Zagotovitev obratnih sredstev v gospodarstvu
Pritožbe nekoterih gospodarskih organizacfj
Kakor Je zaano, so b-Ui ob k,ancu julija objavljeni predpisi, i katerimi je bila reguliraaa za-gotovitev obraruraih sredstev v gospodarstvu. Prednosti novega sis-tema se očitujejo v tera, ker ;« i ustanovitvijo sklada obrat-nih sredstev gospodarskih orga-nizacij r znatoi meri zmanjšuje idvisnost goiipodarskih organi-zacij od banke in se spodtouja njjihova zainteresiranost in od-govarnejši odnos do uporabLja-ija <ybra'tnih »redstev. Po drugi strani je bllo v sklopu sisterna ^agotovitve obratnih sredstev odrejeno določeno mesto tudi ltratkoročnemu kreditiranju kot ¦nstrumentu družbene ekonom-;ke politike.
V skladu s temi predpdsi je ivezra izvršni svet Oa svoji zad-nji sejl sprejel odločbo, da se dod«ljuj« gospodarskim organi-zacijam v upravljanje kot za-četni sklad obratnih aredstev ^nesek sredstev splašnega »k!a-da obratnih sredstev pri Narod-ni banki. Od zneska njihovega izračunanega sklada se bo do-clelilo 90% gospodarskim organi-zacijam industrije in rudarstva. organizacijam v sestavu slcup-nosti jugoslovanskih železnic, ^ospodarskim organizacijam po-morskega, rečnega in jezserske-ga, zračnega in poštno-telegraf-sko-telefonskega prometa ka-'to-r tudi goapodarškim organi-.racijam staaovanjsko komunal-ne   dejavnosti.
Gospodarskim organizacijam s o-odročja kmetijstva, gozdarsi'a, 3rad:bsrništva, cestnega proraeta :n obrti se bo dodelilo 50?i, dru-%\m gospodarskim organizaci-;am (podro<ije trgovine, gastin-.itva in driigo) pa je za^asno odloženo dajanje začetnih zne-;kov   sklada  obratnih   srcditev.
S posebnim predipisom zvezne-ga izvršnega sveta je bilo ro"'.i-Hrano, da se razlika med izra-iunaoim zneskom obratn-ih sred-itev in dodeljen.im začetn.in .'.aeskom skJada obratnih s:ed-.<tev gosp-odarskih arrganiz^cij lodeljuje kot kredit. Ta kie.lit :ma na^lednje posebne znafi'.-aosti:
—  da   nima    določenega   roka vrnitve, kar gospodarskim orga-¦ilzacijami  ja-mči stalno  v  upo-
abljanju sredstev v višini kre-Jita;
—  za kredJt plaiajo obresti po •ttoipnji, ki  bo   veljala   za  sklad >t>ratnih sredstev.  kar  zagotav-'.ja  gospodarskLm  organtiacijara -?in-ak'o     ceno     za     uporabljanie sredstev sklada  in  kredltov  ler
—   višina    kredita    in    pogoji uporablijanja   se   lahko  spreme-aijo samo na temelju predpUov, !ii jih objavi zvezni državni st-kretar   za   finan-čne   poale,   kar inemogoča subjefctivno    odloča-nje aparata banke-
V  zvezi   z  dodeljevanjem   za-
četoega znesita sklada obratnih sredstev gospodarskiim organiiza-cijam bo treba opr-aviti še aa-slednje  posle:
—  da  banke  obv«stijo  go^x>-darske organixacije o zn^sku iz-računanih   obratnih  sreJstev   ji znesku,    ki   jim   bo    v    smUta odločbe zvezniega izvršnega sve-ta,  dodeljen  v   upravljanje;
da vloždjo goapodarske or-ganizacije, itoIUeor mi:ii;.jo, da je banka v predhodnem postap-ku izratunavanja začetnega skla-da obratnih sredstev nepra-vilno uporafoila katerega izmed elemeaitov za to izračunavaaje, pritožbo na določenj držai?ni organ. Za to je odrejen rok 30 dni;
—  da  pristojmi  di-žavrri  crfia-ni  razipra.vl.jajo o  teh pritjžbah gospodarskih    organizia^ij    ;n   v roku     30     dni     objavilo     svoje odtočbe;
—  da po končaneim   post^pkru v   z.vezi  s  pritožbami    prisi.oiai državni   organi   objavijo   rešitve o    dzročitvj     začetn«ga     zneska sklada     obratnih     sredstev      v upravljanje   posameanim  gospo-darskim organizacijam  in
—  da  banke  regulirajo  z go-spodarskirrvi organizacijami kre-ditne  odnose  po  predaji   začet-nega   sklada   obratnih   sredstev.
Za gospodarske organizacije je važno, da proučijo in pravil-no ocenijo smisel določb, a ka-terdmi jim j« bila dana pravica, da se pritoiijo proti postopku banke pri izra>6unanju začetne-ga sklada. V zvezi s tem vpra-Sainjem je treba pckazati na do-ločene pojave, do katerih je prišlo v razdabju izraounavanja viiine začetnega sklada. Kajti kljuto zelo dolgim in izčrfmim predhodnim razpravljanjenr o nvetodah za ugotovitev (Hšine začetnega sklada obratnih sred-stev in jasno postavljenim na-f&lom ter elementqim za izraču-nanje začetnega s^ldada. ki se jih je moraia banka strogo dr-žati, je prišlo do prHožb s stra-
je o vprašanju začebne^a sfcladJI obrataih sredstev po pristojnil* orgaaih. Do mnoguh izmed n^il» j« bilo zavaeto stališče, da s» upravičen« in da jjm je tretoa ugodita. V tem simuslu so bU* sprejete tudl nujoe sprememb« prvatnih predpisov. Tako je bi-lo odločeno, da ic ie izraLi»-oanje začetnega sklada vzamejo v poStev vsi krediti, ki ao biH podjetjem odobrem tudi po 3<^ juniju 195«. pod pogojem, da prašinje za kredit izvirajo ia dnevov pred 30. junijem 1956. Pravr tako Je biio reguiiran« vprašanje gospodarskih orgaoi. zacij, ki niso r dolofenem roku vložile potrctono d.ok.umeataeij« za izračunanje potrebnega skla-da. Njim bo, če bodo naknadna vlrtžilie dofcumentecijo, izraču-nan in dodeljen začetni skLad. Popravek izrafiunanega začetae-ga sJclada je treba izvršibi tudl prl podjetjaii v poskuani proiz-vodnjj. Tem podoeijjem bo » osnovo vmešen skupni znesefc tranž za leto 195«, in ne samo tistih tranž, kl so bile izkori-5««ne do 30. Junija 195«. Prl podoetjih stanovanj^ko ktnnu-ifelne in {asopisno izdajateljske dejaivnoeti, pri pToj«ktants!sSI» in drugih birojih za intelektM-alne usluge ae bodo popravill izrafunani zneski začetnega sklada. ker se je izkaaalo kot upravičeno, da se jim kot prvi-na za iaračunanje višine kredita priznajo terjatve do knpcev do 60 dni. a ne 30, kakor mf t» normalno prfenava drugJm p<xt-jetjem.
Gled« na to. da je bil posto-pek za lzra<!iunavanje začetnog« sklada • predpisi v največjl meri objektiviziran. ker so bill v ta namen upoštevanj dolofetil elementi fpogodfba o kredito. dokumentaeija zahtev o kredita, krajigovod^fcli podatlfei podjotj* in drugo), j« bQa podijetiem.da— na možnost, da se pritožijo ol» moretoitn.i aapačni uporabi tefc predpisov   po   banki.    Poteml^
Vsem svofim bralcem In sodelovcem, kakor tudi vsem delovnim Ijudem naše države čestiiamo k Dnevu republike!               ^^ SKUM0ST-
ni nekaterlh goapodarskih orga-
nizacij, ki so se narvašale nepo-srednio na same predpise au načela.
Težišče takih pritožfb se veLl-
noma reducira na bo, da st dc-
kaže   ptavica   na   večji    tnesek
začetnega  sklada,   kak'>r   js   bil
izračunan-   Najbolj    pojoso    se
je poudarjala nerealnoit norma-
tivov za določanje vižme obrit-
nih  sredstev za posamezne e'.e-
mente      (surovine,     nedovrš^na
Troizvodnja, korični izdelki, trt-
atve od kupca in podobno), pri
emer   se   je   vedno   izhiialo   s
Jališča interesa  pod.ietij,  ne pa
¦   stališča   0'tnjektivnih   možnosti
n drugiih olfolnosrt.i,  ki vplivaio
¦^a politiko kreditiranja.
Treba pa je prav tako pouJa-
iti,   da   vse   pritožbe   arso  bi-le
ipraviten«.    Bile    so    predmet
^azpravljanja v okviru disteusi-
kem bi bilo pravilno, da prl-ložbe gospodarekih organizi Ai oe prefoajajo t«h okvirov, da no bi ustvarjali po nepotrcbneni odvečno delo organom za ujho-vo razpravljanje.
Dejstvo je, to pa se Je vedno v razpravljainjih poudarlo, da ee z dodelitvijo začetnega ski«-da obratnih sredstev ne reSuje v celoti in za ved.no prablem obrataih sredstev podjetja. Ta akt, to je, predaja začetnega sltfada gospodarskim organiaaci-]am v upravljanje, predstavlja samo etSpo v prehodu k nove-mju režirrnu zagotovitve obratn.'Ji sredstev, ker popolni prehod fc sisteimi, kakrfen )e pravno Jor-muliran s prectptsi, zahteva ugo-tavljanje in reSevanje v Jklopa našega gospodarskega sistpma lu vrste dniglh. problemov.