za šolsko leto Sostavil in na svetlo dal nadučitelj Ivan Kermavner, šolski voditelj. Založil Isxajni solsJei.'s^wejr.'' oCt2r> I -'rsetsiaa.a. \ I. Stari še m. — II. Učiteljsko osobje. — III. IV. Ponavljalna šola. — V. Vsakdanja šjla. Ljubljana, 1886 Tisk „Narodne Tiskarne“ v Ljubljani, poročilo A . ■■ Letno poročilo štirirazredne ljudske šole v v Sent-Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1885/6. Sostavil in na svetlo dal nadučitelj-- ' Ivan Kermavner, šolBki voditelj. sttta. “V seloizia.. I. Starišem. — II. Učiteljsko osobje. — III. Obrtnijska šola.' IV. Ponavljalna šola. — V. Vsakdanja šola. — VI. Oznanilo. -cgpr- Ljubljana, 1886. Založil krajni šolski svet. — Tisk „Narodne Tiskarne“ v Ljubljani, .. . j Starišem. „Prosim Vas, trdo ga primite in trdo ga držite! Tak je ta-le naš, da ga ni moč ukroti!“ Take in enake besede slišal sem že pogosto od starišev pri vpisovanji, početkom šolskega leta. In res je nekateri otrok tak, da ga ni moč ukrotiti; a kedo je temu kriv? Včasih oče, včasih mati, največkrat pa oba se svojo napačno vzgojo. Ce pa šestleten otrok pri svojem vstopu v šolo že svojim starišem preglavice dela, potem tudi učitelj, ki ima razun tega še 50 do 100 drugih otrok samo par ur na dan pred seboj, ne more spreobrniti Savla v Pavla. Pa poreče kedo: Če se šestleten otrok ne da več lahko spreobrniti, kedaj naj se pa potem z vzgojo prične? Kedaj? Precej v 1. letu. To se morda komu nemogoče zdi, a vendar mora tako biti pri pravi vzgoji. Vzgoja pa je dvojna: telesna in duševna, in ena ko druga se čestokrat zanemarja ali napačno uporablja. Kako na pr. se navadno ravna z novorojenim otrokom! Ubogo revše je noč in dan trdo povito, da komaj diha; če pa zajoka, vsiluje se mu hrana, ali pa ga skrbna mati, ali kdor ima ravno čas ziblje in po naročji vlači. Povijanje in zibelj ste nepotrebni, deloma celo škodljivi stvari; tudi pestovanje se lahko opusti. Poglavitno je, da je otroški život snažen, na toplem (a ne kakor se navadno zgodi: glava vsa povita, nogi pa nagi) in da dobiva o določenem času hrano. Malega otroka je tedaj koj iz početka že privaditi reda in tega se mora strogo držati, da se otrok ne razvadi. Ko sinček malo odraste, trudijo se nekatere matere silno, da bi ga naučile stati in hoditi. To je popolnoma nepotrebno, da celo škodljivo, ker tanke nožiče še ne morejo nositi teškega trupla in se lahko skrive. Pustite otroka, naj se plazi po vsih štirih, ali kakor mu drago! Ko so nožiče dosti močne, poskuša otrok sam stati in s časom tudi hoditi, in narava je najboljša učiteljica. Mesto da vadite otroka hoditi, učite ga rajši govoriti! Ta stvar pa se navadno popolnoma zanemarje. Otrok iz početka ni vstanu vsake besede pravilno izgovoriti; zaobrne jo po svoje, popači ali okrajša. N. pr. mesto klobuk, miza, žlica pravi otrok: — buk, — iza, — ica. In take otroške izraze rabijo potem tudi 1 stariši, kadar govore z otročičem. N. pr. Kje maš buka? (Kje imaš klobuk?) To je popolnoma napačno. Ce otrok kako besedo slabo izgovori, treba mu jo je vselej popraviti; pove se mu pravilno, počasi po zlogih tri ali štirikrat zapored. Potem otrok vedno poskuša in poskuša in kmalu se čujejo iz otroških ust lepe pravilne besede mesto žlobodranja. Tudi nepotrebno rabiti izraze: papcaj, pupeaj, čičkaj i. t. d. Mar ni krajši, lepši in lažji reči: jej, pij, sedi? Proč toraj s takim nepotrebnim sladkanjem! Ko zna otrok malo hoditi in govoriti imajo stariši veliko veselje nad njim, posebno če je prvorojenec ali težko pričakovani sin. Dovolijo mu vse; kar naredi je lepo, kar reče se zgodi, kar hoče dobi. Vse se mu klanja, vse ga uboga, ker njegova mora veljati. N. pr.: Družina sedi pri jedi. Naenkrat zažene štiriletni sinček žlico od sebe: Te žlice nečem! In če ne dobo druge, začne na vse grlo vpiti; da pa je „vsaj pri jedi mir“, mu prinese mati drugo žlico, ali pa celo 2 ali 3, da si otrok sam eno izbere. To je slaba vzgoja! Mesto da prineseš otroku drugo žlico, primoraj ga, da jo precej pobere in s tisto je, ali pa ga spodi od mize, pusti ga brez kosila in nikdar več mu ne bo v glavo padlo žlice izbirati si. Enakih slučajev bi naštel lahko še mnogo, a navedem le še eno napako, ki je posebno ukoreninjena. Otrok teče na pr. skozi vežo, pade in se malo ob prag vdari. Na vse grlo vpije. Mati ga vzame hitro v naročje in ga tolaži: Le počakaj, saj ga bomo; ti grdi prag! zakaj si ga! in cepta z nogo po pragu. Enako zgodi se vselej, kedar se otrok ob kako stvar vdari. Ne storite tega nikdar, ker otrok potem misli, da se mu ne sme nikdar nič žalega zgoditi, da se mora njemu vse klanjati i. t. d. Tudi ni dobro, otroka za vsako malenkost milovati, ker se potem tako razvadi, da ne joka od bolečine, ampak le iz tega vzroka, da ga mati miluje in s kruhom ali kako sladkarijo potolaži. Privaditi pa je treba otroka, da prosi za vsako stvar, katero želi in da se tudi zahvali za njo. Ce otrok lahko reče: Dajte kruha! bi mar ne mogel reči: Prosim kruha! Nahaja se sicer tu pa tam kak otrok, ki je tako privajen in takega drugi stariši radi občudujejo: kako je lepo izučen! Zakaj pa tvoj ni? Ker mu vse privoliš in vse dopustiš! Ko zna otrok hoditi in govoriti te mora na vsako besedo takoj ubogati, in nikdar ne smeš trpeti odgovora: Nečem, ali pa: Ne grem. Ce ti že 3 ali 4 leten otrok tako odgovarja, če te že mali paglavec ne uboga, ampak po svoji volji ravna, potem ni čuda, da je se 7. ali 8. letom tak, da ga ni moč ukrotiti; in kaj pa šele bo, ko bo IS ali 20 let star? Kolikor bolj oče otroku prizanašča, tem grje bo odrasel sin ž njim ravnal; in nobena stvar se tako hudo ne maščuje, kakor napake, ki jih delajo stariši pri vzgoji! In za te napake naj bi bil pozneje učitelj odgovoren? Ce se otrok očetu odgovarja, če se na cesti grdo obnaša, ali če se na kak drug način pregreši, se čuje vedno vprašanje: Ali se to v šoli učiš? In potem zabavljaš čez šolo in učitelja, mesto da bi sebi na prsi trkal in rekel: Otrok je moj, sam sem ga tako vzgojil. Učitelj dobi otroka še-le se 6. ali 7. letom za par ur na teden v svoje roke; če ga do tega časa nisi že ti sam na pravo pot pripeljal, potem bo težko krivo deblo poravnati. Ko zna otrok za silo govoriti, prizadeva si navadno mati, ali še rajši stara mati, da bi ga moliti naučila. A pri tem prizadevanji postopa popolnoma napačno. Molitev je pogovor z Bogom. Preden se pa more otrok z Bogom pogovarjati, mora o Bogu sploh kaj vedeti. Pripoveduj torej otroku najprvo povesti iz sv. pisma: o stvarjenji, o Kajnu in Abeljnu, o egiptovskem Jožefu, o Kristusovem trpljenji i. t. d. Take povesti otrok z veseljem posluša in si jih tudi zapomni. Pozneje uči ga kratke molitvice, katere je pa treba od besede do besede razlagati, da otrok tudi razume, kar na pamet pripoveduje. Nikari pa ne trpinči otroka z dolgimi molitvami, cerkvenimi zapovedi i. t. d., katerih ne znaš otroškemu duhu razložiti! Prepusti to razumnemu katehetu! Kolikokrat se pritožuje mati čez svojega otroka: Molitev mu kar ne gre v glavo! Ni čuda, ker ga trpinčiš z molitvami, katerih otrok ne razume! Tebi bi tudi ne šla španska ali grška molitev v glavo! Ko se otrok bliža 6. letu, ga prav radi, posebno če je poreden, strašijo: Le počakaj! jeseni prideš v šolo; tam te že bodo! To je nespametno ker, otrok pride po tem se strahom in trepetom v šolo in če je le vprašan, kako se piše, se že joka, ker misli vedno le: zdaj me bodo; in učitelj ima potem veliko opraviti da otroku ta nalašč vcepljeni strah odvzame. Z vstopom v šolo pride otrok v novo dobo; zdaj prične se za njega že resno življenje, ker ima že skrbi in določeno delo, in stariši se morajo tem bolj zanimivati zanj. Prvo je, da otrok nikdar brez važnega uzroka šole ne zanemarja. Koliko pa je sta-rišev, ki za to skrbe? Med 307 bilo jih je letos samo 42! In navadno zanikrni stariši najraje čez šolo zabavljajo. Kolikokrat se čujejo od kakega puhloglavca besede: „Nič se ne nauče v šoli. Naš je hodil štiri leta, pa nič ne zna! Ti učitelji ne znajo učiti!“ Mogoče, da je bil „vaš“ res štiri leta v šolo vpisan, a kolikokrat je pa v šolo prišel in kolikokrat je po nepotrebnem izostal? Brez rednega obiskovanja pa je dober vspeh nemogoč. Drugi mogotec zopet pravi: „Kaj šola! Delat’ naj se uči, delat’!“ Prav, da se otrok tudi dela vadi, a o svojem času. Kateri kmet bo par mesecev starega žrebeta voziti učil? Tako naj se tudi otrok ne sili prezgodaj na delo; od G. do 12. leta je njegovo prvo in najvažnejše delo: šola. Vse drugo se lahko še pozneje nauči. Temu zna kdo ugovarjati: „Ce je preveč učen, l* pa pozneje ne mara delati;“ ali pa: „Vsi ne morejo biti gospodje“. Ljudska šola ne vzgoja učenjakov. Verouk, branje, pisanje in računstvo so njeni poglavitni predmeti; če se pa kdo v teh dobro izuri, zaradi tega menda vendar še ni „učen“ ali pa „gospod“. In nikdar še nisi slišal kmeta reči: Skoda, da sem v šolo hodil. Dostikrat pa se čuje: Ja! ko bi bili mene oče v šolo pošiljali! ali pa:(iaj bi dal, da bi znal dobro pisati in računiti! Pazi toraj, da ti tvoji otroci v poznejših letih ne bodo očitali zanikernosti tvoje! Res je, da nekateri otrok nima veselja do šole in da mu ne gre nič kaj v glavo. Takega otroka moreš k učenji siliti, če tudi z grdo in še na stare dni se te bo hvaležno spominjal! S tem pa, da otroka redno v šolo pošiljaš še nisi vsega storil ; treba je, da se tudi zanimivaš za njegov napredek, koliko pa je starišev, ki to store ? Nekateri so celo tako zanikrni, da še ne vedo, v katerem razredu je njih otrok! In potem se čudijo, da „nične zna“. Ko otrok iz šole domu pride, ga je treba vprašati: Kaj ste se danes učili, ali si bil kaj vprašan, kaj so vam dali za nalogo ? i. t. d. Ne izgovarjaj se, da nimaš časa! Za taka vprašanje ni treba posebnega časa; to se lahko zgovdi mtd delom na polji, med večerjo, ali kedar in kjer si bodi. Ce je kmet še tako utrajen in izdelan, bo šel vender le pogledati v hlev, če je živina dobro opravljena; za to pa naj bi ne imel časa, da bi vsaj včasih n. pr. ob nedeljah malo pogledal, kako dušno hrano njegov otrok dobiva? Za živino, katero na vsakem somnju lahko kupiš, katero, če ti ni všeč, zopet lahko prodaš, za to imaš veliko skrb. Svojega otroka, ki nosi tvoje ime, kateremuv boš zapustil vse svoje gospodarstvo, tega pa v nemar puščaš! Ce se tele slabo redi, če prešič hujša ali če ti vol zboli imaš že velike skrbi. Kolikokrat je pa srce tvojega otroka izprideno, kolikokrat je sin^tvoj duševno bolan, nevarno bolan, in to ti ne dela skrbi! Ce ti vsajeno mlado drevesce ne raste ravno, hitro ga boš privezal h kolcu, a kolikokrat hodi tvoj otrok po krivih potih in ti se ne zmeniš zanj! Vso vzgojo prepustiš le učitelju; čestokrat pa se celo zgodi, da se to, kar je ^učitelj s trudom sozidal, doma podira, vedoma alinevedoma! Ce izveš, daje bil tvoj otrok v šoli kaznovan, kaznuj ga še doma (ker učitelj gotovo ne kaznuje brez vzroka), potem se bo gotovo poboljšal. So pa žalibog stariši, ki se celo nad učiteljem hudujejo če njih ljubljenega po-redneža malo kaznuje. Potem naj se pa kedo čudi, da so otroci „taki“. Včasih potepa se otrok bog ve kje, pride morda 2 ali 3 ure prekasno iz šole in se očetu nalaže, da je bil v šoli „zaprt“. In oče pusti sinčka v miru, ali mu morda da celo večji kos kruha in se roti nad učiteljem, da mu vedno „fanta zapira“. Sinček se pa v pest smeje! Lehko se zgodi, da se učitelj iz tega ali onega vzroka s kakim očetom „sporeče“. Nikdar pa ne smeš potem vpričo svojih otrok, vpričo njegovih učencev o tem govoriti, razpravljati učiteljeve slabosti ali celo opravljati in obrekovati ga. Učitelj ima s tvojimi otroci toliko truda, toliko grenkih ur; poplačaj mu to s tem, da vpričo otrok o njem vsaj molčiš, če ti tvoja dozdevna mogočnost ne da spoštljivo govoriti. Tudi v družinskem življenji se kaj lahko pripeti, da pride med očetom in materijo ena ali druga stvar navskriž in da nastane vsled tega prepir; toda nikdar se ne sme ta vršiti v pričo otrok. Brez ljubezni in spoštovanja je prava vzgoja nemogoča. Kako pa bo otrok svojo mater ljubili če sliši, kako jo oče njegov preklinja! Kako naj sin svojega očeta spoštuje, če je navzoč, ko mu mati najgrše priimke daje in mu bog zna kake pregrehe očita! Potem se pa čudite, kje otroci to in uno kočljivo stvar zvedo; in navadno se vsa krivda pripisuje šoli in učitelju. A šola in učitelj ne opravita nič, če stariši sami vzgojo zanemarjajo. Boljša vzgoja in večje zanimivanje za šolo! To dvoje naj si sleherni oče in vsaka mati pridobiti skuša in ponehale bodo tožbe o sedanjih otrocih. Boljši stariši — boljši otroci! II. Učiteljsko osobje. Katehet Leopold Zaletel podučeval je verouk v vsakdanji in ponavljalni šoli; v I. polletji po 9, v II. poli. po 8 ur na teden*) Učitelj Franc Lovšin podučeval je I. razred, petje v II. razredu in dečke ponavljalne šole; skupaj po 26Va ur na teden v I. in po 23^2 ur na teden v II. polletji. Učiteljica Ivana Cvek podučevala je II. razred, ročna dela in deklice ponavljalne šole; skupaj po 281/2 ur v I. in po 27'/a ur na teden v II. polletji. Učitelj Josip Bregar podučeval je razun petja vse predmete III. razreda in dečke pon. šole; skupaj po 24 ur v I. in po 22 ur na teden v II. polletji. Nadučitelj*- Ivan Kermavner podučeval je IV. razred, petje v 111. razredu in vse predmete v obrtnijski šoli; skupaj po 27 ur v I. in po 23 ur na teden v II. polletji. Vsih pet učiteljskih močij je torej podučevalo po 115 ur na teden v 1. in po 104 ur na teden v II. polletji. *) Polog tega pripravljal je v posebnih urah 130 otrok za prvo in drugo spoved. Obrtnijska šola trajala je od Vseh svetih do Melike noči. Vpisanih bilo je 24 učencev in sicer: 10 mizarskih, 5 ključarskih, 3 krojaški, 2 kovaška, 2 kleparska, 1 mesarski in 1 sedlarski. Naj starejši štel je 27 let, najmlajši pa 13 let. Učni predmeti bili so: risanje, računstvo in jezikov nauk. Podučevalo se je ob nedeljah od 8. do 10. in od 3. do 5. ure. IV. Ponavljalna šola trajala je od Vseh svetih do aprila. Vpisanih je bilo 43 dečkov, kateri so se podučevali ob četrtkih od 8. do 11. ure (1 uro v kmetijstvu) in ob nedeljah od 8. do 10. ure. Deklice, katerih je bilo 24 vpisanih podučevale so se ob četrtkih od 10. do 12. ure. V. Vsakdanja šola. A. Šolsko obiskovanje bilo je posebno zadnja dva mesca jako slabo; vzrok bila je večji del z^nikrnost starišev. Izgledno redno pa so svoje otroke v šolo pošiljali sledeči stariši: 1. Z Glinice: Jovan Anton, krojač. Hafner Franc, gostač. 2. Z Dolnic: Jarc Lovro, gostač. Kovač Miha, kajžar. 3. Z Dravelj: Kogovšek Janez, kmet. 4. Iz Zapuž: Šuštaršič Janez, posestnik. Tršan Marija, posestnica. Brecelnik Andrej, kmet. 5. Z Guncelj: Kregar Matija, voznik. Brolih Jakob, posestnik. 6. Z Vižmar: Koman Franc, živinozdravnik. Peršič Jernej, žel. čuvaj. Štefančič Janez, izdel. tehtnic. Erjavec Andrej, delovec. Bizjak Franc, mizar. Dobrin Ignacij, žel. čuvaj. Velkavrh Jože, kajžar. Arhar Anton, mizar. Bonča Franc, mizar. Belec Miha, klepar. Tomec Miroslav, slikar. Rozman Jernej, izd. dežnikov. Kogoj Jakob, žel. čuvaj. Vole Jože, kmet. Robida Valentin, posestnik. Jenko Franc, mesar. Kremžar Matevž, posestnik. Krušeč Miha, kmet. Porenta Marija, kmetica. Hribar Pavl, gostač. Crne Janez, kajžar. Kremžar Janez, kajžar. Mrhar Valentin, mesar. B. Obravnavana učna tvarina. I. razred: Poduk bil je poludneven: za dečke 12l/a ur, za deklice 121 /2 ur na teden. Učni knjigi: Razinger-Zumerjev Abecednik. I. računica. Verouk.*) Po Mrazovih katekezah: o Bogu in njegovih lastnostih, o stvarjenji, Kristusovo rojstvo, trpljenje in smrt. Kratek nauk o sv. cerkvi in sv. zakramentih. Temeljito razlaganje najpotrebnejših molitev. Jezikov nauk. Nazorni nauk po Lapajnetovi knjigi „Prvi poduk“. Pisane in tiskane male in velike črke. Branje iz stenskih tabel in Abecednika. Pismene vaje na tablice in zvezke. Računstvo. Ustmene in pismene vaje v številnem prostoru od 1—20. Vporabe: denar, mera, čas. Petje. Predpisane predvaje. Iz „Slavčeka“ : Pred šolo. Po šoli. Lahko noč. Pomladni klic. Hajd na noge. Kdo sem. Cesarska. Štirji letni časi. Plevice. Seničja tožba. Zvonček. Kanon. II. razred: Poduk bil je poludneven: za dečke 15, za deklice 131 /3 ur na teden. Učne knjige: Kratek katekizem. I. berilo. II. računica. Verouk. Ponavljanje molitev. O veri, upanji in sv. zakramentih. Priprava za prvo spoved. Najvažnejše iz zgodeb sv. pisma. *) Pri verouku rabile so se po vseh razredih stenske table: „40 podob iz starega in novega testamenta“ iz Piclilerjeve zaloge. Štrukelj Tomaž, m^zar. Arhar Tomaž, mizar. 7. S Podgore: Štrukelj Jakob, kajžar. Cerar Jernej, zidar. Jager Marijana, gostija. Kelhar Janez, mizar. 8. S Poljan: Smerajec Simen, gostač. Štrukelj Janez, mizar. 9. Iz Šent-Vida: Jovan Janez, Cerkvenik. Jezikov nauk. Citanje berilnih vaj s poj asn evanjem neznanih izrazov. Obravnava vsebine po stavljenih vprašanjih. Memor. izgled-nih vaj — Stavek. Beseda. Zlog. Samoglasnik Soglasnik. Razzlogo-vanje. Samostalnik. Spol. Število. Pridevnik. Glagol. Zaimek. Pomožni glagol. Osebek. Dopovedek. Pismeno odgovarjanje na stavljena vprašanja. Računstvo. Ustmene, in pismene vaje v številnem prostoru do 100. Denar. Mera. LJteže. Prvotne vaje z drobci. Pisanje po Greinerji. Risanje. Eichlerjev prvi, drugi in tretji zvezek. Petje. Kakor v I. razredu. Ženska ročna dela. Pletenje in kačkanje. III. razred. Poduk je bil celodneven: za dečke 25, za deklice 27 ur na teden. Učne knjige: Kratek katekizem. Zgodbe sv. pisma nove zaveze. Drugo in tretje berilo. Prva in druga nemška slovnica. Tretja računica. Verouk. Znanje vseh molitev. O veri, upanji in ljubezni in temeljiti nauk o sv. zakramentih kot priprava na drugo spoved. O odrešeniku. Slovenščina. Citanje iz druzega in tretjega perila s stvarnim in jezikovnim razlaganjem. Izpraševanje po osebnimi. Mem. nekaterih pesni. — Razširjeni stavek: Govorni razpoli. Sklanjanje in spreganje Predlogi in prislovi. Skrčeni in zloženi stavek (splošni). Pri- in podredje. Podredjeni stavk. — Pismeno : slovnične naloge, kratke povesti in popisi. N e m š č i n a. Spoznavanje glasov in črk. Citanje. Memor. besed. Prestavljanje kratkih stavkov iz nemščine v slovenščino in nasprotno. Določni in nedoločni člen. Ednina in množina. Spreganje glagolov v sedanjem času, določnem in velelnem naklonu — Pismeno: prestavljanje slovenskih stavkov in odgovarjanje na kratka vprašanja. Računstvo. Ustmeno in pismeno: soštevanje. odštevanje, množitev in delitev v številnem prostoru do tisoč in do tisočic. Mere in uteže. Pr ir o doz na n st vo. *) Zajec, srna. netopir, jež, volk, lev, medved, veverica, velblod, osel, škrjanec, lastovka, kukavica, pegasta sova, kos, prepelica, raca, žolne, kače, žaba, postrv, ščuka, ostriž, smrekovi lubadar, rak; hruška, vrba; apnenec, svinčnik, žveplo, kuhinjska sol; toplota in njeno razširjenje, toplomer, zrak in podnebne prikazni. Zemljepisje in zgodov ina. Šent-Vid in njegova okolica. Kranjska. Aust. oger. država. — Madjari. Babenbergovci. Rudolf *) Pri prirodoznanstvu rabile so Leutemann-ove stenske table. Habsburški in Otakar. Friderik krasni. Albert II. Rudolf IV. Bitva pri Mohači. Turki pred Dunajem. Princ Evgen. Marija Terezija. Jožef II. Franc II. Franc Jožef I. Odgoja spartanske mladine. Pravljica o početku Rima. Pisanje. Po Greinerji. Risanje. Eichlerjev zvezek 8.-27. V 1. poli. v zvezke z 1 cm v 2. poli. v zvezke z 2 cm oddaljenimi točkami. Petje kakor v 4. razredu. Ženska ročna dela. Nadaljevanje v pletenji in kačkanji in vezenje. IV. razred. Poduk bil je celodneven: za dečke 25, za deklice 27 ur na teden. Učne knjige: Kratek katekizem. Zgodbe sv. pisma. Evangelij. Tretje in četrto berilo. Prva in druga nemška slovnica. Tretja in četrta računica. Verouk. Natančneji poduk o petih poglavjih krščanskega nauka in štirih poslednih reči, s svetopisemskimi reki. Priprava na prvo sv. obhajilo. Stvarjenje sveta, angelov in prvega človeka. Greh in kazen prvih starišev. Obljubljen Odrešenik. Egiptovski Jožef. Mojzes in izraelsko ljudstvo. Zgodbe Jezusa Kristusa. Branje in razlaganje nedeljs'cih listov in evangelijev. Kratka razlaga cerkvenega leta. Slovenščina. Citanje vaj iz tretjega in četrtega berila s stvarnim in jezikovnim razlaganjem. Deklamacije. — Ponavljanje in dopolnitev nauka o oblikoslovji. Razširjeni, skrčeni in zloženi stavek (en detail). Raba ločil. Pisma. Nemščina. Citanje berilnih vaj iz prve in druge nemške slovnice po predpisanem načinu. —Der nackte Satz, der Erzähl-, Frage-und Befehlsatz. Abwandlung der Hilfszeitwörter. Die Verneinung. Abänderung des Hauptwortes, Fürwortes und Eigenschaftswortes. Steigerung des Eigenschaftswortes. Das Mittelwort. Abwandlung des Zeitwortes in allen Zeiten. Der erweiterte Satz. Die zusammengesetzten Zeitwörter. Das Vorwort. Die leidende Form. Pismene proste šolske naloge. Popiši jesen! Kaj se je sanjalo „Ilbežnemu kralju“? Popiši medveda! Napiši vse avst.-og. kronovine, njih glavna mesta in glavne reke! Kake so bile špar-tanske šole? Popiši toplomer! Kaj veš o morju? Kaj se pripoveduje v pesmi „Ljudmila“? Kaj veš o taborih v turških časih? Kaj veš o Slovanih? Očetu (materi) za god. (Pismo.) Beschreibe die Fliege! Beschreibe die Biene! Beschreibe den Würfel! Beschreibe den Frühling! Računstvo. Daljno razširjenje štev. prostora. Rimske številke. Pismeno: soštevanje, odštevanje, množitev in delitev celih in desetinskih števil. Obrestni računi. Dolgostna kvadratna in kubična mera (popolnoma). Rač. z navad, drobci. Prirodoznanstvo. Domače in ptuje ropne živali. Kopi-tovci. Prežvekovalci. Mnogoparklježi. Toplota. Vporabe dobrih in slabih prevodnikov. Toplomer. Zrak. Živalsko in rastlinsko dilianje. Zvok. Magnetizem. Kompas. Žuželke (splošno). Navadni hrošč. Belin. Sviloprejec. Čebela. Steklo. Železo. Človeško telo. Zemljepisje in zgodovina. Kranjska v fizičnem in političnem oziru. Kranjski grb. Ilirsko kraljestvo. Bitva pri Lip-skem. Avstr. og. država, njeni narodi in pridelki. Cesarska rodbina. Avstrijski grb. Oblega Dunaja. Mahomed. Bitva pri Sisku. Lavdon. Evropa. Stari svet. Spartanci. Novi svet. Kolumb. Križarske vojske. Vitežtvo. Princ Evgen. Podoba zemlje. Morje. Iznajdbe. Leto 1866. Solnce. Luna. Koledar. Bankovci. Državni dolg. Zavarovalnice in hranilnice. Pisanje po Greinerju. Risanje po Eichler-ji v zvezke 2 cm oddaljenimi točkami v zvezi z oblikoslovjem. Petje. Takt. Notni'sistem. Iz „Slavčeka“ : Jesenska. Kranjska dežela. Domovina. Cesarska. Tovariš. Popotnik. Zima. Lavdon. Vojaška. Mašne pesmi (iz Cecilije). 2 pomladanski. Majnikova. Pešec. 3 kanoni. Poletna. Mlatiči. Ročna dela. Nadaljevanje v pletenji, vezenji in kačkanji. Poprava perila. Šivanje. C. Skupni pregled. Razred. Štev. za šolo ugodnih o m Število šolskih .2 « ~ a, V © ^5 rg jg Od teh je bilo sposobnih j nesposobnih o .2 I c? m ~ g. o ^ ! P ,3 £ ^ n~, m O i ü rt ‘ 'r— CU ►o ! 0 a> i