GLEDALIŠČE CELJE X Josip Jurčič Tatjana Doma PRVIČ V GLEDALIŠČU CELJE Ana Janc, kostumografka lepa povest iz stare zgodovine predstava za otroke krstna uprizoritev premiera 7. oktobra 2021 Pavla Zaropotala, županja BARBARA MEDVEŠČEK Starešina Gobežalka TANJA POTOČNIK Flere Krivostegno, sodni sluga ŽAN BRELIH HATUNIĆ dramaturginja TATJANA DOMA vodja predstave ZVEZDANA KROFLIČ ŠTRAKL garderoberki MELITA TROJAR MOJCA PANIČ šepetalka LINA BRAJLIH krojačica MARIJA ŽIBRET koreografka AJA ZUPANEC lučni mojster JERNEJ REPINŠEK šivilja IVICA VODOVNIK lektorja JOŽE VOLK, ŽIVA ČEBULJ tonski mojster MITJA ŠVENER odrski mojster GREGOR PRAH rekviziterka MANJA VADLA pomočnik tehnične vodje RAJNHOLD JELEN avtor glasbe in korepetitor MITJA VRHOVNIK SMREKAR oblikovalec svetlobe ANDREJ HAJDINJAK dežurni tehnike ALEN ĐUDARIĆ asistentka koreografke LARA EKAR GRLJ oblikovalki maske MARJANA SUMRAK ANDREJA VESELAK PAVLIČ oblikovalec in izdelovalec kozlovskih glav GREGOR LORENCI tehnična vodja ALEKSANDRA ŠTERN upravnica MAG. TINA KOSI svetovalec upravnice DR. BORUT SMREKAR dramaturginji TATJANA DOMA ALJA PREDAN lektorica ŽIVA ČEBULJ tehnična vodja ALEKSANDRA ŠTERN vodja programa JERNEJA VOLFAND telefon +386 (0)3 4264 214 telefaks +386 (0)3 4264 206 e-naslov jerneja.volfand@slg-ce.si vodja marketinga in odnosov z javnostmi MAG. BARBARA PETROVIČ telefon +386 (0)3 4264 205 +386 (0)51 651 821 e-naslov barbara.petrovic@slg-ce.si koordinatorka in organizatorka kulturnega programa URŠKA VOUK telefon +386 (0)31 670 957 e-naslov urska.vouk@slg-ce.si e-naslov blagajna@slg-ce.si Gledališki list letnik 71, sezona 2021/22 številka 3 Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 ter uro pred začetkom predstav. izdajatelj SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE tajništvo urednica TATJANA DOMA vodja uprave LEA TOMAN telefon +386 (0)3 4264 202 telefaks +386 (0)3 4264 220 centrala +386 (0)3 4264 200 e-naslov tajnistvo@slg-ce.si Ustanovitelj gledališča je Mestna občina Celje. Program finančno omogoča Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. svet Gledališča Celje BRIGITA ČOKL (namestnica predsednice) ANITA OVČAR DUŠANKA SAFRAN (predsednica) JERNEJ REPINŠEK za izdajatelja MAG. TINA KOSI lektorica ŽIVA ČEBULJ fotograf JAKA BABNIK (fotografije z vaje) oblikovalca ANJA DELBELLO in ALJAŽ VESEL / AA ilustrator DAVID KRANČAN avtor črkovnih vrst FLORIAN RUNGE tisk GRAFIKA GRACER 2 3 naklada 3000 IZVODOV Vse pravice pridržane. Celje, Slovenija oktober 2021 strokovni svet Gledališča Celje MATIJA GOLNER DENIS KRESNIK URBAN KUNTARIČ MOJCA MAJCEN SIMON MLAKAR (predsednik) DR. ANTON ŠEPETAVC (namestnik predsednika) 4 blagajna informatorka-organizatorka URŠKA ZIMŠEK strokovni administrativni delavki KLAVDIJA KOMERIČKI JERICA VITEZ glavni medijski pokrovitelj glavni radijski pokrovitelj 1 Filip Mramor, David Čeh, Barbara Medvešček, Urban Kuntarič, Tanja Potočnik, Žan Brelih Hatunić 3 Urban Kuntarič, Tanja Potočnik, Žan Brelih Hatunić, Barbara Medvešček, David Čeh, Filip Mramor 2 Tanja Potočnik, Filip Mramor, Urban Kuntarič, Žan Brelih Hatunić, Barbara Medvešček, David Čeh 4 Urban Kuntarič, Tanja Potočnik, Žan Brelih Hatunić, David Čeh, Barbara Medvešček, Filip Mramor 2 3 1 David Čeh, Žan Brelih Hatunić, Tanja Potočnik, Filip Mramor, Urban Kuntarič, Barbara Medvešček 2 Urban Kuntarič, Žan Brelih Hatunić, Barbara Medvešček, David Čeh, Tanja Potočnik, Filip Mramor 3 Urban Kuntarič Letos mineva 140 let od smrti velikega slovenskega pripovednika, pisatelja, avtorja prvega slovenskega romana in prve slovenske tragedije, publicista, prvega slovenskega profesionalnega časnikarja in urednika Josipa Jurčiča, zato je bilo letošnje leto razglašeno za njegovo. Jurčič se je rodil v revni kmečki družini. Nad literaturo in pripovedništvom ga je navdušil oče njegove mame, dedek Jože Jankovič. Pripovedoval mu je pravljice in pripovedke slovenskega ljudskega izročila o čarovnicah in strahovih, prigode iz časa turških vpadov, zgodbe o tihotapcih in rokovnjačih pa o stiških menihih ter s tem buril vnukovo domišljijo. Josip Jurčič je pomembno vplival na slovensko literaturo in njen razvoj, saj je uvedel nove pripovedne oblike: črtice, pripovedke, povesti in romane. Njegov roman Deseti brat (1866) velja za prvi slovenski roman, njegova drama Tugomer (1876) pa za prvo slovensko tragedijo. »Lepa povest iz stare zgodovine« Kozlovska sodba v Višnji Gori je prvič izšla leta 1867 v reviji Slovenski glasnik. Ta humoreska je odlična satira, ki prikazuje in smeši medčloveške odnose na slovenskem podeželju konec 19. stoletja. S svojo univerzalnostjo zareže v bistvo posameznikovega značaja in skupnostne dinamike, zato ostaja aktualna še danes, saj se človeška neumnost, omejenost in hibe do danes niso spremenile. Osnovna zgodba je preprosta. Lukež Drnulja neko popoldne v gozdu na skrivaj nabira listje za svojega kozla Lisca, kozel pa iz domače veže pobegne pred psi in otroki, ki ga nadlegujejo, in se pred njimi skrije za ograjo na vrtu Andraža Slamorezca. Njegov domnevni vdor na čudovit zelenjavni vrt sproži prepir med Drnuljo in Slamorezcem, ki vodi v slavno kozlovsko sodbo. Tukaj pa se položaj šele zares zaplete, saj pravda sproži spor med meščani in jih razdeli na dva tabora – za kozla in proti njemu. Obenem se na sodišču razkrijejo tako skrivnosti meščanov kot zamere in sovraštvo, ki krojijo odnose med njimi. Tokratna dramatizacija Jurčičeve »lepe povesti iz stare zgodovine« Tatjane Doma in Luke Marcena je poklon pripovednemu mojstrstvu enega največjih slovenskih pripovednikov. Jurčiču je uspelo preprosto zgodbo o sporu med višnjanskimi meščani ter nesmiselni sodbi bravurozno zapisati kot duhovito pripoved o človeških hibah in omejenosti, ki prerašča v univerzalno kritiko človeške zaplankanosti. Zgodba z na videz preprostim zapletom v njuni dramatizaciji prerašča v pravo kriminalko, katere gonilo je veselje do prepiranja in skorajda užitek ob tej človeški dejavnosti. Pravega vzroka za prepir se nihče od udeležencev ne spomni več, morda ima vsak svojega ali pa ga za prepiranje niti ne potrebuje. Kolikor je udeležencev v dogodku, toliko je tudi resnic o njem. Zato se duhovita kriminalna prepletenka ukvarja z rekonstrukcijo spomina in zgodbe, ki se – ob novih in novih podatkih, ki isti dogodek kažejo iz različnih perspektiv – ves čas spreminja in obrača na glavo. Komu sploh lahko verjamemo, če pa vsi lažejo? Sodna dvorana tako postaja gledališče, cirkus in kabaret, v katerem višnjanski »modrijani« predstavljajo svoja stališča. Kaj pa, če se oglasi sam kozel in pove svojo plat zgodbe? Zdi se, da se v prepiru ne premaknejo nikamor in samo premlevajo iste dogodke. A z vsako novo verzijo pridejo na dan nove podrobnosti. Kaj je laž in kaj resnica? Ali je to sploh mogoče izvedeti? Morda pa niti ni več pomembno? Dokler bodo meščani uživali v prepiru, bo resnica postranskega pomena. Satirična humoreska Kozlovska sodba v Višnji Gori brez zadržkov slika odnose v majhni skupnosti in nas ob tem zabava. Napaja se iz škodoželjnosti, sprenevedanja, nevoščljivosti, pogoltnosti in omejenosti prebivalcev te male skupnosti. Meščani se brez zadržkov med seboj tožarijo, podkupujejo in se odkrito naslajajo nad nesrečo drugega. Poleg tega je vsak zase prepričan, da on ni tak, da je veliko boljši od soseda. Jurčič se slabosti svojega časa ni sramoval, temveč je zabeležil brezčasno človeško neumnost, domišljavost, omejenost in primitivno maščevalnost ter pri tem ohranil šaljiv in duhovit ton, da nas zgodba o človeških pomanjkljivostih spravi v smeh in dobro voljo. Humor je gotovo eden Jurčičevih zaščitnih znakov, ki njegovo pripovedništvo dela tako posebno. Od Jurčičeve Kozlovske sodbe do danes se ni veliko spremenilo. Ljudje se še vedno radi prepiramo, pravico iščemo na sodišču in si želimo, da bi sosedova krava poginila pred našo. Seveda nam v resničnem življenju pogosto zmanjka humorja, ki je Jurčiču tako ljub. Zato, preden se odločimo za »kozlovsko sodbo«, raje poskusimo s pogovorom. Dobra volja in iskreni prijateljski, sorodstveni ali sosedski odnosi nam lahko prihranijo veliko denarja, časa in energije. Da ne bomo na koncu mi sami žrtveni kozel lastne sodbe. Kot asistentka je sodelovala s priznanimi kostumografi, kot so Alan Hranitelj, Ana Savić Gecan, Belinda Radulović, Andrej Vrhovnik in Tina Bonča. Z Luko Marcenom deluje že nekaj let, sodelovala sta pri vseh njegovih gledaliških produkcijah na AGRFT ter kasneje pri predstavi Simpozij v SNG Drama Ljubljana in uprizoritvi Monologi s kavča v Prešernovem gledališču Kranj. Lara Ekar Grlj, asistentka koreografke Filip Mramor, dramski igralec Foto Ivian Kan Mujezinović kostumografka ANA JANC 1 telefon +386 (0)3 4264 208 Uprizoritev Otroci na oblasti (po motivih del Rogerja Vitraca in Dušana Jovanoviča, 2019) v njegovi režiji je bila izbrana v tekmovalni program na več festivalih po Evropi (Beograd, Varšava), na festivalu FIST v Beogradu je predstava maja 2019 prejela tudi grand prix za najboljšo predstavo festivala v celoti, decembra istega leta pa je bila nagrajena še z akademijsko Prešernovo nagrado za leto 2019. Decembra 2020 je Luka Marcen za režijo diplomske uprizoritve Ljudožerci Gregorja Strniše prejel še akademijsko Prešernovo nagrado za leto 2020. scenografka SARA SLIVNIK Sodelovala je tudi pri študentskih diplomskih filmih, med katerimi lahko izpostavimo film Nihče ni rekel, da te moram imeti rad, ki se je med drugim uvrstil v izbor Cinéfonation na filmskem festivalu v Cannesu, ter film Otava, ki je v ožjem izboru za Student Academy Awards. Rojen leta 1998 v Ljubljani. V času šolanja na Gimnaziji Poljane je deloval v okviru Poljanskega odra, kjer je za vlogo Lazarja v Strniševih Žabah prejel posebno priznanje žirije za moško vlogo na 56. Linhartovem srečanju. Igral je tudi v predstavah Pionirskega doma. Kot improvizator v Šolski impro ligi je prejel priznanje za najboljšega improvizatorja 20. sezone. Leta 2017 je začel študij dramske igre na AGRFT v letniku Jerneja Lorencija in Jerneja Šugmana in kasneje Branka Jordana. Diplomiral je z vlogo Perkmandelca v Zajčevi Jagababi (režiserka Živa Bizovičar). Med študijem je sodeloval s SNG Drama Ljubljana pri projektu Ljubezen (režiser Luka Marcen). Igral je v kratkem filmu Nedeljsko jutro (režiser Martin Turk) in nanizanki Mamin dan. Je ustanovni član kolektiva Počemučka, s katerim je ustvaril predstavi Piano and screaming (Akademijski studio AGRFT) in Under construction (Gledališče Glej). Foto Marijo Zupanov 1 Rojena 1996 v Kranju. Lara je baletna plesalka in diplomantka na Oddelku za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V času šolanja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana in kasneje je sodelovala pri različnih plesnih sestavah, predstavah, projektih, plesnih filmih z različnimi koreografi ter z različnimi institucijami (Radiotelevizija Slovenija, SNG Opera in balet Ljubljana, Plesni teater Ljubljana, Društvo baletnih umetnikov Slovenije itd.). Udeležila se je številnih gostovanj po Evropi. Po končanem Konservatoriju in Gimnaziji Kranj je po opravljeni avdiciji svojo baletno pot nadaljevala v Balletto di Verona, kjer je plesala v različnih baletnih predstavah (Trnuljčica, Hrestač, Masquerade itd.) in sodelovala z mnogimi plesalci milanske Scale in dunajske državne opere. Poleg tega je svojo plesno pot stalno nadgrajevala v tujini (Zagreb, Dubrovnik, Dublin, Berlin itd.). Poleg baleta, ki ji predstavlja osnovo za postavitev vsakega telesa, pa svoje videnje giba nadgrajuje tudi z drugimi plesnimi in gibalnimi tehnikami (sodobne plesne forme, biomehanika), kjer se osredotoča predvsem na izvor in izpeljavo giba. Obenem vse to skuša združevati s filozofskimi vprašanji. Aja Zupanec, koreografka NOVA ČLANICA GLEDALIŠČA CELJE Živa Čebulj, lektorica Foto Zoltan Vakulya Starešina Žužnjal DAVID ČEH režiser LUKA MARCEN Slovensko ljudsko gledališče Celje Rojen leta 1995 v Celju. Po končani I. gimnaziji v Celju se je najprej vpisal na študij filozofije ter primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izobraževanje je nadaljeval s študijem gledališke režije na AGRFT, kjer je septembra 2020 pod mentorstvom red. prof. Matjaža Zupančiča diplomiral z režijama uprizoritev Ljudožerci Gregorja Strniše in Goli pianist ali Mala nočna muzika Matjaža Zupančiča. Kot asistent režiserja je sodeloval s priznanimi gledališkimi ustvarjalci, kot so Dušan Mlakar, Janez Pipan, Ivica Buljan, Eduard Miler, Aleksandar Popovski, Maja Sever in Rocco. V preteklih sezonah je v okviru različnih platform in festivalov kot režiser in avtor koncepta večkrat prevzel tudi režijo bralnih uprizoritev novih slovenskih dramskih besedil avtorjev različnih generacij. Andraž Slamorezec, mestni svetovalec FILIP MRAMOR, k. g./DAMJAN M. TRBOVC Rojena leta 1993 v Celju. Po končani Gimnaziji Novo mesto se je vpisala na Naravoslovnotehniško fakulteto v Ljubljani, smer Oblikovanje tekstilij in oblačil. Oktobra 2017 je nadaljevala svojo študijsko pot na AGRFT, program Scensko oblikovanje, kjer je leta 2020 pod mentorstvom red. prof. Janje Korun magistrirala iz študija kostumografije. Med študijem je sodelovala pri gledaliških produkcijah, ki so vsako leto gostovale na Borštnikovem srečanju, uprizoritev Otroci na oblasti pa je gostovala tudi na festivalih po Evropi – FIST v Beogradu in ItSelf v Varšavi. Rojena leta 1988 v Celju. Svojo plesno pot je začela v Plesnem forumu Celje pod vodstvom Gordane Stefanovič-Erjavec, kjer se je šestnajst let izobraževala in nastopala v številnih produkcijah in predstavah doma in na mednarodnih festivalih v tujini. Leta 2008 je šolanje nadaljevala na akademiji Salzburg Experimental Academy of Dance (SEAD) v Avstriji, kjer je leta 2011 diplomirala. Kot plesalka in performerka je v slovenskem prostoru v različnih predstavah sodelovala z Milanom Tomášikom, Matejo Bučar, Natalijo Manojlović Varga in drugimi. Ustvarila je dve avtorski celovečerni solo predstavi Prikrito-razkrito in Kričeče bleščeče. Leta 2020 je za magistrsko delo ustvarila gibalno-eksperimentalni video Gaea in zaključila drugo stopnjo študija umetnosti giba na AGRFT, kjer od letos poučuje kot asistentka. Prav tako je zaposlena na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana, in sicer na smeri sodobnega plesa, gledališko-filmski smeri ter na predšolski vzgoji. Od leta 2018 je strokovna spremljevalka in selektorica na območnih plesnih revijah za dolenjsko regijo. Z režiserjem Luko Marcenom je v gledališču sodelovala že kot koreografka pri predstavah Ljudožerci (diplomska predstava AGRFT) in Simpozij (SNG Drama Ljubljana). Foto Uroš Hočevar Lukež Drnulja, nočni čuvaj URBAN KUNTARIČ avtorica besedil songov SAŠA ERŽEN KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI Foto Nada Žgank igrajo avtorja dramatizacije TATJANA DOMA, LUKA MARCEN Josip Jurčič Foto Tea Ferjančič Luka Marcen, režiser Rojena leta 1988 v Kranju. Lektorica, gledališka lektorica in prevajalka. Diplomirala je leta 2013 iz slovenščine in francoščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot gledališka lektorica je pridobivala izkušnje s sodelovanjem na različnih projektih Gledališča Celje, Anton Podbevšek Teatra ter Šentjakobskega gledališča Ljubljana; kot lektorica pa je sodelovala z različnimi založbami, med drugim s Književnim društvom Hiša poezije, Škrateljcem in Gogo. Je avtorica več knjižnih prevodov (Dieudonné, Dabos, Besson, Genet, Soletti, Enard, Ferrari, Pagano), prevodov za gledališke uprizoritve (Zeller, Frederick, Genet) in prevodov francoske in slovenske poezije v slovenščino oz. francoščino (Chedid, Bauchau, Rouzeau, Pey, Swiatly; Svetina, Perat, Špegel). Je tudi avtorica več spremnih študij in esejev (Perse, Modiano, Velter, Kovačič in Sarraute, Besson, Desbordes-Valmore, Colette). V Gledališču Celje je že sodelovala pri uprizoritvah Oče in Laž. KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI Josip Jurčič