Tehnološke možnosti izdelave kvalitetnih jekel z uvedbo postopka vpihovanja
CaSi v SŽ Železarni Štore
UDK: 669.182.71:669.891 ASM/SLA :D8p
V. Prešern, T. Debelak, G. Manojlovič, P. Bračun
Opisan je postopek izdelave jekla v jeklarni Štore, kjer jeklo odlivajo na 4-žilni napravi za kontinurno litje gredic, dimenzij 100 mm x 100 mm ali 140 mm x 140 mm. Zaradi majhnih dimenzij izlivkov jekla nismo smeli pomirjati z aluminijem. Da bi dobili čistejše jeklo z manj vključki in modificirano sestavo vključkov, smo uvedli sistem vpihovanja CaSi.
Prikazani so doseženi rezultati oziroma vpliv vpihane-ga CaSi na vsebnost nekaterih elementov v jeklu, pomirjenem z aluminijem (žveplo, kisik, silicij, aluminij); ter na število, obliko in vrsto nekovinskih vključkov.
Prikazana je okvirna nova tehnologija izdelave nekaterih kvalitet jekel.
I. UVOD
V SŽ Železarna Store izdelujemo jeklo v dveh električnih obločnih pečeh, kapacitete 40 (Birlec) in 50 t (BBC):
Proizvodni program v glavnem obsega vzmetna jekla, nizko in srednjeogljična jekla, nizko legirana ce-mentacijska in jekla za poboljšanje.
Celotno količino izdelanega jekla odlijejo na 4-žilni kontinuirni livni napravi (Concast) v gredice, presekov kvadrat 100 mm ali kvadrat 140 mm.
Zaradi zelo majhnih izlivkov tehnološki predpis ne dovoljuje pomirjanja jekla z aluminijem (max. do 0,006 %).
Predvsem zato, da bi dobili bolj čisto jeklo, da bi izboljšali livnost in povečali produktivnost izdelave jekla v električnih obločnih pečeh, smo se odločili za uvedbo postopka vpihovanja CaSi v tekoče jeklo v ponvi.
Številne tuje in naše publikacije s tega področja 111 so nas prepričale o umestnosti uvedbe novega postopka in najvažnejši rezultati, ki jih daje postopek, so:
—	obdelava jekla z vpihovanjem CaSi je vezana na predhodno izdelano talino s kompletno dezoksidacijo z aluminijem. To pa v primerjavi z dezoksidacijo s silicijem seveda pomeni bistveno manjšo vsebnost kisika in oksidnih vključkov;
—	doseže se dodatno razžvepljanje, kar omogoča skrajšanje rafinacije v peči;
dr. Vasilij Prešern, dipl. ing. —SŽ Metalurški inštitut Ljubljana
mag. Tine Debelak, dipl. ing. — SŽ Metalurški inštitut Ljubljana
Gojko Manojlovič, dipl. ing. — SŽ Železarna Štore Peter Bračun, dipl. ing. — SŽ Železarna Štore
—	prepreči se mašenje izlivkov zaradi čistih A1203 vključkov, ki v običajno izdelanih jeklenih pogosto nastopajo v izrazito ostri in usmerjeni obliki. Po obdelavi s CaSi pa dobimo le okrogle neplastične kompleksne vključke, tipa CaO-AKOj, s tališčem pod 1873 K (1600"C); ki se pri predelavi drobijo;
—	močno se zmanjša možnost segregacijskih razpok zaradi Mn-sulfidov v nizkoogljičnih jeklih, ker pride do efektnega razžveplanja in modifikacije preostalih vključkov;
—	kot rezultat dobre dezoksidacije, razžveplanja in modifikacije vključkov dobimo zelo čisto jeklo in dobro površino konti gredic.
Po svetu obstojajo številne firme, ki ponujajo sisteme za vpihovanje drobnozrnatih materialov. Cena takih ponudb pa je od 400.000 USS naprej. Zato smo celotno napravo konstruirali in izdelali v Jugoslaviji. Glavni projekt so izdelali v firmi INŽENIRING Bled, napravo so nato izdelali v Laškem in v maju 1984 smo lahko pričeli testirati napravo. Poudariti moramo, daje bila cena naprave vsaj 5-krat nižja kot iz tujine in da dosedanji rezultati dokazujejo, da lahko naprava deluje izjemno uspešno.
2. OPIS PROCESA
Do danes smo v Štorah izdelali že več tisoč ton jekla, obdelanega z vpihovanjem CaSi v ponvi, obzidani z dolomitno opeko. Z uvodnimi poskusi smo določili osnovne karakteristike novega postopka in sicer:
— določili smo obratovalne pogoje naprave, ki zagotavljajo dovolj mirno in praktično skoraj stoodstotno zanesljivo delovanje naprave,
—	poraba argona je 400 do 600 N l/min,
—	hitrost vpihovanja CaSi pri ustreznih oz. primernih obratovalnih pogojih je 20 do 25 kg CaSi/min,
—	potrebni čas vpihovanja je 3 do 6 minut (kar ustreza količini CaSi 1,5 do 2,5 kg/t jekla);
—	padec temperature jekla med vpihovanjem CaSi je 3 do 5"C/min.
Zaradi uvedbe postopka vpihovanja CaSi in za zagotovitev možnosti doseganja optimalnih rezultatov smo morali prilagoditi tehnologijo rafinacije v električni obločni peči.
Jekla, ki niso pomirjena z aluminijem, pravzaprav nima smisla obdelovati s CaSi. Količina kisika v takem jeklu je namreč tako velika, da se vpihani kalcij predvsem porabi le za dodatno dezoksidacijo, kar pa je seveda mnogo predrago.
Slika 1
Naprava za vpihovanje CaSi v SŽ-Železarna Štore
Fig. 1
View of the injeetion system in Steelvvorks Store
Zato smo pričeli s postopnim dodajanjem aluminija v peč in v ponovco pri nekaterih vrstah jekel, ki smo jih izbrali za obdelavo s CaSi.
Da bi se izognili vplivu pečne žlindre, smo v ponvi z dodatkom apna in jedavca izdelali novo žlindro.
Z izdelavo nove žlindre pa se tudi zmanjša nevarnost, da ne bi zadeli predpisane kemične analize, saj nimamo redukcije Mn, Si in P:
Vsekakor pa je v ponvi potrebna žlindra, katere naloge so 4 5-6:
Slika 2
Videz postopka vpihovanja CaSi med obratovanjem
Fig. 2
Installation during treatment
—	vezanje produktov reakcij dezoksidacije in razž-veplanja (kar se dogaja med vpihovanjem CaSi),
—	preprečevanje dostopa kisika iz atmosfere,
—	preprečevanje poteka nekontroliranih reakcij med žlindro in jeklom.
Videz naprave za vpihovanje CaSi in napravo med vpihovanjem prikazujeta sliki 1 in 2.
Tehnološke rezultate izdelave nekaterih talin prikazuje tabela 1.
Tabela 1: Tehnološki podatki o izdelavi nekaterih talin
Kemična analiza jekla	CaSi
Talina	Kvaliteta	C	Si	Alt«	S	0,ol	AS	O., (pred)	O, (po)	CaSi
		%	%	%	%	%	%	(ppm)	(ppm)	kg/t
15128	C. 1221	0,19	0,22	0,016	0,007	0,0061	72	24,3	11,9	1,1
15178	C. 1221	0,17	0,40	0,021	0,011	0,0052	59	20,5	8,8	1,1
15422	C. 4830	0,51	0,38	0,020	0,011	0,0062	63	10,4	5,0	1,5
25966	Č.4830	0,50	0,34	0,016	0,006	0,0059	78	12,7	5,2	1,9
15125	C. 4830	0,52	0,32	0,014	0,008	0,0065	58	13,9	6,4	2,2
25668	Č.4732	0,42	0,31	0,017	0,005	0,0061	71	12,9	5,8	2,1
25669	C. 1531	0,47	0,29	0,026	0,003	0,0049	73	10,3	4,6	2,1
25968	60SiCr7	0,58	1,56	0,020	0,006	0,0056	63	7,1	4,5	1,6
25969	60SiCr7	0,58	1,44	0,015	0,005	0,0055	75	4,6	3,6	1,6
15426	60SiCr7	0,60	1,84	0,014	0,003	0,0058	87	6,7	3,6	1,6
3. ANALIZA REZULTATOV 3.1 Dezoksidacija
Osnovni namen novega postopka in spremenjene rafinacije z uporabo aluminija je povečanje čistosti jekla ter možnost uporabe cenejših ferozlitin (predvsem nadomeščanje Si metala s cenejšim FeSi 75, ki vsebuje tudi do 3 % Al).
Bistvo sprememb je, da z večjim dodatkom aluminija v peč pri preddezoksidaciji močno zmanjšamo aktivnost prostega kisika v jeklu in da z dodajanjem Al v ponev dosežemo takšno vsebnost Al, ki zagotavlja majhno vsebnost oksidnih vključkov.
Doseganje željene končne vsebnosti aluminija je odvisno predvsem od:
Nr:25966 t. 4830 DIN 50 CR V 4 inj.: 19 kg Ca Si/t
C-0.50% Si- 0,34% Mn- 0,81% S -0,006% AIm- 0,016% O m- 0,0059% lOla (inj. CaSi) -52ppm
Slika 3
Vpliv aluminija v jeklu na končno vsebnost žvepla v jeklu pri vpi-hovanju CaSi
Fig. 3
Influence of aluminium on final sulphur content in the steel by CaSi injeetion
Razvidno je, da ima aluminij velik oz. odločilen vpliv na potek razžveplanja in da za doseganje majhnih vsebnosti žvepla niti ni pomembno, ali v dovolj pomirjeno jeklo vpihnemo 1,5 ali 2 kg CaSi/t.
Z uporabo CaSi je sedaj mogoče, da spremenimo tehnološki predpis in da jekla, kijih nameravamo obdelati s CaSi, izpuščamo iz peči tudi z žveplom cca 0,040 %! To pa lahko seveda pri posameznih šaržah pomeni občutno skrajšanje oz. pocenitev postopka!
Poglavje analiza obnašanja žvepla pri obdelavi jekla v ponvi s CaSi lahko zaključimo z ugotovitvijo, da smo dobili v roke resnično uspešno orožje za učinkovito in zanesljivo razžveplanje. Osnovni pogoji za uspešnost takega postopka pa so:
—	dovolj pomirjeno jeklo (vsebnost Al v jeklu v ponvi več kot 0,015 %),
—	pravilna sestava in količina žlindre v ponvi,
—	zadostna količina in optimalna hitrost vpihova-nja CaSi.
3.3 Metalografska analiza
Ugotovili smo jasno odvisnost tipa in količine vključkov od količine aluminija v jeklu in količine vpi-hanega CaSil4. pri zadostni (optimalni) količini alu-
Slika 5
Tipična sestava modificiranega vključka
Fig. 5
Typical composition of the modified inclusion
—	količine dodanega aluminija v peč in ponev,
—	količine in sestave žlindre v ponvi,
—	količine vpihanega CaSi.
Vpihani CaSi pa je v dovolj pomirjenih jeklih močno zmanjšal tudi aktivnost kisika v jeklu. Tako smo pri vzmetnih jeklih zmanjšali s CaSi aktivnost kisika za več kot 50 % (na povpr. 4,0 ppm) in tudi pri ostalih kvalitetah smo redno dosegali vrednosti med 5 in 10 ppm. To pa so že tako majhne vrednosti, ki zagotavljajo dovolj čisto jeklo7 8.
3.2. Razžveplanje
Znano je, da dosežemo z vpihovanjem CaSi v z Al-pomirjeno jeklo v dolomitnih ponvah odlično razžveplanje9- ln- ". Na slikah 3 in 4 prikazujemo vpliv aluminija v jeklu na končno vsebnost žvepla in na doseženo stopnjo razžveplanja.
o; CaSi>15kg/t •: 1 kg/t <CaSi< 1.5 kg/t o: <1 kg CaSi/t
4005 0.010 0.015 0,020 0,025 -IAltM.1V.-►
Slika 4
Vpliv aluminija v jeklu na doseženo razžveplanje pri vpihovanju CaSi
Fig. 4
Influence of aluminium on the degree of desulphurization by CaSi injeetion
0,020
t
^ 0,010
Al >0,015'/. 0,010'/. < A l <0015*/. Al <0,010'/.
Ker dosežemo optimalne rezultate uporabe postopka vpihovanja CaSi le pri z aluminijem pomirjenih jeklih, smo postopoma uvedli novo tehnologijo predde-zoksidacije v peči in dokončne dezoksidacije v ponvi z aluminijem.
Dokazali smo, da lahko s primerno količino aluminija v peči in v ponovci dosežemo zelo majhne vsebnosti kisika, ki pa se kasneje med obdelavo s CaSi še zmanjšajo.
Za doseganje stabilnih pogojev izkoristka dodanega aluminija v ponev glede na kasnejše močno premešava-nje žlindre in jekla med vpihovanjem CaSi, smo uvedli izlivanje jekla iz peči brez žlindre ter dodatek apna in jedavca v ponev za tvorbo nove pokrivne žlindre.
Po pričakovanjih dobimo v jeklih z dovolj aluminija oz. dovolj majhno aktivnostjo kisika ter primerno količino vpihanega CaSi zelo majhne tudi končne vsebnosti žvepla (tudi 0,004 %).
Zaradi odlične stopnje razžveplanja (tudi 90 % od peči do gredice) smo predpisali, da s CaSi obdelana jekla izpuščamo iz peči z ne manj kot 0,040 % žvepla. To pa seveda lahko pomeni precejšnje skrajšanje rafinaci-
je!
Zaradi velikega razžveplanja se močno zmanjša količina manganovih sulfidov v jeklu (kot zanimivost naj omenimo, da so bili Baumannovi odtisi včasih skoraj popolnoma beli). Zato se zmanjša tudi možnost tvorbe segregacijskih razpok v nizkoogljičnih jeklih.
Dokazali smo, daje prišlo do modifikacije alumina-tnih vključkov v z Al-pomirjenih jeklih, kar omogoča odlivanje takih jekel na naši kontinuirni livni napravi za gredice.
Zaključimo naj z ugotovitvijo, da smo z novo tehnologijo izdelave jekla v SŽ-Železarna Štore dobili možnost za proizvodnjo bistveno bolj kvalitetnih jekel, kar se odraža v novih možnostih prodaje teh jekel, predvsem za izvoz.
Literatura
1.	Prešern V., Kandare F., T. Mlakar: Radex-Rundschau, Heft 1/2, 1982,771-779.
2.	Prešern V., J. Arh, T. Mlakar: SCANINJECT III; P6:l-P6:20, Lulea, Sweden, June 15-17, 1983.
3.	Prešern V., J. Arh: CCC 84, Voest-Aipine Continuous Casting Conference 1984, Paper No. 24.
4.	Carsson G., T. Lehner: Radex-Rundschau, 1981, Heft 1/2, 374-379.
5.	Szekely J., N. El-Kaddah: Symposium on Injection in Ex-traction and Refining, Proc. Symp. at University of New-casle Upon Tyne, 1982, RI-42.
6.	Holappa, L. E. K.: SCANINJECT II; Paper 1, Lulea, Sweden, June 1980.
7.	Jeanneau M., M. Poupon: Revue de Metallurgie, Juin 1981, 517-524.
8.	Tahtinen K., R. Vainola: Modern developments in Steel-making, Paper 7.5.1-7.5.15„16-18 February 1981, Jamshed-pur, India.
9.	Holappa L. E. K.: Ineternational Metals Reviews, 1982, Vol. 27, No. 2, p. 53-76.
10.	Gruner H.: Stahl und Eisen, 1979,99(4); 725-737.
11.	Grimm W„ J: Feller: Radex-Rundschau, 1981, (1/2); 455-465.
12.	Yoshimura M., S: Yushikawa: Scaninject II Conf., Lulea, June 1980, Paper 28.
13.	Stubbs P.: 40th Electric Furnace Conf. Proceedings, Kan-sas City, Dec. 1982,285-288.
14.	Turkdogan E. T.: Arch. Eisenhuttenwes. 54 (1983), Nr. 1, Januar, 1-10.
minija (več kot 0,015 %) in CaSi smo dobili v štorskih jeklih popolnoma novo sliko vključkov. Bistveno se je zmanjšala količina manganovih sulfidov; silikatnih vključkov praktično ni več, nastopajo pa globularni kompleksni vključki (pretežne sestave CaO-AKOrCaS; slika 5).
Pri pravilno izdelanih talinah je prišlo do modifikacije aluminatnih vključkov in vključkov Mn-sulfidov v kompleksne vključke.
Ocenjujemo, da se je pri nekaterih kvalitetah jekel zmanjšalo število vključkov za več kot 50 %, pri nekaterih jeklih (npr. vzmetna) pa je število vključkov manjše za 30 do 50 %.
Modifikacijo vključkov so potrdile tudi analize prelomov (slika 6): Razvidno je, da so prelomi značilni za jekla z mikrostrukturo perlita. Vključki so redki, v glavnem v kroglasti obliki s premerom manj kot 10 mikronov.
Mag. 500x	Mag. 3000x
Nr. 25966 (Č. 4830, DIN 50 CR V i ) inj. 1,9 kg CaSi/t
C-0,50%, Si-0,34 V., S-0,006V., Al,0i -0fl16'/.,0tot-0,0059°/.
Mag. 500*	Mag. 3000x
Nr. 15422 ( Č. 4830, DIN 50 CR V 4 ) inj. 1,5 kg CaSi/t
C-0,51°/., Si-0,38°/., S-0,017'/., Al,0, -0,020%,Otoi -0,0062°/.
Slika 6
Videz preloma jekla, obdelanega z vpihovanjem CaSi
Fig. 6
Influence of CaSi injection on the structure of fracture
4. 4 ZAKLJUČKI
Želeli smo doseči bistveno povečanje čistosti jekla in odlivanje takega jekla, pomirjenega z aluminijem ter obdelanega s CaSi, na kontinuirni livni napravi v štor-ski jeklarni. V redno obratovanje smo uvedli novo napravo za vpihovanje CaSi in optimizirali ter novemu postopku priredili tehnologijo izdelave jekla v električni obločni peči.
ZUSAMMENFASSUNG
Ziel der neuen Technologie war eine wesentliche Verbesse-rung des Reinheitsgrades von Stahl und das Vergiessen diesen mit Al beruhigten und mit CaSi behandelten Stahles auf der Kniippelstranggiessanlage im Stahlwerk Štore. Eine neue Ein-blasanlage fiir CaSi (Bild 1 und 2) ist in Betrieb genommen vvorden. Diesem neuen Verfahren ist auch die Stahlherstel-lungstechnologie im Lichtbogenofen angepasst vvorden.
Die optimalen Einblasparameter sind wie folgt:
—	CaSi Einblasrate cca 25 kg/min
—	Tragergasverbrauch (Argon) 400 bis 600 NI/min
—	der Verbrauch von CaSi ist von der Stahlqualitat ab-hangig und variert von 1,2 bis 2 kg/t Stahl
—	Temperaturabfall vvahrend der CaSi Behandlung be-tragt bis 30°C.
Da der eingeblasene CaSi nur bei Aluminiumberuhigten Stahlen voli zur Wirkung kommt ist nach und nach eine Technologie der Vordesoxidation im Ofen und der Desoxidation in der Pfanne mit Aluminium eingeftihrt vvorden.
Es ist bewiesen vvorden dass, mit einer richtigen Alumi-niummenge im Ofen und in der Pfanne sehr kleine Sauerstoff-gehalte erziehlt vverden konnen, vvelche mit der nachtraglichen CaSi Behandlung noch vveiter reduziert werden konnen.
Um stabile Bedingungen in Hinsicht des Ausbringens von Aluminium und gute Entschvvefelung zu Gevvahrleisten ist Schlackenfreier Abstich eingefuhrt worden.
Kalk und Flussspat werden zur Bildung neuer Auffang-schlacke in die Pfanne gegeben.
Nach der Ervvartung vverden bei Stahlen mit geniigendem Al Gehalt bzvv. genugend kleiner Sauerstoftaktivitat und bei geeigneter eingeblasenen CaSi Menge auch sehr kleine End-schvvefelgehalte (auch 0,004%) (Bild 3 und 4) erreicht.
Wegen der hervorragenden Entschvvefelung (bis 90 % vom Ofen bis Knuppel) vverden mit CaSi zu behandelnde Stahle mit nicht vveniger als 0,040% S abgestochen. Das bedeutet je-doch eine betrachtliche Verkiirzung der Raffinationszeit.
Wegen des hohen Entschvvefelungsgrades vvird auch die MnS Menge im Stahl stark vermindert. (Schvvefelabdruche vva-ren manchmal ganz vveiss). Dementsprechend vvird auch die Moglichkeit der Bildung von Segregationsrissen bei kohlen-stoffarmen Stahlen kleiner.
Es ist bevviesen vvorden, dass bei den Al — beruhigten Stahlen eine Modifikation der A1:0, Einschliisse eingetretten ist vvomit das Vergiessen solcher Stahle auf der Knuppel-stranggussanlage moglich vvird (Bild 5 und 6).
Mit der neuen Technologie der Stahlerzeugung im Hiitten-vverk Štore ist die Moglichkeit gegeben vvesentlich besseren Stahl zu erzeugen, vvomit neue Moglichkeiten fiir den Export dieser Stahle gegeben vverden.
SUMMARY
The intention vvas to achieve essentially better purity of steel, and to enable continuous casting of such steel killed vvith aluminium and treated vvith CaSi. A nevv equipment for CaSi injection (Figs. I and 2) vvas introduced into the technological line, the process vvas optimized, and the technology of steel-making in electric are furnace vvas adjusted. The follovving optimal injection parameters vvere determined:
—	CaSi injection rate about 25 kg/min.,
—	consumption of argon carrier gas is 400 to 600 l/min. at NTP,
—	amount of CaSi depends on the quality, and it varies betvveen 1.2 to 2 kg/t steel,
—	temperature drop of steel melts during injection is up to 30 "C,
—	the given parameters can be obtained only by a correct combination of pressures of carrier gas, mixing gas, and the gas in the dispenser.
Since the optimal results in application of CaSi injection can be obtained only vvith the aluminium killed steel, the nevv technology of predeoxidation in the furnace and final deoxi-dation vvith aluminium in the ladle vvas gradually introduced.
It vvas proved that very lovv oxygen contents can be achieved by a suitable amount of aluminium in the furnace and the ladle, and they can be stili reduced by the CaSi treat-ment.
In order to obtain stable conditions for the yield of aluminium in the ladle due to later strong agitation of slag and melt during the CaSi injection, the melt vvas tapped from the furnace vvithout slag, but limestone and fluorspar vvere added into the ladle to form a nevv covering slag.
As expected, sufficient aluminium amount or sufficient lovv oxygen activity in steel and a suitable amount of injeeted CaSi gave very lovv final sulphur contents, even 0.004% (Figs. 3 and 4).
Due to excellent degree of desulphurization (even 90% from furnace to billet), the instructions vvere prepared that steel treated vvith CaSi should not be tapped vvith less than 0,040% S. This can essentially reduce the refining tirne.
Due to high desulphurisation the amount of manganese sulphides in steel is highly reduces (previous suphur prints vvere sometimes nearly guite vvhite). Thus also the possibiIity that segregation cracks vvill appear in lovv-carbon steel is reduced.
It vvas proved that aluminate inclusions in aluminium killed steel vvere modified vvhich enables casting of such steel on continuous billet casting machine (Figs. 5 and 6) in Štore Ironvvorks. The conclusion can be made that the nevv technol-ogy of steelmaking in Štore Ironvvorks gave the posibility for manufacturing essentially better qualities vvhich vvill enable also higher export.
3AKJ1KDMEHME
HeJib asTopoB stoh pa6oTbi 6buia b tom, htoGu nojiyHHTb cymcTBeHHoe ybenhhehne hmcto™ CTajiH, jiHTbe 3toh crajiH, ycnoKoeHHoe c ajnoMHHneM h o6pa6oTaHHoe c CaSi b ycra-hobkh ztJifl HenpepbiBHoro juiTbsi b CTajienjiaBHJibHOM uexe .MeTajTJiyprnHecKoro 3aBO.ia Xejie3apHa Uirope. B peryjj«p-Hyro pa6oTy BBeaeHO H0B0e yCTpo0CTBO juia BayBaHna CaSi (piic. 1 n 2) n 3to\ty HOBOMy cnoco6y npHJiaztmiH TexH0Ji0-rmo h3r0t0bjiehh$i CTajin b nyr0B0H 3jieKTponeHH.
onpejtejihjih onthmajibhbie napaMeTpbi BuyBaHHH, koto-pbte cocTaBJiatoT:
— 6btcTpoTa baybahith CaSi h3hocht npn6ji. 25 kt/mhh;
—	3aTpaTa ra3-H0CHTen» aproHa — 400 ao 600 ji/mhh;
—	KOJiHHecTBO CaSi 3aBHCHT ot KanecTBa CTajiH h cocTa-BJiaeT 1,2 no 2 Kr/T CTajm;
—	chh^kehhe Tevin-pbi b tenehhh bitybahhsi cocTaBJisieT no 30 °C.
IlepeHHCJieHHbie napaMeTpbi mojkho nojiyHHTb jimiib npn npaBHJibHoii KOM6HHauHH aaBJieHHH ra3a-HOCHTeJTH oth. ap-rOHa, CMeiuaHHoro ra3a h ra3a b flncnaHcepy.
TaK KaK onTHMajibHbie pe3yjibTaTbi npHMeHeHna cnoco6a baybahhh CaSi mojkho noJiyHHTb Jiniiib b CTajiax ycnoKoeH-Hbtx c anioMHHHeM, to nocTeneHHa BBeaeHa HOBaa tcxhojio-
thh npenBapHTejibHoro okhcjichhh b neHH h 0K0HHaTeJibH0e pacKHC/ieHHe c ajnoMHHHeM b KOBtiie.
/lOKa3aj!H, H to C COOTBeTCTByiOLUHM KOJIHHeCTBOM aj]K>-MHHHfl b neHH h KOBiiie b CTane 0Ka>KyTCH oneHb He3HaHHTejib-Hoe coaep)KaHHe KHCJiopoaa, KOTopoe no3*e b renetiMii o6pa-6otkh c CaSi eute yMeHbLUHTCa.
Ajih .aocrtt/KeHHfl cTa6HJibHbix ycjTOBHit Bbtxoaa acuaHHO-ro ajlIOMHHHH b kob11i, HMea bo BHHMaHHH n03HeHLUee CHJlb-Hoe nepeMeuiHBaHHe ujjiaKa m CTajiH bo BpeMH npoayBKH c CaSi, aBTopbi bbcjih jiHTbe CTajiH H3 nehh 6e3 uiJiaKa c ao6aB-koh H3BecTH h njiaBHKOBOro tunaTa, b koblu, hto6h nojiyHHTb HOBbIH UJJiaK nOKpblTHH.
KaK h O/KttaajiH b CTajiHx c aociaroHHbiM kojihmcctbom aJHOMHHHH OTH. C aOCTaTOHHO HH3K0H aKTHBHOCTblO KHCJIO-poaa, TaK>Ke c cooTBerctByk»ixihm kojihhcctbom Bayroro CaSi 0Ka3aji0Cb oneHb He3HaMHTejibHoe KOHeHHoe coaepwaHHe cepbi (TaK)Ke 0,004 %) (pwc. 3 h 4).
BcjteacTBHH otjihhhoh creneHH yaaaeHHa cepbi (ot neHH ao 3ar0T0B0K fla)Ke ao 90 %) OKa3aaocb, hto CTajib o6pa6oTa-Haa c CaSi BbinycKatoT h3 neHH c coaep^KaHHeM cepbi He Me-
Hee 0,040 %. Eto, kohchho, mojkct 03HaHHTb 3HanHTeJibHoe
coKpatueHHe patJmHHpoBaHHa.
Kan caeacTBHe cyiuecTBeHH0i"0 yaaaeHHa cepbi 3HaHH-TeJibHO yMHbuiaeTCH kojthhcctbo MapraHUOBbix cy;ib({)naoB b CTajiH (BHHMaHHe 3acjiy>KHBaeT <J>aKT, hto 6ayviaHOBCKHe ot-nenaTKH 6btJiH HHoraa coBceM 6ejibie). I~l03T0My yMeHbiuaeT-ca TaKJKe B03M0)KH0CTb 06pa30BaHHa cerperauHOHHbix Tpe-iuhh npH MajioyrjiepoflHCTbtx CTajiax.
ABTopbi pa6oTbi aoKa3ajiH, hto b CTajiax ycnoKoeHHbtx c ajlIOMHHHeM npOH30IIiaO bhaoh3\ieHeHHe ajiyMHHaTHbIX BKJlIOHeHHH, hto aaeT B03M0*H0CTb BbinOJIHaTb JiHTbe 3THX CTajieii b ycipoiicTBe nji« HenpepbiBHoro jiHTba 3ar0T0B0K (pHC. 5 h 6).
KaK 3aKJlKJHeHHe npHBOaHM KOHCTaTaUHtO, hto C hoboh texh0ji0rhefi h3r0t0bjiehhh CTajiH b MeTajuiypniHecKOM 3a-Boae )KeJie3apHa UlTope nojiyneHa B03M0>KH0CTb npoH3-BoacTBa CTajieii cymecTBeHHO jiyHuiHX KanecTB, a sto OTpa-hcaetca b HOBbtx bo3mojkhoctsix flJia npoaa>Ke 3thx CTaJiefi TJTaBHblM 06pa30M Ha SKCnOpTHblH pbIHOK.