POŠTNIN» PLAČANA V OOTOVIN1.
V Ljubljani, 9. novembra 1922.
učiteljski tovariš
Glasilo Udruienla Jugoslov. Učiteljstva — Poverjen IStvo Ljubljana.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30- - - Din, za naročnike v inozemstvu 40'— Din letno. Posamezna Številka po i" - Din.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščen j a primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista.	
1 Za reklamne notice, pojasnila, poslana, 1 razpise služb je plačati po 75 para za 1 vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnime še 25 Din.	Telefon aredniitya štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva II uju ima s članarino tudi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- 1 ročnine posebe plačevati.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. Je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. •
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo n& naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I.
Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
12. XI. 1920.
Domovina, vedno mislim nate in na neosvobojene brate!
Kongres državnih nameščencev v Beogradu.
Dne 29. in 30. oktobra t. 1. se je vršil kongres delegatov drž. nameščencev iz cele države. V splošnem ie bil ta kongres silno slabo aranžiran. Vršil se je v dvorani poštno-brzoiavnega Udruženja v Brani-čarski ulici ki si jo našel šele po dolgo^ trajnem povpraševanju in iskanju na skrajni periferiji- mesta v bližini sveto-savske cerkvice, skrito na nekem blatnem dvorišču, ki si ga pregazil le s težavo. Mar se je hotelo tako dokumentirati vso mizerijo iavnih nameščencev.
V	dvorani ie bilo sicer polno delegatov iz pokrajine, niso pa bili prisotni iavni nameščenci iz Beograda ki jih je tamkaj več tisoč. Skrajna ie taka indolenca in kaže popolno brezbrižnost za stanovske interese, ki pa ie v takem slučaju, ko gre za pomoč v skrajnih materialnih neprili-kah. nerazumljiva in neodpustljiva. Ali pa mar tamošnje uradništvo ne potrebuje glede svojega gmotnega položaja javnega protestnega zborovanja?
Kongres je bil sklican v skrajno neugodnem času. V Beogradu ie bila odsotna večina ministrov in od teh najmero-dajnejši. Parlament prazen, poslanci doma. Bolj nerodnega trenotka za sklicanje uradniškega kongresa si ne moremo misliti. Celo odsek zakonodajnega odbora ni imel one dni svojih sej in niti referent zakonodajnega odbora prof. Reisner ni bil v Beogradu. Na kongres ie prišla k pozdravu edinole deputacija invalidov ... Novine so do malih iziem vse molčale, ozir. se omejile na malenkostne notice.
V	takih prilikah in v takem tniljeju je otvoril kongres v nedeljo 29. okt. predsednik Udruženja državnih nameščencev dr. M i h a j 1 o Jovanovič.po svojem poklicu šef budžeta odelenja v ministrstvu financ. V začetku svojega nagovora
ie pozdravil prisotne delegate iin iznesel vso zgodovino uradniškega zakona v zakonodajnem odboru. Pripominja, da je bila največja borba za § 4.. ki ga je hotela vlada formulirati: Ne more biti uradnik, ki deluje proti pravni premeni državne oblike. Kaka bi bila stalnost uradnika pri današnjih političnih prilikah in pri takem zakonu, lahko si je predstavljati. Zato ie uspelo, da se je ta člen ublažil in premenil tako. da glasi: — proti nasilni premeni državne oblike.
Še so nerešene politične pravice, a je upati tudi v tem zmislu najširših pravic.
Po uradniškem zakonu se dele javni nameščenci na:
a)	činovnike
b)	zvaničnike,
c)	sluge.
Pri uradništvu bodo 3 kategorije:
1.	s popolno fakultetsko izobrazbo (diploma na visoki šoli);
2.	z izpitom zrelosti kake srednje šole;
3.	s 4 razredi srednje ali nižje strokovne šole, tu se uvrščajo tudi bivši podčastniki z 12 leti službe.
Vsaka kategorija bo imela podkate-gorije, ki se bodo uredile s posebnimi uredbami za vsako poedino stroko; ker ima vsaka stroka svoje posebne prilike in zahteve.
Oni uradniki, ki imaio izpit zrelosti, ne pa fakultetske izobrazbe, ampak 1—2 leti kakega posebnega tečaja po maturi, prejemali bodo 10% dodatek k plači. Z ozirom na plačo bo po letih službe 9 grup.
Po zakonu bo uradništvu osigurana stalnost, in to ie moralni del tega zakona. Kar se tiče materialnega, bo plača v zlatem dinarju, ki ne bo preračunan po borzni ceni. ampak ga bo o priliki proračuna odredil finančni minister. Za sedaj je določeno. da bi bil pri višjih grupah koefici-jent 42V2.
Po predsednikovem nagovoru se je oglasilo k besedi več govornikov, ki so v bistvu vsi zahtevali čim najhitrejšo rešitev činovniškega zakona.
Nato je prof. Miloševič iz Kragujevca ostro govoril proti pro-
tekcionizmu. Navedel je slučaj, ko je bil profesor premeščen radi nesposobnosti na predlog ravnateljev, a čez kratek čas (s 3 leti službe) je prišel kot nadzornik inšpi-cirat dotičnega ravnatelja. Zahteva čiščenja med uradništvom. ker se nahaja med njimi mnogo ljudi brez vsake kvalifika-ciie, so slučaji, da so šoferji, natakarji itd. prišli potom protekoiie svoje stranke do činovniškega položaja.
Ko je nato udeleženec kongresa osebno napadel nekega člana prezidija, češ, da se ti očitki tičejo tudi niega. je nastal tak vihar, da ie moral biti kongres prekinjen do popoldneva. Ne ravno nenavaden prizor za dotičnega. ki ie že bil na kaki skupščini tam doli...
Popoldan je prvi govoril predsednik Osrednje Zveze za Slovenijo g. n a d u p-r a vi teli Maks Lilleg. Pozdravl.a navzoče in naglašuje da kolegi, ki so ga poslali, pričakujejo pozitivnih rezultatov. Zakon ni idealen, a more se popraviti. Iz-iavlja da prečani imaio že svoj zakon, pa jim to ni najvažnejše, ker smo vsi solidarni da izvoiujemo zakon za one tovariše v Srbiji, ki še nimaio zakona, ki jim daje stalnost. Vse uradništvo brez razlike tišči materialno stanje. Zahteva nabavni prispevek in povišanje draginjskih doklad. Uradništvo je do skrajnosti zadolženo, prav posebno kritikuie maksimiranje rodbinskih doklad nižjih nameščencev. Navaja slučaj, kako se je v Ljubljani na straži onesvestil stražnik in je bilo zdravniško ugotovljeno, da zaradi — praznega želodca. Navaja drug slučaj, ko je šel mož kot finančni organ na severni gra-nici na.služb o, pa kose je vrnil, je našel ženo mrtvo. Šla je prostovoljno v smrt. ker ni imela dati deci česa jesti. Predlaga po-višek trošarine na alkohol za 1 Din. iz katerega poviška bi dobil finančni minister čez eno milijardo Din. a za realizacijo zahtev javnih nameščencev se potrebuje samo tri četrtine milijarde. (Burno odobravanje.)
Dr. Benkovič (Zagreb) se v imenu hrvatskega Saveza pridružuje besedam predgovornikovim in izjavlja popolno solidarnost. Naglašuje nepravično stališče, da je Zagreb uvrščen v II. draginjski razred, akoravno je življenje tam dražje kot v Beogradu. V nadaljnem zahteva izplačilo stanarine tudi onemu uradništvu, ki je dosedaj ne prejema.
Tem izvajanjem se pridružuje dr. K a r 1 o v i č v imenu činovniškega udruženja v Zagrebu. Naglašuje, da finančni minister mora najti sredstev, da omogoči tudi državnim nameščencem da imajo dohodke oo potrebah, kakor ostalih 12 milijonov prebivalstva regulira svoje dohodke po svojih potrebah. Sedaj se opaža malenkostno padanje cen, a kaj to koristi, ker so cene od zadnje regulacije draginjskih doklad narastle za 150%.
Prof. Z e 1 e n i k (Ptuj) se priključuje besedam predgovornikov in izjavlja v imenu svoje organizacije, da je nujna odpornoč potrebna. Izvede naj se takojšnja realizacija zahtev javnih nameščencev, ker tako ne more iti naprej, sicer omagajo vsi državni nameščenci v delu za državo.
Nadupravitelj g. Joža Bekš (Ljubljana) opozarja, da se mora za-jedno s predlaganimi poviški regulirati tudi naredba o potnih stroških in dietah, ker so normirani zneski že davno prenizki in nikakor ne odgovarjajo več dejanskim življenjskim razmeram.
Predsednik bosanskega Saveza ravnatelj g. Čukovič (Sarajevo) hoče junktim med uradniško pragmatiko in zakonom o draginjskih dokladah. Dodatki pridejo vedno 6 mesecev prekasno. Predlaga ukinjenie draginjskih razredov in naj imajo vse pokrajine iste draginj-ske doklade. Ako kdo na deželi manj troši za sebe, potrebuje temveč za šolanje dece v mestu.
Več govornikov govori v istem zmislu in k istemu predmetu: za enake dolžnosti enake pravice. Neki delegat iz Južne Srbije zahteva za ta teritorij specialne doklade radi napornega in nevarnega službovanja.
Prof. Katunarič (Split) iznaša grozno stanje dalmatinskega urad-
LISTEK.
Okrogla pisava.
Sestavil Ferdo J u v a n e c.
V treh ličnih zvezkih je izdala letos »Učiteljska tiskarna« zvezke za okroglo pisavo. Dosedaj še nismo imeli slovenskih zvezkov za to pisavo. Tako smo se tudi na tem polju osamosvojili.
Zvezke je za tisk prav okusno priredil Ferdo Juvanec. ki je vsakemu zvezku pridejal spredaj primeren uvod in pojasnilo glede posameznih potez in drža-nja peresa kar posebej kažejo skice.
Vsak zvezek ima ovojni papir v posebni barvi, iz močnega papirja in tudi notranja oprema glede papirja je prav solidna.
Zvezke je odobrila pokrajinska uprava za Slovenijo — oddelek za prosveto in vero — v Ljubljani z odlokom z dne 25. januarja 1922, št. 358. za uporabo na učiteljiščih, osnovnih, meščanskih in srednjih šolah.
Slovenci nismo imeli zvezkov z vzorci za okroglo pisavo. Nujna potreba, da se j mladina vadi v pisanju te lične pisave je '
napotila avtoria, da ie sestavil navedene | zvezke, ki obsegajo tri zvezke po 16 i strani. V prvem zvezku so po genetiškem redu razvrščene vse male črke. in sicer pri vsaki črki: pisni elementi, črke in primerna beseda. Na 15 strani so male tujke in vsa ločila na 16 strani pa rek kot pisna vaja. Drugi zvezek vsebuje istotako v genetiškem redu vse velike črke s primernimi lastnimi imeni, na 16 strani pa velike tujke.
V tretjem zvezku so na štirih straneh vse številke, razvrščene v tri skupine. 5. str. nosi ime naše države, ostalih 11 strani pa je praznih za poljubne vaje v pisanju okrogle pisave.
Nov korak k izpopolnitvi vsestranske zaloge zvezkov moramo toplo pozdravljati.
Šolska vodstva opozarjamo na novo izišle zvezke, ki iim bodo gotovo dobrodošli. posebno ker smo bili dosedai navezani na tuje vzorce in zaloge.
Pri tei priliki pa opozorimo šolska vodstva na znaten popust, ki ga imajo, če sama direktno naročaio pri »Učiteljski tiskarni« v večjih množinah zvezke, ka-j tere ima ista v zalogi in opozariamo na ' zadnji cenik »Učiteljske tiskarne«. S tem i
| popustom se lahko na ta način založi tudi revne učence z zvezki.
»Učiteljska tiskarna« daje procentu-alni del dobička od šolskih zvezkov »Jugoslovanski Matici«._—k.
MILAN SKRBINŠEK:
v
Citanje in deklamacija v šoli.
(Kon«c.)
Jakost. — Dvojno je mogoče to pesem doživeti, ali čisto neodvisno od gotove predstave, ali pa v zvezi s prizorom ko gledaš pesnika, ki stoji v samoti ob Soči v težkih mislih. — V prvem slučaju bom glasen v drugem pa tih. a v obeh slučajih v drugem delu tišji nego v prvem in pričenši s prehodom v tretjega rastoč navzgor.
Kakor smo videli, se začetne štiri vrstice »Soče« v sredini pesnitve, koncem drugega dela ponove s čisto malo razliko v eni besedi. Ponovi se tudi peti začetni verz »Krasna si. hči planin!«... in sicer še dvakrat.
Za pravo prednašariie takšnih mest, ki se ponavljajo, postoji pravilo, ki seveda ni z ozirom na gotovo estetične potrebe čisto teoretično postavljeno, tem- j i več izvira iz doživetja takšnih ponovitey. '
Vzemimo na primer »Krasna si hči planin!« Pesnik zre v Sočo, v rodno reko, ki ie posebno zani nekaj sila lepega, in delj ko jo gleda, bolj je vzhičen nad njeno lepoto in vedno zopet se mu izvije iz srca vzklik »Krasna si hči planin!« Ker raste njegovo navdušenje, raste seveda tudi njegovo čisto fizično razburjenje in naravna posledca tega ie. da ie vzklik drugič močnejši ko Drvič, in tretjič močnejši ko drugič. In tako smo ob enem tudi že izluščil iz doživetja takšnega mesta, ki se ponavlja, pravilo za njega prednašanje. Pravilo bi se glasilo: besede ali besedne skupine ki se kot celota zase ponavljajo, se ne smeio orednašati vedno enako temveč v čustvu, barvi in iakosti različno, naslanjaje se vedno na odstavek, ki mu sledi.
Doživet.ie je nekaj silo bogatega, obširnega je življenje samo. teorija pa nekaj zelo revnega omejenega, zato pravila, ki jih postavljamo kot direktive umetniškega prednašanja nikdar ne povedo vsega temveč so le kažipot v pravo smer. To občutimo živo ravno v našem slučaju.
Vzklik »Krasna si, hči planin!« sledi J v okviru prvega dela pesnitve v radosti, ' vedno boli navdušenemu opisu lepote re-
Tovariši! Pred menoj leže resolucije zagrebškega kongresa katehetskih društev za Hrvatsko in Slovenijo. Resolucije, ki segajo v naše področje, resolucije, ki motijo državnopravno stališče glede razmerja med cerkvijo in državo, resolucije, ki po stari navadi begajo roditelje in vznemirjajo versko strpljivost našega troimene-ga naroda.
Resolucije so sklepali naši duhovni sotova-riši, katehetje, večinoma podeželski kaplani, po-iitiški voditelji one stranke, ki je edina izmed vseh drugih zavzela v šolsko reformnih ozirih najžalostnejše stališče, konzervativnega nazira-nja. da je treba ljudsko omiko omejiti. Opozarjam vas na naravnost smešne resolucije dolenjsko cerkljanskega shoda, ki jih je objavil tudi »Tovariš«. Skoro prekašajo zahteve po 41etni obveznosti v bistvu one pomisleke izza ustvarjanja slovenske šole po Blažu Kumerdeju. Duhovniki so pred 100 leti uradno izjavljali, da bi poučevanje čitanja ne koristilo ne državi, ne veri. Ljudstvo bi moralno propadlo, kajti le neuki ljudje so vneti za verske reči. Ni bilo čuda, da se je ljudstvo dalo tedaj z grožnjo peklenskega ognja odvrniti, da bi pošiljalo deco v šolo. Res so duhovniki pozneje preokrenili svoje postopanje, uvidevši da je država kljub njihovim ozirom prodrla s šolstvom; vrgli so se tedaj znova na šolo in jo duševno in materijelno zasužnjili. V toku časa je ,država navidezno premagala cerkev, avstrijsko šolo pa je zadelo prokletstvo. A tudi to se je preživelo! Dasi v omejeni obliki, je vendar šolstvo še nadalje zdihovalo pod jarmom du-hovske krutosti, zapostavljanja in trpinčenja učiteljstva in to uprav do prevrata.
Svesti si svojih visokih nalog smo tedaj zasnovali načrte za enotno reformo šolstva, vplivna šolska upravna mesta smo po naravnem pravu priborili svojemu stanu in napeli smo vse sile, da se zastarelemu šolstvu pomore.
Nad vse veselo se je razvilo cvetje prerojenega šolstva; a kakor v hladni pomladni noči nežne sadike ogroža strupena rosa, tako je zavela po našem šolstvu strupena sapa besnega duhovskega sovraštva. Nasprotstva v vseh kor-poracijah, grožnje, protišolski shodi, šolske stavke so bile na dnevnem redu. Razbili smo i to!
In danes, ko gospoda strmi v svojo onemoglost, poskuša 7. zadnjo injekcijo, že sicer zastarelo — t. j. z vero. Izposodili so si Hrvate in naperili ost verskega orožja skozi kaos političnih zmed in potom versko čutečega ljudstva na jedro vzdrževalcev bratskega ujedinjenja — na slovensko učiteljstvo in na državo samo.
Vera je bila v nevarnosti, ko se je duhovna oblast šopirila pod plaščem habsburških de-generirancev, — vera ie bila v nevarnosti, ko so se narodi borili za svoj obstanek, svoj jezik, — vera je bila v nevarnosti, ko je na vodilnih mestih vihtila valpetski bič ona gospoda, ki bi imela v dejanju izvrševati in izkazovati krščanske nauke ljubezni do bližnjega, vera je v nevarnosti, danes ko se vsepovsodi oznanja nauk verske strpljivosti. — Dočim nam pravoslavni pop s sv. Savom kliče: »Brat mi mio, koje vere bio«, se pri nas zopet vpije o »resnici«, ki je ena sama, samo, da se goji in podpira plemensko in versko sovraštvo.
Znova bi se imeli danes zopet razviti boji za naziranja, da li je človek vstvarjen za človečnost, — začasno posvetno ali večno posmrtno življenje, — znova bi imeli dokazovati, da li je verstvo steber države, ali nasprotno, da li ima država vzdrževati verstvo, dobojeva-ni nazori glede ločitve ali spojitve države in cerkve naj bi se oživeli in boj nanovo razvil. — Države in narodi so se morali v zgodovini prilagoditi toku časa, cerkev je bila prisiljena, da je opetovano spreminjevala svoje nazore glede človeškega razmerja v posvetnem življenju in tudi danes se bode morala prilagoditi pravemu smislu krščanskega življenja, namreč da se človek ne rodi za sebe samega, ampak za Boga in za bližnjega, to je človeški družbi, kateri mora služiti z vso močjo.
Človeške družbe se grupirajo v državah, te pa so po sv. Krisostonu potrebno zlo, ki so po-stale po grehu potreben način vladanja. Namen države je blagor celote.
Po sv. Avguštinu človeku ne gre za to, pod kako vlado živi, da ga le ne sili k brezbožnosti in nepravičnosti.
In naša država? Med tem ko vlada sklepa s cerkvijo konkordat, odklanjajo duhovni strpnost, med tem ko se v šolskem načrtu priporoča versko strpljivost in postavlja verouk med učnimi predmeti na prvo mesto, ščuje duhovščina roditelje, naj zahtevajo, da bodo otroci vzgojeni in poučeni v katoliški veri.
Nameni tega hujskanja so prozorni. Ker pa smo jih že preveč vajeni, z gnevom odklanjamo prvo resolucijo.
V drugi resoluciji zahtevajo, naj ministrstvo prosvete poskrbi, da ne bodo niti uradne, niti neuradne osebnosti ali udruženja zanašale politike ali političnih borb med šolsko mladino.
Prosimo vas, to nesramnost zahtevajo ljudje, ki si v isti sapi hočejo zasigurati protišol-sko delovanje med šolsko mladino, to so ljudje, ki zahtevajo obvezne šolske maše in pri vseh prilikah in vpričo vseh otrok ščujejo proti strankam, ki jim pripada učiteljstvo, vpričo njih priporočajo ljudstvu svoje časopisje, ki v najogab-nejši obliki napada učitelje, šolo, državno vodstvo in našo dinastijo.
Mi poedinci smo člani države in cerkve. Dočim nam je kot državljanom podeljeno pravo soodločanja in nadziranja državne uprave, nimamo kot člani cerkve niti najmanjše pravice, da bi posegli v ogabno početje cerkvenih absolutistov, ker jih ščiti država — v cerkvi sami pa se zahteve posameznikov zgube kakor glas vpijočega v puščavi.
Ne mi v šolo, ampak oni sami so v cerkev zanesli politično borbo in stranko, vsaj nam njih duševni prvak dr. Šušteršič dovolj jasno raz-> krije v svoji znani brošuri (»Moj odgovor«) trdeč: »Klerikalizem je naredil iz cerkve, vsaj navidezno, politično stranko in jo tako hočešnočeš omrzil neklerikalnim vernikom, jo potegnil na cesto in sistematično vpletel v dnevne politične spletke.«
Kakršni so sami, tako sodijo o drugih, kakor zlorabljajo cerkev, tako zlorabljajo šolo in vzgojo.
Kaj pa je pravzaprav politika? Ona je znanost kako je opravljati državne posle. Osnova znanosti je ljudska šola in ta ima dolžnost — seznaniti otroke z ustavo, ki so jo sestavile politične stranke. Mi se strinjamo z ustavo in jo kot državni uradniki zagovarjamo v šoli in izven šole, to je naša sveta dolžnost, g. katehetje so člani SLS, ki se peha za revizijo ustave v načelnih in podrobnih ozirih, so deloma monarhi-sti, deloma republikanci in zato naravno smatrajo naše delo za politično. Kot verni državljani odklanjamo to zafitevo!
Značilni sta 3. in 7. točka, ki v njih zahtevajo, da se zakoni in odredbe, ki se tičejo verske odgoje šolske mladine ne izdajajo brez prejšnjega sporazuma z duhovno oblastjo, oz. z ka-tehetskiin društvom.
S to zahtevo si zopet lasti duhovščina nekako nadzorstvo nad šolo, jo želi zasužnjiti, podrediti cerkvi in potom nje tudi samim sebi.
Čital sem že nekdaj razprave o šolski vzgoji v Rimskem katoliku in protispise v Učit. Tovarišu, na kar je dr. Mahnič odgovoril sledeče:
»Duhovni se lahko predrznejo javno razpravljati o šoli in učiteljstvu, kajti šola je državen zavod, učitelji državni uradniki, duhovniki državljani, — ni pa učitelju dovoljeno govoriti o cerkvi in duhovščini, ker cerkev — ni državen zavod, duhovnik ne državen uradnik in tudi nikdar ne bo«.
Duhovščina si lasti v državi nekakih pred-pravic, ki jih je postala deležna že za Konstan-tinovih časov okoli 1. 323. Oproščeni so bili srenj-skih dolžnosti, smeli so v cerkvi osvobojati sužnje, v srednjem veku so si prilastili vso svetno
ništva, zlasti onega v Splitu, kli je začelo v pravem pomenu besede gladovati. N e-k i uradnik seje iz obupa vrgel iz 3. nadstropja na ulico. Uradnik more živeti jedva 10 dni v mesecu s svojo plačo. Spominja na korupcijo o priliki izvoza cementa. Spominja, kako so Novi Sad, Zagreb in druga mesta dala nabavni prespevek. zato more storiti to tudi država.
Za njim govori g. Miloševič, ki vprašuje, kje so izredni dohodki države, ki jih je prejela direkcija plena »und ande-re«. (Veliko razburjenje in ogorčenje.)
Govori še neki hrvafeki učitelj iz Petrinja, ki iznaša svoj osebni slučaj, ker je bil službeno premeščen in nato odpuščen iz službe. Hotel je potom čitanja raznih dokumentov, dekretov in odlokov zainteresirati skupščino za svojo zadevo.
Stvarno in odločno ga zavrača predsednik Udruženja jugoslovenskega učiteljstva g. Milutin Stankovič (Beograd) in ga poziva, naj išče pravice najprej potom svoje stanovske organizacije UJU, kjer pa ni niti organiziran, zato naj opusti iznašanje svoje osebne zadeve tudi pred tem forumom. Pripominja, da je bilo več hrvatskega učiteljstva službeno premeščenega, ker se je izkazalo, da je deca v šoli pod navodili svojega učiteljstva v šolskih berilih iztikala kralju oči, trgala iz knjig domoljubne sestavke itd. Dotični hrvatski kverulant je na te konštataoije — molčal. V ostalem izjavlja tov. Stankovič, da se v imenu UJU pridružuje zahtevam ostaleea državnega uradništva ker le v dobro plačanem uradništVu bo imela država oni trdni temelj in potrebni predpogoj za nadaljni razvoj in procvit.
Sprejmejo se resolucije, ki jih prinašamo na drugem mestu. Deputacije so se zglasile pri min. predsedniku g. N. Pa-šiču in pri drugih ministrih. O uspehih in neuspehih deputacije pri fin. ministru Kumanudiju, kjer je bil v imenu UJU tov. Stankovič, tudi prinašamo poročilo v današnjem listu.
Kongres je v glavnem pokazal vso neorganiziranost centralnega uradniškega Udruženja. Dokler bo imelo uradni-štvo samo tako malo zmisla za svoje najvitalnejše stanovske težnje, bo imela vlada lahko delo . . .
Narod, tvoja svoboda ni popolna, dokler ječi en sam brat še pod tujim
jarmom!
Slabi izgledi.
Deputacija pri ministru financ.
Nar. Prosveta poroča: 3. ov. mes. deputacija činovnika u kojoj je bio i predsednik našeg Udruženja. posetila je G. Ministra Finansija povodom zakona o činovnicima.
Na pitanje činovnika hoče li se reali-zovati proiekat činovničkog zakona, G. Ministar je kazao u glavnome ovo:
Zakon o činovnicima ima dva svoja najvažnija principa: orvi je da činovnika osjgura od političkih uticaja i obezbedi mu stalnost utvrdujuči njegova prava i njegove dužnosti. i drugi — da poboljša njihovo materijalno stanje. Prvi cilj zakon če nesumnjivo postiči. za drugi več če iči teže.
Pre svega donošenje zakona zavisi od političkih dogadaja i krize koja je u izgledu i koja ga lako može odgoditi. No on misli da bi i svaka druga vlada, ma
ke Soče. raste .torej v svoji jakosti v čisto enostavni liniji navzgor, v liniji navdušenja. Res, da to navdušenje ni neskaljeno (kakor smo občutili že pri doživetju »Soče« kot celote), da ga o.vija koprena za-mišljenosti v daljno slutnjo, ali pod to kopreno ie ta linija rasti usmerjena vseeno naravnost v eno stran. — Čisto drugače ie Da s ponovitvijo začetnih štirih verzov. Ti se ne ponove že tekom prvega dela. pesnitve, v radosti, temveč koncem drugega dela torej v temni slutnji, ki prehaja s spremembo zadnje vrstice, kjer stopi kar naenkrat na mesto »temne« nevihte z navidez tako neznatno spremembo »divja« nevihta, že v gotovost. Drugič so se izvile besede teh štirih vrstic pesniku torei v čisto drugem razpoloženju iz prs. V začetku ie vzlic daljne žalostne misli ves omamljen od krasote domorod-ne reke. radost pa vladuje, kri mu v srcu živo polje, obraz mu žari daleč zadaj ie sicer bolest, a žari mu vseeno: zdaj pa gleda že čis.to jasno v grozno prihodnost, srce se mu krči bolesti, ol^raz sta mu spa-čila groza in bolest.
Videli smo torej, da ob ponovitvi začetnih .štirih vrstic rast čustvenega pred-našanja ni usmerjena v isto stran, temveč v drugo v stran drugega občutja.
koja došla morala rešenju ovog pitanja dati prvenstvo. Ali ono, što je najvažnije u pogledu zadovoljenja čnovničkih zahteva i što treba učiniti da bi se oni zadovoljili, to ie: nači izvore za podinirenje ogromnih povečanja državnih razhoda, koja zadovoljenje ovih zahteva povlači.
Da se svakom činovniku samo po 1 dinar da dnevno povišenja. to bi iznelo 200.000 din. samo dnevno. A da se povečanje izvrši na bazi činovmčkih zahteva, trebalo bi nači novih prihoda oko dve milijarde. I kad bi čak država uspela da sprovede nova opterečenja. trebalo bi bar 5—6 meseci da se ona realizuju s obzirom na nedovoljnu organizovanost i sposobnost finansijskih organa. A da se donosi samo zakon na hartiji koji neče dati stvarno ništa, to je bezciljno.
Na napomenu predsednika našeg Udruženja da bi izvesni krugovi prema današnjim prilikama neosetno podneli nova poreska opterečenja i povečanja neposredne poreže, G. Ministar je kazao da bi n. pr. porez na zemljište. koji sad daje državi 90,000.000 din. trebalo uvečat deset puta. pa to ipak ne bi bilo dovoljno da reguliše stanje činovnika na onoj osnovi, koja se traži.
Prema tome on misli da iedini način za pomoč činovništvu zasad leži u redukciji činovnika
No on misli da če pored svega toga Vlada i Skupština učiniti sve što mogu da se ipak činovništvu pomogne. Na prvom mestu što on misli da če se izvesti, to je potpuno izjednačenje činovnika iz pokrajina u pogledu prinadležnosti. a potom koliko ie moguče i izvesna povečanja. Na kraju G. Ministar zatražio je tačan proračun opterečenia budžeta prema činov-ničkim zahtevima — sa čime .ie ovaj prijem završen.
Trst, Gorica, Gospa Sveta Adrije cvetoči raj, Vam prisega je zapeta: Naša last ste vekomaj!
Načelno stališče.
(Josip L a p a j n e.) Izpoved mojo čujte: Jaz svobodi Iz srca vdan sem, — mirno poslušajte I V politiki poštenje mene vodi.
Stritar.
»Učitelj je šola, učitelj je vzgoja«, pravi dr. Mahnič v svojem Rimskem katoliku z 1. 1888. Da, tudi mi smo tega nazora še danes in prepričani smo obenem, da le učiteljstvu prisoja pravo vstvarjati si šolo po svojem nazoru, po svojih izkušnjah tako, da odgovarja svojemu pravemu namenu.
Ni mi bila dana naloga, da razpravljam o načrtih novega šolskega zakona, ne o bistvu šolske vzgoje, temveč braniti nam je naše stališče v šolskoreformnih in vzgojnih vprašanjih sploh.
Zgodovina, naša najboljša prijateljica nas vabi, da se po razpredenih nitkah v časovnem labirintu, oziramo v temno preteklost človeškega razvoja, vstvarjajoč si smernice v še temnejšo stran — bližnje in daljne bodočnosti, sedanjost nas obdaja v vsej svoji nepopolnosti.
Ker se zavedamo, da človek ne živi le sebi, temveč vsemu narodu, celokupnosti in človečnosti sploh, zato je naša sveta dolžnost, da stopimo na bojno polje z jasnim čelom, nesebičnimi nameni in idealnimi cilji. Jasna so nam čela, če razkrijemo svoje nazore, nesebični nameni, če vidimo pred seboj le svoj narod, idealni so cilji, ker odgovarjajo onemu, kar je najpopolnejše.
Namenoma nisem govoril do zdaj nič | o ritmu, to pa radi tega, ker je naziranje. i ki ga ima neka slovenska didaktična knjiga o obravnavi ritma pri deklamaciji in čitanju. ko govori o povdarjaniu istega docela napačno.
O ritmu naj govori učitelj šele takrat, ko gojenci dotični pesniški proizvod vsebinsko v celotnem zmislu. torei tudi čustveno miselno in v zmislu splošnega razpoloženja docela obvladajo. Kakor sta bila naiprei misel in čustvo in iz njiju prerojena beseda ter ie ritem ki ie čisto kavzalno zvezan z iakostio čustva, z globino misli in brzine oziroma zamahom poleta le hrbtenica, ki se razvija organično in za pesnika nezavedno sproti z rastjo umetnine, tako bo tudi gojenec radi te kavzalne zveze že nehote, da. neizogibno moral govoriti v pravem ritmu. Ritem je ogrodje umetnine ne pa njen piedestal.
Če bi torei hotel gojencu to ogrodje pokazati, predno ga dovedeš do tega. da umetnino občuti in pesnitev torej tudi re-produktivno doživi, bi jo moral prej razbiti. da stopi ogrodje na dan. Iu nikdar več je nebi mogel sestaviti. In če tudi bi .'se ti to v glavnem posrečilo, vedno, bi no-I sila sledove svoje poškodbe.
Pri iskanju in določitvi ritma pesnitve, ki so je goienci že doživljeno čitali oziroma deklamirali lahko pokažeš tudi na veliko resnico, da sta v vseh umetnostih prva misel in čustvo ki vzrasteta .v čisto svoio liniio. barvo, obliko ali ton in torei oblika ravnotako plod umetniškega doživetja. Opozarjam tu na različne forme v vseh umetnostih, ki se dajo teoretično opisati. Drama na primer je nastala in vsebovala vse one naravne zakone svoje gradnje prei in ie človeški razum šele naknadno te zakone odkril in obrazložil.
Opozoriti moram še na to, da je naslov pesmi ali berila že del umetnine same. Prednašanje se prične torei že z naslovom, ki ga mora gojenec tudi doživeti. Naslov je treba povedati tako. da leži v njem že zgoščena ideja pesmi ali berila njega splošno občutje.
Navajati je gojence k temu, da vedno vedo. čigava ie pesjhtev. ki jo prednaša-io. Zato je dobro, da povedo najprej polno ime pesnika in prično nato šele s predna-šanjem (branjem ali deklamacijo). Seveda je treba povedati ime avtorja čisto brezbarvno in nato napraviti primeren odmor. tako da se čutita naslov in pesnitev, med katerima mora biti tudi nekaj (doživ-
ljenega) odmora, kot celota. Saj tudi ni mogoče da bi prišel gojenec takoj potem ko je povedal ime avtorja s predna-šanjem. če naj bo to občuteno. Potreboval bo vedno nekoliko časa. da se zbere in vživi v splošno razpoloženje pesnitve (naslova in nesmi ali berila).
Vsaka pesnitev nosi pečat svojega stvarnika. Jasno je torej, da bodo gojenci potom res občutnega prednašanja pesnitev čisto nehote začeli razločevati enega pesnika od drugega po njih duševno-si. In čim bolj živo to razliko občutijo, tem jasnejši jim postanejo liki posameznih naših in drugih velikih mož, tem večje po njih zanimanje za poezijo in tem bolj temeljito njih poznavanje literature.
In zdaj si ustvarimo jasno vnanjo sliko, kako se vrši v šoli prednašanje pesmi in beril.
Gojenec pride na oder in se obrne proti razredu. Ko je vse docela tiho, prične.
Na primer:
Simon Gregorčič Odmor . . .
Soči!«
Krajši odmor . . .
»Krasni si bistra hči planin, itd . . .«
oblast in silo, duševna izobrazba je bila podrejena le redovništvu, moč cerkve je rastla in rastta, dokler ni dosegla vrhunca, ki mu je sledil globok padec. Zloraba verskih svetinj je povzročila čiščenje, započeto po Martin Lutru, ki mu ni bil namen vstvarjati novo vero, temveč si je le prizadeval povesti sv. cerkev nazaj k evangeliju, pravemu krščanskemu življenju.
Torišče cerkvenega delovanja je danes postalo pretesno. Prosta narava, nekdanja kristu-sova učilnica, ne odgovarja njegovim naslednikom, cerkve, so pretesne, šolski pouk verouka jim ne zadostuje. Odrešenik Kristus, ki je prero-dil vse človeštvo ni deloval v šolah, ne s spisi, ampak z živo besedo, s svojim preprostim in potrpežljivim, vzglednim življenjem, s svojo smrtjo. On se ni zadovoljil z zunanjo pobožnostjo, firizejskim spolnjevanjem obredov, hotel je prenoviti le notranjost ljudi.
(Dalje prihodnjič.)
Pomoč umirajočim Goričanom!
Neodrešena domovina.
Ta zemlja nosi naš pečat, naš znoj in našo kri. Iz njenih lesov smo zibke tesali in vanjo dragim grobove kopali. Srce smo v ljubezni nji zapisali. Premila zemlja naš dom si ti, naš dom ostani do konca dni.
—r Prosvetno delo na tržaških tleh.
Dramatični krožek v Skednju je otvorjl letošnjo sezono z uprizoritvijo Vošnjakove drame »Lepa Vida«. — Šentjakobska čitalnica uprizori v kratkem Finžgar jevo delo »Razvaline življenja«. Čitalnica naznanja, da je zopet otvorila svojo knjižnico, ki vedno posluje vsako nedeljo dopoldne. Čitalnica se pripravlja na uprizoritev domačega umotvora »V 'kraljestvu palčkov«. — Odbor »Glasbene M a t i c e« je sklenil otvo-riti orgljarsko šolo in tečai za zborovodje. Plemenita kulturna stremljenja, katera zaslužijo vsestransko podporo.
—r Knjige za Slovence na Koroškem. »Gosposvetski zvon« ie postavil v Ljubljani ličen zaboj v obliki hišice z napisom »Darujte knjige za koroške Slovence«. Zaboj ie pred Prešernovim spomenikom. Primerno bi bilo slične naprave postaviti v vseh večjih krajih in propagirati darovanje knjig.
Brez Trsta naša svoboda ni pop'olna!
Vestnik meščanskih šol.
—c Zakon o meščanskih šolah. »Nar. Prosveta« poroča: Komisija Glavnog Prosvetnog Saveta izradila je načrt zakona o gradanskim školama, koji če od-mah po dovršenju projekta o uredenju Glavnog Prosvetnog Saveta, biti uzet u pretres.
Rešimo teptano Istro!
Vestnik učit. ženskih roč. del. in gospodinjstva.
—žr Namen posvečuje sredstva.
(Šandalozen slučaj.) V nekem kraju Savinjske dolline službuje učiteljska žena — mati dveh sinov, eden ie visoko-šolec — že 18 let kot učiteljica ženskih ročnih del. V tem kraju ie napravilo 18-letno kmečko dekle meseca junija t. 1. v Ljubljani izpit za ž. r. d. za ljudske šole. Njena oredizobrazba ie domača dvoraz-rednica. Le ta hoče sedai izpodlesti svojo bivšo učiteljico ter se poslužuje pri tem sledečih sredstev: Kmalu po prestalem
izpitu pošlje naduičitelja dotičnega kraja k možu omenjene učiteljice ž. r. d. prosit , če bi hotela le-ta odstopiti službo novo-| pečeni kandidatinji, kar ie seveda ta od-; klonil, ker še imata z ženo skrbeti za dva 1 sinova in ie to sedai v teh mizernih časih absolutno nemogoče. Ker pa ni šlo z lepa, skusilo se je z grda! Vpreglo se je takoj domači kraj, šolski svet, — menda — sigurno s pomočjo že omenjenega tov. nad-učitelja. — ki je takoj zaprosil pri višjem šolskem svetu za razpis omenjene službe ter podprl svojo prošnjo z raznimi argumenti. Vprašal bi sedai. Se li zato pripušča kandidatinje z nekvalificirano pred-izobrazbo k izpitom za ž. r. d., da delajo potem zunaj v javnosti nepotrebno vznemirjenje. razburjanje zagovarjanje in pi-sariie. hoteč izpodlesti že stare izkušene učiteljice ž. r. d., četudi so celo učiteljske žene ki imajo skrbeti še za otroke. Zares leno napredujemo v 20. stoletju v domači svobodni državi. In za taka dela se kvalificirajo še celo tovariši šolovodje, kar ie seveda še lepše. Nadaljnih komentarjev menda ne bo treba?
Zahtevajmo Dalmacijo z vsemi otoki!
Iz Jugoslavije.
— Zahteve državnih nameščencev od vlade. Posebna delegacija, ki ie bila izvoljena na kongresu državnih nameščencev 29. in 30. oktobra, je izročila članom vlade in parlamentarnim klubom resolucijo. ki obsega pereče zahteve državnih uradnikov in nameščencev. Resolucija se glasi: Vsled poziva Glavnega Saveza državnih uradnikov in uslužbencev, sestali so se zastopani po svojih delegatih, državni uradniki in uslužbenci vse kraljevine dne 29. in 30. oktobra 1922 v Beogradu kier so. pretresajoč težki in žalostni svoj položaj konstatirali sledeče: Vzlic izjavam gospoda predsednika kraljevske vlade in načelnikov poslanskih klubov v Narodni skupščini ob priliki lanskoletnega kongresa, da je njihova vroča želja da se vprašanje državnih nameščencev v interesu države same reši čim prei mogoče; vzlic obečanju odgovornih faktorjev, da se prične v najkrajšem času reševati to vprašanje — in to vprašanje, ki je po mišljenju odgovornih činiteljev in vse javnosti eno najbolj perečih državnih zadev, niti do danes, po preteku štirih let našega ujedinjenja ni še rešeno, zato zahtevamo vsi državni uradniki in uslužbenci najenergičnejše:
I.
Da se zakon o službeni pragmatiki. s katerim se urejajo gmotni in pravni od-nošaji državnih uradnikov in uslužbencev v vsei kraljevini reši zakonodajnim potom še v tej seziji. in sicer na prvih sejah Narodne skupščine.
II.
Da se takoi ukine omejitev družinskih draginjskih doklad za vse one nameščence. ki so s to omejitvijo prizadeti in da se vsota tako skrčenih doklad takoj izplača naknadno vse od onega meseca, od katerega naprej so bili prizadeti oškodovani.
III.
Da se takori odredi, da se izplača enkratni nabavni prispevek vsem državnim uradnikom in uslužbencem, to pa še v mesecu novembru t. 1. Ta enkratni prispevek mora znašati: za samce 4000 Din,
za oženjene brez otrok 5000 Din, in za oženience z otroki 6000 Din.
IV.
Da se urede drag. doklade vseh državnih uradnikov uslužbencev in upokojencev v vsej kraljevini, in sicer na ta način. da se uvede stanarina tudi za one pokraiijne kjer dosedai ni bila v veljavi in da se izplačuje stanarina tudi neukaz-nim nastavljencem vse kraljevine.
V.
Da se zakon o draginskih dokladah predrugači in da se dopolni s sledečimi določbami:
1.	Osebne in družinske doklade se zvišajo za 100 odstotkov;
2.	doklade so za vse okraje in za vsa mesta v kraljevini enake;
3.	žene v državni službi, ki so poročene z državnim uradnikom ali nameščencem, dobivajo polne osebne draginj-ske doklade:
4.	državnim uradnikom in uslužbencem (nameščencem) v južni Srbiji se zvi-šaio njihove špecijalne doklade tako, da dobijo mesto teh, kot špecijalno doklado za 50 odstotkov povišane draginjske doklade po novem zakonu.
VI.
Da se stanovanjski zakon z dne 31. decembra 1921. ki stopi dne 1. januarja 1923 v veljavo odgodi dotlei da dobijo državni uradniki in uslužbenci stanarino po novem zakonu o državnih uradnikih in ostalih uslužbencev po »gradianskern redu«.
VII.
Da se izplača vojna odškodnina vsem oškodovancem v teku šestih let po načelih. ki so donešeni v projektu Glavnega Saveza državnih uradnikov in uslužbencev. v »zakonskem predlogu o vojni odškodnini« ki temelji na uredbi o povrnitvi vojne škode z dne 30. junija 1920.
Ako kraljevska vlada in Narodna skupščina izpolni želje, izražene v tej resoluciji. napravi najvažnejši korak k notranji konsolidaciji državne uprave; v nasprotnem slučaju pa mora vlada in Narodna skupščina prevzeti pred javnostjo prav vso odgovornost za vedno jačje in silnejše moralno in materiialno propadanje svojih uslužbencev, tedaj tudi za vedno jačji nered v državni upravi.
— Odstop predsednika UJU Mih. Jo-viča. Dosedanji predsednik UJU, tov. Mih. Jovič. ki je vodil zagrebško in sarajevsko državno skupščno UJU je podal ostavko na svoje predsedniško mesto UJU. Razlogi so zgolj družinskega značaja. zaradi bolezni ki mu onemogočujejo poslov v tei meri. kakor bi sam hotel. Nar. Prosveta piše o njegovem stališču: »On smatra da danas u vremenu kad se pored činovničkog zakona izraduju i svi ostali prosvetni zakoni, predsednik Udru-ženja mora biti najaktivniji i sa toga položaja bditi na straži opštih interesa učiteljstva i osnovne nastave. Sa tih razloga on i želi na tai položaj dode drugi kome če prilike dopuštati da se sa što vecom snagom posveti ovoj teškoj dužnosti, koja je puna časti, ali i velike moralne odgovornosti.« — Pri ponovnem konstituiranju ie Glavni Odbor izbral za predsednika UJU tov. Milutina Stankoviča. dosedanjega člana Gl. Odb. in urednika Narodne Prosvete ter člana Glavnega Prosvetnega Saveta. — Ob tei priliki moramo oovdariati. da ima tov. Jovič v preteklosti velike zasluge za učiteljski stan.
Ko končuje, še nekaj časa vztraja na mestu in v razpoloženju, s katerim je nehal. Šele ko se to v njem čisto poleže, gre v klop.
O tem, ali se naj gojenec, ko pride na oder in odide z njega prikloni učitelju, ali ne, jaz nisem poklican, dajat smernic.
Na vsak način je pa edino pravilno, da stoji gojenec ob prednašanju obrnjen proti razredu. Le tako bo vsa pozornost součencev osredočena nanj in le tako je mogoče doseči v tem delu jezikovnega pouka ono mero splošne vzgoje, ki si jo mora staviti šola za cilj.
Učitelj naj ne zahteva od razreda pozornosti samo zato, ker mora učenec pouku slediti, temveč jim ob priliki pred-našanja pesniških del budi spoštovanje do umetnine, ki je najvrednejši in najčistejši plod človeškega duha in srca.
Prednašanje pesniške umetnine je lahko po svojem vnanjem načinu dvojno: recitacija, to je občuteno branje in deklamacija, ali prednašanje na pamet. Pri recitaciji je treba s kretnjami hraniti ter spremljati občuteno branje ponajveč le s primerno mimiko (čustvenim izra- I zom v obrazu). Le pri najkrepkejših me- j stih se sme beseda podčrtati tudi s kret- I
njo roke. Tudi deklamator naj brzda svoje telo v toliko, da ga doživetje pesnitve ne tjira v prekomerno kretnje. Na noben način se ne sme premakniti z mesta, na katerem pa naj stoji čisto neprisiljeno, ne pa trdo in krčevito. V kretnjah je deklamator prostejši nego recitator, ali tudi on se naj zaveda vedno resnice, da je v vsaki umetnosti utis tem večji, čim enostavnejša so sredstva njenega izražanja.
To se zdi Skoraj kot protislovje: na eni strani zahtevano od prednašatelja, da se naj poglobi v pesnitev in da svojemu doživetju izraza, na drugi strani, pa mu ne pustimo, da se razmahne, kolikor ga v to čustvo v njem žene. Ah to je ravno del bistvenega svojstva vsake umetnosti, da se hote izogiblje vsemu kar žali naš estetični čut, to se pravi, čemu se naša notranjost upira, kar odklanja kot nekaj neprijetnega — nelepega. To brzdanje naše telesnosti, to eliminiranje vsega onega materialnega, kar za jasen umetniški izraz ni neobhodno potrebno, daje duševnosti umetnine toliko večje globine. To je ona plemenitost, ki jo diha vsaka prava umetnina . . .
Da navežem zopet na ono, kar sem rekel o ritmu, ki je ogrodje pesnitve in ki je ravno tako doživljen kakor vsebi-
na umetnine, naj opozorim na to, kako vsestransko bogat je lahko pravi jezikovni pouk, če se zavedamo, da se isti zakon v tesni zvezi med vsebino in formo zasledi lahko tudi v resnicah etičnega gledanja človekovega življenja. Prvo sta čustvo in notranji glas, kako ravnaš prav in kako ne, in šele potem, ko si poskušaš razložiti bistvo tega čustva in poslušaš besede svojega notranjega glasu, vidiš, kako je vsako pravo moralno dejanje čudovito skladen del vzvišenega lika čiste duševnosti.
Po vsem tem je jasno, da se bo gojenec takšnega bogatega jezikovnega pouka vedno veselil in mu odprl svoje srce i na stežaj. Ne bo ga vabila narava iz za-duhle učilnice, pozabil bo za čas pouka nanjo, kajti v šoli se mu bo odpirala druga, višja narava, narava duše.
Da je imel Cankar prave vzgojitelje v šoli ne bi bil izrekel sledečih trdih in trpkih besed: »Dali so me v šolo, v ono pusto, srepogledo, od vseh strani zadelano, kjer ni ne solnčnega belega proda, ne razbitih loncev, ne luknjastih ponev, ne pipcev brez ročnika in kapeljnov še celo ne. Samo trde človeku nerazumljive besede so tam in velike črke, na črno tablo zapisane!.« . . .
bil je odličen borec za učiteljske pravice Ln ideale; častno mesto mu bo dano pa tudi v zgodovini našega stanu, kot predsedniku UJU. — Na mnoga leta!
—	Cankarjevi »Hlapci« in naše urad-ništvo posebno učiteljstvo. — Pod tem naslovom prinaša 251. št. »Napreja« poročilo nekega I. H. o predavanju, ki ga ie imel g. Zvonimir B. preteklo soboto v Mestnem domu. V poročilu se nahaja odstavek: »Težko je bilo za učiteljstvo očitanje nekega državnega poduradnika, ki ie z ogorčenjem povedal, da ie neki odbornik Učiteljskega društva koit delegat na seji Osrednje Zveze državnih nameščencev govoril proti izplačaniu draginjskih doklad poduradnikom. — Z vso pravico smemo tako postopanje imenovati hlapčevstvo najpodlejše vrste nič ni boljše od »hlapcev« v Cankarjevih Hlapcih.«
Odločno konštatiram, da vsebuje zgoraj navedena trditev gladko izmišljeno laž. Na nobeni seji nisem povzdignil glasu proti upravičenim zahtevam nižjega državnega uradtiištva, kar mi vsakčas lahko potrdi predsedstvo Osrednje Zveze, dalje vsi g g. o dborniki. kar bom tudi zahteval. čim se vrne predsedstvo iz Beograda.
čudim se taki drznosti, s katero se hoče zavajati tisto maloštevilno javnost, ki prihaja k predavanjem g. Zvonjmira B. in očitati nenavzočim popolnoma izmišljene izjave.
V tem zmislu tudi vztrajam pri izjavi, da bi mi bilo za take vrste predavanja žal 3 Din. ker se nočem pridružiti vrsti onih ki zahtevajo oo predavanjih, ki jih prireja g. Zvonimir B. in niegova družba
—	vstopnino nazaj. — R. D.
—	Novi prosvetni zakoni. Nar. Prosveta poroča: Kao što je več čitaocima poznato pre izvesnog vremena izradeni
j su projekti zakona o osnovnim,
¡srednjim i v i š i m školama. Sad se u Gl. Prosvetnom Savetu dovršava projekt zakona o učiteljskim i gradanskim školama. Na tai način imačemo projekte za celokupnu prosvetnu reformu, koji ce svi odjednom biti upučeni Parlamentu na rešenie. — Želeti bi bilo da se ti zakoni predlože tudi širši strokovni javnosti. Od naše strani smo ponovno stavili to zahtevo. zato odklanjamo vsako nadaljno odgovornost v tem pogledu in obžalujemo, da se hoče učiteljstvo staviti rpred izvršeno dejanje.
—	Matične knjige za leto 11922. Šolska Matica izda za leto 1922. štiri knjiige in sicer: 1. Zbornik, 2. Fink, Ukoslovje zem-1 j e p i s j a, 3. Pivko -Schaup, Telovadba III. zvezek, 4. Benkovič: Rastlinski imenik. — Poverjeniki se naprošajo, da pobero članarino in jo z imeniki vred pošljejo na naslov Matice v Ljubljano vsaj do 10. decembra t. L Članarina znaša za leto 1922. 20 Din, dijaki plačajo polovico. Ustanovniki plačajo enkrat 400 Din; stari ustanovniki morajo doplačati enkrat 200 Din ali pa vsako leto polovico letnl-nine. Vsak učitelj in učiteljica naj smatra za svojo dolžnost, biti član Slovenske Šolske Matice!
—	Pavel Plesničar, t. č. blagajnik Slov. Š. M., Ljubljana, Komenskega ul. 8.
Tridesetletnico svojega znanstvenega literarnega delovanja praznuje dr. Fran Derganec. primarij deželne bolnice v Ljubljani. Dr. Fr. Derg'anec je bil tudi so-trudnik naših strokovnih listov in so njegovi članki vzbujali vedno oboo zanimanje. S posebnim zanimanjem je dr. Derganec zasledoval vedno gibanje učiteljstva in posebno mu ie bila na srcu izobrazba učiteljstva v modernih smereh in narodno-prosvetno delo učiteljstva. Tridesetletnice se spominja »Slov. Narod« v posebnem podlistku, kjer našteva nekatere njegove važnejše razprave, n. pr. : 1. »Darwin«. Jug, 1901. — 2. »Vera in politika«, Ibidem. — 3. »Razvoj krščanstva«. Ib. — 4. »Etična kultura«, Ib. — 5. »Idealizem« Ljubljanski Zvon 1902. — 6. »Henri Bergson«, Ib.. 1917. — 7. »Aka-demiia«. Učiteljski Tovariš, 1918. — 8. »Vivizem«. Ib. — 9. »William James«, Popotnik. 1919. — 10. »Kulturni socializem«. Učiteljski Tovariš, 1919. — 11. »René Descartes«. Ljubljanski Zvon, 1919. —
12.	»Začarani svet«, Popotnik. 1920. —
13.	Filozofski slovar«. Popotnik od 1920 in dalje. — 14. »Evgenika«. Sokolski glasnik, 1920. — 15. »Nadčlovek in vsečlo-vek«. Slov. Narod. 1920. — 16. »Dr. Fr. Veber. Popotnik 1921. —. Ob 30 letnici želi, da bi zbral svoje razprave in jih izdal v enotnem sistematičnem delu. da z njim dvigne skeptično in materialistično mladino in preustroji to mentallteto v duhu idealizma in kulturnega solidarizma. — Tei želji se pridružujemo tudi mi, izražajoč jubilarju iskrene čestitke ob tej priliki!
—	Sestanek učiteljstva ljubljanskih obrtno-nadaljevalnih šol je v soboto dne 11. novembra ob 18. uri na I. mestni deški ljudski šoli. Dnevni red: terjatev zaostalega plačila.
—	Vštetje službenih let. »Nar. Prosveta« poroča: U 229. br. Službenih No-vina od 14. oktobra t. g. objavljeno je zakonodavno rešenje. kojim se sve ratne godine priznaju za godine stalne učiteljske službe za povišicu i penziju svima onim učiteljema koji po svršetku škole zbog ratnih dogadaja nosu mogli odmah biti Dostavljeni za učitelje. — Pošto ovo re- ; šenje stupa na snagu od dana kad je ob-narodovano u Službenim Novinama. to skrečemo pažnju svima na koje se. odnosi. da se istim koriste.
t Božičnik Roman. Tužno jesensko vreme j je bilo, ko smo položili na konjiškem pokopališču 1 dne 19. oktobra t. 1. mladega tovariša v grob. j Rojen v Lovranu, je bežal z materjo v Maribor, i kjer je I. 1921. že zapisan smrti, napravil zrelostni izpit. Skočil je iz bolniške postelje kljub i prepovedi zdravnika in usmiljenke ter dosegel svoj cilj. Na Skomarju v sredi zelenega Pohorja je bila niegova prva in — zadnja služba. Mladi tovariš, bodi Ti zemlja naša lahka!	—s.
t Jakob Pukmeister. Dne 30. avgusta t. 1. je umrl v celjski bolnici po kratki bolezni tova- j ris Jakob Pukmeister, nadučitelj v Št. Jederti nad Laškim. Zaradi skupščine na Bledu in prepozne obvestitve ni bilo tolike udeležbe, kakor si jo zaslužil v poslednje slovo, predragi tovariš! Jaka, lani si mi obljubil, da se letos gotovo vidiva in spiševa zanimivo kroniko naše šole, a — ne bova je pisala nikdar, nikdar več! Kruta smrt Te je prehitro, prezgodaj iztrgala iz rok tvoje nad vse ljubljene soproge in dragih otrok, j Smrtna kosa žanje neizprosno po naših vrstah, j ugrabila je tudi Tebe, ki bi bil rad, še prav rad j živel. — Naš Jaka Pukmeister se je porodil leta 1870. v Grižah pri Žalcu, maturiral 1. 1889. v Mariboru. Svojo prvo učiteljsko mesto je dobil v nemčurskem trgu Vitanje, zatem pa v Cadramu, kjer se je poročil s Pepco Ogrizekovo, in v Črešnjevcu. L. 1897. se je preselil s svojo družino kot šolski vodja na Kebelj. Tu se je pričelo njegovo delovanje tudi izven šole. Poleg dela in truda pri zidanju šole (II. in III. razred), je nanovo preuredil šolski vrt, zasadil lepo drevesnico, potem pa hajdi na polje. Tam je zasadil s svojimi učenci sadna drevesa, ki so ravno letos kot v zahvalo svojemu vzgojitelju bogato rodila. — Učiteljska usoda ga je nazadnje poslala k sv. Jederti, kjer je dokončal pot življenja. Dragi Jaka, bil si izvrsten učitelj, zvest tovariš in skrben čebelar. V Tvojem razredu so bili učenci steno-grafi, mladi čebelarčki. ki so Te ljubili kakor Ti nje. Kaj porečejo Tvoje ljube čeiielice, ko ni več k njim njihovega čebelarja - učitelja. Nebroj čebelic upeša med svojim delom in za vedno zapusti svoje domovanje. Tako si tudi Ti, predragi tovariš, šel za Tvojimi čebelicami, zapustil si pa nevtolažljivo soprogo z ljubljenimi otroci. Spava] mirno, dragi tovariš! — A. S.
—	Umrla je v Prekmurju učiteljica gospa Antonija Gašper 1 nov a. Bila je prvovrstna učna moč; ž njo je izgubilo šolstvo v Prekmurju eno najinteligentnejših tovarišič — blag jej spomin!
—	Uživanje državne preskrbnine (mirovi-ne, vdovnine, vzgojnine odnosno sirotnine) v inozemstvu, dovoljuje ministrstvo financ. Prošnjam za uživanje preskrbnine v inozemstvu je priložiti domovnico, mirovinski dekret in pa listino, ki dokazuje, da je prosilec res primoran stanovati v inozemstvu Prošnje je opremiti s kolkom 1 Din. Preskrbljenci, ki žive v inozemstvu. vlagajo prošnje pri naših poslanstvih, v Sloveniji živeči preskrbljenci pa pri delegaciji ministrstva financ.
Preskrbnina po umrlih aktivnih in umrlih civalnih in vojaških uslužbencih. Na pristojnem mestu smo doznali, da vlagajo svojci po aktivnih in umirovljenih, civilnih in vojaških uslužbencih pogosto svoje nezadostno opremljene prošnje za nakazilo preskrbnine pri delegaciji ministrstva financ. Da se pospeši nakazovanje pre-skrbnin, naj svojci po umrlih civilnih in umirovljenih drž. nastavljencih vlagajo pismene prošnje za nakazilo posmrtnine, vdovnine, vdovske odpravnine in sirotnine na ono naznačujočo obla-stvo, kateremu je bil umrli uslužbenec podrejen, oziroma ki ga je upokojilo. Prošnje za nakazilo posmrtnine, vdovnine in vzgojnine je opremiti s sledečimi prilogami: 1. mrtvaški list, 2. poročni list, 3. potrdilo župnega urada, da sta zakonska do smrti živela v zakonski zvezi, 4. krstne liste (matične izpiske) otrok, 5. poročilo županstva, da so otroci nepreskrbljeni in v polni oskrbi matere. Ce bi ne bilo vdove ali zakonskih potomcev, ki so se nahajali v oskrbi umrlega se sme izplačati posmrtnina po umrlem uslužbencu tudi drugim osebam, ki dokažejo, da so stregle umrlemu pred njegovo smrtjo ali plačale pogrebne stroške Iz svojega. V takem slučaju je priložiti prošnji mrtvaški list, saldirane račune o pogrebnih stroških ali pa potrdilo župnega ali občinskega urada, ali zdravnika, ki je pokojnega zdravil, da ie prosilec stregel umrlemu pred njegovo smrtjo. Vdova po drž. uslužbencu, ki se zopet poroči, si lahko obdrži vdovnino za slučaj, da zopet postane vdova ali pa da si da Izplačati odpravnino. Prošnji za vdovinsko odpravnino je priklopiti poročni list. Prošnjam za sirot-r.ino ie priključiti: 1. mrtvaški list očeta in matere, 2. poročni list staršev, 3. če se je mati zopet poročila, poročni list ali dokaz, da mati ne sme dobiti preskrbnino ali da je na podlagi sod-nijske odredbe zgubila Dravico do preskrbnine, 4. krstne liste otrok, 5. odlok s katerim je bila materi eventuelno nakazana preskrbnina, 6. varuški dekret, če niso bile sirote za polnoletne spoznane, 7. če je oče umrl v aktivni službi, je v prošnji navesti tudi njegov službeni položaj, če je umrl v pokoju, je priklopiti prošnji njegov mirovinski dekret, 8. potrdilo, da je sirota nepreskrbljena in v oskrbi varuha. Prošnja za nakazilo preskrbnine, potrdila v mirovinsklh zadevah in vse priloge prošnje so kolka proste.
—	Učiteljske zakonske dvojice se
opozarjajo na razpis nadučiteljske in učiteljske službe na trirazrednici v K o -p r i v n i k u (gl. Učit. Tov. št. 43!).
Buči, buči morje Adrijansko, od nekdaj bilo si slovansko!
Naša samoizobrazba.
—s Predvanje univerzitetnega prof. Vebra.
(5. novembra); Načelne postave — 1. del analitične psihologije. § 1. Temeljni pojmi analitične psihologije. 1. Pojem doživljanja; 2. pojem duše; 3. pojem subjektivnosti in objektivnosti; 4. pojem imanentnosti in transcidentnosti; 5. pojem zavednosti in nezavednosti. — Predavanje se i vrši v ljubljanski realki.
—s «Zakaj ne doseže učitelj vseh zakonitih učnih in vzgojnih uspehov v šoli, predavala pri Logaškem krožku »Učit. društva za logaški okraj« j tov. gdč. Hribernik, dne 14. okt. ti.
Zader je trn v telesu naše države; delujmo, da postane oko Jugoslavije.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl Marica Stepančičeva — Gregorčič, Slovensko - italijanska slovnica.. Cena knjigi je Din. 24. Knjiga se dobi v knjigarni »Nova Založba«, Ljubljana, Kongresni trg št. 19.
kpl— Valutno vprašanje, spisal dr. Juro Jan, odvetnik v Mariboru. Samozaložba. Tisk Mariborske tiskarne. Stane 16 Din. Strani 90.
—kpl Dotiskano je »Posebno ukoslovje zemliepisnega pouka na osnovnih šolah. Za učiteljišča priredil: F r. Fink. Izda Slov. Šol. Matica. — Se še povrnemo!
—kpl Zbrani spisi za mladino od Mat. Va-ljavca. Izdala in založila Učiteljska tiskarna. Priredila Fr. Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okrasil Rajko Šubic. Cena elegantno vezani knjigi 30 Din.
—kpl Uniiikacija i reforma osnovne nasta-ve, osobitim obzirom na izobrazbu učitelja. Se- ! stavil J. Radovanovič, zem. škol. nadzor- j nik u Splitu. Cena 5 Din. — O delu, ki ga toplo i priporočamo učiteljstvu še podrobno izpregovo- j rimo. Brošuro dobe okrajna učiteljska društva v . razprodajo, ker je nujno potrebno, da se učitelj- I stvo seznani s tem našim načelnim vprašanjem.
Tužna Istra, joči, joči, joči; ko bo solz do vrha polna kupa, bo srce do vrha polno upa, da Ti odrešenja dan napoči! —
Naše narodno prosvetno delo.
—p Za Miklavžev večer in za Bož'č-nico je sestavil tovariš Anton Kosi v Središču ob Dravi v obliki kratkih spevoigric i primerno gradivo (petje deklama- j cije in dramatičen p r i z o r), ki ga j prav rad posodi v rokopisu poedinim šol- 1 skim vodstvom pod pogojem, da plačajo i v »Fond za ubožne šolarje v Središču« I znesek 8 Din. Event. naročilo je nasloviti na šolsko vodstvo v Središču ob Dravi.
Književnost in umetnost.
—k Dr. Juro Jan: Valutno vprašanje. Temeljita razprava dr. Juro Jana nam odpira to vprašanje v vseh podrobnostih in delih, ki imajo stika z njim. Sam pravi v uvodu: Današnje valutne i razmere postajajo vedno bolj nevzdržljive in j vprašanje, kako naj se urede, vedno bolj pere- i če«. Knjiga obsega 11 poglavij: I. Denar In i njegova služba: prvotno bistvo denarja, ; vrednost merilo in vrednostna mera, plačilno sredstvo, vrste denarja, drž. denarna veljava, nasvetovane utopistične denarne veljave, nameravani boljševiški denarni surogat, jamstvo za veljavnost drž. denarne veljave, priklenjenje zlata v drž. meje, učinki dobre denarne veljave; II. Bankovec ter varovanje njegove veljave : Ustroj bankovčne banke in njegovega poslovanja; Narodno - gospodarske odredbe za stalnost denarne veljave: aktivni državni proračun, prisilni zlatonovčni promet, trgovska in plačilna bilanca, zvišanje obrestne mere za pridržanje domačega zlata in kapitala, notranja narodnogospodarska politika; III. Papirnati denar; IV. Čeki, menice in drugi plačilni pripomočki; V. Medvojno upravljanje veljave v A v s t r o o g r s k i, nje ra zvred o v anje, gospodarske posledice in uposta vitveni načrt: Razvredovanje valute radi drž. dolga pri ban-kovčni banki, gospodarske posledice radi poslabšanja valute, državne odredbe in načela za upostavitev denarne veljave; VI. Kako se je valuta reševala v nasledstvenih državah od prevrata do mirovne pogodbe; VII. Delna rešitev valutnega vprašanja v mirovni pogodbi: bankovci avstroogrske bančne banke; VIII. Mej-narodni nasveti za rešitev valutnega vprašanja; IX. Kako se rešuje veljava v Italiji na Češkem in v Avstriji ter pod kakšnimi vzgledi; X. Valutno vprašanje v Jugoslaviji: celokupno narodno-gospodarsko premoženje cele države s proračunom možnih prihrankov, notranja narodno-gospodarska politika, državni proračun, državne obveznosti iz vojne in pre-obratne likvidacije, viri za aktiviranje državnega proračuna zbližanje veljaiočega prava dejanskim gospodarskim in socialnim razmeram; XI. Ustanovitev vrednostne mere ter uvedba relativno vrednostnih plačilnih sredstev. — Ta razprava ne bo dobro služila v pojasnjenje le trgovskemu, obrtnemu in drugim stanovom, ki so z njim direktno prizadeti, temveč je zanimiva posebno za učiteljstvo na trgovskih šolah in na višjih stopnjah sploh, ker je vprašanje aktualno in bo knjiga dober vir in pripomoček za poglobljenje in razlago tudi za šole.
—k Slovensko - italijanska slovnica, sestavila Marica Stepančičeva (Gregorič). Podučba, primerna za samouke in za srednje šole. Knjiga obsega 207 strani in sledečo vsebino: Glasoslovje In pravopis; v abecedi, izreka posamičnih glasnikov, o podvojenosti nekaterih črk, o naglasu itd.; Jezikovne vaje In slovnica: Družina (o govornih razpolih, o samostalnik«, o pridevniku), v šo 1 i (spol samostalnikov), hiša in stanovanje, deli človeškega telesa,
družba, obleka, čas, jedi in pijače, j živali, stanovi, vas in mesto, gozd, ! vrt in njiva, priroda, cerkev in pokopališče, o človeških občutkih in s v o j s t v i h, o pot o v a n j u. Vsakemu praktičnemu delu je pridejan sistematično in metodično urejen oddelek iz slovnice in pravopisa. — Nadalje je oddelek čtiva, ki je prav v kratkem dobro izbran. — Posebno velike praktične vrednosti so razgovori (dialogi), ki so izbrani iz najnujnejšega vsakdanjega življenja: na obisku in ob srečavanju, o času, o vremenu, na izpreho-du, v cerkvi, šoli in gledališču, v trgovini itd. — Pogovori (Discorsi.) — Slovnici je pridejan prav dobro izbran slovensko - italijanski in italijansko-slovenski besednjak in slovarček. — Predgovor nam pove sam o knjigi: »V drugič pošiljam v svet pričujočo knjigo, da seznanim z njo vse one Slovence, ki ne poznajo še blagoglasne italijanščine, kakor i one, ki jo govore samo površno in ki se izražajo v svrho razgovora le s tako-zvaniin primorskim narečjem. — Mnenja sein, da bo moja slovnica dobrodošla marsikomu, zlasti srednješolski mladeži, ki s priučenjem — kakršno je podajem po natančnih predpisih didaktike in priprostega sistematičnega razvoja najupo-rabnejše metode — zastremi gotovo vsaj po nekolikem poznanstvu razkošno — razvitega italijanskega slovstva. — In nado gojim, da bo moja slovensko - italijanska podučba prijazno sprejeta vsaj po ozemlju Jugoslavije, ki je zgodovinsko veleznamenite okoliščine postavljajo ramo ob rami v sosedstvo z Italijo.« — Predstoječa knjiga je že upeljana na realki v Idriji in v Gorici. Pisateljica je — kot bivša učiteljica — podala v knjigi ono učno metodo, ki je za učence najboljša in najlažja. Priporočati bi bilo, da bi bila knjiga vpeljana tudi pri nas, vsaj v Sloveniji, v one šole, kjer se poučuje italijanščina, ker je tudi za naše razmere knjiga zelo prikladna.
—k Poprava. »Zvonček« prinaša v svoji 10. štev. med drugim tudi spis »Prekmurje« izpod peresa S—A R-ja. Jako sem se razveselil tega; dogodilo se je namreč prvič, da je naš »Zvonček« prinesel vsaj nekaj o novi naši pokrajini; mislil sem si: deca i onstran Mure bo spoznala nas, naše ljudi in navade. — A med či-tanjem omenjenega spisa sem zgubil vse in zdi se mi, da ga bodo zgubili tudi moji šolarji, ko dobijo to štev. »Zvončka« v roke. Gosp. S—A R-ju bi namreč svetoval, da ne piše potopisov, dokler res dobro ne pozna krajev, o katerih piše.
—	Prvič: Ni prva vas na poti iz Radene v Mursko Soboto Tišina, ampak Petajnci (izvirki kisle vode!) Drugič: Tišina je lična kmetska vas. Zakaj je potrebno omenjati, da je na šoli v Tišini samosjovenski napis! To je vendar na vseh šolah v Prekmurju. Tretjič: V spisu stoji: »Hodili smo celo uro med samim rodovitnim poljem
—	nikjer nobenega drevesa več, nikjer vasi. Šli smo še dve uri — še po samoti, še po veliki ravnici. Samo tam daleč ob Muri smo videli cigansko vas.....« Prijatelj — potopisec, kod
si vendar hodil?! Pot iz Tišine v Mursko Soboto premeri 14leten deček z lahkoto v eni uri. Grede iz Tišine v Mursko Soboto jo vendar mahaš po cesti, od katere so precejšnji sadni vrti oddaljeni komaj sto do petsto metrov. In v teh nasadih se belijo vasi: Tropovci, Gradišče, Murski Črnci in Svetahovci. Dalje pelje omenjena pot skozi prav prijeten gozdič. Torej: »nobenega drevesa več, nikjer vasi???« — In ta ciganska vas? Predobro poznam te kraje, a ne vem za »cigansko vas ob Muri«. — Pač pa je levo od ceste — proti severu! — kakih štiri — do petsto korakov vstran 8 ciganskih kočic. Čudno se mi zdi, da se je vse to prezrlo; saj vendar na progi Radenci - Murska Sobota še ne obratuje auto z spalno sobo! — Četrtič: Park grofa Szaparyja ni prav nič razkošen. Zakaj ni natisnjena med tekstom tudi krasna stavba: meščanska šola v Murski Soboti? Ali se je mogoče tudi to prezrlo? Petič: premenjeni so tudi zname-nitejši kraji: Beltinci, Bratonci in Dolnja Lendava. Ali je to vse? Kaj pa Križevci, G. Lendava, Št. Jurij, Cankova itd. — Se bo kdo oglasil, češ, to je dlakocepec! Ne! »Zvonček« je namenjen le naši mladini; ona ga tudi pridno prebira — ona »Zvončku« veruje. Pišimo torej za »Zvonček« resnico! Posebno opisujmo našo domovino tako, kakor je res; saj je menda lepa dovolj: M-i-k-i.
—k Matija Valjavec: Izbrani spisi za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okrasil Rajko Šubic. V Ljubljani, 1922. Strani LVII. in 182. — Učiteljska tiskarna se je lotila hvaležne naloge, da nam izda vse slovenske klasike v elegantni in ilustrirani mladinski izdaji, ki jo urejata in prirejata Fr. Erjavec in Pavel Flere, ilustrirajo pa naši najboljši umetniki. Za Levstikom in Erjavcem je izšel sedaj Matija Valjavec, ki gotovo spada med naše nailjubezniveiše pesnike, njegove znamenite pripovedne pe.smi so pa pravi biseri naše literature. Izbranim njegovim pesmim je dodana tudi kopica njegovih narodnih pripovedk, ki so najbolj značilne za tega našega klasičnega nabiratelja narodnega blaga. V Valjav-čeva dela uvaja bravce obširen, doslej najizčrp-nejši pesnikov življenjepis, zaključuje jih pa podroben »Tolmač«. Knjigo krasi 13 lepih ilustrativnih risb nadarjenega našega grafika R. Šubi-ca, ki stopa s tem delom prvič pred slovensko javnost. Po knjigi gotovo ne bo sezala samo naša mladina, temveč tudi odraslo občinstvo, zlasti, ker so Valjavčeva dela že davno pošla. Sploh bi ne smela manjkati ta krasna zbirka v nobeni slovenski hiši in knjižnici. Valjavcu slede Stritarjevi izbrani mladinski spisi, ki so že v tisku.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniii.
+ LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto, 18. novembra t. 1., ob 6. uri zvečer na šentjakobski šoli s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Vtisi in doživljaji s potovanja po Ceho-slovaški republiki. Predava tovarišlca gospa Engelmanova.
3.	Slučajnosti.
Prosimo polnoštevilne udeležbe!
Odbor.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MEŽIŠKO DOLINO v četrtek 23. novembra ob pol 9. url v šolskem poslopju v Prevaljah. Na dnevnem redu je: 1. Naše stališče v šolsko - reformnih
i in vzgojnih vprašanjih. (Mlačnik). 2. Naš ideal kmetske občine kot g"spodarske in kulturne za-jednice. (Mencin). 3. Šolsko vrtnarstvo v okraju (Košir). 4. Poročilo o blejski skupščini. — P. Močnik.
+ LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je prvič zborovalo v letošnjem šolskem letu 7. oktobra na šentjakobski šoli. Zborovanje je bilo kljub slabemu vremenu dobro obiskano. Predsednik otvori točno ob 6. uri zborovanje, pozdravi vse navzoče, posebej še predavatelja g. univ. profesorja dr. Vebra in g. višj. šol. nadzornika Gangla. Nato se v vznešenih besedah pokloni umrli tov. Emi Žerjavovi, spominjajoč se njenih lepih lastnosti kot vestna in marljiva učiteljica ter značajna koleginja. Slava njenemu spominu! — Sledilo je predavanje g. univ. prof. dr. Vebra: Analiza človeških zmot. Ker je tema jako obširna, je g. predavatelj razdelil vso snov na več enournih predavanj. Glavne vodilne misli tega predavanja priobčimo pozneje v celoti, ko bodo vsa predavanja končana. G. predavatelj je žel za svoje predavanje burno odobravanje, čeprav je služilo to predavanje samo kot uvod. — Nato je sledilo poročilo tovariša Janka Lenarčiča o vtisih iz potovanja po Bosni in iz II. državne skupščine v Sarajevu. Poročevalec je kratko orisal posebnosti Hrvaške in Bosne v etnografskem, geografskem in kulturnem oziru, dalje znamenitosti Šeher-Sarajeva, navade njegovih prebivalcev, ki so nastale kot posledica različnih vero-izpovedanj, jezikov in pod vplivi raznih zgodovinskih ter klimatičnih faktorjev, a vmes je vpletel posamezne karakteristične slike s skupščine, da bi služile v ilustracijo čustvovanj in značajev posameznikov, kot zastopnikov vseh pokrajin Jugoslavije, ki se javljajo v trenotku treznega, mirnega govora ter v največji razburjenosti. Zanimivo je bilo dalje poročilo o poteku debate, o kritiki opozicije in končno o zadržanju in pisavi sarajevskega časopisja ob priliki skupščine. — Referat naj bi priobčil tudi naš strok, list, a vsled pomanjkanja prostora se ta misel pozneje opusti. Pri slučajnostih opozarja tov. Grum na plodonos-no delovanje Slovenske šolske Matice in vabi učiteljstvo k pristopu. Končno se po daljši debati sprejme sledeča resolucija, ki se tiče nadzorovanja pri šolskih mašah: Višji šolski svet je v zadnji seji sklenil, da učiteljstvo ni obvezano, nadzorovati šolskih otrok pri odslej neobligatnih šolskih mašah, a ki še do danes ni uradno obvestil šolskih vodstev o tem svojem sklepu. Ker g. ka-tehetje iz tega razloga še nadalje uvajajo šolske maše, nekateri šolski voditelji pa uradno učiteljstvo pozivajo k tozadevni inšpekciji, nastajajo med učiteljstvom in voditelji nesoglasja in vznemirljiva nasprotstva, kar gotovo ni v prospeh mirnega dela v šoli. Ljubljansko učiteljsko društvo naproša vsled tega Višji šolski svet, da vsled navedenih razlogov svoj tozadevni sklep nemudoma uradne razglasi vsem tukajšnjim šolskim vodstvom iti s tem zabrani vsakojakl prepir oziroma medsebojno prerekanje v šoli. — Resolucija se odpošlje na merodajno mesto. Nato predsednik zaključi zborovanje. — Tajnik.
+ SLOVENJEBISRTIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 19. oktobra na dekliški šoli v SI. Bistrici ob dobri udeležbi.
Tovariš predsednik navdušuje v svojem pozdravnem govoru tovariše in tovarišice, naj redno posečajo društvena zborovanja, naj med nas pohiti vsak. ki mu je lasten napredek in tovarištvo srčna zadeva.
Ko so se prečitali došli dopisi, je predaval tov. predsednik kot delegat učit. društva o blejski skupščini.
Ker je bil udeležencem potek skupščine več ali manj znan iz poročil »Učit. Tov.«, se ni oziral na posameznosti, temveč je govoril o točki, ki je najbolj razburjala duhove, namreč o delitvi pokrajin v oblasti.
Navaial je razloge v prilog delitvi v ljubljansko in mariborsko oblast, pozabil pa tudi ni razlogov, ki so proti delitvi ter omenil, da se bo naposied ukrenilo le to, kar zahteva ustava.
Tovarišica Hribarjeva je kaj zanimivo podajala vtise s svojega potovanja v Sarajevo ter o poteku skupščine. Pripovedovala je tako živo, da smo ;o v duhu spremljali na njenih potih ter ob enem obžalovali, da se nismo mogli udeležiti zanimivega potovanja.
Oba poročevalca sta žela živahen aplavz v zahvalo za njiju poročili:
Obravnavale so se še društvene in stanovske zadeve.
Praznovanje petdesetletnice učiteljskega društva, ki bi se imelo vršiti letos meseca novembra, se iz več razlogov odloži na prihodnjo pomlad.
H koncu so se sprejele sledeče resolucije:
1.	Učiteljstvo slovenjebistriškega okraja protestira proti temu, da se je ukinila voditeljem funkcijska doklada, ki je itak sramotno minimalna.
2.	Učiteljstvo zadnjič obupno prosi, da se že vendar enkrat urede draginjske doklade in naj se nam podeli nabavni prispevek.
Merodajni krogi na; pomislijo, da učitelj, ki se zaman bori z vsakdanjimi skrbmi, ne more mladine navduševati za ideale, temveč mora izgubiti vero v socijalno pravičnost.
3.	Knjigovodstvo pokrajinske vlade naj kratko zabeleži na plačilnem listu, zakaj se je odredil odtegljaj pri plači.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
— Poročilo o koncertu moravskih učiteljic prinesemo v prihodnji številki.
Tiska »Učiteliska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Štev. 2940.
RAZPIS STALNEGA UČITELJSKEGA UČNEGA MESTA.
S privolitvijo višjega šolskega sveta štev. 14530 z dne 3. nov. 1922 se razpisuje v stalno namestitev služba učitelja na deški osnovni šoli IV. v Mariboru.
Pravilno opremljene prošnje ie treba vposlati mestnemu šolskemu svetu v Mariboru najkasneje do dne
4. decembra 1922. Mestni šolski svet v Mariboru, dne 4. novembra 1922.
Predsednik: V. Grčar. 1. r-