1987 leto kakovosti Novo mesto, 9. oktober 1987 KURIR časopis kolektiva industrije motornih vozil Referendum v ponedeljek, 12,10.1987, korak več k pravnemu redu: Z novimi akti k osebnim dohodkom, ki si jih bomo krojili s svojim delom Po tistem, ko je bila z visokim pozitivnim rezultatom na referendumu 11. novembra lani izglasovana nova samoupravna organiziranost IMV, se ponovno odpravljamo na mesta, kjer bomo z glasovnicami izrazili svoje stališče do pomembnega, tokrat celo občutljivejšega vprašanja. Samoupravni sporazum in pravilnik, ki ju sprejemamo, sta pomembna kamna v mozaiku, ki ga vztrajno gradimo zadnje leto in ki mu pravimo oblikovanje samoupravnega in poslovnega sistema IMV. Potem, ko smo opredelili temeljne organizacije združenega dela, smo se lotili razgrajevanja njihove notranje organiziranosti vse do posameznih delovnih področij, delokrogov in delovnih nalog, vzporedno opredeljevali medsebojne odnose in delovna razmerja, nato pa krenili na dohodkovna področja. Tudi tu je osnovni del že za nami, sedaj pa smo pri osebnih dohodkih in zadevah, ki jih skupaj z njimi urejamo. Osebni dohodki niso edini, so pa vsekakor najpomembnejši razlog, da nekje združujemo delo in ker nekateri izključno, drugi pa pretežno od njih živimo, smo vsekakor vsi zelo zainteresirani kako se nam oblikujejo in kolikšni so, predvsem pa želimo, da bi naš prispevek k rezultatu združenega dela imel ustrezen odraz v plačilni kuverti. Praviloma je pomembnejše od tega, kolikšen je ta znesek v absolutni številki, to, kolikšen je ta znesek v primerjavi z zneski, ki jih prejmejo drugi, ki z nami združujejo delo. Gre torej za vprašanje pravičnosti pri delitvi sredstev za osebne dohodke in osnovni namen aktov, ki jih sprejemamo je ravno ta: opredeliti pravične in jasne osnove za delitev osebnih dohodkov. Akti, ki jih sprejemamo, so sicer obsežno gradivo, v katerem je precej strokovnih izrazov, ki jih nismo navajeni in jih zato teže razumemo, sčasoma pa lahko ugotovimo, da gre za sistem, ki je v osnovi, potem ko se prebijemo skozi gostoto členov, zelo preprost in jasen in temelji na sestavinah, ki v danih razmerah zagotavljajo kar največjo objektivnost. Vse sloni na vsem razumljivih izhodiščih: da opravljamo različno zahtevna dela, za katera moramo biti različno usposobljeni, da delamo v različnih pogojih in z različno odgovornostjo. V primerjavi s prejšnjim sistemom je v novem bolj poudarjeno dejstvo, da pričakovan prispevek delavca še ni tudi dejanski in je poudarjena vplivnost dejanskega delavčevega prispevka. V osnovah in merilih je bolj kot doslej poudarjena pomembnost proizvodnega in visoko kreativnega dela, da se torej zmanjšujejo razlike med proizvodnim in ne manj kreativnim neproizvodnim delom in razlike med visoko kreativnim in poslovodnim delom. Bolj je poudarjena potreba po stimulaciji stalnosti zaposlitve v IMV z večjim dodatkom na stalnost, prodrlo je priznanje dejstva, da je popoldansko delo nekaj drugega kot dopoldansko, podana so zagotovila starejšim delavcem, da zaradi zmanjšanih delovnih sposobnosti ne bodo prizadeti pri osebnih dohodkih ampak da se jim bodo določen čas pred upokojitvijo celo povečali zaradi pridobitve večje pokojninske osnove in podobno. Trdimo lahko, da so predlagane rešitve izrazito v korist dobrih delavcev, da bomo torej stimulirani za dobro delo in svoj poklicni razvoj ter predvsem, da bomo svoj pričakovani in dejanski prispevek k rezultatom združenega dela lahko dokazovali na trdnih in jasnih osnovah, brez doslej tako prisotnega subjektivizma in merjenja moči ali vplivnosti, namesto dela. V ta namen je tudi predviden način dela organov, ki bodo v nadaljevanju sprejemali posamične konkretne odločitve tako, da se sistem ne bo izjalovil. Še enkrat lahko odgovorimo tistim, ki so v razpravi na zborih delavcev sicer dobronamerno, pa vendarle z dvomom spraševali, ali bomo zagotovili, da bo praksa takšna kot je zapisano v aktih: da, zagotovili bomo in vztrajali na tem. Kajti, poudariti je treba še nekaj, kar novi akti prinašajo in česar doslej v dobršni meri ni bilo, to je pravni red in pravna varnost delavcev na tem področju. In pravni red je tisti, kar pri nas marsikje tako pogrešamo in pravni nered je tisto, kar omogoča posameznikom, da našo družbo vodijo v situacijo, v kakršni trenutno je. V IMV-ju ne želimo po takih poteh in o tem odločamo tudi ob sprejemanju teh aktov. Naša družba lastnemu združenemu delu še ne zaupa, da si zna samo predpisati delitvena razmerja pri delitvi dohodka. Če naj upoštevanje tržnih zakonitosti potegne naše gospodarstvo iz situacije v kateri je, se bo tudi to v bodoče moralo spremeniti, zaenkrat pa nam družba grozi z znižanjem osebnih dohodkov na približno 80 % sedanjih, če ne uskladimo aktov z določili družbenega dogovora. Vodstvo DO ne želi tega uporabljati kot pritisk za sprejem aktov, opozoriti pa mora delavce tudi na to. Verjetno ni pravilnika, ki bi bil za vse v vsem dober, trdimo pa lahko, da so akti, ki jih sprejemamo za vse pretežno dobri. Za njimi stojijo samoupravni organi in vodstva TOZD in DO. Ko se odločamo o njih, izražamo tudi svoje zaupanje in podporo tistim, ki vodijo poslovanje TOZD ali DO. Doslej je bilo vodstvo deležno zaupanja delavcev in izkazalo se je, da je bilo to zaupanje upravičeno. Ni razlogov, da tudi na sedanjem referendumu ne bi bilo tako. Kako se bomo odločili? Kaj bo kdo obkrožil na glasovnicah, je seveda njegova pravica, ni pa samo njegova stvar, je stvar nas vseh. V dosedanjih razpravah smo ugotavljali, da akti prinašajo sprejemljive rešitve in te ugotovitve bi morale dobiti odraz tudi v številu glasov ZA. Ne toliko zaradi odgovornosti, ki bi si jo tisti z obkroženim PROTI morali pripisati zaradi zmanjšanih osebnih dohodkov, ker akti ne bodo usklajeni z družbenim dogovorom, temveč mnogo bolj zato da družbi, ki je dolgo časa delavcem IMV odrekala sposobnost samoupravljanja, dokažemo, da smo v stanju samoupravljati tudi, ko je treba odločati o občutljivih zadevah. To bi bil tudi dokaz, da smo v stanju v bližnji prihodnosti sprejeti in izpeljati odločitve, ki so pred nami in ki pomenijo pisanje usode kolektiva za naslednjih mnogo let. Važno je torej, da pridemo opravit svojo pomembno samou-pravljalsko pravico in dolžnost in da jo opravimo po temeljitem in globokem premisleku — pošteno do sebe in IMV. Poslovodni odbor Utrinki s frankfurtskega salona avtomobilov Največja tovrstna prireditev na svetu, ki vsaki dve leti pritegne v to milijonsko zahodno-nemško stičišče zračnih poti na Maini vse pomembne svetovne proizvajalce vozil, poznavalcev letos sicer ni presenetila, vendar pa je dokazala, da je avtomobilska industrija splet najnovejših dosežkov vseh vrst predelovalne industrije ter izdelovalcev opreme. Po navodilih strokovnjakov s področja trženja so projektanti pomembnejših svetovnih proizvajalcev nakazali, da bodo v prihodnje še bolj skrbeli za kupce vozil srednjega in visokega razreda. Pri konstrukciji vozil so vse bolj prisotni vplivi: — ekologija — bencin brez svinca — varnost — protiblokirni zavorni sistem (ABS), avtomatske signalne naprave, zračna blazina za zaščito voznikov in potnikov pri trčenju — informatika — računalniki — udobje — spreminjanje oblike sedežev — avtomatika —ključavnice, odpiranje — zapiranje stekel — moda — oblike in barve karoserij in notranje opreme — podaljšanje garancijskega roka — izboljšanje protikoro-zijske zaščite, kakovostna sestava, trpežnejši sestavni deli — povečanje zmogljivosti — turbinski polnilniki, podvojeno število ventilov, štirikolesni pogon Novosti, ki so jih pripravili posamezni proizvajalci, se kažejo predvsem z razširitvijo palete vozil v posameznih razredih. K tem sodi RENAULT 21 z vgrajenim turbinskim polnilnikom, ki potisne vozilo do hitrosti 227 km/h. BMW je predstavil BREAK iz serije 3, pa tudi izvenevropske dežele na tem področju niso zaostajale. Vse pomembnejšo vlogo v sedanjem avtomobilskem cirkusu igrajo oblikovalci in teami, kot so: PINIFARINA, Zender, CD (Car design), GHIA in podobni, ki svoje sposobnosti uspešno prodajajo pri firmah: MERCEDES, FORD, RENAULT, PORCHE, tako da po naročilu ali po lastnih nagibih spreminjajo tako zunanji videz kot tudi notranjost vozil. Med temi vozili smo opazili zastrašujoči temni AUDI Quat-tro »novega« JAMESA BONDA. Na salonu so posebno pozornost vzbujala še vozila prihodnosti, ki po nekaterih vozilih sodeč ni več tako daleč, torej VESTA II. - RENAULT. To vozilo je na cesti Pariz — Baurdeaux doseglo pri povprečni hitrosti 80 km/h porabo 1,95 1/100 km. Vozilo AEROSTAR v koprodukciji FORD - GHIA naj bi v 90. letih nudilo udobje šestim zelo informiranim potnikom, saj bo kar 26 funkcij krmiljenih z računalnikom. Katalog udeležencev salona in prospekte si od 1. 10. 1987 dalje lahko ogledate v tehnični knjižnici. A. KEBELJ V angleškem mestu Birminghamu je vsaka štiri leta organiziran specializiran sejem varilne tehnike, na katerem prikažejo stopnjo razvoja tehnologije varjenja in pripadajoče opreme od dodajnih materialov do opreme za varstvo delavca in delovnega okolja. Od 14. septembra do 17. septembra smo sejem obiskali trije delavci IM V: dva iz razvojnega inštituta in eden iz tovarne avtomobilov. Namen obiska je bil, da bi se seznanili s stopnjo razvoja Zlatko Katalenič je zadolžen za avtomatizacijo in robotizacijo, Ivan Oštir in Vojko Grobovšek pa bosta proučevala nove postopke varjenja vseh vrst, dodatne materiale, pomožno opremo in zaščitna sredstva varilcev. Težko delo varilcev vse več nadomeščajo visoko produktivni stroji — roboti, da pa jih naučimo »delati« je potrebna številna ekipa strokovnjakov programerjev, tehnologov in vzdrževalcev — elektronikov. varilne tehnike v svetu od klasičnih naprav za varjenje do sodobnih avtomatiziranih in robotiziranih postopkov varjenja in rezanja z laserjem in elektronskim snopom ter z razvojem dodatnih materialov in zaščitnih sredstev varilcev. Današnji razvoj varilne opreme vse več uporablja dosežke elektronike in računalniškega krmiljenja, to pa delavca zamenjati, ga nadomesti robot, kjer pa zaradi majhnih serij ali zahtevnih konstrukcij dela ni mogoče avtomatizirati, pa uvajajo takšne varilne stroje, ki »si sami« uravnavajo varilne parametre, na primer: če varilec ne drži gorilnika vedno enako oddaljenega od zvara, bo naprava sama spremenila varilni tok, napetost ali pomik varilne žice. Pri točkovnem varjenju pa so na Za varilski poklic pravimo da že meji na umetnost. To dokazuje razstava umetniških del varilcev. Roboti takšnih del še ne znajo izdelati. (------------ N Obisk sejma varilne tehnike v_____________________________J pomeni, da skušajo proizvajalci opreme izdelati takšne stroje za varjenje, da bi bil vpliv delavca oz. varilca na kvaliteto zvarnega spoja čim manjši. Kjer je moč strojih naprave, ki najprej izmerijo upornost materiala, zatem pa steče pravilno izbrani varilni tok. Tako lahko varimo drug za drugim različne spoje, najprej dve pločevini, takoj zatem pa brez spreminjanja parametrov tudi tri debeline ali pa različne debeline pločevine. Zahteve trga in konkurenčnosti v svetu danes prisiljujejo proizvajalce izdelkov, da izdelujejo visoko kvalitetne izdelke z zagotovljeno stalno kvaliteto, izdelani pa morajo biti iz kvalitetnih materialov, v čim krajšem času in z najmanjšo možno porabo energije. Lahko rečem, da proizvajalci varilne opreme takšne zahteve uporabnikov danes že v veliki meri izpolnjujejo. Vojko Grobovšek V okviru programa »Izobraževanje in kadrovska prenova« smo se dogovorili za prioriteto izdelave in izvajanja programov funkcijskega izobraževanja za uspešno delo. Tako smo skupaj z Zavodom za tehnično izobraževanje in ostalimi ustanovami najprej izdelali program za izobraževanje vodstvenih delavcev v proizvodnji. Najprej smo izdelali koncept programa, ki ga že izvajamo s prvo skupino vodij. Da bi lahko izdelali program, smo določili cilje, ki jih moramo doseči z izobraževanjem vodij, in sicer: — izboljšanje organizacije dela in vodenja, — izboljšanje kakovosti, — uporaba najsodobnejših metod dela, — izboljšanje strokovnega znanja, — vzpostavljanje odgovornosti vodij, — izboljšanje delovnega vzdušja, — boljši pretok informacij, — varnejše delo. Po pridobitvi potrebnih znanj vseh vodij v proizvodnji moramo doseči rezultate: — izboljšati kakovost proizvodnje za 5 AQR, — dvig produktivnosti dela za 10 %, — znižanje materialnih stroškov za 2 %- Na osnovah zastavljenih ciljev in rezultatov dela smo predvideli vsebino izobraževanja. 1. SPLOŠNA ZNANJA O EKONOMIKI DELOVNEGA PROCESA - ekonomika v TOZD in DO, osnovne poslovne funkcije; - sredstva, viri sredstev, gospodarjenje z njimi, pojem prihodka, dohodka, in čistega dohodka; - stroški, normalna struktura stroškov, zmanjšanje stroškov, posebej z zornega kota proizvodnje in izboljšav le-te; - uspešno gospodarjenje in poslovanje, storilnost, rentabilnost, plačilna sposobnost, načini analize poslovanja, kazalniki poslovne uspešnosti; - planiranje v proizvodnem procesu; - vodenje proizvodnje, pretok informacij, informacijski sistem; - kontrola. 2. ZNANJA ZA IZVEDBO DELOVNEGA PROCESA - oblikovanje proizvodnih procesov, projektiranje proizvodnih sistemov, lansiranje proizvodnje; - planiranje potrebnega materiala, določitev operacij in njihovega zaporedja, določitev orodij, normativov časa in materiala; Znanja ni nikoli preveč: Program funkcijskega izobraževanja vodstvenih delavcev v proizvodnji IMV Novo mesto — določitev stroškovnih mest, kontrola urejenosti in toka materiala; — logistika: naročanje, sprejem, transport, skladiščenje materiala; — pomen vzdrževanja; — odgovornost vodje pri urejanju in izvajanju teh funkcij. 3. STROKOVNO TEHNIČNA ZNANJA — tehnična dokumentacija; — razvoj proizvoda, ločeno avtomobili in prikolice; — računalniško podprto konstruiranje; — tehnološki procesi — ločeno za avtomobile in prikolice ■ preoblikovanje pločevine • varjenje in sestava • mehanska obdelava • primarna predelava lesa • sušenje lesa • strojna obdelava lesa • površinska zaščita • avtomatizacija in robotizac. • montaža vozila • površinska zaščita lesa • teh. izdel. plast, delov • izdelava sklopov in montaž — industrijska higiena. 4. PSIHOLOGIJA TIMSKEGA DELA - oblikovanje delovne skupine, spremljanje in vodenje skupine; - organiziranje skupine za doseganje zastavljenih ciljev; - komuniciranje, prenos informacij v skupini; - učenje, korigiranje napak pri delu, usmerjanje obnašanja v skupini, medsebojni odnosi; - timsko delo, usmerjanje skupine v kreativno razmišljanje in v ustvarjalnost; - problem avtoritete, delovna disciplina, pohvala, graja; - reševanje konfliktnih situacij. 6. NALOGE VODJE IN USPOSABLJANJE ZA DELO — tehnični in tehnološki napredek, spreminjanje strukture dela in strukture znanja; — kontinuirano izobraževanje zaposlenih za razvojne spremembe; — funkcije vodje in njegove kadrovske naloge; — metode in tehnike sodelovanja z ljudmi; — vaja v ocenjevanju in analiziranju dela; — usposabljanje novih in že zaposlenih delavcev. 7. ORGANIZACIJA LASTNEGA DELA — načini vodenja in komuniciranja; — kako diagnosticirati lastno organizacijo dela, kako jo izboljšati; — organiziranje dela drugih. 8. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI -kakovost kot strateška usmeritev; - vloga kontrole tehnologije v sistemu zagotavljanja kakovosti; - zagotavljanje kakovosti vhodnih materialov; - zagotavljanje kakovosti v proizvodnih procesih; - zagotavljanje kakovosti meril in delovnih sredstev; - informatika in planiranje kakovosti. 9. VARSTVO PRI DELU Z MEDICINO DELA - vloga varstva pri delu v družbi, samoupravne in zakonske osnove; - ekonomika varstva pri delu; - odgovornosti za varstvo pri delu; - medicina dela; - odgovornosti vodij za zagotavljanje varnega dela. 5. MOTIVACIJA ZA DELO -VLOGA VODJE V KADROVSKO POLITIKO — splošno o motivaciji, kaj ljudi motivira pri delu; — poskusi vplivanja na zavzetost pri delu; — vloga vodje pri pridobivanju in izgrajevanju kadrov, sodelovanje s kadrovsko službo. 10. USTVARJALNOST IN INOVATIVNOST - pomen ustvarjalnosti in inovativnosti za uspeh DO; - pojmi: izum, tehnična izboljšava, racionalizacija, koristen predlog; - inovacijska veriga; - organiziranje in spodbujanje inovacijske dejavnosti -MID, KIP; — nagrajevanje inovacijske dejavnosti, praktične izkušnje; — vloga vodstvenih delavcev pri spodbujanju inovacijske dejavnosti. 11. PISNO KOMUNICIRANJE — tejeljni pojmi sporočanja; — jezikovno sporočanje; — osnovna pravila pravilnega pisnega sporočanja; — praktični primeri. SEMINARSKA NALOGA Na začetku izobraževanja si udeleženci izberejo temo za seminarsko nalogo, ki mora obdelati problem v delovnem procesu, ki ga udeleženec izobraževanja vodi. Na osnovi znanj, ki si jih udeleženci pridobivajo v teku izobraževanja, dograjujejo seminarsko nalogo, tako da je ob koncu izobraževanju dokončana tudi seminarska naloga. Za izdelavo naloge si udeleženci lahko izberejo mentorja iz vrst predavateljev ali strokovnjakov DO. Vsi udeleženci bodo svojo nalogo zagovarjali pred mentorjem in ostalimi slušatelji. Funkcionalno izobraževanje poteka med delovnim časom in izven delovnega časa. Metode izobraževanja Da bi udeleženci zagotovo pridobili potrebno znanje, smo se dogovorili za metode dela. Vsebinsko smo razdelili tvarino tako, da udeleženci v prvem ciklusu (1. teden) spoznavajo, obnavljajo in dopolnjujejo znanje iz ekonomike in izvedbo delovnega procesa. Slušatelji se nato vrnejo na delo, kjer naj bi že uporabljali pridobljeno znanje in da bi identificirali probleme, ki jih mora vodja reševati. Po enem mesecu se kandidati vrnejo za en teden na izobraževanje v predavalnico, kjer obdelujejo tvarino s področja vodenja in strokovno tehničnih znanj. Slušatelji gredo zopet na delo. Po enem mesecu obdelajo še snov s področja kakovosti in varstva pri delu. Udeleženci se zopet vrnejo na delo, kjer že uporabljajo pridobljena znanja pri svojem delu ter izdelujejo seminarsko nalogo, ki so jo dobili na začetku izobraževanja. V tem času kandidati spoznavajo, kaj se dogaja s proizvodom po predaji proizvodov. Po dveh mesecih izdelajo in zagovarjajo nalogo pred slušatelji in mentorji. Metoda zagovora je taka, da vsi slušatelji obnovijo vsa pridobljena znanja. Udeleženci prejmejo diplome po uspešnem zagovoru. Prepričani smo, da bomo dosegli zastavljene cilje in rezultate z uporabo znanja, ki ga bodo vodje pridobili. Vodja programa Božo Kočevar, dipl. ing. Brežiška stran Občinsko prvenstvo v streljanju z MK puško Strelska družina IMV je 16. septembra 1987 organizirala občinsko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško — trojni položaj. Tekmovanje je uspelo, udeležba pa je bila proti pričakovanju zelo številna. Po daljši odsotnosti sta se' tekmovanja udeležili tudi strelski družini »Lojze Deržanič« iz Artič in »Gozdar« iz Brežic. Rezultati 1. SD »Dr. Stanko Černelič« Brežice, 595 krogov, 2. SD IMV I Brežice, 545 krogov, 3. SD Agroservis I Brežice, 523 krogov 4. SD »Lojze Deržanič« Artiče, 501 krogov, 5. SD »Lesar« Brežice, 489 krogov 6. SD IMV II Brežice, 410 krogov 7. SD »Gozdar« Brežice, 386 krogov 8. SD Agroservis II Brežice, 341 krogov, 9. SD »Gozdar« II Brežice 273 krogov. Med posamezniki so si po pričakovanju prva mesta razdelili tekmovalci strelske družine »Dr. Stane Černelič« iz Brežic. Vrstni red: L SERDAR Milan (S. Černelič), 203, 2. ROBAL Milan (S. Černelič), 197 3. RADIVOJEVIČ Stanko (S. Černelič), 195, 4. KRANJC Janez (IMV), 190, 5. OMERZO Ivan (Agroservis), 182, 6. MOLAN Jože (L. Deržanič), 178, 7. SEČEN Ernest (IMV), 178 8.SOTLER Bojan (IMV), 177 9. NAJGER Martin (Agroservis), 172 10. FUKS Marko (L. Deržanič), 172 Uvrščenih je bilo 28 strelcev, luifif ERNEST SEČEN NEKAJ KRATKIH... — TRADICIJA se nadaljuje. Kot vselej doslej, tudi letos ne bo na nobenem evropskem sejmu nobenega predstavnika našega tehnološkega oddelka. Verjetno se kdo boji, da bi tam dobili kakšne ideje za izboljšave, potem bi nas pa EGS spet tožil... - KAJ JE KAMPER 500? To vprašanje bi sodilo v kakšen kviz pod rubriko »Vse ali nič«. Gotovo ne bi nihče uganil, da gre za izdelek Industrije motornih vozil Novo mesto, ko ga že nekaj mesecev tako skrbno skrivamo pred javnostjo. Še marca letos smo na beograjskem salonu, kjer je bila promocija KAMPERJA, lahko izvedeli, da vlada za naš novi proizvod precejšnje zanimanje na domačem tržišču. Tako sindikati kot individualni kupci so bili navdušeni nad novostjo iz družine ADRIA. Zato smo bili med obiskom v TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic v Brežicah toliko bolj presenečeni, ko smo povsod okrog tovarniške hale zagledali kamperje. Nehote se ti film zavrti nazaj v čase, ko smo prekrivali novomeške travnike s prikolicami. Primerjava res morda ni najbolj posrečena, saj so količine neprimerljive, vendar pa je zaskrbljenost Brežiča-nov, kako bodo ob tolikšni zalogi zaključili poslovno leto, povsem na mestu. Kje se je zata- Zakaj ponavljamo stare napake? knilo, da so kamperji ostali v Brežicah, namesto, da bi našli pot do kupca? Kamper, kakršnega so si zamislili in projektirali delavci TOZD Razvojni inštitut, lahko označimo kot vmesno stopnjo med prikolico in kontejnerjem. Njegova velika prednost je snemljivo podvozje. To pomeni ugodnost za sindikate, ki lahko v primeru nakupa večjega števila kamperjev za potrebe potovanja delavcev, z enim podvozjem transportirajo v etapah vso količino. Vemo, da je običajno sindikalna prikolica odpeljana na določeno mesto, kjer v večini primerov dlje časa tudi ostane. In še eno nezanemarljivo prednost pripisujemo kamperju: je močnejši in vzdržljivejši od prikolice. Kamper je pet metrov dolg in 2,3 m širok, kar pomeni, da je širši od običajnih prikolic. Tloris je maksimalno izkoriščen (spalnica, otroška soba s pogradi, kuhinja in jedilnica, ki se lahko spremeni v spalnico in ponuja udobno bivanje šestim osebam). In kot že rečeno, smo kamper predstavili na beograjskem salonu kot novost, za katero vse do danes nismo izvedli posebne reklamne prodajne akcije, kar pa nov proizvod nedvomno potrebuje. Morda v tem ne bi bilo nič napačnega, če v Brežicah, konec maja ne bi pričeli s proizvodnjo ničelne serije, v kateri je bilo narejenih 200 kamperjev po naročilu trgovske hiše. Ob tem ne smemo pozabiti, da gre za proizvod, delan izključno za domači trg in že dejstvo, da so v Brežicah naknadno dobili predlog, da proizvodnjo prve serije popolnoma opustijo zaradi Kamperji novost, ki smo jo predstavili marca na beograjskem salonu, polnijo tovarniško dvorišče v Brežicah. nakopičenih zalog iz ničelne serije in nejasnosti v zvezi s predajo zgovorno pričajo o zaletavosti. V tozdu pa so sprejeli odločitev, da plan proizvodje kamperjev s podvozjem, ki je bil prvotno predviden v količini 150 kosov, zmanjšajo na 110, saj je bil nabavljen že ves potreben material in bi popolen izpad te serije povzročil vsaj tedenski zastoj proizvodnje. In kaj sedaj? Stooseminštiri-deset kamperjev je že na travniku, vprašanje je tudi, če se jim ne bo pridružilo še novih 110? Brez neljubih posledic gotovo ne bo šlo in upajmo, da se bomo na tem primeru končno tudi česa naučili. Nikakršnega smisla ni, da se krivda kot ping-pong žogica vali od razvoja, češ da je dokumentacija kasnila, na pozno začeto proizvodnjo, pa na slabo organizirano prodajno akcijo. Gre za splet okoliščin v katerih bi si krivdo lahko enakomerno porazdelili pa zato v Brežicah poslovno leto ne bi zaklučili nič bolje. Še najbolj pa človeka spravi v slabo voljo dejstvo, da že toliko let proizvajamo prikolice, katerih uporabnost je jasna in da redno ponavljamo že obrabljen refren, da gre za sezonski proizvod, katerega čas najboljše prodaje tudi poznamo, pa se vednar znova nič ne naučimo na starih že storjenih napakah. Kako smo prav zaprav lahko pričakovali boom v prodaji kamperjev, če smo pričeli s proizvodnjo šele v maju? Verjetno pa tistega delavca, ki na traku montira kamperje to vprašanje toliko ne obremenjuje kot bi moralo koga drugega, delavec pričakuje le plačilo za opravljeno delo. -J. Š,- Prodaja v zadnjem ^četrtletju ) V zadnjem četrtletju ima sektor trženja v TOZD COMMERCE velike obveznosti pri prodaji vozil iz »built up« programa, saj je letošnji plan skoraj za 100 % večji in znaša okoli 4.200 vozil. Za realizacijo tega plana je bilo v TOZD COM- MERCE sprejetih več ukrepov in akcij, da bi dosegli nov, povečani plan prodaje. Izvedeni so bili naslednji ukrepi: — anketirana je bila celotna prodajna mreža; — intenzivneje smo začeli obdelovati kupce na terenu iz lastnih poslovalnic, od koder imamo tudi direktni vpliv; — pripravljen je bil nov širši plan tržnega komuniciranja, reklamo propagandnih akcij in sejmov v neposredni funkciji povečane prodaje; — sprejete so bile nove cene. TIP VOZILA TRENUTNO VELJAVNA PRODAJNA CENA NOVA PRODAJNA CENA Prodajna cena FCO Tovarna Maloprodajna cena za družbeni sektor Maloprodajna cena za občane Prodajna cena FCO Tovarna Maloprodajna cena za družbeni sektor Maloprodajna cena za občane % po v . 1. LASTNI PROGRAM RENAULT 4 GTLJ 3,464.000,- 4,156.800,- 4,624.440,- 3,810.000,- 4,572.000, - 5.086.350,- 10 RENAULT 18 tu 7,992.000,- 9,590.400,- 10,669.320,- “ • - - 1911 Koabibua 9,320.000,- 9,320.000,- 16,356.600,- “ ~ - - 1912 Servis 8,700.000,- 8,700.000,- 11,388.300,- - ~ - 1918 Intervencijski 9,444.000,- 9,444.000,- 12,362.196,- - - - - 1976 Sanitet 9,840.000,- 9,840.000,- 12,880.560,- “ ~ ~ 1920 Gasilec 9,025.000,- 9.025.000,- 11.813.725,- “ ' 2. U V 0 Z N I PROGRAM RENAULT 5 EIVE 3v 6,652.000,- 7,982.400,- 8,880.420,- 7,866.000,- 9,439.200,- 10,501.110,- 18,25 RENAULT 5 F IVE 5v 6,974.000,- 8,368.800,- 9,310.290,- 8,496.000,- 10,195.200,- 11,342.160,- 21,82 RENAULT 5 SL 3* 6,918.000,- 8,301.600,- 9,235.530,- 8,354.000,- 10,024.800,- 11,152.590,- 20,75 RENAULT 5 SL 5t 7,590.000,- 9,108.000,- 10,132.650,- 8,973.000,- 10,767.600,- 11,978.955.- 18,22 RENAULT 5 GTS 8,567.000,- 10,280.400,- 11,436.945,- 10,126.000,- 12,151.200,- 13,518.210,- 18,19 RENAULT 5 GTD 9,705.000,- 11,646.000,- 12,956.175,- 11,466.000,- 13,759.200,- 15,307.110,- l8,14 RENAULT 9 GTL 9,513.000,- 11,415.600,- 12,699.855,- 11,240.000,- 13,488.000,- 15,005.400,- 18,15 RENAULT 9 GTD 10,484.000,- 12,580.800,- 13.996.140,- 12,385.000,- 14,862.000,- 16,533.975,- 18,13 RENAULT 11 GTL 9,643.000,- 11,571.600,- 12,873.‘♦05,- 11,394.000,- 13,672.800,- 15,210.990,- 18,15 RENAULT 21 TL 10,738.000,- 17,395.560,- 18,845.190,- 12,684.000,- 20,548.080,- 22,260.420,- 18,12 RENAULT 21 GTS 11,324.000,- 18,344.880,- 19,873.620,- 13,376.000,- 21,669.120,- 23,474.880,- 18,12 NEVADA GTX 14,005.000,- 22,688.100,- 24,578.775,- 17,074.000,- 27,659.880,- 29,964.870,- 21.91 NEVADA GTS 7 a« 13,038.000,- 21,121.560,- 22.881,690,- 15,403.000,- 24,952.860,- 27.032.265,- 18,15 NEVADA GTS 5 a. 12,335.000,- 19,982.700,- 21,647.925,- 14,574.000,- 23,609.880,- 25.577.370,- 18,15 RENAULT 25 GTS 14,585.000,- 23,627.700,- 25.596.675,- 17,226.000,- 27,906.120,- 30,231.630,- 18,11 RENAULT 25 V6 InJ. 21,496.000,- 4i.917.20O,- 44,819.160,- 25,376.000,- 49,483.200,- 52,908.960,- 18,05 RENAULT 25 GTX 16,539.000,- 32,251.050,- 34.483.815,- 19.53Q.000,- 38.083.5OO.- 40,720.050,- I8.O8 _ 16.000.000,- 25.920.OOO,- 28.080.000,- ~ RENAULT 25 TX . - - 18.684,000,- 30.268.080,- 32.790.420,- - EXPR£S - 1,4 8,249.000,- 9,898.800,- 11,012.415,- 9,749.000,- 11,698.800,- 13.014.915,- 18,18 EXPREŠ DIESEL 8,993.000,- 10,791.600,- 12,005.655,- 10,627.000,- 12.752.400,- 14,187.045,- 18,17 EXPRES -1,1 7,802.000,- 9,362.400,- 10,415.670,- 9,224.000,- 11,068.800,- 12,314.040,- 18,22 ESPACE GTS 16,462.000,- 26,668.440,- 28,890.810,- 19,459.000,- 31,523.580,- 34.i5O.545.- 18,21 TRATIC TJlJ-Furgon 13,712.000,- 13.712.000,- 17,949.008,- 16,225.000,- 16,225.000,- 21,238.525,- 18,32 TRAPIC T2B3-Minibua 16,627.000,- 16,627.000,- 34,667.295,- 19,656.000,- 19,656.000,- 40,982.760,- 18,21 TRAFIC TB23-Fur.'s pov.s . 15.335.000,- 15.335.000,- 20,073.515,- 18,146.000,- l8,146.000,- 23.753.114,- 18,33 MASTEH FURGON 21,230.000,- 21,230.000,- 27,790.070,- 25,093.000,- 25.O93.OOO,- 32,846.737,- 18,19 MASTEH MINIBUS 25,507.000,- 25,507.000,- 53.182.095,- 30,129.000,- 30,129.000,- 62,818.965,- 18,12 TRAFIC PC 83-Kaaionet 13,823.000,- 13,823.000,- 18,094.307,- 16,356.000,- 16,356.000,- 21,410.004,- 18,32 MASTER RJ 94-Platforaa 17.563.000,- 17,563.000,- 22,989.967,- 20,767.000,- 20,767.000,- 27.184.003,- 18,24 DODATNA OPREMA-OPCIJE Retallk lak za fi-5 121.091,- 15‘t.5?2,- 15 Metalik lak za 1-5 290.522,- 343.OOO,- 18 Metalik lak za R-9 303.617,- 358.000,- 18 Metalik lak za R-ll 303.617,- 358.OOO,- 18 Metalik lak za R-l8 337.638,- - . Metalik lak za R-21 399.014,- 471.000,- 18 Metalik lak za R-25 627.450,- • 740.000,- 18 Izvedba R-4 KPL Milica 266.020,- 305.923.- 15 Izvedba R-4 Aabulantni 302.424,- 347.787,- 15 Kliaa naprava R-25 2,228.095,- 2,629.000,- 18 Metalik lak za Eapace 580.723.- 685.OOO,- 18 Radio aparat za R-25 1.450.823,- 1,712.000,- 18 Tonirana stekla za R-5 210.861,- 249.000,- 18 Tonirana stekla za R-ll 248.414,- 293.000,- 18 Tonirana stekla za R-25 291.087,- 344.000,- 18 Grelec Jugo Vebasto GV 232.744,- - - Gaailni aparat GV 15.000,- - Dva dodatna sedeža ESPACE 895.448,- 1,056.000,- 18 Odprtina na strehi ESPACE 821.175,- 969.OOO,- 18 ABS (sntiblokirni sistea z« R-25) 3,310.174,- 3,906.000,- 18 Usnlene prevleke za R-25 2.292.420,- 2,705.000,- 18 PRIKOLICE 310 D 1,875.000,- 1,875.000,- 2,278.125,- 2,345.000,- 2,345.000,- 2,849.175,- 25 400 D 2,400.000,- 2,400.000,- 2,916.000,- 3,000.000,- 3,000.000,- 3,645.000,- 25 430 TD 3,015.000,- 3,«15,000,- 3.663.225,- 3,770.000,- 3,770.000,- 4,580.550,- 25 500 TL 3,650.000,- 3,650.000,- 4,434.750.- 4,565.000,- 4,565.000,- 5.546.475,- 25 CAMPER - nadgradnja 3,270.000,- 3,270.000,- 3.973.050.- 4,085.000,- 4,085.000,- 4,963.275,- 25 CAMPER - podvoz!« 480.000,- 480.000,- 583.200,- 600.000,- 600.000,- 729.000,- 25 OPOMBA: 1. Psritstz vseh cen Je FCO Tovarna Novo assto brei transportnih stroikov. 2. Nova‘prodaJna cana za vozilo R-4 GTLJ stopi v veljavo z dne« 15.09.87, z« vozila iz uvoznega prograaa in za prikolice pa stopijo nove prodajne cene v veljavo s dne« 25*09.87. J. Maloprodajne cene veljajo za SR Slovenijo. Novo aesto, dne 04.09.1987 Iz Renaulta RENAULT 25 FAIRWAY 3 specialne inačice, opremljene z motorjem na elektronsko vodenje, kjer se injekcija in vžig vodita z istega računalnika. Renault 25 TX Fairway 4 cilindri, prostornina: 1995 cm* 3 4 * 6, moč: 120 KM DIN pri 5500 obr./ min. navor: 17,1 mkg pri 4500 obr./min., največja hitrost 195 km/h, povprečna poraba po UTAC-u* 8,1 1/100 km. Renault 25 GTX Fairway: 4 cilindri, prostornina: 2165 cm3, moč: 126 KM DIN pri 5250 obr./ min., navor: 19,3 mkg pri 2750 obr./min., največja hitrost: 197 km/h, povprečna poraba po UTAC-u* 8,46 1/100 km. Renault 25 V6 Injection Fairway 6 cilindrov, prostornina: 2849 cm3, moč: 160 KM DIN pri 5400 obr./min., navor/ 24 mkg pri 2500 obr./min., največja hitrost 215 km/h, povprečna poraba po UTAC-u* 10 1/100 km. (* UTAC — mednarodni laboratorij v Franciji — op. prev.) Karoserija je metalizirana prusko modra, na sprednjih vratih je napis Fairway in kolesni obroči so iz lahke litine. Notranjost je v črnem usnju za sedeže in volan in obloge vrat v pepelnato sivi barvi. Okna so zatemnjena in vse tri inačice imajo zadnji brisalec šipe. Ta specialna serija je rezervirana za Francijo in se predvideva proizvodnja 1700 primerkov. NOVA RENAULT 25 V6 Z 2,8 I MOTORJEM Z VBRIZGAVANJEM Od oktobra 1987 naprej bo vozilo RENAULT 25 opremljeno z novim 6-cilindrskim motorjem prostornine 2849 ccm. Ta motor bo nadomestil 2664 ccm motor V6. Ta novi motor ima glavno motorno gred s pomaknjenimi ročicami in je v celoti voden elektronsko, kar pomeni, da vbrizgavanje in vžig krmili isti računalnik. Ti dve novosti omogočata na eni strani občutno zmanjšanje RENAULT 25 FAIRVVAV TX - GT\ • V 6 Injection porabe (- 9,7 % pri mestni vožnji), na drugi strani pa povečanje zmogljivosti vozila (+ 11 % v moči in -I- 7 % pri momentu). ZNAČILNOSTI: Prostornina: 2849 ccm. 160 KM pri 5400 obr./min. Maksimalni moment: 24 mkg pri 2500 obr./min. Maksimalna hitrost: 215 km/h. Čas, porabljen od 0 do 100 km/h, je 9,2 s. Čas, porabljen za razdaljo 1000 m iz mirujočega položaja, je 30,3 s. Povprečna poraba: 10 1. Vozilo RENAULT 25 V6 z vbrizgavanjem ohranja svojo zelo bogato opremo: Električno nastavljivi sprednji sedeži, stereo radio 4 x 20 W s šestimi zvočniki, električni mehanizem za dviganje sprednjih in zadnjih stekel, električno zaklepanje prtljažnika. S 400.000 vozili izdelanimi v obdobju treh let in pol, vozilo RENAULT 25 prepričljivo ohranja vodilno mesto med francoskimi vozili visokega razreda. ZMANJŠANJE DAVKOV Ne, ne gre za JUGOSLAVIJO, marveč za FRANCIJO, kjer se je vlada odločila zmanjšati prometni davek na turističnih vozilih, in sicer s 33,3 % na 28 %. Njihova prodajna cena sc tako zmanjša za 4 %. 8 najbolj prodajnih modelov vozil v FRANCIJI v prvem polletju 1987: 1/ PEUGEOT 205 : 10,9 % 2/ RENAULT 5 : 10,55 % 3/ RENAULT 21 : 8,9 % 4/ CITROEN BX : 6,3 % 5/ PEUGEOT 309 : 6,1 % 6/ RENAULT 11 : 4,85 % 7/ CITROEN AX : 4 % 8/ RENAULT 25 : 3,1 % ZMAGA RENAULTA NA YU RALLYJU Dve vozili RENAULT 11 TURBO sta se uvrstili na prvi mesti generalne uvrstitve, naša štirica pa se je uvrstila na 21. mesto, kar je lep uspeh, še zlasti po dveh pripetljajih s počeno gumo v hitrostnih preizkušnjah. GOVORI SE... Z zadnjega svetovnega kongresa revije AUTOMOTIVE NEWS v DETROITU lahko izluščimo več sporočil s skupnim imenovalcem: — senzacionalno preoblikovanje svetovne avtomobilske industrije, — tesnoba pred silovitostjo konkurence, ki se obeta v prihodnosti. Izjava predsednika firme GOOD YEAR: »V letu 1991 bo v ZDA 15 proizvajalcev avtomobilov glede na sedanjih 10, tiste proizvajalce, ki dotlej ne bodo zmanjšali prozvodnih stroškov in izboljšali kvalitete, čakajo resne težave.« Kot je izjavil neki drugi govornik, je to samo razlgo več, da še bolj zainteresiramo koncesionarje za planiranje, raziskavo tržišča, cen in predvsem storitev. Podobne izjave bi lahko slišali tudi v NOVEM MESTU... RENAULT 25 V 6 Injection 2849 eni’ RENAULT 25 V 6 Injection 2849 cm' Integralno upravljanje in kontrola kakovosti Tekmovanje glede kakovosti med TOZD-i oziroma proizvodnjami v DO — IMV 2. TOZD TADO Beli Manastir - 113,2 % V okviru tekmovanja so dosežene naslednje realizacije: A. PRIKOLIŠKI PROGRAM September 1987 1. TO Mirna - 120,0 % 2. TPPP Šentjernej — 110,2 % 3. TO Črnomelj — 102,0 % 4. TAP Brežice - 98,8 % 5. TP Novo mesto — 93,4 % 6. TOKG Šmarjeta - 74,1 % maj — september 1987 1. TO Mirna - 120,0 % 2. TPPP Šentjernej — 106,7 % 3. TO Črnomelj — 100,0 % 4. TOKG Šmarjeta - 100,0 % 5. TAP Brežice - 96,3 % 6. TP Novo mesto — 91,1 % Najboljšo realizacijo v septembru in v obdobju maj - september je dosegla TOZD TO Mirna več kot 120,0 %. Oba TOZD-a — finalista sta v septembru dosegla boljšo realizacijo kot v avgustu. B. AVTOMOBILSKI PROGRAM september 1987 1. Proizvodnja II. — 120,0 % 3. Obrat Suhor — 100,7 % 4. Proizvodnja V. — 98,4 % 5. Proizvodnja IV. — 96,2 % 6. Proizvodnja III. — 95,4 % 7. Proizvodnja I. — 78,4 % maj — september 1987 1. Proizvodnja II. — 120,0 % 2. Obrat Suhor — 106,5 % 3. TOZD TADO Beli Manastir - 103,8 % 4. Proizvodnja III. - 103,2 % 5. Proizvodnja V. — 96,5 % 6. Proizvodnja IV. — 86,9 % 7. Proizvodnja I. — 86,0 % Najboljšo realizacijo v septembru in v obdobju maj — september je dosegla proizvodnja II., več kot 120,0 %. Dosežena realizacija v P. IV je v primerjavi z realizacijo v avgustu (70,0 %) občutno večja kar pomeni, da je ustavljen negativen trend slabe kakovosti v omenjeni proizvodnji. Služba informatike in instruktaže kakovosti Nebojša Semen prikai realiza- koliški program (po maj - september 1987 TPPP maj - september 1987 TADO Suhor PV TADO BM TOZD BM TOZD Kako smo nabavljali ozimnico Izkušnja prejšnjega dne, ko je sadja zmanjkalo in so ga nekateri zastonj čakali, je prisilila delavce, da so stali v vrsti že dolgo pred začetkom delitve. Prostor za prevzem ozimnice ni bil najbolj primeren. Na cesti Novo mesto—Ljubljana je bila velika gneča, prenekateri so plačali kazen zaradi nepravilnega zaustavljanja. Tokrat smo imeli več sreče vsaj s prašiči. Delavci marketa na Ragovski so se potrudili, daje teklo vse kot po maslu, še posebej gre pohvala mesarju Franku. O zadovoljstvu pa zgovorno pričajo nasmejani obrazi. Ni nam vseeno, kaj je s prikolico ki jo prodamo Lastniki prikolic ADRIA so se v preteklosti nemalokdaj znašli pred skorajda nerešljivimi težavami, ko se je v njihovi hiši na kolesih pokvaril najbolj banalen element. Kje dobiti rezervni del, je bilo vprašanje, ki jih je morilo... Področje, ki smo ga včasih prav grdo zanemarjali, kmalu ne bo več pomenilo ahilove pete, saj se stvari vztrajno urejajo. Iz TOZD Commerce smo dobili kopijo pisma, ki je bilo poslano vsem pooblaščenim servisom IMV — avtomobili in prikolice in ga objavljamo, da bi vas seznanili z akcijo, obenem pa tudi vse poslovne partnerje, ki jim pošiljamo Kurirja. Zanimivo bi tudi bilo zvedeti naslove vseh pooblaščenih servisov IMV, ki so usposobljeni za popravilo obeh proizvodov. V uredništvu pa se že pripravljamo na akcijo, v kateri vam bomo predstavili najboljše in najslabše iz teh vrst. Vzdrževanje prikolic IMV — ADRIA S telegramom smo vas že opozorili na pritožbe nekaterih lastnikov prikolic IMV — ADRIA na servisne storitve pooblaščenih IMV servisov ali zaradi manjkov rezervnih delov. V interesu zaščite kupcev proizvodov IMV in seveda tudi našega skupnega »imagea« vas želimo ponovno opozoriti na obveze, ki so definirane v sporazumu o sodelovanju in v drugih dokumentih s področja servisiranja, vzdrževanja in popravil proizvodov IMV. Konec poletne turistične sezone je, kot iz prakse vemo, obdobje, ko se povečajo zahteve lastnikov prikolic za servisne posege in pripravo na novo sezono. Da bi vam kot pooblaščenemu servisu, omogočili čim uspešnejše razreševanje zahtev kupcev prikolic IMV - ADRIA, vam bomo z ločeno pošiljko dostavili obstoječe kataloge rezervnih delov za starejše modele prikolic, ki bodo seveda ažurirani z dopolnitvami in spremembami. Zavedamo se težav pri oskrbi z rezervnimi deli za program prikolic IMV v preteklem obdobju in vam ob tej priložnosti sporočamo, da smo z reorganizacijo rezervne dele prikolic prenesli v pristojnost centralnega skladišča rezervnih delov IMV Novo mesto. Naročanje in dobava rezervnih delov za prikolice bosta odslej potekala po enakem postopku, ki je že utečen za rezervne dele avtomobilskega programa. Ponovno vas opozarjamo, da zaradi široke palete modelov prikolic IMV - ADRIA za identifikacijo rezervnih delov obvezno v naročilu navedete tudi podatke o prikolici (model, številko šasije, letnik, ki je v servisni knjižici in na tipni tablici proizvoda). Pripravljamo tudi seminar za vzdrževanje in popravila prikolic in vas v zvezi s tem pozivamo, da se ga udeležite. Za vse informacije v zvezi s tehničnimi vprašanji so vam na voljo v tehnično servisni službi IMV — (odgovorna oseba Anton KORASA ali servisni inšpektor, ki pokriva vaše področje), tel. 068/22-925 ali 068/23-311 (int. št. 38). Za razreševanje vprašanj v zvezi z rezervnimi deli prikolic se obrnite centralnemu skladišču rezervnih delov na Zvoneta MIKLIČA, tel. 068/23-311 (int. 75) ali 068/26-077. TOZD COMMERCE SEKTOR PPA Tehn. serv. služba Na stanovanjskem področju smo si s planom zastavili naloge, ki naj bi jih uresničili v letošnjem letu. Kljub številnim spremembam v obračunskem sistemu in vedno bolj zaostrenim pogojem tudi na področju stanovanjskega gospodarstva ocenjujemo, da bomo zastavljene cilje v letošnjem letu še dosegli, v prihodnjem letu pa bomo že naleteli na velike težave. Podajamo vam obširno informacijo o vseh aktivnostih na področju razreševanja stanovanjskih vprašanj delavcev v naši delovni organizaciji v prvem polletju letošnjega leta: Pridobivanje stanovanj Z izgradnjo dodatne etaže na stanovanjskih objektih na Zagrebški cesti smo pridobili 15 novih stanovanj. V tem obdobju smo sklenili soinvestitorsko pogodbo za pridobitev 15 novih stanovanj v Novem mestu, ki bodo vseljiva predvidoma v oktobru 1988, in kupno pogodbo za pridobitev štirih in pol stanovanj v Brežicah, ki pa bodo vseljiva še letos. Od samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto smo morali odkupiti štiri solidarnostna stanovanja, ki so bila dodeljena našim delavcem za določen čas. Žal so ta stanovanja že zasedena, odkupiti pa smo jih morali na podlagi odločb sodišča združenega dela zaradi garancij, ki smo jih izdali v preteklih letih, da bomo tem delavcem dodelili druga stanovanja. Reševanje stanovanjskih vprašanj V prvem polletju letošnjega leta so bila v naši delovni organizaciji dodeljena stanovanja naslednjim delavcem: L MARKOVIČ Tomislav, TA, 2-sobno 2. DEBEVC Viktor, TA gars. 3. AŠČIČ Ivo, TA, gars. 4. ZORANOVlC Milenko, TA, gars. 5. LOBE Janez, TA, 2-sobno 6. KIRIN Rudi, TA, 1 1/2-sobno 7. JAMNIK Janez, TA, 3-sobno 8. KMET Franc, TA, gars. 9. LAKIČ Marjan, TA 2-sobno 10. KAPLAN Ivan, TA, 2-sob-no 11. KRŠTINC Boris, TA, 3-sob-no 12. KOŠIR Andrej, TA, gars (kadrovsko) 13. PERME Gorazd, THS, 2- sobno 14. DEBEVC Ivan, THS, 2-sobno 15. PLANTAN Marija, TP, 3- sobno 16. KATALENIČ Zlatko, RI, 2-sobno 17. OBRADOVIČ Marija, DSSD, 2-sobno 18. RUPENA Vladimira, DSSD, gars. Vse, kar vas zanima o stanovanjih 19. AVGUŠTIN Milena, DSSD, 2- sobno 20. LES-MAJERLE Mojca, DSSD, 2-sobno 21. RIFELJ Vida, Comm., gars. 22. CERJAK Marjetka, Comm., 2-sobno 23. POVŠE Janez, Comm., 3- sobno 24. PAPIČ Dubravko, Comm., 2- sobno (kadrovsko) 25. PIRC Lidija, DSSD, gars. (kadrovsko) 26. HAINZ Eduard, TA, 3-sobno (kadrovsko) 27. VRTUNSKI Miodrag, TA, 3- sobno (kadrovsko) 28. ŠPEHAR Ivan, TO Črnomelj, 1-sobno 29. VOVK Tomaž, TO Črnomelj, 2-sobno Zaradi izselitve sostanovalcev so bile dodeljene samske sobe 2. JOVANOVIČ Vidojka, TA — »KRKA«, tovarna zdravil 3. KECOJEVIČ Ivan, DSSD -»KRKA«, tovarna zdravil 4. BOGOVAC Radivoj, TA -ZCD 5. UCMAN Slavko, TA (THS) - ZCD 6. CUJNIK Cveto, DSSD -»KRKA«, tovarna zdravil 7. MORAVEC-HORVAT Me- rica, DSSD - »PIONIR« (še ni vseljena) 8. KATIČ Drago, TA -»KRKA«, tovarna zdravil Za rešitev stanovanjskih vprašanj naših delavcev z drugimi OZD smo prispevali sredstva v višini 17,514.546.- din. Ker smo planirali za udeležbo drugim organizacijam v letošnjem letu sredstva v višini 30 mio din, imamo do konca leta na razpolago še 11,905.352.- din. sostanovalcem, ki so v stanovanju ostali, in sicer: Francu Krncu in Cirili Bele iz DSSD, Jovu Mišiču in Radomiru Kesiču iz TA in Gordani Debeljački iz Commerce. Navedeni delavci so vplačali sredstva lastne udeležbe v skupni višini 3,938.198.- din. Pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto so bila dodeljena solidarnostna stanovanja naslednjim našim delavcem: L GOJKOVIČ Jelenko, TA, 2. VIDIC Martin Ta, 3. ŠKULJ Alojz, TA, 4. POTOKAR Nevenka, Comm 5. MEDVED Dane, TA (THS) 6. PIRH Vera, DSSD 7. JAKŠE Drago, TA Zaradi skupnega reševanja stanovanjskih vprašanj so druge organizacije dodelile stanovanja zakoncem naslednjih naših delavcev: L DUKIČ Zdravko, TA -Zdravstveni center Dolenjske (ZCD) Stanovanjska posojila Za stanovanjska posojila delavcem, za gradnjo in prenovo stanovanjskih hiš, smo v letošnjem letu načrtovali in tudi že porabili sredstva v višini 260 mio din, poleg tega pa je bilo dodeljeno še posojilo delavcu TOZD TA za nakup etažnega stanovanja v višini 2 mio din (skupno reševanje z DO »KRKA«, tovarna zdravil). Posojila so bila dodeljena 219 delavcem, poprečna višina posojila pa je bila 1,187.215 din. Načrti do konca leta Do konca letošnjega leta načrtujemo, da bomo opravili še naslednje naloge: — zgraditi dvokapno streho na stanovanjskem objektu Ragov-ska 9, 9a, kjer smo sicer planirali izgradnjo dodatne etaže, vendar objekt ni primeren za nadzidavo; - priključili stanovanjske stolpiče na Zagrebški 11, 13 in 15 na ogrevanje iz IMV (izgradnja toplovoda); — pričeli s sanacijo stanovanjskih stolpičev na Levstikovi cesti (zaradi vlažnosti stanovanj); — pridobili eno 2-sobno stanovanje v Črnomlju; — pridobili projekte za prenovo stanovanjskih stolpičev na Kotarjevi cesti, kjer bomo z deli pričeli v letu 1988. Kaj pa ostalo? Za letošnje leto smo načrtovali tudi spremeniti pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj. Pri tem smo žal naleteli na velike težave, saj v SR Sloveniji tečejo postopki za spremembe predpisov in družbenega dogovora s področja stanovanjskega gospodarstva, ki jih bomo morali vključiti tudi v naš pravilnik. Ker spremembe v republiki še niso sprejete, bi tudi spremembe našega pravilnika prenesli v naslednje leto, sicer bi ga morali ponovno spreminjati na referendumu. Poleg zakonodaje se je v letošnjem letu korenito spremenil sistem kreditiranja stanovanjske gradnje. Banke imajo sicer že določene pogoje za pridobivanje in vračanje stanovanjskih posojil, kako pa bo s posojili v delovnih organizacijah, še ni jasno. Pogoje, ki jih bomo morali vgraditi tudi v naš pravilnik, bo določal družbeni dogovor na ravni republike, vendar ta še ni sprejet. Kljub številnim nejasnostim na stanovanjskem področju trdimo le eno: v letu 1988 bomo že močno občutili letošnje spremembe v stanovanjskem gospodarstvu! Upravičeno obstaja bojazen, da bo tako blokovna kot individualna stanovanjska gradnja močno upadla, kar bo povzročilo še več nerešenih stanovanjskih vprašanj. Žal pa se bomo očitno morali sprijazniti s tem, da tako »poceni« posojil in končno tudi stanovanj, kot smo jih lahko pridobili do letošnjega leta, v bodoče ne bo več! Zbiranje prošenj Pa še to, kar mnoge od vas najbolj zanima! V našem oddelku ste lahko dobili informacije, da bomo pričeli zbirati vloge za stanovanja in stanovanjska posojila na koncu letošnjega leta. Obveščamo vas, da bomo evidentirali prosilce za stanovanjska posojila v novembru, za stanovanja pa v decembru, vendar vam bomo več informacij posredovali v eni od naslednjih številk Kurirja ali Informatorja. Prednostne liste bomo na osnovi evidentiranih prosilcev izdelali šele v naslednjem letu. Upamo, da bodo do takrat že jasnejši pogoji za pridobivanje in vračanje stanovanjskih posojil, o katerih vam sedaj še ne moremo dati nobenih informacij- . V. Štangelj Odd. družbenega standarda Z zagrebškega velesejma Letos smo se obiskovalcem jesenskega zagrebškega velesejma predstavili pod okriljem Avta Hrvatska. Stabilizacijska mrzlica, ki jo je moč čutiti ob slehernem koraku, tudi nekaterih naših komercialnih akcij ni obšla. Pa ne, da bi jih opustili, pač pa smo se jih lotili drugače. Mimo so časi, ko smo bili osebno prisotni na vseh, vsaj malo večjih lokalnih sejmih. Racionalizirali smo se tudi tu in je tako prav. Tokrat je govor o jesenskem zagrebškem veselejmu, kjer smo zadnja leta, na kar velikem, a že Ne gre za to, da bi na tej pomembni mednarodni sejemski prireditvi ne bili več prisotni, pač pa gre za nov pristop. Redni obiskovalci sejma so lahko presenečeni, tako kot tudi mi, na naši bivši lokaciji videli temno modro-rumeno obarvan razstavni prostor Avta Hrvatska. Samo nekaj detajlov je spominjalo na minule čase. Ob široki paleti prozvodov, ki jih kupcem ponuja ta trgovska hiša, so svoje običajno mesto zasedli proizvodi IMV - Renault. In kot so nam v pogovoru povedali predstavniki V koloni vozil so si obiskovalci lahko ogledali tudi prikolico. kar zanemarjenem razstavnem prostoru predstavljali obiskovalcem svoj proizvodni program. Avta Hrvatske, ki so razstavni prostor uredili v dogovoru in s sodelovanjem s strokovnimi službami TOZD Commerce, je med obiskovalci vladalo precejšnje zanimanje za vozila, ki jih ponujamo tržišču. Največje zanimanje je bilo za petico in seveda katrco. Tudi prospektov vozil je bilo dovolj na voljo, žal pa ni bilo tako s prospekti za prikolice. Obiskovalcem so lahko ponudili le en prospekt za prikolice, pa tudi videti je bilo moč samo en model, ker je bil razstavni prostor že tako do kraja izkoriščen. Vsaj prospekta za posebne izvedbe (bife, bivak, kamper) prikolic bi lahko bilo več, pa tudi teh ni bilo moč dobiti. ■V tem kratkem zapisu ne moremo iti mimo tega, da na razstavnem prostoru Slovenije nismo dobili informacij o prikolicah ADRIA, niti o kamperju, po katerem smo jih še posebej spraševali, pač pa so nas ljubeznivo napotili k stojnici IMV, ki pa je, kot veste, sploh ni bilo... naj zapišemo še to, da smo se to pot prijavili v preobleki kupca in ne kot iemvejci... _■ . _ Pisma bralcev Servisiranje prikolica Na inicijativu Organizacionog odbora za formiranje Saveza kampera Jugoslavije, servisna služba IMV Novo mesto iz Bre-žica vršila je servisiranje prikolica po klubovima Jugoslavije po predhodnom dogovoru. Tako servisna služba IMV Brežice radi u BGD, Novom Sadu, Splitu, Zagrebu i drugim mestima. Majstori Srečko, Janez i Bojan sa dvoje servisnih kola punih materijala započeli su dugo očekivanu akciju. Dolazak servisera u svim gradovima izazvao je oduševljenja medju kamperima ali i sumnju da će udovoljiti njihovim potrebama. I pored svih problema serviseri IMV su po pravilu svim zaintere-sovanim izvršili traženu intervenciju. Pored intervencija, a zbog toga što su kamperi »sami svoji majstori«, sav naručeni materijal je odkupljen od servisa za kasniju samostalnu ugradnju. Servisiranje se odvija po kampovima po gradovima tako da se može reći da su serviseri došli kamperima na noge. Višegodišnji problemi kampera oko popravke frižidera, plina, struje i ostalog su majstori Srečko, Janez i Bojan lako i brzo otklo- nili. Svi višegodišnji problemi rešeni su u trenu i stručno. Kamperu Miletu Pešićuveću 5 godina nije radila plinska instalacija zbog nekog nevidljivog kvara. Majstori IMV su to popravili za nepunih 2 časa uz malo nepover-enje vlasnika, koji je smatrao da se to ne može popraviti, jer se i on pomalo razume u to. Tumbul je izgubio strpljenje za popravku frižidera, jer se pre servisa frižider popravljao kod odgovornih majstora ali nikada to nije bilo dobro. Sa par sitnih intervencija i ovaj uradjaj je popravljen, a vlasniku je uštedjeno oko 10 miliona za nabavku novog frižidera. Na servisiranje u Adi došli su vlasnici iz Subotice da bi zamenili prozor i gume oko prozora, jer to već duže vremena ne mogu da učine nigde u zemlji. Sve intervencije na prikolicama izvodjene su pod budnim okom svakog vlasnika i uz tradicionalno kampersko gostoprimstvo. Majstori nisu mogli da se odazovu svakom pozivu kampera jer svi su želeli da ima se bar na taj način zahvale i oduže, jer su skinuli veliku brigu sa vrata. Evo sada malo i statistike: Servisna služba je obišla kamp »Ribarsko ostrvo« u Novom Sadu i tamo intervenisala samo na 2 prikolice, a prodala je rezervne delove tridesetorici kampera. U Adi, u kampu »TISA«, izvršeno je više popravki i isto toliko je prodano delova, da bi se uradilo po sistemu uradi sam. U kampu »Dunav« Zemun izvršene su 4 intervencije, a sedmorici kampera su dati delovi da sami inter-venišu. U Kragujevcu su bile 2 intervencije i isto toliko su kupili delova ali je bilo veći broj koji je tražio sa vete za popravku. Najviše posla serviseri su imali u kampu »Jabukov cvet« u Brestovcu jer je tu smešteno oko 220 IMV prikolica. Tu su serviseri intervenisali 21 put, a 15 kampera dobilo je materijal da sami ugrade. Broj usmenih saveta, predloga i ideja ne može se izračunati jer su majstori u svom radu bili kontrolisani ne samo od vlasnika već i od velikog broja kampera koji su na taj način »kupovali zanat«, kako sami da poprave prikolicu. U kampu »Jezero« u Velikom Gradištu majstori su intervenisali samo 2 puta i imali 2 usluge. Šta reći o akciji. Okvara akcija bila je preko potrebna vlasnicima prikolica, a bilo je i krajnje vreme da neko stručan dodje i pomogne. Kamperi već TORINO '87 Tradicionalni sejem TORINO 87 prikazuje celovito ponudbo prikolic, avtodomov, kamping opreme in proizvajalcev opreme za navedene artikle. Na velikem sejemskem prostoru proizvajalcem prikolic in avtodomov iz vse Evrope vsako leto konkurira tudi naša prikolica Adria in Adriatic avtodom. Na opaznem prostoru, ob glavnem vhodu, takoj privabi obiskovalec s svojo značilno belo--modro kombinacijo, ki jo poživljajo rdeče in turkizne črte. Na letošnjem sejmu smo obiskovalcem postregli s celotno ponudbo prikolic (11 modelov) in avtodomov (2 modela) za Italijo. Naš razstavni prostor je bil dobro obiskan. Za sezono 1988 Adria ni predstavila nobenih novitet v razvoju, razen drobnih izboljšav. Prav tako v ponudbi ostalih proizvajalcev ni opaziti večjih razvojnih sprememb. Omeniti velja prikaz oziroma poskus prodora z drugačno notranjo barvno usklajenostjo, ki se razlikuje od tradicionalne osnovne rjave barve in njenih nians v toliko, da temelji na svetli barvi (bela, siva) in nežnih pastelnih kombinacijah ostalih barv v usklajeni barvni kombinaciji. Ponudnika te vrste prikolic sta bila naša največja konkurenta Biirstner in še kvalitetnejši Knaus. Po mnenju nas, ki smo si te prikolice ogledali, so s svojo svetlostjo in navidezno prostornostjo prijetne, vendar zanimive za manjši krog kupcev in iz višjega kvalitetnega razreda. Velik napredek v razvoju je bil opazen pri avtodomu, kjer se širijo game (večje število različnih modelov in notranjih razporeditev, uvajanje novih podvo-zij). Upamo, da bo tudi Adriji uspelo pospešiti kvaliteten korak v razvoju avtodoma. Na trgu prikolic, ki se v Italiji postopoma zmanjšuje, ohranja Adria svoj dokaj visok delež in ga še povečuje, saj bomo s povečano prodajo prikolic v tem letu (2.500 kom) deležni 30 % celotnega trga v Italiji. Nam v prid govorijo tudi statistični podatki v primerjavi z ostalimi uvozniki prikolic v Italijo, kjer Adria z 41 % celotnega uvoza prikolic v Italijo zaseda prvo mesto. Ob objektivni presoji pa le moramo priznati, da tako spodbudni trendi na tem trgu niso toliko posledica naše kvalitete proizvodnje kakor dobrega trženja. Zato ne smemo pozabiti, da izboljšanje finiša izdelave in večji posluh proizvodnje potrebam trga v smislu njene pravočasnosti dobav odpirata Adriji pot v višji cenovni razred in osvajanje večjega tržnega deleža v Evropi. VERICA SCHMUCK OBISK GRŠKIH TRGOVCEV Konec septembra so bili v IMV Novo mesto na obisku štirje vodilni prodajalci prikolic Adria na grškem trgu, ki prodajo okoli 40 % Adria prikolic v Grčiji. Na grškem trgu, kjer se skupno proda v letu okoli 1.100 prikolic, prednjači Adria s 70 % tržnega deleža (prodaja 800 kos v 1. 1987). V dopoldanskih urah so si trgovci ob prisotnosti predstavnikov IMV ogledali proizvodnjo prikolic v Novem mestu. Ogled nove proizvodnje jim je vlil zaupanje v resnično izboljšanje kakovosti pri izdelavi prikolic. Na skupnem sestanku, kjer smo izmenjali mnenja in predloge, so poudarili pomembnost kvalitete, pravočasnih dobav prikolic in boljše delovanje popro-dajnih aktivnosti, kar neposredno vpliva na ohranjanje in povečanje dobrega imena Adrie v svetu. V. Š. duži period traže od svojih klubova da se organizuje ovakva akcija. Zbog činjenice da dugo vremena nisu mogli nabaviti delove, a kamoli popraviti prikolicu, ova akcija izazvala je nepoverenje kot velikog broja kampera. Tek pošto su majstori obavili prve poslove, dolazili su novi i tražili intervenciju. Majstori su ulagali krajnje napore da svakom udovolje ako su za to postojali uslovi i vreme. Jednom reči, kamperi iz svih gradova, gde su bili serviseri, toplo se zahvaljuju servisnoj službi i njihovim majstorima na pomoći i pozivaju ih ponovno da dodju. Kao zaključak još se nameće: 1. da su serviseri imali malo vremena da udovolje svim zah-tevima kampara i to pre svega u Beogradu i Novom Sadu, 2. da se ovakve akcije trebaju izvoditi pre svega u vreme vikenda jer se tako može odazvati veći broj kampera, 3. ovakve akcije trebaju se organizovati u predsezoni ili posezoni, kako bi svi mogli uočiti slabosti na prikolicama i blagovremeno naručiti potrebne delove. Toma Dragomirović, sektor Camping Caravaning club »Beograd« Še ena poletna Ernest Sečen je s svojo razglednico poskrbel, da vam pozaba ne zabriše počitniških dni. To je očitno zadnji prispevek za to rubriko. Ponovili jo bomo spet naslednje poletje in upamo, da bo na naš naslov prišlo še veliko več prijetnih fotografij. Vse tiste, katerih fotografije smo objavili, pa čaka v uredništvu film, s katerim boste lahko ovekovečili zanimive dogodke! Ernest Sečen: Morska deklica Šport Sodelovanje z Novoteksom Prvo prvenstvo IMV v tenisu Igrati tenis že zdavnaj več ne pomeni, biti privilegiran, saj ta elegantni in lepi šport postaja vse bolj množičen tudi pri nas. Res, da ga ne morete igrati kjerkoli in da so z množičnostjo postali tereni v Novem mestu in tekmovalcev, da so tekmo preložili na naslednji dan. Na razplet tekme je nekoliko vplival tudi žreb, ki je bil nekaterim bolj, drugim manj naklonjen. Najpomembneje pa je, da je led prebit in sprejeta odloči- Ideja o poslovni povezavi IMV-a in Novoteksa ni nova. Danes lahko zapišemo, da je ta dolgoletna ideja »meso postala«, saj so v Novoteksu že pričeli s proizvodnjo blaga za prevleke R-4. Po začetnih težavah, ki so bile zlahka premagane, v tozdu Mirna, pridne šivilje že krojijo prevleke za R-4, iz dveh vrst blaga stkanega v Novoteksu. Vse to tako za domači trg, kot za izvoz. Več o tozdu Mirna pa boste prebrali v naslednji številki Kurirja. Menda je bilo slabo vreme krivo, da tekem ni spremljalo več gledalcev. Igralce so bodrili pač tisti, ki so svoje že opravili. Da pa je šlo vse po »regelcih«, je skrbel Miro! Odbor, ki se sestaja najpogosteje okolici že premajhni, tudi dober reket ni poceni, ima pa ta šport veliko drugih prednosti... Da je tudi v IMV kar nekaj navdušencev za ta šport, je bilo dokazano na prvem prvenstvu v tenisu v IMV. Kljub nedelji, pa še hladni in deževni povrhu so se najbolj navdušeni zbrali v Šmarjeških Toplicah, da bi se pomerili v moči svojih udarcev. Tekma je bila tako rekoč mednarodna, saj se je je udeležil predstavnik Renaulta, Secher, Posnetek je s polfinalne tekme, ki jo je prekinil naliv. Jože Turk, ki seje v polfinalu pomeril /. Bojanom Peljhanom in v finalu s Secherjem, je zmagovalec prvega prvenstva. in uspešno zastopal svojo vrsto. Prijetno so presenetili tudi Bre-žičani. Strašanski naliv v času najbolj napetih trenutkov polfinalnega boja je strl vztrajnost -j- tev, da bodo tekmovanja tradicionalna. Takšno merjenje moči pa se pripravlja tudi v drugih športnih panogah, tako da bo ponovno oživljena športna aktivnost. In poglejmo še rezultate s prvega prvenstva v tenisu: Četrtfinale: Secher (Renault) - Brinovec (TAP) 9:2, Avsec (Com.) Vesič (TAP) 9:6 , Turk (DSSD) - Jasnič (Comm) 9:3, Peljhan (Comm) Bobnar (TA) 9:1. Polfinale: Secher—Avsec 6:0, 6:2, Turk-Peljhan 7:5, 6:1, Finale: Za 3 mesto: Peljhan—Avsec 7:5, 6:1, za 1. mesto Turk Secher 6:2, 6:3. -j- Takole smo z objektivom ove- pričakujemo. Odboru predse- kovečili pri delu prizadevne duje Ivan Sepahr iz TOZD člane odbora za organizacijo in Črnomelj, ob strokovni pomoči nagrajevanje pri DS DO IMV, projektnega vodje Ludvika katerih rezultate dela vsi težko Marinča. Vi sprašujete — mi odgovarjamo Kje bomo smučali? Hladni jesenski dnevi so vas očitno spodbudili k razmišljanju, kako in kje boste preživeli zimske počitnice. Zanima vas, ali o tem razmišljajo že tudi v oddelku družbenega standarda. Za odgovor smo prosili Jožeta Turka: »Tudi v letošnjem zimskem času, od oktobra 1987 do maja 1988, načrtujemo v IMV organizirane oblike rekreacije. Posamezni tozdi zunaj Novega mesta si bodo organizirali rekreacijo v najetih objektih po svojem izboru. V Novem mestu računamo na telovadnico v OŠ Grm (dvakrat tedensko v večernih urah), enkrat tedensko na štiri-stezno kegljišče. Glede na interes bodo organizirani plavalni tečaji, najeli bomo strelišče za zračno puško, pripravili plesni tečaj in imeli namizni tenis. Zimski oddih s tečajem smučanja še ni natanko določen (niso še zbrane vse ponudbe in cene), predvidevamo pa, da bodo organizirali smučanje 1 teden na Popovi Šapki, 1 teden v Bohinju (Vogel) in 1 teden med zimskimi počitnicami (verjetno na Voglu). Če bo interes zadosti velik (do sedaj ga ni bilo), bo smuka tudi na Dolenjskem smučarskem centru na Gačah. Zimski dopust je možno preživeti tudi v naših počitniških prikolicah v Gozd Martuljku pri Kranjski gori (3 kompletno opremljene prikolice). Organizirani zimski oddih bo moč plačati v šritih mesečnih obrokih, kajpak ob pravočasni prijavi!« KURIR Naša anketa: Kako vam je bilo všeč v Privlaki? Če ste morda že povsem pozabili kako prijetno je bilo poležavanje na vročem poletnem soncu, vam bomo te dni poskušali priklicati v spomin s pomočjo ankete, ki smo jo izvedli z delavci, ki so počitnice preživljali v Privlaki. Zanimalo nas je s kakšnimi vtisi ste se vrili iz našega novega počitniškega Ludvika MAL1ČBEGOVIČ, TOZD Commerce: »Privlaka je idealno urejena za predšolske otroke tako kar se tiče plaže kot igrišč. Letovali smo med prvimi in kamp se je še urejal in tudi sanitarije. Bolje bi morali urediti poti v kampu in parkirni prostor z nadstreški. Pohvalim lahko trgovce, ki so bili prijazni, a skromno založeni. Všeč so mi bili dodatni hladilniki za katere so nekateri zmotno menili, da so zmrzovalniki. Lahko bi uredili tudi prostore za žar in organizirali boljše družabno življenje v kampu.« Jože PUNGERŠIČ, TOZD TP: »Lokacija novega kampa je dobro izbrana. Kamp je prijetno urejen, žal pa nekateri gostje ne skrbijo dovolj za čistočo in red in upam, da ne bodo sanitarije postale s časoma podobne tistim v Pakoštanih. Trgovina v kampu je obsolutno premajhna. Pogrešal sem kakšen lokal z glasbo, saj tisti disco lahko odmislimo. Vendar smo na začetku in prepričan sem, da bom ob ponovnem prihodu prijetno presenečen.« kampa. Okusi, želje in potrebe so seveda različni, vendar pa ne pretiravamo, če zapišemo, da vam je bilo v Privlaki všeč. Sicer pa preberite kaj je bilo in kaj ne všeč v Privlaki našim intervjuvancem. Marjeta BARBORIČ, DSSD: »Bilo mi je všeč. Če pa me sprašujete kaj sem pogrešala naj naštejem: trafiko, mesnico, ribe, zelenjavo in restavracijo. Tudi disko bi bil lahko tišji in skale ob čolnih, ki jih posojajo bi morali odstraniti.« Lena MIRT, TOZD TP: »Všeč mi je bilo! Predvsem sem zadovoljna s plažo, ki bo enkratna, ko bo dokončno urejena. Bolje bi lahko uredili tudi parkirni prostor, poživitev bi predstavljal kakšen gostinski lokal. Sicer pa bom šla naslednje leto spet v Privlako!« Janko BRADICA, TOZD RI: »Privlaka mi je všeč in prav ničesar nisem posebej pogrešal, morda je bil le disko preglasen! Naj se stanje v kampu vsaj ne poslabša pa bo dobro!« Rado KUSIČ - TOZD TA: »Kamp je dobro organiziran in čist. Navdušen sem nad plažo in urejenostjo sanitarij. Manjkajo koši za odpadke in poti med prikolicami bi lahko bolje uredili. Gotovo bi vsi z veseljem obiskovali v bližini kakšno restavracijo z glasbo in se udeležili Organiziranih skupinskih izletov.« Anton KRNC, TOZD TO Mirna: »Trinajst let sem hodil na dopust v Pakoštane in moram reči, da mi je bilo tudi v Privlaki všeč predvsem novosti: predšo-tori, hladilniki. Motil me je hrupen disko, slaba oskrba, manjkajo koši za smeti. Pohvaliti gre tudi vestnega vzdrževalca in receptorja, ki sta nam bila vedno na voljo.« Jože ŽURA, TOZD TA: »Bilo mi je ša kar všeč, sicer pa so bili najbolj navdušeni otroci — predvsem nad igrali. Tudi sanitarije so bile bistveno drugačne, kot smo jih bili vajeni v Pakoštanih. Motila me je vsak večer ista glasba iz diska, druge zabave pa sploh ni, razen tega, da si lahko večere popestriš s preganjanjem komarjev.« Antonija HRASTAR: »Letos sem letovala v Privlaki v času od 18. 7. — L 8. 1987. Kamp mi je bolj všeč kakor v Pakoštanih. Pohvaliti je treba ureditev sanitarij in prostora za pomivanje posode. Plaža je dokaj čista. Trgovina je v neposredni bližini kampa in je bila dokaj dobro založena. Pogrešala sem morda samo časopis (slovenski), ostalo pa je bilo vse v najlepšem redu.« Franc POVH, TOZD TAP Brežice: »Sam kraj in kamp sta mi všeč, predvsem tu lahko uživajo otroci. Seveda bomo lahko še marsikaj izboljšali — predvsem oskrbo. Pogrešal sem slovenske časopise in mesnico kje bliže. V kamp bi lahko vnesli več družabnosti, da bi se spoznali med seboj.« Jadviga KRPAN, TOZD TA: »Privlaka je majhen kraj, ki se še uči turizma. Tu so najbolj uživali otroci. Pogrešali smo restavracijo in boljšo preksrbo.« To je nekaj mnenj tistih, ki so letovali v Privlaki, kjer se'nam ponuja možnost, da popravimo vse napake in pomanjkljivosti, ki jih nismo uspeli v Pakoštanih. -j- Naš pogovor z... To je le nekaj mojih primerjav, ostale moje lastnosti boste spoznali ob samem delu.« KURIR: Res, da ste v naši DO šele nekaj dni, vendar ste se hitro vklopili v okolje in v delo z ljudmi. Kakšni so vaši prvi vtisi v primerjavi s tem, kar ste prej vedeli o IMV, oziroma s tistim, kar ste pričakovali? NOČ: »V mesecu dni sem poizkušal dobiti največ informacij o celotnem pristopu k priko-liški dejavnosti in to od razvoja do finalizacije. Obiskal sem vse temeljne organizacije in se povsod odkrito pogovarjal o delu in problemih, s katerimi se soočajo v svoji dejavnosti. Prisluhnil sem tudi vsem predlogom za izbolj- Pavle Noč Prihod Pavleta Noča podpredsednika PO DO IMV odgovornega za proizvodnjo prikolic so gotovo najbolj veseli delavci pri-koliških temeljnih organizacij, saj so končno dobili človeka, ki bo vodil in koordiniral delo med njimi. Še toliko boljši so občutki, ko ugotoviš, da gre za človeka, ki mu je področje, ki se ga loteva blizu, da ga obvlada. Tovariš Noč se je hitro vživel v okolje in v samem startu smo ga prosili za krajši pogovor z željo, da vam ga predstavimo. KURIR: Prosila bi vas, da se našim bralcem predstavite KURIR: Gotovo obstajajo tehtni razlogi za vašo odločitev, da sklenete delovno razmerje v naši delovni organizaciji, kot podpredsednik PO, ki je odgovoren za proizvodnjo prikoliške dejavnosti? NOČ: Rojen sem bil pred 48 leti na Gorenjskem, kjer še sedaj stalno bivam in sicer v Radovljici. Po osnovni šoli sem obiskoval gimnazijo na Jesenicah, nato pa sem se vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, ki sem jo v začetku leta 1964 tudi uspešno končal. Zaposlil sem se v Železarni na Jesenicah, kjer sem ostal pet let, nato sem prevzel mesto tehničnega direktorja v Verigi v Lescah, v isti delovni organizaciji sem zadnjih sedem let opravljal dela in naloge glavnega direktorja. Tako je IMV tretja delovna organizacija kjer združujem delo.« Na mojo odločitev, da se zaposlim v IMV je vplivalo nekaj razlogov in ne samo eden. Za mene kot dipl. ing. strojništva in kot dokaj velikega praktika je pomenil avto in vse, kar je z njim v zvezi velik izziv, tako lahko rečem, da so tudi prikolice v meni že nekaj časa budile veliko zanimanja. V samem IMV se je v zadnjem času zbrala dokaj sposobna skupina strokovnjakov, ki IMV in slovenski industriji ob zavzetem delu lahko veliko pripomore k uspešnemu poslovanju. Ne nazadnje pa moram priznati, da sem se po 23 letih sicer težko odločil, da grem iz SOZD Slovenske železarne, pa vendar sem si dopovedoval še je čas, nisi še prestar, poizkusi še kaj drugega.« KURIR: Prijetno ste nas presenetili z vašim pismom DS DO, oziroma z zahvalo, ki ste jo poslali delegatom ob vašem imenovanju, saj ste prvi, kije to storil. Ali vaš prihod najavlja še kakšne prijetne spremembe, novosti? NOČ: »V težkih trenutkih moje odločitve o spremembi zaposlitve je bila odločitev delegatov DS, da mi zaupajo mesto podpredsednika PO, velika vzpodbuda, za kar sem jim bil resnično hvaležen. Povedati moram, da sem imel tudi do sedaj zelo veliko opraviti s predstavniki podjetij iz zahodnih držav, kjer je taka poteza čisto normalna stvar. Če smo pripav-ljeni grajati slaba dejanja, potem bodimo pošteni in nagrajujmo dobra, pa četudi le z besedami, saj so te včasih vredne največ. O spremembah in novostih je težko reči, saj ne vem še točno, kakšne so bile dosedanje navade. Želim pa poudariti, da je moj način dela timski in da se želim o problemih pogovarjati odkrito in tovariško, ker le v takem načinu dela vidim uspeš- nost. Čeprav sem zakulisnih iger kot poslovodni človek že nekaj prestal, so mi te neprijetne in se bom proti njim boril z vsem svojim znanjem in avtoriteto. Za mene je vsak delavec, ki pridno in kvalitetno opravlja svoje delo enako vreden, pa naj bo delavec za strojem ali direktor. Pavle Noč NOČ: »Sedaj sem v IMV že en mesec, vendar svojim sodelavcem še vedno govorim, da se moram najprej naučiti »hoditi po tovarni«, potem bom pa tudi kaj odločil. Če smatrate, da sem se že vklopil v okolje in v delo z ljudmi, so me v to prisilili prav gotovo tekoči problemi. K vsemu so prav gotovo pripomogle moje dolgoletne izkušnje, saj sem v vseh tovarnah živel in se ubadal največ s proizvodno problematiko, tako da mi proizvodnja prikolic razen specifične tehnologije, ni bila povsem novo področje. Informacij o samem IMV sem imel zadnjih nekaj let kar dosti, saj smo problematiko redno obravnavali tudi v Splošnem združenju kovinske industrije Slovenije, kjer sem deloval kot delegat. S proizvodnimi in ostalimi gospodarskimi problemi sem se pripravljen spoprijeti in jih reševati saj sem vendar zato prišel v Novo mesto. Prijetno so me presenetili delavci, saj tako prijetnega in prijaznega sprejema nisem pričakoval, pa tudi pripravljenost za delo je povsod velika, zato tudi naši skupni cilji ne morejo in ne smejo biti nedosegljivi.« KURIR: Težav, vezanih predvsem na zastarelo tehnološko opremo, pestro in nenehno spremenljivo moderno politiko, je v prikoliški TOZD več kot dovolj. Kakšni so vaši načrti s tem v zvezi, kje boste začeli reševati težave? šanje stanja. Tako se mi je že izkristaliziralo nekaj nalog in posegov, da bomo v bodoče uspešno obvladovali svoj gospodarski položaj. Pričeti bomo morali kar pri razvojni dejavnosti, ki jo moramo okrepiti z dodatnimi strokovnjaki, saj sedaj sloni skoraj vsa odgovornost in delo le na nekaterih resnično sposobnih. Nadalje bomo morali • najti skupni jezik s prodajno službo, tako, da bodo serije v proizvodnji čim večje, produktivnost višja, stroški pa relativno nižji. Urediti moramo pripravljalno funkcijo proizvodnje, kar pomeni, da moramo organizirati centralne službe prikoliške dejavnosti, ki bodo uspešno obvladale tehnološke probleme, planiranje in terminiranje proizvodnje ob uspešni nabavi surovin in potrebnih sestavnih delov. Priprava točnih kalkulacij pa naj bi bila ena od osnov za obvladovanje stroškov, ki so osnovni moment načrtovanega uspešnega gospodarjenja. V sami proizvodnji bomo morali priti do združenja posameznih programov in to ne samo v prikoliški proizvodnji, ampak skupno z avtomobilsko proizvodnjo. Nalog je veliko, realizacija pa v največji meri zavisi od naše pripravljenosti za reševanje problemov. Kot sem omenil, ta v IMV obstoji in zato se morajo ob prizadevnosti in sodelovanju nas vseh kar kmalu pokazati pozitivni premiki.« . Redno sestajanje vseh direktorjev TOZD prikoliške dejavnosti in skupno usklajevanje in reševanje težav bo prav gotovo pripomoglo k odpravi nekaterih šibkih točk v prikoliški dejavnosti. Srečanje dveh uredništev Z željo narediti Kurirja čim boljšega pestrega, aktualnega, skratka takšnega, da boste radi segali po njem, ga prebirali in sodelovali z nami, iščemo v uredništvu vedno nove načine in poti kako to doseči. Priznati moramo, da smo najbolj veseli vaših predlogov, kritik in spodbud, ki so nam pri našem delu lahko v precejšnjo pomoč. Seveda pa ne čakamo le na vas! V tiskanju novosti smo prišli do ideje, da se povežemo z uredništvom tovarniškega časopisa, ki je pri svojem delu uspešno in kreativno. Odločitev ni bila težka. Našli smo uredništvo z enakim naslovom kot je naš, le da je ulica v Mariboru, glavna preokupacija kolektiva pa je obdelovanje kovine. Torej še ena stična točka. Ce še niste uspeli uganiti koga smo si izbrali za sodelovanje naj vam povemo — izbrali smo uedništvo tovarniškega časopisa: »Naša tovarna« iz Metalne. Zakaj? Zaradi njihove izvirnosti, pestrosti tako glede vsebine kot medijev, ki se jih poslužujejo pri informiranju kolektiva. V Metalni se lahko pohvalijo, da imajo eno najboljših tovarniških radijskih postaj, dober in bran časopis ter bilten, ki ga ureja uredništvo, pod taktirko Bojana Senica, dobitnika Vojčeve nagrade. Mariborčani so se našemu povabilu ljubeznivo odzvali žal pa tako kot mi niso uspeli priti v polno številni zasedbi. Z zanimanjem so si ogledali proizvodne prostore tozdov TA in TP nakar smo odšli na Gorjance v dom pri Miklavžu, ki smo si ga izbrali za kraj sestanka. Na to sejo uredništev smo povabili tudi može iz naše delovne organizacije, ki jih področje informiranja zadeva tako ali drugače. • •••••••••• • •••••••••• • •••••••••• • •••••••••• • •••••••••• • •••••••••• • •••••••••• • •••••••••• ••••••••••• • •••••••••• • •••••••••• • •••••••••• • •••••••••• Gasilski posnetek obeh uredništev, na njem manjka naš odgovorni urednik, ki je tokrat odigral tudi vlogo fotografa. Povabili smo Zdravka Slaka, podpredsednika PO Marjana Potrča, direktorja KPS in Mirka Miščeviča predsednika sindikalne konference IMV. Našemu povabilu se je odzval tudi redni sodelavec Kurirja gospod Emille Tarrare. Ob uvodu in kratki predstavitvi dela obeh uredništev, se je razvnel pogovor vezan na težave s katerimi se eni in drugi srečujemo pri svojem delu. Tako so nam kolegi iz Maribora povedali, da z novimi usklajenimi akti ukinjajo stare oblike organiziranja in urejajo nove. V Metalni problem ažurnosti informacije ni tako akuten kot pri nas, saj jim pri tem izdatno pomaga radijska postaja, katere oddaje so odmevne in dobro sprejete v kolektivu. Na ta način lahko uspešno skozi radijski eter delavcem posredujejo informacije namenjene samo kolektivu, česar za časopis ne bi mogli trditi saj je nemalokdaj le-ta zunaj tovarniške ograje bolj bran in je njegova internost vprašljiva. • •••••• • ••••••« .v.v.v.*, • •••••• • • To da so kovinska predelovalna industrija jih pri postavitvi (hrupnost proizvodnega procesa) radijske postaje ni prav nič motilo in se jim tako ta naložba bogato obrestuje že s tem, da praktično v slehernem trenutku lahko posredujejo informacijo članom kolektiva. Morda v tem grmu tudi tiči razlog, da se v Metalni ne srečujejo v tolikšnji meri s težavami zaprtih informacij. Seveda je bilo govora tudi o tem kako doseči, stopnjo, ko ne bomo v tovarniških časopisih objavljali samo, »kronik« o tem kaj se je zgodilo pač pa tudi napovedali dogodke. Kot zanimivost naj zapišem, da kolegi v Metalni v svojem časopisu redno objavljajo tekste z ekološko tematiko, ki doživljajo precejšen odziv v kolektivu. In morda še to: vsaka pomembna službena pot najde epilog v časopisu. Mariborski kolegi s katerimi smo hitro našli skupni jezik so pripravili tudi oceno (kritiko) zadnje številke Kurirja, ki je bila spodbudna. Veliko sta si imela povedati tehnična urednika obeh časopisov in prav na tem področju se bomo lahko marsičesa naučili saj časopis »Naša tovarna« sodi tudi med tehnično najbolj dovršene časopise v slovenskem ZD. Pogovorov ni bilo ne konca ne kraja, s svojimi pesmimi ga je oplemenitila pesnica Azra Kocjančič. Jn nas vse navduševala, zmanjkalo pa nam je časa za šaljive družabne igre, ki smo jih imeli v planu. Nikakor pa ne za pesem h kateri so izdatno pripomogli: Jurij s citrami, Edo s kitaro in Martin s »frajtonarco«. Ob slovesu so nas Mariborčani porabili na »povračilno« srečanje s športnim tekmovanjem v tenisu pri čemer smo se v našem uredništu znašli v mat poziciji saj smo na tem področju popolni laiki... Pa vendar se srečanja že vnaprej veselimo saj pomenijo nov impulz pri našem delu in upamo, da bodo ostala trajna! -J. S,- KURIR Mariborčani so si z velikim zanimanjem ogledali obe proizvodnji. Vse detajlne informacije pa je kot iz rokava stresal Vojko. Foto žebljički ČE NI... Pa naj še kdo reče, da med nami ni inovatorjev. Razlogi in nagibi, ki nas privedejo do »pogruntavščin pa so različni. In če ni dvigalke, tudi kolo prav pride! Glas mladih MDA Skopje ’87 PODNEVI ŠIVA.. J "\ Tisto o Klari, ki podnevi šiva, ponoči pa para, prav gotovo poznate. Tudi pod to sliko bi lahko zapisali nekaj podobnega. Ni dolgo tega, ko smo tu kdove zakaj »razkopavali« in nato položili asfalt. Pa ni dolgo zdržal, ko smo se ga spet lotili... Mladinca Luka Gusak in Drago Brkič sta se od 2. do 30. avgusta udeležila MDA SKOPJE 87, in sicer z MDB Katja Rupena iz Novega mesta, ki je štela sedemnajst brigadirjev. V občini Katlanovo pri Skopju so opravljali izkopna dela za telefonski vod in kanalizacijo. Luki sem po vrnitvi zastavil nekaj vprašanj. P.S.: Kako je potekal delovni dan v brigadi? Luka: »Naš delavnik se je pričel ob štirih s telovadbo, nato je sledil zajtrk, dvig zastave, nakar smo se po uri in pol pripeljali na delovišče, kar je bilo bolj mučno kot pa delo na trasi. Delali smo po šest ur v veliki vročini, saj se je temperatura dvignila tudi do 35° C. Po vrnitvi je sledilo kosilo, za njim pa počitek do pete ure. Sledile so interesne dejavnosti, kot foto, modelarski, računalniški krožek, šport itd. Ob sedmih smo spustili zastavo, povečerjali in imeli družabno srečanje.« P. S.: Kako ste sodelovali z drugimi brigadami? Luka: »Največ smo sodelovali na področju športa in kulture ob družabnih srečanjih. Vendar pa smo imeli malo denarja za izpeljavo teh srečanj, medtem ko so nekatere brigade imele za takšne potrebe reprezentance tudi do stopetdeset starih milijonov. Sprašujem se, kako so pokrovitelji opravičili tako velik znesek pred svojimi delavci. Za primerjavo naj povem, da ima občjnska konferenca ZSM Novo mesto za tri svoje brigade predviden znesek stošestdeset starih milijonov in to ne za reprezentanco.« P. S.: Ali je res, da je med mladimi vse manj zanimanja za MDA? Luka: »Menim, da se večina mladih ne prijavi zaradi težav s starši, v šoli ali zaradi nerazumevanja v DO.« P. S.: Kaj misliš o udeležbi iz naše DO na MDA? Luka: »Naša delovna organizacija in DO KRKA sta bili pokroviteljici MDB Katja Rupena, vendar smo bili iz našega okolja trije udeleženci, kar je odločno premalo.« P. S.: Ali si imel težave, preden si bil izbran kot brigadir? Luka: »Prav v proizvodnji I, kjer sem zaposlen, se je pokazalo največje zanimanje za udeležbo na MDA. Prijav je bilo sedem. Ko pa je predsednik OO ZSM P. I. dostavil seznam vodstvu, je nastal velik problem, menili so, da bi odhod sedmih delavcev zelo okrnil delo, pa so se odločili, da od sedmih izberejo le tri. V eni od številk Kurirja smo lahko prebrali članek pod naslovom Mladinci zaspali na delovni akciji. Sedaj se sprašujemo, koga je ta članek prizadel: ali nas mladince ali naše vodstvo.« P. S.: Ali se boš še udeležil MDA? Luka: »Želim, da bi se tudi prihodnje leto. Upam, da bodo odgovorni v DO imeli več razumevanja.« Hvala! Z-D-R-A-V-O STANE PUST IZHOD V SILI O prostorski pestrosti mirenskih obratov smo že veliko pisali. Tokrat predstavljamo enega od izhodov v sili in so tu v izobilju. Na Mirni tudi za ureditev prepotrebnih garderob ni denarja. Upoštevajte pravila igre! V času, ko nabavljamo ozimnico, toplo zimsko obleko, nam kaj rado zmanjka cvenka za vse tisto, kar bi želeli kupiti. Zato ni nič nenavadnega, da je v tem času povečan interes za sredstva iz blagajne vzajemne pomoči, ki jo že vrsto let vestno in korektno vodi Rezka Deak. Vendar pa se dogaja, da pozabljamo na pravila igre in ta so jasno oprede- ljena v pravilniku, ki smo ga objavili tudi v Kurirju. Zapomnite si, da so uradne ure BVP vsako sredo med 13. in 15. uro. Izplačila kreditov so prvi dan po izplačilu osebnih dohodkov. Drugače pa je z vlogami. Te se izplačujejo dvakrat na leto, in sicer julija in decembra. Pa še to! Najmanjša vloga je sto tisoč in s to si zagotovite kredit v vrednosti 30.000 din. Največja pa je devetdeset tisoč. Ta vam omogoči brezobrestni kredit v vrednosti 100.000 din, ki ga odplačate v desetih zaporednih obrokih. Nagradna križanka Spodaj naštete države razvrsti v lik v vseh osmih smereh tako, da ti preostane enajst črk, ki ti dajo ime še ene države. Argentina, Brazilija, Burma, Čad Čile, Egipt, Gana, Indija, Iran, Italija, Izrael, Jamajka, Kenija, Kuba. Laos, Mali, Malta, Nemčija, Nepal, Pakistan, Paragvaj, Peru, Sirija, Somalija, Surinam, Španija. Rešitve nagradne križanke Tokrat ste bili neverjetni! Dobesedno ste nas zasuli z rešitvami križanke, ki sicer ni bila pretirano težka. Zaradi velikega števila prasilno rešenih križank smo tokrat izžrebali štiri reševalce. ki jih v uredništvu čaka knjižna nagrada. To so: - Milica Pavlin. TOZD TP, - Miha Banič, TOZD TA, - Ivan Vovko. TOZD TA p. II., - Ivanka Kumelj, TOZD RI. Rešitve tokratne križanke pošljite v uredništvo do 20. 10. 1987. N A v s p / \ N / J A J i /! A J / D / s/ / A N G N S z T / rK E / ^ v / 0 E S C R S L L E Ć i T L M A P h A 1 1 R A A J / Sp C l L E A E K Z R E A ■J / P A A R L L A A Q / c J V J T D U 1 A P R / A e J / L A 7 1 J i 0 A B U K e / A M A J K A S J 8 u R p 1 A N / R U S A f OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE NOVO MESTO ZAHVALA za vašo pomoč pri udeležbi delegacije novomeških pionirjev na mednarodnem taboru v Belgiji V imenu pionirjev, udeležencev mednarodnega pionirskega tabora v Belgiji, ki je bil od 8. do 22. avgusta, v imenu njihovih staršev in zlasti v imenu Občinske zveze prijateljev mladine Novo mesto, se vam prisrčno zahvaljujemo za vašo pomoč pri realizaciji udeležbe na tem mednarodnem srečanju pionirjev. Z valo pomočjo ste pomembno prispevali k nadvse učinkoviti predstavitvi in nastopu naših pionirjev v tujini. Iskrena hvala za vaše razumevanje in veliko delovnih uspehov! - , v * jajo žc vse trgovine, po tri Dva ODrOka VCC. obroke bomo kmalu lahko kupovali tudi kruh, so naši sindikalisti zbrali moči in organizirali nakup ozimnice v PETIH obrokih. Krasno, ni kaj! Sedaj še držimo pesti, da bo kakovost ponujenega blaga, kot se spodobi in da ne bo neljubih zapletov pri delitvi. -ur,- PnmnrL. kov- Kot običajno, so bili tudi romoc Pomurju tokrat najbo|jeJ organizirani v TOZD Razvojni inštitut. Niso Akcija solidarnosti, ki je doži- širokogrudno odprli sindikalne vela odziv v celotni Sloveniji, ni blagajne, marveč so zbirali prošla mimo nas. Res nismo najhi- stovoljne prispevke zaposlenih, trejši, vendar pa v OOS teko Zbrali so stoenainštirideset tisoč aktivnosti za zbiranje prispev- din. Zahvala Ob izgubi moje mame Angele Suhorepec, se najlepše zahvaljujem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje, sodelavcem TOZD-a Tovarna prikolic in nabave ADRIA kot tudi OOS TOZD-a TP. Vsem še enkrat najlepše hvala! ■ , .. Suhorepec Polde kako zelo si bolan, saj si svoje težave vedno zadržal v sebi, vendar si kljub temu zelo rad pomagal drugim in bil prijatelj z vsemi. Čeprav moramo verjeti v minljivost vsega živega, nas vedno znova globoko pretrese smrt prijatelja, sodelavca ali tistega, ki nam je blizu. Mnogo prezgodnja smrt je prekinila tvoje delo . in trpljenje, družini pa zadala nenadomestljivo izgubo in iz naše sredine iztrgala dobrega prijatelja in sodelavca. Brane, hudo nam je — izgubili smo prijatelja! Sodelavci Ker so naši prizadevni sindikalni aktivisti tudi letos poskrbeli, da bodo naše shrambe zimo pričakale napolnjene z dobrotami kot se spodobi, jih gre še posebno pohvaliti. Ob poplavi najrazličnejših »ugodnih« nakupov, ki jih ponu- Brane Perica ni več med nami Kdo bi lahko pomislil, da te bo kruta bolezen v enainšti-ridesetem letu odtrgala iz naših vrst, da ne boš več ustvarjal, da ne boš več med nami. Večina od nas ni vedela. IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja štirinajstdnevno v 7000 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Vojko Grobovšek. Tehnični urednik: Mira Žonta. Člani uredniškega odbora: Jovo Bogovac, Aleš Fink, Danica Ivanušič, Barbara Krajnc, Vida Mamilovič - predsednica, Bojan Mikec, Jože Muhič Boris Padovan Ernest Sečen, Bojan Tomšič, Janez Zupančič. Izdajateljski svet: Vida Rifelj, Vinko Škof, Spasenka Lazarov, Jasna Šinkovce, Miloš Jakopec, Franci Novosel. Uredniki rubrik: Spasenka Lazarov, Pepelnak Štefan. Lektor: Ivan Zoran. Uredništvo in uprava' Novo mesto Zagrebška c. 20. Grafična priprava in tisk: TISKARNA NOVO MESTO.