljubezni, večne, brezkončne ljubezni slavi svoje zmagoslavje ter polni človeška srca z njenimi žgočimi žarki.
Slavič je razumel v tem hipu globoko himno ljubezni.
Srce mu je tonilo v morju sreče.
Strmel je za procesijo, dokler mu leta ni izginila izpred oči. Dolgo časa nato je slonel še pri oknu, up novega življenja mu je polnil srce in še vedno so mu doneli na uho veličastni glasovi: « Vstal je!»
123
Na Španskem se izgredi proti kongregacijam nadaljujejo. _
Dopisi.
Od nekod. (Nekaj o pokopališčih.) Kakor vsi vemo, razmerje katoliške cerkve in lajikov v Avstriji skoro v vseh premoženjskih vprašanjih ni postavno urejeno. Duhovnik stori v njih, kar hoče, in v sedanjih časih je lahko tudi gotov, da ga politična oblast ne bo motila. Vzemimo n. pr. razmerje oddaje prostorov za grobove na pokopališčih, ki so cerkvena last. Le večja mesta imajo svoja občinska pokopališča in so glede oddaje prostorov merodajne občinske oblasti, ki ne smejo uganjati osebnosti. Večina drugih pokopališč je last katoliške cerkve. Župljani in občani naredijo pokopališča s svojimi denarjim delavskimi močmi, cerkev pa jih pametno vzame v svojo last in tako po danem razmerju postavi pod svojo oblast. Leta 1783 je morala biti duhovščina ponižna in mirna. Tedanji vladar ji je odkazal pristoječe ji meje. Iz tega časa je dvorni ukaz (15. decembra 1783), ki določuje, da med mrtveci ni delati razlike, da se imajo pokopavati po vrsti, in da se ne smejo delati novi grobovi med starimi. Ta postava je prišla ob veljavo; vsaj duhovščina se je ne drži, in župniki oddajajo prostore za grobove, kakor se jim poljubi. Nekateri ustrežejo želji preživečih, nekateri ne. Ali kolikor mogoče gledajo na to, da se kaj denarja dobi za oddajo teh prostorov. Grajati ni, če se dobljeni denar uporabi za olepšavo pokopališč, kar se pa le redkokdaj dogaja. Ali prav ni, da župniki poljubno oddajajo prostore za grobe. Včasih napočijo časi razpora med duhovniki in lajiki in potem je ta poljubnost župniku lahko sredstvo za maščevanje nad kako neljubo mu osebo. Zgodovinsko je potrjeno, da je duhovnik najsrditejši maščevalec, ki tudi pred grobom nima rešpekta. Mnogo ljudi visoko ceni pieteto do umrlih. Grobovi so v lepem stanu in s cvetjem olepšani. Ljudje radi mislijo na to, da se jim ob smrti postelje zraven njihovih ljubih, ker je neka vez s svetom onkraj groba. Ustreže se tedaj, če se le more kaki želji, posebno če je podprta z denarjem. Dvorni dekret iz leta 1783 se ne uvažuje, ker ga malokdo pozna. — Na nekem pokopališču v Beli krajini sta groba starišev nekega posestnika, katerega dotični župnik ne more trpeti. Mož se je moral pred surovim žaljenjern svoje časti braniti pred tem župnikom s tožbo. Grobova starišev sta stara in župnik ju hoče dati prekopati v rabo za druge mrliče. Posestnik prosi župnika, naj mu da ta prostor v najem in dovoli, da se rabi enkrat za njegov in njegove žene grob. Zato mu ponudi 200 K. Župnik mu pa odreče. Ravnotako se zlaga ordinarijat z župnikom. Torej tukaj velja odredba dvornega dekreta.  Vsakemu, ki gre z du-
Kaj počno Buri?
Z južnoafričanskega bojišča dohajajo zopet nova poročila. Nekatera trdijo, da so napočili hudi časi za Bure druga zopet, da se jim ni treba nič hudega bati. Tako poroča nek angleški list jako slabo za Angleže. Zadnje dneve prejšnjega meseca so se vršile praske na 33 različnih mestih. List poroča tudi, da angleški general French ni niti poskušal obdržati Piet Rctiefa; Vrede so morali Angleži izprazniti, Smiethfield, VVeepener, Jagersfontein, Phillipolis, Fauresmith, Petrusberg, Ermelo, Carolina, Wolwavenstad pa so že davno prazni Angležev. V takih razmerah ni čudno, da so Buri odklonili Kitchenerjeve mirovne ponudbe in dvomiti je, ali jih bo mogla Anglija staviti v vojaško ugodnejšem položaju. Dewet in Botha sta sklenila, da bosta Angleže v okolici Pretorije, Johan-nesburga in Standerstona neprestano napadala. Doživeli pa so Buri prejšnji mesec precej hud poraz. Angleži so namreč zgrabili 1500 Burov pod Delarovevim poveljstvom ter jih porazili. Več Burov ju bilo ujetih, 22 ubitih, 30 pa ranjenih — razven tega so Angleži vzeli Burom mnogo vojnih potrebščin.  Ako je to poročilo resnično,
124
hovniki v vseh vprašanjih, bi se želja izpolriila brez plačila ali pa vsaj za manjši denar. Zgodovina Slovencev iz leta 1525 do 1630 uči, da je bilo pri nas na Slovenskem zaradi grobov mnogo razpora med duhovščino in verniki. Na groben so se začeli Slovenci tepsti s svojimi duhovniki. Na pokopališču v Žalcu v savinjski dolini so začetkom 16. stoletja zaradi razpora glede grobov ubili duhovnika. — Pokopališča so spojena s prav energičnim čustvovanjem pijetete do svojcev. Tu se prav lahko kaj užge. — Naši duhovniki ne vidijo vsega tega. Oni gledajo le na neumnejšo plast našega naroda, katero držijo in še mislijo držati v rokah do konca sveta in s to hočejo užugati druge. Drugod iščejo duhovniki prijazno izhajanje z omikanejšimi in jih hočejo pridobiti. Pri nas ravno te odbijajo in nedelikatno, kakor mogoče, se zadirajo v intimnosti človeškega življenja. Izgovarjajo se s tem, da se jih sovraži, da se morajo braniti, da morajo odbijati klin s klinom. S tem kurijo še hujše sovraštvo proti sebi ter dotirajo do tje, da se to sovraštvo izpremeni v zaničevanje. Pogreb Mubija n. pr. je pouzročil gorki «fej». Žaljenja pietete na pokopališčih so bila in so še jako nevarna. Ce se bo v naši Avstriji naprej tako gospodarilo, kakor se je doslej, nastala bo velika nevolja v masi ljudstva. Tedaj bo treba le malo žerjavice in buknilo bo. — Občinski zastopi, skrbite za to, da nova kopališča, ki jih gradite, obdržite v občinski lasti in upravi.
Z Bleda. Naši duhovniki so v nekaterih družinah pripomogli do sovraštva in prepira zaradi novih grehov, ako se čita «Gorenjec*, »Slovenski Narod* in »Rodoljub*. Slišal sem nekje župnika, ki je dejal, da ni greh, ako kdo nevedoma greši. Pri spovedi me pa vpraša, če čitam
• Gorenjca*. — «Da», mu odgovorim. «Potem ne dobiš odveze*. Nato je župnik dejal: »Pustimo to!» — Tako se res ti ljudje norčujejo iz vere. Nekje na Gorenjskem pri nekem cerkvenem opravilu je »cekmošter* nosil svečo ter jo nevedoma imel zavito v »Gorenjca*. Župnik naenkrat to zapazi, ter se tako grozno prestraši, da mu pade vse iz roke. Hitro je priskočil prijatelju drug »cek-moštcr* na pomoč, prijel tisti zmečkani popir, t. j. »Gorenjca* z železnimi kleščami in ga zagnal skozi vrata. Sreča junaška! Nastal je zopet red. Bog jim daj srečo in pamet! — Na Bledu so naprednjaki nasproti temu početju, ker se v cerkvi udriha po naprednem časopisju že pred par nuseci skupno  darovali za dvajset iztisov
• Rodoljuba*, ki se brezplačno oddajajo posestnikom. Sedaj, ko se udriha po »Gorenjcu*, se je začelo nabirati za več iztisov »Gorenjca*, ki se bode brezplačno oddajal naprej. To je najboljše sredstvo zoper klerikalizem! Klin S klinom. Ker naprednjaki po mnenju duhovnikov hodijo
potem so res za Bure napočili slabi časi. — Nasprotno pa javljajo burska poročila, da so Buri početkom prejšnjega meseca na železnici v Natal zaplenili troje tovornih vlakov in da so na enem teh vlakov dobili menda štiri-inpol milijona kron. Zaplenili so tudi Buri blizu Johan-nesburga 1500 volov.
Dalje je v Wolmaranstadu (jugozahodno v Transvalu) burski vodja Schemel napadel velik angleški transport, v katerem je bilo tudi nekaj Burov ujetnikov. Ker pa je dospel Delarey prepozno na pomoč, se Burom ni posrečilo vzeti Angležem vsega transporta. Iz Pretorije se pa poroča, da se je 20. m. m. vršil blizu Pretorije pri Ba-aviansportu boj. Burski voditelji Kruitzinger, Schepperer in Van Reenen so so se združili s svojimi četami ter prodirajo proti Oranju. Kakor poročajo listi, so Buri ustrelili angleškega generala Preneha, ker jim je prišel že drugič v roke. — V Kapstadtu dobiva kuga vedno resnejši značaj. Evropejcev je med bolniki vsak dan več.
* *
Kako je D ewe t prebrisan! Nekega večera je trčil Dewet na veliko večjo četo Angležev severno od Warmbada. Angleški vojaki so bili pijani veselja, misleč,
le iz hinavščine v cerkev, zato da ne bode treba delati te hinavščine, je gotovo najboljše delo, ako namesto, da bi šli ob praznikih h kakemu župnikovemu ali kapelano-vemu darovanju (ofru), pa hajd, pojdimo vsi naprednjaki k »ofru* za »Gorenjca*. Koliko smrtnih grehov imajo »duhovniki*, ki skrivaj bero »Gorenjca* in »Slovenski Narod*. Sam Bog jim odpusti.   Eden od »cekmoštrov*.
Novičar.
Na Gorenjskem.
Vesele velikonočne praznike vošči vsem cenjenim naročnikom, dopisnikom in prijateljem »Gorenjca*
uredništvo.
Hrvatsko - slovenski klub, katerega smo tudi mi pozdravljali, je zavzel tako stališče, da bo zanj gotovo usodepolnega pomena. Štajarska poslanca Ploj in Robič, istrski poslanec Spinčič in daln;atinski poslanci Biankini, Peric in Šupuk so začeli za vratno gonjo zoper dr. Tavčarja, katerega so hoteli celo izključiti, dasi sami priznavajo, da se je dr. Tavčar kot poslanec strogo držal kruhovih pravil in predpisov. Vsled tega so iz kluba izstopili najprej dr.Tavčar, potem pa dr. Ferjančič in Pla n tan. Tem se najbrž pridruži še goriški posl. Gabršček. Poslali so načelništvu hrvatsko-slovenskega kluba naslednje pismo: Veleblagorodnemu g. dr. Ivčeviču, načelniku hrvatsko-slovenskemu klubu! Podpisani poslanci slovenske narodno-napredne stranke izjavljajo, da izstopijo iz hrvatsko-slovenskega kluba in to z ozirom na klerikalno gonjo, katera se je vprizorila proti nekaterim članom kluba in da ne obtežijo še drugim članom obstanka v klubu. Slavno načelništvo blagovoli ta izstop na znanje vzeti in o njem obvestiti hrvatsko - slovenski klub s pristavkom, da podpisani žele s klubom ostati v prijateljskih razmerah. Z odličnim spoštovanjem dr. Ferjančič, Plantan, dr. Tavčar. Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke je imel v sredo popoldne sejo, v kateri je soglasno sklenil: Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke odobrava dosedanje postopanje poslancev narodno-napredne stranke in njih izstop iz hrvatsko-slovenskega kluba.
Pavšlarjeve tovarne. Pod tem zaglavjem smo pojasnili v predzadnjem »Gorenjcu* širšim krogom v daljšem članku točno, brez predsodkov in nepri&transki, kaj da je pravzaprav na takozvanih »Pavšlarjevih tovarnah*. G. Pavšlarju se je zdelo potrebno na ta izvajanja naročiti si odgovor v zadnjem »Slovenskem Listu*. Ta vodeni odgovor, odnosno zagovor bi si bil g. Pavšlar prav lahko prihranil, še bolj pa stroške za cele skladovnice »Slovenskega Lista*,  s  katerimi je osrečil minulo soboto
da so dobili utrujene Bure v roke. Zadržavali so Deweta, da ni mogel združiti svojih Čet z onimi pod poveljstvom Bothe, nazaj ni mogel, kakor so mislili Angleži in drugega ni preostajalo, kakor udati se ali pa se boriti na življenje in smrt.
Bila je polnoč. Angleži so se podali v svoja ležišča s trdno zavestjo, zjutraj po kratkem boju prisiliti Devveta, da se uda. Hipoma so bile vse čete alarmirane in do jutra so morali stati vsi Angleži v orožju, ne da bi vedeli čemu. Z one strani, kjer je bil Devvet s svojimi četami culo se je ropotanje koles, precej šuma in razni klici voznikov. Zdelo se je, da so Buri vsi zmešani, da so zgrešili pot in da znajo vsak čas priti v roke Angležem. Sprednje čete Angležev so bile popolnoma pripravljene za boj, mislili so, da se z jutrom prične tudi boj z Buri. Ko je pa izšlo sonce, presenetilo je Angleže. Našli so kakih 40 praznih voz, katero so vlekli slabi voli celo noč semintje ravno Angležem pred nosom.
Vse kar so Angleži zaplenili, je bilo nekaj domačinov in pol tueata belih, pa vsi invalidi, ki so imeli zaukazano, voditi to namero.
volilce. Take plitvice pač ne spadajo kot članek v javni časopis, četudi se imenuje »Slovenski List», marveč so k večjemu dobre kot gostilniška pridiga za gotove jogre, ki itak vse verjamejo Pavšlarju, čo je še tako neumno, in če tudi ni tiskano črno na belem.  Mi še enkrat po-vdarjamo, da so bila »Gorenjčeva* pojasnila v Pavšlarjevi vodni napravi v celem obsegu popolnem i s t in i ta, izjavljamo, sklicujoč se na ona izvajanja, da so obljube, ki se delajo obrtnikom z ozirom na »nove fabrke» čisto navaden, brezvesten *švlndel» in zlasti še konšta-tiramo, da je grda gonja, ki se uprizarja zoper občinski odbor, kakor da bi bil leta kriv na Pavšlarjevih neuspehih, pravi pravcati amerikanski «humbug*l Gosp. Pavšlar vpraša v zadnjem »Slovenskem Listu« prav naivno, zakaj se ne zagovarja napram njegovim očitanjem, občinski odbor sam, zakaj ga zagovarja »Gorenjec* in kdo je slednjega v to pooblastil? Na to bodi povedano, da se občinskemu odboru ni treba zagovarjati, ker ni ničesar zakrivil, ampak postavno postopal in ker se kot resna korporacija vendar ne more odzvati čenčarijam   »Slovenskega Lista*.   Tudi   »Goienjcu* ni prišlo niti na um, da bi bil zagovarjal občinski odbor. Mi smo smatrali za svojo nalogo, razkrinkati vse podle laži, s  katerimi se je prav perfidno in neopravičeno hujskalo zoper občinski odbor in za to ne potrebujemo nikakega pooblastila. Če bo gospod Pavšlar kdaj ukrenil kaj pametnega, se bomo, če potrebno, postavili tudi zanj brez njegovega špecijalnega pooblastila. Dvomimo sicer, da bi se nam kedaj nudila taka prijetna prilika, a g. Pavšlar bi nam za to ne mogel prav nič. — Najbolj skeli g. Pavšlarja, ker smo mu povedali prav odkritosrčno da je njemu edino na tem, da bi dobil koncesijo, tisto prodal potem kar najdražje mogoče  bržkone kakemu čifutskemu konsorciju in da bi imel pri celem podjetju malo, skoro gotovo pa prav nič besede. Dasiravno bi bili tudi lahko brez škode izpustili tisto »malo*, vendar g. Pavšlar »zavrača z vso odločnostjo to podlo sumni-čenje* in pravi:  »Ce bi hotel koncesijo prodati, imam že sedaj kupcev v domovini, in bi mi torej ne bilo treba čakati čifutskih konsorcijcv. Toda moje podjetje ni na prodaj!*  To zadnje je pa res, kajti g. Pavšlar je pozabil povedati, da še nima koncesije za jez, da tedaj tiste tudi ne more prodatiin danjegovo podjetje brez koncesije jeza ni vredno niti počenega groša. Kar se tiče čifutskih konsorcijev, naj se g. Pavšlar spomni nekih pisem, s katerim se je tako ponašal in z ozirom na katera je metal z milijoni krog sebe, kakor nas eden s krajcarji. Ge ne govorimo o »kupcih v domovini*, nadalje o različnih pogajanjih in ponudbah, ustrežemo gotovo najbolj g. Pavšlarju samemu. Slednjič pove g. Pavšlar, da ne bo več odgovarjal. To bi bila gotovo najbolj pametna beseda v celem »članku*, a mož pravi, da le ne bo odgovarjal na anonimne dopise, kar pa zopet ni pametno. Sploh se hoče gospod Pavšlar zadirati v »anonimnega pisca*, a ne pomisli, da je zanj (za g. Pavšlarja) projekt na Jami, kakor sam pravi, »njegovo podjetje*, da je tedaj čisto prav, če tisto brani s svojim polnim imenom, da pa nasproti piscu »Pavšlarjevih tovarn* ta zadeva kot osebi ni karnič mar, temveč se je bavil s tisto kot z javnim političnim vprašanjem, kar je šele po Pavšlarjevi in krivdi njegovih prijateljev resnično postala. Zakaj pa g. Pavšlar ni podpisa val s svojim imenom v »Slovenskem Listu* različnih »svojih* dopisov in notic, katere so se spisale po njegovem ter navodilu njegovih somišljenikov in so prišle na uredništvo pod Koblarjevim imenom? Ako se bo šlo za osebno zadevo «Gorenjcevega* pisca, se leta nikdar ne bo branil tiste zastopati s polnim imenom, če bi tudi kaka skrivnostno sladko-ginjena muha, ki bi zopet rada hodila spat v mestno hišo, še tako rogovilila po trgu in zatrjevala, da mora — »vun iz rotovža!* Koncert na korist družbe sv. Cirila in Metoda, ki ga priredita ženska in moška podružnica dne 21. t. m. s sodelovanjem čitalniškega pevskega zbora in godbenega kluba utegne postati res koncert v pravem pomenu besede, ker se je posrečilo pridobiti k štirim godbenim in trem pevskim točkam še gospoda F. Wogrollyja za dve
125
točki, namreč violin-solo s spremljevanjem glasovirja. Spored bo jako zanimiv: Deklamacija, dve violin-solo točki s spremljevanjem glasovirja, štiri godbene in tri pevske točke. Prepričani smo, da se bode občinstvo odzvalo vabilu podružnic v najmnogobrojnejšem številu, saj je namen, katerega zasleduje družba plemenit: obvarovati našo deco potujčenja. Uverjeni smo, da se bode občinstvo ravnalo po družbinem geslu «Mal' položi dar domu na altar*, ter da bo vsak po svojih skromnih močeh gmotno prispeval, da se koncert posreči v polni meri v muzikalnem kakor tudi v matei ijelnem oziru. Natančni spored objavimo v prihodnji številki.
V dijaški kuhinji v Kranju se je izdalo meseca marca 1.1. 2106 kosil in 2008 večerij ter izplačalo 662 kron 16 vin. Podpirani dijaki so prispevali 113 kron.
Pobožna povest. Piše se nam: V svoji mali hišici je živela nekdaj postarna, bolehna ženica, v strahu božjem, s lelesom sicer še na tem, z dušo pa že skoro na onem svetu. Da ne bo nepotrebnih sumnicenj, naj povemo, da to ni bilo v Kranju. Nekega dne pa pride pobožno dušo izkušat hudobni duh v podobi priliznjenih agitatorjev, ki letajo okoli kakor svetopisemski lev in gledajo, kje bi požrli, ne kake dušice, ampak kako po-oblastilce. Pozabili smo povedati, da je bilo ravno ob času občinskih volitev. Hudobni agitatorji so vjeli ženico v skrbno nastavljene mreže. Komaj so pa po izvršenem hudodelstvu odnesli pete, pricaplja gostja iz prvega nadstropja k pobožni, nič hudega sluteči ženici, požuga z roko (ker ni imela slučajno ognjenega meča) in vikne s strašnim glasom: »Nesrečnica! kaj si storila? Ali ne veš, kaj so povedali v nedeljo pri pridigi? Kdor podpiše za to stranko, prestopi k drugi veri. »Luterš* sil* Ženica prebledi. Zona jo začne obhajati, vest ji ne da miru in ker jo je vrhutega še razburila neka denarna zadeva, počuti se čez nekaj dni tako slabo, da pošlje po gospoda Pridejo gospod kapelan, očistijo dušo marog in peg ter potroštajo prestrašeno ženico radi pooblastila, češ, jutri bodo prišli že drugi — gospod seveda ž njimi —, in vse bodo popravili. Ženici se odvali težek kamen od srca in ponudi — bržkone v znak hvaležnosti — gospodu kapelanu svojo njivico, prav pripravno njivico, da bi se po njeni smrti brale za njeno dušo vsako leto tri mašice, prav dobro plačane mašice. Gospod kapelan pa pravijo, da ne smejo sprejeti te ponudbe, temveč da morajo prej govoriti z gospodom tehantom. Kakor rečeno, tako storjeno ! Gospod kapelan prisopihajo kmalu nazaj in povedo pobožni ženici, da se zaradi one njivice ne izplača, ampak da pravijo gospod tehant, da ima ženica svojo hišico, katero naj bi dala in katera hišica bi bila prav pripravna za mežnarijo. Hišica, sicer prav majhna hišica, se pa vendar lahko ceni na kakih 2000 kronic in nihče ne more trditi, da bi dohodki od tiste ne bili vredni treh letnih mašic, prav dobro plačanih in izdatnih mašic (a circa 24 kronic!). Ko se pogovarjata o pobožni kupčiji, vstopi prijateljica pobožne ženice in brumna duša jo vpraša za svet. Prijateljica, sicer pobožna, a pametna žena, pa odsvetuje ženici to kupčijo, češ, saj imaš ubogih sorodnikov, katerih ne smeš pozabiti. In pobožna ženica je menda res prišla do prepričanja, da bo Bogu ljubše in za njeno dušo boljše, ako &e usmili revne žlahte. Tako se je vsaj za enkrat izjalovila pobožna kupčija. Pravijo, da je gospod kapelan nekaj godrnjal in neki dejal prijateljici, »da je odjedla ono hišico*, a mi pa pravimo: Kdor z malim zadovljen ni, velikega vreden ni! Dobro da se to ni zgodilo v Kranju, koliko bi potem šele imel opraviti hudobni »Gorenjec*.
Vogljanskemu gasilnemu društvu je cesar podaril iz svoje zasebne blagajne 120 kron v gasilne namene.
Zdravstveno stanje. V sodnih okrajih Kranj in Škofja Loka je pojenjala škrlatinka, ki je razsajala od decembra lanskega leta. — V kranjskem sodnem okraju je bilo bolnih v 20 občinah 11 odrastlih in 106 otrok, v škofjeloškem okraju 19 odrastlih in 186 otrok. Od odrastlih sta umrla dva, od otrok 91.
V Škotji Loki napravi na velikonočni ponedeljek ondotna »Narodna čitalnica* slavnost na korist Prešernovemu spomeniku. Na sporedu je petje in komična opereta
126
»Ob sladki kavi — grenko spoznanje*. Vstopnice se dobivajo v lekarni g. Burdvcha in na večer predstave pri blaga j niči.
V Poljanah nad ftkofjo Loko je umrl dne 1. t. m. g. Pavel Dolinar v 41. letu. Zapustil je vdovo s petimi otroci in 83letnega očeta. Naj v miru počiva!
Teleta s štirimi jeziki in 4 spodnjimi čeljustmi je storila krava posestniku Francetu Pegam pri sv. Lenartu št. 19. »Zahribovcu* nad Škofjo Loko. Trije jeziki so majhni, eden je tak kakor navadno. Spodnje 4 čeljusti mu naiiajo navzdol. V grlo ima samo ozko luknjo, skozi katero mu vlivajo jed s steklenico. K velikinoči bodo tele zaklali.
Domače delavce bi morali vzeti na delo podjetniki pri grajenju bohinjske železnice. Vsled tega je bila podana na ministerskega predsednika naslednja interpelacija: Ali hoče železniško ministrstvo skrbeti, da bodo podjetniki pri grajenju bohinjske železnice jemali domačine na delo in jih plačevali kakor druge?
Z Bleda v Gorje in nazaj vozi sedaj vozna pošta po dvakrat na dan. V lepem pokritem vozu je prostora za štiri osebe, ki plačujejo do Rečice po 20 vin., do Goril ali nazaj po 40 vin. Z Bleda odhaja poŠta ob poi-osmih zjutraj in ob polpetih popoldne, iz tlorij pa ob polsedmih zjutraj in ob treh popoldne. Vozi blizu tri četi t ure. Lepa prilika, da si obiskovalci Vintgarja in Gorij prihranijo za slepo ceno eno pešpot z Bleda tja ali nazaj ali pa obe. Le pridno se poslužujmo tega normalnega c. kr. poštnega voza, le pridno zahajajmo v te lepe kraje, kjer najdemo prijazno in ceno postrežbo.
Tatvini. V noči od 25. na 26. m. m. je pobral neznan tat iz pušiče župne cerkve v Srednji vasi, sodni okraj Rapovljica, 50 do 60 kron. — Dne 28. m. m. je oropal delavec Janez Močnik s Kokrice tržiškega postilijona Franca Smoleta, ki je prenočeval kakor ponavadi v hlevu »Stare pošte* v Kranju ter mu odnesel iz vnanjega žepa telovnika srebrno uro uro z verižico. V notranjem žepu je Smole imel 290 kron. Ko bi bil vedel zanje že petnajstkrat zaradi tatvine kaznovani tat, gotovo bi si jih prisvojil. Tat je izginil.
Blizu Trzina je dne 8. t. m. kamniški vlak št. 2171 pri 4"78 km povozil posestnico Marijo Kralj in jo 14 metrov daleč vlekel s seboj.
Na Kranjskem sploh. Važna razsodba. V Dragi v kočevskem okraju je 8. decembra lan. 1. kapelan Zabukovcc po kratki pridigi prebral dopis iz Drage v »Slovenskem Narodu*, ki se je bavil z njegovo osebo. Raznašal se je nad tem dopisom in zlasti zabavljal na občespoštovanega župana Pavla Turka. V cerkvi navzoča županova soproga vstane in zakliče na glas: »Jaz sem prišla pridigo poslušat, ne pa »Slov. Narod*. »Narod* naj se v gostilni bere, ne pa v cerkvi; ga bom že doma prebrala, saj ga znam!* Po teh pogumnih besedah je vrla žena zapustila cerkev in ž njo tudi nekaj mož. Državno pravdništvo v Novem mestu je gospo Turkovo obtožilo, češ, da je s popisanim postopanjem storila pre-grešek po § 303. kazenskega zakonika, toda c. kr. višje sodišče v Gradcu je na ugovor obdolženke zaukazalo ustaviti sodno postopanje, ker v navedenem dogodku ni našlo pregreška po § 303. storjenega z nespodobnim vedenjem med očitnim bogoslužnim opravilom. Višje sodišče utemeljuje to odločbo pravi, da to vedenje ni bilo kaznivo, ker se ni zgodilo med bogoslužnim opravilom, ampak takrat, ko jo kapelan bral »Slovenski Narod*. Morda bo ta odločba vendar malo streznila naše duhovnike, ki kar meni nič tebi nič politizirajo v cerkvi, kjer bi se imela glasiti le božja beseda.
Križem sveta.
Potujoča vas. Iz Modene na Laškem se poroča, da se od 21. m. m. premice cela vas Vaglijo s cerkvijo, pokopališčem, njivami in polji proti reki Skolteni. Premikanje se vrši sicer počasi, a vendar se je že precej hiš podrlo in naredilo se je jezero, ki se širi od ure do ure. — Vaglio leži 800 metrov nad morjem in šteje 900 prebivalcev. Dne 21. marca je ondotni župnik ves prestrašen pripovedoval, da se cerkev in župnišče pre-
mikata v nižavo. Pustil je takoj biti plat zvona. Prebivalstvo je hitelo v cerkev, hitro pobralo vso premičnino iz cerkve in hitro spravilo v varno zavetje. Zvonov niso mogli več rešiti, ker se je med tem zvonik precej nagnil — Drugi dan v petek se je začel premikati tudi spodnji del vasi. Prebivalci so mogli rešiti le živež in živino, vse drugo so jim odvzele nevidne moči. V noči na soboto se je vzdignila struga reke Skoltene za šest metrov, voda se je ustavila in kmalu se je izpremenila vsa vas v jezero. Naslednji dan se je struga vsled v nižavo grmečih zemeljskih gruč vzdignila zopet za 6 metrov. Kakor od močne podzemeljske roke vzdignjeno povišalo se je pokopališče za osem metrov. Več grobov se je odprlo, okostja in trupla so se videla. Kmalu nato se je podrla cerkev. Njene razvaline so posule večjidel pokopališča. Ravnotisti čas je začelo snežiti celih 24 ur skupaj, in vsa nesrečna vas je bila pokrita z belo mrtvaško odejo.
Dober tek! Pred nedavnim je bila v Deakenburku na Pomerskem na Nemškem kmetska ženitnina, katere se je udeležilo 450 gostov, ki so snedli 225 štirjaških metrov kolačev, 15 volov, 15 ovac, 150 piščet in gosi; popili so 310 litrov žganja, 20 hektolitrov piva in 450 buteljk rdečega vina.
Premoženje papeževo. Italijanski list »Italija* prijavlja naslednji izkaz o papeževem premoženju. Vse premoženje se ceni na 2 tisoč 120 milijonov, t. j. dohodka 120 milijonov na leto, deset milijonov na mesec, dva milijona na teden, 411.000 lir na dan, več kakor 17.000 lir v uri, 285 lir v minuti in približno pet lir v sekundi. K temu pridejo še različni dohodki od Petrovega vinarja, od kongregacij, samostanov i. t. d. Papež poseduje poleg tega še neizmerno mnogo posestev in zemljišč, ki se vidno množe. Premično premoženje, državni papirji raznih dežel, trgovskih delnic i. t. d. se tudi ne dajo ceniti. Koliko bogastva je pa še nenaznanjenega, da papežu ni treba plačevati davkov, se seveda ne da povedati.
Najnovejše vesti.
Ljubljana, 4. aprila. Pri današnji vzklicni razpravi o Šušteršičevi žlindri je bil župan Svetlin zopet oproščen.
Goriški državni poslanec g. Oskar Gabršček je že podpisal skupno izjavo o izstopu iz hrvatsko-slovenskega kluba.
Domača knjižnica.
»Moja deca.» Napisal Ivan N. Resman in poklonil blag. gospej Franji dr. Ivan Tavčarjevi. Čisti skupiček je namenjen Prešernovemu spomeniku. Gena 2 kroni. Lično knjižico prav toplo priporočamo.
jfaznctnilo preselitve in priporočilo.
70-1 P- n.
Usojam se p. n. gg. trgovcem in nabiralcem zelišč uljudno javiti, da sem svojo, dosedaj v hiši gosp. Jos. Leuza v LJubljani pri mesarskem mostu nahajajočo se
trgovino 5 rasnimi suhimi koreninami, lubjem, rastlinami, cvetjem i. t. d.
premestil na sv. Martina cesto št. 10 v Pongracovo barako v obližju sv. Petra cerkve.
Kukor dosedaj bodem tudi nadalje vse v mojo stroko spada joče predmete, kakor: norirno ali beladona-perje in korenine, ako-nitovo ali lisjakovo perje in korenine, arnikovo cvetje, češminovo lubje, podleskovo seme in korenine, lapuhovo perje in rožice, tršlikovo lubje, orno in belo čemeriko, jeternik, lipovo cvetje i. t. d. vedno po najvišjih cenah kupoval.
Posebno opozarjam p. n. gg. trgovce in nabiralce zelišč, da naj se vse moje poHne in železniške pošiljatve in pisma natan< no naslovijo na
Jos. Leuza naslednika v Ljubljani
da se ne pripetijo neprijetne zamude in zamenjave.
Z odličnim spoštovanjem
Jos. Leuza naslednik.
127
Gospodarske stvari.
Saditev sadnih dreves.
Čestokrat se čujejo pritožbe, da mlada drevesca, če tudi so vsajena v dobro zemljo, slabo uspevajo, ali se pa konečno posušijo. In to je tudi res, pa kdo je temu kriv? Navadno gospodar sam, ker jih nepravilno vsadi in se premalo briga zanje.
Kako naši krnetski posestniki vsajajo sadno drevje? Ako kupi kako drevo ali izkoplje kak divjak v gozdu, izkoplje primerno jamo, postavi drevesce notri in nazaj zasuje z zemljo ter malo potlači z nogami. K večjemu če kateri zraven postavi še kak kol in malo priveze drevo: to je vse, potem pa prepusti drevo samemu sebi naprej rasti. Taka saditev je nepravilna in ne velja nič.
Sadjerejci, ako hočete, da bodo vaša na novo vsajena drevesa dobro uspevala in dobro poplačala vaš trud, morate se pri saditvi tistih strogo držati gotovih pravil. In ta so: Najprej se mora skrbeti zato, da pridejo drevesa v pravilno razdaljo. Pri tem je treba gledati na prihodnjost rastline. Preredko se navadno ne sadi, ampak pregosto in to je velika napaka. Drevje raste komaj 10 do 15 let in že je pregosto, ker se ne more dalje razvijati. Naselijo se na takih dievesih, posebno tam, kjer je malo prepiha, škodljivi lišaji, katerim je težko priti v oko m.
Oddaljenost za drevje velja in mora biti: Za oreh 10 do 12 metrov; za hruške, posebno tepke, 9 do 10 metrov, druge hruške in jablane 8 do 10 metrov. Ravno tisto kakor za jablane velja tudi za češnje; za češplje in slive pa zadostuje 4 do 6 metrov. Pritlikavci naj se sadijo na 3 do 4 metre razdalje. Konec pride.
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu marcu 1901 vložilo je 351 strank 107.429 kron 27 vin., vzdignilo pa 275 strank 50.714 K 64 vin.; 13 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 17.100 kron. — Stanje vlog 2,452.247 kron 49 vin., stanje hipotečnih posojil 1,656.559 kron 58 vin., denarni promet K 308.184-73.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu marcu 1901 je 137 strank vložilo K 39.720-26, 146 strank dvignilo K 35.893-68, 32 strankam se je izplačalo posojil K 40.460-—. Denarni promet K 152.76292.
Posojilnica v Radovljici. Od 1. januarja do 31. marca 1901 se je vložilo K 123.71044, dvignilo pa K 109.426-43, tedaj več vložilo K 14.284-01. Stanje vseh vlog dne 31. marca 1901 K 1,097.682-36. Posojil se je izplačalo v tem času K 83.090-—, vrnilo pa 21.914 kron 16 vin., tedaj več izposodilo K 01.175-85. Stanje vseh posojil dne 81. marca 1901 K 922.052-03. Denarni promet od 1. januarja do 31. marca 1901 K 439.844-62.
Okrajna hranilnica in posojilnica v Skofji Loki. V mesecu marcu 1901 je vložilo 79 strank K 28.007-89, dvignilo pa 14 strank K 2901-38. Izplačalo se je 14 strankam posojil K 24.880*—, Saldo blagajne 1. marca K 1424-64. Prejemki v mesecu marcu K 39.57674, izdatki pa K 32.808-08. Denarni promet K 73-809-47. Stanje hranilnih vlog 119.725-33 kron, stanje posojil K 87.956.—. Saldo blagajne dne 1. aprila K 8193-31.— Število zadružnikov 71.
Nove železnice. Goriški slovenski poslanci so vložili na Dunaju interpelacijo za zgradbo dveh no/ih železnič-nih prog: od sv. Lucije do Kobarida in do Idrije in dalje do Škofje Loke. .
\Jizitnice in kuverte 0 3 V\ po zelo nizkih cenah
priporoča Jv. J>r. Sampret v JCranju.
o taktični velikosti in ■da/dovesti ima -po ni&(ii ceni vedno v i&afoai 108—45 CD CD
iptditet c. -fi*. ptiv. š>ett&nice, Sty\vfyana, 3n.napda cesta *t. iS,
VoznI re d
na gorenjski in kamniški progi državnih železnic
veljaven od 1. februarja 1901.
Vak odhaja v Ljubljano, in sicer z Jesenic ob 1'31 zjutraj, 927 dopoldne, 91*81 popoldne, 6*45 zvečer in 526 zjutraj; iz Lesec-Bleda ob 1*56 zjutraj, 953 dopoldne, 304 popoldne, 7*18 zvečer in 548 zjutraj; iz Radovljice ob 2 02 zjutraj, 959 dopoldne, 3"10 popoldne, 7*24 zvečer in 5*54 zjutraj; iz Podnarta-Krope ob 2 21 zjutraj, 10-16 dopoldne, 3*28 popoldne, 7-42 zvečer in 6*10 zjutraj; iz Kranja ob 238 zjutraj, 10-31 dopoldne, 3*46 popoldne. 8'01 zvečer, 6-26 zjutraj; iz Škofje Loke ob 2*51 zjutraj, 10'4S dopoldne, 3-59 popoldne, 8'15 zvečer, 6*38 zjutraj in pride v Ljubljano (južni kolodvor) ob 3*25 zjutraj 11*16 dopoldne, 4*38 popoldne, 851 zvečer in 7'12 zjutraj. — Iz Ljubljane nazaj pa odhaja ob 1000 zvečer, 705 zjutraj, 11*51 dopoldne, 406 popoldne in 12-24 ponoči; iz Škofje Loke ob 10 34 zvečer, 7*47 zjutraj, 12-28 opoldne, 4*45 popoldne in 12*58 ponoči; iz Kranja ob 10 46 zvečer, 8*11 zjutraj, 12*41 opoldne, 4*57 popol. in 1*12 zjutraj; iz Podnarta-Krope ob 11*02 zvečer, 823 zjutraj, 1257 opoldne, 5*13 popoldne in 1-29 ponoči; iz Radovljice ob 11*18 zvečer, 8*41 zjutraj, 1*14 opoldne, 5*30 popoldne in 1*46 ponoči; iz Lesec-Rleda ob 11*25 zvečer, 8*53 zjutraj, 1*25 opoldne, 5*40 popoldne in 1*54 ponoči; z Jesenic ob 11*53 zvečer, 9*25 zjutraj, l-56 opoldne, 6*11 popoldne in 2-25 ponori.
Vlak odhaja v Ljubljano, in sicer iz Kamnika ob 6*30 zjutraj, 9*53 dopoldne in 4*55 zvečer; iz Jarše-Mengeša ob 5*52 zjutraj, 1012 dopoldne in 5*15 zvečer; iz Domžal 6*05 zjutraj, 10*22 dopoldne in 526 zvečer; in pride v Ljubljano ob 6*49 zjutraj, 11*06 dopoldne in 6*10 zvečer. — Iz Ljubljane odide v Kamnik, in sicer ob 7*28 zjutraj, 205 popoldne, 6*50 zvečer in pride v Domžale ob 813 zjutraj, 2*50 popoldne in 7 37 zvečer; v Jarše-MengeS ob 8*23 zjutraj, 3*00 popoldne in 7*48 zvečer; v Kamnik ob 8*42 zjutraj, 3*19 popoldne in 807 zvečer.
Tedenski sejem v Kranju dne 1.1, m.
Prignalo se je 245 glav goveje živine, 6 telet, 1 prašič, — ovac, — buš, — koz. 50 kg: pšenice K 7*70, prosa K 7*25, ovsa K 6-50, rži K 7*50, ajde K 6*50, ječmena K 7-50, fižola koksa 11.— ribničana K 10'—, krompirja belega K 2*—, rumenega K 2*—, deteljno seme K 45*— do K 50*—.
A. TschinkeM zet
Prva in edina
domaČa tovarna
eikorijc,
figove fcaiJc,
kar^ditoiJ, kar)dirar>ega sadja
priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—1
Najceneji in najboljši poljedelski stroji
dobé se pri
Karol Kavšeka nasl. •
SCHNEIOER & VEROVSEK
Ljubljana, Dunajska cesta 16-
Vedno velika zaloga gepeljnov, s lani o-reznic, mlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vsá potrebščine za poljedelstvo. 68—1 Tudi vsakovrstna železnina kakor železo, t ra verze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d.
bcDO $tar>OL>ai7Jc
obstoječe iz 4 sob, kleti i. t. d. se odda v novi hiši pri telesnem mostu. 58—3 Več se izve pri lastniku Ivanu Orajzarju, vinotržcu v Št. Jurju.
128
Sobni slikar.
Vse sobne slikarije izvršujem po najnovejših vzorčili in sploh vse, kar spada v to stroko, kakor tudi vsa pleskarska dela prevzamem po najnižjih cenah ter se slavnemu občinstvu priporočam 52—4
Anton Šoklič
v Kranju (v hiši g. M. Matiašiča.)
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju G. Piccoliju v Ljubljani prisrčno za hvalo za doposlane Jim stekleničice 161 a—37
tinkture za želodec
in so njemu z diplomo dne 27. novembra 1897 podelili naslov •Dvorni založnik Nj. svetosti* s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Nj. svetosti.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolijevo Želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljanje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Piccoli, lekarnar «pri angelu« v Ljubljani, na dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izdelo-vatelj v škatljah po  12  stekleničic za gld.1-26 a. v., po 24 steklenic za gld. 2'40, po 36 za gld. 3-50, po 70 za gld. 6*50, po 110 za gld. 1030. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik.
Otroški vozički in košarice
se dobe po najnižji ceni pri
Albinu Rantu v Kranju.
42—3
Gričar & Mejač
Prešernove ulice 9  © Prešernove ulice 9
| Največja zaloga zgolovljenih oblek
za gospode, dečke in otroke
konfekcije za dame.
= Solidno blago po čudovito nizkih cenah.......--
£     Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto.       62 -2 \i
FILIP FAJDIGA
Zaloga in Lastna izdelovalnica
sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice st. f>0 priporoča svojo veliko 61—62
zalogo sobne oprave
vsake vrsto garnitur i. t. d.
Jamči se, da je v blogu lastnega izdelka vedno stili les.
MODBOCE na peresih (Federmatratze), stole in vsa v to stroko Ipadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah.
V Kranju se dobivajo stoli pri o. J. Aiizeljc« na glavnem trgu.
Uvozna družba španskih vin.
(Spanish Wine Import Company)
MAYER & PRO KO P, DUNAJ 20/2
Direktni uvoz 25—7 Prvi vir
priporoča pod garancijo čistosti in pristnosti svoja najfinejša, stara, vležana španska in portugalska vina za bolnike, desertna vina, malago, madejro, serija, port, «solze Kristusove*. — Prodaja v najmanjših množinah, kakor tudi v velikih in malih steklenicah ('/, in Vi) P° prvotnih cenah:
JAKOB PERESSINI, trgovina z vinom v Kranju.
Dobro znana, že čez 30 let obstoječa stara gostilna
,pri Tišlerju
it
Kolodvorske ulice št. 26
gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani gostilnici vsikdar na razpolage* mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni.
Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 113—48 Leopold Blumaiier,  posestnik in gostilničar.
na dwnajsfii cesti v £jw^aHi
•prvpotoca »"favtvfMvu o&čAmtvu. »vojo -pi/uo i-n- -največjo aat<xyo v»t,4i
rnisions-kcaa in vizhancya kiaaa tet, iaz&č
na dcti&to m diovno. S>niifln-ja ■Mntočifa -tečno. — Ctnis ■nls.fie..
72—5
Kovačnica
z vsem orodjem, pripravna posebno za kovača, ki zna kovati konje.
se da v najem. 63-2
Več se poizve pri Martinu Peternelu v Mojstrani (Gorenjsko).
129
R. LANG, LJubljana (KollzeJ)
tovarna za modroce na pereaa in posteljno opravo, ealoga pohištva,
priporoča vsake vrste
modrecev, posteljne uloge, zrcal, podob, otrofijih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) m sobno opravo 54—3
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
Adolf Hauptmann
53—3
S s
fvleia S
s
it
tovarna
y Ljubljani.
Ilustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto.
4<
Mestna Hranilnica
v Kranju
obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje iz lastnega.
Stanje vlog: 2,452.247 kron 49 vinarjev. — Stanje hipotečnih
posojil 1,656.559 kron 58 vinarjev. 4—7
Loterijska srečka dne 30. marca t. L
Gradec:       33      31      87 68
22
Doktorja pl Trnkoczyja
preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 188—14 že mnogo let, priporoča in razpošilja
lekarna Trnk6czy v Ljubljani.
Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, če se naroča po poŠti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno pošto s poštnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jodon komad z natančnim navodilom o uporabi. Za stedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, »lahotneže, malokrvne, Dleaične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnk6czya Kalrnn clndni ^nt priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in naj-IVaHdU SldUm IdJ ggjjj hranilno 8redstvo. Zavojček (četrt kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K.
Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkoczva Želodčne   k^p''^0- Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomir-jujoče, krepilno, bolest uteSuioče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 n, pol tucata 2 K. ITfOpjlice   odvajalne, Želodec čistilne.  Čistijo želodec, odvajajo o blato, odpravljajo napenjanje   in zabasdnje. želodca brez
vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Skatlja 42 h, Sest skatjic 2 K 10 h. — Pocukrene kroglice. Skatlja 80 h, tri skatlje 2 K, Prsni plučni in kasljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko \ raztvarljivim apnenim železom, utesuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzhuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, poi tucata 5 K.
Drgrnilni a'' u^ov cvet (protinski cvet, G i c h t g e i s t) priporoči jiv o je kot boli uteSujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in
'' poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu.
it steklenic 4 K 50 n.
Tinktura za kurja očesa,
■vizkuseno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati, Steklenica 80 h, Sest steklenic 3 K 50 h.
W   Ker je vedna skrb
Varstvena znamka. p. n. ekonomOV, poljedelcev,
živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoczyja redilne pripravke za živino.
Doktorja pl. Trnk6czyja
Živinski  rel*ilni   prašek  za no-tranio rabo pri kravah,
volih in konjih. Že blizu 50 let z
najboljšim   uspehom uporabljevan,
kadar krave nočejo zreti, in da se
zboljSuje mleko. Zavojček z navodilom
glede uporabe 1 K, pet zavojčkov
samo 4 K. Pfašičii redilni in krmilni prašek. i laaivji yarstven0 in dijetetično sred- Varstvena znamka.
stvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K.
Pozor! Želi kdo samo en kos od teh sredstev, tedaj se tudi omenjeni en kos pošlje takoj s poštnim povzetjem.
Blago za moške obleke Novosti za ženske obleke Bela tkanina za perilo
štof, kamgarn, loško sukno, ševijot. Najnovejši vzorci. Najnižje cene. j
volneno in polvolneno v vseh barvah in cenah kakor tudi perilno blago.]
boljša kot navadna kotenina 82 do 86 cm široka, trpežno in prav pepo v perilu.
Rumburška tkanina gld. 5"20 f cel kos, kateri meri 23 metrov, t. j. Cesarska tkanina    gld. 6"— ' 291/« vatlov.
j cel * { 89Vi
Razpošiljam tudi po pošti.
64—1
130
troovina z mešanim blagom tik župnijske cerkve v Kranju Ji ^
priporoma
svojo zalogo raznovrstnih tkanin, zlasti o o o  domačega platna  o o  o *y
slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. _nr~~ jgjf
65—1 Obenem opozarja na svojo
barvarijo v Kranju, Savsko predmestje št. 27.
£3
poster) rr>ocar) far)t
v starosti okrog 20 let, se sprejme proti tedenski plači. Kje? pove uprsvnišivo «Gorenjca».
G. Tonnies
Ljubljana 6e-i
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje.
Optični zavod
Jos. Ph. Goldstein
Ljubljana, pod trančo št I
priporoča svojo veliko
zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga folografičnih aparatov.
Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—1
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1.
Prva in najstarejša 73—52
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivgjo vzlic njib izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prostj.
Pozor!
Podružnica R. A. SMEKAL v Zagrebu
priporoča od svoje najstarejše, glasovite in najzmožnejše
tovarne za gasilno orodje
si. gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Brizgalnice najnovejše sestave, kakor s patentom proti zmrzlini, s priredbo, da brizgalnica na obe strani jemlje in meče vodo; «univerzalko», prikladno za male občine, kise nosije ali vozijo; parne brizgalnice, vodonoše, sesal ke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice, i. t. d., cevi iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje čelade, pase, sekiric«, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za acetilen-1 uč. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste, Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospo-darji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. mamam Cenike pošiljamo brezplačno in poštnine prosto. -
10—12
M/Tiri ffW~*
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu,
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kioni, za četrt leta 1 krono, Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom. stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petilvrslo 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo,
Izdaja in zalaga konsorcij »Gorenjca«. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Latnpret v Kranju.