Ptuj, petek, 7. septembra 2007 letnik LX • št. 70 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Posebej opremljeni za Slovenijo ste lahko na več načinov. Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR Modeli Si ( Dominico d.o.o., Zadrafni trg 8, 2251 Ptuj 02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65 """" " - ....... km. Emisije C02: 135 - 194g/km. Število vozi je omejeno. ivr 1 rap/ IVA 1 /T\ .¿LC (A) O.CA TT p ** 1 d.o.o. L-, OBRTNA CONA Markovcih 103 TRGOVINA. MOKTAŽA •vodovod • centralna kurjava • plinske instalacije • kopalniška oprema • keramične ploščice NOVI JORK, Nova vas pri tel.: 754 00 90 Ml polj J MAKATOff Zabavno fit s kolesom! Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007 SE I DAN www.poiimaraton.si Nogomet NK Drava Ptuj • Primož Gliha »uglašen« z vodstvom kluba Stran 15 Spodnje Kronika Ptuj • Prve tri dni brez prometnih nesreč Stran 3 Po naših občinah Ptuj • Nastaja mir-novodni center za kajake in kanuje Stran 5 Trnovska vas • Ali direktor izpolnjuje pogoje? Stran 6 Po mestni občini Ptuj • Bodo v bodoče kosili tudi turisti? Stran 8 Kmetijstvo Slovenija • GSO - glas vpijočega v puščavi Stran 9 Izobraževanje Ptuj • Minuli petek podrli vrata LU Stran 12 Foto: Martin Ozmec v« Po naših občinah Sp. Velovlek • Povezovalna cesta in novo športno igrišče Stran 14 Gornja Radgona • S predstavitve Perutnine Ptuj Perutnina Ptuj napoveduje 10-odstotno podražitev Medtem ko so peki že pred dobrim mesecem napovedali podražitve krušnih izdelkov, zdaj enako napoveduje tudi vodstvo PP, kar je bilo navsezadnje tudi pričakovati; letošnje izjemno visoke odkupne cene žitaric na svetovnem in domačem trgu se bodo brez dvoma odražale v podražitvi vseh vrst živilskih izdelkov. Zaenkrat, kot je na novinarski konferenci v okviru dneva Perutnine na minulem radgonskem sejmu napovedal generalni direktor in predsednik uprave PP Roman Glaser, potrošniki lahko pričakujejo približno 10-odstoten dvig vseh perutninskih izdelkov, kar je sicer po njegovih besedah malo oz. najnižja možna podražitev glede na cene njihovih strateških surovin: „Podražitev žitaric v Evropi v povprečju za 70 odstotkov so za Perutnino Ptuj podobna katastrofa, kot smo jih doživljali z izbruhom nekaterih znanih afer v zadnjih letih. Veliki pretresi, vključno z izbruhom aviarne influence in njenim pojavom v Evropi, ki so prizadeli celotno perut-ninarsko branžo, so po svojih posledicah zdaj neposredno primerljivi s posledicami, ki jih lahko pričakujemo zaradi tako drastično povišanih cen žitaric. Če smo v svojem vertikalno integriranem vzrejnem in predelovalnem procesu znotraj Skupine Perutnina Ptuj uspeli nevtralizirati podražitev žitaric do stopnje, da so se naše krmne Perutnina Ptuj se je na sejmu predstavljala z novo oz. prenovljeno blagovno znamko Naravno fit. mešanice podražile samo za 40 odstotkov, smo nekatera živila prisiljeni podražiti za približno desetino. Zaradi tega, kljub vsem notranjim rezervam, ki jih najdemo praktično v vsaki krizni situaciji, ocenjujem, da se bodo prehranski artikli do konca leta še dražili, ne da bi za to bili kakorkoli krivi v živilski industriji,« je izpostavil dr. Ro- Uvodnik Kako dolgo še na plečih delavstva? Nedavne in napovedane nove podražitve osnovnih življenjskih potrebščin, nekaterih celo do 30 odstotkov, ponovno najbolj udrihajo po žepu malega človeka z nizkimi prejemki, torej povprečnega delavca. Kajti tisti, ki o teh podražitvah odločajo, so v glavnem lastniki kapitala in ti posledic zagotovo ne bodo čutili, saj se poleg nekajkrat višjih plač mastijo še z enormno visokimi nagradami kot člani raznih uprav in nadzornih svetov. Samo poglejte jih, kako na skupščinah lastnikov kapitala zlahka dajejo svoje večinske glasove za nerazumno visoke nagrade raznim predsednikom uprav in nadzornikom, v glavnem torej sami sebi, ko pa gre za minimalno povišanje delavske plače, najdejo tisoč razlogov proti temu. Svoj glas so po pričakovanju že dvignili sindikati, ki zaradi podražitev zahtevajo uskladitev delavskih plač z rastjo inflacije. Ta naj bi bila po uradnih podatkih do konca avgusta le 4-odstotna. Mnogi so prepričani, da je višja, zaradi zadnjih in napovedanih podražitev pa bo ob koncu leta zagotovo občutno višja. Svoje je povedal tudi urad za varstvo potrošnikov, svoje trdijo trgovci, ki se bašejo tudi s 50-odstotnimi maržami, in svoje so rekli proizvajalci, ki naj bi bili žrtev dviga cene surovin. Kot zgodba o jari kači, nekakšen začarani krog; tega, kdo je dejansko kriv za nenadno visoko podražitev, pa do sedaj ni še nihče odkrito povedal. Da zadeve v zvezi s podražitvami in iskanjem krivca zanje niso tako enostavne, pove tudi dejstvo, da se je v zvezi s tem oglasila vlada, ki je bila vse do sedaj le nemi opazovalec teh, po njenem dosedanjem odzivu sodeč, očitno obrobnih dogodkov. Sindikati in še kdo menijo, da gre le za previdno izbrano predvolilno potezo, kajti težko je verjeti, da sije nekdo kar tako upal dregniti v že tako nezadovoljno in nestrpno mravljišče na sončni strani Alp tik pred volitvami, saj s tem tvega možnost povzročitve bumerang učinka. Zaradi tega je nekdaj tako opevani delavski razred lahko resno zaskrbljen, bolj ko to, kdo je komu prisluškoval, koliko pokrajin bomo imeli in kdo bo predsednik države, pa ga skrbi predvsem, kako bo ob sedanjih in napovedanih podražitvah sploh lahko preživel. Kako dolgo se bo to še dogajalo v imenu demokracije pred očmi obupanih povprečnežev in kako dolgo samo na njihovih plečih? Zgodovina nas uči, da ima vse svoje meje in da se vse enkrat konča. Tako ali drugače. Martin Ozmec man Glaser in izrazil bojazen, da se je eno od obdobij poceni hrane praktično izteklo. Po prikazanem grafu naj bi tako cene Perutninih izdelkov s podražitvijo dosegle prodajne cene izpred šestih let, iz leta 2001. Kdaj in koliko pa bi se znali perutninarski izdelki še podražiti v prihodnje, pa Glaser ni vedel natančneje povedati, pač pa je poudaril, da bi oz. bo na ceno bistveno vplivala morebitna podražitve soje (in tudi koruze) kot ene njihovih strateških surovin. Praktično gotovo pa je dejstvo, da tokratna prva podražitev nikakor ne bo zadnja in da hrana pač ne bo več tako poceni, kot je bila doslej. Vodstvo PP pa je na konfe- Vodstvo Perutnine Ptuj je zaenkrat napovedalo 10-odstotno podražitev perutninskih izdelkov; pričakovati pa je še dodatne podražitve. renci predstavilo tudi prenovljeno blagovno znamko pod imenom Naravno fit. Kot je povedala članica uprave Nada Krajnc, je v PP vrhunska kakovost že samoumevna, vendar so na izjemno konkurenčnem živilskem trgu odločujoči tudi drugi dejavniki: „Zaradi tega smo se v Perutnini Ptuj odločili za preobrazbo blagovne znamke Perutnine Ptuj v nosilca temeljnega sporočila: Naravno fit. S tem smo poenotili pričakovanja potrošnikov z njihovimi prehranskimi ambicijami, da kljub dobri prehrani ostanejo naravno fit. Pravzaprav jim sporočamo, da zaradi Perutni-ninih jedi ostajajo naravno fit." Sicer pa so v Perutnini Ptuj bili zadovoljni z letošnjim nastopom na radgonskem ocenjevanju že pred otvoritvijo sejemskega dogajanja. Na ocenjevanju mesa in izdelkov so namreč prejeli 11 zlatih medalj, 49 srebrnih medalj, 2 šam-piona kakovosti in posebno priznanje za tržno ponudbo svežega mesa. Med vinskimi vzorci, Ptujska klet je iz Skupine Perutnina Ptuj poslala na ocenjevanje zgolj suha vina, pa je poleg številnih drugih medalj prejela tudi šampion-sko odličje za sovinjon noble, letnik 2006. SM Sedem (ne)pomembnih dni Kdo odstavlja Za zdaj premi-erju Janezu Janši (SD) vsi nekako priznavajo, da jih je s svojimi kadrovskimi menjavami v vladi presenetil. Nenavadnost (in nepričakovanost) predčasnih menjav ministrov za promet (Božiča), zdravje (dr. Bručana) in visoko šolstvo (dr. Zupana) potrjuje kar nekaj nenavadnih in protislovnih izjav (in drugih reakcij) iz vrst pozicije in opozicije. Očitno se Janša v zvezi s tem ni kaj posebej posvetoval in usklajeval z nikomer. Vodja poslanske skupine Janševih slovenskih demokratov Tanko je tako še večer pred odstranitvijo Bručana (ob ponovni grožnji Slovenske nacionalne stranke (SNS) z interpelacijo v zvezi z delom tega ministra) na televiziji vehementno zatrjeval, da za njegovo zamenjavo ni nikakršne potrebe, ker preprosto dobro dela. Šef Nove Slovenije (N.Si) dr. Andrej Bajuk je na televiziji čustveno razlagal, da so vsi ministri, tudi on, na voljo premi-erju in njegovim odločitvam, ki vključujejo tudi zamenjave. Opo- zicija je »pozdravila« ukrepanje predsednika vlade, obžalovala njegovo »prepočasnost«, sicer pa je zamudila še eno priložnost za resnejšo razpravo o delu in pomanjkljivostih sedanje vlade. Janez Janša je s svojo potezo vsekakor prehitel vse in (vsaj začasno) tudi utišal kritike. V trenutku, ko se znotraj opozicije ukvarjajo z namišljeno dilemo, ali kaže v času slovenskega p redsed ni kovanja Evropski uniji sprožati interpelacije v zvezi s posameznimi ministri (in ustvarjati vladno krizo), je Janša brez kakršnihkoli predsodkov potegnil razmeroma radikalno potezo in ponovno pokazal, da je v politiki (vselej) vse mogoče. Še več - Janez Janša ne izključuje nadaljnjih ministrskih zamenjav v prihodnjih mesecih. V sedanjih okoliščinah si je Janez Janša tako pridobil celo določeno prednost in privilegij, da opravi zamenjavo (slabih) ministrov zgolj s svojimi utemeljitvami in pojasnili, ki so po marsičem unikat v siceršnji politični praksi. Doslej je pri nas, pa tudi drugod po svetu, veljalo, da so zamenjave ministrov in drugih pomembnih oblastnih organov predvsem posledica napak ali siceršnjega premalo učinkovitega delovanja. Zdaj pa nas Janša (in njegov krog) prepričujejo nekaj čisto drugega. Pravkar »odstopljeni« ministri naj bi izgubili svoje položaje predvsem zaradi neprijetne (in nenačelne) opozicije, zaradi njenih neutemeljenih obtožb, kratko malo zaradi njenih umazanih iger, ustvarjenega ozračja, ki naj bi prizadetim, sicer dobrim in uspešnim ministrom, onemogočalo »normalno« delo. Seveda bi lahko na dolgo razpravljali o tem, kaj je »normalno« delo najbolj izpostavljenih javnih institucij in osebnosti. Zagotovo to ne izključuje tudi opozicijskih (in drugih) posegov v njihovo »nedotakljivost«. To pa tudi pomeni, da je treba v njihov standardni »delokrog« vnaprej vključiti tudi možnost neprijetnih vprašanj, očitkov, obtožb in tudi sumničenj o pravilnosti, celo legitimnosti njihovega dela. Seveda je neprijetno, če so posamezni ministri kar naprej tarča »nenačelnih« očitkov in pritiskov, toda tudi to se da (seveda ne brez težav in rizikov) dokazati in zavrniti kot skrajno dvomljivo metodo vsakega političnega delovanja. Konec koncev takšne »igre« na koncu najbolj udarijo prav po tistem, ki jih je iniciral in poskušal uveljavljati kot nekakšen sestavi del »normalnega« političnega boja. Ob najnovejših odločitvah in utemeljitvah vladnega predsednika bi morali biti pravzaprav v nemajhnih skrbeh. Če je res tisto, v kar nas prepričuje Janez Janša, živimo v hudo čudnih političnih razmerah, ki jim očitno ni kos niti politik takšne vztrajnosti in takšnega ugleda, kot je Janez Janša. To potemtakem pomeni, da preprosto »žrtvuje« svoje ljudi, svoje ministre, ker se počuti nemočnega pred različnimi »nenačelnimi« igrami in potezami opozicije? Enako skrb zbujajoči (in potreben razprave) je tudi nedeljski očitek liderja Nove Slovenije dr. Bajuka na velikem strankarskem zborovanju, da je njihov minister Zupan moral oditi zaradi nekakšnih podtikanj Pahorjevih Socialnih demokratov. Tako Janša kot Bajuk bosta očitno morala dodati nove argumente za utemeljitev tez o nekakšni »zaroti« drugih proti vladi. Še zlasti, ker tudi velika večina slovenskih komentatorjev v najnovejših kadrovskih spremembah v vladi ne vidi predvsem in zgolj tistega, na kar opozarjata oba liderja vladajoče koalicije. Seveda ostaja glavno vprašanje, kaj prinaša premeru Janši več točk: ali razlaga o dobrih ministrih, ki so morali oditi zaradi »grde« opozicije, ali (samo) kritična ocena dosedanjega dela vlade in slehernega ministra? Predvsem - kaj je bolj načelno? Jak Koprivc -oto: SM Foto: SM Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Šolsko leto pričeli varno Prve tri dni brez prometnih nesreč Na območju Policijske postaje Ptuj, ki s svojim delom pokriva 17 osnovnih, vse ptujske srednje in glasbeno šolo, so z varnostjo ob pričetku novega šolskega leta zadovoljni, saj se v prvih treh dneh ni pripetila nobena hujša prometna nesreča z udeležbo šolarja ali otroka. Kot je za Štajerski tednik včeraj povedal Boris Kozenburger, pomočnik komandirja na Policijski postaji Ptuj, ki sicer skrbi za področje prometne varnosti, so prvi vtisi po pričetku novega šolskega leta ugodni: „Moram reči, da so ugotovitve policistov po ponedeljkovem pričetku pouka na vseh osnovnih in srednjih šolah na širšem ptujskem območju zaenkrat presenetljivo ugodne, saj se v prvih treh dneh ni pripetila nobena hujša prometna nesreča, niti ne nesreča, v kateri bi bil udeležen otrok ali šolar Za večjo varnost šolarjev oziroma za njihovo varovanje na poti v šolo in nazaj domov so se našim policistom tudi letos pridružili člani Združenja šoferjev in avto-mehanikov Ptuj, v okoliških šolah pa tudi predstavniki drugih društev, najpogosteje upokojenci in gasilci." Kako dolgo boste izvajali akcijo za večjo varnost ob pričetku šolskega leta? „Kot običajno bomo poostreno akcijo varovanja šolarjev na vseh prometnejših križiščih in nevarnih prehodih za pešce izvajali prvih 14 dni, sicer pa aktivnosti za zagotavljanje varnosti otrok potekajo vse leto. To je naša prioritetna in stalna naloga." Je potrebno še kakšno opozorilo, morda staršem ali vzgojiteljem? „Policisti pozivamo vse starše šolarjev, še posebej starše prvošolčkov, torej tistih, ki so letos prvič v šolskih klopeh, da svoje malčke čim večkrat sami pospremijo na poti do šole in nazaj domov in to po vnaprej do- Po bolj ali manj prekratkih počitnicah je v ponedeljek, 3. septembra, v šolske klopi znova sedlo 275.000 slovenskih učencev in dijakov. Kot so sporočili iz Generalne policijske uprave, jih bodo še posebej v prvih 14 dneh na njihovi poti budno spremljali tudi policisti in drugi prostovoljci ter skrbeli, da bodo njihove poti v šolo in nazaj domov zares čimbolj varne. V letošnjem šolskem letu je v 448 osnovnih šolah vključenih 163.424 učencev, od tega 17.710prvošolcev, ki jim posvečajo posebno pozornost. V šole s prilagojenim in posebnim programom ter v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami pa je vključenih okoli 2700 otrok in mladostnikov. Policisti so ob pričetku šolskega leta pričeli poostren nadzor hitrosti v bližini vseh vrtcev, osnovnih in srednjih šol, poostreno pa nadzirajo tudi uporabo varnostih pasov ter upoštevanje cestno-prometnih predpisov in talne signalizacije. Vse udeležence v prometu pa policisti pozivajo, naj bodo tudi čez leto previdni do vseh šolarjev in pešcev, ki so najbolj ogrožena kategorija udeležencev v cestnem prometu. ločenih in varnih šolskih poteh. Vsak dan znova je treba male brihtne glavice opozarjati na pravilno hojo v prometu, na upoštevanje cestne in obcestne signalizacije, na vse morebitne nevarnosti in pasti na cesti in ob njej. Predvsem ne pozabimo na stari rek: Kar se Janezek nauči, to Janez ve, zato naj bodo starši s svojim obnašanjem v prometu svojim otrokom in šolarjem tudi svetel vzgled. Rad bi poudaril, da zakon izrecno določa, da morajo učenci vseh prvih in drugih razredov osnovne šole imeti na poti v šolo in nazaj domov obvezno spremstvo, ki ga sicer lahko opravljajo tudi učenci višjih razredov osnovnih šol, ki so starejši od 10 let, če se s tem strinjajo starši otrok. Najprimernejše pa je seveda, da svojega otroka vodijo v šolo in nazaj domov njihovi starši ali Foto: M. Ozmec Pomočnik komandirja Boris Kozenburger z igrico Varno na poti v šolo, ki so jo policisti razdelili med prvošolčke skrbniki. Zakon določa tudi, da morajo biti učenci prvih in drugih razredov pravilno označeni, torej opremljeni z rumenimi varnostnimi ruticami ter s svetlobnimi odsevniki ali kresničkami; oboje so mednje že razdelili člani svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in predstavniki zavarovalnic, treba je le še skrbeti, da si otroci vsak dan, preden se odpravijo od doma, rutice ogrnejo okrog ramena ter da v primeru slabe vidljivosti, mraka ali noči nosijo tudi kresničke." Letos ste tudi na policiji za prvošolčke pripravili prijetno novost ... „Res je, za učence prvih razredov osnovnih šol smo tudi na policiji pripravili posebno preventivno po-barvanko na temo varnosti v cestnem prometu, med učence vseh prvih razredov osnovnih šol pa smo letos razdelili poučno in zabavno igrico z naslovom Varno na poti v šolo, ki temelji na sitemu igrice Človek, ne jezi se, vendar pa so na njej tudi vsi pomembnejši prometni znaki in prehodi za pešce, ki jih je treba med igro upoštevati. Mislim, da je igra zelo vzgojna, poučna in tudi zabavna, zato je prav, da je zanjo izredno zanimanje." Varnost na Ptujskem močno poslabšana Žal pa so podatki Policijske postaje Ptuj o varnostnih razmerah v prvi polovici letošnjega leta naravnost grozljivi. Boris Kozenbur-ger je posebej zaskrbljen nad poslabšanjem stanja var- nosti v cestnem prometu: „Žal s temi podatki ne morem biti zadovoljen, kajti prometnovarnostne razmere so na območju Policijske postaje Ptuj v prvih osmih mesecih letošnjega leta zelo neugodne. Zaskrbljujoče je poslabšanje varnostne situacije, saj je letos do 31. avgusta na naših cestah umrlo kar 5 udeležencev več kot lani skozi vse leto. Posebej boleča in izstopajoča je problematika nezavarovanih prehodov cest čez železniško progo na območju občine Kidričevo, saj je samo na zloglasnem prehodu v Cir-kovcah letos na tirih ugasnilo 5 človeških življenj, med njimi žal tudi edini otrok v letošnjem letu." Kje so vzroki za tako nenadno poslabšanje razmer? „Po naši oceni izključno v neupoštevanju prometne zakonodaje in predpisov, kajti med vzroki za najhujše prometne nesreče sta daleč na prvem mestu neprilagojena hitrost vožnje in neupoštevanje pravil prednosti. Torej divjanju na naših cestah ni videti konca, ampak se celo povečuje, žal pa ugotavljamo da se kljub povečanim aktivnostim policistov na tem področju strmo povečuje tudi delež vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč." M. Ozmec Foto: M. Ozmec Za večjo varnost šolarjev poleg policistov tudi letos skrbijo člani Združenja šoferjev in avtomehani-kov ter drugih društev. Ptuj • Obnova se nadaljuje Lackova 4 bo stala 43 tisoč evrov Po obnovi Lackove 1 in stavbe na Mestnem trgu 4 so se v MO Ptuj lotili tudi obnove stavbe v Ulici heroja Lacka 4. V njej so tri občinska stanovanja, eno lastniško in štirje poslovni prostori. Objekt je iz leta 1803. Obnovili bodo dvoriščno in ulično fasado ter zamenjali kritino na ulično stran objekta. Izvajalec del je Gradbeništvo, Murko Janez, s. p. Dela bodo stala blizu 43 tisoč evrov. Po pogodbi naj bi jih zaključili do 30. septembra letos. Gospodarski objekti ob Ze- lenikovi ulici, ki iz dneva v dan bolj propadajo, s tem pa ogrožajo varnost, sodijo pod poslovno-stanovanjski objekt Ulica heroja Lacka 6. Gre za objekt, ki je v večinski lasti lastnice gostilne Velikonedeljski gasilci se torej niso izneverili svoji tradiciji, a jim je nekako le uspelo prevzeti novo vozilo GVC 16/25, na katerega so nemalo ponosni. Kot je povedal predsednik PGD Ivan Vajda, so že leta 2002 sklenili, da bodo zamenjali neustrezen vozni park, vendar so šele pred tremi leti resno pristopili k realizaciji načrtovanega. Tako je bilo po razpisih in javnih naročilih izdobavljeno vozilo z novim podvozjem in nadgradnjo ter opremo, ki jim po tipizaciji gasilske zveze Slovenije tudi pripada. Vrednost nakupa je 174.196 evrov, 47 % vsote je primaknila občina, ostanek pa je ostal v breme društva. Velik del denarja imajo Velikonedeljčani že zbranega, saj so se njihovi prošnji odzvali številni donator-ji in botri. Poleg njih pa so se ob tej priložnosti zahvalili tudi krajanom, ki so pomagali s svojimi sredstvi in na katerih podporo še vedno upajo. Velikonedeljski požarni rajon pokriva sedem vasi - Veliko Nedeljo, Mihovce, Lunovec, Šardi-nje, Drakšl, Hajndl in Strmec. Pri pošti Danice Zemljarič Do-brotič, kot lastnica pa je vpisana tudi MO Ptuj. Mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj, je povedal, da se že nekaj časa pogovarjajo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, o možnih rešitvah za te Foto: Črtomir Goznik Objekt v Zelenikovi ulici, iz strehe raste tudi drevo, bo po vsej verjetnosti potrebno porušiti, ker postaja iz dneva v dan nevarnejši. objekte. Odločiti se bodo morali med sanacijo in rušitvijo. Letos bo MO Ptuj vložila v obnovo fasad in streh v starem jedru okrog 200 tisoč evrov. MG Ptuj • Viktorinov večer z Bogdanom Žoržem Vzgoja s Svetim pismom V torek, 11. septembra, ob 19.30 bo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju znova Viktorinov večer. Znani predavatelj Bogdan Žorž nam bo spregovoril na temo Vzgoja s Svetim pismom. Glasbeni utrinek bosta oblikovala Mojca Sok, flavta, in Tom Hajšek, klavir. Foto: Črtomir Goznik Obnova objekta v Ulici heroja Lacka 4 iz leta 1803 bo veljala blizu 43 tisoč evrov. Velika Nedelja • Gasilci praznovali Prevzeli novo vozilo Minulo soboto je bilo napovedano lepo sončno vreme, vendar ko imajo veliko-nedeljski gasilci na programu kakšno prireditev, se vreme v trenutku spremeni. Tako je bilo tudi tokrat. Vse do 17. ure, ko naj bi se slovesnost začela, je sijalo sonce, ob 17. uri pa je pričelo deževati. Bogdan Žorž se je rodil leta 1948 v kraju Tabor nad Dornber-gom na Primorskem. Po končani gimnaziji v Novi Gorici je nadaljeval študij psihologije v Ljubljani na Filozofski fakulteti, kjer je diplomiral leta 1971. Več let je delal na Centru za socialno delo v Novi Gorici in ga nekaj časa tudi vodil. Bogdan Žorž je širši javnosti poznan kot psihoterapevt, ki se ukvarja z vzgojnim svetovanjem in mladinskim prestopništvom. Z otroki, mladostniki in družinami se kot psiholog in psihoterapevt ukvarja že dolgo. Podiplomsko se je usposabljal na področju »geštalt terapije« in razvil izviren družinski model terapevtske pomoči otrokom in mladostnikom. Terapevtsko pomoč je uvajal v praksi v zasebnem zavodu, ki sta ga ustanovila z ženo v Čepovanu nad Novo Gorico. Napisal je več knjig: Biti z naravo, Svetovati ali poslušati, Stari starši in njihovo vzgojno poslanstvo, med njimi zelo odmevno Razvajenost; rak sodobne vzgoje. Sam poudarja, da je razvajenost posledica napačne temeljne vzgojne drže, ki otroka pretirano varuje in mu daje vse, prikrajša pa ga za osnovne izkušnje, potrebne za življenje, ustvarjalne napore, pristno sporazumevanje in sposobnost odrekanja. Bogdan Žorž je član Evropske zveze za geštalt terapijo in član Evropske zveze za psihoterapijo, je soustanovitelj Inštituta za ge-štalt psihioterapijo Gita in član strokovnega sveta pri Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo. Smo v letu Svetega pisma, zato bo Viktorinov večer osvetlil temo Vzgoja s Svetim pismom. V Stari zavezi beremo: »Kdor sina razvaja, mu bo moral obvezovati rane in ob slehernem kriku bo vztrepe-talo njegovo srce. (Sir 30, 7).« V Novi zavezi pa je zapis »Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarje-nje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln in pripravljen za vsako dobro delo (2 Tim 3, 16-17).« Bogdan Žorž je priljubljen predavatelj in pisec številnih člankov, ki nas seznanja, da preko vzgoje prenašamo spoznanja svetopisemskih spisov iz roda v rod in da nam je pri vzgoji lahko Sveto pismo v veliko pomoč. Iskreno povabilo na tokratni Viktorinov večer v novem akademskem letu; izjemoma je tokrat v torek. Peter Pribožič PGD pa spada v drugo kategorijo in je osrednja enota centra Velika Nedelja. Društvo ima 85 članov, skupaj s pionirji in mladinci kar 125. Med željami in potrebami je Vajda izpostavil še to, da PGD Velika Nedelja pokriva območje glavnega vodnega zajetja za več kot 20.000 ljudi, zato je potrebno razmišljati tudi o nabavi opreme za reševanje ob razlitju nevarnih snovi. Oprema bi stala okrog 10.000 evrov. Viki Klemenčič Ivanuša Sv. Trojica • Spreje za starše novorojencev Otroci - ljubezen v vidni obliki V petek, 31. avgusta, je župan občine Sveta Trojica Darko Fras v kulturni dvorani pri Sveti Trojici sprejel starše novorojencev, rojenih v letošnjem letu. Župan Fras je staršem med drugim dejal: „Vesel in ponosen sem, da vas lahko pozdravim kot starše otrok generacije 2007, ki je pravzaprav tudi prva generacija otrok, rojenih v naši mladi občini. Trudili se bomo, da bomo našim malim zakladom omogočili čim lepše otroštvo v prijetnem okolju z veliko možnostmi za njihov intelektualni, umetniški in osebnostni razvoj. Želimo jim nuditi, če že ne najboljše, pa vsaj po najboljših močeh. V veselje bi mi bilo, da bi zmeraj lahko brez slabe vesti dejali, da je Sveta Trojica kraj, kjer so otroci ljubezen v vidni obliki." Župan je staršem izročil darila z vrednostnim bonom za 150 evrov. Otroci iz vrtca z vzgojiteljicama Jožico Turk in Sabino Ploj pa so pripravili krajši kulturni program. Ob koncu so se starši, otroci in župan zbrali na pogostitvi v avli kulturnega doma. Zmago Šalamun Velikonedeljski gasilci so na sobotni slovesnosti prevzeli novo vozilo GVC 16/25. Foto: vki Sestrže • 10 let Športno-kulturnega društva Ob jubileju razvili društveni prapor V okviru 11. praznika občine Majšperk je bila pod prireditvenim šotorom v Sestržah v soboto, 1. septembra, slovesnost, na kateri so razvili prapor Športno-kulturnega društva Sestrže, ki je osrednji nosilec kulturnega in športnega življenja v tem kraju. Na nov prapor so pritrdili kar 61 trakov ter 22 zlatih in 12 srebrnih žebljičkov. Kot je povedal sedanji predsednik društva Zlatko Žnidar, je bilo Športno-kul-turno društvo Sestrže uradno ustanovljeno v letu 1997, ko je nekaj Sestržanov z overovitvijo podpisov pri notarju izrazilo željo po občasnem druženju. Že pred skoraj tridesetimi leti pa je z organiziranim delovanjem pričela organizacija, ki je združevala predvsem mlajše člane in nedvomno pomeni predhodnico sedanjega društva. Ko je v devetdesetih letih zaradi vsem znanih sprememb v družbi prišlo do usihanja delovanja mladinske organizacije, je bilo potrebno celo desetletje, da je dovolj krajanov ugotovilo, da je potrebno na času ustrezen način zapolniti vrzel, ki ga je zapustila prejšnja organizirana oblika združevanja ljudi na vasi. In tako je bilo ustanovljeno Športno-kulturno društvo Sestrže. Poleg prostorskih in organizacijskih težav se je društvo v svojih začetkih srečevalo še z najpomembnejšo težavo, kako sokrajane po skoraj desetletju mrtvila motivirati za aktivnejše delovanje in razmišljanje, da bil lahko storili V tej fazi jo bodo zgradili po zahtevah ICF, kar Ptuju prinaša tudi bistvene prednosti, saj bo postal mirno-vodni center za kajake in kanuje. Kot je povedal predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič, pa je izgradnja tovrstne proge v dolžini enega kilometra (v tem trenutku se ubadajo z gradbenimi deli, ki jih v prvotnem načrtu ni kaj več za svoj kraj ter popestriti družabno življenje na vasi. In to jim po ustanovitvi društva iz leta v leto bolj uspeva. V ŠKD Sestrže pripravijo letno do deset večjih kulturnih, športnih in zabavnih prireditev, na katerih se družijo krajani Sestrž in drugi udeleženci prireditev. V vsakoletni koledar prireditev sodijo ustrezna obeležja kulturnega in materinskega dneva, postavitev majskega drevesa s posebnim načinom pogostitve, ko del vasi pogosti ostale krajane, ter skupinsko praznovanje novega leta. Temu so zadnja tri leta dodali tudi pohod na Bolfenk, ki je iz leta v leto bolje obiskan, letos se jih je na vrhu Haloz zbralo 67. V okviru občinskega praznika organizirajo dobro obiskane prireditve v odbojki na mivki, kmečke igre ter nočni pohod z baklami po obronkih Sestrž, na katerem se je lani zbralo 84 udeležencev. Temu je potrebno dodati še pripravo prihoda Božička za najmlajše ter gostovanja gledaliških predstav. Na tak način se društvo s svojim delom vključuje v spremljanje bilo) pomembna tudi z društvenega vidika zaradi vzgoje veslačev, ki vozijo kajake in kanuje. Zgraditi bo potrebno stebre, na katere bodo v dolžini 1000 metrov, kolikor bo dolga proga za kajake in kanuje, pripeli jeklene vrvi, nanje pa boje. Še vedno pa obstaja tudi možnost izgradnje proge po zahtevah FISA v dolžini dveh kilometrov. in reševanje kompletne vaške problematike. V prvih desetih letih so z zavzetim delom vodstva, članstva krajanov ter občine uredili prostorske pogoje za uspešno delo, saj stoji sredi vasi lepo urejen športno-kul-turni dom krajanov. Želja po Pomol pri Termah je zgrajen, plavajoči ponton, ki je trenutno še zasidran na Ranci, pa bodo kmalu premestili v Zabovce. V teh dneh bodo postavili tudi še manjkajoče označbe (semaforje). Kljub gradbenim delom na Ranci sezona na Ptujskem jezeru ni bila ogrožena. Uporabniki in drugi ljubitelji vodnih športov so gradnjo spremljali tem, da bi se v društvu lotili priprav za razvitje lastnega prapora, je bila prisotna že dlje časa, letošnji občni zbor društva pa je to željo tudi potrdil z ustreznim sklepom, zato so se priprave na kultur-no-zabavno prireditev pričele že koncem aprila, ko je bil z velikim zanimanjem. Do konca plovbne sezone, do 31. oktobra, bo na Ptujskem jezeru še veliko zanimivega dogajanja. 15. septembra ga bodo zasedli udeleženci državnega tekmovanja v surfanju, gre za tekmovanje na poziv, kar pomeni, da če ne bo vetra, ga bodo prestavili na drugi termin. 16. septembra prihajajo na Ptuj udeleženci državnega prvenstva v daljinsko vodenih motornih čolnih, 21., 22. in 23. septembra pa bo na Ptujskem jezeru potekalo ekipno državno prvenstvo v jadranju v razredu Optimist. Na novozgrajeni progi bo 6. in 7. oktobra prvič potekalo tudi državno prvenstvo v veslanju za kajake in kanuje na mirnih vodah. Zadnje letošnje vodno dogajanje na Ptujskem jezeru bo jadralna regata za pokal Ptuja, ki bo 20. in 21. oktobra. Ptuj bo s projektom vitali-zacije Ptujskega jezera dobil prvo rečno pristanišče v Sloveniji. Projekt bo stal 750.324 evrov, 625.270 evrov zagotavljata Ministrstvo za šolstvo in šport ter Evropski sklad za regionalni razvoj, preostanek v višini 125.054 evrov pa MO Ptuj in občina Markovci v razmerju 80,1 in 19,9 odstotka. MG ob postavitvi majskega drevesa predstavljen osnutek bodočega društvenega prapora. To pomeni krono v delovanju vsakega društva, prapor namreč ne predstavlja samo zunanje podobe društva, ampak tudi možnosti predstavitve na raznih prireditvah in še mnogo več kot le to. Ker beležijo v svojem delovanju prvo desetletje, se zavedajo, da bo treba poskrbeti tudi za negovanje spomina na prehojeno pot in na ljudi, ki to pot sooblikujejo. Številčnost obiska prireditev v Sestržah vedno znova potrjuje, da se spomina na zadnjih deset let kot tudi na predhodnih dvajset ni potrebno sramovati, saj so na njega zelo ponosni. Čeprav so s svojimi 36 člani že sedaj osnovno gibalo kulturnega in športnega življenja v Sestržah, pa se trudijo in svoje aktivnosti še širijo. Sekciji za ljubiteljsko kulturo in šport, v kateri delujejo ekipe za nogomet, košarko, odbojko in tenis, se je tako lani priključila še sekcija smučarskih skakalcev, za katero so zgradili tudi lastno 30-metrsko smučarsko skakalnico, precej aktivna pa je tudi sekcija pohodnikov. Za svoje delovanje so uredili tudi asfaltno igrišče za mali nogomet in tenis igrišče. Ob pomembnem dogodku je Sestržanom prva čestitala in se jim zahvalila za njihov prispevek k razvoju kulturnega in športnega življenja v širšem okolju županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin, ki je nato skupaj s predsednikom Zlatkom Žnidarjem in praporščakom Brankom Beraničem društveni prapor tudi svečano razvila. Na nov prapor so svečano obesili kar 61 trakov darovalcev in donatorjev ter pritrdili 22 zlatih in 12 srebrnih žebljičkov. Sestržanom sta čestitala tudi predsednik Turističnega društva Ptujska Gora Cveto Pepelnik in predstavnik praporščakov društev v občini Borut Predan ter jih ob tem pozvala k še tesnejšemu sodelovanju. Slovesnost pa so s prisrčnim kulturnim sporedom popestrili članice in člani domače kulturne skupine, mladi fol-kloristi in harmonikar iz Ses-trž ter odlična citrarka Janja Brlec iz Rogaške Slatine. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Z odličnim nastopom je presenetila študentka glasbene akademije, mlada citrarka Janja Brlec iz Rogaške Slatine. Ptuj • Vitalizacija Ptujskega jezera se počasi zaključuje Mirnovodni center za kajake in kanuje Projekt vitalizacije Ptujskega jezera se počasi končuje, nedokončana je veslaška proga, ki bo v celoti zgrajena v nadaljevanju projekta. Leskovec • Tretje srečanje upokojencev Druženje, zabava, razgibavanje Društvo upokojencev Leskovec je bilo v soboto gostitelj tretjega tradicionalnega športno-rekreativnega srečanja članov šestih društev; in sicer ob domačem društvu še DU Videm, DU Dolena, DU Sela, DU Podlehnik in DU Turnišče. „S temi zabavnimi in rekreacijsko obarvanimi srečanji smo začeli pred tremi leti; prvič so ga organizirali upokojenci iz Turnišča, lani iz Vidma, letos je prireditev potekala na športnem igrišču v Leskovcu pod taktirko predsednika tukajšnjega DU Franca Stopajnika, naslednje leto pa bo tovrstno srečanje najverjetneje v Podlehniku. Prireditev je v prvi vrsti namenjena druženju, sprostitvi, pogovoru in tudi - malo za šalo, malo zares - tekmovalnim igram, po katerih se vedno razglasijo najboljše ekipe, ki prejmejo tudi pokale in priznanja," je o namenu srečanja povedal predsednik pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Po-dravja Franc Koderman, ki pod svojim okriljem združuje kar 41 upokojenskih društev s skupno približno 13.000 člani. Kot je še povedal Koderman, bo veliko srečanje vseh članov društev občin Spodnjega Podravja že to nedeljo (9. septembra) v Moškanjcih. Minula sobota pa je bila po ocenah več kot 150 članov, ki so se udeležili srečanja, zelo prijetna in vesela. Že ob prihodu v dopoldanskih urah so jih gostitelji namreč pričakali s pristno haloško kislo juho, pozdravili so jih domači župan Friderik Bračič, poslanec Branko Marinič ter Franc Koderman, dobrodošlico vsem pa je seveda zaželel tudi Stopajnik. Potem so se začele zanimive športne igre, v katerih je nastopilo šest ekip iz vseh društev. Zagnani tekmovalci, ki so za svoja društva nabirali točke, so se pomerili v hitrostnem teku, skokih v vreči, metanju kamna, vožnji samokolni- ce, žaganju debla in (izven tekmovalnih disciplin) še v vlečenju vrvi ter pikadu. Čeprav so tekmovalci spadali med prave seniorje, se v zagnanosti, spretnosti in hitrosti število let ni prav nič poznalo; prav tako, če ne še bolj razigrani in energični, pa so bili tudi številni navijači. Na koncu je zmaga pripadla ekipi DU Turnišče, odločitev o drugem in tretjem mestu pa je zaradi izenačenosti rezultata določil met kocke; več sreče so tokrat imeli tekmovalci iz DU Videm, ki so tako zasedli drugo mesto, na tretjem mestu pa je pristala tekmovalna ekipa iz DU Dolena. Ne glede na rezultate in več ali manj športne sreče pa so se veseli upokojenci še celo pozno popoldne do večera odlično zabavali in tudi zaplesali. SM V eni zmed iger so se upokojenci iz šestih društev pomerili tudi v hitrosti žaganja debla. Foto: SM Ptuj • Nadaljujejo projekt Porodnišnica Ptuj se predstavi Projekt, ki vodi do materinske šole Od 19. marca do 20. avgusta letos je potekal projekt Porodnišnica Ptuj se predstavi, ki ga je vodila Ana Španinger, medicinska sestra - babica, mednarodna svetovalka za dojenje in laktacijo. Izkušnje so več kot pozitivne, zato bodo projekt nadaljevali in na željo bodočih staršev vključevali nove teme. Projekt Porodnišnica Ptuj se predstavi so zaposleni v porodnišnici Ptuj pričeli, ker so želeli širši javnosti predstaviti način svojega dela, se z bodočimi starši spoznati že v času nosečnosti, jim pokazati porodnišnico, jih voditi skozi nosečnost s predavanji na temo nosečnosti, poroda, ki jim ga želijo prikazati na čimbolj naraven način, in novorojenčka ter bodoče mamice uvesti v program redne telovadbe skozi celo nosečnost. Vse s ciljem, da bi čas pričakovanja potekal čim lepše in v zadovoljstvo vseh. Ptujska porodnišnica se že od leta 1999 ponaša s prestižnim naslovom Novorojencem prijazna porodnišnica, medtem pa je tudi uspešno prestala ponovno preverjanje. Od nedavnega imajo tudi dve novi postelji, ki omogočata porod sede ali čepe. Večina porodov pa še vedno poteka po klasični metodi, na hrbtu. V pripravah na porod dajejo posebni poudarek psihičnim in fizičnim pripravam na porod. Predavanja, ki so bila dobro obiskana, so potekala vsak tretji ponedeljek v mesecu v jedilnici ptujske bolnišnice. Predavali so zdravstveni delavci ptujske porodnišnice. Uresničevanje projekta so spremljali sproti, po vsakem predavanju so izvedli anketo, v kateri so udeleženke spraševali, če so teme pravšnje in kaj bi želele slišati v prihodnje. Vsaka nosečnica je bila anketirana samo enkrat. Iz odgovorov so izvedeli, da so med najbolj zaželenimi temami obporodna bolečina, stanje otroka po porodu in poporodna psihoza. V novem ciklu predavanj, ki jih bodo pričeli 17. septembra, so vključili pripravo na porod po materno fetalni psiho-analgeziji, metodi, ki bodoče starše pripravlja na porod po malo drugačni metodi, v smislu vračanja nazaj k naravi, čim bolj brez zdravil, s pomočjo različnih masaž in limone (limoninega soka), odvzem matičnih celic po porodu, obporodno bolečino, patološko nosečnost in porod, vpliv odnosov med staršema na otroka in poporodno psihozo ter razvoj otroka v prvem letu starosti. Tudi nov cikel predavanj bo spremljala telovadba, ki bo potekala vsak ponedeljek od 17. ure dalje v pritličju kirurgije, ko se bodo nosečnice tudi učile rokovanja z otrokom. Telovadba poteka pod vodstvom sms-babice s podiplomskim izpopolnjevanjem vodenja telesne aktivnosti v nosečnosti. Vodja projekta Porodniš- nica Ptuj se predstavi Ana Španinger je povedala, da je projekt uspel, tako po vsebinski plati kot po številu udeleženk, ki so se vključevale, zato bodo z njim nadaljevali. Dokumente že pregleduje nadzorni odbor, ki pa, kot smo izvedeli od Tine Vertič, njegove predsednice, kljub predvidevanjem, da bo končno poročilo izdelano v ponedeljek, 3. septembra, zadeve še ni zaključil. »Nadzorni odbor občine Trnovska vas je pregledal postopke razpisov imenovanja direktorja občinske uprave in prispele vloge. Končno poročilo o pravilnosti postopka izbire direktorja pa bo izdelano/pripravljeno v ponedeljek, 3. septembra 2007, ko se bo nadzorni odbor ponovno sestal,« je minulo soboto dejala Vertičeva. V Končni cilj projekta pa je ustanovitev prave materinske šole v sklopu porodnišnice. Lani so imeli v ptujski bolnišnici 877 porodov. Razveseljivo je, da večini porodov torek, 4. septembra, dan zatem, ko se je odbor ponovno sestal, smo od predsednice nadzornega odbora poskušali dobiti izjavo o tem, do kakšnih zaključkov so prišli. Dejala je le, da nadzorni odbor niti v ponedeljek zadeve ni zaključil. Na vprašanje, ali tako dolgo preverjanje podatkov pomeni, da so odkrili pomanjkljivosti, ni želela odgovoriti. Poudarila je le, da končnega poročila nadzorni odbor še ni izoblikoval. Na izjavo enega izmed članov nadzornega odbora, da pomanjkljivosti odbor naj ne bi ugotovil, pa se je odzval tudi svetnik Manfred Jakop. danes že prisostvujejo tudi bodoči očetje. Kot pravi Ana Španinger, so včasih kar presenečeni, če kateri od očetov ne želi biti navzoč. MG »Zelo me je presenetila navedena izjava enega izmed članov NO, ki je za petkovo številko Štajerskega tednika komentiral rezultate nadzora, izvedenega v zvezi z imenovanjem novega direktorja občinske uprave v Trnovski vasi. Z njo se seveda ne moren strinjati, saj ni resnična in zavaja javnost. NO namreč ni podal zaključnega poročila in končnega sklepa niti po torkovi izredni seji. Zato seveda ne moremo govoriti, da nepravilnosti v zvezi z imenovanjem novega direktorja obstajajo oz. da jih ni,« je dejal Jakop. Dženana Bečirovič Trnovska vas • NO še ni zaključil poročila Ali direktor izpolnjuje pogoje, še ni znano O sporu, ki se je v občini Trnovska vas vnel zaradi imenovanja novega direktorja občinske uprave Jožefa Potrča, smo že poročali. Medtem ko župan občine Trnovska vas Alojz Benko vztraja pri Potrčevem imenovanju, svetnik Manfred Jakop trdi, da ta pogojev za opravljanje omenjene funkcije ne izpolnjuje. Sveta Trojica • Kolegij županov Ustanovili bodo lokalno akcijsko skupino V torek, 4. septembra, so se župani Osrednjih Slovenskih goric iz občin Lenart, Benedikt, Cerkvenjak, Sv. Ana, Sv. Jurij in Sv. Trojica sestali na 6. rednem kolegiju. Na njem so med drugim sprejeli dogovor o organizaciji javne zdravstvene službe na območju Upravne enote Lenart. Pri tej točki sta sodelovala tudi direktor Zdravstvenega doma Lenart Jožef Kram-berger in predstavnica zdravnikov zasebnikov Sabina Markoli. Župani so v dogovor zapisali, da na območju Upravne enote Lenart primanjkuje zdravnikov in programov, ter se dogovorili, da do zaključenega revizijskega postopka o podeljevanju koncesij s strani računskega sodišča in do vzpostavitve mreže javne zdravstvene službe v RS ne bodo podeljevali koncesij za opravljanje javne zdravstvene službe. Obvezali so se, da si bodo za rešitev pomanjkanja zdravnikov prizadevali pridobiti ali kupiti dve službeni stanovanji za mlade zdravnike in poskušali dobiti manjkajoče zdravstvene programe. Prizadevali si bodo tudi za celovito in usklajeno delovanje javne zdravstvene in zobozdravstvene službe, v katero bodo enakopravno vključeni Zdravstveni dom Lenart in koncesionarji. Zasebniki so prepričani, da je rešitev v podelitvi koncesij, in tudi nasprotujejo nakupu stanovanj za mlade zdravnike ter predlagajo, da bi urgenco zagotavljala Prehospitalna enota (nujna medicinska pomoč) iz Maribora. Župani so prepričani, da je zadevo treba rešiti in pri tem ohraniti Zdravstveni dom Lenart, ki ne deluje slabo. Na osnovi tega so se dogovorili, da bodo v drugi polovici septembra organizirali skupni sestanek županov, vodstva Zdravstvenega doma Lenart in zasebnikov. Na njem bodo poskušali najti dolgoročne rešitve pri zagotavljanju javne zdravstvene službe. Janja Kokolj-Prošek z Ministrstva za kmetijstvo s sodelavko Darjo Adamič je župane seznanila s programom razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013. Gre za program Leader, ki se izvaja na lokalni ravni in temelji na izvajanju lokalnih razvojnih strategij in projektov ob aktivni vlogi lokalnega prebivalstva. Župani so sklenili, da bodo na območju UE Lenart oblikovali Lokalno akcijsko skupino in zadolžili Regionalno razvojno agencijo Slovenske gorice za njeno vzpostavitev in strategije. Na kolegiju so razpravljali tudi o projektu revitalizacije porečja reke Pesnice in jezer v Osrednjih Slovenskih goricah. S projektom se ukvarjajo že nekaj časa. Opravljenih je bilo več razgovorov s posameznimi razvojnimi institu- Sklepe kolegija županov sta na tiskovni konferenci po končanem kolegiju predstavila župan občine Sv. Trojica Darko Fras ter župan občine Lenart in poslanec v Državnem zboru mag. Janez Krambe-ger cijami in zasebnimi podjetji tudi iz tujine, ki so podobne projekte razvijali in pripravljali. Po besedah županov sedaj želijo izkoristiti osnovna izhodišča in elemente, ki so pogoj, da bodo lahko projekt oblikovali tako, da bo možno narediti natančnejše ocene, na katere vire financiranja lahko računajo. Glavni izziv jim je povezovanje pri reše- vanju okoljske problematike odvajanja in čiščenja odpadnih voda in s tem tudi sanacija vodotokov, brežin ter porečja reke, pritokov in jezer. Pomembno je tudi, kako vse skupaj povezati v skupni projekt, katerega končni cilj je pridobitev statusa turistične destinacije. Ta potem odpira vrata širšemu razvoju in črpanju nekaterih drugih virov sredstev za razvoj turističnih produktov. Na kolegiju so predstavniki Regionalne razvojne agencije Slovenske gorice in zavoda Riso ter nekaterih zunanjih strokovnih sodelavcev predvsem s področja projektiranja in načrtovanja kanalizacijske infrastrukture predstavili več analiz možnih rešitev. Župani so predstavnike Regionalne razvojne agencije Slovenske gorice in zavoda Riso zadolžili, da do konca septembra opravijo analize stanja v posameznih občinah, saj je to zelo različno. Nekatere že imajo zgrajene čistilne naprave in kanalizacijo, druge ne. Na naslednjem kolegiju bodo župani sprejeli konkretne smernice za oblikovanje in razvoj tega projekta. Na kolegiju so razpravljali tudi o širitvi dejavnosti Knjižnice Lenart. Z ministrstvoma za kulturo ter za šolstvo in šport se namreč dogovarjajo, da bi pri osnovnih šolah v vseh zunanjih občinah in v KS Voličina naredili izpostave knjižnice. Tako bi občani imeli knjižnico vsak v svojem kraju in ne bi bilo več problemov z bibliobusom. Župani so prepričani, da bodo s tem projektom naredili korak naprej pri izposoji knjižnega gradiva. Ob koncu kolegija je predstavnik društva paraplegikov Severne Štajerske Vilibald Pepevnik predstavil, katere programe želijo v Slovenskih goricah razvijati skupaj z lokalnimi skupnostmi. Omenjeno društvo je namreč lastnik dela bivšega motokros centra v Oseku v občini Sv Trojica. Zmago Šalamun Cerkvenjak • Podpis pogodbe o gradnji vodovoda 30 kilometrov novih vodovodnih vodov Od leta 1999, ko je nastala samostojna občina Cerkvenjak, so v tej občini zgradili in obnovili skoraj 30 kilometrov vodovodnega omrežja. V investicijo, ki jo izvajajo po fazah, so v vseh teh letih vložili več kot milijon evrov. „To je tudi vzrok, da v Cer-kvenjaku niso vidni nadzemni objekti, ker smo pač namenili več pozornosti nujnim življenjskim pogojem zagotavljanja zdrave pitne vode. Nekatera območja so bila tako kritična, da skozi stare cevovode ni bilo več možno pretakati vode, predvsem v vaseh Čagona, Stanetinci in v delu Andrencev," pravi župan občine Cerkvenjak Jože Kraner. Letos obnovo vodovodnega omrežja nadaljujejo. V sredo, 29. septembra, sta župan občine Cerkvenjak Jože Kraner in direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko podpisala pogodbo o izgradnji vodovodnega omrežja Smolinci-Župetinci. Vrednost investicije znaša nekaj manj kot 95.000 evrov. Finančno jo bodo pokrili iz občinskega proračuna s sofinanciranjem Službe vlade za lokalno samoupravo, ki bo k investiciji primaknila 66.000 evrov iz neposrednih vzpodbud. Investicija je del projekta, ki ga v občini izvajajo že nekaj let. S podpisano pogodbo bodo zgradili nekaj manj kot 1,5 km povsem novega vodovodnega omrežja, saj je na tem območju zgrajen vaški vodovod, ki je dotrajan in ne prenese tlakov s strani distributerja pitne vode, Komunalnega podjetja Ptuj. Vaški vodovod na tem območju je bil zgrajen v sedemdesetih letih in ga je potrebno v celoti zamenjati. Ko bo pogodba realizirana, bo na novo omrežje priključenih 20 individualnih uporabnikov. Direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko je po podpisu pogodbe povedal: „Ta pogodba je nadaljevanje začrtanih programov, kjer smo morali preko javnih razpisov dokazati, da smo najugodnejši ponudnik. To nam je uspelo, zato smo bili izbrani kot izvajalec, poleg tega smo tudi upravljavec sistema za oskrbo z vodo na območju občine Cerkvenjak. Zagotovo bomo vložili ves trud in upravičili zaupanje na eni strani kot izvajalec, na drugi strani pa kot distributer in izvajalec lokalne službe, ki porabnikom zagotavlja kvalitetno, neoporečno pitno vodo." Župan Jože Kraner je po- vedal, da še to ni zaključek gradnje in obnove vodovodnega sistema, ampak je tudi v Župetincih in Smolincih Pogodbo o izgradnji vodovodnega omrežja sta podpisala direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko in župan občine Cerkvenjak Jože Kraner. predvidena še tretja faza. „Vsako leto naredimo toliko, kolikor pač s proračunskimi sredstvi zmoremo zraven ostalih investicij. Tretji del te investicije Župetinci-Smolin-ci nameravamo zaključiti prihodnje leto. Velik problem zagotavljanja zdrave pitne vode se nam pojavlja tudi v Vanetini, kjer jim vaški vodovod počasi usiha. Težave so tudi na območju Ivanjskega Vrha, kjer bi morali zgraditi 1,5 km primarnega voda do obstoječega vodohrana na Ivanjskem Vrhu, ki napaja del Cogetincev, Komarnico in del Grabonoškega Vrha ter celoten Ivanjski Vrh. Na tem območju imamo veliko popravil in tudi občane moramo velikokrat obveščati o neprimernosti vode, zato je nujno, da v naslednjih letih obnovimo tudi ta sistem, ki dobiva vodo z mariborske strani, da se bomo v bodoče tem problemom izognili," pravi župan Jože Kraner. Zmago Šalamun Foto: ZS Foto: ZS Ptuj • Četrta grajska košnja Bodo v bodoče kosili tudi turisti? V sobotni ekipi zdaj že tradicionalne ptujske grajske etno košnje je sodelovalo 22 koscev, 15 grabljačev oziroma drugih opazovalcev in članov podporne ekipe. Udeleženci četrte košnje so jutranji spanec lahko podaljšali za dobro uro, saj so se nad travo spravili šele ob sedmih. Za boljši rez so se dobro podkrepili, grajska gospodinja Štefka je na mizo dala žganje, jegermajster, kavico, domači kruh, tunko, zaseko in čebulo. Vino je prispelo iz kleti Andreja Reber-niška. Ob 10. uri, ko so delo zaključili, zelo dobro jim je šlo od rok, pa so se mastili še ob odličnem domačem govejem golažu, ki so ga skuhali v Gastroju. Delovnik jim je obilno skrajšalo podjetje Čistoča, ki letos skrbi za čiščenje Ptuja, saj je brezplačno pokosilo velik del grajskega hriba. S tem so privarčevali kar več kot 2400 evrov, kolikor jim je za zadnjo košnjo zaračunalo Komunalno podjetje Ptuj, zdaj že bivši mestni čistilec. Tega darila je bil vesel tudi novodobni graščak, direktor Foto: Črtomir Goznik Ptujski župan se je grajske košnje udeležil drugič, prvič je sodeloval kot županski kandidat pred drugim županskim mandatom, ko so mu družbo delali še trije županski kandidati. Tudi tokrat mu je dobro šlo. Z njim je kosil Avgust Lah, bivši mestni svetnik, ki je svojo mladost preživel v ptujskem gradu, kjer je bil njegov oče oskrbnik. Foto: Črtomir Goznik Štajerskim frajtonarjem, že tradicionalnim spremljevalcem ptujske grajske košnje, so se pridružili tudi muzikantje iz Kicarja, Spominčice, tlačani iz Spuhlje in društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj. PM Ptuj Aleš Arih, saj se ga niso nadejali. Tudi kulturnih utrinkov tokrat ni manjkalo: veselo so v sobotno jutro zažigali Štajerski frajtonarji, ki na grajsko košnjio prihajajo od vsega začetka, pridružili so se jim tudi muzikantje iz Kicarja, Spominčice, tlačani iz Spuhlje, društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj in Konjeniški klub Kicar, ki bo poskrbel tudi za odvoz trave. Aleš Arih je po sobotni četrti grajski košnji povedal, da bo peta, ki bo spomladi, nekaj posebnega, priprave so že začeli. Glede na to, da grajska košnja privablja tudi turiste, domače in tuje, bi jo kazalo vključiti tudi v turistične programe Ptuja. Zagotovo se bo med njimi našli tisti, ki bodo želeli zarezati s koso, da ne govorimo o tistih, ki se bodo muzali ob bogati grajski južini. Na grajsko košnjo pa bi ne glede na vse obveznosti moral priti minister za kulturo Vasko Simoniti, saj mu visoka trava na »njegovi« posesti nikakor ne more biti v ponos. MG Ptuj • Panorama z novim zakupnikom Kljub zakupu usoda še naprej negotova Aprila letos smo pisali, da so drevesa na ptujski Panorami pomlad dočakala neobrana. Od 2. julija pa ima novega zakupnika, Slavka Krepša iz Rjavcev. Marsikdo je takrat mislil, da se nasad opušča in da bo prišlo do izseka, ker se bo pričel udejanjati projekt Grič dobrega. Zgodilo se ni nič od tega, čeprav so v prostorskih aktih MO Ptuj uspeli spremeniti namembnost iz čistih kmetijskih površin v parkovne. Ptujski župan dr. Štefan Čelan pa je aprila za Štajerski tednik povedal, da v okviru projekta Adhoc pripravljajo idejno študijo za možno uporabo panoramskega griča kot arheološko-etnološkega parka. Panorama ima od 2. julija zakupnika, Slavka Krepša (brata župana Sv. Andraža, ki so ga nekateri na Ptuju naredili za novega zakupnika) iz Rjavcev, občina Vitomarci. Pred tem je 16 ha sadovnjaka Foto: Črtomir Goznik Bojazen, da bodo jabolka na Panorami letos neobrana, je odveč, od 2. julija letos ima novega zakupnika. imel v zakupu Šemsi Hadji-jaj, ki ga je pred koncem leta 2006 skladno s pogodbo odpovedal. V Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije so po odpovedi pripravili novo ponudbo za oddajo tega zemljišča v zakup. Na prvo se ni odzval nihče, tudi na drugo ni bilo odziva, Slavko Krepša pa je bil pred leti že zakupnik sadovnjaka na Osojnikovem, zato so tudi njega povprašali, če bi bil zainteresiran za zakup. Kot je že ob prvi ponudbi za oddajo Panorame povedal direktor Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Sergij Daolio, so se že takrat pogovarjali tudi z nekaterimi znanimi sadjarji na tem območju in tudi z nekaterimi zakupniki, ki že imajo sklenjene zakupne pogodbe s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Slavko Krepša se je odločil za zakup, kljub temu da je usoda nasada še precej negotova, obnova je vprašljiva tudi zaradi arheologije, ker gre po družbenem planu za zemljišče, ki je arheološko zaščiteno, prav tako pa za Panoramo še ni končan denacionalizacijski postopek. V tem trenutku, pravi, je še prehitro govoriti o morebitnih posegih oziroma obnovi na tem območju. Po zakonodaji pa zakupna pogodba preneha z dnem pravnomočnosti denaciona-lizacijske pogodbe. Na Panorami raste 19.020 dreves, 30-odstotni delež pripada sorti goldstar, ki pa ni posajena v enotnem nasadu, temveč se meša z ostalimi sortami, kar onemogoča parcialno krčenje. Na Panorami so jabolka zasadili leta 1985, nasad je tik pred iztekom rodnosti. Slavko Krepša bo jabolka s Panorame prodal za industrijsko predelavo in za konzum. Letni zakup ga bo stal okrog 1500 evrov, cena zakupnine je bila znižana zaradi dveh neuspelih ponudb za oddajo. MG Od tod in tam Koračice • Zlata poroka pri Sv. Tomažu Konec poletja, natančneje 25. avgusta, sta po 50 letih, prav na obletnico poroke, svojo zakonsko zvezo pozlatila Anica in Janko Stuhec iz Koračic. Zlata nevesta Anica je bila doma iz Lahoncev, Janko pa iz Koračic. Spoznala sta se na veselici v gasilskem domu v Desnjaku. Anica pravi, da je bila to ljubezen na prvi pogled, a sta se bodoča zakonca ponovno srečala šele čez pol leta v Mariboru. Od takrat se nista več ločila, zaključila sta šolanje, se poročila in ostala v Mariboru. Anica je bila kotprodajalka zaposlena v več trgovinah, Janko pa je ves čas delal pri Metalni. Sedaj, ko sta v pokoju, zimo preživita v Mariboru, poletje pa je čas, ko se vračata na domačijo v Koračice in se družita s sokrajani. V zakonu sta se jima rodila hčerka Vlasta in sin Boštjan. Štuhčevi so glasbena družina. Janko je z bratoma od malih nog igral, žena Anica je znana po lepem glasu, otroci so bili seveda takoj zastrupljeni z glasbo. Tradicijo pa lepo nadgrajujeta tudi vnuka Ana in Martin, ki oba študirata glasbo. Na proslavi zlate poroke je bilo zato še posebej veselo in poskočno, glavno presenečenje pa sta povabljenim pripravila zlatoporočenca sama, ki sta posnela zgoščenko in jo opolnoči podarila svojim gostom. Cerkveni obredje opravil domači župnik Stanko Matjašec, zelo slovesno pa je bilo tudi na civilnem delu poroke, ki ga je prvič v dvorani pri Sv. Tomažu opravil župan Mirko Cvetko. Viki Klemenčič Ivanuša Ptuj • Novi avtomobili za patronažno službo Foto: Zalar Foto: Črtomir Goznik Patronažna služba ptujskega zdravstvenega doma je bogatejša za dva nova avtomobila, pando in renault clio. Posodobitev voznega parka je ZD Ptuj stala 20 evrov, nakup so opravili z javnim razpisom in z lastnimi sredstvi. Za delo na terenu, ki je zelo obsežen, patronaža pokriva območje trinajstih občin, uporabljajo pa 22 avtomobilov, ki se jim počasi že izteka rok uporabe. Pando bo za pokrivanje terena majšperške občine uporabljala Renata Podpečan, Jožica Skuk pa clia v občini Videm. Za novi pridobitvi se je direktorici JZ ZD Ptuj Metki Petek Uhan na krajši priložnostni slovesnosti ob predaji 3. septembra zahvalila vodja patro-nažne službe Nataša Panikvar. MG Ljutomer • Prenova mestnega središča Foto: NS S podpisom pogodbe o izvedbi del v sklopu celovite prenove Glavnega trga v Ljutomeru, ki sta jo sklenila župan občine Ljutomer Franc Jurša in direktor družbe Segrap Miran Blagovič, se bo te dni življenjsko-de-lovni ritem v mestnem središču povsem spremenil. Pričela se bo prenova trga, ki bi se po prvotnem načrtu morala pričeti že v prvi polovici avgusta. Temu primerno se predvideva tudi zaključek - namesto do 31. oktobra bo dokončana do konca leta. Pogodbena vrednost rekonstrukcije je 1,164 milijona evrov, 85 odstotkov stroškov pa bo sofinanciran s strani Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. NŠ Slovenija • Pred sprejetjem zakona o GSO Glas vpijočega v puščavi? Letos jeseni se bo vlada, med drugim, ukvarjala tudi s sprejetjem zakona o (soobstoju) GSO. Nasprotniki gojenja in uporabe gensko spremenjenih kultur ob tem že dalj časa opozarjajo, da gre za zakon z dolgoročnimi posledicami, ki ga potem ne bo možno kar tako, ad hoc, spreminjati oz. celo izničiti. Med tistimi, ki še posebej izpostavljajo nujnost preprečitve omenjenega zakona, je tudi Inštitut za trajnostni razvoj, ob njem pa še številni posamezniki in nevladne organizacije, kot so Čebelarska in Ribiška zveza ter društva za biološko-dinamično kmeto- Na letošnji dan zemlje, 22. aprila, so tako začeli z nacionalno kampanjo pod naslovom „Brez GSO!" in doslej je že 33 slovenskih občin podpisalo izjavo „Nočemo GSO na naših poljih!" Med podpisnicami so tudi občine s Podravja, sicer pa so podpisnice naslednje: Domžale, Komen, Dobrepolje, Mirna Peč, Maribor, Moravče, Trnovska vas, Prevalje, Bovec, Rogaška Slatina, Radovljica, Cerkno, Cerknica, Lenart, Žirovnica, Žalec, Dobrna, Bloke, Laško, Polzela, Metlika, Zreče, Zagorje ob Savi, Brežice, Tolmin, Kostanjevica na Krki, Luče, Kostel, Trzin, Krško, "V v Zetale • KZ odprla trgovino Po dolgih letih spet trgovina v občini V petek opoldne je bila v centru Žetal, ob stari šoli oziroma sedanji občinski stavbi, zbrana kar neverjetno velika množica občanov. Po dolgih letih so namreč slovesno odpirali trgovino z živilskimi izdelki, ob njej pa še trgovino s kmetijskim repromaterialom in bar; vse v eni zgradbi. Zasluge za oživitev in novo ponudbo v teh haloški občini ima ptujska KZ, ki je sicer tudi pred tem poslovala v delu danes obnovljene stavbe, vendar le z lastno trgovino. Pred nekaj leti se je še lokacija trgovske ponudbe KZ postavila nekoliko pod vprašaj, saj je bila hiša z denacionalizacijo vrnjena zasebnemu lastniku. Po pogajanjih med njim in KZ je zadrugi vendarle uspelo odkupiti stavbo, ki jo je nato v celoti obnovila in v njej uredila omenjeno ponudbo. „Priznati moram, da smo bili tudi v KZ nekaj časa nekoliko v dilemi, ali sploh obdržati oziroma še razširiti ponudbo na tej lokaciji, vendar je pre- vladalo naše vodilo, da moramo biti kot kmetijska zadruga čim boljši servis ljudem, to pa pomeni tudi to, da smo jim čimbolj 'pri roki'. Tako lahko danes s ponosom odpiramo že osmo našo trgovino na podeželju, tudi z živilskimi artikli. Da nam je to uspelo, se zahvaljujemo tudi županu Butolenu, ki nam je pri vsem skupaj veliko pomagal," je med drugim v nagovoru povedal direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič. Anton Butolen pa je pojasnil, da so si v občini že dolgo prizadevali za odprtje živilske trgovine, vendar žal z nobenim partnerjem niso dosegli rezultata, saj je trgovce odvračalo majhno število Tako izgleda nova „poslovna" stavba v centru Zetal, kjer je občanom na voljo trgovina s kmetijskimi pripomočki, živilska trgovina in bar. prebivalcev oz. majhnost in zapostavljenost občine, kar seveda ne more zagotavljati profitabilnosti takšne naložbe. Končno pa so uspeli najti skupen jezik s KZ: „Upam, da bomo zadovoljni vsi; tako mi občani, ki nam ne bo treba za vsako malenkost v oddaljene trgovske centre, kot Zadruga z rezultati poslovanja. Sicer pa bo občina v prihodnje pomagala pri ureditvi okolice, saj imamo v načrtu izgradnjo pločnikov in javne razsvetljave na tej lokaciji," je še povedal Butolen, ki se je zadružnemu vodstvu za uspelo naložbo zahvalil s sliko. Celotna naložba, odkup in temeljita obnova stavbe, je Preddvor, Koper in Šentjur. Kot pravijo na Inštitutu, so se s to akcijo vključili v evropsko kampanjo proti GSO, v kateri že sodeluje preko 4500 občin in 174 regij. Predstavniki Inštituta ter ostalih institucij, ki podpirajo omenjeno kampanjo, so na problematiko GSO sicer poskušali opozoriti tudi z novinarsko konferenco v okviru kmetijskega sejma: „Naš glavni namen v tej kampanji je spodbuditi poglobljeno javno razpravo o problematiki rabe gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu in hrani ter povečati ozaveščenost javnosti, pa tudi vplivati na politike in vlado, da se ustrezno opredelijo do rabe gojenja teh rastlin! Da je odpor še kako upravičen, kažejo tudi novi dokazi, da so postopki ugotavljanja neškodljivosti GS rastlin, ki jih uporabljajo proizvajalci, precej sporni. Sedanji postopek ocenjevanja vplivov GSO na zdravje in okolje v EU se v veliki meri zanaša na podatke proizvajalcev, vendar pa so neodvisne študije pokazale precej drugačne in zelo za- skrbljujoče rezultate, kot so znaki toksičnosti na poskusnih živalih in spremembe imunskega odziva ter delovanja jeter pri lososih. Ti rezultati jasno opozarjajo na pomanjkanje predvidljivosti posledic uporabe genske tehnologije in GSO. Zato je toliko bolj pomembno, da se v Sloveniji s čim strožjo zakonodajo izognemu gojenju GS rastlin.!" Sicer pa v Inštitutu pričakujejo, da bo zakon o soobstoju GS rastlin z ostalimi rastlinami, vključno s podzakonskimi akti, res takšen, kot so zatrdili na kmetijskem ministrstvu - restriktiven in bo izključil vsakršno onesnaževanje z gensko spremenjenimi kulturami v državi: „Takšen zakon tudi podpiramo in zato smo skupaj z več drugimi nevladnimi organizacijami sodelovali pri njegovi pripravi. Verjamemo, da soobstoj v Sloveniji v praksi ni možen in da bi bilo gojenje GSO v nasprotju z interesi potrošnikov, kmetov in slovensko strategijo okolju prijaznejšega kmetijstva, še posebej ekološkega." SM Ormož • Medalje za penino in vina Slovenci imamo v ponudbi prehrambenih proizvodov že veliko gensko spremenjenih živil, čeprav se tega marsikdo ne zaveda. Ali bo Slovenija sprejela Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin, pa še ni dorečeno. Najboljša penina je iz Ormoža Vina blagovne znamke Jeruzalem Ormož so v letošnjem letu osvojila največ prestižnih nagrad na mednarodnih ocenjevanjih v Bruslju, Londonu in Ljubljani. Letošnji zmagoviti pohod sta zaokrožila tudi uspešna obiska specializiranega vinskega sejma ProWein v Dusseldorfu aprila in majskega sejma LIWFS v Londonu. Mini trgovski center sta slovesno odprla domači župan Anton Butolen, ki se je ob tej priložnosti investitorju zahvalil s sliko, in direktor KZ Marjan Janžekovič. od KZ Ptuj po besedah Jan-žekoviča zahtevala približno 250.000 evrov, že v teh dneh pa bodo začeli z izgradnjo nove trgovine tudi v Dorna-vi, kjer predvidevajo, da bo vrednost izgradnje približno enaka. Slovesna otvoritev kmetijske in živilske trgovine ter bara se je zaključila z blagoslovom župnika Štefana Zve-ra, ljudske pevke pa so za konec zapele posebej za to priložnost spisano skladbo, ki je zvenela približno tako: „Ko v Žetale greš, z veseljem se na lepo stavbo ozreš, kjer notri so veseli ljudje, ki radi te postrežejo ..." SM Na ocenjevanju Concourse Mondial de Bruxelles so skupno nagradili osem slovenskih vin. Najvišje priznanje, ki so ga dosegla slovenska vina, je srebro, od tega so kar tri srebrne medalje pripadle Jeruzalemu Ormož. Ormoška klet je prejela srebrne medalje za sovinjon 2006, traminec Ho-lermous 2006 in laški rizling, pozna trgatev 2006. Na ocenjevanju Decanter World Wine Awards 2007 je ormoška klet dosegla srebrno medaljo za terase 2006, kar je še posebej razveseljivo, saj gre za vino, ki je pridelano v večjih količinah. Bronaste medalje so prejela štiri vina - sovinjon 2006, ši-pon 2006, laški rizling 2006 in Holermuos traminec 2006. Za sivi pinot 2006 in laški rizling, pozna trgatev 2006, pa je klet prejela priporočila. Na mednarodnem ocenjevanju vin Ljubljana 2007 je dosegla muškatna penina 2006 zlato medaljo in bila izbrana za najboljše slovensko peneče vino. Holermuos traminec 2006 in laški rizling 2006 sta si prislužila zlate medalje, so-vinjon 2006 pa srebrno. Kot je povedala mag. Andreja Komel iz podjetja Jeruzalem Ormož, so njihova vina pridelana izključno iz grozdja, ki je zraslo v lastnih vinogradih ali pri najboljših vinogradnikih iz okoliša. Pridelava pa temelji na naravi prijazni tehnologiji - integrirani pri- Foto: Jeruzalem Ormož VVS Zmagovalna penina delavi in dobrem poznavanju lastnosti posameznih vinogradniških leg in vinske trte. Na območju Jeruzalemsko-Ormoških goric trta uspeva več kot 2000 let in že rimski cesar Probus je našemu območju podelil naziv »Vinea nobilis districtis«. Po svojih naravnih danostih sodijo Je-ruzalemsko-Ormoške gorice med 5 % najimenitnejših vinorodnih pokrajin na svetu! Danes predstavlja prodaja Jeruzalem Ormoža na tuje trge približno 20 % celotnih prihodkov. Načrtujejo, da bodo v naslednjih petih letih ta delež povečali na 40 %. Področje Evropske unije predstavlja 30 % celotnega izvoza s trendom rasti. Znotraj unije so že prisotni na trgu Nemčije, Avstrije, Poljske, Velike Britanije, Belgije in Nizozemske. Viki Klemenčič Ivanuša Foto: SM Foto: SM Runeč • Mesec praznovanja krajevne skupnosti Ivanjkovci Odprte kleti in vaške igre Minulo soboto so spet vabile kleti na Runču in prireditveni prostor pred šolo, kjer se je zvrstil najprej svečani, nato zabavni program in popoldne še tradicionalne vaške igre. Prireditev je stara kakšnih deset let, že drugo leto pa jo organizira lani ustanovljeno TD Runeč, Žvab, Dobrovščak. Mirko Cvetko, župan občine Sv. Tomaž, in Branko Šumenjak, podžupan občine Ormož, sta ob igrišču na Runču posadila dve lipi, ki bosta na prihodnjih prireditvah dajali senco obiskovalcem. Monika je bila ena od 13 udeležencev prvega srečanja harmonikarjev na Runču Foto: vki Foto: vki Prireditev je namenjena druženju krajanov in popularizaciji kraja kot manj znanega koščka Ljutomersko-Ormoških goric, kjer prav tako uspeva dobra kapljica. V okolici je kakšnih osem večjih vinogradnikov. Srečanje se je odvijalo na igrišču pred nekdanjo šolo na Runču, ki predstavlja center kraja. Prebivalci treh vasi se radi družijo, a jim je center krajevne skupnosti nekako od roke. Zato se trudijo za svoja druženja obnoviti spodnji del notranjosti stare šole. Načrtujejo ureditev dveh prostorov in kuhinje, prostor pa bi uporabljali za različna srečanja, tečaje, delovanje društev in strank. V ta namen imajo obljubljeno okrog 20.000 evrov. Zbrane so na prireditvi najprej pozdravili zvoki ormoškega pihalnega orkestra, nato pa še predsednik TD Franc Škorjanec. Mirko Cvetko, župan občine Sv. Tomaž, in Branko Šumenjak, podžupan občine Ormož, sta ob tej priložnosti simbolno posadila dve lipi, saj kraj leži O novi, težko pričakovani pridobitvi za Dražence je na slovesnosti spregovoril župan Hajdine Radoslav Simonič in na kratko orisal potek ob nove vaškega središča, nekdaj zelo priljubljene gmajne. Ob tem je poudaril večletna prizadevanja, da bi Draženci ob domu vaščanov dobili še bolj urejeno središče, da bi na meji dveh občin v KS Ivanjkovci. Gosta sta se dela lotila z vso potrebno vnemo, ker pa so jima za to pripravili le eno lopato, sta delala izmenično. Slišati pa je bilo tudi nekaj zabavnih opazk na račun de- ohranili kapelo, ponos vasi, predvsem pa je pomembno, da so z novo ureditvijo precej izboljšali prometno varnost v samem središču in uredili avtobusno postajališče. Nova pridobitev je stala 152 tisoč evrov; občina je lani in letos uspela s kandidaturo na javnem razpisu pridobiti blizu 44 tisoč evrov sredstev iz lavnosti domačinov, ki očitno na vsem Runču premorejo le eno lopato. Pojavilo seje tudi nekaj dvomljivcev, ki so bili prepričani, da lipi sploh nista lipi, temveč topola, ampak o tem bomo lahko kaj več po- državnega proračuna (lani okrog 24 tisoč in letos dobrih 18 tisoč evrov), Elektro Ptuj je primaknil 40 tisoč, občina pa je pri naložbi sodelovala z dobrimi 69 tisoč evri. Občinski svetnik Ivo Rajh, ki je pred dobrimi osmimi leti vodil prvi vaški odbor v Dra-žencih, je v svojem nagovoru spomnil, da so prizadevanj ¡MHkJ^'f. j vedali prihodnje leto, ko bosta drevesi že pokazali kaj več svojih karakteristik. V programu so nastopili člani tamburaške skupine Bisernica iz Ljutomera, nato pa so nastopili še harmonikarji za ureditev vaškega središča stara že vsaj sedem let ter da imajo za uresničitev projekta zasluge mnogi. Zahvalil se je prav vsem, ki so naložbo podprli, tudi tistim, ki so poskrbeli za všečno ureditev vaškega središča. Ivo Rajh, župan Radoslav Simonič in sedanji predsednik vaške skupnosti Anton Kaučevič so skupaj prerezali vrvico in s tem simbolično odprli vaško središče, s tem pa naznanili, da se bo na tem prostoru še pogosto kaj dogajalo. V kulturnem programu je nastopil cerkveni mešani pevski zbor fare sv. Martina z organistko Ireno Cestnik, pridružili pa so se jim še Štajerski frajto-narji in pevec Uroš Sagadin, po končani maši in uradnem delu pa se je slavje nadaljevalo pri domu vaščanov, kjer so gospodinje in gospodarji poskrbeli za bogato pogostitev. Ob tej priložnosti sta Zdenka Godec in Monja Selinšek pripravili še razstavo starih in novejših fotografij kapele, vaškega središča in drugih vaških posebnosti, vse skupaj pa sta strnili še v krajšo publikacijo. TM na prvem tovrstnem srečanju na Runču. Prijavljenih je bilo 13 glasbenikov. Najmlajša sta bila devetletna Monika in Miha, najstarejši pa Tone Pučko, ki harmoniko igra že 50 let. Dve pesmi je zaigral tudi tomaževski župan Mirko Cvetko, ki v prijetni družbi rad zaigra. Popoldne so bile na programu vaške igre. Prijavilo se je devet ekip, ki so se pomerile v petih igrah. Gledalci so se lahko nasmejali teku na papirju, pitju brizganca, teku na smučeh, podiranju steklenic s krompirjem in občudovali moč pri ekip pri vlečenju vrvi. Prva tri mesta in pokale so osvojile ekipe PGD Klju-čarovci, Runeč in PGD Ivanjkovci, ostali sodelujoči pa so prejeli priznanja in tolažilne nagrade. Prireditev na Runču je del praznovanja praznika KS Ivanjkovci, ki poteka po vaseh KS in se vsako leto prične 15. avgusta s postavljanjem klopotca in praznikom sve-tinjske fare. Drago Slavinec, predsednik KS Ivanjkovci, je povedal, da je bil prvotno praznik KS aprila, na dan, ko je okupator v ivanjkovski dolini ustrelil talce. Po osamosvojitvi so iskali nov primeren termin za svoj praznik. KS Ivanjkovci leži sredi goric, kjer je trgatev najpomembnejši praznik, zato se jim je termin zdel primeren. „Ko se začnejo oglašati klopotci, oznanjajo, da je čas trgatve, in signalizirajo dogodke, ki sledijo. Jutri ob 9.30 se prične dan odprtih kleti Pav-lovski Vrh-Libanja, prihodnji četrtek bo srečanje starejših krajanov, v petek pa osrednja proslava v domu kulture v Ivanjkovcih. Vsako leto podelimo tri priznanja KS. Tudi letos imamo štiri predloge in te dni se bo svet odločil. To bo težka naloga, saj je veliko krajanov, ki vlagajo veliko prostovoljnega dela v društvih in za KS. Prihodnjo soboto pa bo poskrbljeno za zabavo mladine, ki se bo pomerila v športnih igrah." V KS Ivanjkovci je 17 vasi, dve sta prav mladi, Svetinje in Trstenik. Skupno imajo 2400 prebivalcev, KS pa je obširna, ima veliko cest in zato je njihovo asfaltiranje ena letošnjih prioritet. Kot je povedal Slavinec, se te dni na Svetinjah pripravlja drugo faza obvoznice, zgrajena bo povezovalna cesta na Trste-nik in parkirišče. Asfaltirati nameravajo tudi okrog 1000 metrov ceste na Strezetini in zahteven odsek v Pavlovskem Vrhu, nekaj v Sibiriji. Skupno gre za dela v vrednosti okrog 100 milijonov (400.000 ev-rov). Med težavami velja izpostaviti ureditev kanalizacije iz novega naselja, blokov, šole, ki se končuje ob športnem igrišču. Kanalizacijo načrtujejo speljati v kanale in mimo igrišča, v naslednji fazi pa je rešitev čistilna naprava. Še letos upajo na ureditev dodatnega parkirnega prostora ob šoli, saj niti delavci in niti starši nimajo kje parkirati. Sčasoma pa bo potrebno urediti tudi lastniška razmerja stavbe KS in gasilskega doma, saj bo potrebno urediti streho in žlebove. Ob teh posegih bi želeli dvignili streho in pridobili dodatne prostore za potrebe zelo aktivnega turističnega društva in za mladino, ki tudi nima primernega prostora. Viki Klemenčič Ivanuša Foto: TM Županu Radoslavu Simoniču sta se ob simboličnem odprtju vaškega središča v Dražencih pridružila Ivo Rajh in Anton Kaučevič. Foto: vki Drago Slavinec, predsednik KS Ivanjkovci:"Klopotci so znak, da se začenja praznik KS Ivanjkovci." Draženci • Odprtje vaškega središča Nekdanja gmajna v novi podobi V Dražencih so minulo soboto proslavljali, posebej slovesno pa je bilo ob vaški kapeli, kjer je župnik fare sv. Martina naddekan Marijan Fesel blagoslovil preurejeno vaško središče in prenovljeno Marijino kapelo, prvič blagoslovljeno leta 1928. Zabavno fit s kolesom! at A KA TO /r Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji! Letališče Moškanjci pri Ptuju > > > 8. september 2007 Tudi letos mini in maxi proga Maxi Poli maraton 60 km > Priporočamo kolesarjem z boljšo telesno kondicijo in brez zdravstvenih omejitev. - 400 m - 300 m ■ 200 m 100 m ) km- Moškanjci - Dornava - Pacinje - Ptuj - Janežovci - Destemiški breg - Trnovska vas - Vitomarci - Grlinci - Gabernik - Juršinci - Grabšinski breg - Gomila - Polenšak - Žamenci - Dornava - Moškanjci Mini Poli maraton 30 km > start ob 11:20 Priporočamo - priložnostnim _ kolesarjem, _ zelo mladim in starejšim * ... Moškanjci - Dornava - Pacinje - Ptuj - Janežovci - Udeležencem. Destemiški breg - Desenci - Spodnji Velovlek - Pacinje - Dornava - Moškanjci -300 m -200 m -100 m - 30 km - Bogate nagrade • medalja, kolesarske rokavice in spominska majčka • brezplačen vstop v zunanje bazene Term Ptuj • osvežilni napitki med kolesarjenjem in topla malica po opravljeni poti • pokali in nagrade Ob kolesarjenju bo tudi zabavno • animacijsko varstvo za otroke s športnimi in ustvarjalnimi delavnicami • nastop Ptujskih 5 • nastopi plesnih skupin • predstavitev Slovenske vojske • tekmovanje policistov kolesarjev v spretnostni vožnji • predstavitev starodobnih koles in drugo Prijave • v Moškanjcih na dan prireditve od 8h naprej • na www.polimaraton.si • v prostorih Kolesarskega kluba PP in Poslovnega centra PP na Ptuju 5., 6. in 7. septembra med 17. in 19. uro S kolesa pa hop v bazen! Vsi, ki boste kolesarili na 5. Poli maratonu, imate s plačano prijavnino 7., 8. in 9. septembra prost vstop v zunanje bazene Term Ptuj! Organizatorji 5. Poli maratona: RADIOUITEDNIK Di@log /TO A NT\/ COMPANY www.dialog-si.net a Perutnina Ptuj i Mi smo pripravljeni. Pa vi? Ptuj • Zanimiv projekt Ljudske univerze Ptuj Minuli petek podrli vrata Ljudska univerza (LU) Ptuj je v petek, 31. avgusta, "podrla" svoja vrata. Konec počitnic so namreč obeležili s projektom, ki so ga poimenovali Noč podrtih vrat, svoje običajno delo pa so ta dan podaljšali na 24-urni delovnik, tako da so za kakršnekoli informacije bili na voljo tudi ponoči. »Za projekt smo se odločili iz dveh razlogov. Prvi je ta, da smo želeli Ptujčanom ponuditi nekaj posebnega, in sicer 24-urno svetovanje, informiranje in možnost vpisovanja v izobraževalne programe - tudi ponoči. Drug razlog je pa ta, da se LU Ptuj ponaša z inovativnostjo ter prilagodljivostjo trendom in smo si pač izmislili nekaj posebnega, česar na Ptuju še ni bilo. Najbrž je vse povezano tudi s tem, da smo posebne vrste kolektiv in nas ni strah nobenih novih izzivov. Take akcije gotovo ne bodo ostale osamljene, odziv medijev, pa tudi udeležencev, je bil pravzaprav celo nad pričakovanji. Prav gotovo ta projekt nismo izpeljali zadnjič,« Foto: Dženana Becirovic V 24 urah se je zvrstilo ogromno obiskovalcev. Foto: Dženana Becirovic Mag. Petja Janžekovič, organizator izobraževanj na Ljudski univerzi Ptuj. je dejal mag. Petja Janžekovič, organizator izobraževanj na LU Ptuj. Noč podrtih vrat se je začela v petek, 31. avgusta, ob sedmi uri zjutraj in zaključila čez natanko 24 ur, ob sedmi uri zjutraj v soboto, 1. septembra. »V teh 24 urah smo vpisali 21 udeležencev, od tega se jih je 16 vpisalo med 22. in 6. uro. Med temi smo opravili nagradno žrebanje in enega srečneža poslali na počitnice v tujino za dve osebi. Odziv je bil res zelo dober, nad našimi pričakovanji. Zraven tega, da smo ponoči vpisali 16 udeležencev (zadnji izmed njih je prišel ob treh zjutraj), je tudi telefon pridno zvonil skoraj celo noč,« je dodal Janžeko-vič. Največ obiskovalcev so imeli takoj po »podrtju« vrat pa vse do polnoči, precejšnja gneča pa je nastala okrog desete ure zvečer. Sicer pa so na Noči podrtih vrat interesenti lahko dobili prav vse informacije, ki bi si jih utegnili zaželeti - od podiplomskega, visokošolskega, višješolskega študija pa do srednješolskih programov, različnih usposabljanj, brezplačnih oblik izobraževanja ter tečajev vseh vrst. Udeležencem so svetovali tudi v zvezi z razpisi na fakultetah in ostalih programih. Dženana Becirovic Markovci • Markovčani plesali na festivalu v Makedoniji Prihodnje leto 70-letnica Člani folklorne skupine FD Markovci so poleti sodelovali na šestdnevnem gostovanju v Makedoniji, kjer so se na povabilo občine Veles udeležili 4. mednarodnega festivala folklornih skupin. Folklorna skupina je bila ustanovljena leta 1938 in je do leta 1991 delovala pod okriljem različnih organizacij, nato pa so člani s takratnim predsednikom Francem Kolaričem, ki je skupino vodil in bil njen predsednik več kot štirideset let (žal že pokojni), ustanovili svoje društvo. Vlogo koreo-grafa, vodje in predsednika društva je 1994 prevzel Milan Gabrovec, ki je predsednik še danes, vlogo koreografa in vodje skupine pa je pred dvema letoma prevzel Peter Bez-jak. Društvo bo naslednje leto praznovalo sedemdesetletnico obstoja, kar ga uvršča po starosti na tretje mesto v Sloveniji. Festivala v Makedoniji so se udeležili na povabilo folklorne skupine Keramičar iz Velesa, s katero jih vežejo prijateljske vezi, saj so skupaj že nastopili na festivalu na Madžarskem. FS Keramičar je že tudi nastopila v Markovcih in s tem gostova- Foto: M. Gabrovec Utrinek z nastopa v Velesu njem so jim vrnili obisk. Na prireditvi so nastopili zraven Markovčanov še Bolgari, Srbi, Bosanci, Turki, Romuni, Madžari, Albanci in nekaj skupin iz Makedonije. Prireditev je potekala v mestnem parku, kjer je letni prireditveni oder, ki sprejme dva do tri tisoč gledalcev. Tribune so bile vsak večer zasedene do zadnjega kotička, nekaj sto ljudi pa je dogajanje spremljalo tudi stoje. O dogajanju v času festivala v Velesu je pripravila državna televizija tudi nekajminutno reportažo, v kateri so spregovorili vodje oziroma predstavniki držav, med njimi tudi predsednik FD Markovci. Markovčani so znani po tem, da vsa gostovanja načrtujejo že kako leto v naprej, zato organizirajo tudi različne oglede in ekskurzije. Ker jim je urnik nastopov omogočil prost dan, so se odpravili na ogled Ohrida in Ohridskega jezera, ki je v resnici biser Makedonije, saj tam ne srečuješ smeti in razne druge navlake kot v ostalih krajih, ampak te sprejme mesto z modernimi hoteli, s čistimi pločniki in ulicami, urejenimi terasami in restavracijami ter velikimi in dostopnimi plažami, ki so jih Markovčani po ogledu mesta in ostalih znamenitosti temeljito izkoristili. Žal jim je na vrnitvi v Veles načrte prekrižala okvara avtobusa, ki jim je onemogočila ogled notranjosti glavnega mesta Makedonije Skopja, saj jih je zvečer čakal zaključni nastop na sklepni prireditve folklornega festivala Veles 2007. S hitro akcijo voznikov, organizatorjev festivala in Milana ter z nekaj dodatnih stroškov za prevoznika (Veoila, ki je zelo profesionalno opravil svojo obveznost) so uspeli opraviti obveznosti v Velesu in tudi pravočasno odpotovati proti domu. Ob prihodu domov so polni vtisov, novih spoznanj, znanstev in zelo utrujeni že začeli razmišljati o aktivnostih v naslednjem letu, ko jih čaka praznovanje ob 70-letnici društva in novo gostovanje, ki pa bo verjetno v drugi smeri kot letos - na zahod. Milan Gabrovec Tednikova knjigarnica Svetovni dan pismenosti Jutri, osmega septembra je dan pismenosti. Po UNECO-vi terminologiji je pismenost sposobnost pisanja in branja z razumevanjem kratkih stavkov v posameznikovem vsakdanjem življenju. Velja prepričanje, da je pismenost ključ do človekove sreče v najširšem, splošnem bivanjskem pojmovanju. Pismenost človeku omogoča uresničevanje ugodnih možnosti. Stopnja nepismenosti v svetu počasi upada, a po podatkih (Združeni narodi, UNESCO) vsak peti Zemljan ne zna brati ali pisati, dve tretjini je žensk, kar sto milijonov otrok pa nima dostopa do izobrazbe. Poročila izpred petih let navajajo, da je bilo nepismenih 18,2% prebivalcev starih petnajst let in več, 13,1% moških in 23,2%žensk. Največ nepismenih je v Afriki (40%), najmanj pa v Evropi 1,3%. V Sloveniji (vir Statistični urad) so o pismenosti povpraševali leta 1991 in sicer starejše od petnajst let, ki niso imeli nobene šolske izobrazbe, ali enega do treh razredov osnovne šole. 7234 Slovencev je bilo takrat zavedenih med nepismene. Po mednarodni raziskavi iz leta 1998pa je od 65 do 70% odraslih Slovencev nezadostno, slabo funkcionalno pismenih, torej nimajo dovoljznanja in spretnosti za ravnanje z informacijami, ki jih vsebujejo različna besedila, obrazci, slikovni prikazi, tiskana sporočila, tabele, zemljevidi in druga sporočila... in sem sodijo tudi vsakodnevne računske operacije. To žalostno spoznanje o resnični pismenosti Slovencev je narekovalo oblikovanje strategij za dvig funkcionalne pismenosti odraslih, kamor sodi skrb za bralno kulturo in načrtno razvijanje bralnih navad odraslih. Koliko in kako je stvarnost sploh prijazna do branja, ki je pravzaprav zahteven mentalni in fizični proces, ki zahteva svoj čas in hkrati omogoča širok doživljajski spekter vsakemu posamezniku? Koliko časa je posameznik voljan nameniti zamudnemu obračanju listov in branju obsežnega besedila, ko je dandanes toliko možnosti hitrih oblik informiranja in komuniciranja? Saj, ravno ta hitrost, ki spodbuja površnost, nekritičnost, prevzemanje splošnih vzorcev "turbo potrošniških navad", je nenaklonjena kvalitetnemu branju. Tako pravi Erich Fromm, eden najvidnejših mislecev 20. stoletja, v knjigi Imeti ali biti (prevedelMilan Štrukelj. Ljubljana: Vale-Novak, 2004.182 strani): Ker se družba, v kateri živimo, posveča pridobivanju lastnine in ustvarjanju dobička, redko vidimo primere življenja, usmerjenega k biti. Za večino ljudi je namreč način življenje, ki temelji na imeti, najnaravnejši, celo edini sprejemljivi način življenja, zato je ljudem težko razložiti, kakšen je način življenja, ki temelji na biti, in jim pojasniti, da je težnja po posedovanju le ena od možnosti. Vendar pa oba pojma temeljita na človekovem doživljanju. Nobenega od njiju ne smemo in tudi ne moremo preučevati na splošen, abstrakten način Oba se kažeta v našem vsakdanjem življenju in ju moramo obravnavati konkretno.. O učenju avtor pravi, da študentje, usmerjeni k imeti, poslušajo predavanje, slišijo besede, razumejo njihovo logično zgodbo in njihov pomen ter zapišejo čim več besed v svoje beležni-ce., da bi se pozneje lahko učili iz zapiskov in tako naredili izpit. Vendar pa vsebine ne postane del njihove lastne miselne zgodbe, je ne bogati in ne razširja.. Pri študentih, ki so v odnosu do sveta usmerjeni k biti, je učenje povsem drugačno. Najprej, na predavanja- celo na prvo v nizu - ne prihajajo kot tabulae rasae, nepopisani listi. Že prej so premišljevalo o problemih, ki jih bodo predavanja obravnavala, in si v mislihpostavljajo svoja lastna vprašanja in se ibadajo s temi problemi na svoj način. S snovjo se ukvarjajo in jih zanima. Niso nedejavni prejemniki besed in misli, ampak poslušajo, slišijo in - to je najpomembneje - sprejemajo in se odzivajo na dejaven, ustvarjalen način. (str. 32). Prav takšno, dejavno in ustvarjalno branje velja spodbujati pri mladih in odraslih ter ne le ob dnevu pismenosti namenjati bistveno več pozornosti knjigam in branju v vseh oblikah. Liljana Klemenčič Ptuj, Ormož • Zbora iz Belorusije in Italije Orfest tudi na Ptuju Mednarodni festival zborovske glasbe Orfest, ki ga je organiziral Komorni zbor Orfej iz Ljutomera in je potekal od 29. avgusta do 1. septembra na 11 različnih krajih Štajerske in Pomurja, je v četrtek, 30. avgusta, gostoval tudi na Ptuju, naslednji večer pa v Ormožu. Glasbeno navdušeni Lju-tomerčani, ki že skoraj 20 let delujejo v zboru Orfej, so si za letošnje poletje zadali smelo nalogo. V trenutku kreativnega navdiha po vajah so sklenili, da bodo pripravili mednarodni festival zborovske glasbe. Čeprav je ideja na začetku izgledala malo nedo- segljiva, so ga res. S pomočjo interneta so zbrali prijave in naredili selekcijo tujih izvajalcev. Zaradi omejenih sredstev so lahko povabili le tri zbore. Anima Una iz beloruskega Minska, Brnensky akademic-ky sbor iz češkega Brna in torinski Torino Vocalensem-ble iz Italije so v štirih dneh s svojimi slovenskimi gostitelji gostovali v enajstih mestih severovzhodne Slovenije. Vso organizacijo koncertov in festivala so prevzeli člani Or-feja skupaj s soorganizatorji. Uspelo jim je zagotoviti tudi potrebne finance. Ljubiteljem zborovske glasbe sta se v okviru festivala Torino Vocalensemble z dirigentom Carlom Pavesejem Foto: Dženana Becirovic Uvodoma so sev Ptuju predstavili domačini, Komorni zbor Musica Ptuj. v petek v Ptuju predstavila Komorni zbor Musica Ptuj in Anima Una iz Belorusije. Program se je začel z nastopom domačega zbora, ki je pod vodstvom dirigenta Roberta Feguša izvedel pet skladb. Precej daljši repertoar so imeli gostje iz Belorusi-je, ki jih vodi dirigentka Olga Yanum. Predstavili so se z belorusko in rusko glasbo, sakralno glasbo, evropsko kla-siko, v zborovski priredbi pa so izvedli tudi nekatere svetovne glasbene hite. Pri zboru poje 20 pevcev, vsi pa so diplomanti Beloruske državne akademije za glasbo. Zborovska skupina Anima Una je doslej sodelovala na številnih mednarodnih tekmovanjih in festivalih ter za svoje delo prejela kopico priznanj. Torinčani navdušili Cerkev sv. Jakoba v Ormožu pa je v petek zvečer dajala streho vrhunskemu koncertu zbora Torino Vocalensem-ble, ki ga vodi Carlo Pa-vese. S krajšim izborom so nastopili tudi MePZ Kapljica pod vodstvom Helene Polič Kosi, ki so bili gostitelji italijanskim kolegom. Zbrane je v prostorih cerkve sv. Jakoba v Ormožu najprej pozdravil Drago Av-senak, ki je od nedavnega župnik v Ormožu. Nato pa so bili Ormožani deležni vrhunskega koncerta. Prvi del koncerta je bil sakralnega značaja in je že nakazoval usmeritev zbora, ki ima težnjo po preseganju tradicionalne predstave zborovskega koncerta in išče radosti v eksperimentiranju z novimi načini izvajanja glasbe. Zbor obstaja šele sedmo leto in je doslej nastopil na več kot 70 koncertih v šestih evropskih deželah. Njihov repertoar obsega več kot 150 kompozicij vključno z 19 svetovnimi premierami, od katerih je 10 plod njihove lastne produkcije. Od 19 pevcev se jih 15 na različne načine profesionalno ukvarja z glasbo. Ansambel vodi dirigent Carlo Pavese, izvedenec v sodobni glasbi, ki izvaja koncerte po vsej Evropi. V Torinu je diplomiral iz zborovske glasbe in kompozicije in je pogosto vabljen, da predava zborovsko dirigiranje, interpretacijo in zborovsko improvizacijo. Dženana Becirovic, Viki Klemenčič Ivanuša Ptuj • Svečana otvoritev Zasebne glasbene šole v samostanu sv Petra in Pavla Nova glasbena šola odprla svoja vrata Z letošnjim šolskim letom je svoja vrata odprla novoustanovljena Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla. Otvoritvene slovesnosti, ki je potekala v nedeljo, se je med drugim udeležil tudi minister za šolstvo dr. Milan Zver. »Ustanavljanju Zasebne glasbene šole na Ptuju so na ministrstvu zelo naklonjeni, kar dokazuje tudi ministrov obisk slovesnosti. V govoru je kar nekako vizionarsko označil ustanovitev šole kot zgodovinski dogodek ne le za samostan, ampak tudi za Ptuj. Vizija in dejavnost šole so očitno opažene tudi v prestolnici,« je dejala Veronika Emeršič, ravnateljica Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla. Glasbene utrinke na otvoritvi sta dodala vrhunska glasbenika sopranistka Barbara Tišler in gambist Domen Ma-rinčič, ki sta zaigrala tri zgod-njebaročne skladbe, ki so se s svojo posebnostjo odlično podale nedeljski slovesnosti. V prvem letu delovanja Zasebne glasbene šole na Ptuju imajo vpisanih 80 instrumen-talistov, 25 otrok je v glasbenem vrtcu in glasbeni pripravnici, 25 odraslih pa bo obiskovalo programe za odrasle. 45 vpisanih so začetniki, ki bodo svoje glasbeno znanje šele začeli pridobivati. Na novoustanovljeni glas- beni šoli bodo izvajali naslednje programe: Glasba (orgle, klavir, violina, violončelo, ci-tre, kitara, flavta, klarinet, saksofon, trobila - trobenta, pozavna, rog, bariton - in solo-petje), Glasbena pripravnica in Predšolska glasbena vzgo- ja (glasbeni vrtec). Na šoli bo poučevalo 17 učiteljev. »Ker smo zasebna šola, si toliko lažje privoščimo programske poudarke; gostujemo v samostanskem kompleksu, zato bo gotovo poudarek na glasbi v liturgiji, na uporabnosti glasbe nasploh, prizadevali si bomo glasbo ponesti ven, ne pa je zapirati med stene učilnic. Zato bomo še naprej izvajali tudi koncertno dejavnost, v pripravi je že nov cikel koncertov, letos bomo v sodelovanju z drugimi glasbenimi šolami ponudili nekaj koncertov kvalitetnih šolskih orkestrov in sestavov, predstavili pa se bodo tako domači kot tuji vrhunski glasbeniki,« je dejala Emeršičeva, ki si je doslej nabirala izkušnje po celi Sloveniji. Za glasbo se je odločila na škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu. Tam je igrala v orkestru, učitelj violine prof. Drago Arko pa je eden izmed glavnih razlogov, da je leta 2003 diplomirala iz viole na akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Sva-ve Bernhardsdottir. V času študija je igrala v vseh slovenskih orkestrih, od simfonikov RTV, Slovenska filharmonija, Foto: Dženana Becirovic Foto: Dženana Becirovic Ravnateljica glasbene šole bo Veronika Emeršič. Na otvoritveni slovesnosti je spregovoril tudi minister dr. Milan Zver. Mariborske filharmonija do godalnega kvarteta Kvinte-senca, ki ga je ustanovila s kolegicami in je deloval vrsto let. Zadnjih šest let je Emer-šičeva igrala v opernem orkestru SNG Maribor, hkrati pa je na glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj poučevala violino. V prostem času se novopeče-na ravnateljica posveča tudi skavtstvu, ker pravi, so njena druga družina. Dodaja, da si želi v prvem letu delovanja glasbene šole najprej upravičiti in nadgraditi zaupanje, ki so ji ga starši izkazali. »Kot ravnateljica želim zgraditi kolektiv, ki bo deloval kot ekipa, dobro voljo in pripravljenost za delo pa prenesti na učence. Veselim se sodelovanja s starši, drugimi šolami, predvsem z glasbeno šolo Karol Pahor Ptuj, kjer so pripravljenost za sodelovanje že pokazali. V tem letu načrtujemo kar nekaj šolskih nastopov in projektov, tudi v sodelovanju z drugimi kulturnimi ustanovami na Ptuju,« je zaključila Emeršičeva. Dženana Becirovic Foto: vki Spodnji Veioviek • 4. praznik četrtne skupnosti Rogoznica Povezovalna cesta in novo športno igrišče Četrti praznik so v četrtni skupnosti Rogoznica praznovali v nedeljo, 2. septembra, v Spodnjem Velovleku, kjer so na zemljišču gasilskega društva Spodnji Velovlek končno uredili športno igrišče, s katerim bodo upravljali gasilci, namenu pa so predali tudi okrog 1200 metrov modernizirane povezovalne ceste med Spodnjim in Zgornjim Velovlekom. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je na letošnjo prireditev četrtne skupnosti prišel bolj »mirne« vesti kot na prejšnje, saj jim je del obljub uspelo uresničiti. Pričakuje, da bo takšnih prireditev, na katerih se bodo veselili v četrtnih skupnostih, v letih 2009 in 2010, to je v letih, ko naj bi jim mestni proračun namenil izdatnejša sredstva, v prihodnjih letih še več. Marjan Cajnko, predsednik KD Rogoznica, je zadovoljen s kvalitetnim napredkom na tradicionalni mednarodni likovni koloniji Kicar 2007, letošnja je bila že peta po vrsti. Udeležili so se je likovniki iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Dela so v nedeljo razstavili v prostorih gasilskega doma. Naložba v športno igrišče je stala več kot 33 tisoč evrov, za povezovalno cesto pa vseh računov še ni, prvotni izračuni so bili velikanski, blizu 170 tisoč evrov. S simboličnim rezom vrvice sta jo odprla ptujski župan dr. Štefan Čelan in predsednik četrtne skupnosti Rogoznica Ivan Šenkiš, ki se je ob tej priložnosti zahvalil vsem lastnikom bližnjim zemljišč, da so omogočili nemoten potek izgradnje. Na modernizacijo te ceste so dolgo čakali, zato so sedaj toliko bolj ponosni, Šenkiš pa je zadovoljen dodal, da je tudi dokaz, da se po svojih močeh trudijo, da bi na območje Rogoznice pripeljali še več takih investicij. Pri tem pa je še kako dragocena pomoč MO Ptuj in tudi vseh drugih, ki se trudijo za razvoj skupnosti. Na letošnji osrednji prire- ditvi ob krajevnem prazniku čertne skupnosti Rogoznica, ki šteje okrog 3700 prebivalcev, so se za požrtvovalno delo zahvalili Martinu Potočniku in Stanku Petroviču. Oba sta na priznanje ponosna, prejela sta ga za minulo delo, ki je bilo zelo opazno na vseh tistih področjih, kjer sta se udejstvovala. MG Foto: Črtomir Goznik Nedeljske osrednje prireditve ob 4. prazniku četrtne skupnosti Rogoznica so v Spodnjem Velovleku pričeli z odprtjem razstave izbranih likovnih del letošnje 5. mednarodne likovne kolonije Kicar 2007. Na fotografiji med ogledom razstave (od leve) Ivan Šenkiš, predsednik sveta četrtne skupnosti Rogoznica, dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, in predsednik KD Rogoznica Marjan Cajnko. Foto: Črtomir Goznik Ob 4. prazniku četrtne skupnosti Rogoznica so namenu predali tudi okrog 1200 metrov povezovalne ceste med Spodnjim in Zgornjim Velovlekom. Foto: Črtomir Goznik Priznanje četrtne skupnosti za prispevek k razvoju kraja sta letos prejela Martin Potočnik in Stanko Petrovič. Videm • Tretji praznik KS Pobrežje Nova blagovna znamka Pobrezja - Nahti Ena izmed osmih videmskih krajevnih skupnosti, KS PobreZje, je minulo soboto tretje leto zapored praznovala svoj krajevni praznik. Obiskovalcev, vsaj na uradnem delu prireditve, ni bilo prav veliko, dodobra pa jo je zagodlo tudi vreme, ki je peščico zbranih ohladila s pravo poletno deZevno nevihto. No, glavni del slovesnosti z nagovori in podelitvami priznanj so organizatorji vseeno uspeli izpeljati še pred prvimi dežnimi kapljami. Zbrane je tako najprej pozdravil župan Friderik Bračič, ki je poudaril, kako pomembno je, da v občini složno sprejemajo pomembne odločitve, saj je to osnova in zagotovilo za napredek po vseh koncih občine. Za mikrofon je stopil tudi poslanec, sicer domačin, Branko Marinič s čestitkami, prav tako predsednik sosednje KS Videm Andrej Rož- man. Osrednji govornik pa je bil seveda novoizvoljeni predsednik KS Pobrežje Ivan Krajnc, ki je nanizal zadnje uspešne naložbe v naselju, predvsem na področju cestne infrastrukture, napovedal pa tudi nove, med katerimi je izpostavil zamenjavo ostrešja na vaškem domu, glavnina naložbenega denarja pa bo v prihodnjih letih gotovo namenjena pričakovani izgradnji kanalizacije. Vsi govorniki skupaj pa na tokratni proslavi niso bili deležni niti približno takšnega in toliko aplavzov, kot jih je ljudstvo podarilo petju domačina Marjana Nahbergerja - Nahtija, ki so ga neuradno proglasili celo kot (najbolj) prepoznavno pobre-ško blagovno znamko ... Organizatorji letošnjega praznika so se namreč odločili, da bodo v kulturnem programu nastopili samo domači kulturniki iz Po-brežja; tako se je javnosti prvič v novi zasedbi predstavila skupina ljudskih pevcev in pevk ter mladi harmonikaš Blaž Hamer-šak, vrhunec kulturnega dogajanja pa je brez dvoma predstav- ljal Nahti z izvedbo skladbice Z glasbo do srca. In, roko na srce, takšnega aplavdiranja, tako med petjem kot po njem, ni bil deležne noben govornik, pa tudi prejemniki priznanj in zahval ne. Slednje sta podelila žu- pan Bračič in predsednik KS Krajnc; posebno priznanje za ohranjanje kmetijstva je prejel mladi kmet Joži Muršek, zahvali za aktivno delo in razvoj tako KS Pobrežje kot občine pa sta prejela Stanko Simonič in Jože Muršek. Uradni del proslave pa so zaključile podelitve pokalov najboljšim v raznih športno-re-kreativnih tekmovanjih, ki so bila izvedena v prejšnjih dneh v okviru praznika. SM Zetale • Dokončana obnova Vukove domačije Iz Zabe v princeso ... V občini Žetale so v teh dneh uspešno zaključili z obnovo znane Vukove domačije, ki jo bodo zdaj predali v upravljanje domačemu Turističnemu društvu. Na tretjem prazniku KS Pobrežje je največji aplavz požel Marjan Nahberger, priznanje in zahvali pa so prejeli: Joži Muršek, Stanko Simonič in Jože Muršek (manjka), na sliki pa sta še župan Friderik Bračič in predsednik KS Ivan Krajnc. Začetki sicer niso bili obetavni, saj se je precej časa reševalo vprašanje lastništva, vendar je na koncu občina le uspela dobiti tipično haloško tradicionalno zgrajeno hišo s t. i. ganki v last in takoj zatem začela tudi s prvimi obnovitvenimi deli. „Celo-tna temeljita obnova je zahtevala skupno 53.000 evrov, od tega pa smo z uspešno kandidaturo v prejšnjem in letošnjem letu uspeli dobiti okrog 40.000 ev-rov iz naslova Interrega, razliko pa je dodala občina iz proračuna," je povedal župan Anton Butolen. Vsa obnovitvena dela, vključno z ureditvijo slamnatega ostrešja, je opravljalo podjetje iz bližine Radgone; ob zunanjosti pa je prenovljena tudi notranjost Vukove domačije. Kot je še povedal župan Butolen, bodo Vukovo domačijo uradno odprli ob letošnjem občinskem prazniku v oktobru, do takrat pa bo urejena še okolica hiše z vrtom in starimi brajdami, v okviru katere naj bi TD v prihodnosti zgradila še manjše gospodarsko poslopje, v katerem naj bi uredili majhno pisarno in priročen WC. Kdaj in kako pa bodo omogočeni ogledi Vukove domačije, pa bo potrebno še počakati, saj bo urnik oz. način in možnosti obiska določilo društvo. SM Danes drobna Vukova domačija res pritegne pogled s svojo urejenostjo. Foto: SM Foto: SM Rokomet Želja Ormožanov je uvrstitev v Ligo za prvaka Stran 16 Rokomet Na turnirju v Gorišnici slavili domačini Stran 16 Kolesarstvo »Mama, jaz bi vozil pecikl!« Stran 17 Atletika Zmaga Horvata v reprezentanci Stran 17 Nogomet Fotoreportaža s turnirja v Kidričevem Stran 19 Vaterpolo Sladko maščevanje vaterpolistov Term Ptuj Stran 19 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik RADIOPTUJ tta. afeletcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Piše: Tadej Podvršek Idealna priložnost za pot navzgor Slovensko nogometno reprezentanco čakata novi preizkušnji v boju za Euro 2008, ki bo v Švici in Avstriji. Že v soboto se bodo namreč izbranci Matjaža Keka v gosteh pomerili z Luksemburgom, nato pa še v sredo v Celju z Belorusijo. Tekmeca sta nadvse primerna, da izbrana vrsta ustavi prosti pad našega nogometa na Fifini lestvici in se ponovno zavihti proti mestom, kjer je nekoč že bila. Kljub temu da je Luksemburg še vedno uvrščen v kategorijo t. i. nogometno eksotičnih držav, je potrebno poudariti, da je predvsem na domačem igrišču precej trd oreh za vsakogar. Na drugi strani Beloruse že poznamo in čas bi že bil, da jih premagamo. Razen zvezdnika Arsenala Hleba v njihovi reprezentanci po menjavi selektorja ni zvenečih igralcev, ki večinoma prihajajo iz beloruskih in ukrajinskih klubov. Naša pomlajena vrsta je na avgustovskem prijateljskem srečanju v Podgorici po dolgem času odigrala spodobno tekmo, kar bi lahko bila (iz srca upamo) napoved boljših časov. Predvsem gre opozoriti na Moreca, Stevanoviča (ko je zdrav, lahko igra vrhunski nogomet), Dareta Vršiča (postaja gonilna sila na sredini igrišča, poleg tega redno igra v svojem klubu) ter na novinca iz Domžal Kirma. Če k njim dodamo nekatere »starejše«, kot so Koren, Lavrič ... , bi iz te reprezentance v prihodnosti lahko dobili povsem solidno ekipo. Potrebno se je tudi zavedati, da so te kvalifikacije v rezultatskem smislu že izgubljene, po drugi strani pa so odlična priložnost, da Kek (kar na srečo že prakticira) priložnost ponudi mlajšim, perspektivnim igralcem v pravem pomenu besede, obenem pa kar se da hitro najde »hrbtenico« reprezentance, ki bo breme nosila nekaj naslednjih let. Le tako po mnenju mnogih lahko spet pričakujemo ponoven dvig slovenskega reprezentančnega nogometa in nogometa nasploh. Seveda na to vse skupaj vpliva še kup drugih dejavnikov, ki so prav tako pomembni, da stvari potekajo brez težav. Osnova za nemoteno delo pa je vsekakor pravilna selekcija moštva. Zatorej je že čas, da se krivulja našega žogobrca ponovno obrne navzgor. Trenutek in naslednja nasprotnika sta nadvse primerna. Nogomet • 2. SNL Zmagi za naša kluba? Nogometaši našega elitnega nogometnega prvenstva bodo zaradi reprezentančnega premora nekaj časa na stranskem tiru, kar pa ne velja za naše dru-goligaše, ki bodo ta konec tedna odigrali srečanja 5. kroga. Prva tekma bo že v petek v Zavrču, ko se bodo domačini pomerili z »ranjeno« Muro 05, ki do sedaj ni pokazala praktično ničesar. Res je sicer, da so na lestvici pred domačini, toda pred prvenstvom so Mu-raši napovedovali boj za višja mesta. Pri Zavrču tokrat zaradi izključitve v Krškem ne bo igral Rok Letonja, ki nam je pred srečanjem dejal: »Na dosedanjih tekmah, z izjemo Triglava, nismo igrali slabo, toda vedno nam zmanjka nekaj malega sreče in zbranosti za kaj več kot časten poraz. Tudi v Krškem nismo imeli sreče. Proti Muri računamo na zmago, ki bi nam veliko pomenila predvsem s psihološkega vidika. Verjamem da bodo moji soigralci dali vse od sebe in vknjižili prve tri točke.« Aluminij po prvem porazu Foto: Črtomir Goznik Robert Sraga, vratar Zavrča v tej sezone odhaja v Novo mesto, kjer bo skušal priti do novih treh točk proti zadnjeu-vrščeni Krki, ki pa se kot kaže počasi prebuja. Toda pogled na lestvico je dovolj zgovoren in jasno kaže na to, da je favorit Aluminij, ki bi z novo zmago ostal pri vrhu lestvice. Srečanje bo v nedeljo. tp Nogomet • NK Drava Gliha uglašen z vodstvom Pri ptujskem prvoligašu je bilo po sobotnem porazu v Kopru precej vroče, nekateri so že glasno govorili o zamenjavi trenerja Primoža Glihe, ki je na Ptuju šele tri tedne! »Problem je bil v nekaterih medijih precej potenciran. Po tekmi trener res ni bil zadovoljen z igro in pristopom nekaterih posameznikov, vendar gre tukaj za jasna razmerja: trener je tisti, ki odloča o tem, kdo bo igral in na katerem igralnem mestu, igralci pa so tisti, ki morajo izvajati njegova navodila. Gliha in predsednik Robert Furjan sta v torek sedla za mizo in ugotovila, da imata o takšnih stvareh enake poglede,« je o zapletih dejal športni direktor Drave Mla-den Dabanovič in nadaljeval: »V tem premoru bomo poskušali psihološko dvigniti igralce, tako da bi bolje pripravljeni pričakali konec reprezentančnega premora in nove tekme v državnem prvenstvu.« JM Foto: Črtomir Goznik Primož Gliha in Robert Furjan bosta nadaljevala skupno delo pri NK Drava. Visoka zmaga Drave v Šentjurju MU Šentjur - Drava 3:8 (0:5) Strelci za Dravo: Kmetec 3, Grbec in Štrukelj 2 ter Prejac 1. Drava: Germič, Emeršič, Štrukelj, Obi, Ogu, Calamante, Horvat, Grbec, Kronaveter, Kelenc in Prejac. Igrali so še: Murko, Bunoza, Grižonič, Zilič, Soska, Zupan in Kmetec. Trener: Primož Gliha. Nogometaši ptujske Drave so v sredo imeli v dopoldanskem času trening, popoldne pa so odigrali prijateljsko nogometno srečanje v Šentjurju, kjer so se pomerili z drugo uvrščeno ekipo v 3. SNL, za katero nastopa nekaj znanih starejših nogometašev. Ptujski nogometaši so bili zelo razpoloženi za igro in so brez težav prišli do pričakovane zmage, čeprav niso nastopili z vsemi razpoložljivimi močmi; manjkali so Šterbal ter dva mlada reprezentanta - Marko Dre-venšek (Slovenija) in Miljenko Bošnjak (Hrvaška). Petnajst minut pred koncem srečanja je ptujski strateg Primož Gliha pri vodstvu Drave z 8:0 iz igre potegnil tri nogometaše in nadaljeval z osmimi igralci v polju (namen: vzpodbuditi igralce k »pokrivanju« večjega prostora). Osmerica se ni mogla enakovredno kosati z enajstimi domačimi nogometaši, ki so v tem obdobju dosegli tri zadetke. Za Dravo je nastopil tudi povratnik v ekipo Rok Kronaveter, po daljši odsotnosti zaradi poškodbe pa je v drugem polčasu branil Tomaž Murko. Tudi v četrtek dopoldne so nogometaši Drave opravili trening, popoldne pa je del ekipe nastopil v Slovenski Bistrici, na prijateljskem nogometnem srečanju proti domačemu ligašu Štajerske lige. Danilo Klajnšek Košarka • EP v Španiji S štirimi točkami v Madrid! V Španiji poteka evropsko prvenstvo v košarki, naši košarkarji pa so z odliko opravili prvi del. S tremi zmagami so v drugi krog prenesli maksimalno število točk, tako da imajo veliko priložnost za uvrstitev v četrtfinale, kamor se uvrstijo prve štiri ekipe iz novonastale skupine F (Slovenija in Litva 4, Nemčija in Francija 2, Italija in Turčija 0 točk). Slovencem je na tem EP doslej uspelo dvakrat zmagati v tesni končnici (proti Italiji s trojko Lakoviča v zadnji sekundi, proti Franciji pa po zgrešenem prostem metu Parkerja dve sekundi pred koncem), kar jim doslej ni uspelo na vseh dosedanjih velikih tekmovanjih skupaj. Nepopustljivost in požrtvovalnost, ki sta v veliki meri posledica odličnega vzdušja v ekipi, sta največji odliki naše reprezentance, ki jo zaenkrat uspešno vodi Aleš Pipan. Kljub temu, da je imel pred prvenstvom veliko težav z odpovedmi igralcev, je okoli trojice zvezdnikov (Nesteroviča, Smodiša in Lakoviča) zgradil odlično ekipo, ki lahko postavi novi mejnih v zgodovini slovenske košarke. V Madridu, kjer bo potekal drugi del, bo še kako zanimivo! (JM) Lestvice posameznih skupin po prvem delu EP v Španiji Skupina A (Granada): Nogomet - Pokal Hervis Drava z Olimpijo Bežigradom! V Ljubljani so včeraj izžrebali pare 3. kroga tekmovanja za slovenski nogometni pokal - pokal Hervis. Nogometaši ptujske Drave so za nasprotnika dobili atraktivno ekipo, Olimpijo Bežigrad, ki v tej sezoni nastopa v 3. SNL - zahod. V tej ekipi nastopa precej znanih nogometašev (Cimirotič, Čeh, Karič, Ubavič ...), pred prihodom na Ptuj pa jo je vodil sedanji trener Drave Primož Gliha! Pari 3. kroga, ki bo odigran 19. 9. ob 15. uri so naslednji: Drava - Olimpija Bežigrad, Interblock - Primorje, MIK CM Celje - Izola Argeta, Domžale - Malečnik, Krško - Nafta, Livar - Koper, Bela Krajina - HIT Gorica, Maribor - Dravinja. Danilo Klajnšek 1 RUSIJA 2. GRČIJA 3. I ZRAEL 4. SRBIJA 3 3 0 3 2 1 3 1 2 3 0 3 224:174 197:194 209:249 215:228 4 3 Skupina B (Sevilla): 1. HRVAŠKA 3 2 1 252:237 5 2. ŠPANIJA 3 2 1 259:218 5 3. PORTUGALSKA 3 1 2 201:239 4 4. LATVIJA 3 1 2 229:247 4 Skupina C (Palma de Mallorca): 1. LITVA 3 3 0 264:224 6 2. NEMČIJA 3 2 1 242:211 5 3. TURČIJA 3 1 2 198:237 4 4. ČEŠKA 3 0 3 225:258 3 Skupina D (Alicante): 1. krog: Italija - Slovenija 68:69 (45:56, 25:38, 14:21); najboljši strel- ci: Smodiš 19, Lakovič 12 2. krog: Slovenija - Poljska 70:52 (46:34, 34:26, 13:19); najboljši strelci: E. Lorbek 16, Lakovič 15, Ne-sterovic 11 Slovenija - Francija 67:66 (52:56, 31:39, 16:18); najboljši strelci: Smodiš in E. Lorbek po 15, Nesterovič in Jagodnik po 12. 1. SLOVENIJA 3 3 0 206:186 6 2. FRANCIJA 3 2 1 219:195 5 3. ITALIJA 3 1 2 209:208 4 4. POLJSKA 3 0 3 188:223 3 Spored tekem slovenske reprezentance v drugem delu: Sobota, 8. 9.: Slovenija - Turčija (ob 21.30) Ponedeljek, 10. 9.: Slovenija - Nemčija (ob 21.30) Sreda, 12. 9.: Slovenija - Litva (ob 16.30) 3 5 Rokomet • 1. A slovenska rokometna liga Zelja Ormožanov je uvrstitev v ligo za prvaka. Kaj pa realnost? V petek, 7. septembra, se s tekmo med Slovanom in Jeruzalemom prične nova rokometna sezona v elitnem razredu. Pari 1. kroga so: Trimo Trebnje - Piv. Laško Celje, Gold Club Hrpelje - Gorenje Velenje, Prevent Slovenj Gradec - Rudar Trbovlje, Nova Gorica - Sviš Ivančna Gorica, Slovan Ljubljana - Jeruzalem Ormož. V petek ob 18.30 se bosta na Kodeljevem srečali vrsti Slovana in Jeruzalema. Zasedbi Borisa Deniča in Saše Prapotnika pred začetkom sezone gojita upanje po uvrstitvi v ligo za prvaka. Ljubljančani so se pred sezono okrepili z Borisom Be-čirovičem in Rokom Teržanom. Uspelo jim je obdržati odlična strelca Janeza Skuška in Davida Kovača. Pred zelo spremenjeno zasedbo Jeruzalema je tako danes zvečer težka naloga: »Strinjam se, da je pred nami v Ljubljani težka naloga. Kot vsi športniki upamo v pozitiven rezultat proti Slovanu. Start v sezono je zelo pomemben. Pripravljeni smo dobro, novinci v ekipi so vnesli dodatno osvežitev in mislim, da se nam bo letos uspelo uvrstiti na peto ali šesto mesto, ki vodi v ligo za prvaka. Prva štiri mesta so po mojem oddana Celju, Gorenju, Gold Clubu in Cimosu,« je pred gostovanjem na Kodeljevem dejal Bojan Čudič, ki bo skupaj z Markom Bezjakom dirigiral ormoški barki. »Hugo«, ki se je minulo sezono v končnici Foto: Črtomir Goznik Rokometaše Ormoža čaka danes, v petek, prva tekma novega državnega prvenstva. za obstanek izkazal kot odlični strelec, je pred sezono imel nekaj težav s poškodbo kolena: »Bolečina še obstaja, ampak nastop proti Slovanu ni vprašljiv,« je še o svoji poškodbi povedal mlajši od bratov Čudič, ki igra v Jeruzalemu. Sicer brez poškodb v taboru Vinarjev ne gre: »V Ljubljani zagotovo ne bo nastopil novinec Primož Krabonja, ki si je med pripravami zlomil prst in je bila potrebna operacija. Sedaj ga čaka še dvotedensko okrevanje. Ostali fantje so nared,« je o težavah s poškodbami spre- govoril trener Saša Prapotnik, ki je ponovno zasedel vročo klop Jeruzalema: »Liga bo zelo zanimiva. Celjani, Koprčani, Hrpeljci in Velenjčani se bodo borili za naslov prvaka. Preostalih osem ekip se bo borilo za preostali dve mesti, ki vodita v ligo za prvaka. Upam, da bomo mi tisti, ki bomo ciljno črto po 22. krogih prešli kot peti ali šesti. Predvsem poškodbe bodo tiste, ki bodo odločale o končnem vrstnem redu,« je še povedal Prapotnik. Uroš Krstič V novi sezoni je v uradni zapisnik lahko prijavljenih 16 igralcev. Kandidati za ekipo Jeruzalema proti Slovanu so: vratarja Gregor Čudič in Blaž Cvetko; krožni napadalci Matjaž Pisar, Iztok Korpar, Alan Potočnjak, Matej Hebar; desno krilo Tadej Sok; levi krili Robert Bezjak, David Bogadi; zunanji igralci Aleš Belšak, Bojan Čudič, Marko Bezjak, Rok Žuran, Siniša Radujkovic in Samo Korez. Naša napoved sezone: 1. Piv. Laško Celje Celjani so zelo spremenili ekipo, vendar so ostali dovolj močni, da bodo glavni kandidati za naslov prvaka. Nosilci igre naših državnih prvakov bodo še naprej najboljši krožni napadalec slovenske 1. A-lige Sulič, neuničljivi Rus Kokšarov, dozoreli Špiler in izkušeni vratar Škof. Velik delež v Celju pričakujejo od novih tujcev: Terzica, Kosa, Toskica in Trivundže. Od mladih bi lahko to bilo leto Rezarja, za katerega v Celju trdijo, da gre po stopinjah Dejana Perica. Poleg Rezarja, ki je pred leti branil pri Veliki Nedelji, bosta pomembno vlogo igrala tudi Gajič in novinec iz Hrpelj Furlan. 2. Cimos Koper Koprčani so v pripravi na novo sezono vložili največ denarja in sedaj pričakujejo rezultate. Njihov cilj je drugo mesto in uvrstitev v evropsko Ligo prvakov. Ob številnih novincih (Mrvaljevic, Ta-hirovic, Skoko, Nikolic, Brumen in Jovičic) se pojavlja vprašanje, kako bodo na prihode reagirali perspektivni domači rokometaši (U. Rapotec, R. Rapotec, Poklar, Ščurek, Bombač, Kodelja in Paladin), ki v zadnjih letih osvajajo najvišje lovorike pri mlajših selekcijah. Če bo trenerju Matjažu To-mincu uspelo najti »kemijo« med omenjenima taboroma, bi Primorci lahko želi odlične rezultate. 3. Gold Club Hrpelje Hrpeljci so letos osvežili ekipo z osmimi novinci: Lelic, Vončina, Markičevic, Stankovic, Ivanuša, Makuc, Čorovic in Čuk. Pri kar osmih odhodih so še največ izgubili s Furlanom, rešili pa so se »lastnih sovražnikov«: Jovičic, Sokolov, ... Ekipa je ponovno zadihala kot kolektiv in že na Super pokalu pokazala, da lahko najboljšim meša štrene. Skupaj s Koprčani in Velenjčani jih čaka hud boj za drugo mesto. Ekipo Gold Cluba bodo še posebej spremljali v Ormožu, saj se je iz Jeruzalema med Hrpeljce preselil Ivanuša. Če bo »Gonzo« nadaljeval kot je pričel v dresu Gold Cluba, se mu spet obeta odlična sezona. Poleg tega bi kot mladi igralec lahko eksplodiral kadetski reprezentant Svetelšek, veliko so »kockarji« dobili tudi s prihodom odličnega vratarja Vončine iz Kopra. 4. Gorenje Velenje Lazarevic, Gautschi in povratnik iz Ormoža Golčar so novinci v dresu Gorenja. Nosilci igre ostajajo: Vukovic, Mlakar, Kavaš, Bashkin, Skok, Prošt, Seier, Oštir, Blaževic, Sovič in brata Dobel-šek. Nastop v Ligi prvakov bo terjal svoj davek, ekipa Gorenja pa ima že tradicionalno težave s poškodbami. Osvojitev končnega drugega mesta bi za četo novega trenerja Velenjčanov Ivice Obr-vana bil velik podvig. Realnost je tretje ali četrto mesto. 5. Trimo Trebnje Ostali so brez štirih solidnih igralcev. Pribaka (Vardar) in Elezovica (Paris) bodo skušali nadomestiti s Kovalenkom (Vardar) in Nejcem Hojčem (Gold Club). Na poziciji krožnega napadalca bo Niažuro (Zagreb) zamenjal hrvaški dvometraš in mladinski reprezentant Hrvaške Musa. V vrste Jeruzalema je odšel Robert Bezjak. Veliko se pričakuje od bratov Skube, Sebastiana in Staša, ter od Cehteta. Trener Marko Šibila ima tudi odličen vratarski dvojec Imperl in Makovec ter enega najboljših desnih zunanjih v slovenski ligi Miklavčiča. Glavni favoriti za peto mesto. Odlično igrali v pripravljalnem obdobju. 6. Jeruzalem Ormož Želja Ormožanov je šesto mesto. Kaj pa realnost? Šele čas bo pokazal, kam lahko meri izjemno spremenjena zasedba Jeruzalema. Zagotovo bo potreben čas in tudi strpnost, da ekipa na igrišču ponudi vse, kar je sposobna. Odšlo je kar osem igralcev: Grizolt (Gorišnica), Ivanuša (Gold Club), Sobočan (Sviš), Dogša, Klemenčič, Halilovič (vsi Drava), Pučnik (Maribor) in Turkovic (Našice). Prišli so: Robert Bezjak (Trimo), Krabonja (Velika Nedelja), Pisar (Velika Nedelja), Korpar (Velika Nedelja), Žuran (Gorišnica) in Belšak (Graz). Vse več priložnosti dobivajo nekateri mlajši igralci: Bogadi, Cvetko, Samo Korez, Hebar. Trener Prapotnik pravi, da so novinci v ekipo vnesli svež veter in da ekipa na treningih dela odlično. Prvenstvo bo hitro pokazalo, ali dovolj dobro za želeno šesto mesto. Poškodbe bodo odigrale pomembno vlogo, saj je kader številčno majhen. Če se npr. poškoduje vratar Gregor Čudič ... V taboru Jeruzalema upajo na najboljše, kaj drugega jim v dani situaciji niti ne preostane. 7. Slovan Ljubljana Ljubljančani so zadržali ogrodje ekipe iz minule sezone. Ob tem so se okrepili z izkušenim Teržanom ter nadarjenim Bečirovičem. Na golu je mladinski reprezentant Karpan in kadetski repre- zentant Župič, ki bi lahko bil presenečenje sezone med vratarji. Za zadetke bosta skrbela Skušek in Kovač. Solidna zasedba vredna spoštovanja. 8. Prevent Slovenj Gradec Po imenih si Korošci zaslužijo višjo uvrstitev. Če bo trener Ivan Vajdl uspel ekipo povezati, da diha enotno, bi Slovenjgradčani lahko posegli tudi po petem mestu. Obdržali so odličnega vratarja Jelena, veliko se pričakuje od Gamsa. Najbrž bodo ostali brez sponzorja Preventa, zato smo jih uvrstili kar precej nizko na razpredelnici. Žal bo denar zmeraj sveta vladar. 9. Knauf Škofja Loka Povratniki v 1. A-ligo. Po vrnitvi v elito merijo kar precej visoko. Stavijo na izkušene rokometa-še in trenerja (Jože Galof), ki pa se bodo težko nosili z hitrim in sodobnim rokometom. Nosilci igre bodo: brata Keše, Sokolov, Šimon, Ficko, Do-linar, Bajram. Od mladih se pri Ločanih največ pričakuje od nadarjenega in levorokega Doleneca, kadetskega in mladinskega reprezentanta. 10. Rudar Trbovlje Jani Čop bo letos imel težko delo, da Trbovelj-čane obdrži v elitnem razredu. Prva sedmerka je še močna, nato pa sami mladi neizkušeni ro-kometaši. Kratka klop bi jih lahko drago stala. Gonilne sile bodo še naprej: Medved, Gradišek, Šmejc, Dobravc, Klepej, Nahtigal, Šantl, Repar in Verdenik, tu je zgodba končana. 11. Sviš Ivančna Gorica Sviškoti so precej prevetrili zasedbo. Njihov glavni adut bo igra v napadu, saj so se okrepili z večinoma napadalno usmerjenimi rokometaši (Čančar, Ristic, Vidic, Vukovič in Sobočan). Specialist za obrambo je le Bulc, in to je premalo. Danes se pri rokometu zmaguje z obrambno igro. Med boljšimi bi lahko letos pri Svišu bila vratarja Pavlič in še posebej nadarjeni Jelovčan, ki je posojen iz vrst Cimosa. Težko se bodo rešili izpada. 12. Nova Gorica Novinci v ligi in glavni kandidati za izpad. Vodil jih bo Borut Maček. Brez zvenečih okrepitev še največja vratar Kersnič iz Ribnice. Le čudež jih reši pred izpadom. Uroš Krstič Rokomet • Turnir v Gorišnici Pokal ostal doma Rokometni klub Moškanjci-Gorišnica je bil organizator memorialnega rokometnega turnirja v spomin na tragično preminulega njihovega mladega rokometaša Alena Kesara. Ob domači ekipi so na turnirju sodelovale še ekipe MRK Drava Ptuj, Rudar EVJ Trbovlje in Perutnina PIPO IPC iz Čakovca. Sicer pa so gledalci v soboto lahko videli dokaj kvaliteten rokomet, predvsem pa trenutno formo ekip, saj se prvenstvo vedno bolj približuje. Prvo mesto je nekoliko nepričakovano osvojila domača ekipa, ki je v prvem srečanju premagala ptujsko Dravo, nato pa v finalu še prvoligaša Rudarja iz Trbovelj. Rokometaši Gorišnice so bili skozi vso finalno srečanje v vodstvu. Gostje so jih poskušali ujeti, vendar jim to ni uspelo. Domačini so igrali borbeno, veliko pa je k slavju pripomogel tudi njihov vratar Valenko z odličnimi obrambami. Domači rokometaši so tako že tretjič zapored osvojili pokal. »Ta turnir nam je vsem koristil, saj smo videli, kakšno je naše trenutno realno stanje. Mi smo malo nepričakovano premagali Rudarja, vendar so moji fantje prikazali dobro igro. Do prvenstva bomo seveda še pilili formo, izboljšati pa moramo tudi še igro v obrambi,« je dejal trener RK Moškanjci-Gorišnice Ivan Hrupič. Vsa srečanja tega turnirja sta sodila Davorin in Peter Zorli. V domačem klubu so s priložnostnim darilom čestitali tudi njihovemu mlademu repre-zentantu Roku Žuranu, ki se je pred dnevi vrnil iz mladinskega svetovnega prvenstva v Makedoniji. Rezultati: Moškanjci-Gorišnica - MRK Drava Ptuj 25:19 (16:12), Rudar EVJ Trbovlje - PIPO IPC Čakovec 32:31 (14:14). Tekma za 3. mesto: MRK Drava Ptuj - PIPO IPC Čakovec 20:31 (9:12) MRK Drava Ptuj: Balent, Kelenc 1, Mesarec 4, Halilovič, Luskovič 4, Bra-čič 7, Predikaka 1, Kafel 2, Mesarič, Ferk, Bezjak, Žunec, Pučko, Klemenčič, Bedrač, Kokol 1, Dokša in Luka-ček. Trener: Marjan Valenko. Tekma za 1. mesto: Moškanjci-Gorišnica - Rudar EVJ Trbovlje 31:27 (15:11) Moškanjci-Gorišnica: Štorman 1, B. Šoštarič 1, Suljič, Lozinšek 1, Ivančič 7, Vincek, Grizold, M. Šoštarič 1, Špondler 3, Marušič 9, Firbas 1, Golob, Horvat, Preac, Šincek, Petek, Bratuša, Valenko in Žuran. Trener: Ivan Hrupič. Danilo Klajnšek Rokomet • Prijateljski tekmi ŽRK Mercator Tenzor - Olimpija 42:33 (22:17) ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: Marinček, Kelenc, Ciora 7 (4), Strmšek 3, Mihič 8, Kikanovič 10, Volarevič 3, Majcen 2, Štemberger, Levstik, Notesberg in Prapotnik 9. Trener: Nikola Bistrovič. Tudi v povratnem prijateljskem srečanju so slavile Ptujčanke. V izenačeni igri, s poudarkom na hitrih protinapadih, sta ekipi dosegali številne lahke zadetke. Šele v 38. minuti so si Ptujčanke priigrale občutno prednost (26:20) in jo do konca tekme le še večale. Kaj skrivnostna je bila gostujoča ekipa glede svojih igralk, saj je trener Beguš v zapisnik vstavil samo številke, ki so jih igralke nosile na dresu, ne pa tudi njihovim priimkov in imen. Tako smo naključno izvedeli, da je bila najboljša strelka pri Olimpiji Ana z 8 zadetki, Nuša, Sanja in Tamara pa so dosegle po 4. Tekmo sta pred 60 gledalci vodila sodnika Zorli - Zorli. Bedekovčina - MRK Drava 26:29 (13:13) MRK Drava: Dokša, Valent, D. Halilovič 9, Mesarec 11, I. Halilovič 1, Skaza, Luskovič, Bračič 4, Žunec, Pučko, Klemenčič, Kokol 1, Dajčbaher, Bezjak in Balent. Trener: Marjan Valenko. Rokometaši ptujske Drave so v Bedekovčini proti domačemu hrvaškemu drugoligašu odigrali prijateljsko rokometno tekmo. Skozi vso tekmo so bili boljši nasprotnik, saj so vedno vodili s štiri do pet zadetki, na koncu pa so slavili s tremi zadetki razlike. Trener Marjan Valenko je dal priložnost vsem rokometašem, tudi tistim, ki drugače igrajo nekoliko manj. Ni pa mogel računati na službeno odsotnega Predikako in poškodovanega Kafela. Danilo Klajnšek Karting Zmaga Božaka v Krškem, Ptujčani ekipno drugi Na kartodromu v Krškem je na dirki v organizaciji Sportsti-la nastopilo 95 voznikov v devetih tekmovalnih razredih iz Hrvaške, Italije in Slovenije. Ptujčani so si z odličnimi vožnjami privozili ekipno drugo mesto, med posamezniki pa je Blaž Božak zmagal v razredu R-4 Race, za njim se je uvrstil Matjaž Dominko. Tretje mesto sta si od Ptujčanov v svojih razredih privozila še Dejvid Nistor in Zlatko Oman, veteran Jože Šeruga pa je bil šesti. Uvrstitve zmagovalcev in Ptujčanov po razredih: R-1: 1. F. Gregorič - Gorca; R-2: 1. K. Praznik - Sportstil; R-3: 1. E. Sajovič - Moste, 3. Nistor; R-4: 1. B. Božak 2. M. Dominko, 4. S. Stamenkovič (vsi AMD Ptuj); R-6: 1. U. Stare - Moste, 5. D. Klobasa, 6. Švajn-car - Butinar (oba Ptuj); R-7: 1. Ž. Humar - Gorca, 6. J. Šeruga - Ptuj; R-9: 1. G. Tomazin - Moste, 3. Z. Oman, 5. B. Levstek (oba Ptuj). Ekipno: 1. AMD Moste 75 točk, 2. AMD Ptuj 63, 3. AMD Gorica 60, 4. AMD Racing 59, 5. AK Lamko 29, 6. AKK Primus 22, 7. AMD Šlander 20 točk. Člani AMD Ptuj vabijo ljubitelje kartinga na kartodrom v Hajdoše spet v soboto, 22. septembra, ko bo tam potekala predzadnja dirka pokala Sportstil. anc anc Piše: Uroš Esih Spektakel tudi brez rekordov in dopinških škandalov Gledano s športnega vidika lahko enajsto svetovno prvenstvo v atletiki označimo le s presežki. Enako velja za nena-dejane in ne samo doma odmevne dosežke naših junakov. Kljub temu, da ni padel noben svetovni rekord, so bili rezultati na visokem nivoju. Še enkrat več se je potrdilo, da je atletika najbolj konkurenčen šport - 204 države udeleženke, od tega jih je 46 osvojilo vsaj eno od kolajn, 66 pa vsaj eno uvrstitev med prvih osem. Geografska delitev dela v atletiki še naprej ostaja nespremenjena: Amerika in Karibsko otočje dominirata v sprintu, Afrika v teku na srednje in dolge proge, Evropa pa v tehničnih disciplinah. Dramatični boji z razpletom tik pred koncem so navdihovali globalno občinstvo, atletiki pa ponovno utrdili vlogo kraljice športa. Tukaj seveda ne mislimo komercialne plati, saj se atletika ne more primerjati z nogometom in še s kakšnim tržno in oglaševalsko pomembnejšim športom. Kljub temu je atletika še vedno nosilni šport mednarodnega olimpijskega gibanja, zato je letošnje prvenstvo najboljši možen obet za spektakularne igre naslednje leto v Pekingu, kjer bomo začeli čas šteti na novo, z »drugo moderno dobo olimpizma«. Prvi vtis je popoln, skorajda pravljičen. A za tem se skriva pošast v obliki dopinga, ki lahko pravljico spremeni v nočno moro, podobno kot se je zgodilo v kolesarstvu. Mednarodna atletska zveza (IAAF) se jasno zaveda, da prihodnost atletike stoji in pade z (ne)uspešnostjo boja z dopingom. Zato je bilo letos v Osaki izvedenih preko tisoč dopinških preizkusov, daleč največ doslej, zaenkrat pa nobeden med njimi ni bil pozitiven! To je seveda vzpodbudno za disciplino, ki so jo pretresale največje dopinške afere v zgodovini športa (največja: Johnson v Rimu leta 1987), vendar na žalost ne kaže realne slike. Strokovnjaki za boj proti dopingu so že pred prvenstvom napovedali, da bodo začudeni, če bo kdo padel na testu. S tem so kritizirali antidopinško politiko IAAF, ki se je odločila za obsežna napovedana testiranja na prvenstvu, medtem ko so v stroki soglasni, da je za uspešen boj proti do-pingu potrebno nenapovedano testirati 2 do 6 tednov pred prvenstvom. Naključje ali ne, v tem po mnenju strokovnjakov kritičnem obdobju je bila ujeta Čeplakova ... Atletika • 37. Savaria pokal Zmaga Horvata v reprezentanci Minulo nedeljo je v avstrijskem Kapfenbergu potekalo tradicionalno, sedemintrideseto po vrsti, srečanje štirih mladinskih reprezentanc Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Slovenije. Tekmovanja v dresu državne reprezentance so se udeležili trije člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj: stalna člana Laura Pajtler in Mitja Horvat, tokrat pa je bil vpoklican tudi Matej Krušič. Največ med njimi je pokazal Horvat, ki je zmagal na 100 metrov, bil pa je tudi zadnji tekač v zmagoviti štafeti Slovenije. Na 100 metrov je zabeležil čas 11,41 sekunde, v štafeti pa so Slovenci tekli 43,73 sekunde. Po končanem tekmovanju je za Štajerski tednik strnil svoje vtise: »Zadovoljen sem z mestom, z rezultatom pa ne, drugače pa nasploh ni bil dan za sprinter- je. Tekmovanje je oviralo mrzlo vreme (okoli 15 stopinj), rahel veter v prsi in nizek zračni pritisk, zato ni bilo v sprinterskih disciplinah doseženega nobenega res dobrega rezultata.« V suvanju 6-kilogramske krogle je bil Krušič tretji. Najdlje je orodje sunilv drugi seriji, ko je odletelo do 14,14 metra. Dolga in naporna sezona z nastopom na svetovnem prvenstvu in olimpijski dnevih mladih je posledice pustila tudi pri Paj-tlerjevi, ki je tokrat tekmovala precej pod svojo ravnijo. Izven forme in brez pravega tekmovalnega motiva je zasedla peto mesto v teku na 800 metrov, z najslabšim časom v letošnji sezoni (2 minuti in 25,51 sekunde). V ekipnem točkovanju je bila najboljša reprezentanca Slovenije. UE Mitja Horvat, AK Cestno podjetje Ptuj Kolesarstvo • Niko Vogrinec, KK Perutnina Ptuj » Mama, jaz bi vozil pecikl! « Ptujski mladinec Niko Vo-grinec je s sedmim mestom na nedavno končani dirki po Štajerski dosegel prvi odmev-nejši mednarodni rezultat. Z zmago v Mirni Peči in drugim mestom na dirki Diex v Avstriji je že pred poletjem nakazal, da se uspešno privaja na dirke v starejši kategoriji. »Prestop iz mlajših k starejšim mladincem je precej težak. Problematična je dolžina iz 60 do 80 kilometrov dolgih dirk na dirke dolge preko 100 kilometrov. Najdaljšo doslej sem letos vozil na Evropskem prvenstvu v Bolgariji. Kar 140 kilometrov je najdaljša razdalja za nas, ki jo dovoljuje mednarodna kolesarska zveza, ob skoraj 40 stopinjah vročine je bilo tekmovanje še bolj naporno. Na tako dolgih dirkah se boj za zmago prične šele po stotem kilometru, ta prehod je najtežji,« pravi Vogrinec. 16-letnik iz Pobrežja v videm-ski občini je bil član slovenske reprezentance že v mlajši kategoriji, zato je poziv vanjo dobil že spomladi, ko se je udeležil dirke po Toskani v Italiji. Pravega rezultata tam še ni dosegel. »To ne gre tako hitro. Vsi člani našega moštva, tudi Niko, se morajo še marsikaj naučiti. Tam ga je dobre uvrstitve stala nepravilna prehrana med samo dirko, vedno se je potrebno voziti v ospredju in imeti nevarne tekmece na očeh. Potrebno je vedeti še kup stvari, to je šola, skozi katero mora iti vsakdo. Ob tem se učijo tudi drugi kolesarji,« pravi njegov trener Vogrinec se bo odslej vozil z novim kolesom, zato je v sredo treniral z gorskim. Boštjan Arnuš. Letošnja, precej lažja trasa dirke po Štajerski ni bila pisana na kožo Vogrincu, ki velja za izrazitega hribolazca, a so sami kolesarji naredili zadnjo etapo tako težko, da so bili med najboljšimi le najbolj vzdržljivi. »Dirka je bila težka, zame najtežja doslej. To progo Kolesarstvo • KK Bike Ek Haloze 2002 Generalka pred svetovnim pokalom v gorskem kolesarstvu Na novi progi za olimpijski kros pod mariborskim Pohorjem, ki bo sredi septembra (od 14. do16. 9) gostila finale svetovnega pokala, je zadnjo avgustovsko soboto potekala dirka UCI 1. kategorije, ki je privabila številne znane gorske kolesarje s celega sveta, ki so si tako ogledali in preizkusili progo. Zvezdi tekme v kategoriji Elite sta bila Nemca, brata Fumic, ki sta dirko tudi prepričljivo zmagala. Od Slovencev je bil na dolgi in zahtevni progi najhitrejši Anže Bizjak na 17. mestu, od Slovenk pa je Nina Homovec zasedla odlično 2. mesto. Za KK Bike Ek Haloze 2002 je tekmoval Iztok Robič, ki je v kategoriji Masters 2 dosegel drugo mesto. Tudi nedeljskega spusta se je udeležila pisana druščina downhillerjev iz različnih držav, ki je izkoristila tekmo za slovenski pokal kot zadnji trening za finalno vožnjo v svetovnem pokalu. Lep nedeljski dan pa ni privabil samo množice kolesarjev, ampak tudi veliko število gledalcev, kar priča o tem, da je zanimanje za gorsko kolesarstvo na Pohorju še vedno veliko. Najhitreje je progo prevozil Slovak Filip Polc, od žensk pa Avstrijka Petra Berhard. Proge se je zelo dobro lotil tudi tekmovalec ptujskega kluba Mitja Horvat, ki je kljub tehničnim težavam s kolesom v svoji kategoriji osvojil četrto mesto (nastopilo je čez petdeset tekmovalcev). Mitja je že vrsto let edini ptujski »spuštaš«, ki se udeležuje dirk v pokalu Slovenije, da pa postaja spust zanimiva športna disciplina za mlade, dokazuje mladi Miha Kosi iz Kidričevega, ki je zelo suvereno prevozil progo za svetovni pokal. Vsekakor pa si bo finale svetovnega pokala vredno ogledati, saj bodo tekmovali najboljši svetovni asi. Pričakuje pa se tudi izjemen odziv gledalcev, ki radi hodijo na podobne kolesarske prireditve. poznam, to mi je zagotovo pomagalo. Mislim, sem, da bom med dirko imel večjo krizo, na srečo pa so noge tekle kot je potrebno. Ko sem se zjutraj zbujal, so me noge bolele, na kolesu pa začuda nič,« pravi dijak ptujske športne gimnazije. Sošolca Alen Tement in Marko Purg sta člana njegovega moštva in si med seboj pomagajo, v razredu je še nekaj odličnih športnikov. »Šolo in obveznosti dobro usklajujem. Status športnika mi omogoča, da se dobro pripravim na vsak preizkus znanja. Imamo več ur športne vzgoje kot ostali razredi. Zraven tega smo šli lani pozimi na smučanje, letos se gremo potapljat. A žal nas kolesarjev ne bo zraven, saj smo takrat na tekmovanjih.« Letos jih čakata še dve pomembnejši etapni dirki ter več enodnevnih, sezono bodo zaključili sredi oktobra. Čez dva tedna bodo nastopili na »Basili-cati« v Italiji, čez tri pa na dirki za točke svetovnega pokala v Istri na Hrvaškem. »Moj cilj je zmagati v Istri, ta dirka mi je pisana na kožo,« pravi ptujski hribolazec, ki bi si ga zaradi vitke postave težko predstavljali v kakšnem drugem športu. »Nekaj časa sem brcal žogo v Vidmu, a me je bolj privlačilo kolesarstvo, s katerim sta se ukvarjala moja prijatelja. Ko so me nekega dne spet »premetavali« po igrišču sem se odločil; prišel sem domov in rekel: Mama, jaz bi vozil pecikl!« UG Uspešni na vzponu na Tri kralje Minulo nedeljo so se člani kolesarskega kluba Bike Ek Haloze 2002 udeležili 15 kilometrov dolgega vzpona na Tri kralje. Konkurenca je bila zelo številna, saj se je tega tekmovanja udeležilo 320 kolesarjev in kolesark. Kot je v letošnjem letu že v navadi, so bili uspešni tudi kolesarji KK Bike Ek Haloze 2002. V svojih kategorijah so prva mesta osvojili Andrej Guček, Zvonko Hasemali in Peter Strašek, drugo mesto si je privozil Miha Vantur, tretje Iztok Robič, četrto Drago Do-bnik, med deseterico pa so se uvrstili še Franc Frangež, Davorin Panikvar in Herman Raz-boršek. V generalni uvrstitvi tega vzpona je bil Miha Vantur drugi, Andrej Guček tretji, Iztok Robič deseti, Zvone Hasemali pa petnajsti. Danilo Klajnšek Mitja Horvat med vožnjo Zvonko Hasemali (na sredini) na odru za zmagovalce Foto: UG Nogomet • Pokal Hervis, 2. krog Športni napovednik Stojnci in Bukovci končali v 2. krogu Stojnci - Dravinja 1:4 (1:2) Strelci: 0:1 Ekmečič (1), 0:2 Vido-jevič (39), 1:2 Gaiser (45. iz 11m), 1:3 Ekmečič (72) in 1:4 Figek (85). Stojnci: Starčič, Nežmah, Gaiser, Fruk, Janžekovič, Belšak, Zagoršek (od. 80. Mulej), Topolovec, Novak, Milošič (od 46. Kuserbanj) in Rižnar (od 46. Fridauer). Trener: Miran Klaj-derič. V drugem krogu slovenskega nogometnega pokala so nogometaši iz Stojncev na svojem igrišču pričakali ekipo Dravi-nje iz Slovenskih Konjic. V dvoboju tretjeligašev so v hladnem vremenu in na spolzkem igrišču gledalci videli zanimivo in borbeno nogometno predstavo. Gostje so povedli že v 1. minuti, natančneje v 24. sekundi, z izjemnim zadetkom izkušenega napadalca Ismeta Ekme-čiča. Do dobrih pet minut pred koncem prvega polčasa so bili nogometaši Stojncev boljši na polju, gostje pa so iskali prilož- nosti v hitrih nasprotnih napadih. V 39. minuti je za povišanje vodstva Dravinje poskrbel še drugi izkušeni napadalec Vidojevič. V zadnji minuti prvega polčasa pa so domačini uspeli s strelom iz bele točke izid zmanjšati. V drugem polčasu so domačini poskušali rezultat spremeniti v svojo korist, vendar pri tem niso bili uspešni. V zadnjih osemnajstih minutah so nogometaši Dravinje namreč dosegli še dva zadetka ter tako potrdili napredovanje v nadaljnji krog pokala Hervis. Danilo Klajnšek Bukovci - Malečnik 0:5 (0:0) Strelci: 0:1 Borko (47), 0:2 Toplak (50), 0:3 Peša (52), 0:4 Breznik (65) in 0:5 Trstenjak (90). Bukovci: Grabrovec, Vajda, Mez-narič (od 82. Petrovič), Majcen (od 55. Bezjak), Majer, Kozel, Meznarič, Herga, Zemljarič, Rajh in Antolič (od 68. Šeruga). Trener: Robert Kuserbanj. V izredno hladnem in vetrovnem vremenu sta se v 2. krogu pokal Hervis pomerili ekipi Bukovcev in Malečnika. Kljub temu, da je tretjeligaš iz predmestja Maribora v prvem delu imel terensko iniciativo, pa so najlepšo priložnost v tem delu igre zapravili domačini, ko je v 29. minuti Matej Meznarič streljal s kakšnih dvajsetih metrov, vendar je žoga na žalost domačih navijačev zadela le zunanji del mreže. Gostje so zapretili le s strelom Dvoršaka. Trener gostov Berko, ki se ga ljubitelji nogometa najbrž spominjate, saj je vodil tudi ptujsko Dravo, je ob polčasu opravil dve menjavi, kar se mu je že kmalu obrestovalo, saj je ravno rezervist Borko najprej lepo zadel za 0:1, nato je Toplak v 52. minuti povišal vodstvo. Že v 55. minuti je bilo 0:3, ko je po hudi napaki domače obrambe Peša zadel z bližine. Najlepšo akcijo na srečanju smo videli v 65. minuti, ko je prekaljeni Peter Breznik (igral je tudi za Muro in Maribor) sam krenil s svoje polovice igrišča proti golu Bukovcev, nekajkrat s svojimi soigralci lepo izmenjal dvojno podajo, nato preigral še Grabrovca in ga rutinirano premagal. Domačim se je priložnost za vsaj častni zadetek ponudila nekaj minut pred koncem srečanja, vendar je Šeruga, ki je bil sam pred vratarjem gostov, streljal mimo vrat. Prav v vzdihljajih tekme so gostje preko Trste-njaka zadeli še enkrat. Bukovci so se tudi tokrat, predvsem v prvem delu igre, ponovno pokazali v vzpodbudni luči in so, dokler jim ni začelo zmanjkovati moči, dobro parirali gostom, ki so nato v drugem delu le unovčili razliko v kvaliteti, ki je bila seveda njim v prid. tp Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14, 2. SML, 2. SKL 1. SML Rezultati 5. kroga: HIT Gorica -Aluminij 2:2, MIK CM Celje - Rudar Velenje 2:0, Bilje Primorje - Mura 05 0:1, Interblock Factor - Koper 2:2, Svoboda - Dravograd 1:0, Britof -Triglav 0:4, Maribor - Domžale 4:1. 1. MARIBOR 4 4 0 0 21:2 12 2. MIK CM CELJE 4 3. HIT GORICA 4 4. DOMŽALE 4 5. INTERBLOCK F. 4 6. ALUMINIJ 4 7. KOPER 4 8. RUDAR VELENJE4 9. MURA 05 4 10. DRAVOGRAD 4 11. B. PRIMORJE 4 12. SVOBODA 4 13. BRITOF 4 14. TRIGLAV 4 3 1 0 2 1 1 2 1 1 2 1 1 2 1 1 2 1 2 1 1 2 0 3 0 3 0 3 0 3 0 3 13:3 9:6 7:6 6:5 6:6 7:5 6:5 3:12 4:6 3:8 2:7 2:9 7:16 Aluminij: Poljanec, Jovič, Petek, Tomin, Polajžer, Medved (Greifoner), Kek (Rumež), Milec, Pislak (Kajtazi), Mlakar in Hajšek. Trener: Simon Vi-dovič. 4. KROG: Aluminij - Interblock Factor 1:2 (1:1) Strelci: 0:1 Smukavec (14), 1:1 Pislak (20) in 1:2 Vrhunc (78). Aluminij: Poljanec, Jovič, Petek, Polajžer, Medved, Delamea, Tominc, Hajšek (Kajtazi), Milec in Pislak (Sitar). Trener: Simon Vidovič. ško - Zreče 8: - Bistrica 3:0, nja 4:2. 1. NAFTA 4 2. KRŠKO 4 3. FERKJARENINA4 4. NŠ POLI DRAVA 3 5. ŽELEZNIČAR 4 6. MALEČNIK4 4 7. SIMER ŠAMPION2 8. LJUTOMER 4 9. G. G. ROGAŠKA 4 0, Simer Šamplon Malečnik - Dravl- 4 0 0 31:1 12 4 0 0 26:2 12 2 2 0 12:4 8 2 1 0 2 1 1 2 1 1 17:1 8:4 8:17 LIGA - U 14 5. KROG: HIT Gorica - Aluminij 2:2 (0:1) Strelci: 0:1 Vajs (41), 0:2 Krajnc (54), 1:2 Mandič (90) in 2:2 Karimo-vič (93). Aluminij: Lipovac, Kušar, Hojski, Rešek, Draškovič (Dimc), Žmavc, Miha Lešnik, Rotman, Vajs (Kamen-šek), Meznarič in Krajnc (Pečnik). Tener: Bojan Flis. 4. KROG: Aluminij - Intetblock Factor 1:0 (0:0) Strelec: 1:0 Kušar (65). Aluminij: Lipovac, Kušar, Hojski, Rešek, Draškovič (Dimc), Žmauc, Miha Lešnik, Rotman, Vajs, Mezna-rič (Bečiri) in Krajnc (Pečnik). Trener: Bojan Flis. 1. SKL Rezultati 5. kroga: HIT Gorica -Aluminij 1:0, MIK CM Celje - Rudar Velenje 9:0, Bilje Primorje -Mura 05 3:2, Interblock Factor - Koper 1:1, Svoboda - Dravograd 5:0, Britof -Triglav 0:0, Maribor - Domžale 0:2. 1. B. PRIMORJE 4 4 0 0 12:3 12 2. HIT GORICA 4 3 1 0 8:2 10 3. DOMŽALE 4 3 0 1 9:3 9 4. INTERBLOCK F. 4 2 2 0 10:4 8 5. TRIGLAV 4 2 2 0 6:3 8 6. KOPER 4 2 1 1 6:5 7 7. BRITOF 4 1 2 1 7:6 5 CELJE 4 1 1 2 10:3 4 4 1 1 2 2:3 4 10. MARIBOR 4 1 0 3 7:8 3 11. SVOBODA 4 1 0 3 7:12 3 12. RUDAR (V) 4 1 0 3 5:16 3 13. DRAVOGRAD 4 1 0 3 5:17 3 14. MURA 05 4 0 0 4 5:14 0 5. KROG: HIT Gorica - Aluminij 1:0 (0:0) Strelec: 1:0 Šuligoj (66). Rezultati 4. kroga: Aluminij - Maribor 4:1, NŠ Poli Drava - Dravograd 2:7, Simer šampion -Nafta 1:0, Ljutomer - Rudar Velenje 1:4, AHA EMMI Bistrica - Tehnostroj Veržej 2:0, Davidov HeaM Radgona - MIK CM Celje 1:2, Mura 05 - Le coq sportif 6:0 1. DRAVOGRAD 4 4 0 0 17:3 12 2. MURA 05 4 3 1 0 17:1 10 3. MARIBOR 4 3 0 1 13:6 9 4. RUDAR VELENJE4 3 0 1 9:7 9 5. ALUMINIJ 4 2 2 0 9:2 8 6. NAFTA 4 2 0 2 4:6 6 7. MIK CM CELJE 4 2 0 2 5:8 6 8. NŠ POLI DRAVA 4 12 1 9:9 5 9. S. ŠAMPION 4 12 1 3:4 5 10. TEH. VERŽEJ 4 112 4:7 4 11. A. E. BISTRICA 4 1 0 3 3:9 3 12. L. C. SPORTIF 4 1 0 3 6:16 3 13. RADGONA 4 0 0 4 2:10 0 14. LJUTOMER 4 0 0 4 1:14 0 Aluminij - Maribor 4:1 (3:1) Strelci: 1:0 Žurej (11), 2:0 Sitar (15), 2:1 Harl (18), 3:1 Sitar (31) in 4:1 Žurej (57). Aluminij: Frlež, Cesar (Šešo), Dvoršak-Špehar (Pungaršek), Ornik, Babšek, Pulko, Jus (Gajser), Horvat, Jevšovar (Rajh), Sitar in Žurej (Go-ljat). Trener: Tomislav Grbavac. NŠ Poli Drava - Dravograd 2:7 (0:5) Strelci: 0:1 Sirk (13), 0:2 Sirk (18), 0:3 Kovačič (24), 0:4 Sirk (30), 0:5 Sirk (35). 0:6 Grilc (39), 0:7 Bjelkič (42), 1:7 Pukšič (54) in 2:7 Perger (56). NŠ Poli Drava: Brkljačič, Bezjak (Slanič), Petrovič (Zorko), Zemljarič (Kirič), Zorec, Strel, Perger, Kajzer, Pukšič, Oroz (Kozel) in Pivko (Trep). Trener: Miran Ljubec. 2. SML - vzhod Rezultati 4. kroga: NŠ Poli Drava - Šmartno 1928 3:0, Nissan Ferk Jarenina - GIC Gradnje Rogaška 8:2, Nafta - Ljutomer 3:1, Pohorje - Železničar 0:0, Kr- 2 0 0 11:0 6 1 0 3 7:10 3 1 0 3 6:18 3 10. ZREČE 4 1 0 3 2:24 3 11. POHORJE 3 0 2 1 2:2 2 12. BISTRICA 4 0 1 3 2:22 1 13. DRAVINJA 2 0 0 2 2:7 0 14. ŠMARTNO 4 0 0 4 0:19 0 NŠ Poli Drava - Šmartno 1928 3:0 (2:0) Strelci: 1:0 Turkuš (14), 2:0 Kurež (33) in 3:0 Grajfoner (77). NŠ Poli Drava: Plečko, Gavez, Mlina rič (Purg), Horvat, Štrukelj, Pože-gar (Grajfoner), Dahiti, Turkuš, Lenič, Kurež in Krajnc (Klajderič). Trener: Franci Fridl. 2. SKL vzhod Rezultati 4. kroga: NŠ Poli Drava - Šmartno 1928 3:1, Nissan Ferk Jarenina - GIC Gradnje Rogaška 4:1, Nafta - Ljutomer 0:1, Pohorje - Železničar 4:1, Krško - Zreče 1:2, Simer šampion - Bistrica 7:1, Maleč-nik - Dravinja 2:1. 1. FERK JARENINA 4 3 1 0 12:3 10 2. POHORJE 3 3 0 0 15:3 9 3. LJUTOMER 4 3 0 1 11:4 9 4. NŠ POLI DRAVA 3 2 10 14:2 7 5. S. ŠAMPION 2 2 0 0 18:1 6 6. ŽELEZNIČAR 4 2 0 2 5:8 6 7. NAFTA 4 1 1 2 4:4 4 8. ZREČE 4 1 1 2 4:8 4 9. ŠMARTNO 1928 4 1 1 2 3:14 4 10. BISTRICA 4 1 1 2 7:18 4 11. MALEČNIK 4 1 0 3 2:17 3 12. KRŠKO 4 0 2 2 5:7 2 13. DRAVINJA 2 0 11 3:4 1 14. ROGAŠKA 4 0 1 3 3:13 1 NŠ Poli Drava - Šmartno 1928 3:1 (2:0) Strelci: 1:0 Krajnc (3), 2:0 Ser-dinšek (15), 3:0 Pauko (50) in 3:1 Kovač (76). NŠ Poli Drava: Kocen, Vinkovič, Serdinšek, Rošker (Fekonja), Ljubec, Krajnc, Hauptman (Gril), Jazbec (Ro-škar), Bogdan (Pauko), Pelcl (Čuš) in Matjašič. Trener: Damjan Vogrinec. Danilo Klajnšek Nogomet • Dekleta 1. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA Rezultati 1. kroga: Slovenj Gradec - Ljudski vrt 21:0, Velesovo - Krka 0:3, Olimpija Bežigrad - Maribor 11:0, Pomurje - Senožeti Škale 9:2. 1. SLOV. GRADEC 1 1 0 0 21:0 3 2. OLIMPIJA BEŽ. 1 1 0 0 11:0 3 3. POMURJE 1 1 0 0 9:2 3 4. KRKA 1 1 0 0 3:0 3 5. VELESOVO 1 0 0 1 0:3 0 6. SENOŽETI- Š. 1 0 0 1 2:9 0 7. MARIBOR 1 0 0 1 0:11 0 8. LJUDSKI VRT 1 0 0 1 0:21 0 Slovenj Gradec - ŽNK Ljudski vrt 21:0 (11:0) ŽNK Ljudski vrt: A. Murko, Jaušo-vec, Koren, Skaza, Mesarec, Breznik, Šmintič (od 46. T. Murko), Matjašič, Vrečar, Potrč in Cafuta. Mlade nogometašice ptujskega Ljudskega vrta so v prvem krogu 1. slovenske ženske nogometne lige gostovale v Slovenj Gradcu in doživele visoki poraz. Vzrok je potrebno iskati v mladosti in neizkušenosti ptujskih igralk, kakor tudi v poškod- bah nekaterih ključnih igralk. DEKLETA - U 17 Rrezultati 1. kroga: Pomurje - ŽNK Ljudski vrt 5:3, Velesovo - Krka 0:9, Škale Senožeti - Slovenj Gradec 2:3, Maribor - Olimpija Bežigrad 18:0. 1. MARIBOR 1 1 0 0 18:0 3 2. KRKA 1 1 0 0 9:0 3 3. POMURJE 1 1 0 0 5:3 3 4. SL. GRADEC 1 1 0 0 3:2 3 5. Š. SENOŽETI 1 0 0 1 2:3 0 6. LJUDSKI VRT 10 0 1 3:5 0 7. VELESOVO 1 0 0 1 0:9 0 8. OLIMPIJA B. 1 0 0 1 0:18 0 Pomurje - ŽNK Ljudski vrt 5:3 (4:0) Strelke: 1:0 Vrabel (10), 2:0 Vra-bel (13), 3:0 Vogrinčič (28), 4.0 Kovač (36), 5:0 Vrabel (45), 5:1 Potrč (50), 5:2 Nežmah (51) in 5:3 Vrečar (60). ŽNK Ljudski vrt: A. Murko, Emer-šič, Petek, Arnuš, Najvirt, T. Murko, Grdina, Podhostnik, Vrečar, Nežmah in Potrč. DK Nogomet 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Pari 5. kroga - PETEK ob 17.00: Zavrč - Mura 05; NEDELJA ob 17.00: Krka - Aluminij, Zagorje - Triglav Gorenjska, Bonifika - Bela krajina, Rudar Velenje - Krško. 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod Pari 5. kroga - SOBOTA ob 16.30: MU Šentjur - Stojnci, Črenšovci - Odranci, Pohorje - Tehnostroj Veržej, Malečnik - Koroška Dravograd, Paloma - Trgovine Jager Šmarje pri Jelšah, Roma - Dravinja, Kovinar Štore - Šmartno 1928. ŠTAJERSKA LIGA Pari 5. kroga - SOBOTA ob 16.30: Gerečja vas Unukšped - GIC Gradnje Rogaška, Šentilj Jarenina - AHA EMMI Bistrica, Peca - Oplotnica, Mons Claudius - Holermuos Ormož; NEDELJA ob 16.30: Podvinci - Železničar, Simer Šampion - Zreče, Šoštanj - Partizan Fram. 1. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ Pari 3. kroga - SOBOTA ob 17.00: Središče - Rogoznica; NEDELJA ob 10:30: Zgornja Polskava - Dornava, Skorba - Cirkulane; NEDELJA ob 17.00: Gorišnica - Videm, Bukovci - Hajdina, Apače - Boč. 2. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ Pari 2. kroga - SOBOTA ob 17.00: Markovci - Podlehnik, Slovenja vas - Leskovec, Pragersko - Grajena, Spodnja Polskava - Tržec; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Hajdoše VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ Vzhodna skupina Pari 2. kroga - PETEK ob 17.00: Savaria Podvinci - Holermuos Ormož, Leskovec - Stojnci, Grajena - Markovci, Gorišnica - Dornava, Tržec - Videm. Zahodna skupina Pari 2. kroga - PETEK ob 17.00: Polskava - Skorba, Pragersko - Lovrenc, Hajdina - Podlehnik, Zgornja Polskava - Apače, Boč - Prepolje. 1. SLOVENSKA MLADINSKA NOOMETNA LIGA 6. krog: Aluminij - Svoboda (sobota ob 17.00). 1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA 6. krog: Aluminij - Svoboda (sobota ob 15.00). LIGA - U-14 5. krog: Dravograd - Aluminij, Nafta - NŠ Poli Drava Ptuj. 2. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod 5. krog: Dravinja - NŠ Poli Drava. 2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod 5. krog: Dravinja - NŠ Poli Drava. 1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA 2. krog: Senožeti Škale - ŽNK Ljudski vrt. 1. SLOVENSKA ŽENKA NOGOMETNA LIGA - U-17 2. krog: ŽNK Ljudski vrt - Krka (sobota ob 11.00) Rokomet 1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA Pari 1. kroga: Slovan - Jeruzalem Ormož, Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško, Termo - Cimos Koper, Gold club - Gorenje, Prevent - Rudar EVJ Trbovlje, Nova Gorica - Sviš. Odbojka / Turnir na Ptuju Ženski odbojkarski klub Ptuj bo v soboto organizator odbojkarskega turnirja, na katerem bodo nastopile ekipe ŽOK Ptuj, Prevalje in Šempeter. 5. dirka s skuterji in motorji Možnost tudi za amaterje AMD Ptuj bo v nedeljo organizator 5. dirke za državno prvenstvo s skuterji in motorji na kartodromu v Hajdošah. Prva dirka se bo pričela ob 13.00, druga pa ob 15.00. Tekmovalci bodo nastopili v šestih kategorijah: skuter, supermoto 125, supermoto 450, supermoto open in supermoto - amaterji. Za takšno tekmovanje mora organizator postoriti marsikaj, da bi se vozniki na stezi počutili varno: veliko je dela pri pripravi boksov, kjer se pripravljajo skuterji in motorji za dirko, prisotna mora biti zdravstvena in gasilska služba ... »Mi smo bili v pripravah na to dirko aktivni in bomo pripravljeni pričakali voznike in voznice, pričakujemo jih okrog 60; do sedaj jih je prijavljenih 55. Novost pri tem tekmovanju je kategorija super moto - amaterji, kjer lahko nastopijo vozniki, ki imajo vozniško dovoljenje in urejeno zdravstveno zavarovanje. Na prejšnji dirki v Logatcu je bil odziv dober. Vsekakor pričakujemo kvalitetne vožnje in pa seveda velik obisk gledalcev, ki bodo imeli kaj videti,« je pred tem tekmovanjem s skuterji in motorji dejal predsednik AMD Ptuj Uroš Langerholc. Danilo Klajnšek Kasaštvo / V nedeljo dirke v Ljutomeru Kasaški klub Ljutomer bo v nedeljo, 9. septembra, s pričetkom ob 14.15 pripravil kasaške dirke, kjer se bo v sedmih točkah sporeda pomerilo 60 konjev iz vseh slovenskih klubov. Osrednja dirka je namenjena rejski tekmi - državnemu prvenstvu triletnih kasačev. Na 2100 metrov dolgi stezi bo nastopilo 12 najuspešnejših triletnikov letošnje sezone, ki se bodo potegovali za nagrado denarnega sklada v višini 5652 evrov. NŠ Vaterpolo • Sklepni turnir serije »linipolo« Sladko maščevanje vaterpolistov Term Ptujski vaterpolisti so v nedeljo nastopili na zaključnem turnirju poletna serije linipolo na Bledu. Med štirimi najboljšimi moštvi, ki so se udeležila sklepnega dejanja v malem vaterpolu (vaterpolo zveza Slovenije turnirje organizira z namenom popularizacije tega vodnega športa), je moštvo Term zaostalo zgolj za izkušenim moštvom Kranj 75 in drugo leto zapored osvojilo drugo mesto. Ptujčani so imeli na Bledu zelo težko delo, saj so se kot četrto uvrščeno moštvo iz treh predtekmovalnih turnirjev za finalno vstopnico pomerili z najboljšimi. Ekipa No name, sestavljena iz podmladka kranjskega kluba, na treh pred-tekmovalnih turnirjih v Celju, Kamniku in prejšnjo nedeljo na Ptuju namreč še ni bila poražena. Po visokem porazu na domačem terenu pa so se Ptuj-čani tokrat Gorenjcem maščevali z zmago na najpomembnejši tekmi sezone. Okrepljeni z mariborskima igralcema Urošem Štuhcem in Jernejem Lov-šetom so Kranjčane premagale že v uvodnem nizu (6:4). V nadaljevanju je bila tekma še bolj izenačena, saj je bil po rednih 15 minutah niza rezultat izenačen (5:5), z zlatim golom pa so Rezultati Polfinale: No name - Terme Ptuj 1:2 (4:6, 6:5, 2:3) Strelci za Terme Ptuj: Denk 5, Lovše 4, Štuhec 3, Gramc, Jovanovič in Kremžar 1. Finale: Terme Ptuj - Kranj 75 0:2 (2:6, 5:6) Strelci za Terme Ptuj: Denk 3, Lovše 2, Štuhec 1, Gramc, Jovanovič in Kremžar 1. Gorenjci izenačili rezultat na 1:1 v nizih. Kazalo je, da bodo Ptujčani še četrtič zapored poraženi, saj so v zaključnem nizu že zaostajali (1:2), a sta Denk in Štuhec tekmo obrnila v štajersko korist. V drugem polfinalu je imela ekipa kranjskih veteranov precej lažje delo z mladim moštvom iz Kamnika. Tekmo za tretje mesto je gladko dobilo moštvo No name (6:0, 6:0), finale je bilo precej bolj izenačeno. Prvi niz so Ptujčani izgubili visoko (2:6), v drugem že vodili (5:4), na koncu pa jim je zmanjkalo moči za preobrat. Največ težav so imeli z dolgoletnim kapeta-nom slovenske reprezentance Primožem Troppanom, ki jim je »nasul« pet golov, z desetimi goli skupno je bil tudi najboljši strelec zaključnega turnirja. S skupno sedmimi je bil najučinkovitejši igralec Term Franci Denk. »Z rezultatom smo zadovoljni, čeprav mogoče ostaja grenak priokus iz finalne tekme, ko je po slabšem prvem nizu že dišalo po preobratu. Polfinale nam je pobralo precej moči, naši nasprotniki pa so bili skoraj povsem sveži. A ve- seli smo, da smo mlade Kranjčane premagali, to, kar letos ni uspelo nikomur, niti končnim zmagovalcem,« je sklepni turnir sezone komentiral ptujski kapetan, Žare Jovanovič, ki je bil z odličnimi obrambami eden od ključnih mož v polfi-nalnem obračunu. Pred rekreativnimi turnirji v malem vaterpolu iz serije Old Masters čaka Ptujčane daljši premor. Se pa v kombinaciji z nekaterimi drugimi slovenskimi moštvi spogledujejo z nastopi v drugi slovenski ligi v velikem vaterpolu. Tekmovalnega duha ptujskemu vaterpolu očitno ne manjka. UG Študijski krožki v Animaciji Razgibajmo življenje s krožki Foto: Črtomir Goznik Nordijska hoja je primerna za ljudi vseh starosti. V ptujskem podjetju Animacija že od leta 1996 izvajajo študijske krožke kot obliko neformalnega izobraževanja odraslih, ki je najbliže življenju, je povedala direktorica Franja Čeh. V enajstih letih so pripravili že več kot 40 krožkov, ki se jih je udeležilo več kot 400 udeležencev. S študijskimi krožki spodbujajo ljudi k dvigu bralne kulture, vključevanju v različne oblike vseživljenjskega učenja, prepoznavanju in ohranjanju kulturne dediščine, k osebnostnemu razvoju in prizadevanju za dvig kakovosti življenja v matičnem okolju. S študijskimi krožki v Animaciji nadaljujejo tudi letos, trenutno pripravljajo krožek Razgibajmo življenje z nordijsko hojo. Začeli ga bodo v torek, 11. septembra, ob 17. uri v Aškerčevi ulic 1 na Ptuju. Potekal bo pod vodstvom strokovne mentorice nordijske hoje. Udeleženci se bodo naučili pravilne tehnike hoje, skozi katero bodo krepili telesno kondicijo. Nordijska hoja je učinkovita kot tek, nežna kot hoja in odlična za vadbo v skupini. Gibanje je že od nekdaj moto življenja, nordijska hoja je primerna za ljudi vseh starosti in ravni telesne pripravljenosti, ki prinaša mnogo pozitivnih učinkov za naše zdravje. MG Fotoreportaža Zmagovalci iz Ptuja in Varaždina; zadovoljni organizatorji in udeleženci V soboto je v Kidričevem potekal nogometni turnir za otroke v kategorijah U-8 in U-10. NK Aluminij je z obilno pomočjo staršev otrok v njihovi nogometni šoli odlično izpeljal turnir, tako da so pohvale organizatorjem deževale z vseh strani. Zmagovalca v svojih kategorijah sta postali NŠ Poli Drava Ptuj (U-8; v finalu so premagali vrstnike Aluminija) in NK Varteks iz Varaždina (U-10; v finalnem srečanju so bili boljši od Domžal). (Ur) Nogomet • Tuja prvenstva Bayern ob prvi točki S to številko začenjamo v Štajerskem tedniku novo rubriko, v kateri bomo enkrat tedensko pregledali zanimivosti iz svetovnega športa. Za začetek vam ponujamo kratek pregled dogajanj v najmočnejših evropskih nogometnih ligah. Najmočnejša nogometna prvenstva širom Evrope so že v polnem teku. Predvsem to velja za Francoze, ki so ta konec tedna odigrali že sedmi krog. Na njihovem največjem derbiju med Parizom, St. Germainom in Marseillom, ki pa v zadnjih letih to ni (predvsem po zaslugi Parižanov), sta se tekmeca razšla z neodločenim rezultatom 1:1, kar je še poglobilo agonijo modrih iz prestolnice. Prvak Lyon se počasi prebuja, medtem ko je naš Valter Birsa dosegel že tretji prvenstveni zadetek za svoj Sochaux, kar pa spet ni bilo dovolj za zmago, tako da se Sochaux še vedno nahaja pri dnu lestvice. Jokič tokrat ni igral. Presenetljivo na lestvici vodita Nancy in Valenciennes. V Nemčiji je edini favorit za naslov münchenski Bayern oddal prvi točki; in sicer se je na težkem gostovanju v Hamburgu z ambicioznimi domačini razšel z 1:1. Klose je zadel za vodstvo, toda novo slavje jim je nekaj minut pred koncem preprečil Zidan. Aktualni prvak Stuttgart še naprej igra slabo in je pri dnu lestvice. Veliko bolj suvereni pa niso niti pri Schalkeju 04 in Werderju iz Bremna, ki prav tako merita visoko. Toda na voljo je še dovolj tekem in stvari bodo kmalu prišle na svoje. Zelo zanimivo bo letos v Angliji, kjer se bosta kot vse kaže dvoboju Manchester United - Chelsea, letos pridružila še Liverpool in Arsenal. Ambicij ne skrivajo tudi pri drugem klubu iz Manchestra (City), pa pri Aston Villi (v tem krogu so gladko ugnali Chelsea), vedno je nevaren tudi Tottenham. Mnogi so celo mnenja da bi utegnilo biti letošnje angleško prvenstvo zaradi sloga igre in velikega števila kvalitetnih in izenačenih ekip najmočnejše na Stari celini. Italijani so šele dobro začeli in do sedaj tudi zaradi »poldelegiranega žreba« pravega derbija še nismo videli. Na vrhu je na navdušenje veliko navijačev »stare dame« (tudi pri nas) Juventusa, ki se po enoletno odsotnosti zaradi znanih afer vrača med najboljše. V dveh srečanjih so črno-beli dosegli kar osem zadetkov. Sledi mu letos po mnenju mnogih tihi favorit prvenstva Roma, ki bo z zdravim Tottijem letos prav gotovo zelo visoko. Prvak Inter je z dvema zadetkoma Ibrahimovica tokrat le zmagal, medtem ko je evropski prvak Milan, ki je v petek osvojil tudi evropski superpokal, svoje drugo srečanje (ravno zaradi omenjenega srečanja) odigral šele v ponedeljek. Handanovič pri Udineseju tudi tokrat ni branil. Morda bi bilo tokrat kaj drugače, če bi med vrati stal naš reprezentančni vratar, saj jih je sloviti Napoli na domačem terenu ponižal z 0:5. Barcelona je po spodrsljaju v prvem krogu tokrat le zmagala, blestel je Ronaldinho. Po domači blamaži prejšnji teden je tokrat v gosteh zmagala tudi Valencia. Branko Ilič je s svojim Betisom iztržil remi proti Espanolu, kljub temu da so že zaostajali z 0:2. Ilič je odigral vso srečanje. Madridska kluba sta v poznih nedeljskih srečanjih dosegla različna rezultata. Medtem ko se je sloviti »beli balet« na težkem gostovanju pri Villarealu z njim poigraval (Real je slavil s kar 0:5) in tako potrdil, da je slaba forma pred prvenstvom le še spomin, je Atletico na domačem igrišču komaj izvlekel remi in tako nadaljuje z neprepričljivimi predstavami, kljub izredno visokemu finančnemu vložku v okrepitve pred vsako sezono. Domača ekipa Aluminija U-8 je v svoji kategoriji osvojila 2. mesto. Mladi so se pomerili tudi v posebni igri, kjer šteje predvsem natančnost. Ekipa Zlatoličja dosega odlične rezultate na raznih turnirjih. MEDNARODNA MOTOCIKUSTICNA DIRKA KARTODROM HAJDOŠE v nedeljo, 9. septembra 2007 Itening od 9.00 do 11J5 ure 1. DIRKA ob 13.00 uri 2. DIRKA ob 15.00 uri Podlehnik • Gasilci so praznovali 35 let PGD Podlehnik in enajsti dan gasilcev Prostovoljno gasilsko društvo Podlehnik je prvo septembrsko soboto praznovalo 35-letnico obstoja; njihov praznik pa je bil hkrati tudi enajsti dan gasilcev v GZ Videm. Osrednja slovesnost, ki so se je udeležili številni pomembni možje iz gasilskih vrst, se je tako seveda odvijala v centru Podlehnika, pred vaškim domom po standardnem protokolu; z mimohodom domačih gasilcev, pozdravi gostov - slavnostni govornik je bil podlehniški župan Marko Maučič - podelitvijo priznanj in razvitjem novega gasilskega prapora PGD Podlehnik. Podlehniški gasilci so, kot je med drugim povedal njihov sedanji predsednik Andrej Belšak, v svoji zgodovini doživeli tako poraze kot uspehe; med slednjimi je gotovo zlat državni pokal ženske desetine podlehniških gasilk; med zaenkrat manj uspešno rešene težave pa je gotovo šteti sporno lastništvo sedeža podlehniških gasilcev, ki je v prizidku k vaški dvorani, za katero še vedno teče spor na sodišču, saj je po zbrani dokumentaciji lastnica doma ptujska KZ, čeprav občina to lastništvo izpodbija že nekaj let. „PGD Podlehnik bo svoj sedež obdržalo na sedanji lokaciji v centru občine, k sedaj obstoječima dvema garažama za naša vozila pa nameravamo prigraditi še tretjo, saj je v načrtu že potrjen nakup manjšega, a za naš teren nepogrešljivega gasilskega terenca. Gre za prvo tovrstno vozilo v gasilskih društvih tod okoli, namenjeno obvladovanju manjših gozdnih požarov in težko ali celo neprehodnih območij," je napovedal Belšak. Plan o nakupu vozila je potrdil tudi predsednik GZ Videm, v katero je včlanjenih šest društev, Janez Merc: „Ob vozilu, ki ga bo dobilo PGD Podlehnik, sta na našem področju v igri še dve večji gasilski vozili, in sicer se pripravlja razpis za nakup novega vozila za PGD Leskovec, PGD Žetale pa je novo vozilo že dobilo, letos pa je v planu financiranje in izdelava potrebne nadgradnje; "je povedal Merc in še dodal, da bodo do prihodnjega leta rešeni tudi zapleti in poenoten način financiranja gasilskih društev in gasilske zveze s strani občinskih proračunov. SM PGD Podlehnik je ob praznovanju svoje 35-letnice obstoja razvilo nov prapor, sicer pa naj bi v kratkem kupili tudi manjše gasilsko terensko vozilo, kar je obljubil tudi župan Marko Maučič kot osrednji govornik. Medvedce • Za večjo požarno varnost Zabovci • Proslavili gasilski jubilej Foto: SM Nova brizgalna Ziegler Člani prostovoljnega gasilskega društva Medvedce so v soboto, 1. septembra, v počastitev praznika občine Majšperk slovesno predali namenu novo motorno Črpalko Ziegler ultra light s kapaciteto 800 l/min, ki so je koncem lanskega leta veljala dobra 2,6 milijona tolarjev. 80 let prostovoljnega dela v gasilstvu Prostovoljno gasilsko društvo Zabovci, ki ga vodi predsednik Ivan Bezjak, v letošnjem letu obeležuje 80. obletnico delovanja. Slovesnost ob jubileju je bila v nedeljo, 25. avgusta, na igrišču tamkajšnjega športnega parka. Foto: MZ Predsednik PGD Zabovci Ivan Bezjak Kot je zbranim na slovesnosti pred gasilskim domom v Medvedcah povedal predsednik društva Franc Topo-lovec, je bila ena večjih društvenih investicij realizirana že koncem lanskega leta z izdatno pomočjo občine Maj-šperk in občinskega odbora za zaščito in reševanje, ki sta prispevala glavnino sredstev. Motorna brizgalna Ziegler ultra light s kapaciteto črpanja 800 litrov vode na minuto je veljala dobra 2,6 milijona slovenskih tolarjev, posebej pa je primerna za gasilske in druge akcije, kjer je potrebna voda, predvsem na hribovitem haloškem delu občine Majšperk. Novo motorno brizgalno je s prerezom traku simbolično predala namenu majšperška županja dr. Darinka Fakin, ki je medveškim gasilcem čestitala tudi ob 11. občinskem prazniku. Ob zahvali za njihovo humano delo pa jih je spomnila, da so tudi že na spisku za pridobitev sredstev za obnovo gasilskega doma Medvedce, ter obljubila, da bodo v letu 2009 po svojih močeh sofinancirali tudi nabavo novega in prepotrebne-ga gasilskega vozila GVV 1. Pred krajšo slovesnostjo so ob gasilskem domu v Medvedcah pripravili tudi taktično gasilsko vajo s predpostavko, da je zagorela ena od bližnjih stanovanjskih hiš z gospodarskim poslopjem. V akciji gašenja požara ter reševanje ljudi in premoženja iz „gorečega" objekta je sodelovalo 28 gasilcev iz PGD Medvedce ter sosednjih društev Ptujska Gora, Stoperce in Majšperk-Breg. -OM Prireditve so se udeležili številni gostje, med njimi tudi predsednik gasilske zveze Slovenije Ernest Eory, regijski poveljnik gasilskih enot Janez Liponik, predsednik Območne gasilske zveze Ptuj Marjan Meglič ter župan občine Markovci Franc Kekec. Na prireditvi so predstavili zgodovino društva, pripravili so kulturni program, zbrane pa je nagovoril tudi predsednik PGD Zabovci Ivan Bezjak. V ešalonu gasilskih enot so sodelovali člani gasilskih društev, ki so združena v gasilsko poveljstvo občine Markovci, ter prostovoljna gasilska društva Podvinci, Spuhlja, Šmartno na Pohorju in Ptuj. PGD Zabovci je ob jubileju izdalo tudi bilten, ki bralca na 60 straneh v sliki in besedi popelje skozi društveno zgodovino in vso delo, ki so ga gasilci v 80 letih opravili prostovoljno. V uredniškem odboru so pri pripravi biltena sodelovali Jana Janžel, Igor Ambrož, Ivan Bezjak in Janez Meznarič. Lektorsko pero je uporabila domačinka Karolina Pičerko. „Ustanovni člani PGD Zabovci so bili Simon Juhnar, Cenc Gajzer, Franc Janžeko-vič, Ignac Meznarič, Ignac Za-dravec, Franc Lovrenko, Alojz Juhnar, Franc Meznarič, Alojz Tement, Jožef Horvat in Franc Šegula. Hitro ob ustanovitvi društva, to je bilo leta 1927, se je društvo opremilo s prvo ročno brizgalno, ki jo imajo v lasti še dandanes. Ker gasilci niso imeli svojih prostorov, so imeli sestanke v gostilni Korošec. Ob nedeljah pa so se gasilci s Ptujskega običajno zbirali v gasilskem domu na Ptuju, kjer so še dodatno izpolnjevali svoje znanje s področja gasilstva. Leta 1928 so se gasilci odločili za gradnjo gasilskega doma, ki so ga do današnjih dni tudi dogradili in obnovili. V zadnji fazi so obnovili dvorano in kuhinjo, zamenjali stavbno pohištvo in uredili mansardo, kjer imajo poleg gasilcev prostore še članice društva podeželskih žena, vaški odbor in etnografska skupina. Leta 1965 so dobili tudi svoj prvi prapor, leta 1989 pa so razvili še mladinski gasilski prapor. Društvo danes šteje nekaj več kot sto članov, med katerimi je precej mladih, tudi žensk, predvsem pa operativnih članov. PGD Zabovci je opremljeno z orodnim vozilom Merce-dez, ki so ga kupili leta 2000. Sredstva za nakup vozila so prispevali občina Markovci in krajani Zabovcev," je med drugim o zgodovini gasilstva v Zabovcih zapisala tajnica PGD Zabovci Jana Janžel. Mojca Zemljarič Foto: M. Ozmec Novo motorno brizgalno je svečano predala namenu županja dr. Darinka Fakin; ob njej predsednik PGD Franc Topolovec. Stoperce • Rejci plemenskih telic na strokovni ekskurziji Poučno in kratkočasno V torek, 21. avgusta, je društvo Združenje rejcev plemenskih telic Stoperce izvedlo letošnjo strokovno ekskurzijo. Tokrat jih je pot najprej zanesla v oljarno Fram, ki je v lasti Kmetijske zadruge Ptuj. Ob strokovno vodenem nazornem prikazu proizvodnega procesa so se seznanili s ključnimi parametri in značilnostmi proizvodnje bučnega olja. Predvsem zanimiv je bil ogled sušenja in mletja surovine do homogene mase (valjčni mlin in mešala), praženja (približno 45 min na temperaturi 95° C) in končnega stiskanja surovine (300 bar). Črno zlato je omamnega vonja in še boljšega okusa, zato so po degustaciji mnogi udeleženci zavili še v prodajalnico. Pot so nadaljevali v Slovensko Bistrico ter se ustavili v tamkajšnjem gradu. Občudovali so lahko različne tematske sklope lično in skrbno pripravljenih zbirk. Vodička je udeležen- ce z izbrano besedo vodila skozi celoten kompleks gradu, ogled pa je obsegal tudi 20-minutno multimedijsko predstavitev, ki je zaobjela poglavitne značilnosti mesta skozi širše časovno obdobje. Za vse zbirke in razstavne eksponate je bilo potrebnega veliko časa, saj so na sorazmerno majhni razstavni površini uspeli razstaviti resnično veliko tematskih sklopov (zgodovina mesta, kronološki pregled rodbin lastnikov gradu, izjemno zanimiva zbirka kamnin, delovna soba Antona Ingoliča, poročna dvorana, razstava svetilk, zbirka praporov in zastav iz prejšnje družbene ureditve, osrednja koncertna dvorana in veliko grajsko dvorišče ...). Kamnolom Cezlak, kjer je včasih bilo zaposlenih 500, danes pa le še 30 ljudi, je bil za marsikoga svojevrstno doživetje. Udeleženci so lahko spoznali, kako v kamnolomu pridobivajo in obdelujejo kamnite bloke. Steno najprej navrtajo z dolgimi svedri, nato pa le-te režejo s posebno žico, ki ima vgrajene posebne diamantne prstane. Zmogljivost rezanja znaša 3-4 m2 na uro, žica je po tem opravljenem delu zanič. Na ta način pridobijo bloke volumna 100-200 m3, jih z bagerjem pre-vržejo na posebne blazine in jih nato spravijo do mesta obdelave. Izdelujejo različne plošče, police, robnike za cestna križišča, nagrobne plošče, granitne kocke različnih dimenzij, s posebno napravo pa izdelke tudi polirajo do sijaja. Izdelke izvažajo v Avstrijo, Nemčijo, na Hrvaško, v Rusijo, Srbijo, v Sloveniji pa so v njihov kamen odeti Trg revolucije v Ljubljani, Skupščina, Cankarjev dom . Na turizmu na kmetiji Goričan na Zg. Polskavi so se udeleženci okrepčali z okusnim kosilom, nato pa so obiskali še govedorejsko kmetijo Foto: Jože Murko Ogled oljarne Fram Hajšek iz Ložnice. Gospodar redi 80 krav črno-bele pasme, poseduje vso potrebno kmetijsko mehanizacijo, v trenutku obiska so gradili še dodatne hlevske zmogljivosti, tudi za prilagoditev EU standardom in zato, da bodo brez težav zadostili kontroli navzkrižne skladnosti, ki vsebuje veliko postavk kontrolnih točk na kmetiji. Sledil je ogled ekološke kmetije Podgrajšek na Črešnjevcu. Zanimivo je bilo prisluhniti gospodarju ter njegovim strokovnim prijemom za izvajanje tovrstne, naravi prijazne pro- Foto: Jože Murko Foto: Jože Murko V kamnolomu v Cezlakih Stoperški band je skrbel za dobro voljo. izvodnje. Poljščine prideluje na 18 ha njiv z uporabo dovoljenih, naravi prijaznih kemičnih pripravkov, v pridelavi pa veliko uporablja tudi posebna česala. V ekološkem sadovnjaku pridela sadje (jabolka in hruške), iz katerih nato proizvaja okusen ekološki sok, ki ga v posebni, lični in praktični embalaži ponuja kupcem. Polni ga v lastnem obratu, kjer ima vso potrebno specialno polnilno tehniko in mehanizacijo. Sklepni, predvsem pa veseli in družabni del so obiskovalci zaključili na kmetiji Ačko na Štatenbergu. De-gustacija gospodarjevih dobrih vin, dobra hrana in veseli glasbeni zvoki, za katere je neumorno skrbel »Sto-perški band«, so udeležence vsaj za nekaj časa razbremenile njihovih skrbi in napora, ki ga doživljajo vsak dan na svojih strmih in težko dostopnih kmetijah, kjer je še veliko ročnega dela, saj območje z omejenimi dejavniki marsikje ne dopušča mehanizirane obdelave. Udeleženci se že veselijo naslednje ekskurzije in upajo, da jih bo pot znova zanesla kam, kjer je lepo in prijetno, a je skrb domala odveč. Kamorkoli že se odpravijo, vedno znajo poskrbeti, da je tako . Jože Murko, KGZ Ptuj, Kmetijska svetovalna služba Nagradno turistično vprašanje » Za prepoznavno ptujsko poletno dogajanje Še danes in jutri bodo na ptujskih ulicah in trgih potekale prireditve letošnjega skupnega festivala Društva Povod in Kluba Ptujskih študentov, Odprto mesto in Mladost v prastarem mestu. Ptujski poletni festival, na katerega mesto že dolgo čaka, čeprav je resnici na ljubo dogajanja veliko, pa je tudi tema današnjega pogovora s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom. Št. tednik: Bo MO Ptuj sprejela izziv in za skupno mizo posedla vse organizatorje ptujskih prireditev z enim samim ciljem, da Ptuj dobi svoj poletni festival z imenom in vsebino? Dr. Š. Čelan: „V MO Ptuj smo vedno pripravljeni sprejeti vse tiste, ki bi želeli v našem mestu ustvarjati in delati. Žal k sodelovanju ni mogoče prisiliti nikogar. V pretekli zgodovini je bilo opravljeno veliko razgovorov in pogovorov z različnimi ustvarjalci. Osebno ocenjujem, da je na tem področju še vedno preveč ozkega gledanja in razmišljanja. Vsak posameznik se želi uveljaviti z lastno idejo. Sam jih pogosto opozarjam na dejstvo, ki je povezano s posebnim odnosom naših občank in občanov do tradicije. Vse kar je novo, se v našem okolju zelo težko prime. Na tem mestu se torej strinjam z vami, ki Foto: Črtomir Goznik S festivaloma Odprto mesto in Mladost v prastarem mestu so se končale ptujske poletne prireditve na prostem. ugotavljate, da bi v poletnem času bilo smiselno pripraviti skupno večdnevno prireditev, ki bo z leti postala razpoznavna tako doma kot po svetu." Št. tednik: Večina organizatorjev ptujskih poletnih prireditev to namreč pričakuje od lokalne skupnosti, ker sami nimajo toliko moči oziroma se ne morejo dogovoriti za skupni nastop, ki terja tudi skupno promocijo in tudi možnost koriščenja skupne opreme, ki si jo sedaj sposojajo kot vedo in znajo. Dr. Š. Čelan: „V kolikor ocenjujete, da bo skupen sestanek različnih organizatorjev v Mestni hiši kaj pripomogel k boljšemu sodelovanju, sem ga z veseljem pripravljen organizirati. V kolikor pa so pričakovanja podobna preteklim, kjer bi naj občina skrbela za organizacijo, financiranje in izvedbo, potem moram žal povedati, da na teh osnovah ni mogoče graditi zgodbe o uspehu. V kolikor organizacija in izvedba ne temelji na realnem tržnem interesu, je žal z vidika javnega interesa ni moč izvesti." Št. tednik: Potenciali tega območja so tudi v pogledu ptujskega poletnega festivala veliki, poslužili pa bi se lahko tudi tovrstne ponudbe partnerskih mest. Dr. Š. Čelan: „Popolnoma se strinjam z vami, da je vsebine več kot do- volj. Ostaja odprto vprašanje, kdo vidi na tem področju realen razvojni in kapitalski interes." Št. tednik: Ptujski poletni festival pa bi kot projekt lahko bil izziv tudi za novo ptujsko turistično organizacijo. Kako daleč ste s tem? Dr. Š. Čelan: „Vzpostavitev skupne pravne osebe, ki izhaja iz določil konzorcija Kurent, poteka v skladu z novim Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu. Ker je postopek ustanavljanja tovrstne pravne osebe nekoliko daljši, bo potrebno počakati do jeseni. Zagotovo bi lahko organizacija poletnega festivala v bodoče potekala tudi znotraj te nove pravne osebe. Vendar smo se v osnovi dogovorili, da bomo v začetku zajemali z manjšo žlico in se lotili nadgradnje najbolj pomembnih že uveljavljenih prireditev, kot so Ku-rentovanje, Dobrote slovenskih kmetij, Festival domače glasbe, martinovanje, Poli maraton." Letošnja rancarija je bila 15. po vrsti. Nagrado bo prejela Marija Krjanc, Lovrenc na Dravskem polju 55, 2324 Lovrenc na Dravskem polju. Danes vprašujemo, koliko postelj bo imel štirizvezdični hotel Primus v Termah Ptuj. Nagrada je tokrat izredno bogata, prenočitev v novem hotelu Primus v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raiče-va ulica 6, do 14. septembra. Kuharski nasveti Poznavanje okusov in priprava artičok Artičoke so cenjena, vendar na policah v trgovinah le redko najdena zelenjava, kljub temu da so najobilnejše od julija do septembra. Artičoke so od nekdaj znana zelenjavna specialiteta za sladokusce. Uživamo le zrele, še ne dovolj razvite cvetne glavice, in sicer najpogosteje le dno cvetne košarice. Okus je rahlo trpki, ki ob ugrizu nežno greni in spominja na mešanico zelene in lešnikov. Artičoka je užitno cvetiš-če vrste osata, ki ga gojijo že dolga stoletja, in vendar je še vedno prava redkost domačega vrta. Zunanji del je običajno ole-seneli in bodičasti, za tem pa mesnati ovojni listi skrivajo užitno cvetno dno. Najpogosteje kuhamo cele artičokine glavice do mehkega v slani vodi od 30 do 45 minut. Ne kuhamo je v aluminijasti in slabi kovinski posodi, ker spremeni barvo na sivo-črno. Liste trgamo drugega za drugim iz glavice. Ko pridemo do cvetnega dna, odstranimo seno oziroma cvet. Očiščeno dno podobno skodelici jemo kot delikateso, hkrati pa dobimo košarico, v katero lahko napolnimo številne cenjene jedi. V kolikor artičoke uživamo tople, jih običajno ponudimo z razpuščenim zeliščnim maslom ali masleno omako. K hladnim artičokam pa ponudimo omako vinegrette ali različne izpeljanke majo-neznih omak. Tudi surovim artičokam lahko odstranimo liste in seno, dna lahko na- Tačke in repki Trebušna kila pri 3-mesečni psički Bralka Kristina iz Nove vasi pri Markovcih piše, da ima novo majhno psičko mešan-ko, staro tri mesece. Psička je zdrava, vesela in razigrana. Med božanjem psičke opaža na trebuščku izboklino, ki je v velikosti oreha, včasih pa je sploh ne opazi. Gospo Kristino zanima, ali je kaj nevarnega in kako ukrepati. Pri psički gospe Kristine devamo in jih kot plemenito prilogo ponudimo k mesnim jedem. Italijani, ki danes slovijo kot največji pridelovalci artičok, najraje jedo majhne nežne artičoke, katerih listi in seno so še tako mahni in mehki, da so užitni surovi. Narežejo jih na rezine in jih pokapljajo z mešanico oljčnega olja in soli ter ponudijo. Mlade artičoke dobimo kot artičokine srčke v pločevinkah oziroma vložene. Da dobimo okusne jedi iz artičok, jih moramo že surove pravilno očistiti. Neposredno pod cvetno glavo odlomimo steblo, tako da z njim potegnemo iz glave vsa vlakna. Dno z nožem poravnamo in zarezano površino takoj pokapljamo z limoninim sokom, da ne oksidira oziroma porjavi. Bodeče konice listov odrežemo s pomočjo škarij. Nato z večjim nožem odre-žemo zgornjo tretjino cvetne glave vzporedno z osnovo. Posebej v velikem loncu zavremo vodo, ki jo solimo, in vanjo damo tako pripravljene artičoke. Na artičoke damo manjšo pokrovko, s katero prisilimo artičoke, da so v celoti v sani vodi in jih tako kuhamo 30 do 45 minut. Arti-čoke so kuhane takrat, ko od sredine z lahkoto odstranimo lističe. Po kuhanju jih odce-dimo, tako da jih obrnemo z glavami navzdol. Delno ohlajene damo v roko in z eno roko primemo listno čašo ter jo s hitrim zasukom potegnemo iz artičoke in shranimo. Z žličko previdno izpraskamo seno. Listno čašo postavimo nazaj na artičokino dno in napolnimo s poljubnimi omakami. Ravno sredi avgusta in prve dni v septembru so arti-čoke po okusu najboljše, zato si jih vsaj enkrat pripravite. Pri nakupu iščite čvrste zelene cvetne glavice brez rjavih madežev in zasušenih mest. V kolikor so ovenele, jih dajte za eno uro v slano hladno vodo. Zraven kuhanja jih lahko tudi dušimo na olju z zelenjavo, gratiniramo, pečemo in tudi cvremo. Vendar so najokusnejše kuhane ali dušene. Ker vzbujajo apetit, jih pogosto ponudimo kot uvodne jedi. Drugod v svetu iz artičok pripravljajo in poznajo številne jedi, tako jih v Franciji nadevajo s šampinjo-ni in sirom ali jih prelijejo z vinegrettsko omako, pogosto jih nadevajo tudi s pirejem iz sirov in prelijejo s smetano ter gratinirajo. V Italiji jih kuhajo z meto in česnom ter nadevajo z mortadelo, sirom in drobtinami. V Španiji pa kuhajo enolončnico iz artičok in pinjol, kar velja za njihovo kulinarično posebnost. Artičoke so cenjene tudi kot dietno živilo. Od začimb se posebej ujemajo s peter-šiljem, česnom, drobnjakom, čebulo in limono. Posebej okusno in cenjeno jed dobimo, če artičokino dno nadevamo z repki škampov. Pripravimo jih tako, da artičoke očistimo in skuhamo po prej omenjenem postopku ter jih ohladimo. Posebej v slani vodi z lovorom skuhamo škampove repke. Kuhane odcedimo, ohladimo in jim dodamo na male kocke narezano rdečo papriko, okisamo z malo limoninega soka in dodamo žličko majoneze. Pazimo, da nadev ostane gosti. Z njim napolnimo kuhane in ohlajene artičoke ter ponudimo kot predjed ali v večji količini kot samostojno jed. Nadevamo jih lahko tudi z grško, francosko in rusko solato, z gobovim nadevom ali gosjimi jetri. Nada Pignar, profesorica kuharstva gre najverjetneje za tako imenovano popkovno oz. trebušno kilo, ki je po navadi prirojena in kar pogosta pri mladičkih. Trebušna kila pomeni, da je trebušna stena prekinjena v dolžini par milimetrov ali več in zaradi tega silijo organi trebušne votline, predvsem črevo, oporek in maščoba v podkožje. To se izraža s tipno oteklino na tre- buščku, katere vsebino lahko s prstom porinemo nazaj v trebuh. Pri tej starosti trebušna kila ne povzroča težav in ni boleča. Kasneje z rastjo živali lahko pride do izpada dela črevesja skozi odprtino v trebušni steni. Črevo se uklešči in pride do izjemno resne in akutne situacije, povezane z močno bolečino, krči, bruhanjem in v primeru nepravočasnega ukrepanja tudi smrti živali. Ukleščeni del črevesa zaradi prekinjenega pretoka krvi zelo hitro propade in odmre. Pri manjši trebušni kili se to sicer ne more zgoditi in ponavadi prihaja skozi odprtino le trebušna maščoba. V tem primeru kila ne boli. Nevarnost obstaja kasneje, ko je žival starejša in se začne kopičiti trebušna maščoba. Takrat lahko zaradi povečanega pritiska v trebuhu zaradi maščobe pride do povečanja trebušne kile, saj trebušna stena dodatno poči in trebušni organi padejo v podkožje. Enaka nevarnost preti psič-kam, če so breje, se pravi, če imajo mladičke v sebi. Zaradi povečanega pritiska v trebušni votlini trebušna stena poči in maternica s plodovi vred pade v podkožje živali. Le pravočasen operativni poseg lahko reši psičko in mladičke. Trebušne kile pri mladih živalih ne smemo zanemariti in ignorirati, saj kot vidimo, lahko v kasnejšem življenju Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralni-k@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. naredi resne težave in zaplete. Najbolje je kužka operirati v starosti treh do petih mesecev. Operacija je v tej starosti relativno nezahtevna tako za operaterja kot tudi za kužka. Potrebno je zagotoviti nekaj dni mirovanja po operaciji in problem je rešen. Seveda lahko kužka operiramo tudi kasneje, vendar je zaradi bolj razvite trebušne mišičnine poseg bolj boleč oz. obremenjujoč za kužka. Gospe Kristini svetujem obisk ambulante za male živali. Težava gospe Kristine in njene psičke se da popolnoma odpraviti in iz zdravstvenega stališča ni taka psička nič manj vredna od ostalih. Po posegu se bo razvijala povsem normalno in ne bo zaostajala za svojimi pasjimi vrstniki. Emil Senčar, dr. vet. med. V vrtu Vrt v septembru Po vremenu na dan »malega šmarna« se jesen ravna oba naslednja meseca, kimavca in vinotoka. Obeta se lepa, sončna, topla in sveža prijetna jesen z obilico plodov in cvetja v barviti vrtni naravi. Ko vrtno rastje prične odlagati svoje darove, bo sklenilo vegetacijo v iztekajočem vrtnarjevem letu in se pripravilo na zimski počitek. V SADNEM VRTU se bliža čas obiranja pozno zorečih sort jabolk in hrušk. Sadje, ki ga nameravamo hraniti za uporabo v svežem stanju za ozimnico, oberemo v drevesni zrelosti, užitno zrelost pa bo pridobilo za čas hrambe v zato primernem prostoru za hrambo sadja. Ker jabolka ne dozorevajo povsem enakomerno, je priporočljivo dvakratno obiranje, ko oberemo plodove, ki so že zreli, da omogočimo boljše dozorevanje zasenčenim in zaostalim v razvoju. Sproti pobiramo samoodpadleplodove, ki jih je mogoče uporabiti v predelavi za sokove, mezgo ali sušenje, obenem pa prepričujemo, da bi pričelo na tleh trohne-ti in okuževati zdravo sadje. Tudi v septembru je še mogoče opraviti cepljenje sadnega drevja in nekaterih okrasnih drevnin, na način okula-cije - očeslanja na speče oko, če je podlaga v muževnem stanju, cepič pa še ne povsem olesenel, kar je pogoj, da se takoj po cepljenju vzpostavi pretok rastlinskih sokov med podlago in cepičem. Rez robide in tajberija (križanca med robido in malino) opravimo spomladi. V primeru letošnje prebujne rasti pa bi zimske razmere, predvsem težak sneg, rozge poškodovale in polomile, ju obrežemo še v zgodnji jeseni. Stranske poganjke zalistnike krajšamo na 5 do 6 listov, rozge pa namestimo med žice na opori ter privežemo. Vrhove rozge krajšamo na višino opore okrog 2 m, mlade poganjke pa razredčimo na primerno razdaljo in razmestimo kot nadomestne med oporo, vse suhljate, izrojene in pregoste slabo razvite rozge pa pri tleh porežemo in odstranimo. V OKRASNEM VRTU na izpraznjena mesta rastišč okrasnega rastja, ki ga izločamo, čimprej z jesenskim sajenjem nadomestimo z novim. V zgodnji jeseni že sadimo okrasne iglavce ter drevnine zimzelenih listavcev, pravi čas je za presajanje ter sajenje trajnic in zelišč, v septembru že sadimo čebulice spomladi cvetočega cvetja, pa tudi obnovo vrtne trate je priporočljivo opraviti še sedaj, ker se v tem času posejane in posajene rastline še do zime dobro vkoreninijo ter pripravijo naprezimitev. Vrtno trato, ki jo je poletna vročina in suša ali širokolist-ni pleveli poškodovali le v manjših zapletah, popravimo tako, da vrhnjo plast travišča prerahljamo 10 cm globoko z vilasto lopato ali drugim primernim orodjem, da se s prebadanjem dobro prezračijo, jo posipamo s kamninsko moko, po potrebi dosejemo s semenom ustrezne travne mešanice in plitvo zastremo spresejano kompostovko. Že v nekaj dneh se bo po rahlem dežju ali zalivanju travna ruša v rasti obnovila in opomogla, ko jo z nekoliko višjo rezjo redno kosimo. Za sajenje in presajanje okrasnih iglavcev in zimzelenih listavcev izberemo oblačno in mirno vreme, ob sajenju pa jih izdatno zalijemo, da med sajenjem ne pride do ovenelosti sadik, kar je često vzrok za neuspelo saditev. Ko ZELENJAVI VRT zapušča vse več letošnjih posevkov vrtnin, naj ob tem ne dobiva videza zapuščenosti, marveč izpraznjene gredice čimprej pripravimo za nove setve. Upoštevaje koledar in predhodne posevke sejemo sorte zimske solate, ki dobro prezimijo, motovilec in špinačo, ter presajamo sadike rabarbare, pora, radiča in endivije ter zimske solate, ki bo v dolgi in topli jeseni tvorila glavice še za letošnjo porabo. Miran Glušič, ing. agr. Bbkokekr, 7* septembra -11 septembra 7-petek 8-sobota 9-nedelja 2U * 10-ponedeljek # 11 - torek *> é 12-sreda 13-četrtek Nasprotno razmišljanje Ljudje srednjega sloja razmišljajo takole: Varnost delovnega mesta, Velika hiša, Var-čuj denar, Bogati so pohlepni. Bogati sloj pa razmišlja takole: Ustvari lastno podjetje, Najeto stanovanje, Vlagaj denar, Bogati so radodarni. Vaša resničnost določa to, kar mislite, da je pametno in kar mislite, da je tvegano. Po tej logiki ljudje srednjega sloja menijo, da se je pametno oklepati se varne službe in tvegano imeti lastno podjetje. Ljudje srednjega sloja in revni ne razmišljajo zgolj drugače, pač pa popolnoma nasprotno od bogatih. Bogati pa menijo, da je pametno imeti lastno podjetje, tvegano pa se je oklepati varne službe. Oklepanje varne službe je precej bolj tvegano dejanje kot to, da se naučiš ustvariti in upravljati podjetje. Prvo tveganje je dolgoročno, drugo pa le kratkoročno. To je bilo konec 60. Tedaj množičnih odpuščanj še ni bilo. Tedaj so ljudje šli v šolo, si priskrbeli službo, celo življenje delali, ko pa so se upokojili, sta zanje poskrbela vlada in podjetje. Doma so otrokom svetovali le, naj pridno hodijo v šolo, da bodo lahko dobili dobro plačano službo in bili zgledni zaposleni. Danes vemo, da je varnost delovnega mesta stvar preteklosti, tedaj pa je bil vsakdo prepričan, da je pametno iskati varno službo. Če delate za varnost delovnega mesta, boste celo življenje trdo garali. Če delate, da bi ustvarili lastno podjetje, boste morda sprva bolj garali, kasneje pa vam bo potrebno čedalje manj delati in čedalje več boste zaslužili, lahko celo sto do tisočkrat več kot sedaj. Kaj pa glede vlaganja? Do pred kratkim so me vsi opozarjali, da je vlaganje tvegano početje. Vsi so mi govorili da je pametno varčevati. V bistvu je oboje enako, vendar v razmišljanju popolnoma nasprotno. Varčevanje pomeni, ko veleblagovnice oglašujejo svoje tedenske ponudbe hrane po znižanih cenah in si ljudje naredijo tedenski načrt za nabavo hrane. To jim vzame kar precej časa. Pravzaprav je vsa naša prehrana odvisna od tega, kaj je določen teden v trgovini ceneje. Potem se usedejo v avto in se vozijo od trgovine do trgovine in nabavljajo hrano po znižanih cenah. Kadar pa najdejo kakšno zelo poceni hrano, jo nakupijo v velikih količinah in jo potem shranijo v zamrzovalniku. Torej imajo ljudje zamrzovalnike za izredne priložnosti. Tako ljudje prihranijo veliko denarja. In na enak način kupujejo tudi oblačila. Kar mislite da je res, postane vaša resničnost! Mitja Petrič Ob zori ljubezni www.poravnava.si Lev (23. 07. - 22. 08.) Na odru dinamične ljubezni (2) Lev - Tehtnica Dve znamenji, ki sta v svojem bistvu sorodni in različni. Skupaj lahko spoznavata in odkrivata vse tiste dogodivščine, ki jih za njiju piše življenje. Dobro se ujameta v intimnem življenju in tako v sebi najdeta moč, da se odločita in gresta v to avanturo. Vsekakor je Levu pomembna bolj telesna povezava in Tehtnica strmi po prijateljstvu. Resnica se skriva na sredini in zmes obojega prinese neko posebno notranje zadovoljstvo. Pomembno je, da Lev ne izkorišča Tehničnega potrpljenja, ker se bo lahko opekel. V osnovi pa zvezde zvezi prikimavajo. Lev - Škorpijon Pri tej kombinaciji gre za izkušnjo od raja do pekla, kajti sprva je vse lepo in prav - noči so strastne in prinašajo prave užitke in romantike. Ko pa se dogajanje preseli v dnevno sobo, se začnejo določena prilaganja, ki so nujna. Škorpijon je neposreden in Levu prav gotovo ne bo laskal kar tako in to ga bo lahko tudi užalilo. Težko oz. zdi se, da je skoraj nemogoče, da se zmenita, kdo bo imel glavno besedo in Škorpijon je tisti, ki ima Leva na kratkem, tako da vidi in občuti vsak njegov gib. Po eni strani se skupaj mnogo naučita in po svoje zabava. Poroka pa je zadeva, ki naj rajši še nekoliko počaka. Lev - Strelec Oba sprejemata ljubezen kot iztočnico, da se lahko ne- c.Tadej óink honaml ¿isholag \ 35- kaj naučita iz nje. Nakazano je, da se znata razvajati in si dati dovolj osebne svobode. Vsak po svoje znata biti optimistična in verjeti tako vase kot tudi v življenje. Od vsega začetka ju združuje živahno in temperamentno intimno življenje. Na pravilen način se znata motivirati in podpreti. Tako ugotovita, da je življenje v dvoje zelo lepo in prijetno. Ker jima skupaj ni dolgčas, se kmalu odločita in si večno zvestobo obljubita tudi pred oltarjem življenja. Vsekakor pa se zavedata, da je sreča na strani pogumnih ljudi. Lev - Kozorog Resnica je ta, da je Lev po naravi topel in dobrohoten, Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. sprašujete. PIP svetuje. Odprtje podjetja Lep pozdrav! Od znanca sem slišal, da obstajajo točke, ki ti omogočajo odprtje s. p.-ja oz. družbe z omejeno odgovornostjo po hitrem postopku. Mi lahko prosim posredujete več informacij o tem. Predvidevamo, da vam je znanec govoril o točkah VEM (Vse na Enem Mestu). Spletni portal e-VEM in točke VEM so se ustanovile z namenom, da se bodočim podjetnikom olajša začetek opravljanja gospodarske dejavnosti. Trenutno e-VEM ponuja storitve za samostojne podjetnike posameznike (s. p.), kmalu pa bo nudil tudi podporo pri ustanavljanju družb z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Več informacij o točkah VEM in portalu e-VEM najdete na spletni strani http://evem.gov. si, kjer lahko opravite tudi vse potrebno za začetek opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika. V kolikor nimate interneta oz. ga niste vešči, lahko vse potrebno za odprtje s. p.-ja opravite tudi na kateri od vstopnih točk VEM. To so izpostave AJPES-a, upravne enote in krajevni uradi, območne obrtne zbornice Slovenije (OZS), območne gospodarske zbornice (GZS), davčni uradi, in določene druge točke - na Ptuju je to npr. ZRS Bistra Ptuj. Osnovni namen spletne strani e-VEM je zagotoviti ustrezno informacijsko podporo bodočemu samostojnemu podjetniku posamezniku, katera mu omogoča v najkrajšem možnem času pridobiti možnost izvajanja dejavnosti. Ko ima podjetnik dejavnost registrirano, mu storitve portala omogočajo sporočanje sprememb podatkov podjetja (npr. spremembo sedeža). Najpomembnejše storitve, ki vam jih omogoča portal e-VEM in vstopne točke VEM so: vpis samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenije, vpis v davčni register, prijava akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, prijava priprave na obračun prispevkov za socialno varnost, prijava podatkov samostojnega podjetnika v vsa obvezna zavarovanja, oddaja vloge za pridobitev obrtnega dovoljenja, identifikacija s. p.-ja za DDV itd. V kolikor se boste odločili za odprtje s. p.-ja preko spletnega portala e-VEM boste vse postopke izpeljali sami, pri čemer se lahko obrnete po pomoč k ekipi strokovnjakov portala. Pri odprtju s. p.-ja preko vstopne točke VEM lahko pooblastite zaposlenega na vstopni točki, ki bo v vašem imenu izvedel vse postopke. V kolikor razpolagate z vsemi potrebnimi podatki, je registracija lahko opravljena še isti dan, drugače pa v roku nekaj dni. Če potrebujete brezplačno pravno pomoč nam poSljite vaSe vprašanje s pripisom "za Štajerski tednik" ali nas obiščitev Krempljevi ulici 1 na Ptuju ali pokličite na telefonsko Številko 02 7711159. Zavod PIP nudi brezplačno pravno pomočssoglasjem Ministrstva za pravosodje. Cpip pravo informacije pomoč PIP Center Ptuj Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj T 02 771 11 59 F 02 77111 60 ptuJ@zavodplp.sl www.zavodpip.si zaprto 08.00 -15.00 08.00 - 17.00 08.00 - 15.00 zaprto 080 13 14 Rok Snežič, univ. dipl. prav. Nenad Dukič, mag., MBA CcmJ Jo se oí m: k* kar pa Kozorog ne pozna ali pa ima nekje globoko v sebi. Seveda se značaja razlikujeta in imata malo skupnih lastnosti. Leva privlači življenje na veliki nogi in je pripravljen narediti veliko, Kozorog pa je skromen. Če Lev ne dobi nobene pohvale ali priznanja - kar je težko - se navidezno zapre in ne more funkcionirati. Kozoroga pa zelo moti Levova neposrednost in zbujanje pozornosti na vsakem koraku. Če se odločita za avanturo, bo ta uspešna, za zakon pa bi morala nekoliko premisliti. Pogovor pa je vsekakor tisti, ki dela čudeže. Lev - Vodnar Znamenji se nahajata na polarni osi v naravnem zodiaku. To pomeni predvsem to, da se poznata, da si zaupata in da verjameta sama vase. Kljub vsemu pa si lahko pomagata in Vodnar je tisti, ki bo Leva presenetil na vsakem koraku, vedno bo to presenečenje izvirno in drugačno. Leva bo to nekaj časa veselilo in vznemirjajo, prišel bo tudi dan, ko mu bo to moteče, tedaj Vodnar zaradi lastne trme ne bo popustil. Resnica pa je ta, če se bosta znala pogovoriti in stvari razrešiti sproti, so možnosti za zakon znatno večje, če pa vztrajata vsak pri svojem, se po vroči avanturi stvari zaključijo. Poravnava, d.o.o., odgovarja Vprašanje Pred dvema tednoma sem doživel prometno nesrečo. Vame se je zaletelo vozilo, ki mi je s stranske ceste odvzelo prednost Voznik tega vozila sedaj trdi, da ni ničesar kriv. Ali mi je njegova zavarovalnica dolžna izplačati odškodnino? Uroš, Celje Odgovor Glede na to, da vam je drugo vozilo odvzelo prednost, ste vsekakor upravičeni do odškodnine za utrpele telesne bolečine, duševne bolečine in strah. V vašem primeru obstaja možnost, da se stvari zapletejo in bo potrebno vložiti tožbo, pri tem pa bo tožena stranka (povzročiteljeva zavarovalnica) skušala dokazati vaš soprispevek k nastali nezgodi, če ste morda vozili s prekoračeno hitrostjo. Kljub temu pa bi v tem primeru uspela le z določenim deležem sokrivde, nikakor pa ne s popolno razbremenitvijo odgovornosti. Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno teL št 0801314. ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, Vodnikova 2 tebLrIzTpE^ 080 13 14 Lev - Ribi Če je Lev izrazito aktiven in Riba pasivna takoj nastane neka ovira. Poleg tega dinamičen Lev težko najde ključ do srca romantične Ribe in skrivnost do njene duše. Vsak po svoje potrebujeta svoje obveznosti - Ribi je mnogokrat tišina ljubša in Lev strmi po tem, da se vedno nekaj dogaja. Drug drugemu jemljeta energijo in tako kaj kmalu ugotovita, da lahko več pridobita kot izgubita. Ko ima Riba napade tesnobe, Lev ne zna pomagati in gre naprej po svoji poti. Zrno modrosti: Veliko modrosti se lahko naučimo od lastnih otrok, ti biseri življenja nas učijo iz dneva v dan. Svet je boljši toliko, kot je boljši posameznik, včasih je pot do osebne sreče tako preprosta, toda v iskanju večnih odgovorov preproste stvari zgubijo smisel. Toda vsaka preizkušnja na naši preljubi Zemlji ima svoj namen in vnaša bogato sporočilo. Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si. Tadej Šink, horarni astrolog Duševno zdravje Skrhan zakon Katja in Tone sta bila poročena celih 38 let, kmalu po poroki sta se preselila na tuje. Letos sta se upokojila, Katja bi se rada vrnila v domači kraj, Tone temu nasprotuje, ker je mnenja, da se po tolikih letih odsotnosti ne bo znal vživeti. Njun do včeraj trden zakon se je zaradi tega začel krhati, nobeden noče popustiti. Ali je njun zakon še mogoče rešiti, vprašujeta? Menim, da njun zakon še ni tako skrhan, da se ga ne bi dalo rešiti, saj sta bila teh 38 let v tujini drug drugemu v oporo in verjetno tudi srečna drug z drugim. Je pa seveda sedanja situacija močno kočljiva, saj jesen življenja potegne za sabo tudi pešanje nekaterih sposobnosti in seveda tudi manjšo prilagodljivost na nov način življenja. Vsekakor imata tu, kjer sta sedaj, prijatelje, poznata do podrobnosti način življenja, ki sta ga in ga še sprejemata. Če je Tone sprejel v popolnosti tudi način razmišljanja dežele, kjer živita, potem gaje za razumeti, da se boji vrniti v domači kraj, Katja pa je imela v sebi stalno nostalgijo po domačem kraju. Menim, da naj poskusita iti na daljše počitnice domov, se pogovarjata o svojih občutkih, čustvih in mislih ob takih počitnicah in skušata najti skupno rešitev za oba, pa čeprav morda nek kompromis. Če jima to ne uspe, se naj obrneta v tujini na partnerskega psihoterapevta, ki jima lahko pomaga najti najustreznejšo rešitev za njun zakon in skupno življenje po upokojitvi, ki je vedno najboljše, če sta partnerja skupaj in si še naprej pomagata in delita srečo. Mag. Bojan Šinko Brezplačna objava Info - Glasbene novice Počitnice se počasi zaključujejo za osnovnošolce in srednješolce, ki so po mojem mnenju tudi najbolj v toku s popularno glasbo. In še malo statistike, ki pravi, da otroci v starosti med desetim in dvajsetim letom starosti po svetu kupijo največ plošč in razlog za to so njihove glasbene zvezde, ki jih preprosto morajo imeti v svoji glasbeni kolekciji. Oznake najstniški idoli so se v zadnjih letih vse bolj znebili člani skupine BACKSTREET BOYS. Ameriški kvintet je namreč pred leti snemal izključno lahkotno pop glasbo, katere glavna je bila najstniška publika. Fantje so sedaj odrasli in to je slišno tudi v njihovi glasbi, ki ni več narejena na prvo žogo, ampak njihova nova klavirska pop balada INCONSOLABLE (****) zveni precej bolj zrelo in isto velja tudi za njihovo zanimivo ljubezensko tekstualno izpoved. Ste že kdaj slišali za CARRIE UNDERWOOD? Če jo poznate, je vse OK, če pa je še ne poznate, pa zamujate njen angelski vokal. Kantri zvezda sicer leta 2005 ni zmagala v glasbenem šovu American Idol, a je uspela s skladbo Inside Your Heaven in albumom Some Heart. Pevkina zvezda pa vedno bolj žari in njena nova zahtevan in hkrati čudovita umirjena kantri pesem se imenuje SO SMALL (***). Iz kantri glasbe pa sem v zadnjem mesecu bil najbolj navdušen nad naslednjimi novimi pesmimi Love Me If You Can - TOBY KEITH, Take Me There - RASCAL FLATTS, Proud Of The House We Built - BROOKS & DUNN, Online - BRAD PAISLEY in Ready, Set, Don't Go - BILLY RAY CYRUS. Kanadski band EVANESCENCE je bil že nekajkrat pred razpadom, a so zmeraj našli skupno pot. Prava pot jih je popeljala na vrhove lestvic in jih z njihovim hitom Bring Me To Life zapisala v glasbeno zgodovino. Kvintet zna popolnoma zažgati ali pa se popolnoma ohladiti ali umiriti, prav takšna je njihova nova vrhunska pesem GOOD ENOUGH (*****), v kateri moram izpostaviti super vokal Amy Lee in magično klavirsko spremljavo. Irska zasedba The Cranberries je žal v letu 2006 razpadla. Kvartet pa je temeljil na pevki DOLORES O'RIORDAn, ki se je kaj hitro ujela in posnela samostojno zgoščenko Ordinary Day. Takoj prepoznavna pevka pa tudi v drugi samostojni rok skladbi WHEN WE WERE YOUNG (***)preveč kopira svojo bivšo skupino The Carnberries in žal ne prinaša nobene izvirnosti. Finski rokerji HIM so z delovanjem začeli že leta 1995. Njihov glavni član in pevec Ville Valo je letos že bil na vrhovih lestvic, ko je skupaj s pevko Natalie Avelom zapel odlično pesem Summer Wine. Po dolgem času se kvintet vrača s klasično rok skladbo THE KISS OF DAWN (***), ki pa ima šokantno besedilo o samomoru. A veste, kaj v glasbi pomeni mash up? To pomeni, da se med seboj pomešata vsaj dva popolnoma različna glasbena stila. Tako je najnovejši in najbolj vroč mash up leta 2007 imenovan SHOCK FROM THE HEART (***). Izvajalca sta raper FAMOUZ in skupina BON JOVI. Mash up kombinacija rapa in roka pa bazira na hitu You Give Lova A Bad Name skupine Bon Jovi. DEBBIE HARRY je bila dolgo časa glavna „bejba" ali pevka skupine Blondie. V začetku in sredini 80 let je blondinka zapela nekaj hitov in se, verjeli ali ne, sedaj ponovno vrača z lahkotno pop varianto v atraktivnem in kar malo starinskem štiklu TWO TIMES BLUE (***). Za imenom CHEMICAL BROTHERS se skrivata Tom Rowlands in Ed Simmons. Studijski duet je pred kratkim lansiral šesto bolj urbano studijsko ploščo We Are The Night. Po hitu Do It Again prihaja novo ultra presenečenje, saj kemiki med seboj mešajo minimalistične elektronske pop samle, r&b in rap v komadu THE SALMON DANCE (***), v katerem rapa Fatlip. Francoski DJ in producent BOB SINCLAR je trenutno marsikje v modi s hitom Sounds Of Freedom. Enak je tudi naslov njegove plošče remixsov, na kateri na primer sodelujejo Axwell (ta ima na Ibizi trenutno mega hit Found You), Jamie Lewis, Tocadisco... Poseben remix zelo komercialnega pop in house obarvanega komada GIVE A LIL LOVE (****) je naredil Erik Kupper in ob njem boste veselo migali na plesiščih ter tudi žvižgali. David Breznik 6. VAYAMOS COMPANEROS - Marquess 7. SHUT UP AND DRIVE - Rihanna GOD'S HANDS, TE BUSQUE - Nelly Furtado & Juanes 9. THE WAY I ARE - Timbaland & Keri Hilson 10. GLORIOUS - Natalie Imbruglia Vsaki sre¿o in ng '= m u v K ■ hammer muhle Mehi Ji... ^isckung >551: Ip^sy ,V Logfln ..... Prirejena živila za obolele s fenilketonurijo so naprodaj le v tujini. Foto MT Pohodništvo • Navdušeni Francozi v Halozah Po naših vinih noge ne bolijo V teh dneh je po haloških hribih vandrala skupina francoskih pohodnikov, članov po-hodniške zveze Club Vosgien. Zveza, ki danes šteje 35.000 članov in 111 društev, je bila v Franciji ustanovljena leta 1872 in je sprva združevala elito, višje sloje - industrialce in politike, po 1. svetovni vojni pa se je odprla za vse sloje. Ukvarjajo se s pohodništvom, plezanjem in med drugim organizirajo tabore. Vzdržujejo 20.000 planinskih poti in 100 planinskih koč, kar je njihova posebnost. Pokrivajo vzhodni del Francije in zveza, ki deluje na ostalem področju Francije npr. nima nobene koče. Skrbijo pa tudi za hotel s 50 ležišči v južnih Vogezih. Na organizirane izlete vzamejo s sabo samo člane kluba, članarina je torej obvezna in znaša 12 do 15 evrov letno (kar je manj kot v Sloveniji - 18 evrov). Predsednik zveze club Vos-gien je Jean Simon. Tokrat je v Slovenijo pripeljal 51 pohod-nikov, večinoma upokojencev, to pa je že tretja skupina letos. Skupaj jih je Slovenijo obiskalo 165. Najstarejša udeleženka šteje tokrat 84 let, pa je zmogla pot v celoti. V manjše skupine so se morali razdeliti zaradi lažje organizacije. Predvsem pre- nočitvenih kapacitet na Ptuju, pa tudi drugod, je premalo za večje skupine. Za obisk Slovenije so se odločili na pobudo predsednika Planinskega društva Ptuj Uroša Vidoviča, ki jih je znal navdušiti. Kontakte so navezali na srečanjih Evropske popotniške zveze. Za pohodni-štvo v Sloveniji so se odločili z namenom spoznati drugačnost, tradicijo in ljudi. Slovenci se jim zdimo predvsem prijazni, polni optimizma in zelo odprti - po njihovem nas preveva ljubezen do življenja, kot Francozi rečejo »Joie de vivre«. Všeč sta jim hrana in pijača. Še posebej navdušeni so bili nad šampanjcem iz Ormoške kleti. Tisti, ki so nas obiskali v predhodnih dveh skupinah, so tokratnim pohodnikom naročili nove količine. Na poti so z gosti iz Francije Uroš Vidovič ter ostali vodniki ptujskega planinskega društva. Skupina prenočuje na Ptuju v hotelu Mitra in v na novo odprtem ptujskem Park hotelu. Pri nas bodo ostali 8 dni - do sobote. Na vsakodnevnih pohodih spoznavajo predvsem haloško območje, pa tudi Slovenske gorice. Obiskali so Ptujsko Goro, grad Štatenberg ter Ormoško in Ptujsko klet. Obiskali pa so tudi znamenitosti v starem mestnem jedru Ptuja. Odpravili so se tudi na Pohorje, v Slovenske Konjice, se povzpeli na Boč, obiskali staro trto v Mariboru ter se spustili po Dravi s splavom. Spoznali so oz. bodo tudi druge znamenitosti Slovenije - Bled, Postojnsko jamo, Vintgar. Kot je povedal predsednik zveze Club Vosgien Jean Simon, so prestari za vzpon na Triglav. Zato bi radi v prihodnje (v Slovenijo se bodo še vrnili) spoznali slovensko Istro. Na pohodu po Halozah so bili izjemno navdušeni nad prvobitno naravo. Izjemen dogodek vreden fotografiranja pa se jim je zdelo srečanje s perico na Kupčinjem Vrhu (Čermoži-šah). Gospa, ki je na roke prala pri koritu, jih je tako navdušila, da so ji podarili kar nekaj evrov v zameno za izjemno doživetje. Navdušeni pa so francoski po-hodniki tudi nad slovenskimi belimi vini. Kot je povedal Jean Simon, so dobra in posebna, kajti po naših vinih ga noge ne bolijo - nima krčev v mišicah, kot pri nekaterih drugih vinih. Z veseljem bo pripeljal v Slovenijo še druge Francoze: naj vidijo, da znajo pridelati dobra vina tudi drugod. Majda Fridl Foto: Majda Fridl Nedeljski pohod po Halozah so francoski pohodniki zaključili na izletniško-turistični kmetiji Lončarič na Jelovicah v občini Majšperk. Planinski kotiček Izlet na Begunjščico (2060 m) PD Ptuj in Planinska skupina Montavar Metalna Nova, d. o. o., organizirata dne 22. in 23. 9. 2007 izlet na Begunjščico v Karavankah. Zbrali se bomo pred železniško postajo Ptuj ob 5.30 in se z avtobusom odpeljali do Ljubelja. Od tam bomo pot peš nadaljevali do Doma na Zelenici (1536 m). Do doma bomo prispeli po 1,3 ure hoje. Po krajšem postanku bomo pot nadaljevali po zahtevni poti na vrh Begunjščice. Pot je na izpostavljenih mestih zavarovana z jekleno vrvjo. Po 2,3 ure hoje bomo prispeli na vrh Begunjščice. Na vrhu se nam bo razprostrl pogled proti sosednjim vrhom: Košuti, Vrtači, Stolu, proti Julijcem s Triglavom na čelu in na celotno Gorenjsko. Po daljšem postanku se bomo po južnem pobočju spustili do Roblekovega doma (1657 m). Na poti bo potrebno tudi nekaj previdnosti, ker je zdrs na strmem travnatem pobočju zelo nevaren. Na Roblekovem domu bomo prespali. Drugo jutro bomo pot nadaljevali po spodnji prečni poti do Prevala (1311 m), kjer bo čas za počitek. Od tam bomo pot nadaljevali do Koče na Dobrči (1478 m). Pot bo dolga 3,3 ure. Sledi še 1,3 ure dolg spust do vasi Brezje pri Tržiču, kjer nas bo čakal avtobus. Vrnitev na Ptuj je predvidena v nedeljo zvečer do 22. ure. Skupne hoje bo cca 6 ur dnevno. Cena izleta znaša 34 evrov in vključuje prevoz, nočitev, vodenje in organizacijo. Prijave s plačilom so možne na PD Ptuj do 14. 9. 2007. Prostih je 26 mest. Potrebna je planinska oprema za visokogorje. Izlet bo v vsakem vremenu. V slučaju slabega vremena bomo turo prilagodili trenutnim vremenskim razmeram. Izleta se lahko udeležijo samo člani PZS s plačano članarino za leto 2007. Izlet bom vodil Bojan Kolednik z vodniki iz PD Ptuj. Bojan Kolednik Fit na kolesu Končno! Jutri gremo na 5. Poli maraton! Jutri je dan za 5. Poli maraton. Le še nekaj ur nas loči od tega največjega rekreativnega kolesarskega dogodka v Sloveniji. Organizatorji, Perutnina Ptuj, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Di@log Company in Ra-dio-Tednik Ptuj, zatrjujejo, da je za nov praznik kolesarstva na Ptuju že vse pripravljeno. Tudi letos na letališču Moškanjci pri Ptuju pričakujejo številne kolesarske navdušence od blizu in daleč, ki se bodo lahko podali na eno od prog 30-kilometrske-ga mini ali 60-kilometrskega maxi Poli maratona. Ob tem obljubljajo bogate nagrade, obilo kolesarskih užitkov in pestro spremljevalno dogajanje ob glasbi, plesu odlični hrani in številnih dogodkih ob progi in na prizorišču. Organizatorji pozivajo k strpnost v prometu in varnosti na kolesu Ker Poli maraton vsako leto na Ptuj in Moškanjce pripelje številne kolesarje od blizu in daleč, organizatorji opozarjajo tudi na zgoščen promet, še posebno v dopoldanskih urah, na vseh cestah proti Moškanj-cem, kjer je start in cilj maratona. Vse udeležence v prometu prosijo za strpno in pazljivo vožnjo tudi po cestah, kjer bo vozila Poli kolesarska karavana. Vse tiste, ki bodo na Poli maratonu aktivno sodelovali in tudi sami zavrteli kolesa, pa tudi pozivajo k pazljivosti, strpnosti in upoštevanju cestnoprometnih pravil. Udeležence pa tudi naprošajo, da si nadenejo varnostno čelado, ki je danes za pravega kolesarja nepogrešljiv del kolesarske opreme. Prijave že od 8. ure zjutraj Čeprav je start maxi Poli maratona ob 11. uri in mini Poli maratona 20 minut kasneje, bodo organizatorji na prizorišču prijave sprejemali že od 8. ure zjutraj. Zato vabijo udeležence, da se jim na startu pridružijo čimprej in se tako izognejo gneči pri parkiranju in plačilu prijavnine ter prevzemu darilnih paketov. Obljubljajo, da jim ob čakanju na start nikakor ne bo dolgčas, saj se bo že pred 11. uro na prizorišču dogajalo marsikaj. Med drugim si bodo lah- NAGRADNI Poli maraton REBUS Rešitev Poli maraton rebusa, ki smo ga objavili prejšnji petek, se glasi Mini/kratki Poli maraton je dolg 30 km. Nagrado - brezplačno pri-javnino na 5. Poli maraton, največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji - si je s pravilnim odgovorom prislužila gospa Bernarda s Ptuja. Nagrajenki čestitamo in ji na Poli maratonu želimo obilo kolesarskih užitkov. Če hočeš biti fit Če si želiš zabaven dan Če ti je kolo užitek ko ogledali in navijali za policiste kolesarje, ki bodo ob 9. uri pričeli s tekmovanjem v spretnostni vožnji na poligonu, ob 10.30 bodo pričakali desant vojaškega helikopterja, od 10. ure naprej pa bodo lahko v varstvo športni šoli Juhuhu prepustili svoje malčke. Na start pa bodo kolesarje in njihove spremljevalce seveda pospremili tudi živahni zvoki ansambla Ptujskih 5. Kot vse kaže, pa nas bo tudi letos tako kot zadnja tri leta razveseljevalo lepo sončno vreme. Mi smo torej pripravljeni, kaj pa vi? Petnajst razlogov, zakaj na 5. Poli maratonu NE smete MANJKATI 1. ker je udeležba na Poli maratonu prijeten način druženja in zabavne rekreacije; 2. ker lahko tako na zdrav način preživite prijeten sobotni dan s svojo družino in prijatelji; 3. ker ste vse poletje pridno vrteli pedala in boste sedaj svojo kondicijo s prijatelji preverili na 30- ali 60-kilome-trski progi; 4. ker s prijavo na Poli maraton dobite kolesarske rokavice, pravo športno medaljo, promocijsko majčko in brezplačne napitke pred in med kolesarjenjem; 5. ker boste s prijavo na 5. Poli maraton deležni tudi brezplačnega kopanja v zunanjih bazenih Term Ptuj od petka do nedelje, 7. do 9. septembra 2007; 6. ker vas bo po Poli kolesarjenju pričakal bogat izbor toplih jedi v odlični izvedbi Perutnine Ptuj; 7. ker bo na startno-ciljnem prostoru nadvse pestro z nastopi glasbenih in plesnih skupin; 8. ker vas tudi letos čakajo bogate nagrade in se boste z malo sreče s Poli maratona odpeljali s čisto novim kolesom; 9. ker si boste lahko ogledali tudi starodobna kolesa, moderna vojaška vozila, spretnost policistov na kolesih ali pa se pomerili v številnih zabavnih igricah v startno-ciljnem prostoru; 10. ker bo letos poskrbljeno tudi za animacijsko varstvo otrok med 4 in 10 let in se boste lahko starši brez skrbi podali na kolo; 11. ker bo pred startom in na progi poskrbljeno tudi za manjša popravila koles; 12. ker je Poli maraton edinstven in tudi največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji; 13. ker je letos Poli maraton že peti po vrsti in tako praznuje prvo malo obletnico, ki jo bomo tudi primerno proslavili z odlično torto; 14. ker ste se ga udeležili že lani in je lepo nadaljevati tradicijo oziroma ker lani še niste bili in vsekakor morate preizkusiti ta največji rekreativni kolesarski spektakel; 15. ker bo enostavno ZABAVNO FIT S KOLESI! Janja Šuler, Mojca Feštanj Dialog Company M A K^ATO f* www.polimaraton.si Zabavno fit s kolesom! Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007 Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji! Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE 35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si. PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice. ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj. IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Se priporočamo. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7a, Destrnik, telefon 051 415 490. PROFINISH popravilo poškodbe po toči in drugih udrtin na os. vozilih brez lakiranja. Stanko Zagoršek, s. p., Drstelja 23 b, Destrnik, tel. 031 666 774. PREMOG, drva, gramoz (sekanec) zelo ugodno z dostavo. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Podleh-nik, Sedlašek 91, tel. 041 279 187. A TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594. KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si. MS AVTOSERVIS, avtoličarstvo, avtokleparstvo, sklepanje zavarovanj Adriatic Slovenica, dela izvajamo za vse zavarovalnice, Miroslav Slodnjak, s. p., Dornava 24, 041 755 253. FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. tel. 041 226 204. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. NERJAVEČE cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, ograje po načrtu, trgovina Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26. r PO UGODNIH cenah odkupujemo suho luščeno koruzo. Prav tako sprejemamo ponudbe za odkup sveže luščene koruze z njive. Polje dom, d. o. o., Zagrebška cesta 74, Ptuj. Tel. 041 667 325. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006. NESNICE mlade, rjave, pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo: Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM krompir za ozimnico, rdeči in beli. Tel. 790 02 81 ali 031 581 700. PRODAM krompir za ozimnico, možna dostava. Tel. 041 363 947. PRODAM trgatev šmarnice. Tel. 041 564 433. PRODAM 85 a njive v Apačah. Tel. 796 55 11 ali 031 769 597. KUPIM RABLJEN luščilec za koruzo. Tel. 766 73 81, zvečer. PRODAM grozdje sivi pino, zeleni silvanec, renski in laški rizling, rumeni muškat - večje količine. Tel. 031 219 129 ali 02 758 30 09. PRODAM mošt belega mešanega grozdja. Tel. 041 516 959. PRODAM odojke. Tel 031 598 992. PRODAM mošt renski rizling. Tel. 02 719 20 38. PRODAM suho naravno sušeno koruzo iz koruznika, 3 tone. Tel. 781 05 31. PRODAM grozdje (šmarnico), cca 600 kg, na Polenšaku. Tel. 031 626 118. KUPIM tekoči trak za koruzne storže in obračalnik SIP 220. Tel. 041 261 676. OVES IN TRITIKALO prodam. Tel. 051 316 591. PRODAM mešano grozdje z brajd. Tel. 740 18 63. PRODAM malo rabljen hrastov sod 250-l. Tel. 02 771 22 21. ODKUPUJEMO mokre bučnice. Oljarna Veselič. Tel. 740 8 2 22. NESNICE rjave, stare 15 tednov, prodam po 2,70 €, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71. PRODAM telico, črno-belo, brejo 8 mesecev. Tel. 031 430 285. PRODAM koruzo in gemaj. Inf. na tel. 031 383 356. GROZDJE prodam, belo mešano. Angela Perger, Mestni Vrh 65, tel. 041 568 508. PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 140 kg ter kupimo motokulti-vator Gorenje Muta, v nedelovnem stanju. Tel. 051 376 732. PRODAM trgatev na brajdah (jurka - kvinton) Tel. 781 04 81. KUPIMO otavo v štirih oglatih balah. Tel. 031 744 408. PRODAM suha kalana bukova drva, poceni razrez, možen dovoz ter bikce simentalce, težke od 200 do 300 kg. Tel. 031 788 502. NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic, Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, telefon 582 14 01. PRODAM telico, brejo 7 mesecev, vajena paše, telefon 040 651 451. PRODAM grozdje z brajd - kvinton in belo mešano ter belo vino. Telefon 031 449 207. PRODAM bukova drva metrska razklana z dostavo. Telefon 041 312 621, 02 740 80 17. PRODAM koruzo za silažo in drobi-lec zrnja. Telefon 031 539 428. PRODAM pujske od 25 do 50 kg. Telefon 041 368 437. BELO mešano vino in rdeče domače in grozdje na brajdah ugodno prodam. Telefon 757 37 71. PRODAM plug tribrazdni znamke Voge lot, obračalnik 14 col in plug krajnik 16 col IMT, predsetvenik znamke Mušič - 2,5 m, krožne brane 20 diskov in transparter za koruzo v storžih, žitno sejalnico Olt ter odojke. Telefon 051 230 628. PRODAM prašiče okrog 40 kg. Telefon 757 67 51. PRODAMO belo mešano vino, po ceni 0,85 EUR/l. Količine nad 20 litrov. Kličite po 16. uri. Tel: 041 853 236 NEPREMIČNINE PRODAMO starejšo stanovanjsko hišo na Sp. Hajdini, Rogaška 44, tel. 031 816 530. PRODAM enostanovanjsko hišo v centru Ptuja 210 m2 + zelenica na idilični lokaciji. Garaža + 3 park. mesta. Kvalitetno grajena, redno vzdrževana, KTV, možnost priključka na plin. Ogled in cena po dogovoru. Tel. 051 360 590. SLOVENSKE KONJICE, Bezina, 3- in 3,5-sobna stanovanja z garažami, od 97,10 m2 do 101,06 m2, vseljiva decembra 2007, prodamo. Cena: od 108.625,86 EUR do 114.191,91 EUR. ZORO NEPREMIČNINE, Trg svobode 25, Slovenska Bistrica, tel.: 02 81 83053, 041 543 478, www.zoro.si. SLOVENSKA BISTRICA, novogradnja, 2- in 2,5-sobna stanovanja, od 58,53 m2 do 70,82 m2, vseljiva septembra 2007, prodamo. Cena: od 63.505 EUR do 93.457 EUR. ZORO NEPREMIČNINE, Trg svobode 25, Slovenska Bistrica, tel.: 02 81 83 053, 041 543 478, www. zoro.si. TRISOBNO stanovanje na Ptuju, Ul. 25. maj, 83 m2, 4 nadstr., duplex, sončna lega, centralna, klima, parket, pluta. CATV ISDN, prodam. Tel. 041 708 831. V STAREM delu Ptuj kupim stanovanje. Po možnosti prenove potrebno stanovanje. Tel. 040 468 804. PRODAMO 2,5-sobno mansardno stanovanje na Ptuju v izmeri 84,80 m2. Telefon 051 335 819, 041 915 540. ENOSOBNO opremljeno stanovanje v Ptuju prodamo. Telefon 776 49 31 ali 031 722 137. V STRMCU PRI POLENŠAKU ob asfaltni cesti prodam parcelo veliko 32 arov. Na njej je možna gradnja, voda in elektrika ob parceli. Filomena Janžekovič, Strmec pri Polenšaku 2. DVOINPOLSOBNO stanovanje, 70 m2 obnovljeno, lepa lega in razporeditev, klima, prodam. Telefon 041 791 058. DOM IN STANOVANJE V NAJEM vzamem garsonjero na Ptuju. Tel. 031 579 773. V NAJEM oddam trisobno stanovanje z balkoni, kuhinja opremljena, možen je odkup celotne hiše. Tel. 02 746 51 01. DRUŽINA IŠČE bivalni vikend ali starejšo hišo za najem na relaciji Ptuj-Maribor, okolica Ptuja, z možnostjo kasnejšega odkupa. Telefon 031 529 479 po 19. uri. ODDAM ali PRODAM stanovanje, 60 m2 v Lackovi ulici (center mesta). Lahko so tudi pisarne ali mirna obrt. Telefon 031 501 550. PRODAM enosobno stanovanje v Ptuju. Telefon 041 487 999. RAZNO Prireditvenik DELO TAKOJ ZAPOSLIMO mizarje in pomočnike v mizarski delavnici. Nudimo lep OD. Dodatne informacije na tel.: 040 239 282. Želod Knechtl in drugi, d. n. o., Mladinska 17, Miklavž na Dravskem polju. KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10. ELEKTRO akustični kitari (odličen zvok, kvalitetna izdelava, primerna za začetnike) prodam. Tel. 041 551 507; 775 31 51. PRODAM prvomajsko stružnico TNP 160, dobro ohranjeno, z orodjem. Tel. 051 203 426 ali 764 52 01. REGALE za tekstilno trgovino, les-kovina, zelo lepe, prodamo. Informacije: 02 25 18 926. Lešnik in Sedovnik, d. o. o., Slovenska ulica 13, Maribor. Petek, 7. september 16.30 17.30 18.00 20.00 20.00 21.00 23.00 Ptuj, Mestni park, zvočna delavnica z Mojco Malek Ptuj, Mestni trg, lutkovna predstava Natascha Gundacker iz Avstrije Ptuj, Mestni trg, žonglerska plesna predstava (Slovaška) Ptuj, Mestni trg, Gongi - veliki koncert Trojica v Slovenskih Goricah, v cerkvi, orglarski koncert, na koncertu se nam bo predstavil Duo Organum plenum v zasedbi Nina Štalekar - orgle in Andreja Golež -orgle Ptuj, kavarna Hotela Mitra, Večer ambientalne glasbe Ptuj, Mestni trg, koncert Melodrom Ptuj, CID, vpišete se lahko v različne delavnice (začetni tečaj oblikovanja gline, novinarstvo, literarna skupina, tolkalska delavnica, elektro delavnica, tečaj orientalskih plesov, žonglerska delavnica, tečaj risanja) Sobota, 8. september ČE ŽELITE delati in biti za svoje delo dobro nagrajeni vam Slovenske novice in Delo nudita delo zastopnika naročniškega oddelka na terenu (tudi mlajši upokojenci). Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh, DELO, d. d., Strossmayerjeva 26/a, 2000 Maribor, (naročnine). ZAPOSLIMO dekle za strežbo. Okrepčevalnica Zeleni Gaj, Potrč Ivi-ca, s. p., Žabjak 65, Ptuj, 745 82 81. VOLAN VEID poslovalnica Vinarski trg 6, 2250 Ptuj, tel. 02/749 37 39 SERVIS IN PRODAJA KOLES www.velo.si AKTAL d.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo i >11v/ Tel.: 02/799 04 30 KIL/ Faks: 02/799 04 31 ©raik] m wß/sfir m ifw© m ÄILQD 9.00 Ruše, dom kulture, prva območna razstava tehnik ročnih del 9.30 Jeruzalem Ormož, zbiranje pri sadjarstvu VVS, pohod od kleti do kleti, Odprte kleti Pavlovski Vrh-Libanja 10.00 Ptuj, Mestni trg, Glasbena šola Karol Pahor 10.00 do 17.00 Rogoznica, dvorana v Domu Slovenskogoriške čete, otvoritev razstave »Izdelki naših babic in dedkov«, razstavo prireja DU Rogoznica 11.00 Moškanjci, start maxi Poli maratona (60 km) 11.20 Moškanjci, start Poli maratona (30 km) 11.00 Pohorje - Areh, planinsko srečanje s kulturnim programom, svečano odprtje prve slovenske planinske koče »Ruška koča« 12.00 Ormož, Mladinski center, izkustvena interakcijska delavnica »Smo pripravljeni tvegati nova spoznanja o sebi?« 13.00 Draženci, pri ribniku, zbor ribičev sledi tekmovanje z plovcem, organizira RD Žejne ribice Draženci 14.00 Ljutomer, na hipodromu, velike kasaške dirke 17.00 Ptuj, terasa gostilne Rozika, Marko Soršak - Bobnarska klinika 18.00 Ptuj, CID, sprejem novih pevcev v Komorni in Mladinski zbor Musica 19.00 Ptuj, Mestni trg, ulična gledališka predstava Dobro jutro G. Franz 20.00 Ptuj, Slovenski trg, filmsko glasbena predstava Južni otok 20.00 Ptujska Gora, v cerkvi, 4. tradicionalni klavirski koncert ob praznovanju 11. občinskega praznika občine Majšperk 21.00 Ptuj, kavarna Hotela Mitra, Zimzelene melodije in francoski šansoni 21.00 Ptuj, Slovenski trg, ognjeni šov Fire flowers 21.30 Ptuj, Slovenski trg, Novi rokodelci 22.00 Ptuj, Slovenski trg, Vlado Kreslin Nedelja, 9. september • betonski pokrovi 0 30 - 0120 cm, po naročili do 0 200 cm •škarpniki, robniki, pohodne plošče,.., Hliš Janez s.p. Čarmanova ul. 4a, Ptuj Tel.: 746 28 31, GSM 041 683 108 do 17.00 Rogoznica, dvorana v Domu Slovenskogoriške čete, otvoritev razstave »Izdelki naših babic in dedkov«, razstavo prireja DU Rogoznica Kicar, dvorana gasilcev, veliko srečanje ljudskih pevcev in godcev, sodelovalo bo 12 skupin iz cele Slovenije, pripravljajo Ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja Majšperk, v športni dvorani, spominski večer naše preteklosti »Milostljiva gospa Marija Kubricht« Kino Ptuj 7., 8. in 9. september, ob 18.00 Ratatouille - sinhronizirano v slovenščino. Ob 20.00 Art program: Po poroki. POSOJILA TEL.: 02/252 77 01 GSM: 051/204 654 Gorfin d.o.o. PE Mlinska ul. 1, MARIBOR Kranjska c. 4 Radovljica KREDITI! DO 8 LET za vse zap. ter upokojence do 50 % obremenitve doh., star« obveznosti niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozila, ter leaslngi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560. ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 Di© IMMM s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav in Adriatic Slovenka, ter registracijo. Izvajali se bodo po naslednjem razporedu: DAN DATUM URA (od-do KRAJ-LOKACIJA ponedeljek 3.9.2007 8.00-9.00 Cvetkovci - pri Dominkovih 9.30-10.30 Gajevci - trgovina Vrtnica 11.00-12.00 Moškanjci - bencinski servis Žiher 13.00-14.00 Markovci - deponija _14.30-15.30_Stojnci - Gasilski dom_ torek 4.9.2007 8.00-9.00 Žetale - bar Pod lipo 9.30-10.30 Podlehnik - Kmetijska zadruga 11.00-12.00 Jurovci - Avtoelektrika Bračič 13.00-14.00 Zg. Hajdina - Gasilski dom 14.30-15.30 Apače - Gasilski dom sreda 5.9.2007 8.00-9.00 9.30-10.30 11.00-12.00 13.00-14.00 14.30-15.30 Dornava - Kmetijska zadruga Polenšak - gostilna Šegula Lasigovci - kmetija Kukovec Zamušani - Guma bar Grajena - Gasilski dom četrtek 6.9.2007 8.00-9.00 9.30-10.30 11.00-12.00 13.00-14.00 14.30-15.30 Stoperce - gostilna Litož Majšperk - gostilna Dolinca Lovrenc na d.p. - društvo upokojencev Mihovce - Avtoservis Dobič Jablane - kmečki turizem Medved petek 7.9.2007 8.00-9.00 9.30-10.30 11.00-12.00 13.00-14.00 14.30-15.30 Placar - kmetija Markež Vitomarci - kmetijska zadruga Zagorci - Gasilski dom Grabšinski breg Gabernik - trgovina Hrga Pacinje - Gasilski dom ponedeljek 10.9.2007 8.00-9.00 9.30-10.30 11.00-12.00 13.00-14.00 14.30-15.30 Gerečja vas - Gasilski dom Videm - market Žerak Leskovec - pri pokopališču Cirkulane - bar Marinka Drstelja - kmečki turizem Lacko Vsi traktorji In traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem In registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije. Informacije na telefon: 02 / 788 11 68. Se priporočamo! Dominko d.o.o. TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8, 2251 PTUJ, TEL.: 02 / 788 11 7 tednik@tednik.si www.tednik.si www.tednik.si roletarstvoArnuš jfa^ PVC okna, vrata, senčila ! \ ■■ P V Ivan Arnu®'s,Pi I Mariborska cesta 27b | 2250 Ptuj 1 l DDjJ,- 02 788 54 17 | 041 390 576 | fax:02 788 54 18 Vp^^^ www.rotetarstvo-arnus.si | ¡nfo@roletarstvo-arnus.si ASFALTIRANJE WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711 E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si - mobilno bančniitvo - • POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let) (Tudi za prihodke manJSe od 417 €) STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let) Razpored dežurstev zobozdravnikov Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Stanko Šale, dr.dent.med v ZD Ptuj pilrtililiMJiMiWIIfi {02/2280110 Razlagova 24, Maribor 3 Obvestilo Cenjene stranke obveščam, da sem advokaturo (iz Vodnikove ulice 2 na Ptuju) preselil na nov naslov: Hajdoše 1b, 2288 Haj-dina (Poslovni center Kmetijske zadruge Ptuj, ob magistralni cesti ZG-MB). Nova tel. št.: 02 782 10 13 in 051 454 099. Na nov sedež advokature smo preseljeni tudi sodni tolmači za hrvaški, srbski in makedonski jezik. S spoštovanjem. ADVOKAT - Mičo M. Pešic GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! PTUJSKA TELE VIIIJ A T V TV spored Ptujska kronika Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00 Regi TV (Ormož, Gorišnica) Sreda 20.00 Ptujska kronika Petek 18.00, 20.00 Sobota 12.00 Smo uspešno podjetje z 10 letno tradicijo na področju proizvodnje in montaže doma in v tujini. Zaradi povečanega obsega poslovanja bomo zaposlili večje število sodelavcev in sicer za delo: na sedežu podjetja: - tehnolog/kalkulant (izdelava ponudb, sodelovanje s podi-zvajalci), zahtevana izobrazba: inž. strojništva, strojni tehnik - konstrukter za jeklene konstrukcije in strojegradnjo, zahtevana izobrazba: inž. strojništva, strojni tehnik - ličar v tujini: - vodje montažnih del - ključavničarji - varilci MIG/VIG - monterji Zaposlitev bomo sklenili za določen čas z možnostjo redne zaposlitve. Nudimo dobre delovne pogoje, možnost strokovnega usposabljanja in stimulativen zaslužek. Vaše pisne vloge z opisom delovnih izkušenj ter tel. številko pričakujemo na naslov: Lehmer d.o.o. Industrijsko naselje 14, 2325 Kidričevo tel.: 02/ 799 10 10 BIO-DORA, s. p. Zg. Hoče 6/c, 2311 Hoče, Slovenija Tel.: 02-450-15-90, fax: 02-450-15-99 E mail: info@bio-dora.eu, spletna stran: www.bio-dora.eu ZAPOSLIMO BIO-DORA, podjetje tradicije, ugleda in uspešnosti. V cilju nadaljnjega razvoja poslovanja iščemo osebe, ki so vrhunski profesionalci v delu in izrazito motivirani za naslednja dela: TRGOVSKEGA POTNIKA (Ž/M) - več predstavnikov za področje cele Slovenije. POGOJI: višja izobrazba ekonomske ali trgovske smeri, najmanj 2 leti izkušenj na področju prodaje, poznavanje dela na računalniku, izpit B-kat., osebno vozilo. BIO-DORA je podjetje tradicije, ugleda in uspešnosti. V cilju nadaljnjega razvoja poslovanja. Iščemo OPERETERKO/ -JA V MODERNEM TELEFONSKEM STUDIJU (Ž/M) - več oseb (kraj dela Maribor), ki želi delati, nekoga, ki se NE boji telefona, strank in novih izzivov. Preko telefonskega studia boste znanim strankam posredovali informacije o proizvodih našega podjetja. Mnogo se boste naučili in mnogo zaslužili! Vas zanima? Kaj sedaj? Pokličite ! POGOJI: - izobrazba V. stopnje, - poznavanje dela na računalniku. SLOGA t?