GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPKAVA PTUJ. MLO. tt. NADSTR. - rtLtfON IT. 13« ČEKOVNI BACUN PRI NAKODNI BANKJ PTUJ Sifev Ml «0323-0 UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L JO££ ROKOPISOV NE VRAČAMO ^ f TISKA MARIBORSKA TISKARNA Štev. 36— Leto V.i PTUJ, 5. septembra 1952 i Cena din 8.— Jugoslovanska parlamentarna dele- gacija, ki se te dni mudi v Grčiji, do- življa iz dneva v dan vse večje mani- festacije prijateljstva grškega naroda do Jugoslavije in jugoslovanskih na- rodov. Vodilni atenscki dnevniki objav- ljajo na vidnih mestih poročila o ob- isku naših parlamentarcev ter njih izjave. Tako sta časnika »Katimcrini« in »Proodeftikos Alagi« objavila inter- vju z voditeljem naše delegacije Mošo Pijadom o bodočem grško-jugoslovan- skem sodelovanju in o vtisih naše de- legacije s potovanja po Grčiji. Moša Pijade je v svojih odgovorih na vpra- šanja urednikov med drugim izjavil, da si Jugoslavija prizadeva za ohrani- tev miru in varnosti, da pa je proti papirnatim paktom. Italijanska vlada je končno imeno- vala 19 uradnikov v posamezne resorje anglo-ameriške vojaške uprave v coni »A«. S tem so v celoti izpolnjeni sklepi londonske konference, s katerimi je italijanska vlada znova protizakonito vdrla s svojim aparatom na ozemlje, katerega se je morala odreči po mirovni pogodbi. Na ta način ima nacionali- stično-iredentistična kampanja o vrnitvi Trsta Italiji vse močnejšo podlago. Ni dvoma, da se bo v kratkem razvnela s vso srditostjo, četudi se slišijo v Rimu glasovi o potrebi po jugoslovansko- italijanskem sporazunnu, Toda iz prakse vemo, da so take aH podobne licemer- ske izjave bile vedno samo povod za nove jugoslovanske napade, jugoslo- vanski konkretni predlogi za rešitev tržaškega vprašanja med obema vla- dama pa so naleteli samo na gluha ušesa. Vesti iz prestolnic kominformističnih sosedov govore o novih množičnih iz- selitvah in »čistkah«. Tako prevažajo organi romunske tajne policije zadnje dni »sumljive« osebe kar s tovornimi avtomobili v koncentracijska taborišča. O nasilju nad prebivalstvom je na po- sebni tiskovni konferenci v Beogradu spregovoril tudi Jugoslovan Ivan Djor- djevič, ki je pobegnil črez mejo k nam. Preplaval je Donavo. Deportirance vo- dijo v pustinjo Baragan. kjer žive v primitivnih kolibah. V Stari Moldavi iso policijske oblasti uvedle policijsko uro. Djordievič je tudi povedal, da se na obronkih Karpatov zbirajo upor- niki, ki se bore proti današnjemu re- žimu. V Pragi so zaprli nekega inže- nirja ter ga obsodili po zakonu o »za- Sčiti miru«. Bajš je dal pri nabiralni akciji za severne Korejce samo dve kroni. Češkoslovaške oblasti namera- vajo prav tako izseliti 10.000 družin iz Prage. Po uradnih vesteh gre za »ne- zaželene elemente« Begunci iz Alba- nije govore, da so se v bližini Kroja spoprijeli albanski uporniki z vladnimi četami. Operacije je vodil sam notranji minister pod nadzorstvom nekega viš- jega ruskega častnika. Vladne čete so uporabljale letala in topove, da bi uni- čile uporniška gnezda. Jugoslovansko-avstrijska konferenca v Bad Gleichenbergu je še vedno za- vita v temo. Novinarjem ne dajejo ni- kakih pojasnil. Po vesteh, ki pa niso uradno potrjene, sta se delegaciji spo- razumeli o majhnem obmeinem pro- metu in o mestih za prehod, medtem ko so se glede dvolastništva pojavile manjše težave. Jasno pa je, da konfe- renca ne bo šla mimo brionskega do- govora med maršalom Titom in avstrij- skim zunanjim ministrom dr. Gruber- jem. V duhu omenjenega dogovora bo- do sprejeli svoja imetja nazaj samo oni avstrijski državliani, ki se v resnici bavijo s Imnetijstvom ozir. vinograd- ništvom Razni bivši avstrijski vele- trgovci, veleposestniki, pravne osebe in pa cerkev se torej zaman vesele. Odveč so skrbi, ki tarejo prenekatere vinjčarje, ko čujejo od »zanesliivih ljudi«, t. j naših narodnih sovražnikov na podeželju, najrazličnejša »pojas- nila«. Po zadnjih vesteh je perzijski vladni predsednik Mosadik zavrnil britansko- ameriški predlog za rešitev petrolej- skega spora. Končno odločitev je pre- pustil parlamentu, čeprav mu je le-ta pred tedni izglasoval izredne pravice pri odločanju gospodarskih ukrepov. V ZDA se je razvnela volilna kampanja. Govorila sta med drugim že kandidat za predsednika ZDA na listi demokrat- ske stranke Stevenson in sedanji pred- sednik Truman. V republikanskih kro- gih še ni jasne slike o tem, pod ka- kimi pogoji bo senator Taft, ki je pro- padel na kongresu stranke kot kandi- dat, podpiral predsedniškega kandidata stranke generala Eisenhowerja. V Kairu so te dni odkrili še m.noge zanimivosti o bajnem bogastvu bivšega kralja Fa- r^aka. \ Kako bomo ublcižili posledice leloinfe suše Slaba letina, ki je v ptujskem okraju za polovico znižala poljedelsko proiz- vodnjo in ogrozila prehrano naše ži- vine, je tudi v nekaterih drugih prede- lih Slovenije povzročila velikansko škodo. Padec letošnje kn^tijske pro- izvodnje je vsekakor v pretežni meri posledica izredne suše, ki je vladala vse do sedaj. Po statističnih podatkih in ugotovitvah zveznih državnih orga- nov je nastfila škoda enaka predlanski. Izpad kmetijske proizvodnje pomeni resen problem in nepričakovano težavo v naši zunanji trgovini in devizni bi- lanci, ker je bilo nujno opustiti izvoz nekaterih agrarnih proizvodov, za ka- tere je država v letošnjem prvem pol- letju ustvarila znatna devizna sred- stva. Nastali izpad v Izvozu agrarnih pridelkov bo morala kriti predvsem rudarska in industrijska proizvodnja. V to svrhb je gospodarski Svet OLO Ptuj sklical 3. septembra 1952 posebno konferenco, na katero je povabil di- rektorje in predsednike delavskih sve- tov nekaterih podjetij z namenom, da se medsebojno pogovore o možnostih izvoza. Do sedaj se samostojno pojavlja na zunanjem trgu le dvoje naših domačih podjetij in to: Perutnina, a tovarna v Strnišču trenutno samo še kot uvoz- nik. Mnenje udeležencev pa je, da se kot samostojni izvoznik registrira še katero drugo podjetje, predvsem bi to veljalo za proizvajalce kvalitetnih vin, ki se izvaža sedaj preko posredoval- cev. »Pletama« je v letošnjem letu izvo- zila že za 8,000.000.— din in ima pogoje še za nadaljnih 7,000.000.— din, nima pa organizacijskih problemov pri iz- vozu, ker izvaža svoje izdelke preko podjetja »Dom LJubljana«, ampak bi bil edini problem, kako še povečati proizvodnjo, katere izdelki so zelo iskani v zapadni Evropi in Ameriki. Podjetje »Perutnina« letošnji izvozni plan dobro izpolnjuje. Vrednost izvoza tega podjetja znaša že do sedaj 40 mi- lijonov dinarjev, pri čemer je plan iz- voza jajc že 100-odstotno izpolnjen in bo do konca leta najmanj za 20 od- stotkov presežen. Večje težave ima podjetje z izvozom perutnine, ker do- biva blago slabe kvalitete, od katere je le 20 do 30 odstotkov sposobne za izvoz. To povzroča podjetju precejšen zastoj. Pravtako ovira poslovanje pod- jetja tudi prepočasen obračun preko banke, kar povzroča pomanjkanje kre- ditov, kar pa bo z intervencijo gospo- darskega Sveta OLO pri republiških gospodarskih organih vsekakor zado- voljivo in uspešno. Poleg omenjenih vrst blaga bo možno izvoziti tudi določene količine sadja in sadnih sokov. Zadružno podjetje za promet z živino bo poskrbelo dobiti poslovno vezo z odjemalci goveje živine, ki je ^radi pomanjkanja krme kvalitetno v slab- šem stanju. Možnost izvoza te živine bo po vsej verjetnosti lahko urediti z Zapadno Nemčijo. Poseganje po mladi in plemenski živini, za katero je laže najti kupca na zunanjem trgu, se bo omejilo, ker bi sicer povzročili preve- liko škodo na znižanju živinskega fonda. Znatno pomoč pa lahko pri organi- zaciji izvoza nudijo pravtako kmetij- ske zadruge s pomočjo mobilizacije zbiranja in nakupa raznih gozdnih sa- dežev (gobe, zdravilna zelišča, kostanj in podobno), ki jih bodo nato podjetja «GOSAD« in »ROŽN^C« stavila v iz- voz. P. A, V Stri!išcy j@ bila partifska konferenca Strniš če, 2. sept. (SC). V tovarni aluminija je bila danes popoldne par- tijska konferenca, katere so se udeležili tudi: član CK KPS tov. Bizjak, sekre- tar OK KPS tov. Tramšek Jože in org. sekretar tov. Benčič Stane. V izčrpnem referatu, ki ga je podal sekretar OPO tov. Mlinaric, so bili po- leg politične situacije prikazani tudi uspehi in neuspehi naše organizacije. V tem letu je bilo mnogo storjenega na političnem področju v množičnih organizacijah in pri upravljanju to- varne. V referatu je bilo poudarjeno, da niso bili člani Partije kljub dose- ženim uspehom dorasli velikim nalo- gam, saj so tekom dveh let upravljanja tovarne pridobili še premalo izkušenj. Obstajajo pa vsa zagotovila, da bodo v bodoče doseženi v tem pogledu novi uspehi, med drugim tudi potom inten- zivnejšega političnega dela v mno- žičnih organizacijah. Med ostalimi uspehi dela partijske organizacije, se vršijo vedno pogostej- ši, uspeli, odprti partijski sestanki, s či- mer je omogočeno vsakemu članu ko- lektiva, da pomaga s koristnimi pred- logi izboljševati delo in z gospodar- skim sodelovanjem večati število uspe- hov. Tako se bodo nepartijci še bolj navezali na Partijo, ker se bodo pre- pričali, da upošteva njihove predloge in da se bori za njih uresničenje, ko gre za dvig gospodarske dejavnosti in napredka socializma. Med slabimi stranmi OPO je bilo v referatu poudarjeno, da se je ta OPO doslej premalo brigala za razširitev partijske organizacije iz vrst delavcev, ki imajo vse pogoje za sprejem v članstvo KP. Doseženi delovni uspehi potrjujejo, da je v delovnem kolektivu tovarne močna delavska zavest in da je med množico delavcev te tovarne mno- go takih, ki so si s poštenim in nese- bičnim zadržanjem ter marljivostjo za- služili zaupanje, da se jih sprejme v članstvo KP. Na kulturnem področju članstvo KP iz Strnišča v celoti ni izpolnilo nalog in se tudi v celoti ne zaveda odgovor- nosti za dvig kulturnega življenja v Strnišču. Dejstva potrjujejo, da naše kulturnoprosvetno delo zaostaja za po- trebami, zlasti glede na mladino, ki popiva po gostilnah, namesto da bi jo članstvo KP odvračalo od tega, nudeč ji potrebno razvedrilo s kulturnimi pri- reditvami in nastopi v društvih kjer bi jo vzgajali v naprednem duhu. Z usta- novitvijo društva »Svoboda«, ki ima svojo revolucionarno tradicijo, je bil v tem pogledu storjen velik korak na- prej. Saj je bilo pod vodstvom KP v teh društvih vzgojenih veliko število borcev za delavske pravice. Konferenca je sprejela vrsto predlo- gov o razširitvi partijske organizacije pri upravljanju tovarne, o kulturni iz- obrazbi članov, o delu v množ.'čnih or- ganizacijah, predvsem pa v sindikalni organizaciji. Po diskusiji o volitvah partijskega vodstva, so predlagali v novo partijsko vodstvo tiste člane, ki so si 2. marlji- vim in zavestnim delom ter pravilnim gledanjem na današnji družbeni i-azvoj pridobili zaupanje za bodoče vodstvo OPO v Strnišču. Od predla ganili 12 članov je bilo 7 članov izvoljenih. Za okrajno partijsko konferenco je bilo iz- voljenih 12 delegatov. Odprt partijski sestanek v Zavrču z a vrč, 1. sept. (VK). V nedeljo, 30. avgusta t 1. je bil tukaj odprt par- tijski sestanek ob veliki udeležbi čla- nov množičnih organizacij, ki so z za- nimanjem sledili poročilu o uspešno izvršenih nalogah OPO in množičnih organizacij ter o težavah in nepravil- nostih, obenem pa o bodočem dolu za dosego večjih uspehov dela množičnih organizacij, za dograditev zadružnega doma. nadaljevanje elektrifikacije ter obnove vinogradov. Po referatu so dajali diskutantje razne predloge, ki so se nanašali pred- vsem na obnovo vinogradov in bodoči gospodarski razvoj Haloz. Večina pred- logov je bila zajeta v nadaljnji pro- gram dela tukajšnje OPO. Tokratni sestanek je potrdil, da se ljudstvo rado udeležuje takih sestan- kov, kjer se odprto govori o uspehih, pa tudi o napakah, in zagotovil, da bodo bodoči odprti partijski sestanki boljše obiskani. ie-zdc§iiltoili pri Gdpa?adsfOi|ii Ne pravimo brez vzroka, da vladajo ; pri nas socialistični odnosi, da slonijo i ti odnosi na medsebojnem sodelovanju ■ po načelu, da je vsakdo dolžan delati \ po svoji sposobnosti in da je za svoje < delo tudi nagrajen. Trdimo tudi in to : z vso upravičenostjo, da država s pred- , pisi ureja položaj delovnega človeka, : ki je v delovnem razmerju, s tem, da ! določa njegove pravice in tudi dolžno- ! sti. Ena najosnovnejših ustavnih načel \ naše družbeno-ekonomske ureditve je : splošno varstvo ljudi, ki &o v delovnem i razmerju. Našteli bi lahko nešteto prav- \ nih predpisov, ki se dotikajo delovnega \ razmerja in povsod bi videli, da zako- i nodaialec upošteva in ureja položaj de- • lovnega človeka v delovnem razmerju i in da tako varuje urejena delovna raz-^ i merja. ' i Bistvena novost nove ureditve na no- ' vi doseženi stopnji našega družbenega ; razvoja je ta, da je končna odločitev' vsake odpovedi, ki se da delavcu ali ^ uslužbencu v gospodarstvu, odvzeta or- j ganom delavskega samoupravljanja v \ podjetjih in prenesena na arbitražo za j obravnavanje odpovedi. Bistvo nove ■ ureditve temelji predvsem na tem, da j mora obvezno pri vseh odpovedih, kij se dajejo v gospodarskih organizacijah, : družbeno posebe, zavarovanih osebam: j ženam, invalidom ter delavcem in \ uslužbencem z več kot 10-letno delovno \ dobo sodelovati krajevni oz. okrajni' sindikalni svet. Brez tega sodelovanja, ; danes odpoved ne more dobiti veljave; ; takšno odpoved razveljavi pristojna \ inšpekcija dela, bodisi iz lastnega na- \ giba, bodisi na zahtevo prizadetega. delavca oz. uslužbenca, sindikalne or-1 ganizacije ali arbitraže za obravnavanje i odpovedi, (12 člen uredbe o postopku I o odpovedi delovnega razmerja delav- ; cem in uslužbencem gospodarskih or- ganizacij) če pa sindikat sicer sodeluje i pri obravnavanju takih odpovedi, ven- ; dar ne da svojega soglasja pri name-1 ravanju odpovedi, se predloži spor ar- j bitraži, katere odločba odpovedi je do- ; končna. j Pri urejevanju teh vprašanj pa se v i praksi kažejo velike pomanjkljivosti, ki \ so večinoma posledice neznanja, v ne-1 katerih primerih pa tudi zavestna kr-^ šitev ustreznih zakonitih odločb. Tako, je pri obravnavanju odpovedi v arbi- tražnem postopku ugotovljeno, da ni malo takih primerov, ki niso uslužben- cem oz. delavcem vročene ob terminu, ki ga določa bodisi zakon o državnih uslužbencih ali pa uredba o ustanovitvi in prenehanju delovnega razmerja. Po 80. členu zakona o državnih uslužben- cih LRS (2. odstavek) se sme uslužben- cu odpovedati le 1. v mesecu; najkas- neje tega dne mora biti uslužbencu izročena odpoved. Kolikor bi ta odpo- ved bila dana na kakšen kasnejši dan, se šteje, da je dana za prvi dan na- slednjega meseca. Dogajajo se primeri, da se odpovedne odločbe, kadar na dan 1. v mesecu pride nedelja ali praznik, vročene šele naslednji dan. Tudi taka odpoved stopi v veljavo šele prvega prihodnjega, ne gre za rok, ki bi se po- daljšal zaradi tega, ker zadnji dan pri- de na nedeljo ali državni praznik, tem- več za termin, ob katerem je po zako- nitih določbah potrebno opraviti zako- nito dejanje. V skladu s tem je treba opozoriti na nezakonitost odpovednih rokov, ki jih delajo vodstveni organi ob odpovedih. Ugotovljeni so namreč pri- meri, ko v odpovednih odločbah niso navedeni pravilni odpovedni roki. Ne- kateri od teh mislijo, da se sme usluž- bencem v vsakem primeru odpovedati služba z enomesečnim odpovednim ro- kom. Tako razumevanje kaže na to, da ti organi niso dovolj seznanjeni z ustreznimi predpisi, pri tem pa je treba poudariti, da je za določitev trajanja odpovednega roka nazaj, ter se za čas državne službe pred morebitno preki- nitvijo ne more priznati. Zaznamovani so primeri, ko se da odpvoved uslužbencu oz. delavcu brez obrazložitve ali pa tudi z obrazložitvijo, po vsebini katere bi se zadeva morala razčistiti pred odpovedjo, bodisi v obli- ki disciplinskega ali kazenskega po- stopka. Nepravilno in neumestno je te- daj, ko podjetje ob odpovedi v arbitraž- nem postopku iznaša prizadetemu uslužbencu oz. delavcu razne očitke, ki so po svo'em značaju bodisi disciplin- ske nerednosti ali disciplinski prestop- ki, včasih pa utegnejo celo biti razlog za uvedbo kazenskega postopka. Arbi- (Nadalievanle na 2 strani) Dese/ /e/ nase mme mornarice čez par dni homo tudi v Ptuju in okraju proslavili 10. obletnico obstoja jugoslovanske vojne mornarice — ču- varja našega Jadrana in branitelja naših jugozahodnih meja pred italijan- skim pohlepom po naši zemlji. Od ustanovitve I. mornariškega od- reda v začetku NOV pa vse do zmag naše ljudske revolucije se je izkazala naša vojna mornarica kot sposobna pomorska vojna sila za varovanje nad 2000 km dolge morske obale naše do- movine. Zvesti pomorskim tradicijam od 7. stoletja dalje so Titovi mornarji v NOV tako strahovali s svojimi Čolni italijanske okupatorje, da se ti niso čutili nikjer varne, niti na odprtem morju. V 9 večjih in 62 manjših akci- jah na morju, otokih in obali so priza- dejali Titovi mornarji okupatorju tež- ke izgube, pa tudi sami so utrpeli žrtve: 627 padlih ter 3189 ujetih so pogrešali v svoji nadaljnji borbi proti tujim zavojevalcem,. Enote vojne mornarice pa so opra- vile druge velike naloge, predvsem pri prevozu ranjencev in beguncev iz Pri- morja in otokov na otok Vis ter pot- nikov in blaga, s čemer so dvigale mo- ralo borcev in zavest, da imajo krepko in sposobno mornarico, ki rabi vsa materialna sredstva, da bo zagotovila tudi v bodoče varnost našega morja in obal. Nove luke in naprave, ladje s potrebno tonažo za obalni in preko- morski promet, strokovni, pomorski in industrijski kader, ki bo upravljal in uporabljal vse to, predstavlja vso skrb in pozornost naše vlade in partije. Po 1. 1941 smo bili močno oropani in oškodovani pri vsem, kar je predstav- ljalo našo predvojno mornarico. Naše premoženje in ljudi so uničevali itali- janski fašisti do 1. 1943 s pomočjo čet- nikov in ustašev, pozneje pa nemške divizije s pomočjo istih renegatov. Ropanja, požigi, razbijanja in potap- ljanja so nas močno prizadela. Po koncu vojne smo morali začeti znova. Morali smo najpreje nadoknaditi sto- tine uničenih svetilnikov in signalnih naprav, izgubljenih 115 velikih pami- kov, 8424 manjših plovnih objektov, 145 pristanišč, 3 velike in 53 malih ladjedelnic ter drugih pomožnih na- prav in objektov v skupni vrednosti 5 milijard predvojnih dinarjev. Z ob- novo, popravili in reševanjem objek- tov iz vode ter iskanjem objektov na- šega pomorskega gospodarstva nam je uspelo tfonovno okrepiti naš razorani pomorski organizem. Tako smo imeli leta 1946 zopet zgrajene 40,7 km ope- rativne obale, 28 ladij dolge in 91 ladij obalne plovbe, s katerimi smo prevo- zili 1.300.000 ton blaga. Do konca leta 1949 je porabljenih okrog 900 milijonov dinarjev za zgraditev pristanišč. Samo za obnovo in zgraditev re^ko-sušaškega bazena, ki je bil popolnoma vorušen, je porabljenih 350 milijonov din. Ob- novljena in razširjena so pristanišča Šibenik, Svlit. Kardeljevo, Boka in okrog 140 manjših. Do konca tega leta bo porabljeno za gradnio ladij nad 34 milijard dinarjev. Rezultat vsega tega je delo v velikih ladjedelnicah: y>3. maj«. y>Virko Krstvlovič«, »Vlja- nik«, »Titnvn hrodonradmšte«, »Viktor Lenac«, y>Lošinj«. »Korčtda« in drugih, ki z vsakim letom narašča v geom. zaporedju: leta 1947 je bilo zgrajenih in pnnravlienih 29 objektov, leta 1948 že 325, leta 1949 pa že 458. Oaromna sredstva, ki so bila i^fložena in ki se še vlanaio v naše pomorstvo, pa prinašajo tudi že svnje sadove. Naša trnovska m.ornarica je dovrrnesla 7; na? državni proračun v zadnjih neknj letih nad 3 in pol mihjarde deviznih dinarjev ter s tem zne^fkom, ki va prav tako vmko leto narašf^n. začela vračati vložena velika sredstva. Posebne važnosti so obnovljene ladje- delnice za našo vojno mornarico, ker ji dobavljajo vse manjše in lažje bor- bene enote. Doslej so ji dale nad 200 norih plovnih objektov, popravile pa nad 400. Razumljivo je. da ni mogoče navajati uspehov, ki jih je dosegla naša vojna mornarica pri svoji mate- rialni, tehnični in kadrovski izpopol- nitvi, lahko pa je naše ljudstvo brez skrbi, da bo naša vojna mornarica v slučaju potrebe znala %iporahiti vsa sredstva, ki jih ima in ki jih bo še do- bila iz žuljavih rok naših delovnih ljudi, da bi branila in ubranila naše morje, našo obalo ter svobodo in ne- odvisnost naših narodov. Ne pustite, da se zelenfe in trava na polju in v ^ozdu posuši ali se- gnijc! Pokosite vse in spravite pravočasno! Pozimi bo to prav prišlo naši živini! 7. septembra VELIKA TOMBOLA. ZaKl^učeB: tedna lO. septembra. Pridite! Stran 2 .PTUJSKI TEDNIK« Ptui, 5. septembra 1952 Onemogočeno in kaznovano delovanje informbirojevske skupine iz ptujskega okraja Bolgar Satanov bi bil plu ski župan - Premala budnosl proti sovražnikom Maribor, 28. avg. (LP). V soboto in ponedeljek 25. avgusta t. 1. je razprav- ljal senat tukajšnjega okrožnega sodi- šča o krivdi osemčlanske skupine iz ptujskega okraja, ki je bila obtožena protidržavnega Škodljivega delovanja ali njegovega prikrivanja v korist In- formbiroja in je obsodil: 1. Horvat Franca (1923). elektrovaril- ca iz Nove vasi, ttanujočega v Ptuju, Krempljeva ulica 5, na 12 let strogega /.apom in 3 leta omejitve državljanskih pravic; 2. Saitanov Petra (1907), vrtnarja iz Ptuja, Budina 1, bolgarskega državlja- na, na 3 leta strogega zapora in izgon iz FLRJ; 3. Kodrič Stanka (1926), namcSčenca :z Ptuja, Zg. Breg št. 41, na 6 let stro- 4ega zapora in 2 leti omejitve držav- ljanskih pravic; 4. Majcen Franca (1932), priučenega ključavničarja iz Vičanc št. 86 na 3 leta strogega zapora; 5. Zunko Alfonza (1921), soboslikarske- i.;a pomočnika iz Ptuja, Trg Svobode 5t. 7 na eno leto in še.st mesecev sti'ogega zapora; 6. Turk Milana (1922), trg. pomočnika in traktorskega skupinovodjo v KDZ iz Stonjc št. 28 na 6 mesecev zapora; 7. Dončev Stojana (1911), vrtnarja, bolgarskega državljana iz Ptuja, Or- moška cesta 5, na 15 mesecev zapora in izgon iz FLRJ; 8. Cvetko Franca (1924), nameščenca iz Nove vasi pri Marku št. 6 pa opro- stile krivde in kazni Simpatizerji in člani med užaljenimi 2e z obtožnico razgaljena dejstva o vzrokih, obsegu in ciljih delovanja aktivnih članov te skupine je še bolj razgalila razprava in podčrtala nujnost široke budnosti delovnega ljudstva in množičnih organizacij napram posamez- nikom, ki ne zaslužijo laše gostoljub- nosti in ki jim ni svoboda, neodvisnost in socializem narodov naše domovine najvišji cilj, ker zasledujejo s svojim delom le osebne koristi, pa četudi bi to šlo na škodo vsega našega delovnega ljudstva in na korist zapadnih reakcio- narjev ali informbirčjevskih sovražni-^ kov. Izza Horvata je bil dobro zakajnnfliran Saitanov Horvat Franc je že od sredine leta 1950 bil v ospredju skupine, oprt pred- vsem na somišljenike in člane skupine Saitanov Petra, Kodrič Stanka, Veseli- ca, Majcen Stanka, Zunko Alfonza ter pobeglega Kocuvan Maksa, skliceval kot sekretar tajne sestanke v Veseliče- vem stanovanju ob Dravi ter izrabljal vsako priliko na sestankih in pri slu- čajnih srečanjih za klevetanje našega državnega in partijskega vodstva ter za hvalisanje. vodstva SZ, kateremu je bila ta skupina več ali manj pripravljena pomagati v slučaju napada na Jugosla- vijo in tudi preje z raznimi diverzant- skimi akcijami in bojkotom jugoslovan- ske mobilizacije v slučaju napada in drugače, za kar bi že sedaj pripravili sredstva, predvsem pa orožje, municijo in denar od dobro situiranih Hristovih vrtnarjev ter bi preko zveze z Bolgari- jo ali Madžarsko prejemali in izvrševali direktive informbirojevskih sovražni- kov. Hristovi vrtnarji so previdni Ta informbirojevrka skupina je našla somišljenike in aktivne člane med pre- možnimi vrtnarji Hristove vrtnarije ob Ormoški cesti, ki so bolgarski državlja- ni, in celo materialno in aktivno pomoč ter zvezo z bolgarskim poslaništvom v Beogradu in tem potom z Informbiro- ]cm. Ni namreč slučajno, da je bolgar- sko poslaništvo klicalo v Beograd bol- garske državljane, ptujske vrtnarje, in to pod pretvezo, da morajo plačati voj- ni davek, kar je bil sicer običaj pred- vojne Bolgarije. Kdo bi jun mogel ver- jeti, da je bilo ob takem obisku leta 1950 malo govora o razmerah v ptuj- skem okraju, o pogojih za delo IB in raznih okoliščinah, temveč le o vojnem davku. Ni slučajno, da so imeli bolgar- .ski vrtnarji namen postopoma izvleči ves denar iz banke in ga spraviti v Za- greb k Minrovemu bratu, od koder bi ga v slučaju napada na Jugoslavijo neka- ko spravili v Bolgarijo v slučaju, da jim tukaj ne bi kazalo dalje živeti in si delati dobičke. Ni torej ludi slučajno, da je bil pripravljen Saitanov Peter poskrbeti skupini zvezo z IB, kot ni slu- čajno, da ga je Hristov Minčo opozar- jal, naj bo previden pri delu skupine, sicer bi lahko imeli nevšečnosti. Niti ni slučajno, da je vrsta Minčovih znancev dvigala glas in ga zagovarjala na mno- žičnih sestankih, ko je bil Izdan ukrep o njegovem izgonu iz FLRJ. Tudi Don- čev Stojan je vedel za delo IB skupine in za sodelovanje Saitanov Petra, ven- dar ga je skrbelo edino to, če pridejo skupini varnostni organi na sled, ni pa ga skrbela škoda, ki bi jo povzročala ta ■skupina naši družbeni stvarnosti. Kdo bo župan po nkapaciji Na sestankih in v osebnem kontaktu je Saitanov s Horvatom in Veseličem ter ostalimi za to pridobljenimi resno razpravljal o aktivnosti skupine ter re- ševal razna organizacijska vprašanja, razpravljajoč v^jikikrat tudi o politič- nem položaju, po katerem so Hor\'at, Veselie in Saitanov ocenjevali, kako dolgo bodo ilegalno delali do napada na Jugoslavijo. Saitanova Petra pa je skr- belo še več kot ostale, saj si je v raz- pravi o razdelitvi funkcij po pričakova- ni okupaciji Jugoslavije zasigural me- sto ptujskega župana, kar bi si zaslužil med drugim s tem, da bi povezal sku- pino preko bolgarskega poslaništva v Beogradu z IB na način, kakor je to razložil na razpravi, poskrbel pa bi tu- di skupini denar, da ne bi bilo treba zbirati pri simpatizerjih in članih čla- narine. Eni sprejemalo, dmgi odklanjajo sodelovanje Da bi organizacija zajela čimveč pri- kladnih oseb, kakor so jih pač ocenje- vali Horvat, Veselic in .saitanov, sta se potrudila Horvat in Veselic (Saitanovu je bilo njTodno) do posamezjiikov, od katerih sta pričakovala, da bodo iz osebne ali kakršnekoli ažaljenostl sim- patizerji, aktivni ali podporni člani in- formbirojevske skupine. Tako sta posku-; šala pridobiti Turka Milana in Cvetko Franca na isti način kot preje Zunko Alfonza, kar pa jima ni uspelo, vendar Turk in Cvetko nista ničesar podvzela da bi bilo preprečeno kaznovano delo- vanje skupine. Enako kot že rečeno ni ničesar podvzel Dončev Stojan. Sovražniki ljudstva imajo iste cilje Po zaslišanjih obtoženca Horvata in Saitanova se je posebno .n nazorno vi- delo, da se povezujejo v svrho delova- nja proti naši današnji družbeni ure- ditvi ljudstvu sovražni elementi ne gle- de na to, ali so pristaši klerikalne ali informbirojevske reakcije, ker jim je sicupni cilj — rovarjenje proti Jugosla- viji. Horvat in Kocuvan ^ta se spoznala v zaporu, kjer je bil prvi zaradi krimi- nala, drugi pa zaradi organiziranja po- vork v čast škofu dr. Držečniku. Hor- vat in Veselii ter Saitanov so prever- jali prikladnost posameznikov po tem, kako do.sledno je kdo kritiziral in blatil ljudsko oblast in KPJ, zasledujoč pred- vsem osebe, ki so bile iz katerega koli vzroka izključene iz KPJ. Ni čudno, da je imel odločilno besedo tudi Saitanov in da so za skupino vedeli še obtoženci Zunko, Turk in Dončev. Potrebna je večJa budnost Ta proces zoper Horvata in ostale člane skupine ne služi samo kot dokaz zlasti glede Horvata, Saitanova in Ko- driča, da obstajajo taki posamezniki, ki jim je rušilno delo v domovini bolj pri srcu kot graditev socializma in da so tudi taki. ki jih je na podlagi osebne užaljenosti mogoče pridobiti vsaj za .simpatiziranje ali prikrivanje protiljud- .skega delovanja. Ob teh dokazih in iz- kušnjah je utemeljena nujnost večje budnosti kot je bila doslej, saj je ravno premalo budnosti pripomoglo tej sku- pini, da je lahko obstajala, sc razvijala in delovala polni dve leti. Podcenjeva- nje tovTstnih sovražnikov spada msd neopravičljivo slabost množičnih orga- nizacij in tudi posameznih državljanov, s katero morajo tudi glede na prednjo konkretnost temeljito obračunati. »Kai je s postavitvijo spome- nika padlfm borcem NOV v Gorisnici?« Na poziv v članku v Ptujskem ted- niku z dne 29. avgusta t. 1. pod gornjim naslovom sporočam: 1. trezno mislečim Gorišničanom in oiitalini bralcem: Za postavitev spomenika padlim bor- cem NOV v Gorisnici zbrani denar v znesku 11.181 din je vložen pri podruž- nici Narodne banke v Ptuju na račun- sko knjižico št. 643-656-4-102, dočim je seznam darovalcev prispevkov sprav- ljen pri Krajevni organizaciji ZB |^0V, ki pripravlja odkritje spominske plošče padlim borcem za dan 29. nov. 1952. Ta plošča bo pritrjena na zadružnem domu v Gorisnici. Spomenik bo postav- ljen, ko bodo zbrana za to potrebna sredstva; 2. zaskrbljenemu člankarju in osta- lim, ki radi dvomijo v vse, kar , danes delamo: F. A iz Zagajič (ne iz Gorišnice) je hotel javno pojasnilo, kot bi med vsemi najbolj častil spomin na borce NOV s 50 dinarji, ki jih je prispeval, poleg tega pa hotel dokazati, da je tako da- leč: od organizacije NOV, da mu je tre- ba potom časopisa sporočiti, koliko je bilo takih dobrotnikov kot je bil on in kam je spravljen njihov denar. Razum- ljivo je, da so posamezniki, ki so res še zelo daleč od vsega današnjega do- gajanja, preje smatrali, da je denar zapravljen, kot pa da je organizacija ZB NOV Gorišnica poskrbela za akcijo in tudi za to, da so bili spiski daroval- cev In denar spravljeni na pravilno mesto in da bo skoraj odkritje spomin- ske plošče Gorišnica, 1. sept. 1952. Donaj Franc Čas bi že bil, da bi v Ro- goznici dogradili zadružni dom Nedograjena stavba zadružnega doma v Rogoznici me je vzpodbudila, da na- pišem nekaj vrst o tem vprašanju. Rogozniški zadružni dom je v sredi- šču okoliških vasi ter bi bilo pravilno, če bi stavbo že enkrat dokončali. Stav- ba ne bo služila samo za ureditev pi- sarn, temveč je predvsem važna dvora- na, v kateri bi lahko prirejali kulturne predstave in drugo, kar je potrebno vzgoji in razvedrilu km'2čkih in delav- skih družin podeželja. V zadružnem do- mu bi lahko prirejali tudi gospodinjske in druge tečaje. Veliko število kmečkiij in delavskih deklet iz okoUških vasi bi s« z veseljem in zanimanjem odzvalo po, zivu na tečaj v jesenskem in zimskei^ času. S tem bi pa tudi v našem kraj\i v praksi potrdili v državi uzakonjeno enakopravnost žena, da si te lahko prav tako kot moški pridobivajo vse poireb, no znanje za življenje in izvrševanje, svojih gospodinjskih, materinskih iri družinskih dolžnosti. »To imaš od ubogega kapitalista...« Ptuj, 30. avg (LJ). Danes sem bil priča sramotnega dogodka na Kvedro- vem trgu. Popoldne"'po 17. uri je pri^ peljal velik dunajski avtobus brez pot- nikov pred bencinsko črpalko. Šo- fer in sprevodnik sta izstopila in šla v kavarno »Evropo«. Kot navadno se je tudi tokrat zbralo okrog avtobusa pol- no radovednežev, med katerimi je bilo zopet največ otro.k pa tudi nekaj odras- lih. Ko sta se potnika vrnila iz »Ev- rope« k avtobusu, jima je pristopil N. J., delavec nekega ptujskesa pod- jetja, stanujoč v Dravski 6. Po neraz- umljivem pomenku v nemščini je po- nudil sprevodnik N. J. par desetakov s pripombo: »To imaš za brizganec!« Ker N. J. tega ni vzel, je sprevodnik ponovno segal v denarnico, izvlekel stotaka in ga ponudil N. J. s pripombo v nemščini, poudarkom in ciničnim nasmehom vpričo večjega števila ljudi: »To imaš od ubogega kapitalista!« De- lavec je vzel stotak in se hlapčevsko zahvaljeval še ko sta potnika zaprla avtobus in se odpeljala. Več odraslih je obstopilo N. J. in se zgražalo nad njegovim beraškim početjem kljub te- mu, da je samec in da prejema mesečno okrog 8000 din vstevši bone, kjer je v službi. V diskusiji o tem dogodku sem sli- šal pripombe, zakaj takih primerov no preprečijo organi LM, vendar sma- tram, da to ni samo njihova naloga, temveč naloga vsakega zavednega dr- žavljana, ki je pripravljen na vsakem koraku varovati ,in braniti čast in ugled državljanov socialistične domo- vine. Po vsem se je videlo, da je sprevod- nik izrabil ponujeno mu priliko in s pikro pripombo o »ubogem kapitalistu« in z demonstrativno »dobrosrčnostjo« hotel bolj ostalim kot N. J. očitati, da pač mora tujec podpreti takega »reve- ža«, če ga domačini nočejo. Dvomim, da je sprevodnik toliko razmišljal o N. J. kot o svoji dobrotlji- VQsti, za ceno katere si bo pač lastil pravico do marsikatere neupravičljive pripombe o razmerah v sof-edni .Jugo slaviji, katero je smel obiskati in pa hotel videti, da je tukaj doma deK^vno in samozavedno ljudstvo in da je rn^d njimi le še nekaj posameznikov hlap- čevske zaostalosti, ki so slepi za vse dogajanje okrog sebe in ki se zadovo- ljujejo s tem, da jim pade v žep tuj- čeva drobtinica... Z. D. Čiani 7B v Gorisnici gredo v zgodovinske kraje NOB Gorišnica, 30. avgusta (RM). — Nedavno je zborovala sekcija ZB Go- rišnica, vendar ne ob zaželenem številu članstva. Na tem zborovanju smo čuU poleg referata . tov. D. Cokla o poli- tičnem položaju v svetu, tudi razvese- ljivi sklep, da se članstvo udeleži v za- res lepem številu zbora vseh borcev Slovenije, ki bo 13. in 14. t. m. na Do- leniskeni, v zibelki naše osvobodilne borbe. Želimo, da se te naše nadvse važnfl manifestacije udeleže tudi nečlani ZB; saj so izdatki za vožnjo bodisi s po« sebnim vlakom bodisi z motornimi vo- zili skrajno nizki in za vsakogar doseg- ljivi. m\M\ pri \%m\\m dslovoiH \m\ (Nadaljevanje s 1. strani) traža načelno takih očitkov ne upošte- va ter razveljavi odpovedno odločbo z utemeljitvijo, da se zadeva razčisti v obliki disciplinskega ali kazenskega po- stopka, razen v primerih, če podjetje svoje očitke dejansko podpre s tehtnimi n neovrgljivimi dokazi. Nadalje se odpjoved pogosto uteme- ljuje z ukinitvijo delovnih mest in imanjšanjem aparata. Čeprav je ta razlog v mnogih primerih upravičen, vendar še ne daje opravičila za upo- rabo odpovedi. Po 86. členu zakona o državnih uslužbencih LRS je v takih primerih dokončna odpoved le kot skrajno sredstvo. Po citirani določbi se .sme uslužbenca v takem primeru zaradi zmanjšanja števila delovnih mest ali reorganizacije namestiti celo na drugo delovno področje ne glede na njegovo strokovno izobrazbo in sposobnost. Po- iskati je namreč treba vse možnosti za drugo zaposlitev uslužbenca ali delav- ca in se poslužiti odpovedi le kot skraj- nega sredstva. Pogosto pa podjetja zanemarjajo for- malno (oblikovno) plat odločbe o odpo- vedi delovnega razmerja in obvestijo prizadetega uslužbenca oz. delavca z navadnim dopisom in to seveda brez obrazložitve in brez pravnega pouka do pravice pritožbe ter večkrat tudi ne povedo dolgost in pričetek odpovedne- ga roka. V sklada z zakonitimi predpisi, kj urejajo tudi oblikovno plat odločbe, bodo morala podjetja ob izdaji odpo- vednih odločb posvetiti temu vprašanju več pazljivosti in pozornosti, ker bo v nasprotnem primeru inšpekcija za delo po 12. čl, uredbe o postopku pri odpo- vedi delovnega razmerja delavcem in uslužbencem gospodarskih organizacij razveljavila kot nezakonito vsako od- ločbo o odpovedi, ki ne bo imela vseh bistvenih sestavin ali bodo pa te se- stavine napačno navedene. Poudariti je treba, da je odnos ne- katerih podjetij do odločb, ki so Izda- ne v arbitražnem postopku in s kateri- mi se odločba o odpovedi delovnega razmerja razveljavi, bodisi zato, ker je nezakonita ali pa zato, ker niso podane okoliščine, ki so navedene v obrazlo- žitvi odpovedi, kritičen in obsojanja vreden. Tako je praksa pokazala, da podjetje »Rožnik« v Ptuju odločbe arbi- traže sploh ni upoštevalo, ker je pač smatralo, da je ta odločba le brezpo- memben kos papirja, ki se podjetja absolutno ničesar ne tiče in da je prav- no veljavna nezakonita odpovedna od- ločba, ki jo je izdal direktor. Ob pri- liki inšpekcijskega pregleda Tovaane volnenih izdelkov Majšperk sc je ugo- tovilo, da uprava za 32 odpuščenih de- lavcev in nameščencev ni mogla do- kazati, iz kakšnih razlogov jih je od- pustila. Vsemogočni direktor Juh pa se pri tem ni oziral na invalide, žensko delovno silo in socialno stanje odpušče- nih. Takim in sličnim primerom bo morala pristojna inšpekcija dela po- svetiti v bodoče več pozornosti in zoper kršilce povzeti potrebne ukrepe. Na vse omenjene nezakonitosti in ne- pravilnosti je treba posebno opozoriti sedaj, ko delovni kolektivi ugotavljajo ve^je ali manjše delovne rezerve, ki jih sprošča'O in jih obenem opozoriti na zakonitost postopka pri odpovedovanju delovnega razmerja, katerega bist\-en namen je. preprečiti pojave, ki nimajo nič skuprcj^n s .«oc!al:sfičn;m: odnosi in so groba kršitev zakonitih predpisov. obiskuje"a ^Frekmurskl Seden'' ^ l^Iurslii Soboti Murska Sobota. 30. avgusta (LP). Danes Je obiskalo več delovnih kolek- tivov 12 ptujskega okraja tukajšnjo go- spodarsko razstavo »Prekmurski teden« in si 2 velikim zanimanjem ogledali vse razstavne prostore ter se zanimali za podrobnosti očividno z namenom ko- ristne uporabe izkušenj te razstave za svojo veliko gospodarsko razstavo, ki bo zopet v Ptu,iu leta 1953. Najprej so si ogledali okusno ureje- ne razsta^me prostore v novi gimnaziji. V treh nadstropjih eo videli v 15 okus- no aranžiranih sobah moč in bar\ntost gospodarske in kulturne dejavnosti na področju velikega murskosoboškega okraja. Tudi razstavni del na prostem jih je zelo zanimal. Preveč bi bilo opi- sovati, kako so občudovali industrijske in obrtniške izdelke cele vrste podjetij in obrtniških obratov in delavnic in primerjali te izdelke ^ izdcUd ptujskih podjetij in obratov. Na vprašanje, kaj jim najbolj ugaja, niso mogli dati odgovora, saj se jim je zdelo vse tako odbrano in dovršeno, da je bilo težko ocenjevati, kaj je lepše ali zanimivejše. Potrdili so nam, da so se prepričali, da imamo v Prošenjakovcih, Lendavi, Lju* tomeru in drugod prav tako sposobne ljudi kot v Murski Soboti, od koder je največ naših razstavljalcev. Ptujski kot ostali obiskovalci razsta- ve, ki pridejo zjutraj in odpotujejo po- poldne, razen onih, ki so prišli ob ne- deljah, so bili prikrajšani za kulturni del razstave, ki ga tvori nad 25 prire- ditev, začenši 6 koncerti, preko gleda- liških predstav, kmečkega večera, ve- čera slovenskih narodnih pesmi, šport- nih nastopov, šahovskih turnirjev, do zaključnega zabavnega večera, kar vse ravno dokazuje, da je »Prekmurski te- den« zajel res vse gospodarsko-politično in kulturno-prosvctno dejavnost in na- predek prekmurskega dela Slovenije. Zelo zanimiva se je zdela gostom iz Ptuja zamisel, da so bile prod Okrajno razstavo organizirane razstave po obči- nah pod naslovi: »Občinski praznik«, »Dan naše občine«, »Občinski dan« itd., ki so prikazale marsikaj, česar si odbor okrajne razstave sam ne bi mogel do- misliti. Ljudstvo je na svojih domaČih prireditvah izrazilo svoje gospodarske in kulturne zanimivosti. Povedali smo Ptujčanom, da je bila med najbolj uspe- limi razstavami taka razstava v Prose- njakovcih in Cankovi ter Tišini. Vse organizacije so se zavzele za razst?»ve in tudi storile vse. da so razstave uspele, ^■Kaj takega bi bilo tudi za naše občL ne,« so dejali Ptujčani, ko «mo jim pri- k'3zali. da je ta način omo,qočil. d-^ je zaiel končno Prekmurski teden v Mur- ski Soboti vse. kar je bilo ng občinskih razstavah *n prireditvah najlepše in najzanimivejše. Za in pred PtujČani nas je obiskalo nad 28.000 gostov iz drugih predelov Slovenije in sosedne Hrvatske. Vsem smo prikazali bistvo našega »Prekmur- skega tedna« in poudarili, da smo z njim dosegli tako zanimanje in množič- nost pri lokalnih in centralni okrajni razstavi, kot ga še niso doslej drugi olrraji, in da se zavedamo, da bodo nase izl>šola« stopi k otroku kot prijateljica, kot mati. Uči- teljici, ki se do dna zaveda dolžnosti in dolgov do staršev in otroka, je treba le sejati- Klena zrna najboljše vzgoje in dovršenega pouka se bodo v šolarjih razraičala v mogočna drevesa. Sleherni šolski dan in slednja učna ura bosta potekala edino za pionirje in jim od- krivala življenje in svet, kakršna sta v resnici. Ali se nismo starši in učitelji dolžni z roko v roki prizadevati, da bodo iz naJiih otr9k, ki s prvim korakom v šolo pravkar perutničice razpenjajo, zrastli pošteni In sposobni ljudje, ki bodo son- ce naši staro«ti in steber domovini, za katero so njihovi prednild prelivali erčno kri? C. I. V go''" "^e fdf-avjc! Vedno \'et ljudi odhaja v svobodni prlrodnl svet, kjer najde človek mnogo »vežega zraka za svoje telo. Trume mladih In odraslih odhajajo v naravo, posebno pa na planine, kjer Iščejo in naidejo telesno okrepitev. Narava, po- sebno planinska, okrepčujore deluje predvsem na oslabele rile organizma 8 tem. da jih osvežuje. Pogoj člove- škega zdravja je normalno, harmonič- no sodelovanje vseh delov organizma, tega pa ni, če so dalje risa delovali v večji meri le Isti telesni organi. Le poglejmo človeka ki pri svojem delu mnogo sedi. S kakšno težavo prehodi pot na majhen grič. ki normalno raz- gibanemu telesu ne povzroča nikakih težav! M'^ice so mu oslabele, pa tega ni niti opazil, prav tako pa mu je oslabelo srce in dihalni organi, čemur sledi še vrsta drugih slabosti. Tako telo počasneje pretvaria hrano ter po- časneje odvala razkrojenl telesni ma- terini, ki na se zalo v telesu kopiči in pr<^dctavlia vir raznih bolezni. Tak č'.nvek se čuti izmučenega- ter skusn dobiti novih moči s telesnim po- čitkom 'n izdatnei^o hrano, s čemer pa le odnira pot raznim boleznim. Telesno oslabelost ie bolišc odpravljati z ur- jenjem utruinih In zanemarienlh or- ganov. Okronitve za to ne iščimo v te- lesnem počitku, še manj pa v pomno- ženi prehrani! Mišičje se s tem snloh ne krepi, utrjuie se le z vadbo, pose- bej pa še s bojo v svfjžem zraku. Tu im^^o zopet svojo važno nalorro gore. Včasih najdemo človeka, ki trdi, da je hoia po planinah zdravju nevarna, češ. da prevnetemu planincu oslabi srčno mišičje. Toda to se dogaja sploh pri vsakem prenapenianju telesnih sil, bodisi pri telovadbi, kolesarjenju, rokoborbi, veslanju, plavanju itd. In kakor to dejstvo samo na sebi ne nudi razloga proti telovadbi in drugim športom, tako ga ne more nu- diti proti hribolastvu. Hoja po gorah kreni srce in mišičje, pri tem pa se je treba seveda ravnati po sposobnostih srca in pljuč. Teh ne smemo precenjevati, posebno sprva. Pri hoji se namreč delovanje srca po- javlja z močnim utripanjem, tudi di- hanje Je hitreišp. Na take pojave je treba vedno paziti ter brezpogojno po- čivati, da se delovanje srca umiri. To kaže. da je napor prevelik. Vendar na si človek, če se ravna po tem pravilu, v krajšem času vzgoji srce In mišičje k večji delavnosti ter ohrani normalno zdravje do najvišje starosti. Toda, bo kdo rekel, starost v^nr^ar Izključuje negovanie alninizma! Kakšna starost? Postara se, kdor okosteni v brezdelju, ali če se v telesu vsled pre- razkošnega življenja vrše trajne izpre- membe v organizmu. V zadnjem slu- čaju opažamo starostne pojave že v mlajših letih, posebno pri meščanih. Starost ne omejuje hribolastva, tem- več le zdravstveno stanje, ki se pa da ohranit! tudi v visokih letih. To do- kazujejo sivolase!, pa tudi planinci v visoki starosti. Počivanje med hojo po planinah pa zahtevajo tudi atmosferski činitelji ter deloma napor zaradi manj udobne poti. Kar se tiče zraka, se pojavlja vpliv atmosfere šele navadno v višini okrog 2000 metrov. Tu prijema začet- nike takozvana gorska bolezen, ki pa po počitku kmalu mine. Znano je, da slabotnejši ljudje, ki trpe v nižinah za krvavenjem pljuč, v višinskih »anato- rijih hitro okrevajo. Prav tako je do- kazano, da dobi človek po daljšem bi- vanju na gorah za trajno več rdečih krvnih telesc In prav zato se priporoča slabokrvnim bivanje na gorskih viši- nah. Najdragocenejši pa je vpliv višin na osvežitev telesa. Telo se okrepi In že samo bivanje na gorah učinkuje prav blagodejno na vsakega človeka, bodisi mladega ali starega. Zato pa, kdor preživlja vse leto med mestnimi zidovi, kdor potrebuje pri- jetnega razvedrila In okrepčlla, na gore! Ce si star, se boš s planin vrnil pomlajen, če si mlad, se boš s tem varoval prezgodnjega ostarenja! Na visokih planinah bo novo življenje ob- jelo tvoje telo, duh in živci si bodo nabrali novih moči in s podvojeno močjo sr^ boš zdrav in vesel vrnil na svoje delo! P. M. Ali ste se že priiavili za izlet v Toplice Ptuj, 3. septembra (LP). Okrajni odbor ZB NOV Ptuj je poskrbel za množično udeležbo proslave 10. oblet- nice ustanovitve SLOVENSKIH BRI- GAD, ki bo 13, in 14. septembra t. 1. v Toplicah na Dolenjskem, za katero je iz FLRJ prijavljenih nad 150.000 gostov. .Prijavljene! iz ptujskega okraja bo- do odpotovali v Toplice s posebnim vlakom, avtobusi in kamioni podjetij, čas odhoda bo objavljen prihodnjič v tedniku, prijavljenim pa ga bodo spo- ročile tudi organizacije ZBNOV. Vožnja iz Ptuja v Toplice in nazaj bo stala s kamionom, avtobusom ali vlakom od 254 do 322 din. Vsa vozila Iz ptujskega okraja se bodo zbrala s potniki v Majšperku In bodo odpeljala v vezani koloni proti Toplicam. Največje zanimanje za udeležbo so pokazali v Halozah, Ptuju in Sloven- skih goricah, manjše pa na Ptujskem in Dravskem polju. Ali le poslovanje uslužbenk KZ Gajevci pravilno? G a j e v c i, 27. avg, (LO). Naše ne- strpno čakanje dne 27. avgusta 1952 na cesti pred poslovalnico KZ Gajevci nas je pripravilo do tega, da tudi jav- nosti pojasnimo poslovanje tukajšnjih uslužbenk KZ Gajevci. Javnost naj po- trdi, da takšno poslovanje naših usluž- benk ni pravilno. Dne 27, avgusta 1952 okrog 15,30 sem se napotila od doma z namenom, da grem nakupit v zadružno trgovino Ga- jevci vsaj najbolj potrebne artikle. Ni še bila ura 16., ko sem prišla pred trgovino, pred katero je že čakala pre- cejšnja gruča ljudi. Med njimi je bilo največ žensk. Pridružila sem se ne- strpno čakajočim in jih pomagala kratkočasiti. Ura je že odbila štiri. Ob tem času bi se morala'trgovina odpreti aH na žalost se ni. Potrošniki so še prihajali in se nam pridruževali, da nas je bila vedno večja družba. Tudi naše razpravljanje in kritiziranje v slabem razpoloženjti In mrmranju ni nič po- magalo. Ker trgovine ni nihče odprl in ker ni bilo na pregled nobene uslužbenke, smo se seveda godrnjajo odpravile proU domu. Dnjgi dan sem zvedela, da so se uslužbenke KZ Gajevci nahajale v trgatvi v Halozah in se niso vrnile, da bi stregle čakajočim potrošnikom. Saj uslužbenk v KZ nimamo zato. da jih bomo čakali pred poslovalnica cele ure. Takšne nepravilnosti naj vidijo kon- trolni organ! KZ in pokličejo usluž- bence na odgovornost, da se kaj takš- nega ne bo več zgodilo. Za pretep se bosta morali zajCFovarjati pred sodiščem Zamušani, 30. avg. (VJ), Pred nedavnim sta B cl š a k Mari.1a in se- stra Neža iz Zamušan štev. 64 iznenada napadli T o m a ž i č Miro iz Zamušan, jo pretepli in pri tem prizadejali pre- cejšnje poškodbe. Kot po navadi se je tudi kritičnega dne vračala Iz službe Tomažič Mira, vz.gojiteljica. Iz Zamušan. Ko se je od- daljevala od železniške postaje Uslu- ševci v smeri proti Zamušanom, je na- enkrat zaslišala Iz žita razne psovke, ki ne spadajo v javnost, ki so merile na Tomažičevo. Ko je z mirnim! bese- dami vprašala, če sc te besede tičejo nje, sta skočili Belšakovi Iz žita, jo napadli In pretepli, pri čemer se je posebno izkazala Belšak Marija; sestra ji je bila le v pomoč. Pri pretepanju sta Tomažičevo telesno poškodovali po glavi, da je je bil potreben zdravnik. Treba je pripomniti, da sta se Bel- šakovi hoteli rešiti odgovornosti za to početje z raznimi izgovori in lažnimi izjavami. Neki mladi očividec iz Uslu- ševc se ni dal pregovoriti, čeprav je Belšak Marija hodila na njegov dom in ga nagovarjala, naj izjavi v slučaju zaslišanja, da o zadavi pretepa snloh nič ne ve. čeprav je bil očividec tega pretepa. Plačati bo«ta morali obračun pred Iridskim sodiščem. N-uno nekul- turno d?ianie zahteva primerno kazen ki bo tudi drugim v opomin in svarilo da se na slične poti ne bodo podajali. K-^ko ^o^o T^i?do"i<>sti]i man^ka- ioča krtnc? Sr^raviti moramo vse do zar?nje b'^ke, čeprav manj- vredne knre 7.Wmo moramo pasti čimdalje jeseni! Popolna nižja gimnazija v Gorisnici Gorišnica, 30. avgusta. — Svet za prosveto in kulturo je na svojem zasedanju dne 23. avgusta 1952 sklenil, da se dosedanjim trem razredom doda še četrtega, s čemer je zpolnjena glo- boka želja staršev. Tako se bo tudi ptujska gimnazija razbremenila, kamor se je že vpisalo 13 dijakov oz. dijakinj. Staršem, ki so po večini socialno šibki, so s tem odvzeta gmotna bremena, da ne omenjamo ostalih nevšenosti, kot n. pr. vožnja z vlakom, neprespanost dijakov, pomanjkanje časa za učenje itd. Da so vse naštete neprilike odstra- njene, gre zahvala uvidevnosti In pra- vilnemu razumevanju Sveta za prosve- to m kulturo, njegovemu predsedniku In načelniku, prav tako pa tudi zvez- nemu ljudskemu poslancu, generalnemu^ podpolkovniku tov. Dušanu Kvedru ter republiškemu poslancu, sodniku tov. Alojzu Donaju, ki sta se zavzela za težnje liudstva Na tem mestu izreka- mo prizadeti starši vsem omenjenim kakor tudi lokalnim faktorjem, našo globoko zahvalo za njih pomoč V prihodnjih dneh se bodo odprla vrata spočitim dijakom in dijakinjam nižje gimnazije. Notranjost šolskega poslopja jih bo iznenadila, kajti tovariš ravnatelj je poskrbel za obnovo učil- nice In šolskega inventarja, tako da bodo dijaki v zares prijetnih In udob- nih učilnicah. Na tem mestu pa tudi apeliramo na starše, da bodo svoje otroke redno pošiljali v šolo In jim ne kratili časa za učenje z domačimi opra- vili, i Vabilo na dne 12. septembra 1952 sklicano drugo redno zasedanje Sveta za no- tranje zadeve v Ptuju s sledečim dnevnim redom: 1. mladinska kriminaliteta v okraju In vzroki teh pojavov; 2. poneverbe in drugi škodljivi po- javi v drž. in zadružnih podjetjih, vzroki teh pojavov in borba proti njini. Svet za notranje zadeve poziva dr- žavljane, množične organizacije, ljud- ske odbore in druge, da sodelujejo pri reševanju gornjih problemov s svojimi pismenimi ali ustmenimi predlogi, ki naj jih dostavijo ali sporoče na Svet za notranje zadeve. Svet za notranje zadeve pri OLO Ptuj Zahvala Na ptujskem živilskem trgu mi je bila 29. avgusta ukradena denarnica z vso mesečno plačo. Naši Ljudski milici sem dolžna zahvalo, da sem po nekaj urah nagle in spretne intervencije do- bila vrnjeno denarnico z vso vsebino. Posebno se zahvaljujem miličniku tov. Gunglju Stanetu, ki je ujel tatu. Veličkovič — Zupančič Darinka. POZOR! 18. in 23. t. m. bo zopet {rebanje državne loterije. Ne odlašajte in si še danes kupite srečke. Morda vas čaka sreča v septembrskem žreba- nju. Zadene vsaka četrta srečka. Ga- rantirano pa dobite dva dobitka, če si kupite serijo srečk, ki imajo končne številke od O—9 GASILSKO DRUŠTVO POLEN5AK vabi na veliko TOMBOLO, I ki bo v nedeljo, 7. septembra 1952 na t PolenSaku. Med 16. glavnimi dobitki lahko zadenete motorno kolo in druge lepe in dragocene dobitke. j V slučaju slabega vremena bo tom- ] bola preložena na naslednjo nedeljo. K obilni udeležbi vabi odbor. ^ Vrnili so se z razstave j v Freiburgu \ P tuj, 2. septembra (LP). Danes zju- traj se je vrnila skupina vinogradnikov in gospodarske* političnih zastopnikov iz ; ptujskega okraja, ki je tekom tedna j obiskala vinogradniško razstavo v Frei- ] burgu — Nemčija, in si ogledalo vino- j grade in kletarstvo v vinorodnih po* j krajinah Baden in Pfalz ter v severni ] Švici. i Opozarjamo bralce Ptujskega tedni- { ka, da bomo v naslednjih številkah ob- javili vrsto zanimivih člankov, ki bodo ; seznanili naše vinogradnike in kletarje i s sodobnim nemškim vinogradništvom \ in kletarstvom, pri čemer bo posebno \ zanimiva organizacija obnove, ki se iz- i vaja v okviru vinogradniških zadrug, i Popravljali smo ceste Za vrč, 2. septembra (CD). V pre-: teklem tednu je bilo na tukajšnjih ce-l stah, zlasti na cesti Zavrč—Turšiči vrh, ■ opravljeno dragoceno delo. ki daleč| presega kredit v znesku din 20.000. ki je bil na razpolago Več domačih voz-; nikov je navažalo gramoz brezplačno! in so ga navozili 180 m'' Ob prililci teh j del na cestah je bilo mnogo razprav-' Ijanja o predlogu občinskega odbora Zavrč na pobudo občanov da bi pre-i vzel OLO Ptui cesto Zavrč—Turški vrh; v okra.ini prorsčun. ker je ta cesta i potrebna večjih popravil Vse močno] zanima, če bomo s predlogom prodrli.! Stran 4 •PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 5. septembra 1952 Obiščite IL Okrajno gospodarsko razstavo v Ljutomeru K\ bo odprta do 7. septembra 1952. Poskušnja najkvalitetnejših prleških vin — Preskrba solidna in po nizkih cenah Zveze z avtobusi in vlakom Gorišniški gasilski sektor na »Ljubljanskem festivalu« G o r i ž n i C a , 29. avgusta (RM). — Da je 3. gasilski sektor zelo delaven, ve ne le ptujski okraj, temved vsa na- ša republika. Člani in članice so se marljivo pri- pravljali za gasilsici festival v Ljublja- ni. Predpisane kombinirane vaje, ki so zahtevale od članstva skrajno di.sciplino :n vestnost, so bile izvedene z eksakt- nostjo. 64 članov in 40 članic si je pri- borilo na festivalu prvo mesto. Njih •rud in požrtvovalnost večer za veče- rom, ko so vežbali po težko opravlje« nem dnevnem delu, nista bila zastonj. Dosežen uspeh naj je članstvu vzpod- buda k nadaljnjemu delu, ki pa se mo- rri vskladiti z delom PLZ, kajti gasilci in protiletalska zaščita morata biti ta- ko tesno povezana, da tvorita homoge- no enoto. Zaradi tega je dolžnost vseh gasilcev, da se množično udeležujej mesečnih sestankov v Gorišnici. K do- seženemu u.spehu na festivalu, katere- cja se je udeležilo preko 150 članov, i.skrono čestitamo! Gradisovci se bodo izkazali na svojih tekmah s t r n i š č e, 3. septembra (ZO). Le- tovšnje športne igre kolektiva gradbene- ga podjetja »GRADIŠ« IMM bodo na giadbiščvi Tovarne aluminija v Strni šču 6. in 7. septembra t. 1. Poleg tekmovalnih ekip, ki jih bodo poslala vsa gradbišča r^GRADISA«, se bodo kot go«tje udeležili tekem tudi druga republiška gradbena ix)djetja. Na ta način bo to vclHco tekmovanje gradbincev za prvenstvo v raznih pano- gah športa. Okoli 5CiO tekmovalcev bo tekmovalo v nogometu, odbojki, plava- nju, lahki atletiki, kolesarjenju, keglja- nju, namiznem tenisu, streljanju in žahu. Za zmagovalce so pripravljena lepa praktična in spominska darila. Jurije so ji nagrizle miši Dragonja vas. 30. avgusta (lA) Pri tukajšnji posestnici Podgoršek Ma- riji je prišlo danes do zanimivega od- kritja. Obveznosti, ki Jih ima ta po- sestnica do države ie hotela poravnati s tisočaki, ki so jih na.crrizlc misi. To odkritje daje pravo sliko Podgorškove, ki se zaveda svojih dolžnosti, jih pa noče izpolnjevati, čeprav ima za to sredstva, ki jih riusti r^^'^ n-^''e\-::ii po skrivališčih, kakor pa da bi plačala davek, o«tP,li denar pa spravila na var- nejše mesto. ^ Primer Podgorškove je izzval med ljudstvom zanimivo diskusijo zlasti glede na nagrizeni denar. Tukaj je malo posestnikov, ki bi bili tako za- ostali, da bi se zadovoljili le 'i denar- jem, ko pa je tudi v kmetijstvu toliko potreb, ki jih resni kmetovalci sproti zadovoljujejo, zavedajoč se. da je skriti denar vedno v nevarnosti Z varčevanjem m odiscrjanfera cbrekov krme bomo prehranili živino ter obvarovali njeno rast in molznost. To in ono iz Cirkulan v Cirkulanah smo nezadovoljni s i)ismonošo Belžak Antonom, ker daje pisma drugim ljudem ne pa naslov- Ijencu, pa čeprav se izgovarja, da ne /.na cirilice Pred nekaj dnevi )e pismo, naslovljeno na Zumbar Ano v Cirku- lanah, izročil Zuran Anici v Paradižu, ^ kar je vsekakor prevelika )^pomotav, kar pa predstavlja tudi kršenje z za- konom zaščitene pisemske tajnosti. ★ Z izvolitvijo novega občinskega od- bora je v našem kraju marsikaj ožl- ^.'elo. Popravili smo pokopališče, o če- mer je bilo že toliko govora, grade se ceste in popravljajo stare, obnavljajo se mostovi in brvi, kar je bilo že davno potrebno itd., tako da novi odbor res- nično zasluži vso pohvalo. ★ V nekaj dneh bo kmetijska zadruga začela z gradnjo žage, ki je že tukaj. Obnovljeno je tudi poštno poslopje. ★ Cirkulančani se nameravamo udele- žiti proslave ustanovitve narodnoosvo- bodilnih brigad v Dolenjskih Toplicah v velikem številu, saj je že do sedaj nad 100 prijavljencev Ljudje pa se še vedno prijavljajo. * 7. septembra t. I. bo priredil kra,$evni odbor ZB Clrkulane v borlski j^ostitni tombolo, katere dobiček jc namenjen postavHvi spomenika talcem. Na tom- bolo vabimo tudi Ptujčane ter sploh goste s Polja in drugod. Zadruge! Preprečujte odprodajo plemenske živine za zakol. Vaši živinorejski odseki naj pred pro- dajo organizirajo zamenjavo živine tako, da bo v vasi najprej izločena gospodarsko manjvredna žirinal OBVESTILO Obveščamo prebivalstvo okraja Ptuj, da bodo od 8. septembra 1952 naprej uradne ure na izpbstavi Oddelka za no* tranje zadeve Ptuj v Ormožu vsak po- nedeljek in petek, in sicer od 8. do 14. ure. Iz pisarne oddelka za notranje zadeve Ptuj ŠPORT NEUSPEH ALUMINIJA NA DOMA- ČEM IGRIŠČU Strni šče, 31. avgusta 1952 (2-na). Danes Je bila odigrana prva kvalifika- cijska nogometna tekma za vstop v slovensko ligo med domaČim Alumi- nijem in Železničarjem iz Postojne. Za tekmo je bilo veliko zanimanje, ker je igral Aluminij na svojem igri- šču. Tekma se Je začela s prvim udarcem domačih, toda nasprotnilc je takoj pre- vzel iniciativo in po uspešnem prodoru v drugi minuti prešel v vodstvo po levem krilu. Aluminij je poskušal iz- ravnati, izvedel je nekaj lepih prodo- dorov, toda napad ni izkoristil prilož- nosti in žoge so šle v aut. NK Železni- čar je igral zelo hitro po krilih, ki pa Je lepo in uspešno prešel v kazenski prostor domačih in tako v 25, 28, 31 minuti stresel mrežo Aluminija. Pro- dor Aluminija v 43. minuti Je zaklju- čil desni branilec NK Železničarja s tem, da je narahlo podal žogo svojemu vratarju in ta jo je lepo med nogami pustil v gol. Tako se Je končal prvi polčas 4:1 za Železničarja. V drugem delu igre se Je Aluminij začel zavedati, uravnal je svoje vrste in prešel v napad. Železničar Je prešel v obrambo, Aluminij je bil v premoči, toda ni izkoristil prilike. Železničar Je bil bolj uspešen in povečal rezultat na 5:1. S prodorom v 25. minuti je znižal Repič na 5:2 in tako Je ostalo do za- ključka tekme. Sodil Je tov. Presinger iz Celja zelo dobro. Aluminij danes ni pokazal, kar zna. Kot celota Aluminij ni zadovoljil, pač pa nekateri posamezniki, ki so se trudili, toda tudi ti brez uspeha. Če bi Aluminij igral v prvem delu tako kot v drugem, ne bi doživel tako velikega poraza, saj sta drugemu delu igre dali moštvi enakovredno igro. Rojstva, poroke in smrti v avgustu Lcšje: Rojstva: 5 dečkov In 4 deklice. Smrti: Jeza Lelena, roj. 31. 3. 1952, umrla v Sesteržah 6; Peklič Jožef, kmet, Dolena 44; Vidovič Janez, kmet, Dole- na 27; Stampfer Mihael, Žagar, Sto- govce 19 (proglašen mrtA-im); Fideršek Albin, otrok, Pre.ša 14; Vinkler Janez, užitkar. Skrbi je 2; Hechinger Franc, kmečki delavec, 2upecja vas 72. in Ceh Ana, roj. Hiti, kmetica, Apače 100. Poroke: Šalamun Maksimilijan, Naraplje 9, s Peršuh Ivano, Lesje 24; Domiter Peter, Rače 1, s Cuk Justino, Stogovce 31, in Zafožnik Alojz, Pleter- je 29, s Kovačič Marijo, Pleterje 31. SrediSče: Rojstva: 3 dečki in 2 deklici. Poroke: Leich Ivan iz Macinec in Drab Ani<:a iz Središča. Smrti: Novak Ivanka stara 25 let, iz Središča 96. Proglašeni za mrtve so bili: Ivanuša Jože, star 22 let, iz Salo- vec 45, in Kocjan Matija star 21 let, iz Godeninec 5. Destemik: Rodile so: Ketiš Ljudmila iz Biša 42 je rodila sina, Bezjak Štefanija pa hčerko. Umrli so: Simonič Ferdinand, rojen 1908 iz Vintarovci 18; Koren Marica, rojena 29. Junija 1952 iz Desternika štev. 5; Mušič Zdravko, rojen 18. sep- tembra 1930, poljski delavec iz Levanjc štev. 36. Zakonskih zvez ni bilo. KINO Mestni kino Ptuj predvaja od 5. do 9. septembra ameriški film: »Dom so- vraštva^. Po sedmih letih zapora v Sing Singu se Maks Monetti vrača v italijansko četrt New Vorka, da bi uredil stare račune z brati Josephom, Tonnijem in Pietrom. Maks gre k svoji nekdanji ljubezni Ireni Benetto, ki ga zaman skuša spra- viti na daljše potovanje, na katerem bi se pomiril in se izognil mnogim ne- všečnostim. Od Irene se Maks napoti v hišo svojih staršev, kjer se mu v spominu zvrstijo dogodki minulih let. Po dolgih preiskavah pride policija na sled nekim sumljivim dejanjem Gina Monettija, očeta te italijanske družine, ki ni priljubljen pri svojih sinovih, ker je pravi diktator. V stiski ga vsi zapustijo. Le Maks, ki je od- vetnik, prevzame očetovo obrambo. Razprava poteka slabo za očeta in Maks skuša onemogočiti neko pričo, da ne bi pričala proti očetu. Brat Joseph ga prijavi policiji in Maks Je obsojen na sedem let zapora v Sing Singu. Tedaj se ostali bratje spravijo na očeta in ga uničijo. Joseph dobi ukaz od brata Pietra, naj ubije Maksa, toda ta se v zadnjem trenutku obrne proti njemu samemu, tako, da Maks komaj prepteči brato- mor. Ko vidi to tragedijo, se Maks odloči, da za zmeraj zapusti prekleto hišo. Pred vrati ga čaka Irena, s ka- tero za vedno odide iz New Yorka. Vabilo v nedeljo 7. 9. 1952 bo v Gasilskem domu v Ptuju KULTURNOPROSVETNA PRIREDITEV. ki jo organizira SKUD »Jože Lacko«f. Kot gost sodeluje folklorni odsek kul- lumoprosvetnega društva »Seljačka slo- ga« iz Nedelišča pri Cakovcu s 24 ple- salci in 7 tambura.§i. SPORED: Ob 13. url: Koncert godbe na pihala iz Ptuja, ki zaigra 4 koncertne komade. Dirigent tov. Stucl JaKob. Ob 15.30: Folklorni odsek kulturnoprosvetnega društva »Seljačka sloga« pod vodstvom .šolskega upravitelja tov. Holjevca za- poje medžimurske narodne pesmi in odplcše medžimurske plese. O nastanku medžimurskih plesov in o šegah Medži- murcev bo uvodoma govoril tajnik od- .seka šoLski upravitelj tov. Holievac OB 16.30: Koncert tamburaškega zbora iz Ptuja, ki zaigra 4 koncertne komade. Dirigent tov. Petek Franjo. Po sporedu se vrši ljudsko rajanje. Pripravljen je bogat srečolov s 1000 le- pimi dobitki. Za ples Je pripravljenih dvoje plesišč. Igra tro'e godb. V sluča- ju slabega vremena (dežja) bo kulturni del programa v gledališ^'u ob 15. uH veselični del pa v prostorih gasilskega doma. Vabljeni vsi ljubitelji Imdske pesmi in folklore. Odbor ^ ^^^^^^ ^ ^ ^ Pridite po srečke državne loterije FLRJ v trafiko Maroh, Ptuj (stavba MLO). 18. in 23. tega nies. bo žre- banje! Pri nas kunljena srečka je maja zadela din 200.000.—. Preklic Preklicujeva in obžalujeva žalitve patrole LM Desternik dne 5, avgusta t. 1. ter žalitve LM kot ustanove. Urbanija Janez in Julijana, Desternik MALI OGLASI OSEBO, ki je našla 31. avgusta v Ptu- ju kolo »Brenabor« prosim, da se Javi pri upravi lista. PRODAM SPALNICO za 1 osebo s tro- delno omaro z brušenim ogledalom Naslov v upravi. OD PTUJA DO DORNAVE sem izgubil denarnico z osebno izkaznico in vo- jaško knjižico na ime Cvetko Franc, Mezgovci 3, p. Moškanjci. Najditelja prosim, da mi navedeno proti nagradi vrne. PREKLICUJEM knjižico o kolesu na ime Borko Edvard, Ptuj. PRODAM HISO z njivo Cena po do- govoru. Bezjak '?tefan, Starošinci 46 p. Cirkovci. POZOR! 5. 8. 1952 najdeno sukno, kup- ljeno pri «Izbiri«, se dobi na OLO Ptuj, soba 7. I Cene na ptujskem trgu za kilogram, liter ali komad dne 3. septembra 1952: PRIVATNIKI: špinača 40, peteršilj 40, korenje 35, pesa (rdeča) 20, krom- pir 18, čebula 40, česen 50, fižol 40, solata (endivija) 45, zelje (v glavah) 35, fižol (luščen) 40, buče (Jedilne) 20, ku- mare 40, paprika 30—40, paradižniki 25, proso 45, koruza 35, pšenica 35, gobe 50, maslo (surovo) 300—350, hru- ške 20, Jabolka 15, slive 30, grozdje 50, breskve 30, purani 250—600, kure 250 —350, piščanci 150—350, jajca 9, mleko 20, smetana 100—130, sir 50—70. MESTNA EKONOMIJA: kaša Ječ- mena 40, med 190, fižol 35, kis 20, zelje 30, kumare 15, kumare (male) 40, ohrovt 40, pap^rika 20, čebula 20, para- dižniki 20, buče 8, solata 30, pesa 20, mleko 18, Jajca 7, korenje 20, peter- šilj 30. KMETIJSKO GOSPODAR. DORNA- VA: pšenica 30, mleko 18, krompir 18, čebula 20, česen 40, korenje 20, jabol- ka 12, paradižnik 20, paprika 20, papri- ka (huda) 40. OBJAVA LIKVIDACIJE Po sklepu občnega zbora z dne 2. av- gusta 1952 preide KDZ Desenci 1. sept. 1952 v likvidacijo. Pozivamo vse upni- ke, da prijavijo svoje terjatve najkasne- je do 30. septembra 1952, dolžnike pa da do istega roka poravnajo svoje ob- veznosti. Po preteku tega roka se jih bo izterjalo sodnim potom. Likvidacijska komisija Opozorilo Opozarjam vsakogar pred morebitniin tov. Donaju Francu škodljivim toU mačenjem članka v št. 35 Ptujskega tednika z dne 29. 8. 1952 pod naslovom »Kaj je s postavitvijo spomenika padlim borcem NOV v Gorišnici«. Feguš Andrej, Žagaj i či