146« Št. —“ 5« k eni-
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 15 D. Letno 180 D
Inozemstvo:
Me*eCno 20 D. Letno 240 D.
Oglasil enostolpna imn vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust
Poštnina pavšalirana. Posamezne številke 1 Din.
V Ljubljani, v torek 27. junija 1922
Narodna skupšiina.
PROTIČEV 'GOVOR. - STALIŠČE JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. — ŠOVINISTIČNI PROTESTI VELEKOSRBOV. — POLITIKA MUSLIMANOV.
Beozrad, 26. Jun. (Izv.) Današnjo sejo Barodne skupščine o tvori predsednik dr. Ribar ob 10. uri 15 min. dopoldne. Zbornica preide na dnevni red: nadaljevanje debate O takonskem načrtu o proračunu. Poslanec Stojan Protič govori o mednarodni gospodarski konferenci v Genovi, o kateri priznava, da pomeni a gotov napredek, ki utegne dovesti finančno politiko vseh držav na sdravo podlaga Govori tudi o primanjkljaju fr državnem proračunu, ki faktično obstoja, dasl hoče vlada Izkazati prebitek. Nato govori o proračunu finančnega ministrstva in •e podrobno bavi s finančnim odborom in kritizira naziranja finančnega ministra dr. Knmanudija, da se bo tečaj dinarja popravil, «ko pride tuja, zdrava valuta v deželo. Govornik meni, da bi proračun moral res izkazati prebitek, da pa mora vlada prej Imeti dohodke, preden se odloči za izdatke. Poslanec Protič se bavi tudi z zadolženjem države pri Narodni banki. Govornik nasprotuje temu, da država ne bi plačevala zasebnih dolgov. Zavzema se za 200 % povišek na zemijiSki davek. Kritizira sedanje stanje hi pravi, da v Srbiji še sedaj ni nobenega katastra. Dotakne se tudi davčnega sistema v Sloveniji. Potem povzame besedo poslanec dr. Momčilo Ivanič. Njegov govor posluša le malo poslancev. Dr. Ivanič govori o davčnem sistemu. Seja se po govoru dr, Ivaniča ob 12. uri 5Q minut zakjuči.
Popoldanska seja narodne skupščine se dvori Ob Štirih- Kot prvi povzame besedo dr. Nikola Mandič (Jugoslovanski klub), ki dokazuje, da se današnji centralistični režim ne more vzdržati in pravi, da Je slavni snak tega režima nasilje proti sporazumu vseh treh plemen našega naroda. To se je lahko ugotovilo že pri vprašanju poslovnika, katerega je vlada pokojnega dT. Vesniča vsilila konstituanti In ki velja še danes. Očita državni upravi nemoralo, v katero se Je pogreznila In veli, da bi oni, ki imajo vso moč, Biorall vedeti, da se more država le tedaj
v svojem teritorijalnem obsegu držati v mednarodnem tekmovanju ostalih suverenih enot, ako se pokaže kot nositeljica za-padno-evropskih kulturnih načel in kot posredovalka civilizatorne misije proti vzhodu. Da pa se more to doseči, bi morali biti no-sitelji moči prežeti javne morale in imeti čut za osebno čast. Edini izhod iz tega nevzdržnega položaja je federativna, avtonomna, državnopravna decentralizacija z avtonomno, pokrajinsko, zakonodajno in iz-vrševalno oblastjo. Dotakne se tudi politike hrvatskega bloka in hrvatske republikanske seljačke stranke in veli, da je nasilna politika sedanjega režima preprečila njene pristaše, da bi sodelovali z vlado, ki je zaigrala zaupanje naroda, vsled česar je hr-vatski blok potisnila v opravičeno defenzivo. Govor poslanca dr. Mandiča v glavnem poslušajo z veliko pozornostjo, vendar pa poslanci vladnih strank ponovno prekinjajo njegova izvajanja z vzkliki: »Koliko Srbov ste poklali? Desettisoče imate na vesti! Poklali ste Jih in žive zakopali 1 Še so šuc-kori v spominu!« Koncem govora dr. Mandiča nastane v zbornici tak hrup, da mora predsednik prekiniti sejo za petnajst minut. — Poslanec Hadži Kadlč (skupina dr. Spaha) veli, da so muslimani sprejeli svojčas gotove obveznosti napram vladi in da so, kakor se Je kasneje izkazalo, te obveznosti obstajale le v tem, da so glasovali za ustavo. Muslimani so storili to pogreško, da so mislili, da bo tudi vlada izpoln.ila svoje obveznosti. Muslimani so dajali vladi vedno več časa za izpolnitev obveznosti ln so mislili, da jih bo tudi izpolnila. Zal pa so morali uvideti, da pri vladi ne more biti govora o kaki dobri volji in da ima vedno le namen jih izigrati, da bi mogla potem ta skromni sporazum, ki se je dosegel med vlado in muslimani, reducirati na ničlo. Dokaz za vse te trditve Je predležeči proračun. — Seja se zaključi ob osmih zvečer. Prihodnja seja jutri dopoldne ob desetih.
Boi za notranje ministrstvo.
DR. MARINKOVIČ ZOPET MINISTER NOTRANJIH DEL?
Beograd, 26. junija. (Izvirno.) Vprašanje zasedbe notranjega ministrstva bo, kakor se doznava v zadnjem trenotku, rešeno morda že jutri In ne šele v petek. Člani demokratskega kluba, ki so nasprotniki dr. Marinkoviča, so v zadnjem trenotku popustili in je verjetno, da bo dr. Marinkovič zopet prevzel ministrstvo za notranje stvari. Vzrok je Iskati v tem, da so radikalci baje telo pripravljeni sprejeti kandidaturo Svetozarja Pribičeviča za me-
sto notranjega ministra. To je manever radikalcev, ki hočejo imeti Pribičeviča kot ministra za notranje stvari, da bi ga potem tem lažje napadali in v tako nastalem sporu ne samo strmoglavili Pribičeviča, ampak tudi demokratom odvzeli notranji resort. Zaradi tega menijo demokrati, da je bolje, da ostane dr. Marinkovič na svojem mestu, posebno ker je s svojim predlaganim volilnim zakonom ustregel radikalcem.
Dunaj, 25. junija. (Izv.) Davi ob S. so pričeli stavkati vsi poštni, brzojavni, telefonski in železniški uslužbenci. Ves promet je popolnoma ustavljen. Brzovlak Dunaj-Ljub-Ijana, ki prihaja zjutraj, ni več vozil. Ljubljanski brzovlak, ki vozi v nasprotni smeri, je dospel samo do Gradca. Vsi prometni uslužbenci zahtevajo draginji primerno zvišanje svojih mezd, ker je draginja v zadnjem času silno narastla. Bržkone se stavkajočim pridružijo tudi ostali državni nameščenci.
Dunaj, 26. junija. (Izv.) Vlada je stopila v pogajanja s stavkajočimi. Pogajanja se vrše skoro brez pre-stanka noč in dan v zvezni pisarni, kjer vodita pogajanja z voditelji stavkajočih delavcev zvezni kance-lar dr. Seipel in prometni minister dr, Odehnal. Nameščenci vztrajajo odločno na svojem stališču, da se mezde brezpogojno zvišajo. Položaj Je nastopen: Meseca maja bi bili morali dobiti vsi državni nameščenci 16kratne prejemke meseca marca. Ker pa je int. štev. poskočila na 71, zahtevajo nameščenci še nadaljnjih 10 marčnih plač. Vlada je odgodila 5kratne marčne plače in apelirala na uradništvo, naj se odreče nadaljnim zehtevam. Takozvana moč vlade z močjo organizacij nameščencev, to so v socijalno-demo-kratski stranki organizirani železničarji, je izjavila, da se odreče dvema marčnima plačama, ker bo fi-načni načrt vse državne nameščence enako obremenil. Do sporazuma doslej še ni prišlo.
Dunaj 25. junija. (Izv.) Pogajanja med vlado ter poštnim in brzojav-
Spložna stavka v Nemški Avstrili.
IZBRUH STAVKE. - SPORAZUM ŠE NI DOSEŽEN. — STAVKA JE PREIZKUŠNJA VLADNE MOČI. - BOJ DO SKRAJNOSTI.
nimi nameščenci so se razbila. Zvezni kancelar dr. Seipel je zahteve nameščencev navzlic neprestano naraščajoči draginji zavrnil in izja-javil, da se bo v tem boju preiskusila moč vlade z močjo organizacija nameščencev in da bo stavko, ako je treba, zadušila tudi s silo, posebno če se bo razširila na tako važne obrate, kakor so pošta in železnica. Davi ob 4. je potekel rok, nakar je stavka izbruhnila. Od te ure dalje so vse zveze z Dunajem pretrgane.
Dunaj, 26. junija. Izv.) Ministrski svet je sklenil, naj se stavkajočim takoj izplača petkratna marčna plača, tako da bi znašala razlika pri Tomschikovi skupini še tri marčne plače. Ostali državni nameščenci, ki niso organizirani pri socialni-demo-kratski stranki, odločno vztrajajo pri vojih zahtevah, da se jim nemudoma izplača desetkratna marčna plača.
Dunaj, 26. junija. (Izv.) Na Dunaju vlada radi stavke veliko razburjenje. Ker je ves promet ustavljen, se že danes opaža na trgu pomanjkanje živil. Vsled tega tudi cene stalno naraščajo. Kako dolgo bo stavka trajala, se še ne da dognati. Vendar pa kaže, da so na obeh straneh pripravljeni iti do skrajnosti in da bo to ena najljutejših stavk, kar jih je doslej doživela Avstrija.
Maribor, 26. junija. (Izv.) Prometna stavka ima za posledico, da se je ukinil tudi tranzitni promet na progi Maribor — Spilje — Radgona. Čim se stavka konca, se promet zopet obnovi.
Jugoslovansko-bolgar-sko-grška razmejitev-
Beograd, 26. junija. (Izvirno.) Mešana komisija pod predsedstvom italijanskega polkovnika je določila točišče bolgarske, grške in jugoslovanske meje. Ta točka se nahaja na vrhu Tumbe, južno od vasi Graše-vine. Po posebnem dogovoru med Jugoslavijo in Bolgarijo bodo obmejne straže obeh držav mogle uporabljati pota in vodo tamošnjih studencev.
Seja vrhovnega sveta hrvat. ljudske stranke.
Zagreb, 26. jun. (Ižv.) Današnja »Narodna Politika« objavlja sledeči komunike: V navzočnosti delegatov iz Hrvatske in Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine ter narodnih zastopnikov hrvatske ljudske stranke je dne 25. Junija 1922 vrhovni svet hrvatske ljudske stranke razpravljal o splošnem političnem in gospodarskem položaju. Po podrobni debati se je ugotovilo popolno soglasje v okrilju vrhovnega sveta v vseh vprašanjih in odobrila sedanja taktika hrvatske ljudske stranke z željo in zahtevo, naj se v narodni skupščini izvaja boj zoper sedanji režim še bolj energično in neizprosno, ker ta režim s sedanjo nasilno centralistično in hegemonistično politiko izpodkopava temeljne stebre narodnega edinstva in s tem ogroža tudi temelje Jugoslovanske države. Vrhovno vodstvo hrvatske ljudske stranke vidi edini izhod iz sedanjega težavnega položaja le v čimprejšnji reviziji ustave na temelju zakonodajnih avtonomnih pokrajin in v popolni izpremembi notranje uprave. Vrhovni svet hrvatske ljudske stranke protestira najenergičneje proti temu, posebno ker sedanji režim skuša vzdrževati svojo moč s pomočjo neodgovornih organizacij, ki se zbirajo okrog Narodne Obrane in ki imajo namen, da s pomočjo državnih organov nasilno motijo svobodo na političnem in kulturnem polju in svobodo misli in dela in tako dajejo povod za meščansko vojno. Vrhovno vodstvo hrvatske ljudske stranke poživijo vse svoje zastopnike, na) kar najostreje nastopajo zoper sedanjo vlad-i no politiko v gospodarskem oziru in naj vo-j dljo najostrejši boj proti novemu državnemu posojilu, ker izroča to posojilo za dolgo vrsto let vse naše gospodarstvo tujim kapitalistom, ki bodo izrabili sedanji sistem za izvedbo svoje absolutistične politike. Razen tega naj strankini poslanci nastopijo proti izvedbi agrarne reforme, ker kaže Jasno tendenco, da se s pomočjo kolonizacije ošibi hrvatski element Povzamejo naj boj proti odredbam ministrstva za šume in* rude, po katerih bi uprava gozdov prešla Iz premoženja občin v državne roke, kar pomenja, da imajo te naredbe značaj nezas išanega nasilja današnjega sistema. Vrhovno vodstvo hrvatske ljudske stranke zahteva nadalje od svojih poslancev, naj se borijo proti temu, da vlada doslej ni še ničesar storila, da obvaruje Dalmacijo gladu, dočim razmetava stotine milijonov za nepotrebne stvari. Končno naj poslanci nastopijo proti temu, da kapitalistična podjetja zasledujejo tisoče delavstva in proti zunanji politiki vlade, ki je pri zadnjih pogajanjih hotela dovoliti Italiji koncesije, ki bi škodovale naši državni in narodni suverenosti
RADIKALCI PROTI DOLARSKEMU POSOJILU.
Beograd, 26. junija^ (Izvirno.) V radikalskem klubu se pripravlja velika akcija proti posojilu. Voditelja te akcije sta poslanca dr. Velizar Jankovič in Nastas Petrovič. Akcija ni naperjena proti posojilu samemu, ker se mora to vprašanje rešiti do
1.	julija, ker se je finančni minister dr. Kumanudi tako dogovoril z zastopniki Bleirove skupine. Ost te akcije je _ namreč naperjena proti vladi, ki je o posojilu potom listov prej obvestila narod, kakor pa člane kluba, ki so za celo stvar zaznali tudi le iz časopisja.
Borzna poročila.
Zagreb, 26. jun. (Izv.) Devize. Dunaj
0.4275—0.44, Berlin 22—23.50, Bukarešta 48.50—49.50, Milan 361.50—362.50,. London 344—347.50, Newyork (Izplačilo) 0—78, (Ček) 76—77, Pariz 660—665, Praga 148.50—149, Sofija 0—60, Švica 1445—1465, Budimpešta 7.80—8, Varšava 1.85—0. Valute. Ameriški dolarji 76—76.75, češkoslovaške krone 145— 148, francoski franki 0—650, napoleondori 220—0, nemške marke 23.50—24, švicarski franki 1425—1450.
Beograd, 26. Jun. (izv.) Devize. Dunaj
0.45, Berlin 22.60, Budimpešta 7.85, Bukarešta 49, Italija 360, London 341, Newyork 77.25, Pariz 652, Praga 148, Švica 1445.
Plačano do:
Licealna kfijižnica
Pavšalni franko.
Ljubljana.
Uredništvo:
a 1/L Telefon 30Oi
prava:
Telefon? 44*\
se ne vračajo, vprašanjem je priložiti znamk# za odgovor.
Gessiarittv klobuk.
Po Ljubljani vozijo te tedne pogostoma avtomobili s kraljevsko krono rfl$ pročelja; vidi se, da je v bližini na Bleda dvor.
Anekdote se pripovedujejo o ljudomilosti našega vladarja, ki se ziblje brez ceremonij med priprostim narodom ter stopa dan za dnem v neposreden stik s slovenskim kmečkim ljudstvom. Prav je tako. Naj se tudi s te strani zabrišejo habsburški sledovi, naj se zatre spomin na hlapčevanjel
Da pa bo zatiranje teh spominov res učinkovalo, je potrebno, da v skladu 1 vladarjevimi inicijativami ravna tudi vsa njegova dvorska okolica. Žalibog sa glase anekdote o tej okolici večkrat precej drugače, kakor pa pripovedovanje o visokem kraljevem paru. Kar naredi in sezida skrivno potaknjen kraljev listih z lastnoročnim podpisom, tisočdinarski dar in dobrohotna beseda, to podrt mahoma arogantna gesta kakega navzgor uslužnega a navzdol valptovskega, dvornega avtomobilnika.	d
Med slučaji, ki se o tej »gospodi« po Ljubljani pripovedujejo, moramo končno vendarle pograbiti sledečega v opomin prizadetim.
Miren in obče spoštovan ljubljanski meščan, častitljiva glava že, Hodi bret* skrbno po trotoarju. Kar naenkrat pridrvi za njim po cesti avtomobil in sf zaustavi sunkoma tik poleg trotoarja, tako da se starejši gospod preplašen odmakne in ko zagleda elegantni avtomobil, ko smo ga vajeni sicer v Ljubljani pri inozemskih verižnikih, vzklikne: presneti mešetaril, ste zopet nekaj prU peljali. Gospod je mislil pri tem na italijanske špekulante. V tem trenotku pti, skoči iz avtomobila razdražena oseba, pokliče stražnika ter ukaže gospoda Z04 pisati v policijski notes.	^
Gospod izve ves presenečen šele pri stražniku, da nosi avtomobil kraljev^ krono in da je takorekoč zagrešil razžaljenje Veličanstva. Razdražena oseba % avtomobilu je pa tržni nadzornik, ki se vozi po Ljubljani v kuhinjski lastnos(£ Njegovega Veličanstva in ta lastnost zahteva seveda prav izrednega rešpektA pri podanikih.
Zacleya je pravzaprav kozličje komična po eni strani, po drugi pa nas 'žf1 valino spominja proslulega habsburškega valpta Gesslerja, ki je dal natakniti v 14. stoletju na drog vojvodski klobuk ter s silo tiral uporne Švicarje, da so ta klobuk pozdravljali — vsem je znano, da se je vprašanje končalo tako, da sO zleteli iz Švice i Habsburžani i Gesslerjev klobuk. Zato je pa treba pri nas V 20. stoletju z zapoznelimi Gesslerji enkrat za vselej obračunati ter povedati, da avtomobil, ki ima na pročelju kraljevsko krono a na sedežu kuhinjsko lastnost ni za nikogar po zakonu sveta in nedotakljiva vladarska oseba, ampak le VM navadnega zemljana. Na temelju avtomoUlove krone nima ta zemljan prav, nobene pravice razpolagati s policijsko oblastjo — razen takrat, ko rabi on sam njene zaščite — in ima dolžnost, da je vsaj toliko vljuden kot šofer, ki čaka 2! avtotakso pred hotelom. V interesu kraljeve krone je treba pojasniti delavski stan ljudem, ki smatrajo krono na avtomobilu za Gesslerjev klobuk.
Upajmo, da bo to zadostovalo.	'	f	«
Demisifa dr.
Beograd, 26. junija. (Izvirno.)
Demokratski klub je soglasno sklenil, da sprejme demisijo ministra za socijalno politiko dr. Gregorja Žerjava, dočim je ostavko ministra za notranje stvari dr. Voje Marinkoviča sprejel z večino glasov. —
Vpliv voditelja nezadovoljnih v demokratskem klubu, posl. Pavla An-gjeliča, postaja vedno bolj očiten.
Zaradi tega je vprašanju zasedbe
O delavskem denariu!
ODGOVOR NA INTERPELACIJO NAR. POSL. A. BRANDNERJAl SAMOVOLJNA ZLORABA URADNE OBLASTL
.
ministrskih mest prišlo b'aje do n&« sprotij. Končna odločitev pade šele v petek, ker so za ta dan sklicani v Beograd vsi poslanci demokrat* ske stranke, da rešijo vprašanje do* ločitve novega ministra za notranje! zadeve. Kakor se doznava, je sken raj gotovo, da zasede to mesto na* čelnik demokratske stranke Ljuba' Davidovič.
Beograd, 24. junija. (Izv.) Mini-nister ver dr. Krstelj, ki nadomestu-je ministra za socialno politiko dr. Žerjava je odgovoril na interpelacijo narodnega poslanca Brandnerja glede predaje fondov zavarovalnih zavodov bankam (mišljena je Pra-protnikova Union banka) in glede imenovanja v upravni odbor, ki bo upravljal fonde. Na prvo točko minister odgovarja, da mu ni ničesar znanega o kaki nameri predati fonde delavskega zavarovanja kaki politični banki in da bi to sploh ne bilo mogoče z ozirom na to, ker je treba denar, ki se steka skupaj na podlagi delavskega zavarovanja nalagati v vrednostne papirje, hipoteke in nepremičnine, a ne v banke. V bankah da se more deponirati samo oni del imovine, kateri je potreben za kritje tekočih izdatkov. O tem vlaganju, da bo odločevala le stvarna potreba in sigurnost bank, a nikakor politični interesi. Centralni upravni odbor je pod stalnim nadzorstvom ministrstva v pogledu vlaganja imovine tako, da je objektivno vlaganje imovine osigurano. (A ministrstvo je v rokah demokratov, prijateljev Praprotnika, ki je tudi imenovan v centralni upravni odbor. Opomba ured.) Kar pa se tiče imenovanja v ta odbor, pravi minister, da je pokrajinska uprava v Ljubljani sporočila ministrstvu predloge delavske in trgovsko - industrijske zbornice kakor tudi južne železnice, a poleg tega tudi predstavke zveze obrtnih zadrug in zveze industrijcev v Ljubljani, kateri so stavili motivirane
oddvojene predloge. Pokr. uprava V! Ljubljani je na osnovi teh predlogov/ stavila nov predlog v pogledu za« stopstva delodajalcev, katerega iof ministrstvo z malo izjemo v interesni boljšega zastopstva Južne železnica sprejelo. Predlog delavske zbornice pa ni bil popoln, ker ni vseboval obe« nem tudi namestnikov članov ravna« teljstva in nadzornega odbora. Radi nujnosti predloga je pokrajinska; uprava sama izpopolnila predlog de* lav ske zbornice s potrebnim nadatf* nim številom kandidatov med njimi tudi s g. Evgenom Lovšinom (usta* žbenec g. Praprotnika. Op. ur.) in na tako izpopolnjene liste porazdelila! članska in namestniška mesta. Na osnovi predloga pokr. upr. 4e Izvr** šeno imenovanje članov ravnatelj« stva in nadzornega odbora in njiho« vih namestnikov, zastopnikov, delav* stva iz Slovenije. Med njimi se nahajajo vsi od delavske zbornic« predlagani kandidati, bodisi kot Sigi ni, bodisi kot namestniki in tudi ® Ignac Kajzer kot član ravnateljstva, v smislu predloga delavske zbomk ce. Minister pravi, da Je bilo VSej pravilno izvršeno, edino kar se tičej izpopolnitve namestniških mest, pravi minister, da bi mogla biti spora v tem, ali je bilo pravilno ali ne, da sei ni zaslišalo mnenja delavske zbor-nice! (G. Ribnikar, čujtel Op. ured.)? Nimamo proti osebi g. Lovšina pr«# ničesar, nasprotno visoko cenimo njegovo delavnost in zmožnost, protestiramo pa najodločnejše proti samovoljni zlorabi uradne oblasti.
 0   .. ;
Kralj le pomilostil atentatorja StejKa. da mu |e okolica zabranlla pomilostiti an»qi*«-
A
Akutna kriza v ljubljanski bolnici.
^ Zdravstveni odsek za Slovenijo le 14. junija t L na upraviteljstva gseh zdravstvenih zavodov Izdal napis tele vsebine:
Na opetovane vloge odseka za povišanje kreditov je ministrstvo za Car. zdravje z rešenjem svojim sporočilo, da so se v L polletju 1922 proračunske dvanajstine za zdravstvene ustanove povišale za 1 mili* Ion 506.671 Din. 20 p in je istočasno Podredilo, da mora odsek s temi kre-!m izhajati.
Odsek je poleg rednih proračunskih dvanajstin prejel zgolj 1 milijon 413.338 Din. 56 p naknadnih kreditov in Je po odbitku lastnih dohodkov ustanov vse te redne in izredne kredite zavodov nakazah Vkljub te-)mu je dolg zavodov narastel skoro na 5 milijonov dinarjev. Ker ni sigurno, je-li bo s 1. Julijem t. L odobren že novi proračun, ki je pa na-pram sedanji faktični potrebščini za 1100% prenizek, ali pa bodo na razpolago še tudi nadalje dosedanje dvanajstine, morebiti celo brez poviškov, je odsek v smislu gorenjega ministrskega odloka primoran slede-deče odrediti. Gospodarstvo In ves obrat drž. zdravstvenih zavodov Slovenije le prikrojiti na proračunske dvanajstine in morebitne naknadne poviške, v slučaju odobritve novega proračuna pa na 12ti del za flotični zavod dovoljnega celoletnega rednega, materialnega kredita. iTa kredit se upravam pravočasno Jfisznanl Ker prejemajo uprave zavodov zaloge v okvirju dovoljenih kreditov, pri čemur so upoštevani ftudi lasbii dohodki zavodov, so mesečno razpoložljiva sredstva upravam znana. Upraviteljstvo naj v sporazumu z vodstvom, oz. g. primariji V tem smislu uredi tudi izdatke za {»rehrano ln za vse druge bolniške Potrebščine. Dosedanji predpisi glede dijet itd. se začasno razveljavijo. Upravitelji ne smejo odslej pod osebno odgovornostjo vršiti nikaklh natočil, ki bi presegala razpoložljiva Sredstva zavodove blagajne in ne Sme biti ob mesečnem zaključku ni-kakih neporavnanih računov do-tičnega meseca. Zaloge in lastne dohodke je uporabljati odslej zgolj za pokritje proračunsko dovoljenih rednih materijalnib potrebščin tekočega, oz. preteklega meseca. Vsako naročilo, ki presega dovoljene kredite, je zavrniti.
Bolnica v Ljubljani prejema na dvanajstinah mesečno 640.000 kron, druzega nič. Plačano oskrbnino Sirank sprejema finančna direkcija Ifl jo porablja za dotiranje teh 640 tisoč kron. Od naknadnega kredita je prejela ljubljanska bolnica 185.000 dinarjev leta 1922.
Da s temi dohodki ni mogoče Izhajati, naj pojasnijo številke, pojasnijo naj pa tudi, da Je tako života renje zavoda, kjer se mora na vseh koncih in krajih bolnikom odščipati, nedostojno, in je bolje, da se zavod zapre, ker pod takimi pogoji je vsako uspešno delovanje nemogoče. IMeseČno gospodarstvo Splošne bol nice v Ljubljani brez blaznice na 1Studencu, brez otroške bolnice z \ozirom na dovoljene dvanajstine.
Dvanajstine so lzračunjene na jpodlagi tržnih cen leta 1919111 Poleg bolnikov mora ljubljanska bolnica preskrbljevatl s brano še 210 strežniškega osobja in sekundarijev.
Mesečni polletni izdatki.
24.000	oskrbnih dni za hrano & 30	K	.	.	.	272.000	K
Premog poleti	.	,	.	140.000	K
Voda ............................ 16.000	K
Plin 	 20.000	K
Mestna elektrarna	.	3.000	K
Lekarna (zdravila,	obvozila itd.)	.	.	.	150.000	K
Potrebščine zdravnikov (instrumenti, poprave)	....	20.000	K
Materijelne potrebščine oddelkov . . .	40.000	K
Nadomestilo	perila	.	50.000	K
Hlev  ........................... 12.000	K
Skupni Izdatki na mesec 1,171.000 K Dovoljena dvanajstina 640.000 K
Primanjkljaj . . .	531.000 K
Pripominjam, da je potrebščina jako nizko proračunjena, ker sedanjih 30 K pomeni v predvojnem času 60 vinarjev in za 60 v je bilo težko prehraniti eno osebo, če se pomisli, da je prvi pogoj uspešnega zdravljenja zadostna in primerna hrana. Po ukazu zdravstvenega odseka je treba tedaj štediti in porabljati samo 640.000 K. Ce izdatek re~ stringiramo na ta način, da se omeji sprejemanje bolnikov za polovico, kar je pa po mojem mnenju nemogoče, ali pa da se pri sprejemanju sedanjega števila bolnikov dijeta za 50% restringira, to Je, naj bolniki malo stradajo, kar pa tudi ni mogoče, in bi to bil najbolj surov akt brezsrčnosti, bi imeli mesečno prihranka
270.000	K, če računamo 15.000 oskrbnih dni d 30 K, alto še nadalje pri zdravilih ln obvezllih restrlngi-ramo lekarno za 50.000 K, ako nobenega perila ne nabavimo 50.000 kron, debimo pri skupnih prihrankih 370.T)00 K. Drugod pa ni mogoče pri najboljši volji kaj prihraniti. Kljub temu Imamo pa še vedno mesečni deficit 161.000 K, in to v poletnem času. Kaj pa po zimi, ko bo treba Izdatno kuriti in narašča število bolnikov, kaj pa v slučaju epidemije, ka pa, ko bo perilo popolnoma izrabljeno in nobenega nadomestila? Ne morem si misliti ravnatelja, ki bi hotel prevzeti v takih razmerah odgovornost le en sam mesec, S temi dohodki ni mogoče pokrivati niti najbolj primitivne potrebščine takega zavod«. Se ubožnice bi ne bilo mogoče s temi dvanajstinami vzdržati.
Poprej je bila bolnica v upravi dežele Kranjske. Ta je vedno brez vsakega obotavljanja pokrivala vsakoletni deficit zavoda. Zavod se je dvignil in Je na daleč okoli zaslovel. Spopolnjeval se Je od leta do leta. Ali naj mar sedaj, ko je država prevzela ta zavod v svojo upravo, prične nazadovati?
Leta 1913 Je bilo primankljaja 183.291 K, kar pomeni v sedanji va luti 1 : 50 deficit čez 9 milijonov kron. Dežela Je ta deficit brez ugovora pokrila. Leta 1916, v vojnem Času, Je bilo primanjkljaja 330.273 K, kar pomeni danes 10% milijona kron. Tudi ta deficit je dežela krila s svojimi dohodki.
Se bolj žalostne pa so razmere v blaznici na Studencu. V tem zavodu imajo mesečno za bolnike In strežniško osobje 11.880 oskrbnih dni. Za vsa potrebščine blaznice
(kurjavo, razsvetljavo, vodo itd.) je določena dvanajstina 180.000 kron.
V blaznici hi inici plača država 2a vsakega hiralca 32 K na dan; če računamo, da imamo v zavodu preskrbeti 300 do 330 oseb dnevno, bi dobil zavod na mesec, ako nam plača ta znesek, okoli 380.000 K.
Vrašam pa, ali je mogoče preskrbeti blaznega človeka z 32 K na dan, če je drugače zdrav in ne hira-lec, drugače, kakor da strada? Kaj pa poreče javnost, če vidi. Iz pred-stoječega računa, da znašaio dvanajstine 180.000 K, to je komaj polovica, kar se plača za hiralca, to je 15 K na dan? Ali ni to vnebovpijoč greh?
Da se vsaj nekoliko odpomore tem neznosnim razmeram, so se delali dolgovi. Tako dolguje bolnica čez 5 milijonov kron, blaznica čez iVt milj ona kron. Toda mera je polna; Noben trgovec ne kreditira zavodu več niti novčiča. Pa tudi vsak upravitelj si bo desetkrat premislil delati dolgove, ker je on sedaj osebno odgovoren.
Iz tega poročila javnost lahko sklepa, da tako ne gre dalje, ker v sličnem položaju so vse podržavljene bolnice v Sloveniji. Tu ne pomaga nobena flikarija. Vsi drugi instituti se lahko ukinijo, javne bolnice pa se ne sme pod nobenim pogojem ukiniti, ker bi bil to kulturen škandal.
Pravo socijalno vprašanje se prične tam, kjer si človek ne more sam pomagati. Takrat je javnost zavezana priskočiti potrebnemu na pomoč in mu brezpogojno pomagati. V takem položaju je bolnik. Srečen tisti, ki ima doma vso potrebno postrežbo. Kako nesrečen pa še le tisti, ki bi v bolnici dobil nezadostno postrežbo, nezadostno zdravljenje vsled ozkosrčnega fiska-ličnega postopanja nekaterih merodajnih krogov.
Bogastvo države je prebivalstvo države. Obresti tega premoženja je pa delo tega prebivalstva. Ali ni torej očividno, čim bolj zdravo je prebivalstvo, tem več lahko dela tem večje so obresti državnega kapitala. Koliko se govori o narodnem zdravju, o higijeni! Ali naj pustimo, da se ta nauk tam, kjer je najbolj potreben, v humanitarnih zavodih, razveljavi? Nel Za te zavode morajo biti vsa potrebna sredstva na razpolago. Ukinejo naj se subvenci je gledališču, društvom, sijajnim prireditvam. Oni, ki hočejo posečati gledališča, koncerte itd., lahko plačajo. Vsak izmed ljudstva pa si ne more preskrbeti potrebnih sredstev, da si pridobi zopet svoje zdravje. Za te, ki nimajo sredstev, mora pa skrbeti država, ki v to svrho pobi ta davke. Bolnice se morajo doti ratl, kolikor one potrebujejo —- t prvi vrsti pa bolnik ne sme — stra dati.
Javnost Tvoja naloga je, da spre govoriš odločno besedol -
Dr. Vinko Gregorič.
'4- Pokojninsko zavarovanje zaseb nih nameščencev se s 1. Julliem t 1. spremeni tako, da pridejo v najvlšj (14.) razred oni, ki imajo nad 8640 dinarjev letne plače. Mesečna premija za ta najvišji razred bo znašala 90 dinarjev od katerih odpade na nameščence 45 dinarjev.
Za zboljšanje delavskih razmer vTrbovljah
Interpelacija
narodnih poslancev dr. A. Gosarja, :tbina Kristana, Jovana Djonoviča, .vana Deržiča in tovarišev na gospoda ministra šum in rud.
Po točki 8. dogovora, ki je bil dne 10. januarja 1921 sklenjen med :rBoveljsko družbo in rudarji In ka-erega je vlada tudi potrdila, se^ je rboveljska družba obvezala plačati rudarjem vsake tri mesece eventualno razliko za kolikor bi v tem času cene življenskih potrebščin poskočile.
Ker se družba ni držala te določbe, so rudarji že meseca decembra 1921 prosili po svojih zastopnikih vlado za posredovanje v tej zadevi. Vlada je nato odredila z namenom, da se to vprašanje uredi, posebno komisijo, v kateri naj bi bil po en zastopnik družbe in rudarjev. Toda namesto, da bi prišel v to komisijo kot zastopnik delavstva eden katerega bi rudarji izbrali, je trboveljska družba sama poslala vanjo enega rudarja, ki je bil seveda le od nje odvisen ter nji odgovoren. Na ta način je družba dejanski imela v komisiji dva zastopnika, rudarji pa nobenega.
V seji 22. januarja t. 1. je imenovana komisija, v kateri, kot naglaša-mo — ni bilo pravega delavskega zastopnika, ne le zavrnila upravičene rudarske zahteve po zvišanju plač, marveč je celo točko 8. spredaj navedenega dogovora med družbo In rudarji razveljavila. S tem je bila odvzeta podlaga, na kateri bi se Imeli dohodki rudarjev avtomatično brez mezdnih bojev vsaj toliko spravljati v sklad s cenami življenskih potrebščin, da njihov položaj ne bi postal bistveno slabši od onega v početku 1. 1921. Ker so pa cene živilom vkljub temu stalno rastle ter v toku leta 1921/22 za več kot 200 odstotkov poskočile, je postal že Itak slabi položaj rudarjev v tem času ne samo beden temveč naravnost obupen. Že zaslužek rudarjev — samcev je, tudi če prejemajo dohodke višjih stopenj, tako minimalen, da absolutno ne zadošča za kolikorto-liko primerno življenje, družinski o-četje, zlasti oni z večjim številom otrok, pa ne zaslužijo niti za najslabšo in najskromnejšo hrano, kaj še, da bi se mogli oblačiti ter kupovati sebi in družini druge nujne potrebščine.
Rudarji so se 23. aprila t. 1. ponovno obrnili na trboveljsko družbo z zahtevo, da jim poviša plače ter jim izplača razliko v zmislu točke citiranega dogovora, toda družba je to zahtevo zavrnila z motivacijo, »da ne more povišati plač dotlej, da ji država dovoli povišati cene premogu.« Poleg tega utemeljuje družba svoje odklonilno stališče tudi s tem da ji država ne plača premoga, katerega daje državnim železnicam ter hoče pognati rudarje na ta način v boj proti vladi za njene koristi
Ne da bi se spuščali v razmotrl-vanje ali in v koliki meri bi razlogi njenega postopanja mogli biti upravičeni, smatramo, da vsled obupnega položaja rudarjev, kateri se ne bodo dali več zadrževati, da ne bi segli po samoobrambi, ni samo V njihovem interesu, marveč tudi v interesu rednega ekonomskega raz-
voja nujno potrebno, da se zadeva v najkrajšem času uredi. Za dan 27. maja t. L je že pokrajinska uprava v Ljubljani sklicala v ta namen anketo, katero pa je iz n®zn*“ nega razloga odpovedala, ne da Dl ji določila kak drug rok. Ker ima trboveljska družba interes na tem, da se stvar kolikor mogoče zavlačuje, je jasno, da se na ta način ta zadeva ne bo nikdar uredila.
Zaradi tega vprašamo gospoda
ministra;	,	,	_	.
1. Ali mu je znan obupen položaj v katerem se nahajajo trboveljski rudarji in ali ve, kako dalekosežne socijalne gospodarske in _ politične posledice utegnejo nastati, če se razmere v tem pogledu v najkrajšem času temeljito ne zboljšajo?
2. Ali je voljan odrediti, da se skliče anketa, sestavljena iz pooblaščenih zastopnikov vlade, trboveljske družbe in sorazmernega števila od rudarjev samih izvoljenih delavskih zastopnikov, ki naj bi imela nalogo urediti zadevo v določenem kratkem roku?	.	j
Beograd, 26. junija 1922.
Etbin Kristan s. r., Jovan Djonovlč s. r., dr. Andrej Gosar s. r., Gostinčar s. r., Ivan Deržič s. r.
Delavsko zborovanje Nar. soc. zveze v Litiji.
Narodno socijalna zveza je imela v nedeljo 25. t. m. svoje redno letno, delegatsko zborovanje v Litiji. Istočasno z delegatskim zborovanjem je proslavila zveza tudi 10 letnico svojega delovanja in obstoja. Zato se je tudi celo zborovanje vršilo kax; najsvečaneje. Vrli Litijčani so sprejeli došle delegate kar najsijajnejše. Pred kolodvorom in pred zboroval« nim prostorom so postavili visoke mlaje in slavolok, ki je pozdravljal narodne delavce iz cele Slovenije s prisrčnim »Dobrodošli in »Zdravo!«. Z jutranjimi vlaki so prihajali delegati vseh podružnic. Tako so se v Liliji zbrali vrli Mariborčani, Celjani Št. Pavelčani, Zagorjani, Blejci itd.
Točno ob pol deseti uri je otvoril delegatski zbor dolgoletni predsednik NSZ. tov. Rudolf Juvan, ki je v uznešenih in prisrčnih besedah pozdravil zborovalce, jim orisal dosedanje delovanje zveze in postanek te zveze ter jim predočil, da proslavljamo na tem zborovanju tudi 10 letnico dela. Njegovo precej obširno in stvarno poročilo so navzoči zborovalci sprejeli z burnim pozdravom in »živijo« klici. Predsednik se je spomnil umrlega prvega strokovnega tajnika tov. S. Škrla in dolgoletnega zvezinega odbornika tov. 'J. Nedveda ter vseh ostalih umrlih članov. Njih spomin so zborovalci počastili s tem, da so vstali raz sedežev in jim zaklicali »Slaval«.
Pozdravnemu govoru tov. Juvana je sledil slavnostni govor tov. Branko Kozinca, ki je v lepih besedah povdarjal predvsem nevenljive zasluge dolgoletnega in neumornega predsednika tov. Juvana, ki Je zastavil vse svoje sile, da se Je zveza povzdignila na tako višino. (Predsednika burno pozdravljajo). Orisal je potem podrobneje postanek zveza in delovanje prvih voditeljev in n-stanoviteljev te zveze. Slavnostni govor je bil sprejet ravnotako z burnim pozdravom.
Po slavnostnem govoru Je žbo-
S
A. G. WELLS:	1
Čarobna prodajalna.
(Nadaljevanje.)
»Kako neki napravite to?« sem vprašal, globoko dihaje.
»čarovnija!« Je rekel mož ln ravnokar mahnil z roko. In glej! pisane iskre so mu zasršale iz prstov in se utrnile y somraku, ki je polnil štacuno.
»Nisi 11 rekel,« se Je nato obrnil h Gipu, »nisi 11 rekel tam zunaj, da bi rad škatlo ,kupl me ter iznenadl svoje prijatelje’?«
Gip se je z naporom psrčfli ln pokimal: »Da.«
»V žepu jo imaš.«
Sklonil se je preko mize ** ta dedec je imel res prav neobičajno dolgo telo r— ter potegnil omenjeni predmet iz Gipovega žepa — čisto kakor navadni čarovniki «— umet-»Jakl »Papir 1« je dejal nato in vzel polo papirja iz praznega klobuka s peresi. »Vrvico!« In glej, njegova ta so bila namah kakor vreča, rz ttere je potegnil brezkončno vrvi-ko je nazadnje povezal zavoj ln .riznil motvoz, je — vsaj meni Je zdelo tako! — pogoltnil ves Jopčič. Nato je prižgal svečo ob tosu punčke, ki je imela govoriti s hom, vteknil prst (ki se Je zdel „ kakor pečatni vosek) v plamen zapečatil zavoj. »In pa, .Nevidno tce\« je povzel, potegnil ga iz mo-
® m-
ko se je zgodilo z .Vekajočlm dojenčkom, povsem človeškim’. A Jaz sem podal vsak zavoj, kakor hitro je bil napravljen, Glpu, ki ga Je vroče stisnil k sebi.
Rekel Je le malokaj; tem zgovornejše pa so bile njegove oči. Tudi način, kako se me je držal, je bil zelo zgovoren. Neizrekljiva razburjenost je igrala v njegovem srcu. Premislite: prava, pristna čarovnija!
Takoj nato sem poskočil v zrak: začutil sem, da se pod mojim klobukom nekaj giblje — nekaj mehkega, fofotajočega. Strgal sem ga z glave, ln razmršen golob — gotovo trgovčev sozarotnik — je padel li njega in stekel preko prodajalne mize, tam pa' je — se mi vidi — izginil v kartonasti škatli za tigrom od papirne mase.
»EJ, ej!« Je dejal prodajalec, lz-meknivši ml spretno klobuk lz roke. »To vam je lehkomlseln ptiči In še m pri moji veri — valil je!«
Stresel je moj klobuk ln prestregel v iztegnjeno roko dvoje, troje Jajčec, veliko fmiko, uro, do pol tu-cata neizogibnih steklenih krogel ln nazadnje sam zmečkan papir, vse več in več, čedalje več, govoreč pri tem venomer, kako zanikamo sl ljudje ščetkajo klobuke zunaj in znotraj •— vse to sicer vljudno, a vendar z neko posebno namero. »Nabere se vse mogoče, gospod... Saj ne Trudim samo yas»»* anrnak malone
pri vsakem odjemalcu... Neverjetno, k a J vlačijo s seboj...« Zmečkani papir se je usipal in naraščal na prodajalni mizi, vse više in više, dokler ni mož malone izginil —- dokler se ni čisto skril za njim; In še vedno se le slišal glas —• venomer: »Nihče Izmed vas ne ve, kaj je lehko skritega za vnanjim videzom človeškega bitja, gospodi Ali nismo vsi le gladko očedena vna-njost ln pobeljeni grobovi? — —« Njegov glas je umolknil, baš kakor če treščiš dobro namerjeno opeko v sosedov gramofon — prav tako iznenada. Šumenje papirja je prestalo In vse je bilo spet tiho...
»Ste II opravili s mojim klobukom?« sem rekel čez nekaj časa.
NIČ odgovora.
Strme sem pogledal Gipa, tn Gip Je zastrmel vame; v čarobnih zrcalih so stale najine spačene slike ln so se zdele čuda tihe in resnobne...
»Zdaj bi menda šla,« sem dejal »Izvolite mi povedati koliko sem dolžan?«
»Cujte,« sem rekel nekoliko glasneje, »povejte ml račun pa klokub ml dajte, prosim!«
Za papirjem se je oglasilo nekakšno vohljanje...
»Poglejva za mizo, Gip,« sem rekel tedaj. »Norčuje se iz naju.«
Peljal sem Qlpa okrog kimajočega tigra. In kaj menite, kaj je bilo za mizo? 2ive duše ni bilo! Le moj klobuk je ležal na tleh- ln zraven
njega je ždel navaden, lopouh, bel čarobni kunec, ki se ie zdel tako zatopljen v globoko- premišljevanje in tako neumen in razkuzman, kakor morejo biti le čarobni kunci. Pobral sem klobuk In kunec se mi je umek-nil s kratkim, lenim skokom.
»Očka!« Je sramežljivo šepnil Gip.
»Kaj, Gip?« sem ga vprašal
»Ta prodajalna mi Je všeč, očka!«
»Meni tudi,« sem rekel sam pri sebi, »samo če bi ne bila prodajalna miza namah tako dolga, da človek ne more do vrat.« A Gipa nisem opozoril na to. »Zajček!« je rekel, iztezaje roko za kuncem, ki je skočii mimo naju. »Zajček, pokaži nama kako umetnijo!« In sledil mu je z očmi, dočim se je stisnil kunec skozi vrata, ki jih v prejšnjem hipu niti opazil nisem. Vrata so se odprla širje, in mož, ki je imel eno uho večje od drugega, se je spet pojavil pred nama. Smehljal se je še vedno, toda izraz njegovih oči ko so se srečale z mojimi je bil napol vesel, napol Izzivalen. »Morda bi vas zabavalo pogledati naše skladišče, gospodi« Je dejal z nedolžno ustrežljivostjo. Gip me je vlekel za prsi da bi šla. Ozrl sem se na prodajalno mizo in srečal spet možev pogled. Čarovnija se mi je začenjala zdeti nekam preveč pristna! «Prav dosti časa nima-39* sem deial A preden sem to iz-
rekel, sva bila s= kdovekako že v skladišču.
»Vse naše blago je enake kakovosti,« je rekel mož, mencaje si gibčne roke, »to se pravi najboljše. V tem prostoru nimamo ničesar, kar ne bi bila pristna čarovnija in za česar Izvirnost ne bi mogli jamčitL Prosim yas oproščenja, gospod!«
Čutil sem, kako vleče za nekaj, kar je viselo na mojem rokavu; nato sem videl da drži majhnega, zvija« jočega se rdečega hudička za rep. —* t— Stvarca je pihala In otepala ter ga skušala ugrizniti v roko s-- a v naslednjem trenutku jo je vrgel ravnodušno za bližnjo mizo. Hudiček je bil gotovo navadna majhna gumasta lutka; a tako na prvi mah...1! In vse moževo vedenje ie bilo takšno, kakor bi držal v roki gnusno, popadljivo grdobico ali mrčes. Ozrl sem se na Gipa; on pa Je baš ogledoval čarobnega konjiča« zibača. Vesel sem bil, da ni videl te stvari. »Cujte,« sem rekel tiho, ka« žoč z očmi na Gipa in na rdečega hudička. »Saj menda nimate m no« g o takšne robe — kaj?«
»Ta ni bil naš! Najbrže ste ga prinesli s seboj!« je rekel mož pravi tako tiho ln se nasmehnil svetle)« nego kdaj. »Neverjetno, kaj prevla-čuje svet s seboj, ne da bi se zave« da]!« Nato se je obrnil h GlPtt. »AJ1 Vidiš kaj, kar ti ugaja?«
(Dali* wihJ
Vrovanje pozdravil imenom načelstva ' Narodnosocijalistične stranke, tov. Rudolf Est, član načelstva, ki je prinesel zvezi pozdrave, čestitke in »odrilo k nadaljnemu delu. Zborovanje je pozdravil tudi zastopn. »Bratstva«, podpredsednik tov. Rudolf ijlvelepič, ki je čestital predsedniku 'ftveze in pozdravil zborovanje.
Pozdravnim govorom je takoj [Sledilo poročilo tajnika tov. Alojzija ftVreiberja in pa poročilo strokovne-.
tajnika tov. iVladimira Kravosa. Ube poročili so zborovalci sprejel: j* burnim pritrjevanjem. Poročilo blagajnika je v nenavzočnosti istega »odal^ tajnik tov. Kravos. Tudi to Poročilo so zborovalci sprejeli z pri-, trjevanjem. Po poročilu nadzorstvenega sveta, ki ga je podal tov. Davorin Stopar je bil dan absolutorij pravnemu odboru in blagajniku.
Po poročilih zvezinih funkcijo-narjev je sledila volitev predsedstva m upravnega odbora. Soglasno je bilo izvoljeno sledeče predsedstvo: Predsednik tov. Rudolf Juvan, tajnik tov. Alojzij Treiber, blagajnik tov. [Leo Zorž. V upravni odbor so bili irvoljeni: tovariši Albin Tomc, Ivan Pust, Ivan Fabčič, Josip Mencin, Anton Brandner in Anton Merlak iz Li^Uane; Luka Bizjak in Prebil iz &£?!e’ ^°vro Trebušak iz Zagorja; [22. ,° Derča in Franc Prišlan iz Št. mi *a’ Konrad Žnuderl iz Maribora; Jože Požun iz Sevnice; Čufar iz ■Jesenic; Mohorič iz Žirov in Čampa te Ribnice. V nadzorstveni svet so Ihu izvoljeni tov. Davorin Stopar in Branko Kozinc iz Ljubljane; tov. Marija Tišler iz Litije in Julija Hace
Zagorja.
Po volitvah so bili predlagani fttzni predlogi, ki so bili večinoma «1 zborovalcev sprejeti Med drugim se je sklenilo pretvoriti članske prispevke in podpore iz kronske v dinarsko vrednost in sklenilo, se je tadi, da bodi vsak član NSZ. obve-. ten naročnik »Nove Pravde«, ki bo odslej tudi strokovno glasilo NSZ.
Po nadenourni debati je zaključil ®bv. Juvan krasno uspelo zborovanje, ki je pokazalo, da so vrste NSZ *nočne in strogo disciplinirane in ®n°tnih misli. Po končanem zborovanju so zbrani delegati stoje zapeli ►Lepo našo domovino« in s tem zaključili zares svečano zborovanje.
Popoldne se je vršila na obsežnem vrtu gostilne »Pri Pošti« vrtna veselica, na kateri so sodelovali vrli tamburaši »Bratstva« in slučajno ran nahajojače se kvari pevcev ZJ2. Veselica je bila neprisiljena zabavna priredite vin lepo je bilo videti naše narodno delavstvo, kako se je po .večurnem zborovanju na lepem in •(Mičnem vrtu zabavalo.
Narodno - socijalna zveza je s rsvojim zborovanjem pokazala, da lite disciplinirano in nemoteno svbjo
naprej. Narodni delavci so pa Pokazali, da se zavedajo velikega Pomena dobre delavske organizacije lfc> da se zavedajo, da je poštenega narodnega delavca organizacija edi-flole Narodno-socijalna zveza.
*> Narodno-socijalni zvezi moramo ob njeni 10 letnici tudi mi iskreno 4*stitati!
<1*.---— _______________________________
Boi za petroSei.
.	za sirovine in boj za trg sta
j Slavni politični gonilni sili kapitalističnih velesil. Je to naravna posledica današnjega kapitalističnega gospodarskega reda, ki ne urejuje produkcije z vidika zadostitve človeških potreb, marveč z vidika profita velikih koncernov. Ti koncerni pa obvladajo s svojimi ogromnimi ka-iPttali ves državni aparat in diktirajo vladam svojo voljo. Tako so današnje vlade samo politični odbori teh koncernov in zastopajo njihove interese s političnimi sredstvi na političnem polju. V bistvu danes velesile ne-predstavljajo druzega kakor te ogromne koncerne, ki se bore med sabo za monopol sirovin in trgov.
v ospredju tega boja leži sedaj petrolej. Zarij se borita v prvi vrsti Amerika in Anglija. Polega tega pa tudi Francija in Nemčija. ui< Ta boj za petrolej je v zvezi z važnostjo, ki jo ima ta sirovina v tehničnem gospodarskem procesu. :Visled raznih naravnih prednosti je Itetrolej zelo omajal gospodujočo važnost premoga in v prometu ga je^že celo iztisnil. V zračnem prome-metu ima petrolej monopol. Isto velja v avtomobilnem prometu, ki pridobiva vedno bolj na važnosti in ki je igral med svetovno vojno odločilno ulogo. Da petrolej ne prodira tako naglo v železniškem prometu in v industriji, leži vzrok v tem, ker zahteva taka preureditev dolgo dobo. Razen tega je petrolej v primeri s'premogom bolj redek in so tako stavljene njegovi splošni uporabi naravne meje. Poleg tega igrajo ulogo tudi interesi premogovnih magnatov, ki se upirajo temu, da bi se po-Šiavila vsa industrija na to novo ba-
zo. Poraba petroleja mora narasti tudi v poljedeljstvu z naraščanjem strojnega obrata.
Poraba petroleja bo torej na celem svetu v bodočnosti vedno bolj rastla, tako do bo tisti, ki bo razpolagal s petrolejskimi viri, imel največji vpliv na svetovno gospodarstvo in svetovno politiko.
Pred vojno je imel ameriški petrolejski kapital monopol na svetovnem petrolejskem trgu. Sicer ima tudi Evropa petrolejske vire z močno produkcijo, zlasti Rusija, ali ta produkcija je kriva predvsem potrebe notranjega trga dotičnih držav ah pa trg njihove neposredne bližine. Ta produkcija je bila bolj lokalnega pomena in ni motila velikih smernic ameriškega petrolejskega kapitala na svetovnem trgu. Po vojni pa so nastopile ogromne spremembe.
Konzum Amerike je dosegel take količine, da mora danes uvažati petrolej. Poleg tega se morajo petrolejski viri v Ameriki kljub ogromnim rezervam v primeroma kratkem času izčrpati, če bo napredovala eksploatacija v tej meri kakor sedaj.
.Vendar so Amerikanci še gospodujoči faktor na petrolejskem trgu. Upoštevati je namreč, da je v združenih Državah 62% svetovne pro-duksije petroleja. Poleg tega pa ameriški kapital še kontrolira % sedanje svetovne produkcije. Amerika tako krije svoje lastne potrebe in izvoz s svojo lastno produkcijo. Ce se danes ameriški petrolejski magnati s tako silo za zadnjo četrtino svetovne produkcije, se to ne godi radi produciranih množin. Odločilno je za nje lega teh ostalih vrelcev, ker so ž njo združene gotove trgovsko tehnične in strategično politične prednosti.
Bolj kakor kedar prej se mora naslanjati svetovna oblast na morsko oblast. In vsaka država, ki si hoče pridobiti svetovno oblast, mora stremiti za tem, da spravi pod vojo kontrolo one petrolejske vire, ki leže za svetovni promet najbolj ugodno.
Gospodar sveta ne bo oni, ki si je znal pridobiti največje količine petroleja, marveč oni, ki bo razpolagal čez že zadostne petrolejske rezerve na vseh važnih točkah sve* tovnega prometa.
Anglija je tekom poslednjega časa položila svooj roko na vse take petrolejske vire in prekosila Združene Države. Tako kontrolira angleški kapital mehikanske petrolejske produkcije. Mehika pa leži ob Atlant-skem in Tihem morju« Trgovske ladje, ki bodo posredovale trgovino v Južno Ameriko, Avstralijo in Polinezijo, pa so navezane na mehi-kanski petrolej.
Še bolj neugodno stoje razmere za ameriški petrolejski kapital v drugih pokrajinah. Ves ta petrolejski teren se nahaja na drugi hemisferi, kjer Amerikanci doslej niso razpo-agali z nobenimi vrelci. Petrolejski vrelci Nizozemske Indije, Mezopo-tanije in Persije leže v neposredni Jližini najvažnejših morskih cest azijatske trgovine. Trgovina s pe-rolejskimi produkti je tu zelo ahko. Poleg tega je premog v deželah okoli Indiskega in Tihega oceana silno drag, tako da bo petrolej tudi odločilen za tamošno industrijo.
Ce vodi Amerika boj za sporne petrolejske vire s tako energijo, potem se bori za svetovno gospodarstvo. Ogromno potrebo za svoj notranji trg krije z lastno produkcijo v zemlji sami in produkcijo onih me-hikanskih vrelcev, ki stoje pod njeno kontolo. Oni, ki bo spravil pod svoj vpliv one petrolejske vire, ki so važni za svetovno trgovino, ta bo imel prednost pri konkurenci na svetovnih tržiščih, ker bo imel v svojih rokah ladijski promet vsled obvladanja gonilne sile — petroleja. Oni, ki v tem boju podlegel, ta je izgubil igro za oblast nad svetom.
+ Novi ruski rubelj. Sovjetska vlada je izdala nov rubelj, ki ima vrednost 10.000 starih rubljev. Za francoski frank se plača 21 novih rubljev, za dolar 240, za 100 nemških mark pa 83 novih rubljev.
+ Vino v Dalmaciji. V Dalmaciji je še na razpolago okrog 200.000 hi vina, in sicer črnega, mešanega in opolo ter kakih 2500 hi belega vina. Cene so 160 do 165 kron po hektogradu. Vino ima 11 do 13 in pol odstotkov alkohola.
+ Slaba letina na Madžarskem. Iz
cele dežele prihajajo neugodna poročila o bodoči žetvi Vsled trajne suše bo žita mnogo manj kot lani, tudi sadja je malo in se slabo razvija. Edino vinska trta še kaže dosti dobro.
'.+] Nova prometna borza v Bratislavi začne poslovati prihodnji ponedeljek, dne 26. it, m.
Politične vesti:
Zakon o priznanju zaslug za osroboje-nje in ujedinjenje.
Beograd, 24. junija. (Izv.) Na podlagi zakona o priznanju zaslug narodnim delavcem za naše osvobojenje in ujedinjenje je bil predsednik narodne skupščine dr. Ribar pooblaščen sestaviti šestčlansko komisijo, ki se bo ba-yila z izdelavo tega zakona.
Bosanci za hrvatski blok.
Beograd, 24. junija. (Izv.) Kakor poročajo iz Bosne, se razvija tamkaj obsežna agitacija v prid hrvatskega bloka, zlasti Radiča. Agitacija ima zlasti velik uspeh pri katolikih in muslimanih. Gibanje vodi Radičev agitator Mato Špijonjak iz Šabca. špijonjak je imel včeraj v Sarajevem veliko politično zborovanje, pri katerem je pozival Bosance, naj pridejo na zagrebški velesejem, ker bo izvršil pri tej priliki Radič važno politično dejanje^ ki bo presenetilo yes svet
Obstrukcija. Opozicija.
Beograd, 24. junija. (Izv.) Opozicl-jonalni krogi menijo, da se zakonski načrt v volilnem zakonu povodom podrobne debate v spornih točkah izpre-meni, ako ne pride do nove politične orientacije. Opozjcijonalci bodo nadaljevali obstrukcijo proti volilnemu zakonu, kakor tudi proti zakonskima načrtoma o posojilu in proračunu.
Radikalci o dolarskem posojilu.
Beograd, 24. junija. (Izv.) Danes popoldne je imel radikalski klub sejo, na kateri je razpravljal o ameriškem posojilu. Dva poslanca sta govorila proti, minister dr. Markovič pa je zagovarjal posojilo s stališča vlade. Prihodnja seja bo v torek.
Demokrati o dolarskem posojilu.
Beograd, 24. junija. (Izv.) Danes je imel sejo demokratski klub, ki je razpravljal o posojilu in sprejel tozadevni zakonski načrt Vendar pa so nekateri poslanci zahtevah podrobnosti, za kaj se bo posojilo porabilo. — Potem je demokratski klub obravnavaj vprašanje državnih svetnikov. Sklenil je, naj dobe demokrati isto število članov državnega sveta, kakor radi-klicL
TrockiJ proti Čičerinu.
London 24. junija. (Izv.) Moskovski dopisnik lista »Times« doznava, da nameravajo pristaši Trockega podpirati kandidaturo Radka, ker se hočejo na vsak način iznebiti Čičerina. Čičerinu očitajo, da je kompromitiral sovjetsko Rusijo, ker jo je pripravil do tega, da se udeleži haaške konference. Trockij bo poslal Čičerinu pismo, po katerem mu očita, da ni deloval dovolj energično na genovski konferenci in da ni v dovoljni meri zastopal interesov sovjetske Ru-sje. Cičerin bi bil moral zapadnim silam staviti ultimat tako misli Trockij, on pa je samo pomnožil število sovražnikov sovjetske Rusije, namesto, da bi ga zmanjšal Trockij sklepa svoje pismo s pripombo, da bo morala rdeča armada s topovi popraviti napako, ki jo je sovjetska Rusija sama zakrivila.
Italijanska vlada ne ve ničesar.
Beograd, 24 junija. (Izv.) Po pre-čitanju brzojavke iz Šušaka, ki jo je prečital v narodni skupščini poslanec Kučič, je bil ta povabljen k italijanskemu poslaniku grofu Manzoniju, s katerim sta se razgovarjala nad eno uro. Poslanik grof Manzoni mu je zagotovil, da so se v brzojavki navedeni dogodki, ki se nanašajo na nov prevrat na Reki, izvršili brez vednosti in podpore italijanske vlade.
Umor Rathenaua. I
Berlin, 24. junija. (Izv.) Vest o atentatu na nemškega ministra za zunanje Posle dr. Rathenaua se je bliskoma razširila po mestu in povzročila povsod veliko razburjenje. Oblasti so takoj odredile zasledovance atentatorjev, ki pa doslej še ni imelo nobenega uspeha.
Iz Haaga,
Haag, 24. junija. (Izv.) Izvedenci na haaški konferenci so včeraj uredili priprave za dela, s katerimi se bodo ba-. vile podkomisije. Vsi strokovnjaki treh' Podkomisij za kredite, dolgove in privatno lastnino bodo povabljeni, naj sporočijo predsednikom omenjenih komisij ona vprašanja, ki jih žele predložiti ruskim strokovnjakom. Pri sestanku neruskih strokovnjakov z Rusi bodo registrirali odgovor Rusov na stavljena vprašanja, nakar bo komisija neruskih strokovnjakov sklepala, ali se more odgovor sprejeti na tej podlagi Končno se je načeloma sklenilo predložiti ruskim izvedencem le ona vprašanja, o katerih so se vsi drugi strokovnjaki popolnoma zedinili. To odgovarja postopanju, ki ara zagovarja franoo-skja vlada X *ogi spomenici. . ,-1.
Dnevne vesti.
— Proslava Vidovega dne 28. t. m. na Bledu na večer. Razpored. Obhod ob jezeru v povorki. Vojaška godba, godba zveze jugoslovanskih železničarjev, pevci, društva, šolska mladina, občinstvo. Razsvetljava Bleda, čoln! z larnpijonl. Odhod povorke ob 20.30 uri iz zdrav, parka mimo hotelov: Malner, Toplice, Petran, pod kraljev dvorec, podoknica vlad. paru. Povratek skozi Zako. Po obhodu koncert v hotelu Evrope, petje in godba z. j. žn godba dravske divizije v zdraviliškem domu.
— Stavka nameščencev cestne železnice v Zagrebu. V soboto je tu izbruhnila stavka nameščencev cestne železnice. — Stavkujoči zahtevajo 25% zvišanje svojih mezd. Cestna železnica ne vozi.
— Državna obrtna šola za puškarsko obrt v Kranfu priredi ob sklepa šolskega leta dne 28. t. m. razstavo risb, puškarskih in graverskih izdelkov v gimnar ziji, II. nadstropje. Razstava bo otvorjena v sredo, t. j. na Vidov dan ob 10. uri dopoldne, ter bo odprta isti dan od 10. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
— Ustavljen železniški promet v Avstriji. Obratno ravnateljstvo južne železnice nam javlja: Zaradi splošne stavke je ustavljen v Avstriji celokupni osebni in tovorni promet. Vsled tega izostanejo tudi v Jugoslaviji sledeči mednardni brzovlaki. V smeri Dunaj-Trst z odhodom iz Maribora ob 2.35 in 13.50 ter s prihodom V Trst ob
9.40 in 21.20. V smeri Trst-Dunaj z odhodom iz Trsta ob 7 in 19.45 ter s prihodom
V Maribor ob 14.54, odnosno 3.20. V smeri Dunaj-Zagreb z odhodom iz Maribora ob
1.40 in 14.10 ter s prihodom v Zagreb ob 5.10, odnosno 17.32. V smeri Zagreb-Dunaj z odhodom iz Zagreba ob 11.07 in 20.14 ter s prihodom v Maribor ob 14.34, odnosno 23.35. V smeri Maribor-Pliberk z odhodom iz Maribora ob 2.30 ter s prihodom v Maribor ob 3.10. V smeri Maribor-Budhnpe-šta z odhodom iz Maribora ob 4 ter prihodom v Maribor ob 1.33. Ravnotako 'je promet na progi MariboT - Ljutomer ukinjen ter vozijo vlaki samo do, oziroma od Št. Dja.
— Zakon o volilnih imenikih je izišel
V Uradnem listu štev. 67.
— Iz inženirskih krogov. Na dunajski visoki šoli za poljedelstvo, gozdarstvo in kulturno tehniko je položil dne 22. t. m. inženirski izpit g. Franjo Ravnik z Bleda.
— P. n. oseba, katera le označila pismeno sestanek na Binkoštni ponedeljek ob 6. uri pri Prešernu na A. K., s svojim podpisom N. S. blagovoli dvigniti pisma pod štev. 340 pri upravi t lista.
— Smrtna kosa. Na Boh. Bistrici Je umrla soproga lesnega, trgovca ga. Ivana Heinrichar, roj. Volf. — V Slovenjem grad-cu je umrla ga. Marjana Železnikar, roj. Vrečko. N. v m. p.!
— Toča. Iz Tržišča na Dolenjskem nam poročajo, da se je pretečeni četrtek usula po tamkajšnjem polju kot oreh debela toča. Padala je skoro pol ure in uničila žetev, koruzo in krompir. Mnogo škode je napravila zlasti po vinogradih.
— Strašen zločin odkrit. V Tržišču na Dolenjskem je Jožef Zadnik s sekiro ubil svojo sinaho M. Debevc. Nato je truplo sežgal v peči; s pepelom je pa pognojil njivo in zaoral. Od tedaj je. minulo že 2 meseca. Sedaj pa je zločin odkrit Morilca Je izdala njegova mala hčerka Evica.
— Pomotoma ubil svojega brata. Zupan v Prištini je pred kratkim časom dobil sporočilo, da prihaja v dotični okraj zelo nevaren razbojnik. Zupan je takoj vzel puško in se podal v neko zasedo čakat razbojnika. Ni čakal dolgo in že se mu je jel bližati neki možak. Zupan v trdnem prepričanju, da je to razbojnik, hitro ustreli vanj. Možakar se zvrne. Zupan stopi k njemu in na svojo grozo opazi, da je ustrelil lastnega brata.
— Splošen štrajk v Avstriji. V soboto so v Avstriji pričeli štrajkati vsi državni nameščenci^ ker jim vlada ni hotela, ozir. ni mogla izplačati naknadnih draginjskih doklad, ki bi znašale 80 milijard kron. Ta solidarni štrajk pomeni za državo, ki je že itak v svojih temeljih zrahljana, zelo hud udarec in nad vse resno nevarnost.
— Gnezdo mladih planinskih jastrebov je našel blizu Dan pri Ložu posestnik AL nrašovec. Dva mladiča sta odletela, tretjega pa je vjel ter ga krmi z mesom.
— Posojilnica v Konjicah je v proslavo kraljeve poroke podarila za zgradbo Sokolskega doma 40.000 K, za otroško bolnico v Mariboru pa 10.000 K.
— Umrl je na Dunaju zaveden duhovnik koroški g. Ciril Kandut, bivši kaplan v Borovljah. Na Dunaju Je študiral yišje bogoslovne nauke. R. L p.!
— Huda gedališčna igralka. V Osjeku Je gledališčna igralka gdč. Bogdanova na ulici napadla kritika »Hrvatske Obrane« ter ga s palico pretepla. Zadeva pride pred sodišče.
.... ~ Predsednik albanskega parlamenta odlikovan. Naš kralj je odlikoval z redom sv. Save I. razreda predsednika albanskega parlamenta Pandželija Evandželija, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti kraljeve poroke.
n 'Deutsche Grenzwachtnemškona-cijonalno -hujskajoče glasilo v Radgoni le prenehalo izhajati. Tega konca so se razveselili tudi pošteni in mirni Nemci.
-~T Kvas (drože), najboljše kakovosti prodaja se na korist Jugoslovenske Matice.
tvrdka M. Žigon v Škof-Plimski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani prosi p. n. trgovce, ki se pečajo s prodajo kvasa na drobno, v P™* pa vse peke, da se poslužujejo *a prodaja tvrdka Žigon na korist Jugoslovenske MaUce. Kakovost in ce-na popolnoma odgovarja trgu. Za prvi mesec Je prejela Jugoslovenska Matica od tvrdke znatni prispevek K 960.—. Ako se bodo vsi narodni trgovci in peki posluže-a« “‘aga’ ?me pričakovati Jugoslo-venska Matica od prodaje kvasi izdatnih in rednih mesečnih dohodkov.
^■obert Mihič v Loškem po-V	gostilni V. Turk r Novem
r l ^ na korist Jugoslovenske Matice. Iskrena hvala! Posnemajte!
ir	%atSka vest Dr- Jo?~ Ravnik
^ohrovoijec Iz	svetovne vojne,
- dekretom	-V- ‘atra pravde
,v pogradu.	Pisamo odprl
začasno pri dr. plipu. Kralja Milana v*.
Vojna Akademija, Letošnjega bo sprejela Vojna akademija 320 mladeni-&v,	W	so	izvršili najmanj	z dobrim uspe-
nos,«	6	razredov gimnazije	ali realke Kok
£^anv.e.d0 31-_ julija t. I. Na zahtevo pošlje brezplačno Vojna Akademija konkurz z na-navodili in pogoji
— Požrtvovalna kotnika mladina. Na
iniciativo šol. vodje, gosp. Te* Patrianega ie darovalo odnosno nabralo za »Dom kraljice Marije« 350 otrok slovenske osnovne šole v Kočevju 722 Din. 95 p. kot spomin na dan poroke NJ. Vel. kralja in kralji«. V isti namen ter iz Istega povoda le dalja darovalo ozir. nabralo 268 otrok osnovne šole v Kočevju 968 Din. 30 p. —i Živel plemenit! šolnik! živela kočevska Selaka mladina, ki je pokazala topločtrtgčt sroe za osirotelo ln trpečo decol
U&ahliana.
•= Ljubljanski trg. Trftrf prpnfo fr ff; vahen vsled večjega zunanjega povpijuf* vanja. — Goveje meso: cena stalna » maso I. vrste 68 do 70 K. IL vrste 53 K. Telečje meso 60 K kg; svinjina L vrste 86 do 90 K. II. vrste 80 K, trebušna slanina 100 K, riba in sal 116 do 124 K. mast 120 do 130 K, prekajeno meso L vrste 90 K,
II.	vrste 80 K; kg koštruna 36 K, jagnjeta 56 K. — Piščanec 60 do 70 K po velikosti, kokoš 100 do 120 K. Ljubljanski trg glede perutnine ni potrebam primemo založen Jtt pride na trg le navadno, kmečko blago. ->i Mesni izdelki: kg krakovskih in debredn-sih klobas 112 K, hrenovke, safalade in P£> sebne 100 K, pol prekajene kranjske 120 K, suhe kranjske 180 K. •— Divjačine In rib malo; vsled pomanjkanja blaga pretirano visoke cene. — Mleko stoji na ceni 10 do
11 K; kg surovega masla 160 do 172 K, čajno maslo 240 K. — Moka bazira na detajlni ceni 25 K za št. 0, kaša 20 K, Ješprenj 24 K, otrobi 12 K, koruzna moka 17 K, koruzni zdrob 19 K, pšeničen zdrdo 28 K, ajdova moka I. VTSte 34 K, II. vrst# 26 K, ječmen 14 K, oves 14 K, proso 14 K, koruza 12 K, fižol rlbničan 14 K, prepeličsrt 17.50 K, leča 44 K. — Gobe kg 35 do 40 K, borovnice liter 5 K, rdeče Jagode liter M do 30 K, kmečke češnje 8 do 10 K lltef, štajerske 12 do 16 K kg, grah neluščen 18 do 24 K, luščen 40 do 46 K liter, koleraba
12 K kg, čebula nova 15 do 20 K, stara 24 do 26 K, česen) nov 18 do 20 K, star 28 K, pesa 12 K, buče 12 K, glava solate 1 do 3 K po velikosti, kumare 40 do 50 K kg, fižol v stročju 40 K, krompir, nov, lij* portiran 20 do 24 K kg, star krompir 7 K* jajce 4 do 4.50 K.
= Umetniška šola *Probnda« v Ljubljani. Letos dne 24 junija zabeležuje ta Sola že drugo šolsko leto s končno Šolsko razstavo, katera pa se otvori šele v začetku meseca oktobra, ki nam obeta mnogo zanimivega. Dela, napravljene v letošnjem letu, bodo vsebovala:	portrete ta
akte po naravi, draperija, narodna ornamentika in kompozicije, peršpektivo, arhitektonsko oblikoslovje in anatomijo, dalje dela grafičnega in fotografskega tečaja. Kakor Je znano, Je ta šola prva v Sloveniji, ki ima iste akademične predmete ta predavanja, kakor vse druge slikarske visoke šole (akademije). Deli se v vISJI ta nižji oddelek. V višjega se sprejemajo gospodje kot dame s primerno višjo šolsko izobrazbo; v nižjega Je pa omogočen vstop tudi drugim prijateljem umetnosti. Ima P« še dva posebna tečaja: grafiko in fotografijo teoretičnega kot fotografičnega znanjfc Prihodnje leto pa se ustanovi še tečal za slikanje na fresko (akad. slikar Ogrin) ta kiparstvo (prof. akad. kipar Berneker), Učiteljski zbor sestoji Iz 12 najboljših znanih umetnikov in znanstvenikov. Vodja Sole je znani akad. slikar Franjo Sterle, ki je obenem tudi ustanovitelj te prepotrebne šole. V kuratorlju so zastopani sledeči gg. umetniki In znanstveniki: vseuč. prof, arhitekt Plečnik, vladni svetnik in ravnatelj tehn. srednje šole Ivan Šubic, vseuč. prot akad .slikar Sternen in prof. akad. kipar Repič. Vpisovanje za prihodnje šolsko leto se vrši koncem meseca septembra, ln sicer samo osebno, ne pismenol Pričetek ie meseca oktobra. Natančnejši pogojni sprejemi bodo razvidni na šolski deski ln pri portirju Finžgarja na tehn. sred. Soli. Vse drugo se bode pravočasno poročalo pq časopisih.
— Proslava Vidovega dneva. Gospoi pokrajinski namestnik Je izdal sledeči razglas: V sredo dne 28. junjia 1922, na Vido* dan, ki se praznuje kot spominski dan preminulih boriteljev za vero in domovino, se bo v tukajšnji stolnici ob desetih daroval slovesni rekviem. Istega dne se bo vršila v pravoslavni kapeli služba božja % parastosom ob 9. url. V evangeljski cerkvi je služba božja kakor običajno ob 10. «rt V državnih uradih se tega dne ne vrSl služba. Delo v Industrijskih, trgovskih ta obrtnih obratih naj dopoludne počiva. Prebivalstvo se vabi, da okrasi svoje hiSe K državnimi in narodnimi zastavami.
= Sramotni položaj ljubljanskih varnostnih straž. Ker so se mestnim; stražnikom ustavile družinske draginjsk* doklade, so prišli oženjeni stražniki v obo-pen in sramoten položaj, da morajo v svojih prostih urah hoditi po hišah drva žagat in na kmete delat, ker M sicer ne mogli preživeti svojih rodbin. Vsekakor opasno znamenje za javno varnost, za državo pa sramota.
= Nova tovarna v Ljubljani Kmaht začno graditi veliko in moderno tovarno za izdelovanje celoluldnih glavnikov ln dragih predmetov iz celuloze.
= Predrzen vlom pri belem dneva. Prejšnji teden Je ob pol 1. uri, ko so trgovine zaprte, neki elektromonter Iv. Kršlč iz Loke pri Mariboru odprl s ponarejenim ključem papirno trgovino M. Tičar na Sv. Petra cesti, pobral gotovino in več boljšega pisalnega orodja. Med tem je neki njegov tovariš stal na straži. Početje Je opazoval z nasprotne strani trgovec Stadler ter vlomilca na cesti zgrabil Mladi In krepki tat pa se mu je iztrgal In začel bežati Pričela se je splošna gonja, med katero Je vlomilec denar in ukradene stvari zmetal od Sebe. Končno ga je zgrabil stražnik Gec ter odgnal v zapore. Vlomilčev sodrug Je v splošni zmedi Izginil Ko Je policija drugi dan vlomilca v svrho kontrole njegovih Izpovedb peljala na ulice, se Je na Vodnikovem trgu iztrgal in planil v množico gledalcev, toda krepke roke so mu zastavile pot, na-kar s° ga stražniki ukleniil Tiček mora imeti velike stvari na vesti.
.... = Pobegnil Je iz državnega vzgojeva-deljL V iani Fnmc Pesrl !z Velike Ne-
= Policijske vesti Vlomljeno Je bflo « Tičarjevo trgovino na Sv. Petra cestL VUs, maJci so odnesli 1116 kron In 30 svinčitf-Kov. Enega vlomilca so prijeli. — Delavca Francu Koširju Je bil v Sp. Šiški ulSS
d cmari a V raterenl16 irael nad «» kron S. rja. — 1 rgovskemu vajenca Rudolfu Frayerju Je bilo ukradeno črno ni—fc-fm
Maribor.
>0»lmo/mo Nemce v narodnoobramb-Baš zadnji čas se pogosto pojavljajo vesti o Intenzivnejšem delu »Schul-veretea«, »Sfldmarke« in »Heimatsdlcnsta« “* na,Sil; severnih meiah- M Pa držimo prižem In pravimo, da nam družba ?	7..a ln Metoda malone ni več potreb-
na. Ali smo res že čisto pozabili na naše Primorje, na našo Koroško — mar tam niso slovenskih starišev slovenski otroci, ki nimajo kam v šolo?! In mar nimamo na *s?iV mejah še toliko zagrizenih sovražnikov našega naroda, da moremo ravnodušno zanemarjati našo Cirilmetodo-vo družbo! Gorje nam, če ne bomo svoje mladine vzgojili v materinem jeziku za na-rod in domovino! Pa poreče marsikdo: saj sem elan Jug. Matice! Prav in potrebno Je tudi to, a zategadelj ne smemo zanemarjati naše velezaslužne, a tudi za bodočnost neobhodno potrebne šolske družbe, Clrilrnetodovl družbi! Občni zbor marlbor-lskreni Slovenci — na plan ln na pomoč Crilmetodovi družbi! Občni zbor maribor-5 fi ,Cir"metodove družba se vrši v ponedeljek, dne 26. t m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu! Udeležite se obilno in polnoštevilno!
Našim dijakom: Za srednješolsko mladino ni politika, to je stara stvar, ki je pa še vedno resnična. So pa zdaj še časi, ko 0 ravno dijaki pljonirji narodne misli, narodne pravim, a ne strankarske, uni prihajajo zdaj iz mesta, kjer so se jim nudile vse prilike Izobrazbe, med narod na deželo. Domačini radi, celo najrajše poslušajo domače vaške dijake, ki se jim zde Kot najvišji forum znanosti in neoporečnega nazlranja. Naj širijo zdal med svojimi ljudmi prav narodno navest, naj izpodb:-Jajo nemškutarske nazore, ki še tako bujno cveto med našim ljudstvom, posebno na severu. Posebno bi priporočali našim oijaicom, naj snujejo povsod narodna društva, ki bodo zanesla med narod pravo narodno zavest. Nemci snujejo povsod ob meji svoj »Heimatschutze. ki naj bo avantgarda krepkejšega nemškega navala. Pa-rtrajmo ml te naprave! — Zdaj na počitnice bodo prihalalj k nam nemčurskl otroci »i .V,, stariši, stari p^sefniki in stari prijatelji Izza Avstrije v našo Slovenske gorice, Haloze Itd. Tu bodo JiriU svoje nemške nazore. Naj naša mladina vse take slučaje parlra, naj pove svojim prijateljem, starisem in znancem, da se ni treba prav nič klanjati onim hinavskim Švabom, ki so M nekdaj s sladkimi besedami, s svetim Križem v eni roki, za hrbtom pa z nožem 1	*1«PW	naše	ljudi In Uh zasužnje-
vali Zdaj prihajajo ravno taica a zdaj smo >W tu gospodarji — In pokažimo jim, da *mo res gospodarji — In ne šlev\
Ml ^tlii P\e,neL 111 pa kakl druel kompetentni komisiji bi priporočali, da naj sl ogleda enkrat vojne barake v Samostanski Mlel Plot je popolnoma razpadel, okoli barak Je vse zaraščeno s travo. Barake same, grozen spomin vojnih grozot, stoje j **arl Krehi vse razdrapane In napol podrte; okna vsa razbita, vrata podrta, notranjost vsa zanemarjena. In kljub vsej tej nemarnosti patrolira tam okoli vedno vojaška straža — zakaj — kdo ve? Res Je, “• ** nahaja v barakah vedno par vrniv-šlh se ruskih ujetnikov, ki so tu nasta-“Jenl, a za vse to zadostuje le ena baraka. Naj bi se torej nepotrebne barake odpravile, potrebno pa popravilo. Plot na) N se tudi popravil ali odstranil in okolu barak nekoliko očistilo. Vojaki, ki so tam, bi menda radi kaj delali, ako bi Jim kdo kaj ukazal, tako pa cel čas pohajkujejo in se dolgočasijo. — Nemci in nemčurjl se po. smehujejo te muzajo, ko vidijo, da nimamo •mlsla za čistost In red.
Matura na moškem učiteljišču. Zrelostni izpit Je prestalo 16 kandidatinj in ^kandidatov med njimi 7 kandidatinj s odliko. Ponavljalni izpit Je dobilo 14 kandidatov in kandidatinj, med izpitom so odstopili 3 eksternlstl. a ena eksternlstinja je bila reproblrana. Komisiji Je predsedoval vladni svetnik g. dr. Janko Bezjak Iz Ljub-
Dvojnl ubof. Povodom vojaških nabo-rev so se v Hočah v Pristemikovi gostilni stepli fantje ter zaklali gostilničarja In še nekega drugega domačina.
iustrelil se Je v Rušah prt Mariboru lesni prekupec A, Sarh.
• Tegetthot-Geburtshaas* bo še vedno ostala, ker so bile preuranjene vesti, da jo Je kupila Anglo-banka. Banka bi morala namreč dati veliko prostora za regulacijo ceste te bi potem bilo premalo prostora xa bančno palačo, ki bi prišla vsled tega draeo- V tftkem *l«5ate bi morala ai občina na roko kupcu, drugače ne bodo naše ceste nikdar regulirane.
Naše gledališče. Udruženje gledaliških Igralcev v Mariboru Je čutilo potrebo, priobčiti v »Jugoslaviji« neki odgovor, katero ?» •?, *V0J,2J, skrajšanim podpisom S, R. M-llč. v »Taboru« —• na moj dopis v »Jugoslaviji« od 18. t. m., katerega sem vam poslal sine ira et studio, Ker le mio meni za stvar, za gledališče te ne za osebnosti in ker nočem nobene gledališčne afere, se ne bom spuščal v daljno polemiko.
Smrtna nesreča dijaka. Anton Simonič, zelo priden in vesten dijak III. b gimnazijskega razreda v Mariboru, Je v soboto doma nabiral lipovo cvetje. Pri tem je pa-
SS . • tako nesrečno, da sl Je razbil lobanjo te takoj umrl
Celi e.
Celjski gostilničarji in kavarnarji proti uvedbi davka na vino in pivo. Kakor znano, je celjski mestni občinski svet v svoji proračunski seji dne 12. Junija v kritje občinskega deficita sklenil, uvesti davek na vino te pivo in sicer pri vinu 3 K te pri pivu 4 K pri litru in dalje davek, ki ga mora plačati vsak obiskovalec gostilne ali kavarne po 10. url zvečer. Te davke mora gostilničar sam pobirati, ter jih Izročiti mestnemu magistratu. Proti tem sklepom ta davkom so imeli celjski gostilničarji ta kavarnarji zborovanje, kjer so proti njim protestirali in poslali daljšo protestno resolucijo pokrajinski upravi v Ljubljano. V resoluciji zahtevajo, če »e ti davki že morajo pobirati, da se Jih zniža, dalje, da takozv. nočni davek pobirajo od magistrata nastavljeni organi ln ne gostilničarji in kavarnarji ta še nekaj drugih sprememb.
Celje je zdrav kraj. To nam dokazuje dejstvo, da Je meseca maja v mestu Celju umrla samo 1 oseba. V javni bolnici Je umrlo 22 oseb, večina iz drugih krajev. — V vojaški bolnici pa ste umrli 2 osebi. — Skupno torej 25 oseb.
50 %nl davek od prenočišč se bo pri-Sel v Celin
Senioratsko	zborovanje	evangvtfsUh
občin Slovenije so ImeH mtaulo nedeljo v Celju.
Ob priUkl obrtne razstave v Celja se bo Vršila tudi vinska razstava.
/[• okrožni sokolski zlet savinjsko-šaleškega sokolskega okrožja se bo vršil v nedeljo dne 2. julija v Žalcu t>ri Celju. Ob tej priliki se bo v Žalcu vršila velika sokolska slavnost
Izlet na goro Urško se bo vršil v dneh
28.	do 29. junija. Ce se bo Javilo zadostno število udeležencev, bo imel turistov-skl vlak, lcl odhaja Iz Celja ob 5.10 zjutraj v Velenje, zvezo v Velenju z onim v Dravograd.
Nesreča na železnici. V Prestranku je povozil vlak ženo železniškega delavca Mejatoviča, ki je prinesla možu kosilo. Prepeljali so jo takoj v Postojno v bolnico, a Je kmalu Izdihnila.
Ptul.
Ptujsko mesto dobiva polagoma zopet snažno lice. Medvojna zanemarjenost zgl-nja. Hiše se na novo prepleskava]o ln hodniki popravljajo. Tudi nekateri Javni lokali, kakor gostilne, kavarne dobivajo okusno zunanjost Gostilniški prostori v Narodnem domu so lično prepleskani. Konstatlrati moramo tu, da se Je to zgodilo na pritisk oblasti, a ne toliko iz lastnega nagiba. Ob-»«s j pa tudJ tuk&i nastopila pristransko. Medtem, ko mora prenoviti svoje obratne prostore tudi najbolj ubogi gostilničar, pusti bogate trgovce popolnoma v miru. Posebno pri trgovcih z mešanim blagom naj bi se bolj pazilo na hlgljenične predpise. Milijonar S. na Slovenskem trgu Ima v enem trgovskem prostoru nakopičeno vseh vrst živil, poleg teh pa fosforne žigice, petrolej Itd. Kako se to ujema z zdravstvenimi predpisi? Prodajalna je tako umazana — posebno po zadnjem požaru — da bi zmerjal še cigan čez tako »snago«. Ima pač dobrega botra. Tudi bencin te petrolej sta shranjena v večjih množinah v mestu ln to v skladiščih, nad katerimi stanujejo ljudje. Tu Imamo tri različne zastopnike petrolejskih firm. Vsaka dobiva po cele vagone petroleja, pa nobena nima predpisanih prostorov. Komaj 200 m od okr. glavarstva oddaljeni firmi »Mara« se Je pripeljal g. dr. P. prav po »demokratsko« ter ukazal izselitev tekom treh dni. Rado-, H? ,smo* kaj je ukrenil proti Semčarju in Mahorku? Slednja tvrdka, prej »Avstrija« sl je pridobila na polju zapuščen stolp za smodnik, ki ima prostora le par m*, le zato, da bo imel otrok svoie Ime. Bencin ta petrolej pa se bo shranjeval prej ko slej v mestu. Da se odstrani nevarnost, ki resno ogroža prebivalstvo, je potrebno, da poseže oblast — brez protekcije — vmes m napravi siguren red.
Primorje.
Italijanska kultura — surovo maščevanje. 2e prejšnji teden smo dobili vest, da so v Kobaridu fašisti razbili spomenik skladatelja Hrabroslava Volariča s pretvezo, da so Slovenci poškodovali na Krnu neko Italijansko spominsko ploščo. Nismo mogli verjeti, da bi bili Italijani zakrivili tako barbarstvo. Toda vest se 2ai potrjuie. Ita-jansko divjaštvo sega Se dalje. TržaSkl fašisti so priredili tudi prvi tržaškim Slovencem zaradi tega /ellke demonstracije ter prisilili pri železniškem ravnateljstvu, da so morali zadnji slovenski uradniki zapustiti urad. Divjaijc se bo brezdvomno še nadaljevalo, ker so oblasti brez volje ta moči.
Napad na slovenskega poslanca Ko se Je te dni slovenski državni poslanec gospod Sček vračal z Brd v Gorico, je nekdo za njim dvakrat ustrelil Iz revolverja, a ga ni zadel
Italijanski prestolonaslednik v Trstu. V nedeljo Je prispel v Trst princ Humbert, da Je prisostvoval končnim tekmam telo-vadskega zleta.
Ročni kažipot po slov. Oorlškem Izda »Narodna tiskarna« v Gorici.
Nov humoristični list začne Izhajati s 1, julijem po dvakrat na mesec v Gorici. List m bo imenoval »Cuk na palci«,
Pokrajina.
Semič Je mrtva vas, reeto trg, nobenih prireditev, nobenih posebnosti ali kaj sličnega. Vince rujno tukaj nam zori ta vsaki zase le skrbL Dne 22. t. m. Je došel semkaj g. Jeglič, škof ljubljanski, na vizi-tadjo. Sprejem Je bil naravnost veličasten. Zastave povsod, celo tam v največjem številu, kjer (?) zvečer pa podoknica z godbo ta petjem ta obhodno baklja-do po trgu na čast g. Jegliču. Semič ves v razsvetljavi. Dne 23. Je bila birma. Zakaj smo to zabeležili, bodo gotovi krogi že razumeli. Vidov dan se bliža ta smo radovedni, kaj ta kdo bo takrat kaj aranžiral Pa manjka agilnosti ln — patrijotlzma. Že enkrat smo čltall nekje nekaj zapisanega o semiškem patrijotizmu te damo piscu dotlčnega članka popolnoma prav. Metlo v roke, čiščenje Je potrebno. Ne samo v politiki tukajšnjih krogov, pač pa še nekje drugje. O da bi se spomnil nekdo, ki je zato poklican te dal cesto in prostor na trgu od časa do časa pometati. Od zadnjega sejma še danes vidimo smeti ta odpadke te današnje smeti bomo najbrž zopet gledali do prihodnjega sejma.
'+ Naša Narodna banka ]e zvišala eskomptno obrestno mero od 5 na 6 odstotkov.
•f Finančna kriza v Avstriji. V
odpomoč finančni krizi namerava avstrijska vlada izvesti sledeče: 1. odpusti se 15 do 20 odstotkov vsega uradništva; 2. posestva in krize se obremenijo s prisilnimi hipotekami, kar je ednako prisilni oddaji premoženja; 3. število vojaštva se znifa na polovico; 4. prodajo naj se vsi državni obrati in državne železnice; 5). tobačni monopol se da v najem.
Pašlč le ostane ▼ Beograda.
Beograd, 24. junija. (Izv.) Vsled za-Pletljajev v notranje-poHtičnem položaju ne more biti ministrski predsednik Pašid na Bled, temveč nastopi daljši dopust, ko se politični položaj razčisti,
Sokolstvo.
Sokolsko društvo v Sp. Šiški priredi ob prfllkl svoje 201etnlce v nedeljo dne 2. Julija na letnem telovadišču ob Gasilski cesti veliko javno telovadbo. Po telovadbi prosta zabava. Pri prireditvi sodeluje godba dravske divizije. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 3 dinarje. Odbor.
Sokolsko društvo na Bledu priredi 9. julija popoldne za zdraviliškim domom veliko javno tombolo v prid zgradbe novega doma.
Posavsko okrožje zagrebačke sokolske župe priredi svoj okrožni zlet v Krški vasi pri Brežicah v nedeljo, dne 9. julija 1922. Dopoldne se vrše tekme in skušnje deloma na telovadišču v Krški vasi, delo-m? v Brežicah, popoldne ob 14. url povorka Iz Brežic v Krško vas, za tem ob 16. uri Javna telovadba, kateri sledi ljudska slavnost Sodelujejo vsa posavska sokolska društva zagrebačke sokolske župe ln Je udeležba za ta društva obvezna. So-deltile Kostanjevlška »Meščanska godba«. Ta okrožni zlet bodi za Posavje II. pre-skušnJa pred Ljubljano.
Ljubljanski Sokol Slavnostnega sr*re-voda ob vsesokolskem zletu 15. avgusta t l dopoldne se udeležijo tudi tisti bratje telovadci, ki nimajo slavnostnega kroja te sicer v telovadni obleki s čepico. Poživljamo torej vse brate, tudi tiste, ki sedaj redno ne telovadijo, pa se še pred zletom hočejo udeleževati redno telovadbe, zlasti redovnih vaj in nastopiti pri sprevodu v telovadni obleki, naj se nemudoma (najkasneje do danes) prijavijo ustmeno ali pismeno društvenemu načelniku.
Sokol I. poživlja vse bivše odbornike, bivše člane odsekov ln one ožje prijatelje društva, ki hočejo s svoio pomočjo zagotoviti moralni in gmotni uspeh veiike društvene prireditve 2. julija, da pridejo v ponde-Uek in torek 26. te 27. t. m. ob 6. url zvečer na Tabor v društveno pisarno, kjer dobijo važna navodila.
LJUBLJANSKI SOKOL
1. Prednjački zbor ponovno opozarja na sklep T. O., da se morajo vsi bratie, ki hočejo ob priliki vsesokolskega zleta nastopiti v kroju, oziroma se udeležili slavnostnega sprevoda, vaditi v skupnih rodovnih vajah. Kdor se jih ne bo udeleževal, ga društvo ne sme prijaviti za nastop ln brez pravilno prijave bo vsakdo brez Izjeme od udeležbe Izključen- Kdor torej noče Imeti neprijetnosti, naj pride gotovo k prihodnji vadbi redovnih vaj v torek dne 27. t. m. ob sedmih zvečer na letno telovadišče ob La-termanovem drevoredu.
2. Vsi bratje, ki bodo ob priliki vsesokolskega zleta nosili kroj (tudi člani raznih zletnih odsekov) so glasom sklepa savez-nega T. O. primorani se udeležiti slavnostnega sprevoda dne 15. avgusta t, l dopoldne. Prijaviti se Je ustmeno v telovadnici v petek dne 23. in ponedeljek dne 26. t m. od pol 20. do pol 22., oziroma na letnem telovadišču v torek dne 27. t. m. od 19. do 20., ali pa pismeno. Na prijave došle po torku 27. t. m. zvečer, se ne bo mogoče več ozirati. Zdravo! — Prednjački zbor.
Odsek za nabavo slavn, krojev Je prejel blago za kroje ter določil ceno na Din 900 za kompleten kroj. (t J. surko, hlače, čepica, srajca, pas In vse potrebščine). Znesek se mora plačati takoj. Le člani, ki jim ni mogoče plačati zneska takoj, plačajo Din 250 pri naročitvl, ostanek v 4 mesečnih obrokih po Din 162.50, In sicer dne 1. VIL,
1.	VIII., l. IX. ta 1, X. Kroji se bodo Izdelovali po meri po naših krojačih, ki bodo skrbeli, da bode vsak okusno, dobro te pravilno Izdelan. Kdor si hoče nabaviti kroj profil odplačilu na obroke, ga mora naročiti le potom svojega društva. Oni. ki plačajo znesek takoj, pa direktno potom našega gospodarja br. Fran Medica, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Ako kdo želi dobiti blago te sl da napraviti kroj kjerkoli, plača Din 200 manj (t J. za delo) torej le Din 700, najtar sprejme popolnoma vse potrebščine za kompleten kroj In tudi Izgotovljeno čeploo. Naroča se le popolnoma kompleten kroj, posameznih delov se ne bode oddajalo radi tehničnih ovir. Priglasi naj se pošljejo vsaj do konca tega meseca, ker so na poznejša naročila ne bode oziralo, ta Je število krojev omejeno.
Izlet gorenjske sokolske župe v Tržiču se vrši v četrtek, dne 29. t m. Za civilne 8K*6 & SP0«1"!'*! krajev, t J. Ljubljane, St Vida, Škofje Loke itd. Je preskrbel odbor posebni vlak la Kranja do Tržiča, Id bode Ipel zvezo z vlakom, kateri odhaja Iz Ljubljane ob 11. url 28. min. dopoldne. Zanima« nje za zlet je veliko, priprave v polnem teku. Udeležba obeta biti ogromna. Poleg sodelovanja popolne vojaške godbe pod osebnim vodstvom gosp. dr. Čerina bode nudila po končani telovadbi veselica sokolskega društva v Tržiču obilo zabave, plesa Itd. Cena voznim listkom na Izkaznice polovična. Prijateljem Sokolstva svetujemo, da se tega zleta v polnem števila udeleže, — Odbor.
Svečani broj »Sokolskog Vjesnika« iu-pe zagrebačke, Primlli smo takozvani svečani sletskl brol »Sokolskog Vjesnika« što ga u svojoj nakladi izdaje sokolska župa zagrebačka. Naslovni list donosi sliku mla-dog umjetnlka Cara, koja prikazuje Kraljeviča Marka u polaska u lov. U samom pako uredničkom dijelu su broju zastupanl sa svojim lljeplm članclma prvi sokolski radnlcl dok Je ostali dlo lspunjen Informativnim noticama o radu I pro5'renJu Sokolstva. OvaJ broj se dolsta odlikuje I svo-Jom sadržinom, pa se opčenito opaža velik napredak ovog Hsta od broja do broj a. Kao 1 do sad ponovno preponičamo »Sokolski VJesnJk« župe zagrebačke za kojeg se pret-plata šalje na upravu lista Zagreb. Nova Ves br. 23. a Cjena mu Je godišnje 15 dlnara. Mogu se dobiti 1 svi do sada Izašli brojevi,
«■> Mestni magistrat bo na Vidov dan »krasa mestna poslopja z narodnimi in državnimi zastavami Magistrat vabi tudi hišne posestnike m prebivalstvo, da «if^ temu izgledu.
— Podružnico 'Jugoslovanske Matic« v Kamnika se tem potom najiskrenelše za-hvaljuje čislanemu učiteljskemu zboru osnovne šole v Kamniku za uprizoritev Igr« »V kraljestvu palčkov«, velecenjenim go-spem ln gospodičnam, ki so se trudile s prikrojevanjem in šivanjem oblek za male Igralce ta sploh vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da Je ta mladinska prireditev tako lepo uspela. Vsi, posebno pa še mladina naj sprejme naio najiskrenejgo »hvalo x imena stvari, kateri wA služimo.
Šport In turlstika.
V sredo, na dri, praznik, dne 28. t. m. se vrSi prijateljska nogometna tekma med S. K. Jadran ta S. K. Hermes ob 18. uri na igrišču S. K, Ilirije pred državnim kolodvorom. Obe moštvi gojita lepo kombinacijsko Igro. S. K. Hermes Je dosegel v letošnji sezoni že Jako lepe uspehe. Tudi S. K. Jadran je svoje moštvo ojačil ta Je v pomladni sezoni na drugem mestu drugorazrednih klubov L. N. P- Blagajna se odpre pol ure pred začetkom igre.
S. K. »Slovan*. Dopisi naj se pošiljajo na sledeč naslov: A. Bucik, Sv. Petra cesta 3, II. nadstr. Obenem se pozivajo vsi člani, kateri niso še plačali članarine, naj isto nemudoma store, ker je že potekel rok. V nasprotnem slučaju naj se vrnejo poštne položnice.
Izšla je 10. številka »Športa*, Id prinaša poleg druge zanimive vsebine tudi podrobni razpis športnega meetinga na Bledu. Cena te številke je 3 dinarje. List vsem prav toplo priporočamo.
la športni meetlng na Bleda opozarjamo vse tekmovalce, da se udeleže posameznih tekem v enotnih tresih za klub, tudi Je potrebno, da nujno vstrajno trenirajo. Vsi tekmovalci, ki gredo na Bled, Imajo skupni sestanek v četrtek 29. t. m. ob 6. uri popoldne v pisarni Športne zveze, Narodni dom.
Športni meetlng na Bleda se izvrši s sledečim sporedom: Ob pol 10. uri dopoldne pred kavarno Toplice: Cilj kolesarske dirke LJubljana-Bled-okrog Jezera 60 km.
Ob 10. uri dopoldne Istotam: Cilj motociklistične non stop kvalitetne vožnje na progi Ljubljana-Bled, 50 km.
Ob 10. url dopoldne v zdraviliškem parku: Tenis-tumlr (nadaljevanje): I. po-edina igra gospodov; II. dvojna Igra mešana. Turnir se prične 28. junija ob 16-uri ter se nadaljuje 29. Junija ob 16. url ta
1. julija ob 26. uri.
Ob pol 21. urt dopoldne v grajskem kopališču: Plavalne tekme. I. Plavanje gospodov na 50 m, prosti stil; II. plavanje gospodov na 50 m, hrbtno; III. plavanje gospodov na 100 m, prsno; IV. plavanje dam na 50 m, prosti stil; V. štafeta na 200 m (4X50); VI. skoki; VII. plavanje na progi hotel Topllce-Orajska kopeli, 600 m.
Ob pol 12. url dopoldne pred grajskim kopališčem: Tek okrog Jezera na 6500 m. Startna smer Zaka.
Ob 15. url popoldne v zdraviliškem parku: Tenls-tumir, zaključek: zaključna dvojna igra mešana.
Ob 16. url popoldne na igrišču Y Zakl; Lahkoatletske tekme: I. tek na 800 m;
II. tek na 400 m; III. tek na 200 m.
Ob 16. ari 30 minut Ijtotam: Nogometna tekma med S. K. Ilirija, Ljubljana ln Malo* stranskym S. K. Praga-
Med odmorom: I. metanje diska; II, me-tanle kopja; III. Švedska štafeta 100X200X 300X400 m.
Gledališče In glasba.
Danes v torek vrši se ///• lavna produkcija gojencev konservatorija Glasbene Matice v Habjani. Začetek te produkcije le točno ob 8. url zvečer in' ne, kakor Je btt začetek I. in II., ob 6. uri popoldne, v dvorani Filharmonične družbe. Na tel produkciji nastopajo učenci višjih konservotorij-sklh letnikov ta po sestavi programa bo imela ta produkcija popolen koncertni značaj. Spored Je sledeči; 1. Schumann: Klav. kvintet, op. 44, L stavek: Klavir: I. Poženel, L vljol: V. Jearj, II. vljol: R, Prosenc, vijola čelo .:. (šola prof. JeraJa),
2.a Wagner: TannhMuser »Arija Wolfra-ma«; b) Adamič: Pesem nočnega čuvaja: Poje M. Golobič —■ II. r. v. k. st — (šola prof. Prascha). 3.a Grieg: Zu detaen rlls-sen . .. b) E, Sauer: Murmur du vent Klavir: M. Doblda — I. r. n. k. st. (šoa prof. Ravnika). 4.a Brahms: že pr4v lahko srce »pava ... b) Brahms: Lahko noč. Poje LJ. Sfiligoj — I. v. k. st. (iola prof. Sowilslclja). 5.a Rachmanlnov: Elegija: b) Schubert:	Imprompta:	Klavir;
G. Ravnik — III. n. k. et — (šola prof. L Ravnika). 6. Vleuxtemppa: Fantazija »Appassionata«: Gosli; V. Jeral - Iv. fc st — (šola prof, Slalša). 7* Chopin: Noe-turno — cis-moll — b) Brahms: Rapsodija ■— g-moll — Klavir: N. Potočnik — L ▼. k. st — (šola prof. Ravnika), 8. Weber; Tro-spev Iz opere »Carostrelac«: Pojejo O. Korenjak M. Doblda — S. Banovec (Sola prof. ge. Wlstinghausen), 9. Verdi: Arija iz opere »Traviata«; Poje Mar. Golobič —
III. r. v. k. st — (Sola prof ga. Wi$tlng-hausen). 10.a L Suk: Legenda op. 10: b) Brahms:	Scberzo Es-moll: Klavir: L Poženel — n. r. v. k. st. — (šola prot Ravnika). U. Gllere: Oktet za godala op. 5 — III, IV. stavek: L vijol V. Jeral IL vi-Jolina A. Orčbmtag, IIL vljoi R. Prosenc,
I.	vijola n. vijola: VI. Zavodnik, I. čelo M. Hafner, II. čelo (šola prot JeraJa). Občinstvo vabimo, da posotl te produkcije v obilnem Številu ter se prepriča o lepih doseženih uspehih tekom šolskega leta 1921/1922. Vstop v dvorano Je prost, sprejemajo se le prostovoljni prinosl k kritju stroškov, oziroma v podporo. Glasbene Matice.
Operni pevec g. Joško Zaman, Hšši član Narodne opere v Ljubljani, zapusti, po. 20 letnem gledališkem delovanju gledališče- ter osnuje lastno anodčno ta podjetje v Ljubljani, Gledališka ulica 2, Gostovati namerava tudi v. kon&lčgjfc gah na podeželskih odrih. ..
Društvene vesti.
— Gasilska župa žalska Je na občnem zboru v Rogaški Slatini dne 18. junija t. L odposlala na Bled Njegovemu Veličanstvu udanostno brzojavno čestitko z nastopno vsebino:	»Slovensko	gasilstvo,	zbrano	na
občnem zboru »Gasilske župe žalske«, polaga pred prestol Vašega Veličanstva naj-udanejše čestitke k poroki z Vašo prejasno družico. Njenim Veličanstvom kraljico Marijo ter prosi dobrega Boga, naj skrbno čuva, kar je zedinil« Na to je prejelo župno predsedstvo še Isti dan odposlano zahvalo glasečo se: »V Ime moje 1 NJenog Veličanstva kraljice zahvaljujem društvu na Izjavama vjemosti i podnetim čestitanjima.
Aleksandar.«
Proslava Vldovdana. Organizacija Ju-goslovensklh Nacijonalistov priredi v sredo, dne 28. t m., točno ob 8. url zvečer »Vidovdansko proslavo« v vrtu (areni) Narodnega doma. Program bo izpolnjevala glasba dravske divizijske oblasti, nagovor, odbora, deklamacije, pevske točke Itd. — Vstopnina prosta — dobrovoljnl prispevki v fond »Or j ime« se z zahvalo sprejemajo. V slučaju slabega vremena se vrši proslava istotam v dvorani J. N. A. D. »Jadrana«, Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah. Poživljamo vse rodoljube in zavedne Jugoslovane, da kar v največjem številu posetljo proslavo in na ta način dokumentirajo svoje razumevanje za narodnr praznike.
Ob prim	žegnanja	pri	Sv. Petr%
29.	t. m. priredi Slovensko zidarsko In tesarsko društvo veliko vrtno veselico n« senčnatem vrtu gostilne »Drašček«. Bolto* ričeva ulica 9.	Na vsporedu	Je	godba,
petje, ples ta štruklji. Cisti dobiček le n*f* men j en onemoglim članom. Za mnogobrO* jen obisk se priporoča odbor.
Občni zbor »Preporoda« S. J. S. U. Se vrši v torek, dne 27. t m. ob 16. uri v dra* štvenih lokalih	(Tomanova	ul	3).	Vabim*
vse tovariše in	tovarišice,	da	se	občnega
zbora sigurno udeleže, ker Je to zadnft občni zbor tega šolskega leta. Odbor.
Kongres Narodnega Ženskega Saveza. Ljubljančanke, ki se hočejo udeležiti kongresa naj pridejo po izkaznlto v petek 30. in v soboto 31. Julija t 1. od 9- do 12. po. poldne v društvene prostore Kola Jugoslovanskih sester, Šolski drevored. Brez I*-kaznlce ne bo dovoUen vstop na kongres ia druge prireditve. Pristojbina za čajanko si plača Istotam.	\
Pripravljalni odbor *» Kongrat Narod*, nega ženskega Saveza potrebuje nekaj stanovanj ln prosi uljudno, da bi oni, ki Imajo) na razpolago kako sobo, se priglasili v PSJ tek In hvhoto od 9. do 12. dopoldne te oo
3.	do 6 n*c popoldne v plsa ni »F.ola in> goslovensklh sester, Šolski drevored.
Drobil.
'* Nove nemške Ut madžarske šole M Slovaškem. Cehoslovaška ylada namer*** založiti (ustanoviti) v Bratislavi prihodi šolsko leto, državno nemško realno gimnazija Nemški dijaki, po številu 264 (?) hodijo danes v paralelne razrede češke reak ke. Ista izprememba se bo izvršila s para. lelkaml srednjih šol * Košlcah ln LučenJ. cah, kjer )e 544<?) ia 1428(?) dllakov madžarske narodnosti. Košiče dobe madžarska državno gimnazijo, Lučenlee pa tnadža** sko reformno državno gimnazijo. *— Tam, postiljajo Slovani Nemcem ln Madžara** pota s cvetjem vkljub žalostni resnici, dh so Slovani v Nemcih id Madžarih presta** ln zatirani, brez šol brez pravic. IRioA koroška raja je brez narodnih lot, a nemški pritepenci, da ne govorimo m mnogih drugih krajih, v Banatu imajo kar dve	nem Btt
srednji šoli poleg več ljudskih	učllnto.
Nemci ln Madžari imajo svoj narodni ponos ta I njim žanjejo uspeh Za uspehom, a Slovani, šal, nimajo te lepe lastnosti. rA »kdor zanlčaje n sam, polliaga ia tujftaA petlU	.**,
* 'Čarobna moč ameriškega 'dolarja. Vi Ueberilngah na Bodenskem jezeru Je iskal industrijec stanovanje. Iskal, prosil,' obetal Je vse mogoče, pa vse zastonj, Navsczafc nje Je dal v lokalnem listu priobčiti ta$erafc »Američan išče lepo stanovanje.«	ln glej
čudo! Se isti dan le dobil 22 ponudb z 2 ali 3 sobami Kakor, ie Videti, fena, dolge čudotvorao moč,	v	„v
«** Mestna zastavljalnica v petek 30. t. m. Vsled preureditve poslovanja ne posluje.
PRODAJA:
zlata moška vra z
VERIŽICO tn srebrno tabak-dogo. Poizve se v kavarni, Škofja ulica štev. 13.	1110
GRAJSCIN1CA, 7 sob mer blovanlh, elektrika, cel Inventar, 21 oralov zemlle, pri postaji, kron 3,UOO.rt»U. Posestvo, 40 oralov z vinogradom, gozdom, sadonos-nlkom.
Posestva po 4, 7, 9, 22, 115 oralov.
Vila t 5 oralov pesestva, Vinograd, stanovanje prosto po kupu.
Hiša, gostilna s trgovino.
Vprašanja na pisarno Zagorski, Maribor, Barvarska
ulica 3.________________ .1105
MOŠKO KOLO, v dobrem stanju. Pojasnila pri upravi lista.	1089
OTROŠKI VOZIČEK. Do-bro ohranjen. Naslov: Oo-
Httt-	iuitt
KUPI s ENODRUŽINSKA VILA z vrtom ta vsem modernim konfortom v mestu ali vsaj v bližini Utega. Cen), ponudbe pod »vila 1922« na spravo lista. 1092	Sla bi tudi v kako trgovino ali kaj primernega. Glavni pogoj: vsa oskrba v hiši Ponudbe prosi na upravo lista pod šifro: »Brez doma«. 1108
	RAZNO: PROSTOVOLJNA DRAŽ-BA. Gozd, poleg Dolenjske ceste v izmeri 1 % jo-hov, se 2. JuUla 1922 ob 3. uri popoldne na licu mej sta — poleg vinske kleli Milko Jesih, prostovoljno na dražbi proda. 1111
SIUŽBE: GOSPODIČNA bi rada poučevala klavir otroke (začetnike) po 3 ure tedensko, kjer imajo doma klavir. Ponudbe do 20. prih. meseca pod »Učna doba« na upravo tega lista. 1107	
	VSA SLIKARSKA IN P LB* SKARSKA DELA sprejOf mam ter jih Izvršujem leptf trpežno te po najnižji cenL Ant Stiplogek, sobni la de* koracljski slikar. Ljubljana, Rožna ulica 13. 1108
STROJNIK, prvovrstna moč, mlad, trezen, zmožen vseh v to stroko spadajočih popravil Išče službe za takoj ali pozneje. Naslov, v upravi tega lista. 1106	
SPREJMEM KLEPARSKEGA POMOČNIKA v trajno delo. Justin, klepar, Glince. 1100	SNAŽNO MESEČNO SOM BO za v Ljubljano presta** ljenega višjega državne«# uradnika Iščem za talooj. Pah nudbe pod »Mesečna Mb* na upravo Usta. Ud}
GOSPODIČNA iz ugledne rodbine, vestna ta poštena, z več leti pisarniške pra£	
	IŠČEM PROSTORA u «a vagon vina, 'dafcnatingčA fftffilmr ur iummj n«it moi
Stalno sortirano
skladišče:
traverse, železo, žeblje,
ZAGREB
:-c 3 Mazuraničev trg 3 k Brzojavi: TRANS3UGO.
17-60 Telefon 27-60
PODRUŽNICE: BEOGRAD, Reljlna ul. 2. IZPOSTAVE:
0SI3EK, Široka ul. 8. SUBOTICA kod Plukovit I drug I SKOPLJE.
apno, cement, gips, trstiko, žico, deske in ves gradbeni materijal.
'En GABORIAUf
Zločin v Orcivalu.
Bilo je dne 9. julija 186... Jean Bertaud, s priimkom La Ripaille, in njegov sin, ki so ju v Orcivalu poznali, da se preživljata z divjim lovom in poljsko tatvino, sta vstala ob treh zjutraj, kakor hitro se je zasvital dan, in sta se napotila ribarit.
S svojimi pripravami na ramah sta krenila po ljubki, z akacijami obraščeni cesti, ki drži iz trga Orcivala na Sekvano.
Bila sta namenjena k svojemu čolnu, ki je bil navadno privezan kakih petdeset metrov nad mostom, ob travniku, Za katerim je ležal Valfeuillu, krasno posestvo grofa Tremo-relskcga.
Ko sta dospela na breg, sta odložila ribarsko pripravo, in Jean La Ripaille je stopil v čoln, da bi zmetal iz njega vodo, ki se je bila nabrala.
Pri tem poslu je zapazil, da je eno Izmed gož njegove jbarke obrabljena po veslu in se utegne vsak hip utrgati.
»Filip,« je kriknil sinu, ki Je baš razhomotaval mrežo, »Ozri se, ozri, ako najdeš kje kako trto,; gožo bo treba popra viti 1«
»Že grem,« je odgovoril Filip.
Na travniku ni bilo drevja. Zato je krenil fant proti val-feuilluskemu parku, ki je bil jedva nekaj korakov daleč, in je preskočil široki jarek, s katerim je obdana posest gospoda iTremorelskega. Hotel je urezati pripravno trto v vrbovju, ki žaluje tam in namaka svoje objokane veje v Sekvani.
Ko pa je izvlekel nož, je vzkliknil zdajci z davečim se glasom:
v »Oče! Oh, oče!«
M »Kaj je?«
„ »Stopite semkaj, oče,« je klical Filip, »za Boga, pridite brž!«
Po hripavem glasu svojega sina je Jean La Ripaille takoj spoznal, da se godi nekaj posebnega. V treh skokih je bil pri njem.
Tudi on se je zgrozil ob pogledu na prizor, ki je bil prestrašil Filipa.
Med trstjem in perunikami na bregu reke je ležalo žensko truplo. Njeni dolgi lasje so plavali razpleteni med vodnimi rastlinami; siva svilena obleka je bila raztrgana ter oškropljena s krvjo in blatom. Ves vrhnji del telesa je ležal v plitki Vodi, obraz pa se je skrival v blatu.
»Umor!« je zamrmral Filip s tresočim glasom.
»To je kakor enkrat ena,« je odgovoril La Ripaille nekoliko brezbrižneje. »A kdo utegne biti ta ženska? Bogme, človek bi dejal, da je grofica.«
»Takoj bova videla,« je rekel fant.
/ Stopil je proti truplu, toda oče ga Je ujel za komolec.
»Kaj delaš, nesrečnež!« ga Je oštel. »Ali ne veš, da se ne sme nihče dotekniti umorjenca, če ni sodnije zraven?«
»Mislite?«
»Ne, mislim, nego vem! Na to je določena huda kazen.«
»Potem stopiva naznanit županu.«
»Cernu? Ali naju ne gledajo ljudje že itak dovolj po strani? Kdo ve, če ne bi osumili naju dveh!...«
»A vendar...«
»Kaj pa še! Ako greva obvestit gospoda Courtoisa, naju pobara, česa sva iskala v parku gospoda Tremorelskega, da nama je znano, kaj se tam godi. Kaj pa je tebi mar, če so ubili grofico? Njeno truplo najdejo tudi brez tebe... Daj, spraviva se .odtod.«
e. Toda Filip ni hotel z mesta; preudarjal je.
»Treba je naznaniti,« je rekel nazadnje z odločnim glasom. »Saj nisva divjaka. Gospodu Courtoisu porečeva, da sva [veslala s čolnom ob parku in sva zapazila truplo z vode.«
Stari La Ripaille se je najprej upiral; ko pa Je izprevidel, da pojde sin drugače sam, se je godrnjaje vdal prigovarjanju.
Spet sta prekoračila jarek. Pustivši svojo pripravo na (ravniku, sta jadrno ubrala pot proti hiši orcivalskega župana.
Orcival, ki leži na desnem bregu Sekvane, pet kilometrov gxl Corbeila in dvajset minut od evryjske železniške postaje, se prišteva z .vso pravico med najbolj ljubke trge v pariški Okolici.
Bele hiše mu žde leno na položnem bregu griča, spuščajočega se k Sekvani; odlikuje ga mnogo prelestnih senčnih lz-prehodov in nov zvonik, s katerim se prebivalci radi bahajo.
Z vseh strani ga obdajajo širna graščinska posestva, ki Jih vzdržujejo lastniki z velikimi troški. Ako stojiš na vrhu Tremorelskega se ti pokaže odondod, jedva vidno za košatim griča, vidiš vetrnice dvajsetih gradov. Tudi bivališče grofa drevjem krasnega grajskega parka.
Orcivalski župan živi prav na vrhu trga v hiši, kakršne vidimo le, če se nam katerikrat sanja o stotisoč frankih letne rente.
Gospod Courtois je imel svoje dni tovarno za katun. V; kupčijo se je bil spustil brez beliča, toda po tridesetletnem napornem delu je stopil štirikrat milijonar v zasluženi pokoj.
Njegov namen je bil, da bi živel odslej pokojno in skrbel le še za srečo svoje soproge in dveh hčera ■— pozimi v Parizu, poleti na deželi.
Toda mahoma se je zazdel ljudem ves vzmirjen in razburjen. Častihlepje ga je bilo uklalo v srce. Nebroj »korakov« je storil, da bi prejel čast orcivalskega župana. In prejel jo je.
To županstvo mu je bilo hkrati v srečo in v obup.
Obup je bil le narejen, a sreča globoka in resnična.
Poda se mu, kadar z mrkim čelom preklinja breme svoje oblasti; še veličastnejši pa je, kadar triumfira na čelu občinskega sveta opasan z zlatočopo trobojnico.
Vse je še spalo pri gospodu županu, ko sta Jean Bertaud In njegov sin potrkala na masivna hišna vrata.
Dolgo sta morala čakati preden Je pogledal skozi pritlično okno napol zbujen in prav malo oblečen sluga.
»Kaj hoče ta sodrga?« je vprašal zlovoljno.
Divji lovec je preslišal žaljivko, ki je itak temeljila na njegovem dobrem slovesu.
»Govoriti morava z županom,« je odgovoril. »Strašno se mudi. Dajte, gospod Baptist, zbudite ga, ne bojte se, da bi vas ošteval!«
Po dolgem pogajanju in razlaganju se Je služabnik odločil, in Bertauda sta nazadnje stopila pred obličje rdečeličnega in okroglega možička, ki je bil ves nejevoljen, da ga vznemirjajo tako zgodaj.
Zgovorjena sta bila, da bo imel Filip glavno besedo.
»Gospod župan,« je izpregovoril, »prišla sva vam naznanit veliko nesrečo: vse kaže, da se je zgodil pri gospodu grofu Tremorelu zločin.«
Gospod Courtois je bil grofov prijatelj; prebledel je kakor srajca, ki jo je imel na sebi.
»Moj Bog!« je zajecljal, »kaj pravite! Zločin!...«
»Da, pravkar sva videla truplo; In tako gotovo, kakor sva tu, se nama zdi, da je bilo grofičino.«
Vrli župan je v brezmejni zmedenosti vzmahnil z rokami.
»A kje?« je vprašal, »in kdaj?«
»Zdajle, na bregu parka; veslala sva mimo, da bi pobrala svoje vrše.«
»To je strašno!« je ponavljal dobri gospod Courtois. »Kakšfta nesreča! in tako vrla žena! Ne, saj ni mogoče, gotovo se motita...«
»Prav dobro sva videla, gospod župan.«
»Takšen zločin, pa v moji občini! Nu, prav je, da sta prišla; takoj se oblečem, da pojdemo... Baptist!« je zaklical.
Sluga ni bil daleč. Pritiskal je h ključavnici zdaj uho, zdaj oko ter poslušal in gledal na vse kriplje. Ko Je začul gospodarjev glas, mu je bilo treba le Iztegniti roko, da je odprl vrata.
»Kličete me, gospod?«
»Teci k mirovnemu sodniku,« mu Je velel župan, »in povej da se je zgodil zločin — nemara celo umor; naj pride, kar more hitro... Vidva pa,« se je obrnil k Bertaudoma, »me počakajta tu, da si oblečem površnik.«	1
Orcivalski mirovni sodnik je oče Plantat, kakor ga imenujejo, bivši odvetnik v Melunu.	Vt
Ko mu je bilo petdeset let, je oče Plantat, kateremu je šlo dotlej vse po sreči, v enem samem mesecu Izgubil oboževano soprogo in dvoje sinov, ljubeznivih mladeničev v cvetoči dobi osemnajstih in dvaindvajsetih let.
Te tr! zaporedne izgube so potrle moža tem laglje, ker sploh ni bil vajen nesreče. Dolgo so se bali, da se mu ne bi omračil um. Ze sam pogled na stranke, ki so prihajale motit njegovo bol z bedastimi dobičkarskimi istorijami, ga je pripravljal v besnost. Nihče se ni začudil, ko je prodal svojo pisarno za polovično ceno. Hotel je živeti samo še žalovanju.
A napadla ga je bolezen brezdelja. Tedaj se je izpraznilo v Orcivalu mesto mirovnega sodnika. Oče Plantat je prosil zanj in ga je dobil.
Ko je postal sodnik, se ni več tako dolgočasil. Njegovemu odličnemu umu je bilo v uteho, da je mogel pobirati zrnca resnice iz kupov laži, ki so jih nasipali predenj.
Ostal pa je trdovraten samotar, Izgovarjaje se, da je nesrečen človek slab tovariš. Proste ure, ki so mu ostajale po sodniških poslih, je posvečal svoji krasni zbirki petunij.
Nesreča, ki obrne vsak značaj, bodisi v dobrem, bodisi v slabem pravcu, ga je bila storila na videz strašno sebičnega. Rad se je ponašal s svojo popolno brezbrižnostjo do vsega in se rotil, da ne bi niti z očesom trenil, magari če bi gorel ves Pariz. Spraviti ga iz ravnotežja se je zdelo nemogoče. — »Kaj je to meni mar!« je bil njegov večni odgovor.
Takšen Je mož, ki je dospel četrt ure po Baptistovem odhodu k orcivalskemu županu.
Oospod Plantat je visok, koščen in žilav mož. V njegovem obrazu ne najdeš ničesar znamenitega. Lase nosi kratko pristrižene; nemirne oči se zde, kakor bi venomer nečesa iskale; nos ima zelo dolg in tenak kakor britev. Odkar ga je udarilo
gorje, so usta izgubila nekdanjo fino Obliko; spodnja ustnica
se je pobesila in mu daje varljiv videz omejenega prostodušja.
»Kaj pravijo,« je rekel, kakor hitro je prestopil prag, »gospo Tremorelsko da so umorili?«
»Ta dva vsaj trdita, da,« je odgovoril župan, ki se Je bil medtem vrnil v sobo.
Gospod Courtois ni bil več tisti kakor prej. Njegovo lice je izkušalo odsevati veličanstveno hladnokrvnost.
»Moža na mojem mestu ne sme spraviti nič iz ravnotežja,« se Je opominjal natihem.
In dasi je bil v resnici strašno razburjen, se Je vendar delal mirnega, hladnega in brezčutnega.
Oče Plantat je bil tak po naravi.
»Stvar bi bila res zelo neprijetna,« je rekel z glasom podčrtane brezbrižnosti, »a končno — kaj je nam do tega? Treba pa je, da gremo takoj pogledat kako in kaj; obvestil sem orožniškega brigadirja, naj pride za nami.«
»Pojdimo,« je dejal gospod Courtois, »trobojnico imam v žepu.«
In šli so.
Filip In njegov oče sta korakala na čelu; fant' se Je zdel ves nestrpen, stari pa Je gledal mračno, kakor bi ga morile slutnje in skrbi.
Župan si je malone na vsakem koraku olajšal srce z kakln
vzklikom.
»To mi ne gre v glavo,« je mrmral pri sebi. »Umor v moj! občini! V Orcivalu, kjer ni bilo zločina, kar pomnijo ljudje 1«
In sumljivo se je oziral na obvestitelja.
Ura je bila malone osem, ko so se župan, mirovni sodnik in njiju vodnika ustavili pred mrežnimi vrati valfeuilluske graščine.
Župan je pozvonil.
Zvonec je dokaj močan; med mrežo in glavnimi vrati leži samo pet ali šest metrov s peskom posutega dvorišča. Vzllc temu se ni odzval nihče.
Gospod župan je pozvonil močneje, nato še močneje, nazadnje z vso močjo. Zaman!
Pred vrati gradu gospe Lanascolske, ki stoji malone tik nasproti, je stal konjar in likal uzdo.
»škoda zvoniti, gospoda,« je izpregovoril ta človek. »Nikogar ni doma!«
»Kako* nikogar?« je vprašal župan osuplo.
»Hotel sem reči, nikogar razen gospode,« je odgovoril konjar. »Vsa družina se Je odpeljala snoči ob osmih z vlakom v Pariz, na svatbo prejšnje kuharice, gospe Denlze. Menda se vrnejo danes, s prvim jutranjim vlakom.«
»Moj Bog!« je vzkliknil gospod Courtois. »To se pravi, da sta bila grof in grofica ponoči sama doma!«
»Cisto sama, gospod župan.«
»Strašno!«
Zdelo se je, da postaja oče Plantat nestrpen ob’ tem razgovoru.
»Nu,« Je dejal, »večno ne moremo stati pred vrati; orožnikov ni — pošljimo po ključavničarja.«
Že je hotel Filip skočiti, ko se je začulo s konca ceste petje in smeh. Hip nato se je pojavilo pet ljudi, troje ženskih in dvoje moških.
»Aha, evo grajskih,« Je dejal konjar, ki ga je navdajal ta Jutranji poset s čudno radovednostjo. »Gotovo imajo ključ.«
Ko Je družina opazila skupino pred vrati, je umolknila In pospešila korake. Eden izmed njih, grofov sobar, se je celo spustil v tek in je prehitel ostale.
»Želita li gospoda govoriti z gospodom grofom?« je vprašal, poklonlvšl se županu in mirovnemu sodniku.
»Že celo uro zvonimo na vse kriplje,« je rekel župan.
»To je čudno,« je rekel sobar, »gospod grof ima vendar, tako rahlo spanje! Morda je kam odšel.«
»Jojmene,« je vzkliknil Filip, »gotovo so umorili oba!«
Te besede so iztreznile služinčad, ki je bila očivldno izpraznila nebroj kozarcev na zdravje novoporočene dvojice.
Gospod Courtois se je zdel, kakor bi medtem opazoval vedenje starega Bertauda.	g.
»Umorili?!« je zamrmral sobar. »Oh « gotovo so ju zaradi denarja; nemara so zvedeli — -~« •
»Kaj?« je vprašal župan.
»Gospod grof Je prejel včeraj zjutraj zelo veliko vsoto denarja.«
»Da,« je priskočila sobarica. »Takšenle kup bankovcev je imel pred seboj. Gospa je celo dejala gospodu, da ne zatisne očesa vso noč, ako ostane tako velikanska vsota v hiši.«
Zavladal je molk; vsi so se preplašeno spogledovali. Gospod Courtois Je nekaj pomišljal.
»ObkoreJ ste se snoči odpravili?« je vprašal družino.
»Ob osmih.«
•. »Vsi skupaj?«
»Da, gospod.«
»In se niste razšli ves čas?«
»Niti za minuto ne.«	(Dalje	prihodnjič.)
• •
(tovarna ledu)
v sredini glavnega mesta Slavonije, blizu parobrodarake agencije in železniške postaje v popolnem’ obratu z vsemi razpolagajočimi stroji, stanovanjem in ostalimi pritiklinami* zidano leta 1921
išče podjetnika,
kateri bi pristopil s potrebnim kapitalom radi priklopitve katerekoli industrije radi izkoriščanja pogona. Prednost ima tisti, kateri bi se priključil z Industrijo, ki bi producirala papir* predelovala kosti ali podobno.
Ponudbe je poslati na:
I. DANIC, generalno zastupstvo
„INTERREKLAM“ d. d.
OSIJEK I., Trg Kralla Petra broj 7,
pod šifro ..industrijsko poduzete".
Sprejme se
3 prikroievalce.
izvežbane, prvovrstne, trezne moči. Ponudbe na pisarno: Konfekcijska tovarna „FRANDE“, Ljubljana, Emonska cesta 8.
Istotam se odda zanesljivim krojačem proti kavciji delo na dom. Spretni zanesljivi in trezni
delavci se pa sprejmejo v tovarno.
šalje požtom:
,. kg Din ar-
,. kg Din 38'-,. kg Din ZV-Groner sir La.. kg Din 30*-
Od svake vrste S kg gore.
Auto
Bencin. Pneumatika. Olje. — Vsa popravila. :-: Mast — In vožnje. :-: Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi
Sugo-Auto d. z o. z. v Ljubljani.
PARKETNE
deščice
dobavlja in polaga v mestu in na deželi
Anton Bokal, Ljubljana Slomškova ulica štev. 19. Telefon 527.
SUKNO
promenadne in športne ibleke v bogati izbiri
A.&E. Skaberne
Ljubljana. Mestni trg 10.
• •••
v«v
••••
. Ljubljana
Šelenbursova ul. 6.
Olje-Bencin-Tovot masi
na drobno ____ na debelo.
Pneumatika vseli pmmJnl ml
(Dunlop, Cllncher, Continental. Excelslor. rtichefln),
Prva mehanična delavnica
” *“'■*' '	*	ji/J	'~;y-
ial
I The »OLIVER** najboljši in najcenejli f
Zastopstvo (n talost: IVAN GAJŠEK, papirna • ••••« LJubOaid, Sv. Patra cesta Ki« •
I
Tekstilna roba
vseh vrst
najceneje pri	V;;
Fradtes, W1en I. Franz Dosefs Kal 49.
III. EMISIJA
N
Prvovrstno, specijelno angleško in češko sukno, modne in športne obleke, pelerine, površnike, raglane, dežne • plašče, perilo itd. priporoča tvrdka .
DRAGO SCHWAB
(prej Schtfab & Bizjak)
karamo Ljubljana OvofoI trg Stsv. L
m
D D V
Podpisovanje delnic III. emisije se zaključi dne 30. i m.
;	.ti;,	‘	ViJ ’ ~' /h'''	.
Izvršujoč sklep redne«« občne«« zbora delničarjev od dne 27. maja 1922, objavlja podpisani .upravni svet;
v	,	.... ..	'	j	;	‘	.	I	' '•' *[: r.\.
povišanje delniške g 1 a v ni« e od Din 30,000.000.—
Din
l
; ■ ■ *■ i. .■	„ ■	•	s	izdajo novih
o_ v. ^	,.'-7.	-i i ■ ; •' '■	: ‘‘77§7 ■/■/:	- 77'	^	•'
nom. Din 300,00.000.— t. j, 100.000 kosov delnic po nom. Din 100.-
s pravico na dividendo za leto 1922.
V/lT •
Emisija novffi delnic se Bo peovadla pod'^edeči^|ipK)Jl£	'	•	■
1. Delničarji Imajopravibo, da na vsako rtarod&M^^^	po epe delnico III. emisije, po. tečaju Dku 160.*- plus 5 S obresti od
L januarja do 30. junija 1922. (Din. 4*—) od kosa, pla^ivp pri podpisu,	*^'V,V'''77','';
2r Z "delnicami, Id Jih stari delničarji ne bodo opirali, razlaga	upravni svet na ta	način,	da jih	odstopi v prvi vrsti delničarjem, Id žele
BadZlJnlh delnic preko prvenstvene pravice. a potem tudt.’bedeiai(5aTjern.
Cena neoptiranih delala Je dpločena	na Din. f$M- plus 5£'	obresti od 1. januarja do 30. junija 1922.	(Din. 4:75) za kos In se	mora
plačati	ob priliki prlglasa.	V '. '
Kar bode podpisano in vplačano preko številk neopp^anlh delnic,	se bode repartiralo, a preostala položena	vplačila se bodo vm&u
T	3, Delničarji,. ki hočejo Izvršiti svojo	pravico opcije, morajo	predložiti svoje stare delnice v svrho	prežigosaaj« V Času od IS.	de
90. fcmlla 1922 pri blagajnah:	77‘7
t) Jadranske banke d. d. v Beogradu aU pri njenih podružnicah v Cavtatu, Celju, Dubrovniku, Ercegnovem,. Jelsl, Korčuli, Kotenj Kranju;
Ljubljani, Mariboru, Metkoviču, Sarajevu; SpBttfc ŠIbihiku ih Zagrebu; , :	/l
b) Jadranske banka d. d. v Trstu ali pri' njenih pwntžnlčah na Dunaju, vOpS|lII in Zadru; "*■?"''
c)	Banke In itedlonlee za Primorje d. d. na Sušaku ali pri njenih	podružnicah « RUekl la v Bakru?
rd)	Frank Sakser State Bank, New-York; ;■	7'
e) Banco Vagoslavo de Chlle, Valparalso, Antofagasta, Punta-Arenas, Puorto Natales, Porvenlr; t) Banka Vojvodina d.d* Novi Sad; 777 ■:»	'	jm,	, 'y-/r
g) Slavonska Agrarna Badka d. d* Osijek. w- ? .■ V', & 	:
Isti zavodi sprejemajo tnifil priglase Ižveh opcije. ^ V	!.	■	'H
*5 M. PaaineM mšA nominalno vTadtioatjo tn atniriltkMh; Ntiklaih novth dalhfc nritmda .no odbitku stroškov emisije rednemu rezervnemu londubanke.	"V-	'	'	■•.vši'	"■■■.'■
8. Delničar, Id ne bo v predpisanem roku priglasil pravi opcije ih izvršil vplačila, izgubi opcijsko pravico.
CL V svrho zavarovanja 01. emisije Je osnovan poseben sindikat	r
Clan slndlkata more postati po določenih pogojih vsak detoičar, kl lina aU zastopa najmanj 1000 delnic.
Kdor žeit pslstopitt rindlkatu, naj se obrne na Upravo sindikata pri Centralnem uradu jadranske banke v Ljubljani, kjer se: lahko poduči p ncdrobnfih pogojfll Za prktop. .	.	ivr- •'	}y'-J	■	r
1 X Beograd* dne K hudja 1922.	.	.	''•■■■uv	_
UPRAVNI SVET JADRANSKE BANKE D. D. V BEOGRADU.
JADRANSKA BANKA A. D. V BEOGRADU.
< X "
AKTIVA
7,1. DECEMBRA LETA iQ2L
PASIVA
a) gotovina  ...........................
M' b) žiro račun Pri Narodni banki ...»
c) kuponi	» . ■ . » . « .. •. • •
Valute Menice Devize
Lastni vrednostni papirji...................
Konzorrijrinl posH..................  .	.	,
Dolžniki:
a) denarni zavodi
b) ostali dolžniki .....
Dolžniki za garancije Nepremičnine
■ «#••»•«•*• • * »
ES
Dinarji
22,792.073 $.100.095 •-	9.133
L304.156
1649.896
62
:58
77
Dinarji
03 71 ‘
28,901902 1 $38.478 85,401567 1,201912 61$43.790 1 $91.939
319,954.052
19,203.889
6,158.290
1
525,495.024
97
07
02
26
86
58
74
85
35
DelnlSka klavnica
Redni rezervni fond . • . . . • , • • • Vloge: '	•	■
a) na knjižice ...••».»»*•»
b) na teko^račtmih .
Upniki::	,vf,
sl) reeskompt pri ^arodni banki . , , . b) ostali upniki »**#....». Garancije
Prehodne postavke . čisti- dobiček leta 1921
Mii
‘ t,
• e 'e e
63,430998
192,286007
2,000.000
194,805937
l/V.
Predsednik upravnega sveta: Franjo Dubokovič L r, -
Ravnatelj:
C, KamenarovlC L r. San upravnega sveta.
Dinarji
30.000.000
15.000.000
41
00
01
296,717.006
196,805937
19,203.889
4^45.705
4$gŽ986
525,495^84
01
01
85
34
14
36
U, 'dne 31. decembra 1921.
Primerjali s knjigami ter našU v reda: NADZORSTVENI SVET: to*. M-i r.	°wt.T	Pfrc	l	t.
i-*'"
. T. It
KV-'X ■ ■'* ?
Za kn'ligovo9sIv6;
. Prokurist J. Skojlč l r. Pooblaščenec A. Pečar L r.
•tmmm
Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin.
izdaja kenzorcU dnevnika »Jugosiavila«.
• fc,	H
Tiska »Zvezna tlakama« v IJobliani^