TROPIH - SVG d.O.O., ŽALEC, Šlandrov trg 34/a Leto XIII - številka 6 - junij 1991 ö AUT Celje - skladišče D-Per III 5/1991 1119910700.6 COBISS s Predsednik delavske stranke Vlado Rančigaj. Vabimo vas, da se udeležite velikega skakalnega turniija ALPE-ADRIA, ki bo v Gotov-ljah pri Žalcu od 21. do 23. junija 1991. Tekmovalni del bo potekal vsak dan od 9.00 do 12.00 ure in od 15.00 do 18.00 ure. Uradna otvoritev bo v nedeljo, 23. junija, ob 14.00 uri. Turnir bo otvoril dr. ANDREJ OCVIRK, podpredsednik republiške vlade. Poleg tekmovalnega dela bo vse tri dni potekal še zabavno kulturni program, ki bo obsegal: nastop pihalne godbe, Western program iz Avstrije, vsak večer živa glasba (v petek in nedeljo Alan ford band, v soboto Pohoije ekspres), pasje dirke in še kaj. ;««ETgI[Sn DRIA LJUBLJANA Protestni shod slovenskih delavcev Slovenskim delavcem je prekipelo. Vedno slabši položaj jih je pripeljal na ploščad pred slovensko skupščino v Ljubljani, kjer so v uro in pol trajajočem protestnem shodu, mirno in dostojanstveno izlili ves gnev na slovensko vlado, ki je indiferentna do položaja slovenskih delavcev, njihovih stisk in razočaranj. Tudi s celjskega območja je poseben vlak popeljal tekstilce, usnaije, kovinarje in druge delavce, ki so se pred skupščino pridružili ostalim slovenskim delavcem in z njimi zahtevali svoje pravice. Transparenti, vzkliki ter aplavzi, a tudi žvižgi ob nastopu ministrice za delo Jožice Puhar ter drugega vladnega predstavnika dr. Andreja Ocvirka so kazali, kakšen je odnos delavcev do vlade in njenih ukrepov. Delavski govorci so se spraševali: »Gospodje oblastniki, ki potujete širom po svetu, ali tam poveste, v kakšno revščino ste nas pripeljali?« Ali pa: »Nismo prišli po miloščino, ampak da vam povemo, da jemljete preveč. Naš shod je zadnja možnost, da to spoznate pred velikimi socialnimi nemiri, ki bodo sicer sledili.« »Jemljejo nam oblast,« je dejal predstavnik iz Podravja. »Bomo dovolili, da nam bodo vzeli tudi čast? Človeka vredno življenje?« »Socialna katastrofa se bliža,« so opozarjali drugi, »toda rešitve ni videti, saj oblast nima programov. Preveč se ukvarja z mrtvimi, toda časi preštevanja so mimo,« so še povedali. Zbrane sta pozdravila in nagovorila tudi predsednik delavske stranke Vlado Rančigaj in predsednik SSS Dušan Semolič, ki ju je večtisočglava množica burno pozdravila in nagradila z aplavzom. Tudi njune besede so bile ostre in so izražale odločnost za boj proti vladi in njeni protidelavski politiki. Ob koncu pa so prebrali skupno izjavo, ki so jo naslovili na predsedstvo, skupščino, vlado, poslanske klube itd. Velja zlasti za tekstilno in usnjarsko industrijo, kovinsko in elektro, kjer je zaposlena polovica slovenskih delavcev. Zahtevajo sprejetje gospodarske razvojne strategije, ukrepe, ki bodo te dejavnosti razbremenile. To velja zlasti za carinske dajatve, kar naj upošteva novi slovenski carinski zakon. Zahtevajo nov zakon o stečaju, ki bo nagnal tiste, ki so podjetja slabo vodili; sprejetje zakona o soupravljanju, najmanj 30% brezplačni prenos delnic na zaposlene. Spreminijo naj zakon o izplačevanju plač, veljajo naj le kolektivne pogodbe, plače naj bodo javne, zajamčen OD naj dvignejo na 5000 din (kar je le kompromis). Želijo zagotovilo, da se bodo zajamčene plače izplačevale iz slovenskega proračuna, če drugače ne bo šlo... Dejali pa so tudi, da osamosvojitev Slovenije brez tega ni mogoča. D. Naraglav Naslednja številka avgusta Stroški tiska, papirja in poštine zopet vrtoglavo naraščajo. Proračunska malha pa je takšna kot preteklo leto. Kljub prizadevanju sta se izdajateljski svet in uredniški odbor morala odločiti za ukrepe varčevanja in odločitev, da julijska številka Savinjčana ne bo izšla. Naslednja številka bo torej izšla zopet avgusta, upamo, da v neokrnjenem obsegu. Bralcem in dopisnikom se opravičujemo, ker nismo uspeli objaviti vseh prispelih prispevkov, saj smo bili prisiljeni zaradi pomanjkanja sredstev obseg zmanjšati na 16. strani. Uredništvo MINI MATURANTJE KMALU V ŠOLO Nepozabna prireditev Že deseta generacija mini maturantov iz preboldskega vrtca se bo jeseni pridružila osnovnošolcem. Na to pot so jih v torek, 18. junija pospremili vsi mlajši otroci, ki še ostanejo v vrtcu, njihovi starši, vzgojiteljice in mnogi drugi s svečanostjo, ki je ne bodo pozabili. Prav tako se bodo tega prijetnega, sončnega in zabavnega dne radi spominjali tudi vsi prisotni. Zasluge za to imajo prizadevne vzgojiteljice, ansambel Reški fantje, kuharice in še zlasti sami otroci, ki so v svoji prešerni igrivosti dajali ton celotni prireditvi. Bil je to MIŠ-MAŠ v malem, s pesmijo, plesom, raznimi šaljivimi tekmovanji in igrico Janko in Metka, ki so jo izvrstno pripravile in odigrale vzgojiteljice. Jeseni se za mlade maturante začne dru- prav tako lepo, kot jim je bigo obdobje njihovega življe- lo v vrtcih, nja, zaželimo jim, da jim bo D. N. S prireditve ob slovesu mini maturantov v Preboldu. Podobno pa je bilo tudi v drugih krajih naše doline. Nasvidenje, bratje, podajmo si roke... V času, ko se dogodki odvijajo izredno hitro, mnogo je tudi nepredvidljivih, ko ne vemo, kaj nas naslednje dni še čaka, je napovedovati karkoli izredno tvegano. Kaj si želimo, je že dolgo znano. Svobodo, mir, človeka vredno življenje. To so nam obljubljali že pred letom, pa gre življenje v nasprotno smer. Le kako našim predstavnikom ne uspe prepričati zunanjega sveta, kje je leglo sedanjih težav. Poleg zaskrbljenosti in malodušja nam popušča tudi potrpljenje. Brez razuma, volje, znanja, predvsem pa dela, prihodnosti Slovenije ne bo, pa če si jo še tako želimo. Biti moder v teh časih ni lahko, je pa usodno. 21.-29..6. LIKOVNA RAZSTAVA AMATERJEV iz Žalca v Savinovem salonu 26. 6. ob 19. uri GLASBENI VEČER UČENCEV Glas- bene šole Rista Savina na Šlandrovem trgu 27. 6. ob 19. uri NASTOP CITRARJEV in SAVINJ- SKEGA OKTETA na Šlandrovem trgu 28. 6. ob 19. uri Koncert ansambla MIX-MAX na Šlan- drovem trgu 29. 6. ob 9. uri BALINARSKI TURNIR v Športnem centru ob 10. uri SPRETNOSTNA KOLESARSKA VOŽNJA na Šlandrovem trgu SLADOLEDIADA in otroška likovna kolonija na Šlandrovem trgu ob 11. uri KMEČKA OHCET S ŠRANGANJEM na Šlandrovem trgu ob 16. uri KMEČKA KUHINJA s pokušnjo kulinaričnih jedi ob 16.30 OTROŠKI ŽIV-ŽAV z Andrejem Šifrerjem pri hotelu ob 17. uri NOGOMETNA TEKMA med občinskima ekipama Žalec : Celje z demonstracijami KARATE KLUBA ŽALEČ v Športnem centru ob 20. uri PRVI ŽALSKI TABOR s povorko po ulicah mesta in pozdravnim govorom župana na Šlandrovem trgu ob 22. uri MODNA REVIJA pri Kulturnem domu ob 22.30 OGNJEMET s stolpnice Hmezad Export-Import ZABAVALI VAS BODO ANSAMBLI: AGROPOP, POP DESIGNE, MIX-MAX, CMOK IN DUO GA-GA! NOVO! • Izdelovanje vratnih, okenskih in ostalih senčnikov (baldahinov) za trgovske lokale in podobno, • stojal za reklamne panoje. »MEHANIKA« koles, mopedov in vrtnih kosilnic, STANE NOVAK, Ivanke Uranjek 6, ŽALEC TELEFON: 063/712-250 TUDI SEDAJ POTREBUJEMO PARTIZANSKO IZNAJDLJIVOST Letna konferenca ZZB NOV Žalec Člani občinske organizacije ZZB NOV so se na svoji letni konferenci, ki so jo imeli v skupščinski dvorani 7. junija, pogovorili o delu v lanskem letu, ko so se preoblikovali iz družbenopolitične organizacije v nadstrankarsko organizacijo. Kot je v poročilih poudaril njen predsednik Janko CVIKL, so člani Zveze borcev angažirani prav v vseh političnih organizacijah v pluralni družbi, povezuje pa jih aktivna udeležba v NOB, kjer so se borili za svobodo, ne oziraje se na politično ali versko pripadnost. V svojem poročilu je povedal, da so lani sodelovali pri obnovi spomenika žrtvam I. svetovne vojne v Gotovljah in obnovi spomenika pri Urbanu na Dobrovljah. Sodelovali pa so na proslavah oziroma srečanjih v Braslovčah ter na Dobrovljah ter letošnjega 27. aprila v Cankarjevem domu na osrednji proslavi slovenskega nacionalnega praznika. Aktivno so sodelovali pri ustanavljanju delniške družbe pri počitniškem domu v Banjo- lah, kjer imajo vložena svoja sredstva. Organizacijo vodi izvršni odbor, ki se je sestal petnajstkrat in v imenu 1596 članov razpravljal o vseh akcijah, ki vključujejo tudi borce. Obenem pa se je zahvalil za dobro sodelovanje občinski skupščini in za upoštevanje potreb borcev v proračunu, ki je omogočal normalno delovanje. Na konferenci so sodelovali poleg delegatov tudi številni gostje, med njimi tudi predsednik občinske skupščine, ki jih je seznanil s številnimi gospodarskimi problemi v občini ter o nadaljnjih načrtih. Zahvalil se jim je za sodelovanje pri borbi za boljši jutri. Posebno pozornost pa vsekakor zasluži izrečena misel, da je tudi v današnji zapleteni gospodarski in politični situaciji potrebna izredna partizanska iznajdljivost, če se hočemo izkopati iz težav. Številni razpravljalci so izrazili skrb zaradi oživljanja četništva ter ustaštva, posebno pa zavračajo izena- čavanje borcev NOB z domobranci ali belo gardo. Ostro so obsodili takšna namigovanja zlasti na Vseslovenskem kongresu. Obsojajo tudi neodgovorne interpretiranje žalske novinarke Ljerke Bizilj na televiziji in v reviji Stop o vlogi partizanstva, še toliko bolj, ker so bili tudi njeni stari starši partizani. Z zaskrbljenostjo pa so sprejeli ukinitev borčevske ambulante v Žalcu in upajo, da jo bodo kmalu zopet dobili, saj so vsi člani borčevske organizacije starejši ter bolehni. Konferenco je pozdravil tudi predstavnik Republiškega odbora ZZB NOV Škerbec, ki je povedal, da borci z grenkobo ugotavljajo, da zaprisega novih odredov TO ne omenja tradicije NOB ter negira partizane kot slovensko vojsko. Borce pa je pozdravil in jim zaželel nadaljnjih uspehov tudi preživeli borec I. štajerskega bataljona, domačin in častni občan Ludvik Zupanc. IJ Republiške štipendije Učenci srednjih šol in študenti, ki nimajo kadrovske štipendije, imajo pravico prositi za štipendijo iz sredstev za zaposlovanje - republiško štipendijo. Za republiško štipendijo lahko prosijo učenci in študenti, katerih dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju tekočega leta (tj. april, maj, junij) ne presega 80% zajamčenega osebnega dohodka po zakonu, zmanjšanega za prispevke in davke od zajamčenega osebnega dohodka. Ne glede na cenzus iz prejšnjega dostavka lahko pridobijo republiško štipen- dijo izrazito nadarjeni učenci in študentje. Razpis republiških štipendij bo objavljen v časopisu Delo v mesecu juniju 1991. Vloge za republiške štipendije bo sprejemal ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE ŽALEC, Pečnikova 1, v mesecu AVGUSTU 1991. Kdor želi kupiti slovensko narodno zastavo, jo dobi na sedežu DEMOSA, vsak dan od 12. do 14. ure v Gasilskem domu v Žalcu, Heroja Staneta 1. Prijava v evidenco iskalcev zaposlitve Mladi, ki bodo zaključili izobraževanje in se ne bodo takoj zaposlili, se lahko prijavijo kot iskalci zaposlitve na zavodu za zaposlovanje v kraju stalnega bivališča. Ža prijavo potrebujejo delovno knjigo (novo dobite na občini, na podlagi zadnjega šolskega spričevala o zaključeni šoli) in osebno izkaznico. Seznam kandidatov za zbor združenega dela skupščine občine Žalec na nadomestnih volitvah 27. junija 1991: VOLILNA ENOTA: 4 DEJAVNOST: industrija in rudarstvo VOLI SE 1 (EN) DELEGAT KANDIDATA STA: 1. Bogomir Polavder, roj. 1956. leta, ing. strojništva, zaposlen v Ferralitu Žalec Predlagatelj: Ferralit Žalec 2. Ciril Vedlin, roj. 1951. leta, strojni tehnik, zaposlen v KIV Vransko Predlagatelj: KIV Vransko VOLILNA ENOTA: 17 DEJAVNOST: zdravstveno varstvo Voli se 1 (en) delegat KANDIDATA STA: 1. Štefka Štarkel-Škafar, roj. 1950. leta, soc. delavka, zaposlena pri Centru za socialno delo občine Žalec Predlagatelji: Center za socialno delo Žalec »om upokojencev Polzela om »Nine Pokorn« Grmovje 2. Bojana Veber-Habjan, roj. 1957. leta, dipl. psiholog, zaposlena v Zavodu ZCC - organizacijska enota ZD »Dr. Jožeta Potrate« Žalec Predlagatelj: Zavod ZCC »dr. Jožeta Potrate« Žalec organizacijska enota ZD NOVA ZDRAVSTVENA ZAKONODAJA Kmečke pravice v oklepaju Pri usmerjanju v zaposlitev in sofinanciranju pripravništva imajo prednost iskalci zaposlitve z daljšo čakalno dobo. Zato je dobro, da se zainteresirani čim prej prijavijo kot iskalci zaposlitve. Prijaviti pa se ne morejo tisti, ki imajo status dijaka ali študenta. Fač V osnutku novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se spet kažejo razlike v vrednotenju dela delavca in kmeta. Predlagatelj zakona očitno meni, da kmet pri delu ni ogrožen, zato tudi zdravstveno varstvo v zvezi z delom zanj ni potrebno, saj se za kmeta ne najde mesta v zakonu tako za zdravstveno preventivo kot tudi za zdravljenje v zvezi s poškodbami pri delu ali poklicnimi boleznimi. Seveda pa se zanj najde mesto v poglavju, kjer se zbirajo sredstva za obvezno zdravstveno zavarovanje. Kmet bo torej plačeval za obvezno zdravstveno zavarovanje, iz katerega se v celoti zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v zvezi z zdravljenjem poklicnih bolezni in poškodb pri delu. V poglavju, kjer so našteti upravičenci do tega zavarovanja, pa so kmetje omenjeni le v oklepaju v variantnem predlogu, za katerega lahko ob pomanjkanju denarja že kar rečemo, da bo izpadel iz zakona. Gre torej za pravice, ki naj bi kmetu sicer pripadale, je pa treba upoštevati tudi to, da bodo morali kmetje te pravice plačati, saj je v strukturi vseh uporabnikov kmetov 8,3 odstotka, njihovi prispevki pa predstavljajo v bruto vplačilih le 2,8 odstotkov. Kmetu naj bi torej priznali poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ob tem pa bi morali biti vključeni v zdravstveno varstvo z delom, predvsem v preventivno zdravstveno varstvo, pri čemer bi se morali tudi zavedati, da to seveda tudi stane. Sicer bodo kmečka opravila še naprej ostala manjvredna. Ob rudarskem prazniku vabimo na otvoritev RUDARSKE RAZSTAVE, ki bo na Osnovni šoli Griže. S stalno razstavo bi radi ohranili spomin na Rudnik Zabuko-vica. DEMOS ŽALEC SKD - SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI SKS - SLOVENSKA KMEČKA STRANKA SDZ - SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZEZA SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE vabimo vse, ki se veselite razdružitve Slovenije od Jugoslavije in jo težko pričakujete, da se udeležite prireditev v počastitev tega dogodka. SREDA, 26. JUNIJA 1991 - popoldan, promenadni koncert pihalnih orkestrov po vseh krajih doline, - zvečer, kresovanje na znanih točkah SOBOTA, 29. junija 1991, ob 20. uri Zborovanje in povorka v Žalcu kot uvod v ŽALSKO NOČ, imenovano I. ŽALSKI TABOR. Več kot tisoč let smo morali čakati, da si bomo prosto volili vero in postave. Pokažimo vsemu svetu, kako se tega veselimo. Za nekaj trenutkov pozabimo na skrbi, saj doživljamo najpomembnejše dogodke v Sloveniji. Kdor ima glas, naj zapoje. Godci, vzemite svoje instrumente in poskrbite, da bo veselo. Komu najpred veselo Zdravljico, bratje, č'mo zapet? Bog našo nam deželo, bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere! V sovražnike 'z oblakov rodu naj naš'ga trešči grom! Prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom; naj zdrobe njih roke si spone, ki jim še teže! Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta last! NOVO V ŽALCU Mladinski servis Velenje je v Žalcu odprl RAZDELILNICO NAPOTNIC, ki nudi: - podjetjem, obrtnikom in javnim službam pomoč pri iskanju zanesljivih študentov in dijakov za OPRAVLJANJE PRILOŽNOSTNIH DEL, (najnižji manipulativni stroški so samo 9%), - dijakom in študentom različna priložnostna dela in najkrajši možni rok plačila za opravljeno delo, - občanom pomoč pri različnih opravilih (selitev, dela na vrtu, inštrukcije, otroško varstvo...) Vse dodatne informacije dobite po telefonu 714216 ali osebno v pisarni LIBERALNO-DEMOKRATSKE STRANKE ŽALEC, Ulica Ivanke Uranjek 6 (prostori Delavske univerze) vsak delavnik od 6.00 do 14.00 ure in ob sredah do 16.00. SE PRIPOROČAMO! Gasilci tekmovali -1330 udeležencev Občinska gasilska zveza Žalec je pripravila na stadionu v Žalcu občinsko gasilsko tekmovanje za pionirje, pionirke, mladince, mladinke, člane, članice in veterane. Skupaj je nastopilo kar 133 desetin ali 1330 gasilcev. Pomerili so se v gasilskih veščinah. Pri pionirjih je največ znanja in hitrosti pokazala desetina iz Prebolda, pri pionirkah dekleta s Ponikve, pri mladincih fantje iz Velike Pirešice, pri mladincih desetina iz Sešč, pri članih A-desetina iz Matk, pri članicah A-desetina iz Braslovč, pri članih B-desetina iz Prebolda, pri članicah B-desetina iz IGD Tekstilne tovarne Prebold - prva desetina ter pri veteranih gasilcih iz Matk. Tekmovanje je bilo v dveh delih, in tudi dobro organizirano. Najboljše ekipe so prejele pokale in se bodo udeležile regijskega tekmovanja. Na sliki: Med nastopom ene od desetin v tridelnem napadu. ' X. T. SAVINJČAN Časopis Savinjčan izdaja ČZP »Savinjski občan« p.o., Žalec, Heroja Staneta 1. Telefon: 063/711-433, 711-451. Fax: 711-433 Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Cukjati, Nataša Jan, Brane Lobni-kar, Darko Naraglav, Jasna Rode, Darko Rudi, Adi Vidmajer Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada 13.000 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Titova 35. Tehnično urejanje: NT&RC Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Sanacija ali stečaj KIL Liboje? Keramična industrija Liboje, ki je dolga leta veljala za eno najboljv stabilnih podjetij v občini Žalec, je v zadnjem letu zašla v krizo na vseh področjih. Zaradi srbske blokade in slabše plačilne sposobnosti kupcev v Jugoslaviji je že v lanskem letu upadla prodaja na domačem trgu, v letu 1991 pa se je zmanjšal tudi izvoz zaradi izpada izvoza v Sovjetsko zvezo ter zmanjšanega izvoza na nemško tržišče. Ce k tem te- žavam dodamo še nerealni tečaj dinarja v letu 1990, kadrovske menjave in pomanjkanje kadrov na vodilnih delovnih mestih ter vrsto drugih objektivnih in tudi subjektivnih razlogov za padanje poslovne uspešnosti KIL Liboje, ni težko razumeti dejstva, da podjetju zaradi blokade žiro računa v teh dneh grozi stečaj. Izvršni svet občine Žalec se je v okviru svojih pristojnosti vse leto vključeval v re- ševanje problemov KIL Liboje. Pogovarjali smo se z vodstvom podjetja, banko, SDK ter potencialnimi kadri, ki naj bi se vključili v sanacijo. Žal rezultati teh pogovorov niso bili vselej zadovoljivi, pogosto tudi zato, ker v podjetju niso mogli ali hoteli sprejeti nasvetov, ki so zaradi zmanjšanega obsega prodaje in proizvodnje narekovali nujno znižanje stroškov. Ker predstavlja strošek delovne sile osnovni Zaključen natečaj razvojnega dinarja V aprilu 1991 je bil v Savinj- čanu in v Delu objavljen prvi natečgj za dodelitev posojil razvojnega dinarja. V trideset dneh po objavi je na razpis prispelo 21 vlog, od tega 6 s področja družbenega podjetništva, 11 s področja zasebnega podjetništva, 1 s področja mešanega podjetništva ter 3 s področja obrtništva. Komisija za razvoj je skladno s kriteriji pravilnika pri ocenjevanju programov ugotovila, da se večina vlog nanaša na ureditev poslovnih prostorov ali nakup opreme za že uveljavljene proizvodne programe oziroma storitve dejavnosti, le nekaj je bilo povsem novih, zanimivih proizvodnih programov. Nekatere investicije, zlasti pri družbenih podjetjih, so bile žal finančno tako zahtev- ne, da so predstavljale prevelik zalogaj za skromna sredstva občinskega razvojnega dinarja. Po skrbni oceni vseh programov je komisija predlagala izvršnemu svetu, da sredstva po prvem natečaju dodelijo naslednjim prosilcem: - AERO ARM Šempeter, za proizvodnjo mikro kapsulira-nih (removable) lepil, - JEKO KMP Žalec za odkup opreme iz leasing pogodbe za proizvodnjo kaset za potrebe računalništva, - HMEZAD Inženiming Žalec za razvojno nalogo »Celovit razvoj podeželja in obnove vasi v Krajevni skupnosti Braslovče«, ki predstavlja osnovo za pridobitev republiških sredstev za razvoj demografsko ogroženih območij. - BET za proizvodnjo predmetov iz plemenitih kovin. Nekateri od prosilcev s področja družbenega podjetništva, ki se bodo skladno z dopolnjenim pravilnikom za dodeljevanje posojil za izvajanje novih programov reorganizirali, ustanovili nova samostojna podjetja, bodo lahko pridobili sredstva na novem natečaju, ki je v pripravi. Posameznim prosilcem bo komisija pomagala oziroma jih usmeijala pri pridobitvi bančnih in drugih sredstev za izvedbo naložb, ki niso izrazito razvojnega značaja. Vsekakor upamo, da bo sicer skromen razvojni dinar tudi v bodoče spodbujal razvojna razmišljanja v občini Žalec, zato vas vabimo k sodelovanju pri drugem natečaju. KOMISIJA ZA RAZVOJ Pobratenje s čebelarji iz Šmihela Zve.za čebelarskih družin občine Žalec je ob 70-letnici Slovenskega čebelarskega društva Šmihel na avstrijskem Koroškem podpisala listino pobratenja z omenjenim društvom, njuno sodelovanje pa sega že v sedemdeseta leta. V tem času so se večkrat srečali. Žadnje slovesnosti pobratenja na avstrijskem Koroškem pa se je udeležilo prek petsto čebelarjev in gostov, pokrovi- telji pa so bili deželni glavar g. Jorge Heider, NSK, dr. Matjaž Grilc, bistriški župan g. Janko Pajank in direktor Medexa iz Ljubljane, g. Aleš Mišigoj. Proslave se je udeležil tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in številni visoki gostje, med njimi tudi predsednik naše občine Milan Dobnik. Listino pobratenja sta podpisala predsednik Šmihela g. Luka Boročnik in predsednik žalske občinse čebelarske zveze Anton Rozman. Podpisali pa so tudi skupno listino z zaobljubo, da pobratenje preide v prijateljsko zvezo, ki ima olimpijski značaj gojenja iskrenega in odkritega prijateljstva pod geslom: Vsi za enega, eden za vse! To obljubo bodo društva obnavljala vsakih pet let. Ob podpisu so predsedniki društev prejeli vsak svojo skrinjo zaobljube. a.R. Projekti slovenskega inštituta za management tudi v naših podjetjih Krone, da je izziv za podjetje in njegovo vodstvo, da dopusti, da zunanja inštitucija preveri uspešnost poslovanja v podjetju? Mnoga podjetja se temu izogibajo in trdijo, da sama najbolje vedo, kako in na kakšen način iz krize. Le najbolj drzna pa povabijo strokovnjake, da precenijo in tudi ovrednotijo trud podjetij. S takšnim delom se ukvarja tudi naš danšanji sogovornik Zvone Jezernik, sicer doma iz Braslovč. Počenja veliko stvari, po izobrazbi je kemik, sedaj pa študira magisterij na FSPN-management. Zvone Jezernik je tudi pooblaščenec Slovenskega inštituta za management iz Ljubljane. Nastopa kot posrednik med Inštitutom in podjetji pri sklepanju pogodb in za vodenje posameznih projektov, ki jih vodi Inštitut. V naši občini so že sklenili nekatere pogodbe s posameznimi podjetji, najprej pa ngj vam opišemo, na katera področja poslovanja podjetij se-gajo projekti Inštituta. Projekti Slovenskega inštituta so v glavnem usmerjeni na lastninjenje podjetij in na preoblikovanje podjetij, zno-traj tega pa zajemajo še organizacijsko in finančno preoblikovanje. Ti projekti podjetjem omogočajo, da dobijo strokovne informacije in osnovo, kako naj ravnajo in • se preoblikujejo v želeno smer v času krize. Posamezno podjetje se ne usmeri na vsa našteta področja, temveč skupaj z Inštitutom rešujejo najbolj pereč problem. Kot osnova za delo v projektih pa so svetovalni dnevi, ki Zvone Jezernik jih pripravijo tako strokovnjaki podjetij kot Inštituta. Lahko bi rekli, da uporabniki skupaj z izvajalci strokovno pripravijo osnovo za posamezne projekte. V naši občini je bil odziv na ponudbo Slovenskega inštituta za management različen, kot je različno stanje v podjetjih. Nobenega projekta niso sklenili na ravni občine, temveč se dogovarjajo s posameznimi firmami za sklenitev pogodb za projekte. S poslovnim sistemom Hmezad so organizirali svetovalni dan na temo vrednotenje podjetij. »Zaradi zakonskih nejasnosti podjetjem ne moremo dati točnih odgovorov,« pravi Zvone Jezernik. Z nekaterimi podjetji naše občine so navezali stike in po- djetja najbolj zanima vrednotenje podjetij. Seveda pa odločitev, da podjetje sodeluje pri posameznem projektu, za podjetje pomeni svojevrstno obvezo. Potrebno je pripraviti cel kup podatkov, pripraviti materiale in lastne strokovnjake aktivno vključiti v potek projekta. Podjetja, ki so se odločila za sodelovanje z Inštitutom, so Gradnja Žalec, ki je v fazi podpisa pogodbe, ravno tako tudi Garant s Polzele, MIK Prebold pa se še odloča za sodelovanje, Savinjski magazin je v fazi priprave podatkov za ponudbo. V naši občini konkretno še ne izvajajo nobenega projekta, v celi Sloveniji pa že 24. Zvone Jezernik ocenjuje, da bodo zakoni, vezani na lastninjenje, sprejeti šele jeseni in da bo celoten proces privatizacije potekal od pet do deset let. Podjetja bodo na tem področju nedvomno potrebovala pomoč. Pomoč agencije za prestrukturiranje in sklada za razvoj ne bosta dovolj. Dela bo na področju lastninjenja dovolj, če se bodo upoštevali svetovni kriteriji, na žalost pa na tem področju nimamo dovolj specializiranega in visoko izobraženega kadra. Po prvi, najbolj grobi oceni Zvone Jezernik pravi, da je stanje v podjetjih zelo slabovin tudi raven podjetij v občini Žalec je kar enaka republiški. Nekje je pač bolje, drugje slabše. Toliko za prvo oceno, ko pa bodo posamezni projekti v podjetjih naše občine pred zaključkom, pa več podrobnosti. Jasna Rode strošek v KIL Liboje, je to seveda .zahtevalo ugotavljanje presežkov delavcev. S sredstvi proračuna ter odlogi plačil prispevkov je izvršni svet pripomogel k reševanju likvidnostnih problemov podjetja v letu 1990. Financirali smo izdelavo sanacijskega programa Zavoda za produktivnost dela iz Ljubljane, ki pa žal še ni dokončan. V letošnjem letu smo se skupno z Ljubljansko banko - Splošno banko Celje kot glavnim upnikom vključili v aktivnosti za izdelavo sanacijskega programa, ki ga izdeluje Razvojni center Celje. Po prvi varianti je bil izdelan predlog sanacije brez stečaja. Zaradi praktično nerešljive likvidnostne situacije pa je trenutno v obdelavi varianta sanacije v stečaju. V teh dneh se pripravljajo na pogovor z upniki, s katerimi naj bi dorekli vsebino in način sanacije podjetja bodisi pred, bodisi v okviru stečaja. Danica Jezovšek-Korent V mesecu maju je izvršni, svet na dveh sejah obravnaval reorganizacijo Vzgojno-izobraževalrie organizacije Žalec. Mnenje članov izvršnega sveta do posameznih variantnih predlogov, ki jih je podala komisija za reorganizacijo Vzgojno-izobraževal-ne organizacije Žalec, so bila deljena. Poudarili so, da je potrebno pred dokončno odločitvijo o bodoči organiziranosti proučiti ekonomske in organizacijske učinke nove organiziranosti. Na osnovi le-teh bo izvršni svet na eni izmed naslednjih sej določil predlog nove organiziranosti vzgoje in izobraževanja v občini ter ga posredoval v obravnavo in sprejem zborom občinske skupščine konec meseca junija. Ob obravnavi informacije, o izvajanju programa sanacijskih del po poplavah so ugotovili, da je občina Žalec glede na višino škode prejela za sanacijo po poplavah iz republiških sredstev solidar- nosti 7,2% od skupno ocenjene škode. Hkrati pa pri izračunu višine republiških solidarnostnih sredstev ni bila upoštevana višina škode, ki jo je posredovala občinska komisija. Izvršni svet je zato pristojnim republiškim organom in republiški komisiji za oceno škode poslal dopis, da na podlagi predvidenih nadaljnjih sanacijskih del za odpravo posledic poplave dodeli dodatna sredstva, ki bi omogočila sanacijo najnujnejših del in s tem preprečitev nadaljnjih škod na posameznih objektih, hkrati pa zahteval, da mu posreduje dvoletni sanacijski program za urejanje vodotokov po poplavah v Republiki Sloveniji z namenom posredovanja predlogov in pripomb. Zbori občinske skupščine pa so ob obravnavi tega poročila izrekli precej kritičnih pripomb zaradi nadzora izgradnje sanacijskih del poškodovanega nabrežja Savinje. EMTEKS PODJETJE, KI JE ŽE VKLJUČENO V EVROPO ’92 KAJ POMENI VKLJUČEVANJE V EVROPO ’92, JE MOŽNO VIDETI ŽE DANES NA PRIMERU MEŠANE DRUŽBE EMTEKS. Od 1. januarja dalje deluje v Žalski občini na Ložnici mešana družba EMTEKS d.o.o. To družbo je ustanovilo podjetje JUTEKS Žalec skupaj z bavarsko firmo EMPE Ge-retsrled. Že pred tem je leto in pol tekla preizkusna proizvodnja. EMTEKS proizvaja dele za notranjo opremo avtomobilov. Njihovi deli so vgrajeni v avtomobile vseh nemških proizvajalcev. Nekateri tipi avtomobilov so opremljeni le z deli, narejenimi v EMTEKSU. Največ delov notranje opreme proizvajajo za Volkswagen (golf, passat), Mercedes (serija 200), Opel (kadet, vectra), BMW (serija 5) in Ford (kombi). V tej prvi fazi razvoja proizvajajo samo polproizvode. Končno oblačenje s folijo ali tkanino opravi nemški partner. Vendar bo že v začetku leta 1992 stekla tudi prva linija za finalizacijo. Ta faza dela je seveda izredno zahtevna, saj avtomobilska industrija danes ne pozna več vhodne kontrole, vsi deli pa se dobavljajo do ure točno direktno na montažne trakove. Za tak način dela danes v EMTEKSU še ni pogojev. Vzroka sta dva: 1. Odnos do dela in miselnost vseh zaposlenih se morata še temeljito spremeniti. Odnos do dela se spreminja zelo počasi. Vsi tisti, ki sanjajo o evropskem raju, bodo neusmiljene zahteve po kvaliteti šele občutili. V EMTEKSU so storili šele prvi korak v to smer in večina od 90 delavcev neusmiljene zahteve zahodne avtomobilske industrije že spoznava. 2. Za konkurenčno sposobnost v Evropi se mora zmanjšati tudi ogromna državna administracija, poenostaviti dokumentacija in plačila v mednarodnem prometu. Brez teh sprememb bo ostala Evropa '92 le sen. Čeprav je EMTEKS mlad kolektiv, je že dokazal, da izstopa iz povprečja. Že več kot mesec dni teče v proizvodnji tehnološki razvoj popolnoma novega proizvoda za avto Opel ASTRA. Ta naslednik kadetta se bo prvič pojavil na jesenskem avtomobilskem sejmu v Frankfurtu. V EMTEKSU so tekli vsi razvojni preizkusi za vsa 4 vrata ASTRE. Trenutno je v proizvodnji že ničelna serija, saj se je nemški partner prepričal, da je možno s kadri v EMTEKSU razvijati tudi tehnološko povsem nove proizvode. Ta proizvod je zanimiv predvsem zato, ker spada že v novo okolju prijazno generacijo avtomobilske opreme. Pri teh proizvodih ni ekoloških problemov niti v fazi predelave niti pri uporabi ali kasneje pri odstranjevanju starih avtomobilov. Družba EMTEKS postaja že pomembno podjetje v občini. Poleg tega, da zagotavlja delo 90 delavcem, ima tudi naslednje pozitivne vplive: -uporablja surovine, ki jih proizvaja Ju-teks in servisne usluge Juteksa ter zaposluje dodatno število delavcev matičnega podjetja. - daje delo številnim obrtnikom v bližnji okolici, - kot izključni izvoznik ustvarja velik presežek deviz, - s proizvodnjo 1,5 milijona nemških mark mesečno ustvarja tudi vir sredstev za družbo, - je v stalni informacijski in tehnološki povezavi z razvito zahodno Evropo. DRUŽBI EMTEKS LAHKO ZAŽELIMO SAMO SE NADALJNJO USPEŠNO DELO IN RAST, SAJ JE ENA OD REDKIH IZJEM V DANAŠNJI RAZVOJNI APATIJI IN SIVINI. INTERVJU Z ANDREjEM ŠPOR1NOM, PREDSEDNIKOM LDS ŽALEC Osamosvojitev je stvar evolucije Andrej Sporin je pred kratkim prevzel vlogo predsednika liberalno-demokratske stranke Žalec in ker ga v našem časopisu še nismo predstavili, smo se odpravili na kratek pogovor. Beseda je tekla o preteklosti, današnjem trenutku in o gospodarstvu. Pa si poglejmo nekaj misli iz pogovora. Andrej Šporin je Žalčan in je trenutno direktor HKS kmetijstva in gozdarstva Žalec, 33-letni direktor pa je tudi navdušen tenisač, tako da ga lahko večkrat najdete na tenis igrišču v Žalcu. Mladi bančnik je aktivni član komisijeza razvoj podjetništva občine Žalec. Preden ste postali predsednik LDS, ste verjetno opravili revizijo dela te stranke.Kakš-no je po vašem mnenju njeno dosedanje delovanje? »Sam sem član Liberalnodemokratske stranke in plačujem članarino. Sicer pa so delovanje stranke v preteklosti najbolje ocenili volilci sami na lanskih volitvah, ko je naša stranka med vsemi dobila največ podpore. To pomeni, da so volilci njeno delo pozitivno ocenili. Osebno pa mislim, da je bilo minulo obdobje težko za samo stranko, še posebej prehodno obdobje preoblikovala iz ZSMS - Liberalna stranka v današnjo LDS. Po mojem pa si je ta stranka resnično zaslužila dovolj velik ugled med ljudmi, saj je, ne glede na mnenje Demosovih strank, prav Liberalno-demo-kratska stranka v teku svoje geneze največ pripomogla k demokratizaciji v družbi. To dejstvo je jasno vsakomur, ki se kolikor toliko analitično ukvarja s slovensko politiko.« NOVO • NOVO • NOVO Moško frizerstvo »Slavica« Tel.: 063/711-288, int. 6 V Žalcu (v prostorih bivše MONTANE, nasproti železniške postaje) • modne moške frizure • konkurenčne cene Pripravljeni smo modno oblikovati tudi pričesko vašemu dekletu ali ženi. Odprto: vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Se priporočamo! FOTO TONICA ŽALEC, ŠLANDROV TRG 9 Telefon: 063/712-252 Za vse ujete trenutke, zase in za tiste, ki šele pridejo... PO KONKURENČNIH CENAH • ekspres izdelava fotografij za dokumente • razvijanje in izdelava amaterskih fotografij (v treh dneh) V BARVNI IN ČRNO-BELI TEHNIKI Se priporočamo! Obrtniki in člani stanovanjskih zadrug POZOR! V trgovini am d.o.o. mas podjetju za proizvodnjo, trgovino in storitve na Gomilskem smo za vas pripravili prav posebne UGODNOSTI pri nakupu VODOVODNEGA MATERIALA in Materiala za centralno ogrevanje v vrednosti nad 5.000,00 din. DODATNO V JUNIJU: 10% POPUST za vodovodni material V JULIJU: 10% POPUST za material za centralno ogrevanje, črne cevi PO STA$I CENI imamo na zalogi še omejene količine: oljnih gorilcev ECOFLAM, kopalniške opreme, odtočnih cevi PVC, bojlerjev ter PURPEN (samo 295,00 din) Pridite, prepričajte se sami ali nas pokličite: telefon: 063/726-020 Podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve Andrej Šporin Na lanskih volitvah je stranka nastopila z določenim volilnim programom. Kako ste do sedaj uresničevali ta program? »Vprašanje je zelo delikatno. Najbolje bi bilo, ko bi pregledali posamezna področja. V veliki večini smo program izvajali in sadovi našega dela so vidni. Povedal pa bom raje, kje se nam zatika. Najprej je to področje sodelovanja in komuniciranja s člani Liberalno-demokratske stranke v občini Žalec. Naše delovanje je preveč vezano na sam center v Žalcu, izgubljamo pa v oddaljenih krajih. Mnogi nam tudi očitajo, da smo zatajili na kmetijskem področju, saj smo v programu obljubili kmetom vredno in dostojanstveno življenje in delo. Očitki so le delno upravičeni, saj je tim pri LDS že pred dvema letoma izdelal program revitalizacije gorskih kmetij skozi turistični projekt, ki pa sedaj že ves čas leži na občini. Problem pa se pojavlja pri sodelovanju s Slovensko kmečko zvezo - ljudsko stranko, ker si lastijo pravico upravljanja na kmečkem področju. Tako se izkaže, da ni problem v tem, da nismo dobri za kmete, temveč da smo nesposobni in slabi predvsem za njihovo stranko. In to kljub temu, da je bila prav naša stranka tista, ki je opravila levji'delež pri ustanavljanju in začetnem delu kmečke stranke. O tem obstaja dokumentacija.« Po poklicu ste bančnik. Povejte, kakšno je stanje v gospodarstvu danes in kakšna je vizija delovanja na tem področju v bodoče? »Gospodarska situacija v občini je podobna splošni, saj se kriza, ki jo lahko zaznamo na republiškem nivoju, kaže tudi v naši občini. Res pa je tudi, da nimamo posebnih težav (razen LDS-a), vsaj ne takih, kot jih imajo npr. v Mariboru ali Celju. Problem je v tem, da je celotno gospodarstvo v žalski občini zelo nizko in da ni razvita pozitivna perspektiva razvoja za v prihodnje. Kar se tiče DELAVSKA STRANKA Za socialne in delavske pravice Pred kratkim smo tudi v naši občini dobili delavsko stranko, njen predsednik pa je postal Niko Rak iz SIP-a, ki je že do sedaj bil eden tistih, ki posvečajo precej svojega časa sindikalnemu delu. Pred dnevi smo se z njim srečali na protestnem shodu v Ljubljani in spregovorili nekaj besed o njegovi izvolitvi za predsednika stranke in njihovi usmeritvi. Povedal nam je: »Vedno težji položaj delavstva in premajhno angažiranje drugih strank v parlamentu, še posebno pa vladajoče koalicije DEMOS-a za reševanje teh vprašanj, je pripeljalo do ustanovitve te stranke. Tudi v naši občini je stanje vedno slabše, veliko delavcev je že izgubilo delo ali so na čakanju, grozijo stečaji in z njimi novi problemi. S tem, ko sem postal predsednik te stranke v naši občini, mi je jasno, da je pred mano nadvse nehvaležna naloga, trudil pa se bom, da bom upravičil dano zaupanje. Moto naše stranke je nenehna borba za izboljšanje socialnega položaja delavstva, kar pa je v dani situaciji propadajočega gospodarstva še toliko težje. Organizacijsko bomo delali tako, da bomo v vseh krajevnih skupnostih imeli svoje organizacije ter tako še povečali članstvo v naši stranki. Zavedamo se, da bomo le močni lahko uspešno bili bitke za izboljšanje položaja delavstva. Naša borba pa je in mora biti tesno povezana s sindikatom, saj gre za ohranitev socialnega položaja delavcev in ohranitev delovnih mest, za kar se sindikat že ves čas zavzema...« Tako predsednik Niko Rak, mi pa dodajmo, daje Niko dolgoleten sindikalni delavec, Televizor za upokojence Organizatorja protikomercialnega metalnega koncerta v Žalcu, Liberalno-demokratska stranka Žalec in_»R - interier«, trgovina s pohištvom in stanovanjsko opremo iz Žalca sta ob 35-letnici obstoja Doma upokojencev na Polzeli podarili barvni televizor. V prijetnem vzdušju priložnostne proslave, ki so jo pripravili nastopajoči otroci iz OS Polzela (pod vodstvom gospe Helene Lah) ter kitarist Matjaž Banič iz Glasbene šole v Žalcu, so organizatorji tudi poklepetali z babicami in dedki in tako tudi poskrbeli za sproščen dopoldan v vsakdanjem življenju doma. G. V. financ, je stvar splošno znana. Tu se srečujemo z nelikvidnostjo in z neplačevanjem računov, zelo resne težave pa se kažejo tudi na področju malega gospodarstva, kjer nova davčna zakonodaja ne omogoča razvoja takega formata, kot ga je večina nas optimistično pričakovala. In prav to področje dela, obrtništvo in podjetništvo, bi moralo biti v naši občini paradni konj, pri tem pa se lahko zgledujemo po domžalski občini. Vsekakor pa bo ostala tradicija kmetijstva, pri čemer mislim na hmeljarstvo, potrebno pa bi bilo na enak nivo povzdigniti tudi pridelovalce mleka in mesa.« Čaka nas osamosvojitev. Vaše osebno mnenje? »Osamosvojitev je stvar evolucije, ne pa določitve nekega datuma. To je proces, ne pa dejanje, za kar se v tej stranki vsi zavzemamo. Upam im mislim, da se po 26. 6. ne bo dogajalo nič posebnega, bojim pa se, da bo ta osamosvojitev prinesla veliko neprijetnosti, česar pa se najbrž vsi zavedamo. Pri tem pa po moje preveč podcenjujemo jugoslovanski trg, saj bi bila izguba le tega zelo neugodna za mnoga podjetja, še posebej, ker se slednja ne uvrščajo intenzivno na druge trge. Prepričan sem, da nas čakajo še hudi časi.« Brane Lobnikar Niko Rak član občinskega sindikata, republiškega odbora sindikata za svojo panogo - kovinarstvo in ob tem nenehen borec za socialno pravičnost. D. Naraglav Ne držimo križem rok Čeprav smo mladi krščanski demokrati kot stranka začeli delovati v drugi polovici letošnjega februarja, že delamo na političnem, kulturnem, športnem in ekološkem področju. Tako smo se 8. junija udeležili konference Mladih krščanskih demokratov v Ljubljani, kjer smo se pogovarjali o problemih in uspehih stranke ter se seznanili z delom Mladih krščanskih demokratov v raznih slovenskih občinah ter z njihovim nadaljnjim delom. Na republiški ravni deluje pet komisij: politična, ekološka, kulturna, športna in komisija za mednarodno dejavnost. Od 1. do 5. julija bo v občini Lendava ekološki tabor, ki ga pripravljajo tamkajšnji Mladi krščanski demokrati, raziskovali pa bomo, zakaj izumira črna jelša in razkrivali onesnaženost reke Mure in Lendave. Ob 2. do 4. avgusta bo kulturni tabor v Kranju, ki ga bosta vodila akademska slikarja Matej Metlikovič in Veselka Šorli-Puc. Komisija za šport je pripravila izleta na Čemšeniško planino in Golico, ki sta bila povezana z ekologijo, saj smo napolnili dvanajst velikih vreč odpadkov, ki za našo lepo Slovenijo niso odlika. Občinski odbor Mladih krščanskih demokratov šteje 40 članov, starih od petnajstega do tridesetega leta starosti, srečujemo pa se vsako soboto od 18. do 20. ure v stari telovadnici osnovne šole na Polzeli, kjer vadimo predvsem odbojko. Veseli smo vsakega novega obiskovalca, simpatizerja, ki nas želi {»odpreti. V tem času pripravljamo kulturni program za širšo javnost in za Dom oskrbovancev, v začetku naslednjega šolskega leta pa načrtujemo očiščevalno akcijo ob Savinji. Naš cilj je, da v mejah zmogljivosti udejanjimo naše krščansko življenje, za katerega si prizadevamo. Dobrodošla nam je vsakršna podpora ali morebitna pobuda, za svoje dobre namere pa ne pričakujemo nikakršne družbene nagrade, temveč le razumevanje, predvsem tistih, ki so »alergični« na politične barve. Krščanska demokracija bo namreč v bodoče predstavljala enega vodilnih dejavnikov, delala pa bo v dobro družbe slovenskega naroda, v dobro nas vseh, različno mislečih. Ester Cukjati Stališče sveta za varstvo pravic do osnutka zakona o denacionalizaciji Prof. dr. Ljubo Bavcon je kot predsednik Sveta 23. 5. 1991 v Delu priobčil članek, ki govori o stališčih te humanitarne ustanove do osnutka zakona o denacionalizaciji. Podal je tudi predloge za dokončno oblikovanje tega zakona. Gospod Bavcon skuša v članku bralce prepričati, da je nesmiselno razveljaviti boljše-viške zakone, ki so omogočili povojne razlastitve, ker so razlastitve bile tudi pravične. Po mnenju uglednega pravnika naj bi na razlastitvene zakone in na proces razlaščanja gledali z očmi časa, v katerem se je to dogajalo. Pa se spomnimo na sprejetje zakona, ki je omogočil tretjo nacionalizacijo. Nekega dne leta 1958 je bila v zvezni skupščini v Beogradu smrtna tišina. Poslanci obeh zborov pričakujejo prihod maršala, ki bo imel uvodni govor. Pri vhodu se prikaže impozantna figura v bleščeči uniformi. Sledijo burne ovacije, ploskanje... »Drugarice i drugovi poslanici, u ime radnog naroda Jugoslavije...« Kardelj nato pojasni kratko vsebino zakona o nacionalizaciji zgradb, poslovnih prostorov in gradbenih zemljišč. Na koncu poslancem pojasni, da je to revolucionaren ukrep, ki bo povečal materialno bazo delavskega razreda in onemogočil izkoriščanje človeka po človeku. Sledijo zopet ovacije, ploskanje, zakon je soglasno sprejet. Kakšne so bile posledice tega zakona: na tisoče uničenih eksistenc, socialna ogroženost, prezgodnja smrt prizadetih oseb... Zaradi slabega gospodarjenja novih lastnikov (nelastnikov) je nastala ogromna materialna škoda, ki jo čutimo še danes. Na podoben način in še bolj brutalno sta potekali prva in druga nacionalizacija. Danes se sprašujemo, kako je mogoče, da od več sto poslancev, ki so sprejemali nehumano zakonodajo, skoraj ni bilo primera oporekanja. Redkih poslancev, ki se jim je oglasila vest in so se drznili ugo-vaijati, na naslednjih sejah niso več videli. Razlaščenci upamo, da Svet za varstvo človekovih pravic še ni dal dokončne ocene o povojni zakonodaji, ki je povzročila trpljenje prizadetih. Zaradi ekonomske neučinkovitosti razlaščenega gospodarstva so posredno oškodovane tudi druge kategorije prebivalstva (razlaščena Avstrija ima trikrat večji življenjski standard). Razlaščenci si želimo, da bi se Svet za varstvo človekovih pravic pri oblikovanju dokončne ocene o vrednosti bofjševiških zakonov vprašal: Ali so bili tisti, ki so odločali o usodi prebivalstva, izbrani po volji ljudstva? Kakšen je bil namen in za čigav interes so se sprejemali razla-stitiveni zakoni? Ali je bilo razlaščanje v skladu s splošno deklaracijo o človekovih pravicah (Jugoslavija jo je podpisala)?' Zakaj bi kot ločenci podedovali nehumane in škodljive zakone, ki bi odvračali domače in tuje investitoije v uničeno gospodarstvo? Ali so potrebni dolgotrajni m dragi pravdni postopki, da bi razlaščenci dosegli svoje pravice? Izvršni odbor ŽLRP Podružnica Žalec Polzelska šola prva Miš-maš največja otroška prireditev Ne samo vreme, predvsern sposobni organizatorji, imajo največ zaslug, daje priljubljena otroška prireditev MIŠ-MAŠ uspela in si že nadela naslov največje tovrstne prireditve v Sloveniji. Organizatorjem pa uredništvo Savinjčana pripenja turistični nagelj. V Novi Gorici so pripravili 5. otroški festival Turizmu pomaga lastna glava, ki ga vsako leto organizira Turistična zveza Slovenije. Dvanajst turističnih podmladkov iz različnih delov naše republike je predstavilo svoje projekte na razpisano temo Kamni spotike. Največji uspeh so dosegli predstavniki OŠ Vere Šlander s Polzele. V hudi konkurenci so med dvanajstimi finalisti zasedli prvo mesto. Mladi Polzelani so našli kar nekaj kamnov spotike v domačem kraju, med njimi največjega, šeneško graščino in park, ki so ju kritično prikazali v različnih tehnikah in pripravili več uporabnih predlogov. Njihov nastop je odlikovala bogata razstava in pestra predstavitev, predvsem pa sproščen govor v čisti slovenščini. Ker so bili mladi Polzelani v petih letih že tretjič najboljši, so jim letos ob običajnem priznanju za prvo mesto podarili kristalno vazo. Menimo,, da si mladi tekmovalci iz OŠ Vere Šlander (na sliki) Gordana Kač, Lidija Antonič in Bojan Bahč zaslužijo vse priznanje. Povejmo še to, da so jih za kli v DO Zarja bkaia iz .Petrovč, MIK Prebold in Polzeli, tovarni nogavic. T. T. Nekdanja tradicija se nadaljuje Prebold je spet bogatejši za domač in kakovosten gostinski lokal, ki sta ga odprla zakonca Frankovič s Polzele. Sklenila sta namreč oživiti in nadaljevati dolgoletno gostilniško tradicijo Kmetovih, do nedavnega pa je bila v gostišču Hmezadova slaščičarna. Turistični nagelj Učenci in delavci osnovne šole Vera Šlander Polzela so prejeli že številna priznanja za turistično dejavnost. Skrbno pa imajo urejeno tudi šolsko okolico in šolski vrt, sadeži seveda še kako prav pridejo njihovi šolski kuhinji. Odbor za varstvo okolja jim za to podeljuje turistični nagelj. Prodajalna Nika Jožica Uplaznik iz Petrovč je v trgu Braslovče pred časom odprla lično prodajalno pod imenom Nika. Prodajalna je prijetno opremljena, v njej pa so na prodaj otroška, ženska in moška lahka konfekcija in perilo, poleg tega pa še kozmetika, igrače in izdelki primerni za darila. V kratkem bo kupcem ponudila še spominke. Povedala je, da ima trenutno na zalogi več vrst otroških trenirk po izjemno ugodnih cenah, pa tudi ostale cene so konkurenčne. Ob delavnikih je prodajalna odprta od 10. do 19.30, ob sobotah od 9. do 12. in ob nedeljah od 9. do 12. ur^ Torej nam preostane le še to, da si trgovino ogledamo in poiščemo kaj zase. Na sliki: Prijazna lastnica trgovine Jožica Uplaznik med strežbo. Bodeča neža »Po vodni ujmi lani smo krajani s prostovoljnim delom očistili okolico med Aerom in Savinjo v Šempetru. Upali smo, da ljudje ne bodo več odlagali različnih odpadkov na urejeno zemljišče. Pa smo se zmotili. Pred dnevi so se pojavili novi kupi odpadkov, ki zopet ,krasijo1 nabrežje Savinje. Sedaj nimamo več volje čistiti za takšnimi, ki jim ni mar čisto okolje. Če si bodo inšpektorji ogledali nova divja odlagališča, saj so med odpadki tudi časopisi z naslovniki, bodo lahko tudi ukrepali. Tudi lastnika mlečnih vrečk bi se dalo odkriti, saj jih je za celo prikolico,« so nam potožili prizadeti krajani. Komisija za varstvo okolja znanim in neznanim storilcem pripenja bodečo nežo, pripenja pa jo tudi povzročitelju onesnaženja podtalnice v Ločici pri Polzeli. Ko bomo zvedeli za storilce, jih bomo tudi javno imenovali.» SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV • Gorenje • Elma • Iskra • Tiki • popravilo gospodinjskih aparatov • popravilo in čiščenje bojlerjev (3-mes. garancija) v DUŠAN ZAJC, ŠEMPETER 152 telefon: 063/701-038 Sprejem strank od 10. do 16. ure Pridobitev in vrednost gostišča, ki ga vodi Miloš Frankovič, je pestra ponudba hrane, ki jo je mogoče naročiti ob vsakem času. Malo je namreč gostišč, kjer hrano nudijo tako rekoč non-stop. Kmetova je bila po tem znana desetletja daleč naokrog, Miloš Frankovič pa se je odločil iti po stopinjah tradicije. Pri njih je mogoče dobiti dnevno sveže vampe, pa golaž in pečenko, posebna ponudba so malice, ki so vsak dan drugačne, pa kuhan savinjski želodec, goveji jezik, sirovi štruklji, beluši s sirom in podobno. Na račun pridejo tudi sladokusci, saj pripravljajo razne sadne kupe, gibanico, zavitke, razne sladice pa dobijo tudi iz žalske slaščičarne. Če ste ljubitelj dobre hrane, jih boste gotovo obiskali in se o tem tudi prepričali. D. Naraglav ŠIRI SVOJO BOGATO SVETOVNO PONUDBO ŽALEC, ŠLANDROV TRG 2 Telefon: 063/712-303 Delovni čas: od 9. do 17. ure, sobota od 9. do 12. ure - pregledi okulista ob ponedeljkih in torkih - elektronsko merjenje vida - kontaktne leče, očala... ] čterriit kritine, fasade In hidroizolacije, ki prinašajo profit. Zastopa, uvaža in prodaja Hmezad EXPORT-lMPORT Žalec Vrečarjeva 14 telefon 063/712-221, 712-200 faks 063/ 713-226, 711-392 Trgovsko podjetje p. o. ” Savinjski magazin Zateč” Šlandrov trg 35 - 63310 Žalec Vse blago, razen živil, lahko kupite na posojilo 6 mesecev BREZ POLOGA * * * * * * * * * * * * * * * * * VSAKIH 14 DNI NAGRADNO ŽREBANJE VSE INFORMACIJE DOBITE V PRODAJALNAH SAVINJSKEGA MAGAZINA 1.® A *50 V SPOMIN 17. junija je minilo leto dni, ko je ugasnilo plemenito srce ljubega očeta JOŽETA POSPEHA iz Griž. Hvala vsem, ki se ga spominjate, se za trenutek ustavite ob njegovem grobu in prižigate svečke. Vsi njegovi V SPOMIN Mineva leto, odkar smo izgubili našega dragega očeta FRANCA IZLAKARJA z Vranskega Hvala vsem, ki ste nam pomagali v tistih težkih trenutkih. Zahvaljujemo se za cvetje in prižgane svečke na grobu ter vsem, ki postojite ob njegovem večnem domu in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame in stare mame JULIJANE BABIČ iz Malih Braslovč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in za sv. maše. Posebna hvala s. Cvetki in s. Anici za večletno dnevno zdravljenje na domu. Hvala tudi g. župniku Zidanšku in g. Cigaletu za lepo opravljen cerkveni obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, sina, očeta, dedka", brata in svaka FRANCA KRONOVŠKA iz Topovelj pri Braslovčah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kolektivom KZ Savinjska dolina, TZO Braslovče, Agrine, VVZ Žalec, ZD Bežigrad, OŠ Polzela za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sosedom, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, gasilcem Parižlje-Topovlje, g. župniku za opravljen obred in besede tolažbe, g. Žoharju in g. Prislanu za besede slovesa. Še enkrat hvala vsem in vsakomur! Vsi njegovi KOMUNALNO PODJETJE 63310 ŽALEC, Nade Cilenšek 5 Telefon: 063/712-131, 712-141, 712-149 DEŽURSTVO NA VODOVODU p. o. Za popravilo okvar na glavnem vodovodnem omrežju so dežurni: od 24. 6. do 1. 7. MARKO DOLINAR, Griže 35, tel.: 712-844 od 2. 7. do 8. 7. JAKOB OLIP, Pongrac 21, tel.: 711-629 od 9. 7. do 15. 7. VLADO ŠUPER, Vel. Pirešica 5/e od 16. 7. do 22. 7. BOGDAN PANTNER, Polzela 209 od 23. 7. do 29. 7. RADOVAN ČREMOŽNIK, Gotovlje 105 Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurni monter na sedežu podjetja od 12. do 12.30, ostale dni ga lahko poiščete na domu ali pokličete po telefonu. Pisna sporočila lahko oddate v poštni nabiralnik na sedežu podjetja. NOVO! Sporočila o okvarah lahko oddate tudi preko avtom skega odzivnika, telefon: 712-131, 712-141, 712-149 v dodi danskem in nočnem času. K JOŽE STRAHOVNIK ŽALEC, VREČARJEVA 3 telefon: 063/712-261 POGREBNE STORITVE Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi, bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - veliko izbiro krst in opreme - prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) - dekoracijo sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam in ureditev grobov - postavitev žarnih niš - ureditev kompletne dokumentacije - nudimo tudi vence in cvetje NA USLUGO SMO VAM OB VSAKEM ČASU Hvala za zaupanje MARJAN AMON IZDELOVANJE SPOMENIKOV Slatina 9/A . Šmartno v Rožni dolirti Telefon: 063/38-672 Plačilo na dva obroka Z AHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete ANGELE ŠALEJ iz Dolenje vasi pri Preboldu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali prelepo cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje. Hvala pevcem cerkvenega zbora in Svobode Prebold za odpete žalostinke, govorniku g. Hermanu za besede slovesa in g. župniku za opravljen obred. Posebna hvala Milici Korun in Milici Čepin za nesebično pomoč v času njene bolezni. __________________Vsi njeni_______________ ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata IVANA ŽILNIKA iz Šmatevža se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in za sv. maše in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna hvala kolektivu Doma oskrbovancev Polzela, krajevni organizaciji ZB, kolektivu TT Prebold, godbenikom in pevcem ter g. župniku za opravljen obred in besede slovesa. Žalujoči: žena, sin in hčerka z družinama Bila si skrbna, dobra in delovna, zelo si se trudila in veliko naredila, za vse smo ti hvaležni, a prekmalu si nas zapustila. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše ljube žene, nadvse dobre mamice, mame in sestre FRANČIŠKE STANKO roj. GOROPEVŠEK iz Lok pri Taboru se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, zasuli njen grob s cvetjem, darovali sveče in denar za maše ter sočustvovali z nami. Prisrčna hvala g. dekanu Leopoldu Selčanu za opravljen obred, pevcem in govorniku za izrečene besede. Še posebna hvala tudi kolektivu, govornici in pevcem Tovarne nogavic s Polzele. Žalujoči: mož Slavko, hči Marija z Milanom, vnuk Davorin, sestri Trezika in Mici z družinami in vsi, ki so jo imeli radi ZAHVALA Ob nenadni izgubi moža, očeta in dedka IVANA HLAČARJA iz Migojnic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Utihnil je tvoj glas, ostalo je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. (ljudska) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame AMALIJE BOGATAJ roj. Podbregar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, zasuli njen grob s cvetjem in se tako številno zbrali ob uri slovesa. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred in tolažilne besede, pevcem za občuteno zapete pesmi in govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: sinovi in hči z družinami ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta in starega očeta JOŽETA KOPRIVCA z Ložnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spemstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sin Dolfi in hčerke Poldica, Zinka in Danica z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame JUSTINE HERMAN roj. Pinter iz Latkove vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in za sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Rizmalu, g. župniku za opravljen obred, predstavnikom KS ter pevcem in godbenikom. Vsi njeni POGREBNE STORITVE HITRO IN SOLIDNO • dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare) • postavitev mrtvaškega odra na domu • vse vrste prevozov, tudi na upepelitev v Ljubljano • dobava in montaža betonskih žarnih niš za žarni pokop • ureditev kompletne dokumentacije DELAMO NON STOP IVAN STEBLOVNIK, BRASLOVČE, PARIŽUE 11, telefon: 721-667, 721-395 Pop delavnica 91 v Grižah V soboto, 15. junija, je številno občinstvo v letnem gledališču v Grižah doživelo Pop delavnico 91. Vsakoletna prireditev, ki je bila od začetka namenjena predvsem odkrivanju in vzponu novih glasbenih talentov, se je sčasoma prerodila v tekmovanje v slovenskem prostoru že uveljavljenih skupin. Tako smo lahko letos resnično uživali v predstavah skupin Pop desig-ne, Avtomobili, navdušili pa so predvsem Tomaž Domicelj, ki je pred kratkim na koncertu v Ljubljani zasenčil celo legendo Boba Dylana, Janez Bončina Benč z dobrim besedilom in inter- pretacijo, Damjana Penič in skupina Hot Hot Hot z izjemno dobro interpretacijo ter vedno dobri Zoran Predin. O kakovosti pa poleg mojega osebnega mnenja pričajo tudi nagrade. Strokovna žirija Radia Slovenija je podelila tri nagrade. Tretjo je dobil Janez Bončina Benč za pesem Kadar ognji dogorijo, drugo nagrado je v Maribor odnesel Zoran Predin s skladbo Sonček je in ti si skuštrana, prvo nagrado strokovne žirije nacionalnega radia pa je dobila velenjska skupina Šato za skladbo Objemi me. Ko pa so v imenu občinstva glasovale lokalne radijske postaje po Sloveniji, so največji uspeh dosegli Tomaž Domicelj s tretjim mestom in skladbo Si Si Simona, drugo mesto so zasedli novogoriški Avtomobili, letošnji zmagovalci Pop delavnice 91 pa so člani skupine Pop designe, ki so občinstvo navdušili z novim slovenskim hitom Solza. Rajanje v letnem gledališču v Grižah pa seje ob zgledni organizaciji nadaljevalo še pozno v noč in naslednje jutro ob igranju žalske skupine Neron in velenjskega Šatoja. Brane Lobnikar Ulov velikega soma Ribiče odlikuje med drugim velika potrpežljivost, saj znajo ure in ure presedeti ob ribiški palici in čakati na plen. Imajo še eno lastnost, da, ko govorijo o svojem plenu, radi pretiravajo. Francu Kvasu, članu ribiške družine Šempeter pa pretiravati ni bilo treba. Prejšnji teden je v Braslovškem jezeru ujel soma velikana. V dolžino je riba merila 132 cm, tehtala pa je okrog 13 kg. Kar pa se Kvasove potrpežljivosti tiče, je čakal na tak plen celih 20 let. Potem ko je som prijel, mu ga je pomagal spraviti na suho Janez Vitanc. Na sliki: Franc Kvas s svojim plenom. T. T. COCKTAIL CLUB OREŠNIK vabi na BELO TERASO ob Savinji, na več kot 30 vrst cocktailov: • aperitivnih, kremnih, brezalkoholnih • sladoledne in sadne obloge z izbranim sadjem POSKUSITE NEKAJ BOLJŠEGA, VŠEČ VAM BO! ODPRTO: vsak dan, razen torka, od 16. do 22. ure, sobota, nedelja, prazniki, ves dan! Da so v žalski Nami dobro založeni s prikupnimi otroškimi oblačili, smo lahko videli tudi na zanimivi prireditvi Živ-žav. Mladi manekeni plesnega studia iz Celja so navdušili številno občinstvo. Seveda takšna prireditev ni minila brez čarovnika in mladih glasbenikov. Mladi in starši so bili s prireditvijo zelo zadovoljni, zato upamo, da ne bo zadnja. v Nami Pihamo prvo svečko... ...ki noče ugasniti. Vemo namreč, daje takrat, ko je leto naokoli, potrebno vendar nekaj reči, kaj smo storili. Beseda nam gre težko z jezika, mrzlično brkljamo po spominu in iščemo tiste dogodke, ki bi vendarle bili vredni pozornosti. Malo jih je. A vendar smo celo leto nekaj počeli, trudili smo se priti k skupnemu cilju, radi bi namreč bolje, svobodneje živeli. Otrok z letom shodi, težko bi rekel, da nam je to uspelo, toda ob opori že capljamo in upamo, da bomo počasi shodili brez nje. Bojda bo to konec meseca junija. Hoditi je lepo, toda če to hočemo, ni dovolj želja, ampak moramo tudi poskusiti. Bojimo se bušk in oguljenih kolen, ampak brez njih se ne shodi. Na zadnjem zasedanju občinskega parlamenta ni bilo ničesar pretresljivo novega. Malce je pomagalo svarilo poslancem, da se morajo redno in ob napovedani uri udeležiti zase- danj parlamenta, saj smo bili sklepčni že na začetku, četudi v zboru KS na meji. Običajna in že opisana procedura pri zapisniku, dolg dnevni red, sestavljen iz poročil, predlogov in zahtev. Uspešno smo se spopadali z dnevnim redom, kaj dosti pripomb nismo imeli, saj so razlagalci gradiv znani govorci in zraven ni moč kaj dosti leporečiti. V tem običajnem parlamentarnem vzdušju pa se je vendarle pojavil poslanec, zdi se mi, da je iz Levca, ki je preprosto hotel pristopiti k našemu skupnemu delu malce bolj ustvarjalno, iskal je odgovore na vsakdanja vprašanja, ki nas ovirajo pri tem, da bi bolje, svobodneje živeli. Vprašanj seje lotil tam, pred svojim pragom, žal pa še ne hodimo dovolj dobro, da bi znali izkoristiti pošten, odločen pristop k urejanju našega skupnega življenja v domači dolini. Poslanec 61 Nočni klub Črni baron V žalskem hotelu se zanimivosti in novosti kar vrstijo. Pred dnevi so pripravili razstavo in pokušino savinjskega želodca, odprli pa so tudi nočni klub Črni baron. Na posnetku sta gospodinji iz Luč, ki sta pripravili okusno ajdovo potico. jk mnñ HMEZAD TP HAMA, p. talm _ JNL ItlEFON ŽALEC~I063[ 7H-231. LEVEC 26.313 ' NOVO GROSISTIČNO SKLADIŠČE V LEVCU posodobljeno poslovanje - hitra dostava blaga - prihranek časa in denarja TRGOVCI, GOSTINCI - GROSIST NAMA LEVEC JE PRAVI OSKRBOVALNI CENTER! SERVIS IN TRGOVINO REZERVNIH DELOV IN AVTOMOTO OPREME sta v Ločici pri Poželi odprla zakonca JOŽE in MARIJA PAVLIČ. Servis je na avtopoligonu, in sicer v prostorih Združenja šoferjev in avtomehanikov v njem pa vam poleg pestre ponudbe avtomobilske opreme in avtodelov opravijo manjša popravila na avtomobilih, popravljajo pa tudi kolesa in motorje, menjujejo motorno olje, oljne filtre, pa še pri čem vam bodo pomagali. V obratovalnici prodajajo po konkurenčnih cenah tudi vse znamke avtogum, ki vam jih na najsodobnejših strojih za montažo in centriranje tudi zmontirajo. Pri njih se lahko oglasite tudi na peskanje platišč, kar ne opravljajo povsod. Na voljo so vam vsak dan od 8. do 13. in od 14. do 19. ure, tudi ob sobotah, in sicer od 8. do 13. ure. Da ne boste hodili zastonj, jih lahko tudi pokličete po telefonu na številko 701-640. Pričakujejo vas! Prvič valeta na OS Ljuba Mikuš Pa se je končalo šolsko leto! Za osmošolce! Tokrat smo jih na naši šoli pospremili v življenje svečano, s popotnico po stari slovenski šegi - kruhom. Na dan prireditve »Mala valeta« so zaplesali v ritmu valčka, angleškega valčka ter modernih plesnih korakov pod vodstvom prof. Stanke Martinšek, ki je mojstrsko vodila okorne otroške korake do elegantno izvajanih plesnih figur. Cilj priprav na zaključek je bil fakultativno naučiti absolvente plesa, kulture obnašanja, saj se bodo tako laže znašli na vaški veselici ah v disku, v smislu šole za življenje. Rezultat prizadevanj je bilo sproščeno in prisrčno vrtenje parov v plesnem ritmu. Seveda so pred odhodom preverili tudi znanje sedmošolcev in ugotavljali, ali so dovolj zreli, da sprejmejo ključ hrama učenosti. Še marsikaj se je dogajalo tisto dopoldne, tudi ples s starši pa zahvala vsem učiteljem in ne nazadnje skupinski posnetek za spomin. Za marsikaterega absolventa je bilo to prvo in zadnje slovo od šole, zato smo poskrbeli, da je bilo toliko bolj doživeto. Danijela Puncer SREČNO NA POTI V ŽIVLJENJE!