Jonatan Vinkler (ur.) Primož Trubar Noviga testamenta pusledni deil 1577 Zbrana dela Primoža Trubarja ■ 14 Zbrana dela Primoža Trubarja Jonatan Vinkler (ur.) Primož Trubar Noviga testamenta pusledni deil 1577 Zbrana dela Primoža Trubarja ■ 14 Jonatan Vinkler (ur.), Primož Trubar, Noviga testamenta pusledni deil 1577 Znanstvena monografija Zbirka: Zbrana dela Primoža Trubarja, 14 Urednik zbirke in izdaje, transkribiral, prevedel in opombe napisal: dr. Jonatan Vinkler Spremni študiji napisala: dr. Jonatan Vinkler in mag. Geza Filo Oblikovanje in prelom: ing. Primož Orešnik Digitalizacija: dr. Jonatan Vinkler Založnik: Pedagoški inštitut Za založnika: dr. Igor Ž. Žagar Ljubljana 2018 ISBN 978-961-270-298-4 (CD) Naklada: 500 izvodov ISBN 978-961-270-299-1 (pdf) http://www.pei.si/ISBN/978-961-270-299-1.pdf ISBN 978-961-270-300-4 (html) http://www.pei.si/ISBN/978-961-270-300-4/index.html DOI: https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-299-1 © 2018 Pedagoški inštitut Izid Zbranih del Primoža Trubarja 14 je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, in sicer skozi večletni projekt objave zahtevnih knjižnih del. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=298140160 ISBN 978-961-270-299-1 (pdf ) ISBN 978-961-270-300-4 (html) VSEBINA Noviga testamenta pusledni deil, v tim so s. Paula h tim Iudom, s. Iacoba, Petra, Ian ža, Iudeža listuvi inu s. Ivana Rezodivene 11 Vsem božym Craincom inu Slovenom 12 Vsem bogaboiečim Craincom inu Slovenom od Buga skuzi Cristusa vse dobru molim 15 Zavolo, de le-ta papyr cilu prazen prez pisma ne ostane, sem le-te bessede perlužil 30 Od authora, dv oli od koga ie le-ta List h tim Ebreom, tu ie h tim Iudom, pissan 35 Argument oli kratig zapopadig s. Paula listu h tim Ebreom, tu ie, h tim Iudom 38 Svetiga Pavla iogra list, pissan h tim Ebreom, tu ie, h tim Iudom 44 TA PERVI CAPITUL. 44 TA IX. CAP. 90 TA I. CAPITUL. 46 TA X. CAP. 98 TA II. CAP. 49 TA XI. CAP. 106 TA III. CAP. 55 TA XII. CAP. 116 TA IIII. CAP. 60 TA XIII. CAP. 125 TA V. CAP. 65 TA VI. CAP. 70 TA VII. CAP. 75 TA VIII. CAP. 84 7 Svetiga Iacopa list 131 Predguvor 131 Argument, summa le-tiga s. Iacopa listu 135 Svetiga Iacopa list 137 TA PERVI CAP. 137 TA IIII. CAP. 155 TA II. CAP. 144 TA V. CAP. 159 TA III. CAP. 150 Svetiga Petra dva listuva 166 Predguvor čez Petra pervi list 166 Argument oli summa nega perviga listu 168 Svetiga Petra pervi list 172 TA I. CAP. 172 TA IIII. CAP. 196 TA II. CAP. 180 TA V. CAP. 202 TA III. CAP. 188 Ta drugi list s. Petra 207 Argument oli summa, kratig zapopadig le-tiga drugiga listu 207 TA PERVI CAP. 210 TA III. CAP. 222 TA II. CAP. 216 Čez svetiga Ianža pervi list 228 8 Predguvor 228 TA PERVI CAP. 233 TA IIII. CAP. 254 TA II. CAP. 237 TA V. CAP. 261 TA III. CAP. 247 Svetiga Ianža drugi list 270 Svetiga Ianža trety list 275 Svetiga Iudeža list 279 Perva predguvor čez Apocalypsim, tu ie Rezodivene s. Ianža 289 Druga predguvor inu argumenti, tu ie, kratki zapopatki inu izlaga vsakiga capitula praviga Božyga vučeniga doctoria Martina Luteria čez le-te buqve 292 TA I. CAP. 314 TA XII. CAP. 408 TA II. CAP. 324 TA XIII. CAP. 422 TA III. CAP. 332 TA XIIII. CAP. 441 TA IIII. CAP. 341 TA XV. CAP. 454 TA V. CAP. 346 TA XVI. CAP. 462 TA VI. CAP. 352 TA XVII. CAP. 479 TA VII. CAP. 361 TA XVIII. CAP. 493 TA VIII. CAP. 368 TA XIX. CAP. 504 TA IX. CAP. 376 TA XX. CAP. 517 TA X. CAP. 385 TA XXI. CAP. 530 TA XI. CAP. 392 TA XXII. CAP. 547 Zamerkane tih nervegših potrebnih ričy, navukov inu troštov 563 Vsi pravi preroki, iogri inu pridigary so evangelisti 599 9 Errata 601 Geza Filo, Cerkev v Novi zavezi in pri reformatorjih 603 Jonatan Vinkler, K 14. knjigi Zbranih del Primoža Trubarja 611 Uredniško poročilo Seznam krajšav svetopisemskih knjig 615 Bibliografski viri 617 Bibliografski opis 618 Popravek 620 Zahvale 621 10 N O V I G A T E S T A M E N T A 1. 5 Mz 4,2; Ps 119; Iz 8; pusledni deil, v tim so s. Raz 22,18–19: »18Contestor enim omni Paula h tim Iudom, s. Iacoba, Petra, Ian - audienti verba prophetiæ ža, Iudeža listuvi inu s. Ivana Rezodi- libri hujus : si quis apposuerit ad hæc, apponet vene, s kratkimi, zastopnimi izlagami, Deus super illum plagas druguč popravlen inu prepissan, zdai scriptas in libro isto. 19Et si quis diminuerit de pervič drukan, od verbis libri prophetiæ Primoža Tru- hujus, auferet Deus partem ejus de libro vitæ, beria. et de civitate sancta, et de his quæ scripta sunt in libro isto.« Deut. 4. Psal. 119. Esai. 8. Apoc. 22. »18Vsakomur, ki posluša preroške besede, ki so v tej knjigi, izjavljam: če bi Si quis apposuerit ad haec vel diminuerit de verbis li- jim kdo kaj dodal, ga bo bri Prophetiae huius, apponce Deus super illum plagas Bog udaril z nadlogami, ki so opisane v tej knjigi. scriptas in hoc libro, & auferet partem eius è libro vitae 19Če pa bi kaj odvzel od & ex vrbe sancta.1 besed, ki so v tej preroški knjigi, bo Bog odvzel njegov delež pri drevesu Das leist Theil des newen življenja in pri svetem mestu, ki sta opisani v tej Testaments, in wölchem begriffen seind die knjigi.« Episteln dess heiligen Apostels Pauli zun He- breern, item Iacobi, Petri, Iohannis, Iude, sambt der Offenbarung, mit kurtzen verstendigen Auss- legungen. 2. Poslednji del Novega 2 testamenta, v katerega so vključeni Pismo svetega apostola Pavla V TIBINGI, Hebrejcem in tudi pisma Jakoba, Petra, Janeza in M. D. LXXVII. Juda skupaj z Razodetjem, s kratkimi, razumljivimi razlagami. V S E M B O Ž Y M c r a i n c o m i n u s l o - venom, kir bodo le-te iogerske buq- ve brali, pomagai Bug. Osti kasnu inu odlašaie vom tukai poš lem pet iogrov pi- sma inu pridige, v našim iezi- ku tolmačene inu izložene, katere so od naših starih vu- čenikov na koncu Noviga testamenta posta- vlene vsimu kersčanstvu k velikimu navuku inu troštu; te vi čestu zastop nu preberite, skuzi nee bote vi poterieni v ti pravi veri inu navuku tiga catehisma inu v nih bote nešli ta nebeški šac inu izvelyčane vaših duš inu pra- vu potroštane vseh nadlugah. V le-taki mahini formi oli modlu, zavolo 3. Trubar je imel v lahkiga nošena inu kupyla,3 bote tudi skorai, mislih format oktave ali osmerke (8o), kjer je ie li vola Božya, iz muie dolge, težke bolezni vertikalni rob tiska meril te evangeliste s obilno izlago imeili, v tim času 18–20 cm. Osmerka je bila poleg dvanajsterke molite za me, koker iest za vas. Gospud Bug, (12o) največkrat rabljen Oča Jezusov Cristusov, bodi z nami, amen. knjižni format slovenskih tiskov 16. stoletja. Vaš star pas- tyr Truber. Den 12 I Den Wolgebornen / Ed- len Herren vnnd Jungkherren / Herren Chriſtophen Freyherren zu Aurſperg vnd Nadliſchegk / Erbcamerer in Crein / vnnd in der Windiſchen Marck / Pfandtherren zu Zobelſberg / vnd zu der zeit Verwalter der Landtshauptmanſchafft in Cr- ein / & Herren Andre von Aurſperg / Herren zu Schön- berg / Seiſenburg vnnd Naideck / Erbmarſchalck in Crein vnnd Windiſchen Marck. Jungherren Frantzen Gal en zum Lueg vnnd Gallenſtein / vnnd Jacoben Gallen zum Grau- enweg vnnd Gallenstein / & Gottes Gnad / Segen / Frid vnnd alles guts durch Chriſtum.4 4. Transkripcija in prevod G sta objavljena v: Edvard n ä d i g e v n n d Vrečko (ur.), Primož Truber iſt alt Trubar: Nemški spisi 1550- vnnd offt Günstige lieben Herren 1581. Zbrana dela Primo- Kranck. ža Trubarja 11. Ljubljana vnnd Jungkherren / 2011, 223–245. dz ich diſen letſten T h e i l d e ß n e w e n Teſtaments in vnſer gemeiner Windiſchen Sprach (wölchen ich euch vnnd ewern Schul- gesellen / vor ettlich jaren / noch dazumal / da ir bey vns zu Tübingen gestudiert / zu dedicieren verſprochen) so langſam vnd ſpat / in Truck geben / ſeind nicht allein / daß ich die warheit bekenn / meine ſchwere / langwirige Kranckheitten / das Alter / vnd vnuermügen den Truck zu uerlegen / a 2 sonder 13 XI VSEM BOGABOIE- č i m c r a i n c o m i n u Slovenom od Buga skuzi Cristusa vse dobru molim. AŠ gospud inu izvelyčar Jezus Slednu Bo- Cristus, tiga samiga praviga žye prero- kovane inu večniga živiga Boga večni dini pismu Verne vsigamogoči Syn, v tim času, trošta, ne- vernim pri- kadar ie v nega človestvi po tei ty. Iudouski deželi pridigal, te ludi s caihni inu z bessedami, skuzi kai inu koku mogo v ne- bessa pryti, vučil. Inu poprei ž nega Duhum skuzi te preroke inu potle skuzi suie iogre (Tim vernim k animu navuku inu troštu, de v nih težkih izkušnavah od te prave vere ne pado inu na Božyh oblubah v tim S. pismu, zuseb v tim eva[n] geliu zapopadenih, se ne zmotio, na nega milosti inu pomuči, na smerti ležoč, ne cbiv laio oli ne cagaio. Inu tim nevernim nepokurnim k animu pritežu inu strahu, de se pokore, od hudiga na dobru oberno, v nega inu nega bessedom veruio, de tudi v nebessa, inu nekar zludiu na deil pri- do.) ie on vmei drugimi ričmi pravil inu pre- rokoval, koku inu kai se bo v tih puslednih časih 15 XII Predguvor. časih pred sodnim dnem na nebi, na vodah, na zemli, inu vmei ludmi, godylu. De tu son- Gvišna zna- ce inu ta luna bodo gostu merkovale, zveizde mina, čude- sa, de sodni iz nebes padale, te nebeske moči gibale, ču- dan bo sko- dne strašne comete inu druge prikazne vidile. rai. Na muryu bodo velike fortune, šumi inu val- luvi, na vodah grozne povudne, na zemli go- sti veliki tressuvi, prepodi, gorree se bodo narazen klale inu valile. Vmei ludmi bodo 5. Žlize. zliže, 5 voiske, boy, punti, dragine, lakote inu vsa huduba, lotrya, nečistost, nezveisčina, sourastvu, nyd, golufya, linoba premagale. Ludie bodo cilu žiher, prez Božyga strahu, nepošteni, lakomni, offertni, veden pyančo- vali, po blagi se ženili, dobru lebali, z bozimi sylo obhaiali, cymprali, zidali, kupčovali, prave pridigarie zašpotovali, sovražili, pre- ganeli koker v tim času tiga Noe inu Lota. Pred sodnim Inu per tim ništer mane se bo pridigal ta dne[m] se bo spet prov evangeli po vsim sveitu, tim izvolenim h ti- pridigalu. mu navuku, troštu inu poterienu nih vere inu tim nevernim h timu čez pryčovanu nih ne- vere inu nepokure. Anticrišti, Oli raven tiga bodo vstayeli anticrišti, vražy pridi- falš preroki inu vučeniki, ty bodo ž 6. Čudesi. nih hudičevimi caihni, zudesi, 6 hy- navsčino, 16 Predguvor. XIII navsčino te ludi od prave vere odpelovali, te prave pridigarye inu vse verne preganeli, lo- gary, tudi vili inu moryli. Od le-tiga vsiga očitu pišeo bodo pred Sodnim pravio inu prerokuio risničnu: Dan. 7, 11; dnem. 7. Dan 7,8.21.25; 11; Ezech. 16, 38; Math. 24; Mar. 13; Luc. 17, 21; Ezk 16; 38,2–18; Mt 24,4–5.11; Act. 20; Rom. 16; 1. Thes. 5; 2. Thes. 1, 2; 1. Mr 13,5–6; Thi. 4; 2. Thi. 3, 4; 2. Pet. 2, 3; 1. Io. 2, 4; Iude Lk 17,1; 21,8; Apd 20,29–30; 1 inu nerveč s. Ianž v nega Rezodivenei. Rim 16,17; 1 Tes 5,5–6; Inu le-te riči vse, zuseb s teimi anticrišti, Arrius, Ma- 2 Tes 1,8–9; 2,2–12; preganenem inu martranem tih pravih ver- homet, pa- 1 Tim 4,1–3; peži hudi 2 Tim 3,1–5; 4,3–4; nih pridigariev, so se zdaici per iogrovih ča- anticrišti. 2 Pet 2,1; 3,3; sih, preden ie tu meistu Ieruzalem rezvale- 1 Jn 2,18–19; 4,1–5; Jud 1,4–16. nuu inu tu iudousku kralevstvu inu farstvu zatrenu, inu potle skuzi kecarie arrianarie, nerveč šuzi8 Mahometa inu papeže zgodile 8. Scuzi ali skuzi. inu se še zdai gode inu se bodo do sodniga dne dopernašale. Iz le-tiga prerokouane ie tudi ta marin inu Starih pre- perpuvid vmei ludmi vstal inu eni so pissali prostih go- voriene od tar pridigali, de pred sodnim dnem bo ta an- prihodniga ticrišt z velikimi žakli denarriev po sveitu anticrišta. hodil, pridigal, caihne delal, te ludi od Cris- tusa na suio krivo vero obračal. Inu te, kir se nemu podado, bo z velikim blagum, čestio inu oblastio tiga suita obdelil, kateri pag bo- do nega vuku inu veri zubper, te iste bo grozovitu 17 XIIII Predguvor. grozovitu martral. H puslednimu prideta Enoh inu Elias, ta bota tiga anticrišta v pe- kal pehnila, za teim zdaici pride ta sodni dan. Menišku Eni tudi pišeio inu govore, de sedem leit prerokova- ne od so- pred sodnim dnem obena žena ne živina bo dniga dne. rodyla, oben sad ne žytu raslu inu drugi gro- zni caihni se godili. Oli tu so meniške babske basni, Cristusu inu s. Paulu zubper, kir pra- vita, de tedai, kadar sodni dan pride, bodo ludie žiher, prez skerbi, pyančovali, ženili, možili, v posvitnim obilei inu v vesselei pre- 9. Lk 17,27–28; 21,7–11; bivali. Luc. 17, 21; 1. Thess. 5.9 1 Tes 5,3. Anticrišto- Ampag tu pervu prerokovane inu perpuvid vih oča ie ta stari perui od anticrišta ie risničnu, oli nekar od vseh Zludi. prov zastoplenu. Zakai ta anticrišt nei le en sam človik, od te Iudouske žlahte dan, oli od ene farice, koker eni krivu menio, royen, te- muč ta Lucifer, ta Hudič ž nega družbo ie ta pravi viši anticrišt. Ta besseda anti ie gerška, slovenski pomeni zubper (berite ta 12., 13. capitula Apoc. ž nyu izlago)/./ Obtu sledni, bodi človik oli hudič, eden oli nih stu oli tys- suč vkupe, kateri so timu pravimu Cristusu, nega bessedi, vuku, oblubi, zapuvidi, oblasti, postavi, opravilu, zasluženu inu česty super, so anticrišti. Inu 18 Predguvor. XV Inu ta anticrišt nei stuprov v tih puslednih Anticrišt ner časih pred sodnim dnem gori vstal oli začel ta stariši Cristusev Cristusu biti zuper, temuč on ie začel v ne- zupernik. bessih, potle na zemli, v Paradižu v ti kači, za tem v tim Caynu, v tih aydih, falš prerokih, falš cristusih, kecarih inu nerveč v tim Ma- hometu inu papežih, cardinalih, sčofih, 10 fa- 10. Šcofih. ryh, menihih, sectirarih, spotlivcev tih s. zacramentou etc. ie sui kreg inu voiskovane zuper Cristusa inu nega verne obhaial inu dopernašal. Obtu Moizes, preroki, Cristus inu iogri Anticrišti so čestu ostru zapovedaio tim vernim, de se pred vsi, kir se Cristuseve falš cristusi, preroki inu vučeniki varuio. S. česti, oblasti Paul, 2. Thes. 2, pooblastuio. 11 pravi, de tu prekletu deite, 11. Tes 2,3–9. ta antichrišt, kateri ie imel pred sodnim dnem v tim Mahometu inu papežu v tim templu, tu ie, v tim kerscanstvi12 z veliko oblastio na 12. Kersčanstvi. Božym meistu sideti, zapovedovati inu za Buga se pustiti molyti, kateriga bo Cristus ž nega vusti, tu ie, s to pridigo tiga evangelia rezodil inu pobil inu na sodni dan stuprov ci- lu končal, ie že per nega času skrivaie to suo hudubo začenal. S. Peter, 2. Pet. 2, 13 piše, de 13. 2 Pt 2,1.10–19. falš preroki so poprei pred nim bili inu za nim bodo, glih taku s. Ianž, 1. Ioh. 2, 4, 14 pra-14. 1 Jn 2,18–28; 4,1–5. vi, de per nega času ie dosti anticrištov b bilu, 19 XVI Predguvor. bilu, od tih anticrištov v nega Buqvah tiga rezodivena veliku piše. Anticrištovi Iz le-tiga prerokovane lahku zastopimo, denarij inu meči kakovi. du inu kakov ie ta anticrišt, kakovi so nega caihni, vuk, vera inu žakli z denarmi, od kot pride, kadai ie začel oli ratal anticrišt, tu ie, Cristusu biti zubper, du so Enoh inu Elias, kir ga bodo rezodeli inu pobili, inu du inu kadai ga bo cilu končal etc. De ta anticrišt ie ta nečisti hudi peklenski zludi zo vso nega družino inu služabniki, kateri ie od začetka tiga svita Božymu Synuvi Jezusu Cristusu inu vsem tim, kir s Cristusom derže, sylnu sovraž, zatu on skuzi te nega neverne, keca- rie inu tyranne te verne pregane, tu nih po syli inu krivici iemle, lovi, mory inu martra, ampag tim, kir se nemu podado, malikuio, vso lotryo, hudubo dopernašaio, velike žakle z denarmi, tu ie, to čast oblast, blagu, myr, pokoi, brambo tiga svita (koker ie Cristusu na tei vissoki gori kazal inu ponuial) daie inu on tu zdai v tih puslednih časih, potehmal on vei, de ta sodni dan skorai bo, nerveč v tih Turkih inu papežnikih izkazuie. Zakai kate- 15. Kersčenik. ri kerčenik15 suio vero zatay, tursko gori vza- me inu se poturči, timu ty Turki pomagaio, kako kupčio oli drugu dellu izroče, de sko- rai bogat 20 Predguvor. XVII rai bogat rata, de ima myr, pokai16 inu dober 16. Pokoi. leben, inu te ene postavio, de so nih baše, agi, nih capitani, ty so huši tim kersčenikom koker ty pravi Turki. Glih taku ty papežni- ki tim suim deio, nim velike grady, bogate šcofye, debele fare, cloštre, caplanye, šen- kige inu daruve daio inu pošilaio, nee myre, v veliki časti inu oblasti derže inu branio. Iz tiga mi tudi zastopimo, de ty pravi Pravi ker- kers čeniki na tim sveitu pred sodnim dnem sčeniki na tim sveitu bodo malu dobriga imeili. Ty draki, levi, neimaio medvedi, kače, curbe, strašne dyviasčine, tu myru pred anticrišti. ie, vsi žlaht zludy inu anticrišti nih ne puste nigdir z myrom, koker od tiga s. Ianž v ne- ga Buqvah tiga rezodivena veliku piše. Ob- tu sledni dobri kersčenik se perpravi inu obleci s teim duhovskim arnožom inu pan- ceriem, koker nas s. Paul, Ephes 6, 17 lipu 17. Ef 6,11–17. vuči. Oli per tim mi imamo le-ta trošt, kir Enoh, Elias Cristus pravi, de se bo vini per tacih re- prihodni so sadašni pravi vah inu anticrištih ta evangeli po vsim pridigary, sveitu pridigal. Inu koker ty eni govore. vučeniki, pissary. De ta Enoh inu Elias bota pridigala inu tiga anticrišta premogla etc. Tu se zdai per našim času gody, Bug ie obudil inu S. Duhum resvetil tiga Luteria inu druge zveiste, vučene pridigarie, ty tiga anti- b 2 cristha18 18. Anticrišta. 21 XVIII Predguvor. crišta v tih papežnikih inu Turkih krivo ve- ro, vuk, malikovane inu oblast z Božyo bes- sedo rezodevaio inu doli tareio, de tudi ty, kir papežu noge kušuio, od nega veliko čast, oblast inu blagu imaio, iz nega žegnov, od- puskov, panane, postave, zapuvidi inu pre- puvidi, iz šcofov, faryev inu menihov špot delaio inu ta vegši deil ludi ga za praviga an- ticrišta spoznavaio inu derže. Turska vera Glih taku ta turska vera doli iemle inu še inu nih kra- levstvu se bo stuprov naprei manši perhaiala. Zakai ty rezydo. eni baši inu Turki nih otroke skrivaie ker- sčuio. Inu ty eni mladi Turki v ogerski de- želi (taku sta meni pred enim leitom dva studenta iz Ardelske dežele, iz Sybenburga, poveidala) se v šulah ta catehisem vuče inu ty eni očitu to vero kersčansko spoznaio, inu se puste od Turkov s kamene[m] possu- ti inu umoriti. Turki tudi sami prerokuio, de nih vera inu kralevstvu bo skorai konec imeilu, ampag tu kersčanstvu ostane. Pereč čez psalme piše, de ie ena stara perpuvid vmei kers čeniki, de Turki vmei sebo se bodo voiskovali, ta dva deilla bota pobyta, ta tre- ty deil od nih bo spoznal, de ta Mahumet ie hudičev prerok inu anticrišt, natu se bodo na to kersčansko vero preobernili inu tu Tursku kralevstvu se rezide. Inu 22 Predguvor. XIX Inu tu ie risnica, kadar se ty pravi kersče- Kersčanstvu 19. Sod 7, 14–16. niki pregano, love inu moree, tedai se ker- pod cryžom raste. 20. Gre za Herbarta VIII. sčanstvu rezteguie, zakai »iz sledne srage Turjaškega, kranjskega deželnega glavarja in kersčanske kry en kersčenik zraste«, pravi s. poveljnika vojne krajine. Ta Tertullianus. Inu tu vidimo inu slišimo per se je bil v bitki pri Budačkem 22. septembra 1575 prisiljen, naših časih po vseh deželah široku inu deleč, zgolj s svojo predhodnico ob sebi, spoprijeti kar z glavnino de ty papežniki ž nih preganenem inu mori- sil bosenskega sandžakbega enem to evangelisko vero, katerio oni luter- Ferhat paše Sokolovića, srečanje obeh vojska pa se sko imenuio, le širšo inu vegšo delaio. je za odločnega Turjačana Nu bi pag eden mogel misliti inu vprašati, Zakai Bug končalo usodno. Pokopal ga je tretji superintendent oz. zakai Bug perpusti tim Turkom inu papež- tim anticri- štom tako škof evangeličanske cerkve na nikom tako sylo, krivico s teimi kersčeniki sylo, oblast Kranjskem, M. Krištof Špindler Nemški, in sicer 22. septembra obhaiati inu ž nih falš vero, vukum, hynavs- dopusti. istega leta. Spindler je imel čino inu malikovanem tulikain ludi od prave tedaj tudi posmrtno pridigo za Herbartom Turjaškim, ki vere odpelati inu zepelati. Ty Turki glih ta- je nato še istega leta izšla v tiskarni Janža Mandelca. ku ty papeži okuli devetstu leit tu pravu ker- Njen naslov je Ain christliche sčanstvu doli tareio inu zepelavaio. Per na- Leichpredig bey der Begrebnus, weyland des Wolgebornen Herr, šim pumnenim so Turki skorai vso vogersko, Herrn Hörwarden, freyherrn slovensko, croasko inu druge dežele zaterli zu Auersperg in velja poleg sorodnega spisa Jurija Khisla inu pod se perpravili, papežniki so veliku ( Herbardi Aurspergy baronis tissuč pravih kersčenikov pregnali inu gro- etc. rerum domi militiaeque praeclarê gestarum gloria zovitu umurili. Vnuvič pred enim leitom so praestantissimi, vita et mors: ad nom Turki našiga zveistiga iunanškiga cra- salutem et commodum patriae transacta, et in Coruatiae ex- inskiga Gedeona inu Samsona (Iudic. 7, 14, tremis finibus ad Budatsch kum X. Calend. Oct: in praelio adu- 15, 16),19 gospudi Erbarta Aurspergaria, capi- Viteski cra-ersus Turcas, omnis memoriae tana, sred drugimi vitezi pustil/i/ pobyti, 20 inski dežel-crudeliss: Christianorum salutis ski oppugnatores, gloriosissimè op- nega synu raniti inu uloviti etc. Od petita, 1575; nemška verzija je b 3 tiga pri J. Mandelcu izšla leta 1576) pred knjigo Jacoba Andreaea o Primožu Trubarju (slovenski prevod/predelava je prišel izpod peresa Matije Trosta, 1588) za prvo (protestantsko) biografijo pomembneža s področja Kranjske. 23 XX Predguvor. 21. Primož Trubar, Tiga capitan, go. tiga bi bilu dosti govoriti, oli tukai v ti pred- Noviga testamenta Er. Aur- ena dolga predguvor, spergar od guvori se ne spodobi; berite ta 59., 60. capi- 1557, pog. LIX in LX, v: Turkov ub- tula v ti naši Dolgi predguvori čez ta Novi Jonatan Vinkler (ur.), yen. Primož Trubar, Tiga testament, 21 v ti bote devet uržahov, za čes Noviga testamenta ena volo ty verni na tim sveitu veden moraio biti dolga predguvor 1557, En regišter, ena kratka postila pod cryžom, inu raven nih pet lipe trošte v 1558, Zbrana dela Primonadlugah, nešli; s. Paul, 2. Thes. 2, od an- ža Trubarja 8, Ljubljana 2012, 173–189. ticrišta le-ta uržah piše, kir pravi. »Potehmal ty ludie neso hoteli ta evangeli, to risnico 22. Slušati. poslušati inu sluhati, 22 ie Bug dopustil, de tim anticrištom inu tim falš hudičevim caih- 23. 2 Tes 2,10–12. nom inu lažom veruio.«23 Skuzi falš H drugimu: Bug tudi perpusti te anticri- vuk se ty verni izku- šte, falš preroke, vučenike, caihne, zmote, šaio. secte, kecarye vstaieti inu regirati, de skuzi nee te verne izkuša inu probira, so li v ti pra- vi veri inu navuku stonoviti oli nekar, de se ne puste ličkakimu navuku oli pravlenu ko- ker en ror od veitrov sem tar tam gibati inu od prave vere odpelati. Od tiga berite Deut. 13, Matth. 18, 1. Cor. 11, Gal. 3, Ephess. 4, 24. 5 Mz 13,2–6; Heb. 13. 24 Mt 13,24–30; 1 Kor 11,18–19; Malikovane, H tretimu: Bug tudi perpusti te Gal 3,1; nepokura serde Boga, Turke anticrište, hynavce, tyranne, otro- Ef 4,17–19; Heb 13,9. de ty ker- ke čez nas gospodovati inu to dobro gos- sče- posčino, iunaške, serčne, umeitelne vite- ze pobyti oli prevzgudo umreti, za- volo 24 Predguvor. XXI volo naše nepokure inu malikovane, koker niki bodo z Iob 24. pravi: »Bug sturi, de ty hynavci regi- anticrithti25 25. Anticrišti. inu z drugi- raio zavolo grehov tih ludi,«26 inu Salomon, mi penami 26. Job 24,13. Prov. 28, Eccles. 10, tepeni. 27 piše: »Zavolo grehov te 27. Prg 28,2; dežele se dosti vyudov preminuio, ampag Sir 10,1–3. zavolo modrih inu zastopnih, so dolgu živi,« tu ie: dobra gosposčina per dobrih dolgu, per hudih kratku terpi. Esaias tudi, 3. cap.,28 28. Iz 3,1–3. prerokuie, de Bug tim nepokurnim inu ma- likovcem odvzame redle, iunaške capitane, viteze, rihtarie, sveite, stariše inu zastopne poštene ludi. S. Paul, Rom. 13, 29 pryčuie, de 29. Rim 3,1–4. sledna huda inu dobra gosposčina (koker dragina, dobra leita, toča, dobru vreme) le od samiga Boga prideio. Koker se ty ludi pruti Bogu derže, taku Bug pruti nim. Iz ti- ga vsaki zastopi, de le Bug sam te Turke, pa- pežnike, anticrištove hlapce, koker druge nesreče, čez nepokurne, malikovske kersče- nike daie inu pošyle etc. Na le-te štraifinge inu serd Božy imamo Hynavski čestu mi vsi (smo li papežniki oli luterski, kir nepokurni luterski inu se imenuiemo inu hočmo biti ty pravi kers- papežniki čeniki, te stare catoliske evangeliske vere inu imaio sami nih grehe Božy ludie) premisliti inu prov pogledati v rezgledati, za- tu S. pismu, v katerim so te zapuvidi inu po- stave Božye, te oblube inu navuki s. evan- b 4 gelia, 25 XXII Predguvor. kai nas Bug gelia, aku se po nih pruti Bogu inu Iu- z anticrišti 30. Ludem. tepe. dem30 s to vero, z naši/m/i Božymi služiba- mi, stanum, poklicanem, dianem inu lebnom deržimo. Taku mi bomo nešli, slišali inu vi- dili, de ta vegši deil, taku dobru tih luter- skih koker papežnikovi, so nerodlivi, Božy bessedi zuper inu nepokorni. Zakai ty pa- pežniki očytu malikuio ž nih izpačenimi mašami, odpuski, zalubami, cloštri, ordni, to Cristusevo očyto zastopno bessedo, za- puvidi, postave savražio inu tu nega čast, martro, zaslužene stavio nazai inu potepta- vaio, te s. zacramente prevračaio, ž nih falš vukum inu hynavsčino boge ludi ob dušo inu blagu perpravlaio. Ty luterski tudi le če- dale huš nezveistiši perhaieio, v nepokuri prebivaio, malu inu skorai nikomer prave lubezni inu periazni izkažo. In summa: ty luterski glih taku koker ty papežniki, ta vegši deil od nih, v tih velikih smertnih grehih, ozgorai poprei imenovanih, od sa- miga Cristusa prerokovanih, do vušes stoye. Nigdar poprei od obenih ludi na sveitu ne/i/ bilu slišati ne viditi take offerti, pozresčine inu mnogetere nepridne potrate, koker zdai 31. Ločilo v predlogi za per nas se gody/,/31 zuseb s teim gvantom transkripcijo ni bilo jasno razvidno. inu gostovanem. Mi zdai te naše smerkove glave, 26 Predguvor. XXIII glave, te smerdeče trebuhe, blatne noge zgul žametom, damašcom, skarlatom, spina- tom, žydami, zlatom, srebrom, s perlami inu žlahtnimi kamini oblačimo inu na nee obes- suieimo. Nigdar poprei per nikomer, per obenim gostovanu oli povablenu, se nei tu- likain dragih, slatkih, mnogeterih leidi inu ryht kmalu naprei neslu inu postavilu koker zdai, nekar le samuč per žlahtnikih, temuč tudi per purgaryh etc. Zatu se oben ne čudi, inu Bogu krivu ne dai oli persodi, kir nas ta- ku s Turki inu z drugimi nadlugami obisče inu štraifa; berite, kai od tiga Esaias 3, 532 32. Iz 3,16–23; 5,13–14. prerokuie, de take offertne žene bodo gole, v gitlah, štriki prepasane, po blatu vlečene. Nih možye, zlahtniki33 od meča, lakote inu 33. Žlahtniki. žeye hud konec vzeli etc. Oli per tim imaio tudi vsi pravi pokorni Šlagi, pene kersčeniki veideiti inu le-ta dober, vessel Božye čez kersčenike troš/t/ imeiti, de Gospud Bug s takimi pena- so materne mi inu šlagi te suie izvolene ne hoče končati, šybe. temuč h ti pravi pokuri, spoznanu inu gre- vingi tih grehov, terdni veri, serčni lubezni pruti Bogu inu ludem, molitvi, poštenimu trezivimu lebnu, pohlevsčini inu volnimu terplenu narediti inu perpraviti, koker od tiga sam Bug v tim 89. psalmu34 pravi: »Aku 34. Ps 89,31–35. b 5 muiga 27 XXIIII Predguvor. muiga Synu synuvi (tu ie: ti kersčeniki) muie zapuvidi zapuste inu ne derže inu po muih pravdah ne bodo hodili, muie postave štura- li, taku iest hočo nih grehe s to šybo inu nih hudubo s teimi žlaki obiskati, oli muio mi- lost ne hočo od nih oberniti inu nim muio 35. Risnico. oblubo inu risničo35 hočo deržati.« Natu Da- vid pravi, Psal. 118: »Ta Gospud ie mene do- 36. Ps 118,18. bru tepel, oli tei smerti me nei izdal.«36 Salomon, Prov. 11, 3, Iere. 25, 1. Pet. 4, Heb. 12, 1. 37. Prg 3,12; 11; Cor. 12, Apoc. 337 pravio, de Bug te suie hi- Jer 25; 1 Pt 4,12–19; Heb 12,5—6; 1 Kor 11,32; šne, katere lubi, tepe, de s teim svitum ne Raz 3,19. bodo pogubleni. Prava poku- Obtu, kadar se mi spet h Bugi, h ti nega ra, vera, lu- bezan, mo- pravi stari kersčanski veri obernemo, nega litov, volnu bessedi, koker so to isto ty preroki inu io- terplene Božy serd gri s Cristusom red pridigali inu zapissali, utolaži, de katerih pridig ie ta summa v tim catehismi reši od zle- 38. Zapopaden. ga. zapopeden,38 se s celim sercem podamo, po 39. Naš. tei isti to našo vero, Božye službe, nas39 stan, leben, poklicane deržimo inu pelamo, te s. zacramente dilimo inu iemlemo, ta cryž inu nadluge, katere Bug nom naloži, volnu, pohlevnu nossimo, na Buga po na- vuki Cristusevim v tim Očanašu inu S. Duha v tih psalmih kličemo inu molimo, našimu bližnimu vso mogočo dobruto izkažemo etc. Taku imamo tu gvišnu zevupane, de Gospud 28 Predguvor. XXV Gospud Bug se tudi spet suio milostio inu pomočio k nom oberne inu nas bo pred an- ticrišti, Turki, papežniki, tyranni, zludiemi inu pred peklom koker to pervo suio izrael- sko cerkov v tim Egipti, v ti Cananeiski inu Bobiloniski40 deželi (beriti te s. Buqve od ric-40. Babiloniski. ttariev), tiga Iosefa očaka v ti vozi, Daniela v ti leoviski iami, nega tovariše v ti goreči apnenici, te perve inu sadašne kersčenike vmei Iudih, aydih, Turkih inu vseh žlaht oči- tih inu skrivnih sovražnikih čudnu obaroval inu iz nih rok, aku nekar telesnu, videče, ta- ku vsai duhovsku, nevideče, odrešil inu nas bo po le-tim kratkim revnim lebnu v tu svi- tlu nebesku Ieruzalem possadil, gdi ne bode več obene žalosti, bolezni, selze ne smerti, temuč večnu neizrečenu vesselie, koker od tiga s. Ianž na koncu le-tih buqvih lipu, za- stopnu piše. V tu istu pryti nom dai inu po- magai Bug Oča zavolo suiga Synu Jezusa Cristusa, gospudi inu izveličarie našiga, sred S. Duhum. Amen. Tu vom iz Derendinge, še vselei na životu bolan, pišem. V tim mescu tiga maliga travna, v tim leitu po Cristusevim roystvu. M. D. LXXVII. Vaš zveist star pastyr Truber. K le-tei 29 XXVI Predguvor. Hud glas od mamalukov. K Le-tei predguvori so mene ty stras- livi marini, kir pravio, dosti kersče- nikov se na tursko inu papesko vero preobračuio, pergnali inu permorali. Pred tako hudičevo izkušno, zmoto inu anticriš- tovim vrečem z denarmi inu nega zepelanem nas obari Jezus Cristus skuzi muč tiga S. Duha inu nega s. evangelia. Tu bodi etc. ZAVOLO, DE LE- - t a p a p y r c i l u p r a z e n prez pisma ne ostane, sem le-te bessede perlužil. Nim dostim ne dopade, de se tim papežnikom odgovarie. IEst veim inu sam sebi prerokuiem, de nekar le samuč tim našim zu- pernikom, temuč tudi nakate- rim, kir hote evangeliske vere biti, oli so per tim boieči, se strašio zludia, tiga visšiga anticrišta reserditi etc., ne bo dopalu, de mi luterski vseh naših pismih inu izlagah, zuseb v tim Rez- odivenei s. Ianža, te papeže ž nih dru žbo, cardinale, scoffe, farye inu 30 Predguvor. XXVII inu menihe, za te prave anticri- štove zle inu hlapce vunkai daie- mo, reznašamo, veden inu povsod čez nee vpyemo, vsem ludem pra- vimo od nih kriviga navuka inu falš Božyh službi, nemarniga, ne- pošteniga lebna, de se tiga vsiga varuio inu od nih beže etc. Natu mi damo zavolo tih dobrih Pridigary iz lubezni inu preprostih le-to odguvor, de mi tu, Božyga po- Bug vei, ne deimo iz sovraštva, naisi rocbena41 41. Poročena. anticrišto- oni nas obrupavaio, pregano, love vim zuper govore. inu more inu bi radi nas vse kmalu obesseli inu sežgali oli utupili, inu iz offerti oli za našiga pryda tudi nekar, temuč zavolo Božye inu nega lubiga Synu česty inu izvelyčane vseh ludi. Zakai vegšiga greha inu špota Bogu se ne sturi, samuč kadar se nega bes- sedom, oblubo[m], pritežo[m] inu pryčovanu od nega Synu ne veruie inu kadar se ta s. evangeli krivu 31 XXVIII Predguvor. krivu izlaga, Cristuseve postave, zapuvidi, ty s. zacramenti prevra- čaio inu na drugu, koker so posta- vleni, obračaio. Raven tiga ty lu- die bodo za le duih grehov volo zgubleni inu ferdamnani, nerpo- prei zavolo falš vere, kriviga vuka inu malikovane, potle zavolo ne- pokure. Papežniki Onu ie pag vedeoč vsem ludem, Boga, nega Synu, pre- de timu Božymu s. evangeliu, vseh roke inu io- gre na laz- prerokov inu iogrov pryčovanu, 42. Laže ali lažee. sie42 stavio. kyr pričuio, de ta sami Cristus, Bo- žy inu Divice Marie syn, ž nega po- korsčino, martro inu zasluženem ie vsem revnim pokurnim, kir bodo v nega verovali, dobil inu zaslužil per Bugi, nega Očetu, celi popolnomi odpustig vseh grehov inu ta večni leben. Inu de obena Božya služba Bogu ne dopade, samuč katero ie on sam postavil etc. Ia, v le-timu obuymu 32 Predguvor. XXIX obuymu so ty papežniki cilu zu- bper, inu kateri tu vuče inu veruio, te oni sodio inu žgo za kecarie inu puntarie. Raven tiga ie vedeoč, de so h timu s. kerstu nih ole, crižmo, sul, sline, blatu perlužili, to Jezu- sevo večerio izpačili; Jezus ie rekal s to čisto vodo kersčovati, tu nega s. tellu inu kry iesti inu pyti, oni tu Bogu za žive inu mertve za dena- rie offruio inu druge norske mali- kovske Božye službe, žegnovane, sul, vodo, sveče, cvetie, svinsku messu, iaiza inu druge fraškarye v tim kersčanstvi naredili inu per- pravili, s katerim se Bug grozzovi- tu serdi inu ty bosi ludi bodo ob nih blagu obrupani inu nih duše zgublene. Le-tu veliku, škodlivu, grešnu, S. Paul, 2., 1. Thes. 2; štraš nu 43. Strašnu. 43 zepelane inu falšya tih pa- 2. Thi. 3, 44 44. 2 Tes 2,3–12; pežov inu tih, kir ž nimi der- s. Ianž čestu 2 Tim 3,1–7. že 33 XXX Predguvor. pravio od že inu nih krivi vuk inu malikovane rezodivena inu zatrena terdio inu zagovaraio, zubper kate- tiga anticri- šta. ru sam Cristus, nega preroki inu io- gri povsod vpyo inu zapovedaio vsem ludem, de se pred falš preroki, vučeniki inu anticrišti varuio. Nom pravim pridigariem k sercu gre inu kadar ie nom tudi od Buga zapove- danu inu poročenu, de imamo nuč 45. Čuiti. dan čez naše ovčice cuiti, 45 pred vol- ki varovati. Inu potehmal ie ta čas prišal, de ta anticrišt se ima rezode- ti inu zatreti. Za tiga volo mi pridi- gary zubper anticrišta inu čez vse te, kir ž nim derže, taku vpyemo inu pišemo, vsem ludem ga daiemo na znane, de nemu na deil ne prido. Temuč de se Cristusu samimu poda- de, veruio inn ga slušaio, de ž nim possedo tu večnu vesselie v nebes- sih. Amen. OD AV- 34 Predguvor. 1 O D A U T H O - R A , D V O L I O D K O - ga ie le-ta List h tim Ebreom, tu ie h tim Iudom, pissan. U oli od koga inu ka- Kir kuli dai ie le-ta list pissan, Cristusu prov pryču- ie vmei vučenimi bilu ie, iz tiga S. Duh govori. vselei veliku dišputira- ne. Ty eni so hoteli, de ga ie s. Paul pissal, zavolo kir v tim 13. capituli Timotea imenuie inu v tim 10. cap. pravi, de ie v ieči, inu kir tu podpismu pravi, de ie le-ta list pissan iz Laške dežele, inu kir nei suiga imena podpissal, tu ie on sturil zavolo tih Iudov, kir so ga sylnu sovražili, neso hoteli nega pridig poslušati, ne nega listov brati. Zatu ie on v le-tim listei tu nega ime zatayl, de bi vsai le-ta list brali, iz nega se nauvčili, kai so te Moizesove postave, te Božye službe inu offri pomeinili, inu de A bi 35 2 Predguvor. bi Cristusa ž nega stanum inu opravilom prov spoznali. Ty eni pag ne hote, de bi le-ta list s. Paula bil, temuč eniga drugiga vučeniga iogerskiga mlaišiga, s. Lukeža oli Barnaba oli Clemena, zakai ta, kir le-ta list piše, očytu v tim drugim capituli pravi, de se ie on ta evan- gelium od drugih pridigariev inu caihnov navučil, tiga s. Paul ne do- pusti, de bi se on ta evangeli od lu- di bil navučil, temuč iz nebes inu v nebi od Jezusa Cristusa, Gal. 1, 2. 46. Gal 1,1.6–12; Cor. 12.46 2 Kor 12,1. Le-ta list Nu, piši le-ta list, dur hoče, taku iudovsko, turško, pa- ie on od vseh pravih kersčenikov peško vero, službe, vselei za en Božy, iogerski, ker- mašova/n/e sčanski, vučen, kunšten, moder, cillu zame- č/u/ie. risničen, pravičin, potreben inu priden list bil verovan inu deržan. Inu tu ie risnica, de bi le-ta list ne bil, bi tiga S. pisma, zuseb tiga Noviga testamenta, bilu enu veli- ku pomankane. Zakai on tu Cris- 36 Predguvor. 3 Cristusevu farstvu, to nega mar- tro, smert, ta Stari zakon oli te- stament, kai so ta utta oli šotor, tempel, cor, atar, tu staru farstvu inu offrovane pomeinilu, lipu inu prov izlaga. Obtu sledni, kir hoče ta Stari testament, vse Moizesove vunane službe prov zastopiti, ta ima le-ta list s flissom, čestu inu zastopnostio prebrati. Inu kadar le-ta list, glih taku koker s. Paul v nega listeh, nerveč od te v vere Jezusa govori, zatu ga mi hoč- mo tudi za s. Paula list imeiti inu der- žati. A 2 AR- 37 4 ARGUMENT OLI kratig zapopadig s. Paula listu h tim Ebreom, tu ie, h tim Iudom. Le-ta list od Cristu- seviga sta- nu inu V Le-tim listei S. Duh skuzi s. Paula nerveč te Ebreerie, tu ie, te Iude opravila iz (Eber ie Semov, tiga Noa synu, prevnu- S. pisma modru go- čic bil, od tiga Abraam inu vsi Iudi pri- vori. 47. 1 Mz 11,10–14. do, Gen. 11.) 47 inu nas vse nerveč vuči, kai inu kakovu opravilu ie Cristusevu na tim sveitu, de nei iz nebes k nom prišal inu človik ratal, kir bi tukai na tim sve- itu gospodoval, koker ty cessary, krali oli vyudi, inu koker ty Iudi menio, temuč de ie en offer, enu zadosti plačilu za naše grehe postal inu tu dokonal inu dopernes- 48. Službe. sel, kar so te Moizesove sluše48 pomeinile inu kar so ty drugi preroki od nega prerokovali. Obtu te Moizesove službe imaio I. konec, ž nimi se Bogu več ne sluši. Evangeli ie čez to V tim pervim capituli zdaici rezlotig postavo. vmei teim evangeliom inu vmei to po- stavo 38 tiga Listu h tim Iudom. 5 stavo stavi, ta evangeli, pravi on, ie rez- odiven inu pridigan od samiga Božyga Synu, skuzi kateriga so vse riči stvariene, on vse riči gori derži, nemu so tudi vsi angeli podverženi inu služio, nega molio. Ta postava pag ie le skuzi Moizesa, Bo- žyga hlapca dana. Obtu se ima od evan- gelia več koker od Moizesove postave deržati. V tim drugim capituli ostru opomina II. Nevera v inu vely, de Jezusu veruiemo, ga slušamo, Jezusa ie sice bomo od Buga grozovitu štraifani. nervegši greh. Potehmal ty, kir neso angelom, Moizesu inu prerokom verovali ne slušali, so bili sbtraifani, 49 potle pr avi, zakai ie Jezus 49. Štraifani. naš brat, človik ratal, umerl, zatu, de ie nas od te večne smerti odrešil. S teim nas vabi, de se nemu raiši podamo inu de se Iudi na nega pohlevsčini inu smerti ne zblaznio oli ne zmotio, zakai oni so meni- li inu še zdai meinio, Cristus ne bo terpel ne umerl, temuč na tim sveitu gospodoval inu vse suie sovražnike premogel. A 3 V tim 39 6 Kratig zapopadig III. V tim trety glih tu, kar v drugim pra- Jezus ie Moizesov vi, opomina, pryti nevernim, inu očytu Bug. Cristusa čez Moizesa vzdiguie. IIII. V četertim še pag ostru opomina, hočmo Le Jezus sam nom li h pravimu pokoyu, večnimu myru inu pomaga od vse reve praznovanu pryti, taku veruimo terdnu inu dobru da. Cristusevi bessedi, zakai skuzi obeno reč ne moremo vsi revi, večni smerti inu po- gublenu uyti, samuč skuzi to vero v Je- zusa. Potle pravi od močy inu opravila te bessede Božye, de Bug vse vei inu vidi inu de Jezus ie naš pravi šcoff, bessednik inu odvetnik. V. V petim izlaga tu Cristusevu farstvu, Jezus sam ie ta pravi nerpoprei vuči, kakovu ie tu nega far- naš papež, šcoff inu stvu, potle, de ie on h timu od Buga po- far. stavlen, h tretimu, de ie on vse tu, kar h 50. Dopernesel. timu farstvu sliši, dopernešel. 50 In summa: on tukai vuči, de skuzi ta sami dini offer Cristusev ie nom dobitu odpusčane vseh grehov inu ta večni leben. Kateri tu zna inu zastopi, ta isti stuprov prov zna 40 tiga Listu h tim Iudom. 7 zna inu zastopi, kai so vse Moizesove vunane Božye službe inu ceremonie po- meinile. V šestim svari te Iude inu vse kersčeni- VI. Verni ima- ke zavolo, kir v ti veri gori ne iemlo, de io v ti veri se varuio pred linobo inu nemarnastio, de rasti, moč- neši biti. spet od vere ne pado, zakai ty ludie, ka- terim se veden prov pridiguie inu naprei bere, v ti veri, v zastopnosti inu v pošte- nei ne rasto inu gori ne iemlo, brumniši ne rataio, bodo od Buga zaverženi koker ta zemla, kir se gnoy, della, čez no dež gre inu ne rody, bo prekle-ta inu zapusčena. Potle tak nega svar omečuie, vupane ima, de oni taki ne bodo. Na koncu sui vuk pela, de tu staru Moizesovu farstvu ie le ena senca tiga prihodniga Cristusa bilu. V sedmim pravi od Melhizedeka, du, VII. Jezus ie ta kai, od koga ie royen bil, Genes. 14. 51 De viši far inu 51. 1 Mz 14,18. ie zo vsem Cristusa pomenil, inu izlaga Melhize- deh. od nega ta 110. psalm, de Christus ie ta pravi farr, od Buga odločen inu posta- vlen. A 4 V os- 41 8 Kratig zapopadig VIII. V osmim pravi inu izlaga te Moizesove Vse Moi- zesove vunane Božye službe, farstvu, šotor, službe Cristusa tempel, offre, de so zgul sence bile, de so pomenio. na Cristusa inu na ta pravi tempel v ne- bessih kazale. Inu s teim Ieremiam pre- rokom spryča, de bo en drugi novi testa- ment, obtu ta stari bo doli dian. IX. V devetim še pag le te Moizesove mno- Samu Cri- stusevu getere čudne službe per tih altaryh, offrih, 52. Zaslužilu. zasluhilu52 naše visty špendiah izlaga inu pravi, de obene visty očisti inu obesseli. oli duše iznotra prov ne očyste inu ne po- sviče, ampag le ta sami Cristusev offer, nega kry inu smert vseh vernih visty inu duše iznotra prov očistio, posveči inu obesseli. Na koncu pravi od drugiga Cri- stuseviga prihoda, de se vsaki k nemu perpravi. X. V dessetim gliha vkupe te Moizesove Jezus ie tu samu ia- službe inu offre s teim Cristusevim of- gne, ta pravi offer from inu pravi, de ty Moizesovi offri za naše grehe. inu službe so bili le ena senca inu pomei- nena, ampag Cristusov offer ie ta risni- 42 tiga Listu h tim Iudom. 9 risnica. Inu de skuzi Cristusov offer so ty Moizesovi offri inu vunane službe proč inu gori vzdignene, zakai ta Cristusevi dini offer vselei terpi inu vela pred Bu- gom inu on ie tu pravu cilu dopernessene inu dokonane vseh vunanih Moizesovih službi. Za teim ostru te Iude inu vse ludi opomina, de v le-tiga Cristusa terdnu, stonovitu veruio inu de ga ž nega offrom ne zaveržeio inu ne ferahtaio. V enaistim pravi, kai ie ta vera, de XI. Prava vera prez vere nisče ne dopade Bogu, inu to vse reve z vero vseh očakov, prerokov inu marterni- vesseliem preterpi kov hvali inu pravi, kai ie ta vera per inu pre- more. nih opravila. S teim hoče te Iude, aku hote nih očakov inu starišev pravi otroci inu mlaiši biti, de tudi koker oni v Cri- stusa inu nega evangeliu veruio. V dvanaistim opomina vse kersčenike h XII. Verni mo- timu volnimu terplenu za vere volo inu raio od de per ni stonovitu ostano, zatu on dosti nevernih veliku ter- exemplov, praud inu perglih nim naprei peti. stavi. Zakai ty kersčeniki, kir so A 5 tedai 43 10 S. Paula list h tim Iudom. tedai od iudovske oli aydovske, koker zdai od papeške, vere pali, ty so morali povsod veliku terpeti. XIII. V puslednim capituli tim vernim mno- Verni so zveisti, getere lipe, potrebne inu pridne navuke dobri lu- die. daie inu na koncu za nee moli. SVETIGA PAV- LA IOGRA LIST, PIS- san h tim Ebreom, tu ie, h tim Iudom. TA PERVI CAPITUL. Cristus ie poprei suiem Duhum skuzi preroke, h puslednimu sam z ludmi govuril, on ie Bogu glih, stvarnik vseh ričy, gospud vseh angelov, zatu n e g a v u k i e n e r v e g š i . 1 . 53. 1 Pt 1,20. Pet. 1. 53 A. Ug ie nakadai mnogeteri- Cristus ie ta pusledni krat inu v dostih vižah go- vučenik inu moi- vuril h tim očako[m] skuzi ster, obtu tim, te preroke, [2]h pu sled nimu pag v le-tih dneh ie nom govu- ril 44 tiga Listu h tim Iudom. 11 ril skuzi tiga Synu, kateriga ie on kir za nim drugači vu- postavil k animu erbiču čaz vse če, se nema ričy, skuzi kateriga ie on tudi ta verovati. Math. 17, 23, sveit sturil. Sap. 7, [3]Inu kateri ie ta svitlo- Col. 1. ba tiga gospostva inu ta ravenpild nega stanu inu on gori derži s to nega mogočo bessedo vse ričy. Inu on ie sturil skuzi sam sebe tu očysčene naših grehov inu on se ie posadil na to destnico te maiestete v ti vissokoti. B. Cristusu [4]Tulikain on ie bulši čez te an- po tim gele ratal, kuliku ie on enu više ime človeistvi mumu nee erbal. ie dana vsa [5]Zakai kadai ie kei oblast, po- k animu angelu dial[:] »Ti si mui prei ie Vezhni syn, danas sem iest tebe rodyl[?]« Bug, obtu sledne Inu spet: »Iest bom nega oča inu stvar v ne- bi, na ze- on bo mui syn.« mli ga [6]Inu spet, kadar imaio noter pela tiga pervič royeniga na ta molyti, sluhsati. 54 54. Slušati. sveit, pravi: »Inu vsi angeli Božy ga Psal. 2, 89, 2. Reg. 7, bodo molyli.« 1/./ Paral. [7]Od angelov pag 18, pravi: »On sturi te suie angele du- Psal. 79, huve inu ta ogneni plamen k suim Psal. 110, Psal. 45. služabnikom.« [8]Ampag od tiga sy- nu 45 12 S. Paula list h tim Iudom. 55. Prevodna rešitev nu (pravi):55 »O, Bug, tui stol terpy »(pravi)«je Trubarjev prevodni interpretativni od večnusti do večnusti, ta palica dostavek za lažje razume- vanje bibličnega besedi- tuiga kralevstva ie ena ravna palica. la, ki ga Luthrov prevod Biblia: das ist Die gantze Psal. 102. [9]Ti si lubil to pravico inu krivino heilige Schrift, D. Martin Psal. 110. 1. Cor. 15. Luther, 1545 (Luthrova sovražil, obtu ie tebe, o, Bug, tui Heb. 10. biblična edicija »zadnje Bug žalbal s teim olem tiga vesselia roke«; nadalje L1545) in Vulgata Clementina, čez tuie tovariše. »[10]Inu: »Ti, Go- 1592 (nadalje V) nimata. L1545: spud, si od začetka gruntal to zemlo »8Aber von dem Son / Gott / dein stuel weret inu ta nebessa so tu dellu tuih rok, von ewigkeit zu ewigkeit / das Scepter deines [11]ta ista konec vzamo. Ti pag osta- Reichs ist ein richtiges Scepter.« neš inu vse, koker gvant staru pride V: »8Ad Filium autem : [12] Thronus tuus Deus in inu ti nee koker en gvant preminiš sæculum sæculi : virga æquitatis, virga regni inu bodo preminena, ti si pag glih ta tui.« isti inu tuia leita ne zmankaio.« [13]Inu h katerimu angelu ie kadai dial: »Sedi h ti mui destnici, dotle iest položim te tuie sovražnike k animu šcam nu tuih nug[?]« [13]Neiso li vsi kmalu služabni duhuvi vunkai po- slani h timu služenu zavolo tih, kir bodo erbali tu izveličane. 56. Nekorigirana napaka Cristus v izvirnem številčenju večni bug, TA I. CAPITUL.56 poglavij; pravilno: Ta II. capitul, na kar kaže tudi A Cilu z visokimi inu lepimi besseda- pravilna raba žive pagine. mi 46 Ta II. cap. 13 začne le-ta list, s teim hoče vse ludi per- stari inu novi pravi, vabiti, de radi inu s flissom le-ta list risnični prebero. Inu kir pravi, de ie Bug s teimi vučenik. starimi očaki inu ludi čestu, mnogeteri štalti, tu ie skuzi prikazni, videne, vdi- hane, v saneh, iz ogna, iz oblaka, v vetri, skuzi angele inu preroke, govuril, s teim hoče dati na znane, de on bo v le-tim li- stei to pravo staro Božyo vero vučil. Za- kai glih ta isti Bug, kir ie poprei skuzi te preroke h tim očakom govuril, ta isti zdai k nom tudi skuzi suiga Synu govori inu Bug ostru zapoveda, de nemu veruiemo. Inu de ga slušamo. Inu on tukai od Cri- stuseviga stanu, oblasti, močy, rovnane zastopnu govori inu pryčuie, de Cristus ie Bug od večnusti, Bogu zo vsem glih inu raven, on ie z Bugom vse ričy stvaril inu gori derži. Per tim pravi od nega človei- stva inu opravila na tim sveitu, de le on sam, nisče drugi, ne obena reč, ie nas očystil od naših grehov ž nega kryo. Inu de zdai ta celi Cristus, bug inu člo- vik, 47 14 S. Paula list h tim Iudom. vik, sidi na Božy destnici, z Bugom red gospoduie inu rovna vse ričy. S teim tudi pryčuie, de obena vera nei taku stara, od Buga skuzi preroke, angele inu caihne sp- ryčana inu poteriena, koker ta kersčan- ska. Inu de po Cristusu drugim vučeniko[m] neimamo verovati. On ie od Buga postavlen k animu vučeniku inu 57. Mt 17,5; 23. moistru. Matth. 17, 23. 57 Cristus B. Inu potehmal ty Iudi od angelov inu vseh ange- lov inu riči Davidovih psalmov veliku derže, zatu stvarnik inu gos- on tukai s teimi Davidovimi psalmi pud. pryčuie, de Cristus nei le sam človik, ko- ker zdai ty Iudi inu Turki menio, temuč de ie tudi pravi bug, zakai David očytu pryčuie, de angeli moraio Cristusa moli- ti, de nega kralevstvu bo vselei terpelu, de poleg Boga na destnici sidi, z Bugom red kraluie, rovna, varuie, gori derži vse ričy. Ty angeli pag so od nega stvar- ieni inu postavleni, de ne- mu inu vsem vernim služio inu strego? TA 48 Ta II. cap. 15 TA II. CAP. Cristusu so vse riči podveržene inu kir ie izkušen, umerl, s teim ie nas od večne smerti rešil, v naših izkušnavah nom bo tudi pomagal, zatu ga imamo slušati inu pod nim ostati do konca. OBtu mi moremo tim bule A merkati na te ryči, katere smo Vsi ty, kir evangeliu mi slišali, de kei mumu ne izteko ne veruio, večno (koker ta voda). 58 Bož yo 58. Prevodna rešitev »(ko- [2]Zakai potehmal štraifingo ker ta voda)«je Trubarjev ta besseda, kir ie bila skuzi te an- nase nala- prevodni interpreta- gaio. tivni dostavek za lažje gele govoriena, ie bila terdna inu Gen. 18, 19. razumevanje bibličnega sledne prestoplene inu vsaka nepo- besedila, ki ga L1545 in V nimata. L1545: korsčina ie nee pravi lon pryela. »1DArumb sollen wir deste mehr warnemen / des worts / das wir hören [3]Koku mi tedai vydemo, aku mi / das wir nicht da hin za taku izvelyčane ne bomo rodi- fahren.« V: »1Propterea abundanti- li. Kateru ie bilupervič pravlenu us oportet observare nos ea quæ audivimus, ne skuzi tiga Gospudi, potle ie bilu forte pereffluamus.« od tih, kir so slišali, pruti nom poterienu [4]inu od Buga spryčanu s teimi caihni inu čudesi inu z mnogeterimi moči inu rezdilenem tiga S. Duha po tei nega voli. [5]Zakai 49 16 S. Paula list h tim Iudom. Stuprov na B. [5]Zakai on nei ta prihodni sve- sodni dan bomo vi- it, od kateriga mi govorimo, tim dili to Cri- stusevo angelom podvergal.[6]Inu eden na čast, oblast inu naše enim meistu pričuie inu pravi: izvelyčane, zdai le ve- »Kai ie ta človik, kir ti na nega ruiemo. Psal. 8, 110, spumniš[?] Oli syn tiga človeka, 59. Obysčeš. Math. 28, 1. Cor. 15. de ga ti obysčes, 59 [7]ti si ga en mai- hin čas manšiga sturil koker te an- gele, ti si ga s to hvalo inu čestio cronal inu si ga postavil čez ta del- la tuih rok, [8]ti si vse riči podvergal nega nogom.« V le-tim, kir ie ne- mu podvergal vse riči, ništer nei Phil. 2. izpustil, de bi nemu podverženu ne bilu. Oli mi še zdai ne vidimo, de bi nemu vse riči bile podverže- ne. [9]Oli ništer mane mi vidimo Je- zusa, kir ie bil en maihen čas man- ši sturien od tih angelov skuzi tu terplene te smerti, de ie cronan s to glorio inu čestio zavolo, de ie on od te milosti Božye za vse to smert pokussil. Le Cristus C. [10]Zakai onu se ie spodobilu timu, sam ie za 50 Ta II. cap. 17 za kateriga volo so vse riči inu sku- od Buga postavlen zi kateriga so vse riči, kir ie dosti k animu otruk h ti večni česti perpelal, de vyudi inu izvelyčariu on tiga vyuda nih izvelyčane skuzi vseh ver- nih. terplene popolnoma sturi. [11]Po- tehmal ta, kir posvečuie, inu ty, kir bodo posvičeni, so vsi od eniga. Obtu se on tudi ne sramuie nee brate imenovati, [12]kir pravi: »Iest hočo oznaniti tuie ime muim bra- tom inu v sredi te cerqve iest hočo tebi hvalo peiti.« [13]Inu spet: »Iest se Psal. 22, 18. hočo na nega zavupati.« Inu spet: »Pole, iest inu ty otroci, katere ie Esa. 8, 12. meni Bug dal.« D. Cristus ie [14]Inu potehmal ty otroci so to našo dilež ni tiga messa inu te kry, taku naturo inu on tudi ie hotel glih diležen biti, revo izlevs sil,60 60. Izkusil. de on skuzi to smert to muč vza- obtu on zna inu me timu, kir ie to oblast te smer- hoče nom iz vsake ti imel, tu ie, timu zludiu, nadluge [15]inu de pomagati. odreši vse te, kir so skuzi ta strah Ozee 13. te smerti vse nih dni bili podver- ženi h timu hlapčovanu, [16]za- kai 51 18 S. Paula list h tim Iudom. 1. Cor. 15. kai on nigdir nei tih angelov nase 1. Tim. 1. vzel, temuč on tu seime Abraamovu nase vzame. [17]Obtu ie on bil dolžan zo vso ričio tim bratom glih biti za- volo, de on bo milostiv inu en zve- isti visso k i far v tih ričeh, k ir se ima- io pred Bugom opraviti, de očisti te grehe tih ludi. [18]Za k ai v tim, k ir ie on terpil inu iz k ušen bil, more on tudi tim, k ir bodo izkušeni, poma- gati. Nervegši A. Vely inu opomina, de s flissom, greh neve- ra v Cri- radi Cristusevo bessedo poslušamo inu stusa. ohranimo, de no ne pustimo iz serca, koker enu rešetu oli resušena possoda to to vodo pusti izteči. Zakai, ie li Bug poprei te Iude inu vse žlaht ludi, kir neso nega bessedom, katere ie on skuzi angele, Moizesa oli druge preroke go- vuril, verovali inu pokorni bili, gro- zovitu štraifal, koku veliku več zdai ty ludie, kir tim nega bessedom, katere ie on skuzi suiga lubiga diniga Synu, potle 52 Ta II. cap. 19 potle skuzi te iogre govuril inu z velikimi caihni poterdil, ne hote verovati inu po- korni biti, bodo grozovitu štraifani inu on tukai ta evangeli tu izvelyčana ime- nuie, zakai le ty, kir inu veruio, bodo iz- velyčani/,/ Rom. 1. 61 61. Rim 1,16. B/./ Spet od Cristuseviga bogastva, Cristusev pervi pri- oblasti inu gospostva govori; per tim tudi hod, bo od nega ponižane, zakai ty Iudi ne hote pohleven, ta drugi bo verovati, de bi Cristus taku bog imel biti v veliki ča- sti. na tim sveitu inu umreiti, temuč de bo vissok, mogoč inu oblasten etc. Taki iu- dovski nezastopnosti tukai odgovarie inu pravi, de S. pismu od Cristusa drigači govori, de na tim sveitu bo nizag, zaver- žen, nikomer podoben. Esa. 53. 62 Oli zda-62. Iz 53,2–5. ici po nega nizkosti, martri inu smerti bo vekoma v veliki časti inu oblasti prebi- val. Za teim pravi, zakai se ie Jezus po- nižal, de za našo volo ie to smert pokussil, s to ie nas od večne smerti odrešil, de se vže mi naprei te smerti neimamo taku britku strašiti. B 2 C. Pra- 53 20 S. Paula list h tim Iudom. Cristus ie C. Pravi pag, zakai ie Jezus, skuzi inu človik ra- tal po Bo- za kateriga volo so vse riči stvariene, ie žy modru- 63. Človik. sti inu človiki 63 postal, zatu, kir ie taku ta čudni pravici. modri Božy svit, nega vola, naredba oli ordninga inu ta pravica hotela. Bug ie hotel Cristusa taku skuzi terplene k ani- mu vyudu našiga izvelyčane postaviti inu žegnati. Za teim pravi, de Cristus ie naš brat ratal, zakai on nas za suie brate kliče inu derži. Cristuseva D. Zdai očytu govori, za čes volo ie smert ie to večno Jezus naš brat postal, naše messu inu smert pre- mogla inu našo kry k sebi pervzel, zatu, de ie mo- končala. gel umreti inu skuzi to nega smert ie Hudiču to nega oblast vzel inu ga ie obrupal inu ie nas od te večne smerti odrešil. Inu ie sturil, de ty verni se pred no ne bodo bali, zakai oni veido inu ve- ruio, de ie Cristus tudi umerl inu skuzi to smert ie v to suio čast v nebessa šal inu de oni tudi taku na sodni dan ž nih telessom puido. Inu de ty verni bulši trošt imaio, pravi tukai tudi, de Bug 54 Ta II. cap. 21 Bug nigdir nei te angelske oli kake druge nevideče nature, samuč to človesko ie pervzel, obtu vsi verni v nih težkih na- dlugah inu na smerti lezoč imaio le h Cristusu bežati, zakai on ie počutil inu izkusil, kai človeku nadleži, zatu on bo nim tudi gvišnu pomagal. TA III. CAP. Sylnu opomina, de Jezusu, kir ie Moize- sev gos pud, slušamo. Inu de ne bomo koker ty Iudi v pusčavi nepokorni. ZA tiga volo vi, bratie svety, A kir ste diležni tiga nebe- Cristus ie bug inu skiga poklicane, merkaite na gospud, Moizes tiga iogra inu vissokiga farye pag inu preroki so tiga našiga spoznane, Jezusa le hlapci, obtu se Cristusa, ima gos- [2]kateri ie zveist timu, podariu kir ga ie postavil, ko k er ie tudi Moizes bil v ti celi sui hyši, [3]ampag le-ta ie vegše česti vre- B 3 den 55 22 S. Paula list h tim Iudom. več slušati. den koker Moizes, potehmal to ve- Exod. 25. gšo čast ima, kir to hyšo cimpra koker ta hyša. [4]Zakai sledna hyša bo od nekoga scymprana, ta pag, kir ie vse riči scympral, ie Bug. [5]Inu Moizes ie bil zveist v ti nega celi hyši koker en služabnik h pričova- nu od tih ričy, kir so se imeile pra- viti. [6]Ampag Christus koker en syn čez to suio hyšo, katera hyša smo mi, aku mi tu zevupane inu to hvalo tiga vupane terdnu do konca ob- deržimo. Sledni ima B. [7]Obtu koker Sveti Duh pra- Cristusa poslušati, vi: »Aku vi bote danas to nega nemu ve- rovati per štymo slišali, [8]taku vi ne obterdi- ferdamna- nu nega te vašiga serca koker v tim rez- duše. Psal. 95, draženu na ta dan te izkušnave v Heb. 4. ti pusčavi, [9]gdi so ty vaši očeti mene izkušovali inu skusili [10]inu so vidili ta muia della štyridesseti leit, zatu sem iest le-tei žlahti bil nevulen 56 Ta III. cap. 23 nevulen inu sem dial, oni vselei s teim sercom zahaieio inu neso znali tih muih potov, [11]obtu sem nim tudi v muim serdu persegal, de oni neimaio pryti v mui po- koi.« C. Evangeli [12]Gledaite, lubi bratie, de kei pridigova- du vmei vami ne bo imel hudobnu, ne prez nevernu serce, kir bi stopilu od ti- vere niko- gar ne iz- ga živiga Boga, velyča. [13]temuč opominai eden drugiga vsag dan, dotle se pravi danas, de se kei du vmei vami ne obterdi skuzi goluffyo tiga greha. [14]Za k ai mi smo Jezusa Cri- stusa diležni ratali, a k u mi ta zače- ti stan do k onca terdnu obderžimo. [15]Zuseb v tim, k ir pravi: »Danas, a k u vi bote slišali nega štymo, ne obterdite ta vaša serca ko k er v tim rezdraz ženu.« [16]Za k ai ty eni, k adar so slišali, so ga bili rezdražili, oli ne k ar vsi, k ir so vun k ai vle k li B 4 iz 57 24 S. Paula list h tim Iudom. iz Egipta s k uzi Moizesa. [17]Katerim pag ie bil serdit štiridesseti leit[?] Nei li tim, k ir so grešili[?] K aterih Num. 14. vudi so pali v ti pus čavi; [18] k aterim pag ie prisegal, de neimaio k nega po k oyu pryti[?] Samuč tim, k ir ne- so verovali, [19]inu taku mi vidimo, de neso mog li noter puiti zavolo ne- vernosti. Cristus A/./ Lipu inu lubeznivu vse verne, ie naš gos pud, katere (koker drugdi inu ty drugi io- stvarnik, bessed nik, gri) svetnike imenuio, zveistu opomi- myrnik inu izveličar. na, de na Cristusa, du, kai ie on, za čes volo ie človik ratal, kai ie nom s teim dobriga sturil, s flissom merkaio. De ie nas taku k sebi v nebessa pokli- cal inu de ie on naš ioger, saell inu 64. Šcoff. sčoff, 64 tu ie tulikain rekoč, de ie naš zveisti vučenik, bessednik, spravlavec, myrnik pred Bugom. Inu de ie nezma- snu vegši, bulši, vredniši inu obla- stniši, koker ie Moizes inu vsi pre- roki, 58 Ta III. cap. 25 roki, zakai Moizes, vsi preroki inu iogri so le ty hyšni, tu ie te cerqve, vseh vernih hlapci. Ampag Cristus ie gospodar inu gospud, večni Syn Božy. Obtu, aku mi v nega hyši, v ti cerqvi stonovito vero inu s terdnim vupanem do konca ostanemo, taku bomo izvelyčani. B. S. Duh skuzi le-tiga iogra v le-tim S. Paul nas zveistu h listei hoče te Iude inu vse ludi napelati, Cristusu de bi Cristusa ž nega oblastio inu močio, napelava. de ie pravi večni Syn Božy, bug inu člo- vik inu de ie on nas s to nega martro inu offrom z Bugom zmyril, prov spoznali inu de bi ga slušali, nemu verovali. Za- kai kateri Cristusa posluša, nemu veruie, ta pride v ta večni pokoi, kateri pag ni- kar, ta bode od Buga, koker ty Iudi v ti pusčavi, štraifani inu v ta pekal zavolo nih nevere pahneni. C. Vely, de se pred linobo inu hudičevim Te štrai- finge iu- zepelanem varuiemo, eden drugiga opo- dovske v ti minamo, de v ti pravi veri gori iemlemo, pusčavi stavi na- rastemo inu naprei gremo, v ni do kon- prei. B 5 ca 59 26 S. Paula list h tim Iudom. ca ostanemo. Inu ta čas oli dan, kadar se nom ta S. evangeli pridiguie, ne zamu- dimo. Zakai skuzi ta posluh tiga evange- lia inu pokorsčino ratamo diležni Cristu- seviga blaga. Sice skuzi nepokorsčino inu nevero zgubimo vse blagu nebesku. TA IIII. CAP. Besseda Božya prez vere ne priduie. Pra- vi pokoi v nebessih se da tim vernim. Zakai ta besseda Božya reže na dva platu, verne izvelyča, neverne končava; Cristus ie ta pravi naš viši far, vei inu vidi vse riči, zuseb te naše nad luge. A. Nekar poslu- šavci Božye bessede, temuč B U i m o s e te dai , de mi t o oblubo pryti v ta nega po- slušavci v nebu koi ne zamudimo inu de oben prido. Luc. 11. od nas odzada ne ostane. [2]Za- kai onu ie nom tudi oznanenu koker nim. Oli nim ta pridigana besseda ništer nei pomagala, kadar 60 Ta IIII. cap. 27 kadar ta vera nei bila perložena od tih, kir so no slišali. Psal. 95. [3]Zakai mi, kir veruiemo, puidemo v ta pokoi, ko- ker on pravi: »Iest sem v tim muim serdu persegal, de oni v ta mui po- koi ne pui do.« Inu kadar so ta della od začetka tiga svita bila dokona- na, [4]pravi eden v enim meisti od ti- ga sedmiga dne le-taku: »Inu Bug ie počival na sedmi dan od vseh su- ih dell« Gen. 2. [5]inu v le-tim drugim tudi Deut. 4. spet: »Oni ne puido v mui pokoi.« B. [6]Inu potehmal še naprei stoy, de V tu izve- eni v ta isti prido inu de ty, kate- lyčane, h rim ie bilu naprei oznanenu, neso timu pra- vimu praz- noter k nemu prišli zavolo nih ne- novanu inu pokoyu če vere. ty verni [7]Inu on nim spet za dolgim prydo. časom en drugi dan postavi naprei, kir pravi skuzi Davida: »Danas, Hebr. 3. koker ie poprei pravlenu, danas, aku vi bote nega štyma65 slišali, ta- 65. Štymo. ku ne obterdite ta vaša serca.« [8]Zakai de bi Iozue nee bil h timu pokoyu perpravil, on bi ne bil pot- le 61 28 S. Paula list h tim Iudom. le več od eniga drugiga dne govu- ril. [9]Obtu ie še enu počyvane pu- sčenu tim Božym ludem. [10]Zakai kateri ie v ta nega pokoi prišal, ta isti tudi počyva od suih dell koker Bug od suih. C. [11]Hitimo tedai pryti v ta isti po- Božya bes- seda ie sto- koi, de kei eden v ta isti exe[m]pel novita inu opravilna. te nevere ne pade. [12]Zakai ta besse- Prov. 30. da Bož ya ie živa inu močna inu ie ostreši koker oben meč, kir na obei Eccles. 15. strani reiže, inu gre noter, de rezdyli dušo inu ta duh, tudi muzk inu te kosty, inu ona ie en rihtar tih missel inu napreivzetiga tiga serca. [13]Inu obena stvar nei nevideča pred nim, temuč vse ričy so nagee inu rezodivene pred nega očyma, od 66. Trubar je Heb 4,14–16 tiga mi govorimo.66 pričlenil k petemu poglavju. Bug ž nega A. Še pag ostru opomina, de Cristusu, šego se ne preminuie, nega evangeliu, vsem Božym oblubom vselei verne lubi, never- inu prytežom terdnu veruiemo, de ne štraifa. nekar koker ty Iudi v ti pusčavi na Bo- žy oblubi inu močy zvivlamo. Zakai koker 62 Ta IIII. cap. 29 koker se ie tim nevernim Iudom godilu, de neso v to oblubeno Cananeisko deželo zavolo nih nevere prišli. Taku tudi nom, aku timu evangeliu ne bomo verovali, puide, de v nebessa ne prydemo. B. Pravi, de ta Cananeiska dežela, Kar ie Bng Iudom v tim Iudom oblublena inu en čas dana, ie Egipti, v bila le ena senca inu prykazen te prave pusčavi, v Canineiski večne nebeške dežele. Zakai v ti Cana- deželi do- briga sturil, neiski deželi nei bil stonoviti večni po- tu vse ie pomenilu koi, myr inu praznik, temuč v nebessih nebesko dobruto. bode, obtu David dolgu za Iozuem od tiga praviga večniga myru, pokoya inu praznika govori. S teim vuči inu opo- mina, koker odspreda, de Christusevim oblubom inu bessedom terdnu veruiemo, hočmo li v to myrno večno deželo pryti. V le-tim capituli od truiga pokoya go- vori: 1. koku ie Bug počival oli prazno- val na sedmi dan po stvarienu vseh ričy; 2. od iudovskiga v ti Cananeiski deželi; 3. od tiga praviga v nebessih, inu on tukai tudi od tiga našiga duhovskiga praznovane, de tu naše messu morymo, govori. C. Ka- 63 30 S. Paula list h tim Iudom. Besseda C. Kadar ie od tiga tretyga pryčovane Božya nei en maryn oli praznovane v nebessih izguvoril, natu oli praze/n/ glass, te- on vissoku opomina, de sledni gleda, de v muč risni- ca, po ni se ta večni praznik oli pokoi skuzi terdno, bo sodni dan deržal. stonovito vero inu pokorsčino pride. Za Rom. 2. teim on govori od močy inu opravila te Božye bessede. Bug nei zabston suio besse- do skuzi suiga Synu, očake, preroke inu iogre pustil pridigati, zakai ona se bo tu- kai na tim sveitu vsakiga veisti, zuseb na smerti inu potle na sodni dan, na tih ver- nih inu nevernih izkazala, ty verni skuzi bessedo Božyo bodo v nih nadlugah velik trošt, ty neverni pag grozovit strah inu trepetane počutili inu pryeli. Na koncu pravi, de Bug vse ričy vei, vidi, nemu so vseh ludi serza odperta inu rezkrive- na, obtu se vsaki varui pred hynavsčino. TA 64 Ta V. cap. 31 TA V. CAP. Zglihuie tu Cristusevu farstvu s teim aa- roniskim oli iudovskim, de se merka, de tu Cristusevu ie vegše, inu opomina vissoku, de na Cristusa merkaio koker na tiga, kir ie sam vse verne inu pokor- ne izvelyčal inu ie per Bugi opravil, kar pravimu faryu sliši. KAdar mi tedai eniga velikiga A. vissokiga farye Jezusa, Synu Le sam Je- zus ie vseh Božyga, imamo, kir ie noter skuzi verni zvei- sti papež, nebessa šal, deržimo mi tedai le-tu bessednik pred Bu- spoznane. 67 gom. 67. Številčeno kot Heb 4,15. Zakai mi neimamo eniga vissoki- ga farye, kir by ne mogel z našo šibkoto poterplene imeiti, temuč kir ie izkušen vseh ričeh glih koker mi, mumu tiga greha. Heb. 6, 8, 9. [Heb 4,16]Obtu per- Rom. 3. stopymo z gvišnim zevupanem h timu stollu te gnade, de obderžimo to milost inu de nai demo to gnado na ta čas, kadar nam bo pomuči potreba. [1]Zakai 65 32 S. Paula list h tim Iudom. B. [1]Zakai sledni visši far, kir se iz tih Le Cristus sam ie ta ludi vzame, ta bo za te ludi pruti pravi visši far, kir ie Bogu postavle[n], de offruie te da- vsem ver- nim spros- ruve inu offre za te grehe, [2]kir more sil inu za- služil ta lahku enu poterplene imeiti s temi, večni le- ben. kir so neumni inu zahaieio, po- 1. Par. 23. tehmal ie on tudi s to šibkoto ob- dan. [3]Obtu on mora tudi koker za te ludi taku za sam sebe offrovati za te grehe. [4]Inu nisče ne vzame sam sebi to čast, temuč kateri ie poklycan od Buga koker ta Aaron. [5]Glih taku Cristus se nei sam sebe v to čast po- Psal. 2. sadil, de bi on ta visši far bil, temuč Hebr. 1. Psal. 110. ta, kir ie k nemu dial: »Ti si mui Heb. 7. Syn, danas sem iest tebe rodyl.« [6]Inu koker drugdi pravi: »Ti si en farr vekoma po tei ordningi Mel- hizedevi.« [7]Kateri ie v tih dneh tiga nega messa z velikim vpitiem inu selzami te prošne inu molytve offral timu, kir ga ie mogel od smerti od- rešiti. Inu on ie bil uslišan zatu, kir ie Boga poštoval. [8]Inu naisi ie on 66 Ta V. cap. 33 on Božy Syn bil, ništer mane se ie on skuzi te riči, kir ie terpil, navučil to pokorsčino. Joh. 17. [9]Inu kadar ie bil po- svičen, ie on en urzaher tiga večni- ga izvelyčane vsem teim, kir bodo nemu pokorni. [10]Inu on ie bil od Buga imenova[n] en vis ši far po tei ordningi Melhizedevi. [11]Od kateriga bi mi imeli veliku C. govoriti inu se težku izložy zavolo, Verni ima- io v veri kir ste liny ratali h timu poslušanu. inu v za- stopu Sve- tiga pisma [12]Zakai vi bi imeli izdavnu vučeniki rasti. biti, taku vi potrubuiete, de vas spet te perve puštabe tih Božyh bessed vučimo, inu ste ty ratali, kir mleku 1. Cor. 14. 1. Pet. 2. inu nekar močno spyžo potrubuio. [13]Zakai katerimu se mora še mleku dati, ta isti nei izkušen v ti bessedi te pravice, zakai on ie enu deite. [14]Tim popolnim pag sliši ta močna spyža, tu ie tim, kir zavolo navade imaio izkušene vume h timu rezlo- čenu tiga dobriga inu hudiga. C A. Spet 67 34 S. Paula list h tim Iudom. Iudovsku A. Spet od Cristuseviga farstva inu farstvu, nih offri opravila govori inu ga vzdiguie čez Iozua so bile senca, Cri- inu čez vse iudovske farye, kir pravi: stusevu ie risničnu Naš farr inu vyuda Cristus te suie verne inu izveli- čansku. ludi nekar koker Iozue v to Cananeisko deželo, temuč v nebessa pela, z Bugom spravle, za nee moli inu prossi. Inu naisi ie Cristus bug inu en velik vsigamogoč gospud, taku ie on vini milostiv, zakai on ie sam izkusil, kai človekom nadleži. Ty iudovski fary ž nih offri neso mogli te ludi z Bugom spraviti. Obtu sledni, kir hoče gnado, milost per Bugi dobiti, ta se s terdno vero Cristusa derži. Cristusevu B. Zglihuie tu Cristusevu inu iudo- farstvu ie cilu svetu vsku farstvu, oli tu Cristusevu nerviše popolna- ma. iudo- stavi. Zakai ty iudovski fary so morali vsku gre- šnu inu tudi za suie grehe offrovati, Cristus pag tadlivu. le za grehe tih ludi, nekar zase, se ie of- fral. Za teim pravi, kai ie Cristus ž ne- ga človeistvom, messum, martro, smer- tio, vpyenem, s plačom, s to nega veliko pohlevsčino inu pokorsčino na cry- žu 68 Ta V. cap. 35 žu nom dobil inu opravil, gvišnu le-tu, de ie vsem, kir bodo nemu pokorni, tu ie, nemu verovali, dobil inu zaslužil odpu- sčane vseh grehov inu ta večni leben. C. Svary Iude inu vse te, kir prov ne Iudi sada- šni Mašni- zastopio, kai ie tu iudovsku farstvu, te ki, ne za- mnogetere čudne Moizeseve službe po- stopio kai se te Iudo- meinilu inu zakai ie ta postava dana. vske služ- be inu of- De take vunane službe človeka ne izve- fri po me nili. lyčaio inu ne sture močniga v ti veri. Obtu on tukai te iudovske službe imenu- ie eno mlečno spyžo, en začetig, abece oli puštabe, s. Peter, 1. Petr. 2, 68 ta evangeli 68. 1 Pt 2,2. v enim drugim zastopu mleku imenuie. S. Paul tudi 1. Corinth. 14. 69 S teim hoče 69. 1 Kor 14. vse verne opominati, de v ti veri inu v zastopu vsiga S. pisma imaio rasti, gori iemati, pravi zastop tiga S. pisma od kriviga de znaio ločiti. C 2 TA 69 36 S. Paula list h tim Iudom. TA VI. CAP. Opomina, de v ti veri inu v tim kersčan- skim navuku, rasto inu gori ie[ m] lo, tim mamolukom inu nepokurnim ostru priti, per tim te pokurne inu verne tro- šta inu veli Božym oblubom terdnu ve- rovati, zakai so od Buga s persego oblu- blene. A/./ Strašnu, grozovitu grešio, OBtu mi hočmo zdai ta navuk od začetka tih Cristusevih Cristusa ryči pustiti inu naprei h ti popol- cryžaio inu zašpotuio nosti puiti, mi ne hočmo spet ta vsi ty, kir od prave grunt polagati od pokure, od tih vere pado. mertvih dell inu od te vere na Bu- ga, [2]od kersta, od navuka, od gori- polagane tih rok, od gorivstaiena tih mertvih inu od večne pravde. [3]Inu tu hočmo sturiti, aku Bug per- Math. 12. pusti. [4]Zakai onu ie nemogoče, de 2. Pet. 2. Heb. 10. ty, kir so enkrat resvičeni bili inu so pokussili ta nebeški dar inu so dile- žni ratali Svetiga Duha [5]inu so po- kusili to dobro bessedo Božyo inu moči 70 Ta VI. cap. 37 moči tiga prihodniga svita, [6]aku proč pado (inu spet sami sebi Bo- žyga Synu križaio inu zašpotuio), de bi se spet ponuvili h ti pokuri. 70 70. Trubarjev prevod v Heb 6,4–6 skupaj z rabo Esa. 55. [7]Zakai ta zemla, kir ta dež pye, kir oklepajev dosledno sledi L1545: čez no čestu pride inu pernesse »4DEnn es ist vmmuglich pridnu zeele tim, od katerih ie / das die / so ein mal erleuchtet sind / vnd udelana, ta ista prime ta žegen od geschmeckt haben die himlische Gaben / vnd Buga, teilhafftig worden sind [8]katera pag ternie inu ossat des heiligen Geistes pernesse, ie nepridna inu tei pre- / 5vnd geschmeckt haben das gütige wort kletvi blizi, katera se h puslednimu Gottes / vnd die kreffte der zukünfftigen Welt sežge. / 6wo sie abfallen (vnd widerumb jnen selbs den Son Gottes creutzigen [9]Mi pag, vi lubeznivi, se zevu- B. / vnd fur spot halten) pamo, od vas bulšiga inu timu iz- Prava vera das sie solten widerumb se izkazuie ernewert werden zur velyčanu bliziše, aku glih taku v tim vu- Busse.« panu, v lu- govorimo. V: »4Impossibile est bezni inu [10]Zakai Bug nei krivi- enim eos qui semel sunt volnim čin, de bi on pozabil tu vaše diane illuminati, gustaverunt terplenu, s etiam donum cæleste, teim se inu dellu te lubezni, kateru ste iz- et participes facti sunt prov služi Spiritus Sancti, 5 gustave- Bogu inu v kazali pruti nega imenu v tim, kir runt nihilominus bonum tu izve- Dei verbum, virtutesque lyčane pri- ste služili tim svetnikom inu še sæculi venturi, 6 et de. prolapsi sunt ; rursus zdai služite. renovari ad pœnitentiam, [11]Mi pag želimo, de rursum crucifigentes en vsaketeri iz vas ta isti flis izka- sibimetipsis Filium Dei, et ostentui habentes.« že, de tu vupane terdnu do konca obderži, [12]de ne bodete liny, te- C 3 muč 71 38 S. Paula list h tim Iudom. muč postopavci tih, kir so skuzi to vero inu volnu terplene erbali to Genes. 22, oblubo. [13]Zakai, kadar ie Bug timu 12, 17. Abra amu oblubil inu kadar on nei imel vegšiga, per katerim bi perse- gel, ie on per sam sebi persegel, [14]rekoč: »Za risnico, iest hočo tebe žegnati inu gmerati.« [15]Inu kadar ie z volnim terplenem čakal, ie on do- segel to oblubo. [16]Ty ludie persegu- io per enim vegšim, koker so oni, inu kadar se ta persega h poterienu sturi, taku ie vsiga krega en konec. [17]V katerim, kadar ie Bug hotel tim erbom te oblube obilnu izkazati, de ta nega svit ie stonoviten, ie on vmeis polužil to persego, [18]zatu, de mi skuzi dvei riči, kir se ne premine (v katerih ie nemogoče, de bi Bug lagal), imamo en močan trošt, [19]mi, kir tiakai bežymo, de obder- žimo tu nom naprei stavlenu vupa- ne, katero mi deržimo koker eno žiher 72 Ta VI. cap. 39 žiher inu terdno ancoro te naše du- še, kir gre v tu noterne tiga prede- laniga perta, [20]tiakai ie noter šal za nas ta predhodeč Jezus, kir ie sturi- en en večni viši far po tim redu Me- lhizedevim. A. Še pag te verne lude inu ayde vissoku Ty, kir z volo od opomina, de kadar so se ta celi catehi- prave vere smus, ta začetig inu grunt te vere ker- inu pokure stopio, sčanske, kir stoy, de veido, kai ie Bug v ti težku oli nigdar v to S. Troyci, kai ie Cristus, kai ie ta prava milost Bo- žy prido. pokura, vera, kerst, greh inu de bo gvišnu en pusledni sodni dan, navučili. Natu inu za teim se imaio vže druge ričy v tim S. pismu, kai so te Moizesove službe, tu iudovsku farstvu etc. pomeinile, vučiti. Inu de od catehisma inu eva[n]gelia, v katerih stoy ta grunt te prave izvelyčanske vere, se nemaio nigdir ločiti, ne pasti. Zakai kateri od taciga grunta te kersčan- ske vere odstopio, ty isti nigdar ne mogo spet h pravi veri, ne v milost Božyo priti. C 4 Inu 73 40 S. Paula list h tim Iudom. Inu ty isti Cristusa druguč cryžaio inu zašpotuio. Obtu taki bodo koker ta huda zem la, kir se veden gnoy, polyva tar vini dobriga žita ne sadu ne rody, precleti, iz- copani inu iz nebes zaverženi. V vseh B. Spet po nih pomečuie, vabi inu težkih iz- kušnavah, trošta, de per evangeliu ostano. Inu ka- nadlugah se imamo dar so se z lubezno pruti drugim vernim Božye oblube izkazali, s teim so zadosti spryčali, de terdnu deržati, per evangeliu hote obstati. Za teim opo- taku pri- denio h ti- mina, de se zo vso močio flissaio v ti mu inu dobimo, veri inu vupanu pruti Bogu stonovitu kar nom ie Bug oblu- obstati, de koker Bug ie ž nega oblubo bil. inu persego stonoviten, de tudi oni taku s to vero inu vupanem nekar šibki, te- muč močni, terdni bodo. Inu de gledaio na te stare svete očake, preroke, iogre inu na vse verne, kir so skuzi terdno vero inu terplene to oblubleno erbsčimo v nebessih posseli. Inu on tukai Abraa- ma naprei stavi, de ie Božy oblubi inu persegi terdnu veroval, na no taku dol- gu čakal, de ie no dobil. Per tim pravi, zakai 74 Ta VI. cap. 41 zakai Bug inu ty ludie perseguio. Bug za naše šibkote volo inu nevere perseguie, de teim terdneše nega oblubom imamo vero- vati, zakai Bug ne laže. Obtu vely vsem vernim, de vseh žlaht težkih nadlugah na tim sveitu se terdnu do konca derže tih Božyh oblub, koker se te barke na muriu v tih velikih fortunah inu valuvih te anco- re oli mačke derže, inu taku zevupane nas perpela skuzi ta obešeni pert v tim templi v ta corr, tu ie, v nebessa, v kateri corr ie pred nami šal naš Gospud Jezus, kir ie naš ta pravi višifar, spravlavec inu bes- sednik pred Bugom, od S. Troyce posta- vlen. TA VII. CAP. Izlaga, koku ie Melhizedeh Cristusa pomeinil, de tu iudovsku farstvu, kir nikoger nei izvelyčalu, ie skuzi Cristusa gori vzdignenu inu zaver- ženu. Cristus ie ta pravi večni C 5 farr, 75 42 S. Paula list h tim Iudom. farr, s persego od Buga postavlen inu zadosti mogoč te verne izvelyčati. A. Melhize- deh ie ena figura oli Z Akai le-ta Melhizedeh ie bil en kral v tim Salem, en far podobnu tiga nervišiga Boga (kateri ie bil premeine- ne Cristu- Abraamu pruti prišal, kadar se ie sevu. Tu iudovsku, bil povernil od poboya tih kra- papešku farstvu, lev, inu ga ie žegnal, [2]katerimu ie offrovane, Abraam tudi dessetino dal od mašovane 71. Raba oklepajev na tem so skuzi vsiga blaga), 71 kateri nerpoprei se mestu je Trubarjeva in- Cristusa terpretacijska odločitev, doli diane on tolmači en kral te pravice, po- prevod pa sledi L1545: inu odver- »1DJeser Melchisedech žene. tle ie on tudi en kral Salem, tu ie, aber war ein König zu Gen. 14. Salem / ein Priester en kral tiga myru, [3]prez očeta, Gottes des Allerhöhesten / Der Abraham entgegen prez matere, prez žlahte inu on gieng / da er von der Könige schlacht wider neima začetka tih dnev inu kon- kam / vnd segenet jn / 2Welchem auch Abraham nca nega života, temuč on ie per- gab den Zehenden aller güter. Auffs erst / wird glihan perglihan timu Božymu er verdolmetscht / ein König der gerechtigkeit / Synuvi inu ostane en far vekoma. Darnach aber / ist er auch [4]Gledaite pag, koku velik ie le- ein könig Salem / das ist / ein König des friedes / 3 -ta, katerimu tudi Abraam, On Vater / on Mutter / on Geschlecht / vnd hat ta weder anfang der tage noch ende des Lebens / Er ist aber vergleicht dem Son Gottes / vnd bleibet Priester in ewigkeit.« 76 Ta VII. cap. 43 ta veliki očak, to dessetino daie od tiga obrupane [5]inu gvišnu ie, de ty otroci, kir so od Levi, kadar tu farstvu prymo, imaio eno zapuvid, Num. 18. Deut. 18. de to dessetino od ludi, tu ie, od Jozue 14. nih bratov, po tei postavi iemlo, naisi so oni tudi iz tih Abraamovih ledaviev prišli, [6]ampag ta, kateri- ga žlahta nei imenovana vmei ni- mi, iemle to dessetino od Abraama inu žegnuie tiga, kir ie oblubo imel. [7]Nu prez vsiga zupergovori- ena ie timu taku, de ta manši ie žegnan od tiga vegšiga. [8]Inu tukai ty ludie, kir umerio, iemlo to des- setino, ampag tamkai ta, od kate- riga se pryčuie, de ie živ. [9]Inu (de iest taku govorim)72 ta Levi, kir to 72. Raba oklepajev na tem mestu je Trubarjeva dessetino iemle, ie v tim Abrahami interpretacijska odločitev za lažje razumevanje dessetino daial, [10]zakai on ie še te- bibličnega besedila; dai v tih ledavieh tiga očeta bil, prevod sledi L1545: »9Vnd das ich also sage / ka- Es ist auch Leui / der den Zehenden nimpt ...« 77 44 S. Paula list h tim Iudom. dar ie Melhizedeh pruti nemu bil prišal. B. [11]Nu ie li tedai tu dokonane skuzi S teim Da- vidom sp- tu levitisku farstvu sturienu (zakai ryčuie, de tu Cristu- pod tim istim ie ta folk to postavo sevu far- 73. Trubarjev prevod v stvu ie pryel), 73 kai ie tedai bilu več potre- skupaj z rabo oklepajev večnu, dosledno sledi L1545: Moizesovu ba, de ie imel en drugi far pryti[?] »11JSt nu die Volkomen- pa le en heit durch das Leuitische čas ima Po tei ord ningi Melhizedevi inu Priesterthum geschehen terpeti. / (Denn vnter demselbi- nekar po tei ordningi aronski[?] Psal. 110. gen hat das Volck das Ge- setz empfangen) Was ist [12]Zakai kadar se tu farstvu premini, denn weiter not zu sagen / Das ein ander Priester taku se ta postava mora tudi premi- auffkomen solle / Nach der ordenung Melchise- niti. [13]Zakai le-ta, od kateriga se dech / Vnd nicht nach der ordenung Aaron?« le-tu govori, ie od ene druge žlah- te, od katere nei oben nigdar timu altariu služil, [14]zakai očytu ie, de naš Gen. 49. Gospud ie od te žlahte Iuda royen, Math. 1. h kateri žlahti Moizes od farstva ni- šter nei govuril. [15]Inu le-tu ie še očitiše: aku po tei viži Melhizedevi gori vstane en drugi far, [16]kateri nei po tei postavi te messene zapuvidi sturien, temuč po tei moči tiga ne- Heb. 3. rezločeniga lebna. [17]Zakai on le-ta- Psalm 110. ku 78 Ta VII. cap. 45 ku pryčuie: »Ti si en far vekoma po tei ordningi Melhizedevi.« [18]S tem on to predno zapuvid zamečuie za- volo nee šibkote inu nepridnosti, [19]zakai ta postava nei ništer mogla popolnoma sturiti, temuč ie bila enu napelovane k animu bulšimu vupanu, skuzi kateru se mi h Bugi perbližuiemo. [20]Inu tu ie tudi veli- ku, kir on nei prez persege (posta- vlen)74/. / Zakai oni so prez persege 74. Prevodna rešitev »(postavlen)«je Trubarjev fary ratali, [21]ampag le-ta s to perse- prevodni interpreta- tivni dostavek za lažje go skuzi tiga, kir ie k nemu dial: razumevanje bibličnega »Ta Gospud ie persegel inu ga ne besedila, ki ga L1545 in V Psal. 110. nimata. bo grevalu, ti si en far vekoma po tei ordningi Melhizedevi.« [22]Obtu ie Jezus eniga veliku bulšiga testa- menta en prerok postal [23]inu nih ie veliku bilu, kir so fary sturieni za- volo, kir ta smert nih nei pustila ostati. [24]Ampag le-ta, zatu, kir ve- koma ostane, ima enu večnu far- stvu. [25]Od tod on premore vselei izvelyčati te, kir skuzi nega gredo h Bu- 79 46 S. Paula list h tim Iudom. h Bugi inu on ie vselei živ inu za nee prossi. C. [26]Zakai onu se ie spodobilu, de mi Le Cristus ima ta pra- eniga taciga vissokiga farye imamo, vi, lepi no- terni ma- kir ie svet, nedolžen, prez madeža, šni gvant, v katerim odločen od grešnikov inu ie visso- Bogu do- pade, tih keši, koker so ta nebessa. [27]Kateri- drugih so smerdeči. mu nei potreba vsag dan koker vu- Exod. 28, nim vissokim faryem nerpoprei za 29. Psal. 133. suie lastne grehe, potle za tih ludi grehe offrovati, zakai on ie tu en- krat sturil, kader ie sam sebe offral. [28]Ta postava postav le vissoke farye te ludi, kir šibkoto imaio, ampag ta besseda te persege, kir ie za to po- stavo govoriena, postavi tiga Synu vekoma inu popolnoma. Tukai za- A. Spet od Cristuseviga farstva inu stopnu govori, de opravila vissoku inu veliku govori tu samu Cristusevu inu Cristusa čez Abraama inu čez vse farstvu, offrovane iudovske farye vzdiguie inu ga s tem verne iz- veli- Melhizedehom, kir ie pred Moizesom vegši, stariši koker Abraam inu Moizes 80 Ta VII. cap. 47 Moizes bil, zglihuie. Tu S. pismu od ča inu tu papešku Melhizedeve zlahte, 75 roystva inu smerti offrovane, 75. Žlahte. ništer ne pravi, naisi ie royen bil inu mašovane ie pregre- umerl. Inu kir ie vmei hudimi neverni- ha. mi aydi blizi Sodome, Gomore v Cana- neiski deželi en brumen farr inu kral prebival. Glih en tak farr inu kral ie Cristus prez vsiga začetka inu konca inu nega farstvu inu kralevstvu vekoma ter- pi inu ostane. S teim on tu iudovsku Moizesovu farstvu, na kateru so se ty Iudi cillu zanesli, de bodo ž nim inu sku- zi tu istu izvelyčani, ponižuie inu zame- čuie inu tu Cristusevu vsem ludem stavi naprei z dostimi bessedami inu s pričo- vanem, de tu istu samu vsem vernim dobi tu večnu nebesku izvelyčane. Levi ie bil Abraamov prevnučic, tiga Iacoba očaka iz tih dvanaist synov eden, inu kar ie tiga Levi synov inu od nega žlahte bi- lu, ty so morali fary biti. S teim spričuie, potehmal Abraaham, vseh iudovskih fa- riev očak inu predid, ie Melhizedehu, kirie 81 48 S. Paula list h tim Iudom. ie Cristusa pomenil, dessetino daial inu Melhizedeh ie Abraama žegnal. Inu ty iudovski fary eden za drugim merio, od Melhizedeve smerti tu S. pismu melči, koker de ie vselei živ, obtu ie Melhizedeh vegši, bulši inu sveteiši, koker ie Abraam inu vsi iudovski fary. Le-te bessede ima- mo dobru zamerkati zubper to papeško mašo, kir pravio, koker ie Melhizedeh kruh inu vinu offroval, taku oni tudi s teim kruhom inu vinom offruio tu tellu Christusevu inu to nega kry. Nu, tukai s. 76. 1 Mz 14,18–20. Paul inu Moizes, Gen. 14, 76 ništer od offrovane ne pravita, temuč de Melhize- deh, koker en velik, brumen, dober kral inu šcoff, ie Abraaamu inu nega tru- dnim lakotnim hlapcem inu žolneriem kruh inu vinu naprei pernessel, nim dal ieisti inu pyti. Cristus tudi ne vely nega tellu inu kry offrovati, temuč ieisti inu pyti. Iz tiga vsaki zastopi, de ta papeška maša ie ena pregreha, koker potle več v le-tim listu bomo slišali. B. Zdai 82 Ta VII. cap. 49 B. Zdai začne spet od iudovskiga far- Cristus ie vselei bil, stva inu offrov disputirati, de neiso po- ie inu bo polnoma inu zadosti h timu izvelyčanu. vseh ver- nih Zakai Moizes inu David od eniga dru- bessed nik, spravlavec, giga preroka inu farye pravita, Deut. 18, vučenik inu izveli- Psalm. 110. čar. 77 Kir bo te Moizesove posta- 77. 5 Mz 18,18; Ps 110,1–4. ve, službe inu offre prestav lel, doli vergal inu de bo en far nekar koker Aron, Mo- izesov brat, temuč koker ie Melhizedeh bil. Inu de tiga istiga samiga vuk, po- stave inu offer te ludi izvelyčaio. Inu de take postave od offrov, praznikov, obre- ze, templa etc. le do Cristuseviga prihoda imaio terpeti. In summa: vse postave, zapuvidi, Božye službe so šibke, nepridne h timu izvelyčanu, kadar Christus nei per nih. Zakai Cristus sam ie ta pravi pot inu cesta v nebessa. Te Moizesove Božye službe inu zapuvidi vse so le nape- lovale, perganele inu vabile te ludi h Cristusu inu Cristus ie z Božyo persego k animu večnimu faryu postavlen, ty lu- dovski fary pag neiso s persego inu neiso D večni 83 50 S. Paula list h tim Iudom. večni, so vsi eden za drugim umerli. Ob- tu le sam Christus, kir ie od smerti vstal, več ne umerie, ie en večni, vselei živ inu 78. Inu. obstoyeči far, bessednik, prerok inn 78 izvelyčar vseh vernih. Kir hoče C. Zdai na koncu zastopnu Christusa pred Buga priti, pred čez vse iudovske inu druge farye stavi, de nim obsta- ti, ta se sa- ie on sam vseh vernih ta pravi, sveti, miga Cri- stusa svero Bogu perietni vis šifar, na nega samiga derži. svetust, offer, zaslužene inu prošne se imaio senesti, zakai ty iudovski fary so sami grešniki, nečisti. Kakovi so pag ty papežovi, se tudi vei, pred nih brumo, či- stostio, offrovanem inu mašovanem vsa- kiga Bug obarri/,/ amen. TA VIII. CAP. Pravi inu spryčuie z Moizesem inu s teim Ieremiem, de ta Christusevi offer inu ta novi testament, ta e v a n g e l i , s o v e l i k u b u l š i , koker 84 Ta VIII. cap. 51 koker so ty iudovski offri inu te postave Moi zesove, zakai le ta offer Cristusev inu evangeli ludi izvelyčaio. Le-tu ie pag ta summa tih riči, A od katerih mi govorimo, de mi Vse iudov- ske Božye imamo eniga taciga vissokiga farye, službe, of- fri, far- kir sidy na destnici na tim stollu te stvu, ta- bernakel maiestete v nebessih so le na [2]inu ie en fle- Cristusa gar tih svetih riči inu te prave utte, pomenile. Heb. 4. katero ie Bug inu nekar en človik gori naredil. [3]Zakai sledni visšifar bo postavle[n], de on offruie daru- ve inu offre, obtu ie potreba, de le-ta tudi nekai ima, de on offra, [4]zakai kadar bi on še na zemli bil, taku bi on far ne bil, potehmal so tukai fary, kir po tei postavi daruve offruio, [5]kateri služio tei podob- nosti inu senci tim nebeskim ričym, koker ie ta Božya odguvor govori- la h timu Moizesu tedai, kadar bi imel to vutto dokomati:79 »Gledai,« 79. Dokonati. D 2 pravi, 85 52 S. Paula list h tim Iudom. pravi, »de ti vse ričy sturiš po tim furmi, kateri ie tebi na tei gori po- kazan.« B. [6]Ampag zdai ie on eno bulšo Bug ie oblubil en službo dobil, koker ie ta, kir ie on drugi testa - tudi eniga bulšiga testamenta sre- me[n]t po Moizesu, dnik inu kir na bulših oblubah obtu ta pervi nei stoy. [7]Zakai de bi ta pervi prez ta- popolnom, ampag ta dla bil, bi se enimu drugimu mei- drugi, tu sta ne iskalu. [8]Zakai on ga tadla. ie, ta evan- geli daie Kir pravi: »Pole, dnevi prydo, pra- pravi vuk h timu izve- vi ta Gospud, de iest hočo čez to lyčanu. Jere. 31. hišo Izraelsko inu čez to hyšo Iu- Rom. 11. Heb. 10. da sturiti nov testament, [9]nekar po tim testamenti, kir sem ž nih očeti sturil na ta dan, na kateri sem bil nih roko pryel inu sem nee vunkai iz Egipta izpelal, zakai oni neso obstali v muim testamentu inu iest tudi za nee nesem rodil, pravi ta Gospud. [10]Zakai le-ta ie ta testa- ment, kateri hočo gori narediti tei hiši Izraelski po tih istih dneh, pravi ta Gos pud, iest hočo dati te muie 86 Ta VIII. cap. 53 muie postave v nih missel inu nee v nih serce hočo zapissati inu iest ho- čo nih Bug biti inu oni bodo moi folk [11]inu nisče ne bo vučil suiga bližniga inu oben suiga brata, re- koč: Spoznai tiga Gospudi, zakai vsi me bodo znali, od tiga manšiga noter do tiga vegšiga. [12]Zakai iest hočo milostiv biti nih krivini inu nih grehom inu na nih hudubo iest nečo več zmisliti.« [13]V tim, kir pravi en nov, ie ta pervi star sturil, tu pag, kir ie staru inu dosti leit terpe- lu, tu ie blizi nega konca. A. Dosehmal ie spryčal, de Christus Cristusevu farstvu se ie en pravi višifar, bulši, sveteiši, ve- zdai v ne- gši, koker ie Abraam, Moizes, Aaron bessih opravla, inu vsi iudovski fary. Zdai pag pravi, od vekoma do vekoma kei Christus prebiva, kir ie nega cer- terpi. kov oli tempel, nekar na zemli, v Ie- ruzalemu, ta isti tempel ie nemu pre- nizig, preozek, prežleht, se ie rezvalil, D 3 temuč 87 54 S. Paula list h tim Iudom. temuč v nebessih per Bugi Očetu. Natu pravi, de Christus ie tudi koker ty drugi fary Bogu offral, oli nekar koker oni to pozemelsko živino, temuč en bulši, vegši offer, tu ie, tu suie lastnu tellu inu kry na cryžu. Obtu on nei en pozemelski far, temuč en nebeski. Zakai tu pozemelsku farstvu inu offrovane so bile le ena sen- ca inu pomeinene tiga Cristuseviga, ko- ker od tiga sam Moizes piše, de ie ta tabernakel, vutto oli šotor sturil inu vse Božye službe gori postavil, koker ie ne- mu Bug na gori pokazal inu rekal. Obtu take Moizesove Božye službe, offri, ut- ta, tempel so zgul mineče pozemliske ri- či inu ena senca, ampag Cristusevu far- stvu, nega offer so večne, nebeške inu risnica. Cristus v B. Še pag tu Cristusevu farstvu čez tim evan- geliu daie tu Iudovsku vsdiguie, v tim kir ž nim tim vernim S/./ Duha, pred Bugom več opraula, grehe cillu de volnu, vesselu popolnoma odpusče, dobiva inu zaslu- ži vsem vernim ta večni leben, daie S. Du- 88 Ta VIII. cap. 55 S. Duha, s teim on vseh vernih serca pre- služio Bogu. deluie, ponavla, de radi, iz lubezni derže te zapuvidi Božye, tiga tu iudovsku far- stvu inu te nega postave ne daio inu ne premoreio. Tu on s teim prerokom Iere- miom spryčuie, de Bug ie tudi skuzi nega en drugi testament oli šaft inu naredbo gori postaviti oblubil, v tim se bodo prov, risničnu, popolnama vsi grehi odpusčali inu vsi verni iz cele lubezni volnu služili Bogu, Boga prov znali inu lubili. Le-tu vse se skuzi ta novi testament, tu ie, skuzi to pridigo tiga S. evangelia s po- močio S. Duha dopernaša. Ty Iudi tedai koker še zdai so meinili, oni hote skuzi tu Moizesevu farstvu inu offrovane, koker zdai ty papeški ž nih mašovanem, praznovanem, kadylom kropylom, v nebu pryti inu Cristusa nazai stavio, tiga ta ioger inu poprei ty preroki n e h o t e i m e i t i , h o t e , d e s e timu evangeliu veruie, s teim bodo vsi verni izvely- čani. D 4 TA 89 56 S. Paula list h tim Iudom. TA IX. CAP. 80. Šotor. Izlaga, kai so ta utta oli sothor, 80 cor inu ta cerkovna possoda v tim iudovskim templi inu iuncevi, kozlovi of- fri, nih kry, kropylu pomenilu, de so le na Cristusa kazale, nega pomenile, Cristus sam ž nega kryo ie tu odreši- tvu od vseh grehov nom vernim nešil inu dobil. A. Cristus ie ta pravi tempel, offer, luč, ON ie ta tudi poprei imel te suie pravde, Božye službe kruh nebe- inu to posvitno svetust. [2]Zakai ski, skrina vseh nebe- tukai ie bil ta pervi deil te utte, v skih šacov. Ioh. 2, 1, 8, tim ie bil ta sveičnik inu ta myza 12 inu s. Paul, Co. 2. inu ty naprei položeni kruhi. Ta isti se imenuie tu svetu. [3]Potle za teim drugim obessenim pertom ie bila ta utta, kir se imenuie ta ner- sveteiši, [4]ta ie imeila ta zlati ka- dilnik inu to skrino tiga testa- menta, 90 Ta IX. cap. 57 menta, povsod okuli zlatom okova- Exod. 26, 36, 40, 30. na, v ti ie bil ta pozlačeni čeber, kir Num. 16. ie imel ta nebeski kruh inu to šibo Levit. 16. 3. Reg. 8. Aaronovo, kir se ie zelenila, inu te 2. Paral. 5. table tiga testamenta. [5]Ozgorai nad no pag sta bila ta kerubim tiga go- spostva, kir sta to senco delala timu stolu te gnade, od katerih riči zdai nei časa od vsake zuseb govoriti. [6]Nu kadar ie bilu taku nareienu, B. so ty fary vsak čas v to pervo utto Z messom, s kryo, s hodili inu so te Bož ye službe do- cerqvami, z altary se pernašali, ne mogo [7]v to drugo pag ie ta vi- ty grehi iz sšifar le enkrat v leiti notar šal ne- duše spra- ti, tu sama kar prez kry, katero ie zase inu za Cristuseva kry stury, tiga folka nezastopnost offral. tu pryčuio [8]S vsi iogri teim ie Sveti Duh pomeinil, de ta inu prero- ki. cesta h ti svetusti še nei rezodivena, Exod. 30. dotle ie ta perva utta stala, Levit. 16. [9]katera ie tedai morala biti ena pergliha, v kateri so se ty daruvi inu offri of- frovali, kateri ne mogo te visty ti- ga, kir offruie, sturiti popolnoma. D 5 [10]Za- 91 58 S. Paula list h tim Iudom. [10]Zakai take Božye službe so le v tih spižah, v pitiei, v mnogete/r/im umivanu inu v pravičnosti tiga mes- sa, katere so bile do tiga časa tiga popravlena naložene. C. [11]Cristus pag ie prišal, de ie on en Le sam Cristus ie vis šifar tih prihodnih dobrut inu ta pravi srednik on ie skuzi eno vegšo inu polnešo vseh ver- nih pred utto, kir nei z rokami sturiena, tu Bugom, le nega tes- ie, kir nei le-tiga cympra, [12]on tu- tament, kry inu di nei skuzi kry tih kozlov inu tel- smert nas lec, temuč skuzi to suio lastno kry prov čisty, posvečuie, ie le en samkrat noter šal v to sve- nom dobi- va celi od- tust inu ie enu večnu odrešitvu pustik inu ta večni znešil. [13]Zakai, aku ta kry tih iun- leben, na kateriga cov inu kozlov inu ta pepel od te samiga so vse Moi- iunice pokroplen čez te, kir so ne- zesove po- stave, offri čisti, očysti h ti čistosti tiga messa, inu službe [14] kazale. koku veliku več ta kry Cristuseva, kir se ie sam sebe prez vsiga made- ža skuzi Svetiga Duha Bogu offral, bode očystil to našo veist od tih mertvih dell h timu šluženu timu 92 Ta IX. cap. 59 timu živemu Bogu[?] [15]Inu obtu ie on en srednik tiga noviga testamen- ta, de skuzi to smert, kir ie vmeis prišla, h timu odrešitvu tiga prestop lena (kir ie bil pod teim per- vim testameniom81) ty, kir so po- 81. Testamentom. klycani, prymo to oblubo tiga več- niga erba. [16]Zakai gdi ie en testament, tukai mora tudi vmeis pryti ta smert tiga, kir šaffuie. [17]Za- kai en testament bo le-tih, kir ume- rio, poterien, sice dotle ie živ ta, kir šaffuie, ne vela. [18]Od tod tudi ta per- vi nei bil prez kry štiftan, [19]zakai ka- dar ie Moizes sledno zapuvid po tei postavi k vusimu folku izguvoril, ie on vzel to telsko inu kozlovsku kry s to vodo inu erdečo volno inu ižo- pom inu ie pokrupil te buqve inu vus Exod. 24. folk, [20]rekoč: »Le-tu ie ta kry tiga testame[n]ta,« kateri ie vom Bug zapovedal, [21]inu on ie tudi to utto inu vso possodo, kir ie h Božy službi slišala, glih taku s to kryo po- krupil. 93 60 S. Paula list h tim Iudom. krupil. [22]Inu skorai vse riči po tei postavi so se s to kryo očistovale inu prez prelivane te kry se ne stu- ri obenu odpusčane. [23]Obtu so mo- rale te perglihe tih riči, kir so v ne- bessih, s takimi ričmi biti očistčene. Oli te nebeske riči se čistyo z bul- šimi offri, koker so ty isti bili. [24]Zakai Cristus nei šal v te svetusti, kir so z rokami sturiene, katere so bile ene perglihe tih ris ničnih riči, temuč noter v ta nebessa, de se zdai izkažuie pred Božym obliči- em za nas. [25]Inu on tudi nekar, de bi sam sebe čestče offral koker ta visšifar vsaku leitu gre noter v to svetust s ptuio kryo, [26]sice on bi moral od začetka tiga svita čestče terpeiti. Ampag zdai, na koncu ti- ga svita, se ie on sam enkrat izka- zal skuzi sui lastni offer h timu Rom. 5. rezdianu tiga greha. [27]Inu koker ie 1. Pet. 3. tim ludem postav lenu, de moraio enkrat umreti inu potle za teim ta 94 Ta IX. cap. 61 ta pravda, [28]taku tudi Cristus ie en- krat offran, de vzame proč te grehe od nih dosti. H drugimu pag se bo on prez greha izkazal tim, kir na nega čakaio h timu izvelyčanu. A. Izlaga tiga Stariga testamenta, kir Zglighuie to nebeško ie imel mnogetere službe, kai so pomeini- utto ž ne le, de neso popolnome inu zadosti h timu posodo s to pozem- izvelyčanu inu de konec vzamo pod Cri- lisko, Moi- stusom. Inu on tukai nerveč od taberna- zesovo. cula, tu ie od te utte inu templa, kai ie v nih bilu inu kai se ie v nih godilu, govo- ri. Tabernakel oli tempel ie bil na try deile rezdilen. Nerpoprei odspreda ie bil ta cor, z anem dolgim inu širokim per- tom oli tebihom odzada zakriven, tiga so imenovali Sanctum sanctorum, tu Ner- sveteše, v nim so bili ta zlati kadilnik, ta pozlačena skryna, v ti so bile te Desset zapuvidi, katere on tukai testament imenuie, ozgorai nad skrino sta bila dva kerubim, katera, pravi Iozefus, 82 sta dva 82. Jožef Flavij, Židovske starožitnosti VII,14.9. letoča pilda, nikomer podobna bila, poleg te 95 62 S. Paula list h tim Iudom. te skrine ie bil ta zlati čeber oli kabel, v nim ie bila ta manna, ta nebeški kruh inu ta aronska šyba. Potle za corom vsre- di ie bila ta cerkov oli hiša, to so imeno- vali Sanctum, to Svetust, v tei so bile myze, lampe, ty sveti kruhi, v tei so ty fary vsag dan bili inu offrovali. Odzada na koncu ie bila ta veža, to so imenovali Atrium, v ti so ty gmain ludi veden pre- bivali. Le-tu vse ie le tu Cristusevu opravilu pomenilu. Cristus ie B. Zdai sam izlaga, kai sta ta dva enkrat sam sebe of- deilla tiga tabernakula inu templa po- fral, s teim vsem ver- meinila. Inu zuseb tu, kir ie le enkrat v nim mi- lost, spra- leiti ta visšifar v ta cor s kryo šal, dva vo z Bugo[m] kozla sebo noter pelal, eniga ie zaklal inu dobil. offral, tiga drugiga ie z grehi obloženiga živiga v to pusčavo izpustil, berite, 83. Levit; 3 Mz 16,2–22. Levtt. 16. 83 De s teim ie S. Duh te Iude vučil, de skuzi nih službe Božye ne mogo h Bugu pryti, temuč Cristus ie ta pravi pot 84. Jn 14,6. h Bugi. Ioh. 14. 84 Inu de take Moizesove službe imaio le do Cristuseviga prihoda terpeti. Per tim tudi pravi, de te vuna- ne, 96 Ta IX. cap. 63 ne iudovske inu papeške, Božye službe, offri, prazniki, prepuvidi od nakaterih špyž, ta kropila oli tu prane nigdar ne mogo obeno dobro veist obesseliti inu z Božyo milostio potroštati. Zakai greh ie ena noterna reič v ti duši, tiga te vunane riči ne mogo doseči ne izprati. Tu sama kry, muč, tu zaslužene Cristusa sturi/./ C. Zastopnu, z dostimi bessedami pra- Cristusev offer sam vi, zakai so te iudovske čudne mnogete- od začetka re Božye službe, tu farstvu, ta utta, ty tiga svita do konca živinski offri gori postavleni, nekar de vse verne ie inu bo bi ž nimi odrešeni od vseh grehov Božyo izveličal. milost dobili. Kratku nekar, temuč Jezus ž nega človeistvom (kateru ie ta sredni deil tiga te[m]pla pomeinilu), kir ie v ta nebessa šal (katera ie ta cor pomenil), pred Buga stopil. Inu kir on tukai pravi, de Cristus nei to živinsko kry, temuč su- io prelil inu zaslužil vsem vernim ta večni leben, ž nega offrom tih vernih vy- sti inu od tih mertvih dell očistil, ž nega offrom od nih dosti, tu ie, od vseh vere- nih, 85 grehe proč vzel etc. Le-tu ima vsa-85. Vernih. ki 97 64 S. Paula list h tim Iudom. ki kersčenik dobru zamerkati. Iz le-tih bessed se lahku zastopi, de tu iudovsku, aydovsku, papešku inu tursku offrovane, mašovane inu vse žlaht službe za te grehe pred Bugo[m] ništer ne velaio inu oni s teim Cristusov offer, martro, smert inu vse nega zaslužene zašpotuio. TA X. CAP. Ty offri tiga stariga testamenta neso mogli obene visty očistiti, Jezus sam ž nega offrom, en samkrat na cryžu do- pernessenim, ie vsiga svita grehe od vernih proč vzel. Ostru inu vissoku opomina, de tak nega offer ne zaverže- mo, zakai aku mi tak offer zapustimo, taku smo ferdamnani, zakai s teim mi to Cristusevo, Božyga Synu kry z noga- mi teptamo inu greišimo zuper Svetiga Duha. Na koncu opomina h stonoviti veri inu k volnimu terplenu. A. Pričuie, de Moize- ZAkai ta postava ima le eno senco tih prihodnih dobrut inu ne- kar 98 Ta X. cap. 65 kar to reč samo na sebi. Zakai s temi sovi vsi žlaht offri offri, kir veden vsaku leitu vu eni vi- zavolo, kir ži offruio, ne mogo nidgar ne mogo 86 te, kir nikogar od 86. Nigdar. offruio, popolnoma sturiti, grehov [2]sice tu sturiti offrovane bi bilu gori nehalu[,] ka- prostiga, so doli di- dar bi ty, kir offruio, enkrat bili ani. Obtu le Cristu- očistčeni inu obene visty ne imeili sev offer ie tu vse od tih grehov, opravil. [3]temuč skuzi te iste Levit. 16. se sturi vsaku leitu en spomin tih Psal. 40, 1. grehov, [4]zakai nemogoče ie, de bi ta kry tih iu[n]cev inu kozlov te grehe proč vzela. [5]Za tiga volo gredoč na ta sveit on pravi: »Ti nesi hotel offrov, ne darov, ampag tu tellu si ti meni perpravil, [6]ty sežgani 87. V Heb 10,7–8 Trubarjev offri inu grešni offri tebi ne dopa- prevod (deloma tudi z rabo oklepajev: prvi do, [7]tedai sem rekal: Pole, iest pri- oklepaj je Trubarjeva in- dem (v tih buqvah ie nerveč od me- terpretacijska odločitev, z drugim pa sledi L1545) ne pissanu), de sturim, o, Bug, tuio dosledno sledi L1545: »7Da sprach ich / Sihe ich volo.« kome / Jm Buch stehet [8]Ozgorai ie govuril: »Of- furnemlich von mir ge- frov inu darov, sežganih inu gre- schrieben / Das ich thun sol Gott deinen willen. šnih offrov ti nesi hotil inu oni te- 8Droben als er gesagt hatte / Opffer vnd Gaben bi ne dopado« (katere so se po tei / Brandopffer / vnd Sündopffer hastu nicht postavi offrovale),87 gewolt / sie gefallen dir [9]tedai ie govu- auch nicht (welche nach E ril: dem Gesetz geopffert werden) ...« 99 66 S. Paula list h tim Iudom. ril: »Pole, iest pridem, de sturim, o Bug, tuio volo.« Tukai on tu pervu proč vzame, de tu drugu gori po- stavi, [10]v kateri voli smo mi posviče- ni skuzi ta offer tiga tellessa Jezusa Cristusa, enkrat sturieniga. [11]Inu sled ni farr ie gori postavlen, de on vsag dan Božye službe dopernaša inu de on čestu ene glihe offre of- fruie, kateri nigdar ne mogo te grehe proč vzeti. [12]Ampag le-ta ie en sam offer za te grehe offral, kir vela vekoma, inu sidi na destnici Psal. 110. Božy, [13]inu vže čaka naprei, dotle 1. Cor. 15. ty nega sovražniki bodo podloženi k animu podnužniku nega nug. [14]Zakai on ie z anim samim offrom vekoma popolnoma sturil te, kir bodo posvičeni. B. [15]Inu Svetu Duh nom tudi pričuie, Skuzi Cri- stusev dini za kai kadar ie poprei govuril: [16]»Le- offer inu kry smo -tu ie ta testame[n]t, kateri iest ho- čo gori narediti po tih istih dneh, pravi 100 Ta X. cap. 67 pravi ta Gospud, iest hočo dati te prov po- kropleni muie postave noter v nih serca inu inu noter v nih missli zapissati očistčeni [17]inu na od grehov nih grehe inu hudubo nečo več zmi- inu de gremo po sliti.« pravi cesti [18]Gdi ie pag le-tih odpustig, pred Buga. tukai nei več offra za te grehe. Iere. 31. [19]Ka- Rom. 11. dar tedai, lubi bratie, imamo slobust Heb. 8. Ioh. 14. puiti noter v to svetust skuzi to kry Jezusovo, [20]po tim novim inu živim potu, kateri ie on nom perpravil sku- zi ta pert, tu ie, skuzi suie messu, [21]inu kir imamo eniga velikiga visšigafar- ye, postavleniga čez to hyšo Božyo. [22]Puidimo tedai k nemu s pravim ser- cem, z gvišno vero, kir smo pokro- pleni v naših sercih inu smo prosty od hude visty inu tu naše tellu ie oprano s čisto vodo, [23]deržimo terdnu tu spoznane tiga vupane inu se ne mai- mo, zakai ta, kir ie oblubil, ie zveist. [24]Inu gledaimo eden na drugiga, de se vmei sebo vabimo h ti lubez ni inu h dobrim dellom [25]inu ne zapus- E 2 čamo 101 68 S. Paula list h tim Iudom. čamo tu naše vkupezbrane, koker nakateri deio, temuč opominaimo se vmei sebo, inu zatu veliku več, Heb. 4. kir vidite, de ta dan se perbližuie. C. [26]Zakai aku mi potle, kadar smo Zamerkai- te, vzamite tu spoznane te risnice pryeli, z do- k serci le- -te strašne bro volo grešimo, taku mi vže na- bessede vi vsi, kir ste prei neimamo obeniga offra za te S. evange- liu zuper grehe. [27]Temuč enu grozovitu ča- oli od ne- ga padete. kane te pravde inu pečene tiga Deut. 17, ogna, kir bo požiral te zupernike. 19. Math. 18. [28]Aku kei du to Moizesovo postavo Ioh. 8. 2. Cor. 13. prelomi, ta isti more prez vse mi- losti skuzi dvei oli try pryče umre- ti. [29]Kai se vom zdy, koku veliku več bo vegše štraifinge vreden ta, kir tiga Božyga Synu poteptava Deut. 32. inu to kry tiga testame[n]ta, skuzi Rom. 12. katero ie on posvičen, za nečisto ima inu tiga duha te gnade zašpo- tuie[?] [30]Zakai mi znamo tiga, kir ie dial: »Muie ie tu mesčene, iest hočo poverniti, pravi ta Gospud.« Inu spet: »Ta Gospud bo sui folk sodil.« [31]Grozovitu ie v te roke 102 Ta X. cap. 69 tiga živiga Boga pasti. [32]Spumnite na te perve dni, v kate- rih ste vi resvičeni inu ste en velik boi D. tih nadlug preterpeli Vsi, kir [33]en deil, kir ste prov veru- zašpotovane[m] inu z nadlugami k io, se mo- raio h animu pogledu bili postavleni, en terp lenu perpraviti. deil pag, kir ste tovariši tih, katerim taku gre. [34]Zakai vi ste z muiemi zve- zami poterplene imeili inu ste tu obrupane tiga vasiga88 blaga z 88. Vašiga. vesselie/m/ preterpeli koker ty, kir veido, de imate enu vegše inu ob- stoyeče blagu v nebessih. [35]Obtu ne verzite proč tiga vašiga vupane, ka- teru ima en velik lon. [36]Zakai volni- ga terplena ie vom potreba, de ka- dar vi to volo Božyo sturite, primete to oblubo. [37]Zakai že čez en maihin čas ta, kir ima pryti, pryde inu se ne bo mudil. [38]Inu ta pravičin bo iz te vere živ, kateri pag se od- vleče, na tim muia duša ne bo imeila Habac. 2. Rom. 2. dopadena. [39]Mi pag neismo od tih, Gal. 3. kir bi se odvlekli inu pogubleni bi- E 3 li, 103 70 S. Paula list h tim Iudom. li, temuč od tih, kir veruio inu to dušo ohranio. Človeiska A/./ Ti Iudi, koker zdai Turki inu pa- pamet te- sku veruie, pežniki, so se težku na to pravo karsča[n] de Cristus sam te sko vero obračovali, s. Paula, kir ie tudi verne zve- liča. en Iud bil, ie moral Bug po sili h pravi veri perpraviti. Obtu le-ta ioger v le-tim listei veliko skerb, flis inu muio ima, kir bi rad te Iude od stare krive vere inu ne- izvelyčanskih Božyh službi odvlekal. Zatu on tulekain od tih Moizesovih Božyh službi govori, izlaga, kai so pomeinile, zuseb v le-tim capituli zastopnu govori inu s teim štyridessetim psal mo[m] (v katerim sam Cristus govori) spryčuie, de Bug tih iudovskih offrov neče imeiti, ne- so zadosti h timu izveličanu. Obtu ie Cri- 89. Pokorsčino. stus sam, s to suio pokorčino 89 i nu offrom za vse grehe zadosti sturil. Inu tukai vsaki dobru zamerkai, kir dvakrat poredu pravi, de smo le skuzi ta sami dini offer Cristusev posvičeni. Obtu ty mašni, pape- ški offri za grehe tih mertvih inu živih so eni malikovski prekleti offri, pred temi se vsaki varui inu beiži pred nimi. Še 104 Ta X. cap. 71 B. Še pag spryčuie s teim Ieremiom pre- In summa: vse S. pis- rokom, kar ie ozgorai govuril, de Cristus mu, vsi ž nega samim offrom, kir pred Bugo[m] preroki pričuio, de vekoma vela, ie vse grehe vzdignil inu de Cristus sam ie vseh ie tak offer enkrat sam sturil inu doko- vernih zveličar. nal, Cristus se neima več offrovati, koker ty papežniki v nih mašah deio. Inu de Cristus sam daie tim vernim S. Duha, ty radi, z dobro volo Božye zapuvidi derže. Za teim očitu pravi, kai so ta utta, te[m]pel, pert, kropylu, zuseb ta cor, v kateri neso ty gmain ludi šli, temuč le ta visšifar enkrat v leitu, pomeinili, de ta cor pomeini nebessa, ta pert tu nega člo- veistvu inu Cristus ž nega martro inu kryo ie vsem vernim nih veist očistil, nim nebessa odperl, de vže smemo serčnu, z dobro vistio stopiti pred Buga. Potle opo- mina, de per pravi veri stonovitu do konca ostanemo inu de se vmei sebo lubi- mo, služimo prov Bogu inu de se od te prave cerqve, od družbe tih vernih ne lo- čimo, temuč z dobro vystio čakamo na sodni dan. E 4 C. Gro- 105 72 S. Paula list h tim Iudom. Ve mama- C. Grozovitu prerokuie inu pryti vsem lukom in nevernim. mamalukom, kir od spoznane te prave vere inu evangeliskiga vuka zavolo tre- buha oli straha pado, na nih ie Cristuse- va martra cilu zgublena inu ostano pod večnim Božym serdom. Verni ima- D. Opomina, de kersčeniki, kir so resvi- io stonovi- ti, terpe- čeni inu druguč royeni, do konza per žlivi inu volni v na- eva[n]geliu obstoy inu pod crižom ne dlugah bi- ti. vležo, inu nee trošta, de za nih terplena inu obrupane nih blaga bodo veliku več v nebessih pryeli. Inu de taku nih terplene na tim sveitu bo kratku terpelu, per tim na koncu pravi, de taku volnu terplene 90. Veruiemo. dobimo le skuzi to vero, kir veruieno90 91. Žlaht. Božym oblubom, de nas vseh slaht 91 nadlugah ne zapusti. Inu de taka vera nas brumne inu Bogu lube sturi. TA XI. CAP. Pravi dolgu poredi, kai ie ta vera, od nee moči inu opravila, de samuč skuzi to isto so vsi očaki inu verni Bogu dopali, vsi svetniki čud ne riči sturili inu britke martre preterpeli. Ta 106 Ta XI. cap. 73 TA vera pag ie enu gvišnu za- A. nessene na te riči, kir se vu- Vera zna Boga, ve- paio, inu enu izkazane tih riči, kir ruie terdnu vsem Bo- se ne vidio, žym besse- [2]inu skuzi to so ty sta- dom, oblu- riši pričovane dobili. bom inu [3]Skuzi to ve- pritežom, ro mi zastopimo, de ta sveit ie vidi nevi- deče inu skuzi to bessedo Božyo dokonan, prihodne riči, člove- de vse tu, kar mi vidimo, ie iz ni- ka, vse ne- ga diane, česar sturienu. [4]Skuzi to vero ie službe po- Abel en vegši offer offral Bogu, svečuie. Gen. 4. koker Cain. Skuzi no ie on tu pri- Joh. 1. Math. 23. čovane dobil, de ie pravičin, kadar Gen. 5. Eccle. 44. ie Bug pričoval od nega darov, inu skuzi to isto, naisi ie umerl, še zdai 92. Prevodna rešitev govori. »(Bug)« je Trubarjev [5]Skuzi to vero ie Enoh prevodni interpreta- prenessen, de to smert nei vidil, tivni dostavek za lažje razumevanje bibličnega inu nei bil naiden, zatu Bug ga ie besedila, ki ga L1545 in V bil proč vzel. zakai preden ga ie bil nimata. L1545: »6Aber on glauben proč vzel, ie on imel pričovane, de ists vmmüglich / Gott gefallen / Denn wer zu ie Bogu dopal. Gott komen wil / der [6]Inu prez vere ie mus gleuben / das er nemogoče, de bi gdu Bogu dopal. sey / vnd denen / die jn suchen / ein Vergelter Zakai kateri hoče h Bugu pryti, ta sein werde.« V: »6Sine fide autem im- isti mora verovati, de ie (Bug)92 inu possibile est placere Deo. Credere enim oportet en povračnik tih, kir ga isčeio. accedentem ad Deum quia est, et inquirentibus E 5 [7]Skuzi se remunerator sit.« 107 74 S. Paula list h tim Iudom. Gen. 6. [7]Skuzi to vero ie Noe Boga čestil Eccle. 44. 93. Arko. inu ie to arho93 perpravil h timu ohranenu nega hiše tedai, kadar ie bil Božye poročene pryel od tih ri- či, kir se še neso vidile. Skuzi kate- ro ie on ta sveit ferdamnal inu ie to pravico, kir skuzi to vero pryde, er- bal. B. [8]Skuzi to vero ie Abraam, kadar Pravi od moči inu ie bil poklican, bil pokoren, de ie opravila te vere inu de vlekal vunkai v to deželo, katero Abraam, vsi s. očaki ie on imel vzeti k ani erbs čini inu so s to ve- ro velike on ie vunkai vlekil inu nei veidil, riči sturili, naisi na kam ie šal. [9]Skuzi to vero ie on bil tim sveitu, en ossobenik v ti oblubleni deže- kai ie nim Bug oblu- li koker v ti ptuy inu ie prebival s bil, neso pryeli, so teim Izaacom inu Iacobom, ž ne- le verovali inu vupali. ga ravenerbiči te iste oblube, v tih Gen. 12, 13, 17, uttah. [10]Zakai on ie čakal na enu 18, 21. meistu, kir ima en grunt, kateriga ie Bug moister inu stvarnik. [11] Skuzi to vero ie tudi ta Sara muč pryela, de ie noseča ratala inu čez nee starosti čas rodyla, za- kai 108 Ta XI. cap. 75 kai ona ie šacala tiga, kir ie ni bil oblubil, za zveistiga. Eccle. 44. [12]Obtu iz eni- Esa. 55. ga (kir ie vže od starosti mertov bil)94 ie nih dosti royenu, tulikain, 94. Prevod »(kir ie vže od starosti mertov bil)« je kuliku ie zveizd na nebi inu tiga Trubarjev prevodni inter- pretativni poseg za lažje peiska na kraiu tiga moria, kir se razumevanje bibličnega ne more prešteti. besedila, ki ga L1545 in V [13]Le-ty vsi so nimata. umerli v ti veri inu neso tih oblub pryeli. Temuč so nee le od daleč vi- dili inu so verovali, na tim so imeili zadosti inu spoznali, de so gostie inu ptui na zemli. [14]Zakai ty, kir tu govore, daio očitu na znane, de oni eno očino deželo isčeio. [15]Inu gvi- šnu ie, de bi oni na to bili zmislili, iz katere so bili vlek li, so imeili do- bru čas se poverniti. [16]Zdai pag po eni bulši želee, tu ie po tei nebeski. Obtu Bug se ne sramuie biti ime- novan nih Bug, zakai on ie nim enu meistu perpravil. [17]Skuzi to vero ie Abraam, kadar ie bil izkušen, of- fral Izaaca inu tiga samoroieniga Gen. 22. Eccle. 44. tiakai dal vže tedai, kadar ie bil to oblubo 109 76 S. Paula list h tim Iudom. oblubo pryel [18](h katerimu ie bilu rečenu: »V tim Izaacu bode imeno- 95. Raba oklepajev je vanu tuie seime«)95 [19]inu ie premislil, Trubarjev prevodni interpretativni dostavek Gen. 21. Bug ga more tudi od tih mertvih za lažje razumevanje Rom. 4. bibličnega besedila, ki ga obuditi. Od unot ga ie on tudi spet L1545 in V nimata. »17DVrch den glauben k ani perglihi tiga gorivstanena opfferte Abraham den Jsaac / da er versucht vzel. [20]Skuzi to vero ie Izaac tiga ward / vnd gab dahin den Eingebornen / da er Gen. 27, Iacoba inu Ezava žeg nal od priho- schon die Verheissung 48, 47, 50. empfangen hatte / 18Von dnih riči. [21]Skuzi to vero ie Iacob, welchem gesagt ward / Jn Jsaac wird dir dein kadar ie merl, obba Iozefa synu že- Same geheissen werden / 19Vnd dachte / Gott kan gnal inu se poklunil pruti tei spici auch wol von den Todten nega palice. [22]Skuzi to vero ie Io- erwecken / Daher er auch jn zum Furbilde wider zef, kadar ie merl, govuril od vun- nam.« V: »17Fide obtulit kai vlečena tih izraelskih otruk inu Abraham Isaac, cum tentaretur, et unigenitum ie poročil od suih kosty. offerebat, qui susceperat repromissiones : 18ad C. [23]Skuzi to vero ie Moizes, kadar quem dictum est : Quia Moizes ie in Isaac vocabitur tibi le iz vere ie royen bil, od suih starišev try semen : 19arbitrans quia velike riči et a mortuis suscitare delal inu meisce skriven bil zatu, kir so vidi- potens est Deus : unde dosti pre- eum et in parabolam terpil. li, de ie enu lipu deite bilu inu se accepit.« Exod. 1, 2. Act. 7. neso bali te kraleve prepuvidi. [24]Skuzi to vero ta Moi zes, kadar ie vže velik bil, nei hotel biti več ime- novan te faraonove sčere syn [25]inu ie izvolil raiši s teim Božym fol- kom 110 Ta XI. cap. 77 kom nadluge terpeti, koker kratig čas na tih grehih lušt imeiti [26]inu on ie šacal za vegše blagu tu zašpoto- vane Cristusa koker te Egiptove šace, zakai on ie gledal na tu lono- vane. Exod. 12, [27]Skuzi to vero ie on to Egip- 14. to zapustil inu se nei bal tiga krale- viga serda, zakai on se ie deržal tiga, kateriga on nei vidil, koker de bi ga vidil. [28]Skuzi to vero ie on to veliko nuč inu tu prelivane te kry deržal, de ta, kir ie te pervičroyene končaval, se nih nei doteknil. [29]Skuzi to vero so oni skuzi to Er- deče morye šli koker po suhi zemli, tu so ty Egiptary tudi hoteli izkus- siti, so se vtupili. Jozue [30]Skuzi to vero so 2, 6. ty zyduvi tiga Ieriha doli pali, ka- dar so sedemkrat okuli bili obho- yeni. [31]Skuzi to vero nei ta curba Raab konca vzela s teimi neverni- mi, kir ie bila te špearie z mirom gori vzela. [32]Inu kai bi imel več iest praviti[?] D. Meni Le-ta pra- 111 78 S. Paula list h tim Iudom. va vera vse Meni bi čassa zmancalu, kadar bi žlaht težke izkušnave poredu pravil od Gedeona inu od tiga messa, svita, hu- Baraca inu od Samsona inu od diča inu nadluge Ieffta inu od Davida inu od Samue- preterpi inu pre- la inu od tih prerokov, [33]kateri so more. Jud. 4, 6, skuzi to vero ta kralevstva premo- 11, 12, 13. 1. Reg. 17. gli, to pravico delali, te oblube Dan. 3, 6. dossegli, ta vusta tim levom za- mašili, [34]to sylu tiga ogna ogassili, tei ostrusti tiga meča ubeižali, iz te šibkote so močni ratali, so v ti voiski močni postali, so te nezna- ne voiske v beg perpravili, [35]te že- ne so nih mertve otroke skuzi to gorivstanene spet vzeli. Ty drugi pag so bili pezani inu neso rodili za odrešene, de so enu bulše gori- vstanene obderžali. [36]Ty eni pag so špot inu gaižlane izkusili, per tim tudi zveze inu ieče. [37]Ty eni so s kamenem posuti, režagani, iz- kušeni, s teim mečom ubyeni. Oni so hodili okuli v ovčih inu v kozyh kožah, potrebni, žalostni, revni, [38]katerih 112 Ta VI. cap. 79 [38]katerih ta sveit nei bil vreden, so hodili po pusčavah, po gorah, špyloviei inu po zemliskih iamah. [39]Inu le-ti vsi so skuzi to vero tu pryčovane dobili inu to oblubo ne- so pryeli, [40]zakai Bug ie za nas ene bulše riči naprei ogledal, katere prez nas ne bodo dokonane. A. V le-tim celim capituli le od te vere, Prava vera se na pri- kai ie, kai per tih, kir pravo vero imaio, hodne opravi, govori. De ty, kir no imaio, na oblube z gvišnim prihodne, kir nom naprei stoye, inu ne- zevupa- nem inu videče riči, katere ie nom Bug oblubil, z čakanem zanaša. gvišnim zevupanem inu troštom, z ves- seliem čakaio inu oni ne cvivlaio, oni bodo te iste per pravim času, zuseb na sodni dan prieli. Inu de le s tako vero so vsi očaki, preroki, svetniki inu verni do- pali Bogu inu prišli v nebessa. So volni bili vseh nih težkih nadlugah inu so pre- terpeli velike britke martre inu premogli vse žlaht izkušnave, reve, beteže, žalost, buštvu, preganene, to smert inu vso 113 80 S. Paula list h tim Iudom. vso nesrečo. Per tim on tukai zadosti sp- ryčuie zuper Iude, Turke inu papežnike, de ty stari očaki, Moizes, David, preroki neso zavolo nih offrov, diane, brume, te- muč le zavolo te vere, kir so Božym oblu- bom od Cristusa verovali, Bogu dopali inu prišli v nebessa. Obtu, kateri hoče to pravo vero imeiti inu dopasti Bogu, v nebu pryti, ta isti tudi Bogu, nega vsem bessedom, oblubom inu prytežom cillu terdnu verui. Na Abraa- B. Dosehmal ie tih pervih očakov vero mu, Izaacu Iacobu hvalil, zdai tiga Abraama naprei vza- imamo pravi na- me, s katerim se ty Iudi zavolo, kir so od vuk inu exempel te nega žlahte, veliku hvalio, ž nim on z vere. dostimi ričmi pryčuie, de zo vsem teim, kir ie Bogu pokoren bil, dobru sturil, su- iga synu hotel zaklati oli offrati, de tu vse ie le iz vere sturil, kir ie veroval Božym oblubom, naisi tih istih nei vidil ne pryel, temuč nega prevnučiči stuprov čez 400 leit so to isto oblubleno deželo noter vzeli inu uživali. Inu Abraham, Isaac, Iacob inu vsi verni očaki v ti 114 Ta XI. cap. 81 v ti Canineiski deželi so se le tiga praviga meista v tih nebessih, na smerti lezoč, troštali zatu, kir so veidili inu verovali, de Bug ie tudi tih mertvih en bug, nih ne pusti v ti smerti cilu konca vzeti, temuč nim da en bulši leben v nebessih. C. Potehmal ty Iudi tedai, koker zdai Le prava vera sturi vsi verni, so od Moizesa veliku deržali. te ludi Bo- Zatu on tudi tukai z dostim bessedami gu lube, brumne pryčuie, de ie le s to vero, nekar ž nega inu serčne. caihni, službami oli diani dopal Bogu, inu kar ie sturil, tu ie nega le ta vera h timu perpravila. Inu de ta vera ie tudi to curbo Raab, koker vse pokurne grešni- ke, ie no obarovala pred telesnim inu večnim pogublenem. S teim očitu daie na znane, de le skuzi to vero v Cristusa se z Bugom spravimo. D. Tukai dolgu poredu pravi, de vsi Marterniki so se le s stari, novi, mladi inu veliki svetniki, prihodni- kir so čudessa, caihne delali, nevernike mi oblu- bami tro- premogli, težke britke martre preterpeli štali. etc. Tu vse so le skuzi to vero sturili, kir so se cilu terdnu na milost, pomuč inu ob- F lube 115 82 S. Paula list h tim Iudom. lube Božye v nih martrah inu na smerti lezoč do konca zanesli. Zakai ty očaki, preroki, materniki inu sve- tniki tu, kar ie nim Bug zavolo Cri- stusa oblubil, neso na tim sveitu, te- muč po smerti inu stuprov na sodni dan bodo pryeli inu prov uživali. So le terdnu verovali inu vupali Bogu inu nega risničnim inu vsigamogočim bessedom. TA XII. CAP. Zdai nekar le samuč s teimi exempli tih očakov, prerokov inu marterni- kov, temuč tudi s teim exemplum Cristusevim vse verne opomina, vuči inu trošta, de radi, volnu, serčnu inu z vesseliem vse žlaht nadluge preter- pe, timu messu inu svitu zuper stoye inu de zmisslio, de Bug nee iz lubezni h dobrimu take nadluge nalaga, ko- ker ty brumni naši pozemliski očeti deio, na tu z Božym pritežom inu z lubezno 116 Ta XII. cap. 83 z lubezno vse verne opomina, de od te prave vere v Cristusa ne odstopio. OBtu tudi mi, kader smo z A. anem taku velikim oblakom Verni v nih nadlugah tih pryč okuli obdani, položimo od imaio na Cristusa nas vsako butoro inu ta greh, kir se gledati, nee za oči- nas terdnu derži, inu tecimo z vol- no šybo spoznati, nim terplenem h timu boyu, kir ie kai nim naprei nom naprei postavlen, stoy, zmi- [2]gledaioč na sliti. Jezusa, kir ie ta začetig inu doko- Rom. 6. Col/./ 3. navec te vere, kateri zavolo tiga Ephes. 4. vesselia, kir ie nemu bilu naprei 1. Pet. 2, 4. postavlenu, ie on ta cryž preterpil, nei rodil za ta špot inu ie seidil h ti destnici na ta stol Božy. [3]Obtu spomislite prov, du ie ta, kir ie enu taku zupergovoriene zuper sebe od tih grešnikov preterpil, de vi v tih vaših mislih trudni ne ratate inu bi nehali. [4]Vi še neste zuperstali do te kry v tim boyovanu zuper ta greh [5] inu ste pozabili tiga trošta, kir q vom koker h tim otrokom go- F 2 vori, 117 84 S. Paula list h tim Iudom. Pro. 3. vori: »Mui syn, ne derži za maihi- Apoc. 3. no reč to štraifingo tiga Gospudi inu ne cagai tedai, kadar boš od nega štrai fan. [6]Zakai kateriga ta Gospud lubi, tiga on štraifa inu on tepe sledniga synu, kateriga on gori vzame.« [7]Inu aku vi to štraifingo volnu preterpite, taku Bug se vom naprei daie koker tim otrokom. Zakai kei ie en syn, ka- teriga ta oča ne štraifa[?] [8]Ste li vi pag prez štraifinge, katere so oni vsi bili diležni, taku vi ste oltrini inu nekar pravi synuvi. [9]Potle, ka- dar smo mi te naše telesne očete imeili, kir so nas vučili, inu smo nee strahom čestili, neimamo li mi veliku več biti pokorni timu Oče- tu tih duhov, de bomo živeli[?] [10] Inu oni so nas taku malu dni po 96. Ampag. nih voli vučili, amgag96 le-ta nas vuči te riči, kir so nom pridne, de bomo te nega svetusti dilež ni. [11] Sl edna štraifing a pag , ka- dar 118 Ta XII. cap. 85 dar ie tukai vpryčo, se nom ne zdi, de bi bila vesselie, temuč žalost, ampag potle ona da en pokoren sad te pravice tim, kir so skuzi no izku- šeni. [12]Obtu naredite gori spet te odla- B. šave roke inu ta trudna kolena V pokuri, [13]inu veri, v sve- sturite gvišne stopine s temi vašimi tusti, v lu- bezni ima- nogami, de kei du klečeoč ne zaide mo veden gori, nekar od potu, temuč veliku več, de bo doli iema- ti. ozdravlen. [14]Myr zo vsemi imeite inu to svetust, prez katere nisče bo vidil tiga Gos pudi. [15]Imeite skerb, de kei du ne pade od Božye milosti, de kei kak grenak koren gori ne zraste inu nemyrie naredi inu skuzi tu istu nih dosti omadežuie. [16]De kei du ne bo en curbar oli nevernik Gen. 25, 27. koker Ezav, kir ie za eno samo ieid p r o d a l s u i e p e r v u r o i s t v u . [17]Inu vi veiste, de potle pag, kadar ie on hotel ta žegen erbati, ie bil odveržen. Zakai on nei nešil meista h ti pokuri, naisi ie on no selzami iskal. F 3 [18]Zakai 119 86 S. Paula list h tim Iudom. C. [18]Zakai vi neste prišli h ti gori, Postava ie grozovita kir bi se mogla dotegniti, inu h ti- grešni- kom, mu gorečimu ognu inu h ti megli evangeli pag tim, inu h ti temmi inu h ti pyži [19]inu h kir mu ve- ruio, timu glassu te trobente inu h ti lubez niv inu vessel. štymi tih bessed, katero ty, kir so Exod. 19, slišali, so prossili, de bi se ta besse- 20. da nim več ne govorila. [20]Zakai kar se ie govurilu, oni neso mogli nesti. Inu aku bi ena zvirina se bila te go- re dotegnila, bi se imeila s kame- nem possuti oli z ano strelo pre- 97. Z vrstico 20 Trubar- sterliti.97 [21]Inu ena taka strašna reič jev prevod sledi L1545; V take formulacije na ie bila, kir se ie vidila, de ie Moizes pozna: »20Denn sie mochtens nicht ertragen dial: »Iest sem prestrašen inu / was da gesagt ward. Vnd wenn ein Thier den trepeče[m].« [22]Temuč vi ste prišli h Berg anrürete / solte es gesteiniget / oder mit ti gori Syon inu h timu meistu tiga einem Geschos erschos- sen werden.« živiga Boga, h timu nebeškimu Ie- ruzalemu inu h timu čis lu prez šti- vena veliku tissuč angelov [23]inu h ti cerqvi tih pervihroyenih, kir so za- pissani v nebessih, inu h timu Bo- gu, kir ie rihtar čez vse riči, inu h tim duhum tih pravičnih inu popol- 120 Ta XII. cap. 87 popolnovih [24]inu h timu Jezusu, sred niku tiga noviga testamenta, inu h ti kry tiga pokroplena, kir bulše riči govori koker ta abelska. Gen. 4. [26]Gledaite tedai, de ne feržmaga- D. te tiga, kir govori. Zakai aku ty, kir Večno grozovito so tyga, kateri ie na zemli govuril, štraifingo bodo ter- feržmagali, neso ubežali, veliku peli ty, kir evangeliu mane mi, aku timu, kir iz nebes ne veruio. Aggeus 2. govori, herbet obernemo, [27]kateri- ga štyma ie tedai to zemlo stresla. Ampag zdai daie na znane inu pra- vi: Še enkrat iest hočo stresti nekar samuč to zemlo, temuč tudi tu ne- bu. [28]Sice tu, kir on pravi še enkrat, pomeni tu preminene tih riči, kir so se stresle, koker te riči, kir so sturiene, de te riči ostano, kir se ne stressaio. [28]Obtu, kadar mi prime- mo tu kralevstvu, kir se ne stresse, imamo mi gnado, skuzi katero slu- žimo Bogu, de nemu dopademo s to čestio inu strahom. [29]Zakai naš Bug ie en ogen, kir končava. F 4 A. Veli 121 88 S. Paula list h tim Iudom. Cristus, A/./ Vely inu opomina, de mi, gledaioč verni v nih žalosti inu inu spumneoč na te ozgorai štivene velike martri gle- daio na pryče (per tim oblaki zastopite dosti), kir večnu ves- selie. so skuzi to vero velike riči sturili inu pre- terpeli, se mi tudi s to vero taku deržimo, de se grehov izvabimo inu de radi, volnu, z vesseliem, kar nom Bug naloži, preter- pimo. Inu de vselei gledamo na našiga vyuda Cristusa inu de zmislimo, kai nom naprei v nebessih po tim terplenu stoy, zakai Cristus inu vsi svetniki v nih tež- kih nadlugah, martrah inu izkušnavah 98. Ričmi. so se le s prihodnimi rični, 98 s teim gorivstanene[m] od smerti inu s teim večnim vesseliem troštali. Inu s. Iacob, 5. cap., glih taku trošta te verne, kir pravi: »Vi ste slišali tu Iobovu volnu terplene 99. Jak 5,11. inu ta konec tiga gospudi Jezusa. « 99 Per 100. Samuč. tim pravi, de ty verni nekar se samuz 100 preganene, ieče, obrupane, temuč tudi to smert zavolo Cristusa moraio preterpeti inu de taku terplene nim Bug koker en oča h dobrimu nalaga, de bodo brumni, sveti inu izveličani. B. Opomi- 122 Ta XII. cap. 89 B. Opomina, de v nadlugah, v terple- Verni ima- io h ter- nu liny inu boieči v ti veri ne ratamo, plenu per- temuč de prov po Božy voli inu bessedi naredni biti, pred gremo naprei inu de se ne pustimo timu grehi se varovati. cryžu oli strahu, tim luštom tiga messa inu tu vesselie tiga svita od Božye po- korsčine odvleči inu odpelati. Za teim zapoveda vsem vernim, de se varuio pred zdražbo, nečistostio inu pozresčino, zakai s takimi grehi se Božya milost zgubi. Inu kir tukai pravi, de Ezav s pokuro inu selzami nei per Bugi žegna inu erbsčine nešil, se ima zastopiti, de Ezav nei te prave evangeliske pokure, temuč le to cainsko, faraonsko, saulosko, iškariotovo inu hudičevo imel, nei ve- roval v Cristusa inu Božy oblubi, ga ie le grevalu, kir ie bil to suio čast, oblast inu žegan prodal. C. Gliha vkupe to postavo s teim evan- Evangeli ta serca geliom. Ta postava, pravi, ie od Buga obesseli, strašnu inu groz zovitu dana, ta eva[n] postava straši. geli pag od Cristusa krotku inu periatli- vu. Obtu ta postava vse ludi ferdam- F 5 nuie, 123 90 S. Paula list h tim Iudom. nuie, evangeli pag vse, kir nemu prov ve- ruio, izveliča, v tu nebešku, angelsku inu vseh svetnikov tovarištvu perpraula. Zatu imamo ta eva[n]geli, Cristusev vuk, lubiti, nemu verovati, per nim do 101. 2 Kor 3. konca ostati, berite 2. Cor. 3. 101 Ty, kir so D. Sylnu opomina, de Cristusev vuk s Moizeso- vimu vuku pravo vero inu pokorsčino gori vzamemo, bili zub- per, so potehmal ta Moizesov navuk ie tulikan štraifani bili, veliku velal, de ty, kir nemu neso bili pokorni, so več ty bo- do, kir so zdaici grozovitu štraifani, veliku več ty, Cristusu nepokorni. kir so evangeliu, timu nebeškimu navuku nepokorni, bodo vekoma štraifani. Zakai Moizes ie bil le en pozemliski človik, Cri- stus pag ie bug, Božy lubeznivi syn, ie iz nebes k nom prišal, v nega prihodu inu martri so se caihni na nebi inu na zemli izkazali. Inu ta nega styma, tu ie, ta evangeli, se nei le vmei Iudi, temuč tudi vmei aydi po vsim svei tu rezglassilla, koker 102. Ag 2,7. ie od tiga Aggeus, 2. cap., 102 prerokoval. Inu kir timu evangeliu prov veruie, ta pryme to gnado Božyo, tiga S. Duha, de volnu Bogu 124 Ta XIII. cap. 91 Bogu služi, kir pag ne veruie, ta bo od Buga končan. TA XIII. CAP. Lipe navuke vsem kersčenikom daie inu vuči, s kakovimi dobrimi deli se Bogu služi inu dopade. Tak vuk ima vsaki verni volnu, z vesseliem, s celim sercem gori vzeti inu po nim se deržati. V Ti bratovski lubezni ostanite A. terdnu, Znamina, [2]tiga erpergovane ne šege inu pozabite, zakai skuzi tu istu so eni Božye službe tih neveideče te angele erpergovali. pravih kersčeni- kov. [3]Spumnite na te ietnike, koker de Rom. 12. bi vi ž nimi red bili uieti, inu na te, 1. Pet. 4. Gen. 18, 19. kir so v nadlugah, koker ty, kir ste še tudi v tim telessu. [4]Ta zakon ie pošten vmei vsemi inu nih postela ie prez madeža, ampag te curbarie inu prešustnike bode Bug sodil. [5]Tu vaš e di ane bodi prez la- kom- 125 92 S. Paula list h tim Iudom. nosti, imeite zadosti na tim, kar ie Jozue 1. tukai vpryčo. Zakai on ie govuril: Psal. 18. »Iest tebe ne zapustim inu se tebi ne odpovem,« [6]taku de smemo z vupanem reči: »Ta Gospud ie mui pomočnik inu se nečo bati, kai mi Math. 23. more človik sturiti.« [7]Spumnite na Heb. 6. vaše vučenike, kir so vom to besse- do Božyo pravili, gledai te na konec nih prebivane inu deržite se s to ve- ro koker oni. B. [8]Jezus Cristus ie včerai inu danas Kateri Cristusa inu ta isti ie tudi vekoma. [9]Ne pu- prov zna- 103. Ty. io, ry103 per stite se z mnogeterimi inu ptuimi nega vuku ostano, ž navuki okuli voditi, zakai onu ie nim terpe, pridigarie dobru, de to serce bo poterienu s inu vse lu- di lubio. to gnado inu nekar s to spyžo, ka- Apoc. 3. tera tim, kir so ž no okuli hodili, Joh. 6. ništer nei nucala. [10]Mi imamo en altar, od kateriga ty, kir tei utti ne služio, neimaio oblasti ieisti. [11]Za- kai ta telessa tih živin, katerih kry se od tiga visšigafarye nossi noter v to svetino, za ta greih bodo izvuna 126 Ta XIII. cap. 93 izvuna pred campom sežgana. Levit. 16. [12]Za Num. 19, 6. tiga volo tudi Jezus, de ie ta folk Joh. 19. suio lastno kryo posvečil, ie on terpil izvuna pred vrati. [13]Obtu puidimo mi tudi k nemu vunkai iz tiga campa inu nossimo tu nega zašpotovane. [14]Zakai mi neimamo tukai meista, kir bi obstalu, temuč Math. 2. Phil. 3. mi tu prihodnu isčemo. [15]Offruimo Ozee 14. tedai veden skuzi nega hvalež ni offer Bogu, tu ie, ta sad tih vust, kir hvalio tu nega ime. [16]Sice dobru diati inu podiliti ne pozabite, za- Phil. 4. kai taki offri dopado Bogu. [17]Bo- dite pokorni tim vašim vučenikom inu nee slušaite, zakai oni čuio čez Act. 20. te vaše dušee koker ty, kir moraio za nee raitingo dati, de oni tu z vesseliem deio inu nekar vzdiha- nem, zakai tu bi vom nepridnu bi- lu. [18]Molite za nas. Naš trost ie le-ta, de imamo eno dobro veist, inu mi želimo vmei vsemi se pošte- nu deržati. [19]Inu čez tu še vas več pros- 127 94 S. Paula list h tim Iudom. prossim, de vi tu sturite, de teim berže bom iest vom povernen. C. [20]Inu Bug tiga myru, kir ie tiga Le-taku v Jezusevim velikiga pastyria tih ovac, našiga imeni se ima moliti. Gospudi Jezusa, izpelal od te smer- Ezech. 10. Joh. 10. ti skuzi to kry tiga večniga testa- 1. Pet. 5. Deut. 8. menta, [21]ta vas sturi popolnoma na Philip. 2. vseh dobrih delih, de deite to nega volo inu de sturi notri v vas tu, kar ie pred nim perietnu skuzi Jezusa Cristusa, katerimu bodi čast od ve- koma do vekoma, amen. D. [22]Lubi bratie, iest vas prossim, Verni ima- io zgovor- vzamite to bessedo tiga opominane ni biti, eden dru- za dobru, zakai iest sem vom malu gimu vse dobru pissal. [23]Vi imate veiditi, de naš brat prossiti. Timoteus ie spet prust, aku on sko- rai pryde, iest hočo vas viditi. [24]Spoveite službo vse[m] vašim vu- čenikom inu vsem svetnikom. Ty bratie iz Laške dežele vom zdravie prossio. [25]Ta gnada bodi z vami zo 104. S stavkom »Ie poslan iz Laške dežele skuzi vsemi, amen. Timotea.« Trubar sledi Ie poslan iz Laške dežele skuzi Timotea.104 L1545: »Geschrieben aus Jtalia / Durch Timo- theum.« Vuči 128 Ta XIII. cap. 95 A. Vuči, koku se ty kersčeniki eden pru- Vernih dia ne, stan ti drugimu inu vsak suim stanum inu inu leben. lebnom imaio deržati. De se vmei sebo iz serca lubio, radi ptuie, za te vere volo pregnane ludi erperguio, čez nedolžne ie- tnike zmislio, za nee molio, zakon per vseh žlaht ludih poštuio, de se varuio pred curbario, pred lakomnostio, terdnu vupane v Buga stavio, na prave pridiga- rie, na nih vuk, vere, 105 leben inu konec 105. Vero. gledaio. B. Cristus ie inu bo vekoma, v nega se ie Špendio, s posti, s od začetka tiga svita verovalu inu ta ne- prazniki ga evangelium vselei ostane vu eni vre- po Moize- sovi posta- dnusti. Obtu, kateri Cristusa prov zna vi se ne služi več inu ie tiga nega zaslužena s to vero dile- Bogu, te- muč svetu- žin, ta isti ne potrubuie h timu izveliča- stio, z vol- nim nu iudovskih inu drugih Božyh službi, ne terp lenem. zapuvid od špendie, praznikov inu of- frov. Zakai Cristus s to nega martro pred Ieruzale[m] ie nas inu vse zdrave špen- die žegnal. Obtu ty Iudi inu papežniki, kir s to špendio, de iaic, messa v petkih inu v postu ne ieido, hote s teim služiti Bogu, 129 96 S. Paula list h tim Iudom. Bogu, taka nih služba pred Bugom ništer ne vela. Od tiga berite Rom. 14, Col. 2, 106. Rim 14,20; Kol 2,16; Tit. 1. 106 I nu kir pravi: »Mi imamo en Tit 1,15. altar, od kateriga ty, kir tei utti ne slu- žio, nemaio oblasti ieisti,« tu ie tulika- in: kateri hote s temi iudovskimi offri inu službami v nebu pryti, ty isti nei- maio na Cristusevim offru obeniga dela. Obtu sledni zapusti take iudovske inu papeške službe inu offre inu na samiga Cristusa sui trošt postavi, ž nim red na tim sveitu terpi, ne isči dobriga lebna ne ostanka na zemli, temuč v nebessih, hvali Boga, bozim dobru sturi, pravim pridigariem bodi pokoren, moli za nee inu za to cerkov, ohrani dobro veist, der- ži se poštenu etc. S teim se Bogu prov služi inu offruie. Prava mo- C. D. Prov, iz serca moli. V ti vsaki litov. zamerkai, koku on to Cristusevo mar- tro, eno kry tiga večniga testamenta imenuie, tu ie, de ta nega martra vse- lei, vsag čas vsem vernim pride hpomo- čan inu nee izveliča. Na koncu vsem vernim 130 Predguvor. 97 vernim prossi zdravie inu službe spove- da, tu ima vsak kersčenik tudi diati, amen. SVETIGA IA- c o p a l i s t . predguvor. k u l i k u i e i a c o p o v i o g - rov bilu, koku so umerli inu kate- ri ie le-ta list pissal. V Eideče inu risnica ie, de sta dva Dva Iaco- pa sta iog- iogra s teim imenom Iacob bila, ra bila, koker ty try evangelisti s. Mat. 10, obba mart rana. Mar. 3, Luc. 6107 očitu pryčuio. Ta 107. Mt 10,2; Mr 3,17; eden ie bil s. Ianža evangelista brat, s Lk 6,14–16. pridevkom Zebedeov syn, timu ie ta eden Erodež kral v Ieruzalemu glavo odsekal, piše s. Lucas, Act. 12. 108 Ti-108. Apd 12,2. mu drugimu ie bil pridevk Alfeov syn inu brat tiga Gospudi imenovan, Gal. 1. 109 Zatu ty eni vučeniki menio, 109. Gal 1,19. de ie te perve Iozefove žene syn, ty eni G pag, 131 98 Predguvor. pag, de ie Divice Marie sestre syn. S. Ieronim piše, de ie zdaici po Cristusevim v nebessa hoienu od iogrov k animu šcoffu v Ieruzalemu bil postavlen inu ie trydesseti leit to kersčansko ieruzolimi- sko cerkov regiral, vina nei pyl, messa nei ieidil, nigdar se nei bril ne kopal, su- kneniga gvanta nei, temuč le pertenino nossil, ie veden na nagih kolenih klečoč molil. Inu kadar ie Festus, kir ie to Iu- dovsko deželo inu Ieruzalem na meisti tih rimskih cessariev tedai regiral, umerl inu preden ie en drugi capitan, katerimu ie bilu Albinus ime, iz Ryma v Ieruzale[m] prišal, ie ta iudovski šcoff Ananus en concilium zbral, pred ta isti s. Iacopa poklical, nemu zapovedal, de bi Cristusa, Božyga Synu zatayl, tiga nei hotel diati, zatu ga ie rekal s kaminem possuti inu so ga iz verha tiga temp la pehnili, v tim so se nemu obei koleni vlo- mile. Inu kadar ie na tleh pul živ ležal, ie roke pruti nebu deržal inu molil, re- koč: »Gospud, odpusti nim, zakai oni ne veido 132 Predguvor. 99 veido, kai deio.« Inu v tim ga eden z 110. Celotna predhodna anem farbarskim kolom na čelu udari, de stran do konca komenti- ranega odstavka z opisom ie zdaici umerl. Iosefus piše, de ty ludi so življenja in smrti Jakoba je prevod in preubeseditev ga za taku svetiga inu brumniga deržali, II. poglavja (Jacobus frater Domini) iz dela De viris illu- de so diali, za nega martre inu smerti ie stribus. V njem je Hieronim zbral 135 biografij avtorjev tu meistu Ieruzalem zatrenu. Inu on ie antike do konca četrtega stoletja (Hieronim je svojo poleg tiga templa, gdi ie ubyen, pocopan. 110 zbirko življenjepisov, med katerimi je tudi njegova Kateri s. Iacop pag oli en drugi ie le-ta S. Iacob, avtobiografija, končal leta Alfeov 392 oz. 393 v Betlehemu), list pissal, ty vučeniki glih ne pravio. Oli syn, piše biografija Jakoba je druga le-ta list po vrsti, začenja pa se s vsai ta vegši deil ga timu Alfeov perso- zubper stavkom: »Jacobus, qui duio. Ty eni pag, s. Ieronim tudi, pra- hynavske appellatur frater Domini nepokurne (Galat. I, 19), cognomento vio, de nei obeniga iogra, temuč eniga, kersčeni- Justus, ut nonnulli existi- ke. mant, Joseph ex alia uxore, katerimu ie Oblia bilu ime, ta ga ie na ut autem mihi videtur, Mariae sororis matris meisti inu v tim imeni s. Iacopa pissal. Domini (Joan. XIX, 25), cujus Joannes in libro suo memi- Ta Božy mož Martin Luter neče krat- nit, filius, post passionem Domini statim ab Apostolis ku, de bi on eniga iogra bil, zakai on ci- Hierosolymorum episcopus ordinatus, unam tantum lu v tim drugim capituli Moizesu, Ge- scripsit Epistolam, quae de septem Catholicis est, quae nes. 15, inu s. Paulu, Rom. 4, 111 inu et ipsa ab alio quodam sub nomine ejus edita asseritur, vsimu S. pismu od te vere v Cristusa, de licet paulatim tempore sama tiga človeka pred Bugom pravič- procedente obtinuerit auctoritatem.« Hieronim se niga ne sturi inu ne izveliča, zubper pi- v Jakobovi biografiji sklicuje na neohranjeni zapis o Ja- še. Inu on tudi od Cristuseviga opravila kobu iz dela Hypomnemata krščanskega zgodovinarja inu zaslužena mal u oli skorai ništer ne Hegesipa (110–180) ter na pripoved o Jakobovi smrti pisše, koker ty preroki inu drugi iogri iz Židovskih starožitnosti Jožefa Flavija (XX,9,1). G 2 deio. 111. 1 Mz 15,1–5. Rim 4,3–22. 133 100 Predguvor. deio. Ty pravi iogri inu pridigary raven drugiga vuka imaio tudi od Cristusa, ko- 112. Jn 15,27. ker Cristus pravi, Ioh. 15, 112 pryčovati. 113. 1 Kor 2,2. Inu s. Paul pravi, 1. Cor. 2, 113 de drugiga ne vmei, samuč Cristusa pridigati. Obtu bodi dur bodi, kir od Cristusa prov ne go- vori oli pisše, ta isti nei en ioger ne pravi pridigar. Inu on ie vzel ene bessede iz s. Petra lystov, iz tiga se zastopi, de ie po s. Petri bil inu pissal. In summa: on zuper te pisše, kir se s to vero hvalio, oli to vero z dianem ne izkažo. Lipe na- Kadar pag le-ta list vže dosti leit, vuke piše. koker tudi s. Ieronim pravi, s. Iacopu Alfeu iogru persoien inu lipe, potrebne iogerske navuke v sebi derži, naisi v tim drugim capituli drigači, koker ty drugi iogri (oli se ima prov zastopiti) od te vere govori, mi ga tudi hočmo za iogerski imeiti inu deržati. AR- 134 Predguvor. 101 ARGUMENT, SUM- ma le-tiga s. Iacopa listu. V Tim pervim capituli opamina 114 vse 1 114. Opomina. verne, de vse žlaht nadluge, kir nim Verni ima- io terpeti, za vero volo prido, volnu inu z vesseliem moliti, hu- dim želem preterpe. Inu de prossio z pravo stonovito stati zub- per, pomi- vero Boga za mod rost. Inu vuči, de ta šlaie govo- riti, Božy človeiski stan inu leben na tim sveitu bessedi slušati, kratku terpi. Te hude grešne izkušnave boge obi- skati. prydo od naših hudih želli, ampag kar ie dobriga v nas, tu pride od Buga. Za teim vely, de retku, malu, z mišlaio, prez serda imamo govoriti, Božyo bessedo gorivzeti inu slušati, ta nas izvelyča. Te prave Božye službe so tim bozim ludem sturiti dobru inu brumsku se deržati. V tim drugim vely, de te kersčenike, 2 boge inu bogate, imamo za glih deržati, Verni vse ludi glih zakai Bug te boge za lubu ima. Za teim z lubio, vero z dobrimi dostimi bessedami inu exempli pryčuie, delli izka- žo. de vera prez dobrih dell pred Bugom ne vela, človeka ne izvelyča. G 3 V tim 135 102 Predguvor čez ta list. 3 V tim tretym vely, de naš iezik vselei Imamo ie- zik vuzda- na vuzdi deržimo, aku nekar, taku sebi ti, ž nim nikomer inu drugim ž nim veliko škodo sturimo. škoditi. De en pošten leben pelamo, pred nydom, sovraštvom se varuiemo, de se po nebeski modrusti deržimo. 4 V tim četertim prepoveida vmei sebo se Z nikomer se serditi, kregati, eden drugiga opravlati, sovraži- v grehih prebivati. ti, hude lušte imeiti, zakai ty, kir v takih grehih prebivaio, od Buga ništer ne sprossio, inu de vse riči imamo Bogu iz- ročiti. 5 V tim petim pryti ostru tim bogatim, Ty nemi- lostivi bo- kir s to sylo inu golufio okuli hodio, tim do prez vse milosti bozim ne podile. Potle vely tim vernim, obsoieni. de v tim terplenu bodo volni inu de se troštaio s teim, kar nim naprei v nebessih stoy. Za teim vuči, koku se imamo, kadar smo zdravi, vesseli oli bolni, deržati, inu de tih vernih molitov pred Bugom veliku opravi inu obderži. SVE- 136 Predguvor. 103 SVETIGA IACO- pa list. TA PERVI CAP. Opomina, de vse žlaht nadluge inu izkuš nave z vesseliem gori vzamemo inu de prossimo s to vero Boga za mo- drost. Potle pravi, kakov lon primemo, kadar te nadluge preterpimo, inu de te hude žele inu misli prideio iz našiga iz- kaženiga messa inu kar ie dobriga, radi poslušamo inu de se ne serdimo. De imamo Božyo bessedo nekar samuč po- slušati oli brati, temuč po ni se deržati. Na koncu pravi, kakove so te prave Bo- žye službe. IAcob, Božy inu tiga Gospudi Je- A. zusa Cristusa hlapec, tim dvanaist Imamo z vesseliem žlahtom, kir so sem tar tam rezkro- terpeti, moliti, pleni, zdravie prossim. terdni v ti [2]Mui bratie, veri biti. deržite za veliku vesselie, Act. 8, 5. [3]kadar vi v Rim. 5. mnogetere izkušnave padete inu le- 1. Pet. 1. -tu vi imaite veiditi, de taka G 4 skuš- 137 104 S. Iacopa list. skušna te vaše vere rody tu volnu terplene, [4]tu volnu terplene pag ima terd nu obstati do konca, de Prov. 2. bote popolnoma inu cily, inu de Math. 7. Luc. 11, 18. neimate obeniga pomankane. Iob 14, 16. Mar. 11. [5]Aku pag komu vmei vami manca modrusti, ta prossi od Buga, kir daie vsem preprostu inu nikomer oponaša inu nemu bode dana. [6]Oli on prossi s to vero, nekar cvivlai- oč, zakai kateri cvivla, ie on glih tim morskim vallum, kir bodo od veit rov goneni inu gibleni. [7]En tak človik le ne missli, de bi on kai od Buga pryel. [8]En človik duie missli, ie neobstoyeč na vse suih potih. [9]En brat, kir ie nizkiga stanu, ta se Eccle. 14. hvali ž nega vissokoto, [10]inu kateri Esa. 40. Luc. 12, 16. ie bogat, ta se hvali ž nega nizko- 1. Pet. 1. stio. Zakai on se rezyde koker en cveit te trave, [11]tu sonce gori gre s to vročustio inu ta trava usahne inu ta nee cveit doli pade inu nee lipota konec vzame, glih taku ta 138 Ta I. cap. 105 ta bogati ž nega imeinem segnye. Iob 5. [12]Izvelyčan ie ta mož, kir to izku- šno preterpi, zakai kadar on bo iz- kušen, bo pryel to krono tiga leb- na, katero ie ta Gospud oblubil nim, kir ga lubio. [13]Nisče, kadar bo izkušen, ne reci: B. »Iest sem od Buga izkušen,« zakai Kar ie v nas dobri- Bug nei en izkušnavec h timu hudi- ga, tu ie Božie, kar mu, on nikogar ne ie izkuša, ie hudiga, [14]temuč tu ie naše. en vsaki bo izkušen, kadar ie od suih lastnih luštov odvličen inu odvablen. Ioh. 3. [15]Potle, kadar ie ta lušt počet, rody ta greh, inu kadar ie ta greh doko- nan, rody to smert. [16]Ne obnorite se, mui lubeznivi bratie, [17]sledne dobru darovane inu sledni popolnoma dar, pride od ozgorai, od Očeta te luči, per katerim nei obeniga preminena, ne preobračena te luči inu te tem- me. 1. Cor. 4. [18]On ie nas po sui lastni dobri 1. Pet. 1. voli rodyl skuzi to bessedo te risni- ce, de bomo ty pervični tih nega stvari. G 5 Obtu 139 106 S. Iacopa list. C. [19]Obtu, mui lubi bratie, sledni člo- Beseda Božya se vik bodi hiter h timu poslušanu, ima v nas okoreniti, ampag kassan h timu govorienu, de sui sad pernesse. inu kassan h timu serdu, [20]zakai tiga Prov. 17. Eccles. 5. človeka serd ne dei, kar ie prov pred Bugom. [21]Za tiga volo položi- te od sebe vso nečis tost inu obil- nost te hudobe, inu primite s to 115. Krotkoto. krokoto115 to noter vas zasaieno bes- sedo, katera more ohraniti vaše du- še. [22]Bodite ty, kir deio po tei bes- Math. 7. sedi, inu nekar samuč poslušaio, de Rom. 2. sami sebe obnorite. [23]Zakai, aku du le posluša to bessedo inu po ni ne dei, ta isti ie glih enimu možu, kir tu suie oblyčie, s katerim ie royen, notri v enim špeglu ogleda, [24]zakai potle, kadar se ie pogledal, gre proč inu zdaici pozabi, kakeršne štalti ie bil. [25]Ampag kateri prov pogleda v to popolnoma postavo te prosty inu v ni ostane inu nei en pozablivi poslušavec, temuč eden, kir tu dellu sturi, ta isti bode iz- veličan 140 Ta I. cap. 107 veličan v suim dellu. [26]Aku pag kei du vmei vami se zdy, on služi Bo- gu inu ne vuzda suiga iezika, te- 1. Pet. 3. Iac. 3. muč zepela tu suie serce, tiga isti- ga Božya služba nei ništer vredna. [27]Ena čista inu prez ma- deža Božya služba pred Bugom inu Očetom ie le-ta te sorote inu vduve obiskati v nih revah inu sam sebe prez madeža od tiga svita se deržati. A. S. Iacop vsem kersčenikom, oli vsai Koker Cristus na nerveck 116 tim vernim Iudom, kir so te- tim sveitu 116. Nerveč. dai, koker zdai, mnogeterih deželah pre- nei myru, česti, bla- bivali inu kir poprei v tim celim catehi- ga imeil, taku vsi smi, tu ie, v ti veri kersčanski navučeni verni tiga neimaio. bili, piše. Inu kadar ty pravi kersčeniki od vseh stran, od zludia, messa inu svita v myru inu ne v myriu moraio dosti ter- peti. Obtu on tukai nee silnu trošta inu pryčuie, de nadluge so tim kersčenikom pridne, zakai te iste nee sture prov ver- ne, volne, pohlevne, brumne, zanešli- ve 141 108 S. Iacopa list. ve inu terpežlive. Inu taku volnu terple- ne, trošt inu vesselie v težkih nadlugah ie tih kersčenikov ta prava modrost, nim dana od Buga skuzi to pridigo tiga S. evangelia, obtu on vely, de za tako mo- drost le samiga Boga stonovito vero pros- simo, inu nom oblubi, de bomo uslišani. Za teim tudi te boge, na tim sveitu za- veržene, trošta, de so vissoki, v veliki ča- sti pred Bugom, kir so skuzi to vero synu- 117. Jn 1,12. vi Božy ratali. Ioh. 1. 117 Raven nih tudi tim bogatim zapoveda, de zmislio, koku 118. Čast. tu blagu, zasth, 118 oblast, vse naše diane, stan inu leban tiga svita cilu kratku, koker te rože inu trava, terpe. Potle zepre sui vuk od volniga terplena inu pravi, de so srečni, kir imaio dosti nadlug, kadar v 119. Istih. tih istib119 v ti veri obstoye inu preterpe. Vse dobru B. Dosehmal ie govuril od tih vuna- ie od Bu- ga, vse hu- nih izkušnav inu nadlug, kir nom od du ie od vraga inu Buga h dobrimu bodo dane, zdai pag od našiga skaženiga govori od tih naših noternih messenih messa. izkušnav, tu ie, od tih hudih luštov, ty ne prydo od Buga, temuč od hudiča inu od na- 142 Ta I. cap. 109 od našiga izkuženiga 120 me ssa, kir nas na 120. Izkaženiga. greh nagano. On tukai z dostimi besse- dami zagovarie Boga, de ty grehi ne pri- do od Buga, koker ty eni meinio, greh ie naš, nekar Božy, Bug grehe sovraži. Psal. 5. 121 Obtu on tukai pravi, de vse do-121. Ps 5,5. bru inu nekar tu hudu pride iz nebes, Bug ie vselei dober, on se ne preminuie, koker sam govori: »Iest sem ta Gospud inu iest se ne preminuiem.« Mala. 3. 122 122. Mal 3,6. Num. 23 za teim pravi koker s. Peter, 1. Pet. 1, 123 de Bug nas skuzi ta evangeli 123. 4 Mz 23,19; 1 Pt 1,3. druguč predeluie inu rody, de smo sveta Božya stvar. C. Vuči, koku inu s čim imamo služiti Prave Bo- žye službe. Bogu, hvaležni pruti nega dobruti se iz- kazati, de imamo radi, iz serca Božyo bessedo poslušati, po tei isti en brumen, čist, svet leben, naš stan pelati, Bogu slu- žiti, od Buga govoriti, bozim ludem inu vduvom dobru sturiti. Te bessede, kir pravi »izveličan bo v suim dellu«, bomo v tim drugim capituli izlagali. TA 143 110 S. Iacopa list. TA II. CAP. Vuči inu vely vse ludi, taku dobru te bo- ge, zaveržene, koker te bogate inu obla- stne, lubiti inu poštovati, zakai Bug več z bozimi koker z bogatimi derži. Prava lubezan vse zapuvidi derži, ka- teri eno prelomi, ta vse prelomi. Prava vera se izkazuie s to lubezno inu zo vsemi dobrimi delli, sice ta vera prez dobrih dell ie kriva, hinavska inu mertva. A Verni bozi so lubiši Bogu ko- M Ui bratie, ne imeite te vere od našiga Gospudi Jezusa ker never- Cristusa visoku čestčeniga s teim ni bogati inu oblast- rezgledovanem tih ludi. [2]Zakai ni. Levit. 19. aku gre noter v tu vaše vkupe Deut. 16. Pro. 24. zbrane en mož z anem zlatim per- Eccle. 24. stanom inu z anem lepim gvantom Iob. 31. obličen inu gre noter tudi eden z anem gardim gvantom, [3]inu vi gle- date na tiga, kir ima lep gvant, inu pravite 144 Ta II. cap. 111 pravite k nemu: »Ti sedi semkai, na tu bulše,« inu h timu bozimu pravi- te: »Stui ty tamkaie,« oli: »Sedi tu- kai pod ta scamen muih nug.« [14]Ne- iste li vi per sami sebi rezgledane sturili inu ste rihtary tih hudih mis- sel ratali[?] [5]Poslušaite, mui lubi bratie. Nei li Bug te boge tiga svita izvolil, de bodo bogati v ti veri inu erbiči tiga kralevstva, kateru ie on oblubil tim, kir ga lubio[?] [6]Vi pag za špot imate tiga bozi ga. Ty boga- ti, neso li ty, kir silo nad vami obha- ieio inu vas pred pravde vlačio[?] [7]Ne šentuio li oni tu dobru ime, po katerim ste vi imenovani[?] [8]Aku pag vi to kralevo postavo B. dopolnete po tim pismi, lubi tuiga Te nerveg še bližniga koker sam sebe, taku vi do- zapuvidi Božye so bru deite. le od [9]Aku pag vi imate enu lubez ni. rezgledovane na te ludi, taku vi gre- Levit. 19. Math. 22, šite inu bote svarieni od te postave 5. Marc. 12. koker ty prestopavci. Rom. 13. [10]Zakai, kateri Gal. 5. to celo postavo derži, inu le na eni 145 112 S. Iacopa list. eni greši, ta ie na vseh dolžan. [11]Za- kai ta, kir ie dial »Ne prešuštvai«, ta isti ie tudi dial »Ne ubyai«. Aku ti ne prešuštvaš, ubyaš pag, taku si ti en prestopavec te postave. [12]Taku govorite inu taku sturite koker ty, kir imaio obsoieni biti skuzi to po- stavo te fraynge. [13]Zakai zuper tiga, kir milosti ne sturi, se bo pravda prez milosti delala. Inu ta milost se bo hvalila zuper to pravdo. C. [14]Kai pomaga, lubi bratie, kadar Koker ta duša v tim kei eden pravi, on ima to vero, inu telessu s teim gib- neima tiga diane[?] Aku taka vera lanem, ta- ku ta vera ga more ohraniti[?] [15]Inu ako en s to bru- mo, lube- brat oli sestra so nagy inu potribuio zenio se izkažuie. vsagdaniga užitka [16]inu kei eden Luc. 3. izvmei vas pravi k nim: »Puidite z 1. Ioh. 3. myrom, segreite se inu nasytite se,« inu nim ne daste, kar k nih tellessu potrubuio, kai nim tu pomaga[?] [17]Glih taku tudi ta vera, aku neima di- ane, ie mertva sama na sebi. [18]Oli kei bi pag eden mogel reči: »Ti imaš to vero 146 Ta II. cap. 113 vero inu iest imam ta deila, pokaži ti meni tuio vero iz tuih dell, taku iest hočo tudi tebi muio vero z muiemi delli izkazati. [19]Ti veruieš, de ie sam Bug[?] Ti prov deiš, ty zludi tudi veruio inu trepečo.« [20]Hočeš li pag veiditi, ti prazni človik, de ta ista vera prez dell ie mertva[?] [21]Nei li Abraam, naš oča, iz dell pravičin sturien, kadar ie Gen. 22. suiga synu Izaaca na tim altariu offroval[?] [22]Ti tukai vidiš, de ta vera ie pomagala nega dellom inu skuzi ta della ie ta vera popolnoma ratala. [23]Inu ie tu pismu dopolne- nu, kir pravi: »Abraam ie Bogu ve- Gen. 15. Rom. 4. roval inu ie nemu h ti pravici per- Gal. 3. soienu inu ie en periatel Božy imenovan.« [24]Nu, vi vidite, de ta človik skuzi ta della bo pravičin sturien inu nekar skuzi samo vero. Iozue 2. [25]Glih taku ta curba Raab, nei li Heb. 11. ona skuzi ta della pravična sturie- na, kir ie te sle gori vzela inu ie nee H po 147 114 S. Iacopa list. po enim drugim potu vunkai pusti- la[?] [26]Zakai koker tu tellu prez duha ie mertvu, taku tudi ta vera prez dell ie mertva. 124. Koncu. Verni, bozi A. Na konca124 tiga perviga capitula ie inu bogati, so pred vučil, de nervegše Bogu dopadeče službe Bugom ene vred- so, kadar mi bozim ludem, sorotom inu nusti. vduvom pomagamo inu se z našim sta- nom inu lebnom poštenu deržimo. Natu pag, kadar ie veidil inu vidil, de dosti kersčenikov se zdee, de prov veruio, naisi za boge ludi ništer ne rodio, obene lubezni ne izkažeio, v velikih, v smertnih, v ne- glavnih grehih inu v sramoti prebivaio, zuper te iste on tukai v le-tim capituli piše. Nerpoprei prepoveda kersčenikom, de neimaio te bogate neverne za suiga prida volo več koker te boze verne pošto- vati oli od nih deržati, zakai ta evan- geliu[m] inu ta prava vera kersčanska bode nerveč od tih bogatih inu velakih zašpotovana, koker so ty šcoffi, fary inu oblastniki v Ieruzalemu od Cristusa govuri- 148 Ta III. cap. 115 govurili, kir so diali, Ioh. 7: »Kei eden iz vyudov oli farizeio na nega veruie, sa- muč le ta prekleti gmain folk.«125 125. Jn 7,48–49. B. S to postavo Božyo spričuie, de s ta- Grešio, kir te bogate kim rezlotkom, kir se več ty bogati koker več koker ty bosi poštuio, se greši zuper vse Božye te boge poštuio. zapuvidi, zakai Bug ie zapovedal vse glih, boge inu bogate, periatile inu sovra- žnike, lubiti; kir tiga ne dei, ta ie v ne- milosti Božy. Zakai Božya milost ie čez vse nega stvare inu riči, obtu tudi per nas ima ta milost inu lubezan veliku pruti vsem ludem velati. C. V le-tim puslednim deilu on od te Ostru zub per vere, de človeka sama ne izveliča, vsimu hynavske S. pismu zuper inu drugači, koker Mo- nepokurne ialove ker- izes, Gen. 15, Esa. 53, Abacuc 2, s. Ianž. scenike126 126. Kersčenike. govori. 1, 3, 5, 6, 8, 11, 14, 20 inu s. Paul, Rom. 3, 4, 5, 10, 14, 1. Cor. 1, 2. Cor. 5, Ephe. 2 etc. pišeo. Oli on tu dei zavolo nepo- kornih, pofarbanih inu hynavskih ker- sčenikov, kir so se veliku, koker eni per sadašnim času, s to vero inu s teim evangeliom hvalili, oli per nih se nei vi- H 2 dilu 149 116 S. Iacopa list. dilu obena lubezan, pokura; zuper take, kir neso obeniga sadu te vere, obeniga do- briga della izkazali, on tukai govori. Za- kai vsi pravi verni, koker Abraam, vsi očaki, preroki, iogri, ia, curbe Raab, Maria Magdalena, so naprei Bogu lubi, pokorni, so se brumsku deržali, Bogu inu ludem služili; risnica ie, gdi ie ta prava vera, ona se izkazuie inu pryčuie z dobri- mi delli. Inu de le ta sama živa, prava vera, kir tu zaslužene inu pravico Cri- stusevo nase perpravi, človeka izvelyča, tu smo v tei Dolgi predguvori čez Novi testament, v tim tretym inu četertim 127. Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena deillu zadosti spryčali. 127 dolga predguvor, 1557, pog. VII, v: Jonatan Vin- kler (ur.), Primož Trubar, TA III. CAP. Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor 1557, En regišter, ena krat- Vely iezik za zobmi deržati, zakai ka postila 1558, Zbrana dela Primoža Trubarja 8, hud iezik vse hudu obudi; tak vuk Ljubljana 2012, 84–163. z lepimi perglihami terdi. Potle pravi, kakove šege ie ta prava ne- beška modrost inu kakova ta poze- mliska. Mui 150 Ta III. cap. 117 MUi bratie, nekar se vsaki ne A. podstopi moister biti inu Veliki gre- hi se z ie- imate veiditi, de mi teim vegšo zikom stu- re, obtu se pravdo bomo pryeli, imu128 vuz- 128. Ima. [2]zakai mi vsi v dati. dostih ričeh grišimo. Aku pag kei Math. 23. Eccle. 14, du z obeno bessedo ne griši, ta isti 19, 25. ie en popolnom mož, kir more tu suie cillu tellu na vuzdi deržati. [3]Po- le, mi tim konem v nih vusta te berzde devamo, de nas slušaio, inu nih cillu tellu okuli obračamo. [4]Po- le, te barke, naisi so taku velike inu od močnih veitrov bodo gonene, 129. Raba slovenskega iz- raza ob tujki (timon – ve- taku vsai bodo one od eniga mahi- slo) je Trubarjev prevodni interpretativni dostavek niga timona (vesla)129 obernene, ka- za lažje razumevanje bibličnega besedila, ki ga mer hoče ta, kir no rovna. L1545 in V nimata. Sicer [5]Glih ta- Trubarjevo besedilo sledi ku tudi ta iezike130 /ie/ en maihin vud L1545: inu velike riči naredi. Pole, en ma- »4Sihe / die Schiffe / ob sie wol so gros sind / vnd hin ogen, kakov velik gost vuž- von starcken winden getrieben werden / wer- ge[?] den sie doch gelenckt [6]Inu ta iezik ie tudi en ogen, mit einem kleinen Ruder en sveit, poln hudobe. Taku ie ta / wo der hin wil / der es regieret.« iezik vmei našimi vudi postavlen, V: »4Ecce et naves, cum magnæ sint, et a kir omadežuie tu cillu tellu inu vu- ventis validis minentur, circumferuntur a modico žiga tu kollu našiga roistva, kadar ie gubernaculo ubi impetus dirigentis voluerit.« H 3 vu- 130. Iezik. 151 118 S. Iacopa list. vužgan od pekla. [7]Zakai sledna na- tura tih diviaščin inu tih ptyc inu tih kač inu tiga morya bode vuzda- na inu so vuzdane od človeiske na- ture, [8]ampag tiga iezika oben člo- vik ne premore vuzdati, ie enu zlu, kir se ne more vuzdati, polnu smer- tniga strupa; [9]z nim mi hvalimo Boga, tiga Očeta, inu ž nim kalni- Gen. 1. mo te ludi, kir so po spodobi Božy stvarieni. [10]Iz enih vust gre hvala inu klet va. Mui bratie, tu nema ta- ku biti. [11]Zvira li en studenic iz ene iame slatko inu kisselo vodo[?] [12] Eno figovu drevu, mui bratie, more li olike, oli ena vinska terta fyge roditi[?] Glih taku en studenec ne more slano inu slatko vodo dati. B. [13]Du ie vmei vami moder inu Vu čem inu s čim kunšten[?] Ta isti izkaži ž nega se ta prava Božya poštenim dobrim stanum suia del- modrost inu kunšt la v ti krotkoti inu modrusti. [14]Aku izkazuie. Rom. 13. vi pag grenak nyd inu kreg vašim sercei imate, taku se ne hvalite inu ne 152 Ta III. cap. 119 ne lažite zuper to risnico. [15]Zakai le-taka modrost ne pryde ozgorai, temuč ona ie pozemliska, živinska, hudičeva. [16]Zakai, gdi ie nyd inu kreg, tukai ie zmešnava inu vsaku hudu dellu, [17]ampag ta modrost, kir ie od ozgorai, ie nerpoprei čista, myrnova, masna, si pusti dopove- dati, polna milosti inu dobriga sa- du, prez opravlane inu prez hyna- vsčine. [18]Ta sad pag te pravice se seye v tim myru tim, kir myr delaio. A. V le-tim capituli ostru inu dolgu Prazne, opravlav- zubper tu moistrovane, opravlane, re- ce, hvalce, znašane inu hude iezike govori. Zakai ty, iezične ostru svari, kir ludi rihtuio, nih diane, bessede, šib- veli nih ie- zik za koto inu pomancane le na hudu izlagaio, zobni131 131. Zobmi. deržati. bodo od Buga težko pravdo pryeli. Inu kadar mi tudi čestu, v dostih ričeh krivu deimo inu greišimo, obtu mi neimamo našiga bližniga zavolo vsakiga tad la oli greha opravlati, temuč nemu zanesti, ne- ga padec zakryti. Natu on vissoku hvali H 4 te ludi, 153 120 S. Iacopa list. te ludi, kir znaio sui iezik prov rovnati, inu pravi, de se s teim iezikom dosti hudi- ga inu dobriga sturi, inu ga h dostim ričem perglihuie inu svary, s teim nas vuči, de imamo ta naš iezik na vuzdi deržati. Inu kir pravi, de ta »iezik vužiga tu kollu na- šiga roistva,« tu ie, ta iezik per vseh ludeh, per otrucih, per starih, per možeh, ženah, bozih inu bogatih, kadar ga zludi gible, ie hud, od nega vse zlu pryde. S. Martin Luter le-te bessede le-taku tolmečuie: 132. Jak 3,6 (L1545): »6Vnd die Zunge ist auch »Inu on vužiga vse naše rovnane,« 132 tu ie, ein Fewer / eine Welt vol oskruni vse naše diane. le-te bessede imaio vngerechtigkeit. Also ist die Zunge vnter vnsern vsi opraulauci inu lašniki dobru samerka- gliedern / vnd befleckt den gantzen Leib vnd ti, kai nim od Buga naprei stoy. zündet an allen vnsern wandel / wenn sie von Modrost B. Zuper te posvitne modre inu vučene, der Helle entzündet ist.« Božya ie krotka, kir se ž nih kunštio offertuio, iz prepro- vsem prid- na inu lu- stih špot delaio, obene lubezni pruti bo- ba. zim, ne poštena izkažo inu kir nyd nos- sio, ostru govori. Zakai ta modrost oli kunšt, kir človeka ne popravi, dobriga, brumniga, pohlevniga, bogaboyečiga, krotkiga, milostiviga, pošteniga ne sturi, temuč offertniga, divyga, ostriga, nemi- lostiviga, 154 Ta IIII. cap. 121 lostiviga, nepošteniga, taka Modrost oli kunšt nei Božya, temuč ie prekleta, po- svitna, pozemliska inu hudičeva. Zakai ty pravi kersčeniki so brumni, tihi, zo vsemi myr imaio inu derže. Le-tih bes- sed pravo izlago imate Gal. 5. 133 Gdi s. 133. Gal 5,22–23. Paul šteye, kakova so ta messena inu ta duhovska della. TA IIII. CAP. Pravi, kakove skode 134 prido od messenih 134. Škode. luštov, žel, nydov, kregov, offerti, opra- vlana, de s takimi grehi Boga ž nega milostio od sebe preženo. Obtu imaio pohlevni inu pokorni biti Bogu, zludiu zubper stati inu po Božy voli se deržati. OD kod priido boii inu kregi A. vmei vami[?] Nei li od tod[,] Hudi lušti, opravlane, iz vaših žel, kir kreg delaio v vaših kregi, ne- čistost, za- vudih. špoto- [2]Vi želite inu ništer neima- te, vi nidate inu sovražite inu H 5 s teim 155 122 S. Iacopa list. vane nei- s teim ništer ne dobite, vi se boyute maio per vernih biti. inu kregate inu s teim ništer ne ob- deržite, zakai vi ne prossite. [3]Vi prossite inu ništer ne primete, zatu, kir vi hudu prossite, de bi v tih va- ših luštih zadiali. [4]Vi, presuštniki inu prešustnice, ne veiste li, de ta periazen tiga svita ie sovraštvu z 1. Ioh. 2. Bugom? Kateri tedai hoče en peri- Gal. 1. atel biti tiga svita, ta bo Božy so- vražnik. [5]Kai vi meinite, de tu pi- smu zabston pravi: »Ta duh, kir Gen. 6. notri v vas prebiva, [6]žely zubper ta Rom. 8. nyd,« inu on daie vegšo gnado. Obtu pravi: »Bug tim offertnim stoy zubper inu tim pohlevnim da Prov. 3. milost.« [7]Bodite tedai podverženi 1. Pet. 5. Ephe. 4. Bogu, ampag timu zludiu stuite zuper inu on od vas pobeži, [8]per- bližuite se h Bogu in on se bo q vom perbližoval. Vi, grešniki, oči- stite roke inu vi, kir ste duye misli, sturite vaša serca čista. [9]Bodite rev- ni inu klaguite inu se plačite, vaš smeh 156 Ta IIII. cap. 123 smeh se preoberne na plač inu vaše vesselie na žalost. 1. Pet. 5. [10]Bodite pohlevni pred Bugom, taku vas poviša. [11]Lu- bi bratie, ne govorite hudu eden od drugiga; kateri od suiga brata hudu govori inu sodi suiga brata, ta isti od te postave hudu govori inu sodi to postavo. Ako ti pag sodiš to po- stavo, taku ti nesi, kir bi to postavo deržal, temuč te postave en rihtar. Rom. 14. [12]En sam ie, kir daie to postavo, ta isti more ohraniti inu pogubiti. Du si ti, kir drugiga sodiš[?] [13]Nu, vi, kir pravite: »Danas oli B. iutri puidimo v le-tu meistu inu Kratki, revni so undukai hočmo enu leitu biti inu človeiski dnevi na kupčovati inu dobivati,« zemli. [14]vi, kir ne Iob. 14. veiste, kai zaitra bode, zakai kai ie vaš leban[?] Ie en tomff, kir mai- hin čas terpi inu potle pogine. Act. 18. [15]Zatu bi imeili reči: »Aku ta Gospud 1. Cor. 4. bo hotel inu aku bomo živi, hočmo le-tu oli unu sturiti.« [16]Vi se pag hvalite 157 124 S. Iacopa list. hvalite v ti vaši offerti, sledna taka hvala ie huda. [17]Zakai kateri zna dobru diati inu ne dei, timu ie greh. Mi imamo A. Še pag te falš hynavske kersčenike Boga za pridne inu ostru svari zavolo, kir se s to vero, s te- poštene riči prossi- im evangeliom hvalio, oli obene lubezni ti inu mo- liti. pruti Bogu inu ludem, ne brume, ne po- štena ne izkažo. On hoče od nih imeti, de tim hudim luštom, tim messenim že- lem inu timu hudiču zuper stoye inu de enu čistu, dobru serce imaio inu de Boga za poštene, potrebne h timu nebeskimu izveličanu /ričy/ prossio, s teim oni Boga k sebi perpravio, de suio milost na nih 135. Bessede. izkaže. Te bedesse, 135 kir tukai pravi: »Ta Duh, kir notri v vas prebiva, žely zuper ta nyd inu on daie vegšo gnado,« tu ie tulikain, kateri serd, nyd, lako- mnost, offert, nečistost ima, v takim nei S. Duh, zakai gdi inu per kom ie ta S. Duh, timu daie veliko gnado, de ie bru- men, čist, za prave riči Boga prossi, de ie uslišan. Za teim sylnu govori zuper te rezna- 158 Ta IIII. cap. 125 reznašavce inu opravlavce, nim pravi, de oni ž nih reznašanem Bogu v to nega po- stavo, pravdo inu oblast segaio. B. Zubper prešerne, kir se prevzamo, de Le dotle Bug hoče, hote eno reč začeti inu sturiti, prodati se giblemo inu kupiti, tar si Bogu dopadi oli nekar, inu živimo. tukai piše. Inu takimu prevzetiu stavi naprei ta naš kratig, negvišen leben oli život. Salomon, Pro. 27, ie tudi poprei od tiga govuril, kir pravi: »Ne hvali se s teim zaisteršnim dnem, zakai ti ne ve- iš, kai se tebi more danas pergoditi.« 136 136. Prg 27,1. Na koncu pravi, de ty, kir so skuzi to pridigo tiga S. evangelia h timu spozna- nu prišli, de veido, kai Bug od nih hoče imeiti, inu ga ne deio, bodo grozovitu štraifani. Tu tudi Christus govori, Luc. 12. 137 137. Lk 12,16–20. TA V. CAP. Prerokuie inu ostru prity tim bogatim, lakomnim, kir sylo inu krivino s temi bozimi obhaieio, nim nih lon doli tergaio. 159 126 S. Iacopa list. tergaio. S teim tudi te boge zatrene trošta, de take nadluge volnu terpe, Bug nim bode iz ž nih v kratkim poma- gal; per tim vuči, koku se imaio v žalo- sti, v vesselei, v lubezni inu pruti gre- šnikom deržati. A. Odertniki, lakomni bogati ve- N U, vi bogati, plačite se inu tulite čez vaše reve, kir čez lik serd vas prydo. [2]Vaše blagu ie segni- Božy nase nalagaio. lu, vaš gvant ie od molev sneden, 1. Thi. 6. [3] Rom. 2. vaše zlatu inu srebru ie eryavu inu nih erya bode zuper vas pričo- Deut. 24. vala inu ieilla vaše messu koker ta Luc. 8. ogen. Vi ste zbrali en šac v tih pu- slednih dneh. [4]Pole, tih delovcev lon, kir so vaše polee poželi, ka- teri ste vi z golufio obderžali, ta vpye inu tih žencev vpy je prišal pred ta vušesa tiga Gos pudi te vo- iske. [5]Vi ste dobru lebali na zemli, 138. Hočlivi. vi ste hoclivi138 bili inu pasli ta vaša serca koker na dan tiga klana. [6]Vi 160 Ta V. cap. 127 [6]Vi ste obsodili inu umurili tiga pravičniga, kir se nei vom stavil zu- bper. [7]Bodite tedai, lubi bratie, volni v B. tim terplenu do prihoda tiga Go- Z velikim, tezkim, 139 139. Težkim. spudi. Pole, en orač čaka na ta žlah- dolgim terplenem tni sad te zemle inu nega čakaioč so vsi ver- ni, Iezus volnu terpi taku dolgu, de on pryme sam v ne- bessa pri- ta dež viutro inu v večer. šli. [8]Obtu vi Act. 14. tudi volnu terpite inu poterdite ta vaša serca, zakai ta prihod tiga Go- spudi se perbližuie. [9]Lubi bratie, ne Math. 18. vzdiži eden zubper drugiga, de ne bote ferdamnani. Pole, ta rihtar pred daurimi stoy. Math. 5. [10]Mui bratje, vzamite k Heb. 1. animu exemplu tih nadlug volniga 1. Pet. 1. terplena te preroke, kir so govurili v tim imeni tiga Gospudi. [11]Pole, mi nee, kir so terpeli, za izvelyčane deržimo. Vi ste slišali tu volnu ter- plene tiga Ioba inu vi ste vidili ta konec tiga Gospudi, zakai ta Go- spud ie sylnu milostiv, inu ie eden, kir se usmili. [12]Pred 161 128 S. Iacopa list. C. [12]Pred vsemi ričmi pag, mui bra- Nisče ne presegui. tie, ne perseguite, ne per nebi, ne Bolniki molyte, per zemli, ne z obeno drugo per- zdravi pui- te h Bogu sego, ampag vaša besseda bodi »ia« etc. Gre- šniki se »ia« inu »ne« »ne«, de v to hyna- imaio vi- žati. vsčino ne padete. [13]Aku kei du Math. 5. vmei vami ie z nad lugami obdan, ta 2. Cor. 1. Mar. 6. moli. Ie li kei du dobre vole, ta pui te psalme. [14]Ie li du vmei vami bo- lan, ta pokliči k sebi te stariše od te cerqve inu pusti čez se molyti inu žalbati s teim olem v tim imeni tiga Gospudi [15]inu ta verna molytou bo timu bolnimu pomagala inu ta Go- spud ga gori vzdigne inu ie li gre- he sturil, bodo nemu odpusčeni; [16]spoznai eden drugimu suie grehe inu molyte ede[n] za drugiga, de zdravi bodete. Zakai tiga pravični- ga molytov, kadar ie serčna, veliku 3. Reg. 17, vela. [17]Elias ie bil en človik, glih 18. Luc. 4. tim terplenem podveržen koker mi inu on ie molil eno molytou, de bi ne dežilu, inu nei de- žilu 162 Ta V. cap. 129 žilu čez zemlo try leita inu šest mes cev [18]inu on ie spet molil inu nebu ie dalu dež inu ta zem la ie rodyla nee sad. [19]Lubi bratie, aku kei du vmei vami zaide od te ri- snice inu ga du preoberne, [20]ta ima veiditi, de kateri tiga grešni- ka od nega kriviga potu oberne, ta isti ie eni duši pomagal od te smerti inu on pokrye množico tih grehov. A. Tim nevernim, lakomnim, nemilo- Tim, kir po krivim, stivim oblastnim bogatim ludem, kir sylo blagu veden v luštih prebivaio, dobru lebaio, zbiraio, hudu pui- sylo z bozimi obhaieio, strašnu prerokuie de. nim pravi, koku se nim inu nih blagei na sodni dan bo godilu. S teim te verne vuči inu opomina, de oni taki ne bodo. B. Trošta te boge, kir sylo inu krivino Zveličani so ty, kir od tih bogatih inu hude gosposčine ter- sylo terpe. pe, vely, de zmislio na sodni dan, kir Luc. 6.140 140. Lk 6,22–23. skorai pryde, tedai Christus bo vso sylo inu krivino gori vzdignil inu grozovitu I štrai- 163 130 S. Iacopa list. štraifal inu tiga terplena lipee perglihe inu exemple nim stavi naprei. Verni nei- C. Prepoveda persegovati inu lagati maio Bo- žyga ime- inu vuči, koku se ty revni, kir so v na- na nepridnu dlugah inu bolni inu kir so zdravi, vese- imenovati, temuč li, imaio deržati. Inu kir tukai se vely s ede[n] za drugiga, teim olem mazati, tu on dei za duyh riči zuseb v bolezni, volo. Per iogrovih časih ie Christus h po- moliti, s to arznyo terienu tiga evangelia h takimu mazanu perstopiti, eden dru- inu oliu suio muč perdal, de ty bolniki so giga doli prositi. skuzi tu mazane spet zdravi postali, ko- 141. Mr 6,13. ker od tiga S. Marco, 6, 141 pisše. H drugimu: v ti ludovski inu drugih deželah ie mnogeteru žlaht ole bilu, h timu arcno- vanu za dosti bolezan pridnu, obtu s. Iacop vely se s teim olem za zdravie ko- ker z ano arcnyo mazati inu moliti, de Bug timu bolniku spet zdravie poverne. Iz tiga vsaki zastopi, de tu cupersku pa- pešku ole, s katerim le te bolnike, kir na smerti leže inu poiemlo, zavolo, de nim Bug nih grehe, kir so ž nih peteimi vudi grešili, odpusti, žalbaio, nei od Cristusa postavlenu inu tukai s. Iacob ništer 164 Ta V. cap. 131 ništer ne govori. Skuzi tu ole, od kateri- ga Christus pravi, so ty bolniki zdravi postali, papežniki le strašio inu moree nih bolnike, svetnike nad nimi kličeio inu nee mažeio, kadar več ne vidio, ne slišio, ne govore. Inu s. Iacop pravi, de ta verna molytov, nekar tu ole, tiga bol- nika ozdravi inu nemu dobi odpustig nega grehov. Inu kir tudi sukai142 s. Iacop 142. Tukai. pravi »spoznaite« oli izpoveite te grehe eden drugimu etc. S teimi bessedami ho- te ty papežniki nih vušesno skrivno iz- Papešku s. ole ie cu- puvid, kir se ima od vsakiga vsaku leitu pernia inu enkrat enimu faryu oli menihu sturiti, malikova- ne. spriyčati. Oli tukai sledni prov rezgledai inu merkai na te bessede, aku s. Iacob od take izpuvidi govori inu aku le-tei dvei bessedi »eden drugimu« farie inu meni- he pomenio, aku se per tih dveyu besse- doma fary inu menihi imaio zatopiti; 143 143. Zastopiti. taku le ty fary inu menihi, ti gmain lu- di nekar, se imaio eden drugimu izpove- dati. Obtu taka izlaga inu zastop ie kriv inu falš. S. Iacob hoče, de ty kersče- I 2 niki, 165 132 Predguvor niki, zuseb bolniki, imaio eden drugiga doli prossiti, odpustiti, spraviti inu eden si drugiga iz serca inu lubezni molyti, 144. Mt 5,22–24. koker Christus, Matth/./ 5, 144 tudi taku zapoveda. Konec. SVETIGA p e t r a d v a listuva. 145. Čez. predguvor zess145 p e t r a p e r v i l i s t , d u o l i kai ie s. Peter bil, terpil, kei inu koku umerl, kai ie pissal. S. Peter s Vetimu Petru ie poprei pridevkom ie zveistu Simon ime bilu inu nemu vučil, pis- sal, veliku ie Christus, naš Gospud, terpil, na ko[n]cu sam ta pridevik Cefas po chrižan. ludovskim ieziku, po gerškim Petrus, po latinskim Lapis, po slovenskim Kamen perdal. On ie roien inu skoyen v ti Galileiski deželi, v ti vassei Bet- saida, nega očetu ie Ioanna bilu ime, 166 čez s. Petra 1. list. 133 ime, nega bratu Andreas inu sta obba rybiča bila, sta pervič s. Ianža Kerstnika pridiguioč poslušala, potle sta obba kma- lu od Christusa h timu iogerstvu poklica- na inu postavlena. Od le-tiga pisšeta s. Ianž 1. inu s. Matevž, 4. cap. 146 I nu naš 146. Jn 1,40–42; Mt 4,18. Gospud Jezus Christus ie S. Petra sylnu lubil, nemu dosti riči mumu inu čez dru- ge pustil viditi. Koku se ie on pag per Christusu pred nega martro inu potle deržal, kai ie pridigal inu koku ie v Ie- ruzalemu dvakrat uiet inu enkrat tepen bil, tu vsi štyri evangelisti inu zuseb s. Lucas v nega tih drugih buqvah, Act. 2, 3, 4, 5, 10, 12, 15, 147 zastopnu pišeo. Za 147. Apd 2,14–36; 3,12–26; teim ie on koker ty drugi iogri po sveitu 4,3; 5,18–40; 10,34–43; 12,3–19; 15,7–11. okuli hodil, pridigal, vse žlaht nadluge zavolo tiga evangelia terpal. S. Ieronim pisše, de ie en čas v tim velikim meistu Antiohy prebival, potle ie vlekal v Rym, tiga Simona, eniga kunštniga cupernika, preganat, undukai ie petinudvasseti leit bil, potle ie od Nerona cessarye z nogami I 3 v vyšik 167 134 Predguvor v vyšik inu z glavo doli cryžan, nei hotel koker Cristus, nega moister inu gospud, z glavo gori cryžan biti. Ty eni pag pravio, de nei v Rym prišel. On ie dva listu pis- sal, le-ta pervi ie gvišnu nega, na tim drugim ty eni cbivlaio, oli on ie vsai prov inu priden. S. Marco ie iz ž nega vusta evangelium spissal, kar se več pisma ne- mu persoiuie, tu nei nega. ARGUMENT OLI summa nega pervi- ga listu. Le-ta list pridne riči vuči, zatu se ima od S . Peter le-ta list vsem kersčenikom (naisi v nim le ta ena meista imenu- vseh čestu ie), kir so po vsim sveitu vmei neverniki prebrati. rezkropleni inu rezpoieni, pisše. On ima le pet capitolov, malu bessed, oli on ie bo- gat z vissokimi, s potrebnimi inu s pri- dnimi navuki inu trošti. On ie nakuliku taman, v nekaterih meistih se težku za- stopi zavolo, kir te bessede inu navuke deleč narazen postavla inu kir z vissoki- mi bes- 168 čez s. Petra 1. list. 135 mi bessedami vuči inu pisše. Oli kadar ga eden le čestu inu s flissom prebere, ga po- tle dobru inu lahku zastopi. On v tim nega pervim listei vse verne 1. nerveč opomina, de se timu svitu, tim Hvali vis- soku mi- messenim želem inu posvitnim luštom lost Bož- yo, v odpoveido inu zuper stoye, de vse žlaht Cris tusu izkazano, izkusnave promogo, 148 de želee po nebeskim skuzi ka-148. Izkušnave premogo. tero bomo kralevstvu, de bodo močni, stonoviti inu zveličani. volni v tim terplenu. Obtu on zdaici v tim začetku z dostimi bessedami to veli- ko gnado inu milost Božyo, v Cristusu nom izkazano, visoku hvali inu pridigu- ie inu vuči, de mi tudi od Cristusa, kir ie umerl, od smerti vstal inu ie v tim več- nim lebni, bomo ta večni lebe[n] pryeli inu kadar ty kersčeniki za vere volo mo- raio na tim sveitu veliku terpeti, zatu on nim pravi, kakov konec, nuc inu prid v nebessih bodo imeili. Potle pravi, de od te Cristuseve mart re, od nega česti inu gorivstanena so ty preroki izdavna po- prei prerokovali inu pissali. Za teim nee opomina, de en svet, čist, pošten leben I 4 pelaio 169 136 Predguvor pelaio zavolo, kir so skuzi Cristusevo kry odrešeni inu skuzi to bessedo Božyo dru- guč royeni inu ponovleni. 2. V tim drugim capituli vuči, de ty ker- Verni ima- io prez vse sčeniki imaio otročio šego imeiti, tu ie, hude kun- šti stono- prez vse hudobe inu nyda biti. De se na 149. Stonovitu. viti149 Boga čestiti, više Cristusu, koker ty Iudi inu neverniki, ne poštovati, v nadlugah zmotio. Potle pravi, de ty verni so fary volni biti. inu krali pred Bugom, de imaio duhovske offre offrovati Bogu, en brumen, pošten leben vmei aidi pelati, de po risnici od nih ništer hudiga ne mogo govoriti. Za teim vely tim kralem, vsi žlaht gosposči- ni, gospodariem, dobrim inu hudim, biti pokorni. Inu on h timu Cristusa k animu exemplu tiga terplena od hude krive go- sposčine stavi naprei, de volneše vso žlaht revo preterpe. 3. V tim tretym vely, de te verne žene Zakonice 150. Ferahtaio. imaio biti nih neverne možie ne ferathtaio, 150 te-tihe, po- hlevne muč de ž nih tihoto, poštenim lebnom pruti može[m], inu s pokorsčino nee na kersčanstvu možy preoberno, de možie nih ženom zaneso. Potle 170 čez s. Petra 1. list. 137 Potle vsem vely, de se iz serca vmei sebo nim zene- sti, vsaki lubio, pravico, pohlevsčino derže, zatu suiga bli- nim oblubuie, de bodo srečo, dolg život žniga lubi- ti. imeili. Per tim zuseb vely, de neimaio odgovoriati, kleti, nikomer hudu reči, h timu še pag Cristusa stavi k animu exemplu inu navuku. V tim četertim vuči, de tu naše hočlivu Vely, de tu naše messu messu s to trezivostio, s čuvanem, z mas- z masno so, z molitvo moistrimo inu vuzdamo inu spižo inu s trezivostio v tih nadlugah s Cristuseuo martro se morimo, risnico troštamo inu to vero terdimo. Potle vuči, pridigui- mo inu s de na pridigi se ima zgul sama čista Bo- teim več- nim leb- žya besseda govoriti inu de vsak suiem nom troš- stamo.151 151. Troštamo. darum eden drugimu služi. Za teim še pag vuči, koku se v nadlugah imamo der- žati, s čim se trošati. Na koncu tim, kir timu evangeliu ne hote biti pokorni inu verovati, grozovitu pryti. V tim petim inu puslednim capituli Vuči vse pridigarie, vuči inu opomina vse šcoffe, pridigarie koku se inu farmoštre, koku se v nih službah imaio ž nih vukum inu imaio deržati, de neimaio čez ludi I 5 gospo- 171 138 Predguvor lebnom gospodovati, temuč zabston, z dobro volo deržati, inu de ty nih ovčice pasti, zatu bodo od Cristusa mladi te stare imaio na sodni dan velik lon pryeli. Za teim slušati, pred zlu- tim mladim vely te stare slušat, inu de diem se varovati. se pred offertio, pred hudičem varuio, zveistu veden molio inu v trezivosti ču- io, de ta zludi nee ne obnori inu ne zepe- la. Potle ta list dokona inu zepre. Ie en lep priden list, mnogetere riči vuči, ner- več od te vere v Cristusa, od brumniga nedolžniga lebna inu od volniga terplena zavolo te vere inu pravice. V ti Babilo- nij, gdi ie dosti Iudov inu aydov na ker- sčansko vero preobernil, ie le-ta list pis- sal inu per Silvanu okuli pošilal. SVETIGA PETRA pervi list. TA I. CAP. Vissoku vzdiguie inu hvali to milost Božyo, v Cristusu nom izkazano, kir smo h timu pravimu večnimu blagu poklicani, kateru blagu mi s to vero 172 Ta 1. cap. 139 vero primemo inu s teim vupanem ohranimo, od kateriga so tudi ty prero- ki pravili, ty angeli se ga vesselili. Na- tu opomina, de se vsem hudim želem, starimu, gardimu lebnu odpovemo inu naprei en sveit leben, koker Božym otrokom sliši, pelamo. PEtrus, en ioger Jezusov Cri- A. stusov, tim izvolenim, ptu- Tih vernih erbsčina se im, rezkroplenim po Ponti, Ga- nim v ne- bessih lacii, Capadocii, Azii inu Bitinii, hrani, s to se v nadlu- gah tro- [2]po ti m nap rei vi denem B oga štaio. Očeta, skuzi tu posvičene tiga Act. 8. Heb. 9, 10. Duha h ti pokorsčini inu pokro- 2. Cor. 1. Ephe. 1. plenu te kry Jezusa Cristusa, gnada inu myr se vom pobulšai. [3]Zahvalen bodi Bug inu Oča na- šiga Gospudi Jezusa Cristusa, kir ie nas po tei nega veliki milosti spet druguč rodyl h timu živimu vupanu skuzi tu gorivstanene Je- 1. Cor. 15. Rom. 8. zusa Cristusa od tih mertvih, Phil. 3. [4]h ti erbsčini, kir ne strohni, ie 173 140 Ta 1. list s. Petra. ie prez madeža inu ne segnie, kir ie ohranena v nebessih vom, [5]kir iz te moči Božye skuzi to vero bo- te obarovani h timu izvelyčanu, kateru ie h timu perprav lenu, de se bo rezodelu v tim puslednim času, [6]v katerim se bote vesselili Ioh. 16. vi, kir zdai en maihin čas (aku bo potreba) mnogeterih iskušnavah žaluiete, [7]de ta iskušnava te vaše vere bo žlahtniši koker tu zlatu (kir konec vzame inu vsai bo skuzi 152. Raba oklepajev v vr- ogen izkušenu)152 naidena h ti česti, sticah 6 in 7 sledi L1545: »6Jn welcher jr euch hvali inu h poštenu tedai, kadar frewen werdet / die jr jtzt eine kleine zeit (wo es Jezus Cristus bo rezodiven, [8]kate- sein sol) trawrig seid in mancherley anfechtun- riga vi neste vidili inu ga lubite gen / 7Auff das ewer Gla- ube rechtschaffen vnd inu vi zdai na nega veruiete, naisi viel köstlicher erfunden werde / denn das vergen- ga ne vidite, inu se vesselite z gliche Gold (das durchs fewer beweret wird) Zu anem neizrečenim inu gos poskim lobe / preis vnd ehren / wenn nu offenbaret wird vesseliem [9]inu bote proč nesli ta Jhesus Christus.« konec te vaše vere, tu izveličane vaših duš. B. [10]Po katerim izveličanu so iskali Preroki so inu vprašali ty preroki, kir so od 174 Ta 1. cap. 141 od te prihodne gnade čez vas pre- izdavna poprei rokovali [11]inu so izvprašovali, v pred iogri katerim oli v kakovim času bi po- od Cristu- seviga menil ta duh Cristusev, kir ie v nih opravila pravili. bil inu kir ie pričoval ta terplena, Gen. 49. Dan. 2, 7, preden so se godila, kir so na Cri- 9.Aggei 1. stusa prišla, inu te česty, kir so po- Zah. 2. tle za nimi nemu došle, [12]katerim ie bilu tu istu rezodivenu, oli oni neso sami sebi, temuč nom šlužili s temi ričmi, kir so vom zdai oznanene skuzi te, kir so vom pridigali ta evangelium skuzi Svetiga Duha, Act. 4. Luc. 2, 15. poslaniga iz nebes, v katere riči tu- di ty angeli žele gledati. [13]Za tiga volo oppašite vaše leda- C. uie te vaše misli, bodite trezivi inu Imamo v ti veri inu v postavite vaše vupane cillu na to tim vupa- nu stono- gnado, katera se vom naprei nesse viti biti, svet leben v tim, kir se vom Jezus Cristus rez- pelati. Luc. 12. odeva. [14]Inu koker ty pokorni otroci ne deržite se glih tim luštom koker poprei, kadar neste še Cri- stusa znali, [15]temuč koker ta, kir ie 175 142 Ta 1. list s. Petra. Luc. 1. ie vas poklical, ie svet, taku tudi vi, Levit. 11, 19, 20. bodite svety zo vsem vašim prebi- Devt. 10. 2. Paral. 19. vanem; [16]za tiga volo ie pissanu: Rom. 2. Gal. 2. »Bodite svety, zakai iest sem svet.« [17]Inu aku vi za očeta kličete tiga, kir prez rezgledane tih ludi sodi vsakiga diane, taku pelaite vaš stan ta čas vašiga rumane strahom, [18]ka- dar vi veiste, de neste s teimi ričmi, kir se rezydo, koker zlatom oli sre- brom, odrešeni od vašiga nepridni- ga prebivane, koker ste se od oče- 1. Cor. 6, 7. tov navučili, [19]temuč s to žlahtno Heb. 9. 1. Iohan. 1. kryo Cristusevo koker tiga nedol- Apoc. 3. Esa. 9. žniga inu prez madeža iagneta, Luc. 2. [20]kateri ie bil h timu odločen po- prei, preden ie ta sveit stvarien, oli on ie rezodiven v tih puslednih ča- sih za vašo volo, [21]kir skuzi nega veruiete v Buga, kir ie nega obudil Phil. 2. od te smerti inu ie nemu dal tu go- spostvu, de to vero inu vupane v Buga imate. D. [22]Sturite vaše dušee čiste s to Zatu smo pokors- 176 Ta 1. cap. 143 pokorsčino tei risnici skuzi tiga od S. Du- ha skuzi Duha inu s to bratovsko lubezno bessedo prez vse hynavsčine inu se vmei se- druguč ro- yeni, de bo iz čistiga serca sylnu lubite imamo [23]ko- prez hu- ker ty, kir ste druguč royeni, nekar dobe v svetusti ži- iz semena, kir se rezyde, temuč kir veiti. Act. 15. ne rezyde, skuzi to živo bessedo Esai. 40. Eccle. 14. Božyo, kir ostane vekoma. Iac. 1. [24]Zakai vse messu ie koker trava inu vsaku gospostvu tiga človeka ie koker te trave cveit; ta trava ie usahnila inu nee cveit ie doli padel, [25]ampag ta besseda tiga Gospudi ostane veko- ma. Inu le-ta besseda ie ta, katera ie vmei vami oznanena. A. Začne sui list glih koker s. Paul. Naše vere lon bomo Piše vsem izvolenim, kir so posvičeni, stuprov tu ie, tim, kir so se s to vero Cristusu cillu na so- dni dan podali, ty so od nih grehov očisčeni, tim pryeli. od Buga prossi, de bi le čedale bule v Božy milosti močneši inu terdneši bili. Za teim hvali Boga inu pravi, kakovo dobruto vsi verni skuzi to smert inu go- riustanene 177 144 Ta 1. list s. Petra. rivstanene Cristusevu prymo, de bodo druguč royeni, imaio gvišnu vupane tiga večniga lebna, bodo imeili to pravo, čisto, vselei zeleno, kir nigdar konca ne vzame, erbsčino per Bugi v nebessih, ta ista erb- sčina se bo stuprov na sodni dan vidila inu dilila, zdai no le s to vero inu vupa- nem imaio. Potle vissoku hvali to pravo kerčansko vero, zavolo, kir veruie tu, kar se zdai ne vidi, inu kir sturi tiga človeka vseh žlaht nadlugah vesseliga inu serčni- ga inu kir se s to vero dobi tu večnu izve- lyčane. S. Duh ie B. Pravi, de od tiga izvelyčane v Cri- skuzi pre- roke inu stusu, od nega martre, zašpotovane inu iogre v eni viži od od nega gorivstanena, velike česti so tudi Cristusa pissal inu preroki izdavna poprei iz S. Duha prero- govuril. kovali inu tu istu so nom h dobrimu stu- rili, oni nas s teim v ti naši veri terdio inu zagvišuio, de prov veruiemo, zakai oni glih tu istu od Cristusa, kar zdai potle ty evangelisti inu iogri, pišeio inu govore, ty preroki inu iogri so eniga S. Duha imeili, ta isti ie eno reič od Cristusa sku- zi nee 178 Ta 1. cap. 145 zi nee govuril inu pissal. Inu on tukai ta evangeli inu Cristusevu opravilu vissoku hvali, kir pravi, de ty angeli so želeli tu Cristusevu diane na zemli viditi, obtu so se nega roystva vesselili inu se zdai ves- sele, kadar en grešnik v pravo celo pokuro stopi. Luc. 2, 15. 153 153. Lk 2,13–14; 15,4–7.8–10.11–32. C. Z lepimi, vissokimi inu z dostimi Verni so svety, zatu bessedami vse verne opomina h pošteni- imaio v mu lebnu, h trezivosti, h svetusti, zakai sveitusti prebivati. oni so Cristusa spoznali, Božy otroci ra- tali, dragu s kryo Cristusevo odrešeni, bodo od nih diane inu lebna Bogu daiali raitingo, obtu se spodobi, de brumni ostanemo. Inu kir tukai pravi, Cristus ie nas ž nega kryo od našiga nepridniga oli ličkakiga prebivane (tu ie: od krive vere, Vere stare neso vse malikovane, od grehov) odrešil, katero prov. vero smo se od naših očetov oli starišev navučili, se mi vučimo, de vse stare vere neso prov , ne Božye. Glih taku David, Psalm 45, inu Ezehiel 20154 vučita. Za 154. Ps 45; Ezk 20,7. teim še pag lipu zastopnu, koker s. Paul, od Cristuseviga opravila govori. K D. Spet 179 146 Ta 1. list s. Petra. Verni ima- D. Spet vse verne opomina, de nih io iznotra, na duši, duše, misli čiste derže, dobro veist obra- inu izvuna, s telessom, nio, pred hudimi lušti inu želami se va- čisti biti. ruio, de tei risnici, tu ie S. evangeliu, s pomočio S. Duha veruio inu slušaio, de se iz serza prov vmei sebo lubio zavolo, kir so drugi ludie ratali, so skuzi to več- no bessedo Božyo predelani inu premine- ni, so ta večni leben dobili. Obtu se spo- dobi, de vže naprei nebesku, po voli Božy živimo. TA II. CAP. Verni imaio preprosti, prez vse hudobe, nyda inu offerti, koker ty mladi otroci biti, zakai oni so ta živa Božya cerkov inu fary, kir s to pridigo od Cristusa veden offruio, zatu so Bogu lubi. Potle vely, de se derže od hudih luštov, de en pošten leben Bogu na čast pelaio inu de vsi žlaht gosposčini, hudi inu dobri, inu nih pravim postavem. Inu ty hlapci 180 Ta II. cap. 147 hlapci nih gospodariem bodo zveisti inu pokorni. Na koncu de imaio, kadar se nim syla inu krivica gody, volnu terpe- ti, nekar odmermrovati oli kolniti, po Cristusevim exempli. POložite tedai od sebe vso hu- A. dubo inu vso golufyo inu hi- Verni so ta izvoleni, navsčine inu nyde inu vse opra- žlahtni Božy folk, vlane obtu imaio [2]inu želite po tim zastopnim Božyo čistim mleki koker ty zdai royeni bessedo lubiti, otroci, de skuzi tu istu vi gori ra- brumni bi- ti, Bugi stete, veden slu- [3]potehmal ste pokusili, de žiti. ta gospudi ie periazniv, [4]h kateri- Ephe. 4. Col. 3. mu ste vi prišli koker h timu živi- Rom. 6. mu kamenu, kir ie od tih ludi za- Heh. 155 12. 155. Heb. veržen, ampag per Bugi ie drag inu izvole[n]. [5]Inu vi tudi, koker ty živi kameni, se gorizidate k ani duhovski hiši inu k animu svetimu farstvu, h timu offrovanu duho- Apoc. 1. vske offre, kir bodo perietni Bo- g u s k u z i Je z u s a C r i s t u s a . [6] Obtu tudi v tim pismi stoy: »Pole, K 2 iest 181 148 Ta 1. list s. Petra. Math. 21. iest polož im v tim Syonu en izvo- Act. 4. Rom. 9. len, drag vogelski kamen inu kate- ri bo na nega veroval, ta isti ne bo 156. Paq. zasromovan.« [7]Vom pap, 156 kir veru- iete, ie lub inu drag. Sice tim, kir ne veruio, ie en kamen, kateriga so ty zydari zavergli, ta isti ie en glav- Exod. 19. ni vogelski kamen ratal, [8]on ie en Osee. 2. Rom. 9. kamen tiga opotaknena inu ena skala tiga zblaznena tim, kir se opotakno na tei bessedi inu ne ve- ruio na tu, h katerimu so bili postav leni. [9]Vi pag ste ta izvolena žlahta, tu kralevu farstvu, ta sveti folk, ta folk te lastyne, de oznanu- ite te moči tiga, kir ie vas poklical iz tih temnic h ti nega čudni luči. [10]Vi nakadai neste bili en folk, zdai pag ste ta folk Božy, inu kir naka- dai neste v milosti bili, zdai pag ste v ti milosti. B. [11]Lubeznivi, iest vas prossim ko- Verni so fray od ker te ptuie inu popotnike, zderži- te se od tih messenih luštov, ka- teri 182 Ta II. cap. 149 teri zubper to dušo voiskuio, Rom. 13. [12]vaše Gal. 5. diane, stan, rounane imeite pošte- 1 Pet. 3. Math. 5. nu vmei aydi, de ty, kir od vas hu- du govore koker od tih, kir hudu deio, vidio vaša dobra della inu hvalio Boga na ta dan tiga obiska- ne. [13]Zatu bodite pokorni sledni človeiski postavi zavolo tiga Go- spudi, bodi timu kralu koker timu višimu [14]oli tim altmonom koker tim, kir so od nega poslani k ma- ščovanu čez te, kir hudu store, h ti časti pag tim, kir prov deio. [15]Za- kai taku ie ta vola Božya, de dobru delaioč zamašyte vusta tim nor- skim inu nezastopnim ludem [16]ko- ker ty, kir so fray inu nekar koker bi imeili to frayngo k animu po- krivalu h ti hudobi, temuč koker ty hlapci Božy; [17]vsakiga poštuite, bratovsčino lubite, Boga se buite, krala poštuite. [18]Vi hlapci, bodite pokorni zo C. vsem strahum tim gospudom, ne- Po Cristu- sevim na- K 3 kar 183 150 Ta 1. list s. Petra. vuki so kar samuč le tim dobrim inu peri- služabniki, kmeti, ia, atlivim, temuč tudi tim čudnim. vsi verni 157. Raba slovenskega dolžni [19]Zakai tu ie gnada (hvala), 157 aku izraza ob tujki (gnada sylo, krivi- – hvala) je Trubarjev no terpeti. kei du zavolo te visty pruti Bogu prevodni interpreta- Ephe. 6. tivni dostavek za lažje Col. 3. tu zlu nesse inu nedolžnu terpi. razumevanje bibličnega Tit. 2. besedila, ki ga L1545 in V [20] Esa. 53. Zakai kakova ie ta hvala, kadar nimata. Sicer Trubarjevo besedilo sledi L1545: vi zavolo hudiga diane žlako ter- »19Denn das ist gnade / so jemand vmb des pite[?] Ampag kadar vi dobru Gewissens willen zu Gott / das vbel vertregt / vnd sturite inu za tu žlake terpite, tu leidet das vnrecht.« ie gnada per Bugi. [21]Zakai h timu ste vi poklicani, potehmal tudi Christus ie za nas terpil inu ie nom en exempel za sebo pustil, de imamo po nega stopinah hodi- ti, [22]kir nei obeniga greha sturil inu se nei nešla golufya v nega vustih, [23]kir nei nazai hudu rekal, kadar ie nemu hudu bilu rečenu, nei pritil, kadar ie terpel, temuč on ie izročil timu, kir prov sodi, [24]kateri sam ie te naše grehe nossil na suim telessu gori na tim drivessu, de mi tim grehom umeriemo inu tei Esa. 53. pravici živimo, skuzi katere rane ste 184 Ta II. cap. 151 ste vi zdravi postali. [25]Zakai vi ste bili koker te ovce, kir so zešle, am- pag vi ste se zdai obernili h timu pastyriu inu šcoffu vaših duš. A. Vuči, koku se vsi verni, kir so vže Verni so prez želči, druguč iz S. Duha skuzi ta evangeli čisti, lubi royeni inu ena nova stvar ratali, vudi Bož- ye cerqve, imaio deržati, de koker ty otroci prez offruio veden inu vse hudobe, golufye, nyda inu sovra- služio Bo- gu. štva veden po Božy bessedi koker po maternim mleki želeiti. Inu v ti za- stopnosti tiga evangelia rasti inu gori iemati. Per tim hvali koker David, Psalm 34, 158 to dobruto, milost inu lu-158. Ps 34,1–7. bezno Božyo, nom v Cristusu izkaza- no. Za teim lipu iz stariga S. pisma, Esa. 28, Psalm. 118, 159 v perglihah od 159. Iz 28,16; Ps 118,22–23. Cristusa inu vseh vernih govori. De Cristus ie ta živi kamen, skala, vogal oli grunt tiga templa oli cerqve. Ty verni so te cerqve živu kamene, ty zi- dary so vučeniki. S teim te verne terdi v ti veri inu trošta, de se ne zblaz nio K 4 zavolo, 185 152 Ta 1. list s. Petra. zavolo, kir ty eni vučeniki inu drugi oblastniki so Cristusu zubper, tu ie poprei od Buga poveidanu. Cristus sam, Math. 160. Mt 21,33–43; Lk 2,34. 21, inu Simeon, Luc. 2, 160 sta tu istu pravila. S teim on tudi izlaga, kai ie ta iu- dovski tempel v Ieruzalemu pomeinil, le Cristusa inu to nega kersčansko cerkov, inu on tukai vsem vernim lepa imena daie, kir nee imenuie »tu svetu kralevu farstu«, »en svet folk«, »en lastni folk« inu »erb, kir offruio duhovske offre.« S teim daie tudi na znane, de tu iudo- vsku farstvu ž nega offri inu vunanimi službami ie gori vzdignenu, de gdi kuli ty kersčeniki prov pridiguio, pridige poslu- šaio, te svete zacramente prov dilee inu iemlo, molio, almožno daio, vmei sebo lubio, poštenu se derže inu nih stan po Božy voli inu bessedi pelaio, s teim oni Bogu offruio inu služio. H timu on vse kersčenike z le-teimi lepimi bessedami vabi inu nagane. Verni se zo B. Natu očytu, zastopnimi bessedami vsem pruti višim, vuči inu govori, kar ie poprei s pergli- hami 186 Ta II. cap. 153 hami govuril, de se pred hudimi lušti, nizkim zveisti inu nepoštenim dianem varuio zavolo, de ty pohlevni, neverniki Božy iz Cristusa inu iz te brumni iz- kažo. kerszanske161 vere ne bodo špota delali. 161. Kersčanske. Obtu on tudi vely dobri inu hudi, veliki inu mali gosposčini inu vsem nih pra- vičnim postavom inu zapouvidom po- kornim biti inu se kratku s to kersčansko vero, skuzi katero smo otroci, krali, ces- sary, vyudi, sveti, Bogu lubi postali, neimamo od te pokorsčine pruti vsaki verni inu neverni gosposčini v spodob- nih ričeh, kir Bogu, nega bessedi neso zuper, odvleči. C. Vse verne hlapce lipu vuči, koku se Hlapci, kmeti, de- imaio v nih službi deržati, nee inu lovci imaio vse verne, kadar se nim syla, krivina zvesti, po- korni biti, v nih službi, v tlaki, v ieči gody, lipu sylo pre- terpeti. trošta inu de neimaio, koker ty ludi čestu, tei gosposčini biti zubper. Inu de tak nega vuk bo močneši, postavi tukai Cristusa k nega vuku inu h timu volnimu terplenu k animu exemplu. K 5 TA 187 154 Ta 1. list s. Petra. TA III. CAP. Verne zakonice se imaio pruti nih hu- dih nevernih možeh z brumo, tihoto lipe inu dobre delati. Ty možye nim zanesti. Za teim vsem vely, de zo vsemi myr, periazen derže, nikogar ne opravleio, s teim sebi dober dolg čas inu Božyo milost dobee. Per tim še pag vely v nadlugah, krivini, de terpe volnu, s teim služio Bogu. Na koncu pravi, de tudi tim mertvim ie ta evangeli pridigan inu tu ter- plene Cristusevu ie nim oznanenu, natu od pryda tiga kersta lipu go- vori. A. Ženska ti- hota, po- hlevnost, GLih taku vi zakonice, bodite podveržene tim vašim la- moška krot- stnim možem, de tudi ty, kir neso kota, zana- šane, verne tei bessedi pokorni, se prez besse- molytve do- de skuzi tu diane inu rovnane tih žeen dobee, [2]kadar bodo vidili tu vaše čistu diane inu rovnane v tim 188 Ta III. cap. 155 v tim strahu. pado Bogu. [3]Katerih lipu oblači- 1. Cor. 11. lu neima biti izvuna, s teim sple- Ephe. 5. Col. 3. tanem tih las inu s teim nase obe- 1. Thim. 2. šanem od zlata oli s teim gvantnim oblačilom, [4]temuč de ta skriveni človik tiga serca se ne premakne, de bo krotkiga inu pokorniga du- ha; tak duh ie ena draga reič pred Bugom, [5]zakai taku so se nakadai te svete žene, kir so nih vupane v Buga stavile inu nih možem po- Gen. 18. korne bile, lipe delale, [6]koker ta Sara ie Abraamu bila pokorna, kir ga ie gospud imenovala, katere ste vi sčere ratale, aku dobru deite 1. Cor. 7. 1. Thes. 4. inu se ne buite pred obenim stra- šenem. [7]Glih taku vi, možye, pre- bivaite per nih s to zastop nostio inu daite tim ženom koker tei šib- keši possodi nih čast, kir so tudi ravenerbiči te gnade tiga lebna, de te vaše molitve ne bodo zamuiene. [8]In summa, bodite vsi ene misli, B/./ terpi 189 156 Ta 1. list s. Petra. 162. Imeite. Vuči, koku terpi eden z drugim, imeiti162 bra-se ty verni vmei sebo tovsko lubezan vmei sebo, bodite inu pruti nih sovraž- milostivi inu zgovorni. [9]Ne povra- nikom ima- io deržati. čuite hudu za hudu, za zlo besse- do, temuč nazai dobru recite ko- ker ty, kir veiste, de ste h timu poklicani, de imate ta žegen skuzi to erbsčino possesti. [10]Zakai kateri ta leben lubi inu hoče dobre dni viditi, ta derži sui iezik od hudiga inu ta suia vusta, de golufyo ne govore. [11]On se oberni od hudiga inu sturi dobru, isči myru inu sledi za nim. [12]Zakai te očy tiga Gospu- di gledaio na te pravične inu nega vušessa na nih molitov. Ampag ta obraz obraz tiga Gospudi gleda na te, kir hudu deio. [13]Inu du ie ta, kir bi vom kai žaliga sturil[,] aku bote po dobrim hodili[?] [14]Inu aku vi tudi terpite za pravice volo, taku ste izvelyčani. Sice pred nih gro- zenem ne buite se inu ne zmotite se, [15]temuč svetyte Gospudi Boga vaših 190 Ta III. cap. 157 vaših sercih. Inu bodite vselei per- naredni h ti odguvori vsakimu, kir vas bo vprašal za ta grunt tiga vu- pane, kir ie notri v vas, [16]s to krot- kotio inu strahom. Inu imeite eno dobro veist, de v tim ty, kir od vas hudu, koker od lotrov, govore inu kir zašpotuio tu vaše dobru ravna- ne v Cristusu, bodo zasromovani. [17]Zakai onu ie bulše, ie li Božya vola, de vi terpite zavolo dobriga diana koker za hudu diane, [18]po- tehmal tudi Cristus ie enkrat za naših grehov volo terpil, ta pravič- ni za te krive, de nas h Bugu per- pela inu on ie umorien po teim messei, ampak on ie živ sturien po tim duhei. [19]V tim istim ie on tudi šal inu ie C. pridigal tim duhuvom, kir so v ie- Ta smert inu vsta- či bili, nene Cri- [20]kateri so nakadai bili ne- stusa ie tu- verni, kadar ie Bug enkrat čakal di tim mertvim inu zanašal v tih dneh tiga Noe, oznanenu. kadar se ie ta arca perpravlala, v kateri 191 158 Ta 1. list s. Petra. kateri mallu, tu ie ossem duš, so bi- le ohranene skuzi to vodo, [21]katera zdai nas tudi izveliča v tim kerstu, kir ie skuzi no pomeinila. Nekar kir se ta nečistost od messa proč deva, temuč kir pryčovane daie, de ima- mo eno dobro veist pruti Bogu skuzi tu gorivstanene Jezusa Cri- stusa, [22]kateri ie šal v nebessa, ie na destnici Božy inu so nemu podver- ženi ty angeli inu ty oblastniki inu te moči. Zakon ie en stan Bo- A. Lipu, zastopnu vse verne zakonike žy, zatu ga vuči, koku ž nih dianem inu rovnanem Cristus, Moizes, vsi inu aku glih kei eden ima enu čudnu, iogri po- štuio inu nevernu druže, se imaio deržati. Tu- povišuio, od nun ni- kai tudi vsaki zamerkai, de s. Peter, 163. Ništer. sther163 ne govori. Moizes nerveč v nega Peruih buqvah, Christus, preroki inu iogri le tim zako- nikom, vduvom inu dečlom pridiguio 164. Menihov. inu pišeio, od menibov164 inu nun ništer ne pravio. Inu kir pravi, te žene se neimaio ličkake riči bati, s teim nee v ti 192 Ta III. cap. 159 v ti veri terdi, hoče, de s cuprom inu že- gnovanem otrokom inu živini, sebi ne drugim imaio pomagati B. Gmain navuki, kir vse ludi tičeio. Vsakiga prov služit On, koker Christus, iogri inu preroki, Bug vuči. hoče od vernih imeiti, de se vmei sebo inu tudi nih sovrahnike 165 lubio zavolo, 165. Sovražnike. kir so od Buga izvoleni inu poklicani, de imaio tu večnu vesselie erbati, inu kir Bug na nee vselei inu povsod gleda, va- ruie, zatu neimaio nikomer hudu reči ne sturiti, temuč vse žlaht nadluge volnu preterpeti, nikogar priteža za vere volo se bati, od nih vere lipu, tihu, zastopnu, z dobro vystio, s poštenem, z Božym strahom govoriti, praviti iov166 dr uge 166. Ino. vučiti inu nekar per vini serdom oli šra- iom za vere volo se disputirati. Za teim vely, de vse nih riči po Božy bessedi rov- naio, s teim oni dobro veist ohranio, tim sovražnikom inu spotlivcem te vere ker- sčanske vusta zamašo inu zasramuio. Inu de nekar za lotrye oli hudobe volo, temuč zavolo prave vere inu risnice 193 160 Ta 1. list s. Petra. 167. Gre za antifono Cum rex gloriae Christus, imenovano tudi Canticum triumphale z naslednjim besedilom: » Cum risnice, koker Christus, se puste martra- rex gloriæ, Christus, infernum debellaturus intraret, et chorus angelicus ante faciem eius portas principum tolli præci-ti. peret sanctorum populus qui tenebatur in morte captivus, Temne so voce lacrimabili clamaverat: Advenisti desiderabilis quem le-te besse- C. Le-te bessede, kir pravi: »V tim is- expectabamus in tenebris, ut educeres hac nocte vinculatos de, se v tim oli v katerim, zastopi duhei, ie on de claustris. Te nostra vocabant suspiria, te larga requirebant mnogeteri lamenta. Tu factus es spes desperatis, magna consolatio in viži izkla- tiakai šal inu pridigal tim duhum v ti tormentis. Alleluya. « » Ko je kralj slave, Kristus, šel v (pred)pekel, daio. da bi ga premagal, in je zbor angelov zaukazal, da se pred ieči, kir so v tim času tiga Noe neverni njegovim obličjem vrata veljakov vržejo s tečajev, je ljudstvo svetih, ki je bilo v ječi smrti, s presunljivim glasom kričalo: Prišel bili etc.,« so temne, nezastopne, tacih v si, o zaželjeni, ki smo te v tmini pričakovali, da bi osvobodil to noč jetnike njihovih verig. Tebe so klicala naša vzdihovanja, tim celim S. pismi nei, obtu bodo v mno- po tebi so koprnele naše tožbe. Ti si postal upanje obupanim, največja uteha v mukah. Aleluja. « (Prevedel Ivan Florjanc.) geteri viži izlagane inu zastoplene. Ty Raziskovalci te antifone so si praktično enotni (G. Baroffio, K. Gschwend, A. De Santi, G. Pressacco), da je to besedilo nas- eni hote, koker v ti peismi Cum Rex glo- talo v Ogleju ali v njegovem kulturno-liturgičnem okolju. Besedilo in melodija sta navzoča v oglejskih liturgičnih rie167 etc. poio, de Cristus zdaici po nega priročnikih ( Processionale) v tesni zvezi z dramatiziranimi smerti, kadar ie nega tellu v grobu leža-vstajenskimi obredji velikonočnega jutra (antfona Cum rex gloriae Christus je tvorila uvod v vstajensko procesijo na lu, ie ž nega Bogastvum inu dušo pred ta velikonočno jutro), ki so znani tudi v slovenskem prostoru; slednji je bil do 15. stol. pod močnim cerkvenoupravnim vrata tiga pekla, katera limbus imenuio, vplivom Ogleja. Iz Ogleja se je antifona hitro razširila po vsem evropskem prostoru, bila umeščena v zelo različne šal, pred nim so šli ty angeli inu so na ta bogoslužne in izvenliturgične (npr. Vistitatio sepulchri) priložnosti, vendar vedno v velikonočnem času, postala peglenska vrata klukali. V tim so ty ver- pa je tudi podlaga za številne tropuse, zlasti osrednji del besedila antifone »Advenisti desiderabilis«, ki je pobuda za ni očaki, kir so pod to postavo inu pred številne polifone skladbe v renesansi in baroku. Mogoče je misliti, da se je Trubar srečal z antifono pri škofu Bonomu v Cristusevim človeistvom umerli bili, ty Trstu, če ne že v Salzburgu (glej Ivan Florjanc, Riba Faronika na freskah sv. Krištofa – Razmislek ob 500-letnici potresa v so Cristusa z vesseliem pryeli, te iste ie Škofji Logi, v: Loški razgledi 58, Škofja Loka, 2012, 182–200). Med reformatorji se je z eksegezo komentirane latinske on vunkai sebo izpelal inu nih telessa so antifone kot eden prvih spoprijel Urbanus Henricus Rhegius s Cristusom red od smerti vstala, (Urban Rieger, 1489–1541), in sicer v knjigi Der Vier und Zwanzigst Psalm, sampt de Ostergesang Cum Rex gloriae Matth. 27. 168 Inu tu spryčuio z Davidom Christus (Wittemberg, 1533), v kateri vsebino povezuje s simbolično interpretacijo Ps 24. iz tiga 107. psalma, kir pravi: »Ti si ta 168. Mt 27,52–53. kuffrasta vrata inu te železne rygle 169. Ps 107,16. rezbil,« 169 194 Ta III. cap. 161 resbil,« inu s teim Zahariom prerokom, iz tiga 9. capitula, kir pravi: »Ti rešiš te ietnike iz te iame, kir neima vode.«170 170. Zah 9,11. Oli David od tih ietnikov povsod na ze- mli govori inu Zaharias od te babiloni- ske ieče inu nekar od vyc, pekla oli limba. Inu de bi tih verni/h/ očakov duše do Cristuseve smerti v pekli bile, tu ie S. pi- smu zubper, zakai Enoh, Moizes, Elias so z dušo inu s telessom pred Cristusevo smertio v nebu vzeti, Moizes, Elias, sta s Cristusom iz nebes govurila, David inu Salomon pravita, de tih vernih duše so v Božyh rokah, nekar v hudičevih. Abra- am ie v vesseliu prebival, Luc. 16. 171 Obtu 171. Lk 16,22. ty eni le-te bessede zastopio inu izlagaio, de ta Cristuseva martra inu smert ie tu- di tim mertvim zdaici rezglassena, na katero so oni že v nih životu z vesseliem čakali inu ž no v nih nadlugah inu na smerti lezoč se troštali. Mi moremo tudi zastopiti, de s. Peter tukai vse žive ludi mertve zavolo tiga greha imenuie, te is- te že zdai Cristus ž nega Duhum, L tu ie, 195 162 Ta 1. list s. Petra. tu ie, ž nega močio skuzi to pridigo iz te ieče, iz pekla izpelava. Inu koker v tim času tiga Noe ie malu ludi timu Nou verovalu, taku glih zdai malu lu- di veruio timu evangeliu, oli zatu ty verni se neimaio zblazniti, zakai koker ty verni per tim čassu tiga Noe so v ti arki bili ohraneni, glih taku zdai ty verni bodo skuzi ta kerst izveličani. Tukai lipu od s. kersta gavori, de sku- zi ta kerst bomo iznotra od grehov očistčeni inu dobro veist pred Bugom dobimo, zakai s teim kerstom nas Bug zagvišuie, de smo nega lubi otroci. Za teim na koncu od Cristuseve oblasti li- pu govori. TA IIII. CAP. 172. Volnimu. Še pag nas opomina k volnimi172 terplenu, h kregu s teim grehi, h ti lu- bezni inu de zmislimo, de vseh riči bo skorai konec, bomo li ta kratig čas s Cristusom terpeli, taku ž nim bomo 196 Ta IIII. cap. 163 bomo vekoma vesseli, zakai tu terplene ie nerveč tim vernim dobrim naloženu, de ty neverni inu nepokorni per tim zmislio, de nih huduba ne bo prez štra- ifinge. KAdar ie tedai Cristus v tim A. messei za nas terpil, taku se Koker Cristus vi tudi s to isto misselio orožite, glava, taku ty vudi zakai kateri na messei terpi, ta moraio na tim sveitu neha od grehov, terpeti, [2]de vže naprei ta biti brum- čas, kir ima v tim messei živeiti, ne ni, molyti, čuiti, lubiti živi tim človeiskim luštom, temuč vmei sebo. Rom. 6. tei voli Božy. [3]Zakai onu ie zado- 1. Ioh. 2. Ephe. 4, 6. sti, de smo mi ta čas tiga lebna, kir ie minil, po tei aydovski voli dopernesli, kadar smo prebivali v tih hočlivostih, luštih, v pyančo- vanu, v pozresčini, v prevelikim pitiei inu v tih ne spodobnih mali- kovih službah. [4]Inu tu se nim ne- znanu zdy inu šentuio, kir ne te- čete ž nimi v to isto nemarno hočlivo zmešnavo, [5]kateri bodo L 2 raitin- 197 164 Ta 1. list s. Petra. raitingo dali timu, kir ie perpra- vlen sodyti te žyve inu te mertve. 1. Pet. 3. [6]Zakai zatu ie tudi tim mertvim 1. Ioh. 2. ta evangeli pridigan, de bodo so- yeni koker drugi ludie po tim messei, ampag po tim duhei so 2. Pet. 3. živi Bogu. [7]Sice ta konec vseh ri- 1. Ioh. 2. Luc. 21. či ie blizi. Bodite tedai trezivi Pro. 10. inu čuite v tih molitvah. [8]Inu čez vse riči imeite silno lubezan vmei sebo, zakai ta lubezan zakrye to Rom. 12. množico tih grehov. [9]Erperguite Heb. 13. 2. Cor. 8. eden drugiga prez mermrane Phil. 2. [10]inu služite eden drugimu, vsa- keteri po nega perietnim darum, koker ty Božy šafary te mnoge- tere gnade Božye. [11]Aku gdu go- vori, taku on govori to bessedo Božyo. Aku gdu ima eno službo, taku on služi, koker iz te moči, kir Bug da, de vseh ričeh bode česčen Bug skuzi Jezusa Cristu- sa, katerimu bodi čast inu oblast od vekoma do vekoma, amen. Vi 198 Ta IIII. cap. 165 [12]Vi lubeznivi, ne čudite se, koker B. de bi se vom kai noviga pergudilu, Verni sku- zi cryž bo- kadar vi bote skuzi ta ogen izku- do izkuše- ni, rataio šeni, kateru se vom k ani izkušni Cristusevi tovariši, sturi, česte Bo- [13]temuč vesselite se, de vi s ga, radi Cristusem terpite, de vi tudi v tim umerio. Luc. 12. času tiga rezodivena nega gospo- 1. Cor. 3. 1. Pet. 1. stva se bote silnu inu vissoku ves- 2. Thi. 2. Math. 5. selili. [14]Aku vi zavolo Cristuseviga imena zašpotovane terpite, taku ste vi izveličani, zakai tu gospo- stvu inu ta duh Božy nad vami po- čiva. Per nih ie šentovan, per vas pag ie čestčen. [15]Nisče vmei vami ne terpi koker en razboinik oli tat oli en hud loter oli kir bi po eniga drugiga ričeh želil. [16]Am- pag aku terpi koker en kersče- nik, taku se ne sramui, on česti s teim Boga. [17]Zakai ta čas ie tukai, de ta pravda se začne v ti Božy hyši, inu aku se nerpoprei ned173 173. Med. nami začne, kakov konec bode tih, kir timu evangeliu Božymu L 3 ne 199 166 Ta 1. list s. Petra. ne veruio[?] [18]Inu aku kumai ta pravični bo ohranen, kei se ta ne- vernik inu grešnik hoče izkazati. [19]Obtu kateri tukai terpe po Božy voli, ty isti nemu nih duše izročite h timu ohranenu, koker timu zveisti- mu stvarniku z dobrimi delli. Cristus ie 174. Naš. nah174 ohra- A. Spet od cryža, tu ie, terplena, inu nenik, od pošteniga lebna tih kersčenikov v exempel inu navuk, le-tim capituli govori. Inu on tukai na nega gledaioč koker poprei k animu exemplu obuiga imamo grehe v sebi tiga cryža inu tiga poštena cristuseviga moriti, brumni biti naprei stavi. Zakai tu S. pismu nom inu ž nega vstane- Cristusa za try riči naprei derži. Ner- -ne[m] se troštati. poprei za eniga daru, zavolo, kir ie nom dan od Buga zo vsem nega blagum, di- anem inu zasluženem, skuzi inu zavolo nega imamo milost Božyo, odpustig vseh grehov, odrešitvu od hudiča inu 175. Večni. pekla inu ta večui175 leben. H drugimu nom ie tudi Cristus od Buga Očeta dan k animu exemplu tiga terplena, de tudi mi koker on vse žlaht nadluge volnu preter- 200 Ta IIII. cap. 167 preterpimo, sovražnike lubimo, za nee prossimo. H tretymu: de imamo tak stan inu leben, koker on, deržati, tim grehom umreiti, v sebi ne pustiti gospodovati. Inu on tukai od pusledniga exempla go- vori, s teim vse kersčenike vuči inu opo- mina, de nih hudu izkaženu messu, kir ie polnu ličkakih nespodobnih luštov inu žely, imaio moryti inu vže naprei vsem nevernikom klubi en pošten stan pelati. Za teim trošta vse verne, de so te smerti ne boie, zakai Cristuseva smert ie tudi tim mertvim oznanena, obtu Cristus bo tih mertvih duše žive ohranil. Per tim vely, de zmislimo na ta kratki posvitni leben inu na sodni dan; tu ima vsakiga pergnati h pravi serčni lubezni, de en vsaki, s čim premore, služi suimu bližni- mu inu on tu dei le Bogu na čast inu ne176 176. Na. hvalo. B. Vely, de zavolo nadlug inu cryža, Kadar nas ogen, ta kir tukai ogeu 177 imenuie, se neimaio v ti criž peče, 177. Ogen. se v ti veri veri zblazniti, zakai od začetka tiga neimamo svita so ty verni na tim sveitu morali L 4 dosti 201 168 Ta 1. list s. Petra. zmotiti, za- kai ty verni dosti preterpeti. Inu s teim cryžom Bug moraio na nih vero, ie li prava, stonovita, izkuša tim sveitu terpeti. inu ž nim nee Cristusu perdružuie. Obtu v tih nadlugah imamo zmisliti, kakova večna čast inu tu večnu vesselie nom na- prei stoy. Inu Bug, pravi, ima to šego, de te suie verne več inu nerpoprei na tim sveitu štraifa inu tepe inu z velikim, težkim terplenem moraio v nebu puitu. Iz tiga se imaio ty neverniki vučiti, de nim nih lotrya, nevera gvišnu ne bo šen- kana, na sodni dan bodo v sramoti osta- li. Le-te pusledne bessede vsaki dobru preraitai inu prebivai v pokuri inu v Božym strahu. TA V. CAP. Farmoštre inu pridigarie vuči, de nih ovčice zveistu, z lubezonio s to bessedo inu s poštenim lebnom passo, zatu bodo pryeli na sodni dan velig lon, inu te ov- čice inu farmane vuči, de nih pastyriem bodo pokorni inu de se vmei sebo lubio, ponižuio, 202 Ta V. cap. 169 ponižuio, de čuio inu se varuio pred hu- dičem, de nemu s terdno vero stoye zu- per inu Bug bo nim vselei pomagal inu stal na strani. TE stariše, kir so vmei vami, ko- A. ker ta, kir sem tudi star inu Šcoffi, fa- ry imaio priča tiga Cristuseviga terplena inu ovčice pa- sti, nekar sem deležen tiga gospostva, kir se dreti oli klati. ima rezodeti, Act. 5, 20. [2]prossim, passyte tu Ioh. 10, 21. kardelu Cristusevu, kir ie vom po- Esa. 40. Iere. 23. ročenu, imeite čez nee skerb, nekar Ezeh. 34. Luc. 21. permoraioč, temuč volnu, nekar Tis.178 2. 178. Tit. zavolo merzkiga dobitka, temuč iz pernaredne misli [3]inu nekar koker de bi hoteli gospodovati čez te far- mane, temuč bodite tiga kardela eni naprei postavleni pildi. 1. Cor. 9. [4]Inu ka- 2. Thim. 4.. dar se ta vyuda tih pastyriev izkaže, bote pryeli to crono te česti, kir ni- gdar ne uvene. [5]Glih taku vi, mlaiši, bodite B. podverženi tim starišem, taku de Verni ima- io biti sta- vsi eden drugimu bodete pod- rim po- kor- L 5 verže- 203 170 Ta 1. list s. Petra. ni, pohlev- verženi inu v tim izkažite pravo po- ni, trezivi, v nadlugah hlevščino, zakai Bug tim offertnim serčni, zlu- diu zubper. stoy zubper, ampag tim pohlevnim Pro. 11. Math. 6, 11. daie gnado. [6]Obtu bodite pohlevni Iac. 4. Rom. 12. pod to močno roko Božyo, de vas Psal. 54. Sap. 12. poviša per nega času. [7]Vso vašo skerb verzite na nega, zakai on skerbi za vas. [8]Bodite trezivi inu 179. Vaš zupernik. čuite, zakai vsah zupernih, 179 ta hu- dič hodi okuli koker en eryoč lev inu isče, koga bi požerl; [9]timu stu- ite zubper terdni v ti veri inu imate veiditi, de glih te iste nadluge se dopolnuio v tim tovarištvi vaših bratov, kir so na sveitu. [10]Oli ta Bug vse gnade, kir ie nas poklical h timu nega večnimu gospostvu skuzi Je- zusa Cristusa, ta isti bo vas, kir tu- kai en maihin čas terpyte, dokonal, podperl, močne sturil inu poterdil. [11]Timu istimu bodi čast inu oblast od vekoma do vekoma, amen. [12]Per Sylvanu, kir ie vom, koker iest me- nim, 204 Ta V. cap. 171 nim, en zveist brat, sem vom kratku pissal, opominaioč inu pričuioč, de ie le-ta ta prava gnada Božya, v ka- teri vi stoyte. [13]Vom vse dobru pros- si ta Cerkou, kir ie v Babilony, kir ie z vami izvolena, inu mui syn Marcus, [14]prossi eden drugimu vse dobru s teim pušovanem te lubezni. Myr bodi vom vsem, kir ste v Cri- stusu Jezusu, amen. A. Pravim šcofom, pridigariem inu Pravu diane vsem šcof- farmoštrom. Lipu ime daie, kir nee sta- fom inu pridigariem riše imenuie, s teim imenom oli pridev- naprei piše, kom vse pridigarie vuči inu opomina, de tukai ništer od pepežo- koker ty stari ludie so brumni, možati, viga180 žeg- 180. Papežoviga. novane inu modri, zastopni, v dostih ričeh vučeni cupra ne ne govori. inu izkušeni, de tim glih imaio vsi pri- digary biti. Per tim nim pravi, kai ie nih diane inu služba. De imaio zveistu pričovati od Cristuseve martre, pasti nih ovce, pohlevnu vučiti, svariti, opomina- ti, troštati, inu tu vse volnu, iz lubezni, skerbio inu nekar zavola181 suiga 181. Zavolo. pryda 205 172 Ta 1. list s. Petra. pryda oli dobitka oli de bi hoteli čez nee gospodovati, ž nimi silo obhaiati, žgati, topiti, obešati, moryti, temuč de nih ov- čicom s poštenim lebnom, z dianem, z navukom naprei gredo. Zatu bodo pryeli od Christusa, koker od tiga višiga šcoffa, to čast tiga večniga lebna. Vsem lu- dem to če- B. Vsem ludem pridne inu potrebne na- terto zapu- vuke daie. De ty mladi te stariše poštuio vid derži naprei. inu slušaio, de sledni eden drugimu služi, de se varuio pred offertio, pyanstvom, de se Bogu podveržeio, nemu vse riči izroče, 182. Inu. zludiu iuu182 nega izkušnavom s to vero zubper stoye. Inu per tim te, kir so v nadlugah, trošta, kir pravi, de tudi ty dru- gi bratie, kir so po vsem sveitu, moraio terpeti, inu Bug bo v nadlugah per nih, nee troštal inu ohranil. Na koncu pravi, per kom ie le-ta kratig list poslal, inu nim od sebe inu od drugih službo spoveda, tu ie, vse dobru od Buga prossi. Svetiga Petra perviga listu konec. TA 206 Predguvor. 173 TA DRUGI LIST s. Petra. a r g u m e n t o l i s u m - ma, kratig zapopadig le-tiga drugiga listu s. Petra. S . Peter nega drugi list piše h tim, h ka- Vissoku vse verne opo- terim ta pervi, inu v nega starosti, mina, de nih vero z koker on sam v le-tim listei, v tim drugim dobrimi inu pervim capituli pryčuie. Inu on v tim delli izkažo inu poter- capituli nerpoprei vissoku hvali to milost dio, slovu od nih iem- Božyo, kir ie nas v to nega družbo, v ta le, spričuie, de nega nebessa vzel. Natu vse verne opomina, de vuk ie prov inu risničin. nih vero izkažo svetustio, s poštenem, z modrustio, z guvorom, z dob rim dianem, z volnim terplenem, zakai kateri se s to vero hvali inu to isto z brumo inu z lubezno pruti vsem ludem ne izkaže, tiga istiga vera ie falš, kriva, hinauska, pred Bugom ne vela inu v težkih izkušnavah ne obstoy. Za teim od nega starosti inu /s/mer ti pra- vi, s teim hoče, de te nega pridige inu pis- ma imaio za en velik šac inu za nega smert ni testament. Potle sui vuk inu 207 174 Predguvor. inu to vero kersčansko terdi inu zagvi- šuie, de ie prov, risničin, Božy, zakai on ie Boga slišal s Cristusem govoreč, kar ie Cristus govuril oli dial, tu ie on vidil inu slišal. Inu tu so tudi poprei vsi preroki iz S. Duha pissali inu pre- rokovali. Cerkov Božya ie V tim drugim capituli prerokuie od inu bo vse- falš prerokov, de gvišnu prydo; s teim lei imeila duie sovra- vse verne opomina, de na nee gledaio 183. Sovražnike. stnike:183 tyranne inu inu se pred nimi varuio. Inu on te pa- falš vučeni- ke. peže, sadašne šcoffe, farye, menihe, vse krive pridigarye prov, zastopnu doli mala, nih šego, diane, rovnane, tu ie, nih falš vuk, nih falš, malikovske Božye službe, zavolo dobitka gori perpravlene, nih hudo kunšt, golufyo, lakomnost, hi- navsčino, prossane, curbaryo, offert rezodeva. S teim tudi daie na znane inu vuči, de ty pravi kersčeniki na tim sveitu nigdar ne bodo imeili myru ne pokoie pred zludiem, nega tovarišem, temuč de bodo veden od falš vučenikov oli od tiranov martrani. Obtu imaio 208 Predguvor. 175 imaio veden s teim duhovskim arnažom biti obličeni. Ephe. 6. 184 184. Ef 6,12–18. V tretym pravi od sodniga dne, de ie Vsa znami- na so zdai blizi, zakai per Bugi nei obeniga časa, pred roka- mi, de so- pred nim tavžent leit ie koker en dan. dni dan nei Inu prerokuie, de pred sodnim dnem se deleč. bodo nešli eni špotlivci, neverni, hudi epicurary, kir ne bodo verieli, de sodni dan bo inu de bi ty mertvi od smerti vstali, zatu taki bodo žiher, nerodlivi, nuč tar dan pyančovali inu suimu smer- dečimu trebuhu stregli. Per tim pravi, kai inu koku se bode na sodni dan godilu, de zemla, nebu bodo gorela inu taiala. Natu vse ludi opomina, de veden, na sledno uro z dobro vystio, s pravo vero, v pokuri, v svetusti čakaio na sodni dan. Na koncu s. Paula pismu hvali. In summa: v tim pervim capituli Zopopa- dig185 vsiga 185. Zapopadig. pravi, koku tu kersčanstvu tedai, kadar listu. se prov ta evangeli pridiguie, bo stalu. V tim drugim pravi, koku v tim času, kadar ta krivi vuk, papež inu nega družina bodo v tim kersčanstvi gospo- dovali 209 176 S. Petra II. list. dovali inu premagali. V tim tretym de ty ludie v puslednih časih bodo iz tiga evangelia inu iz sodniga dne špot delali, koker se tu istu zdai gody, dotle Cristus v nega glory pride. TA PERVI CAP. Zveistu opomina vse verne, potehmal so od Buga vse dobru pryeli inu Božye nature diležni ratali, de zatu se Bogu 186. Hvaležni. brumni, hvalezni186 izkažo inu nih ve-ro terdio inu pobulšavaio. Potle pra- vi, de nim tu piše zavolo, kir se bo skorai od nih ločil, de po nega smerti na nega pridige zmislio inu de take nega pridige za risnične derže, zakai on nim nei basni oli prazne marine pravil, temuč tu, kar ie vidil inu sli- šal, kar ie Sveti Duh skuzi preroke govuril. A. Verni pri- SImon Peter, en hlapec inu ioger Je- zusov Cristusov, tim kir so z na- mi 210 Ta I. cap. 177 mi red to drago vero dobili, v ti mo večnu blagu, zatu pravici, katero naš Bug inu izve- se imaio z brumo, z ličar Jezus Cristus daie. [2]Bug vom lub/e/zno dai dosti gnade inu myru skuzi tu hvaležni iz- kazati, nih spoznane Božye inu Jezusa Cri- vero terditi. 1. Pet. 1. stusa, Gospudi našiga. [3]Potehmal ta nega Božya muč ie nom vse ri- či, kir h timu lebnu inu bogaboi- ečimu rovnanu sliši, dala skuzi tu spoznane tiga, kir ie nas poklical, skuzi to nega čast inu muč, [4]skuzi keteru so nom te drage inu ner- vegše oblube darovane, de vi sku- Ioh. 1. Col. 2. zi tu istu bote te Božye nature diležni, aku bote beižali pred te- imi hitru minečimi lušti tiga svita. 187. Vaš. [5]H timu vi vus vas187 fliss perložite inu izkažite v ti vaši veri vso šlaht brumo inu v taki brumi to vmeital, v ti vmeitolsti to zmasso, 1. Cor. 8. [6]v ti zmassi tu volnu terplene, v tim volnim terplenu te prave Bo- žye službe, [7]v tih pravih Božyh službah to bratovsko periazen, M v ti 211 178 S. Petra II. list. v ti bratovski periazni to lubezan. [8]Zakai kadar le-te riči bodo obilnu per vas, taku vas nekar prazne inu prez sadu bodo sturile v tim spo- znanu našiga Gospudi Jezusa Cri- stusa. [9]Ampag per katerim le-tih riči nei, ta isti ie slep inu z roko typa ta pot, ie pozabil, de ie od su- ih starih grehov očistčen. [10]Obtu, lubi bratie, imeite vegši flis, de tu vaše poklicane inu izvolene terdnu sturite, zakai aku vi le-te riči sturi- te, taku vi nigdar ne padete [11]inu vom bo obilnu danu tu noter hoye- ne v tu večnu kralevstvu našiga Gospudi inu izveličarie Jezusa Cri- stusa. B. [12]Obtu iest nečo zamuditi vas vselei Pridigary veden, zu- opominati od le-tih riči, naisi vi te seb v nih starosti, iste veiste inu ste poterieni v ti go- imaio nih ovčice h tovi ris nici. [13]Oli meni se prov zdi, de brumi opominati. dotle sem v le-tei utti, de vas gori obudim inu opominam, [14]potehmal iest veim, de v kratkim bom to muio 212 Ta I. cap. 179 muio utto doli polagal, koker ie tu Luc. 22. 2. Cor. 5. meni naš Gospud Jezus Cristus Ioh. 12. rezodil. 2. Tht.188 4. . 188. Thi. ali Thim. [15]Obtu iest se hoču flissati, de vselei tudi po mui smerti na le-te riči zmislite. [16]Zakai mi nesmo vom na znane C. dali to muč inu prihod našiga Go- Iogersku preroksku spudi Jezusa Cristusa iz tih iz pismu, nih vuk ie Bo- kunšti zloženih basnih, temuč ko- žy, gvišen, risničin. ker ty, kir smo z našimi lastnimi Ioh. 1. 1. Ioh. 1. oči gledali to nega maie steto Matt. 17. [17]te- dai, kadar ie on pryel od Buga Očeta to čast inu glorio skuzi eno štymo, kir ie k nemu bila sturiena od tiga velika gospostva, le-taku: »Le-tu ie mui lubeznivi Syn, v ka- terim imam iest dobru dopadene.« [18]Inu mi smo le-to štymo šlišali iz nebes prideioč tedai, kadar smo ž nim red bili na tei sveiti gorri. [19]Inu mi imamo tudi eno terdnešo preroksko bessedo inu vi prov de- ite, de vi na no merkaite koker na Psal. 19, 119. 2. Cor. 4. eno luč, kir v enim temnim M 2 krayu 213 180 S. Petra II. list. krayu sveiti, dotle se ta dan resveiti inu ta zaria gori zyde v tih vaših sercih. [20]Inu le-tu imate nerpoprei veiditi, de obenu prerokovane tiga pisma se ne sturi iz lastne izlage. Dan. 9. [21]Zakai obenu prerokovane nei ni- 2. Thi. 3. gdar iz človeiske vole naprei per- nessenu, temuč ty sveti Božy ludie Zah. 7. so govurili, pergnani od Svetiga Duha. Bug ie pre- veliko do- A. V začetki pravi, du inu komu le-ta bruto v ne- list piše. De ga piše en služabnik inu sal ga Synu vsem Cristusev vsem kersčenikom, kir so iz lude[m] izkazal inu milosti Božye skuzi to vero to Cristusevo ponudil, to isto imamo pravico, s katero pred Bugom obstoye, s pravo ve- ro pryeti nase koker ty iogri perpravili. Tim is- inu z bru- mo zahvali- tim vse dobru na duši inu na telessu, ti. pobulšane te vere inu tiga Božyga spo- znane prossi. Natu nim derži naprei, kokovu velikou, žlahtnu, dobru blagu so skuzi tu pravu spoznane Božye inu nega Synu iz milosti dobili, de imamo vse tu, kar h timu večnimu lebnu sliši, de so Božye 214 Ta I. cap. 181 Božye nature, tu ie, de bodo per Bugi ve- koma živi, aku se bodo naprei zderžali od grehov inu varovali pred hudimi želami inu lušti inu flissali to nih vero izkazati inu terditi z brumo, s poštenem, z masso, zastopnostio oli modrustio, z volnim ter- plenem inu s pravo lubezno pruti vsem ludem. Kateri pag tiga ne dei, ta isti ne- ima prave vere inu v tu večnu ladane ne pryde. B. Nim tudi pravi, zakai le-ta lyst Zveistim pastiriem, pyše, de ie potreba v tim kersčanstvi ne- zuseb tim starim, sliši kar samuč vučiti, temuč tudi opominati te nih ovči- inu troštati. Inu on le-ta list tudi piše ce h dobri- mu opomi- zavolo, kir ie star, de skorai umerie, po nati. Cristusevim prerokovanu, inu on tukai lipu pergliha ta človeiski stan na tim sveitu k ani pastyrski utti oli hišici, de koker ty pastyry v nih uttah dolgu ne pre- bivaio inu se lahku tar hitru rezvale, ta- ku tudi mi inu naša telessa. C. Te verne terdi inu zagvišuie v Od vere kersčanske nega navuku, de ie prov, risničin, Bug s temi prero- Božy inu izveličanski, nega vuk neso M 3 zmislene 215 182 S. Petra II. list. ki inu iogri pričuie. zmislene basni. Zakai on ga ie od Božyga Synu inu od Buga samiga iz nebes pryel inu ie poprei od tih prerokov pissan, pri- digan inu spričan. TA II. CAP. Prerokuie, de v tim kersčanstvi bodo vselei falš vučeniki dosti ludi zepelali, nee naprei mala, od nih šege, hudube, lotrye inu štraifinge z dostimi exempli pravi, de tim, kir bodo od nih prave vere na krivo zepelani, na koncu hudu puide. A. V le-tim capituli govori, Inu ty falš preroki so bili vmei te- im folkom, koker vmei vami bo- kakove še- do tudi falš vučeniki, kir skrivaie ge, nature, misli, dia- bodo noter pelali ordne tiga pogu- ne so falš preroki, blena inu bodo zatayli tiga Gospu- kir so bili inu bodo, di, kir ie nee odkupil, inu sami čez inu sebe perpelaio enu naglu poguble- ne. [2]Inu nih dosti puide po nih po- gublenem, skuzi te iste bo ta pot te ris- 216 Ta II. cap. 183 te risnice šentovan. od nih gro- [3]Inu skuzi nih zovite štrai- lakomnost, s teimi iz kunšti zmi- finge. šlenimi bessedami, bodo na vas Math. 7, 24. Act. 20. kupčovali, katerih pravda se vže 1. Thi. 4. Iuda 4. izdavna ne mudi inu nih poguble- Iob 4. Apoc. 20. ne ne spy. Esa. 14. [4]Zakai aku Bug tih an- Gen. 7. gelov, kir so grešili, se nei šonal, temuč ie nee s ketinami te temnice v pekal pehnil inu ie nee izdal, de bodo ohraneni h ti pravdi. [5]Inu se nei šonal tiga stariga svita, temuč on ie tiga Noe, pridigarie te pravi- ce, samo osmiga ohranil inu ie to povudno perpelal čez ta sveit tih nevernikov. [6]Inu on ie ta meista Sodomo inu Gomoro h pepelu sturil, okuli vergal inu ferdamal. Inu ie nee k animu exemplu posta- vil tim, kir bodo potle nevernu da- lali. [7]Inu on ie tiga pravičniga Lo- ta, katerimu so ty nesramni ludie vse zlu ž nih nepoštenim dianem nagaiali, odrešil. [8]Zakai kadar ie on suiemi oči inu vušesi pravi- M 4 čin 217 184 S. Petra II. list. čin bil inu ie vmei nimi prebival, so oni to nega pravično dušo ž nimi krivimi delli vsag dan martrali. 1. Cor. 14. [9]Oli ta Gospud zna te prov verne iz te izkuš nave odrešiti, te krive pag ohraniti h ti štraiffingi na ta dan te pravde, [10]nerveč le-te, kir po tim messei hodio inu v ti neči- sti, hočlivosti prebivaio, kir iz te gosposčine špot delaio, so prešer- ni, suie vole inu se ne boye te mai- estete tih viših kleti. [11]Kadar še ty Papežovi, angeli, kir so s to močio inu obla- duhovski ne hote stio vegši, ne daio pred teim Go- deželski gosposčini spudom zuper nee prekleto prav- biti pod- verženi. do. [12]Ampag oni so koker ta Iud. 1. nezastopna zvirina, kir ie po naturi h timu royena, de bo ulov lena inu zaklana, preklinaio te riči, katerih ne zastopio, v nih pogublenu konec vzamo [13]inu prymo ta lon te krivice. Oni imaio za velik lušt tu posvitnu dobru lebane, oni so ta gardust inu m a d e ž i , p r a n g a i o o d v a - še 218 Ta II. cap. 185 še almožne, dobru lebaio od tiga vašiga, [14]oči imaio polne prešu- štva, ne znaio od grešena nehati, vabio k sebi te neobstoyeče duše, imaio enu pregnanu serce s to la- komnostio, so eni prekleti otro- ci, [15]kir so ta ravni pot zapustili, so zašli inu gredo po tim potu ti- ga Baalama, Bosora synu, kir ie Num. 22, 23, 24. lubil ta lon te krivice, [16]oli on ie bil svarien zavolo nega hudobe od ene butoroske mutaste živine, kir ie s to človeisko štymo govo- rila inu ie branila tei norosti tiga preroka. Iud. 1. [17]Le-ty so studenci prez vode inu oblaki od vethra gone- ni, katerim ie ta megla te tem- nice vekoma ohranena. [18]Zakai oni govore offertne bessede, kir ništer ne velaio, inu vabio skuzi nečistost h ti messeni hočlivosti te, kir v tim zepelanu prebivaio, Ioh. 8. [19]nim oblubio, de bodo fray, inu /Rom. 6./ oni sami so eni hlapci ti- M 5 ga 219 186 S. Petra II. list. ga pogublena. Zakai od kateriga ie Luc. 9. Heb. 8, 10. eden premagan, tiga istiga ie hla- Math. 12. pec ratal. [20]Zakai potehmal so oni skuzi tu spoznane tiga gospudi inu ohranenika Jezusa Cristusa ubežali tei gardusti tiga svita, oli oni so se spet v to isto vpleli inu so premaga- ni, ie tu pusled ne ž nimi huiše ko- Act. 5. ker tu pervu ratalu. [21]Obtu bi nim bulše bilu, de bi nigdar ne bili spo- znali ta pot te pravice, koker potle, kir so spoznali inu so se obernili od te svete zapuvidi, kir ie nim bila da- na. [22]Oli nim se ie po tei risnični Prover. 26. perpuvidi pergudilu, kir pravio: 189. Izbluval. »Ta pes spet iei, kar ie izpluval,«189 inu: »Ta svina po tim opranu se spet v tim blatu vala.« V le-tim A. Pravi, de vselei, gdi se ie prov pri- capituli preroko- digalu, verovalu, Bogu služilu, undukai vane ie za- stopnu, ie zludi skuzi suie hynavske inu kunštne zakai per našin190 190. Našim. hlapce pravi vuk inu Božye službe preo- bernil, glih taku bo v tim kers- čanstvi 220 Ta II. cap. 187 čanstvi do sodniga dne delal. Per tim času se ie doperneslu take zepelavce ž nih šego, naturo, dia- inu se do- nem inu rovnanem naprei mala, de nee pernaša; vsaki gle- en vsaki mora lahku spoznati. Oni bodo dai na te papežove secte, ordne, regule, ločitve, rezdilene v ti duhovske više inu veri začenali, mnogetere čudne Božye nizke, taku bode vidil, službe le zavolo dobi/t/ka inu denariev de ie s. Pe- ter prov od gori perpravlali, s temi bodo tu Cristus/e/ nih prero- koval. vu zaslužene zataili inu zaterli inu bodo vseh žlaht messenih nečistih lušthih inu hoclivosti191 prebivali, le po curbary inu 191. Hočlivosti. presuštvi192 gledali, za Buga, za nega za-192. Prešustvi. puvidi inu prepuvidi, za gos posčino ni- šter rodili, nikomer koker oblaki prez vode ne bodo k nucu. In summa: on tukai očitu inu zastopnu od papežov, od šcof- fov, od faryev inu menihov, od nih or- dnov, mašovane, malikovane, od nih offerti, de za nekogar, za Buga, ne za ludi, ne rodio, de vsi lotry, v nečistosti, v pyanstvi, v nydu prebivaio, neso niko- mer k nuci, temuč le h ti škodi, nuč tar dan žro inu pyo, prerokuie. Oli per tim nim tudi od nih štraifinge pravi, de bodo 221 188 S. Petra II. list. bodo zo vsemi hudiči inu sodomitary vekoma v tim peklu goreli. TA III. CAP. Pravi, zakai nim druguč piše, inu prero- kuie, de pred sodnim dnem bodo ty lu- die iz sodniga dne špot delali, ne vero- vali, de bi Cristus druguč z veliko oblastio inu čestio k nom prišal, per tim pravi, kai se tedai bo s temi nebessi inu s to zemlo godylu, inu vse ludi opomina, de čakamo pernaredni vsako uro na ta prihod Cristusev. Na koncu s. Paula pismu vissoku hvali. [1] A. K navuku sliši opo- minane. VI, lubeznivi, le-tu ie ta dru- gi list, kir vom pišem, v ka- terim iest gori budim inu opo- minam to vašo čisto missal, [2]d e v i zm islit e na t e bessed e, katere so vom poprei od tih prerokov povedane, inu na našo zapuvid, kir smo iogri tiga Gos- pudi 222 Ta III. cap. 189 pudi inu ohranenika. [3]Inu nerpoprei imate veiditi, de v B. tih puslednih dneh prido špotlivci, Ty, kir ne veruio, de kir bodo po nih lastnih luštih hodi- sodni dan bo, imaio li zmisliti na [4]inu diali: »Kei ie ta obluba nega povudno prihoda[?] Zakai od tiga časa, kar vsiga svita. 1. Thi. 4. so ty očaki zaspali, ostano vse riči, 2. Thi. 3. Iud. 1. koker so od začetka tiga stvariene Ezeh. 12. 2. Thes. 2. bile.« [5]Oli oni tu istu iz suie lastne Gen. 1. 7. vole ne hote veiditi, de ta nebessa so tudi en dolg čas bila, inu ta ze- mla iz te vode inu ie v ti vodi ostala skuzi to bessedo Bož yo, [6]oli vini tedai ie ta sveit skuzi to isto s to povudno končan. [7]Ta nebessa pag inu ta zemla, kir so zdai, so skuzi to isto bessedo odločeni, de bodo ohraneni h timu ognu na ta dan te Eccle. 16. 2. Thes. 1. pravde inu ferdamnena tih never- nih ludi. [8]Enu pag, mui lubeznivi, ne bo- C. di vom zataienu, de en dan pred V večnusti nei časa, tim Gos pudom ie koker tyssuč le- na sodni dan bodo it inu tyssuč leit koker en dan. vse ri- [9]Ta Gospud, 223 190 S. Petra II. list. či premi- Gospud, kir ie oblubil, nei kassan, nene. Psal. 89. koker ty eni menio, de ie kassan, Rom. 2. Ezech. 18. temuč on z nami poterplene ima inu ne hoče, de bi gdu bil pogu- blen, temuč de se vsaki h ti pokuri oberne. [10]Ta dan pag tiga Gospudi Math. 2. pryde koker en tat ponoči, na ka- 1. Thes. 5. Apoc. 3, 16. terim se bodo ta nebessa rešla z velikim pokanem, ty elementi pag bodo od vročusti taieli inu ta ze- mla inu ta della, kir so v ni, bodo zgorela. [11]Nu kadar le-tu vse se ima rezyti, kakovi tedai imate vi biti v tih svetih bogaboyečih ričeh inu dianih[?] [12]De vi čakate inu hytite h timu prihodu tiga dne tiga Gospudi, za kateriga volo se ta nebessa vužgo inu rezydo inu ty elementi pred vročustio se reztaio. Esa. 65. [13]Mi pag po nega oblubi čakamo Apoc. 21. na nova nebessa inu na novo ze- mlo, v katerih bo ta pravica prebi- vala. D. [14]Obtu vi, lubeznivi, kadar vi ča- Cristus, kate 224 Ta III. cap. 191 kate na take riči, daite vaš flis,de iogri, pre- roki vele, bote pred nim prez madeža inu de s h timu prez tadla v tim myru naideni. sodnimu [15]Inu dnevi per- tu dolgu zanašane našiga Gospudi pravimo. Luc. 21. Jezusa Cristusa imeite vi za vaše iz- Rom. 2. veličane, koker tudi ta naš lubi brat Paulus po tei nemu dani modrusti ie vom pissal [16]inu koker on v tih nega vseh listeh od tiga govori, v katerih se nekatere riči težku za- stopio; te iste ty eni nezastopni inu neobstoyeči preobračuio koker tu- di ta druga pisma k nih lastnimu pogublenu. [17]Vi pag, mui lubeznivi, kadar vi tu poprei veiste, taku varu- ite se, de skuzi tu nih zahaiane tih neumnih ludi ž nimi red ne bote zepelani inu padete od vaše lastne terdnusti. [18]Ampag rastyte v ti gna- di inu spoznanu našiga Gospudi inu ohranenika Jezusa Cristusa, timu istimu bodi čast zdai inu na ta dan te večnusti, amen. A. Pra- 225 192 S. Petra II. list. Zakai ty A. Pravi, de le-ta dva nega listi ie iogri so pissali. zatu pissal, de hoče za sebo en spomin 193. Pustiti. inu opominane vsem vernim pustiii, 193 de per pravi veri, v poštenim lebnu do konca ostano inu de se varuio pred falš vu- čeniki. Ta vegši B. Še pag prerokuie, kakovi ludie bodo deil ne ve- ruie, de bi pred sodnim dnem, de nih dosti bodo iz kadai so- dni dan sodniga dne špot delali, ne bodo verovali, bil. de bi le-ta sveit kadai konec vzel oli se premenil, bodo govurili: »Ta sveit ie vselei bil inu bode inu koker ty stari oča- ki neso dosehmal od smerti vstali, glih taku tudi mi, inu ty, kir bodo za nami, od smerti ne vstano.« Takim špotlivcem inu nevernikom tukai lipu poredu odgo- varie inu pravi, potehmal ta sveit ie od Buga skuzi to nega bessedo iz te vode Pravi, za- stvarien, na vodi stoy inu potle s to vodo kai Bug ie bil končan, glih taku Bug bo to zemlo inu tu nebu s temi neverniki red s teim ogne[m] končaval. C. Te verne zagvišuie, de bo gvišnu sodni dan, naisi Bug ž nim odlaša. Bug 226 Ta III. cap. 193 Bug ima druge časse, ure, dni, leita, sodnim dnem od- tissuč leit per Bugi so koker per nas ena vlači inu ura oli en dan. Obtu neimamo zvivlati de tedai bodo vse na sodnim dnevi, aku glih zdaici ne riči pono- vlene. pryde. Kir pag Bug s teim sodnim dnem taku dolgu odlaša, tu on dei za tiga vo- lo, kir hoče, de bi se v tim času ty ludie preobernili, pokuro sturili inu izveliča- ni postali. Za teim pravi, kadai, v ka- kovi štalti pryde ta sodni dan, tedai, kadar bodo ty ludie neržihriši inu huiši. Tedai bo ta zemla inu tu nebu gorelu inu taialu. Natu opomina vse verne, de se očistio od vseh grehov, v svetusti inu v poštenu čakaio na sodni dan. Po- tehmal tu nebu, kir ie poprei čistu, mo- ra se še bule očistiti, obtu ie potreba, de mi tudi čisti na sodni dan bomo naide- ni, inu kir v tih novih nebessih inu na Veli vsem novi zemli ne bode obena krivica, ne ludem v pokuri oben grešnik več prebival, nih stan bodo v pekli imeili. D. Še pag opomina vse verne, de čakaio s pravo vero, v pokuri, Luc. 12, 21, 194 194. Lk 12,35–40; 21,36. N v tim 227 194 S. Petra II. list. v tim ohcaitnim gvantu, Math. 22, z gorečimi lampami inu faglami, Math. 195. Mt 22,2–13; Mt 24,42–44; 24, 25, 195 na ta sodni dan , od kateriga so 25,1–13. vsi preroki, iogri, zuseb s. Paul, pissali. Per tim s. Paula pisma, de so prov, ri- snična, Božya, vissoku hvali inu nega, 196. Vseh. vseb196 prerokov inu iogrov pisma zagovarie, de neso ž nih pismi dolžni na nih neveri inu pogublenu, temuč nih ne- rezum inu nezastopnost. Na konca zve- istu opomina vse kersčenike, de se pred 197. Špotlivci. spotlivci197 iz sodniga dne, pred falš vu- čeniki varuio. Svetiga Petra drugiga listu konec. čEZ SVETI- g a i a n ž a pervi list. predguvor. Od s. Ian- V inu kai ie s. Ianž ioger ža pišeio vsi eva[n]- inu evangelist bil inu koku gelisti. veliku, vissoku inu vrednu ie tu ne- 228 Predguvor. 195 tu nega pismu šacanu inu deržanu, od tiga on sam inu ty drugi evangelisti. Po- tle tudi ty stari inu sadašni vučeniki pravio inu pričuio. Inu od nega smo mi tudi odspreda čez nega evangelium na- kuliku govurili. Inu de le-ta list ie on sam pissal, na tim per vernih nei obeniga cbivla. k a i , k o m u i n u z a č e s volo ie s. Ianž le-ta list pissal. S . Ianž v le-tim listei ta celi potrebni S teimi hynavci, kersčanski navuk, kir h timu izveli- nepokur- čanu sliši, s kratkimi bessedami vkupe niki, ke- carmi, ze- zapopade. Inu on ga piše tim kersčeni- pelavci, imaio vsi kom, tu ie, tim, kir so poprei v ti pravi pravi pri- digary do- veri bili poduvčeni. Oli tedai tudi, koker sti muie. zdai inu vselei, so ty eni kersčeniki hynavci inu prez pokure bili, v velikih, gardih grehih prebivali, nepoštenu živeli, nikomer dobriga diali, obene lubezni iz- kazali inu so se vini povsod s to vero hvalili. Raven tiga so tudi vmei nimi N 2 bili 229 196 Čez s. Ianža I. list bili falš vučeniki, falš preroki inu ke- cary, ty neso dopustili, de bi Cristus pravi Bug inu večni Božy Syn bil inu de bi on sam ž nega martro inu služe- nem vse verne izvelyčal. Takim duiem ludem, hynavcem, nepokurnim inu tim kezariem, falš vučenikom tukaie v tim listei odgovarie inu te verne zagvišuie, de Cristus ie ta pravi Bug inu večni Syn Božy inu de le skuzi nega zašluže- ne samu mi, kir v nega veruiemo, ima- mo ta večni leben. Zakai on sam ie ta leben inu on sam ie nas ž nega kryo oči- stil inu opral od vseh grehov. Inu ty, kir tako pravo vero imaio, ty isti se vže naprei brumsku, poštenu, čistu derže, pred grehi varuio inu suimu bližnimu vse dobru deio inu izkažo. Tym hynav- cem inu nepokurnim, kir v tih grehih, kir so tei visty zubper, prebivaio, lube- zni ne periazni nikomer ne izkažo inu tim kecariem, falš vučenikom, katere anticrište imenuie, pryti s teim večnim pogublenem inu pred nimi vely vsem 230 Predguvor. 197 vsem vernim se varovati. Obtu on tukai v tim začetku tiga perviga capitula zda- ici tu Cristusevu Bogastvu inu opravilu s kratkimi bessedami naprei stavi. Za teim opomina vse verne, de se per taki veri čistu, tu ie, brumsku inu poštenu derže. V tim drugim capituli trošta te verne, Vmei Bu- gom inu kir iz šibkote ne mogo cilu prez grehov bi- vmei ludmi ti, nim stavi naprei tiga praviga odve- ie en sam odvetnik. tnika, spravlavca inu bessedniga 198 Jezu-198. Bessednika. sa Cristusa. Natu vuči, de kir ie tu pravu spoznane Božye, undu ie tudi sve- tust, bruma inu pravica. Za teim piše mladim inu starim, s teim bi rad vse h pravi veri perpravil. Per tim vely, de se pred posvitnimi messenimi hudi lušti, kir hitru s to žalastio konec vzamo, inu pred kezary inu falš vučeniki, koker pred Verni na anticrišti, varuiemo. tim sveitu se ne vi- V tretym hvali to preveliko dobruto dio, kai v nebessih Božyo, kir ie nas za syni gori vzel inu k bodeio. veliki časti izvolil, de bomo raven nega Synu v nebessih vekoma prebivali. N 3 Natu 231 198 Čez s. Ianža I. list Natu vse verne opomina, de se vmei sebo nekar le z lepimi, slatkimi bessedami inu z vusti, temuč iz serca, z risnico inu z di- anem lubio. Nekar vsi V četertim vely varovati se pred an- prov ne vuče. ticrišti, tu ie, pred falš pridigarmi inu kecarmi, kir tu Cristusevu Bogastvu inu človeistvu inu tu nega zaslužene taie, doli taro inu zamečuio. Za teim spet od 199. Kersčanske. te prave kerszanske 199 lubezni govori inu pravi, zakai smo dolžni se vmei sebo lubiti. Verni vsih V petim veliku govori od te moči inu žlaht na- dlugah so dobrute te vere, kaie ie inu v čem stoy, de serčni. per ni imamo stonovitu obstati. Potle ve- ly s pravo vero inu v pokuri klicati na Bu- ga. Na koncu zapoveda vsem kersčenikom, de se pred malikovanem vanem varuio. In summa: le-ta list ie lep, priden inu h timu našimu sadašnimu času silnu po- treben. TA 232 Ta V. cap. 199 TA PERVI CAP. Risničnu pričuie, de ta Božya večna besseda, Jezus Cristus ie ta pravi naš leben, luč inu izveličane inu de skuzi nega pridemo v Božye tovarištvu. Aku se naprei brumsku po nega voli bomo deržali, grehov verovali. Inu kadar se za grešnike spoznamo, za mi- lost prossimo, taku nas ta kry Jezuso- va očisti inu pred Bugom pravične sturi. TU, kar ie bilu od začetka, tu, A. kar smo slišali, tu, kar smo z Iogerski vuk ie star, našimi očy vidili, tu, kar smo rez- gvišen, vessel, v gledali inu te naše roke tipale od nebešku tovarištvu te bessede tiga lebna perpravi. [2]inu ta le- Ioh. 1, 20, ben se ie rezodil inu mi smo ga 17, 8, 6. 2. Pet. 1. vidili inu mi pričuiemo inu ozna- nuiemo vom ta leben, kir ie večni, kateri ie bil per tim Očetu inu se ie nom rezodil. [3]Tu, kar smo vidi- N 4 li inu 233 200 S. Ianža I. list. li inu slišali, tu mi vom oznanu- iemo, de vi tudi bote z nami red imeili tu tovarištvu. Inu tu naše tovarištvu bode s teim Očom inu ž nega Synom Jezusom Cri- stusom [4]inu le-tu mi vom piše- mo, de tu vaše vesselie polnu bode. B. [5]Inu le-tu ie ta obluba, katero Nepokur- niki, smo mi od nega slišali inu vom hynavci, samopra- oznanuiemo, de Bug ie ena luč inu vičary ne slišio v ne- v nim nei obene temme, [6]inu aku besku to- varištvu. mi pravimo, de mi ž nim tovarištvu Ioh. 8. Heb. 9. imamo, inu mi v ti temmi hodimo, 1. Pet. 1. taku mi lažemo inu ne deimo to ri- Apoc. 1. 3. Reg. 8. snico. [7]Ampag aku mi v ti luči ho- 2. Paral. 6 Pro. 20. dimo, koker ie on v ti luči, taku mi Eccle. 7. Psal. 32. imamo tovarištvu vmei sebo inu ta kry Jezusa Cristusa, nega Synu, nas očisti od vsakiga greha. [8]Aku mi pravimo, mi neimamo obeniga gre- ha, taku mi sami sebe obnorimo inu ta risnica nei v nas. [9]Aku mi pag spo- 234 Ta I. cap. 201 spoznamo te naše grehe, taku ie on zveist inu pravičin, de nom odpusti te naše grehe inu nas očisti od vsa- ke hudobe. [10]Aku mi pravimo, de nesmo grešili, taku mi nega k ani- mu lažniku stavimo inu nega besse- da nei v nas. A. Pravi v tim začetku, de ta nega Iogerski vuk ie star, inu vseh iogrov navuk oli pismu nei od večni, pri- novih, nepridnih oli negvišnih, temuč od den, gvi- šen, sam starih, potrebnih inu gvišnih riči. Zakai verne iz- veliča. Cristus, od kateriga oni pridiguio, pišeio inu pryčuio, de le on sam ie vseh vernih izvelyčar inu ta večni leben, nei nov, te- muč on ie od večnusti. Od tiga so tudi ty očaki inu preroki pravili inu on se ie po- tle v tim človeistvi tim nega iogrom pu- stil viditi, gledati, slišati inu tipati. Obtu tu nega inu vseh iogrov vuk inu pismu ie risničnu. Inu le ta iogerski na- vuk ludi odreši od večne smerti inu per- pravi v nebešku tovarištvu, žalostne N 5 visty 235 202 S. Ianža I. list. visty vseh žlaht nadlugah obesseli. Pridiga s. B. V le-tim drugim deilu le-tiga capi- evangelia te verne tula zubper nepokurnike, falš kersčenike, brumne sturi, ne hynavce inu samopravičarie govori. Inu dopusti, de bi na- on tukai ta eua[n]geli to oblubo Božyo prei v smerdečih imenuie, zakai v tim evangeliu se vsem grehih, nih visty zub- vernim vse dobru od Buga zavolo Cri- per, prebi- vali. stusa oblubuie. Inu potehmal naš Gospud Bug, kir nom take nebeske riči oblubuie, ie svital, čist inu svet, obtu, kir so take oblube diležni, imaio tudi čisti, svitli inu svety biti, tu ie, pred grehi se varo- vati. Per tim tudi te pokurne strašne šibke kersčenike trošta, kir taku sami se- bo mislio inu govore: »Du hoče na tim sveitu taku čist inu svet biti koker Bug?« Natu nim odgovori inu pravi: »Ia, ri- snica ie, de oben z brumo inu čistostio na tim sveitu ne bodo Bogu glih, oli kadar se le flissamo zo vso močio po Božy voli živeiti, taku Bug od nas to dobro volo inu missal za diane gori vzame.« Inu mi s to očistostio te kry Jezusove inu nekar z našo svetustio bomo pred Bu- gom 236 Ta II. cap. 203 gom obstali. Natu on začne zubper te samopravičarie, kir menio ž nih brumo prez Cristuseviga zaslužena pred Bu- gom obstati, govoriti inu pravi: »Ka- teri človik Božye milosti inu Cristuse- viga zaslužena ne potrubuie, ta isti ie en lažnik, hynavec inu preklet pred Bugom.« Ampag ty, kir se spoznaio za grešnike, prossio Boga za odpustig, tim istim Bug zavolo suiga Synu, gos pudi inu odrešenika našiga, odpusti vse grehe. TA II. CAP. Pričuie, de per Bugi vsi ludie eniga sa- miga bessednika inu odvetnika Jezusa imaio. Ty pravi verni se spoznaio, ka- dar Božy vuk ohranio. Ta evangeli mladim inu starim sliši, de vsaki Bo- ga, nega zapuvuidi200 lubi, nekar te po-200. Zapuvidi. svitne riči, kir kratig čas terpe. Du so ty anticrišti, vely pred nimi se varo- vati inu per tei risnični Božy bessedi 237 204 S. Ianža I. list. bessedi do konza obstati. A. Cristus sam ie nom od Buga per- MUi synkuvi, iest vom le-te ri- či pišem, de ne grešite. Inu iazen dobil; aku pag gdu greši, taku imamo mi kir tu zna, ie Bogu iz eniga bessednika per tim Očetu, serca peria- tel inu po- Jezusa Cristusa, kir ie pravičin. koren. [2] Rom. 3. Inu on ie ta milostna sprava za te Heb/./ 7. naše grehe inu nekar le samuč za te 1. Ioh. 4. Ioh. 13, 15.. naše, temuč tudi za vsiga svita. [3]Inu na tim mi veimo, de smo ga spo- znali, aku mi te nega zapuvidi der- žimo. [4]Kateri pag pravi: »Iest ga znam« inu te nega zapuvidi ne der- ži, ta isti ie en lažnik inu v takim nei obena risnica. [5]Ampag kateri to nega bessedo ohrani, v tim istim ie risničnu ta lubezan Božya popol- noma, na tim mi spoznamo, de smo mi v nim, [6]kateri tedai pravi, de on v nim ostane, ta ima tudi taku hodi- ti, koker ie on hodil. B. [7]Bratie, iest vom ne pišem eno Evangeli novo zapuvid, temuč to staro za- puvid, 238 Ta II. cap. 205 puvid, katero ste od začetka imeili, ie star, oli človeka ta stara zapuvid ie ta besseda, ka- noviga tero ste vi od začetka slišali. sturi. [8]Spet Ioh. 13, 15. vom pišem eno novo zapuvid, kir ie risnična v nim inu v nas, zakai te temnice so minile inu ta prava luč zdai sveiti. [9]Kateri pravi, de ie v ti luči, inu sovraži suiga brata, ta ie še dosehmal v ti temmi. [10]Kateri pag lubi suiga brata, ta isti ostane v ti luči inu per nim nei obeniga zblaznena. [11]Kateri pag sovraži sui ga brata, ta isti ie v ti temmi inu hodi v ti temmi inu on ne vei, kam 1. Ioh. 3. gre, zakai ta temma ie oslipila te nega očy. [12]Otročiči, iest vom pišem, de C. vom bodo ty grehi odpusčeni, Evangeli, odpusčane grehov [13]zavolo nega imena iest vom vsaki sta- očetom pišem, zakai vi ste spo- rosti sliši, vsaki se znali tiga, kir ie od začetka. Iest varui pred messenimi pišem vom hlapčičem, zakai vi lušti. ste premogli tiga hudiga. [14]Otro- čiči, iest vom pišem, zakai vi ste spoznali 239 206 S. Ianža I. list. Luc. 24. spoznali tiga Očeta. Očeti, iest Act. 4, 10. Psal. 89. sem vom pissal, zakai vi ste spo- Esa. 40. 1. Cor. 7. znali tiga, kir ie od začetka. Iest Ioh. 8. 1. Thes. 4. sem vom hlapčičem pissal, zakai vi ste močni inu ta besseda Božya ostane per vas inu ste tiga hudiga premogli. [15]Ne lubite ta sveit inu te riči, kir so na sveitu. Aku gdu lubi ta sveit, v tim istim nei lube- zni tiga Očeta. [16]Zakai vse tu, kar ie na sveitu (koker so ty lušti tiga messa inu ty lušti tih oči inu ta of- 201. Raba oklepajev in fertni život),201 neso od Očeta, te- pomenska struktura sledi L1545: »16Denn alles was muč od tiga svita. [17]Inu ta sveit inu in der Welt ist / (nemlich des Fleisches lust1 / vnd ty nega lušti minee, kateri pag dei der Augen lust / vnd hof- fertiges Leben) ist nicht to volo Božyo, ta isti vekoma vom Vater / sondern von der welt.« ostane. D. [18]Otročiči, ta pusledni čas ie tu- Falš vuk, nepokura kai inu koker ste slišali, de ta an- ludi ferdam- ticrišt pride, inu zdai ie začelu nuio, pred obema se dosti anticrištov biti inu od unot varimo. Math. 24. mi veimo, de ta pusledni čas ie tu- kai. [19]Oni so od nas vunkai šli, oli oni neso bili od nas, zakai de bi oni 240 Ta II. cap. 207 oni bili od nas, taku bi oni, ia, bili Ioh. 5, 13. Act. 20. per nas ostali, ampag (tu ie stur- 1. Cor. 1. ienu), 202 de bodo rezodiveni, de neso 202. Raba oklepajev »(tu ie sturienu)« je Trubarjev vsi od nas. [20]Ampag vi imate to žal- prevodni interpreta- tivni dostavek za lažje bo od tiga svetiga inu znate vse riči. razumevanje bibličnega Heb. 1. besedila, ki ga L1545 in V [21]Iest vom nesem pissal, koker de bi nimata. Trubarjev prevod vi ne znali to risnico, temuč koker sledi L1545. L 1545: »19Sie sind von tim, kir no znate inu veiste, de obe- vns ausgegangen / Aber sie waren nicht von vns na laža nei iz te ris nice. / Denn wo sie von vns [22]Du ie en gewesen weren / so lažnik[,] samuč le-ta, kir tay, de weren sie ja bey vns bli- eben / Aber auff das sie Jezus nei Cristus. Ta isti ie ta an- offenbar würden / das sie nicht alle von vns sind.« ticrišt, kir tay tiga Očeta inu tiga V: »19Ex nobis prodierunt, sed non erant ex nobis, Synu. [23]Kateri kuli tay tiga Synu, ta nam, si fuissent ex nobis, permansissent utique no- isti tudi tiga Očeta neima. biscum : sed ut manifesti sint quoniam non sunt [24]Obtu, kar ste vi slišali od začet- E. omnes ex nobis.« ka, tu ostani per vas. Aku tu, kar ste Le ta stara vera, kate- slišali od začetka, ostane per vas, ro S. Duh skuzi pre- taku vi bote tudi per tim Synuvi inu toke, 203 203. Preroke. iog re vuči, Očetu ostali. izveliča. [25]Inu le-ta ie ta oblu- ba, katero ie nom oblubil, ta večni leben. [26]Le-tu sem iest vom pissal od tih, kir vas zepelavaio. Esa. 54. [27]Inu ta Ioh. 6, 14, žalba, katero ste vi od nega pryeli, 16. ostane per vas. Inu vi ne potru- buite, 241 208 S. Ianža I. list. buite, de bi vas gdu vučil, temuč koker ona ta žalba vas vuči vse riči, taku ie risnica inu nei laža. Inu ko- ker ie ona vas vučila, taku ostanite per tim istim. [28]Inu zdai vi, otročiči, ostanite per nim, de kadar se on prikaže, de imamo zevupane inu de ne bomo zasromovani od nega v tim nega prihodu. [29]Inu aku vi vei- ste, de ie on pravičin, taku vi tudi veiste, de kateri prov sturi, ta isti ie od nega royen. Kersčeniki A. Še pag te prave kersčenike, kir neso v tim životu cilu bi radi po voli Božy živeli, oli oni prez gre- ha, zatu še vselei v sebi veliko šibkoto, hude oni potru- 204. Počutio. buio vsag- lušte inu grehe počutuio, 204 trošta inu daniga od-puska, oli vuči inu pravi: »Risnica ie, lubi timu gre- hu zo vso otroci Božy, de Gospud Bug povsod močio sto- ie zubper. prepoveda grešiti inu iest tudi, oli dotle smo v tim messei na sveitu, ne moremo biti cilu prez grehov,« ko- ker od tiga tudi s. Paul od sam sebe 205. Rim 7,14–23. govori. Rom. 7. 205 Oli zatu neimamo 242 Ta II. cap. 209 imamo na milosti inu pomuči Božy caga- ti inu od molitve, od dobrih dell, ne pra- vih Božyh službeh pustiti. Zakai mi ver- ni imamo per Bugi eniga dobriga, zveistiga bessednika, spravlavca inu od- vetnika Jezusa Cristusa. Ta isti nas pred Bugom zagovarie, on ie na našim meistu vse Božye zapuvidi popolnoma dopernessel, za naše grehe ž nega marto inu offrom na cryžu sturil zadosti inu plačal inu ie nas z Bugom spravil inu zmyril. Za teim spet te verne h ti Božy pokorsčini vabi inu pravi, de taku vedene od Cristusa inu tu pravu spoznane Božye tiga človeka sturi, de ie vže naprei Bogu pokoren, se flissa, ie volan po Božyh za- puvidah živeiti, po nega voli nemu slu- žiti, sui stan inu leben pelati. En človik, kir pravo vero ima v Cristusa, ta se očitu S. evangeli zo vsem nega dianem izkaže, de ie syn ie star, Božy, Boga za lubu ima inu de v nim S. Duh prebiva. B. Odgovarie inu zagovarie ta evange- liski vuk, kir vuči v Cristusa ve- O rovati, 243 210 S. Ianža I. list. večni, oli rovati, lubiti Boga inu suiga bližniga, te ludi stu- ri nove, deržati Božye zapuvidi, de nei nov, te- brumne inu lube- muč de ie star, od Buga od večnusti odlo- znive. čen inu postav len. Zakai taku se ie Ada- mu, Abrahamu inu vsem ludem vselei pridigalu, de imaio biti Bogu pokorni, brumni inu v Cristusa verovati. Oli on per tim tudi perpusti, de ta evangeliski navuk se more tudi nov imenovati zavo- lo, kir te verne iznotra s to pravo vero inu S. Duhum ponovi inu druge sturi, de več v temmi, tu ie, v grehih, v neveri, v nečistosti, temuč po Božy voli v svitlobi, v čistosti inu v sveitusti prebivaio inu se vmei sebo lubio. Per tim očitu govori, gdi ie pravi evangeli v serci, undukai ie tudi bratovska lubezan. Svetu pis- C. Pravi, de ta evangeliski vuk inu S. mu se ima od vseh pismu sliši vsem ludem, starim, mladim ludi, žen 206. Žlaht. inu otruk inu otročičem; v nim se vsem zlaht206 lu - brati, za- kai vse ludi dem oznanuie odpusčane vseh grehov za- modre volo Cristusa. Inu skuzi ta isti bodo ty stari prov modri, kir Boga prov spoznaio. 244 Ta II. cap. 211 spoznaio. Ty mladi bodo prov močni, re- sturi, an- ticrišt pre- dle inu serčni, de mogo s teim zludiem, poviduie. suiem messum inu sveitom se voiskovati inu premoči. Ty otročiči praviga očeta v nebessih dobe. Natu vsem mladim inu starim zapoveda, de tu diane tiga svita ne lubio, tu ie, de se varuio pred hudimi messenimi lušti inu grehi. Zakai vse po- svitne riči, s katerimi ta vegši deil tih ludi okuli hodi, vesselie, lušti, hočlivost tiga messa, offert hitru konec vzamo inu so Bogu zubper. Lušti tiga messa ie cur- barya, lušti tih oči ie blagu inu lako- mnost, offerten leben, ta prazna čast, hvala inu oblast tiga svita. D. Pravi, koker Cristus, Math. 24, Prerokuie od anticri- s. Paul, 2. Thes. 2, 1. Thi. 4, inu s. Pe- štov, pravi, ter, 2. Petri 2, kai ie nih 207 od anticrištovih hlap- vuk inu 207. Mt 24,11; 2 Tes 2,3–4; cev inu falš vučenikov, kir imaio v tim kakove so šege. 1 Tim 4,1–2; 2 Pt 2,1–3. kersčanstvi pred sodnim dnem gorivsta- ti, skuzi te iste bodo ty verni rezodiveni, so li stonoviti v ti veri. Za teim se spet dober dela pruti tim pravim, zastop- O 2 nim 245 212 S. Ianža I. list. nim kersčenikom, de nemu za zlu ne vzamo, kir nim od falš vučenikov pravi, koker de bi oni sami od nih poprei ne ve- idili. Inu on tukai tiga S. Duha to žalbo imenuie, kateriga vsi ty, kir v Cristusa prov veruio, imaio. Natu te falš vučeni- ke malla inu pravi, du so ty nerskodlivi- ši lažniki inu anticrišti, tu so ty, kir ne hote, de bi Jezus ta pravi Cristus bil. Taki so truy: ty pervi so Iudi; le-ty ne hote, de bi Jezus Divice Marye syn, kir ie pod Ponciom Pilatom cryžan, ta pravi Cristus bil, temuč oni še na eniga drugi- ga čakaio. Ty drugi so ty kecary Kerin- tus, Ebion inu vsi Turki; ty ne hote, de bi Jezus Bug inu večni Božy Syn bil: Iudi pravio, de ie en zepelavec, Turki, de ie le en prerok bil. Ty trety so ty pape- žovi pridigary, kateri ne hote, de bi le Jezus sam tih pravih vernih izveličar bil. Temuč de nih malikovske maše, rimski papežovi odpustki, kadilu, kropi- lu, rumane, nih dobra della tudi te ludi v nebessa perpravlaio. E. Opo- 246 Ta II. cap. 213 E. Opomina vse verne, de per tei pravi, Vely, de v tim Bo- stari veri, katero so ty s. očaki imeili, io- žym spo- gri, preroki, sam Cristus vučili, kir ie v znanu do konca tim catehismi zapopadena, do konca ostano, ti- ga S. Duha ostano, aku tu deio, taku oni per Bugi od sebe ne odpahno, Očeti inu nega Synu ostano, tu ie, so v ta bo nee troštal inu Božy milosti inu bodo imeili po Božy opominal h dobrimu. oblubi ta večni leben. Za teim vse verne trošta inu zagvišuie, de ta žalba, tu ie, S. Duh per nih ostane, ta isti bo nee per taki risnični veri ohranil, nee vižal, tro- štal inu ne dopustil, de bi nee te laže, hu- dič, falš preroki zepelali inu na sodni dan ne bodo zasromovani. Per tim na koncu opomina, de ostano brumni, potehmal veido, de Bug ie pravičin inu pravico lu- bi, s teim se izkažo, de so druguč prov od Buga skuzi nega bessedo royeni inu pono- vleni. TA III. CAP. Pravi, de ty verni so otroci Božy, naisi tu zdai se na nih ne vidi inu O 3 ludem 247 214 S. Ianža I. list. ludem ne zdi, stuprov na sodni dan se bo vidilu, zatu se imamo čisti deržati, grehov varovati, zakai ta greh ie hudi- čevu dellu, inu de se vmei sebo lubimo, skuzi tu se damo na znane, de smo v pravi veri, de lubimo Boga inu prov molimo. A. Verni so otroci Bo- žy, čisti, GLedaite, kakovo lubezan ie nom ta Oča dal, de bomo brumni, Božy synuvi imenovani, obtu ta grehom koker zlu- sveit vas ne zna, zakai on nega ne diu sovraž. Luc. 20. zna. [2]Lubeznivi, mi smo vže zdai Rom. 8. 1. Cor. 15. otroci Božy inu se še nei izkazalu, Col. 3. kai mi bomo, ampag mi veimo, ka- Esa. 53. 1. Thi. 1. dar se on bo izkazal, de bomo ne- Tit. 2. 1. Pet. 2. mu glih, zakai mi ga bomo vidili, koker ie. [3]Inu en vsaketeri, kir ima v nega le-tu vupane, ta se oči- sti, koker ie on čist. [4]Vsaketeri, kir greh sturi, ta tudi krivino sturi, inu ta greh ie krivica. [5]Inu vi veiste, de se ie on prikazal, de naše grehe proč vzame, inu v nim nei obeni- ga 248 Ta III. cap. 215 ga greha. [6]Sledni, kir v nim osta- ne, ta ne greši, sledni pag, kir greši, ta ga nei vidil inu ga nei spoznal. Rom. 2. [7]Otročiči, nis če vas ne zepelai, kateri prov dei, ta ie pra- vičin, glih koker ie on pravičin. Ioh. 8. [8]Kateri greh sturi, ta ie od zludia, zakai ta zludi od začetka greši. H timu se ie ta Syn Božy izkazal, de ta della tiga zludia rezdei. 1. Ioh. 5. [9]Kateri 1. Pet. 1. ie iz Buga royen, ta greha ne stu- Ioh. 13, 15. ri, zakai tu nega seime per nim ostane inu on ne more grešiti, za- kai on ie iz Buga royen. [10]V le-tim so rezodiveni ty otroci tiga hudi- ča, kateri prov ne dei inu ne lubi sui ga brata, ta isti nei iz Buga. Gen. 4. [11]Zakai le-tu ie tu selstvu, kateru ste vi od začetka slišali, de se vmei sebo lubimo. [12]Nekar koker Cain, kir ie iz tiga hudiča bil, inu ie ubil suiga brata. Inu za čes volo ga ie ubil[?] Zatu, kir so nega della hu- da bila, nega brata pag pravična. O 4 [13]Ne 249 216 S. Ianža I. list. B. [13]Ne čudite se, mui bratie, aku Šega inu znamina vas ta sveit sovraži, [14]mi veimo, de pravih kersčeni- smo iz te smerti v ta leben prišli, kov so ter- plene, lu- zakai mi lubimo brate; kateri ne bezan, dobra lubi tiga brata, ta ostane v ti smerti. veist, [15] molytov. Vsaki, kir sovraži suiga brata, ie Ioh. 15. en uboinik inu vi veiste, de sledni Math. 5. Levit. 19. uboinik neima tiga večniga lebna v sebi prebivačiga. [16]V le-tim smo mi to lubezan spoznali, kir ie on dal za nas sui leben, inu mi imamo tudi ta leben za te brate dati. [17]Sice ka- teri tu blagu tiga svita ima inu vidi Deut. 15. suiga brata potrebniga inu zepre tu Iac. 2. suie serce pred nim, koku ta lube- zan Božya per nim ostane[?] [18]Mui otročiči, ne lubimo le s to bessedo inu s teim iezikom, temuč z dianem inu s to ris nico. [19]Inu skuzi le-tu mi spoznamo, de smo iz te risnice inu ta naša serca so utolažena pred nim, [20]aku pag tu naše serce nas ferdamnuie, taku Bug ie veg ši, koker ie tu naše serce, inu on zna 250 Ta III. cap. 217 zna vse riči. [21]Lubeznivi, aku tu na- še serce nas ne ferdamnuie, taku imamo enu zevupane pruti Bogu Ioh. 15. [22]inu kar ga bomo prossili, tu bomo 1. Ioh. 5. od nega pryeli, zakai mi ohranimo Iac. 4. te nega zapuvidi inu sturimo tu, kar nemu pred nim dopade. Ioh. 5, 6, [23]Inu le-tu 13, 14, 15. ie ta nega zapuvid, de veruiemo ti- mu imenu nega Synu Jezusu Cri- stusu inu de se vmei sebo lubimo, koker ie on nom to zapuvid dal. [24]Inu kateri te nega zapuvidi ohra- ni, ta isti ostane v nim inu on v nim. Inu skuzi le-tu mi veimo, de on 1. Ioh. 4. notri v nas prebiva iz tiga Duha, kateriga ie on nom dal. A. S. Ianž še pag zubper te falš, hyna- Kersčeniki na tim vske, nepokurne kersčenike v le-tim ca- svei tu neso pituli govori inu pravi, potehmal smo angeli, tu ie, cilu mi verni skuzi to kry Cristusevo od vseh prez gre- ha. Oni naših grehov očistčeni inu smo otroci tudi neso zludievi, Božy postali, koker se tu bo na sodni dan očitu vidilu. Obtu imamo Bo- O 5 gu 251 218 S. Ianža I. list. kir bi z gu z brumo, svetustio inu čistostio se dobro volo v smertnih glihati, pred grehi varovati inu našiga grehih prebivali. bližniga prov iz serca lubiti. Kateri pag z dobro volo greši, prez Božyga straha, prez pokure v velikih grehih, kir so naši lastni visty zubper, od Buga ostru pre- povedani, prebiva (v taki viži se ima tukai ta greh zastopiti: ty veliki grozo- viti smertni grehi, koker so malikovane, šentovane, razboi, curbarya, tatvina, lažee etc.), ta isti nei syn Božy, temuč enu hudičevu deite, koker ie Cain bil, kir ie suiga brata ubil. Ta besseda greh se ima tukai prov zastopiti. Zakai le-tu ie risnica inu veideče, de verni pravi kersčeniki inu neverni, dotle so na tim sveitu, grešio. Oli vmei nimi ie en velik rezlotik. Ty verni, kadar iz slabusti inu zepelane tiga zludia, messa oli svita grešio, taku oni zdaici nih grehe žaluio, Boga za odpustig prossio, se naprei zo vsem flisom grehov varuio, de več Boga ne reserde. Neverniki pag neimaio obe- ne prave grevinge čez nih grehe, vol- nu 252 Ta III. cap. 219 nu inu z vesseliem v grehih prebivaio; od obuih Salomon, Pro. 24, le-taku govori: »Ta pravičin sedemkrat na dan pade, oli spet gori vstane.«208 Ampag ta neverni le 208. Prg 24,16. čedale globokeši pada v tu hudu. B. Trošta vse verne, kir moraio od Vera prez lubezni ie nevernih, koker Abel od Caina, na tim vražia, ve- sveitu veliku terpeti, de se v tih nadlu- ra, kir se s to lubezno gah v ti veri ne zmotio inu ne zblazno, vsak čas izkaže, ie temuč de se s teim troštaio inu tiga ves- prava inu Božya. sele, kir so skuzi Cristusa od večne smer- ti odrešeni inu v ta večni leben posta- vleni. Inu kir tako nih vero s to pravo bratovsko lubezenio izkažuio, s teim so zagvišani, de to pravo izveličansko vero imaio, zakai ta prava lubezen pruti bli- žnimu ie vsakiga kersčenika enu gvišnu znamine, de on prov v Buga inu v nega Synu veruie. »Zakai per kateri veri,« pravi s. Augustin, »nei lubezni, ta ista nei Božya, temuč hudičeva vera.« Vmei inu per tim tukai s. Ianž zastopnu go- vori, de vsi ty, kir suiga bližniga, tu ie, kakeršniga človeka, sovražio, suiga ži- vota 253 220 S. Ianža I. list. vota zavolo suiga bližniga ne hote vaga- ti, suiga blaga z bozimi podiliti, vsaki- mu človeku iz serca z dianem inu z dobro volo sturiti dobru, ty isti so uboniki, te Božye lubezni pruti nom neso prov spo- znali, neimaio dobre visty pruti Bogu, nih serce, missel inu veist nim pravio, de stoye v ti ferdamnosti, nih prošne inu molitve Bogu neso perietne, neimaio obe- niga praviga zevupane v težkih nadlu- gah pruti Bogu, ne sture tu, kar Bug ho- če. Zakai Bug obuie zapoveda, de imamo v nega Synu verovati inu vsakiga člove- ka lubiti. Inu kateri taku veruie, suio vero s to lubezno pruti vsem ludem izka- že, Božye zapuvidi ohrani; v tim inu per tim istim Bug suio gnado inu S. Duhum prebiva. TA IIII. CAP. Vely te duhe pravih inu krivih pridigari- ev probirati inu koku te iste imamo sp oznati inu narazen l oči- ti. Še 254 Ta IIII. cap. 221 ti. Še pag vely, de se vmei sebo prov lubimo zavolo, kir ie nas Bug lubil inu suiga Synu nom dal k animu od- rešeniku inu izveličariu, zatu imamo pruti Bogu terdnu zevupane inu pru- ti našimu bližnimu celo lubezen imeiti. VI, lubeznivi, ne veruite vsaki- A. mu duhu, temuč skussite te Ty, kir Cristusevu duhe, so li od Buga, zakai veliku Bogastvu inu zaslu- falš prerokov ie vunkai šlu na ta žene taye, so anticri- sveit. šti. [2]V le-tim pag spoznaite tiga 3. Reg. 22. Božyga duha. Sledni duh, kir spo- Iudit. 8. Math. 7. zna, de Jezus Cristus ie prišal v tu 1. Ioh. 2. 2. Ioh. 1. messu, ta ie od Buga. [3]Inu sledni duh, kir ne spozna, de bi Jezus Cristus bil v tu messu prišal, ta nei od Buga inu le-tu ie ta duh tiga anticrišta, od kateriga ste vi slišali, de ima pryti inu ie vže zdai na tim sveitu. [4]Vi, otročiči, ste od Buga inu ste B. nee premogli, zakai ta, kir ie not- Hynavci, ri 255 222 S. Ianža I. list. Neverniki ri v vas, ie vegši koker ta, kir ie na Boga ne znaio, pra- sveitu. [5]Oni so od tiga svita, obtu vih pridi- gariev ne govore od tiga svita inu ta sveit poslušaio, bližniga ne nee posluša. [6]Mi smo od Buga inu lubio. Ioh. 8. kateri Boga zna, ta nas posluša, kateri pag nei od Buga, ta nas ne posluša. Iz tiga mi spoznamo tiga duha te risnice inu tiga duha tiga zabloiena. [7]Lubeznivi, lubimo se vmei sebo, zakai ta lubezan ie od Buga inu sledni, kir lubi, ta ie ro- Ioh. 3. yen od Buga inu zna Boga. [8]Kate- Rom. 5. ri ne lubi, ta ne zna Boga, zakai Bug ie ta lubezen. [9]V le-tim pag se ie ta lubezen Božya izkazala pruti nom, kir ie suiga diniga Synu po- slal na ta sveit, de skuzi nega bomo živi. [10]V le-tim ie ta lubezen, nekar 2. Cor. 5. de bi mi Boga bili lubili, temuč kir Col. 1. ie on nas lubil inu poslal suiga Sy- nu k ani spravi za naše grehe. [11]Lu- beznivi, ie li nas Bug taku lubil, Exod. 33. taku se mi imamo tudi vmei sebo Deut. 4. lubiti, [12]Boga nisče nigdar nei vi- dil. 256 Ta IIII. cap. 223 dil. Aku se mi vmei sebo lubimo, Ioh. 1, 6. 1. Thi. 6. taku Bug ostane notri v nas inu ta 1. Ioh. 3. nega lubezen ie notri v nas popol- noma. [13]Iz le-tiga mi spoznamo, de mi v nim ostanemo inu on notri v nas, kir ie on nom dal od suiga Du- ha. [14]Inu mi smo vidili inu pričuie- mo, de ta Oča ie poslal tiga Synu k animu izvelyčariu tiga svita. [15]Kate- ri tedai spozna, de Jezus ie Syn Bo- žy, v tim istim Bug ostane inu on v Bugi. [16]Inu mi smo spoznali inu ve- rovali to lubezen, katero Bug ima pruti nom. Bug ie ta lubezen inu kateri ostane v ti lubezni, ta v Bugi ostane inu Bug v nim. [17]V le-tim ie ta lubezen per nas popolnoma, de imamo zavupane na ta dan te prav- de, de koker ie on, taki smo tudi mi na sveitu. [18]Strah nei v ti lubezni, temuč ta popolnoma lubezen ta strah unkai ižene, zakai ta strah ima marter, kateri pag se boy, ta isti nei popolnom v ti lubezni. [19]Lubimo ga 257 224 S. Ianža I. list. 1. Ioh. 2. ga tedai mi, zakai on ie nas poprei lubil. [20]Aku gdu pravi: »Iest lubim Boga« inu suiga brata sovraži, ta ie en lažnik, zakai kateri suiga brata, Levit. 19. kateriga on vidi, ne lubi, koku on Ioh. 13.15. Ephes. 5. more Boga, kateriga ne vidi, lubi- ti[?] [21]Inu mi imamo od nega le-to zapuvid, de kateri lubi Boga, ta isti tudi lubi suiga brata. Spet pravi A. Še pag, koker poprei Cristus, prero- od pravih inu krivih ki inu iogri, vely vsem vernim varova- vučenikov, s čim inu ti se pred falš vučeniki, kir se S. Du- koku se spoznaio. hum, s to staro vero hvalio, oli oni s teim te ludi od te prave vere v Cristusa inu od te kersčanske lubezni odpelavaio. Per tim pravi, koku, s čim, skuzi kai, s kakovimi znamini se mogo spoznati inu ločiti ty pravi pridigary od tih falš inu krivih, kateri pridiguio, de Cristus ie prišal v tu messu, tu ie, kateri veruio inu vuče, de Cristus ie od večnusti z Bugom red bil inu ie potle v tim odloče- nim času zavolo našiga izveličane na ta sveit 258 Ta IIII. cap. 225 sveit prišal inu tu človeistvu k sebi pervzel, s teim ie on nas odrešil od več- ne smerti inu ie nom dobil inu zaslužil tu nebesku večnu izveličane. Le-ty so ty pravi Božy pridigary. Kateri pag taye, de Cristus nei od večnusti en Bug inu de on sam ž nega človeistvom inu mar- tro nas nei popolnoma izvelyčal, de imamo tudi drugdi odpustkov iskati oli mi sami z našimi službami ta nebessa zaslužiti, le-ty isti so zepelavci, an- ticrišti inu falš preroki, pred katerimi vsaki se vari. B. Spet te verne trošta, de se pred taki- Anticri- štovi ne is- mi zepelavci, kir so Cristusevi sovražni- čeio per ki, neimaio bati, zakai Cristus ž nega samim Cristusu Duhum inu pomočio ie per nih, ta isti bo Božye mi- losti inu te skuzi nee te nega sovražnike inu ta celi prave ver- ne sovra- hudi sveit ž nega sveitom, modrustio inu žio, fratu- io, oblastio premogel po oblubi Cristusevi, kir pregano, love, mo- pravi: »Na tim sveitu bote nadluge ree, obene lubezni ne imeili, oli imeite vupane, iest sem pre- izkažo. mogel ta sveit.« Ioh. 16. 209 Za teim pravi, 209. Jn 16,33. de ta sveit, tu ie, ta vegši deil ludi, kir P. S. Du- 259 226 S. Ianža I. list. S. Duha inu te prave vere neimaio, take falš vučenike radi poslušaio inu ž nimi derže. Oli per tim se tudi rezode- vaio, de neimaio prave vere, zakai per tacih se ne vidi obena prava serčna lu- bezen. Za teim zastopnu, lipu inu obilnu govori od te prevelike lubezni Božye pruti nom, katero ie on izkazal s teim, kir ie zavolo našiga izveličane suiga la- stniga Synu na ta hudi sveit v tako revo inu martro poslal. Inu on s tako Božyo lubezno vse verne opomina, vuči inu pergane, de se vmei sebo prov iz serca imaio lubiti, eden drugimu dobru sturi- ti. Zakai kateri suiga ravenkersčenika ne lubi, ta daie na znane, de neima pra- ve vere, ne zna Boga, Boga ne lubi, se ga inu sodniga dne sylnu boy, nei zo obeno ričio Bogu glih, temuč zludiu zo vsemi nega delli. Zakai Gospud Bug obuie zapoveda, v Cristusa verovati, sebe inu suiga bližniga inu brata lubiti. TA 260 Ta V. cap. 227 TA V. CAP. Kateri v Cristusa prov veruie, Božye zapuvidi prov ohrani, suiga bližni- ga lubi, ta ie Božy syn, iz Buga ro- yen, s tako vero Božye zapuvidi lahku ohrani inu ta sveit ž nega lu- šti premaga. Pryčuie s teim kerstom, s teim obhaylom inu S. Troyco, de Jezus ie pravi Syn Božy inu v nim samim s to vero imamo ta večni le- ben inu zavolo nega so naše molitve uslišane. Sledni, kir veruie, de Jezus ie ta A. Cristus, ta isti ie royen od Buga. Vera, lu- bezen, po- Inu sledni, kir lubi tiga, kir ga ie korsčina daio prave rodyl, ta isti tudi lubi tiga, kir ie od preroyene kersckeni- nega royen. ke210 na 210. Kersčenike. [2]V le-tim mi spozna- znane. mo, de mi lubimo Božye otroke, Math. 11, 16. kadar mi Boga lubimo inu nega za- Ioh. 1, 14 16. puvidi deržimo. [3]Zakai ta lubezen 1. Cor. 15. Božya ie le-ta, de mi te nega zapu- P 2 vidi 261 228 S. Ianža I. list. vidi deržimo, inu nega zapuvidi ne- so teške. [4]Zakai vse tu, kar ie od Buga royenu, premaga ta sveit, inu naša vera ie tu premagane, [5]katera ta sveit premaga. Du ie pag ta, kir ta sveit premaga[,] samuč ta, kir veruie, de Jezus ie Syn Božy[?] B. [6]Inu le-tu ie ta Jezus Cristus, kir Cristusu, de ie prišal ie imel pryti s to vodo inu kryo, na ta sveit, de ie Syn nekar samuč s to vodo, temuč s to Božy, de ie vseh vodo inu kryo. Inu ta duh ie ta, vernih iz- velyčar, kir pričuie, zakai ta duh ie ta ri- pryčuio S. Troyca, S. snica. [7]Zakai oni try so, kir v nebi Duh s pis- pričuio, ta Oča, ta Besseda inu S. mom pre- rokskim, Duh, inu le-ty try so enu. Inu try iogerskim, s. kerst, so tudi na zemli, kir pričuio, [8]ta nega veče- ria inu Duh, ta voda inu ta kry, inu le-ty martra. Math. 3, try so enu. [9]Ako mi tih ludi pri- 17. Ioh. 1, 12, čovane gorivzamemo, tu pryčova- 3.Rom. 8. ne Božye ie vegše inu le-tu ie tu Rom. 4. pričovane Božye, kateru ie on pričoval od nega Synu. [10]Kateri veruie na Božyga Synu, ta ima tu Božye pričovane per sebi, ka- teri 262 Ta V. cap. 229 teri Bogu ne veruie, ta ga ie k ani- mu lažniku sturil, zakai on nei ve- roval timu pričovanu, kir ie Bug pričoval od nega Synu. [11]Inu tu pri- čovane ie le-tu, de Bug ie nom dal ta večni leben inu le-ta leben ie v nega Synuvi. [12]Kateri ima tiga Bo- žyga Synu, ta isti ima ta leben, ka- teri pag neima tiga Božyga Synu, ta isti neima tiga lebna. [13]Inu le-tu sem vom, kir veruiete na tu ime ti- ga Božyga Synu, pissal, de bote veidili, de imate ta večni leben, inu Ioh. 6. de vi veruiete na tu ime tiga Bo- žyga Synu. [14]Inu le-tu ie tu zevu- pane, kir mi imamo pruti Bogu, de aku ga mi kai prossimo po nega voli, de nas usliši. Ioh. 16. [15]Inu kadar mi 1. Ioh. 3. veimo, de karkuli ga prossimo, de Math. 6, 7. nas usliši, taku mi veimo, de smo te prošne, kir smo prossil/i/, obder- žali. [16]Aku kei eden vidi suiga brata C. grešiti en greh, kir nei h ti smer- Za slabe P 3 ti, 263 230 S. Ianža I. list. nezastop- ti, ta prossi Boga inu nemu bo dal ne grešni- ke se ima ta leben tim, kir ne grešio h ti prossiti. Ier. 7. smerti. Ie li pag en greh h ti smerti, Math. 12. Ioh. 8. za ta isti iest ne pravim, de prosiš. 1. Ioh. 3. [17]Sledna krivica ie greh inu ie en greh nekar h ti smerti. D. [18]Mi veimo, de sledni, kir ie od Bu- Verni so inu neso ga royen, ne greši, temuč kateri ie grešniki; grehu, od Buga royen, ta sam sebe varuie zludiu so zubper, inu ta hudi se ga ne dotakne. [19]Mi zatu Cris- tus nih veimo, de smo od Buga, inu ta celi grehe za- kriva. sveit leži v ti hudobi. [20]Inu mi veimo, Luc. 24. de ta Syn Božy ie prišal inu ie nom dal razum, de znamo tiga Risnični- ga inu smo v tim Risničnim, v tim nega Synuvi Jezusu Cristusu, le-ta ie risnični Bug inu ta večni leben. [21]Otročiči, varuite se pred temi ma- liki. Amen Verni Bo- A. V začetku le-tiga capitula še pag ga inu vse, katere zubper te kezarie, Iude inu Turke, kir Bug ne hote, de bi Jezus, Divice Marye syn, 264 Ta V. cap. 231 syn, ta pravi Cristus bil, inu zubper lubi, lubio inu ohra- hynavce, falš kersčenike, kir suimu bli- nio Božye žnimu ništer dobriga ne deio, tukai go- zapuvidi. vori. Obtu on pravi, vsi ty, kir veruio, de ie Jezus Cristus, inu lubio te verne otroke Božye, suimu bližnimu vse dobru izkažo, se po Božyh zapuvidah derže, so od Buga royeni, imaio S. Duha inu to pravo vero. Inu per tim pravi, de tim, kir pravo vero imaio, so te Božye zapuvidi lahke, zakai s pravo vero, s poštenim lebnom ležei ko- ker z malikovanem inu z lotryo imaio inu prebivaio inu vse žlaht izkušnave ti- ga messa, svita inu hudiča premagaio. B. Še pag terdi to vero kersčansko inu S. Troyza, Cristusevi pričuie s tem kerstom inu s caihni, kir so caihni, ne- se per Cristusevim kerstu godili, s to ne- ga martra, S. Kerst, ga martro inu s kryo, kir ie iz nega mer- pričuio Cristusu, tviga telessa na cryžu s to vodo red tekla, de ie on ta pravi Syn Ioh. 19, Božy. 211 inu S. Duhum, kir od Cristusa 211. Jn 19,34. skuzi preroke inu iogre pričuie, inu s to celo S. Troyzo, zuseb ta Oča nebeski, de Cristus ie gvišnu inu risničnu pri- P 4 šal 265 232 S. Ianža I. list. šal na ta sveit inu ie opravil inu doko- nal vse tu, kar ie od nega bilu preroko- vanu inu slišalu k našimu izveličanu. Obtu na obeniga drugiga Cristusa nei- mamo čakati, ne drugdi odpustkov inu naših duš izvelyčane iskati. Inu kateri tu deio, ty isti Boga imaio za risničniga, nih prošne so uslišane, kir pag nekar, ty Boga stavio na laže inu tiga večniga lebna nigdar ne bodo imeili, nih molytve ne dopado Bogu. Vernih C. To pravo vero v Cristusa hvali inu prošne per Bugi veli- povišuie, kir pravi, de ty verni nekar le ke riči opravio, samuč nim samim, temuč tudi drugim sprossio, de grešni- tar grešnikom sprossio od Buga posvitno ki se preo- berno, ko- inu večno dobruto, koker Moizes, Exod. ker s. Steffan s. 14, 17, 32, Num. 12, Elias, 3. Reg. 17, Paulu ie izprossil. Elizeus, 4. Reg. 4, s. Peter, Act. 9, s. 212. 2 Mz 14,13–27; 17,4–6; 32,7–14; Paul, Act. 20, 27, 212 so milost, pomuč, 4 Mz 12,1–14; život inu zdravie sprossili. Kir pag pra- 1 Kr 17,1–16; 2 Kr 4,8–37; vi, de za te ludi, kir smertnu oli h ti Apd 9,36–41; 20,7–12; 27,13–37. smerti grešio, se nema molyti, tu ie, za te, kir ne hote sami sebe, suie grehe spo- znati, žalovati, od nih pustiti, prave poku- 266 Ta V. cap. 233 pokure diati, v Cristusa verovati, koker so Cain, Saul, Išcariot bili, kir pag suie grehe spozna, žaluie, zapusti, pravo po- kuro dei, milost, odpustig per Cristusu isče, ta isti naide inu dobi milost inu od- pustig vseh grehov, kokerkuli veliki, na- gglavni inu smertni so, koker David, Manasses, s. Peter, žahar, Maria Mag- dalena, s. Paul etc. S. Auguštin pravi, de ta smertni ferdamnani oli, koker ty stari Crainci pravio, tag naglavni greh, ie fi- nalis impoenitentia, 213 tu ie, stonovitna, 213. Finalis impoenitentia, blasfemija, kletev proti prez konca nepokura, kadar en človik Svetemu Duhu; Sermones ad populum, sermo 71, pred nega smertio suie grehe ne žaluie, ne v: J. P. Migne, Patrologiae greva, Boga za milost ne prossi, v Cristu- cursus completus, series latina 38, 455, 456, 464. sa ne veruie, en tak, dotle ie živ, Bogu ne Isto mesto razlaga tudi Tomaž Akvinski, Summa dopade, h puslednimu mora v peklu ve- theologiae 3a.86,2. koma prebivati. D. Tukai koker v tim pervim 3. capi- Kateri so s to vero v tuli koker David inu s. Paul te grehe Jezusa za- inu grešnike narazen loči. V tim 1. capi- saieni oli vpelcani, tuli pravi, aku mi pravimo, de neima- ty isti ne bodo mo obeniga greha, taku sami sebe zepe- zgub leni, aku lamo inu ta risnica nei v nas. Tukai P 5 pag 267 234 S. Ianža I. list. po tim du- pag pravi, de ty, kir so od Buga royeni, hei inu ne- kar po tim tu ie, h pravi veri prišli, ty isti ne grešio. messei ho- dio. Inu on v tim pervim capituli, koker v le- Rom. 8. -tim, od vernih govori, obtu ty grehi tih vernih inu nevernih se moraio po vuki s. Davida, Paula, s. Ianža inu po pravim zastopu vsiga S. pisma rezločiti. Vsi ver- ni inu svetniki, dotle so v ti stari hudi izkaženi koži na tim sveitu, neso inu ne 214. Rim 6,11–14; 7,14–21; 8,10. mogo biti prez grehov, Rom. 6, 7, 8. 214 Božym zapuvidom neso popolnoma po- korni, hude žele, nespodobni lušti v nih tiče. Oli oni taki nemarnosti, hudim mi- slom stoye zubper, z Davidom red Psal. 119 veden molio, Bogu oblubuio inu pra- vio: »O, de bi muy poti šli inu deržali se po tei pravdi Božy, iest sem tuie bessede skril v tu mui/e/ serce, de tebi ne grešim, iest sem persegel inu cillu naprei vzel 215. Ps 119,5.11. deržati to pravdo tuie pravice.«215 Le-takim nih grehi bodo od Buga zavolo Cristusa zakriveni, pregledani, aku glih časi padeio, de le spet vstano, v pokuro stopio. Ampag tim nevernikom, nepo- kurnim, 268 Ta V. cap. 235 kurnim, kir tim grehom nih volo, lušt inu uzdo oli berzde puste, takim bodo nih grehi zaderžani, na sodni dan vsem ludem rezodiveni. Za teim te verne za- gvišuie, de so Božy, bodo izvelyčani, ampag ta sveit, ta vegši deil ludi, kir v neveri, v nepokuri, vsi žlaht hudobi inu v lotry prebivaio, ie hudičev, bo gvišnu ferdamnan. Na koncu lipu, za- stopnu od Cristuseviga stanu, diane inu opravila govori, de ie ta pravi Bug, naš ohranenik inu večni leben. Ioh. 14. 216 De ie nas vučene, modre sturil, kir 216. Jn 14,6. ie nom suiga Očeta skrivno, čudno volo rezodil. Natu ostru vsem kersčenikom zapoveda, de se pred maliki, tu ie, pred falš Božymi službami, s katerimi hote ty eni ludie milost Božyo dobiti, nebessa zaslužiti inu vsimu zlegu ubežati, varuio. Konec tiga perviga s. Ianža listu. 269 236 S. Ianža II. list. SVETIGA i a n ž a drugi list. predguvor čez ta drugi list s. Ianža. Le-ty try Ni vučeniki ne hote, de bi listuvi so s. Ianža. le-ta dva pusledna listu s. Ianža iogra bila, temuč eniga drugiga s. Ianža, ka- terimu ie pridevik Presbyter, tu ie, ta Stariši ime bilu. Ta vegši deil pag imaio tudi le-ta oba listu za s. Ianža iogra listuve, zakai v nima se glih tu, kar v tim nega pervim inu v nega evangeliu inu kar ty drugi iogri, vuči inu piše. Brumne, On piše le-ta list eni gospei, kateri ie verne žene so Bogu, lohki Electa, tu ie, Izvolena bilu ime; angelom inu vsem ta se ie suiemi otruki prov brumsku per svetnikom lube. pravi veri stonovitu deržala inu se nei pustila od falš vučenikov zepelati. Zatu on no hvali inu opomina, de taku do konca 270 Čez s. Ianža II. list. 237 konca ostane, de se derži po Božy zapu- vidi inu bessedi inu de izkaže lubezen pruti vsem vernim. Inu kateri ne veru- ie, de Jezus ie ta pravi Cristus inu Syn Božy inu de ie na ta sveit prišal, tiga neima erpergovati, ž nim obeniga tova- rištva imeiti. Eni pag hote per tei izvo- leni to kersčansko cerkov zastopiti, oli krivu. Piše eni plemeniti ženi, kir ie pokorne, verne otroke imeila, no opomina, de v taki veri inu lubezni ž nimi ostane inu de se varuie pred falš vučeniki, ž nimi obeniga tovarištva ne zguvora neima. TA stariši tei izvoleni gospei A. inu nee otrokom, katere iest Prave vere stari, mladi lubim v ti risnici inu nekar iest so Bogu, vsem ver- sam, temuč vsi ty, kir so to risnico nim lubi. spoznali, [2]zavolo te risnice, kate- ra notri v nas ostane inu bo per nas vekoma, [3]bodi z vami gnada, milost, myr od Buga Očeta inu Gosp- 271 238 S. Ianža II. list. Gospudi Jezusa Cristusa, od Synu tiga Očeta v ti risnici inu v ti lube- zni. B. [4]Iest sem se sylnu obesselil, de Kadar se tu kers- sem nešel vmei tuimi otruki, kir v ti čanstvu rezteguie, risnici hodio, koker smo to zapuvid prov služi Bogu, tiga pryeli od Očeta, [5]inu vže zdai, go- se verni vessele. spa, te prossim (nekar koker de bi Math. 17. 1. Ioh. 2. tebi pissal eno novo zapuvid, temuč Iob 13, 15.. 217. Raba oklepajev to, kir smo imeili od začetka), 217 de »(nekar koker de bi tebi pissal eno novo zapuvid, se vmei sebe lubimo. [6]Inu le-ta ie ta temuč to, kir smo imeili od začetka)« je Trubarjev lubezen, de hodimo po nega zapu- prevodni interpreta- tivni dostavek za lažje vidi. Le-ta ie pag ta zapuvid, koker razumevanje bibličnega besedila, ki ga L1545 in V ste od začetka slišali, de vi v ti isti nimata. Trubarjev prevod sledi L1545: »5Vnd nu hodite. [7]Zakai dosti zepelavcev ie bitte ich dich / Fraw / nicht als ein new Gebot prišlu na ta sveit, kateri ne hote schreibe ich dir / sondern das wir gehabt haben spoznati, de bi Jezus Cristus bil v tu von anfang / Das wir vns vnternander lieben. 6Vnd messu prišel, en le-tak ie en zepe- das ist die Liebe / das wir lavec inu anticrišt. [8]Gledaite sami wandeln nach seinem Gebot.« nase, de ne zgubimo, kar smo per- delali, temuč de polni lon primemo. C. [9]Sledni, kir prestopi inu ne ob- Pred ke- stoy v tim Cristusevim navuku, ta isti 272 S. Ianža II. list. 239 isti neima Boga, kateri pag obstoy cary, an- ticrišti se v tim navuku Cristusevim, ta isti imamo va- ima tiga Očeta inu tiga Synu. rovati. 2. Thes. 3. Rom. 16. [10]Aku kei gdu k vom pride inu le- -tiga vuka ne pernesse, tiga ne vzamite v to hyšo inu ne ricite k nemu »Pomagai Bug«, [11]ta isti se diležen sturi nega hudih dell. [12]Iest bi imel vom dosti pissati, oli iest nesem hotel skuzi papyr inu tinto, temuč iest vupam k vom pryti inu vpryčo z vusti z vami govoriti, de Ioh. 16. 1. Ioh. 1. tu naše vesselie bo polnu. [13]Tuie sestre izvolene otroci tebi službo spovedaio, amen. A. S. Ianž sam sebe starišiga imenuie Pridigary imaio oči- inu ty drugi iogri inu pridigary bodo nu serce stariši imenovani, 1. Petri 5, Tit. 1, pruti nih ovčicam Act. 15, imeiti, za 218 zavolo nih starosti inu kir nih nee sker-218. 1 Pt 5,1; Tit 1,5–6; ovčice, koker očeti nih otroke, passo, va- beti inu zveistu pa- Apd 15,4.22. ruio, vuče inu na vse dobru vižaio. Inu sti. kir on piše eni ženi inu otrokom, s teim daie na znane, de pridigary imaio za vse 273 240 S. Ianža II. list. za vse žlaht ludi skerbeti, nim s pridigo inu s pismom služiti. To risnico tukai ta s. evangeli inu bessedo Božyo, koker Cri- 219. Jn 14,6; 17,17. stus, Ioh. 14, 17, 219 imenuie. Inu risnica ie vse tu, kar ie prov, Božye, stonovitu, prez falšye, hynavsčine inu nei ležnivu ne ze- pelavski. Lubezen pag ie vse tu, kar oli s čim se bližnimu, vsakimu človeku dobru sturi. Verni far- B. Pravi, za čes volo ni le-ta list pi- mani se imaio če- še, kar ie zveidil, de ona inu nee otroci stu opo- minati h stonovitu stoye per risnici, tu ie, per dobrimu. navuku tiga s. evangelia, inu de na- prei bodo še volneši pokorni Bogu, inu de se varuio pred kezary, falš vučeniki, de ne zgube, kar so skuzi to pravo vero dobili, temuč de prymo nih vere lon v nebessih. Falš vuče- C. Očitu inu ostru govori, de prez niki se ne- ima obeni- vere v Cristusa obena vera, Božya ga tovarih- služba, molitov, oben človik ž nega 220. Tovarištva. tva220 imei- ti. dianem ne dopade Bogu, obtu vsaki človik se varui pred falš vero inu pred falš vučeniki. Na koncu oblubuie sam vpryčo 274 S. Ianža III. list. 241 vpryčo z gospo govoriti inu ni od nee se- stričev službo spoveda. SVETIGA i a n ž a trety list. predguvor čez ta trety list s. Ianža. Le-tim listu hvali tiga S. Ianž dva prava Gaia (od nega berite kers čenika Rom. 16, 1. Cor. 1), inu eniga 221 kir hynavski- 221. Rim 16,23. 1 Kor 1,14. ie tim ptuim pregna- ga tukai nom ne- nim bozim kersčenikom prei stavi k navuku. vso dobruto izkazal, nee erpergoval, da- roval, s ceringo omislil, vučil, opominal inu troštal. S teim vse verne opokmina, de oni tudi taku deio, vsem ludem služio, s čim premoreio. Za teim tiga Diotrefa, falš hynavskiga kersčenika, groznu tadla inu svari, kir ie te prave predigarie re- znašal, vernim ništer dobriga sturil inu ie branil nim dobru sturiti. S teim vuči, Q de se 275 242 S. Ianža III. list. de se pred nepokuro, hynavsčino imamo varovati, potle Demetria hvali, kir se ie zo vso ričio dobru deržal, s teim bi rad vse kersčenike tudi h timu perpravil. Hvali Gaia, kir ie vsim vernim dobru sturil, zatu nemu vse dobru prossi inu pričuie, de ie nega vera prov inu risnična. Toži čez Diotrefa, kir ni- komer nei dobriga sturil inu branil drugim vernim dobru sturiti. De- metria hvali inu ga vsem vernim poroči. A. Eniga pra- viga ker- sčenika TA stariši, Gaiu timu lubimu, kateriga iest lubim v ti risnici. [2] hvali dru- Mui lubi, iest želim, de bi tebi v gim k ani- mu exem- seh ričeh dobru šlu inu de bi zdrav plu. Rom. 16. bil, koker tui duši dobru gre. [3]Iest 1. Cor. 1. sem se sylnu obesselil, kadar so ty bratie bili prišli inu so pričovali od tuie risnice, koker tudi ty hodiš po risnici. [4]Iest neimam vegšiga vesselia, samuč de slišim, de muy 276 S. Petra III. list. 243 muy otroci hodio po risnici. [5]Mui lubi, ti zveistu delaš, karkuli sturiš na tih bratih inu na ptuih, [6]kateri so vpričo te cerqve od tuie lubezni pričovali, inu ti si dobru sturil, de si nee odpravil vred nu pred Bu- 1. Cor. 9. 2. Cor. 11. gom. [7]Zakai oni so za nega ime- Math. 10. na vunkai vlekli inu so od aydov ništer vzeli. [8]Obtu take imamo mi gorivzeti, de tei risnici pomagamo. [9]Iest sem tei cerqvi pissal, ampag B. Diotrefes, kir hoče vmei nimi ta Papeži, šcoffi, fa- pervi biti, ta nas gori ne vzame. ry, menihi so Diotre- fu glih. [10]Obtu, aku iest pridem, hočo izka- zati tu nega dellu, kir on della, ko- ku on mermra ž nega hudimi bes- sedami zubper nas, inu on neima na tim samim zadosti, kir on sam ne vzame gori te brate, temuč on tudi tim, kir nee hote gorivzeti, brani inu nee iz te cerqve pehuio. Psal. 34. [11]Mui lubi, ne hodi za teim hudim, temuč po tim d/o/b/r/im, kateri dobru Q 2 dei, 277 244 S. Ianža III. list. dei, ta ie od Buga, kateri pag hudu dei, ta ne vidi Boga. C. [12]Demetrius ima od vseh pričo- Demetrius ie brumen, vane inu od te same risnice. Inu mi po nim se imaio der- pričuiemo tudi inu vi veiste, de tu žati. naše pričovane ie risničnu. [13]Iest bi imel dosti pissati, oli iest nečo skuzi tinto inu perut tebi pissati, [14]iest vupam tebe v kratkim viditi, tedai hočva z vusti vpryčo vkupe govoriti, [15]myr bodi s tebo. Ty pe- riateli tebi službo spovedaio, spo- vei službo tim periatelom per imeni. Le ty verni A. Le-ta Gaius ie en pravi kersčenik so lubi Bogu. bil, ie suio vero š poštenem inu z lubezno pruti vsem vernim izkazal, zatu ie nemu s. Ianž bil periatel, ga hvali, de hodi po risnici, tu ie, de se derži s to vero, z Bo- žymi službami, ž nega stanum inu leb- nom po Božy bessedi. 222. B. Izvirno nekorigira- Tih Dio- no označevanje vrstnega D. 222 Čez Diotrefa, kir ie en hud klafar, trefov ie reda komentarjev. zdai pov- opravlavec, reznašavec, offerten inu ne- sod dosti. milostiv bil, toži inu nemu priti, de ne- ga 278 S. Ianža III. list. 245 ga lotryo hoče rezodeiti. C. Demetria hvali, hoče, de bi vsi verni koker on se deržali. Natu pravi, zakai ie le-ta list kratig, hoče sam list biti. Potle službe spoveida. Konec s. Ianža dveyu lystov. SVETIGA i u d e ž a list. predguvor. Ristus Jezus, naš gospud inu Cristus ie dva iogra s izveličar, ie dva iogra s teim teim ime imenom Iudas imel, timu nom Iudas imel. enimu ie bilu pridevik Išca- riot, ta ie Cristusa fratal, se ie obessil inu rezpočil. Timu drugimu pag ie bilu ime Lebbeus, s teim pridevkom Taddeus, ne- ga brata sta bila Iacobus, Alfeov syn, inu Simon Cananaeus, nih mati ie bila, koker s. Marcus 6 223 pričuie, Maria Cleofe oli 223. Mr 6,3. Q 3 Iacobi, 279 246 Predguvor. Iacobi, Divice Marie sestra. Tudi le-ta Le-ta list tudi ty eni stari inu novi list ie io- gerski. vučeniki ne hote ga imeiti za en iogerski list zavolo, kir ima s. Petra drugiga listu bessede, mi pag, kadar v le-tim listei ni- šter S. pismu zubper ne piše, ga mi hočmo imeiti za en pravi iogerski list. Zdaici per On ie po vseh iogrov, koker S. Ianž iogrovih čassih so Evangelist, dolgu šiv bil, ie vidil, de ta bili hudi, hynavski, vegši deil kersčenikov se neso prov po Bo- nepokurni kersčeniki. žy bessedi inu nega strahu deržali, so se od falš vučenikov, kir so nim vso lotryo dopustili, pustili zepelati. Zubper take falš, hynavske nepokurne inu pridigarie le-ta oster list piše. V nim vse verne zve- istu opomina, de do konca ostano per pravi veri, brumsku derže, pred kecary se varuio. s . i u d e ž a l i s t . Iudas koker Cristus, iogri inu preroki vse verne opomina, de se vario pred 224. Falš. faš224 vučeniki, špotlivci inu epicurary, zakai taki bodo od Buga grozo- vitu štraifani, koker ty hu- diči 280 S. Iudeža list. 247 diči inu Sodomitary; pravi tudi, ko- ku se ie zludi zavolo Moizesoviga tellessa kregal. Per tim vely, de per pravi veri inu v lubezni do konca ostano. IUdas, en hlapec Jezusa Cristu- A. sa inu brat Iacopov, tim pokli- Nei zado- sti h timu canim, kir so posvičeni v Bugi izveličanu začeti po- Očeti inu ohraneni v Jezusu Cri- kuro inu prov vero- stusu. vati, temuč [2]Milost, myr inu lubezen do konca v vom se pobulšai. takim [3]Mui lubi, po- ostati. tehmal sem iest mui vus flis perlu- 2. Pet. 2. žil vom pissati, od tiga gmain iz- velyčane ie bilu meni potreba vom pissati inu opominati, de vi zavolo te vere, katera ie enkrat dana tim svetnikom, se štritaite. [4]Zakai ty eni ludie so poleg perlezli, kir so neverniki, kateri so bili poprei za- pissani k le-timu ferdamnanu, kir to gnado našiga Boga prenašaio Gal. 5. na hočlivost inu zataiuio Boga inu našiga Gospudi Jezusa Cristu- Q 4 sa, 281 248 S. Iudeža list. sa, kir ie sam en Gospud. [5]Iest ho- čo pag vas spumniti, potehmal vi enkrat le-tu veiste, de ta Gospud, kadar ie bil timu folku iz te Egip- Num. 14. tove dežele pomagal, ie on potle spet te, kir neso verovali, končal. [6]Inu te angele, kir neso suiga Esai. 14. vyudstva ohranili, temuč so nih prebivalisče zapustili, ie on nee zvezane s teimi večnimi zvezavi pod to temnico h ti pravdi tiga ve- Gen. 19. likiga dne ohranil. [7]Koker tudi Sodoma, Gomorra inu poleg nih lezeča meista, katera so glih taku koker onee curbale inu so po enim drugim messei hodile, so postavle- ne h timu exemplu inu terpe to martro tiga večniga ogna. [8]Glih taku so le-ty, kir so od saineh ob- norieni, kir tu messu omadežuio, gos posčino zažmaguio inu te veli- ke oblasti šentuio. B. [9]Mihael pag, ta viši angel, kadar Angeli, se ie s teim zludiem kregal inu dišpu- 282 S. Iudeža list. 249 dišputiral od Moi zesoviga telessa, verni z Bo- žym imenom nei smil to sodbo tiga šentovane iz- ne šentuio, reči, temuč ie dial: »Bug te svari.« Bogu ne od- mermravaio. Zah. 3. [10]Le-ty pag tim ričem, katere ne 2. Pet. 2. znaio, hudu reko, kar po naturi ko- Gen. 4, 24. Num. 16. ker ta nezastop na živina znaio, v tim istim oni konec vzamo. [11]V enim, zakai oni so na ta cainski pot stopili inu so zašli v tu zahaiane tiga Baalama zavolo tiga lona inu so v tim zupergovorienu tiga Cora kon- 2. Pet. 2. čani. [12]Le-tu so ty madeži, kir do- bru lebaio od vaše almožne, prez skerbi, oni sami sebe passo. Oni so oblaki prez vode, kir bodo od ve- itrov okuli goneni, drivessa, kir so iessen segnyla, prez sadu, dvakrat umoriene inu s kurenom izderte, [13]divy morski valluvi, kir nih lastne sramote vunkai penio, zahaiave zveizda, 225 katerim ie ta magla te te- 225. Zveizde. mnice vekoma ohranena. [14]Od le- -tih ie tudi Enoh, ta sedmi od Ada- ma, prerokoval, kir ie dial: »Pole, ta Q 5 Gospud 283 250 S. Iudeža list. Apo. 1. Gospud pryde suiemi svetniki. Tih Esa. 3. bo veliku tyssuč, [15]bo pravdo deržal zub per sledniga inu bo štraifal vse, kir so vmei nimi neverniki zavolo nih vseh neverniških dell, kir so ne- vernišku delali, inu zavolo nih ostrih bessed, kir so ty neverniški grešniki zuper nega govurili.« [16]Le-ty so ty odmermravci, kir ve- den tožio inu po nih luštih hodio inu nih vusta offert ne riči govore inu te ene ludi za veliku derže za- volo tiga pryda. C. [17]Vi pag, mui lubeznivi, spumnite Pred keca- ry se va- na te bessede, katere so poprei go- ruimo, v pravi veri voriene od tih iogrov našiga Go- se terdi- mo, v lu- spudi Jezusa Cristusa, [18]kir so vom bezni de prebiva- pravili, de v tim puslednim času 226. Špotlivci. mo, pošte- nu živimo, bodo spotlivci,226 kir bodo po suih molymo. lastnih neverniških luštih hodili. 1. Thi. 4. 2. Thi. 3. [19]Le-ty so ty, kir se ločio, so živin- 2. Pet. 3. ski, neimaio tiga Duha. [20]Vi pag, mui lubeznivi, zidaite vi sami sebe na to nersveteišo vero skuzi Sve- tiga 284 S. Iudeža list. 251 tiga Duha, molyte inu [21]deržite se v ti lubezni Božy inu čakaite na to milost našiga Gospudi Jezusa Cri- stusa h timu večnimu lebnu. [22]Inu deržite le-ta rezlotig, de se vi čez te usmilite, [23]te ene pag s teim stra- hum izvelyčate inu izderite nee iz ogna inu sovražite to sukno, kir ie madežova od tiga messa. [24]Timu pag, kir more vas ohraniti prez greha inu postaviti prez tadla z ve- likim vesseliem pred tu obličie sui- ga gospostva, [25]timu Bogu, kir ie sam moder, našimu izveličariu bodi čast inu maiesteta, gospostvu inu oblast zdai, vselei inu vekoma, amen. A. V začetku try Božye dobrute vsem Božya mi- lost nas ne vernim derži naprei; ta perva ie, kir so vuči v gre- od Buga skuzi evangelium h pravi veri hih ostati, temuč poklicani. Ta druga ie, kir so skuzi pred grehi se naprei S. Duha posvičeni, tretya, de so skuzi varovati. Cristusa h timu večnimu lebnu ohrane- ni. 285 252 S. Iudeža list. ni. Za teim nim vse dobru od Buga pros- si, nim pravi, de ty falš vučeniki so nega k le-timu pismu pergnali, kir so pridiga- li, de en kersčenik, kadar on skuzi to vero v Cristusa inu te s. zacramente odpusčane vseh grehov, milost Božyo inu ta večni leben ie dobil, more naprei žiher, prez serda inu štraifinge Božye, grešiti, v messenih luštih prebivati etc. Takim falš vučenikom inu kerčenikom te Iude, hudi- če, Sodomitarie stavi naprei, kir so tudi poprei bili v Božy milosti, oli skuzi nih nepokuro so v Božy serd inu štraifingo pali. Zludi pov- B. Od s. Mihela inu zludia voiskova- sod zo vso kunštio is- ne inu od Enohoviga prerokovane tu če inu na- reie, de bi staru S. pismu ništer ne govori. Zatu ty te ludi od prave vere eni le-ta list zamečuio. S. Iudas pag ie stopili inu malikovali. lohki od tiga krega inu prerokovane od starih brumnih Iudov slišal oli v kakih starih buqvah sam bral. Kir ie pag ta zludi tu mertvu tellu Moizesovu, kate- ru ie sam Bug skrivaie pokopal, Deut. 227. 5 Mz 34,6. 34, 227 hotel rezodeiti zavolo, de bi ty Iudi 286 S. Iudeža list. 253 Iudi taku tellu za eno papeško svetino deržali, čestili, molili, nemu cerqve zy- dali inu per nim odpustkov iskali etc. Takimu malikovanu ie s. Mihel bil zu- bper. Inu kir pravi, de s. Mihael nei zludia klel, preklel, ne šentoval, s teim nas inu vse ludi vuči, de neimamo niko- mer hudu reči, nikogar kleti, koker ty neumni, zuseb papežniki, deio; ty drugi- ga ne umeio, samuč ta naš vuk kleti, fer- damnati inu nas panati inu žgati, inu oni ne veido inu ne zastopio, kai mi ve- ruiemo inu kai mi vučimo. Take opra- vlavce perglihuie timu sovražniku Cainu inu timu cuperniku Baalamu inu timu puntaryu inu zdražniku Coru. Inu on tukai nim oznanuie, de bodo koker oni šraifani. 228 Za teim take nepridne vuče-228. Štraifani. nike, zepelavce inu falš hynavske kers- čenike malla, kakovo šego imaio, kai ie nih diane, de radi od druzih blaga dobru lebaio, so perlizavci, nikomer, samuč sebi so k nucu, kar se po nih voli ne sturi oli gody, zubper tu istu mermraio inu to- žio. 287 254 S. Iudeža list. žio. Od tacih, pravi, ie še per starim per- vim sveitu ta Enoh prerokoval. Vselei C. Vely inu opomina se varovati pred imamo gledati na falš vučeniki inu zepelavci, kir secte, tu ie, falš vuče- nike, pred zdražbe, ločene inu rezdilene v tim ker- nimi, pred grehi se sčanstui delaio. Per tim zveistu prossi, de varovati, slabe v ti v ti sveti, tu ie izveličanski veri od dan veri pod- preti, te do dne gori iemlo inu rasto inu de prov, iz prešerne ostru sna- serca, iz perganena S. Duha molio, v Bo- riti. 229 229. Svariti. žy inu v bližni lubezni prebivaio, volnu, z vesseli[m] na ta večni lebe[n], kir nim iz milosti zavolo Cristusa bo dan, čakaio. Za teim lipu vuči, koku se ima slabimi ker- sčeniki inu grešniki deržati inu ž nimi okuli hoditi, de ty eni se imaio s poterple- nem inu z lepimi bessedami, ty eni pag s pritežom, strašnimi bessedami spet na pravi pot, h ti pokuri inu h pravi veri na- pelati inu perpraviti inu iz tiga večniga ogna izdreti, inu de neimamo tiga človeka, samuč ta greh, hudubo, lotryo sovražiti. Na koncu lipu moli inu hvali Boga. PER- 288 APOCALYPSIS. perva pred- g u v o r č e z a p o - calypsim, tu ie rezodivene s. Ianža. E-te buqve so gerški Kakova le- -ta besse- imenuio Apocalypsis, da apoca- latinski Revelatio, lypsis. nemški Offenbarung, slovenski Rezodivene, zakai v le-tih buqvah so ene čudne skrivne riči, katere ie Bug suimu Synu rezodil, te ie Syn Božy s. Ianžu skuzi eniga angela dal na znane, koker od tiga ta začetig v le-tih buqvah zastopnu pryčuie. Od authora, du ie le-te buqve pissal, ty Od koga so v le-te vučeniki glih ne pravio. Eni hote, de so buqve pis- od s. Ianža iogra. Ty eni pag, de so od sane. eniga drugiga s. Ianža, Theologa, stari- ga pridigarie, pissane. Oli kadar v le-tih buqvah S. Duh glih tu, kar ty preroki inu iogri, od vseh articulov te naše prave 289 256 Predguvor, argument prave stare vere piše, koker od Cristusevi- ga opravila inu nega dobrute očitu zasto- pnimi bessedami govori, kir pravi, cap. 1: »JEZUS CRISTUS ie nas lubil inu ie nas opral skuzi to suio kry inu ie nas sturil, de smo fary inu erbiči našiga Bo- 230. Raz 1,5. ga,« 230 inu cap. 5: »Ti si tu zaklanu lagne. Inu ti si nas odrešil skuzi tuio kry od vse žlahte inu si nas sturil, de smo fary 231. Raz 5,9–10. tui.«231 P er tim tudi pravi lipu od pokure inu de ty, kir iz slabusti v grehe pado, bo-do spet v Božyo gnado vzeti. Od tiga v tim 2. inu v tim 3. cap. piše inu koku s to vero ta greh inu to smert skuzi odpusčane tih grehov premoremo. Cap. 2 inu cap. 14, 232. Raz 2,10. kir pravi: »Bodi zveistu etc.«232 Inu: »Izveličani so ty mertvi, kateri umerio v 233. Raz 14,13. tim Gospudi.«233 Inu cap. 12: »Oni so premogli tiga hudiča skuzi to kry tiga Ia- 234. Raz 12,11. gneta.«234 Inu od te nove pokorsčine cap. 2. pravi: »Iest znam tuia della inu tuio 235. Jn 2,2. težkust inu tuie volnu terplene.« 235 Inu od sodniga dne inu vstanena tih mertvih v le-tih buqvah taku zastopnu pi- še, 290 čez s. Ianža Rezodivene. 257 še, de kumai drugdi taku, od anticrišta, papeža, falš vučenikov inu hynavcev, od nadlug te prave cerqve, kai kersčeniki na tim sveitu bodo terpeli, v kakovi časti bodo od smerti vstaieli, kakov lon, vesse- lie bodo potle v nebessih vekoma imeili, očitu pravi. Poleg tiga tudi pravi, kai ty anticrištovi, papežniki terpeli bodo v pe- kli etc., lipu, zastopnu, čestu govori inu piše. Inu kadar s. Ieronim pravi v ti predguvori čez to Biblio, de kuliku ie bes- sed v le-tih buqvah, tuliku ie v nih Bo- žyh skrivnust, inu kadar sledne preroko- vane, preden se dokona, ie temnu, kadar pag tu prerokovane v le-tih buqvah ie dopernessenu, zatu se lažei zastopi. Obtu mi hočmo le-te buqve z drugimi dostimi vučeniki za s. Ianža iogra pismu imeiti, deržati inu nim terdnu ve- rovati. r drU- 291 258 Predguvor, argument drUga p r e d gU - guvor inu argumenti, tu ie, kratki zapopatki inu izlaga vsakiga capitula praviga Božy- ga vuečeniga doctoria Mar- tina Luteria čez le- -te buqve. v dostih vižah se prerokuie, pridigar- M Nogeteru prerokovane se v ti cerqvi, tu ie, v ti gmaini Božy, stvu ie naide. Eni prerokuio, de zgul tu S. pismu nerpridni- še. izlagaio. Od le-tiga prerokovane inu 236. 1 Kor 12,4–10; 14,2–19. izlage s. Paul, Cor. 12, 14236 i nu drugdi govori. Le-tu prerokovane ie nerpotreb-niše, se more veden imeiti, zakai taku prerokovane vuči to čisto bessedo Božyo, ta pravi grunt te vere kersčanske polaga, to vero terdi inu zagovarie; in summa: taku prerokovane postavla, rovna, derži inu opravla tu pridigarstvu. Od priho- Ty eni pag prerokuio od prihodnih ri- dnih riči truie pre- či, kir neso poprei v tim S. pismu bile rokovane. zapissane, inu taku prerokovane ie tru- ie. Tu pervu ie očitu, zastopnu prez pil- dov inu figur, koker ie tu Moizesovu, Davidovu inu nim glih prerokov, kir so očitu 292 čez s. Ianža Rezodivene. 259 očitu, zastopnu od Cristusa prerokovali. Inu koker Cristus, ty iogri so zastopnu od falš prerokov inu anticrišta govurili. Ty drugi pag prerokuio s teimi pildi, prika- zni inu sainami, oli oni take pilde, pri- kazne inu saine sami očitu inu zastopnu izlagaio, koker Iožef inu Daniel nih pri- kazne inu saine. Ty trety prerokuio prez bessede, pridige inu prez izlage, zgul s pildi inu s figurami. Taku prerokovane ie v le-tih s. Ianža, Ezehiela inu v dru- gih buqvah, kir so saine, čudne pilde, zviryne inu prikazni vidili, oli nih neso izlagali. Od tih s. Peter iz preroka Ioela, Act. 2, govori, kir pravi: »Vaši synuvy inu sčere bodo prerokovali inu vaši mla- iši prikazne vidili inu vaši stariši saine sainali.« 237 Inu dotle taku prerokovne prez 237. Apd 2,17. gvišne zastopne izlage ostane, ie enu skrivnu, mutastu, nepridnu prerokovane, ništer ne nuca timu kersčanstvu. Koker se ie le-timu s. Ianžu prerokovanu godylu, zakai nih dosti so se čez le-te buqve moi- R 2 strili, 293 260 Predguvor, argument strili, oli neiso ništer gvišniga naprei pernesli. Ty stari so Za take negvišne izlage inu skrivniga tudi na le- -tih buq- zastopa volo smo mi tudi le-te buqve do- vah, so li s. Ianža, cbi- sehmal prez izlage pustil tečati. Inu zuseb vlali. za tiga volo, kir ty eni stari vučeniki le- -te buqve neso za s. Ianža buqve imeili, ne deržali, koker od tiga Eusebius v ti 238. Evzebij, Historia ecclesiastica Cerkovni croniki, lib. 3, cap. 25, 238 piše, v 3.25.2. takim cbivli mi le-te buqve tudi pusti- mo. Oli mi per tim nikomer ne branimo inu ne prepovedamo nee za s. Ianža buqve oli koker on hoče, deržati. reve, na- Kadar bi mi pag eno gvišno izlago inu dluge, ka- tere so se v pravi zastop, kai pomenio, imeli, hočmo ti cerqvi godile, mi tukai drugim inu višim duhum ur- izlagaio le-te žah dati h timu rezmišlovanu inu te buqve. naše misli tudi na dan inu naprei dati. Le-taku, potehmal le-te buqve so enu prerokovane inu rezodivene prihodnih riči inu zuseb od prihodnih žalost inu velikih, težkih nadlug, kir so imeile pryti čez tu kersčanstvu. Taku mi ša- camo, 294 čez s. Ianža Rezodivene. 261 camo, de bulše, gvišniše izlage inu pravi- ga zastopa čez le-te buqve ne moremo na- iti, samuč mi gledamo na te stare histo- riae inu cronike, kai se ie od iogerskiga čassa dosehmal v tim kersčanstvi godylu, kai ie terpelu inu prestalu. Inu te iste re- ve, nadluge inu diane de se z le-temi pil- di inu bessedami zglihaio inu preraitaio. Inu kadar se le-tih buqvi bessede inu pil- di oli prikazni s teimi diani inu nadlu- gami, kir so dosehmal šle čez tu kersča[n] stvu, zglihaio, taku imamo pravi zastop inu gvišno izlago čez le-te buqve. Obtu mi deržimo, koker tudi ta text V kersčan- stvi ie vse- zastopnu daie na znane, de ty pervi try lei več hu- capituli, kir od tih sedem gmain oli cer- dih, zatu ostriga kov inu od tih angelov v ti Azy govore, svara po- trubuie. drugiga v sebi ne derže, samuč s prepro- stimi bessedami daio na znane inu pra- vio, koku so se tedai te iste cerqve v ti Azy deržale inu kai se ie nim godilu. Inu bodo opominane, de v pokuri, per pravi veri, v brumnim, poštenim lebnu osta- R 3 no, 295 262 Predguvor, argument no, gori iemlo inu de se pobulšaio. Inu per tei bessedi angel imamo zastopiti te šcof- fe inu vučenike v tim kersčanstvi. De ty eni bodo brumni, dobri inu zvesti, koker so ty pervi stari očaki, svety inu vučeni šcoffi inu pridigary bili. Ty eni pag hudi, zepelavci, koker so ty kecary, falš, hyna- vski vučeniki, inu od le-tih hudih več koker od dobrih le-te buqve govore. Kai ty 24. V tim 4. inu 5. capituli bode naprei stari, kir so veden mallanu tu cilu kersčanstvu, kir ie imeilu pred Bu- gom, po- te prihodne žalosti inu nadluge preterpe- menio. ti. Tukai so štyri inu dvaisseti stariši pred Bugom (ty so vsi šcoffi inu vučeniki, kir so ene misli inu vere) s to vero krona- ni, ty isti Cristusa, tu Iagne Božye, s te- mi arfami inu s temi kadilniki hvalio, tu ie, očitu od Cristusa pridiguio, nemu zveistu služio inu veden iz serca z an- dohtio molio. Inu tu vse se gody h troštu vsem kersčenikom, de imaio veiditi, de 239. Kersčanstvu. tu kerszanstvu239 ima vini v takih prihodnih žalostih inu v težkih nadlugah ostati. V tim 296 čez s. Ianža Rezodivene. 263 V tim 6. se začno te prihodne žalosti Štyri štrai- finge, ka- inu uadluge241 rezodevati. Inu ner poprei tere čez te 241. Nadluge. te telesne, koker so tu preganene, lovlene, sovražnike inu spo- ieče, umoriene inu britke martre. Od te tlivce240 te 240. Špotlivce. bessede deželske gosposčine, nim naložene. Te Božye pri- do. iste pomenio tiga cronaniga sčitnika oli iezdeca s teim lokom na belim konu, po- tle voiske inu kry, te pomenio tiga iez- deca s teim močom242 na tim erdečimu 242. Mečom. koynu. Potle ie dragina inu lakota, ta ista ie ta ieizdeč s to vago na tim čer- nim ko inu . Potle so kuge inu žlizee na tim bledim konu s teim mertvaškim pil- dom. Inu le-te štyri štraifinge raven drugih, koker tu preminene inu zatrene tih kralevstov inu gosposčin, vselei gvi- šnu prido, kadar se iz Božye bessede špot della inu se ni ne sluša, koker od tiga v le-tim capituli na koncu zastopnu govo- ri. Inu h taki štraifingi Boga perpravio ty, kir te prave pridigarie inu kersčenike preganeio inu moree, zakai nih kry nuč ter dan vpye pruti Bogu. V le-tim 7. inu 8. se začne tu rezodi- duhovske R 4 vene nadluge. 297 264 Predguvor, argument vene od tih duhovskih žalost inu nadlug, tu ie, od mnogeterih kecariev. Oli per tim ie še pag en troštliv pild postavlen v tim, dobri an- kir ta angel te kersčenike znamenuie inu geli. tim štyrim hudim angelom brani. S teim te kersčenike zagvišuie, de tu kersčan- stvu, ty brumni angeli, tu ie, ty pravi vučeniki inu ta čista besseda Božya, ostano tudi vmei kecary. Inu ta angel s teim kadilnikom, tu ie, s to molytvo tudi tu istu pričuie; taki dobri angeli so bili ty dobri pravi stari vučeniki, koker so bili Spiridion, Atanazius, Hilarius, ta ni- ceniski concili inu tim glih. Tacianus Ta pervi hudi angel ie ta kecar Taci- inu samo- pravičary. anus ž nega encratiti, kateri so ta zakon prepovedovali, inu ty, kir so ž nih la- stnimi dobrimi delli hoteli pred Bugom brumni inu pravični biti, koker ty Iudi inu Turki. Zakai ta krivi zepelavni vuk od dobrih dell ie moral ta pervi biti ti- mu evangeliu zuper inu on ostane tudi ta pusledni do sodniga dne inu on ima vselei 298 čez s. Ianža Rezodivene. 265 vselei suie nove z drugimi imeni vučeni- ke, koker so bili ty pelagiani inu zdai ty papežniki etc. Ta drugi ie ta Marcion ž nega cataf- Marcion. rygi, manihei, montani etc., kir so se ž nih duhi oli duhovsčino čez v/s/e S. pismu hvalili inu so letali koker le-ta goreča gorra vmei nebom inu vmei zemlo inu koker per našim času ta Myncar inu te čudne neobstoyeče švermeriške glave. Ta trety hudi angel ie Origenes, kir ie Origenes. skuzi filozofyo inu suio zastopnostio tu S. pismu grenku sturil inu izkazil koker per nas te velike šule. Ta četerti ie Novatus ž nega katari, Novatus, donatisti. ty so to pokuro zametovali inu so se za te nerčistiše inu sveteiše deržali. Take šege so bili potle tudi ty donatisti. Ty naši sadašni duhovski so z le-teimi vsemi štirimi kecary omadeženi. Ty vučeni, kateri so te stare hystorie bra- li, bodo le-te riči dobru mogli prerai- tati, prešteti inu zglihati, zakai tukai R 5 vse 299 266 Predguvor, argument vse riči poredu zapissati inu praviti bi predolgu bilu. duhovske V le-tim 9. inu 10. se začno stuprov te inu telesne reve. prave reve inu nadluge. Zakai te telesne 243. Duhovske. inu duhoske 243 nadluge, katere so dosehmal bile, so le en šerc inu iegra pruti tim, katere so potle imeile pryti, koker od tiga sam ta angel na koncu tiga 8. capitula govori, kir pravi, de imaio try »ve« oli »io« pryti, katera »ve« imaio ty drugi try angeli, ta peti, šesti inu sedmi, opra- viti, inu timu svitu en konec. Inu tukai prydo try nadluge, duhovske inu telesne vkupe, ta perva bo velika, ta druga še vegše, ta tretia cilu velika. Tu pervu Ta pervi »ve« oli »io« ie ta peti hudi »ve« ie arius. angel, tu ie ta velik kecar Arius inu ne- ga tovariši, ty so tu kersčanstvu po vsim sveitu grozovitu martrali, preganali inu morali, koker od tiga tukai ta text go- vori, kir pravi, de ty brumni ludie bi bili raiši umerli, koker de so tako revo morali viditi inu preterpeti. Ia, on pra- vi, de ta angel iz pekla, katerimu ie Končavec 300 čez s. Ianža Rezodivene. 267 Končavez ime, ie nih krail, koker bi hotel reči, ta zludi sam nee iezdi, zakai oni neso le samuč duhovsku, s falš vukuvi, temuč tudi telesnu, s teim mečom, te pra- ve kersčenike preganali inu morili. Beri- te to historio inu tu diane od tih ariane- riu, taku bote le-to prikazen oli pild inu bessede dobru zastopili. Tu drugu »ve« ie ta šesti angel, ta Tu drugu »ve« ie hudi, prekleti Mahomet ž nega tovari- Mahomet ši, s teimi Saraceni, kir ž nih falš vu- inu papeži. kum inu mečom so timu kersčanstvu veliko revo nalužili. Poleg inu s teim istim angelom, de taku »ve« bo vegše, pride k nemu ta močni angel s to mavro inu s temi grenkimi buqvami, tu ie, tu svetu papeštvu ž nega duhovsko hyna- vsčino inu malikovanem, ty merio, za- popadeio inu vežeio ta cor inu nareiaio eno šemavo cerkov inu eno vunano lič- kako svetust. V tim 11. inu 12. vmei takimi »ve« inu dva trošt- liva pilda. revami bota dva trošt pilda postavlena. Eden od dveyu pridigariev inu ed- en 301 268 Predguvor, argument en od te nosseče ženee, kir eniga hlap- čiča timu draku oli lintvornu klubu rody. S teim daie na znane, de vmei teima dveima »ve« inu vmei teim pri- hodnim vini nekateri brumni kersče- niki inu vučeniki na zemli ostano. Inu ta dva pusledna »ve« tečeta vkupe inu obba kmallu popadata tu kersčanstvu, s teim ta zludi hoče tu kersčanstvu cilu zatreti. Papež ces- Za teim v tim 13. capituli pryde (na sar posta- ne. tu trobentane tiga pusledniga vmei te- mi sedmimi angela, kir v začetku tiga 12. capitula trobenta) tiga istiga sed- miga opravilu, tu tretie »ve«, tu ie, tu papeštvu kralevstvu inu cessarsku pape- štvu. Inu tukai tu papeštvu dobi inu perpravi tudi ta deželski meč v suio oblast inu regira inu gospoduie nekar le samuč s teimi buqvami v tim drugim »ve«, temuč tudi s teim mečom v tim tretym »ve«, koker sami papeži se hva- lio, de imaio obba meča, deželski inu duhovski. Le-tukai 302 Predguvor, argument 269 Le-tukai ste dvei zvirini, ta ena ie tu cessarstvu, ta druga s dveima rogama ie prerokuie, de tu pa- tu papeštvu, kateru ie tudi na zemli enu peštvu bo kralevstvu ratalu s teim napreidaienem enu ces- sarstvu. inu imenom, de ie Cristusov služabnik. Zakai ta papež ie tu zatrenu Rymsku kralevstvu spet gorivzdignil inu od tih Gerkov na Nemce perpravil. Oli le-tu kralevstvu ie le en pild inu nekar tu pra- vu tellu od tiga Rimskiga kralevstva, koker ie poprei bilu. Oli on vini takimu pildu inu kralevstvu daie inu possoduie tiga duha inu ta leben zavolo, kir ima te suie stanuve, pravde, vyude, oblasti inu tu nega rovnane inu opravilu. Le-tu ie ta pild oli prikazen, kir ie bil ranen inu spet zdrav postal. Kakova244 r evo, škodo, zlu inu »ve« ie veliku zlu 244. Kakovo. le-tu cesarsku papeštvu sturilu, se tukai ie tu pape- štvu v ker- ne more zdai prešteti. Zakai ž nega sčanstvi naredilu. grenkimi buqvami ie tu kersčanstvu po vsim sveitu z malikovanem, s falš Bo- žymi službami, s temi cloštri, štifti, svetniki, rumanem, vycami, odpustki, s prepo- 303 270 Predguvor, argument s prepovedanem tiga zakona inu spyže, ž nečloveiskimi vuki inu delli napolnil. H drugimu: Du more prešteti, kuliku ne- dolžne kry so ty papeži inu ty, kir ž nimi derže, prelyli, brumne, vučene ludi umu- rili, velike, dolge krege, voiske vmei ces- sary, Kraili inu vyudi obudili inu nare- dili? Gog, Ma- Tukai gre inu teče vkupe tiga zludia gog, ta očiti inu pusledni serd, od Iutroviga tu drugu skrivni an- ticrišt. »ve«, Mahomet inu Saraceni, od veče- ri papeštvu inu cesarstvu s teim tretym »ve«, k nim prydo h pomočiu ty Turki, 245. Gog. God245 inu Magog, koker od tiga v tim 20. capituli bomo več slišali. De tu bogu 246. Kersčanstvu. kerscanstvu246 po vsim sveitu inu od vseh stran ie s falš vukum inu s kregi, s teimi grenkimi buqvami inu z mečom grozo- vitu inu nemilostivu martranu inu z velikimi revami obdanu inu le-tu ie ta nervegša inu pusledna nadluga. Natu gredo vže ty troštlivi pildi inu prika- zne, de taku »ve« inu reve bodo konec imeile V tim 304 Predguvor, argument 271 V tim 14. cap. začne Cristus nerpo- papeštvu, Turki pred prei s teim Duhum nega vust, koker s. sodnim Paul, 2. Thes. 2, dnem bo- 247 g ovori, anticrišta do rezdia-247. 2 Tes 2,8. moriti inu en angel pride s teim evan- ne. geliom zubper te grenke buqve tiga močniga angela. Inu ty svetniki inu dečle spet stoye okuli Iagneta inu pri- diguio prov. Inu za teim evangeliom gre tiga drugiga angela štyma inu vpy, de tu meistu Babilon ima doli pasti, tu ie, tu duhovsku papezbtvu248 biti zatre-248. Papeštvu. nu inu rezdianu. Za teim pravi, de ta žetov bo derža- Papežniki, kir so na inu ty, kir s papežom timu evange- evangeliu liu zubper bodo deržali, bodo iz tiga zubper, v Božym meista Cristuseviga v to prešo Božyga serdu pre- bivaio. serda verženi, tu ie, skuzi to pridigo tiga evangelia bodo od kersčanstva lo- čeni inu obsoieni h timu Božymu serdu, keterih bo veliku zavolo, kir ta preša da veliku kry. Oli lohki tu pomeni, de ena velika štraifinga inu sodba čez nas pride za našiga249 vel ikih zrelih grehov 249. Naših. volo. Potle 305 272 Predguvor, argument 250. Johann Faber (1478–1541), Kokerkuli vplivni katoliški teolog, ki je bil Potle v tim 15. inu 16. capituli prydo ty anticri- v svojem času znan predvsem šti čez- po antiluteranskih (npr. Opus sedem angeli sedmemi kupami, tukai ta iemlo, ta- adversus nova quaedam dog- ku vini evangeli goriiemle skuzi vučene, bru- mata Martini Lutheri, 1523) in pod nimi protiprekrščevalskih polemikah. vselei se mne pridigarye inu tu papeštvu štur- Johann Maier von Eck (1486– pravi pri- 1534), vplivni katoliški teolog, digary na- maio, to zvyrino, ta papežovi stol inu biblični prevajalec, papeški ido. protonator in inkvizitor, ki je oblast, temno, nesrečno inu sromotno bil eden poglavitnih Luthrovih nasprotnikov (leipziška disputacija delaio. Oli papežniki so za tu serditi, se 1519, državni zbor v Wormsu 1521 ...). sylnu branio, obtu gredo semkai try ža- Hieronim Emser (1477–1527), humanist in katoliški teolog, be, nečisti duhuvi iz te zvyrine vust, znan zlasti po polemičnem nasprotovanju Luthrovi poslanici drastio te krale inu vyude zubper ta Krščanskemu plemstvu nemškega rodu o izboljšanju krščanskih evangeli. Oli oni s teim ništer ne opra- razmer (1520). vio, nih boi inu voiskovane se gody v Friedrich Staphylus (1512–1564), nemški teolog, ki je najprej tim Armageddon. Nih žabe so ty sofisti sprejel luteranstvo ter nato opravil rekonvezijo. Z Luthrovo teologijo Faber, Eck, Emser, Stafilus, Osius, se je polemično ukvarjal zlasti v spisu Theologiae Martini Lutheri Aysengrein, Lauterpah, brat Nass oli Trimembris Epitome (1558). Martin Eisengrein (1535–1578), Moker; 250 le-ty inu nim glih dosti zub-katoliški teolog, polemik, prošt in svetovalec rektorja univerze per evangeli reglaio, oli oni ništer ne v Ingolstadtu, ki je konvertiral iz protestantizma v katolicizem. dobe, ostane žabe. Objavil je spis o Mariji Unser liebe papeštvu Frau zu Alt-Oeting (1571). V tim 17. ie tu cessarsku papeštvu inu bo zatre- Anton Lauterbach (1502–1569), nu. luteranski teolog in reformator, tu papesku cessarstvu cilu od začetka do študent Martina Luthra. Znan je bil konca v en pild vkupe zapopadenu inu po osebnem in korespondenčnem sporu z Luthrom zastran teoloških glih v eni summi naprei postavlenu. De vprašanj. Lauterbach je v svojem dnevniku (1538/1539) ohranil ništer nei (zakai tu staru Rimsku cessar- številne pomembne informacije o Luthrovih »govorih pri mizu«, kjer stvu se ie zdavnu rešlu). Inu ie vsai je bil prisoten; ti podatki so eden pomembnejših virov za biografijo (so še Martina Luthra. 306 Predguvor, argument 273 (so še ene dežele inu meistu Rym tukaie). En tak pild oli prikazen bode tukai na- prei postavlen, glih koker eniga tatu oli razbonika očitu pred to pravdo postavio, de bo obsoien, inu očitu se ta pranda251 čez 251. Pravda. nega reče, de se vei, de le-ta zvyrina ima biti skorai ferdamnana. Inu koker s. Paul, 2. Thes. 2, 252 pravi, de skuzi to pri-252. 2 Tes 2,8. kazno tiga prihoda našiga Gospudi bo rezdiana inu zatrena, inu taku zatrene tiga papeštva bode, koker ta text tukai govori, sturienu od tih, kir bi imeili tu papeštvu braniti; tu se zdai povsod vidi, de ty fary, menihi od nih papeške gospo- sčine bodo taku braneni, de bodo skorai nagi hodili. V tim 18. taku zatrene inu ta velika papeštvu, rym bo pompa inu offart vže gre ka dnu inu tih od peria- štifft razboiniki inu tih caplany tatie inu telov obrupanu. ty dvorniki vzamo konec. Obtu tudi ta Rym ie moral zatu biti obrupan skuzi nega lastne odvetnike inu varihe253 k ani-253. Trubar ima v mislih plenitev Rima 1527., mu znam inu inu začetku, de na koncu bo ki se je zgodila s strani čet katoliškega cesarja tu papeštvu cilu rezdianu inu zatrenu. Karla V. S Oli 307 274 Predguvor, argument Papežniki Oli oni ty papežniki se ne hote vdati, ne nih mali- kovane z nehati od nih napreivzetia, se troštaio mečom branio, vmei sebo, h brambi se perpravlaio, koker kadar z Božyo od tiga le-ta 19. cap. govori. Inu kadar bessedo več ne oni s teim S. pismom inu z buqvami ne mogo. mogo naprei, nih žabe so izraglale, taku oni ž nih modrustio inu serdom spravla- io krale, vyude h timu boyu, oli oni s teim zateko, zakai ta, kateri na belim konu sidi, kateri ie imenovan Besseda Božya, ta dobiva inu premaga taku dolgu, de ta zvyrina inu prerok bota uieta inu v ta pekal veržena. Turki pred V tim, kadar le-tu gre naprei, pride v sodnim dnem tudi tim 20. cap. tu pusledne vpytie, ta Gog pogyno. inu Magog, tu ie, ty Turki inu erdeči Iudi, katere ta hudič, kir ie poprei tysuč leit v ieči bil inu spet tissuč leit prust ratal, perpela, oli oni tudi moraio sko- rai v ta goreči pekal. Zakai mi meini- mo, de le-ta pild oli prikazen ie, koker en drugi od tih pervih, zavolo Turkov naprei postavlena. Inu ty tissuč leit se imaio začeti, v tim čassu, kadar so le-te buqve 308 čez s. Ianža Rezodivene. 275 buqve pissane, inu v tim istim čassu ie tudi ta zludi zvezan bil. Oli le-ta rai- tinga vini ne more povsod glih zadeiti. Za teimi Turki na koncu le-tiga capitu- la pryde zdaici sodni dan, koker od tiga Daniel, 7. cap., 254 tudi govori . 254. Dan 7. Na koncu, v tyu 21. inu 22. capitulih, vernim bo vselei do- bode ta pusledni večni trošt pildan, mal- bru etc. lan inu naprei postavlen, de tu svetu meistu bode cilu popolnoma nareienu inu koker ena neveista h ti večni ohcaiti pe- lanu. V tim bo Cristus sam gospud inu vsi neverniki inu nepokurniki zo vsemi zludy puido v ta pekal. Po le-tei izlagi moremo mi sebi le-te Kersčan- stvu, ta buqve k nucu inu h pridu sturiti inu te prava cer- iste sebi inu drugim s prydom brati. kov bo ostala inu Nerpoprei: nom so le-te buqve k animu na koncu dobivala. velikimu troštu k nucu, kir se mi iz ž nih koker iz drugih svetih bukov vučimo, zastopimo, veimo inu terdnu veruiemo, de obena oblast, ne laže, ne modrost, ne svetust, ne žalost, ne reva, ne nadluga ne bodo tu kersčanstvu zaterle, temuč S 2 onu 309 276 Predguvor, argument onu bo na koncu dobivalu inu vse sovraž- nike premagalu. v cerqvi H drugimu: nom le-te buqve nucaio k so vselei zmo te animu varovanu inu poduvku zubper te bile. velike, mnogetere zmote, zblaznene inu zmešnave, katere se v tim kersčanstvi godee. Zakai potehmal take velike mogo- če oblasti, cessary, krali, vyudi, papeži, šcoffi, modri vučeni ludie, so tei pravi cerqvi zubper inu ta cerkov, ty pravi kersčeniki so prez vse oblasti, branena, moči inu vunaniga videna v velikih re- vah, žalostih inu nadlugah, vmei keca- ryh inu hudih ludeh prebivaio inu skriv- nu se gori derže. Le-tu vse ie tei naturi inu človeski zastopnosti inu modrusti nemogoče prov zastopiti inu iz tiga to cerkov, tu kersčanstvu spoznati. Obtu ty ludie od praviga kersčanstva ništer ne derže, se na nim zmotio inu zblazno, padeio proč, sovražio to pravo cerkov, te kersčenike za kecarie, kecarie za verne deržee. Inu taku zgube inu zapuste ta articul, kir pravimo: »Iest veruio eno kersčan- 310 Predguvor, argument 277 kersčansko cerkov.«255 Koker zdai ty 255. Navedek iz Apostolske (oz. Nikejsko- Turki, papežniki inu Iudi te luterske, carigrajske) veroizpovedi: »Credo /.../ Et unam, prave verne za neverne šachaio256 inu sanctam, catholicam et deržee. apostolicam Ecclesiam.« Inu zdai, per sadašnim čassu so eni 256. Šacaio. Kriva pravda inu preveč modri inu svety, kir pravio inu sodba od sodio, potehmal mnogetere kecarye, te cerqve. zmote, zdražbe per nas inu v ti naši cerqvi vstaieio, dosti pomancane vidio, de falš, hynavski, nepokurni, nezveisti ludie vmei nami prebivaio, na tu oni zdaici sodio inu pravio, de per nas inu vmei takimi ludmi nei obeniga kersčan- stva. Le-ti pag bi imeili le-te buqve brati Tu ker- sčanstvu se inu vučiti se tu kerszanstvu257 z drugimi neima za-257. Kersčanstvu. očimi, nekar s to človeisko zastopnostio stopnostio gledati, ne rezgledati inu prov pogledati. Zakai soditi. le-te buqve (koker se meni zdy) zadosti kažeio inu pravio, kakove grozovite velike strašne zvirine inu kakovi hudi sovražni angeli inu kakove velike težke reve inu nadluge so inu bodo v tim kers čanstvi. Raven tiga ie tudi v tim S 3 kersčan- 311 278 Predguvor, argument kersčanstvi vselei dosti nepokurnih, hu- dih grešnih ludi inu veliku pomankane bilu, de po tei človeiski zastopnosti nei obeniga praviga kersčenika na sveitu bilu viditi. Mi tukai svitlu vidimo, kokovu pomankane inu kakove velike grozovite zmote inu kecarye so v tim kersčanstvi pred našim čassom bile, kir smo mi meinili, de ie cilu dobru stalu, de ta sadašni naš čass, kadar se k uni- mu pergliha, ie zgul zlat; kai se tebi sdy: Nei li so se tudi tedai ty aydi na tim kersčanstvu zmotili inu zblaznili, ka- dar so take garde, sromotne grehe, keca- rye, zdražbe per inu vmei kersčeniki vidili? Cerkov Le-ta štuk oli articul te naše vere, Božya ie na tim kir pravimo »Iest veruio eno sveto svei tu skrivena. kersčansko cerkov«, ie taku dobru en articul te vere koker ty drugi. Obtu to cerkov obena človeska zastopnost, de bi glih vse glaže na oči postavila, ne mo- re viditi ne spoznati, ta hudič more no dobru zmotami, zdražbami, sectami zakriti 312 čez s. Ianža Rezodivene. 279 zakriti oli zavdati, de se ty ludie na ni zmotio inu zblaznio. Inu Gospud Bug more tudi no s pomankanem inu zo vse- mi žlaht tadli skriti, de ti na ni k ani- mu norcu rataš inu eno krivo pravdo čez no rečeš. Ona ne hoče biti videča, temuč verovana, ta vera ie pag ena nevideča reč, pravi s. Paul, Heb. 11. 258 Inu ona po-258. Heb 11,1. ye ž nee gospudom tudi le-to peisen »Dobru ie timu, kir se ne zmoti nad meno« inu en kersčenik ie tudi sam sebi skriven, de sam sebe ne vidi, on to suio svetust inu brumo na sebi ne vidi, temuč zgul grehe inu nečistost. Inu ti debeli, preveč modri, hočeš s tuio lipo zastopno- stio inu z nečistimi očy tu kersčanstvu viditi? In summa: naša bruma, svetust ie, Psal. Cerkovna lipota inu 45, v nebessih, gdi ie Cristus, inu nei na bruma ie sveitu pred očima koker ena krama v sta- iznotra skrivena. cuni oli na tergi. Obtu, ti mui lubi kersče- nik, pusti zmote, kecarye, secte, zmešnave, zdražbe, vse žlaht grehe inu lotryo v tim kersča[n]stvi, za le-tih riči vo- S 4 lo se 313 280 Predguvor, argument 259. Ti. lo se te259 v ti pravi kersčanski veri ne zmoti, de le ta S. evangeli, ta čista besseda Božya per nas inu vmei nami ostane inu mi to isto za lubu inu za dragu ima- mo, taku neimamo cbivlati, Cristus ie z nami inu per nas, aku glih kersčenikom hudu gree, koker v le-tih buqvah povsod vidimo, de Cristus skuzi inu čez vse rove, nadluge, zvyrine, te hude angele ie pre- mogel, dobival inu per suih vernih inu svetnikih stal. Ta I. Cap. Pravi Iohannes, od koga on ima poročene te riči, v tih buqvah zapissane, tim sedmim cerqvom dati na znane, tu ie od samiga Cristusa, za teim pravi, kai ie vidil inu slišal, cristusa v nega mai- esteti inu de te zveizde inu svečniki po- menio te angele inu sedem cerqve. A. Kai inu Le-tu ie tu rezodivene Jezusa Cristusa, kateru ie Bug nemu dal, 314 Ta I. cap. 281 dal, de da tim suim hlapcem na zna- s čemu so le-te ne te riči, kir se imaio v kratkim go- buqve. diti. Inu ie nee pomeinil inu poslal Iob. 15. skuzi suiga angela suimu hlapcu Io- annežu, [2]kir ie pričoval od te besse- de Božye, inu tu ie pričoval od Je- zusa Cristusa inu vse tu, kar ie on vidil; [3]dobru ie timu, kir tu bere, inu dobru ie tim, kir poslušaio te apoc. 22. bessede tiga prerokovane inu ohra- nio tu, kar ie v nih pissanu, zakai ta čas ie blizi. [4]Ioannes tim sedmim gmainom, B. kir so v ti azy, gnada inu myr vom verni so krali inu od tiga, kir ie inu kir ie bil inu kir fary /p/red Bugom. ima pryti inu od tih sedem duhov, exod. 3. Col. 1. kir so pred nega stolom, 1. Cor. 15. [5]inu od Heb. 9. Jezusa Cristusa, kateri ie ta zvei- Ioh. 1. sta pryča, pervoroyen od tih mer- tvih inu en vyu da tih kralev na ze- mli inu kir ie nas lubil inu nas oppral od grehov s to suio kryo [6] 1. pet. 1. inu ie nas pred Bugom inu nega Očetom h kanim kralem inu far- S 5 yem 315 282 Rezodivene s. Ianža. yem sturil, timu istimu bodi čast inu oblast od vekoma do vekoma, esa. 3. amen. [7]pole, on pryde s temi oblaki Math. 24. Zach. 12. inu ga bo vidilu sledne oku inu ty, Ioh. 19. kir so ga boli, inu se bodo čez nega iokali vse žlahte na zem li, timu ie 260. Omega. taku, amen. [8]Iest sem alfa inu O,260 začetig inu konec, pravi ta Gospud, kir ie inu kir ie bil inu kir pryde, ta Vsigamogoči. C. [9]Iest, Ioannes, vaš brat inu kir Začne praviti, sem diležen tih nadlug, tiga krale- kei, kadai, kakove vstva inu volniga terplena Jezusa prikazne ie vidil. Cristusa, sem bil v ti insuli, kir se imenuie patmos, [10]zavolo te besse- de Božye inu pričovane od Jezusa Cristusa. Iest sem bil v tim duhei na ta dan tiga gospudi inu sem sli- šal odzada za meno eno veliko štymo, koker ene trobente, [11]ta ie esa/./ 44. diala: »Iest sem ta a inu ta O, ta apoc. 22. pervi inu ta pusledni inu kar ti vi- diš, zapiši vu ene buqvi inu pošli nee tim sedmim cerqvom, ka- tere 316 Ta I. cap. 283 tere so v ti azy, v to efezo inu v to Smyrno inu v to pergamo inu v to Tyatiro inu v to Sardis inu v to Fi- ladelfo inu v to Laodico.« [12]Inu kadar sem se okuli obernil, de bi to štymo, kir ie z meno govorila, vidil, inu kadar sem se bil obernil, sem vidil sedem zlatee svečnike [13]inu vsredi tih zlatih svečnikov eniga, kir ie bil glih timu Synuvi dan. 7, 10. tiga človeka, ta isti ie bil obličen z anim dolgim gvantom do nug inu ie bil okuli pers opassan z anim zlatim passum. [14]Nega glava inu nega lassye so bili beili koker beila volna inu koker ta sneg. Inu nega oči koker ogenski plamen [15]inu ne- ga noge so bile glih enimu svitlimu kuffru, koker de bi v eni peči go- rele, inu nega štyma koker ena ve- lika šumeča voda [16]inu ie imel v ne- ga desni roki sedem zveizd. Inu iz nega vust ie šal en meč, na obeyu strani oster, inu nega oblyč- ie 317 284 Rezodivene s. Ianža. Math. 21. ie ie sveitilu koker tu svitlu son- ce. D. [17]Inu kadar sem ga bil zagledal, Cristus ie strašan inu sem bil doli padel pred nega no- troštliv, kakeršno gee koker mertov inu on name vero človik ima. položi suio desno roko inu ie dial k meni: »Ne bui se, iest sem ta pervi inu ta pus ledni, [18]iest sem ta, kir sem živ, kir sem bil mertov inu , pole, iest sem živ od vekoma do vekoma. Amen, inu imam te kluče od tiga pekla inu od te smerti, [19]zapiši le-te riči, katere si vidil, te, kir so, inu katere se imaio po- tle godyti. [20]Ta skrivnust tih se- dem zveizd, katere si ti vidil v mui desni roki, inu ty sedem zlati sveč- niki. Te sedem zveizde so ty ange- li tih sedem gmain inu ty sedem svečniki, katere si ti vidil, so te se- dem gmaine.« Cristus 261. Časi. A. V začetku pravi, kakove so le-te čsasi261 go- vori po tim buqve, de od skrivnih prihodnih riči člo- pravio. Inu de take riči so od Buga, ne- ga 318 Ta I. cap. 285 ga Synu (Zastopi: po nega človeistvi, za- veistvi, de vseh Bo- kai po Bogastvi Božy Syn ž nega Očetom žyh riči ne vse vei, stvari inu rovna, obtu ie dial h vei, koker Mar. 13 od tim Maryom po nega gorivstanenu: »Iest sodniga dne. grem k muimu očetu po tim Bogastvi inu k muimu Bogu po tim človeistvi.«) Cri- stusu rezodivene inu Christus potle ie skuzi eniga angela s. Ianžu dal na znane. Inu kateri bo le-te buqve bral, zastopil, po nih dial, timu bo dobru, bo izveličan. Zakai skuzi taku brane inu zastop spo- znaio tiga anticrišta inu falš vučenike, de veido pred nimi se varovati. B. Pravi, du inu komu le-ta list piše, verni so svety, s tim sedem cerqvom oli gmainom, tu ie Cristusovo vsem vernim po vsim sveitu, vse dobru kryo od grehov od celiga Bogastva v ti S. Troyci, pros- oprani. si S. Duha, nih sedem tukai imenuie zavolo nega mnogeterih darov, za teim pravi, du ie Cristus, kai ie nom ž nega martro dobriga sturil inu s čemu odre- šil. S teim ie nas pred Bugom krale inu farye, tu ie, nebeske erbiče sturil inu de imamo hvaliti vselei Boga. Potle s Cris- tusovim 319 286 Rezodivene s. Ianža. tusovim s čestnim inu gosposkim priho- dom na sodni dan inu ž nega vsigamogo- čio vse verne, kir so na tim sveitu pod cryžom, trošta, te neverne pag straši, nim prity, s teim bi rad nee h pokuri inu h pravi veri perpravil. Jezus suio C. Pravi, de v ti insuli Patmos (V to cerkov sylnu lubi, isto ie bil od cessaria Domiciana zavolo no inu nee pridigarie tiga evangelia pregnan, piše Esebius, viža inu 262. Evzebij, trošta, Historia ecclesiastica lib. 3, cap. 18.)262 ie vidil le-te prikazne brani inu 3.18.3. varuie, ta na eno nedelo (to nedelo so ty stari ker- evangeli- -u[m] na- sčeniki imenovali ta dan tiga Gospudi prei pori- va. zavolo, kir na ta isti dan ie Cristus od smerti vstal) inu kadar ie molil inu z Bugom govuril, ie zaslišal eno glosno štymo tiga Vsigamogočiga, Večniga Bo- ga. Ta isti ie nemu rekal tim sedmim cerqvom, tu ie, tim kersčenikom, kir so v tih meistih v ti Manši Azy, v katerih ie tudi s. Paul inu drugi iogri pridigali, prebivali, pissati. Kai pag ty sedem svečniki oli laihtery pomenio, te iste Cri- stus sam na koncu le-tiga capitula izla- ga. Kir Cristus vsredi le-tih svečnikov stoy, 320 Ta I. cap. 287 stoy, pomeini inu daie na znane, de Cri- stus sam te suie cerqve vse verne varuie, viža, rovna, trošta inu ohrani h timu večnimu lebnu, koker ie on sam vsem vernim oblubil, Math. 28. 263 De per nih 263. Mt 28,20. hoče biti do konca tiga svita. Inu kir ie z anim zlatim passum čez perse opassan, pomeini, de Cristus, Božy Syn, se veden s temi sovražniki nega cerqve voiskuie inu nee premaga. Zakai take passi so ty stari žolnery koker zdai te pancarie okuli ar- nože nossili. Inu kir goreče oči ima, po- meni, de Cristus ie te nega cerqve sovra- žnikom sylnu sovraž, koker od tiga vsi preroki, nerveč David, prerokuio. Inu kir ima nogee od čistiga gorečiga kuffra, po- meni to preveliko lubezan, kir on ima pruti sui cerqvi, ta ie nega vesseliga inu pernaredniga sturila h ti martri inu smerti za našo volo. Inu kir ima glosno štymo, pomeni, de ta nega besseda, ta evangelium, so močne riči, se bodo re- glassile po vsim sveitu. Te sedem zveizde v nega rokah pomenio vse prave pri- digarie 321 288 Rezodivene s. Ianža. digarie inu vučenike, ty sveituio ž nih vukum inu lebnom, pravi Daniel, 12. 264. Dan 12,3. cap., 264 koker te nebeške luči inu te večne zveizde; te iste Cristus v sui desnici der- ži, tu ie, on nee regira, suio muč k nih pridigi daie, nee varuie, brani, nih pri- dige ne pusti zatreti, koker h timu Iere- 265. Jer 1,18–19; Apd 18,10. miu, cap. 1, inu s. Paul, Act. 18, 265 ie govuril. Nega vusta so ty preroki, iogri inu vsi pravi pridigary, Math. 10. Nega muč ie ta nega besseda, Luc. 12, Ephe. 266. Mt 10,7; Lk 12; 6. 266 Nega svitlu obličie ie ta vera, tu pra-Ef 6,17. vu nega spoznane, de ga imamo za naši- ga odvetnika, odrešenika inu izvelyčarie. Obtu vsi verni z Davidom red molio, Psal. 4: »Vzdigni čez nas to luč tuiga 267. Ps 4,7. obličie.« 267 Jezus ie D. Kir tukai s. Ianž od straha pred tudi časi tim vernim Cristusom doli pade inu pul mertov rata, strašan, stuprov s teim se daie na znane, de človeiska šib- bode ne- vernikom kota raven inu poleg Božye glorie, maie- na sodni dan gro- stete, česti inu gospostva, ia, ty angeli zovit. tudi nekar, ne mogo obstati; ty angeli nih obličie skrivaio s perutmi pred Bož- yo 322 Ta I. cap. 289 yo maiesteto, Esa. 6. Inu glih taku se ie godilu Maneu, Iudi. 13, Esayu, 6, Ezeh. 1, Daniel, 10. 268 Tim iogrom na 268. Iz 6,2; Sod 13,6.20; gorri Tabor. Math. 17. Inu kadar so ry- Ezk 1,4–28; Dan 10,5–6; be lovili. Tim žolneriem, kir so Cristu- Mt 17,2. sov grob varovali. Na le-tu imaio vsi neverniki inu nepokurni zmisliti, kadar ty angeli, preroki inu iogri, brumni inu sveti ludie, kadar Bug milostivu ž nimi govori oli se nim perkaže, se taku boie inu prestrašio pred nega obličiem, koku bodo ty grešniki pred nega serdom na so- dni dan obstali? Natu Christus nega roko na Ioanneža položi, s to ga zagvi- šuie, de hoče nega inu vseh vernih po- močnik inu varih biti. Per tim se rezo- deva, de ie on ta pravi Cristus, kir ie enkrat umerl inu ie vekoma živ, on ie s to nega smertio vse verne od večne smer- ti, hudiča inu pekla odrešil inu on ima vso oblast v nebi inu na zemli inu čez ta pekal. Potle Cristus sam to prikazen inu ta pild izlaga. Tukai ty sedem angeli so vsi zveisti pridigary, koker v tim T drugim 323 290 Rezodivene s. Ianža. drugim capituli vsaki lahku zastopi, kir tudi nim vely pokuro diati inu popraviti. Ty pravi angeli ne grešio. Cerkov bo sveč- nikom perglihana zavolo, kir v ni Cristus ž nega vukum skuzi te nega pridigarie sveiti inu te ludi resvečuie, h pravi veri inu h pokuri perpravla. Ta II. Cap. Cristus pravi, kai Iohanes ima tim šti- rim cerqvom inu nih pastyriem pissati inu povedati, kakove grehe vmei sebo imaio, te iste štraifati, od nih pustiti, per tim ta dobra della hvali inu te ver- ne trošta, vely pred zludiem, curbario se varovati. A. v ker- sča[n]- stvi so vse- p Iši timu angelu te efeziske cerqve: »Le-tu pravi ta, kir te lei dobri, sedem zveizde v suy desnici derži, pravi, hu- di, liny, kateri hodi vsredi tih sedem zlatih odlažnivi ludie. svečnikov. [2]Iest veim tuie diane inu tuie dellu inu tuie volnu terplene inu 324 Ta II. cap. 291 inu de ne moreš te hude terpeti Mal. 2. 2. Cor. 11. inu si izkusil tee, kir pravio, de so iogri inu neso, inu si nee lažnike nešil [3]inu si preterpil inu terpiš volnu inu ti delaš zavolo muiga imena inu se nesi utrudil. [4]Oli iest imam le-tu zubper te, kir si to tuio pervo lubezen zapustili.[5]Obtu spo- misli, od koga si ti padel, inu sturi pokuro inu delai ta perva della, aku nekar, taku iest skorai h tebi pridem inu čo tui svečnik od nega meista premak niti, aku ne boš po- kuro dial. Luc. 13. [6]ampag le-tu ti imaš, act. 6. kir sovražiš ta della tih nicolaiteri- ev, katera iest tudi sovražim. [7]Ka- teri ima vušessa, ta poslušai, kai ta duh tim cerqvom pravi. Kateri bo premogel, timu iest hočo dati ieisti od tiga drev ia tiga lebna, kir ie vsredi tiga Božyga paradiža.« gen. 2. [8]Inu tim angelu te cerqve v ti B. Smyrni piši: »Le-tu pravi ta pervi verni se na tim sveitu inu ta pusledni, kateri ie bil mer- veden T 2 tov 325 292 Rezodivene s. Ianža. s tem Zlu- tov inu ie živ ratal. [9]Iest veim tuia diem voi- skuio. della inu tuio revo inu tuie buštvu esai. 41. 269. Trubarjev prevod (oli ti si bogat)269 inu tu šentovane skupaj z rabo oklepajev dosledno sledi L1545: od tih, kateri pravio, de so Iudi, »9Jch weis deine werck vnd deine trübsal / vnd inu neiso, temuč so tiga zludia deine armut (du bist aber reich) vnd die lesterung šula. [10]Ne bui sse ništer od tih ri- von denen / die da sagen / Sie sind Jüden / vnd sin- či, katere imaš terpeti, pole, ta ds nicht / sondern sind des Satans schule.« zludi bo nakatere od vas vergal v to iečo, de bote izkušeni inu bote nadlugo imeili desset dni. Bodi zveist do smerti, taku iest hočo tebi dati to crono tiga lebna; [11]kateri vušessa ima, ta poslušai, kai pravi ta duh h tim cerqvom. Kateri bo premogel, timu se ne bo ništer žaliga sturilu od te dru- ge smerti.« C. [12]piši tudi timu angelu te cerqve, Hudič nerveč z kateri ie v tim pergamu: »Le-tu malikova- ne[m], s pravi ta, kateri ima ta meč od pozreči- 270. Pozresčino. no270 inu obeiu platu oster, [13]iest veim, kar curbaryo te ludi ze- delaš inu kei prebivaš, gdi ie ta 271. Deržiš. pelave. hudičev stol, inu ti derziš271 tu mu- ie ime inu muio vero nessi zatail tudi 326 Ta II. cap. 293 tudi v tih muih dneh, v katerih ie Heb. 4. ta Antipas, muia zveista pryča, per vas ubyen, gdi ta zludi prebi- va. [14]Oli iest imam nakatere mai- hene riči zuper te, zakai ti imaš undukai, kateri derže tiga Balaa- ma navuk, kateri ie vučil tiga Ba- Num. 25, 31. laca zblaznene gorinarediti poleg tih izraelskih otruk, de so ieili od tih malikovskih offrov inu de so curbali. [15]glih taku ti tudi imaš, kateri ta vuk tih nicolaiteriev derže, [16]tu iest sovražim, dei po- kuro, aku nekar, taku iest skorai h tebi pridem inu se hočo ž nimi biti s teim mečom muih vust; [17]kateri ima vuhu, ta poslušai, kai ta duh tim cerqvom pravi, kateri bo premogel, timu hočo dati iei- sti od tiga skrivniga nebeškiga kruha inu nemu hočo dati en beil kamen inu na kamenu enu novu ime zapissanu, kateru nisče ne zna, samuč kir nee pryme.« T 3 [18]Inu 327 294 Rezodivene s. Ianža. D. [18]Inu timu angelu te cerqve v ti dobru bode ve- Tyatiri piši: »Le-tu pravi ta Syn koma, ka- teri pred Božy, kateri ima oči koker pla- falš vero, vukum, menski ogen inu nega nogee glih malikova- ne[m], timu čistimu kuffru. [19]Iest veim curbario so se varo- tuia della inu tuio lubezan inu tuio vali. službo inu tuio vero inu tuie volnu apoc. 1, 19. terplene inu tuie diane inu ta po- 272. Koker. sledna več hoker272 ta perva. [20]Oli iest imam nakatere mahine riči zu- bper te, kir pustiš to ženo Izabelo 273. Raba oklepajev na (katera pravi, de ie ena prerokina)273 tem mestu je Trubarjeva interpretacijska odločitev 3. reg. 16. vučiti inu zepelati muie hlapce, de za lažje razumevanje 4. reg. 9. bibličnega besedila; curbaio inu ieido od tih maliko- prevod sledi L1545: »20Aber ich habe ein klei- vskih offrov. Inu iest sem ni dal nes wider dich / das du lessest das weib Jesabel / čas, de bi od nee kurbarye pokuro die da spricht sie sey eine Prophetin / leren vnd sturila inu se nei pokorila. [22]pole, verfüren meine Knechte / Hurerey treiben / vnd iest no veržem vu eno postelo inu Götzenopffer essen.« kir so ž no prešuštvali, v veliko na- dlugo, aku ne bodo diali pokuro od nih diane, [23]inu nih otroke ho- čo v smerti ubiti inu bodo spozna- le vse cerqve, de sem ta, kir obysti Ier. 17. inu serce izvprašuiem, inu bom 328 Ta II. cap. 295 bom dal vsaketerimu vmei vami po psal. 7. nega dellih. [24]ampag vom iest pra- vim inu tim drugim, kir so v tim Tyatiri, vsem tim, kir neimaio le-tiga vuka inu kir neso spoznali to globosčino tiga hudiča (koker oni pravio). 274 Iest ne bom na vas 274. Trubarjev prevod skupaj z rabo oklepajev nalagal drugo butoro, [25]oli vsai dosledno sledi L1545: »24EVch aber sage ich kar imate, tu deržite, dotle iest vnd den andern / die zu pridem. Thyatira sind / die nicht [26]Inu kir bo premogel inu haben solche lere / vnd bo ohranil ta muia della do konca, die nicht erkand haben die tieffe des Satans (als timu iest hočo dati to oblast čez te sie sagen) ich wil nicht auff euch werffen eine ayde andere last /« psal. 2. [27] inu on bo nee passel z ano apoc. 19.. železno šibo inu on bo nee rezbil koker eniga lončaria possodo. [28]Koker sem iest tudi pryel od mu- iga Očeta inu hočo nemu dati to iutrovo zveizdo. [29]Kateri ima vu- šessa, ta poslušai, kai ta duh tim cerqvom pravi.« A. V le-tim inu v tim tretym capitu- Cristus hoče zve- li sam Cristus v ti pervi prikazni s. ste pa- Ianžu vely tim sednim styrie, ko- 275 an gelom, tu ie, ker ie on 275. Sedmim. vsim šcoffom inu pridigariem povsod zveist, imeti. T 4 (zakai 329 296 Rezodivene s. Ianža. (zakai sedem v tim S. pismu ie enu šti- 276. Mt 18,21–22. vene prez čisla, Math. 18)276 pissati inu nerpoprei timu pridigariu v tim meistu Efezu. Inu od le-tiga efeziskiga šcoffa inu pridigaria ž nega ovčicami zavolo, kir so za te prave kersčanske vere dosti preterpeli inu per taki veri stonovitu obstali, falš pridigariem bili zubper inu te nicolaiterske kecarye, kir so nih žene za gmain deržali, sovražili, vissoku hvali, oli per tim opomina, de se s pra- vo, živo vero inu s pokuro, z lubezno popravio. 277. Smyrni. verni mo- B. V tim meisti Šmyrni277 so bili pra-raio na tim sveitu veli- vi kersčeniki, so za vere volo dosti na- ku terpeti, zatu bodo dlug, preganene, obrupane inu martre, pryeli v nebessih zuseb od Iudov, kir hote prave vere inu velik lon. Božy folk biti, preterpeli, zatu nee Cri- stus hvali, trošta nim prerokuie, de bo- do še več morali terpeti, oli aku v takih nadlugah per veri do konca ostano, bo- do ta večni leben imeili inu v pekal ne prydo. V le-tim meistu ie potle ta sve- ti brumni vučeni Polycarpus, s. Ianža 330 Ta II. cap. 297 Ianža šular, šcoff inu marternik bil. C. V tim meisti Pergami so tudi ty Cerkov Božya ima eni brumni, stonoviti kersčeniki bili, povsod zuseb ta Antipas, nih zveisti pridigar. okuli sebe inu v sebi Oli oni so okuli sebe imeili sylne, močne velike so- vražnike, sovražnike, ty so nee rupali, lovili, byli lotre inu hynavce. inu morili inu per tim vso žlaht lotryo, nečistost tribali, z malikova ne[m] okuli hodili. Glih koker zdai v Rymi inu v tih meistih, v katerih ie dosti faryev inu menihov, v tih istih ty pra- vi kerszkeniki ne smeio psalmov peiti, S. pisma brati, od vere, od s. eva[n] gelia govoriti, zakai aku tu deio, taku bodo od fariev inu menihov pregnani, lovleni inu sežgani, sice vsa žlaht lot- rya inu nečistost se v takih meistih prez vse gosposke štraifinge dopernaša. Takim tukai Cristus ž nega ostrim mečom prity. Inu per takih se tudi falš, nepokurni inu hynavski kerszeniki, 278 278. Kersčeniki. kir hote prave vere biti, naideio, ty s temi aydi inu papežniki aydovske ma- likove offre ieido, k nih mašom hodio, T 5 ž nimi 331 298 Rezodivene s. Ianža. ž nimi tovarištvu imaio zavolo trebuha. Take bo Cristus tudi štraifal, ampag tim stonovitim vernim Christus bo dal ta nebeški kruh, veliku ime inu to večno čast; od Balaama berite Num. 22, 23, 279. 4 Mz 22–25; 31,8. 24, 25, 31. 279 v cerqvi so D. Tyatriski šcoff inu te ene nega ov- vselei hynavci, čice so tudi te prave vere bili inu so nih kir Bogu inu mali- vero z mogeterimi dobrimi delli, z lube- kom za myru inu zenio, zveisčino inu z volnim terplenem trebuha služio/./ izkazali. Oli vmei nimi so eni bili, kir curbario, malikovane, inu na aydovska žegnane hoditi, od malikovskih offrov ieisti neiso za greh imeili, glih koker zdai ty eni luterski hynavci; takim tu- kai sam Cristus prity z naglo hudo smer- tio inu z drugimi težkimi nadlugami, aku se ne pokure. Tim pag, kir stonovitu per evangeliu ostano, oblubuie dati muč inu čast. Ta III. Cap. Še pag Jezus vely tryem cerqvom Io- hanežu 332 Ta III. cap. 299 hanežu pissati, te pokurne verne hvali, vse dobru oblubuie, te nepokurne hynavce ostru svari inu nim prity, aku se ne popravio. INu timu angelu te cerqve v tim A. Sardis piši: »Le-tu pravi ta, ka- Hynavci, nepokurni teri ima te sede[m] Duhe Božye so mertvi pred Bu- inu te sede[m] zveizde. Iest veim gom. 1. Thi. 5. tuia della, ti imaš tu ime, de si živ, apoc. 2, 16. inu si mertov. [2]Bodi čuieč inu po- terdi te druge riči, katere imaio umreti. Zakai iest ne naidem, de bi tuia della polna bila pred Bugom. [3]Obtu spomish li, koku si pryel inu poslušal, inu derži taku inu dei po- kuro. Aku pag ne boš čul, taku iest Math. 24. 1. Thes. 5. h tebi pridem koker en tat inu ne 2. pet. 3. boš veidil, v kateri vuri h tebi pri- dem. [4]Ti imaš še malo imen v tei Sardis, kateri neiso nih gvanta oma- dežili, inu oni bodo z meno hodili v beilim gvantu, zakai oni so ga vre- dni. [5]Kateri bo premogel, ta bo obličen 333 300 Rezodivene s. Ianža. obličen z belim gvantom inu nega imena nečo izbrissati iz tih bukov tiga lebna inu hočo tu nega ime spoznati pred muim Očetom inu pred nega angeli. [6]Kateri ima vu- šessa, ta poslušai, kai ta duh pravi tim cerqvom.« B. [7]piši tudi timu angelu te cerqve v Cristus ie vseh ver- ti Filadelfy. »Le-tu pravi ta Svety nih dobri, zveisti, inu Risnični, ta, kateri ima Davi- vsigamo- goči varih, dov kluč, kir odpre inu nisče ne za- nim daie nebeško pre, zepre inu nisče ne odpre. [8]Iest purgarsči- no. veim tuia della, pole, iest sem tebi esa. 22. naprei dal ene odperte dauri inu Iob 12. apoc. 1. nee ne more nisče zapreti, zakai ti imaš eno maihino muč inu si ohra- nil muio bessedo inu neisi zatail muie ime. [9]pole, iest te dam iz te zludieve šule, kateri pravio, de so Iudi, inu neiso, temuč lažeio. Pole, iest hočo nim sturiti, de moraio pryti inu molyti pred tuiemi noga- mi inu spoznati, de sem iest tebe lubil. [10]potehmal si ti ohranil to bessedo 334 Ta III. cap. 301 bessedo od muiga volniga terplena, taku iest hočo tudi tebe ohraniti pred to uro te izkušnave, katera ima pryti čez vus sveit izkušati te, kateri prebivaio na zemli. [11]pole, iest pridem skorai, derži tu, kar imaš, de nisče ne vzame to tuio cro- no. [12]Kateri bo premogel, tiga hočo sturiti k animu stebru v tim templi muiga Boga inu ne puide več vun- kaie. Inu hočo na nega zapissati tu ime muiga Boga inu tu ime te nove Ieruzalem, tiga meista mui ga Boga, kateru ie doli iz nebes prišlu od muiga Boga inu od muiga noviga imena. [13]Kateri ima vušessa, ta po- slušai, kai ta duh tim cerqvom pra- vi.« [14]Inu timu angelu te Laodicenske C. cerqve piši. »Le-te riči pravi Hynavce, nepokurne Amen, ta zveista inu risnična Bug so- vraži, am- pryča, ta začetik te stvari Božye. pag kateri nega bes- sedo [15]Iest veim tuia della, de neisi mer- zal ne gorak, Bug hotel, de bi ti bil merzal 335 302 Rezodivene s. Ianža. poslušaio merzal oli gorak. [16]Obtu, kadar si inu slušaio, te lubi, rad mlačin inu neisi merzal ne gorak, per sebi ima. iest tebo izbluiem iz muih vust Ioh. 12. gen. 1. [17]inu kir praviš: »Iest sem bogat eccle. 24. ratal inu ne potrubuiem obene ri- či« inu ti ne veiš, de si dini inu revni inu bog, slep inu nag. [18]Iest tebi svetuiem, kupi od mene zla- tu, v tim ognu očisčenu, de boš bogat, inu beli gvant, de se oble- ičeš, de se ne bo vidila ta sramota tuie nagote, inu namaži tuie oči s prov. 3. to očino žalbo, de boš vidil. [19]Iest Heb. 12. vsakiga, kateriga lubim, svarim inu štraifam, bodi tedai naprei bu- le flissig inu dei pokuro. [20]pole, iest stoym pred daurih inu klu- kam, aku du bo muio štymo po- slušal inu te dauri odperl, h timu iest noter puidem inu bom ž nim večerial inu on z meno. [21]Inu kate- ri bo dobil, timu hočo dati sideiti na muim stolu, koker sem iest do- bil inu sem sei del z muiem Oče- tom 336 Ta III. cap. 303 tom na nega stol. [22]Kateri ima vuše- sa, ta poslušai, kai ta duh tim cerqvom pravi.« A. V tim meisti Sardis po s. Ianža Cristus hoče od smerti so bili eni dobri šcoffi inu mar- suih vernih terniki, vmei temi ie bil s. Meliton, raven te vere bru- 280. Evzebij, koker Eusebius inu s. Ieronim pišeta. mo inu lu- 280 bezan Historia ecclesiastica Ampag per čassu s. Ianža ie v tim Sar- imeiti. 4.26.1. Hieronim, De viris il- dis dosti hynavskih inu nepokurnih ker- lustribus 24, ki zadevni zapis začenja s stavkom: sčenikov bilu, ty so se zdeili inu hvalili, »Melito Asianus, Sarden- sis episcopus, librum de prov veruio inu služio Bogu, oli ka- imperatori M. Antonino Vero, qui Frontonis dar neso prov, cilu /i/nu terdnu v Cri- oratoris discipulus fuit, pro Christiano dogmate stusa verovali, v Božy pokorsčini prebi- dedit.« vali, so tei večni smerti bili podverženi. Zakai le Christus sam ie vseh vernih život inu ta večni leben, koker Cristus čestu govori, Ioh. 3, 4, 5, 6, 8, 11, 12. 281 Inu s. Ianž Kerstnik pravi, Ioh. 3: 281. Jn 3,16–17; 5,21.24; 6,27; 8,12.51; 12,25. »Ta oča ima tiga Synu za lubu inu ie vse riči v nega roke dal; kateri v tiga Synu veruie, ta ima ta večni leben, ka- teri pag v tiga Synu ne veruie, ta isti tiga lebna ne bode vidil, temuč ta serd Božy 337 304 Rezodivene s. Ianža. 282. Jn 3,35–36. Božy ostane na nim. « 282 O btu tukai Cristus zapoveda, de prov, stonovitu v nega veruimo, to vero s pokorsčino inu z lube- zno pruti Bogu inu ludem izkažemo, za- kai Cristus ie hynavcem, nepokurnim sovraž, on ta serca gleda inu vidi, ludie pag le izvuna tiga človeka vidio. Ludie so Saulusa vidili, de ie en kral bil, Davi- da pervič nekar, Bug ie Davida že tedai, kadar ie passel, za suiga praviga krala deržal. Beli čisti gvant pomeini čistost, brumo, nedolžnost, vesselie inu tovari- štvu nebešku. Cristuseva B. Cristus še pag daie na znane, de ie besseda ie 283. Vsigamogoč. oblastna svet, risničin inu vsigamoč, 283 kluči po-inu močna, ž no te menio celo oblast. Obtu, komu on ne- verne šib- ke močne bessa odpre oli zapre, timu nisče ne bo sturi, ne- verne pre- odperl oli zaperl. Inu gdi on hoče, de se oberne. ta evangeli pridiguie, s katerim se ta nebessa odperio, tiga undukai nisče ne premore ubraniti inu naisi so ty pridi- gary inu kersčeniki nizki, šibki inu za- verženi na tim sveitu. Oli Cristus hoče skuzi nee, kadar stonoviti inu očiti v ti 338 Ta III. cap. 305 v ti veri ostano, tudi nih sovražnike, Iude, ayde h ti kersčanski veri perpra- viti. Koker ie s. Paula, sylniga sovra- žnika vsiga kersčanstva, perpravil, de ie tiga pridigarie Anania čestil inu slu- šal, Act. 9. 284 Glih taku te iudovske ene 284. Apd 9,1–18. farye, Act. 6. 285 Inu tiga beriča, kateri ie 285. Apd 6,7. s. Paula v kehi deržal, de ie pred s. Paula doli padel, prossil inu vprašal, koku bi mogel pryti v nebessa. Act. 16. 286 286. Apd 16,29–33. Inu ty Galatery so s. Paula za angela gori vzeli. Inu per nas zdai se tudi taku gody, de dosti papežnikov, kateri so nas poprei sovražili, k naši veri stopio, naše pridige radi poslušaio. Za teim prero- kuie, de ty pravi kersčeniki vsag čas, zuseb pred sodnim dnem, bodo od ne- vernih hynavskih ludi dosti terpeli, oli nim bo Cristus na strani stal, per veri obderžal, nebeski šapel dal, v ti veri ko- ker te stebre Božye cerqve terdil, de sku- zi nee ty preprosti šibki bodo v ti veri poterieni, vseh žlaht izkušnavah inu nadlugah potroštani. V C. Cristus 339 306 Rezodivene s. Ianža. Kersčeni- C. Cristus se čestu Amen, tu ie, Ri- ki, ki neso terdni v sničin inu Zveist imenuie, tu on dei veri, v po- korsčini, zavolo, de mi na nega bessedi inu oblu- so gnusni pred Bu- bi neimamo cbivlati. Inu kir on vei inu gom. vidi sledniga serce, misli inu diane, obtu ga imamo veden pred očima imei- ti, po nega voli se deržati, zakai sle- dniga greh, naisi en čas ie zakriven, pride naprei na sveitlu, koker Caynov, Rubenov, Davidov etc. Inu on tukai te klecavce, cagove, nestonovitne, strašne inu boyeče v ti veri inu te hynavce, sa- mopravičarie, nepokurne, kateri se zde inu hvalio s to vero inu milostio Božyo, perglihuie k ani mlačni vodi, katero, kadar se viutro na tesče pye, taku sturi, de človik meče inu se mu gnussi. Glih taku Bug na tacih falš kersčenikih gnussato ima. Obtu Cristus vely od sebe čistu zlatu kupiti inu te oči žalbati, tu ie, s pravo, terdno vero per nim samim odpusčane vseh grehov, milost Božyo is- kati, skuzi tu bodo z belim gvantom, s to ohcaitno sukno obličeni. Za teim nim pravi, 340 Ta IIII. cap. 307 pravi, de nee iz lubezni taku svari, hoče, de bi dvari, tu serce nemu odperli, nega bessedo poslušali inu slušali, pravo poku- ro diali inu de bi potle ž nim v nebessih večeriali, per Bugi Očetu vekoma prebi- vali/,/ amen. Ta IIII. Cap. Enu drugu videne oli prikazen tiga Božyga gospostva inu te nega maie- stete, katero štyri zvyrine inu štiri inu dvaisseti štarišev veden česte inu hvalio. INu pole, potle sem iest vidil ena A. vrata odperta v nebessih inu ta Ta velika čast, perva štyma, katero sem slišal, ie bi- oblast, la koker ena trobenta, z meno go- muč, do- bruta Cri- voreč, ta ie diala: »Stopi sem gori, stuseva se ima od nas iest hočo tebi pokazati, kai se ima prov spo- znati, če- za le-tim goditi.« stiti, pridi- [2]Inu zdaici sem gati inu bil v tim duhei. Inu pole, en stol ie hvaliti. bil v nebessih postavlen inu na v 2 tim 341 308 Rezodivene s. Ianža. apoc. 2. tim stolu ie eden sidil [3] inu ta, ka- teri ie sidel, se ie glih vidil timu kamenu ias pis inu sardis inu ta nebeška mavra ie bila okuli stola, ta se ie glih vidila enimu smarag- du. [4]Inu okuli tiga stola ie bilu štiri inu dvaisseti stolov inu sem vidil na tih stoleh sideč štiri inu dvaisseti starišev, z belim gvan- tom obličeni inu so imeili na nih glavah zlate crone, [5]inu od tiga stola ie šlu bliskane inu garmeine inu štyme inu pred stolom so bile sedem goreče bakle, katere so ty sedem Božy duhuvi. [6]Inu pred teim stolom ie bilu koker enu glaževu morye, glih timu krištal- lu, inu vsredi tiga stola so bile štiri zvirine, polne s teimi oči od- spreda inu odzada. [7]Inu ta perva ezeh. 2. zvyr ie bila podobna enimu livu inu ta druga zvyr ie bila podobna enimu telletu inu ta tretya zvyr ie imeila en obraz koker en člo- vik 342 Ta IIII. cap. 309 vik inu ta četerta zvyr ie bila po- dobna enimu letečimu orlu. [8]Inu le-te štiri zvyrine, ena vsaketera ie imeila šest peruti okuli sebe inu iznotra so bile polne s teimi oči inu neiso pokoya imeile nuč inu esa. 6. dan inu so diale: »Svet, svet, svet ie ta gospud Bug, ta vsigamogo- či, kir ie bil inu kir ie inu kir pri- de.« [9]Inu kadar so te zvyrine to čast, hvalo inu zahvalene timu, kateri ie sidil na stolu, inu timu, kateri ie živ od vekoma do veko- ma, dali, [10]so ty štiri nudvaisseti stariši doli pali pred teim, kateri ie na stollu sidil, inu so molili tiga, kateri ie živ od vekoma do veko- ma. Inu so vergli nih crone pred ta stol inu so diali: [11]»gospud, ti si vreden vzeti to glorio inu to čast inu to muč, zakai ti si vse riči stva- ril inu skuzi tuio volo so inu so sturiene.« A. V le-tim capituli se daie na zna- Cristuseva V 3 ne 343 310 Rezodivene s. Ianža. inu tiga ne tu Bogastvu inu veliku gospostvu, ta evangelia muč, muč, oblast inu čast našiga Gospudi Je- oblast, rovnane zusa Cristusa, katerimu vsi duhuvi, inu čast se daie na angeli inu verni v ti večnusti persodio znane. inu daio, pravio inu pridiguio, de le od nega dobrute vse imaio, od inu skuzi nega so vse riči stvariene inu gredo po nega voli. Inu kir Cristus na takim kralevim stolu sidi, s teim na znane daie, de ie on sam ta pravi rihter čez žive inu mertve, od celiga Bogastva po- 287. Apd 10,42. stavlen. Act. 10. 287 Pred teim ty hudi, nepokurni, neverni bodo trepetali inu bežali. Ty žlahtni kameni, iaspis ima vodeno farbo, sardis ogneno, smaragdus cilu zeleno, pomenio to maiesteto Cri- stusevo, mavra okuli nega pomeni, de ty verni zavolo Cristusa imaio myr inu 288. 1 Mz 9,12–17. spravo z Bugom. Gen. 9. 288 Ty 24. stari- ši na stoleh sedoč pomenio vse verne očake, krale, preroke, iogre, martyrnike, pridigarie inu vse prave kersčenike, ty bodo na sodni dan inu vekoma Jezusevi pravdi inu sodbi prov dali, te hude ne- verne 344 Ta IIII. cap. 311 verne kleli, te verne brumne hvalili. Gen. 7. Heb. 11. Math. 19. 1. Cor. 6. Tu bliskane, garmene inu štyme pome- nio tu pridigarstvu, s teim se ty nepo- kurni strašio s teim peklom, ty verni troštaio. Te goreče lampe pomenio te daruve S. Duha, ta te verne resvečuie, de Boga ž nega Synum prov spoznaio. Tu crištalovu morie pomeni ta kerst, zakai ta kerst te verne pred Bugom beile, čiste dela. Te štiri zvyrine, polne oči, tu ie, kir so velike zastopnosti inu moči, mnogetere riči pomenio. Ty eni vučeni pravio, de pomenio ta velika močna kardela tih angelov, kateri se imenuio Kerubim, koker ta Ezehiel, 10. cap., izlaga. Inu Esa. 6. 289 Inu tukai s. 289. Ezk 10,2–21. Iz 6,2. Ianž sam od tiga govorita. Inu kir ve- den pravio »svet, svet, svet« inu nih crone pred Cristusa doli mečeio, s tem S. Troyco hvalio nom k animu exemplu, de mi tudi taku ž nimi red imamo od Bo- žye moči inu dobrute povsod vsem ludem praviti, rezglasiti inu Boga hvaliti. V 4 Ty 345 312 Rezodivene s. Ianža. Ty eni pag pravio, de pomenio Cristusa, zakai on ie royen od Divice Marie ko- ker en človik, terpil inu umerl koker enu telle, kateru se offruie, od smerti vstal, s teim ie suio muč inu oblast izkazal koker en lew, v nebessa šal koker en orel. Ty stari nee perglihuio tim štyrim evangelistom, tiga človeka s. Mathe- vžu, lewa s. Marcu, telle s. Lucasu, orla s. Ianžu. Ta v. Cap. Enu drugu videne: ene buqve iznotra inu izvuna pissane, zapečatene sedmemi pečati, te iste ie samu tu Iagne, kir ie imeilu sedem rogov inu sedem oči, od- perlu inu bralu. Le-timu Iagnetu so vse stvare peile, molile, čast inu hvalo A. daiale. Le-te 290. So. buqve se290 skrivnusti Bož- INu iest sem vidil v ti desnici tiga, kateri ie na tim stolu sidil, ene buqve iznotra inu izvuna pissane, zapeča- 346 Ta V. cap. 313 zapečatene sedmemi pečati. [2]Inu iest sem vidil eniga močniga angela, ye, katere so se skuzi ta ie z močno štymo pridigal: »Du ie Cristusa rezodele. vreden odpreti te buqve inu te pe- ezeh. 2.. čate rezlomiti[?]« [3]Inu nisče, ne v nebi, ne na zemli, ne pod zemlo, nei mogel te buqve odpreiti ne noter v ne pogledati. [4]Inu iest sem se sylnu plakal, de se nihče nei znešil vreden te buqve odpreiti inu brati inu nee viditi. [5]Inu eden od tih starišev reče k B. meni: »Ne plači se, pole, ta liv od te Le boga- boyečim se žlah te Iuda, ta kore[n] Davidov ie Cristus ž nega bes- premogel, de odpre te buqve inu de sedo daie na znane. rezlomi te nega sedem pečate.« gen. 49. esa. 11, 53. [6]Inu pole, tedai sem vidil vsredi ti- ga stola inu tih štirih zvirin inu vsredi tih starišev enu Iagne, koker bi bilu ubienu, stoieče, tu ie imeilu sedem rogov inu sedem oči, kateri so ty sedem duhuvi Božy, kateri so poslani po vsim sveitu. [7]Inu on pride inu vzame te buq- C. v 5 ve Cristus ie 347 314 Rezodivene s. Ianža. ta dini of- ve iz te desnice tiga, kateri ie na fer, za ka- teriga volo stolu sidil, [8]inu kadar vzame te smo Božy erbiči, za- buqve, taku te štiri zviryne inu ty tu ga ima- mo na ze- štiri inu dvaisseti stariši pado doli mli inu v nebessih pred tu Iagne inu en vsaketeri ie veden hva- liti. imel arffe inu zlate skudele, polne apoc. 7, 1. Heb. 9. žlahtniga kadila, katere so te mo- 1. pet. 1. dan. 7. litve tih svetnikov, [9] inu so peili eno novo peissem inu so diali: »Ti si vrednu vzeti te buqve inu od- preiti nega pečati, zakai ti si bilu ubienu inu si nas odrešil Bogu s Heb. 9. tuio kryo iz vsake žlahte inu iezi- 1. pet. 1. 1. Ioh. 1. ka inu folka inu dežele [10]inu si nas apoc. 1. sturilu, de smo našimu Bogu krali inu fary inu bomo kralovali na ze- mli,« [11]inu sem vidil inu sem slišal eno štymo, dosti angelov okuli ti- ga stola inu okuli tih zviryn inu okuli tih starišev inu nih ie bilu veliku tissuč. [12]Ty so diali z veliko dan. 7. štymo: »Tu iagne, kateru ie ubye- apoc. 4. nu, ie vrednu, de vzame to muč inu tu bogastvu inu to modrost 348 Ta V. cap. 315 modrost inu to krip nust291 inu to 291. Kripkust. čast inu to glorio inu to hvalo.« [13]Inu sled na stvar, katera ie v ne- bessih inu na zemli inu pod zemlo inu v tim moriei inu vse riči, katere so v nih, sem iest slišal, de so diali h timu, kateri ie na stolu sidil, inu h timu Iagnetu: »Hvala inu čast inu gloria inu oblast od vekoma do ve- koma.« [14]Inu te štiri zvirine so dia- le: »amen.« Inu ty štiri inu dvaisse- ti stariši so doli pali na nih obličie inu molili tiga, kateri ie živ od ve- koma do vekoma. A. V le-tim capituli se nerveč pravi, S. pismu ie tim vuče- de le Cristus sam ta292 skrivno volo Bo- nim pre-292. To. žyo, katera ie potle v te bibliske buqve modru, prevuče- skuzi preroke inu iogre zapissana, tim nu, tim prepro- ludem rezodeva. Inu de le on sam tu S. stim pag ie preprostu pismu tim izvolenim skuzi S. Duha inu zastop no. daie prov zastopiti, koker tu na Iudih, kecarieh, samopravičaryh, hynavskih papežnikih, kateri tudi tu S. pismu ve- den bero, oli ga prov ne zastopio, vidi- mo. 349 316 Rezodivene s. Ianža. mo. Obtu David inu ž nim vsi verni ve- 293. Ps 119,20.27. den, zuseb v tim 119. psalmu, 293 molio za zastopnost te Božye bessede. Cristus tudi pravi, de te skrivnusti Božye v tih nega bessedah neiso vseim rezodivene, Math. 294. Mt 11,25; 13,11. 11, 13. 294 Tu pismu, v tih buqvah iznotra pissanu, ie ta Stari testament, zakai v nim se od Cristusa temnu inu skrivnu, ta Novi pag očitu od S. Troyce inu od Cri- stuseviga stanu inu opravila govori. Ta angel, kateri vpye, de bi se te buqve od- perle, pomeni vsakiga zvestiga pridiga- rie, ty imaio te skrivnusti, katere so v tih Božyh buqvah, tim ludem rezglassiti. S. Ianža plač pomeni vse ludi, kateri nuč tar dan želee po pravih pridigah, de bi h pravi veri, v milost Božyo inu v nebessa prišli. Cristus ie B. Le-ta stari pomeni vse s. očake, ta sami of- fer za naše preroke inu iogre, koker smo odspreda grehe, vei, vidi vse izlagali. Le-ty Cristusa tukai koker po- naše riči, pridigarie prei enu Iagne, Esa. 53, Gen. 49, inu po- eniga leva imenuio. Zakai on ie tu pra- vu iagne Božye, kateru ie ž nega poh- levsčino 350 Ta V. cap. 317 levsčino inu offrom naše grehe plačalu, šile, S. d/u/ha nas z Bugom spravilu inu on ie tudi en daie. lev zavolo, kir ie nas ž nega močio inu oblastio od večne smerti odrešil. Inu tu Iagne ima sedem okov oli oči, pomeni, de Cristus ie poln vse modrusti, vse riči vei, rovna inu vidi, trošta skuzi pridi- garie, vse verne brani inu varuie to su- io cerkov, de taku tim dobrim sercom da inu pošle prave pridigarie, skuzi te pry- do h pravi veri. Ty sedem duhuvi po- menio vse dobre pridigarie po vsim sve- itu inu te daruve, katere ty verni od Buga primo. Inu kir tu Iagne Cristus vzame te buqve iz te desnice, kateri ie sidil na stolu, pomeni, de Cristusev vuk inu nega besseda ie Božya, koker sam Cristus pravi: »Mui vuk nei mui, te- muč tiga kateri ie mene poslal.« Inu: »Kar sem slišal od muiga Očeta, tu iest govorim/./« Ioh. 7, 8. 295 295. Jn 7,16; 8,40. C. Kir pag te štiri zvirine oli divia- vsi verni sčine inu ty štiri inu dvasseti stariši, imaio Je- zusa nuč kadar tu Iagne Cristus te buqve tar dan vzame 351 318 Rezodivene s. Ianža. hvaliti, kir vzame inu odpre, zdaici doli pado, ie nas h pravi veri kadee, molio zo vsemi angeli, poyo, perpravil. hvalio Boga inu tu Iagne, se od nih vučimo, de imamo na milost inu do- bruto Božyo inu nega Synu zmisliti inu prov preraitati, kir ie nas Cristus ž nega kryo inu martro rešil od pekla, z Bugom spravil, h pravim vernim fa- ryem inu kralem v nebessih sturil. Inu kir ie nom te buqve rezodil, pustil to nega bessedo zastopnu pridigovati, skuzi to smo h pravi veri prišli, zatu imamo nega nuč tar dan hvaliti inu čestiti, amen. Ta vI. Cap. Tu Iagne Cristus odpre te šest pečate tih odspreda prikaznih buqvih, za kateri- mi se izkažeio poboy, lakote, žlize, tresuve inu mnogetere prikazni na nebi inu te tožbe tih svetnikov, kir so za te vere inu pričovane od Cristusa umorieni. Inu 352 Ta VI. cap. 319 INu iest sem vidil, kadar ie tu Ia- A. gne ta pervi pečat odperlu inu sem Ta perva reva čez od tih štyrih zviryn eno slišal, kate- cerkov: preganene ra ie diala koker z ano garmečo od tyra- nov. štymo: »pridi inu gledai.« [2]Inu iest sem vidil inu pole, en beil kon inu ta, kateri ie na nim sedil, ie imel en lok inu nemu ie bilu dana ena crona inu ie vlekal vunkai en premaga- več296 inu de ima premoči. 296. Premagavec. [3]Inu kadar onu ta drugi pečat B. odpre, sem to drugo zvyrino sli- druga re- va: kregi šal, katera ie diala: »pridi inu gle- inu boy. dai.« [4]Tedai gre vunkai en erdeč kon inu timu, kateri ie na nim si- dil, ie bilu danu ta myr od te ze- mle proč vzeti inu de se vmei se- bo ubyaio inu nemu ie bil dan en velik meč. [5]Inu kadar onu ta trety pečat od- C. pre, sem iest slišal to tretio zvyri- Tretia reva čez kers- no, ta ie diala: »pridi inu gledai.« čanstvu: dragina Inu iest sem gledal inu pole, en inu lakota. čern kon ina ta, kateri ie na nim sidil, 353 320 Rezodivene s. Ianža. sidil, ie imel eno vago v nega roki. [6]Inu iest sem slišal eno štymo vsre- di tih štirih zviryn, ta ie diala: »ena mera pšenice za en denar inu timu v inu inu olu ne sturi obene ško- de.« D. [7]Inu kadar onu ta četerti pečat 4. reva: žlizee inu gori dei, sem iest slišal to štymo pomor. te četerte zvyrine, ta ie diala: »pridi inu gledai.« [8]Inu iest sem gledal inu pole, en bleid kon inu timu, kateri ie na nim sidil, ie bilu ime Smert inu ta pekal ie šal za nim inu nemu ie bila dana oblast umoriti ta četerti deil na zemli s teim mečom inu s to lakoto inu s to smertio inu skuzi te dyviasčine na zemli. E. [9]Inu kadar onu ta peti pečat od- Trošta vse verne v tih pre, sem iest vidil pod teim altari- nadlugah. 4. esd. 15. em te duše tih, kateri so ubyeni dan. 12. zavolo te bessede Božye inu zavolo tiga pričovane, kateru so oni 354 Ta VI. cap. 321 oni imeili. [10]Inu one so vpyle z veli- ko štymo inu so diale: »gospud, ti sveti inu risnični, koku dolgu ne sodiš inu ne mastiš to našo kry na tih, kateri na zemli prebivaio[?]« [11]Inu nim ie bil dan, eni vsaketeri, en beil, dolg gvant inu ie bilu k nim rečenu, de počivaio še en maihin čas, dotle nih ravenhlapci inu bratie bodo dopolneni, kateri imaio še tudi ubieni biti glih koker oni. [12]Inu sem vidil, kadar ie ta šesti /F./ pečat odperlu, inu pole, se ie stu- Cristusev ril en velik tres inu tu sonce ie velik serd, ostra prav- černu ratalu koker en žimasti ža- da zubper neverne, kel inu ta cella luna ie ratala ko- nepokur- ne. ker kry Math. 24, [13]inu te zveizde so padale 27. iz nebes na zemlo, glih koker enu esa. 2. figovu drevu, kadar se od velikiga veitra gible, te nega fyge od sebe meče. [14]Inu tu nebu ie odstopilu koker ene okuli obyte buqve inu sledna gorra inu ty otoki so X se iz 355 322 Rezodivene s. Ianža. se iz nih meist ganyli. [15]Inu ty kralli na zemli inu ty vyudi inu ti bogati inu ty capitani inu ty obla- stniki inu vsi hlapci inu vsi fray so se skrili v tu špelovie inu vmei Osee 10. skalovie tih gurr [16] inu so diali h Luc. 23. apoc. 9. tim gorom inu h tim skalom: »pa- dite čez nas inu skrite nas pred te- im obličiem tiga, kateri sidi na tim stolu, inu pred serdom tiga Ia- gneta, [17]zakai ta veliki dan nega serda ie prišal inu du bo mogel obstati.« verni ima- A. Mi hočmo per tei pervi luterski io sylne sovražnike izlagi, katero smo odspreda v ti pred- na sveitu, Cristus guvori čez le-ta šesti capitul zapissali, nee brani. ostati, da ta ieizdec s tem lokom pome- ni tih kersčenikov preganene inu tu vu- nane terplene od tih tyranov. Ty eni hote, de ta ieizdec na belim konu pome- ni Cristusa, nega iogre inu vse zveiste pridigarie, s teimi se ta hudič, ta sveit inu vsi tyrani te cerqve strelaio inu preganeio. B. Ta 356 Ta VI. cap. 323 B. Ta drugi kon, kateri ie erdeč, po- Hudič tyranne meni te tyranne, kateri so moryli inu še nagane čez zdai moree te prave kersčenike, inu verne. zludi nee ieizdi, nagana h takimu del- lu.C. Ta iezdic s to vago na černim konu vernim so tudi keca- pomeni vse kecarie, falš vučenike, ty ž ry, falš vu- nih vukum, pismum te boge ludi slipee, čeniki zub per. temne sture, zatu inu za tacih hyna- vskih, falš, nepokurnih kersčenikov volo prido lakote, dragine inu vse žlaht reve, oli v takih nadlugah bodo ty verni s te- im olem inu vinom, tu ie, s telesno po- trebo čudnu obderžani, de od lakote ne umerio. D. Ta bleidi oli plavi kon, na kate- vsi, kir so vernim rim ta Smert ieizdi, pomeni vse zubper, hynavce, nepokurne, kecarske, turske, slišio v pe- kal. papeske inu živinske ludi inu nih vuče- nike, tih ie veliku, oli vsi taki slišio v ta pekal inu v to drugo večno smert. Luter pravi, de pomeni te žlizee inu pomor. E. Z le-tim videnem inu z le-to prikaz- vseh ver- X 2 no, 357 324 Rezodivene s. Ianža. nih duše v no, kir tih marternikov duše pod enim nebessih vpio po altariem so v nebessih per Bugi inu kir sodnim dnevi. želee po sodnim dnevi, vse verne, kateri za vere volo so inu bodo umorieni, lipu, zastopnu trošta, de nih duše so žive per Bugi, so z belim gvantom obličene, Boga hvalio (ne spee, koker eni krivu menio), so ta pravi altar inu offer Božy, z vesseliem čakaio na sodni dan, tedai tudi nih tellu k nim pride inu bodo na suih sovražnikih zadosti masčeni. velike ke- F. Prerokuie, kakove velike, grozovite carie, oblastni štrafinge prydo čez vse nevernike, nepo- sovražniki so inu bo- kurne, kecarie inu sovražnike tiga s. do vstaieli zubper to eva[n]gelia. De tu sonce, luna, zveizde cerkov Božyo. ne bodo hoteile več sveititi, zemla nossiti inu Cristus, tu pohlevnu Iagne, bo na nih sui strašan serd izkazal. Inu ty grozni tressuvi so se zdaici po iogrovih smerti v dostih meistih po Azy inu Grecy, koker ie v ti Tripartiti hystory, lib. 7, cap. 15, 297. Casiodor, Historia 22, 297 pissanu, izkazali. Ta meista Anti-ecclesiastica tripartita, v: v: J. P. Migne, Patrologiae ochia, Nicomedia, Nicea, Laodicea, cursus completus, series Colosse, Ierapolis, Tripolis, Damas- latina 69, 1080-81 (308D) in 1085,1086 (311A). cus, 358 Ta VI. cap. 325 cus, potle v ti Sicily tu meistu Contana inu v tim 1336. leitu so v Nemški deže- li tudi veliki tressuvi, koker v ti Bassi- lei inu v Straspurgi bili, dosti ludi po- bili, hiše poderle, de ty ludie so pod nebom na puli prebivali. V tim 1382. leitu ie bil en tress po vsim sveitu. Inu taki tressuvi tudi pomenio inu preroku- io ta Božy serd inu to nega grozno štra- ifingo, kir ima priti čez ta hudi sveit, inu de ta pravi evangeliski vuk, ta sta- ra izveličanska vera inu mnogetera kralevstva bodo preminena, izpačena inu zatrena. Inu po tacih tressuvih ie ta prekleti veliki kecar Arrius, kateri ie tu Bogastvu Cristusevu, koker sadašni Iudi inu Turki, tayl, gorivstal inu ra- ven nega inu za nim tudi drugi kecary, koker so bili Sabellius, Maniheus, Marcion, Fotinus, Samosatenus, Ne- storius, Novatus, Diodorus, Appolli- naris, Pelagius inu nim glih kecary, falš vučeniki. Za nimi ty papeži ž nih car- dinali, šcoffi, fary inu menihi. Le-ty X 3 vsi 359 326 Rezodivene s. Ianža. 298. Kersčansko. vsi so to pravo vero kersckansko298 ž nih falš vukum inu z Božymi ličkakimi službami taku preobernili, izpačili inu zaterli, de skorai oben človik nei veidil, de le Cristus sam ž nega martro, smertio inu gorivstanenem te pokurne inu verne izveliča. Raven nih so tudi ty Scyte, Vuni, Gotti, Vandali, Anali inu ty Turki tu kersčanstvu skorai povsod za- terli. Per našim čassu, v tim 1547. le- itu, zuseb v Crainski deželi, ie bilu tudi veliku tressov. Za takimi tressuvi zda- ici v tim istim inu v tim drugim, tre- tym leitu so bili ty evangelski nemški vyudi inu gospudi inu ty pridigary (vmei katerimi ie tudi bil gospud Paul Biener inu iest, crainska pridigaria) uieti inu pregnani inu ta prekleti inte- rim, ta anticrištova, papežova kriva vera inu falš Božya šlužba posyli spet gori nareiena inu poteriena. Obtu, ka- dar so tressuvi, sonce, luna merkneio, se imaio ty verni h pokuri inu h terplenu perpraviti. Ta 360 Ta VII. cap. 327 Ta vII. Cap. Tim štirim angelom ie prepovedanu, de neimaio tim vernim, kir so od Bu- ga s teim s. kerstom znaminovani, skoditi, 299 ne sturiti žaliga, inu koku 299. Škoditi. ty isti zo vsemi marterniki Boga inu nega Synu česte inu hvalio z vesseli- em. INu potle sem vidil štiri angele, A. stoyeče na tih štirih vogleh te Cristus ne dopusti zemle, inu ty so deržali te štiri vučenikom te izvolene veitre te zemle, de bi oben veiter zepelati. ne pihal čez to zemlo, ne čez mu- rie, ne čez obenu drevu. [2]Inu iest sem vidil eniga drugiga angela gori gredoč, od koder tu sonce gori gre, ta ie imeil ta pečat tiga živiga Boga inu ie vpyl z veliku štymo h tim štirim angelom, ka- apoc. 9. terim ie bilu danu škodo sturiti tei zemli inu timu moryu, [3]inu ie dial: »Ne sturite škode tei zemli, X 4 ne 361 328 Rezodivene s. Ianža. ne moryu, ne tim dreviem, dotle ne znaminemo te hlapce našiga Boga na nih čelih.« B. [4]Inu iest sem slišal tu čislu tih Cristus vse žlaht ludi znaminovanih stu inu štiri inu po vsem sveitu sku- štiridesset tissuč, kateri so bili zi suie pri- digarie h znamenovani od tih izraelskih pravi veri, h Božy otruk. [5]Od te žlahte Iuda ie bilu šlužbi inu česty per- dvanaist tissuč znamenovanih, pravi. od te žlahte Ruben ie bilo dva- naist tissuč znamenovanih. Od te žlahte Gad ie bilu dvanaist tissuč znamenovanih. [6]Od te žlahte Aser ie bilu dvanaist tissuč zna- menovanih. Od te žlahte Neffta- lim ie bilu dvanaist tissuč zname- novanih. Od te žlahte Manasse ie bilu dvanaist tissuč znamenova- nih. [7]Od te žlahte Simeon ie bilu dvanaist tissuč znamenovanih. Od te žlahte Levi ie bilu dvana- ist tissuč znamenovanih. Od te žlahte Isahar ie bilu dvanaist tis- suč znamenovanih. [8]Od te žlah- te 362 Ta VII. cap. 329 te Zabulon ie bilu dvanaist tissuč znamenovanih. Od te žlahte Iožef ie bilu dvanaist tissuč znamenova- nih. Od te žlahte Beniamin ie bilu dvanaist tissuč znamenovanih. [9]potle sem vidil inu pole, ena ve- lika množica, katere nisče nei mogel prešteiti, od vseh aydov inu iudovskih žlaht inu folka inu iezikov, ty so stali pred teim sto- lom inu pred teim Iagnetom inu so bili obličeni z dolgim beilim gvantom inu so imeili te palme v nih rokah [10]inu so vpyli z veliko štymo inu so dia li: »Izveličane bodi timu, kateri na stolu sidi, na- šimu Bogu, inu timu Iagnetu.« [11]Inu vsi angeli so stali okuli tega stola inu okuli tih starišev inu okuli tih zvirin inu so pali doli pred ta stol na nih obličie inu so molili Boga, rekoč: [12]»amen, hva- la inu gloria inu modrost inu zahva- la inu čast inu oblast inu muč bodi X 5 naši- 363 330 Rezodivene s. Ianža. našimu Bogu od vekoma do veko- ma, amen.« [13]Inu eden od tih starišev odgo- vori inu pravi k meni: »du so le- -ty, kateri so s teim beilim dolgim gvantom obličeni[?] Inu od kod so prišli[?]« [14]Inu iest sem k nemu dial: »gospud, ti veiš.« Inu on pravi k meni: »Le-ty so, kir so pri- šli iz velike nadluge inu so nih dolgi gvant oprali inu ubeilili v ty kry tiga Iagneta. [15]Obtu so oni pred teim Božym stolom inu slu- žio nemu nuč tar dan v tim nega templi. Inu ta, kir na tim stolu si- esa. 49. di, bo v nih prebival. [16]Oni ne bo- do več lačni, ne žeini inu čez nee ne pade več tu sonce inu obena vročust. [17]Zakai tu Iagne, kir ie vsreidi tiga stola, bode nee paslu inu pelalu h tim živim vodenim esa. 25. studencom inu Bug bode izbrissal apoc. 21.. vse selze od nih oči.« Tukai se A. Le-ta celi capitul nas vissoku vuči 364 Ta VII. cap. 331 vuči inu trošta, de oben zludi zo vsemi pravi, de te cerqve nega pomočniki, koker so ty tyranni, bu- obena trihi, hynavci, falš kunštni modri pri- vraž ia muč ne z me- digary inu oblastniki, nigdar ne bodo čom ne falš vukum mogli to cerkov, te verne ž nih pravo ne zatare, zakai Cri- vero zatreti inu končati. Le-ty štiri stus ni stoy na strani. angeli, kateri branio timu veitru, de bi povsod ne pihal, so ty zludy inu nih to- variši, Iudi, Turki, kecary, papežniki, kateri ne hote, de bi S. Duh skuzi te pridigarie ta evangeli povsod, per vseh žlaht ludeh prov, očitu pridigal, prepo- viduio inu žgo te evangeliske buqve. Takim zludiem inu sovražnikom tiga s. evangelia ta drugi angel, kateri ie Cri- stus sam, kateri ie, od kod tu sonce gori gre, tu ie, iz nebes, od suiga Očeta k nom prišal, stoy zubper inu z velikim glas- sum, tu ie, s teim s. evangeliom inu ž nega oblastio zapoveda inu brani, de tim vernim, kateri so S. Duhum, ker- stom inu s pravo vero obdani inu zna- minovani, ne smeio inu ne mogo kai žaliga sturiti. B. Glih 365 332 Rezodivene s. Ianža. Obluba B. Glih taku s teim znaminovanem inu Božya, h timu štivenem tih vernih, kateri so S. Du- abraamu sturiena, hum inu s pravo vero obdileni, de ie nih de nega otruk ni- od te iudovske žlahte tulikain tavžent sče ne pre- šteie, ne inu aydov iz vseh dežel inu iezikov tu- bo lagala. liku, de se ne mogo prešteti, vse kersče- nike trošta, de neimaio cbivlati, Bug bo po sui oblubi, h timu Abraamu govori- eni, tulikain vernih otruk, kuliku ie zveizd inu peiska, dal inu sturil. Obtu tu kersčanstvu bo povsod gori iemalu, nai vsi zludy inu ludie, deželski tar du- hovski, so inu bodo nemu zubper. Inu kir on te žlahte Dan tukai ne imenuie inu ne šteye, tu on dei, pravio eni vuče- niki, za tiga volo, kir iz te iste žlahte ima ta antichrišt priti, potehmal ta s. očak lacob, Gen. 49, ie od nega le-taku prerokoval: »Ta Dan bo en rihtar vmei nega folkom koker ta druga žlahta v tim Izraelu. Dan bo ena kača na tim potu 300. 1 Mz 49,16–17. inu en rogati madras na tei stezi.«300 Inu ta besseda rihtar se dobru s pape- žom gliha inu raima, zakai papež ie dosehmal 366 Ta VII. cap. 333 dosehmal čez vse ludi sodil, čez se pag nei pustil nikomer soditi. Distinc. 40: »Si 301. Decretum Gratiani, I, Papa etc.« distinkcija 40,6: 301 »Si Papa suae et fraternae C. Zdai zastopnu vse verne, kateri so salutis negligens reprehen- po kregu ditur inutilis et remissus in bo myr, po kai za vere volo preterpeli, lipu trošta, operibus suis, et insuper toči vedru, a bono taciturnus, quod nim pravi, kakova dobruta nim napre- po žalost magis officit sibi et omnibus, vesselie. nichilominus innumerabiles istoy, de bodo od vsiga zlega, od reve populos cateruatim secum ducit, primo mancipio gehen- inu žalosti rešeni inu večniga vesselia nae cum ipso plagis multis in eternum uapulaturus. per Cristusu uživali, zo vsemi angeli Huius culpas istic redarguere presumit mortalium nullus, veden Boga čestili inu hvalili. Inu tako quia cunctos ipse iudicaturus a nemine est iudicandus, nisi Božyo službo oni že na tim sveitu začno, deprehendatur a fide deuius; veden molio »Posvičenu bodi tuie ime prò cuius perpetuo statu uniuersitas fidelium tanto etc.« inu povsod pravio inu pridiguio od instantius orat, quanto suam salutem post Deum ex ilhus Božye moči, milosti inu od Cristuseviga incolumitate animaduertunt propensius pendere.« ( Corpus opravila. Inu tukai vsaki zamerkai, iuris canonici, pars prior: Decretum magistri Gratiani, kei, koku, skuzi kai so vsi marterniki Graz 1959, 146). Dekret je bil del kanonskega prava tudi v inu svetniki lipi, čisti, beili, sveti pred potridentinski cerkvi; prim. izdajo iz leta 1582, dostopno Bugom postali. Nikar ž nih brumo oli na: http://digital.library.ucla. edu/canonlaw/ martro, temuč le s to kryo Cristusevo. Koker od tiga tudi drugdi govori, 1. Ioh. 1, kir pravi: »Ta kry našiga Go- spudi Jezusa Cristusa ie nas očystila od vseh naših grehov.«302 Obtu ty papeški, 302. 1 Jn 1,7. cardinalski inu šcoffli odpustki, kir za- volo 367 334 Rezodivene s. Ianža. volo tih marternikov martre inu zaslu- žena nih odpustke daio, so zgul golufia inu zašpotovane te Cristuseve martre. Ta vIII. Cap. Tu Iagne odpre ta sedmi pečat inu offru- ie s kadilom te molitve tih svetnikov. Štiri angeli trobentaio, za teimi se gro- zovite riči zgode na zemli, na muriu inu na nebi. A. verni s pridigo, z molitvo INu kadar onu odpre ta sedmi pečat, ie tihu v nebessih ratalu kercarie okuli ene pul ure. [2]Inu iest sem inu tyran- ne premo- vidil sedem angelov stoyeče pred go, cerkov reztegno. Bugom inu nim so bile sedem trobente dane. [3]potle pride en drugi angel inu ie stal pred alta- riem inu ie imel en zlat kadilnik inu nemu ie bilu danu dosti kadyla, de bi tu dal h tim molytvom vseh svetnikov na ta zlateni altar, kateri ie bil pred teim stolom. [4]Inu ta dim od tiga ka- dila, 368 Ta VIII. cap. 335 dila od molitov tih svetnikov, ie Tob. 12. šal gori od tih rok tiga angela pred Buga. [5]potle ta angel vzame ta kadilnik inu ga napolni s teim ognem od altarie inu ga verže na zemlo inu so se sturile štyme inu garmene inu bliskane inu tressu- vi. [6]Inu ty sedem angeli s temi sedem B. trobentami so se perpravili h timu Za volo nevere trobentanu. prido vse [7]Inu ta pervi angel ie žlaht na- trobental inu rata toča inu ogen, dluge inu kecarie. zmešana s to kryo, inu so bili ver- ženi na zem lo inu ta trety deil od drevia ie zgorelu inu vsa zelena tra- va ie zgorela. [8]Inu ta drugi angel trobenta inu C. koker ena velika goreča gorra ie Tyranni bodo cer- bila veržena v tu morie inu ta kov morili inu prega- trety deil moria kry rata nali. [9]inu ta trety deil tih živih stvari, kir so duše imeili v tim moriei, so umerle inu ta trety deil čolnov so konec vzeli. [10]potle 369 336 Rezodivene s. Ianža. D. [10]potle trobenta ta trety angel inu Kecary ž nih slatki- pade doli iz neba ena velika zveiz- mi besse- dami dosti da, ta ie gorela koker ena bakla inu ludem zavdade. pade na ta trety deil tih reck inu na vodene studence [11]inu tu ime te zveizde se ie dialu pelin inu ta trety deil ie ratalu pelin inu dosti ludi ie umerlu od tih vod, katere so bile grenke ratale. 303. Raba oklepajev E. [12]Inu ta četerti angel ie trobental »(pred temi drugimi arrius, štimami te trobente tih Mahomet, inu ie bil byen ta trety deil tiga trieh angelov, kateri so papeži, še imeili trobentati)« na šcoffi bo- sonca inu ta trety deil te lune inu ta tem mestu je Trubarjeva do to pra- interpretacijska odločitev vo vero v trety deil tih zveizd, taku de nih ta za lažje razumevanje bi- Cristusa bličnega besedila; L1545 zaterli. trety deil ie bil temman, de trety in V enake tekstacije ne poznata. deil tiga dne nei sveitilu inu pono- L1545: »13Vnd ich sahe / vnd höret einen Engel či glih taku. [13]potle sem vidil inu fliegen mitten durch den Himel / vnd sagen mit slišal eniga angela, letečiga skuzi grosser stimme / Weh / sredo tih nebes, kateri ie dial z ve- weh / weh / denen die auff Erden wonen / fur liko štymo (pred temi drugimi šti- den andern stimmen der Posaunen der dreier En- mami te trobente tih trieh angelov, gel / die noch posaunen sollen.« kateri so še imeili trobentati):303 »Io, V: »13Et vidi, et audivi vocem unius aquilæ io, io tim, kateri prebivaio na ze- volantis per medium cæli dicentis voce magna : Væ, mli.« væ, væ habitantibus in Cristus terra de ceteris vocibus A. V le-tim capituli, pravi Luter, trium angelorum, qui erant tuba canituri.« nerpoprei 370 Ta VIII. cap. 337 nerpoprei od dobrih pridigariev, kir vernih molitve prov molio inu vuče, govori. Potle od inu službe tih hudih kecariev; berite odspreda le- Bogu pe- rietne dela -tiga capitula argument oli to summo. inu skuzi pridigarie Eni pag hote, de s. Ianž tukai govori od velike riči opravi, vse sodniga dne, kateri dan bo tim vernim kecarie, te cerqve so- lub, vessel inu tih, tim nevernim pag vražnike premaga. inu nepokurnim bo strašan inu žalo- sten, zakai na ta isti dan se bo Christus stuprov vsimu svitu ž nega čestio, močio inu oblastio rezodil inu pustil viditi. Inu tukai bo cilu tihu v nebessih, tu ie, ta pravi celi myr, polna lubezan vmei vsemi izvolenimi, angeli inu vmei Bu- gom, inu ty hudiči, vsi sovražniki te cerqve Božye bodo verženi inu odpahne- ni v ta pekal. Ty sedem angeli, kateri pred Bugom s temi trobentami stoye, pomenio vse zveiste pridigarie, koker Esaias 58304 izlaga, kir vely tim pridiga-304. Iz 58,1. riem nih štymo koker eno trobento vzdi- gniti inu tim ludem nih hudobo ozna- niti. Inu ta drugi angel s kadilom, kateri molitve tih svetnikov pred Bu- Y ga nossi, 371 338 Rezodivene s. Ianža. ga nossi, ie Cristus sam, zakai on sam sturi, de tih vernih molitve inu prave službe Božye so perietne Bogu. Inu kir ie ogen na zemlo vergal, tu ie, on da tim zveistim pridigariem skuzi S. Duha, de ž nih pridigo garme, vpyo, bliskaio, tres- so, tu ie, velike riči na tim sveitu sture inu opravio, vse žlaht ludi preobračaio na pravo vero, naisi takimu nih pridi- govanu ie ta vegši deil ludi, cessary, kra- li, vyudi, meista, papeži, šcoffi, fary inu menihi zubper, taku vini ty pridigary nim vsem dobivaio, zakai Božya besse- da, katera ie ta cela risnica, reže inu 305. Heb 4,12. premaga vsa serca/,/ Heb. 4. 305 Iz te so ty preprosti vučeneši koker ty velaki inu gdi se modri. evangeli pridiguie B. Ty sedem angeli pomenio te zveiste inu ne ve- ruie, prido pridigarie, zakai ty so koker ty angeli velike štraifinge. vselei perpravleni inu volni tim never- nim inu nepokurnim to ostro Božyo prav- 306. Mr 16,20. do oznanovati. Koker tu s. Marco 16306 od iogrov pričuie, kir pravi, de so povsod okuli hodili inu pridigali ta evan- gelium, 372 Ta VIII. cap. 339 evangelium, ta isti s caihni poteriova- li etc. Inu kir ie po tim trobentanu ti- ga perviga angela toča inu ogen s to kryo ratala inu ie ta trava zgorela, pomeni, de po tim pridiganu tiga evangelia, kadar se gori ne vzame inu nemu ne veruie, velike štraifinge prido od Buga. C. Ta velika goreča gorra, katera ie v evangeli bo imel tu morie veržena, pomeni, de ta velika oblastne oblastna kralevstva, ty velaki, krali inu zubperni- ke, bodo vyudi bodo timu evangeliu silnu zubper, te verne premagali. oli oni per tim konec vzamo, bodo poto- pleni, evangeli ž nega pridigary ostane. Inu kir ie ta trety deil moria kry ratalu inu te žive stvare, katere so duše imeile, umerle, pomeni, de taki tyranni bodo dosti nedolžne kry prelili inu tih vernih umurili. Inu te barke oli čolnuvi pome- nio te kersčanske gmaine inu cerqve, te bodo od tacih kralev inu tyrannov, ko- ker so ty Turki inu papežniki, pregnane inu zatrene. D. Ta goreča zveizda, katera ie Kecariov Y 2 pala 373 340 Rezodivene s. Ianža. vuk se vidi pala v te studence inu vode, so grenke inu sladak, oli v nim ie pelinove ratale, pomeni te velike vučene zgul strup. kecarie, koker so bili Simon Cupernik, Maniheus, Novatus, Arrius inu Pelagi- us; le-ty vsi so poprei prov verovali inu vučili, so nebeški ludie bili, oli potle iz velike offerti so od prave vere pali, tu S. pismu krivu izlagali inu s takim nih kri- vim vukum koker z anim slatkim stru- pom, kir so vučili, kar ie človeiskimu za- stopu dopalu, so dostim ludem zavdali, nih dušo inu tellu umurili v tu večnu pogublene. Od tacih kecariev so tudi Cri- stus inu ty iogri čestu prerokovali. Math. 24. Act. 20. 2. Thes. 2. Thi. 4. 2. Thi. 307. Mt 24,5.24; Apd 20,29–30; 4. 2. Pet. 2. /1./ Ioh. 2. 307 2 Tes 2,3–12; Kakovi E. Christus v tim S. pismu bo čestu 2 Tim 4,3–4; kecary bo- 2 Pt 2,1; do po tih sonce, ta nega cerkov luna, ty pridigary 1 Jn 2,18.22–23. iogrih go- rivstaieli te zveizde imenovani, obtu le-tu videne inu v ti ve- ri zmoto inu prikazen tulikain pravi inu prero- delali. kuie, kai se bo po iogrovih smerti na tim sveitu s to cerkovio godilu. De Cristus per tih enih kersčenikih bo cilu merknen, čern, temman v tim kersčanstvi od 374 Ta VIII. cap. 341 od kecariev, papežov inu Turkov sturi- en, tu ie, oni ne bodo prov od Christuse- viga stanu, od obeyu natur, koker Arrius inu Turki, kateri nega Bogastvu taye, inu od nega opravila, de on sam ž nega smertio vse verne iz milosti, zabston iz- veliča, koker Pelagius inu papežniki so verovali, vučili, pissali inu pridigovali. Skuzi take kecarie bo Cristus ž nega če- stio, oblastio inu zasluženem nazai po- stavlen inu zaveržen. Luna, ta cerkov, glih taku bo zmotena inu zblaznena, obeniga praviga trošta na smerti lezoč, ne obene prave Božye službe imeila. Te zveizde, tu ie, ty pridigary sami ne bodo veidili, kai veruio oli pridiguio, tu se ie vže, koker vsaki vei, skuzi ozgorai ime- novane kecarie, papeže, farie inu menihe v tim kersčanstvi zgudilu. Obtu čakaimo z dobro vistio inu z vesseliem na sodni dan. Inu od taciga grozovitiga zlega, kateru se ima pred sodnim dnem zgoditi, tukai ta leteči angel, kateri ie vpil: »Io, io, io,« tudi prerokuie. Y 3 TA 375 342 Rezodivene s. Ianža. Ta IX. Cap. Ta peti angel trobenta, na tu prido ško- dlive strupovite kobilice, ta šesti angel ž nega trobentanem perpela čudne iez- dice, ty končaio ta hude, neverne, hynavske ludi. A. Ta veliki, hudi kecar arrius ie INu ta peti angel ie trobental inu iest sem vidil eno zveizdo Cristusa padaioč iz nebes na zemlo inu ni zaterl, to cerkov ie bil dan ta kluč h ti žušterni tiga rezderl, zavdal, predpoda. [2]Inu ona odpre to žu- končal, glih taku šterno tiga predpoda inu ie iz te ty papeži ž žušterne gori šal en dim koker en nih mali- kovskimi dim iz te velike pečy inu od tiga postavami. dima te žušterne so tu sonce inu ta lufft temne postale. [3]Inu iz ti- ga dima so vunkai šle kobilice na zemlo inu nim ie bila dana oblast, koker ty scorpioni imaio oblast na zemli. [4]Inu nim ie bilu poroče- nu, de neimaio škoditi tei tra- vi 376 Ta IX. cap. 343 vi na zemli, ne obenimu zelennu, ne obenimu drivessu, temuč samuč tim ludem, kateri neimaio Božy ga znamina na nih čelih. [5]Inu nim ie bilu danu, de nih neimaio umoriti, temuč de martrario pet mesecev dolgu inu nih martra ie bila koker apoc. 6. esa. 2. ena martra od scorpiana, kadar Osee 10. eniga človeka vpyči. Luc. 23. [6]Inu v tih is- Sap. 16. tih dneh bodo nešli inu bodo žele- li umreiti inu ta smert bo od nih bežala. [7]Inu te kobilice so bile podobne B. tim konem, kateri so h timu boyu Falš pridi- gary ž nih perprav leni, inu na nih glavah so vukum blagu po- bile koker krone, timu zlatu po- žiraio, du- še koker dobne, inu nih obraz ie bil koker scorpiani moree obraz tih človeikov strupon.308 308. Strupom. [8]inu so imeile lassie koker ženske lassie. Inu nih zobee so bili koker levov. [9]Inu so imele pancarie koker železne pan- carie inu v nih peruti šum koker ta šum od vozov, kadar dos- Y 4 ti 377 344 Rezodivene s. Ianža. ti kun vkupe teko h timu boyu. [10]Inu so imeile reppe glih tih scor- pianom inu na nih repih so bili žel- luvi inu nih oblast ie bila tim ludem škoditi pet mescev dolgu. [11]Inu one imaio čez se eniga krala, eniga an- gela iz tega predpoda, kateriga ime ie po iudovsku abaddon inu po gerškim ie nemu ime appollyon, tu ie Končavec. [12]Tu enu »io« ie mini- lo inu pole, še dvei »io« prido za le-teim. C. [13]Inu ta šesti angeli ie trobental, Kecariev, vernih so- iest sem slišal eno štimo od tih vražnikov, ie veliku, štirih kraiev tiga zlatiga altarie, so obla- stni, serdi- kateri ie pred Božyma očima, [14]ta ti, perli- zavci, ie diala h timu šestimu angelu, ka- nemilosti- vi. teri ie to trobento imel: »Odveži te štiri angele, kateri so pervezani v ti veliki reki euffrati.« [15]Inu ty štiri angeli so bili odvezani, kate- ri so bili perpravleni na eno uro inu na en dan inu na en messec inu na enu leitu, de bi pobyli ta 378 Ta IX. cap. 345 ta trety deil ludi. [16]Inu tu čislu te ieizdeče voiske ie bilu veliku tis- sučkrat tissuč. Inu iest sem nih štivene slišal. [17]Inu taku sem vidil te kone v tim videnu inu ty, kate- ri so na nih sideli, so ime/i/li ognene, gele309 inu žveplene pan- 309. Hijacintne. carie inu nih koni te glave koker te glave tih levov inu iz žnih vust ie vun šlu ogen inu dim inu zve- plu. 310 310. Žveplu. [18]Od le-tih tryeh ričeh, od ogna, dima inu žvepla, katere so iz nih vust šle, ie bilu umorienu ta trety deil tih ludi, [19]zakai nih muč ie bila v nih vustih inu nih rep pi so bili tim kačovim glih inu so imeili glave inu s teimi so škodo delali. [20]Inu ty drugi ludie, kateri neso D. od le-tih žlakov ubyeni inu neiso Ty, kir prave po- pokure sturili od tih dell nih rok, kure ne deio, bodo de bi ne molili te zludie inu te zla- s kecary goreli v tee inu sreberne inu kuffraste inu pekli. psalm 115. kamenate inu lessene pilde, kateri Y 5 ne 379 346 Rezodivene s. Ianža. ne mogo ne viditi, ne šlišati, ne ho- diti. [21]Inu neso pokure diali od nih 311. Umorov. mordane311 inu cupernye inu od nih curbarye inu od nih tatvine. Od vseh A. Le-tiga capitula pravo celo izlago žlaht ke- cariev, zu- imamo odspreda v ti luterski predguvo- seb papež- 312. Dan 12,3. nikov ri. Ta zveizda koker drugdi, Dan. 12, 312 prerokuie, kir bodo pomeni te velike pridigarie. Kir so pag Cristusa čast, oblast od nebess pali, pomeni, de taki pridiga- inu zaslu- žene za- ry so od te prave cerqve stopili inu keca- krivali, bodo v ti ry postali. Inu ta kluč pomeni veliko cerqvi ve- liko zmo- oblast, ta žušterna inu predpod pomeni to, težke, žalostne pekal, ta dim pomeni tu zavdane inu vysti dela- strup, tu sonce pomeni Cristusa, ta lufft li. to cerkov, te kobilice farye inu menihe, tu ie tulikain, skuzi le-to prikazen ie s. Ianžu rezodivenu inu na znane danu, de po iogrovih smerti bodo v tim ker- sčanstvi vučeni, kunštni, lepoiezični, slatkovustni, hynavski falš pridigary, kecary, papeži, šcoffi, fary inu menihi gorivstaieli, veliko oblast inu pokorsčino od vseh žlaht ludi imeili. Ty bo- do 380 Ta IX. cap. 347 do tu sonce, Cristusa, černiga, temniga delali, nega čast, oblast inu dobruto doli terli, to cerkov s temi ličkakimi človei- skimi službami inu malikovanem napol- nili, s. zacramente izpačili, te boge, ža- lostne visty ž nih izpuvidio, pokuro, vicami martrali, strašili, žalostne inu cagove delali, prez vsiga trošta pustili, de taki ludie bi raiši mertvi koker šivi bili etc. Le-tu vse smo v ti papeški krivi veri izkusili inu vididi. 313 313. Vidili. B. Le čedale bule inu očitiše rezodeva Tukai tih kecariev te anticrištove hlapce, de so kobilice, k dellu, na- boyu perpravlene, le zdražbo, kreg, turo na- prei daie. umoriene zubper te verne v tim ker- sčanstvi gori nareiaio inu nastavlaio, ne passo, temuč le končavaio te boge ov- čice, imaio crone na glavah, velike, ši- roke obrivene plate, se vidio nih crone, koker de bi zlate bile, oli neso, hote s takimi platami veliko svetust izkazati, oli ie zgul hynavsčina. Imaio človeiski obraz, ty falš pridigary se znaio h tim ludem perlizovati, brumni, dobri se delati, 381 348 Rezodivene s. Ianža. delati, imaio ženske lassee, so curbary inu sodomitary inu koker curbe slatkimi bessedami te pube k sebi pervabio, taku ž nih falš Božymi službami,dosti duš zepelaio. Imaio levske zobee, vseh žlaht ludi blagu, život inu dušo požiraio inu končavaio. Imaio železni pancar, nih serca so terda pruti Bogu inu ludem, ne veruio Božy bessedi, obeniga človeika prov ne lubio, oni s peruti vkupe luskaio inu vpyo, timu s. evangeliu inu pravim pridigariem so vselei zubper, povsod, v cerqvi, po hišah ž nih pridigo inu pi- smom čez nee kričee, se vozio inu derče okuli, nareiaio gosposčino, de bi ta pra- vi evangeliski vuk zaterli, imaio scor- pianove repe, nih vuk, Božye službe ie zgul strup tih bozih duš. Inu tacih falš pridigariev, papežov, šcoffov, faryev inu menihov kral ie Abaddon inu 314. Škodlivi. Appollyon, tu ie ta hudi skodlivi314 pe - klenski rogati Zludi. Obtu taki nemu z lažami, z boiem inu poboiom služio. S le-teimi kobilicami tu enu »io«, ta ena 382 Ta IX. cap. 349 ena velika nadluga v tim kersčanstvi ko- nec vzame. Še dva »io« naprei stoyta. C. Ta štyma, kir gre od tih štirih kra- glih taku pravi, kar iev tiga zlatiga ataria, kateri ie pred poprei od Božymi oči, pomeni vse prave zveiste tih pape- žnikov inu pridigarie, kateri vsi glih iz tih štirih od nih ca- planov, evangelistov vuče inu tiga antichrišta ž kokovo315 315. Kakovo. škodo v ti nega hlapci, vse žlaht vučenike rezode- cerqvi de- laio. vaio. Ty štiri angeli, kateri so v ti ve- liki reki Euffrati pervezani, pomenio vse oblastne duhovske inu deželske so- vražnike tiga s. evangelia; tim Bug do eniga čassa te ludi, kateri ne hote Božy risnici verovati, perpusti zapelovati inu te verne, so li stonoviti, umoriti. Inu tacih sovražnikov bo vselei sveit poln, ieizdo na kunih veliku stu ta- všent, inu milariev. Nevernih ludi, Turkov, papežnikov ie vselei več koker tih vernih inu oni so veden pernaredni, volni inu želni te verne končovati. Inu so železom obličeni, ieizdo na grozovitih kunih, tu ie, oni so v veliki oblasti, vi- denu, sylni, serditi, neusmileni, strašni 383 350 Rezodivene s. Ianža. 316. Johann Cochläus (Dobneck, 1479–1552), nemški humanist in strašni inu grozoviti pruti vsim vernim, polemik. Cochläus je bila zlasti znamenit po svojih protiluter- žveplu, gard smrad iz nih vust gre, kar anskih polemikah. Topogledno zgodovinsko trajno živa je govore, pišeio inu vuče, tu vse gre iz hu- njegova knjiga Sieben köpffe Martini Luthers iz leta 1529, v dičeviga garla, ž nih pridigo, z dianem kateri Cochläus polemizira z Luthrovim razumevanjem Gos- inu lebnom ta trety deil tih bozih, pre- podove večerja, sama izdaja pa je postala znamenita po naslovnem prostih ludi pelaio v pekal. Inu oni ima- listu Hansa Brosamerja, ki Luthra io kačie reppe, na reppih kačie glave, tu prikazuje kot sedemglavo hidro herezije in Luthra tako umešča ie, ty papeži inu šcoffi imaio nih capla- v likovni imaginarij krivovercev (Jonatan Vinkler, Ali je mogoče o ne, farie, menihe, iezubiderie inu docto- Luthru pisati enako kot v pretek- losti? Imaginarij Luthra skozi čas rie, koker so Eckius, Faber, Cohleus, – razmerje do historiografskih paradigem, Stati inu obstati XIV, št. Stafilus, Osius, Nass316 inu taki nih to-27 (2018), 27–50). Hieronymus Osius (1530–1575), variši, ty na nih plat inu stran pridigu- nemški humanist in pesnik. Po študiju v Erfurtu in Wittenbergu je io, pišeio, govore inu falš vuk, maliko- v slednjem predaval poetiko. Leta 1558 je bil s strani danskega kralja vane, odpustke, curbaryo inu lotryo Kristjana III. kronan za kralja pesn- ikov (poeta laureatus). Predaval je zagovarieio. Le-ty vsi imaio strup, gard še v Jeni, Regensburgu in Gradcu, duh v nih garlu, te boge, preproste na kjer je bil tudi ubit. Osieva delo so v njegovem času pogosto tiskali, pravi, ko- duši inu na telessu moree inu te verne med njimi Carmen de natali Christi ku takim (1557) in latinsko priredbo parodi- inu vsim preganeio inu martraio. je na Iliado Batrachomyomachia nepokur- ( Pugna ranarum et murium). nim na so- D. Zuper te nepokurne, falš, hynavske Johannes Nas (tudi Nasus, Nass dni dan oz. Nase, 1534–1590), frančiškan, puide. kersčenike, kateri v velikih grehih zu- protireformacij ski pridigar, polemik in pisatelj, po letu bper nih veist prebivaio, govori; ty tudi, 1580 pomožni škof Briksenške škofije. Nas, ki se je rodil v koker ty, kateri so od tih antichrištovih evangeličanstvu naklonjeni družini, je bil plodovit avtor, zna- zepelani, s Turki inu s Papežniki puido menit pa je po polemičnih bojih zoper Formulo concordiae, npr. v pekal. Obtu vsaki stui vselei v po- po spisih Examen chartaceae Lu- kuri, theranorum Concordiae (1581) in Concordia Alter unnd newer, guter, auch böser Glaubens strittiger lehren, verglichne beschreibung (1583). 384 Ta X. cap. 351 kuri, v Božy pokorsčini, v brumi inu v svetusti. Ta X. Cap. En drugi angel, obličen z oblakom, svitlim obličiem , deržeč ene buqvice v rokah, se izkaže, vpye glasnu inu ta angel govori od s odniga dne inu s. Ianž te buqvice požre, te so v ustih bile slatke, v trebuhi grenke. INu iest sem vidil eniga drugi- A. ga močniga angela, gredočiga Cristus sam to su- doli iz nebes, ta ie bil obličen z io cerkov v težkih anem oblakom inu na nega glavi nad lugah S. pismom ie bila ta deževa mavra inu nega trošta inu brani. obličie ie bilu koker tu sonce inu nega noge koker ogneni stebri. [2]Inu on ie imel v sui roki ene od- perte buqvice inu ie postavil to suio desno nogo na tu morie inu to levo na to zemlo [3]inu on ie vpyl z veliko 385 352 Rezodivene s. Ianža. z veliko štymo, koker kadar en lev eriove. Inu kadar ie vpyl, so se- dem garmena govurila nih štymo. [4]Inu kadar so te sedem garmena govurila nih štyme, sem hotel nee zapissati, oli iest sem slišal eno dan. 12. štymo iz nebes, ta ie diala k meni: »Zapečati te riči, katere so sedem gramena govorila, inu nih ne piši.« B. [5]Inu ta angel, kateriga sem vidil Cristus s persego stoiečiga na muriu inu na zemli, zagvišuie, de sodni ie vzdignil suio roko gori k nebu dan bo [6] skorai. inu ie persegel per tim, kateri ie od vekoma do vekoma živ, kateri ie stvaril nebu inu kar ie v nim, inu to zemlo inu kar ie v ni, inu to morie inu kar ie v nim, de na- prei ne bo več časa, [7]temuč v tih dneh te štyme tiga sedmiga an- gela, kadar on bo začel troben- tati, se bo dokonala ta skrivnust Božya, koker ie on oznanil tim p r e r o k o m , s u i m h l a p c e m . [8]Inu 386 Ta X. cap. 353 [8]Inu ta štyma, katero sem slišal iz C. nebes, ie spet z meno govorila Cristus daie za- inu ie diala: »puidi inu vzami te stop tiga S. pisma tim odperte buqvice iz te roke tiga pridigari- em, de angela, kateri na tim moriei inu zub per anticrišta na tei zemli stoy.« pridiguio. [9]Inu iest sem ezeh. 3 šal h timu angelu inu sem dial k 4. esd. 14. nemu: »dai meni te buqvice.« Inu on pravi k meni: »vzemi te buqvice inu nee požri inu one bodo grenko- to v tuim trebuhi sturile, ampag v tuih vustih bodo slatke koker ta med.« [10]Inu iest sem vzel te buqvice iz te roke tiga angela inu sem nee požerl inu v muih vustih so bile slat- ke koker med, ampag kadar sem nee požerl, ie mui trebuh grenak postal, [11]inu on ie k meni dial: »Ti moraš spet prerokovati timu folku inu tim aydom inu tim iezikom inu dostim kralem.« A. V le-tim capituli se prerokuie, Še pag prerokuie, de ta čista prava pridiga inu navuk ti- de ta Z ga evan- 387 354 Rezodivene s. Ianža. geli pod ga s. evangelia se ima spet pod anticri- anticriš- tom z mo- štom inu pred sodnim dnem rezodeti, čio tiga angela se očitu, zastopnu pridigati. Inu de ty pri- bo pridigal inu puide digary bodo serčni, prez straha tiga an- naprei po širokim ticrišta ž nega tovariši, s falš vukum, z inu de tim vernim bo malikovimi mašami inu krivimi Bo- ta evangeli slodak, žymi službami očitu s teim evangeliom tim never- nim gre- rezodevali inu vsem ludem daiali na nak. znane. Inu Cristus sam bo per takih nih pridigah suio močio inu duhum, de take nih pridige puido naprei, dosti ludi od papeža oberno, na pravo vero perpravla- io inu perpelaio. Tu se zdai per našim čassu gody. Ty mladi otroci iz catehisma veido inu zastopio, de ty papeži, šcoffi, fary inu menihi ž nih falš vukum, z mašami, odpustki, vigiliemi, vicami, rumanem, s prepovedanem tiga zakona inu spendie so nas deleč od s. evangelia odpelali inu de so ty pravi anticrištovi hlapci. Le-ta močni angel ie naš Gospud Jezus Cristus sam, le-timu ta anticrišt ne oben nega hlapez, ia, ta Zludi inu vsa peklenska oblast ne mogo zubper 388 Ta X. cap. 355 zubper stati. Zakai on ie ta mogoči inu močni gospud v ti voiski inu boyu, pravi David, Psal. 24. 317 »Nemu se moraio vsa 317. Ps 24,2. kolena pokloniti.« Phil. 2. 318 On sam to 318. Flp 2,10. suio cerkov brani, hrani inu gori derži. Inu on v le-tei štalti, koker tukai s. Ianž pravi, v tim oblaki pride na sodni dan. Math. 26. Act. 1. 319 Ta nebeški lok oli 319. Mt 26,64; Apd 1,9. mavra pomeni, de pruti vernim bo do- ber, Gen. 9, 320 inu svital, lubeznivi, koker 320. 1 Mz 9,9–16. ie bil pruti iogrom na gorri Tabor. Luc. 9. Math. 17. 321 Ampag tim nevernim inu 321. Lk 9,29; Mt 17,2. nepokurnim bo strašan, goreči ogen, nee bo v ta večni ogen metal. Inu Cristus sam ima te buqve v suih rokah, tu ie, nega vuk ie prov, risničin, on sam v ti nega bessedi nom daie to čudno skrivno volo Božyo inu katera služba dopade Bo- gu, na znane. Inu on sam nom daie tiga S. Duha, ta nom tu S. pismu prov izlaga inu ta naša serca naklana, de timu S. pismu veruiemo. Inu stoy na muriu inu na zemli tar glosnu vpye, tu ie, tu nega kralevstvu bo široku inu ta nega evan- Z 2 geli 389 356 Rezodivene s. Ianža. evangeli se bo po vsim sveitu rezglassil, koker se tu zdai godi, de skuzi pridigo, tolmačene inu drukane se ta s. evangeli po cili Evropi očitu pridiguie. Zakai ta besseda Božya inu tu pridigarstvu ie strašnu tim nevernim koker eniga leva 322. Am 1,2; 3,8. eriovene, pravi Amos 1, 3. cap. 322 Tim prestrašenim pag ie ta evangeli troštliv inu obei pridigi gredo noter v tu serce. Kir pag prepoveda, kai so ta sedem gar- mena govorili, zapissati, pomeni, de obe- niga pridigarie besseda oli izlaga se nei- ma h ti Božy bessedi glihati, perložiti oli od nee kai vzeti. Inu tu S. pismu ie v tim enim, koker sadašnim Iudom inu pape- žnikom, skrivnu, težku inu nezastopnu. Inu Bug sam tu istu, kadar inu komu on 323. Zastopiti. hoče, rezodei inu da prov zapostiti. 323 Cristus tu- B. Cristus tukai inu drugdi čestu perse- kai inu 324. Zavolo. drugdi če- guie zavole324 te naše nevere inu cbivlane, stu suio bessedo s kir težku veruiemo inu cbivlamo, aku persego poterdu- kadai bo konec tiga svita inu , sodni dan, ie/./ 325. Bodo. boda 325 li kadai ty ve rni od vse reve 390 Ta X. cap. 357 reve inu nadluge rešeni inu uživali tiga večniga vesselia inu aku ty hudi neverni bodo štraifani. Obtu Cristus s to nega persego nas zagvišuie, de gvišnu h timu pride, kar ie pissanu inu prerokovanu skuzi Cristusa, iogre inu preroke od so- dniga dne, od izveličane tih vernih inu terplena tih nevernih inu nepokurnih. Inu de turska inu papežova vera, nyu kralevstva, muč inu oblast konec vzamo. Enu taku prerokovane imamo tudi mi Danielis 12. 326 326. Dan 12,1. C. Bug iz nebes veli vsem pridigariem Besseda Božya ie te odperte buqve, tu ie, ta pravi zastop tim slabim vsiga S. pisma le od Cristusa vzeti. Inu vystim slatka inu Christus nim veli te buqve požreti, tu ie, perietna, ampag volnu, z vesseliem, iz serca inu z andah- tim, kir no pridiguio, tio vedan brati inu iz nih vsem ludem ie grenka; moraio za pridigati. Inu kir so v tih vustih slatke, nee volo cryž nositi. v trebuhi pag grenke, pomeni, de tu S. pismu, besseda Božya tu serce, to strah- no, 327 žalostno veist, to dušo obessele, am-327. Strašno. pag kadar se po Božy bessedi prov veruie, živi, služi Bogu inu očitu pri- Z 3 diguie, 391 358 Rezodivene s. Ianža. diguie, taku grenke prido, tu ie, ta cryž, vse žlaht nadluge inu preganene na tim sveitu sebo pernesse inu hočlive hude lušte v tim našim messei doli tla- či inu mory, tu timu našimu izkaženi- mu messu težku dei, se nemu grenku 328. Ezk 3,1–8. zdy etc. Od le-tiga tudi Ezechiel. 3328 piše. Ta XI. Cap. Ta veliki angel Cristus veli ta tempel premeriti inu dva preroka obudi, ta sta od te zvyrine rezderta, nyu nisče ne po- copa, Bug nyu od smerti obudi, v ne- bessa vzame, tiga se neverniki prestra- šo. Potle ta sedmi angel s trobento oznanuie ta sodni dan inu tu gorivsta- nene tih mertvih. A. Božya besseda rezodeva pOtle ie bil meni en terst dan, ta ie bil eni šybi podoben inu ie inu loči bilu k meni rečenu: »Vstani gori inu premeri ta tempel Božy inu ta 392 Ta XI. cap. 359 ta altar inu te, kateri v nim molio, [2] prave inu ampag ta noterni tempelski cor falš ker- sčenike. verzi ga vunkai inu ga ne meri. Za- ezeh. 40, 41, 42, 43. kai on ie dan tim aydom inu bodo tu svetu meistu poteptovali dva inu štiridesseti mes cev. [3]Inu iest hočo dati muima dvei- B. ma pričama, de bota prerokovala Ta dva te- stamenta tissuč dveistu inu šestdesset dni se bota zubper inu bota z žakli obličena. anticrišta z [4]Le-ta velikim sta dvei oliki inu ta dva svečnika, pridom pridigala. kateri stoye pred obličiem tiga Zach. 4. Boga te zem le. [5]Inu aku gdu nima bo hotel škoditi, taku ogen gre vunkai iz nyu vust inu požre nyu sovražnike. Inu aku gdu nima ho- če kai žaliga sturiti, ta more taku ubyen biti. [6]Le-ta imata oblast tu nebu zapreti, de ne dežy v tih dneh nyu prerokovane, inu imata oblast čez te vodee preminiti na to kry inu to zemlo udariti zo vso žlaht revo, kulikukrat bodo ho- teili. Z 4 [7]Inu 393 360 Rezodivene s. Ianža. C. [7]Inu kadar ona dva nyu prero- anticrišt bo te pri- kovane dokonata, taku ta zviryna, digarie tyu dveiu te- katera iz tiga predpoda gori gre, stamentov moryl inu se bode ž nima voiskovala inu bo- tu S. pismu en čas z de nyu premogla inu nyu bode nogami potepta- ubyla. [8]Inu nyu telessa bodo leža- val. la na vulicah tiga velikiga meista, dan. 7. apoc. 13. kateru se duhovsku imenuie So- doma inu egiptus, gdi ie tudi naš Gospud cryžan. [9]Inu nyu telessa bodo eni od tih žlaht, od folkov inu od iezikov inu od aydov try dni inu pul gledali inu nih telessa ne pustili v grobe položiti [10]inu ty, kateri na zemli prebivaio, se bodo čez nyu vesselili inu dobru lebali inu eden drugimu daruve pošilali, zakai le-ta dva preroka sta martrala te, kateri prebivaio na zemli. D. [11]ampag potle po tryh dneh inu Spet tu pridigova- eniga pul puide od Buga ta duh ti- ne S. pisma bo gori ga lebna v nyu inu bota stala ravnu gori na nyu nogah inu en ve- lik 394 Ta IX. cap. 361 lik strah pade čez te, kateri bodo vstalu inu tiga an- nyu gledali. [12]Inu ona sta slišala eno ticrišta veliku štymu iz nebes, ta ie k nima premoglu. dan. 11, 12. diala: »puidita semkai gori,« inu ona sta šla v nebu vu enim oblaku inu tu so nyu sovražniki vidili [13]inu v ti isti uri se ie sturil en velik tress inu ta desseti deil tiga meista ie do- li pal inu v tim tressu ie ubienu se- dem tissuč ludi. Ty drugi pag so se prestrašili inu so dali čast timu ne- beškimu Bogu. [14]Tu drugu »ve« ie proč šlu inu , pole, tu tretye ve sko- rai pride. [15]Inu ta sedmi angel zatrobenta, E. na tu so se v nebessih velike štyme Tu sedmu trobenta- sturile, te so diale: »Kralevstva ti- ne ie sed- mi dan, ga svita so ratala našiga gospudi tedai bodo vse riči inu nega Cristusa inu on bo kra- očitu Cri- stusu pod- loval od vekoma do vekoma, veržene. 1. Cor. 15. amen.« psal. 110. [16]Inu ty štiri inu dvaisseti stariši, kateri so pred Bugom na tih stoleh sideli, so pali doli na nih obličie inu molili Boga, rekoč: Z 5 [17]»Mi tebe, 395 362 Rezodivene s. Ianža. [17]»Mi tebe, vsigamogočiga Go- spudi Boga zahvalimo, kir si inu kir si bil inu kir boš, zakai ti si pr- yel to tuio veliko muč inu si kra- 329. Aydy. loval. [18]Inu ty audy329 so serditi inu tui serd ie prišal inu ta čas tih mertvih, de bodo obso ieni inu de boš dal tim tuim hlapcem, prero- kom, svetnikom inu tim, kir se boye tuiga imena, malim inu veli- kim, nih lon inu boš končal te, kir to zemlo končavaio.« [19]Inu tedai se ie ta tempel Božy v nebessih odperl inu ta arca nega testamenta se ie vidila v tim templi inu štyme inu garmena inu tressuvi inu ena velika toča. Le-tu A. V le-tim capituli pravi od dveyu cer- preroko- vane se per kov, de ta prava bo to krivo, hudo, katera našim čas- su doko- ie Cristusu inu nega bessedi zubper, pano- nava, tu S. pismu se vala; potle pravi, de dva pridigaria, tu ie, nih mallu, bodo iz Stariga inu Novi- ga 396 Ta XI. cap. 363 ga testamenta zubper anticrišta, papeža prov izla- ga, tu pa- inu Mahometa pridigala, na koncu pre- pežniki ne rokuie od sodniga dne. Cristus, ta močni mogo ter- peti. angel tukai vely s to palico oli šibo, tu ie, s to bessedo Božyo (Zakai David to bes- sedo Božyo imenuie palico, Psalm 45, 330 330. Ps 45,7. kir pravi: »Ta palica tuiga kralevstva ie ena ravna palica.«) to nega pravo cerkov regirat inu pasti inu krivo, hudo, falš, hynavsko sodyti, ločiti inu ta no- teršni cor oli vežo, v katerim ty papeži, kardinali, šcoffi, appati, fary inu meni- hi poleg tiga altaria stoye, vunkai vre- iči, tu ie, vsim ludem povedati, rezodeti inu oznaniti, de nih Božye službe, vera, stan inu leben ie aydovski, Bogu inu ne- ga bessedi zubper, koker se tu zdai gody od nas, evangeliskih pridigariev, kir z Božyo bessedo, s teim catehismom priču- iemo, de ta papeška vera, stan, leben ie S. pismu cilu zubper. Per tim prerokuie, de ta prava sveta kersčanska cerkov, ty evangeliš ludie, bodo mnogetera leita od papež- 397 364 Rezodivene s. Ianža. papežnikov inu Turkov dosti terpeli. vselei od B. Le-ty dvei pryči pomenio, de pod iogroviga čassa so se anticrištom iz tiga Stariga inu Noviga vselei pri- digary ko- testamenta, kateri se tudi v tih anticri- ker malu, kir so iz štovih, papeških inu turskih cerqvah be- stariga pis ma tim ro, poio inu bero, bo malu pravih pridi- anticrišto- vim zub- gariev, kateri bodo serčnu, očitu zubper per stali, te verne anticrišta, papeža inu Turka govurili, per pravi veri ob- pissali inu očitu pridigali, koker so s. deržali, te anticrišto- Augustin, s. Bernhard bili, ampag falš ve hlapce prerokov inu pridigariev nešli, faryev rezodeli inu z risni- inu menihov bo povsod polnu, koker per co premo- gli. čassu tiga Elia inu Mihea; berite 3. 331. 1 Kr 18,19; 19,1–2; 22,12.22. Reg. 18, 19, 22. 331 Ty eni pag hote, de te dvei priči pomenio ta Stari inu Novi testament, ta se ie tudi v tih anticrišto- vih cerqvah bral inu peil, iz tiga so ty izvoleni vselei zubper papeže inu Turke pissali inu govurili, koker so s. Bern- hard, s. Gregor, s. Augustin, s. Ieronim inu s. Ambrož bili. Ty eni pag hote, de tukai od Enoha inu Elia govori, ka- tera sta obba s telessom v nebessa vze ta, de ona spet videča s telessom na ta 398 Ta XI. cap. 365 ta sveit pred sodnim dnem prideta, bota pridigala inu bota od anticrišta umori- ena. Oli tak zastop sam Cristus zameču- ie, Math. 17, 332 kir p ravi de Ioannes 332. Mt 17,12–13. Kerstnik ie ta isti Elias, kateri ie imel na ta sveit pryti. Inu Enoh, pravio sa- dašni vučeniki, ie doctor Mart inu s Luther, zakai on ie tiga anticrišta pape- ža rezodil. Inu kir pravio, de bota s temi žakli obličena, tu ie, ty pravi pridigary ne hodio v žameti ne offertnim gvantu, temuč žleht, preprostu, v kamelskih dla- kah, koker Elias, Kerstnik inu drugi preroki inu iogri so hodili. Inu tako pri- digarie perglihuie koker Zaharias 4 333 h 333. Zah 4,11–14. tim olikom inu svečnikom, zakai oni to pravo luč, tu ie, Cristusa, v nih pridigah okuli nossio inu s teim olem, tu ie, S. Duhum inu S. pismom, podnetuio. Inu kir nih sovražnike s teim ognem požira- io, pomeni, de ty pridigary ž nih pridigo, z risnico inu S. pismom te sovražnike Božye bessede premagaio, nih vysti z Bo- žym serdom inu pritežom strašio inu 399 366 Rezodivene s. Ianža. inu moree, zakai ta evangeli ie enim, tu ie, tim vernim inu pokurnim, ta večni leben, tim enim pag, tu ie, tim nevernim inu nepokurnim, ta večna 334. 2 Kor 2,15–16. smert, pravi s. Paul, 2. Cor. 2. 334 Inu kir ta dva preroka imata oblast tu nebu zapreti, de ne dežy, inu to vodo na kry preminiti, pomeni, de ty pravi pridiga- ry ž nih evangelisko pridigo gvišnu tar risničnu vsem ludem, kateri nih pridigo gori vzamo, veruio, pokuro deio, de tim istim nebu gvišnu odpro, tim pag, kir nih pridigo zamečuio, zepro tu nebu inu čez nee prido vse žlaht posvitne inu več- ne nadluge inu štraifinge, koker se ie per tim čassu Elia, kir pulčetertu leitu nei dežilu, inu per Moizesu v tim Aegiptu godilu. Ty neverni inu nezastopni pag, kadar se prov pridiguie inu per tim la- kota, dragina, voiska inu druge nadlu- ge inu reve gorivstaieio, taku tim pri- digariem dolg daio, ne zmislio, de per čassu Noe, Abraama, Iacopa, Elia, Eliasa, tih iogrov so velike lakote, voi- ske 400 Ta XI. cap. 367 ske inu druge reve bile, na tih ty pridiga- ry neiso bili krivi oli dolžni, temuč tih ludi nevera, huduba inu nepokornost. Inu kir pravi »kulikukrat bodo hoteli etc.«, se ima prov zastopiti. Ty pridigary neimaio oblasti od Buga, koker papež sam sebi sodi, de bi oni ludi panali oli svete delali po nih voli, temuč le tim ver- nim pokurnim imaio oznanovati, de za- volo Cristusa so nim gvišnu nebessa od- perta, tim nevernim pag inu nepokurnim povedati očitu, de bodo ferdamnani. C. Le-ta diviasčina oli zvyrina, ka- Le-tu preroko- tera iz tiga predpoda oli pekla gre inu se vane sada- krega s teima prerokoma, nyu premaga šni čas inu te riči, kir inu mory inu nih telessa ne pusti poco- se zdai go- de, prero- pati, tiga so dosti ludi vesseli, pomeni, kuie. pravio vsi vučeniki inu sadašne diane inu rovnane tih papežnikov, tiga an- ticrišta, papeža v Rymi, pričuio. Zakai ty papeži inu nih tovariši, cardinali, šcoffi, fary inu menihi, preganeio, love inu moree vse prave pridigarie, kateri iz Stariga inu Noviga Testa- menta 401 368 Rezodivene s. Ianža. menta, tu ie, iz S. pisma, zubper nih ži- vinski, curbarski, nemaren leben inu 335. Girolamo Savonarola (1452–1498), italijanski reformator in pridigar. zubper nih malikovane, ličkake norske M. Jan Hus (1396–1415), češki teolog, profesor, pridigar in reformator, ki je Božye službe inu odpustke pridiguio, te bil zavoljo reformnih nazorov, katere ni želel preklicati, 6. julija 1415 sežgan preproste na pravo vero vižaio, inu taku pred koncilom v Konstanci. Martin nih hudičevu serce pruti pravim pridi- Luther je Husa eksplicitno štel za svojega predhodnika, 1520. je namreč gariem so izkazali na tih brumnih zve- zapisal: »Kurz, wir alle sind unbewußt Hussiten. Ja, Paulus und Augustin sind istih pridigaryh Ieronimu Savanorolu, aufs Wort Hussiten.« (Prim. Jonatan Vinkler, Jonatan Vinkler, Češki bratje – Ioanežu Ussu, Ieronimu iz Prage, Il- 560 let, I: Med nedovršenim husitskim prelomom z Rimom, Stati inu obstati denu iz Ayslebna335 pr ed stu leit inu per XIII, št. 25 (2018), 9–34.) Hieronim Praški (1379–1416), češki sadašnim čassu na dostih tissuč evange- humanist in govornik; eden najpo- membnejših zgodnjih privžencev M. liskih kersčenikov, katere so po vsei Jana Husa, ki je s svojim vzornikom delil tudi podobno življenjsko usodo. Evropi umurili. Le-ta dva preroka mo- Pod obsodbo herezije so ga 30. maja 1416 sežgali pred koncilom v reta tudi pomeniti ta dva vyuda, saxo- Konstanci. niska inu essoviga, 336 per našim čassu za 336. Trubar je imel tukaj najverjetneje v vere volo ulovlena. Inu on tukai ta Rym mislih usodo saškega elektorja, kneza Johanna Friedricha I. (1503–1544) perglihuie h ti Sodomi, Egiptu inu Ie- v šmalkadski vojni (1546–1547). Po porazu v bitki pri Mühlbergu (24. april ruzalemu zavolo, kir se v Rymi vsa 1547), ko se je branil pred bratrancem, vojvodo Moricem Saškim, ki se je bo- žlaht huduba, lotrya, sylla, nečistost jeval na katoliški strani, je bil namreč od cesarja Karla V. ujet in poslan tryba inu kir te vude Cristuseve žgo, da- Worms. Obsojen je bil sicer na smrt, toda ker je podpisal wittenberško ka- vio, topee, obešaio, pokopati v nih bri- pitulacijo (19. maj 1547), pomiloščen, prenehal pa je biti elektor. Zavoljo toffih prepovedaio. Tiga se vsi bosi, sli- poraza pri Mühlbergu je bil od Karla V. zaprt tudi voditelj šmalkaldske pi papežniki vessele, eden drugiga gostee, lige, Filip I, mejni grof hessenski se hvalio ž nih krivo vero, de so te prave (1504–1564). pridigarie, 402 Ta XI. cap. 369 pridigarie, kateri nih malikovane, lotryo inu hudubo rezodevaio, kir s teim nee križeio inu martraio, premogli inu umu- rili. D. Kir sta pag le-ta dva preroka spet Marterni- kov kry ie od smerti vstala, se ima duhovsku zasto- tu pravu piti. Onu ie, ia, risnica, de bodo telesnu seime tiga kersčan- na sodni dan od smerti vstali vsi ludie stva: iz sledne sra- inu ty hudi neverniki bodo pred vernimi ge en kers čenik trepetali. Sap. 5. zraste. 337 O li mi imamo tukai 337. Mdr 5,15–23. tu zastopiti, de ze 338 pr avimi pregnanimi 338. Za. inu martranimi pridigarmi spet drugi na nih meistu nim glih gorivstano. Ty s. očaki, preroki, iogri, vučeniki so vselei eden za drugim pridigali. Inu per našim čassu ie za Ioanesom Ussom gorivstal doctor Martin Luter, za Luteriem nih veliku po vseh deželah, za meno, kir sem tretyč339 pregnan, so zdaici v Krainski 339. Pojasniti. deželi drugi pridigary, hvala Bogu, na muim meistu stopili; pred nimi ty pape- žniki trepečo, se boye inu govore, de ie nim nemogoče vse luterske pridigarie pregnati inu končati, zakai aku Aa nih 403 370 Rezodivene s. Ianža. 340. Zašpotovani. nih več more, več nih gorivstaie inu kir 341. Trubar najverjet- sta ta dva preroka šla v nebu, pomeni, neje aludira na husitske vojne, ki so prve velike de ty marterniki inu pravi vučeniki, evropske verske vojne, povezane z željo po kateri so na tim sveitu zaspotovani340 reformi rimske cerkve. Te trajajo od prve praške inu umorieni, so v nebessih v veliki ča- defenestracije 30. julija 1419, ko Jan Žižka, Jan sti, tu bodo nih sovražniki vidili inu Želivský in tovariši skozi pred nimi trepetali na sodni dan. Inu okno rotovža na Novem mestu praškem zadegajo kir ie od tiga tressa ta desseti deil tiga sedem katoliških članov mestnega sveta in jih pri Sodomiskiga meista doli pal inu sedem tem ubijejo, do 5. julija 1436, ko so na glavnem tissuč imenitih ludi ie ta tress pobil, ty trgu v češki Jihlavi slavnostno razglašeni eni pag so se preštrašili inu na tu čestili jihlavski kompaktati med Čehi, cesarjem Sigismun- Boga etc., pomeni, de gdi inu kadarkuli dom Luksemburškim in rimsko cerkvijo (Jonatan se začne ta evangeli prov očitu pridiga- Vinkler, Češki bratje – 560 let, I: Med nedovršenim ti, taku vselei kreigi, poboy vmei ludmi husitskim prelomom z Rimom, Stati inu obstati vstano. Inu naisi ty neverniki te verne XIII, št. 25 (2017), 9–34). zo vso silo pregano, love inu moree, taku Husitske vojne so povzro- čile tudi znatno uposto- vsai na koncu, nekar le samuč na sodni šenje dotedanje gotske sakralne arhitekture, zato dan, temuč tudi čestu na tim sveitu od- je pogled na to obdobje v matični češki histori- zdolai leže, koker se ie po Ussevi smerti ografiji že več stoletij deljen; znameniti enooki inu per našim čassu godilu. Ty Peami husitski general Jan Žižka s Trocnova pri Čeških zavolo Ussa, nih zveistiga pridigarie, Budejovicah je razumljen v enaki meri kot narodni so te farye inu menihe, kateri so Ussa junak in kot požigalec. Temeljno histgoriograf- fratali, dolgu klali inu morili. 341 Per na-sko delo o zadevnem obdobju je František šim čassu ie Rym ž nega car- Šmahel, Husitská revoluce dinali 1–4, Praha 1996. 404 Ta XI. cap. 371 dinali inu šcoffi obrupan 342 inu za nimi so 342. Oplenitev Rima (sacco di Roma), maj 1527. Italijan- v tih nemških deželah nih tovariši od er- ski renesančni zgodovinar Francesco Giuccardini svojem zoga Moryca inu margrava tudi dobru delu Storia d'Italia (XVIII,8) castigani. poroča: »Udivansi per tutto 343 Inu raven taciga krega inu infiniti lamenti di quegli che potle se ie tudi dosti dežel, meist inu erano miserabilmente tor- mentati ; tutte le cose sacre, vyudov skuzi pridigo tiga evangelia od i sacramenti, e le reliquie de’ santi, delle quali erano piene papeža, od te krive vere inu malikovane tutte le chiese, spogliate de’ loro ornamenti, erano gittate h ti naši pravi stari veri preobernilu. Inu per terra; aggiungendovi la barbaria tedesca infiniti zdai z nami molio, česte in hvalio Boga. vilipendi.« Poveljnik nemških lansknechtov v tej najemniški Inu kir pravi, de tu drugu »ve« ie mini- vojski Georg von Frundsberg st. (1473–1528) je na nek način lu, tu tretye »ve« skorai pride. Ozgorai v povezan tudi s slovensko književnostjo: njegov osebni tim osmim capituli na koncu ie ta četerti tajnik biograf Adam Reusner angel prerokoval, de try »ve« poredu bo- ( Historia Herrn Georgen und Hr. Casparn von Frundsberg, Vater do, tu ie, de velike nadluge pred sodnim und Sohn, beyder Herrn zu Min- delheim) je tudi avtor predlog dnem čez ludi prydo, koker od nih zdai v za pesmi po slovenskih protes- tantskih kancionalih ( Uporniki, tim devetim capituli govori. »hudi farji« in Hudičevi soldatje, Ljubljana 2011, 216, http:// E. Le-ta sedmi angel pravi od sodni- www.pei.si/ISBN/978-961-270- Na sodni 095-9/index.html). ga dne, na ta isti bo Cristus vsa kralev- dan se bo Christus 343. Gre za zaplembo stva inu gospostva gorivzdignil, rezdi- suio obla- premoženja rimske cerkve stio inu s strani saškega vojvode, al, rezterl inu bo sam suiemi izvolenimi čestio inu meissenskega mejnega grofa suiemi in elek torja Morica Saškega v nebessih kraloval. Inu tedai stuprov vernimi (1521–1553). M. Saški je leta izkazal inu 1543 na podlagi Nove deželne bo Cristus to suio veliko muč inu oblast te neverne postave ( Neue Landesordnung) od suie iz zaplenjenega premoženja izkazal, hudiča, smert, anticrišta, vso organiziral knežje šole (Fürstenschulen) v Schulpforti hudo gosposčino, vse Turke, Iude, (v razpuščenem cistercijan- skem samostanu, 100 mest za Aa 2 falš šolajoče), Grimmi (70 mest) in Meissenu (60 mest). 405 372 Rezodivene s. Ianža. gmaine falš kersčenike, hynavce inu nepokurne ločil. bo v ta pekal pehnil, koker od tiga tu S. pismu čestu pričuie; berite Dan. 2, 12; Psalm. 110; Math. 24, 25, 28; 1. Cor. 15; 1. Thes. 4. Tiga se bodo ty 24. sta- riši, tu ie, vsi preroki, iogri, zveisti pri- digary inu vsi pravi kersčeniki, vesselili, veden inu vekoma tiga Boga, kateri ie vselei bil, ie inu bo, čestili inu hvalili. Inu tedai se bo tudi ta serd Božy na tih aydih, tu ie, na tih nevernih inu nepo- kurnih, kateri so se s temi vernimi na tim sveitu serdili inu kregali, očitu iz- kazal. Inu tedai bodo tudi vsi mertvi prov obsoieni, pravo pravdo imeili, ty pravi, zveisti pridigary inu vsi bogabo- ieči zavolo Cristusa, kateriga so spozna- li inu pridigovali, bodo pryeli nih velik lon v nebessih, ty aydi pag, tu ie, vsi ne- verniki inu nepokurni, kateri so to zemlo končovali, tu ie, te ludi morili, vsem lu- dem k veliki škodi, nikomer h pridu bili, bodo v tu večnu pogublene pahneni. Inu kir se ie ta tempel (oli cerkov) v nebi odperl 406 Ta XI. cap. 373 odperl inu ta arca oli skryna Božya se ie v nim vidila inu kir se ie bliskalu, gar- melu, treslu inu toča šla etc., pomeni, de skuzi to pridigo tiga evangelia se od- pre, rezodei inu reztegne tu kralevstvu, v tim se ta arca, tu ie Cristus, Syn Bo- žy, vidi inu spozna. Inu za take pridige volo obuy ludie, verni inu neverni, bli- skaio, treskaio inu vmei sebo se serde. Ty neverni branio zo vso nih sylo inu brambo, de bi se ta evangeli prov ne pridigal, ty verni pag ne depuste344 tiga 344. Dopuste. evangelia inu te s. zacramente prov da- ti inu vzeti sebi prepovedati oli brani- ti, oni se branio z Božyo bessedo, posta- vo, oblubo, prepoviduio inu zapoviduio s to vero, očitim spoznanem, inu z vol- nim terplenem. Inu le-tu videne pome- ni tudi, de gvišnu inu risničnu vsi ker- sčeniki inu pravi pridigary bodo Cristusa v nebessih vidili, ty neverni inu nepokurni pag bodo gvišnu Božy serd na sodni dan na sebi počutili inu imeili. Aa 3 Ta 407 374 Rezodivene s. Ianža. Ta XII. Cap. Ena žena, obličena soncem inu s to luno, ta ie bila noseča, ie imeila roditi eniga synu, tiga ie ta drak sred to ženo hotel požreti, tei ženi pride h pomočan ta angel Mihael inu ta zemla, na tu se ta drak serdi inu se zo vsemi svetniki vo- iskuie. A. Cerkov, naiso Zlu- di ž nega INu en velik caihen se ie izkazal na nebi: Ena žena, s teim son- anticrišti cem obličena inu ta luna ie bila zuper no dyvia, ni- pod nee nogami inu na nee glavi ie šter mane rody, dosti bila ena crona od dvanaist zveizd, [2] ludi h pra- vi veri per- inu ona ie bila nosseča inu ie vpyla, pravi. ie imeila porodne beteže inu ie imeila velik marter h timu porodu. [3]Inu en drugi caihen se ie vidil na nebi inu pole, en velik erdeč drak, ta ie imel sedem glav inu dessed rogov inu na suih glaveh sedem kron [4]inu ta nega rep ie vlekil ta trety 408 Ta XII. cap. 375 trety deil tih zveizd iz nebes, te ie on doli metal na to zemlo, inu ta drak ie stal pred to ženo, kir ie imeila roditi, de kadar bi bila rodyla, bi požerl nee synu moškiga spolu, [5]kateri ie imel regirati vse ayde s to železno palico, inu ne syn dan. 11. ie bil maknen v nebessa h Bugi inu k nega stollu. [6]Ta žena pag ie be- ižala v to pusčavo, gdi ie imeila en kot perpravlen od Buga, de ie undu billa reiena tissuč dvei stu inu šest- desset dni. [7]Inu en velik boi se sturi v nebi, B. Mihael inu nega angeli so se byli s Le-ta Mi- hael ie teim drakom inu ta drak ž nega an- Cristus, kir ie tei geli se ie boyoval. kači glavo [8]Oli oni neso zmencal, ž premogli inu nih meistu nei bilu več nega družbo v naidenu v nebi. pekal peh- [9]Inu ie bil veržen ta nil. veliki drak, ta stara kača, kateri ie esa. 14. Luc. 10. ime Zludi inu Satanas, kir zepalava vus sveit, inu ie bil verže[n]a to zemlo inu ty nega ange- aa 4 li 409 376 Rezodivene s. Ianža. li so bili ž nim red tiakai verženi. C. [10]Inu tedai sem iest slišal eno veli- vsi mar- terniki so ku štymo, rekoč: »Nu, zdai ie v le s Cri- stusevo nebi sturienu tu izveličane inu ta pomočio, oblubo inu muč inu tu kralevstvu našiga Boga vero tiga Zludia inu ta oblast tiga našiga Cristusa, premogli. zakai ta zatožnik, kir ie te naše brate nuč ter dan zatožoval pred Bugom, ie doli veržen. [11]Inu oni so ga premogli skuzi to kry tiga Iagneta inu skuzi to bessedo tiga suiga pričovane inu neiso lubili suiga života noter do te smerti. [12] Obtu vesselite se vi, nebessa, inu vi, kir v nih prebivate. ampag »ve« tim, kir na tei zemli inu na muriu prebivaio, zakai ta Zludi ie doli k vom prišal inu ima en velik serd inu on vei, de ima en mai hin čass.« D. [13]Kadar ie pag ta drak vidil, de ie Ta cerkov, ty verni zaveržen bil na to zemlo, ie on to beižo pred sem ženo, katera ie bila rodila tiga hlapčiča, podil. [14]Ampag tei ženni so bile 410 Ta XII. cap. 377 so bile dvei peruti dane, koker tar tam pred eniga velikiga orla, de ie leteila Zlud ievimi pred teim obličiem te kače v to hlapci inu bodo čud- pusčavo na sui krai, undukai se ie nu ohra- neni. živila en čas inu ene časse inu pul dan. 7. čassa. [15]Inu ta kača ie vlila iz suih vust za to ženo eno vodo, koker eno veliko reko, de bi ona no s to reko potopila. [16]ampag ta zemla ie pomagala tei ženi inu ie odper- la suia vusta inu ie požerla to re- ko, katero ie ta drak izlil iz suih vust. [17]Inu ta drak ie bil serdit čez to ženo inu ie šal tiakai, de bi voi- skoval s teimi drugimi od nee se- mena, kir ohranio te zapuvidi Bo- žye inu kir imaio tu pričovane Jezusa Cristusa. A. Le-ta capitul inu prikazen še pag anticrišt, ta huda več inu zastopnu pravi, koku se tei kača zo cerqvi od čassa tih iogrov do sodniga vso kun- sthio, 345 345. Kunštio. dne bo godilu. Inu tukai on tu pravu modrustio inu močio, kersčanstvu, to cerkov Božyo, k ani slat- Aa 5 ženi 411 378 Rezodivene s. Ianža. kimi oblu- ženi, katera ie s teim soncem obličena bami, z grenkimi inu kir ima dvanaist zveizd na glavi priteži te verne pre- inu to luno pod nogami, inu tiga Zludia gane, lovi inu mory, inu nega hlapca anticrišta k animu dra- oli nee Cristus ku oli lintvornu perglihuie. Zakai koker čudnu brani, va- ta kača, ta Zludi, ie to pervo ženo, to ruie inu na sveitu ob- Evo, zepelal inu ž no red vse ludi vse re- derži. ve inu v tu večnu pogublene perpravil, taku potle, zdai inu naprei do sodniga dne to cerkov, vsakiga verniga zuseb, na vse zlu inu na nepokorsčino pruti Bogu naklana, slatkimi bessedami inu s prite- ži pregovarie inu te, kir nega ne hote 346. Lovi. slušati, skuzi te suie anticrište levi, 346 mory inu končava. Oli ta cerkov, vsi verni so obličeni s teim soncem, tu ie, s to terdno, pravo, stonovito vero v Cristusa, tiga so v tim s. kerstu oblekili, oni imaio tudi na glavi dvanaist zveizd, tu ie, ta navuk tih dvanaist iogrov inu vseh pre- rokov, s teim se vseh žlaht nadlugah go- ri derže, troštaio inu branio. Inu imaio to luno pod nogami, tu ie, nih ie čassi malu, čassi veliku na sveitu, tu kers- čanstvu 412 Ta XII. cap. 379 čanstvu gori tar doli iemle, široku tar vozku koker ta luna perhaie, čassi do- leč347 slove, ie v veliki časti, čassi pag ie 347. Deleč. cilu zatrena inu zaveržena. Inu ty ver- ni, ta cerkov vse posvitne, neobstoieče, hitru premineče riči, katere ta sveit za veliku derži inu lubi, za ništer ima, z nogami poteptava inu le tu nebesku večnu blagu derži inu ima za lubu. Inu ta cerkov ie nosseča, veden tezku348 rody, 348. Težku. tu ie, ona za prave vere v Cristusa inu očitiga spoznana veliku terpi na sveitu inu veden želi inu bi rada vidila, de bi to nee vero vsi ludie gorivzeli inu izve- ličani ratali. Inu de bi se povsod široku na tim sveitu reztegnila. Takimu cer- kovnimu roistvu, veri inu Cristusu ie ta eriava, erdeča kača, ta hudič, kir ie poln nedolžne tih vernih kry, stoy pru- ti, bi rad Cristusa ž nega cerkovio po- žerl, končal inu cilu pogubil. Inu on ima crono na glavi, tu ie, ta papež an- ticrišt v Rymi bo imel dosti kralevst pod sebo, ia, ta celi sveit skorai bo 413 380 Rezodivene s. Ianža. bo ž nim deržal. Inu ž nega repom bo tudi ta vegši deil zveizd na tla metal, tu ie, ta kača, hudič ž nega hudo kun- štio bo ta vegši deil vseh žlaht ludi, krale, vyude inu vučene, modre, brumne ludi, kir so poprei prov verovali, pridi- gali inu pissali, po sebi na te pozemliske riči, lušte, čast inu blagu tiga messa inu svita preobernil, de zavolo pozemliskiga kratkiga myru inu dobriga lebna bodo ta s. evangeli zatayli, od prave vere od- stopili, te verne sovražili, tim bo tudi ta hudič v pekli lonoval. Inu kir ta drak pred to porodno ženo, kir ie imeila eniga synu roditi, stoy inu hoče tu deite pož- reiti, pomeni, de ta Zludi suiem an- ticrištom vselei inu povsod zo vso nega kunštio inu močio isče, koku bi to cerkov Božyo, to pravo pridigo tiga s. evange- lia zaterl inu pogubil inu de bi te nove, mlade, preproste kersčenike s posvitnimi lušti, ž nega lažnivimi oblubami oli s priteži od te vere odpelal, od Božye pokorsčine perpravil. Oli on naredi, 414 Ta XII. cap. 381 naredi, de ta gosposčina te prave pridi- garie preženo, dobre buqve žgo, prepo- vedaio te s. buqve tolmačiti, brati inu pravih pridig pošlušati. Le-tu vse ta huda kača skuzi te suie hlapce anticri- šte, papeže, šcoffe, farie inu menihe zveistu per našim čassu dopernaša. Oli ta cerkov vini rody eniga moškiga, tu ie, močniga redliga synu, kir s to žele- zno palico kraluie, tu ie, ta cerkov vini ima na sui plat Cristusa, ima serčne pridigarie, te ta drak ne more požreti, bodo v nebu zamakneni, tu ie, čudnu od Buga zubper tu dyviana349 tih a n-349. Dyviane. ticrištov inu papežnikov ohraneni, gori deržani inu braneni na tim sveitu inu Cristus s to železno palico te ludi regi- ra, tu ie, on pusti vsem ludem to posta- vo inu pokuro pridigati, s teim te ludi perpravi pod Božy strah inu pokorsčino, inu on tudi te cerqve sovražnike grozo- vitu štraifa. Inu kir ta žena, tu ie, ta cerkov v to pusčavo pobegne, tu se ie vselei godilu inu bo, de ty verni čestu moraio 415 382 Rezodivene s. Ianža. moraio tei syli tih nevernikov se vganiti, v druge, naznane dežele beižati. Oli Bug nee v ptuih deželah tudi čudnu passe inu ohrani do praviga čassa. Taku so beižali Moizes, Exod. 2; David, 1. Reg. 19; Elias ž nega tovariši, 2. Reg. 18, Heb. 350. 2 Mz 2,15; 1 Sam 19,1–12. 11. 350 Inu ty pravi kersčeniki, Eusebius, 351. Evzebij, lib. 11, cap. 4. 351 Inu per našim čassu nih Historia ecclesiastica 2.4.2. dosti. Oli skuzi nih beg ie Bug suy cerqvi vselei dosti dobriga sturil. Christus B. Tu ime Mihael po našim ieziku ie ž nega evan- tulikain »du ie Bug« oli »Bug udari«. geliu[m] Zludia Zatu le-ta Mihael koker per Danielu ž nega an- 352. Dan 10,5–21; ticrišti iz 12,5–7. preroku, Dan. 10, 12, 352 nei en angel, te-te cerqve na zemli muč sam Syn Božy, ta isti sred nega an- pregane. geli, pridigary inu vernimi s to kačo ve- den, sylnu inu dolgu, od začetka tiga 353. Voiskuie. svita do sodniga dne voskuie. 353 Inu koker ie tiga Zludia ž nega tovariši pervič iz tih guranih nebess v ta pekal pehnil, 2. 354. 2 Pt 2,4. Pet. 2. 354 Glih taku zdai ga goni inu meče s teim s. evangeliom iz tih dulanih nebes, iz cerqve, iz tih vernih serc, koker od tiga 355. Lk 10,18. sam Cristus govori, Luc. 10, 355 kir pravi: »Iest 416 Ta XII. cap. 383 »Iest sem vidil tiga Satana padeioč iz nebes koker ta blisk.« Le-te bessede ie Cristus tedai govuril, kadar so nega iogri nemu pravili, de so ž nih pridigo inu ca- ihni dosti ludi na pravo vero preobernili, hudiče preganeli. Inu Cristus ž nega mar- tro inu smertio ga ie stuprov cilu premo- gel, zatu ie dial kratku pred suio smertio, Ioh. 14, 16, 12: »Ta Velika 356 tiga svita ie 356. Veliki. obsoien inu ie vunkai veržen.«357 357. Jn 12,31–32; 14,30–31; 16,11. C. V nebi, tu ie, v ti cerqvi, ie veliku Kadar ty verni skuzi duhov sku vesselie inu hvala Bogu, ka- dobro go- dar ty nee hudi sovražniki, tyranni ž sposčino myr imaio, nih preganenem inu morienem moraio de se ta evangeli nazai stati inu ta cerkov myr ima, koku široku pri- diguie, se ie godilu per tim cessariu Constant hvalio Bo- ga. Hudič inu , kir ie bil te aydovske cessarie inu ž nega to- variši te krale, kir so te kersčenike martrali, pobil verne pred Bugom inu premogel, tim kersčenikom myr šaf- inu pred gosposči- fal. Inu per našim čassu ty nemški vyudi no zato- žuie, so ta interim, 358 papeža ž nega vero bili 358. Razložiti. pregnali, ie per vseh vernih bilu veliku vesselie inu hvala pruti Bogu, zakai skuzi dobro gosposčino inu myr tu izve- ličane, 417 384 Rezodivene s. Ianža. oli oni se s ličane, tu ie, ta prava pridiga tiga Crištusevo pomočio evangelia inu vera kersčanska se rezte- branio inu zagovario. guie, vsim ludem pridiguie inu ponuie inu tu kralevstvu Cristusevu inu ta ne- ga oblast inu muč se rezodeva, de tu ker- sčanstvu vegše perhaie. Inu tukai vsaki zamerkai inu se vuči, de s. Ianž tiga Zludia imenuie eniga zatožnika tih vernih inu od tiga zatožena tu S. pismu drugdi pravi, koker od s. Ioba, kateriga ie ta Zludi zatožoval pruti Bogu, de ne- mu iz lubezni ne služi, temuč le zavolo pozemelskiga blaga. Inu ta Zludi ie ta- ku nesramen, de on te s. ludi, ia, tudi pred Bugom, kir vseh serca zna, zatožu- ie. Glih taku tudi ty nega služabniki deio. Ty neverni Iudi so Christusa pred Pilatušom zatožovali, on avštrio, punt začena, Boga šentuie, kecaryo vuči. Glih taku potle s. Stefana, on pridiguie Bogu, Moizesu inu templu zubper. Glih taku zdai ti naši zuperniki, papežniki, pov- sod pred cessary, krali inu pred prepro- stimi tožio. Per tim pravi, skuzi kai inu koku 418 Ta XII. cap. 385 koku ty verni tiga Zludia premogo, skuzi obeno drugo reič, samuč skuzi to kry, tu ie, martro Cristusevo, kadar oni terdnu veruio nega pričovanu, tu ie, timu evan- geliu, inu de so pernaredni zavolo tiga evangelia umreiti inu vse zlu preterpeti. Tukai vsaki zamerkai, de ta Zludi se ne prežene inu ne premore s to žegnano vo- do, s kadylom inu s kropilom, temuč le s to vero v Cristusa, koker od tiga s. Ianž v nega pervim listei na petim capituli. Inu s. Peter, 1. Pet. 5, inu s. Paul, Ephe. 6, 359 p išeio. Inu kadar ty verni taku s teim 359. 1 Jn 5,4; 1 Pt 5,9; hudičem inu z greihi voiskuio inu pre- Ef 6,16. mogo, tiga se vsa nebeška družina vesse- li. Tim nevernim pag inu kir le po poze- mliskih ričih mislio inu v velikih grehih prebivaio, tim bo »ve«, zakai ta Zludi bo nih gospud, čez nee s temi tyranni, ke- cary, s falš vučeniki, z malikovanem, zo vso lotryo inu hudobo gospodoval inu re- giral. Inu on tu bo le čedale bule nagaial zavolo tiga skorai prihodniga sodniga d n e . Za k a i p o s o d n i m d n e - Bb vi 419 386 Rezodivene s. Ianža. ui ne bo mogel več nikomer žaliga sturiti, bo v pekli vekoma na ketinah prebival. Zludi D. Ta Zludi ie hud, vseih hudih okuli tih vernih ko- kunšti poln, naisi on bo čestu zasromo- ker en lev veden ho- van, premagan inu odpahnen, taku on di, isče, koku inu s zdai z drugo kunštio te verne od Buga, čim bi nee v te suie od prave vere odpelovati, v te greihe krample oli nohti perpraviti začne, koker ie s Cristusom v perpravil inu rez- ti pusčavi delal, naisi ga ie Cristus derl/./ 1. pet. 5. premogel inu od sebe odegnal, taku ga Oli Cristus nee čudnu ie le en čas zmahom pustil inu taku varuie. dolgu s teimi Iudi okuli nega hodil, de ga ie na kryž perpravil. Glih taku potle ie s to cerkovio, kir hlapčiče rodi (tu ie, močne, redle, serčne kersčenike skuzi te zacramente inu prave pridige dela, rody inu koy), delal, pervič ie to cerkov s temi tyranni preganal, moril inu do- li terl, oli kadar s teim ie malu opravil, taku ie kecarie, falš vučenike, papeže, šcoffe inu farie gori obudil, ty so ž nih falš šlužbami inu z malikovanem pravi vuk Božy inu službe Božye preobernili inu so to pravo staro vero zapustili, koker 420 Ta XII. cap. 387 koker so od tiga s. Paul, Act. 20, Rom. 16, 2. Cor. 11, inu s. Peter, 2. Pet. 2, inu Iudas 360 v nega listei prerokovali. Ta že-360. Apd 20,29–30; Rim 16,17–18; na ž ne ditetom pomeni to cerkov s temi 2 Pt 2,1–19; Jud 1,4–13. vernimi, to ta Zludi veden isče, koku bi no mogel požreiti, zatreti, s temi veliki- mi vodami, tu ie, s teškimi nadlugami, potopiti, čez tako sylo vsi verni v tim 124. psalmi tožio. Oli Bug nim daie pe- ruti, tu ie, on no brani, varuie, koy ko- ker ena kokalnica suia pisčeta. Inu taka nee nadluga od Zludia kratig čas terpi. Inu kir ta zemla ie tei ženi pomagala, tiga draka vodo požerla, pomeni, de če- stu ty pozemliski, messenski neverni lu- die prydo tim kersčenikom h pomočan, koker Cristusu ty modri ž nih daruvi, Egiptery v nega begu, tim iogrom so ty aydi, Felix, Festus, Agrippa inu Nero pomagali, zdai pod Turki kersčeniki imaio myr, pred papežom nekar. Nem- ški, barbariski ludie iz vseh dežel verne, kir so pregnani, per sebi derže inu žive. Na koncu pravi, zakai ta kača, Bb 2 hudič 421 388 Rezodivene s. Ianža. hudič skuzi tyranne, hynavce inu pape- žnike to ženo inu nee seime, tu ie, to pravo Božyo cerkov, kir s to bessedo Bo- žyo inu s temi s. zacramenti otroke Bo- gu rody inu koy, pregana, lovi inu mo- ry. Za drugiga volo nekar, temuč kir ta cerkov suiemi otruki se flissa v Jezusa prov verovati inu kir pryčuie, de Jezus Cristus ie pravi večni bug inu pravi človik inu de le on sam ž nega smertio ie nom zaslužil inu dobil ta večni leben, od pekla inu hudiča odrešil, inu služi Bogu, te s. zacramente dili inu iemle, moli, sui stan derži inu pela po Božy postavi inu zapuvidi, ne rodi, za ništer derži te človeiske postave, kir so Božy bessedi zuper. Zatu ie Zludi tim ver- nim sovraž. Ta XIII. Cap. Pravi od te velike, z dostimi glavami rogate beštie, anticrišta, ž ne obla- stio, kir ie ni bila dana od draka, tu ie, od tiga Visšiga Zludia, ta is- ti Boga šentuie inu nega svet- nike 422 Ta XIII. cap. 389 nike mory, to ta vegši deil ludi od stra- ha moli, per tim ena druga beštia z ve- likimi caihni te ludi od vere odpelava, de so ni pokorni. INu iest sem stal na peisku tiga A. moria anticrišt 361 361. Zadevno vrstico na- [1]inu sem vidil eno zviri- ima to suio vaja kot Raz 12,13, L1545 no, gredoč gori iz tiga moria, ta ie oblast, muč inu pa kot Raz 13,1. imeila sede[m] glav inu desset ro- kunšt od Zludia iz gov inu na nee rogeh desset cron pekla. inu na nee glavah tu ime tiga šento- vane. [2]Inu ta ista zvirina, katero sem iest vidil, ie bila podobna eni- mu pardu inu nee noge koker eniga medveda nogee inu nega vusta ko- ker eniga leva. Inu ta drak ie nemu dal suio muč inu sui stol inu veliko oblast. [3]Inu sem vidil od nega glave eno, koker de bi bila do smerti ra- nena inu nee smertna rana ie bila ozdravlena. Inu ta cela ze[m]la se ie začudila inu ie šla za to zvirino [4] inu so molili tiga draka, kateri ie tako oblast tei zverini bil dal, Bb 3 inu 423 390 Rezodivene s. Ianža. inu so molili to zvirino inu so diali: »Du ie tei zvirini glih, da se more ž no boyovati[?]« B. [5]Inu ni so bila dana vusta h go- anticrišt šentuie vorienu velike riči inu šentovane Boga, ne- ga ime inu inu ni ie bila dana oblast h dianu službe, svetnike dva inu styridesset mescev. [6]Inu mory. ona odpre suia vusta h timu šento- vanu zubper Boga, h timu šento- vanu nega ime inu to nega utto inu te, kir v nebi prebivaio. [7]Inu ni ie bilu danu voikovati s temi svetniki inu nee premoči. Inu ni ie bila da- na oblast čez vse žlahte inu folke inu iezike inu ayde [8]inu no bodo molili vsi ty, kir na zemli prebiva- io, katerih imena neso zapissana v tih živih buqvah tiga Iagneta, kir ie ubyenu od začetka tiga svita. [9]aku gdu ima vušesa, ta poslušai, [10]kateri v to iečo pela, ta gre v to iečo, kateri mory s teim mečom, ta mora s teim mečom umorien biti. Tukai ie tu volnu terp- lene 424 Ta XIII. cap. 391 lene inu vera tih svetnikov. [11]Inu iest sem vidil eno drugo be- C. štio, gori gredoč od te zemle inu Ta druga beštia, ta ie imela dva roga, glih koker tu ia- papež bo ž nega mali- gne inu ie govorila koker ta drak. kovanem dosti ludi zepelal. [12]Inu ona ie izkazala pred nim vso muč te perve beštie inu della, de ta zemla inu ty, kir na ni prebivaio, molio to pervo beštio, kateri ie ta smertna rana bila ozdravlena. [13]Inu ona dela velika čudessa, taku de ona sturi, de ta ogen iz nebes gre vpryčo tih ludi. [14]Inu ona zepelava te, kir na zemli prebivaio, zavolo tih caihnov, kir so ni bili dani, de ima sturiti pred to beštio inu pravi tim, kir na zemli prebivaio, de imaio ti bešty, katera ie to rano od meča imeila, inu ie oživila, en pild sturiti. [15]Inu ni ie bilu danu, de ie timu D. pildu te beštie ta duh dala, de ta anticrišta moraio vsi pild te beštie ie govuril inu de sturi, moliti inu slu- de vsi ty, kir ne bodo ta pild te Bb 4 beštie 425 392 Rezodivene s. Ianža. šati oli beštie molili, bodo ubyeni, [16]inu umreiti. de sturi, de vsi mali inu veliki, bo- gati inu bozi, slobotni inu služab- niki vzamo enu znamine v nih de- stno roko oli na nih čelu. [17]Inu de nisče ne more kupiti oli prodati, samuč ta, kateri ima tu znamine oli tu ime te beštie oli tu štivene nega imena. [18]Le-tukai ie ta mo- drost, kateri ima to zastopnost, ta štei tu štivene te beštie. Zakai onu ie enu štivene eniga človeika inu nega štivene ie šeststu šest inu še- desset. drak, ta A. V le-tim capituli, pravio stari vu- Zludi, daie tei zvirini, čeniki, ie četveru prerokovane od tiga tim anti- crištom Zludia, kateriga tu S. pismu h tim ka- suio oblast inu muč. čom, drakom, lintvornom, pardom, le- vom, medvedom, groz nim, strašnim, zobatim, glavatim beštiom inu divym zvirinom perglihuie, de on skuzi te perve inu pusledne rimske neverne cessarie inu krale inu raven nih skuzi te nega an- ticrište, Mahometa, Turke, papeže, farie 426 Ta XIII. cap. 393 farie inu menihe v tim kersčanstvi ve- liko škodo bo sturil, ta vegši deil vseh žlaht ludi zepelaval. Inu le-tu preroko- vane se gliha s teim Danielem prero- kom, 7. cap., 362 od te četerte zobate beštie, 362. Dan 7,7. katera ie tu Rimsku cessarstvu pomeni- la, zakai ty neverni aydovski cessary inu krali so povsod te verne lovili, preganeli inu morili, glih taku za nimi ty Turki, cessary inu papeži. Inu še zdai ty pape- žovi kralli inu vyudi te prave vere ludi sovražio inu nemilostivu moree, zatu tu S. pismu take tyranne h takim grozovi- tim beštiom, kir tako oblast čez te verne od Zludia skuzi tu Božye perpusčene do eniga čassa imaio (zakai Bug hoče suio cerkov na tim sveitu pod cryžom imei- ti), perglihuie. Inu taki tyranni inu pa- pežniki Boga inu nega Synu šentuio, kir nega bessedo nazai stavo, nega postave inu službe prestavlo, s teim se čez Buga vzdiguio, koker vsi anticrišti deio, od tiga tudi s. Paul, 2. Thes. 2, 363 363. 2 Tes 2,3–4. piše. Inu kir pravi, de ie vidil, Bb 5 de 427 394 Rezodivene s. Ianža. de tei zvirini ie ta ena nee glava bila do smerti ranena inu ta nee rana ie bi- la spet ozdravlena, pomeni, de tu Rim- sku cessarstvu ima biti od Mahometa, Turkov inu od papeža rezdianu inu zatrenu, koker tu zdai vidimo, oli ta beštia, Zludieva zvyrina, ta anticrišt ž nega malikovanem, s falš vero inu s krivimi Božimi službami skuzi papeže, Turke, farye inu menihe ie spet ozdra- vlena, deleč tar široku po vsim sveitu, koker ty pervi aydovski cessary, regira. Inu kir pravi, de za to beštio ie po vsei zemli bilu enu veliku začudene inu so tiga draka molili, se ga bali inu za močniga deržali, tu ie, ta Zludi bo tiga anticrišta v tih papežih, faryh, menihih inu Turkih taku velikiga oblastniga sturil, de tudi ty preprosti, nezastopni kersčeniki bodo tiga draka, Zludia v tih falš malikovskih Božyh službah tih imenovanih anticristovih hlapcih mo- lili, čestili, bali inu po nega voli diali, od tiga stariga kersčanstva za- volo 428 Ta XIII. cap. 395 volo, kir ie vselei maihinu inu pod cryžom, stopili inu to pravo vero zatayli. B. Z le-teim videnem oli prikazni Bug du, kai so ty anticri- očitu timu kersčanstvu prerokuie inu šti, nih di- rezodeva, kai ta anticrišt, drakov inu ane, se tu- kai dolgu, Zludieu hlapez, v tih pervih aydovskih zastopnu piše. rimskih cessaryh, kralih, vyudih inu v papežih zuper Boga inu te prave verne bo začenal inu dokonal; tukai ie potreba zavolo tih preprostih, de se spet zastopnu inu obilnu povei inu izloši, kai inu du so ty anticristi; »anti« ie ena gerška besse- da, tei mi pravimo zubper, koker so vsi kecary, sadašni Iudi inu Turki, kir ne hote inu ne veruio, de bi Cristus pravi Božy Syn inu večni Bug bil, z Bugom ene moči, oblasti inu česti, ga le za eniga preroka imaio inu derže. Papeži, šcoffi, fary inu menihi inu vsi, kir ž nimi der- že, veruio z nami red, de Cristus ie večni Bug inu stvarnik inu de ie v tim čassu tu človeistvu k sebi pervzel, oli oni ne dopuste inu ne veruio, de on sam vse te, kir v nega prov veruio, poku- ro 429 396 Rezodivene s. Ianža. ro deio, ie ž nega martro z Bugom spra- vil, od pekla odrešil, nim zašlužil inu dobil tu večnu vesselie v nebessih, temuč hote, de te nih človeiske postave, zapu- vidi, kriva mašovane, malikovske, lič- kake, norske, od nih zmišlene, nareiene Božye službe, nih odpustki za denarie, rumane, nepridnu praznovane, meni- hstvu, nunsku diane etc. tudi izveličaio; le-tu vse ie Cristusevimu, nega prerokov inu iogrov vuku cilu zubper, zakai Cri- stus pravi, de ie on sam ta risnica, ta pot v nebessa, on sam daie ta večni leben inu de le skuzi nega pridimo k nega Oče- 364. Jn 14,6. tu. Ioh. 14. 364 Inu s. Peter, Act. 10, 365 365. Apd 10,43. pravi, de vsi preroki, iogri inu svetniki pričuio, de le skuzi nega ime, tu ie, za- služene, dobimo odpusčane vseh naših grehov. Per tim so ty papeži ž nih fary inu menihi te Cristuseve zapuvidi, pre- puvidi, postave preobernili, zavergli inu nazai postavili, koker to nega s. večerio, per kateri ie Cristus zapovedal ieisti tu nega tellu inu pyti to nega kry. Pa- peži 430 Ta XIII. cap. 397 peži so to kry proč diali inu prepovedali tim gmani ludem. Cristus pravi, de obe- na zdrava spiža, s to hvalo inu z masso vzeta, človeka ne omadežuie, Math. 15, 1. Thi. 4, Col. 2, Tit 1, 366 papeži pag so 366. Mt 15,11; 1 Tim 4,3–4; prepovedali v petik, v soboto, v posti Kol 2,16; Tit 1,15. messu, iaica, maslu iesti; Cristus ie za- povedal na samiga Boga klicati, Očanaš, te Davidove psalme moliti, papeži za- poviduio klicati na vse žlaht svetnike za vse žlaht duhovske inu telesne nadluge, Avo Mario, Salve Regina, Marie, ma- ter gratiae inu tim glih miniške molitve moliti inu te, kir tacih nih malikovskih molitov ne hote moliti, na svetnike kli- cati, te iste oni žgo inu obešaio. Cristus ie dopustil vsem možem poročene žene inu ženom možye imeiti, Math. 19, 1. Cor. 7, 367 papeži so pag vsem fariem, me-367. Mt 19,3–9; 1 Kor 7,2–15. nihom inu nunom zakon prepovedali. Curbaryo pag nim dopusčaio inu ty pu- sledni papeži so se čez Buga vzdignili, nih človeske malikovske postave, krive službe čez Cristuseve postavili koker ty 431 398 Rezodivene s. Ianža. ty zuperniki Božy inu nega Synu, koker Daniel 7, 11 inu s. Paul, 2. Thes. 2, 368. Dan 7,8; 2 Tes 2,3–4; 1. Thi. 4, s. Peter, 2. Pet. 2, 368 so prero-1 Tim 4,1–3; kovali. Zakai oni od sebe derže inu pi- 2 Pt 2,1. šeio, de mogo Božye postave po nih voli postaviti, preoberniti, tim angelom inu zludiem, cessariem inu kralem, vsem cardinalom, šcoffom, fariem, menihom inu nunom, ia, vsem ludem na sveitu zapovedati, nee ferdamnati inu izve- ličati, svetnike sturiti, vsakiga od ne- ga oblasti odstaviti oli k ni perstaviti. Zatu cessary, krali, vyudi inu vsi žlaht ludi moraio te papeže za Buga moliti, nih noge klečoč kušovati, od nih nebessa kupovati. Inu papeži v nih pravdah očitu pišeio, naisi en papež dosti duš sebo v pekal zapela, taku ga zatu nisče neima svariti. Zakai on ima oblast vse 369. Decretum Gratiani, I, distinkcija 40,6: Si Papa. ludi svariti, ampag nega nisče etc. 369 Du hoče nih vso žlaht lotryo, offart, golufio prešteiti inu vkupe zraitati. Obtu ty preroki, Cristus inu iogri take papeže, Turke inu vse žlaht ke- carie, 432 Ta XIII. cap. 399 carie, anticrište, tiga draka inu strašne kače, tu ie, tiga rogatiga Zludia hlapce, h tim grozovitim beštiom inu zvirinom perglihuie, zakai taki Boga inu nega Synu, to Božyo utto, tu ie, to pravo sta- ro cerkov, te prave svetnike na zemli inu na nebi šentuio, za kecarie šacaio, moree, love inu pregano. Oli tu ne bo vselei terpelu; tim anticrištom, pape- žom, Turkom so eni mesci, tu ie, en čass, dopusčen, nih tyrannia, lotria, syla inu golufia bode skuzi to čisto, očito, zastopno pridigo tiga s. evangelia rezo- divena, zašpotovana, zaveršana inu zatrena, koker zdai, per našim času, hvala Bogu, se gody, de vsi žlaht Božy zastopni ludie Turke inu papeže za te anticrište so spoznali, imaio inu derže, iz ž nega postav, zapuvidi, službe inu offerti očitu špot delaio. Inu kir tukai s. Ianž pravi, de to beštio vsi ty, kir na zemli prebivaio, katerih imena neso v tih živih buqvah tiga Iagneta zapissa- na, bodo molili, tu se ie vže zgudilu skuzi 433 400 Rezodivene s. Ianža. skuzi papeže inu Mahometa, zakai ta Mahomet tim Turkom, papeži tim kersčenikom so take hynavske Božye službe naprei zapissali, de vsi žlaht lu- die, kir se neso tiga s. evangelia, S. pi- sma inu catehisma deržali inu prov 370. Papežove. Papeže370 zastopili, so menili, tih papežov inu Božye službe se Turkov vera ie prov, nih Božye službe tim ludem lipe inu Bogu dopado. Zakai ty papeži so ž nih dobre zdee, s te- hinavskimi offertnimi mnogeterimi mi so ta vegši deil čudnimi Božymi službami, ordni, me- kersčeni- kov zepe- nihi, nunami inu nerveč s teim krivim lali. malikovskim mašovanem, per katerim se tu iudovsku farsku oblačilu od zlata, srebra, žameta inu vseh žlaht žid, ve- liku sveič, zgonene, orglane, petye, cri- žovane, poklečovane, kropilu, kadilu, altarie, pozlačene pilde, table, male, velike cerqve, žegnovane nucali, s teim 371. Preproste. so ty preprosti, 371 nevučene inu nezastopne v tim S. pismu boge ludi od prave izveličanske Božye vere na nih anticri- stovo, zludievo, malikovsko perpravili. Poprei, preden ie doctor Martin Luter 434 Ta XIII. cap. 401 Luter začel to staro vero pridigati, ta s. evangelium inu ta celi catehismus prov izlagati, so vsi ludie, mali tar veliki, duhovski tar deželski, papeža za pul Boga, ščoffe, 372 f arie, menihe inu nune 372. šcoffe. za velike svetnike deržali inu mi vsi smo menili, de oni ž nih službami, or- dni, molitvami nas izveličaio inu vse dobru od Buga dobee, zuseb te bossee menihe smo za brumne, svete ludi imeili. Ampag vže per tei nebeški luči tiga s. evangelia smo mi nee spoznali, de so vsi taki ty pravi hlapci tiga draka inu nega anticrišta, inu tu se zdai vidi nekar le samuč v nih malikovskih Božyh službah inu na nih nečistim, curbar- skim, pyanim, offertnim lebnu, temuč veliku več inu očitiše v nih nydu, so- vraštvu timu s. evangeliu inu kir taku povsod te prave evangeliske brumne lu- di nemilostivu moree; kar ie spet ta stara prava vera na dan skuzi Luteria inu druge brumne vučene ludi gori pri- šla, od tiga časa, v tih pet inu šest- Cc desset 435 402 Rezodivene s. Ianža. desset leit, so veliku tavžent kersčenikov umurili, utopili, sežgali inu obessili. Zuseb pred tryemi leiti na s. Ierneia dan v tim Franskim kralevstvi se ie ta drak inu ta beštia v tih anticrištih, papežih, cardinalih, šcoffih inu kralih očitu rez- 373. Prvi slovenski odziv Turske falš na šentjernejsko noč odil inu dal na znane. 373 Glih taku Ma-Božye 24. avgusta 1572, ki se službe tudi homet inu Turki, nih fary inu menihi je nadaljevala v poboj dosti ludi v številnih hugenotov ti veri osli- imaio izvuna lipe videče, andohtlive (historiografija stavi pe. najvišje število umrlih Božye službe, oni vsag dan petkrat mo- v tem verskem poboju na 30000). Komentirana lio, viutro, obpuldan, ob večernici, ka- pasaža daje tudi oporno točko ( terminus ante dar sonce zahaie inu po večery, kadar leč quem) za datacijo nas- tanka pretežnega dela gredo, pred nih molenem se umiyo, so Tega pusledniga deila tiga Noviga testamenta. bossy, na tleh leže, nih praznike inu po- Trubar svojega prevoda ni končal pred poletjem ste ostru derže, eden drugiga h brumi 1575. opominaio, velike špitale, studence za ptuie popotne ludi v meistih inu per ce- stah delaio, velike almožne daio, gostu rumaio, gdi nih prerok Mahomet leži pocopan, nigdar vina ne pyo, se ne obžro, 374. Prvi zapis, ki v slov- enskem jeziku omenja iz- na malim žive. 374 Nih menihi veliku po-vajanje namaza ali salata, steneši, treziviši inu čistiši koker pape- muslimanske obredne molitve; enako prvi zapis žovi se derže inu caihne delaio; ty Tur- v slovenskem jeziku, kjer je eksplicitno omenjen ki, kar eden drugimu oblubi, kupi, hadž v Meko. proda, 436 Ta XIII. cap. 403 proda, obdelži, 375 tu zveistu p rez pisma 375. Obderži. inu pečatov risničnu deržee. Nih žene 376. Prvi slovenski opis muslimanske navade ženskega pokrivanja z Turške že-ruto (peča je najstarejše znano slovensko žensko pokrivalo v obliki ne so sro-doma, na potu, v cerqvi ta obrazz se ne rute, prvič omenjena pri zgodovinarju Francescu di Toppu, 1334), ki motlive. onstran razumnega dvoma izključuje misel o pokrivanju celotnega puste viditi, se zakryo s pečo, 376 v cerqvi telesa (burka ipd.). Srednjeevropski avtorji so upodabljali z ruto pokrite in v celoti odkrite ženske; za topogledno likovno informacijo imaio nih stan zuseb od mož, ne gredo glej delo Melchiorja Lorck Wolgerissene und geschnittene Figuren in Kupffer und Holz. Gre za edinstven likovni vir, ki prikazuje bitje in na plac prodaiat oli kupovat. Vsi Turki Turška ve- žitje Osmanskega imperija, in sicer tako, kot ga je Lorck videl v letih lika po-1555 do 1559, ko je bil prideljen diplomatski posadki Ferdinanda nih cessariu veliko čast, zvesčino, lube- korsčina I. pri Visoki porti v Carigradu. Takrat so nastale risbe za lesoreze, ki pruti nih jih je avtor izdeloval od leta 1570 naprej. Tako je v naslednjih letih zan inu pokorsčino povsod izkažo, kadar cessariu. nastalo 128 lesorezov, kot jih v Lorckovi knjigi »turških podob« poznamo danes. Glej https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b2000133k. nim na vuisko reče, so vesseli nih vero Slovenska objava v: Jonatan Vinkler, Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi terditi, gredo na boy, koker de bi šli na soldatje, Ljubljana 2011, http://www.pei.si/ISBN/978-961-270-095-9/ index.html. ohzait etc. S teim oni dosti preprostih 377. Vprašanje »Alahovih kristjanov«, ki ga tukaj izpostavlja Trubar, zadeva zgodovino migracij na ozemlje Visoke porte ter vzroke kersčenikov na nih anticrištovo vero zanje in za spreobrnitve v islam. Natančnejše ocene doslej ni bilo preoberno, kir vidio, de Turkom po sre-mogoče podati, ker ne obstaja velika sinteza, ki bi primerjalno »utežila« dognanja tako evropske kot osmanske zgodovine v či gre, zvezi s tem vprašanjem. Mogoče pa je reči, da so bili primarni 377 kersčenike premagaio, obtu me- vzroki za prostovoljne migracije kristjanov v Osmansko cesarstvo nio, turska vera ie tudi prov, zatu s. in spreobrnitve v islam naslednji: 1) vojne med krščanskimi deželami in Visoko porto, 2) delovanje Osmanov v deželah, ki so Ianž tukai pravi, de vsi, kir na zemli jih nameravali zasesti (propaganda, napadanje ključnih plemiških družin), 3) predvsem pa ekonomski razlogi oz. boljše možnosti prebivaio, tu ie, pozemliski messeni lu- za preživetje pod Osmani kot pod krščanskimi vladarji. Osmanski podložniki so imeli namreč v 15. in 16. stoletju občutno manj die, kir neimaio S. Duha, neso druguč obveznosti do svojih fevdalnih gospodov in do države, kot je to ponavadi veljalo za tretji stan na krščanski strani, zato so npr. z royeni, molio to bethtio, 378 ti ga anticri-beneškega ozemlja številni kmetje prebegnili na področja pod osmansko upravo. Topogledno so se npr. kranjski deželni stanovi šta, papeža inu Turka. Inu kir tukai večkrat pritoževali nad kmeti, ki da pravijo, kako bi jim bilo bolje pod Turki, kjer je mir in se ne plačuje toliko davkov. Eden od inu odspreda s. Ianž inu čestu Cristus v razlogov za prestop v islam je bila tudi možnost vojaškega in nega evangeliu pravita »Du ima vušes- družbenega vzpona v osmanski hierarhiji (mameluki). Temeljno slovensko delo o zadevnem vprašanju, na podlagi katerega je sa, ta poslušai«, s temi bessedami hočta, napisan tudi pričujoči komentar, je: Klemen Pust, Vpliv vojaških spopadov med Beneško republiko in Osmanskim cesarstvo na de na nyu pridige inu prerokovane migracije na območju zgornjega Jadrana v 16. stoletju, doktorska disertacija, Koper 2009, 347–431. V evropskem merilu je eno Cc 2 imaio ključnih del knjiga Bartolome Bennassar in Lucile Bennasar, Le Chretiens d'Allah. L'histoire extraordinaire des renegats XVIe-XVIIe siecles, Paris 2001. 378. Beštio. 437 404 Rezodivene s. Ianža. imaio vsi ludie dobru merkati, prov za- stopiti, k sercu vzeti, nim terdnu vero- vati, zakai kar govorita oli prerokuieta, Tim an- se bo gvišnu godilu. Inu kir pravi »kate- ticrištovim se bo nih ri v iečo pela, gre v to iečo etc.« S teim te dellu po- vračalu. verne trošta, kir od anticrištov veliku terpe, inu nim Bug, koker Cristus, Gen. 9, Esa. 33, Math. 26, 2. Thes. 1, Iude 379. 1 Mz 9,5–6; Iz 33,1; 1, 379 prerokuie inu pryti, de koker ty an-Mt 26,24.53; ticrištovi hlapci tim vernim deio, taku se 2 Tes 1,6; Jud 1,14–15. bode nim spet nazai povernilu, bodo ve- koma v pekli v ieči inu s to večno smertio umorieni. Oli ty verni moraio per tim poprei veliku terpeti inu močni, terdni v ti veri do konca ostati. Papežovu C. Le-ta druga beštia, kir iz te zemle, kralevstvu, huda hina- inu nekar koker ta perva, iz muria, gori vska beštia krivu S. gre inu kir dva roga koker enu iagne pismu izlaga. ima, oli govori koker drak, velike caihne dela etc. Gvišnu pomeni to cello papežo- vo oblast. Zakai papeži se za iagneta pišeio, de so hlapci vseh Božyh hlapcev, oli lažeio, govore koker ta drak, tu ie, koker ta Zludi. Oni tu pismu koker hudič, 438 Ta XIII. cap. 405 hudič, kadar ie Cristusa v pusčavi izku- šal, krivu izlagaio, kir pravio, de Cri- stus ie le nim te kluče od nebes dal inu te papeže čez vse druge šcoffe inu čez cessa- rie postavil zavolo, kir ie Cristus s. Pe- tru trykrat dial: »Passi muie ovce,« Ioh. 21. 380 I nu kir ie s. Peter dial v tim 380. Jn 21,15–17. vertu: »Pole, dva meča sta tukai,«381 de 381. Lk 22,38. le oni imaio obba meča, 382 duhovski inu 382. Prva slov- enska omemba deželski, imaio oblast čez cessarie, krale, cerkvenopolitične teorije dveh mečev. Za šcoffe postaviti, prestaviti, poterditi temeljito pojasnitev glej: inu odvreči. Oli per tim Cristuseve za- Tomaž Jurca, Dva meča: novo razmerje moči med puvidi inu postave rezdi-raio, prestavlo Cerkvijo in državo, Lju- bljana 2010, 75–96. inu doli tareio, te, kir ne grešio, koker zakonike, fardamnuio, te grešnike, ko- ker so ty curbary, za svetnike derže, ko- ker smo od tiga odspreda zadosti spriča- li. Ty papeži ž nega fary inu menihi so tudi dosti skuzi Zludia inu nega hlapce falš caihnov sturili, rumane h tim pil- dom naredili, vice zmislili, s teim so skorai vse kersčanstvu zepelali, de so to beštio, te papeže molili, nee čez Buga če- stili, nih panna več koker Boga bali inu Cc 3 nim 439 406 Rezodivene s. Ianža. nim služili, od nih odpustkov več koker od Cristuseviga zaslužena deržali. anticri- D. Tukai prerokuie, de ty papeži bodo štovi to suio vero s veliki cuperniki, koker te cronike od nih falš caihni inu z me- tudi pričuio; ty bodo sturili, de ty lisse- čom terdio inu branio. ni pildi Divice Marie inu drugih sve- tnikov bodo govurili, selzili se, presta- vlali inu caihne delali, inu kateri ne bodo v ne verovali, bodo umorieni; tu se ie vse zgudilu v dostih meistih skuzi pomuč inu hudo kunšt tih fariev, me- nihov inu starih cuperskih bab. Inu ob- ba anticrišta, Turki inu papeži, nih krivo vero le z mečom inu z morienem terdio inu branio, zakai S. pismom ne moreio. Inu tukai moremo tudi zasto- piti, de ty fary, menihi, doctary, velike šule, cessary inu krali bodo te papeže s falš pismom inu caihni, s krivimi pri- digami zagovariali, terdili inu branili, tu se ie vže zgudilu inu se gody, zakai vsi cardinali, šcoffi, fary, menihi, doc- tary, velike šule, cessary inu krali mo- raio papežovu znamine, plate na gla- vi 440 Ta XIII. cap. 407 vi imeiti, nega službe obderžati, z desno roko perseči timu anticrištu, tim pape- žom, de hote te papeže zo vso močio zago- variati inu braniti, inu kateri tiga ne dei, ta isti ne smei kupiti ne prodati, tu ie, nigdir nei suiga života žiher. Per tim, kir pravi »Le-tukai ie ta modrost, kate- ri ima to zastopnost, ta štei etc.« S teim vse ludi opomina, de gledaio zveistu na anticrišta, kir bo eniga človeka starost imel, tu ie, on bo en človik, nekar večni Bug, on inu nega kralevstvu, naisi ie ve- liku, široku, oblastnu, se rezyde, konec vzame, aku glih 666 leit bo terpelu, oli vsai bo skuzi prave pridige tiga s. evan- gelia inu pisma rezodivenu, zatrenu inu na sodni dan pogublenu. Ta XIIII. Cap. Tu Iagne Cristus stoy na gorri Sion suiemi svet niki. Ta en angel ozna- nuie ta evangeli, ta drugi prero- kuie, de Babilon, anticrištovu Cc 4 kralev- 441 408 Rezodivene s. Ianža. kralevstvu, bo zatrenu, ta trety opo- mina se varovati pred to beštio inu pravi, de ty, kir v ti veri v Cristusa umerio, so zveličani. Za teim Cristus pošle sui serp na zemlo žeti inu grozdu- vie tergati. A. Naisi an- ticrišt ž nega be- INu iest sem vidil inu pole, enu Iag ne ie stalu na tei gorri Syon štio dyvia, inu ž nim stu štiri inu štiridesset taku vini Cristus s tissuč, ty so imeili tu ime nega temi suie- mi ostane Očeta na nih čeleh zapissanu. inu ga [2] premore. Inu sem slišal eno štymo iz ne- bes, koker eno štymo ene velike vode inu koker eno štymo eniga velikiga garmena inu sem slišal eno štymo, koker tih, kir na arffe byo, kir arffaio na nih arffah, [3]inu so peili koker eno novo pei sen pred teim stolom inu pred štirimi zvirinami inu stariši inu nisče se nei mogel te peisni navučiti, sa- muč ty stu štiri inu štiridesseti tissuč, kir so kupleni od te zem- le. 442 Ta XIIII. cap. 409 le. [4]Le-ty so, kir se neiso s temi že- nami omadežili, zakai oni so dečle inu gredo za teim Iagnetom, kamer onu gre. Le-ty so odkupleni od tih ludi h tim pervičnim Bogu inu timu Iagnetu [5]inu v nih vustih se nei obena goluffia znešla, zakai oni so prez dolga pred teim stolom Bo- žym. [6]Inu iest sem vidil potle eniga B. drugiga angela, letočiga po sredi vsi pravi pridigary tih nebes, ta ie imel en večni evan- pred so- dnim gelium, de ga ima pridigovati tim, dnem bo- do pokuro kir na zemli prebivaio, inu vsem inu vero pridigali, aydom inu žlahtom inu iezikom anticrišta rezodevali, inu folkom. vse ludi [7]Inu ie dial z veliko zveistu štymo: »Buite se Boga inu daite opominali, de se pred nemu to čast, zakai ta ura nega papežovo pravde ie prišla, inu molite tiga, vero, aku ne hote v kir ie sturil zemlo inu nebu, tu mo- pekal priti, varuio, tu rie inu te vodene studence.« se [8]Inu en drugi angel ie za nim šal inu ie dial: »doli ie pala, doli ie pala ta Babilonia, tu veliku meistu, zakai Cc 5 ona 443 410 Rezodivene s. Ianža. zdai gody. ona ie s teim vinom tiga serda te Ier. 51. nee curbarye napaiala vse ayde.« [9]Inu za nima gre ta trety angel, ta ie dial z veliko štymo: »aku gdu bode to beštio inu nee pild molil inu vzame nee znamene na suie čellu oli v suie roke, [10]ta isti bode pyl od tiga vina tiga Božyga serda, kateru ie nalitu inu čistu v tim ke- lihu nega serda, inu bode martran s teim ognem inu žveplom pred temi svetemi angeli inu pred teim Iagnetom. [11]Inu ta dim od nih ter- plena bo gori šal od vekoma do vekoma inu oni, kir so to beštio inu nee pild molili inu kateri ie tu znamine nee imena vzel, ty isti ne bodo pokoia podnevi inu ponoči imeili. C. [12]Le-tukai ie tu volnu terplene tih anticri- štovi nig- svetnikov, le-tukai so ty, kir ohra- dar te ver- ne z nio te zapuvidi Božye inu to vero mahom ne puste, ob- od Jezusa.« [13]Inu iest sem slišal eno tu štymo iz nebes, rekoč k meni: »Zapiši, 444 Ta XIIII. cap. 411 »Zapiši, izveličani so ty mertvi, kir moraio volni nih odsehmal naprei zavolo tiga go- sylo pre- spudi umerio. Inu, ia, pravi ta duh, terpeti. de počivaio od nih truda inu nih della puido za nimi.« [14]Inu iest sem vidil inu pole, en D. beil oblak inu na tim oblaku ie prerokuie od konca eden sidil, podoben timu Synuvi inu od so- dniga dne tiga človeka, ta ie imel na glavi eno inu večni- ga terple- zlato crono inu v nega roki en na tih an- ticrištovih. oster serp. [15]Inu en drugi angel gre vunkai iz tiga templa, ta ie vpil z veliko štymo h timu, kir ie na tim oblaku sidel: »pusti doli tui serp inu žeini, zakai ta ura ie prišla, de žaneš, zakai ta žetev te zemle ie suha.« [16]Inu ta, kir ie na tim oblaku sidel, pusti doli sui serp na to ze- mlo inu ta zemla ie bila požeta. [17]Inu en drugi angel gre vunkai iz tiga templa, kir ie v nebesih, ta isti ie tudi imel en oster serp. [18]Inu en drugi angel gre vunkai od altarie, ta ie imel oblast čez oge[n] inu ie vpyl 445 412 Rezodivene s. Ianža. vpyl z veliko štimo h timu, kir ie imel ta oster serp, rekoč: »Pusti doli tui oster serp inu reži doli grozduvie na zemli, zakai tu groz- die ie zrelu,« [19]inu ta angel doli pusti sui oster serp na zemlo inu reže doli ta vinograd te zemle inu ga ie utrgal v to veliko prešo tiga Božyga serda. [20]Inu ta preša ie bila prešana izvuna tiga meista inu iz te preše ie tekla kry noter do vusd tih konev čez tyssuč šestu laških 383. Italijanska milja je bila myl. 383 kot merska enota nasled- nica antične rimske milje (mille passus); običajno je merila 1486 metrov, Cerkov A. Od tryeh riči le-ta capitul pravi, toda po posameznih Božya na italijanskih krajih je sveitu, v nerpoprei od Cristuseve moči inu obla- imela enota lahko tudi kateri so druge vrednosti, npr. pri prave vere, sti, de bode vekoma kraloval, de ta nega beneški (1507 m), torin- brumni, ski (1296 m), bolonjski sveti inu cerkov vselei bo inu ostane, naisi ty (1646,6 m) in toskanski pokorni, (1527,2 m) milji. kir gredo dvei bešty, Turk inu papež, tu ie, ta inu ostano per Cri- anticrišt, ta vegši deil ludi bo pod sebo stusu, bo- do pod imel. Potle pravi, de ta pridiga s. evan- anticri- štom, gelia bo spet ponovlena inu ta anticrišt bo rezodiven. H tretymu: govori od so- dniga dne, na tiga ty verni z vessel- iem 446 Ta XIIII. cap. 413 iem čakaio, ampag tim nevernim hudu Turki inu papeži ču- tedai puide, s teim s. Ianž tu kersčan- dnu oba- stvu lipu trošta, de pod anticrištom ne rovani inu ohraneni. cagaio, inu ty verni veido, de nekar vsi od Buga inu od prave vere ne pado, ko- ker ie nekadai Elias tudi menil, 3. Reg. 19. Rom. 11. 384. 1 Kr 19,10; 384 V tim p ervim deilu tiga Rim 11,2–4. cepitula385 pravi, naisi ta anticrišt skuzi 385. Capitula. Turke inu papeže dyuia, bo zloban, oblasten, ta vegši deil ludi pod suio oblastio imel, te verne premagal inu moril, taku ništer mane bo Cristus tudi na zemli v ti sui cerqvi te suie ludi imel, kir bodo ž nim deržali, očytu ga spozna- li, čestili inu hvalili. Tu Iagne ie Cri- stus, Syon ie ta cerkov, gmaina inu družina Božya, ty 144. tyssuč so vsi verni pravi kersčeniki prez čisla, kir oči- tu koker tu čellu z iezikom, z lebnom inu zo vsem dianem se izkažo, de so ty pravi Božy otroci. Inu vernim ie ta pridiga s. evangelia enu vesselu petie, tim ne- vernim pag ie enu strašnu garmene inu velika povudna, koker s. Paul, 2. Cor. 2, pravi, 447 414 Rezodivene s. Ianža. pravi, de »ta evangeli ie enim en duh h timu večnimu lebnu, tim enim pag ta 386. 2 Kor 2,15–16. duh h ti smerti«. 386 I nu ty verni bodo peili pred sodnim dnem eno novo peissen, koker se zdai gody, de vseh žlaht ie- zikih se pridiguie inu poye ta čisti evan- gelium, vsi štuki te izveličanske vere; tiga ty neverniki, papežniki ne hote ter- peti inu ne mogo prov zastopiti, zakai nih serce ie okornu, terdu inu oslipleno. Inu ty neverni, kir neso kupleni od te zemle, tu ie, kir neso izvoleni inu odlo- čeni od tiga svita, S. Duhum obdileni, druguč skuzi to bessedo Božyo royeni, preoberneni na to pravo vero, ty ne mogo inu ne hote obene pridige tiga s. evange- lia oli catehisma zaslišati inu zastopiti. Te dečle, kir za teim Iagnetom, tu ie, za Cristusom, gredo inu kir so kupleni od ludi inu neso golufi ne lažniki, so vsi pravi verni, pokurni kersčeniki, zakai oni so skuzi to kry Jezusevo, na cryžu 387. Prelito. prelita, 387 očisčeni, oprani, posvičeni, 1. 388. 1 Kor 6,11; 1 Jn 1,7. Cor. 6. 1. Ioh. 1. 388 I nu oni nih tellu, nih život 448 Ta XIIII. cap. 415 život koker to cerkov S. Duha čisto der- že, 1. Thes. 4. 389 Zakon ie čist, svet, po-389. 1 Tes 4,3–5. šten stan, koker s. Paul pryčuie, de te zakonice v ti svetusti stoye, 1. Thi. 2. 390 390. 1 Tim 2,9–10. Inu Heb. 13 pravi: »Tih zakonikov po- stela ie prez madeža.«391 Obtu on pravi, 391. Heb 13,4. 2. Cor. 11, 392 de on te kersčenike koker či-392. 2 Kor 11,2. ste divice Cristusu h timu zakonu daie. Inu taki pravi kersčeniki gredo za teim Iagnetom, Cristusa v tim zlei inu v do- brim, z iezikom inu s poštenim lebnom očitu spoznaio. Zakai oni so od zemle inu ludi, od sveita odkupleni, tu ie, od Buga izvoleni, skuzi tu Cristusevu za- služene na cryžu odrešeni od hudiča, pe- kla inu od vsiga zlega, odločeni inu po- stavleni v nebessa pred ta stoll Božy inu Cristusev. B. Le-ty try angeli pomenio vse zve- Ta s. eva[n]- iste, risnične pridigarie per tim čassu gelium, tiga anticrišta inu pred sodnim dnem. perpuvid od Jezusa, Zakai ty pridigary bodo čestu od pre- ie večni inu te ver- rokov angeli imenovani. Ta pervi an- ne h ti večni dob- gel inu pridigar ima ta večni evan- ge- 449 416 Rezodivene s. Ianža. ruti per- gelium, tu ie, ta s. evangelium ie od Bu- pravi, zatu pred sod- ga v ti večnusti odločen inu v tim para- nim dne[m], dižu rezodiven, potle ie od s. očakov inu bode dosti pridigariev skuzi preroke oznanen, za nimi ga ie zubper anticrišta Cristus sam, potle nega iogri inu se ie do- vstaielu. sehmal inu naprei bo do sodniga dne pri- digal, zakai ta evangeli ie enu perpuvid od Cristusa, Cristus pag ie vselei bil inu bo, koker s. Paul, Heb. 13, pravi: »Jezus 393. Heb 13,8. Cristus ie včerai inu danas«393 inu ta isti ie tudi vekoma inu ta večni evangeli se tudi tukai imenuie zavolo, kir daie tim vernim tu večnu blagu v nebessih. Inu on pridiguie vsem ludem to pokuro, to vero, od klicane na Buga inu sodniga dne. Inu kir vpye, tu ie, ta evangeli se ima glosnu, očitu pridigati, nekar po krayh oli mol- čeč, koker Cristus suim iogrom zapoveda, kir pravi: »Kar iest vom v temi pra- vim, poveite to vi podnevi, kar zdai z vušessi slišite, tu pridiguite na stre- 394. Mt 10,27. hah,« Math. 10. 394 Inu kir pravi: »Buite se Boga inu ga čestite,« s teim 395. Sledi. zapoveda, de šledni395 človik zo vso ričio 450 Ta XIIII. cap. 417 ričio ima le samimu Bogu, nekar mali- kom, tim anticrištom prov slušiti, de bo na sodni dan pred Bugom obstal inu izveliča[n]. Ta druga dva angela, kir gresta za teim pervim, pomenita, de pred sodnim dnem inu per čassu tiga anticri- šta bodo eni pridigary za drugimi gori- vstaieli inu bodo s to pridigo inu s pi- smom tiga anticrišta rezodevali, doli tlačili, nega oblast inu tim ludem brani- li, de tiga anticrišta ne šlušaio, zakai kateri tiga anticrišta molio, k nega služ- bam hodio, se ga boye, od straha deio, kar on hoče, ty isti Božy serd nase vzamo, bodo vekoma notri v pekli goreli, grozo- vito marto terpeli. Ta Babilonia, veliku meistu, moremo zastopiti ta Rym, v ka- terim ta papež regira, gdi se velika lotria inu vse žlaht malikovane godi inu doper- naša, inu per tim moremo tudi zastopiti vse anticrištovu kralevstvu pod papežom inu pod Turkom, le-tu obuie kralev- stvu mora se rezyti, zatrenu biti inu rezdreti, ampag Cristusevu bode ostalu Dd inu 451 418 Rezodivene s. Ianža. 396. John Wycliffe (1331–1384), angleški teolog, univerzitetni inu terpelu vekoma. Od te Babilonie profesor in biblicist. M. Jan Hus in Martin Luther sta Wycliffea obilno izlago naidete ozdolai, v tim 18. štela za predhodnika, »starega capituli. očeta« lastnega teološkega razmišljanja (zlasti o vprašanju Zveisti C. Potehmal s. Ianž ie prerokoval, de h Cerkve) ter se nanj eksplicitno pridigary tudi sklicevala, predvsem na bodo od puslednimu čassu bo ta anticrišt, papež njegov traktat De Ecclesia anticrišto- (Hus; prim. Jonatan Vinkler, vih umori- inu Turk ž nih krivo malikovsko vero Tekst in kontekst: De Eccle- eni, oli sia – fatalno besedilo M. Jana nim bo v inu ž nih falš, hinavskimi Božymi služ- Husa in njegovo zgodovinsko nebessih »sobesedilo«, Stati inu obstati vselei do- bami rezodiven inu zatren skuzi prave XI, št. 21–22 (2015), 12–40), oz. bru. ga (Luther, ki se je naslanjal na pridigarie, koker skuzi Ivana Ussa, Husovo recepcijo Wycliffea) za razliko od koncila v Konstanci, Bikleffa, 396 obba P eama, kir sta pred pul kjer so bili spisi angleškega teologa anatemizirani kot drugu stu leit v Cošnici od papeža sežga- krivoverski, štela za povsem pra- na, 397 potle skuzi Luteria, za nimi skuzi vovernega krščanskega avtorja. Na trditev Johanna Maierja Ecka dosti pridigariev po vseh deželah inu na leipziški disputaciji julija 1519: »Hinc inter damnatos iezikih. Per tim inu za tem zdai pravi, et pestiforos errores Iohanis Wikleff damnatus est et ille: Non de taki pridigary inu kersčeniki, kir se est de necessitate salutis cre- dere Romanam ecclesiam esse bodo anticrištu zubper stavili, bodo mo- supremam inter alias. Sic inter pestilentes Iohannis Hus errores rali od nega veliku terpeti. Obtu moraio ille quoque connumeratur: Petrus non est nec fuit caput Ro- volnu preterpeti vse žlaht težke nadluge mane ecclesie sancte catholice,« je Luther reagiral z naslednjimi inu močni, terdni v ti veri do smerti ob- besedami: »Secundo et hoc cer- tum est, inter articulos Iohannis stati, Jezusa inu nega bessedo ne za- Huß vel Bohemorum multos tayti. Natu on vse prave kersčenike, esse plane Christianissimos et Evangelicos …« zuseb te pridigarie, kir zavolo prave ve- 397. Sežig M. Jana Husa (6. julij 1415) in Hieronima Praškega re umerio inu martrani bodo, silnu tro- (30. maj 1416) pred koncilom v Konstanci. šta, de taki so gvišnu izveličani, nim bo 452 Ta XIIII. cap. 419 bo vekoma dobru, bodo v nebessih zavolo nih martre velik lon pryeli, koker od tiga tudi Cristus govori, Math. 5, 19. 398 Pape-398. Mt 5,10; 19,29. žniki le-te bessede v nih izpačenih mašah bero inu tihu žalostnu poyo, ž nimi hote, de so vice, spričati inu tim dušem iz vic pomagati, taku so ty bozi papežniki osli- pleni, zepalani, de obeniga praviga za- stopa tiga S. pisma neimaio. D. Zdai od sodniga dne z dveima per- Koku se na sodni glihama, od žetve inu vinske tergatve, dan s temi govori. S teim te verne trošta, de tedai vernimi inu an- od vsiga anticrištoviga zlega bodo cillu ticrištovi- mi bo go- odrešeni, inu tim anticrištovim hlap- dilu. cem inu služabnikom grozovitu priti, de bodo tlačeni s to prešo tiga Božyga ser- da, de nih kry, koker se v tih velikih vo- iskah inu boyh godi, bode iz te preše te- kla konem do glave, tu ie, bodo vekoma v pekli groznu terpeli. Ta Syn tiga člo- veka ie Cristus, bug inu človik, ima zlato crono na glavi inu na tih oblakih sydi, tu ie, nemu ie dana popolnoma od nega Očeta vsa oblast, Dan. 7. 399 399. Dan 7,13–14. Dd 2 Math. 453 420 Rezodivene s. Ianža. 400. Mt 28,18. Math. 28. 400 V oblaku pride spet soditi ta žive inu te mertve, Math. 26. 401. Mt 26,64; Apd 1,9. Act. 1. 401 Te verne bo požel inu vindimal h timu večnimu lebnu, te neverne pag v to prešo, tu ie, v ta pekal, koker 402. Mt 13,24–30; sam Cristus zastopnu govori, Math. 25,31–46; Jn 5,29; 13, 25; Ioh. 5; 2. Thes. 1. 402 S. Ianž 2 Tes 1,6–7. Kerstnik inu Cristus, Math. 3, 13, 403 403. Mt 3,10–12; 13,24–30. imenuieta ta sodni dan eno žetov. Ta ostri serp pomeni to ostro pravično sodbo Cristusevo, pred katero se ne bo oben človik mogel izgovoriti oli ube- žati. Inu h ti Cristusevi sodbi bodo vsi angeli, tu ie, pridigary inu verni perlužili inu prov dali, Math. 19, 404. Mt 19,28; 1 Kor 6,2–3. 1. Cor. 6. 404 Ta Xv. Cap. Sedem angeli ž nih šcudelami, pol- ne Božyga serda, kir so se imeile preliti čez te anticrištove. Ty ver- ni, kir so to beštio premogli, hva- lio s petiem Boga z veiliko čestio. Inu 454 Ta XV. cap. 421 INu iest sem vidil en drugi zaihen A. na nebi, velik inu čuden: sedem Ty pridi- gary bodo angelov, ty so imeili te pusledne se- tiga an- ticrišta, dem štraifinge, zakai v nih ie doko- papeža, Turka, nan ta serd Božy. rezodeli [2]Inu iest sem vidil inu zaterli, koker enu glaževu morie, s teim zatu Boga zo vsemi ognem zmešanu, inu te, kir so vernimi hvalio. premog li to beštio inu ta nega pild inu tu nega znamine inu tu štivene nega imena, de so stali na tim gla- ževim moriei inu so imeili te arf fe Božye [3]inu so peili to peissen Mo- izesovo, tiga Božyga hlapca, inu to peissen tiga Iagneta, rekoč: »Velika inu čudna so tuia della, Gos pud, vsigamogoči Bug, pravični inu ri- snični so tui poti, ty kral tih svetni- kov. [4]du bi se tebe ne bal, go- spud[?]Inu bi tuie ime za veliku ne deržal[?]Zakai ti sam si svet, zakai vsi aydi prido inu bodo molili pred tebo, zakai tuie pravde so rezodi- vene.« [5]Inu potle sem vidil inu pole, ta B. dd 3 tem- Te štrai- 455 422 Rezodivene s. Ianža. finge čez tempel te utte tiga pričovana v anticrišta inu nega tim nebessu se ie odperl [6]inu so služabnike se per- vunkai šli iz tiga templa ty sedem pravleio. angeli, kir so imeili te sedem štra- ifinge, ty so bili obličeni s čistim inu z belim plat nom inu so bili opassani nih perssi z zlatimi pa- smi [7]inu ena od tih štirih zvirin ie dala tim sedem angelom sedem bocalov od zlata, polne serda Bo- žyga, kir ie živ od vekoma do ve- koma. [8]Inu ta tempel ie ratal poln dima od tiga gospostva Božyga inu od nega moči inu nisče nei mogel v ta tempel puiti taku dol- gu, de so te sedem štraifinge bile dopernessene. verni, kir A. V le-tim inu potle v tih šestih capi- neso tiga anticrišta tulih ie izlaga tih sprednih 5., 13., 14. na tim svei tu slu- capitulov. Tukai pravi, de ty stonoviti šali, temuč stali zub- verni, kir tiga anticrišta v Turkih inu v papežih neso molili ne slušali, Boga hva- lio inu opominaio vse stare h Božy hvali inu 456 Ta XV. cap. 423 inu koker ie v tim sprednim capituli, per, bodo v nebi ves- vsem tim, kir so to beštio inu draka mo- seli inu lili, slušali, pritil z Božym serdom, ta hvalili Bo- ga. isti serd ie zdai tukai rezdelil na sedem peen oli štraifinge. Ty sedem angeli so vsi pravi pridigary, ty ž nih preprosto nizko pridigo od Cristuseviga Bogastva to grozovito beštio, pred katero so se sko- rai vsi ludie poklanali, bali, slušali, mo- lili inu čestili, koker ie v tim 13. capitu- li zapissanu, rezodevaio, doli tarro inu te beštie služabnikom oznanuio tu večnu terplene, tim stonovitim vernim inu marternikom tu večnu vesselie inu koku bodo Boga vselei hvalili. Inu kir pravi, de ty, kir se s teim anticrištom kregaio inu ga premagaio, stoye na enim glaže- vim moriei, s teim ognem zmešanim, pomeni, de na tim sveitu dosti vallov, vse žlaht matre inu nadluge od anticri- štovih hlapcev moraio preterpeti, koker od tiga ty verni govore inu tožio Bogu v tim 66. psalmi, 405 kir le-taku pravio: 405. Ps 66,12. »Ti Bug si pustil te ludi čez naše gla- Dd 4 ve 457 424 Rezodivene s. Ianža. ve voziti inu smo v ta ogen inu v to vodo prišli, oli ti si nas izpelal na hlad,« tu ie, ti si tim tyrannom dopustil čez nas regi- rati, de smo v veliki nadlugi, oli nee si 406. Končal. koncal, 406 nas si pag od nih odr ešil. Zatu oni godo, poyo inu Bogu česte inu hvalio koker so ty Iudi, kadar so tu Erdeče mo- rie prešli inu ty Egiptary potopleni bili, 407. 2 Mz 15,1–18. peili inu bobnali, Exod. 15. 407 I nu opominaio, de vsi ludie imaio se bati Boga, tu ie, nemu prov služiti inu ga čestiti, zakai on sam ie vsigamoč, moder, dober, svet gospud inu kral vseh vernih inu čez vse riči. Ta prava B. Ta tempel inu utta pomenio Cri- utta oli sk- ryna, iz stusa, kir sidi na destnici Božy, ie z katere ie Bug h tim Bugom, nega Očetom ene oblasti, moči Iudom v ti pusčavi inu česti, inu koker per tei stari cerqvi, govuril, ie Cristus ž tim Iudom inu Moizesu, ie Bug iz ut- nega eva[n]- te inu templa odguvor daial inu pravil, geliom inu iogri; ty koku se imaio ty ludi zo vso ričio der- nom Boga ž nega žati inu Bogu služiti, glih taku potle ie Cristus sam na sveitu to čudno volo su- iga Očeta inu celiga Bogastva, koku inu 458 Ta XV. cap. 425 inu skuzi kai mogo ty ludie izveličani volo daio prov na biti, Bogu prov služiti, zo vso ričio se znane, deržati, govuril, vučil inu vse riči, kir rezodeva- io, prema- slišio h timu izveličanu, očitu pridigal gaio tiga anticrišta ž inu to nega pridigo s čaihni nega kri- 408 spričal inu vim vu- 408. Caihni. poterdil inu še zdai ž nega evangelium kum. skuzi te suie angele, tu ie, zveiste pridi- garie rezodeva; ty so z belim čistim gvantom obličeni inu zlatimi pasmi opassani, tu ie, oni imaio to sveto čisto bessedo Božyo, se brumsku derže, risnič- nu vuče. To Božyo bessedo čestu David h timu sedem spusčenimu zlatu inu h tim zlahtnim409 kamenem inu h ti luči 409. Žlahtnim. perglihuie. Inu Esaias 52 inu s. Paul, Rom. 10, 410 pr avita, de ty pridigary, kir 410. Iz 52,7; Rim 10,15. nom ta Božy myr oznanuio, imaio lipe noge. Ta ena od tih štirih zvirin, kir tim sedmim angelom ie dala sedem bo- calov od zlata, polne Božyga serda etc. Pomeni, de ty pravi pridigary bodo le iz tih štirih evangelistov vučili, čistu, za- stopnu, prez vse golufye, koker ie tu zla- tu. Inu kir v nih skledeh, kernicah Dd 5 oli 459 426 Rezodivene s. Ianža. oli v bocalih Božy serd imaio, pomeni, de ty Božy pridigary tim nevernim, nepo- kurnim inu anticrištovim hlapce[m] Božy serd oznanuio, pred nimi tu nebu zapiraio, nih lotryo, hude misli inu sve- ite rezodevaio, nazai stavio. Obtu s. Paul, kadar on od suie oblasti, kir ie ne- mu inu vsem pridigariem od Buga da- na, 2. Cor. 10 le-taku govori: »Ta oro- žia našiga voiskovane neso messena, temuč mogoča od Buga, s temi mi rezde- remo te terdne brambe oli gradi, s temi orožy mi rezderemo te sveite inu sledno vissokust, kir se vzdigno zubper tu Božye spoznane, inu mi v iečo vzamemo vsako missal, pod to pokorsčino Cristusevo, inu mi imamo pred rokami tu mesčovane zubper sledno nepokorsčino, kadar ie va- 411. 2 Kor 10,4–6. ša pokorsčina depolnena. « 411 Obtu oben človik Božy večni inu telesni štraifingi ne vuyde, kateri Božym oblubom, ne pri- težom ne veruie, za nee ne rodi, špot iz ž 412. Sovraži. nega pridigariev della, sovrahi, 412 pregane inu mory; Gospud Bug ie tudi te suie angele 460 Ta XV. cap. 427 angele, te sovražnike nega cerqve čestu grozovitu štraifal, te Egiptarie pervero- yene, Exod. 12. Tiga krala Senaheriba pred Ieruzalem, 4. Reg. 19. Tiga Ero- deža, Act. 12, 413 i e skuzi te angele pobil 413. 2 Mz 12,29; 2 Kr 19,35; inu kir pravi »ta serd ie tiga vselei ži- Apd 12,23. večiga Boga«, s teim hoče vse ludi per- praviti, de se Boga prov boye, zakai te anticrištove hlapce bo vekoma ferda- mnal. Inu kir ie ta tempel poln dima bil od te maiestete inu moči Božye, pomeni, de se Cristus pruti tim nevernikom ser- dit bo izkazal, zakai Moizes pravi, de Bug, kadar se reserdi, ie en ogen, kir vse konča, Deut. 4. 414 P er tim se tudi zasto-414. 5 Mz 4,24. pi, de Cristus ž nega Bogastvum, obla- stio, močio inu opravilom ie tim never- nim teman, neznan, zakriven, dotle se na nih te štraifinge ne dopernesso. Ta bogati nei znal ne vidil tiga Lazarusa, temuč stuprov, kadar ie v pekli goril, te- dai ie vže Lazarusa znal, vidil inu od nega petlal. Taku tudi ty neverniki bodo pruti tim vernim govurili na sod- ni 461 428 Rezodivene s. Ianža. 415. Mdr 5,1–4. ni dan, de nih neso znali. Sap. 5. 415 Ta XvI. Cap. 416. Bokal je bil tekočinska prostorninska Ty sedem angeli izlyo nih bocale416 oli enota, meril je 1/40 vedra verče tiga Božyga serda čez te an- oz. 1,415 litra. ticrištove malikovske ludi, kir so to beštio molili inu slušali, zatu so grozovitu štraifani z velikimi bete- ži, oli oni neso diali pokure ne česti- li Boga, temuč grozovitu kleli inu šentovali. A. Zdai mno- getere štraifinge I Nu iest sem slišal eno veliko štymo iz tiga templa, ta ie diala se izlivaio h tim sedem angelom: »puidite inu čez an- ticrištove izlite te sedem verče tiga Božyga zavolo, kir so vernih serda na zemlo.« [2]Inu ta pervi an- kry prelili. gel ie šal inu ie izlil sui verč na ze- mlo. Inu se ie sturil en hud inu škodliv turr na tih ludeh, kir so imeili tu znamine te beštie, inu na tih, kir so ne pild molili. [3]Inu ta drugi angel ie izlil ta sui verč v tu morie 462 Ta XVI. cap. 429 morie inu se ie sturilu kry koker eniga mertviga inu kar ie v tim moriei živu bilu, ie umerlu. [4]Inu ta trety angel izlye sui verč v te reke inu v te vodene studence inu so kry ratali. [5]Inu iest sem slišal tiga an- gela te vode, rekočiga: »Gospud, ti si pravičen, kir si inu kir si bil, inu si svet zavolo, kir si le-te riči obsodil. [6]Zakai oni so to kry tih svetnikov inu prerokov prelili inu ti si nim tudi dal to kry piti, zakai oni so vredni.« [7]Inu iest sem slišal eniga drugiga angela iz tiga altarie, reko- čiga: »Ia, Gospud, vsigamogoči Bug, tuie pravde so risnične inu pravične.« [8]Inu ta četerti angel ie izlil sui B. verč na tu sonce inu nemu ie bilu anticri- štovi te vi- danu vroče sturiti tim ludem s te- sty le žgo, ne hlade. im ognem [9]inu tim ludem ie bilu vroče od velike vročusti inu oni so kleli tu ime Božye, kir ima oblast čez le-te štraifinge, inu oni 463 430 Rezodivene s. Ianža. oni se neso pokurili, kir bi nemu to čast dali. C. [10]Inu ta peti angel ie izlil sui verč anticri- štovi so v na ta stol te beštie inu nee kralev- temi, kri- čo, kolno stvu ie temnu ratalu inu oni so dve- Boga. 417. Žvečili. čili417 nih iezike od beteža [11]inu so kleli Boga nebeškiga zavolo nih betežov inu torrov inu neso pokure sturili od nih della. D. [12]Inu ta šesti angel ie izlil ta sui anticri- štovi iz verč v to veliko reko Eufraten inu Zludia go- vore, caih- nee voda ie posehla, de se ta pot ne delaio, nih sle h perpravi tim kralem, od kod tu kralem pošilaio, s sonce gori gre. [13]Inu iest sem vidil teim k sebi dosti ludi iz vust tiga draka inu iz vust te naklanaio. beštie inu iz vust tiga falš preroka try nečiste duhuve vunkai grede, ty so tym žabom bili podobni. [14] Zakai oni so duhuvi tih zludiev, kir caihne delaio, inu gredo vun- kai h tim kralem na zemli inu po vsih krayh tiga svita nee vkupez- birati h timu boyu na ta dan tiga 464 Ta XVI. cap. 431 tiga velikiga Boga vsigamogočiga. [15pole, iest pridem koker en tat. Iz- veličan ie ta, kir čuie inu hrani sui gvant, de on nag ne hodi inu de se nega sram ne vidi. [16]Inu on ie nee vkupezbral na en krai, kir se iudo- sku imenuie armageddon. [17]Inu ta sedmi angel ie izlil sui E. verč (oli bocal) anticri- 418 v ta lufft inu ie šla štovi bodo 418. Raba oklepajev »(oli bokal)« je Trubarjev ena velika štyma iz tiga templa strahom, prez bega, prevodni interpreta- tivni dostavek za lažje nebeškiga od te strane tiga stola, s kletvo cilu po- razumevanje bibličnega ta ie diala: »Onu ie sturienu.« gub leni. besedila, ki ga L1545 in V [18] nimata. Trubarjev prevod Inu so se sturile štyme inu garme- sledi L1545: »17VND der siebend ne inu bliskane inu ie bil en velik Engel gos aus seine Schale in die Lufft / Vnd tress; takov nei bil, kar so ludie na es gieng aus eine stim vom Himel aus dem zemli, tak velik tress. Stuel / die sprach / Es ist [19]Inu iz tiga geschehen.« velikiga meista so se try deili stu- rili inu ta meista tih aydov so doli pale. Inu Babilonia, ta velika, ie bila spumnena pred Bugom, de ie ni dal ta pehar s teim vinom nega zlobniga serda. [20]Inu vsi otoki so beižali inu te gorre se neso nešle [21]inu ena velika toča koker en cent 465 432 Rezodivene s. Ianža. cent ie pala iz nebes na te ludi inu ty ludie so kleli Boga zavolo te štraifinge te toče, zakai nega štrai- finga ie bila cilu velika. Sovražni- A. Summa le-tiga vsiga capitula. Ty kom te Božye neverniki, anticrištovi služabniki za cerqve gvišna Božye štraifinge ništer ne rodio, bodo le strašna 419. Bodo. grozovita čedale huiši, taku dolgu, de bobo419 o d štraifinga naprei Božyga serda cilu končani. Ampag ty stoy, ko- ker se tu- verni Bogu nega čast daio inu nega kai v le-ti izlagi pravi pravde vissoku hvalio. Inu tukai šteie inu priču- ie. sedem peen oli štraifinge čez anticri- štove službanike, te so tim, katere ie Bug čez te Egiptarie skuzi Moizesa bil poslal, z nakaterimi glih. Zakai ty Egiptary ž nih kralem faraonem so glih taku te verne, to cerkov Božyo, koker zdai ty anticrištovi te prave kersčeni- ke, zuseb te pridigarie, martrali inu morili, zatu ie Bug te Egiptarie z des- setemi grozovitimi štraifingi obiskal, nih vode ie na kry obernil, nih deželo žabami, stenicami, z muhami napolnil, potle 466 Ta XVI. cap. 433 potle žlizee, toruve, točo, kobilice, tem- mo čez nee poslal, h puslednimu nih vse 420. Rim 1,22–25. perveroyene od ludi inu od živine pobil 421. Prva omembna s udor inu pomuril, glih taku Bug te anticri- anglicus (English sweat ali English sweating sickness) štove še zdai duhovsku inu telesnu štra- v slovenski književnosti. Šlo je za bolezen epidemičnih ifuie. Ta štima iz templa ie Jezuseva, razsežnosti, ki se je iz neznanega vzroka pojavila kir vse riči rovna inu sodi, ta vely tim v Angliji (moder ne razlage omenjajo kot morebitni vzrok angelom, tu ie, vsem pridigariem, de neznano vrsto hantavirusa). tim nevernikom inu zupernikom ta Epidemije le-tam so bile 1485, 1508, 1517, 1528, evangeli oznanuio, de bodo na duši tor- zadnja pa 1551, nakar se bolezen ni več pojavila. ruvi, smerdeči, gnusni inu slipi, se bodo V kontinentalni Evropi je bolezen žela v letih 1528 živinsku inu cilu gardu deržali, koker in 1529, ko so bili prizadeti Hamburg, Nizozemska, del tu s. Paul, Rom. 1, 420 govori, de Bug te Skandinavije, Poljska, Litva in Rusija. Bolezen je zaznamov- nevernike pusti v nesramne grehe, od ala visoka umrljivost, njen prvi celovit opis pa je najti v katerih se poštenu ne more govoriti, pa- knjigi Johna Caiusa A Boke or Counseill Against the Disease sti. Inu čez te anticrištove šcoffe, farie Commonly Called the Sweate, inu čez nih tovariše tudi čestu telesni or Sweatyng Sicknesse (1552), ki jo je zdravnik napisal po torruvi, tu ie francoži, raki, angliski zadnji epidemiji 1551., pri kateri je bil prisoten. Prvi put simptomi angleškega potu, 421 inu druge čudne bolezni prydo. Inu kot bolezen poimenuje kir tu morie inu studenci so se na kry Trubar, so bili vrtoglavica, glavobol in huda občutljivost. obernili, pomeni, de ty papeški doctary, Po eni do treh urah od pojava le-teh je prišlo do močnega pissary, pridigary, šcoffi, fary inu me- znojenja ob povišanem srčnem utripu in močnem nihi tu S. pismu (kateru samu na sebi ie glavobolu. Smrt je nastopila v treh do osemnajstih urah po lipu, svitlu koker voda oli studenci, pojavu prvih simptomov. Če je bolnik preživel prvih 24 ur Ee čistu od prvih bolezenskih znakov, je veljal za ozdravljenega. 467 434 Rezodivene s. Ianža. 422. Trubar pripoveduje o magdeburškem nadškofu in čistu koker zlatu) preobračuio ž nih falš knez Friedrichu (1530–1552) izlago, temnu, nezastopnu delaio. Inu kir in njegovem polbratu Sigis- mundu Brandenburškem ta dva angela Boga hvalita inu pravita, (1538–1566), ki je Friedricha nasledil. O Friedrichovem za čes volo Bug te nevernike štraifa, za- dvoru je najti podatek, da je tam vladalo razkošje tu, kir so te verne morili, nedolžno kry (Trubar govori o »offerti«) in da je le-to v slabega prelili, s teim oznanuieta tim sovražni- pol leta Friedrichovega nadškofovanja vzelo kar kom te cerqve, de Bug bo nee na tim sve- 20.000 goldinarjev. Od tod naprej pa do omembe itu inu vekoma štraifal, koker per našim Francesca Spiere na strani Ee3 gre za protiimaginarij času se ie nim dostim zgudilu; pred dva- dobre smrti (ars bene moriendi) oz. za prikaz, kako isseti leiti ie madepurki šcoff422 tu di tu slab kristjan ali nekristajn istu meistu pomagal obleči, voiskovati slabo konča (že na tem svetu). Prvo polno sloven- inu dobiti inu kadar ie offertnu noter v sko ubeseditev imaginarija dobre krščanske, zlasti tu meistu ieizdil, v tim istim ieizdenu pridigarjeve smrti je najti v Matija Trost, Ena leipa inu ga ie kervava griža zapopala, de ie zda- pridna prediga per pogrebi tiga vrejdniga inu vissoku ici umerl, nega brat, kir ie za nim šcoff vučeniga gospud Primoža Trubarja, Tubingæ 1588, ratal, ie tudi v kratkim konec vzel. Pred in sicer ob popisu smrti Primoža Trubarja. pet inu štiridesseti leit ie v tim Augspur- gi en velik knez bil, nemu ie bilu ime Fe- 423. Felix grof von lix od Barteperg; 423 ta ie v enih gosteh Werdenberg (1480–junij 1530). Grof von Werden- ostru tim luterskim pritil, de hoče v nih berg je v protestantski Crainski pamfletni litera turi kry do ostrog ieizditi, oli to isto nuč ga ie šcoffi, fary obveljal za prototip inu meni- nasprotnika »prave vere nega lastna kry spečiga zadušila. Mi tu- hi, kir so S. krščanske«. Na državnem evange- zboru v Ausburgu je di veimo inu pumnimo, koku se ie lu- preminil nepričakovano, blanskimu šcoffu Urba- in sicer, kot se zdi, zaradi možganske kapi. nu 468 Ta XVI. cap. 435 nu Texteriu oli Kalzu, kir ie te naše pri- liu bili zu- 424. Donauwörth. bper, so digarie inu prave kersčenike preganel, 425. Smrt škofa Urbana Tekstorja hud konec (1491–1558) je bila že v Trubarjevem lovil (inu koker ty eni pravio, enimu vzeli. času predmet katoliško-protestantske kontroverze. Katoliki so namigovali, šcoffu iz Noviga meista per Dunaiu inu da so protestanti škofu polili stopnice, te so zmrznile, vladika je padel in se šulmoštru tih avstriskih deželanov stru- ubil, toda zgodovinopisje meni, da si je zlomil vrat zaradi predhodne kapi; pom zavdal), tim luterskim v Lublani pokopan je v Gornjem Gradu. Škof Tekstor je bil prvi izmed ljubljanskih ostru prytil, godilu, de si ie viutro zgudo škofov, ki je deloval v smeri katoliške verske reforme, kot je bila začrtana na tesče v Ionaberti 424 vr at ulomil. 425 In u na tridentinskem koncilu. Bil je tudi ta šcoff, kir ie za nim bil, Peter Seepaher, prvi med škofi Ljubljanske škofije, ki si je sistematično prizadeval ie tudi eniga crovaškiga pridigarie, go- za prihod jezuitov v Ljubljano, v korespondenčnem stiku pa je bil spud Gregoria Lahoviča celo z ustanoviteljem redu Ignaci- 426 v velikim jem Loyolskim in njegovim tesnim mrazu uluvil, zvezal, v iečo vergal, de ie sodelavcem Petrom Kanizijem. Trubar Tekstorjevo smrt omenja že v pismu na rokah inu na nogah taku ozebel, de ie Heinrichu Bullingerju, 1. februarja 1559 (Edvard Vrečko (ur.), Primož še zdai krulov na rokah, ta isti ie tudi na Trubar: Pisma, Zbrana dela Primoža Trubarja 10. Ljubljana 2011,34–36); isti božični večer, per večery sedoč, z naglo dogodek omenja tudi Matija Trost v navedenem delu, in sicer na str. 111. smertio umerl, koku se ie tudi Primožu 426. Gregor Vlahović (1523–1581), Šcoffiču, Andreiu Stamiceriu, lublan- slovenski protestantski pridigar. skim corariem, glih taku Iuriu Draguli- Vlahovič je bil sprva katoliški duhovnik, nato pa pastor ču, v Černomlu farmoštru, kir so od stra- evangeličanske gmajne v Met- liki (po letu 1562 je tam pridigal ha, zavolo blaga od prave vere stopili, poleg Janža Tulščaka, Mihaela Matičiča, Nikolaja Tuškaniča in Petra zatayli inu vernim sovraž postali, zgu- Vokmaniča). Pridigal je tudi v Novem mestu, v Savinjski dolini (1561: dilu; Šcoffič se ie tudi vrat ulomil, Sta- takrat ga je dal ljubljanski škof Peter pl. Seebach v Gornjem Gradu zapreti micer ie hotel iz kebla vodo piti, ie per za tri tedne, o čemer pripoveduje v komentiranem odlomku Primož Ee 2 nim Trubar), Brežicah, Semiču in Radečah. Vlahović je slovel dober govornik, kot poznavalec slovenske in hrvaške ljudske govorice, pred- vsem pa kot odločen spoznavalec evangeličanskih naukov. Predlagal je tudi prevod Svetega pisma v turščino. 469 436 Rezodivene s. Ianža. nim doli pal inu zdaici umerl, Drako- 427. Eden od Trubarjevih tovarišev v kanonikatu lič427 ie vpyoč, norčast inu v cagovanu ljubljanske stolne cerkve sv. Nikolaja, ki ga je dal škof Ur- konec vzel. In summa: vsi tyranni, ban Tekstor leta 1547 zapreti mamaluki, kir te prave kersčenike so in preiskati zavoljo reform- nih nazorov. Glej Lilijana sovražili, preganeli, martrali inu mo- Žnidaršič, Ljubljanska stolna duhovščina in protestantska rili od začetka tiga svita, so hud konec reformacija do škofa Kon- rada Glušiča (1571–1578), vzeli. Obtu so prov diali ty stari kersče- Zgodovinski časopis 52, št. 2 (1998), 159–173. niki: »Ne ygrai oli ne šercai se svetni- Isti dogodek omenja tudi Matija Trost v na- ki, de te hudič ne osserie,« tu ie, ne de- vedenem delu, in sicer na str. 110–111: »Zatu ie lai špota iz pravih kersčenikov (zakai taisti škof v tem 1547. leiti od tiga narvisokeše hvale vsi pravi kersčeniki so svetniki, koker inu krščanskiga spomina vreidniga poprei rimskiga smo tu odspreda v listeh s. Paula zado- kraila, potle cesaria Ferdi- sti spričali) inu nih ne sovraži, sice nanda skrivši befelihe ali listi dobil, de bi gospud Primoža Zludi bo tebi hud lon dal. Natu ty an- inu dva niega raven brata, gospud Paula Wieneria, geli tukai pravio: »O, Bug, ti si pravi- koreria, inu Iuria Dragoliča, vicaria, imel uloviti. Kakor čen, kir daieš tim, kir tih svetnikov kry sta tudi ta imenovana niega dva ravenbrata v iečo vržena prelivaio, tudi kry piti.« bila inu še en drugi stari Papežniki inu na podagri bolni mož, B. Tiga četertiga angela štraifingo, tu sonce, gospud Leinhart Merklic, tu ie, Cri- vicarius generalis inu korer, v kir ie vlita na tu sonce, ty eni izlagaio, stusa, ž nih pan dian inu od vseh svoiih falš vukum službi odpahnen, le za tiga de pomeni te falš papeške vučenike, kir temniga volo, ker ie on, ie on bil svoio delao, de kuharco, naisi nikar očitu, od Cristusa, kateri ie tu pravu sonce ty temuč le skrivši k zakoni vseh vernih, prov ne pridiguio, de vsi vzel; kateri vsi trye so pustili gospud Primoža opomeniti, ludie, kir pokuro deio inu v nega prov de nei v iečo prišal, temuč taistikrat ubežal.« veruio, bodo pred Bugom pravič- ni 470 Ta XVI. cap. 437 čni, brumni, Bogu lubi, nega otroci inu bozi ludie 428. Vessele. na nim le erbiči, tiga ty papežniki ne vuče, temuč 429. Sebastian Hofmeister (1476– žalost, ne- 1533), s psevdonimom Oeconomus, te boge visty vižaio na človeiske postave kar vesse- je bil ena vodilnih figur na začetku lie oli trošt verske reforme v Švici. Pot je začel inu službe, obtu ty bozi ludie nigdar, na imaio. kot frančiškanski redovnik, nanj je občutno vplival Ulrich Zwingli, smerti tudi nekar, neimaio obene dobre pomembno mesto je zavzemal zlasti kot poglavitni predstavnik reformacije pokoine inu428 visty inu serca pruti Bo-v Schaffhausenu. Napisal je več manjših del in bil Luthrov korespon- gu, nim ie tu sonce, Cristus, vselei te- dent. Jacobus Latomus (Jacques Masson, man, nim se serdit vidi, en oster rihtar, 1475–1544), flamski katoliški teolog, profesor in rektor univerze v Leuvenu. nekar en izveličar. Zatu takim ludem V svojem času je bil Latomus znan ie vselei v serci vroče, se Boga koker kot polemik s protestanti (Luther, Melanchthon, v: Articulorum doctrinae Zludia boie, bi radi, de bi Boga ne bi- fratris M. Lutheri per theologos Lovani- enses damnatorum ratio ex sacris literis lu, nigdar pred nega prišli, ga šentuio, et veteribus tractatoribus, 1521), toda tudi kot svetovalec inkvizicije ter so mu sovraž inu h pravi pokuri inu ve- nasprotnik angleškega reformatorja in biblicista Williama Tyndalea ( Confuta- ri v Jezusa ne prido, sovražio Boga ko- tionum adversus Guililmum Tindalum, 1542). Zbrana dela J. Latomusa je ker Zludi vekoma. Inu v takim cago- izdal njegov nečak, in sicer leta 1550 ( Opera omnia, Leuven). vanu na pomuči inu milosti Božy so per Francesco Spiera (1502–1548), italijan- ski pravnik in zagovornik protestant- našim čassu nekateri vučeni papežniki izma. Zaradi svojih reformnih nazorov se je Spiera znašel pred inkvizicijo vmerli, koker ta menih Offmeister, La- v Benetkah. Proces je potekal med tomus, Franciscus de Spiera 24. majem in 20. junijem 1548. Po 429 inu dru - procesu se je Spiera javno slavnostno gi. Ty eni pag hote, de tu sonce tukai odrekel svojim »zmotam«, toda psihični konflikt, ki ga je to povzročilo, samiga papeža pomeni, ta te boge ludi ž je rezultiral v totalnem skrhanju Spierovega psihičnega in fizičnega nega odpustki, postavami, s krivo po- zdravja. Taku mu na koncu niso mogli pomoči niti zdravniki v Padovi, kamor kuro martra, žaluie inu cagove dela, v je bil prepeljan. Vir, ki pripoveduje o teh dogodkih, je napisal Spierov pekal, v te nega vice perpravle, de nih prijatelj Peter Pavel Vergerij ml. ( La historia di Francesco Spiera, il quale Ee 3 serce per hauere in varii modi negata la conosciuta verita dell’ evangelio, casco in una misera desperatione, 1550), tradicija, da si je Spiera zavoljo rekantacije sodil sam, pa se je začela uveljavljati nedolgo po njegovi smrti. 471 438 Rezodivene s. Ianža. serce nigdar nei hladnu, vselei gory etc. Le-tei obei izlagi so prov. papešku, C. Ta stol te beštie ie tu anticrištovu Tursku kralevstvu papešku inu Tursku kralevstvu; ie te- ie temnu, bogu inu mnu inu černu, zakai vsi ty, kir s pape- obeniga articula te žom inu s Turki, kir so tiga anticrišta prave vere ne zna inu hlapci, derže, nih vero imaio, zagovario ne zastopi. inu branio, ty veliki černi, debeli tem- mi (koker nekadai ty Egiptary, de so no tipali, ampag ty Izraeliti so svitlobo 430. 2 Mz 10,21–23. imeili, Exod. 10)430 leže inu prebivaio. Oni neimaio obeniga praviga spoznane tiga Božyga stanu v ti S. Troici, ne nega vole pruti ludem, ne veido, kai ie nom Syn Božy ž nega človeistvom inu z martro dobriga sturil, cbivlaio na Božy milosti inu pomuči, zatu ie nih veist vselei temna, černa, žalostna; ta 431. Temma. temna431 v t im S. pismi se pravi inu pomeni nezastopnost v ti veri, žalost v tim sercu, prebivane v velikih smertnih grehih, ta luč pag ie tu pravu Božye spoznane, prava vera, vessela veist, trošt, dobru serce pruti Bogu inu 472 Ta XVI. cap. 439 inu kir pravi, de ty anticrištovi služab- niki suie iezike grizeio, šentuio Boga za- volo nih beteža inu torrov, pomeni, de ty anticrištovi služabniki, kir vseh pravih pridigariev inu kersčenikov, kateri v ti Božy luči prebivaio, prov veruio, Bogu šlužio, imaio dobro, vesselo veist, ne mo- go zatreti inu pogubiti, tu nim težku dei, zobi na nee škripaio, bi nee radi zobmi rezderli inu kadar Bug čez nee kako štra- ifingo, žleze, voiske, lakoto oli druge bo- lezni zavolo nih grehov pošle, s temi nee Bug h pokuri opomina, taku on/i/ dolže le te verne, de so oni ž nih vero inu vukum na tim dolžni, s teim oni Boga inu nega sveto bessedo prez straha inu grevinge šentuio. D. Ta Eufraten ie ena velika reka, pred so- dnim koker Sava oli Lublanica, ta ie tekla dnem skuzi Babilonio, to so Cyrus inu Dari- obuie an- ticrištovu us krala prekopala inu pošušila inu sta kralevstvu, papešku taku po suhim inu ponoči to Babilonio inu Tur- sku, bo od 432. Manjka nadaljevanje dobila, koker od tiga prerok Ieremias, Cristusa432 povedi. 51. cap., 433 inu ty aydovski pissa-433. Jer 51,27–33. Ee 4 ry 473 440 Rezodivene s. Ianža. 434. Herodot, Zgodbe I,185–191. ry pišeio, 434 glih taku tu anticrištovu močnu oblastnu kralevstvu bode od tih duhovskih kralevih Cristusevih žlone- riev, tu ie, pridigariev, od vseh stran voiskovanu, rezdianu, zatrenu inu se ne bo moglu ubraniti, koker tu mi zdai, hvala Bogu, vidimo, de skorai po vseh deželah inu iezikih se zubper papeže, cardinale, šcoffe, farie inu menihe, kir s teim anticrištom derže, te verne love inu moree, pridiguie, piše, malla inu poye, inu skuzi tu ta papežova oblast inu muč pada inu doli iemle. Ty try nečisti duhuvi, tu ie, zludievi, so tiga 435. Legatus a latere, papeški legat je bil kardi- anticrišta v Rymi sli, legati a latere, 435 nal s funkcijo diplomata, bessedniki inu nega falš pridigary, ki ga je papež poslal na posebno misijo in z cardinali, šcoffi, fary inu menihi, ty se enakimi pooblastili, kot bi jih izvajal sam. h tim cessariem, kralem, vyudom inu k nih ratom perlizuio, velike dari inu debele pfrvende, 436 šcoffye, corarye, far-436. Prebende. re, cloštre inu caplanye, denarie šenku- io, papeža zagovarieio, de ie svet, do- bru hoče tei stari materi cerqvi, inu te velake nastavlaio, de te luterske ke- carie 474 Ta XVI. cap. 441 carie pomagaio papežu pomoriti, zakai ty luterski, pravio oni, so dolžni, de Turki nas premagaio inu de taku hudu zdai na sveitu stoy, koker so vnuvič Franski deželi naredili, de so te luterske, tu ie, te prave stare vere brumne ludi, taku fratarsku, nečlovesku po zludievi voli pomurili. 437 Oli taki, kir timu papežu 437. Drugi odziv na šentjernejsko noč. s takim mordanem inu kregom pomaga- io, ty voiskuio zubper tiga velikiga Vsi- gamogočiga Boga. Obtu gledaite, koku nim puide na koncu, Cristus ie nim mo- goč zadosti. On bo te anticrištove hlapce inu pomagavce vkupezbral inu perpravil v ta dull Armageddon, tu ie, h timu pobyenimu campu inu h ti prekleti voi- ski, kir vekoma v pekli prebivaio. Inu kir tukai vmeis pravi: »Pole, iest pridem koker en tat etc.« Tu s. Ianž na Cristu- sevim meisti govori, Cristus sam ta nega drugi prihod inu sledniga človeka smert perglihuie k animu tatu. Math. 24, 25. Luc. 12 inu s. Paul, 1. Thes. 5. S. Peter, 2. Pet. 3. 438 Inu oni zapo-438. Mt 24,36–44; Lk 12,35–40; Ee 5 vedaio, 1 Tes 5,1; 2 Pt 3,10. 475 442 Rezodivene s. Ianža. vedaio, de ty verni imaio veden čuti, de se neimaio pustiti tim anticrištovim ž nih morienem inu z oblubami zepelati inu de nekar nagy inu nesramni, temuč obličeni, tu ie, veden v pravi pokuri, v živi veri, v poštenim lebnu, v risnični lubezni pruti vsakimu človeiku, v volnim terplenu inu z dobro vistio na sodni dan čakaio, taku nim bo vselei dobru v nebes- sih. Na sodni E. Tiga sedmiga angela štraifinga ie dan bodo vse riči ta pusledna, kir gre čez te zludie inu čez postavlene na sui pra- nega hlapce anticrište, nevernike inu vi stan, ty hudi v tu nepokurnike, zakai ty hudiči do sodni- zlu, ty do- bri v to ga dne nad nami, v tim luffti, inu dobruto. okuli nas prebivaio, koker od tiga s. 439. Ef 6,12. Paul, Ephes. 6, 439 pričuie, berite ta isti capitul. Ta velika štyma iz templa v nebessih ie Jezuseva na sodni dan, za- kai tedai bo v nega maiesteti rekal: »Zdai ie sturienu,« tu ie, vse riči so dokonane, hk animu koncu prišle, vsaka reč bode na sui pravi stan postavlena, ty hudiči ž nega služabniki bodo verže- ni 476 Ta XVI. cap. 443 ni v ta pekal, ty verni pag bodo vzeti v nebessa, undu bodo imeili večni myr inu pokoi. Inu ta isti sodni dan bode tim hudičem inu vsem anticrištom inu nevernikom en strašan, grozovit inu žalosten dan, veliku strašneše, koker ie bil tim Sodomitariem, kadar ie ogen inu žveplu iz nebes čez nee dežilu. Gen. 19. 440 Inu koker ty Egiptery, kadar ie čez 440. 1 Mz 19,24. nee grozna toča padala, Exod. 9. 441 Inu 441. 2 Mz 9,23. koker ty Iudi v ti pusčavi, kadar ie Bug nim z grozovitim bliskanem, treskanem inu garmenem te Desset zapuvidi dai- al, Exod. 19. 442 Inu tim Amariteriem, 442. 2 Mz 19,18–19. kadar ie tudi toča čez nee šla, Iozue 10. 443 Obtu tukai s. Ianž govori od gro-443. Joz 10,11. zovitiga tressa, bliskane, garmena, toče, 444. 56 kilogramov; mo- de en točni kamen ie en centnar derni cent tehta 100 kg. 444 težal445 inu vagal; tedai, pravita s. Paul inu S. 445. Težak. Peter, 2. Thes. 2, 2. Pet. 3, 446 bodo nebu 446. 2 Tes 2; 2 Pt 3,12. inu zemla, lufft, voda inu kar ie v nih gorelu, taielu inu rezpusčalu; na le-ta veliki grozni dan, na le-ta Božy serd inu nega pravdo bi imeili vsi never- niki 477 444 Rezodivene s. Ianža. niki inu nepokurni, sovražniki tiga s. evangelia inu te prave cerqve Božye zmisliti, koku nim tedai puide. Inu spumnite, koku se vsi ludie zdai na ze- mli, kadar začne bliskati, garmeti, tre- skati, toča yti, se strašio inu boie, veli- ku več na sodni dan se bo le-tu godilu. Oli taki anticrišti inu neverniki bodo od Božyh štraifing inu pravih pridig le huiši, Boga inu te verne sovražio inu šentuio. Tu veliku meistu, na try dela rezdilenu, ty eni zastopio try vere, kir vstaieio, kadar se ta evangeli pridiguie: ty eni ga sovražio, ty eni hynavci, keca- ry rataio, ta trety inu ta manši deil ne- mu prov veruio inu se po nim derže. Ty eni pag menio, de pomeni te neverne Iude, Turke inu ayde, ty ž nih krivo vero, meisto inu oblastio bodo skuzi to pridigo tiga s. evangelia rezdiani, za- treni, en deil se bode na pravo vero pre- obernil, ty drugi pag, zuseb ty, kir v ti Babylony side, tu ie, pod anticri- štom v Rymi, gdi se vsa žlaht lotrya inu 478 Ta XVII. cap. 445 inu malikovane dopernaša inu me- nio, de Bug nih lotrye ne vidi oli ne spumni, ty isti bodo z velikim, tež- kim Božym serdom obdani inu štrai- fani. Inu taki anticrištovi se ne bodo mogli pred Božyo sodbo, serdom inu štraifingo v oben otok, dull oli gorre, koker časi v tih voiskah, skriti oli ubežasi. 447 447. Ubežati. Ta XvII. Cap. Tukai pravi od te velike curbe, matere vsiga malikovane, s katero so curbali krali, vyudi inu ž no malikovali, te verne morili. Izlaga, kai ie ta beštia, kir no nossi, nee konec. Od tiga Ia- gneta premagane inu dobivane. pOtle pride eden od tih sedem A. angelov, kir so imeili te sedem Tukai na- prei malla verče, ta ie govuril z meno inu ie tiga očiti- ga inu dial k meni: »Pridi, iest hočo tebi skrivniga pokazati tu pogublene te velike curbe, 479 446 Rezodivene s. Ianža. anticrišta, curbe, kir sedi na dosti vodah, Mahometa inu pape- [2]s katero so ty krali na zemli cur- ža. bali inu ty, kir prebivaio na zemli, so pyani ratali od vina nee curba- rye,« [3]inu on ie mene pernessil v tim duhei v to pusčavo. Inu iest sem vidil eno ženo, sidečo na eni šcarlatovi bešty, polno tih imen tiga kletva inu ie imeila sedem glav inu desset rogov. [4]Inu ta žena ie bila obličena s to purpuro inu šcarlatom inu ie bila pozlačena s teim zlatum inu žlahtnim kame- nem inu s perlami inu ie imeila v ni roki en kelih od zlata, poln prekletve inu nečistosti nee cur- barye. [5]Inu na nee čellu pissanu tu ime, skrivnust: »Ta velika Babi- lon, mati te curbarye inu prekle- tve na zemli« [6]inu iest sem vidil to ženo, pyano od kry tih svetnikov inu od kry tih maternikov Jezuso- vih, inu iest sem se čudil, kadar sem no vidil z velikim čudessom. [7]Inu 480 Ta XVII. cap. 447 [7]Inu ta angel ie dial k meni: B. »Zakai se ti čudiš[?] Iest hočo te- Izlaga, kai ta beštia bi povedati to skrivnust od te že- inu curba pomenita. ne inu od te beštie, kir no nossi, katera ima sedem glav inu desset rogov. [8]Ta beštia, katero si ti vi- dil, ie bila inu nee nei več inu spet pride iz tiga predpoda inu puide v tu pogublene inu ty, kir na zemli prebivaio (katerih imena neso za- pissana v tih buqvah tiga lebna od začetka tiga svita), 448 se bodo za- 448. Raba oklepajev na tem mestu je Trubarjeva čudili, videoč to beštio, katera ie interpretacijska odločitev za lažje razumevanje bila inu ie nei, naisi ie še. [9]Inu bibličnega besedila; le-tukai ie ta missal, kir ima to prevod sledi L1545: »8Das Thier / das du ge- mod rost. sehen hast / ist gewesen / vnd ist nicht / vnd wird Te sedem glave so sedem gorre, wider komen aus dem C. Abgrund / vnd wird faren na katerih ta žena sidi, inu so se- v rymi so ins Verdamnis / Vnd sedem hri- werden sich verwundern dem krali. bi inu gra- / die auff Erden wonen / [10]pet so pali inu eden ie di, na tih der namen nicht geschri- inu ta drugi še nei prišal inu kadar žena sydi eben stehen in dem buch inu regira. des Lebens von anfang pryde, more en kratig čas ostati. der Welt / wenn sie sehen das Thier / das es gewe- [11]Inu ta beštia, kir ie bila inu nei, ta sen ist / vnd nicht ist / wiewol es doch ist.« isti ie ta osmi inu ie eden od tih se- dem inu on gre v tu poguble- ne. 481 448 Rezodivene s. Ianža. ne. [12]Inu ty desset rogi, katere si ti vidil, so ty desset krali, kateri še neso tu kralevstvu pryeli, oli oni bodo pryeli oblast koker krali v eni uri s to beštio, [13]le-ti imaio en svit inu bodo dali nih muč inu oblast tei bešty. [14]Ty se bodo bo- yovali s tem Iagnetom inu tu Ia- gne bode nee premoglu, zakai onu ie en gospud vseh gospudov inu en kral čez krale inu ž nim red, kir so poklicani inu izvoleni inu verni.« D. [15]potle ie k meni dial: »Te vode, Tukai izla- ga, du ie ta katere si ti vidil, gdi ta curba sidi, curba obl- stna inu de so ty folki inu množice inu aydi na koncu od tih kra- inu ieziki [16]inu ty desset rogi, ka- lev bo končana. tere si ti vidil na tei bešty, ti bodo sovražili to curbo inu no bodo stu- rili pusto inu nago inu bodo nee messu ieili inu no z ognem sežgali. [17]Zakai Bug ie nim dal v nih serce, de sture, kar nemu dopade, inu de eno volo sture inu de dado nih kralev - 482 Ta XVII. cap. 449 kralevstvu ty bešty, dotle se doper- nesso te bessede Božye. [18]Inu ta že- na, katero si ti vidil, ie tu veliku meistu, kateru ima tu kralevstvu čez vse krale na zemli.« A. V le-tim capituli pravi, de tu Obilna za- stopna anticrištovu kralevstvu se bode izuv- izlaga, kai na taku lipu vidilu, de ty krali, vyu- tu duho- vsku pre- di, ta vegši deil vseh žlaht ludi se bodo šuštvu inu curbaria v nemu podali inu podvergli inu per tim le-tih buqvah inu bodo zo vso lotryo, goluffio inu mali- v tim S. pi- smi pome- kovanem obdani inu zepelani. Oli vini ni, koku tu malikova- ty izvoleni inu verni bodo pred koncom ne inu vse falš Božye tiga svita od anticrišta rešeni. Le-ta službe ie ena gro- velika curba, žena inu veliku meistu zovita pregreha pomenio to anticristovo tursko inu pa- pred Bu- peško cerkov, v kateri se malikuie, kir gom, ka- tera se tim se ie od Buga Očeta inu nega Synu ludem ne zdy, obtu bessede, zapuvidi, postave inu pokor- od taciga sčine, koker ena curba oli prešušnica od suiga moža, obernila, ga zavergla inu zapustila. Obtu S. pismu čestu tu ma- likovane, krive, falš Božye službe cur- Ff baryo 483 450 Rezodivene s. Ianža. greha taku baryo inu prešustvu imenuie, koker v tih gostu tu S. 449. Sod 8,27. pismu go- buqvah Iud. 8 449 beremo, ty Izraeliti so se vori. obernili inu so curbali po tim Baalim inu so tiga Baala sebi sturili k animu bogu inu neso spumnili na tiga Gospudi Boga, kir ie nee od vseh nih sovražnikov 450. Iz 1,21. odrešil. Inu Esa. 1450 pravi, koku ie tu meistu Ieruzalem, kir ie bilu poprei zveistu, pravičnu, brumnu, ie k ani curbi ratalu, se ie od Buga obernilu. Inu Iere. 451. Jer 2,20. 2451 pravi: »Na slednim vissokim hribu inu pod slednim zelenim drivessom si se curbala,« tukai inu drugdi čestu vsi preroki te falš, od ludi zmišlene inu na- reiene Božye službe, te hribske, pulske inu gozdenske cerqve, capele inu pilde duhovsku curbane inu žrebsko nečistost imenuio. Inu le-ta duhovska curba (tu ie: ta anticrišt, Mahomet, ty pusledni papeži, šcoffi, fary inu menihi) ie upya- nila cessarie, krale, vyude inu skorai vse ludi na sveitu, de so ž no curbali, tu ie vse žlaht malikovane dopernašali, lič- kake norske izpačene Božye služ- be, 484 Ta XVII. cap. 451 be koker ty pyani, kir pameti neimaio, katere ie nim ta curba naprei stavila, gori vzeli, veliku od nih deržali, hvali- li, čestili inu branili, koker to krivo iz- pačeno mašo; to so vsi velaki inu gmain ludie po vsim kersčanstvi za to nerve- gšo, bulšo inu pridnišo službo Božyo deržali, s to so hoteli sebe inu druge, ia, tudi te mertve v tih vicah izveličati, vse dobru, myr, zdravie, dobro letino, blagu, veliku gospostvu od Buga dobiti inu zaslužiti prez vere inu pokure. Ob- tu za take maše volo so ty cloštri, nun- ski inu meniški, šcoffye, corrarye inu caplanye od velakov inu gmain ludi štifftane, sezidane inu z velikim bla- gum obdilene inu bogate postale. Zdai pag, hvala Bogu, per sadašnim čassu mi smo iz tiga catehisma, iz tih evan- gelistov inu s. Paula pisma spoznali, de ta papeška maša ie ena prekleta mali- kovska reič pred Bugom, inu kir ie taka maša gori prišla, ie Bug dopustil te Turke čez nas kralovati. Glih taku Ff 2 smo 485 452 Rezodivene s. Ianža. smo vse druge papežove službe, koker 452. Klicane. kličane452 na svetnike, odpustke, rumane, ta farski nečisti sta[n], od te spiže prepuvidi etc., spoznali, de ie tu vse Bogu zubper inu tu očitu malikovane. Inu ti- ga se mi prov inu spodobnu čudimo tim velakom inu kir so pred nami bili, de so se pustili taki duhovski curbi upyaniti inu zepelati od te prave stare vere, de neso merkali na Božy vuk, kateri ie vsem ludem dan skuzi očake, preroke, nega Synu inu iogre, koku inu skuzi kai mogo vsi ludie Božyo milost dobiti, v nebu priti inu Bogu prov služiti; na tim vsem ie ta curba v tim Mahometi inu v 453. Dolžna. papežih po le-tim prerokovanu dožna, 453 kir ie nee oslipila. Za tiga volo se ie ta curba zlatom, srebrom, žlahtnim kame- nem lepa delala, škarlatom, žametom oblačila. Tu vse smo per tih mašah vi- dili, s teim ie ta curba ž nee lastnim peharom inu kelihom te cessarie, krale, vyude, vse žlaht ludi opoyla, nore v ti veri sturila inu zepelala. Inu ta nee 486 Ta XVII. cap. 453 nee erdeči šcarlatovi gvant pomeni to ne- dolžno kry tih pravih vernih, kir ie ta curba, z lažami, sylo inu s frataryo po vsem sveitu grozovitu skuzi te neverne cessarie, krale, vyude, meista prelila, ko- ker se ie povsod per naših čassih inu vnu- vič v Franski deželi zgudilu. Ty stari vučeniki s. Petra bessede izlagaio, kir pravi, 1. Pet. 5: »Ta babilonska cerkov vom službo spoveda,« 454 pravio, de s. Peter 454. 1 Pet 5,13. ta Rym to Babilonio imenuie. Zakai glih taku v tim Rymi koker v Babilony so ty pravi verni inu služabniki Božy veliku preterpeli. B. Zdai ta angel izlaga, kai ie ta papeško, tursko ve- zvyrina inu ta curba, ta beštia, koker ro ty ludie Dan. 7 iz suie pa- 455 tudi pravi, pomeni. Tu pervu meti ne 455. Dan 7,19–26. veliku, široku inu oblastnu tar grozo- mogo spoznati, vitu Rymsku cessarstvu. Tu se ie rez- de ie kriva, h timu sliši dialu, manše peršlu, rezdelilu, de nei S. duh. več taku oblastnu inu veliku. Na nega meisti inu poleg tiga šibkiga cessar- stva ie enu iz predpoda, tu ie, iz pekla, tu anticrištovu papešku inu tur- Ff 3 sku 487 454 Rezodivene s. Ianža. sku gori prišlu, tu istu ie odločenu h ti- mu pogublenu. Oli na takim kralevstvi tiga anticrišta, papeža inu Turka, se bodo ty neverni, kir v nebessa h timu večnimu ne slišio, sylnu čudili, za veli- ku inu svetu deržali, kir bodo beštio, tiga anticrišta ž nega službami vidili, tar naisi nei nih kralevstvu več koker poprei oblastnu, doli iemle, oli vsai še nakuliku ie močnu inu to beštio, Turka inu papeža, ž nih krivo vero inu mali- kovanem prov spoznati, de sta hudiče- va, sliši vum, velik zastop inu prava modrost. prerokuie C. V Rymi okuli meista inu zydov so očitu, de ta nervegši sedem hribi, na tih so stali terdni gra- anticrišt bode v di, ty so tu meistu terdili inu branili, rymi go- spodoval, obtu le-tu prerokovane gvišnu sam Rym timu se bodo dosti tiče, zakai nigdir od obeniga meista se kralev inu ludi pod- ne piše, kir bi sedem hribov v sebi oli verglu, ž nim okuli sebe imeilu, koker ta Rym. V tim ta duhovska curba nervegše malikovane inu vso žlaht lotryo, hudobo inu nesra- mno nečistost dopernaša. Te sedem gla- ve 488 Ta XVII. cap. 455 ve inu ty desset roguvi pomenio te deržali, nega mnogetera kralevstva, vyude inu te oblast bra- velike, bogate patriarhe, cardinale, nili inu terdili. šcoffe inu appate, kir veliku gospostvu inu dvore koker krali derže inu gospo- duio, kir so s to beštio, s teim papežom red, veliku gospostvu inu blagu s falš kunštio inu hynavsčino dobili, nase perpravili inu iz tih kralev so ty eni zatreni, ty drugi pag, koker vogerski, peamski, polanski, litvaniski, šwen- denski, danski, angliski, franski, šo- tenski inu ispaniski raven tih ozgorai imenovanih prelatih inu vyudih, so vsi dosehmal bili timu papežu, anticrišto- vimu hlapcu, podverženi, ž nim der- žali, nega branili inu nemu h službi te verne morili. Inu tu ie nom vse vedeče, de ty cardinali, patriarchi, šcoffi ž nih pissary, fary inu menihi so pridigali inu pissali, de papež ie od Buga posta- vlen na s. Petra meisti, de on ima klu- če k nebessom inu oblast te ludi izveli- čati inu ferdamnati, te cessarye, kra- Ff 4 le 489 456 Rezodivene s. Ianža. le poterditi oli odvreči, Božye zapuvidi 456. Preminiti. inu postave prestaviti, perminiti456 inu drugači oberniti, koker ie s to večerio Cristusevo, s teim farskim zakonom, spižo inu z drugimi velikimi ričmi tei Božy zapuvidi zubper sturil. Inu le-tu vse, kar ie papež Cristusevi bessedi zu- bper postavil, tu ty cardinali, patriar- hi, šcoffi, fary inu menihi koker nega iogri poterduio, pričuio, de tiga papeža zapuvidi so prov inu Božye, kir te der- že inu so nim pokorni, ty bodo izveli- čani. Takimu vuku, pridigom inu pri- čovanu so ty krali, vyudi inu skorai vsi ludie po tim kersčanstvi verovali, ž nimi deržali, nee branili, bogate ž nih štifftami sturili, nih roke inu noge ku- šovali inu nim zo vsem se podali; tu ie, koker tukai angel ie prerokoval: so tei bešty, timu anticrištu vso nih muč, oblast čez dali inu ž nim zubper tu Ia- gne, to Cristusevo cerkov, zubper te lu- di, kir so te prave vere bili, voiskovali, preganeli, lovili, martrali inu morili, 490 Ta XVII. cap. 457 morili, oli vini h puslednimu bodo ty kersčeniki dobili inu obstali, zakai tu Ia- gne, kir ie en gospud čez vse gospude, stoy na nih strani. D. Tukai ta angel izlaga, kai te vo- papesku blagu inu de, na katerih ta curba sidi, pomenio: oblast so vse žlaht ludi inu dežele, zakai timu od te du- hovske papežu neso le samuč te laške, temuč curbe pri- šle, taku se tudi vse nemške, franske, angliske, pol- bode tudi koker cur- niske, vogerske, crovaške inu slovenske barsku blagu re- dežele služile, nemu verovale inu po- šlu. Mih. 1. korne bile. Inu ty desset roguvi, tu ie, krali, naisi ie bilu od Buga perpusčenu inu danu v nih serce (zakai kadar ludie ne hote Božy risnici verovati, de Bug nim perpusti, de lažom veruio, pravi s. Paul, 2. Thes. 2.), 457 de so kmalu inu z 457. 2 Tes 2,11. volo nih kralevstvu inu oblast timu papežu podvergli. Oli ništer mane oni bodo, kadar Božy čas pride, de se bo 458. Trubar tukaj aludira spet prov ta s. evangelium pridigal, de na »obče mesto« v pole- mični literaturi reformi- taki krali, bodo to curbo (ena curba ie ranih cerkva, na narativ o papežinji Ivani, ki naj bila dvei leiti papež), 458 tiga papeža spet bi nosila ime Janez Angleški (Ioannes Anglicus, boziga inu nagiga delali, za- 855–857). Prvo omembo papežinje je najti v delu Ff 5 pusčali, Chronica Universalis Met- tensis dominikanca Jeana de Maillyja z začetka 13. stoletja. 491 458 Rezodivene s. Ianža. pusčali, prekleli, timu ognu, tu ie, timu Zludiu v pekli, izdaiali, koker se tu zdai, hvala Bogu, godi. Zakai ty angli- ski, šotenski, danski krali, vsi nemški vyudi mumu eniga iz papeža špot delaio, so ga spoznali, de ie ta pravi anticrišt. Na koncu zastopnu pravi, du ie ta žena oli curba, de ie tu veliku meistu ta Rym, kir kraluie čez druge krale, zakai tedai, kadar ie s. Ianž pissal inu pridigal, ie tu meistu nervegše inu oblastniše bilu, v nim so ty cessary nih stan imeili inu čez druge krale inu dežele gospodovali. Na nih meistu so ty papeži prišli, ty so tudi čez te druge cerqve, cessarie inu krale go- spodovali inu so od sebe pissali, de oni so moistri inu vučeniki vsiga kersčanstva, de imaio obuy meč, duhovski inu dežel- ski, cessarie, krale prestaviti inu poterditi inu kar vuče, postavio, zapovedaio, nim se ima koker Bogu verovati inu pokorsčina izkazati. Ta 492 Ta XVIII. cap. 459 Ta XvIII. Cap. V le-tim capituli ie pissanu tu pusledne rezdiane inu zatrene te velike Babilon- ye inu ta plač, kir bodo čez no imeili ty krali inu kupci, kir so ž no curbali inu bogati ratali, inu tu vesselie, kir bodo imeili ty svetniki, tu ie, vsi pravi ver- ni. Inu po le-teh ričeh sem iest vi- A. dil eniga drugiga angela, doli Cristus bo skuzi suie gredoč iz nebes, kir ie imel veli- pridigarie papesko ko oblast, taku, de se ie ta zem la vero rezo- dil inu resvetila od nega svitlusti. rezdial. [2]Inu on ie sylnu vpyl z močno inu z veliko štymo, rekoč: »Ona ie pa- la, ona ie pala, ta velika Babilon, inu ie ratala enu prebivalisče tih zludiev inu en varih vseh nečistih duhov inu en varih vseh nečistih inu sovražnih ptic, [3]zakai vsi aydi so pyli od tiga vina tiga serda nee curbarye inu ty krali na zem li so ž no 493 460 Rezodivene s. Ianža. ž no curbali inu ti kupci na zemli so bogati postali od nee velike hočli- vosti.« B. [4]Inu iest sem slišal eno drugo Timu an- ticrištu, štymo iz nebes, rekoč: »Puidite duhovski curbi bode vunkai od nee, mui folk, de ne Bug ne delu obil- bote diležni nee grehov inu de nu vračo- val. nee žlakov ne primete, [5]zakai nee grehi so prišli noter do nebes inu Bug ie zmislil na nee hudubo. [6]vernite ni, koker ie ona vom vernila, inu sturite ni dvakrat po nee delih inu s katerim peharom ie ona vom pernašala, s teim istim ni tulikain dvakrat pernessite. [7]Kuliku se ie ona gosposku deila- la inu v hočlivosti prebivala, tuli- kain daite ni terplena inu plača, zakai ona ie diala v ne serci: »Iest sidim inu sem ena kralica inu ne- isem vduva inu plača ne bom vidi- la.« [8]Zatu na en dan prideio nee žlaki, ta s m e rt inu ta plač inu ta lakota, inu bode s teim ognen se- žgana, 494 Ta XVIII. cap. 461 žgana, zakai Gospud Bug ie mo- čan, kir bo no sodil.« [9]Inu čez no se bodo plakali inu C. klagovali ty krali na zemli, kir so grozovitu se bo s to ž no curbali inu hočlivost tribali, B/a/bilo- nio, v ka- kadar oni bodo vidili ta dim nee teri ta ve- lika curba pogorena, gos puduie, [10]inu bodo deleč stali inu tim od straha nee terplena inu diali: nee kralem inu kup- »Io inu ve, tu veliku meistu Ba- cem godi- lu. bilon, tu terdnu meistu, na eno uro ie prišla tuia pravda.« [11]Inu ty kupci na zemli se bodo plakali inu klagovali čez no, zakai nisče več ne bo kupoval nee kupčio, [12] to kupčio od zlata inu od srebra inu od žlahtniga kamene inu od perlov, od špinata, od purpura, od žid, od žameta inu od šcarlata inu od tineniga lessa inu od sle- dne possode tih elefantovih ko- sty inu od sledne possode tiga žlahtniga lessa inu od kuffra inu od železa inu od marmora [13]inu cimeta inu kadila inu žalb inu veroh 495 462 Rezodivene s. Ianža. veroh inu vinu inu ole, lipo moko inu pšenico inu ovce inu kone inu kulla inu šužne inu duše tih ludi. [14]»Inu ta iabelka, po katerih tuia duša želi, so stopila od tebe inu vse, kar ie debellu inu gosposku bilu, so tebi poginile inu tih ty ne boš več nešla.« [15]Inu ty kupci le-tih riči, kir so od nih bogati postali, bodo od nee deleč stali, zavolo strahu, nee terplena se bo- do plakali inu klagovali [16]tar diali: »Io, ve, tu veliku meistu, kir ie bi- lu obličenu z židami, s to purpuro inu šcarlatom inu ie bilu pozlače- no zlatom inu žlahtnimi kameni inu perlami, [17]zakai vu eni uri ie bilu obpusčenu taku blagu.« Inu vsi barkaroli inu sledne tovarištvu, kir v tih barkah prebivaio, inu ty čolnary inu ty, kir na muriu dela- io, so od daleč stali [18]inu vpili, ka- dar so zagledali ta dim nee pogo- rena, 496 Ta XVIII. cap. 463 rena, inu so diali: »Kateru ie bilu le-timu velikimu meistu glih[?]« [19] Inu so metali ta prah na nih glave, vpili, plakali, klagovali inu diali: »»Io« inu »ve«, tu veliku meistu, v katerim so vsi bogati postali, kir so barke imeili na muriu od nee kupč- ye, zakai onu ie vu eni uri pustu ra- talu.« [20]Vesseli se ti, nebu, čez no inu vsi C. sveti iog ri inu preroki, zakai Bug Ta cerkov, vsi verni se ie obsodil na ni to vašo pravdo, bodo ves- selili, ka- dar te an- [21]tedai en močan angel vzdigne ticrištove gori en velik mlinski kamen inu ga službe bo- do rezdia- ie vergal v tu murie inu ie dial: »S ne. tako sylo bode veržena ta Babilon, tu veliku meistu, inu ne bode več naidena. [22]Inu ta štyma tih pevcev inu lavtariev, pisčicev inu troben- tariev se v ni ne bo več slišala. Inu oben antverhar kakeršniga antver- ha se ne bo več v tebi nešil inu ta glass tiga malina se ne bo v tebi več slišal 497 464 Rezodivene s. Ianža. slišal [23]inu ta luč te lesčerbe ne bo več v tebi svetila inu ta štyma tiga ženina inu neveiste se ne bo več v tebi slišala. Zakai tuy kup- ci so bili vyudi na zemli, zakai skuzi tuio cupernio so zablodili vsi aydi [24]inu ta kry tih prerokov inu svetnikov ie v ni naidena inu vseh teih, kir so ubyeni na zemli.« anticri- A. Še pag prerokuie, kadar ta anticri- štovu kra- levstvu št cilu velik inu oblasten rata, taku ž bode od Cristusa nega služabniki konec vzame, tiga se bo- skuzi pri- digarie do nebeške vse stvari inu vsi verni, zu- rezodive- nu inu seb pravi pridigary, vesselili, Boga hva- rezvalenu. lili. Le-ta capitul ta štirinaisti ozgorai izlaga. Le-ta močni inu oblastni angel ie sam Cristus, kir ima vso oblast v nebi inu na zemli, ta isti ie suiem S. Duhum te prave pridigarie resvetil, de zastopio prov inu popolnoma tu S. pismu, inu ie nim dal taku serce, de z veliko štymo vpyo čez to Babilonio inu v ni rezodevaio 498 Ta XVIII. cap. 465 rezodevaio tiga anticrišta, daio na znane to papežovo cerkov ž nega družino, de nei sveta inu Božya, temuč nečista inu hiša tiga rogatiga Zludia, zakai ona ie napo- yla ž no curbaryo skorai vse ludi, krale inu kupce na sveitu. Le-te ene bessede so vzete iz tiga Esaia preroka, katere so pissane v teh. 11., 21., 15., Iere. 15. capi- tulih, ta laški poet Petrarha pravi, de le- -te bessede so zubper Rym govoriene inu pissane. Inu tukai ty verni, kir so od pa- pežnikov pregnani inu martrani, kir ve- ido, de tu papešku inu Tursku kralev- stvu, muč inu oblast se rezide, imaio velik trošt. B. Bug veli vsem vernim se od tih pa- Le-tu preroko- pežnikov deržati, od nih krivih Božyh vane se ie službi inu od vse žlaht lotrye bežati, povsod v tim pape- zakai Bug bo nee inu vse nepokurne žovim kra- levstvi do- grešnike grozovitu štraifal. Glih taku pernašalu inu še zdai pišeio Esa. 48, Iere. 51, Zah. 2 inu s. se doper- naša. Paul, 1. Cor. 5 inu 2. Cor. 6, Ephe. 5, 1. 459. Iz 48,22; Jer 51,1–4; Pet. 2, 1. Ioh. 2. 459 I nu koker ta prelita Zah 2,11–13; 1 Kor 5,13. kry inu plač tih vernih glih taku 2 Kor 6,3; Ef 5,11–18; Gg veliki 1 Pt 2,9; 1 Jn 2,6. 499 466 Rezodivene s. Ianža. veliki grehi vpyo v nebessa, zatu te ver- ne mesčava, ampag te malikovce inu 460. 1 Mz 4,24; 18,20–32. nepokurne grešnike štraifa. Gen. 4, 18. 460 Inu kir pravi, de tim anticrištovim imamo dvakrat oli samodrug poverniti, se neima zastopiti, de ty verni se imaio mesčovati, kratku nekar, temuč Bug trošta te verne, kir od anticrištovih ve- liku terpe, de bodo zadosti masčeni. Za- kai tih vernih martra inu terplene na sveitu ie kratku, ampag tih nevernih na telessu inu na duši ie večnu. Glih taku 461. Jer 50,4–5; Abd 1,21; pisšeta Iere. 50, Abdias 1. 461 I nu Cristus Mt 7,2. pravi, Math. 7: »S kakovo mero vi merite, s takovo se bo vom merilu,« inu kir pravi, de ta curba ie v velikim go- spostvu, v luštih žiher, prez straha, ter- plena inu plača, koker ena kraliza ž ne kralem, s teim prerokuie, de ta anticri- št suiemi tovariši bode na sveitu bogat, oblasten inu vseh žlaht luštih, v miru inu v pokoyu prebival. Le-tu vse bere- mo v tih cronikah, šlišimo inu vidimo od tih papežov, cardinalov, šcoffov, 500 Ta XVIII. cap. 467 šcoffov, appatov, fariev inu menihov, tim cessary, krali, vyudi inu skorai vsi ludie so nim noge inu roke kušovali, nih oblasti podverženi bili, nih blagu inu gospostvu čez dali inu izročili, cessarie z nogami teptali; in summa: oben ces- sar ne kral nei bil taku bogat inu obla- sten koker papeži ž nih družino, so ner te bulše inu lepše dežele, šcoffye inu clo- štre pod sebo imeili, debele kone v sre- bernih inu pozlačenih sedlih inu vuz- dah ieizdili, vso žlaht nečistost nesramnu tribali inu nim nisče nei smel kai zubper oli čez nee reči oli žaliga stu- riti, gdur ie nim zubper bil, tiga so zdaici v pan polužili, prekleli, Zludiu izdali, mertviga neso pustili v britof po - /c/o pati. Inu vse kersčanstvu se ie do- sehmal papežov, šcoffov, fariev inu me- nihov več balu koker Boga, onu ie vsem vedeče, de smo dosehmal tim človeiskim inu papeškim zapuvidom inu postavom več bili pokorni koker Božym. Mi smo v petik messu oli iaica oli v praznik Gg 2 delati 501 468 Rezodivene s. Ianža. delati vegši greih koker šentovane, cur- bane, tatvino, nid, sovraštvu, pyanstvu imeili; en far si imei desset curb, taku nemu papežniki ništer ne deio, ampag aku on eno brumno ženo poroči, taku ga obessio; v tim 1525. so eniga brumniga vučeniga pridigarie, gospud Ianža Zai- ca, kir ie bil suio deklo poročil, v Sloven- skim Gradci nad Celem skuzi doctarie 462. Avguštin Prygl (Prugl, Tyfernus, 70. leta 15. Auguština Prugla462 inu ercpriestra Si-stoletja–1537), human- gismunda Grobšoffa uieli, tiga so v ist, arhitekt in zbiralec rimskih napisov. Znana je Nemškim Gratcu obessili, zatu ta močni Pryglova izjava v pismu ljubljanskemu škofu Bug bo nee tudi s teim večnim ognem v Krištofu pl. Ravbarju 1521. »auctoritatem sedis pekli žgal. apostolicae observabo veneraborque contra Trošta vse C. S. Ianž skuzi te čudne prikazni inu Lutherianum morem«, verne, de kar je najzgodnejša bodo od videne obilnu inu zastopnu daie na omemba luteranstva anticrišta, na Kranjskem, Prygl pa od Turka znane tiga anticrišta ,Turka inu pape- obljublja, da bo za razliko inu papeža od ostalih in od luter- pred so- ža inu te, kir ž nim derže, kir s to curbo, anske navade spoštoval dnim papeževo avtoriteto. Pry- dnem od- tu ie, s teim malikovanem, curbaio, inu gl je bil poleg ostalega rešeni. per tim tukai tudi z dostimi inu zasto- tudi uspešen arhitekt: na novo je pozidal Škofijski pnimi bessedami govori od tiga pogu- dvorec v Ljubljani. blena inu nagliga zatrena vsiga an- ticrištoviga kralevstva. Per tih kralih inu kupcih moremo zastopiti. Te krale inu 502 Ta XVIII. cap. 469 inu vyude, kir bi radi papeža v to staro oblast postavili, oli ne mogo, zakai ta pridiga tiga evangelia ie močneši koker nih muč oli oblast, inu per tih kupcih te kupce, kir so vse žlaht blagu, kar h ti of- ferti inu dobri lebingi sliši inu trebuhu dopade, tu vse so kupci od vseh stran v Rym pernašali. Oli per tih kralih inu kupcih moremo tudi zastopiti te cardina- le inu prelate, kir sred papežom so te od- pustke, maše, vigilie, rešitvu iz vic, ne- bessa dragu za denarie predaieli, le-to kupčio ie le ta s. evangeli rezderl inu rez- odil, de ie tu zgul lotrya, golufya inu ze- pelane tih bozih duš. Inu tukai imamo ta trošt, de glih taku tiga drugiga očitiga anticrišta, tiga Mahometa, inu turska vera bo skuzi evangelium rezodivena inu zatrena še pred sodnim dnem, ampag stuprov na sodni dan bodo papeži inu Turki cilu končani inu vekoma v pekli goreli, velik dim inu smrad terpeli. D. Na sodni dan bodo ty verni verni mar- terniki Gg 3 neizre- 503 470 Rezodivene s. Ianža. bodo več- neizrečenu veliku inu večnu vesselie zo nim vesse- liu, an- vsemi angeli inu zuseb ty marterniki ticrištovi večnim imeili, ampag ty anticrištovi neverni terplenu. malikovci ta večni plač, škripane tih zob, nim bo vse nih vesselie, blagu, lušti inu dober leben tiga svita odvzetu zatu, kir so te verne morili, nedolžno kry prelili, koker od tiga tu S. pismu čestu govori. S teim se ty verni v nih nadlugah imaio troštati, nih glave, koker Cristus, Luc. 21, vely, »gori pruti nebessom vzdigni- 463. Lk 21,28. ti«, 463 z vesseliem na ta sodni dan čakati 464. Raz 6,10–11. inu iz serca ter s pravo vero, Apoc. 6, 464 moliti, de skorai ta sodni dan pride. Per tim ty anticrištovi imaio tudi premisliti, kai nim naprei stoy inu per redu pravo pokuro diati. Ta XIX. Cap. Se daie hvala Bogu zavolo, kir štrai- fa to veliko curbo; tim, kir so h ti večery tiga Iagneta poklicani, bo vekoma dobru, Cristus, ta viši kral, 504 Ta XIX. cap. 471 kral, pryde suio voisko inu se bode s to beštio inu s krali tiga svita voiskoval, nee premagal inu pobyal. pOtle sem iest slišal eno veli- A. ko štymo mnogotere množi- S. duh h troštu ce v nebessih, rekoč: »Alleluia. vsem ver- nim tukai Zdravie inu čast, gloria inu muč stavi na- prei, ka- bodi Bogu, našimu gospudi, kovu ves- [2]za- selie bodo kai risnične inu pravične so nega v nebessih imeili. pravde, kir ie to veliko curbo obsodil, katera ie izkazila to ze- mlo ž no curbaryo, inu ie to kry nega hlapcev od nee roke me- stil,« [3]Inu druguč so rekli: »Alle- luia. Inu nee dim gre gori veko- ma« [4]inu ty štiri inu dvaisseti stariši inu te štiri zviryne so doli pale inu so molile Boga, sidečiga na stolu, rekoč: »Amen, alleluia,« [5]inu ena štyma gre iz tiga stola, ta ie diala: »Hvalite našiga Boga vi vsi nega svetniki inu vi, kir se nega boyte, mali inu veliki.« gg 4 [6]Inu 505 472 Rezodivene s. Ianža. B. [6]Inu iest sem slišal koker eno Le-ta per- gliha od štymo ene velike množice inu ko- Cristusa inu te nega ker eno štymo velikiga garmena, cerqve, de v nebi bo ty so diali: »alleluia, zakai ta vsi- lepa, čista koker ena gamogoči Gospud Bug ie tu kra- neveista; berite levstvu noter vzel. [7]vesselimo se eph. 5, inu bodimo vesseli inu daimo ne- 2. Cor. 11. mu čast, zakai ta ohcait tiga Ia- gneta ie prišla inu ta nega žena se ie perpravila. [8]Inu ni ie bilu danu, de se ie oblekla s čistimi inu z be- limi židami« (te žide pag so te pra- 465. Trubarjev prevod vice tih svetnikov). 465 [9]Inu on ie dial skupaj z rabo oklepajev dosledno sledi L1545: k meni: »Piši: Izveličani so ty, kir »8Vnd es ward jr gegeben / sich anzuthun mit so h ti večery te ohcaiti tiga Iag- reiner vnd schöner Seiden (Die seide aber neta poklicani.« Inu on ie dial k ist die gerechtigkeit der Heiligen) ...« meni: »Le-te bessede Božye so ri- snične.« [10]Inu iest pred nega noge doli padem, de bi ga molil, inu on gledaite, ie dial k meni: »gledai, tega ti ne zamerkai- te: angeli, sturi, iest sem raven tui hlapec inu svetniki se neimaio tuih bratov inu tih, kir imaio tu moliti. pričovane od Jezusa; moli Boga, zakai 506 Ta XIX. cap. 473 zakai tu pričovane Jezusevu ie ta duh tiga prerokovane.« [11]potle sem vidil tu nebu odper- C. tu inu pole, en beil kon inu ta, kir Cristus ie mogoč, ie na nim sidil, mu ie bilu ime pravičin, risničin ž Zveist inu kir pravico sodi inu nega prav- do, nega boyu ie. verni so [12]Inu nega oči so bile ko- vesseli inu ker en plamen tiga ogna inu na z belim gvantom, nega glavi veliku kron inu ie imel tu ie, sve- tustio enu ime zapissanu, kateru nisče obličeni. ne zna, samuč on sam, [13]inu on ie bil obličen z anem gvantom, s kryo okroplenim, inu nega ime se imenuie Besseda Božya [14]inu te voi ske, kir so v nebi, so šle za nim na belih koneh, obličeni z belimi inu čistimi židami, [15inu iz nega vust ie šal en oster meč, de on ž nim te ayde bye, inu on bo nee regiral s to železno palico. Inu on tlači to prešo tiga vina tiga zlob- niga serda vsigamogočiga Boga. [16]Inu on ima na nega gvanti inu na nega ledavyah pissanu le-tu ime: gg 5 en 507 474 Rezodivene s. Ianža. en kral vseh kralev inu en gospud vseh gospudov. D. [17]potle sem iest vidil eniga angela, Cristus na sodni dan stoiečiga v tim soncu, ta ie vpyl z bo vse an- ticrištove ž veliko štymo inu ie dial k vsem nih oblast- niki, falš ptycom, kir so leteile po sredi tih preroku v pekal peh- nebes: »pridite inu se zberite h ti nil. večery tiga velikiga Boga, [18]de bote ieili tu messu tih kralev inu tu mes- su tih altmanov inu tu messu tih močnih inu tu messu tih kun inu tih, kir na nih sidee, inu tu messu vseh, kir so fray, inu hlapcev, tih maihinih inu velikih,« [19]inu iest sem vidil to beštio inu te krale na zemli inu nih voiske zbrane, de bi se bo- yovali s teim, kir na konu sidi, inu ž nega voisko. [20]Inu ta beštia ie bila uie ta inu ž no red ta falš prerok, kir ie caihne delal pred no, s katerimi ie bil zapelal te, kir so bili vzeli tu znamine te beštie inu kir so nee pild molili. Le-ta dva sta veržena v tu ognenu iezeru, kir žvep- lom 508 Ta XIX. cap. 475 lom gory, [21]inu ty drugi so bili ubi- eni s teim mečom tiga, kir ie na ko- nu sedil, inu kir ie iz nega vust šal, inu vse ptyce so syte ratale od nih messa. A. Še pag prerokuie inu trošta vse Ludie tež- ku priho- verne, kir veliku na tim sveitu od dne nevi- anticrišta, Mahometa inu papeža deče nebeske terpe, de bodo gvišnu skuzi Cristusa riči veruio, zatu se ta- od nih zlega odrešeni, zakai Cristus bo ku zastop- nu naprei to veliko curbo, vse žlaht malikovane, pravio. hudubo inu tu nedolžnu moriene sodil inu mesčoval, zatu bodo vsi angeli, svetniki inu marterniki v nebessih inu v ti cerqvi, v gmaini vseh pravih kersčenikov nuč inu dan hvalili inu z vesseliem peili »alleluia«, tu ie, hva- lite tiga Gospudi. Ta velika množica so vsi izvoleni, ty veliki so ty pravi pridigary inu kir so močni v ti veri inu kir so za te vere volo dosti preter- peli. Ty mali so ty preprosti gmain kersčeniki, kir so še šibki v ti veri. B. S. Duh 509 476 Rezodivene s. Ianža. Tukai še B. S. Duh ie vidil, de ty verni pod dol- bule inu z vegšim vi- gim inu težkim cryžom bodo časi šibki denem terdi, de v ti veri, de v tih velikih nadlugah pod vsim ver- nim mar- tim oblastnim sylnim anticrištovim ternikom bo v nebi kralevstvi bodo cbivlali na pomuči inu vselei do- bru, z ves- milosti Božy inu kir se nim ne zdi, de seliem Bo- ga hvalili. tu Turšku inu papešku široku, bogatu inu oblastnu kralevstvu bi se moglu rezdiati inu zatreti. Obtu v le-tih buqvah inu v tih drugih v dostih mei- stih vse verne S. Duh inu Cristus sam močnu inu obilnu trošta inu zagvišuie, de na Božy pomuči inu na nih odreši- tvu neimaio cbivlati inu cagovati. Ta štyma te velike množice, tih rek oli vud inu glasnu garmene ie ta hvala vseh vernih, zakai le-tih vernih molitve, prošne, hvale inu vzdihane v nebessih vpyo, koker s. Paul, Gal. 4, pravi: »Naš Bug inu Oča sliši inu usliši.« Inu kir spet pravio »al eluia, naš Go- spud Bug Vsigamogoči kraluie inu go- spoduie«. Tu bomo popolnoma na sodni dan govurili, zakai tedai hudiči, an- ticrišti 510 Ta XIX. cap. 477 ticrišti, Turki, papežniki, smert, greh inu vsi neverniki, kir so dolg čas na tim sveitu regirali inu gospodovali, bodo verženi v pekal inu končani. Ampag Gospud Bug v ti S. Troyci bode v tih izvolenih kraloval vekoma. Inu tedai ta Jezuseva neveista oli žena, tu ie, ta prava cerkov Božya, koker od tiga tudi s. Paul, 2. Cor. 11, Ephes. 5, 466 govori, bo 466. 2 Kor 11,2; Ef 5,25–27. lepa, bela, čista, s to kryo Cristusevo v tim kerstu skuzi to vero oprana inu prez vsiga madeža sturiena, s to nega pravi- co obličena (od le-tiga gvanta tudi Eze- hiel 16 467 govori), bode s teim Iagnetom, s 467. Ezk 16,13. Cristusom Jezusom, večeriala inu ž nim red tiga večniga vesselia uživala. Le-tu vse ie gvišnu inu risničnu, zakai tu ie sam Bug, kir ne umei lagati, govuril. Inu le-tukai, kir ta angel od s. Ianža nei hotel molen biti, rekoč, de ie tudi en hlapez Božy koker vsi verni, iz tiga vsa- ki zastopi, de neimamo na svetnike kli- cati. Glih taku s. Peter inu s. Paul, Act. 10, 14, 468 govorita, de ne hočta biti 468. Apd 10,25–26; 14,15. molena 511 478 Rezodivene s. Ianža. molena, ne česti, kir Bogu sliši, imeiti, zakai ty svetniki vso čast inu hvalo sa- mimu Bogu daio, ampag ty zludy s teim imenom, de so svetniki, hote, de se mo- lio, na nee kliče, nim offruie, cerqve zy- daio etc. Tiga ty angeli, ne svetniki kratku ne hote. Inu per tim imamo tudi zamerkati, kai ie tih angelov diane, drugu nekar, samuč de Bogu služio inu ludem, Boga česte, pridiguio inu ozna- nuio Cristusa. Psalm. 103. Esa. 6. Heb. 469. Ps 103,20; Iz 6,3; 1. Luc. 1, 2, 24. Math. 12, 4, 28. 469 Ty Lk 1,19; 2,10.13; 24,23; stari vučeniki, s. Auguštin prepoviduio Mt 4,6; 12; 28,2. na te svetnike klicati inu nim cerqve, altarie zidati; Epiphanius, en šcoff, ie pissal pred anaist stu leit zubper te žene, kir so Divici Mary pogače, povitice pe- kli inu ni offrovali, le-taku: »Diviza Maria ie, ia, sveta inu česti vredna, oli ona nei h timu dana inu postavlena, de bi se imeila moliti, za Buga deržati, te- muč de ona tiga, kir ie od nee royen, ima moliti.« Inu kir pravi: »Tu ie pričovane Jezusevu, ie ta duh tiga prerokovane,«se 512 Ta XIX. cap. 479 se vučimo, kateri pridigar zveistu od Je- zusa pridiguie, ta ima S. Duha, koker s. Paul, 1. Cor. 12, pravi: »Nisče ne more Jezusa eniga gospudi reči, samuč skuzi S. Duha.« 470 470. 1 Kor 12,3. C. Zdai govori od Cristusa inu nega Cristus bo suio muč, victorie inu premagane zubper tiga an- čast inu ticrišta inu zubper vse te, bodite papeži, oblast na tim Zlu- cardinali, cessary, krali, vyudi, capita- diu, an- ticrištovih ni, kir ž nim derže inu zubper Cristusa nevernih, nepokor- inu te verne voiskuio, te iste bode s pra- nih stu- prov očitu vico inu ž nega mečom, tu ie, ž nega izkazal. močio inu ostro sodbo končaval. Ta beli kon pomeni Cristusevo nedolžnost, kir nikomer krivu ne sturi, temuč vsakimu, koker si zasluži, plačuie inu povrača, tim vernim pokurnim da dobru, tim anticrištovim hudu, zakai on ie pravi- čen inu risničen. On ima ognene pla- menske oči, tu ie, on bo tim nevernim nepokurnim na sodni dan grozovit inu strašan, ima veliku cron na glavi, tu ie, on ima popolnoma oblast, koker ozdolai pravi: »On ie en kral čez vse krale, 513 480 Rezodivene s. Ianža. krale,« tu nega Bogastvu, čast, gloria inu oblast oben človik na tim sveitu prov ne zastopi, koker on sam, Math. 471. Mt 11,25. 11, 471 govori. Nega gvant ie kervav, on ie ž nega martro inu kryo to smert, tiga hudiča inu pekal premogel, nega rane na sodni dan bo kazal inu bo koker ty močni, redli vitezi, kir od suih sovra- žnikov bodo kervavi od nih kry ratali, te iste bo premagal inu v ta pekal peho- val. Zakai on ie ta Besseda Božya, ta večni Syn Božy, kir ie tu messu, tu člo- veistvu k sebi pervzel, koker s. Ianž, 1. cap., piše; ž nim bode tudi voiskovala vsa nebeška voiska, vsi angeli prideio s Cristusom na sodni dan v belim gvan- tu, beli gvant inu koni pomenio, de so čysti, nedolžni, de so vesseli, kir so to hudičevo, anticrištovo voisko s Cristu- som premogli. Per le-tei voiski moremo tudi vse zveiste prave pridigarie zasto- piti, kir tiga anticrišta rezodevaio inu doli tareio, koker zdai per naših časih se godi, zakai ta papež ž nega tovariši ie skorai 514 Ta XIX. cap. 481 skorai vsem ludem znan, de tudi ty, kir nega noge zavolo trebuha kušuio, špot iz nega delaio. Ta nega oster meč ie nega besseda, kir ta serca reže, de so ni pokor- ni, inu on tudi pravizo terdi, te brumne brani, te hude štraifa inu železno palico oli batico pobye, nemu se ne more nisče ubraniti, zakai on ie kral inu gospud čez vse krale inu gospude. Inu kir pravi Cri- stus, de ie on sam to prešo tiga Božyga serda teptal, tu ie vzetu iz Esaia prero- ka, 63. capitula, 472 undu inu tukai C ri-472. Iz 63,3. stus govori, de ie nemu od Buga dana vsa oblast vse ludi soditi inu štraifati, per tim imamo tudi zastopiti, de le on sam ž nega martro ie ta serd Božy uto- lažil. D. Od grozovitiga zatrena tiga an- anticri- štovu kra- ticrišta, papeža inu Mahometa S. Duh levstvu nekar le v le-tih buqvah, temuč tudi bode pred sodnim skuzi preroke inu iogre, Ese. 63, kir zu- dnem sku- zi pridiga- bper Edoma govori, inu Ezeh. 38, zu- rie doli ie- malu inu bper Goga inu Magoga, Dan. 11, stuprov na 473 zu- 473. Iz 63,1–6; Ezk 38,2–21; bper tiga krala, od kod tu sonce gori gre, Dan 11. Hb Zah. 515 482 Rezodivene s. Ianža. 474. Zah 14,12–13; sodni dan 2 Tes 2,8. Zah. 14 inu s. Paul, 2. Thes. 2, 474 govore, cilu kon- čanu. pišeio inu prerokuio, de gvišnu pred so- dnim dnem ty anticrištovi hlapci, Tur- ki inu papežniki bodo zatreni, nih oblast, muč, regirane inu kralevstvu ko- nec vzelu. Obtu ta angel na meistu vseh pridigariev v tim sonci, tu ie, v ti luči s. evangelia stoy, kriči, vpye glasnu, zag- višuie vse verne, de nih zubperniki, Turki inu papežniki, bodo smerdeče merhe, nih telessa bodo orli, merhary, srake inu vrane ieili (od merhariev, or- lov, kain inu drugih ptic pravio, de ka- dar ima en boi biti, de try dni za voisko lete)/./ S teim S. Duh pričuie, de tih papežnikov, Turkov messu bodo te pe- klenske ptice, ty peklenski angeli ieili inu nih kosty glodali vekoma, koker David v 475. Ps 49,15. tim 49. psalmi475 gov ori. Inu tukai S. Duh na znane daie, de ta beštia, Zludi, anticrištovi, krali bodo vselei zubper Cristusa, nega bessedo inu cerkov voi- skovali, s falš caihni inu vukuvi boge, preproste ludi zepelovali, te bode Cris- tus 516 Ta XX. cap. 483 tus v ta smerdeči žveplovi večni ogen na sodni dan metal. Inu ž nim red vse te, kir so se timu papežu, Mahometu pustili C. zepelati; bodo vkup vekoma goreli. Amen, tu bo gvišnu. Ta XX. Cap. Ta Satan, zupernik, ie zvezan v pekli tissuč leit, ta isti potle bo rezvezan inu bode Goga inu Magoga, tu ie, skrivne inu očite sovražnike zubper te svetnike, voiskovati dražil, oli za te- im bode grozovitu štraifan. Ty mer- tvi bodo soyeni ž nih delli, koker se bodo nešla zapissana v tih buqvah ti- ga lebna. pOtle sem vidil eniga angela, A. gredočiga iz nebes, ta ie imel Ta angel ie Cristus, ta kluč h timu predpodu inu eno kir to ka- žo, Zludia veliko ketino v nega roki vuzda, de [2]inu ie več koker popal tiga draka, to staro kačo, poprei katera ie ta Hudič inu Satanas, Hh 2 inu 517 484 Rezodivene s. Ianža. te ludi z inu ga ie zvezal tissuč leit [3]inu ga malikova- nem ne ie vergal v ta predpod inu ga ie za- zepelava. perl inu ozgorai zapečatil, de več ne zepelava te ayde, dotle neso dopernessena tissuč leit, inu po le- -tim on mora prust biti en maihin čas. B. [4]Inu iest sem vidil stole inu oni Trošta vse verne, kir so seili na nee inu nim ie bila dana so zavolo Cristusa ta sodba inu iest sem vidil te duše martrani, de neso tih, katerim so bile glave odseka- mertvi, te- muč živi ne zavolo tiga pričovana od Jezu- per Cri- stusu. sa inu zavolo te bessede Božye inu kateri neso molili to beštio inu nee pild inu kir neso vzeli nee znamina na nih čellu oli v nih ro- ke inu so živeli inu kralovali s Cri- stusom tissuč leit. [5]ampag ty dru- gi mertvi neso oživili, dotle neso bili dopernesseni tissuč leit, le-tu ie tu pervu gorivstanene. [6]Izveli- čan ie ta inu svet, kateri ima deil v tim pervim gorivstanenu, čez te iste ta druga smert neima obe- ne 518 Ta XX. cap. 485 ne oblasti, temuč oni bodo fary Božy inu Cristusevi inu bodo ž nim kralovali tissuč leit. [7]Inu kadar bodo ty tissuč leit C. dopernesseni, bode ta Satanas anticri- štovi bodo prust od nega ieče časi mane [8]inu on vunkai to cerkov puide zepelat te ayde, kir so na Božyo doli terli, oli na tih štirih krayh te zemle, tiga koncu bo- do v pekal Goga inu Magoga, de on bode verženi. nee zbral h timu boyu, katerih štivene ie koker ta peissek tiga moria. [9]Inu oni so gori stopili na to širokoto te zemle inu oblegli ta camp tih svet nikov inu ta ogen ie pal od Buga iz nebes, ta ie nee požerl [10]inu ta Zludi, kir ie nee zepelaval, ie bil veržen v tu ieze- ru tiga ogna inu žvepla, tiakai, kir so ta beštia inu ty falš preroki bili, inu bodo martrani podnevi inu ponoči od vekoma do veko- ma. [11]Inu iest sem vidil en velik beil D. stol inu eniga, kir ie na nim sidel, vsakiga diane, Hh 3 pred dob- 519 486 Rezodivene s. Ianža. ru inu hu- pred katerim obličiem ie beižala du, se bo- de na so- ta zemla inu tu nebu inu nim se dni dan očitu bralu nei obenu meistu nešlu. [12]Inu iest inu lono- valu. sem videl te mertve, velike inu mahine, stoieče pred Bugom, inu te buqve so se odperle, katere so tiga lebna, inu ty mertvi so bili obsoyeni po tim pismu v tih buqvah, po ni dellih. [13]Inu tu mo- rie ie povernilu te mertve, kir so v nim bili, inu ta smert inu ta pekal sta dala te mertve, kir so v nyu bi- li, inu sta bila obsoiena en vsake- teri po nega dellih. [14]Inu ta smert inu ta pekal sta bila veržena v tu ognenu iezeru. Le-ta ie ta druga smert. [15]Inu ty, kir neso bili nai- deni zepissani v tih buqvah tiga lebna, so bili verženi v tu ognenu iezeru. Le-tu A. Ty eni stari inu novi vučeniki, preroko- 476. Prerokovane. nane476 se zuseb ty nevučeni bidertauffery, le-ta ima duhovsku za- capitul izlagaio, de ty pravi kersče- stopiti, de niki 520 Ta XX. cap. 487 niki pred sodnim dnem bodo tavžent le- tak myr ty verni le v it poredu z myrom inu v pokoyu pred nih veisty Turki, papežniki inu pred vsemi hudiči inu v ti ve- ri bodo inu hudimi ludi na tim sveitu prebiva- imeili, ne- kar tele- li. Oli tak zastop ie kriv inu falš, vsimu snu, koker ty Turki S. pismu zubper, zakai tu Cristusevu inu bider- tauffery kralevstvu ie duhovsku, nei tiga svita, menio. se izvuna ne vidi, on le skuzi te zacra- mente, nega bessede inu pridige inu sku- zi muč tiga S. Duha v tih vernih sercih regira nee viža, ponovluie v ti veri, po- korsčini, hrani inu varuie inu stuprov po le-tim lebni inu sodnim dnevi bodo v nebessih myr, pokoi inu tu večnu vesselie imeli. Na tim sveitu moraio od hudiča, anticrišta, papežnikov, Turkov inu od vseh nevernikov inu nepokurnikov veli- ku preterpeti. Oni le ta noterni myr, tu ie, to dobro veist vseh žlaht nadlugah pruti Bogu imaio, so zagvišani, de za- volo Cristusa, v kateriga prov veruio, v Božy milosti inu v periazni stoie. Ampag le-ta text inu prerokovane se ima le-taku zastopiti: Ta an- Hh 4 gel 521 488 Rezodivene s. Ianža. gel iz nebes, kir ima kluč čez ta predpod, tu ie, čez pekal, inu velike ketine v ro- kah, kir ie tiga Zludia, kateriga draka oli lintvorna, to Staro kačo, Diavola inu Satana, tu ie, opravlavca, zatožni- ka inu zupernika imenuie, zvezal, ie Cristus; ta isti ie timu Zludiu s teim suiem evangelium skuzi te suie iogre inu zveiste pridigarie po vsim sveitu to ne- ga oblast, kir ie imel čez Iude inu ayde, vzel, rezdial inu zaterl, de ty bogi aydie inu Iudi, kir so tim malikom služili, vsi žlaht nečistosti inu lotry, koker s. Paul od nih, Rom. 1, pravi, prebivali inu pod hudičevo oblastio bili, so se h ti kersčan- ski veri preobernili inu taku iz te hudi- čove oblasti v tu Cristusevu kralevstvu stopili. Inu taku močnu, pravu evange- lisku pridigovane ie terpelu od Cristuse- viga terplena tavžent oli tissuč leit, po- tle ie ta Zludi prust ratal, ta ie v tih drugih leitih skuzi papeže inu Turke spet tu suie kralevstvu oblastnu inu ši- roku sturil, koker tu še zdai vidimo, oli 522 Ta XX. cap. 489 oli bode spet doli iemalu inu na sodni dan cilu zatrenu. B. Pravi, kai ty kersčeniki v tih tissuč Tukai tudi le od te leitih, v katerih ta Zludi v pekli na ke- duhovske tinah bo pervezan, bodo deilali, de ty smerti go- vori inu od verni, kir neso to beštio inu nee pild mo- tiga sodni- ga dne lili inu nee znamina na nih čellu posta- pravde. vili, tu ie, neso tim aydovskim cessariem inu kralem, timu anticrištu, papežom inu Mahometu bili pokorni, temuč so stonovitu per pravi veri obstali, zavolo Cristusa inu nega evangelia vse žlaht martre preterpeli inu pustili umoriti, ty isti bodo na stolleh koker rihtary sideli inu s Cristusom red vekoma regirali inu ž nim red te zludie inu te neverne sodili, tu ie, bodo Cristusevi sodbi prov dali inu poterdili, koker Cristus sam ie k suim iogrom dial, Math. 19: 477 »Vi bote sideli 477. Mt 19,28. na dvanaistih stoleh inu sodili te dva- naist iudovske žlahte.« Inu s. Paul, 1. Cor. 6, 478 govori, de ty svetniki bodo ta 478. 1 Kor 6,2. sveit inu te zludie sodili. Inu koker naš Gospud Jezus Cristus ie s to Hh 5 nega 523 490 Rezodivene s. Ianža. nega martro inu smertio tiga hudiča premogel, vse verne od nega oblasti od- rešil inu stuprov začel čez vse riči regi- rati inu gospodovati. Glih taku ta cer- kov stuprov po nee martri inu smerti bode vekoma s Cristusom kralovala, bo- de, koker tukai s. Ianž pravi, izveličana inu sveta inu ty verni bodo fary Božy inu Cristusevi, bodo zo vsemi angeli Boga čestili inu hvalili vekoma. Inu kir tukai pravi, de ty drugi mertvi neso ži- 479. Tissuč. vi postali, dotle neso ty tissuck479 leit do-konani, se ima od te duhovske nevideče smerti zastopiti, tu ie: Dotle en človik v neveri inu v nepokuri živi, naisi ie s telessom živ, taku ie na duši pred Bu- gom mertov; Adam ie bil v ti uri, v ka- teri ie ta prepovedani sad ieidel, pred Bugom mertov, tu ie, ferdamnan, nai- si ie životom pred Bugom beižal inu se skrival, zakai Bug ie k nemu govuril: »V kateri uri boš ieidel od prepoveda- 480. 1 Mz 2,16–17. niga sadu, v ti isti boš umerl, « 480 tu i e, tei drugi inu večni smerti, timu hudiču boš 524 Ta XX. cap. 491 boš podveržen, obtu s. Paul, 1. Thi. 5, 481 481. 1 Tim 5,6. tudi pravi, de te vduve, kir v hočlivosti inu v luštih prebivaio, so žive mertve. Obtu s. Ianž tukai drugiga ne meini, kir pravi, de ty drugi mertvi neso oživeli, dotle neso ty tavžent leit dopernesseni, tu ie, ty, kir neso te pridige s. evangelia gori vzeli inu neso za Cristusevo volo obene nadluge hoteli terpeti, v ti telesni pervi inu drugi smerti ostano inu bodo vekoma ferdamnani; tei dvei bessedi »dotle« inu »tissuč« pomenita v tim S. pismi čestu dolg čas inu vekoma, inu kir tukai pravi: »Le-tu ie tu pervu gori- vstanene,« tu on govori tudi od tiga perviga duhovskiga gorivstvanena, ka- dar en človik se pusti kerstiti, pokuro dei, prov veruie v Jezusa inu se derži po Božy voli, ta isti od te duhovske smerti gorivstane, inu kadar s to telesno smer- tio umerie, taku nega smert ie le enu za- spane, na sodni dan bo od smerti obuien, ne umerie druguč, ne bo ferdamnan, ta druga smert ne bo obene moči inu ob- lasti 525 492 Rezodivene s. Ianža. lasti čez nega imeila, temuč on bo veko- ma živ v nebessih. Od take smerti inu gorivstaiena tudi Cristus govori, Ioh. 5, kir pravi: Risničnu, risničnu iest vom poveim, kateri muio bessedo posluša inu veruie timu, kir ie mene poslal, ta isti ima ta večni leben inu on ne pride v to sodbo oli ferdamnane, temuč on ie skuzi to smert šal v ta leben.« Za teim več pravi: »Risničnu, risničnu iest vom po- vem, de ta čass pride inu ie vže zdai, de kadar ty mertvi bodo slišali to štymo tiga Synu Božyga inu kir no bodo sliša- li, bodo ta večni leben imeili,« tukai Cristus od te duhovske smerti inu noter- niga lebna govori; berite vi le-ta capi- tul cillu. Le-tu C. V tih puslednih čassih po iogerskih preroko- vane se per inu zveistih pridigariev vuku, kadar našim čas- su doper- se sodni dan bo perbližal, bode Gospud naša. Bug zavolo te velike nehvale inu nepo- kure tih kersčenikov timu Zludiu spet dopustil vse žlaht ludi zepelovati, de bo mogel vse žlaht ludi na vseh 526 Ta XX. cap. 493 vseh štyrih krayh tiga svita, tiga Goga inu Magoga, tu ie, tiga skrivniga inu očitiga anticrišta Mahometove inu papeske vere (tih bode prez čissla, koker ta morski peissek) k sebi h timu voisko- vanu zubper te svetnike, prave kersče- nike inu zubper tu Božye izvolenu mei- stu, tu ie, zubper to pravo staro Božyo cerkov, perpraviti inu na suio vero pre- oberniti. Le-tu prerokovane ie gvišnu dopernessenu. Ty pravi kersčeniki, kir po Cristusevim vuku veruio, Bogu slu- žio, so obdani povsod od Goga inu Ma- goga. Ty Turki, od kod tu sonce viutro, ob puldnevi gre inu zahaie, so nas ob- dali. Ty papežniki, skrivni anticrišti te Laške, Ispaniske, Franske, Payerske inu druge dežele so te prave kersčenike v nemških inu druzih deželah obdali inu vmei nimi imaio veliku papežni- kov, anticrištovih hlapcev, ty vsi nuč inu dan mislio inu pratikuio, koku bi mogli te luterske končati v ti viži, ko- ker so pred tryemi leiti v tim 1572. na s. 527 494 Rezodivene s. Ianža. na s. Iernea dan v Pariži začeli etc. Oli per tim tukai S. Duh tei suy cerqvi spet en velik trošt daie, de ta Zludi ž nega veliko voisko, skuzi Goga inu Magoga po vsem sveitu zubper te verne vkupezbrano, bode od Buga iz nebes končan inu veržen v tu ognenu inu žveplenu iezeru, gdi ta beštia inu falš prerok nuč tar dan inu ve- koma bota neizrečenu terpela. v kakovi D. Tukai zastopnu od sodniga dne, ko- časti, oblasti se ker ty preroki, Cristus inu iogri govore. bo sodni dan deržal, Ta veliki beili stol ie ta neizrečena glo- kai se bo godilu inu ria, čast, oblast, muč inu pravica Cristu- vsakimu dalu. seva, katero bo na sodni dan pred vsemi stvari v nebi inu na zemli izkazal, koker 482. Mt 25,31–33. Jezus sam, Math. 25, 482 od takiga stola inu česti govori. Tedai bo zemla, voda, lufft inu nebu gorelu, taielu inu bode vse ponovlenu. Esa. 66. 2. Thes. 3. 483. Iz 66,22; 2 Tes 3; Apoc. 21. 483 Pred nimi se bodo ty neverniki Raz 21,1. grozovitu bali, bi se radi skrili, oli ne bodo veidili, kei inu kam bi bežali, inu ta stol Cristusev bodo mora- li vsi 528 Ta XX. cap. 495 li vsi žlaht ludie, hudi tar dobri, mali tar veliki, stari tar mladi, cessary, krali, vyudi tar pastiry, kmetiči, bozi inu bo- gati, ty mertvi inu živi, pryti, stati inu pryeti vsaketeri po nega veri, lebnu, di- anu inu dellih nega pravi lon, 2. Cor. 5. 484 484. 2 Kor 5,10. Tedai se bo odperl inu bral vsakiga regi- šter te nega visty, kai ie vse nega dni mislil, govuril inu dial inu zatu nega lon pryel. Inu h timu sodnimu dnevi vsi lu- die, kir so sežgani, v muriu potopleni, od diviasčine snedeni, v zem lo, predpode, v iame verženi inu pocopani, prydo naprei inu nim se bo pravica sturila. Od tiga tudi Cristus govori, Ioh. 5. 485 D e »vsi ty, 485. Jn 5,21. kir so v grobeh, bodo nega štymo slišali inu prido naprei, inu kir so dobru sturi- li, bodo vstaieli h timu večnimu lebnu, kir hudu, h ti pravdi,« inu tedai bo ta smert inu pekal konec imeila inu s teimi neverniki, anticrišti, papežniki inu Turki verženi v ta večni ogneni pekal inu marter. Pred teim nas Jezus obari. Ta 529 496 Rezodivene s. Ianža. Ta XXI. Cap. Od ponovlena vseh riči, kir Cristus bo sturil na sodni dan, na kateri bodo ty verni inu brumni pryeli to večno do- bruto, ty hudi neverniki bodo pahneni v ta peklenski večni oge[n]. Lipu pravi od tiga nebeskiga Ieruzalema, tu ie, od te kersčanske cerqve, katera ie ta prava neveista Jezusova. A. verni bo- do imeili nov, lep INu iest sem vidil enu novu nebu inu eno novo zemlo neveisten, (zakai tu pervu nebu inu ta per- ženinov 486. Raba oklepajev na gvant inu va zemla ie minila)486 inu tu mor- tem mestu je Trubarjeva vesseli interpretacijska odločitev stan/./ ie nei več. [2]Inu iest, Iohan[n] za lažje razumevanje bibličnega besedila; es, sem vidil tu svetu meistu, tu prevod sledi L1545: »1VND ich sahe einen novu Ieruzalem, doli gredoč iz newen Himel / vnd eine newe Erden / Denn der nebes, od Buga perpravlenu ko- erste Himel vnd die Erste Erden vergieng / vnd das ker ena neveista, lipu nareiena Meer ist nicht mehr.« suimu možu, [3]inu sem slišal eno veliko štymo iz nebes, rekoč: »Pole, ta utta Božya ie s teimi ludmi inu bode per nih prebi- vala 530 Ta XXI. cap. 497 vala inu oni bodo nega folk inu ta Bug ž nimi [4]inu bode doli zbrissal vse selze od nih oči inu ta smert ne bode več inu ne bo- de več plača, ne žalosti, ne vpi- tia, ne beteža več ne bo, zakai tu pervu ie minilu.« [5]Inu ta, kir ie na tim stollu sidil, ie dial: »Pole, iest delam vse riči nove.« Inu on ie k meni rekal: »piši, zakai te bessede so risnične inu gvišne.« [6]Inu on ie k meni rekal: »Onu ie B. sturienu, iest sem ta a inu O, ta Cristus ie tim vernim začetig inu ta konec. Iest bom dal velike, do- bre riči timu žeinimu od tiga studenca te odločil, tim nepo- žive vode zabston. kurnim, [7]Kateri pre- mamalu- more, ta bode vse riči possedil, kom vse zlu. inu iest bom nega Bug inu on bo- de moi syn. [8]Ampag tim boiečim inu tim nevernim inu tim prekle- tim inu tim uboinikom inu tim curbariem inu tim cupernikom inu tim malikovcem inu vsem laž- Ii nikom 531 498 Rezodivene s. Ianža. nikom bode nih deil v tim iezeru, kir s teim ognem inu žveplom gori, kateru ie ta druga smert.« C. [9]Inu pride k meni eden od tih se- Tu nebe- šku kra- dem angelov, kir so imeili te sedem lev stvu enimu le- verče, polne od tih sedem pusle- pimu svi- tlimu mei- dnih štrafing, inu ie z meno govu- stu per gli huie. ril, rekoč: »Prydi, iest hočo tebi pokazati to ženo, to neveisto tiga Iagneta.« [10]Inu ie mene nessel v tim duhei gori na eno vissoko gor- ro inu ie meni pokazal tu veliku meistu, tu svetu Ieruzalem, doli gredoč iz nebes od Buga. [11]Inu ie imeilu to svitlobo Božyo inu nee luč ie bila glih timu neržlahtnišimu kamenu, enimu crištalnimu iaspi- du. [12]Inu ie imeilu velik inu vissok zyd inu ie imeilu dvanaist vrat inu na tih vratih dvanaist angelov inu ta imena zapissana, kir so imena tih dvanaist žlaht tih otruk tiga Izraela. [13]Od iutra try vrata, od pulnoči try vrata, od pulne try vra- ta, 532 Ta XXI. cap. 499 ta, od večera try vrata. [14]Inu ta zyd tiga meista ie imel dvanaist gruntov inu v tih istih ta imena tih dva naist iogrov tiga Iagneta. [15]Inu ta, kir ie z mano govuril, ie D. imel en zlat terst, de bi meril tu Od lipote inu terd- meistu, nee vrata inu zyd. nusti tiga [16]Inu tu nebeškiga meistu ie bilu na štiri vogle inu ie Ieruzale- ma po- bilu dolgu koker široku inu on ie zemlisku govori. meril tu meistu s teim zlatim ro- rom na dvanaist tissuč moških te- kov inu tiga mei sta dolgust, širo- kost inu vissokota so glih. [17]Inu on ie meril nee zyd, stu štiri inu štiri- desseti lahti, po meri tiga človeka, katera ie tiga angela. [18]Inu tu zi- dane nee zydu ie od iaspida inu tu meistu ie bilu čistu zlatu, glih či- stimu glažu, [19]inu ty grunti tiga zidu inu tiga meista so bili lipu nareieni zo vsemi žlaht kameni. Ta pervi grunt ie bil en iaspis, ta dru- gi ie bil en sa/fi/r, ta trety en kal- cedon, ta četerti en šmaragd, [20]ta Ii 2 peti 533 500 Rezodivene s. Ianža. peti en sardonik, ta šesti en sardis, ta sedmi en crizolit, ta osmi en be- ril, ta deveti en topasier, ta desseti en crizopraz, ta anaisti en yacint, ta dvanaisti en amatist. E. [21]Inu te dvanaist vrata so bile v nebessih ie zgul dvanaist perle inu vsaka vrata so svit loba; v to isto bile od ene perle inu te vulice tiga oben čern, smerdeči meista so bile od čistiga zlata ko- človik, te- muč le ty, s ker en presvital glaž [22]inu iest ne- Cristusevo kryo opra- sem v nim vidil obeniga templa, ni, prydo. zakai ta vsigamogoči Bug ie nee tempel inu tu iagne. [23]Inu tu mei- stu ne potrubuie obeniga sonca, ne lune, de bi ni sveitila, zakai svi- tlust Božya no resvečuie inu nee luč ie tu Iagne. [24]Inu ty aydi, kir so izveličani, hodio v ti isti nee lu- či, inu ty krali te zemle bodo per- nesli v tu istu nih gospostvu inu čast [25]inu nee vrata se ne bodo za- perla podnevi, zakai tukai ne bo- de obene noči, [26]inu v tu istu bodo pernašali tu gospostvu inu to čast 534 Ta XXI. cap. 501 čast tih aydov [27]inu v tu istu ne puide obena reič nečista inu ta, kir preklete riči dopernaša, inu ta, kir laže, temuč samuč ty, kir so zapissani v te žive buqve tiga iag neta. A. Koker ie odspreda v dostih capitu- Koker ty ferdamna- lih od te grozovitne velike večne štrai- ni bodo finge, kir pryde čez tiga Zludia, an- veliko ža- lost v pekli ticrišta, draka, čez to beštio, papeža, terpeli, ta- ku vesselie Mahometa inu čez vse, kir ž nimi derže inu dobru- to bodo inu v ti nepokuri prebivaio, govuril inu vsi verni v nebessih pissal, taku v le-teiu puslednima capi- uživali, s teim se tulih od tih vernih pravih kersčenikov imamo v naših re- govori, v kakovim stanu, dobruti inu vah troša- ati. vesselei bodo na tim sveitu v ti visty inu potle po sodnim dnevi z dušo inu s telessom vekoma v nebessih vživali. Inu on tukai v perglihah govori. Tu večnu vesselie inu to cerkov, pravo gmaino Božyo, perglihuie h tim novim nebessom inu h ti novi zemli, h timu novimu, svetimu, nebeškimu meistu inu k Ii 3 ani 535 502 Rezodivene s. Ianža. ani lepi neveisti. Glih taku piše Esa. 65 487. Iz 65,17; 2 Pet 3,7.13. inu s. Peter, 2. Pet. 3. 487 De bodo vse stvare ponovlene, tu ie, ty verni bodo v lepi novi deželi vekoma prebivali, v ti ne bo več morye, tu ie, vse žlaht nadluge bodo od nih vzete, inu per nih ne bo več plača, reve oli žalosti. Zakai ty pravi kersčeni- ki, kir so ta prava cerkov inu gmaina Božya, bode Cristusu lepa tar luba koker ena lepa neveista suimu ženinu. Inu Go- spud Bug bo ž no deržal inu per ni z mi- lostio inu zo vso dobruto prebival. Z le-teim se imamo vseh žlaht nadlugah, revah inu izkušnavah troštati, v nih vesseli biti, za gvišnu deržati, de h timu pryde, zakai kar Bug govori, oblubi oli priti, tu risničnu bode. Božye B. Inu kir tukai Cristus pruti s. Ianžu bessede, priteži inu pravi: »Onu ie sturienu,« s teim zagvi- oblube so gvišne inu šuie, kar on govori, prerokuie inu ohlu- risnične; kar Bug bi, tu se bode gvišnu godilu; vsi ludie tim never- nim imaio te bessede Božye od prihodnih ri- čih taku deržati, koker de bi bile sturi- ene. Obtu ty preroki inu iogri od Cris- tuseviga 536 Ta XXI. cap. 503 tuseviga perviga inu drugiga prihoda inu kralevstva so taku pissali, koker de bi vže zdavnu bilu sturienu; Esa. 9, 53488 piše od Cristuseviga roystva inu ne-488. Iz 9,1; 53,1–10. ga martre okuli osem stu leit, preden ie Cristus na ta sveit prišal, koker de bi zdavnu bil royen oli martran; taku s. Paul, Ephe. 2, 489 pravi, de mi kersčeniki 489. Ef 2,5. smo vže s Cristusom red od smerti vsta- li inu sidimo v nebessih, smo purgary inu domači Božy. Zakai tiga smo gvi- šni, Cristus ie tu nom oblubil, obtu dri- gači ne more biti, koker drugdi Luc. 21490 pravi: »Nebu inu zemla se rezydo, 490. Lk 21,33. ampag muie bessede se ne rezydo.« Inu tukai pravi: »Iest sem A inu O, začetig inu konec,« tu ie, drugiga Boga nei bilu inu ne bode. Iest z muiem Očom inu S. Duhum sem vse riči stvaril, gori der- žim inu rovnam, iest sem vsigamogoč, Esa. 43. 491 Obtu ty papežniki krivu vuče, 491. Iz 43,1–4.11–13. kir pravio, ty kersčeniki imaio na nih izveličanu cbivlati, s tem oni Boga, ne- ga preroke inu iogre na lažo stavio inu Ii 4 te 537 504 Rezodivene s. Ianža. te boge prestrašene visty cagove delaio, de v nadlugah inu na smerti lezoč cbi- vlaio na Božy milosti inu pomuči. Inu 492. Jn 4,13–14;7,37–38; Iz 55,1. kir tukai Ioh. 4, 7 inu Esa. 55492 pravi, de hoče tim žeinim dati piti ta studenec te žive vode zabston, s teim on daie na znane, de le tim ludem, kir iz serca žele po Božy milosti inu po tim večnim leb- nu, koker ty, kir so silnu žeini po vodi, Cristus daie iz milosti zabston ta večni leben; per tim tim vernim, zuseb tim, kir bodo per pravi veri do konca obstali, to spoznali očitu inu voiskovali inu štri- tali se s teim Zludiem, anticrištom, pa- pežom, ž nih lastnim messum inu s teim sveitum, še več oblubuie, de bodo ž nim vse tu, kar on ima v nebessih inu na ze- mli, imeili, potehmal so Cristusevi bra- 493. Mt 12,47–50; Rim 8,11–16. tie inu sestre, Math. 12. Rom. 8. 493 Obtu bodo tudi nega ravenerbiči. Ampag tim, kir iz straha te martre bodo to vero, Cri- stusa inu nega bessedo zatayli, ty puido s temi nepokurniki v ta večni žvepleni ogen. Gdi bodo vekoma terpeli inu nig- dar 538 Ta XXI. cap. 505 dar ne bodo mogli taki martri umreiti; tak peklenski marter se imenuie ta druga smert. Pred teim nas Jezus Cristus milo- stivu obari, amen. C. Iz le-tih sedem angelov ie ozgorai v Z le-teim te verne tim sedemnaistim capituli tudi s. Ianžu trošta, ka- tu grozovitu pogublene inu ferdamnane kov stan nim naprei te nečiste velike curbe, te beštie inu Ba- v nebessih stoy, zgul bilonie izkazal, glih taku tukai spet na- dobru ves- selie inu zai izkazuie tu veliku neizrečenu izveli- vsa žlaht lipota. čane inu vesselie, kir bodo vsi verni v nebessih imeili inu uživali. Inu on te, vse verne, to gmaino inu cerkov Božyo, perglihuie k ani neveisti inu ženi tiga Iagneta, koker David, Psal. 45; Canti- corum 1, 2, 3, 4, 5; s. Ianž Kerst nik, Ioh. 3; s. Paul 1. Cor. 11, Ephes. 5. 494 Zakai 494. Ps 45,10–16; Vp 1–5; vsaki vei, de vmei brumnimi čistimi Jn 3,29; 1 Kor 11,3–11; neveistami inu ženini ie velika goreča Ef 5,23–29. lubezan. Glih taku Cristus ie to suio pre- veliko neizrečeno lubezan pruti tim ver- nim, tei sui cerqvi inu gmaini, kir ie za nee volo umerl, no ž nega kryo v tim ker- stu očistil, vse madeže, šrimfe inu Ii 5 vraske 539 506 Rezodivene s. Ianža. vraske opral inu očistil, izkazal, zatu ga vsi pravi kersčeniki, ta nega cerkov inu Gmaina spet nazai lubi, spozna, hvali inu očitu od nega pridiguie, ie nemu po- korna inu se za nega volo pusti martra- ti inu umoriti. Inu ga vekoma bo česti- la inu hvalila. Tu veliku vissoku meistu, tu svetu Ieruzalem, kir ie iz nebes prišlu, ie ta stan inu lipu, vesselu, terdnu, večnu prebivalisče te cerqve Bo- žye, kir ie nee voiskovane na tim sveitu dobila inu dokonala inu v nebi bo myr inu pokoi imeila, obenu sovraštvu tiga Zludia inu anticrišta ni ne bo moglu več škoditi oli kai žaliga sturiti. Inu kir tukai od tiga nebeškiga meista Ieruza- lem z dostimi bessedami koker od eniga pozemliskiga meista govori, de ie v nim velika čast Božya, velika svitloba skuzi videče žlahtne kamene koker crištali, veliki, vissoki, debeli ziduvi, dvanaist vrat, te ty angeli varuio, de dvanaist gruntov ima, na nih so ta imena tih dvanaist izraelskih žlaht inu tih dvanaist 540 Ta XXI. cap. 507 dvanaist iogrov tiga Iagneta zapissana inu de ima na vse štiri kraie truia vrata etc. Tu on piše inu govori, koker so poprei ty preroki govurili. Zakai so ty preroki od tiga kralevstva Cristuseviga, tu ie, od tiga kersčanstva pissali, taku so oni od nega pissali inu tu istu perglihovali k animu velikimu, širokimu, terdnimu meistu, v kateru vsi žlaht ludie od vseh stran ž nih blagum, zlatum, srebrom, žlahtnimi kameni vleko, Esa. 54, Ezeh. 40, Zah. 2. 495 Inu Zaharias tudi lipu od 495. Iz 54,11–14; Ezk 40,2–49; tiga velikiga Ieruzalema govori inu pra- Zah 2,6–9. vi, de Gospud Bug bo sam okuli tiga meista en ogneni zyd inu bo v nim sam prebival; tu ie Cristus dial, Iohan. 14. 496 496. Jn 14,23. »Kateri mene lubi, ta bo muie bessede ohranil inu mui Oča ga bo lubil inu mi k nemu pridemo inu per nim bomo sturili enu prebivalisče.« Inu Math. 28. 497 Ka-497. Mt 28,20. dar ie v nebu šal, ie dial k suim iogrom: »Pole, iest bom z vami vse dni do konca tiga svita,« tu ie, Cristus bo sam to cer- kov S. Duhum skuzi to pridigo tih iogrov resveitil 541 508 Rezodivene s. Ianža. resveitil iznotra v tih sercih, no varoval inu branil skuzi te angele, koker David, 498. Ps 34,8. Psalm 34, 498 govori, kir pravi: »Ta angel tiga Gospudi bo suiem campom okuli oblegal te, kir se nega boye, inu bo nee 499. Mt 16,18. ohranil.« Cristus pravi, Math. 16, 499 d e ta peklenska vrata, vsa hudičeva inu ti-ga svita muč inu kunšt te cerqve ne pre- mogo. Inu ta nega cerkov ie tu maihinu kardelce, katerimu sam Bug bo dal tu 500. Lk 12,32. nebešku kralevstvu, Luc. 12. 500 Inu ta cerkov ie izbrana od vseh štirih kraiev tiga svita, od vseh žlaht ludi skuzi to pridigo tih iogrov inu pridigariev inu ta grunt te cerqve, ta prava kersčanska vera ie grun- tana inu sazidana na ta iogerski navuk inu nekar na ta papeški oli drugih ludi, 501. Ef 2,20. Ephes. 2. 501 Inu tih kersčenikov imena so raven tih angelov inu iogrov v nebi zapissana, tu ie, Bug nih ne pozabi inu ne zapusti na tim sveitu inu po nih telesni smerti. vera inu ta D. Ta zlati ror oli terst inu tu mno- cerkov geteru žlahtnu kamene, s katerimi ie tu 542 Ta XXI. cap. 509 ie tu nebesku meistu, ta cerkov inu kersčanska sta dvei li- gmaina Bož ya premeriena, sazydana pei, ter- inu gruntana, so ta čista besseda Bo- dne, moč- ne riči v žya, ta stonovitna vera, vupane inu nebi inu na zemli, tih lubezan tih kersčenikov pruti Bogu inu Zludi ne ludie ne ludem, koker od tiga David, Psalm 19, mogo za- treti. 119; s. Paul, 1. Cor. 13, inu s. Peter, 1. Pet. 1., 502 govore; Cristus sam perglihu-502. Ps 19,8; 119,1–2; 1 Kor 13,13; ie to nega bessedo h tim velikim šacom 1 Pt 1,3–8. inu žlahtnim dragim perlom, Math. 13. 503 Inu s. Peter pravi, de ta vera tih 503. Mt 13,44–46. kersčenikov v tih nadlugah bo izkušena inu probirana koker tu zlatu v tim ognu, inu s. Paul, de ta vera, vupane inu lubezan so ner te vegše riči per ker- sčenikih, inu ta meista, na štiri vogle glih postavlena, so dolga tar široka (ty 12. tissuč moških tekov, kir se latinski 504. Nemška milja je merila 7532,5 m, saška stadia pravio, so try stu nemških 6797 m, bavarska 7420,4 oz. 7414,9 m, myl), württemberška 7448,7 504 so terdna, obtu on to kersčansko m, badenska 8888,89 m, cerkov, to gmaino vseh vernih, na tim hannoverska 9323 oz. 9347 m, vestfalska pa sveitu inu v nebessih h takim močnim, celo 10044 m. Stadij (gr. στάδιον, lat. stadium) iz zlata inu žlahtnimi kameni sturie- je bila grška dolžinska enota, ki je merila 157 m, nim inu gruntanim, perglihuie. toda tudi 176 (olimpij- ski), 185 (atiški), 196 E. Še (babilonski) in celo 209 m (feničanski stadij). 543 510 Rezodivene s. Ianža. To dobru- E. Še pag h troštu vsem vernim, kir na to inu li- poto, ka- tim sveitu od tih anticrištovih veliku tero ie Bug tim terpe, od tiga nebeškiga lepiga vesseliga vernim v nebi nare- stanu inu prebivalisče govori, tu istu dil inu perpravil, koker poprei perglihuie k animu meistu, »obenu oku nei vi- kir ie le s tem žlahtnim kamenem inu s dilu, ne vuhu sliša- čistim zlatum sazidanu inu scimpranu, lu, ne ser- ce zmisli- koker mi moremo tudi per tim lepim lu,« pravi s. paul. meistu tukai to cerkov inu gmaino Bo- 1. Cor. 2. žyo na tim sveitu zastopiti, v to isto gremo mi skuzi perlove inu zlata vrata, tu ie, skuzi to čisto inu svitlo zastopno bessedo Božyo, kadar no poslušamo inu ni terdnu veriamemo. Zakai kateri hoče v le-tu lipu nebešku meistu priti, ta mora na tim sveitu s pravo pokuro inu vero v ne stopiti. Inu kersčanstvu ne po- trubuie več obeniga templa, koker so ty Iudi imeili, zakai Gospud Bug ie pov- sod, zuseb v tim kersčanstvi, per vsakim vernim suio milostio. Obtu nei potreba nom, kadar hočmo moliti, delleč okuli, po hribih oli doleh po cerqvah hoditi, ko- 505. Jn 4,21. ker Cristus pravi, Ioh. 4. 505 De ty p ra-vi 544 Ta XXI. cap. 511 vi služabniki Božy inu kir molio, ne bo- do več na tih hribih v Ieruzalemu oli v tim templi molili, temuč v ti risnici inu v tim duhei. Zatu te naše cerqve nei ena bulši oli sveteiši mumu te druge inu so le zavolo dežia inu mraza sturiene, de lu- die mogo vkupe stati, moliti, Božyo bes- sedo poslušati, te s. zacramente diliti inu pryeti; tih šcoffov cerqve inu bri- toffske žegnane ie tu pravu malikovane. Vsi verni so ty templi inu veže Božye, koker s. Paul, 1. Cor. 3, 6, pričuie inu s. Ianž, 1. Ioh. 4. 506 »Bug ie ta lubezan inu 506. 1 Kor 3,16; 6,19; 1 Jn 4,16. kateri v ti lubezni ostane, ta isti v Bu- gi ostane inu Bug v nim.« Inu 1. Ioh. 1 tudi pravi: »Za tiga volo tu, kar smo vidili, slišali inu tipali, vom oznanui- emo, de vi tudi bote z nami tu tovari- štvu oli društvu, inu tu naše tovarištvu ie s tem Očetom inu ž nega Synom Je- zusom Cristusom.« 507 I nu kir pravi, de v 507. 1 Jn 1,3. tim nebeskim meistu, tu ie, v ti gmaini Božy na tim sveitu inu v nebessih ne bo sonza ne lune, nee vrata se ne bodo za- perla, 545 512 Rezodivene s. Ianža. perla, Gospud Bug inu tu Iagne Cristus bode nee resvetil, tu on govori od tiga dobriga, vesseliga, večniga, stonovitiga 508. Iz 60,19–20. stanu tih vernih; glih taku Esa. 60508 pi- še. Inu tu se bo gvišnu po sodnim dnevi v nebessih godilu, de sonca, ne lune, ne zydov ne bomo potrebovali inu de oben nevernik, nepokurnik, hud človik v nebu ne pride. Zakai Bug, kir »prebiva v ti luči, h kateri nisče ne more pryti,« 1. 509. 1 Tim 6,16. Thi. 5, 509 b ode po vsem nebu sveitil. Inu 510. Mt 13,24–30. ty verni, pravi Cristus, Math. 13, 510 bodo svitli koker tu sonce inu ty neverniki bo-do od tih vernih odločeni inu pahneni v ta pekal. Oli mi tudi moremo tukai za- stopiti to gmaino cerkov Božyo, kir ima to luč Cristusevo, Ioh. 1, 12, inu to nega bessedo, koker David pravi: »Bug, tuia besseda ie ta luč muih nug,« s to vidim, de prov grem po tuih potih v nebessa. 511. Ps 119,105. Psal. 119. 511 Inu ty verni so žiher, se nikoga ne boie, ne smerti ne hudiča, zakai Cristus nee v ti martri inu v ti smerti ohrani, inu h taki gmaini kersčanski nekar 546 Ta XXII. cap. 513 nekar le samuč ty bozi, temuc512 tudi 512. Temuč. krali inu bogati se bodo perdružova- li, nih pomuč, blagu ž no dilili, no čestili inu hvalili inu obeniga neči- stiga, ležniviga, malikovskiga pre- kletiga lotra, kir nei zapissan v te žive buqve Cristuseve, k sebi ne h tim s. zacramentom pustili; tu vse, hvala Bogu, se zdai per nas godi inu rovna. Ta XXII. Cap. Na koncu le-tiga videne, prerokovane inu prikazni se izkazuie ta živa voda inu tu drivu tiga lebna inu lipe riči te večne dobrute. S. Ianž druguč maliko- vsku hoče tiga angela moliti, Cristus ima skorai s teim sodnim dnem priti, bo daial vsakimu nega lon. Prepoveda ostru k le-timu inu k vsimu S. pismu kai perloži- ti oli odvze- ti. Kk Inu 547 514 Rezodivene s. Ianža. A. Kakovu pitie oli špižo bo- INu potle ie on meni pokazal eno čisto reko te žive vode, mo imeilu svitla koker ta crištal, gredoč od v nebessih, tu bo ves- tiga stolla Božyga inu tiga Iagne- selu prebi- vane, to- ta. [2]Na sredi nih vulicah inu na varištvu per Bugi. obeiu strani te reke ie bilu tu dri- vu tiga lebna, kateru pernaša dva- naist sadov inu daie vsak messec sui sad inu tu listie tiga drivessa ie dobru h timu zdraviu tim aydom [3]inu ne bode obene prekletve več, temuč ta stoll Božy inu tiga Ia- gneta bode v nim inu nega hlapci bodo nemu služili [4]inu vidili nega obličie inu nega ime bode na nih čelleh [5]inu tukai ne bo nuč inu ne bode potrebovalu obeniga svečni- ka oli te luči tiga sonca, zakai ta gospud Bug bo nee resvetil inu bodo kralovali od vekoma do ve- koma. B. [6]Inu on ie k meni rekal: »Le-te Še pag za- gvišu- bessede so gvišne inu risnične. Inu ta gospud Bug tih svetih prero- kov 548 Ta XXII. cap. 515 kov ie poslal suiga angela poka- ie, de kar se v le-tih zati tim suim hlapcem te riči, ka- buqvah tere se imaio skorai zgoditi. pravi, ie [7]Inu gvišnu, se pole, iest pridem skorai, izveličan bo risnič- nu taku ie ta, kateri ohrani te bessede godilu. le-tiga prerokovane le-tih buqvih.« [8]Inu iest, Ianž, sem ta, kir sem slišal inu vidil, sem doli padel pred te noge tiga angela, kir ie meni le-te riči izkazal, de bi ga molil, [9]on pag reče k meni: »gledai, tiga ti ne sturi, zakai iest sem s tebo red en hlapec inu tuih bratov prerokov inu tih, kir ohranio te bessede le-tih buqvih. Moli Boga.« [10]Potle pravi k meni: »Ne zepeča- ti le-te bessede tiga prerokovane v C. le-tih buqvah, zakai ta čass ie bli- risnica se zu. ima pridi- [11]Kateri škodi, ta še škodo de- gati, naisi lai, inu kateri ie smerdeč, ta še ta vegši deil od nee smerdi, inu kateri ie brumen, ta še huiši rataio inu za špot bodi brumen, inu kateri ie svet, ta imeio. bodi še svet, [12]inu pole, iest skorai Kk 2 pridem 549 516 Rezodivene s. Ianža. pridem inu mui lon ie z mano, de bom dal vsakimu, koker bodo ta nega della, [13]iest sem ta a inu O, ta začetig inu ta konec, ta pervi inu ta pusledni. [14]Izveličani so ty, kir ohra- nio te nega zapuvidi, de nih oblast bode na tim drivessu tiga lebna inu de puido noter skuzi ta vrata tiga meista, [15]ampag izvuna bodo ty psi inu ty cuperniki inu ty curbary inu ty uboiniki inu ty malikovci inu vsi ty, kir lubio inu delaio te laže. [16]Iest, Jezus, sem poslal muiga D. preroko- angela vom le-te riči pričovati v tih vane v le-tih cerqvah. Iest sem ta koren inu buqvah ie od samiga žlahta tiga Davida, ta svitla zveizda Jezusa. inu danica.« [17]Inu ta duh inu ta ne- veista pravio »prydi« inu kateri sli- ši, ta reci »Prydi« inu kateri ie že- ien, ta prydi, inu kateri hoče, ta vzami od te vode tiga lebna zab- ston. E. [18]Iest pričam vsakimu, kir slišio te 550 Ta XXII. cap. 517 te bessede tiga prerokovane v H Božy bessedi inu le-tih buqvah: Aku gdu perloži k postavi se le-tim ričem, taku Bug bode perlu- neima perstaviti žil čez nega le-te štraifinge, kir so oli to isto preminiti. zapissane v le-tih buqvah, [19]inu aku du proč vzame od tih bessed le-tih buqvi tiga prerokovane, taku bode Bug proč dial nega deil iz le-tih buqvi tiga lebna inu iz tiga svetiga meista inu od tiga, kar ie pissanu v le-tih buqvah; [20]ta, kir pričuie le-te riči, pravi: »Ia, iest pridem skorai.« »amen, ia, pridi ty gospud Jezus.« [21]Ta gnada našiga gospudi Jezusa Cristusa bodi z vami zo vsemi, amen. A/./ Pred le-tim capitulom ie pravil, Koker malu enu kakovu inu iz čes ie tu nebešku meistu deite v sazidanu, zdai pag pravi, kakovo spižo, materinim telessu vei pitie inu kakov leben bomo v nim oli vidi, kai ie na svei- imeili; bomo vsiga pitia, vse žlaht spiže tu, taku mi, dotle siti, nigdar ne bomo bolni ne žalostni. smo Mi v nebessih, koker ty angeli, ne bomo Kk 3 ieili 551 518 Rezodivene s. Ianža. na tim sve- ieli ne pili. Oli on koker ty preroki od itu, prov ne zasto- Cristuseviga kralevstva na tim sveitu pimo, kai ie v nebes- inu v nebessih taku s perglihami govori, sih. s teim te verne trošta inu vessele dela, de oni tudi bodo v nebessih koker ty bo- gati velaki na tim sveitu inu v velikih bogatih meistih prez vse skerbi dober le- ben imeili vekoma, tu ie, prez konca. Ta čista, svitla reka oli voda pomeni to bes- sedo Božyo inu ta s. kerst, koker David, 513. Ps 36,8–9. Psalm. 36, 513 govori, kir pravi: »Per tebi, Gospud, ie ta studenec tiga lebna inu v tuy luči mi to luč vidimo, oni bodo pya- ni od tiga bogatiga blaga tuie hiše inu ty nee napaiaš s teim luštom koker z anem potokom.« Zakai koker enimu vročimu žeinimu popotnimu človeiku ie en čist, merzal studenec lub inu vessel, glih taku tim žeinim, lakotnim, prestrašenim vy- stim ie ta s/./ evangeli lub, vessel inu perieten, kir nee z Božyo milostio obes- seli, trošta inu zagvišuie, de Bug zavolo suiga Synu hoče nim vse grehe zabston odpustiti, v suio milost inu v ne- bessa 552 Ta XXII. cap. 519 bessa k sebi vzeti, koker od tiga tudi Da- vid govori, kir pravi, Psal. 94: »Iest sem dosti inu veliku žalosti v muim sercei imel, oli tuy trošti so obesselili muio du- šo.« Te gasse oli vulice pomenio tu kar- delu vseh vernih, v nih inu vmei nimi ie tu drivu tiga lebna, tu ie, Cristus sam te mertve obuduie inu nim daie ta večni leben, koker on sam od tiga čestu govori, Ioh. 3, 5, 6, 11, 14, 17. Inu s. Ianž, 1. Ioh. 1. 514 Inu koker v tim paradižu tu 514. Jn 3,36; 5,24; 6,27; 11,25; 14,6; 17,1–3; prepovedanu drivu ie timu Adamu inu 1 Jn 1,1–3. nom vsem perneslu to smert inu ferda- mnane. Taku Cristus, tu zelenu drivu, ie nom perneslu ta večni leben obilnu ko- ker ta drivessa, hruške iablane inu po- moranče, kir čestče v leiti rode. Inu le-tu drivu Cristus ž nega saduvi, ž nega bes- sedo, močio inu oblastio vse žlaht ludi, ayde, Iude inu Turke, kir v nega veruio, ozdravi na duši inu telessu h timu več- nimu lebnu. Inu ty verni bodo Gospudi Bogu inu nega Synu iz serca, volnu inu zveistu, koker Zaharias, Lu. 1, 515 515. Lk 1,74–75. Kk 4 govori, 553 520 Rezodivene s. Ianža. govori, prez straha v ti pravici inu sve- tusti, vse nih živoče dni služili. Tedai tudi bodo ty verni na tim sveitu tu Bo- žye obličie v ti veri, potle v nebessih po- polnoma vidili inu znali, koker Paulus, 516. 1 Kor 13,12. 1. Cor. 13, 516 govori, de zdai le koker en špegel, ampag potle v tu obličie bomo Boga vidili inu ga bomo očitu z rezkri- venim obličiem spoznali inu čestili, 2. 517. 2 Kor 3,18. Cor. 3. 517 I nu ty verni, kir za Cristusom gredo, nega bessedi terdnu, stonovitu veruio inu slušaio, ty na tim sveitu inu po smerti v temnico ne prido. Ioh. 8. 518. Jn 8,12; Ef 5,8. Ephe. 5. 518 Zakai oni imaio to pravo luč Božyo vsebi inu pred sebo, zatu bodo tu-di ž nim kralovali inu vživali to Večno dobruto. gospud B. Zdai le-te inu vse bibliske buqve Bug ie vsi- gamogoč risnične inu pravične della inu pričuie, inu risni- čen, obtu, de kar ie v nih pissanu inu prerokova- kar govori, h timu nu, se ie oli se bo pred sodnim dnem go- gvišnu pride. dilu, zakai sam Gospud Bug skuzi pre- roke, iogre inu svetnike take riči tim ludem rezodeva inu oznanuie, obtu vsi preroki 554 Ta XXII. cap. 521 preroki nih prerokovane začno: »Sic di- cit Dominus exercituum,«519 »Taku ta 519. Npr. Jer 25,15: »15Quia sic dicit Dominus Gospud Bug tih campov govori etc.« S exercituum, Deus Israël : Sume calicem vini furoris tem ta s. angel inu s. Ianž hočta te verne hujus de manu mea, et vučiti inu zveistu opominati, de se pred propinabis de illo cunctis gentibus ad quas ego anticrištom zveistu varuio, de se od ne- mittam te.« »15Da, tako mi je govoril ga ne puste zepelati. Inu per tim nee tro- GOSPOD, Izraelov Bog: Vzemi iz moje roke to šta, de Cristus s tem sodnim dnem skorai čašo z vinom srda in daj piti iz njega vsem pride inu bo po nega bessedi inu preroko- narodom, h katerim te pošljem.« vanu tih prerokov inu iogrov vus sveit sodil. Obtu, kir bo tei Bibly veroval, po nee vuku dial (ta catehismus ie ta krat- ka Biblia), timu istimu bo na tim sveitu inu v nebessih vselei dobru. Za teim s. Ianž pravi, de kar ie v le-tih buqvah zapissal, tu vse ie on v prikaznah vidil inu slišal od samiga Božyga angela. Ti- ga ie še pag iz nezastopnosti hotel moliti, oli ta angel ga ie zatu ostru svaril, zakai angeli so le hlapci Božy inu te nega cerqve. Heb. 1. 520 Tukai se vučimo, de 520. Heb 1,14. neimamo na svetnike klicati, ne nim cerqve zidati. C. Ta angel hoče, de le-te inu te veli le-te Kk 5 druge 555 522 Rezodivene s. Ianža. buqve inu druge vse buqve tiga S. pisma se imaio vse S. pi- smu gostu veden od vseh ludi zveistu inu s flissom prebrati, s teim bodo brati inu nigdar na klopi oli pod klopio vučeni v Božyh ri- zapreti, v prahi pustiti ležati, zakai iz čeh inu potroštani tih ty verni se navuče, koku se imaio s v nih na- dlugah. teim anticrištom, Turki inu papeži v nih nadlugah deržati inu se troštati. Inu de taki nih sovražniki hud konec vzamo. Obtu vsaki kersčenik ima rad inu čestu le-te inu vse bibliske buqve prebrati, kadar veimo inu v nih vidi- mo, de vse riči, kar ie v nih prerokova- nu, se ie zgudilu, de ta sodni dan, po- gublene tiga anticrišta, Turkov, papežnikov inu vseh nepokurnih inu tu večnu izveličane tar vesselie tih vernih gvišnu tar skorai pride, amen. Per tim 521. Zastran Nizozemske prerokuie, de ty anticrištovi neverniki je imel Trubar ver- jetno v mislih protire- inu nepokurniki bodo le čedale huiši, formacijske ukrepe Filipa II. Španskega, ki so nečisti, smerdeči v tih grehih, vsi hudo- zanetili upor v pretežno kalvinskem severnem bi inu lotry od dan do dne gori iemali, delu Nizozemske in tako leta 1568 sprožili te verne preganali, lovili inu martrali, osemdesetletno vojno, ki se je med španskimi koker tu mi zdai v franskih inu nider- Habsburžani in Nizozem- sko končala šele z eno lenskih deželah slišimo, 521 oli ty ver-od listin vestfalskega ni verskega miru 1648. 556 Ta XXII. cap. 523 ni se neimaio v ti veri zblazniti, temuč le v ti dobruti inu v svetusti gori iema- ti. Zakai Christus suiem sodnim dnem skorai pride, bode lon daial vsakimu po nega zašluženu. Kir Cristus v le-tih buqvah tretyč, v začetku, v sredi inu na koncu pravi, de ie on A inu O, začetig inu konec, ta pervi inu pusledni, s tem tu suie Bogastvu daie na znane inu ter- di, koker Esa. 43, 522 kir pravi: »Iest sem, 522. Iz 43,11–12. iest sem ta Gospud inu prez mene nei obeniga ohranenika, pred meno nei oben Bug sturien inu za meno ne bo.« Potle spet hvali tu Cristusevu kralevstvu, to cerkov inu gmaino Božyo na tim sveitu inu v nebessih, v tim bo vselei dobru, bo- do ieili ta sad tiga večniga lebna inu v tu istu prideio ty, kir Božye zapuvidi ohranio, ampag ty anticrištovi, Turki, papeži, vsi nepokurniki, neverniki, koker so ty nesramni melčeči psi, kir ne laio, ne pridiguio, ne pišo zubper anticrištove, ty cuperniki, curbary, uboiniki, malikovci inu vsi, kir z lažami okuli hodio, ne 557 524 Rezodivene s. Ianža. ne prido v tu s. meistu, temuč bodo vun- kai pahneni v ta pekal, undukai bodo v žvepli goreli vekoma; pred teim nas Syn Božy ohrani inu obari, amen. Cristus ie D. Tukai očitu sam naš Gospud, Jezus bug inu stvarnik Cristus, pravi, de ie suiga angela sveti- davidov inu vseh mu Ianžu poslal, de ie le-te riči, kir so v ludi inu ta luč inu ce- le-tih buqvah, mnogeteri viži inu čudnih sta v ne- bessa, per prikaznih prerokoval, de on tim cerqvom, nim vsi lu- die s to vsem vernim po vsim sveitu ima ozna- pokuro inu pravo niti, dati na znane inu rezglassiti, de se vero dobe tu nebešku veido pred anticrištovimi hlapci varo- izveličane. vati, inu kadar nim bodo sylo inu zlu nalagali, se troštati, inu kir pravi, de ie koren inu žlahta Davidova, svitla zve- izda inu danica, tu ie tulikain, koker de bi rekal: Iest, Jezus, sem stvarnik Davi- dov po Božy naturi inu stric po človeiski inu iest to pravo luč, ta pravi pot kažem v nebessa, koker od tiga on sam v tih evangelistih buqvah inu nega iogrov li- steh pričuie. Inu per tim pravi, de Sveti Duh vseh izvolenih sercih inu ta nevei- sta, ta cella cerkov Božya, ve- den 558 Ta XXII. cap. 525 den vzdiha inu moli, de bi Cristus, nee lubi ženin skorai prišal, de bi te suie ver- ne od anticrišta inu od nega hlapcev od- rešil inu vsi hudobi, lotry en konec sturil, inu kir tu sliši, ta ima za tu iz serca prossiti. Inu kateri ie lačen oli žeien te Božye milosti, nega dobrute inu tiga več- niga lebna, ta pridi v pokuri inu s to ve- ro h Cristusu, le-tu vse on naide per nim zabston. Cristus tudi pravi v tih pergli- hah od ochaiti523 inu velike večerie, Math. 523. Ohcaiti. 22. Luc. 14. 524 De ie vse pernarednu, de le 524. Mt 22,2–14; Lk 14,15–24. imaio pryti, doli seisti inu ieisti zabston, oli nih ie malu vrednu prišlu. Glih taku Esa. 55525 piše. 525. Iz 55,1–3. E. Ostru inu vissoku s. Ianž zapriču- »Io« inu »ve« ie inu ie, de le-te inu vse bibliske buqve, v bode vsem nih prerokovanu ie Božye, gvišnu inu falš pridi- gariem inu risničnu, kar ie v nih zapissanu, se bo vučeni- kom, kir gvišnu dopernašalu pred inu po sodnim tu S. pismu krivu izla- dnevi. Inu per tim ostru pryti vsemi gaio inu prevračaio. grozovitimi Božymi štraifingami inu s teim peklenskim ognem vsem tim, kir tu S. pismu falšuio, prevračaio, za- mečuio, 559 526 Rezodivene s. Ianža. mečuio, krivu izlagaio, prestavleio, perstavleio inu proč iemlo, koker so te- dai ty falš preroki, vučeniki, pissary per tih čassih tih prerokov inu iogrov bili inu delali. Inu koker tudi per naših čassih ty papežniki, ty eni šcoffi, meni- hi, doctary, velike šule, vvidertauffery, cbingliani inu neverč ty hinauski, polni hude kunšti, pregnani novi menihi, ve- liki lotri, fratary inu mordrary, goluffi iezuwidery; ty silnu S. pismu falšuio, obtu Bug bo nee skorai grozovitu štra- ifal, nim vum inu pamet vzel, de pado v strašno sromoto, inu hud konec vza- mo. Natu spet Cristus oblubuie, de hoče skorai pryti, tim nega pokurnim dati tu večnu vesselie, tim anticrištovim vse zlu vekoma, amen, tu bo gvišnu. Za teim s. Ianž moli, de bi Gospud Jezus skorai prišal, s teim opomina vse verne, de oni tudi ž nim molio iz serca v tim Očanašu »Pridi tuie kralevstvu«, za- kai kadar Cristus ž nega sodnim dnem pride, tedai stuprov bodo vse ke- carye, 560 Ta XXII. cap. 527 carye, falš pridige, malikovske službe, vsa lotrya, hudoba doli diane, od pravih kersčenikov odvlečene, v ta pekal verže- ne, ampag ty pravi verni bodo s Cristu- som red v nebu makneni inu vselei per nim prebivali. 1. Thes. 4. 526 N a 526. 1 Tes 4,17. koncu od vseh vernih slovu iem- le inu nim prossi od Cris- tusa nega milost inu vse dob- ru, A M E N . k o n e c v s i g a n o - viga testamenta oli za- kona. regišter 561 V TIBINGI, M. D. LXXVI. 562 Regišter. zamerkane tih n e rv e g š i h p o t r e b n i h ričy, navukov inu troštov, v le-tih buqvah zapopadenih. Cerkov, verni, kersčeniki, ta try imena se imaio za enu zastopiti, kar per enim nei, tu se per drugim naide etc. Vseh cyffer nesem, temuč le te perve postavil, za teimi od vsake ričy več naidete, so tudi ene prestavlene. Na le-ta regišter se neimate zanesti, temuč sami preberite čestu le-te buqve. Taku bote iz nih prov vučeni s teimi anticrišti duhovsku voiskovati. A. Abbadon, Appollyon: peklenski Zludi. 326. 330. Alleluia, vsi verni v nebessih veden poio. 453. 457. Andri Kaminar: corar lublanski, ie lutersko vero zatayl, hud konec vzel. 417. Angeli so se vesselili Cristuseviga prihoda na ta sveit. 141. 143. Angel Mihael se ie Zludiem kregal za Moizesevu tellu. 230. Angel ta vegši ie Cristus. 336. Angeli so vsi pravi pridigary, anticrišta rez- odevaio. 272. 277. 281. 317. 320. 397. 403. Angeli, ne svetniki se neimaio moliti. 454. 459. 497. 503. Ll Anticriš- 563 Regišter. Anticrišti so truy: Iudi, Turki, papežniki. 194. Anticrišti so sli pred sodnim dnem. 188. 193. Anticrišti so Turki, papeži, so ž nih vero inu dianem Cristusu zuper. 372. 377. 527. Strašna. Anticrišt, garda, sirašna 527beštia, ima oblast od Zludia. 371. 376. Anticrišt od te žlahte Dan ima priti. 310. 314. Anticrišt ie na tim sveitu oblasten, te suie brani, zagovarie, verne pregane, mory, obeša. 442. 447. Anticrišt ž nega curbo, kupcy, krali, cardinali, šcoffi ie rezodiven, malan, končan inu zatren. 443. 450. Anticrišt ž nega hlapci bo pred sodnim dnem rezodiven. 333. 336. Anticrišti Cristusevu Bogastvu, čast inu zaslužene taye inu zamečuio. 203. 206. 528. Anticrišta. Anticrišti528 se varuimo. 180. Anticrišti so oblastni, močni, verni so močneši. 254. Anticrišti prave pridigarie inu verne dolg čas premagaio, love, moree inu se s teim hvalio inu vessele. 342. 349. Anticrištovu obuie kralevstvu, tursku inu papešku, bo od Cristusa pred sodnim dnem zatrenu. 412. 421. Anticri- 564 Regišter. Anticrištovi voiskuio s teim Iagnetom oli Iagne nee premore. 430. 438. Anticrištovimu vuku so krali inu ta vegši deil ludi verovali inu služali. 430. 438. Anticrištovi le čedale huši, smerdečesi529 529. Smerdeči. rataio. 497. 504. Anticrištovih grozovitu pogublene/./ 456. 463. Arca ie Cristus. 344. 355. Armageddon, pobyen camp. 413. 423. Arrius, preklet velik škodlivi turski kecar. 248. 306. Arcnya od ole. 130. Augustin Prigel: doctor/./ 450. B. Babilonia, Rym, Turčya bodo zatreni. 391. 399. 443. 450. Balaam: hud zupernik. 275. Beli gvant, kai pomeni. 286. 288. Besseda Božya ie živa, ostra, oster meč, močna, risnična, pravična, ie Cristus. 28. 30. 455. 461. 463. Besseda Božya dobiva. 320. Besseda Božya ie slatka, grenka, obesseli, cryž da. 335. 339. Besseda Božya loči te prave vučenike inu kersčenike od krivih, rezodeva te anticrištove. 340. 344. Besseda Božya ie večna, ludi druguč Ll 2 rody, 565 Regišter. rody, obrača na pravo vero, nebessa odpyra inu zapyra. 143. 286. Besseda Božya, kadar se posluša inu sluša, izvelyča. 106. 109. Beštia huda tar zla sta Turk inu papež. 429. 435. Biblisku pismu ie gvišnu, risničnu. 496. 502. Bibliške buqve se imaio od vseh brati. 497. 503. Biblišku pismu, kir falšuio, krivu izlagaio, bodo v pekli goreli. 499. 507. Blagu, čast tiga svita hitru rezido. 104. 108. Boga, du lubi, ta lubi tudi suiga bližniga/./ 206. Boga bomo v nebi prov znali inu vidili. 496. 502. Boga samiga se imamo bati inu samimu služiti. 391. 398. 403. Boge ludi imamo lubiti, zakai Bug nee lubi. 101. 110. Bogate, kir več koker boge lubi, ta greši. 115. Bogati iz bozih inu iz prave vere špot delaio. 114. 115. Bogatim lakomnim, odertnikom, tyrannom hudu puide. 102. 112. 125. Bolniki imaio moliti, pridigarie k sebi poklicati. 128. Boieči, 566 Regišter. Boieči, kir iz straha prave vere očitu pred lud mi ne spoznaio, puido v pekal. 479. Božye oblube inu priteži so gotovi, gvišni risnični. 479. 484. Božya zapuvid nervegši, de v nega Synu veruiemo. 199. 202. 206. 208. Božy Synuvi: kakovi. 209. Bug ie lubezen, ta tudi od nega pride. 204. 208. Bug, per komu prebiva. 202. Bug vidi deleč, globoku, kar mi ne vidimo. 286. 288. Bug te suie svary inu tepe. 284. 289. 83. 85. Bug odlaša inu zanaša. 172. 175. Bug ž nega volo inu šego se ne preminuie. 28. C. Cananeiska dežela pomeni nebessa. 29. Caplani papeski: kokovi. 326. 331. Cerkov Božya ie boga na tim sveitu, ima veliko revo inu žalost, neima vunane brambe, ne pomuči. 258. Cerkov Božya ie skrivna, se ne vidi z očy inu človesko zastopnostio, se le veruie. 258. 260. 262. Cerkov ima v sebi zmote, kecarie, grešnike, hude inu dobre. 259. 260. 272. Ll 3 Cerkov 567 Regišter. Cerkov Božya obstane v vseh žlaht nadlugah. 257. 258. Cerkov, Božya gmaina, ie lepa, bogata, žiher, vessela, ie en svečnik pred Bugom. 272. 480. 490. etc. Cerkovna vrata kakova. 482. Cerkov ie neveista Jezusova, ga prossi za sodni dan. 498. 506. Cerkov, kir ima to luč, Cristusa, nega bessedo, lotrov, nepokurnih ne pusti h tim s. zacramentom. 483. 494. Cerkov Božya ie ena svitla porodna žena, raste, doli iemle, od Zludia sovražena, veliku terpi, oli vini dosti otruk rody. 356. 360. Cerqvom sedem, tu ie gmainom tih 530. Kersčenikov. kersckenikov,530 piše s. Ianž. 264. Cor v templi: kai pomeni. 341. 345. Crainski šcoffi, fary, menihi, kir so s. evangeliu bili zuper, so hud konec vzeli. 411. 414. etc. Cristus ie A inu O, začetig inu konec, večni Bug. 498. 505. Cristus ie ta pervi inu pusledni pravi pridigar, bug inu človik, stvarnik vseh riči. 11. 12. Cristus ie vseh angelov inu Moizesev bug, stvarnik inu gospud. 6. 21. 24. Cristus, vernih vyuda inu izvelyčar. 17. Cristus 568 Regišter. Cristus sam vse verne z Bugom zmyruie, večni myr daie. 6. 24. Cristus ie vseh vernih bessednik, spravlavec, far, papež pred Bugom. 6. 71. Cristus ie ta kamen, grunt, skala te cerqve. 147. 151. Cristus ie glava vseh vernih, zatu, koker on ie terpil, bil svet, periazniv, taku mi. 145. Cristus ie nom dan za truyh riči. 148. Cristus ž nega smertio ie nas od te večne smerti odrešil. 17. 20. Cristus, zakai ie človik, naš brat ratal inu izkušen. 20. Cristus sam ie naš viši far, šcoff, pomočnik, ima ta pravi lepi mašni gvant. 31. 41. etc. Cristus ie ta pravi tabernakel, tempel, utta, cor, altar, offer, luč, kruh, skrina vseh nebeskih šacev. 56. 57. etc. Cristus samo suio kryo inu offrom ie nešil inu dobil celi večni odpustig. 58. Cristus ie svečnik. 269. Cristus ie pervi royen, vyuda vseh kralev. 265. Cristus ie vselei bil inu bode, začetig inu konec. 263. 92. 95. Cristus sam ie vseh vernih večni leben. 285. Cristus brani suio cerkov. 287. 359. 368. Ll 4 Cristus 569 Regišter. Cristus ie Amen, tu ie, Risnični. 283. 288. Cristus ie strašan inu periezniv. 266. 270. Cristus čestu koker en človik pruti Bogu inu ž nim govori. 266. Cristus se le bogaboiečim rezodeva. 295. Cristus vse riči vei, vidi, trošta vse verne, 299. Cristus dopusti inu hoče, de se nega evangeli vsem ludem pridiguie, tu Zludi brani. 307. 313. Cristus bo temman, poteptan skuzi kecarie papežnike. 318. 322. Cristus stuprov na sodni dan bo suio muč, čast, oblubo inu prytež izkazal. 343. Cristus, sionski kral, bo ž nega cerkovio obba anticrišta, Turka inu papeža, premogel. 396. 390. 394. Cristus suio bessedo skuzi pridigarie bo anticrišta v papežovih inu v Turkih rezdiral inu zaterl. 441. 446. Cristus z veliko čestio, oblastio, voisko strašnu bo te anticrištove sodil inu v pekal metal. 455. 461. Cristusa kir sluša, ie nega tovariš. 284. Cristusev offer sam naše visty prov trošta. 8. Cristusev 570 Regišter. Cristusev stan, opravilu kakovu. 4. Cristuseva čast, muč se bo stuprov na sodni dan rezodela. 16. Cristusev pervi prihod ie bil nizak, drugi bo vissok. 20. Cristuseva čast, oblast, gloria, maiesteta se malla, rezodeva inu izkazuie. 289. Cristusu vsi angeli, verni, stvary od nega oblasti pričuio inu so podverženi. 295. 140. 144. Cristusev serd bo velik, grozovit čez te neverne oblastnike. 303. 306. Cristusev vuk ie Božy. 299. Cristuseva smert, gorivstanene ie tudi tim mertvim oznanenu inu pridnu. 139. 140. Cristusevo maiesteto ie s. Ianž vidil. 265. Cryž, terplene verne probira. 147. 150. Curba babiloniska, skarlatom obličena, ie tursku inu papesku kralevstvu inu nih malikovane. 427. 431. Curba duhovska ima v Rymi nervegšo oblast. 430. Curbi duhovski, papežnikom inu Turkom, bo Bug zadosti povračoval. 442. Curbarya duhovska ie tu malikovane. 427. 431. Ll 5 Curba- 571 Regišter. Curbarya velik greh. 276. 279. D. S. Duh ne prebiva per velikih grešnikih. 124. Demetrius: pravi kersčenik. 226. Dečle gredo za Cristusom. 391. 396. Dim: kai pomeni. 324. 328. Diotrefes: hud hynavec, tih ie zdai dosti. 226. Drak, lindgvor, Zludi: vernih sylen sovrašnik. 356. 368. Drak, ta viši Zludi, tim anticrištom suio muč oblast daie. 371. 374. Drivu tiga lebna ie Cristus. 496. 501. Duše tih vernih so žive per Bugi. 466. 470. E. Elias, Enoh, kadai prideta. 346. Erbsčina vernih prava v nebessih. 139. Evangeliske pridige prez vere ne priduio. 26. Evangeli ie star, oli nove ludi della. 186. 192. Evangeli vsem ludem, vsaki starosti sliši. 185. 187. Evangeliu zdaici, kadar se pridiguie, imamo verovati, de ne bomo ferdamnani. 25. Evangeli 572 Regišter. Evangeli ima sylne sovražnike. 307. 321. Evangeli pred sodnim dnem se bo široku pridigal. 333. Evangeli odpre, zepre nebessa inu ludi v pan polaga. 334. Evangelisti imaio dosti uk oli očesss, so štyrim zvirynom perglihani. 291. 294. F. Farmani, prave Božye ovčice se imaio čestu opominati, de ostano per pravi veri, pred anticrišti se varuio, ž nimi obeniga tovarištva ne derže. 222. Farstvu iudosku, papesku se od Cristuseviga deleč narazen loči; Cristusevu samu nas izveliča, tiga ludi, papežniki ne zastopio. 34. 35. Felix knez od Barteperga: evangeliski sovražnik, ie v sui kry zadušen. 416. G. Gaius: en pravi kersčenik. 223. Greh, noterna dušna reč. 63. Greh rody smert. 105. Greh ie krivina, pride od Zludia. 195. Grehi smertni kakovi. 211. 214. Grešni- 573 Regišter. Grešnikov rezlotig, so duy. 200. 216. Grešniki prez vere v Jezusa so ferdamnani. 68. Grešniki so vsi kersčeniki na tim sveitu. 182. 190. 212. 216. Grešnike, kir h pokuri perpravi nih duše, ohrani. 129. Gosposčina se ima poštovati, v pravih zapuvidah, postavah slušati. 149. 153. H. Hlapčiči verni so redli lunaki. 358. 368. Hlapci, kmeti so dolžni nih gospudom, dobrim inu hudim, zveisti biti, od nih sylo krivico terpeti po Cristusevim exemplu. 149. 153. Hvaliti se ima Cristus veden. 299. Hudič lev, hud vernih sovražnik, timu se s to vero imamo ubraniti. 152. 531. Pozresčino. Hudič malikovane, pozrečino, 531 curbaryo nareia. 274. Hynavski kersčeniki. 115. 124. Hynavci Boga ne znaio, ne lubio. 203. Hynavci nepocurni, komu so glih oli podobni. 231. Hynavcem ie Bug sovraž. 283. I. S. Iacoba sta dva iogra bila, koku sta ži- vela 574 Regišter. vela inu martrana, kateri ie le-ta lyst pissal. 97. S. Iacoba lyst ie iogerski. 100. S. Ianž: du ie bil, nega pismu ie cilu Božye. 176. Iezik imamo vuzdati. 102. 116. Jezus:532 zakai ie človik postal. 5. 532. V izvirniku zapisano v Jezus ie tu pravu Iagne, dini offer za naše obliki Iezus. Kljub trans- literaciji se zaradi načela grehe. 8. likovne primerljivosti Jezus večna luč, izvelyčar. 181. pričujoče izdaje z izvirni- mi Trubarjevi knjigami Jezusu pryčuio S. Troyza, kerst, obhaylu, nahaja pod zadevno črko stvarnega kazala. S. pismu, de ie bug inu človik, vseh vernih izvelyčar. 210. Jezusu inu v nega, du ne veruie, ta Boga na laže stavi. 210. 211. 213. 214. Jezus sam ie s. Ianžom govuril. 498. 506. Ieruzalem, novu, nebesku. 478. 483. 484. etc. Interim, papeška vera. 308. 365. 358. Iogerski vuk risničin, izvelyča, v nebesku tovarštvi perpravi. 181. Iogrovu pisma neso basni oli sane, temuč risnica, kar so vidili, slišali, preroki pissali. 158. 161. 162. 163. Izkušne so dobre/./ 104. Izkušne, dobre od Buga, hude od nas. 105. 108. 109. Izkusnavah533 se imamo Božye oblube 533. Izkušnavah. terdnu deržati. 40. 41. K. Kadilu 575 Regišter. Kadilu pravu so vernih molitve. 296. 361. 319. etc. Kača, drak sta zludia. 465. 470. Kača ie zludi. 357. 364. Katči repi imaio glave, kai pomenio. 327. 332. Kersčenikov prava znamina. 91. Kersčeniki so iznotra inu izvuna čisti, svety, preprosti, prez nida. 145. 151. Kersčeniki so svety, zatu imaio v svetusti prebivati. 143. 102. Kersčeniki so prez hudube, golufye, cerkovni živi kamini, fary, krali, folk Božy, ptui, popotniki, sveti na tim sveitu. 147. 152. Kersčeniki po vsim sveitu terpe. 152. 154 Kersčeniki, koku se imaio vmei sebo, pruti Bogu, ludem v dobrim inu hudim deržati. 138. Cyffre so prestavlene. 141 Kersčeniki pravi se izkažo s pokorsčino pruti Bogu. 191. Kersčeniki so otroci, synuvi Božy v ti veri inu vupanu, naisi zdai v tim životu ne čutimo. 196. Kersčenikov znamina, terplene, lubezen. 198. 201. Kersčeniki otroci Božy, kateri. 209. 213. Kersčeniki so posvičeni fary, krali. 229 Kersče- 576 Regišter. Kersčeniki imaio do konza v pokuri per veri ostati, sice bodo strašnu straiffani. 229. Kersčeniki ne šentuio z Božym imenom. 231. Kersčeniki s čim, koku se imaio h timu sodnimu dnevi perpraviti. 232. Kersčeniki imaio vmei sebo vselei več odlašavcev, nepokurnih, koker dobrih, zatu potrubuio veden svara. 243. Kersčenikom bo h puslednimu vselei dobru. 257. Kersčeniki imaio zle sovražnike na sveitu. 301. 304. Kersčenikov sovražniki slišyo v pekal. 302. Kersčeniki moraio voiskovati, dobiti, premoči. 273. Kersčeniki mogo pred sylo bežati. 357. 363. 364. Kersčeniki neimaio myru, ne pokoya pred anticrišti na tim sveitu. 468. Kersčanstvu, kadar se rezteguie, so prididigary534 vesseli. 220. 224. etc. 534. Pridigary. Kersčanstvu vseh nadlugah ostane inu premore nee sovražnike. 244. 257. Kersčanstvu od vseh stran, Goga, Magoga, od skrivniga, očytiga anticrišta, tu ie, papeža inu Turka, bo z veliko nadlugo obdanu. 251. Kersčan- 577 Regišter. Kersčanstvu ie veliku, bo obstalu inu 535. Varovanu. varovamu535 od Cristusa pred vso sylo. 310. 311. Krsčanstvu ima vsag čas revo inu dosti nadlug, telesnih inu duhovskih. 301. 302. Kerst: kai vela. 140. 145. Kecariev falš vučenikov vuk ie pervič sladag, potle grenak. 318. 322. Kecary imaio ženske lasye. 325. 330. Kecaryev, papežov šega, natura inu diane /./ 324. Inu ta celi capitul ž nega izlago. Kecary, oblastni, sylni. 306. 307. 308. Krali, vyudi so nih muč, oblast tei bešty, papežom podvergli inu dali. 329. 436. Krali so cardinali, šcoffi, appati. 437. Kralevstvu anticrištovu, papešku, turšku, ie temnu, nezastopnu v ti veri. 412. 420. Kregati, opravlati neimamo. 143. 102. Kregi, nid: od Kot. 121. Kry Cristusa ie nas od grehov oprala. 263. Kry Cristuseva sama nas očisti od naših grehov. 182. Kry martirnikova dosti ludi na pravo vero oberne. 342. 351. Kry martirnikova bo mesčovana tudi na tim 578 Regišter. na tim sveitu. 352. 411. Kry: falš vuk. 411. 415. Kry martrinikova ie seime tiga kersčanstva. 342. 351 Kruh nebeski/./ 375. 280 Kobilice so fary, menihi, papeži, nih cilu tovarištvu. Kropilu Moizosevu. 536 59. 60 536. Moizesevu. Kupci se bodo plakali, kir so s to babilonisko rymsko curbo deržali. 443. 451 Kupci papežovi, kokovi. 450. 451 L. Lažnik ie ta anticrišt/./ 189 Lažniki ne prido v nebu. 498. 505 Leben, život tiga svita kratig. 123 Lyst h tim Iudom ie S. Duha, vučen, potreben, pridenm skuzi s. Paula pissan, nas zveistu h Cristusu napelava. 1. 2. 3. 25 Lubezan curbarska, vražya. 122 Lubezan prava, serčna. 180 Luna oli sonce, kadar merkneio, opominaio vse ludi h ti pokuri. 308 Luna ie ta cerkov. 318. 322. 323 Lufft ie cerkov. 324. 328 Lušti hytru minee. 179. 188. 193 Luterska predguvor čes s. Ianža Rezodivene. 240 Mm Luterski 579 Regišter. Luterski hynavci/./ 280 Luč: zastopnost v ti veri. 412. 420. 421 Luč, sveiča v nebi inu v kersčanstvi: du, kakova. 496. 500 M. Mahomet: anticrišt, preklet kecar. 432. 249 Mašovane Cristusevu na cryžu samu vse verne izvelyča, zakai on ima ta lepi noterni mašni gvant, celo svetust/./ 46 Mašovane papešku: velik greh pred Bugom. 63 Mašni offer za žive, mertve ie preklet. 70 Maša: velik malik. 433 Maša: duhovska curba. 433 Mladi, stari, otroci imaio S. pismu brati/./ 179 Mlačna gnusna voda so hynavci. 284. 288 Mamaluki hud konec vzamo. 411. 418 Mamaluki bodo v pekli velik marter terpeli /./ 392. 399. 68. 72 Magdeburski šcoff z bratom hud konec vzel. 416 Mamaluki prekleti: Cristusa druguč cryžaio, težku oli nigdar h pravi pokuri inu veri ne prido. 36. 37. 39 Maliko- 580 Regišter. Malikovane: velik greh. 180. 212. 498. 505. 506. Marcion: kecar, S. pisma sovražnik. 247 Martyrniki vpyo v nebessih zuper nih sovraž nike. 302. 305 Martyrnikov velik troskt. 537 303. 305. 312. 537. Trošt. 315. Martyrniki so inu bodo masčeni. 352. 353. Martyrniki neso umerli, so živi. 466. 471/./ Martyrniki inu vsi verni bodo velik lon imeili v nebessih. 135 Martro Cristusevo so pred iogri evangelisti, preroki prerokovali. 140. 141/./ Melhizedeh: kai ie bil inu pomenil. 7. 41/./ Mleku: kai pomeni. 33. 35/./ Merhary, orli, kane peklenske bodo anticrištove glodali. 456. 464/./ Mertvi verni nigdar ne umerio, so vselei živi. 466. 471/./ Mertvi iz zemle inu morya bodo vstaieli. 468. 476/./ Mertvi so vsi nepokurniki pred Bugom. 281/./ Meistu Ieruzalem nebesku ie lipu, svitlu, terdnu, žlahtnim kamenem, zlatom sazydanu, varovanu od angelov, v nim nei nočy, ne sonca, Bug ž nega Mm 2 Synum 581 Regišter. Synum ie nega svitloba. 480. 487. 493/./ Mihael angel ie Cristus. 357. 364/./ Milost Božya nas vuči, de se pred grehi varuiemo. 233/./ Myr pravi, večni v nebessih. 319/./ Myr, kadar kersčeniki imaio, Boga hvalio. 358. 365/./ Myr noterni v nih visty imaio ty verni, nekar izvuna na tim sveitu. 465. 468/./ Moizesove službe so le na Cristusa kazale. 8. Moizesevu tellu ie hotel Zludi rezodeti. 230. 234/./ Modrost, duya: Božya inu pozemliska. 118. Modrost Bug daie, za to imamo prossiti. 104. 108/./ Moliti imamo za zastop S. pisma. 298/./ Moliti imamo s terdno vero. 104/./ Moliti: koku imamo. 94. 96/./ Moliti: za poštene ričy imamo. 124. Molitve za druge dosti opravio. 214 Molitve, kadilu tih vernih, Cristus sam pred suiga Očeta nossi. 316/./ Molitov: lepa za verne. 233. 236/./ Možye imaio ženom zanesti, pregledati. 137. Cyffre so prestavlene. Messu v nas imamo moryti. 149/./ Molitov: grešna. 121/./ N. Nad- 582 Regišter. Nadluge, pridne: v tih vernih moraio na tim sveitu biti. 107/./ Nadluge štyri čez nepokurne inu sovražnike Božye bessede. 245/./ Nebessa bodo nove, stare zgore. 172. 175/./ Nedela ie dan tiga Gospudi. 264. 168 Nepokurni so psi, svine. 168/./ Nepokurni, hynavci ne slišio v nebessa. 182/./ Nepokurniki: komu so podobni. 231/./ Nepokurni puido s kecary v pekal. 327. 332. Nepokurni, neverni živi so mertvi pred Bugom. 466. 472 Neverniki Boga ne znaio, ne lubio. 203/./ Neverniki bodo od Božyh štraifing inu peen le huiši, koker Egiptary. 411. 412 etc. Neverniki šentuio Boga, kadar nee štraifa, h pokuri vabi. 412. 421/./ Nevera v Jezusa: ta nervegši greh. 5/./ Neverne, nepokurne bo Bug grozovitu štraifal. 7/./ Nevera v Jezusa vse štraifinge nase nalaga. 15. 18. 22/./ Neveista Cristuseva ie ta cerkov, gmaina kersčanska, ie lepa, čista, sveta. 454. 458. 478. 483. 487. Mm 3 Nevide- 583 Regišter. Nevideče prihodne nebeske ričy ludie težku veruio. 453. 457/./ Nicolaytery kecary so žene gmain imeili. 278/./ Noge Cristuseve: goreče. 269/./ Novatus: kecar, pokure zataynik. 246/./ Nov sveit bo po sodnim dnevi. 478. 483. etc. O. Odvetnik, spravlavec vmei Bugom inu ludmi ie sam Cristus. 179. 185/./ Odpustig vseh grehov nigdir, v obeni 538. Službi. ričy, ne sluzbi538 Božy, se ne naide, samuč per Cristusu s to vero. 68/./ Odpuski papeški zašpotuio Cristusevo kry inu martro. 312/./ Offer Cristusev sam ie vseh vernih grehe plačal, vse verne posvečil, nim to cesto v nebessa potrebil. 64. etc. Offri: pravi, tih vernih. 152/./ Offri človeiski nikogar v nebu ne perpravio. 96/./ Ohzat vmei Cristusom inu vernim. 454. 458/./ Ole: kai, koku bolnikom pomaga. 130/./ Opravlane, reznašane: velik greh. 119. 123. Opravlavci: Zludievi hlapci. 235 Origenes 584 Regišter. Origenes ie S. pismu prevračal. 247/./ Orožye, pridigarstvu: močnu. 404. 408/./ Otročičem tudi ta evangeli sliši. 187/./ Očy: goreči, Cristusevi. 269/./ P. Pamet, zastopnost, modrost človeska težku zastopi inu veruie, de Cristus sam nas izveliča. 70/./ S. Paul ie modru, vissoku, risničnu pissal. 173. 176/./ Paul Biener, lublanski corar, zavolo evangelia lovlen, Truber pregnan. 308/./ Papeške farye, menihe, šcoffe s. Peter malla. 156/./ P a p e ž i s o a n t i c r i š t i , t e p r a v e pridigarie inu verne love, moree, p a n a i o , v b r i t o f f n e p u s t e pocopati, nih fary, menihi nih krivi vuk, vero z lažami, falš caihni, sylo, z mečom terdio inu branio. 342. 349. 372. 377. 373. 376. 387. 256. 249. Papeška vera pogine. 371. 381. 256. Mm 4 Papeža 585 Regišter. Papeža smo za Buga deržali, so cessarie teptali. 373. 386. 380. etc. 539. Službe. Papeške lipe hynavske Božye sluzbbe539 so dosti ludi od prave vere zepelale. 383. 372/./ Papeži ž nih šcoffi, fary menihi so zli s. evangelia sovražniki, so Diotrefi, branio inu prepoviduio prov, zastopnu s. evangeli izlagati, v cerqvi peiti, obhaiati. 327. 331. 307. 225/./ Papeži so cessary, krali na zemli: oba meča pudse perpravili, veliku zlega v tim kersčanstvu naredili. 250. 251/./ Papežniki krivu vuče, veruio, S. pismu inu catehismu zuper, so v Božym serdu. 253. 245/./ Papeži v Rymi čez cessarie kraluio. 440/./ Papeštvu pred sodnim dnem bo zatrenu, od suih periatelov obrupanu, obužanu inu rezdianu. 253. 254/./ Pas Cristusev: kai pomeni. 269/./ S. Petra prerokovane od papežov, faryev, menihov. 164/./ Polycarpus: s. šcoff. 278/./ Pokura prava Božyo milost, pomuč obderži, v paradiž perpravi. 273. 280/./ Pokura, hynavska: kakova. 89/./ Pokoi: truy. 29/./ Postava ie strašna, evangeli ie lub, ves-sel. 586 Regišter. sel. 86/./ Pozresčina, pyanost, nečistost Boga rezerde. 89/./ Possoda Moizeseva v templi: kai ie pomenila. 56. 60/./ Peter Seepacher: lublanski šcoff, zataynik, ie z naglo smertio umerl. 410. 417/./ S. Petra drugiga lystu summa. 155. etc. S. pismu le ty izvoleni bogaboieči zastopio. 294. etc. Praznik, pokoi ie v nebessih, v ta le ty pravi pokurni verni prido. 27/./ Perokovane ie truye/./ 240/./ Prerokovane od kecariev: Arria, Mahometa papežov, menihov. 324. 328/./ Preroki falš so vselei bili inu bodo, kakovo šego, dellu imaio; pred nimi se imamo varovati. 156. 164. 165. 173. 176. 179/./ Prerokovane pravu gre iz permorena S. Duha. 162/./ Prerokovane ie mnogeteru, oli tu pridigastvu nerpridniše. 240/./ Prerokovane s. Petra od papežnikovih faryev, menihov, šcoffov inu nih tovarišev. 164/./ Preroki, pridigary, pissary, kir prov od Cristusa ne pravio: koku bodo štraifani. 100. 165. 169/./ Prešusniki, curbary so zgubleni. 91/./ Mm 5 Pridigary 587 Regišter. Pridigary pravi so angeli: nih mallu, oli vsag čas iz S. pisma anticrištovim zuper govore inu pišeio. 244. 346. etc. 272. 314/./ Pridigary pravi iz evangelistov pridiguio, so serčni. 326. 331. 333. 336/./ Pridigarieva velika oblast: zepre, odpre nebessa, v pan polaga. 341. 346/./ Pridigary, martyrniki bodo v nebessih vesseli. 392. 400/./ Pridigary, pastiry imaio nih ovčice, bližne inu dalne, S. pismom v ti veri terditi. Pridigarstvu pravu se ne more zatreti, premore vse kecarye, tyranne, velike riči opravi. 342. 351. 316. 319/./ Pridiga s. evangelia te, kir nemu veruio, brum ne sturi. 184/./ Pridigary imaio pruti nih ovčicom očinu serce imeiti. 221/./ Pridigary moraio terpeti, zanesti. 272. etc. Pridigary so špegli inu exempli. 92/./ Prihodnimi ričmi v nebessih se ty verni v nadlugah troštaio. 88/./ Primoš Šcoffič: corar lublanski, evangeli zatayl, hud konec vzel. 410. 417/./ R. Raitingo težko od našiga diane bomo Cristusu daiali, ta nas pergane na vse dobru. 588 Regišter. dobru. 146. 149/./ Rezodivene S. Ianža: kai ie v nih, od čes pravio, koku inu v čim nom priduio inu nas troštaio. 237. 242. 257. 262. 266. Rezodivene več od hudih, koker od dobrih vučnikov govore. 244/./ Rezodivena summa. 240/./ Regišter vsakiga, veist inu dellu se bo bralu na sodni dan. 468. 476/./ Reka, studenic ie Božya besseda, s. kerst. 496. 500. Reve duhoške: try velike, potle štyri, preganene, kregi, dragina, pomor čez kersčanstvu. 248. 301. 301/./ Rihtar bozih, bogatih, živih, mertvih, zlud iev inu te smerti bo Cristus. 467. 476/./ Rihtary bodo ty verni čez neverne inu zludie. 466. 471/./ Rym, papež so obrupani od suih periatelov, ie Sodoma inu Egiptus. 255. 352. 342. 450. Rym ima sedem hrybov, na tih ta duhovska curba sidy inu široku regira. 429. 436/./ Rym: gdi ie dosti faryev, ie dosti curbariev. 279/./ Rym ie Babylonia, v nim anticrišt prebiva; 540. Razdelek imenskega bo rezdian, zatren. 441. 446/./ kazala zaradi trans- literacije obsega tudi S. 540 Zako- Trubarjeve iztočnice pod črkami Z, Š in Ž. 589 Regišter. 541. V izvirniku zapisano v Zakonikov541 postella: čista, poštena. obliki Sakonikou. Kljub transliteraciji se zaradi 91/./ načela likovne primer- Zakon ie čist, sveitiši koker menihstvu ljivosti pričujoče izdaje z izvirnimi Trubarjevi oli nunskvu.542 140. 397/./ knjigami nahaja pod Žalost, terplene vernih pernesse večnu zadevno črko stvarnega kazala. vesselie. 140. 312. 315/./ 542. Nunstvu. Žlaki, štrafinge so nerveč kersčenikom naložene, ty te neverne h pokuri vabio. 144. 147/./ Žalba duhovska ie vuk S. Duha. 189. 194/./ Žabe so kecary, papežniki. 254/./ Samopravičary, lažniki, zepelavci: veliki grešniki. 184. 245/./ Zapuvidi Božye so tim vernim lahke. 210. 213. Zapuvidi Božye so le od lubezni. 111/./ Zatožnik tih vernih ie Zludi ž nega tovariši. 358. 366/./ Starišem imamo biti pokorni. 151. 154/./ Stari: zakai bodo pridigary imenovani. 145. Stara iogerska, preroska vera sama izvelyča. 189. 195/./ Starišev vera nei vselei prov. 145/./ Scarpiani so falš vučeniki. 325. 330/./ Zdravi inu vesseli imaio psalme peiti. 128. Štraifinge prido, kadar se timu pridiga- ganu 590 Regišter. ganu evangeliu ne veruie. 317. 320. 410. Znamina tih vernih. 325/./ Želee, lušti človeiski: hudi. 121/./ Žene male vere, boieče se rade strašio, z otruki cupraio. 141/./ Žene verne so Bogu inu angelom lube. 218. Ženska zakoniska lipota: dopadeča Bogu inu pridna (so cyffre krivu nazai postavlene). 136. 140/./ Šentovane: Zludiev/u/ dellu. 231. 235/./ Serd človeiski: huda reč. 106. 109/./ Serd Božy, velik, strašan čez nevernike, sovražnike tih vernih. 410. 414/./ Serd Cristusev: strašan, grozovit. 303/./ Zepelavci so anticrišti. 219/./ Zludi ie kača, veržen v ta pekal. 257. 364. Zludi se le s to vero, s. evangeliom, nekar solio oli svečami, odpodi inu premore. 358. 366/./ Zludi ž nega hlapci: zakai te verne sovraži. 350. 369/./ Zludi povsod vselei tu malikovane gori nareia. 234/./ Zludieva imena, ta ie od Cristusa zvezan. 465. 470/./ Zludievi ne mogo prez vole Božye ko- mu 591 Regišter. mu kai žaliga sturiti. 307. 313/./ Službe Božye: kakove. 101. 107. 114/./ Smert: duya. 274. 468. 476. 480/./ Smert ie Hudič. 302/./ Smerti verni se neimaio bati. 199. 149/./ Smerti neverniki bodo želeli. 325. 329/./ Zmote, secte so vselei bile vmei vernimi, zatu se neimamo zblazniti. 258/./ Sodni dan se ne veruie od vseh, kai se bo per tim godilu. 157/./ Sodni dan pride koker tat z ognem, nebu, zemla bodo goreli inu tayeli. 171. 175. 413. 423/./ Sodni dan ie gvišen, bo skorai. 174. 334. 338. Sodni dan bo stuprov Cristusa ž nega čestio, močio, oblastio rezodil, tim vernim, martyrnikom večno dobruto, tim anticrištovim, nepokurnim nih pravi zaslužen lon odločil inu daial, tedai bode vse rovnane tiga svita konec vzelu. 343. 353. 413. 424/./ Sodni dan bo žell inu vindimal hude inu dobre. 393. 401/./ Sodni dan bo strašan pravde dan tim nepokurnim. 232/./ Sodni dan bo vernim lub, vessel, nevernim strašan. 319. 333. 337/./Sonce 592 Regišter. Sonce temnu. 318. 322. 328/./ Sonce, Cristus, ie dobrim vistym od papež nikov teman, strašan sturien. 411. 412. Sovražnike tih vernih Bug tudi na tim sveitu groznu štraiffa. 410/./ Šcoffi pravi imaio pasti, nekar dreti oli klati nih ovčice/./ 151/./ Skrivnusti Božye sam Cristus vei inu ludem rezodeva, te so v tim S. pismu zaperte inu zapopadene. 295. 297/./ Sigmund Grabšoff. 450/./ Štyma Cristuseva ie nega močna besseda, ta s. evangeli. 269/./ Zvirine štyri: kai pomenio. 290. 293/./ Špyžo sledno zdravo vsag čas mogo verni prez greha ieisti. 95/./ Špyža oli ieid v nebessih: kakova. 496. 499. Zveizde temne: kai pomenio. 318. 322. 328/./ Zveizde, svečniki: kai pomenio. 268. 270. 272 Sveit ie hudoben. 212. 117/./ Svetu Pismu se ima od vseh brati, naisi tu papežniki prepoviduio. 192. 193/./ Svetniki so le skuzi Cristusevo kry svety, čisti, beli ratali. 312. 315/./ Svetniki so naši naprei hotci, exempli. 38. 40. T. Ta- 593 Regišter. T. Tacianus: hud kecar zuper zakon. 245/./ Tabernakel, utta, tempel ima try deile, pomenio Cristusa v nebessih. 54. 61/./ Telletova, kozlova kry, iunnicevi pepel oli kropylu grehe ne izpero. 57. 58. 59. Tempel Božy inu nega cerkov ie povsod. 482. 492/./ Tempel ie Cristus. 404. 406. 410. 415/./ Temma ie nezastopnost v ti veri. 412. 420/./ Terplene ie h dobrimu vernim od Buga naloženu. 101/./ Terpeti imamo z vesseliem tar volnu. 102. 104/./ Testamenta dva, pusledni bulši. 52. 55/./ Testamenta, Stari inu Novi, tiga anticrišta, Mahometa inu papeža rezodevata, ubyata. 341. 345/./ Tyrani, Turki, papežniki verne pregano, love. 317. 321/./ Tyrani hud konec vzamo. 411. 418/./ Tressuvi veliki. 303. 306/./ Tressuvi opominaio h pokuri. 308. 413/./ Tr y ve r e o d e va n g e l i a pr id o : 543. Sovražniki. sovražniniki,543 hynavci, verni. 426/./ Trošti lipi: v buštvi, v nadlugah, v ter- plenu. 594 Regišter. plenu. 118. 117/./ 544. Muslimani. Trubarjev jezik in slovenski knjižni jezik 16. Trošt, de mi verni bomo v nebessih v stoletja ne poznata posebnega vesselei. 179/./ jezikovnega označevalca (izraza) za označevanje pripadnikov Trošt, de kersčeniki v težkih nadlugah, muslimanske verske prakse, temveč je pomenska podstava vmei kecaryh, bodo prave vučenike »pripadnik muslimanske vere« imeili. 250/./ sovpadla z izrazom za označeva- nje »pripadnika turškega naroda«. Trošt vseh nadlugah. 302/./ Gre za metonimično preime- Trošt velik, vessel vseh vernih: ta oblast novanje ( pars pro toto): islamski Turki so v slovenskem jeziku inu maiesteta Cristusa. 268. 309. 313. 316. označevali muslimane nasploh, in 310. 314. 315. 478. 483. 492/./ sicer do konca 17. stoletja, ko se metonimično preimenovanje ne Trošt vseh vernih, zuseb martyrnikov, kir pojavlja več (morda tudi zavoljo bodo mesčovani inu v večnim vesselei. vojaškega iztisnjenja musliman- skih Turkov iz srednje Evrope po 443. 450. 467/./ bitki na Kahlenbergu pri Dunaju, ko je poljski kralj Jan. III. Sobieski Turki544 so anticrišti. 372. 377. 381/./ 12. septembra 1663 pokončal Turki ž nih Božymi službami, ostrim drugo turško obleganje Dunaja in je nato predstava o muslima- postom, lebnom, pokorsčino, nih-Turkih izzvenela). V zbirki almožno, s trezivostio dosti pridig Sacrum promptuarium Janeza Svetokriškega (III. knjiga, kersčenikov na nih vero zepelavaio. 1697 (pridiga Na noviga lejta 372. 384. etc. dan), 66 (I)) je brati: »Vicekrajl ga začne sfarit, de on, karšenik, se je Turki bodo zatreni, pogino pred sodnim podstopil Machometavo vero v dnem. 253. 256 karšantvu perpelat ...« Omenjeno mesto je prva slovenska aluzija Turska, papeska vera pogine. 334. 338. 372 na muslimansko mnogoženstvo, v njej pa se prvič pojavi besedna V. zveza Mohamedova vera (pred tem, v 16. stoletju: turska vera, tur- Vera, kai v sebi derži, se izkaže v terplenu, ski bug, turski farji ...). Tako izrazje (s korenom mohamed-) se upo- vupanu, v lubezni. 9. 37. 38 rablja do konca 19. stoletja (Maks Vera: kai ie, kai opravla, kakove močy. 72. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, 1894–1895: mahomedan 74. 79. etc. in mahometanec). Vse zapisano Vera nevideče prihodne riči ima inu je treba upoštevati ob (politično in ideološko modnih) razpravah o Nn derži domnevni zgodovinskosti musli- manstva v slovenskem jezikovem, etničnem in narodnem prostoru. 595 Regišter. derži za gvišne, gotove, koker bi bile vpryčo. 75. 76 Vera tiga svita čast, blagu zamečuie, ie serčna, terpežliva. 77. 78. 79 Vera sama ie vse s. očake, martyrnike, svet nike izvelyčala. 79. 80 Vera gleda v nebessa. 81 Vera nas Bogu lube, serčne, vessele v nadlugah, martrah, na smerti ležoč sturi. 81. 82 Vera turska inu papeža se ne more iz zastop nosti človeske ločeti, ie li prov oli kriva, temuč iz S. pisma. 429. 435. 436 Vera, koker zlatu, mora skuzi ogen, tu ie, skuzi nadluge biti izkušena. 481. 491 Vere exempli inu špegli so ty s. očaki. 30 545. Nevernih. Verni moraio od nevernik545 veliku terpeti. 9. Verni so dobri ludie. 10. Verni so svetniki. 21. 24 Verni imaio v ti veri inu zastopu S. pisma rasti. 33. 39. Verni imaio S. Duha, ty iz lubezni, volnu, z vesseliem so Božym zapuvidom pokurni. 53. 54. 55 Verni vsi dobruti, brumi, terplenu rasto. 85 Verni so h terplenu perneredni, pred gre- hi be- 596 Regišter. hi bežo. 89 Verni lubio, poštuio pridigarie, za nee molio. 93. 94 Verni moraio na tim sveiti terpeti volnu, biti obrupani, oli v nebessih bodo vekoma bogati. 69. 70. 72 Verni, stari, madi,546 otroci, žene, so lubi 546. Mladi. Bogu inu vsem pravim piedigariem.547 547. Predigariem. 219. 220. 221. Verni sami sebe ne znaio, so li pravi kersčeniki. 260 Verni so svety, fary, krali pred Bugom. 263. 267 Vernim bo vselei dobru. 276. 280 Verni bodo z belim gvantom obličeni. 282. 286. Verni imaio brumo, lubezen, sice so hynavci. 285 Verni so znaminovani; bodo obarovani pred tyrani, kecary, falš vučeniki. 309. 312. 313 Verni, kir so anticrištu zuper stali, so v večnim vesseliu, poyo »alleluia«. 403. etc. Verni moraio od anticrištovih veliku terpeti. 403. 405. 406 Verni so na tim sveitu v nebessih. 479. 484. etc. Vernih kakove službe Božye inu diane. 94. 95 Nn 2 ver- 597 Regišter. vernih meistu, stan, leben v nebessih: kakov. 496. 499. etc. Verovati ima sledni per težki Božy peni. 23 Vyce martraio dobre visty na tim sveitu. 319 Vyce: s čim, de so, papežniki spryčuio. 393. 401. V nadlugah imamo na Cristusa gledati, s prihodnim nebeskim vesseliem se troštati. 82. 83. 84 Voiska nebeska so angeli inu pridigary. 455. 462 Urban Kalec: velik hynavec, lublanski šcoff, sovražnik s. evangelia ie z naglo smertio sebi vrat ulomil. 410. 411. 417. 418 Vučeniki falš: komu glih, kakove šege. 235. 236 Z. 548. Časi. V izvirniku zapi- Časa,548 ure, dne, leita: ne v nebessih. 171 sano v obliki Zhasa. Kljub transliteraciji se zaradi 175 načela likovne primer- Človeisku diane ie negvišnu. 125 ljivosti pričujoče izdaje z izvirnimi Trubarjevi Človeiska ckast,549 oblast, ie trava, cveit. knjigami nahaja pod 143 zadevno črko stvarnega kazala. Človeiske riči kratku na tim sveitu terpe. 549. Čast. 146. 149 VSI 598 Regišter. vsi pravi pre- roki, iogri inu pridigary so evangelisti. zavolo tih enih dobrih, preprostih inu de le-ta papyr prazen ne ostane, sem hotel k le-tim buqvom, de se rai ši, česteše, gosteše inu z bulšim flissom bodo brale, le-te bessede perstaviti inu povedati, de nekar le samuč, kar so ty 4. evangelisti pissali, ie evangeli, tu ie, tu vesselu selstvu oli dobri marini, temuč tudi vse tu, kar so preroki, iogri inu pridigary prerokovali, pissali, pridigali, pravili inu vučili od Cristusa, de ie ta pravi večni Božy dini Syn inu v tim času po Božy oblubi zavolo našiga izvelyčane k no[m] na ta sveit prišal, človik ratal, na našim meistu vse Božye zapuvidi dopernessel, naše grehe nase nalužil, za te iste Bogu pokuro odstal, plačal inu sturil zadosti. Inu s to nega pokorsčino, martro inu smertio ie nas od prekletve te postave, od Božyga serda, od večne smerti, pekla inu Hudiča odrešil inu ž nega gorivstanenem od smerti ie vse te, kir le-tu veido, pokore inu veruio, ie pred Bugom, nega Očetom, svete, brumne inu pravične sturil inu s tako nega celo pokorsčino ie nim sprossil, dobil inu zaslužil ta Nn 3 večni 599 Regišter. večni leben inu ie zdai vseh pokurnih inu vernih viši far pred Bugom inu vsigamogoči oblastni kral, tu ie, bessednik, spravlavec, varih, ohranenik inu izveličar vseh pravih kersčenikov etc. Ia, le-ty vsi, kir le-te riči od Cristusa s pismom oli z bessedo rezglasuio inu pryčuio, ty isti so ty pravi evangelisti dobre vessele marine, vse[m] prestrašenim vis tim pravio, de nim Bug zabston, iz milosti, zavolo nega Synu martre vse grehe hoče odpustiti, pozabiti inu k sebi po le-tim lebni vzeti v nebessa; s takim evangeliu te boge visty vessele delaio inu troštaio. Obtu, kadar ty iogri v nih lysteh inu pis- mih le-te ričy od Cristusa taku dobru koker ty evangelisti pryčuio, zatu so nih pisma tudi ta pravi čisti evangeli, koker od tiga s. Paul, 550. Rim 1,1.5; Ro. 1, Gal. 1, 2,550 očitu govori, de ie od Buga Gal 1,1.11–12; 2,7–8. odlečen551 ta evangeli pridigati. Inu mi smo 551. Odločen. tudi pred dvasseti leiti v ti Predguvori čez Novi testament, v tih pervih capitulih, de ie le eden evangeli, obilnu govurili, te iste buqve imate čestu prebrati. Iz tiga vsaki zastopi, de te epistole, pisma tih iogrov so zgul evangeli; Bug Oča nom dai zavolo nega Synu sred S. Duhum ta pravi zastop vsiga S. pisma, amen, molite veden zastopnu ta 119. psalm. Vaš Truber. 600 Regišter. E R R a t a . PREGLEDANE, KRIVU PO- stavlene nakaterih puštobov v tim dru- kanu, nerveč v tih ciffrah; te so premag- nane, ene nazai postavlene. Perva cyffra pravi, na katerim platei ie krivu, ta druga kaže to versto inu ta perva besseda ie kriva, ta druga prov. Obtu: 4, v. 17: berite za služe, službe; 17, v. 19, na strani: izlevstil, izkusil. 10, v. 20; 19, 20, v. 5: inu nemu. 20, v. 3: človiki, človik; 27, v. 21: štyma, štymo. 42, v. 17: nemu, neima. 51, v. 23: dokomati, dokonati. 53, v. 20: kir, kei. 61, v. 3: desti, dosti. 74, v. 3: arho, arko. 85, v. 3: pokorem, pokovni. 105, v. 10: ie, ne. 114, v. 4: te, ie. 153 se začno cyffre krivu nazai staviti: za 136 etc. bi imeilu stati 154 etc. 152, v. 9: vsah, vaš. 155, v. 22: mert, smert. 161, v. 15: velika, velikiga. 231, v. 3: ineči, izneči. 237, v. 17: v le-te, le-te. 253, v. 23: našiga, naših. 344, v. 5: avdi, aydi. 365, v. 3: ta, v ta. 404, v. 23: stare, stvare. 431, v. 3: ž nega, žena. 466, v. 15: vselei, vzeli. 476, v. 24: ta, pred ta. Konec. 601 Geza Filo Cerkev v Novi zavezi in pri reformatorjih Reformator Martin Luther je svoje biblično razumevanje Cerkve prvič obširneje opisal v spisu O poboljšanju krščanskega stanu leta 1520, ki ga je naslovil na krščansko plemstvo nemške nacije. V tem spisu je postavil tezo o splošnem duhovništvu vseh vernih ali verujočih. S tem je Luther ovrgel dotedanjo trditev, da je duhovni stan posvetnemu nadrejen. Luther s to trditvijo ne odpravlja različnih služb v Cerkvi, odpravlja pa stopnje, po katerih naj bi bil en stan več vreden kot drugi. S tem Luther ne zagotavlja samo enakopravnosti med kristjani, ampak enakopravnost posvetnega in duhovnega poklica. V tem smislu se pravzaprav začenja demokratizacija Cerkve, ki pa ni samo reforma cerkvenega življenja, ampak tudi reforma družbe. Vprašanje, kaj je Cerkev, se zdi precej samoumevno, vendar čim hočemo podati natančnejši odgovor, vidimo, da stvari niso tako preproste, kot se nam zdi na prvi pogled. Obstajajo različne, celo zelo različne predstave o tem, kaj naj bi bila Cerkev, kako naj bi se vzpostavljala in kaj naj bi bilo njeno bistvo oziroma njeno glavno poslanstvo v svetu. Od tega je odvisna celotna vizija in nato tudi konkretna organizacija krščanskega življenja in delovanja. Gre torej za bistveno vprašanje, kako naj bi kristjani obstajali in delovali v sodobnem svetu, kako naj bi se povezovali in kako naj bi izvrševali oznanjevanje evangelija vsemu svetu. Zato je Cerkev, pisana z veliko začetnico vse do danes, tema pogovora med ljudmi. Enim pomeni mesto molitve, sprostitve, miru, mesto iskanja odgovorov na najbolj temeljna vprašanja življenja ter oporo pri doživljanju njegovih življenjskih prelomnic in vrhuncev. Drugim je to neka nevsiljiva spremljevalka in uresničevalka zastarelih navad predhodnikov. Tretjim predstavlja nekaj strogega in nepotrebnega, kar počasi umira in se bori za obstanek, moč in oblast ... 603 Z ozirom na zaključenje izdaje Zbranih del Primoža Trubarja se mi zdi potrebno, da o Cerkvi podam kratko, splošno razlago, ki je tudi Primoža Trubarja vodila skozi njegovo reformatorsko delo za » cerkev Božjo slovenskega jezika«. To pa je razlaga iz Simboličnih knjig, ki so na podlagi učenja Svetega pisma neke vrste merilo pravilnosti vere in verskih navad v Evangeličanski – luteranski cerkvi. Augsburška veroizpoved (Confessio Augustana), katere avtor je bil Luthrov sodelavec Filip Melanchthon in je bila prebrana na državnem zboru v Augsburgu leta 1530, v ekumenskem duhu utemeljuje učenje reformatorjev o Cerkvi, in to predvsem v VII. in VIII. členu. Filip Melanchthon je tudi autor t. i. Apologije Augsburške veroizpovedi, ki jo je napisal kmalu za tem, da bi dodatno pojasnil posamezne člene, ki so jih reformatorji sprejeli, toda s strani državnega zbora in takratne Cerkve niso bili potrjeni. V Apologiji je o Cerkvi govora v IV., VII. in VIII. členu. Z vprašanjem in definicijo Cerkve je svoje razlage podal Luther v Malem katekizmu in v Velikem katekizmu (1529), v členih II. in III. O Cerkvi Luther govori tudi v Šmalkaldskih členih iz leta 1537 in v spisih O babilonskem suženjstvu Cerkve ter v svojem delu O svobodi kristjana iz leta 1520, ki so bile neke vrste reformni program za obnovo in poživitev celotnega krščanstva v okvirih Katoliške cerkve – na temeljih evangelija. Z ozirom na tako široko razlago reformatorjev o Cerkvi moramo vedeti, da je Cerkev, razen na dveh mestih v Mateju 16,18 in 18,17, v Novi zavezi omenjena še sedemkrat: v Prvem pismu Timoteju, Pismu Titu, Prvem in Drugem Petrovem pismu, v Prvem in Drugem Janezovem pismu in v Judovem pismu. Kot krajevna označba je Cerkev omenjena v Pismu Rimljanom in v Drugem pismu Korinčanom ter v Pismu Galačanom. Cerkev, iz grškega ekklesía, je prevod starozaveznega pojma kahal, kar pa je označba posameznih cerkvenih občin na določenih mestih oz. krajih, brez tega, da bi bile te predstavljene kot nekakšni posamezni deli ene velike celote. Grška beseda ekklesía, ki jo najdemo v Novi zavezi, v antičnem okolju označuje svečani, uradni zbor, ki ima določeno avtoriteto, lahko tudi v političnem smislu; uporablja se na primer za volilno skupščino meščanov, ki odloča o zadevah polisa – v današnjem pojmovanju neke vrste parlament. Odgovor na vprašanje o nastanku Cerkve, ali je le-ta vezan na prve binkošti in izlitje Svetega Duha v času apostolskega koncila v Jeruzalemu v letih 43–44 ali na Jezusove besede iz Matejevega evangelija 18,20: Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi ..., je nejasen. Ostaja neizpodbitno 604 dejstvo, da Jezus sam nikoli ni ustanovil nobene, povsem enotne Cerkve, kot jo želimo imeti in videti kristjani dandanes. Da bi lažje razumeli, pa tudi sprejeli razvejanost in raznolikost krščanske Cerkve v podobi tolikih denominacij in veroizpovedi, v učenju katerih človek kot svobodno in razmišljajoče bitje išče odgovore in svoje doma, moramo vedeti tudi, da krščanska Cerkev – naj se je artikulirala skozi poimenovanja Kristusovo telo, skupnost svetih, novi Izrael, bratje, izvoljeni ... – nikoli ni bila ena in enotna. Že v samem judovstvu, ki ima del skupne zgodovine in tradicije s krščanstvom, so se prepletali razni verski, narodnostni, politični in drugi tokovi ter interesi. Judovski monoteizem – vera v enega Boga Jahveja, bogoposlušnost, izpolnjevanje zakonskih predpisov Stare zaveze in Mojzesove postave, pomen templja in sinagog, vse to so bili pomembni dejavniki za poznejše širjenje krščanstva, pa tudi za razumevanje Cerkve in njenega poslanstva v času reformatorjev in za nas, danes. Nastanek in najstarejša zgodovina krščanstva je sicer dokaj problematična, vendar se v njej dajo ločiti tri glavne stvari, ki zadevajo: a) samega Jezusa, njegovo osebnost in učenje, b) krščanstvo v prvotnem pomenu besede (pristop s krstom, katehumenat, omizja), c) zgodnji katolicizem (prvi obrisi Cerkve okrog leta 180 in prva razhajanja). Že pred nastopom Jezusa je bilo med palestinskimi Judi močno prisotno pričakovanje Mesije – Odrešenika. Jezusov predhodnik Janez Krstnik je s poudarjanjem enkratnosti krsta in bližine Božje sodbe ta pričakovanja le še vzpodbudil. Po Krstnikovem zajetju in smrti je začel svoje delovanje v Galileji Jezus, katerega so sprejeli kot najvišjo možno obliko Božjega razodetja. Gledano čisto zgodovinsko, je bil Jezus brez dvoma ena najučinkovitejših in racionalno najuspešnejših osebnosti sredozemskih in zahodnih dežel takratnega sveta. O njem poleg Biblije poročajo tudi zgodovinarji. Preroške napovedi in osebnost ter delovanje Jezusa Kristusa so bili povod za nastanek krščanskega verovanja. Jezusova zemeljska katastrofa, kot je smrt na Golgoti, dvomi učencev v njegovo vstajenje od mrtvih, ki naj bi dopolnilo predstave o prihodu Mesije v podobi odrešenja in zveličanja, je na eni strani razbila krog Jezusovih učencev, na drugi strani pa je pripeljala k temu, da Jezus ni bil samo oznanjevalec novega verovanja, temveč je sam postal objekt verskega čaščenja. Razhajanja glede 605 Jezusa, njegovega poslanstva in učenja, s tem pa tudi raznolikosti Cerkve in njene vidne ali nevidne prisotnosti niso od včeraj. Vsak po svoje smo namreč podobni popotnikoma v Emavs in nevernemu Tomažu, ki v želji, da bi se prepričali in dokazali svojo resnico, to iščemo in odkrivamo. Taka želja in boj za dosego našega prav in za uveljavitev naše resnice, za vodilne vloge, sta bila in sta še zmeraj predmet razprav in vzrok razhajanj tudi znotraj takšne ustanove, ki se upa imenovati Kristusovo telo, izbrani, sveti, izvoljeni, bratje ... Taka vprašanja niso bila tuja niti samemu Jezusu, ko sta se dva od učencev potegovala za to, kdo bo sedel na njegovi levici in kdo na desnici. Takoj po Jezusovi smrti so se med učenci začela razhajanja med pravovernimi iz judovskega rodu in med simpatizerji, ki so se krščanskemu verovanju priključili iz poganstva. Določen kompromis je bil sklenjen na apostolskem koncilu v Jeruzalemu leta 43– 44, ko sta bila za delovanje med poganskimi narodi pooblaščena Pavel in Barnaba. V zgodnji krščanski Cerkvi verske navade, obredi in institucije še niso bile izoblikovane, so se pa obstoječe cerkvene občine med seboj povezovale. Ko pa je po padcu Jeruzalema vse pomembnejšo vlogo prevzel Rim, je spet prihajalo do vse večjih razlikovanj in izobčevanj. Po razkolu Cerkve na vzhodno in zahodno leta 1054 in medsebojnem izobčenju se je korak za korakom nezadržno in pod vplivom številnih dejavnikov približeval čas reformacije, čas prenove in obnove ter vrnitve Cerkve na njene prvotne temelje – na Sveto pismo. Že cerkveni oče Ciprijan (umrl okrog leta 258) je opozarjal, da ne moremo imeti Boga za svojega očeta, v kolikor Cerkve nimamo za svojo mater! V razumevanju Cerkve in njenega poslanstva lahko izhajamo iz dveh ekstremnih razlag: iz katoliške in protestantske. Prva, katoliška, je, da je Jezus ustanovil Cerkev kot neke vrste zdravilišče, oskrbnico, darovalko in propagatorko, ki Jezusa razglaša kot na svet poslano Božjo milost. S to ustanovitvijo je v Cerkev položil tudi določen pravni red, s katerim je Cerkev enkrat za vselej dokončno instituirana in izoblikovana. Kot takšni je Cerkvi dana milost in neprestana obljuba Sv. Duha. V njej veljajo trdni pravni okviri na temelju Božjih dekretov. Druga, protestantska, je razlaga, kako je Cerkev Creatura verbi – stvaritev besede, kar pomeni, da kjer se Božja beseda oznanja, posluša, razume in se vanjo veruje, tam se zbira in ustvarja Cerkev. Po protestantski razlagi Cerkev ni izoblikovana enkrat za vselej, temveč se po Božji besedi vedno znova oblikuje in ustanavlja. Kot beremo v Augsburški veroizpovedi: Povsod tam, kjer se Božja beseda pravilno 606 oznanja in posluša in kjer se zakramenti kot »verbum visibile – vidna beseda« pravilno podeljujejo, tam je oziroma tam bo Cerkev. Na podlagi katoliškega učenja Cerkev predstavlja nekaj nespreminjajočega se, od samega začetka s točno določenim ciljem. Po razlagi Ireneja in Ciprijana si Katoliška cerkev lasti prvobitnost in samoniklost. Kjer je Cerkev, tam je tudi Božji Duh; tam je tudi apostolat, torej poslanstvo škofov in duhovnikov kot nasledovalcev apostolov, ki imajo karizmo resnice; Cerkev ima avtoriteto in je gospa ter mati vseh vernikov; znamenje njenega katolicizma je enotnost vere, trdi Tertulijan, in da se zakon ter zapoved ljubezni začenja in dokazuje v neločljivosti do Cerkve. Kakršno koli nasprotovanje škofovstvu in duhovništvu pa pomeni mater vseh razdorov. Izraz katoliška naj bi pomenil, da Cerkev je in mora biti odprta za vse ljudi in da vsi kristjani spadajo skupaj. Omenjeni izraz se je leta 381 pojavil v Nicejski veroizpovedi in pomeni vseskupno, tikajočo se vseh, vse zaobjemajočo in po vsem svetu razširjeno Cerkev. Pozneje in vse do danes se ta pojem uporablja le za eno konfesijo oziroma Rimskokatoliško cerkev. Augsburška veroizpoved uporablja izraz sveta vesoljna krščanska Cerkev. Avguštin o cerkvi trdi, da je to hierarhično urejena odrešitvena ustanova z določeno dvoobraznostjo: na eni strani je to vidna Cerkev kot legitimna ustanova, v kateri je na drugi strani prikrita resnična in prava Cerkev kot nosilka odrešitve. Šele pod vplivom spiritualizma je prišlo do radikalnega preobrata v tem učenju, ko je bilo rečeno, da prave Cerkve še ni, ampak da le nastaja. Teolog Tomaž Akvinski ni podal posebnega učenja o Cerkvi, je pa postavil temelje dogmi o nezmotljivosti papeža. Za njim je šele Johann Gottlieb Fichte (1762–1814) podal novo razlago krščanstva, katero razume kot splet navad, zakonov in delovanja Duha. Popoln prelom v učenju o Cerkvi pomeni reformacija. Ta je kritično zreducirala idejo o Cerkvi in postavila novi koncept. Cerkev je bila osvobojena od zemeljskih opor in v veroizpovednih spisih je bila podana nova, biblično originalna definicija, katere glavne točke so: – Božje kraljestvo temelji na notranji pravičnosti in darovih Duha. – Cerkev je creatura verbi , ustanovljena oziroma nastajajoča po besedi. – Sveto pismo je gospodar nad vso tradicijo. 607 – Cerkev je po delovanju besede zbrana in vidna gmajna (občestvo), ki je medsebojno povezana z vero in ljubeznijo. – Kot znamenje prave Cerkve so na Svetem pismu utemeljene pridige in zakramenti, za podeljevanje katerih so zadolžene določene službe ob pomoči vere in molitev (M. Luther, O koncilih in Cerkvi, 1539). – Zavračajo se vsakršne ceremonije kot znamenja Cerkve. – Za red in pravičnost svojega obstoja Cerkev potrebuje stvari, ki morajo biti v skladu z zapovedjo ljubezni in notranjega miru (Augsburška veroizpoved 28,55). – V odnosu do Cerkve se verniki morajo obnašati kot otročički in ovčice , ki poslušajo glas svojega pastirja. – Uradi in službe v Cerkvi morajo biti v interesu odrešenja. – Služba Cerkve mora buditi pravo, opravičujočo vero in evangelij mora biti v Cerkvi reprezentiran. – Cerkev je vidna in smemo biti potolaženi, da tam, kjer se srečujemo s pravim oznanjevanjem evangelija in s pravilnim podeljevanjem zakramentov, da se tam srečujemo s pravo Cerkvijo, čeprav so v to Cerkev pomešani tudi hudobni ljudje, neverniki in zasmehovalci. Na zemlji pa mi nimamo pravice prave vernike ločevati od nevernikov. – Cerkev ima na zemlji tudi svojo skrivno stvar. Ta skrivnost pa nima nič skupnega z nevidnostjo (s civitatis platonica) , ki se odločno zavrača. – V Augsburški veroizpovedi (VII. člen) je podana klasična definicija Cerkve kot congregatio sanctorum, in qua evangelium pure ducetur et recte administrantum sacramenta (skupnost vseh verujočih – svetih, pri katerih se Evangelij čisto oznanja in se zakramenti podeljujejo na podlagi Evangelija). – Cerkev je mati, ki vernika rodi in živi, ni pa posredovalka milosti; verniki so duhovno ljudstvo, novorojeni iz Sv. Duha. – Prava, skrivnostna Cerkev je varuhinja Božje besede, usmerjena s Sv. Duhom. – Božja beseda in delovanje Sv. Duha sta tesno povezana (Sv. Duh deluje in se da slišati po besedi). – Martin Luther zavrača vsakršno hierarično podobo Cerkve. 608 – Dobra dela so sad vere. Verniki so odrešeni po veri, brez zaslužnosti. – Po Luthru je Cerkev skrivnostna in sveti, poveličani so neznani. – Reformatorji delajo razliko med duhovno in posvetno oblastjo, slednja ima za nalogo čuvati telo, ne pa tudi dušo. – Zavrnjen je celibat, ki nima utemeljitve v Sv. Pismu, ravno tako moč papeža, ki ne bi smel biti gospodar tam, kjer ga priznavajo za rimskega škofa, ampak brat, ki je po svoji moči in pooblastilih enak ostalim škofom. – Učenje o splošnem duhovništvu temelji pri reformatorjih na prepričanju, da ima vsak človek možnost osebnega pristopa k Bogu, zato ne potrebuje duhovnika kot posrednika, ki se daruje v maši, enako ne Marije, svetnikov in vic. To pa seveda ni identično z duhovniškim poklicem. Uči in zakramente lahko podeljuje le za to poklicana in ordinirana oseba ( rite vocatus , Augsburška veroizpoved XIV). Reformirana cerkev je glede učenja o Cerkvi identična z luteranskim učenjem. Razlikuje se v tem, da odklanja vsakršne podobe in umetniška dela v cerkvah, kot kršitev prve in druge Božje zapovedi. Učenje o predestinaciji – vnaprejšnji določitvi enih za rešitev, drugih za pogubo – pa je težko razložljivo z ozirom na novozavezno učenje o Božji ljubezni. Cerkev je po prepričanju reformatorjev ena, sveta in katoliška, in to ne na osnovi pogledov in učenja, temveč v edinosti vere. Edinost in katoliciteta apostolske Cerkve je torej v izpovedovanju vere v Troedinega Boga. 609 Jonatan Vinkler K 14. knjigi Zbranih del Primoža Trubarja Uredniško poročilo S pričujočo, štirinajsto, knjigo se zbirka Zbrana dela Primoža Trubarja zaključuje. Bralec v knjigah prvih zbranih del prvega škofa slovenske luteranske – evangeličanske gmajne, »cerkve slovenskega jezika«, toda tudi prvega slovenskega pisatelja in tako začetnika slovenske književnosti najde vse znane Trubarjeve slovenske in nemške spise; Trubarjeva dela, ki so bila prevedena v hrvaščino in tiskana v cirlici oz. glagoljici in so vezana na delovanje tiskarne v Urachu, pa od vsega začetka niso bila planirana kot integralni del Zbranih del Primoža Trubarja. S štirinajsto knjigo Zbranih del Primoža Trubarja dobiva bralec predse znanstvenokritično izdajo Trubarjevih komentiranih novozaveznih bibličnih prevodov Noviga testamenta pusledni deil iz leta 1577. Gre za prvo integralno ponovno objavo po prvotni izdaji v 16. stoletju; knjiga namreč doslej ni doživela ne ponovnega natisa (reprint in/ali faksimile) ne znanstvene oz. kakšne drugačne celovite1 tiskane in/ali elektronske izdaje, izvirniki tiskanega besedila pa so med redkeje ohranjenimi Trubarjevimi tiski. Nemški predgovor v Noviga testamenta pusledni deil je bil objavljen v: Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581. Zbrana dela Primoža Trubarja 11. Ljubljana 2011, 223–245, DOI: https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-098-0 Transkripcija izvirnika se podobno kot v dosedanjih knjigah Zbranih del Primoža Trubarja ravna po prepisovalnih načelih, ki vodijo osnovni namen edicije: reformatorjev slovstveni opus predstaviti v izvirniku kar najzvestejši podobi, 1 Popularizacijski izbor je najti v: Slovenski protestantski pisci, ur. Mirko Rupel, Ljubljana 1966, 250–265, celovitejši komentirani izbor v: Primož Trubar, Trubarjevo razodetje: izbrana poglavja iz Poslednjega dela Nove zaveze, izbral in komentiral Mihael Glavan, Ljubljana 2008. 611 hkrati pa ga narediti v čim večji meri dostopnega sodobnemu bralcu,2 kakor jih je za celotno zbirko predvidel prvi glavni urednik Zbranih del Primoža Trubarja, prof. ddr. Igor Grdina, in kot so upoštevana v vseh doslej izdanih knjigah Zbranih del Primoža Trubarja ter deloma modificirana glede na posebnosti v izdanih besedilih. Distribucija črk ostaja pretežno enaka. Grafem η je dosledno transkribiran kot ii. Pri fonemu j je dosledno ohranjen izvirni zapis z i ali y; grafem j je zapisan izrecno samo v besedi Jezus in tam, kjer se grafično pojavlja tudi v izvirniku. Podvojitve grafemov f, l, r, s in t so dosledno ohranjene. Ohranjeni so tudi grafemi w, q, x in c, ki zaznamuje glas k. Zapis fonemov u in v je v nezadnjem zlogu načeloma sodoben, tudi v primerih, ko je na začetku besede, kjer danes uporabljamo u, zapisan v; zapis u ostaja enak izvirnemu pri osebnem lastnem imenu Pavel ( Paul). V primeru, da je v izvirniku predlog pisan z veliko začetnico in skupaj s samostalnikom, je v transkripciji pisan narazen in z malo, samostalnik pa je, če gre za osebno ime, pisan z veliko. Predlog zavoljo je povsod zapisan kot ena beseda (ne za volo). Enako velja za zapis 3. os. množine glagola biti, in sicer v nikalni obliki: torej neso oz. neiso (ne ne so, nei so). Lastno ime Kristus je povsod transkribirano v izvirni podobi (torej Cristus ali Christus, ne Kristus). Pri transkripciji nemških izposojenk je bila dosledno upoštevana taka transkripcijska podoba, kot je zabeležena in z jezikovno analizo podkrepljena v znanstveni monografiji Helene Jazbec Nemške izposojenke pri Trubarju (Ljubljana 2007) ter kot je podobo razbrati v Besedju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (www. fran.si). Pri uvedbi sodobne interpunkcije, ki je v rabi v Zbranih delih, je v pričujoči knjigi uresničeno vodilo, da naj se sodobni pravopisni uzus vzpostavi čim manj nasilno napram izvirnemu besedilu. Tako so meje izvirnih period ohranjene, in sicer povsod. Izjemo predstavlja raba posameznih končnih ločil (vprašaj in klicaj) v bibličnem besedilu: interpunkcija je interpretativna, in sicer v toliko, da upošteva takšno segmentacijo besedila in pravopis, kot sta običajna v sodobnem prevodu svete knjige krščanstva v slovenski jezik, toda Trubarjevo členitev povedi znotraj odstavka.3 2 Igor Grdina, Splošna prepisovalna načela, v: Zbrana dela Primoža Trubarja I, ur. Fanika Krajnc-Vrečko, Ljubljana 2002, 542. 3 Sveto pismo Stare in Nove zaveze. Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov. Drugi, pregledani natis. Ljubljana 2002. 612 Zbrana dela poskušajo tudi s knjižnim stavkom dosledno reprezentirati izvirne Trubarjeve tiske ter tako na neki ravni celo nadomestiti faksimile. Zato velja tudi v pričujoči knjigi načelo, da transkripcija nikjer ne odpravlja nobene tiskarske napake, izpusta črk ipd., vse tovrstne besed(il)ne posebnosti pa so dokumentirane in razrešene v opombah ob izvirnem tekstu. Štirinajsta knjiga Zbranih del Primoža Trubarja upošteva izdajateljsko-uredniško načelo zadnje roke. Za tod objavljeno Trubarjevo delo to pomeni, da transkripcija upošteva zadnje korektorske spremembe (popravke), kot jih je mogoče razvideti v izvirniku. Le-te so v zaznamovane: 1) z nad- ali podvrstičnim znamenjem (~), ki se nahaja nad/pod grafemom tik pred mestom, na katerega se nanaša popravek (npr. ludē > lude[m]), in 2) z navedbami v Errati (str. 601). Vsako mesto avtorske korekture, naj je v izvirnem tisku označeno z nadvrstičnim ali podvrstičnim znamenjem, šteje za spremembo zadnje roke in je topogledno upoštevano; v transkripciji je dosledno označeno z oglatim oklepajem. V oklepaju se nahaja emendacija manjkajočega; nadvrstično/podvrstično znamenje zanj se je v izvirniku nahajalo na prvem grafemu pred zadevnim mestom (v transkripciji gre za prvo pozicijo črke pred oglatim ali pokončnim oklepajem). Da bi bili uredniški posegi v transkripciji izvirnika jasno razvidni, sta v pričujoči izdaji v rabi dve vrste oklepajev, ki jih v Trubarjevem izvirniku ni najti, in sicer oglati [ ] ter poševni //. Tako se tovrstna raba povsem jasno loči od Trubarjevih okroglih oklepajev ( ), ki so skupaj s svojo vsebino del integralnega izvirnega besedila. Oglati in pokončni oklepaji za emendacijo so v rabi samo na tistih mestih, na katera se v izvirniku nanaša korekturno znamenje. Na mestih, kjer so zaradi izpada, umanjkanja črke v besedilu evidentne praznine, in tam, kjer je izvirno besedilo poškodovano do nečitljivosti, se uporabljajo poševni oklepaji, v katerih se nahaja emendacija poškodovanega mesta (npr. D vidu > D/ a/ vidu). Emendacije so bile določene s pomočjo tekstnokritičnih metod in lingvostilistične analize ter opravljene glede na besedila slovenskih protestantov v prepisu na: Korpus slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (neobjavljeno, za dovoljenje za uporabo se zahvaljujem prof. dr. Kozmi Ahačiču, predstojniku Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU). Zaradi bolj ali manj obsežnih Trubarjevih izvirnih robnih opomb in doslednega upoštevanja lastnosti sinoptične izdaje so morala uredniška orodja zavzeti kar moči malo prostora. Zato za razliko od Zbranih del Primoža Trubarja III in IV in skladno z Zbranimi deli Primoža Trubarja VIII, IX, XII in XIII Trubarjeve izvirne 613 korekture besedila in uredniški posegi v tekst (emendacije) niso več označene z a) vrstilno številko ali neštevilčno oznako (npr. *) reference in b) z ob robu besedila posebej natis njeno številčeno opombo, temveč samo z obliko oklepaja besedilne dopolnitve (v Zbranih delih Primoža Trubarja IV: do ko[n]ca1 skupaj z robno opombo Corr.; v pričujoči knjigi: lude[m]). Poleg omenjenega je pri razreševanju svetopisemskih navedkov uporabljeno njihovo »gnezdenje«: skupina citiranih mest ima poslej samo eno referenco in ne po eno referenco za vsako mesto posebej, kot je bilo doslej. Ta način se zgolj grafično razlikuje od postopka, ki je bil uporabljen v Zbranih delih Primoža Trubarja III in IV, in sicer, da zaradi gostote tekstnokritičnega aparata na posameznih mestih tiska in skopo odmerjenega prostora na marginah ne bi bila prizadeta celostna podoba sinoptične izdaje. Mesta, kjer je prišlo do razvidnih izpadov posamez ne črke/črk, pa le-ti niso niti korigirani po načelu zadnje roke niti ne gre za poškodbe v tekstu, so emendirana kot navadna interpolacija v izvirno besedilo (npr. Božy oli > Božy / v/ oli). Besede, kjer je razviden napačen vrstni red črk, napačen rez ali napačna postavitev črke ( q, b ali d namesto p), so v integralnem besedilu transkripcije puščene v izvirni podobi; napake so razrešene v obrobni opombi. Poleg oglatih in poševnih oklepajev sta pomembni uredniški orodji trinajste knjige Zbranih del Primoža Trubarja ločili dvopičje in narekovaji. Njuna kombinacija, ki spremni stavek ločuje od dobesednega navedka (citata), se v pričujoči izdaji uporablja dosledno, in to povsod tam, kjer je bilo mogoče ugotoviti, da gre za navajanje ali na mestih, kjer k temu navaja sodobna interpunkcija v Slovenskem standardnem prevodu. Trubarjeva humanistična interpunkcija, ki je sicer tudi poznala dvopičje, vendar z drugačno funkcijo, kot jo ima to ločilo danes, je na takih mestih nadomeščena s sodobno, segmentacija besedila pa je posledično ustrezno spremenjena. Velika začetnica se načeloma ravna po današnji pravopisni rabi. Pri tem je treba ob pravilih, ki tozadevno veljajo za celotna Zbrana dela,4 opozoriti, da pravopis v pričujoči knjigi ločuje občno poimenovanje pripadnikov judov ske religije ( judi), kar je dosledno zaznamovano z malimi črkami, od lastnega imena za člane bibličnega ljudstva ( Judi), ki je povsod zapisano z veliko začetnico,5 ne ločuje pa zapisa za V kolikor se ista tujejezična (npr. latinska) pasaža pojavlja večkrat, je v opombi prevedena samo enkrat, in sicer načeloma ob svoji prvi pojavitvi v pričujoči knjigi. 4 Igor Grdina, Splošna prepisovalska načela, v: Zbrana dela Primoža Trubarja I, Ljubljana 2002, 542–545. 5 Fanika Krajnc – Vrečko, K drugi knjigi Zbranih del Primoža Trubarja, v: Zbrana dela Primoža Trubarja II, Ljubljana 2003, 416, 417. 614 Številčenje opomb s prevodno, razlagalno in/ali tekstnokritično vsebino je načeloma urejeno enako kot v Zbranih delih I–XIII. Razrešitve Trubarjevih bibličnih referenc so izvedene tako, da je najprej posodobljena okrajšava svetopisemske knjige. Nato je razrešen Trubarjev sklic na sorodno mesto (Trubar se je v referencah skliceval zgolj na poglavja svetopisemskih knjig, kajti izvirnik ni bil številčen), vrstice v razrešenih referencah pa so popolnoma nov donesek k izdaji in razumevanju Trubarjevega besedila; gostota tekstnokritičnega aparata je botrovala tudi odločitvi, da se vse biblične reference ne razrešujejo (še enkrat), upoštevajoč zlasti dejstvo, da so Trubarjeve biblične robne opombe že bile razrešene pri pripravi Zbranih del Primoža Trubarja VI in VII. V pričujoči knjigi Zbranih del so razrešena samo biblična mesta v Trubarjevih razlagalnih besedilih, bralca pa napotevamo k razvezavam v Zbranih delih Primoža VI in VII. Spodaj je izpisan seznam krajšav imen svetopisemskih knjig, ki jih Trubar navaja v tej knjigi Zbranih del Primoža Trubarja izdenem delu. Seznam krajšav svetopisemskih knjig Trubarjeva krajšava Ime biblične knjige Krajšava v SSP Stara zaveza Genes. Geneza / 1. Mojzesova 1 Mz Exod. Eksodus / 2. Mojzesova 2 Mz Levit. Levitik / 3. Mojzesova 3 Mz Num. Numeri / 4. Mojzesova 4 Mz Deut. Devteronomij / 5. Mojzesova 5 Mz Reg. Sodniki Sod 1. Reg. 1. Samuelova 1 Sam 2. Reg. 2. Samuelova 2 Sam 3. Reg. 1. knjiga kraljev 1 Kr 4. Reg. 2. knjiga kraljev 2 Kr Esa. Izaija Iz Iere. Jeremija Jer 615 Trubarjeva krajšava Ime biblične knjige Krajšava v SSP Ezech. Ezekiel Ezk Mich. Mihej Mih Psal. Psalmi Ps (navajanje vrstic po SSP) Iob Job Job Pro. / Prov. Pregovori Prg Dan. Daniel Dan 1. Paral. 1. kroniška knjiga 1 Krn 2. Paral. 2. kroniška knjiga 2 Krn Devterokanonične knjige Iud. Judita Jdt Sap. Knjiga modrosti Mdr Eccle. Sirah Sir Nova zaveza Math. Evangelij po Mateju Mt Marc. Evangelij po Marku Mr Luc. Evangelij po Luku Lk Ioh. Evangelij po Janezu Jn Act. Apostolska dela Apd Rom. Rimljanom Rim 1. Cor. 1. pismo Korinčanom 1 Kor 2. Cor. 2. pismo Korinčanom 2 Kor Gal. Galačanom Gal Ephe. Efežanom Ef Phil. Filipljanom Flp Col. Kološanom Kol 1. Thes. 1. pismo Tesaloničanom 1 Tes 616 Trubarjeva krajšava Ime biblične knjige Krajšava v SSP 2. Thes. 2. pismo Tesaloničanom 2 Tes 1. Thim. 1. pismo Timoteju 1 Tim 2. Thim. 2. pismo Timoteju 2 Tim Tit. Titu Tit Heb. Hebrejcem Heb Iac. Jakobovo pismo Jak 1. Pet. 1. Petrovo pismo 1 Pt 2. Pet. 2. Petrovo pismo 2 Pt 1. Joh. / 1. Johan. 1. Janezovo pismo 1 Jn Apoc. Razodetje Raz Bibliografski viri6 Vsi navedki iz Luthrove Biblije 1545 so črpani iz znanstvenokritične izdaje omenjene Luthrove edicije »zadnje roke«, in sicer: Martin Luther, Die Luther-Bibel, II. izdaja. – Berlin 2000, Digitale Bibliothek Band 29 (CD); Luthrova zbrana dela pa po: Martin Luther, Gesammelte Werke. Hrsg. Kurt Aland. – Berlin 2002, Digitale Bibliothek Band 63 (CD; obe omenjeni izdaji sta dostopni v knjižnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti). Navedki iz slovenskega Svetega pisma so v celoti pridobljeni iz Slovenskega standardnega prevoda, Ljubljana 2002, digitalno dostopnega na: https://www. biblija.net/biblija.cgi?l=sl&biblija.cgi. Navedki iz Vulgate so pridobljeni iz izdaje: http://vulsearch.sourceforge.net/index. html. Razlagalne opombe biografskega tipa so tam, kjer vir ni posebej naveden, napisane na podlagi naslednjih priročnikov (citiranje ob vsaki opombi je 6 Zgoraj navedene bibliografske reference veljajo za Zbrana dela Primoža Trubarja 4, 5, 8, 9, 12–14. 617 opuščeno zavoljo ohranitve celovite grafične podobe zbirke, ki želi tudi z izborom tipografije in knjižnim stavkom reprezentirati podobo Trubarjevega izvirnika): 1) Theologische Realenzyklopädie, 1–36, Berlin 1977–2007 (izdaje so dostopne v knjižnicah Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Teološke fakultete Maribor in Teološke fakultete Univerze v Ljubljani); 2) Historisches Lexikon der Schweiz: http://www.hls-dhs-dss.ch/index.php; 3) Neue Deutsche Biographie, 1–26, Aa-Vo, digitalno dostopno preko Münchener DigitalisierungsZentrum; 4) Biographisch-Bibliographisches Kirchenlexikon: https://www.bbkl.de/; 5) Slovenska biografija, ZRC SAZU, https://www.slovenska-biografija.si/. K digitaliziranim referenčnim delom iz 16. stoletja je bilo pristopano preko portala Europeana (https://www.europeana.eu/portal/sl) in preko referenčnega portala Post-Reformation Digital Library (http://www.prdl.org/index.php). Bibliografski opis Transkripcija je bila izdelana na podlagi digitalizacije fotografij izvirnika, ki jih pod signaturo R III 20616 hrani Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in na podlagi digitalne kopije izvirnika: http://digital.wlb-stuttgart.de/sammlungen/sammlungsliste/werksansicht/?no_ cache=1&tx_dlf%5Bid%5D=4859&tx_dlf%5Bpage%5D=1 (po izvodu iz Württembergische Landesbibliothek) Natančen bibliografski opis izvirnika je opravil Branko Berčič, objavljen pa je v 29. enoti bibliografije slovenskih protestantskih tiskov. Kot v predhodnih zvezkih Zbranih del Primoža Trubarja tudi tukaj povzemamo Berčičev opis z ohranjeno metodologijo.7 NOVIGA TESTAMENTA PVSLEDNI DEIL, VTIM SO S. Paula htim Iudom, S. Iacoba, Petra, Iansha, Iudesha liſtuui, inu S. Iuana Reſodiuene, Skratkimi ſaſtopnimi Islagami, Druguzh popraulen inu prepiſſan ſdai peruizh drukan, od Primosha Truberia. Deut. 4. Pſal. 119. Eſai. 8. Apoc. 22. Si quis appoſuerit ad haec 7 B. Berčič, Das slowenische Wort in den Drucken des 16. Jahrhunderts, v: Abhandlungen über die slowenische Reformation, München 1968, 205–196. 618 vel diminuerit de verbis libri Prophetiae huius, apponet Deus ſuper illum plagas ſcriptas in hoc libro, & auferet partem eius è libro vitae & ex vrbe ſancta. Das letſt Theil des newen Teſstaments, in wölchen begriffen ſeind, die Epiſteln deß heiligen Apostels Pauli zun Hebreern, Jtem, Jacobi, Petri, Johannis, Jude, ſambt der Offenbarung, mit kurtzen verſstandigen Außlegungen. VTIBINGI, [Georg Gruppenbach] M. D. LXXVII. 8°. 26 vrstic (glej str. 5). 300 listov, signature a8, b8, A8–Z8, Aa8–Mm8, Nn4. Številčenje I (a2a) do XXX (b8b), 1 (A1a) do 153 (K5a) in 136 (K5b) do 509 (Kk8a), z napakami (str. B2a=19, F4a=87, H5a=121, K2b=148, L3a=147, N5a=183, S5a=263, Z7a= 347). Kustode. Robne opombe. Slovensko in latinsko besedilo v latinici, nemško v frakturi. Lesorez z Agnus Dei kot tiskarski signet Ulricha Morharta in njegovega naslednika Georga Gruppenbacha iz Tübingena (str. Kk8b). Inicialke (str. a1b, XI, 1, 10, 97, 132, 176, 218, 223, 227, 237). Verzalke visoke 2–3 inu 8 vrstic. Str. a1a: [naslovna stran]. Str. a1b, vrstice 1–5: VSEM BOSHYM CRAINZOM INV SLOuenom, kir bodo lete Iogerske Buque brali, Pomagai Bug. Str. a1b, vrstici 24–25: Vash Star Paſtyr Truber. Str. I, vrstici 1–2: Den Wolgebornen, Edlen Herren unnd Jungkherren, Str. X, vrstice 20–26: Ewer Ganden Erneuſt und der Creiniſchen Windiſchen Gemein Gottes Trewer und dienſstwilliger Seelſorger, Primus Truber. Str. XI, vrstice 1–4: VSEM BOGABOIEZHIM CRAINZOM INV Slouenom, od Buga skuſi Criſtuſa, vſe Dobru molim. Str. XXV, vrstici 30–31: Vash ſueiſt ſtar Paſtyr Truber. Str. XXVI, vrstice 10–13: SA VOLO DE LETA PAPYR CILV PRASEN pres Piſma ne Oſtane, ſem lete beſſede perlushil. Str. 1, vrstice 1–4: OD AVTHORA, DV OLI KOga ie leta list htim Ebreom, tu ie htim ludom piſſan. Str. 10, vrstice 8–11: SVETIGA PAVLA JOGRA LIST PISſan htim Ebreom, tu ie, htim ludom. Str. 97, vrstici 5–6: SVETIGA IACOPA LIST. Str. 132, vrstice 8–10: SVETIGA PETRA DVA Liſtuua. Str. 176, vrstice 16–19: ZHES SVETIGA IANSHA Perui liſt, PREDGVVOR. Str. 218, vrstice 1–3: SVETIGA IANSHA drugi liſt. 619 Str. 223, vrstice 4–6: SVETIGA IANSHA trety liſt. Str. 227, vrstice 8–10: SVETIGA IVDESHA liſt. Str. 237, vrstica 1: APOCALYPSIS. Str. Kk8b: VTIBINGI, [lesorez] M. D. LXXVI. Str. Ll1a, vrstica 1: Regishter. Str. Nn3a, vrstice 1–3: VSI PRAVI PREroki, Iogri inu Pridigary, ſo Euange-liſti. Str. Nn3b, vrstica 31: Vas Truber. Str. Nn4a, vrstica 1: ERRATA. Str. Nn4a, vrstica 28: Konez. Str. Nn4b: [prazna]. Po evropskih knjižnicah so, po Berčiču, evidentirani naslednji izvodi Noviga testamenta puslediga deila (1577): – Kempten: Evang.-Luth. Pfarramt St. Mang; – Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica (R III 20616: fotografija izvirnika iz Kemptena; R 97946/II/4); – Ljubljana: The British Museum (C. 110. e. 6);8 – Praha: Knihovna Národního muzea;9 – Stuttgart: Württembergische Landesbibliothek (B slowen.157701).10 Digitalna kopija izvirnika http://digital.wlb-stuttgart.de/sammlungen/sammlungsliste/werksansicht/?no_ cache=1&tx_dlf%5Bid%5D=4859&tx_dlf%5Bpage%5D=1 (po izvodu iz Württembergische Landesbibliothek) Izbor (kot samostojna izdaja) Primož Trubar, Trubarjevo razodetje: izbrana poglavja iz Poslednjega dela Nove zaveze, izbral in komentiral Mihael Glavan. – Ljubljana 2008. Popravek Str. 72: Heb 6,17–18: »[17]V katerim, kadar ie Bug hotel tim erbom te oblube obilnu izkazati, de ta nega svit ie stonoviten, ie on vmeis polužil to persego, 8 Pod zadevno signaturo, ki jo navaja B. Berčič, n. d, 180, Trubarjevega dela ni najti. 9 V zadevnem katalogu omenjenega dela ni bilo najti. 10 Signatura popravljena; Berčičeva navedba ni več aktualna 620 [18]zatu, de mi skuzi dvei riči, kir se ne premine (v katerih ie nemogoče, de bi Bug lagal), imamo en močan trošt ...« Ob koncu oklepaja v bibličnem besedilu (vrstica 18) je izpadla naslednja razlagalna opomba: Raba raba oklepajev »(v katerih ie nemogoče, de bi Bug lagal)« sledi beedilni podobi v L1545: »17ABer Gott / da er wolte den Erben der Verheissung vberschwenglich beweisen / das sein Rat nicht wancket / hat er einen Eid dazu gethan / 18Auff das wir durch zwey stück / die nicht wancken (Denn es ist vmmüglich / das Gott liege) einen starcken Trost haben ...« Zahvale Prof. ddr. Igorju Grdini, za zaupanje in povabilo k Zbranih delom Primoža Trubarja – za širokosrčno možnost, da kaj sploh nastane. Ne prvo ne drugo v današnjih časih ni samoumevnost, prej privilegij. Prof. dr. Igorju Ž. Žagarju, direktorju Pedagoškega inštituta in dolgoletnemu skrbniku projekta Zbrana dela Primoža Trubarja na PEI, za zaupanje, potrpežljivost in najboljše pogoje, kot jih je projekt lahko imel od začetka priprave Zbranih del Primoža Trubarja 6 naprej. Ge. Vlasti Vičič iz Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, za naklonjeno in zavzeto spremljanje projekta s strani R Slovenije, ki je daleč preseglo običajno uradniško korektnost. Brez te pomoči knjižna zbirka najverjetneje ne bi preživela pretresov ob menjavi založnikov. Prof. Ivanu Florjancu, prodekanu Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, za pomoč pri pojasnjevanju glasbenozgodovinskega in liturgičnega ozadja razlagalne opombe 167 (str. 194) » Cum rex gloriae Christus« v pričujoči knjigi. Izr. prof. dr. Kozmu Ahačiču, predstojniku Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, za dovoljenje za uporabo še neobjavljenega portala Korpus slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Matjažu Luliku, bibliotekarju Zbirke rokopisov, redkih in starih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, za naklonjeno pomoč pri pridobivanju digitalnega materiala za transkripcijo. 621 Vsem tistim, ki jih je snov doslej zanimala in so bili pripravljeni pri nastanku Zbranih del Primoža Trubarja sodelovati ali z dobro besedo in/ali s konkretnim prispevkom (Fanika Vrečko, Blaž Javornik, Maja Šetinc, Klaudija Sedar, Geza Filo, študenti UP FHŠ pri predmetu Editologija ....). *** Globoka hvala ing. Primožu Orešniku za zaupanje in dolgoletno tvorno sodelovanje; vsa leta dela na Zbranih delih, od četrte knjige naprej, je vztrajal pri projektu, in to navkljub dejstvu, da zaradi nedostojnega poslovanja prvotnega izdajatelja (Darila Rokus) v nekem trenutku ni mogel (takoj) prejeti zasluženega plačila za Zbrana dela Primoža Trubarja 5. Posebno zahvalo, ki je ni mogoče ne dovolj izreči ne poplačati, dolgujem soprogi, ge. Heleni Čebul, ki je bila zadnje več kot desetletje skupnega življenja pripravljena voljno prenašati tegobe, povezane s pripravo Zbranih del Primoža Trubarja; kronično umanjkanje običajnega prostega časa pišočega je le ena manj neprijetnih med njimi. Ponižna hvala vsem. 622 Document Outline Jonatan Vinkler (ur.) ▪︎ Primož Trubar: Noviga testamenta pusledni deil (1577) ▪︎ Zbrana dela Primoža Trubarja 14 Predlist Jonatan Vinkler (ur.) ▪︎ Primož Trubar: Noviga testamenta pusledni deil (1577) ▪︎ Zbrana dela Primoža Trubarja 14 (naslovni list) Kolofon Vsebina Noviga testamenta pusledni deil, v tim so s. Paula h tim Iudom, s. Iacoba, Petra, Ianža, inu s. Ivana Rezodivene (1577) Vsem božym Craincom inu Slovenom Vsem bogaboiečim Craincom inu Slovenom od Buga skuzi Cristusa vse dobru molim Zavolo, de le-ta papyr cilu prazen prez pisma ne ostane, sem le-te bessede perlužil Od authora, dv oli od koga ie le-ta List h tim Ebreom, tu ie h tim Iudom, pissan Argument oli kratig zapopadig s. Paula listu h tim Ebreom, tu ie, h tim Iudom Svetiga Pavla iogra list, pissan h tim Ebreom, tu ie, h tim Iudom TA PERVI CAPITUL TA I. CAPITUL TA II. CAP. TA III. CAP. TA IIII. CAP. TA V. CAP. TA VI. CAP. TA VII. CAP. TA VIII. CAP. TA IX. CAP. TA X. CAP. TA XI. CAP. TA XII. CAP. TA XIII. CAP. Svetiga Iacopa list Predguvor Argument, summa le-tiga s. Iacopa listu Svetiga Iacopa list TA PERVI CAP. TA II. CAP. TA III. CAP. TA IIII. CAP. TA V. CAP. Svetiga Petra dva listuva Predguvor čez Petra pervi list Argument oli summa nega perviga listu Svetiga Petra pervi list TA I. CAP. TA II. CAP. TA III. CAP. TA IIII. CAP. TA V. CAP. Ta drugi list s. Petra Argument oli summa, kratig zapopadig le-tiga drugiga listu TA PERVI CAP. TA II. CAP. TA III. CAP. Čez svetiga Ianža pervi list Predguvor TA PERVI CAP. TA II. CAP. TA III. CAP. TA IIII. CAP. TA V. CAP. Svetiga Ianža drugi list Svetiga Ianža trety list Svetiga Iudeža list Apocalypsis Perva predguvor čez Apocalypsim, tu ie Rezodivene s. Ianža Druga predguvor inu argumenti, tu ie, kratki zapopatki inu izlaga vsakiga capitula praviga Božyga vučeniga doctoria Martina Luteria čez le-te buqve TA I. CAP. TA II. CAP. TA III. CAP. TA IIII. CAP. TA V. CAP. TA VI. CAP TA VII. CAP. TA VIII. CAP. TA IX. CAP. TA X. CAP. TA XI. CAP. TA XII. CAP. TA XIII. CAP. TA XIIII. CAP. TA XV. CAP. TA XVI. CAP. TA XVII. CAP. TA XVIII. CAP. TA XIX. CAP. TA XX. CAP. TA XXI. CAP. TA XXII. CAP. Zamerkane tih nervegših potrebnih ričy, navukov inu troštov A B C D E F G H I K L M N O P R S T V Z Vsi pravi preroki, iogri inu pridigary so evangelisti Errata Geza Filo ▪︎ Cerkev v Novi zavezi in pri reformatorjih Jonatan Vinkler ▪︎ K 14. knjigi Zbranih del Primoža Trubarja: uredniško poročilo Seznam krajšav svetopisemskih knjig Bibliografski viri Bibliografski opis Popravek Zahvale