PoStnTna ofačaria v eotdvmT
Maribor; sofiofa 30. decembra 1955
Štev. 595 Leto VII. (XIV.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNHC
»•delitve la upravai Maribor, Oospoaka id.1t / Teleta« itehBidi 9440, uprave 2448 Uhaja raza« nedelje in prašnikov veofc dan eb 10. i*i / Velja eieaegna pnj»aian v upr««* •* P« Poiti 10 O (n, dostavljen na doai 1* Dl« / Opisal po ee«lk« / Optaee •prejem tadl eglasei oddelek Jutra- v LJuMjaat l Pe4M Bahavi rafam M. liri«
99
JUTRA
99
Naša bilanca ob koncu leta 1933
STARI, NOVI, REŠENI IN NEREŠENI PROBLEMI.
Navada je, da se ob zaključku vsakega leta napravi bilanca, ki naj pokaže dobiček in izgubo preteklih 12 mesecev. Kot glasniki javnega mnenja, kot sprejemalci in o d d a j a 1 c i vsega, kar se dogaja, oblikuje in določuje našo slovensko, jugoslovansko, evropsko in občečloveško usodo, smo tudi v našem »Večerniku« kljub tesnosti prostora točno zasledovali vse probleme, ki so nas mogli kakorkoli zanimati. Če napravimo torej danes, ko izidemo zadnjič z letnico 1933 na čelu bilanco o tem svojem delu, moramo ugotoviti, da ni in ne more biti pasivna! Kdor je stalno bral naše članke in poročila, je bil točno informiran o vsem, zlasti pa o velikih vprašanjih, ki obstojajo v no t ran j o-s t i naše domo vine ter okoli nje in se po svoji naravi dotikajo z vso svojo pezo naše usode. In teh vprašanj je veliko, včasih celo preveč, da bi jim mogli slediti in posvečati vso potrebno pažnjo. Zlasti pa jih je bilo v letu. ki ga zaključujemo, veliko v veliki evropski in svetovni politiki.
Naše notranje razmere so se razvijale hvala Bogu normalno, brez velikih pretresljajev.* V svoji ožji domovini Sloveniji smo v tem letu občutili sicer tudi pezo gospodarske in' s tem socialne krize, vendar smo ga prebrodili brez katastrof, kakršne so zadele često dosti večje in dosti bogatejše pokrajine in ljudstva. Občinske volitve s predhodno komasacijo občin so bile najvažnejši politični dogodek, so pa pokazale, da smo tudi pri presojanju potreb in interesov svoje lokalne politike usmerjeni trezno in v skladu s smermi, ki jih zahtevata od nas čas in celokupna zedinjena država. V našem ožjem mariborskem in obmejnem ozemlju smo doživeli ob začetku, zlasti pa ob koncu prve polovice leta nezdrave uplive zmage narodnega socializma v Nemčiji in njegovega naraščanja v sosedni Avstriji, ki so se pričeli zajedati v srca dela naše nemške narodne manjšine, še bolj pa onih renegatov, ki jih je ustvarilo vzdušje bivše Avstrije. Da so se ti upli-vi oslabili in niso rodili kvarnejših posledic, se je treba zahvaliti čuječnosti edinega slovenskega dnevnega glasila Maribora in severne meje. Proti tem uplivom smo vstali z vso odločnostjo, ne iz sovraštva do nemških in renegatskih sodržavljanov, marveč iz ljubezni do svojega naroda in svoje države ter iz neomajne volje braniti do zadnjega diha svojo komaj osvobojeno nacionalno posest!
V Jugoslaviji se v tem letu niso pojavili novi veliki problemi. V gospodarstvu smo ostali zvesti načelom ravnotežja, ki so bila postavljena že prej in s tem dosegli, da ni bilo nobenih večjih pretresljajev. Če pogledamo nazaj objektivno, brez slabe volje,
ki jo kdaj pa kdaj vzbude vsakdanje drobne neprilike, moramo priznati, da je bila taka politika za naše gospodarstvo še najboljša. V političnih zadevah smo pa tudi ostali zvesti smeri, ki jo je ustvarila politika 6. januarja 1. 1929. in 8. oktobra 1. 1931., ko smo dobili sedanje na zmagi vsedržavne Jugoslovanske nacionalne stranke osnovano narodno predstavništvo. JNS je vodila našo notranjo politiko in dosegla zlasti veliko potrdilo pravilnosti svojih hotenj v blesteči zmagi v vseh banovinah pri o b-či nskih volitvah. Ob njej in poleg nje so se pojavile ali vsaj skušale pojaviti še razne druge stranke, toda večinoma je ostalo vse samo pri klavrnih poizkusih. Tudi tiste stranke, ki so jim bila odobrena pravila in bi se tako smele organizirati po vseli banovinah, niso našle med narodom razumevanja, ki so ga pričakovale. Volilci so jim celo pri občinskih volitvah obrnili hrbet in šli za zastavo trezne in resne JNS. To je dejansko stanje; vse je drugo slepomišenje.
V veliki evropski in svetovni politiki se je nadaljeval že prej začeti boj med revizionisti in antirevizionisti. Prvim je stala na čelu Italija, drugim Francija. Prav tako se je nadaljevalo prizadevanje za razorožitev, pa z enako negativnim uspehom, kakor v letu 1932. Ta problem bo — z zmago ali polomom — rešen kakor vse kaže šele v letu, ki stopamo vatij v ponedeljek. Na novo se je prav za prav pojavilo samo vprašanje reorganizacije in oslabitve odnosno celo razbitja Društva narodov. Tudi to še ni rešeno, prenašamo ga v 1. 1934. Mi smo v vseh teh vprašanjih stali na strani Francije in ostalih svojih zaveznikov, zlasti v sklopu male antante. Izkazalo se je, da smo postopali edino pravilno. Sadovi te doslednosti in zvestobe šele pridejo. Malo antanto srno okrepili v čvrsto barikado, sposobno kljubovati vsem napadom. Mimo tega smo pa pripravili tudi prve temelje za sporazum na Balkanu in za veliki snujoči se blok Francije. Neme i, ki so prišli pod vodstvo Adolfa Hitlerja, so se nagnili tesneje na stran Italije. Avstrija je zašla, dasi sprta z Nemčijo, v rimske vode, Madžarska pa gre slepo dalje svojo krivo pot. Edino Bolgarija spoznava počasi, kje ji je mesto.
O vseh teh problemih smo govorili vse leto na tem mestu, zato je bilanca našega informatoričnega dela velika, obsežna, in upamo, da bo prihodnje leto vsaj taka če ne še večja. Kakor pa skrbi glasilo Maribora in severne meje za informiranost našega ljudstva, tako naj tudi ljudstvo skrbi za »Več er ni k«, ki naj v prihodnjem letii ne manjka v nobeni mariborski in obmejni zavedni hiši! To je letošnja novoletna želja uvodničarja !
"
Pariz zopet središče evropske politike
BERLINSKI »ANGRIFF« PRIZNAVA, DA JE PARIZ IZPODRINIL VPLIV
RIMA IN ZOPET VODI.
BERLIN, 30. decembra. Gobbclsov organ »Der Angriff« je objavil včeraj uvodnik, v katerem pravi, da ni mogoče oporekati, da je Pariz sedaj zopet prevzel ono vlogo, ki mu jo je letošnje poletje odvzel Rim. Toda stare zveze Franciji iie zadostujejo in zato stav-Ija sovjetski Rusiji ponudbe, ki daleč presegajo sedanje nenapadalne pakte.
Govori se, da pričakujejo v Moskvi po sebuo francosko deputacijo pod vodstvom Herriota. Ni pa še mogoče ustvariti -si jasno sliko o ciljih sovjetsko politik"?, .-lit! n! mogoče spregleda-
ti, kakšne koristi pričakujejo sovjeti, ko se odrekajo rapallski in berlinski pogodbi. Vendar pa morajo tudi v Moskvi priznati, da Poincarčjevih časov ni več jn da je izginil kurz, ki ga Je Poincare trdovratno izvajal polnih 30 Um *r jr končno zaključil z vojno.
ARETACIJA RADI LAGNvJA.
PARIZ, 30. decembra. Tu je aretifan neki visoki uradnih Vzhodne žel. družbe radi obtožbe, da je zakrivil nesrečo pri Lagnyju.
ROMUNSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK ŽRTEV ATENTATA ČLANA FAŠI-STIČNE »ŽELEZNE GARDE«. MORIL EC PRIJET. NOVA VLADA POD VODSTVOM ANGELESCA. DUCOV POGREB.
BUKAREŠTA, 30. decembra. Včeraj je bil na kolodvoru v Pinaji, ko je po avdienci pri Kralju Karolu čakal na br-zovlak, ubit ministrski predsednik Duca. Nenadoma je pristopil k njemu neki mlajši človek, ki je oddal iz samokresa štiri strele in ga na mestu usmrtil. Atentatorja so prijeli.
BUKAREŠTA, 30. decembra. Morilec ministrskega predsednika Duce je 29let-ni absolvent trgovske visoke šole Nikolaj Constantin, ki je zapustil pred tremi tedni svojo službo pri elektrarni v Bukarešti, da bi se lažje posvetil agitaciji za svojo državnozborsko kandidaturo v Fogarašu. Z dvema drugima visokošol-cema, ki sta bila včlanjena v »Železni gardi«, je sklenil umoriti ministrskega predsednika. Svojega dejanja se morilec niti najmanj ne kesa.
BUKAREŠTA, 30. decembra. Kralj Karol je poveril sestavo nove vlade prosvetnemu ministru Angelescu, ki je obnovi! dosedanji kabinet in je nova vlada
že prisegla. V vsej državi sp bili izdani najstrožji varnostni ukrepi.
BUKAREŠTA, 30. decembra. Truplo umorjenega ministrskega predsednika Duce je bilo včeraj zgodaj popoldne prepeljano v Bukarešto, kjer bo svečan pogreb v teku jutrišnjega dne na Ducino posestvo v Mediašu. V zvezi z atentatom so bili aretirani vsi voditelji proti-židovske »Železne garde«, izvzemši glavnega voditelja garde Cotreanuja, ki je pobegnil. Njegovega očeta so prijeli v zadnjem trenutku, ko je hotel prekoračiti državno mejo. Vse politične stranke so izrazile pokojnikovi vdovi svoje sožalje, med njimi celo Bratianu, največii Ducin nasprotnik. Med tujimi sožalnimi izjavami je prispela najprej brzojavka jugoslovanskega ministrskega predsednika dit Srškiča in pa brzojavka zunanjega ministra dr. Jevtiča. Brzojavno sta izrazila svoje sožalje tudi francoski ministrski predsednik Chautemps in zunanji minister Paul-Boncour.
Francija odgodila ieročitev spomenice
V OZADJU SE JE NEKAJ ZGODILO, KAR JE NENADOMA DOCELA
SPREMENILO POLOŽAJ.
PARIZ, 30. decembra. Nasprotno informacijam večernih pariških listov, ki so poročali, da je memorandum francoske vlade že redigiran in gotov in da ga bo še v teku pretekle noči francoski berlinski poslanik Poncet odnesel v Berlin ter izročil Hitlerju, se je sinoči poročalo, da so bile te vesti mnogo preuranjene. Prezgodnje pa so bile tudi vesti, da je memorandum izdelan v vseh podrobnostih. Kakor izgleda, je prispel poslanik Poncet iz Berlina s takimi informacijami, ki so popolnoma spremenile položaj in je francoska vlada smatrala za potreb-j no, da izvrši mnogoštevilne korektu-|
re v prvotnem načrtu memoranduma. Politični krogi so včeraj zatrjevali, da v novem besedilu vlada ne bo več tako odločna proti vsem nemškim zahtevam. Poslanik Poncet se bo vrnil v Berlin šele v nedeljo, in sicer brez memoranduma. Francoska vlada bo izdelala končno besedilo šele po 4. januarju, to se pravi po sestanku sira Johna Simona z Mussolinijem. Z ozirom na to je francoska vlada sklenila, da se ne prenagli, temveč da počaka, kaj bosta sklenila sir Simon in Mussolini, kar dokazuje, da Francija ne veruje, da bi imel njen memorandum oni uspeli, ki ga je pričakovala.
Imenovanje škofa dr. Tomažiča
BEOGRAD, 30. decembra. Nj. Vel. kralj je podpisal odlok, s katerim se imenuje dosedanji pomožni škof dr. Ivan Tomažič v Mariboru za lavantinskega knezoškofa z mesečno plačo 10.000 Din.
Polom razoroževanja?
LONDON, 30. decembra. Senzacijo včerajšnjega dne, neposredno po pred-sinočnji konferenci Paula-Bonconrja s francoskim berlinskim poslanikom Pon-cetom v Parizu In pred skorajšnjim sestankom Mussolinija ,s sirom Simonom v Rimu, predstavlja nedvomno včerajšnja vest »Daily Heralda«, po kateri ton donski vladni krogi absolutno računajo s popolno prekinitvijo razorožltvenih pogajanj, ki so v teku. Zato so bili na-prošeni vsi ministri, da se pripravijo na izredno sejo vlade, ki bi mogla biti sklicana sleherni trenutek. List dostavlja.
RADIO MARIBOR
specialno podjetje l> radiotehniko, Glavni trg ob državnem mostu ima v zalogi radioaparate vseh vode&h tovarn, od detektorja do 10-cevnega superheta. Interesenti naj zahtevajo v lastnem interesu ponudbe oz. brezobvezno predvajanje.
da predvidevajo diplomatski in politlčnt krogi v primeru nadaljevanja pogajanj sklenitev razorožitvene konvencije, četudi brez Nemčije.
ANGLIJA NE POŠLJE SPOMENICE
LONDON, 30. decembra. Na pristojnih mestih se demantirajo vesti ki so se razširile v Parizu, da angleška vlada pripravlja poseben memorandum glede razorožitve in ga namerava izročiti nemški vladi.
KONEC PARLAMENTA V AVSTRIJI.
DUNAJ, 30. decembra. Avstrijska vlada je proglasila svoj novi državni proračun potom naredbe. Tukaj se smatra to kot ponoven doka/., da Dollfussova vlada nikakor ne misli sklicati parlamenta, ki je tako pravzaprav definitivno ukinjen.
NOVI NEMIRI V ŠPANIJI.
MADRID, 30. decembra. V mestu je nastalo silno razburjenje zaradi vesti o novih nemirih v državi. Vlada je naprosila narodne poslance, da v primeru novih nemirov pomirjevalno vplivajo na množice.
PARAGUAY JE BOJEVIT.
MONTEVIDEO, 30. decembra. Dopisnik Reuterjevega urada poroča, da je Paragvay odbil podaljšanje premirja z Bolivijo, ki poteče danes. Pav pa je Bolivija pristala na to, da se premirje podaljša do 14. januarja.
Srečno in veselo novo leto
Dnevne vesti
1934
žcliia vsem naročnikom, čitaieljem, dopisnikom in oglaševalcem uredništvo in uprava „Večcrnika“t
Naročnikom in čiiateljemi
Zaradi novoletnega praznika izide prihodnja številka našega dnevnika šele v torek 2, januarja l. 1934. popoldne.
Visoko odlikovanje mariborskega in-
dustrijca. V mesecu marcu t. I. je razstavil g. Mihael Hohnjee v Londonu svoje mesne izdelke ter prejel sedaj s posebnim dekretom zlato kolajno of Grand Prix. Takih odlikovanj na svetovnih razstavah je bilo doslej deležnih malo naših industrijcev,' zato g. Hohtvjecu iskreno čestitamo!
S plemenitim činom
začnite novo leto! Zato podoirajte azilski fond Protituberkuloznc lige!
Marija Deritza
Paul Hartmann
Leo Slezak
Szdke Szakall
Glasba: Franc Lehar
KINO UNION
Pozdravi in novoletna voščila z juga.
Vsem slovenskim dekletom in fantom želijo srečno Novo leto orožniški podna-redniki iz Niša, in sicer: Josip Štorman, Ignac Skočir, Jernej Trnolšek, nadalje naredniki: Franjo Trglec, Josip Ivanetič, Vinko Miklavčič, Anton Kralj ter kaplarji: Ciril Rozina, Lojze Jazbinšek, Ivan Ogrin, Franc Uješ, Anton Cvelba, France Sipan, Simon Tratenšek, Ciril Krček, Lojze Rekar, Josip Mec in France Ozva-tič.
Slovensko obrtno društvo v Mariboru
je imelo sinoči svojo odborovo sejo, na kateri je razpravljalo o začetem in nedokončanem delu, ki se bo moralo končati v letu 1934. Pretresal se je tudi gospodarski načrt in je bilo sklenjeno, da se bodo organizirala zdravniška predavanja za obrtništvo. Ustanovil se je poseben odsek, ki bo zasledoval davčne zadeve, šušmarstvo in rubeži. Obenem bo skrbel za predavanja o gospodarskih in strokovnih zadevah na posvetovalnih večerih. Društvo želi vsem svojim članom veselo in srečno novo leto!
V borbi proti raku. V petek zvečer je bil v posvetovalnici mariborskega mestnega načelstva redni občni zbor »Jugoslovanskega društva za proučevanje in zatiranje raka«, pododbora v Mariboru-Vodil ga je poslevodeči podpredsednik, okrajni glavar g. Milan Makar, ki je pozdravil vse navzoče, nato pa opisal delovanje društva v Mariboru in na deželi. Nato je podal uničujoče poročilo o znani Poljšakovi metodi zdravljenja raka primarij g. dr. Černič. Pri volitvah je bil izvoljen ves dosedanji odbor, v katerega je bilo pritegnjenih še nekaj novih odbornikov, tako, da je sedaj slika odbora sledeča: predsednik senator g. dr. Ploj,'poslevodeči podpredsednik okraj ni glavar g. Makar. tajnik ekonom bolnišnice g. Stegnar, blagajnik g. Štor, odborniki pa so gg. general Hadžič, župan dr. Lipold. ravnatelj bolnišnice dr. Vrečko, primarij dr. Černič, stolni župnik msgr. Umek, upravnik Zdravstvenega doma dr. Vrtovec, narodni poslanec Krejči, dr. Stepanovec, lekarnar Maver, primarij dr. Benčan, dr. Hribar, docent dr, Matko in dr. Sekala.
Polovična vožnja v skupinah. Direkcija državnih železnic v Ljubljani objavlja:	Potniki,	ki potujejo v skupinah z
»uverenji« po znižani vozni ceni, morajo potovati skupno z vodnikom v istem vagonu od vstopne do izstopne postaje. Potnike, ki bi se tej odredbi ne pokorili, bo železniško osebje izključilo od prevoza. Na to odredbo se opozarjajo zlasti turisti, športniki, smučarji, člani sokolskih društev in večja društva, ki potujejo v skupinah.
Eleganten pisemski papir v mapah: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11.
Mariborski mestni svet je imel pred-sinočnjkii! svojo sejo, na kateri je v glavnem razpravljal o raznih gradbenih vprašanjih. Gradbena dovoljenja so prejeli: Ivan Toni za enonadstropno stanovanjsko lrišo v Dalmatinski ulici, dr. Anton Levec za gospodarsko poslopje na dvorišču Aleksandrove ceste 61 in Ivan Vodopivec za že postavljeno enonadstropno vilo v Aljaževi utici. Uporabna dovoljenja pa so dobili: Cirilova tiskarna za novo knjigoveznico in povečano tiskarno na Koroški cesti, tovarnar Zelenka & drug za povečano predilnico, Terezija Florjančičeva za nadzidano drugo nadstropje na hiši Ob brodu; Franjo Vrabel za gospodarsko poslopje ob Radvanjski cesti in mestna občina za zasilno stanovanjsko poslopje v Metelkovi ulici.
Silvestrov večer
SOKOLA MARIBOR 11
bo v dvorani br. Renčlja na Pobrežju,
Vabljeni vsi
Vsakdo
potrebuje dobrega
urarja
Nerazdrobljiva stekla, originalni sestavni deli jamčijo pri uri točnost. To vam lahko nudi samo strokovnjak
M. Diger-ev sin
Maribor, Gosposka ul. 15
Prodaja na obroke!	Prodaja	na	obroke!
Brezposelnim učiteljskim abiturientom.
V vaditeljski tečaj SKJ, ki je namenjen brezposelnim učiteljskim abiturientom, se sprejme še nekaj reflektantov. Kandidati, ki se še niso javili, naj se prijavijo 2. januarja 1934. na prosvetnem oddelku kr. banske uprave, ali 3. januarja ob 8. uri ob začetku tečaja v telovadnici Sokola I. na Taboru v Ljubljani. Udeleženci imajo brezplačno hrano in stanovanje.
Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Savo-stova lekarna »Pri Magdaleni« na Kralja Petra trgu.
Marija Deritza
poje
Veliko arijo iz Verdijeve opere „AIDA“ Veliko arijo iz Verdijeve opere „Moč usode"
Leharja.......„Servus Wien‘‘
„Ti in jaz sva drug za drugega" „Povej mi, kje se moja mamica žalosti" „Čaše naj zvenijo"
KINO UNION
Nesreča dveh smučark. Ob priliki božičnih počitnic sta se odšli smučat na Urško goro 23-lctna učiteljica Marija Nahtigalova od Sv. Jurija v Slov. gor. iti njena 23-letna tovarišica Mila Primčeva. Na nevarnem terenu sta smučarki padli v globino tako nesrečno, da si je Nahtigalova zlomila levo nogo pod kolenom, Primčeva pa desno roko. Na zdravljenje sta bili prepeljani v mariborsko bolnišnico.
Tragična smrt železničarja. Na progi med postajama Grobelno in Ponikva se .ic zgodila tragična smrtna nesreča, katere žrtev je postal 551etni železniški preglednik proge Ivan Kolar v času, ko je opravljal svojo sluižbo. V megli se je umaknil nasproti vozečemu osebnemu vlaku na drugi tir. kjer ga je pa v istenn trenutku povozil v nasprotni smeri vozeči tovorni vlak in ga na mestu usmrtil. Tragična smrt vestnega železničarja je vzbudila povsod splošno sočutje.
Mestno kopališče bo jutri v nedeljo od 8. do 18. ure odprto. V ponedeljek na Novega leta dan ostane zaprto.
Prijetno presenečenje se pripravlja gledališkim obiskovalcem med silvestrsko predstavo »Orlova«. Vsak obiskovalec, ki kupi vstopnico te predstave, prejme listek s številko ter lahko zadene med predstavo izžrebano novoletno darilo. Opozarjamo, da je začetek te predstave šele ob 21. (9.) uri.
Družabni večer mariborskih častnikov. Častniki mariborske garnizije prirede na Silvestrovo v kazinski dvorani družabni večer v znamenju silvestrovanja. Začetek bo ob 21. uri. Uprava sporoča vsem povabljencem, da so veljavne pozivnice, ki so jih dobili za proslavo kraljevega rojstnega dne. Obleka je poljubna.
V KAVARNI ROTOVŽ
Silvestrovanje
x dvema godb
Has Q£Š@10 gietiafof
REPERTOAR.
Sobota, 30. decembra ob 20. uri: »Deseti brat«. Red B. Znižane cene.
Nedelja, 31. decembra ob 15, uri »Rože v snegu«. Znižane cene. Ob 21. uri: »Orlov«. Gostovanje Djuke Trbuhovi-ča. Znižane cene.
Ponedeljek, 1. januarja ob 15. uri: »Trn-julčica«. ob 20. uri: »Grofica Marica«. •Prvič. Gostovanje Djuke Trhuhoviča. Na Silvestrovo popoldne uprizore priljubljeno opereto »Rože v snegu«, ki ji je po Loweju. slavnem skladatelju balad, priredil muziko Oskar Jascha. Veljajo znižane cene. — Zvečer ob 21. uri gostuje popularni operetni pevec Djuita Trbuhovič kot Dorošinski v Granich-stadtenovi opereti »Orlov«. Ta opereta je letos pri vseh uprizoritvah napolnila gledališče. Veljajo znižane cene, Johna Walsha igra pri' tej predstavi Furijan-Na Novo leto ponove popoldne otroško igro »Trnjulčica«, ki je letos zopet odlično uspela. Med igro je mnogo petja, plesa iti godbe. Dosedanji dve predstavi te igre sta splošno ugajali. - Zvečer uprizore prvič v sezoni vedno privlačno Kalmanovo opereto »Grofica Marica«, Tasila poje Djuka Trbuhovič kot gost. Lansko gostovanje simpatičnega pevca v tej ulogi je še v najboljšem spominu ter bo nedvomno tudi letos gledališče zasedeno do poslednjega kotička. Rezervirajte si vstopnice! (Tel. 2582).
Pri apneni« arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz .Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri pol-stransko-ohrotnelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica sc dobi v vseh lekarnah, drogerijah, in špecerijskih trgovinah.
Marija Deritza
v vlogi velike kneginje Aleksandre.
Film, ki ostane vsakomur v neizbrisnem spominu.
iCino- Union
Specialist za zobne in ustne bolezni
M. U. D' Rudolf Kac
je prevzel ordinacijo svojega očeta dr. Viktorja Kaca ter or-dinira za zobozdravništvo, or-todontijo in čeljustno kirurgijo ob delavnikih od 8. do 13. in od 15. do 17. ure
Aleksandrova c. 22. Tel. 28-10.
Godbeno društvo Lira v Mariboru z okolico priredi v nedeljo 7. januarja 1934 ob pol 10. uri v kavarni g. Senice, Tat-tenbachova ulica v Mariboru, redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Nov odbor« se bo izvolil samo v primeru, če je izgled, da se društvo razdolži, sicer se po točki a) ali b) § 19. društvenih pravil razpusti, inventar pa izroči pravnemu zastopniku glavnega upnika. Iz tega razloga ste vabljeni vsi člani in godbeniki društva na udeležbo, nekateri godbeniki pa se pozivate še posebe, da pred občnim zborom vrnete inštrumente ozir, uniformo.
Ustanovitev prosvetnega društva »Mo-rača« v Studencih. Dne 7. januarja 1933 ob 9. uri dopoldan bo v gostilni Špuraj v Studencih ustanovni občni zbor Prosvetnega društva »Morača« v Studencih s sledečim dnevnim redom: 1. prečitanje in odobritev društvenih pravil; 2. volitev odbora; 3. slučajnosti. V primeru, da občni zbor ne M bil sklepčen ob določenem času, se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal ne glede i • število udeležencev. Pripravljalni odbor.
m
Planinci, smučarji! Na naših domovih Mariborska koča in Seniorjev dom Vas čaka veselo silvestrovanje. Posebno Mariborska koča se je za večer pripravila z vsemi dobrinami kuhinje in kleti. Na svidenje!
Jutri na Silvestrovo vsi v kadetnico k Sokolu I! Tam bo mnogo veselja in zabave! Začetek sporeda ob 21. tiri. Na svidenje!
Silvestrovanje studenške prost, gasilske čete bo na Silvestrovo v gostilni Fani Sluga. Pester spored. Začetek ob 17. (5. uri). Za obilen obisk prosi odbor.
Na Silvestrovo in Novo leto pojedina klobas. Vsem svojim cenjenim gostom želi veselo novo leto gostilna »Weber«, Pobrežje.
Grajski kino predvaja od danes ^dalje najveselejšo in najboljšo opereto »Škandal v Budimpešti« (Oprostite, zmotila sem se). V glavnih vlogah Frančiška Gaal, Szoke Szakall, Paul Horbiger. Kdor se želi od srca nasmejati, naj si ogleda ta film. Frančiška Gaal je srčkana, temperamentna kakor še nikdar, Szoke Szakall sijajen in zabaven, Paul Horbiger pa prekaša v tej vlogi samega sebe.
Kino Union. Danes, v soboto, premiera največjega in najboljšega velefilma sedanjosti »Velika kneginja Aleksandra« s svetovnoznano komorno pevko Marijo Jeritzovo, Paulom Hartmanom, Leo Šle zakom in Szokejem Szakallom v glavnih vlogah. Film, ki ostane vsakomur v ne izbrisnem spominu.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jo selove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iz trebljenje črevesa
Silvestrov večer Sokola Maribor-matica v Narodnem domu se prične ob pol 21. uri. Vstopnice v prodaji vnaprej po znižani ceni se dobijo še danes v trgovini Barcš. Občinstvu se priporoča, da pride točno, ker se mize in sedeži ne morejo rezervirati. Mariborčani, za slovo od starega leta jutri vsi v Narodni dom!
Prijeten Silvestrov večer s prvovrstno kuhinjo in dobro kapljico priredi restavracija »Promenada«. Srečno Novo leto!
Na veselo silvestrovanje vabi hotel »Orel«! Godba v spodnji in v zgornji terasni dvorani. Izvrstna kuhinja. Kuhinjske posebnosti. Mrzle plošče. Izborna ljutomerska kapljica in viško vino. Proti jutru kisla in gulaževa juha.
Srečno in zadovoljno novo leto želiva svojim cenjenim gostom. Priporočava se za v bodoče. Potrudila se bova postreči najine goste z najboljšimi jedmi, kakor tudi s pristno vinsko kapljico vsak čas po najnižjih cenah. Na Silvestrovo in Novega leta dan koncert! Najudaneje se priporočata: Beti . in Drago Žohar, gostilna na Tržaški cesti.
PALAIS DE DANCE
Čarobna not v baru
Dvojni spored — Velika presenečenja
VELIKA KAVflRHh
Veliko silvestrovanje
Koncert. Kabaret. Bitka s seipent. Ples
Grajska klet. Danes v soboto zabavni koncert, v nedeljo Silvestrova zabava, prvovrstna vina, izborna kuhinja-
Gostilna Pristavec, Meljska c. 18, v soboto, nedeljo in ponedeljek ^pojedina krvavih in jetrnih klobas domače koline, koncert, dobra vina.
V gostilni Mandl, Radvanje v nedeljo in ponedeljek pojedina krvavih in jetrnih klobas.
Naiveselejšl Silvestrov večer s pojedino klobas bo v gostilni Mras, Studenci.
KAVARNA JADRAN
priredi tudi letos
s posebnim programom Kakor so njeni dosedanji Silvestrovi večeri vzbujali pozornost radi okusne dekoracije, izbranega sporeda in pozorne postrežbe, bo tudi letošnji Silvestrov večer zadovoljil najbolj razvajene goste. Priporoča se zato svojim cenj. gostom za obilen obisk, katerim bo ob prehodu v leto 1934 želel srečno novo leto
KAVARNAR.
•.SBrtEEHESSafflBBaasaBBBHMBMB*
Na starega leta dan bodo dopoldne trgovine odprte. Združenje mariborskih trgovcev poroča, da bodo trgovine na sta rega leta dan ves dopoldan odprte.
Vremensko poročilo s pohorskih vrhov
dne 30. decembra ob 7, uri zjutraj: Mariborska koča, Pohorski dom in Ruška koča —3 stopinj C, oblačno, 20 cm novega snega, smuka izborna; Pesek: —2 stopinji C, oblačno, 35 om novega pršiča na podlagi 1 m, smuka idealna, skakalnica uporabna; Senjorjev dom: —4 stopinje C, mirno, 20 cm novega snega, smuka idealna; Činžat nad Falo —1 stopinjo, megleno, 8 cm novega snega, na podlagi 45 cm, smuka dobra; Sv. Lovrenc na Pohorju — 1 stopinjo, oblačno, mirno, 10 cm novega snega na podlagi 70 cm, smuka dobra, skakalnica uporabm:	Rimski	vrelec —2 stopinji,
zelo oblačno, 5 cm novega snega, na stari podlagi 60 cm, smuka dobra, skakalnica uporabna; Peca —2 stopinji C, oblačno, mirno, 10 cm novega snega na 150 cm starega, smuka dobra. Smučarji naj ne pozabijo na mažo. Vse koče so dobro založene z želodčnimi dobrotami in pričakujejo obilnega obiska na Silvestrovo.
Beograjski dnevnik o koroških
Slovencih
Čl/ANEK DR. NIKOLAJEVIČA V »PRAVDI«.
Z ozirom na sklep konference avstrijskega episkopata, da se avstrijskim duhovnikom prepoveduje izvrševanje javnih političnih funkcij, s čimer je nad vse težko prizadeto tudi naše slovensko prebivalstvo pri svojem zastopstvu v koroškem deželnem zboru, je napisal v beograjski »Pravdi« preteklo Sredo g. dr. Božidar Nikolajevič obširen uvodnik, v katerem najprej navaja, da je ta sklep zavit zaenkrat še v megleno tajinstvenost in se doslej še ni pokazala o vzrokih in namenih prava, čista barva. Nato razglablja pisec v svojih izvajanjih na podlagi raznih dejstev o raznih možnostih in domnevah, ki bi mogle biti podlaga in vzrok tega nepričakovanega sklepa avstrijskega katoliškega episkopata, končuje pa svoj članek z naslednjimi stavki: »Naj bo že to ali ono, dejstvo je, da ima ta sklep izreden pomen tudi za nas z ozirom na koroške Slovence. Ne vmešavajoč se niti najmanj v notranje žade-ve sosedne republike, niti ne v odnošaje našega tamkajšnjega življa napram avstrijski politiki, imamo vendar tudi mimo vsega prijateljstva, ki ga Jugoslavija ob sleherni priložnosti izkazuje sosedni Avstriji, polno pravico zanimati se za možnost: da se tamkajšnji slovenski živelj afirmira v javnem življenju. To pravico je nedavno za sebe vindicirala dunajska poluradna »Reichspost« z ozirom na nemško manjšino na Madžarskem; zato nam verjetno tudi v Avstriji ne bo nihče štel za zlo, da posvečamo koroš-
kim slovenskim bratom ljubezen in pozor nost. Ob tej priložnosti bi rekli tole: kakor so Srbi svojo nacionalnost vezali z vero, tako je bil tudi pri bratih Slovencih ves nacionalni prerod in kulturni razvoj navezan na cerkev.
Pisec teh vrstic ni klerikalec, niti oseb no niti po rodbinski tradiciji, še manj pa je tako zaslepljen, da bi zanikal ono, kar je očito. Na vsak način pa je očito, da se je vse duševno življenje Slovencev na Koroškem gibalo v cerkveni smeri in da so bili slovenski duhovniki glavni pobor-niki narodne zavesti in kulturnega napredka. Preprečevati slovenski katoliški duhovščini na Koroškem pravico in možnost, da politično vodi svoj narod, bi pomenilo postavljati ljudstvo pred izkuŠnja-ve, ki bi ne le škodovale, temveč bi ga privedle do omahljivosti tudi v njegovi privrženosti k avstrijski domovini
In zato, ker avstrijski katoliški episko-pat že pričenja delati izjeme, nudeč posameznim duhovnikom ponovno pravico, da morejo še nadalje opravljati svoje politične funkcije, smo mnenja, da je treba isto pravico vrniti tudi onemu slovenskemu župniku, ki je eden izmed edinih dveh slovenskih narodnih poslancev v koroškem deželnem zboru.
To .bi bil sklep in viden dokaz, da leži slovenska narodna manjšina Avstriji res pri srcu in da stremi vlada g. dr. Dollfussa res iskreno in odkrito po prijateljski soseščini z našo državo.«
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 0.7 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 0.4 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 14.1 stopinjah 727.8, reduciran na ničlo pa 726.1; relativna vlaga 94; od včeraj na danes'.je padlo 10.-1 mm padavin; vreme je oblačno.
Važna in pomembna sefa županov obeh mariborskih okrajev
Danes dopoldne ob 10. je bila v sejni dvorani na tukajšnjem glavarstvu pomembna seja, na katero so bili povabljeni vsi župani z obeh mariborskih okrajev, desnega in levega brega. Navzoči pa so bili med drugimi tudi narodni poslanec, g. dr. Pivko, oba okrajna glavarja gg. dr. Se5nekovič in Milan M a k a r. mestni župan g. dr. L i p o 1 d, odposlanec županske zveze v Ljubljani g., dr. Riko F u x in banski tajnik g. G o r-k i č. Vse navzoče je pozdravil najprej odposlanec županske zveze g. dr. Riko Fux in. obrazložil' riatnen sestanka, na katerem naj bi se izvolila 'pododbora županske zveze za oba mariborska okraja. Po kratki debati je bil nato izvoljen za predsednika pododbora za levi okraj šentlenar.ški župan g. dr. Milan pori-k, za podpredsednika pa župan obči-■ Krčevine g. Janšek o v i č; za pred-pododbora ?a desni okraj je bil
..muka
izvoljen pobreški župan g. Matija Volk.
_ta————IBS
V, V.;
Zgodba sz belega mesta pod Sar-planino
Topla, mehka in pokojna zgodnjede-cemberska noč je legala v vidnih utripih, kakor da se pozibava v zasanjanih valovih neizmerno, skrivnostno črno morje visoko z neba preko širne pokrajine, nad starodavno Dušanovo Skoplje. Veliki, novi del mesta na desnem bregu zavitega, kalnega Vardarja se je že kopal v ostri električni svetlobi cestnih obločnic, vabljivih trgovskih izložb in prijaznih domačih krčem, ko se je visoko pod nebom zarisal zdaj pa zdaj ■' medlo umirjenost ugašuiočega dne dvokraki klin proti jugu , selečih se težkih ptic, in v vrvenje večerne promenade se je pomešal zdaj pa zdaj zategel klic divjih gosi. Prijetna je človeku s severa, kjer nas je še pred nekaj urami zasipal ob divjanju burje gost, leden sneg in ustvarjal že itak mračne dolgočasne zimske ure še mračuejše.-ta-
za podpredsednika pa slovenjebistriški župan g. dr. Pučnik. Odbor tvorijo vsi župani obeh okrajev. Po konstituiranju pododborov je pozdravil navzoče mestni župan g. dr. Lipo ld ter izrazil, željo, naj bi bilo v bodoče sodelovanje med mestom in deželo čim tesnejše in čimbolj iskreno. Sledila sta nato referata okrajnega živinozdravhika g, Z a v a d i 1 i.k a in 'banskega tajnika g; Gorkiča.- Po Vsakem referatu se je razvila živahna debata, iz katere je bilo ra7.vidno, kako živo se zanimajo •novi župani za- bodoče občinstvo gospodarstvo in razne' druge zadeve, ki so v zvezi z občinsko politiko.
Dve kazenski razpravi pred malim senatom
Pred malim kazenskim senatom se je zagovarjal včeraj dopoldan 29-letni mizarski pomočnik Matevž Dobnik iz Pod-
loža, obtožen dveh kravjih tatvin. Obtožnica mu očita, da je v noči na 10. novembra Iar.i ukradel iz zaklenjenega hleva Jakobu Beraniču v Dobrovcih 1000 Din vredno kravo, ki jo je potem v Mariboru na sejmu prodal. V noči na 15. julija pa je ukradel v Grajenšaku 1500 Din vredno kravo nekemu posestniku. Ko jo je ponujal v nakup v Slovenski Bistrici, se je ujel v roke pravici. Pri razpravi je odločno zanikal vsako krivdo, vendar pa senat pi mogel upoštevati njegovega zagovora, ker je pred predsednikom na mizi ležal kazenski list, glaseč se na ,ob-toženčevo ime, iz katerega je razvidno, da je bil že večkrat kaznovan radi raznih zločinov. Obsodil ga je na leto in štiri mesece težke ječe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Ker senat ne more verjeti, da bi se obsojenec po prestani kazni poboljšal, bo pridržan v zaporu še r.ekaj let.
Nato pa je stopila pred sodnike 22-!et-na Elizabeta Knjččva, ki: je bila šele pred kratkim izpuščena- iz prisilne delavnice. Domači so obtoženko napodili od doma in si je poiskala službo pri posestniku Francu Šalamunu v Girkovcih. Mladi Lizi pa ni dišalo delo. Ko v novembru nekega dne ni bilo‘-gospodarja doma, je vlomila v njegovo spalnico ter mu pokradla razno obleko in pobegnila v Maribor, kjer je prodala ukradene predmete nekemu starinarju.-V mestu ni dobila nikjer službe ter se je-preživljala-kot pocestnica. dokler-je ni aretirala mestna
CI KORIU
PRAVI DOMAČI IZDELEK
policija, ki,je spoznala v njej nevarno tatico. Obsojena je ‘bila na 4 mesece strogega, zapora in-na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dvdh let.
Radio Ljubljana
Spored za nedeljo 31. t. m. Ob 7.45: »O organizaciji in delu zadružnih stanov za mlekarstvo«, predava inž. Srečko Šabec; 8.15: poročila; 8.30: gimnastika (Pustišek Ivko); 9: versko predavanje; 9.30: prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10: »O steklini«, predava dr. Avgust Korbar; 10.30: pevski koncert Julija Betetta s spremljevanjem radio-orkestra; 11.15: slovenska glasba, izvaja radio-orkester; 12: čas, »Veselih nog naokrog«, preproducirani plesi; 16.30: »Mala Floramye«, poje Tijardovič na ploščah; 17: koncert vrhniške godbe na pihala; 19: pestra ura članov Narodnega gledališča; 20; koncert radio-orkestra; 20.45: »Fantje na vasi«, vmes humoristično posnemanje instrumenta; 2L4& čas, poročila, plošče; 22.30: citra-ški duet Mezgolitz & Kieferle, vmes poje kuplete g. Bajde; 23.30: novoletni pevski pozdrav; 24: govor. Spored za ponedeljek 1. januarja: Ob 7.30: »O svinje-reji«, predava Martin Zupanc; 8.15: poročila; 8.30: gimnastika, vadi Ivko Pustišek; 9: versko predavanje; 9.30: reproduciran koncert; 10: prenos cerkvene glasbe iz stolnice; 11: radio orkester, izvaja slovensko glasbo; 12: čas, »Bodimo danes dobre volje!«, reproducirane popevke; 16: pestre slike članov Delakovega gledališkega studia; 17: Dolinškov šramel-kvartet; 20.30: prenos opere iz Beograda, v odmoru čas in poročila. Spored za torek 2. januarja. Ob 12.14: reproducirane pesmi naših bratov; 12.45: poročila; 13: čas, narodne pesmi v orkestralni reproducirani glasbi; 18: otroški kotiček: Ciciban, izvaja Delakov gledališki studio; 18.30: reproducirani koncert havajskih kitar; .19: francoščina, poučuje prof. Prezelj; 19.30: »Moja pot po Norveški«, predava-'dr. Škerl; 20: vokalni koncert Anite Mezetove; 21.30: čas, poročila, reproducirani orkestralni koncert; 22.30: angleške plošče.
ka nenadna sprememba, ko mu zaveje po Vardarski dolini navzg: r mil pozdrav morja.
Kar samo ob sebi naju je s prijateljem Pjotrom zaneslo v prezakurjeno tesno krčmo, prenasičeno s tobakovim dimom in vlažnim vinskim vzduhom. Pisana, vsevprek govoreča, kričeča in smejoča se družba se je za hip ozrla proti nama, nato pa se je kakor po zasilnem oddihu znova zavrtelo hrumeče kolo zabave, kakor jo poznajo samo južnjaške skopeljske krčme s svojim spreniinjastim srbsko* turško-bolgarsko-arnavtskim človeškim konglomeratom.
Uslužno se odmaknejo pivci, čeprav žc prej niso sedeli preveč široko. Neprestani novi bežni vtisi se mešajo v očeh in spominu in prijetno ugodje se ustvarja ob kupicah žlahtne župske črnine.
V kotu ob peči razlaga temperamentni stavbenik Asim, vseskozi navdušen in brezkompromisen nacionalist, z dvignjenim, zvonkim glasom in živahnimi ge-
stami svojih lopatastih rok skrivnosti in razvoj dnevne »visoke politike«. Družba ga posluša in neprestano prekinja z več ali manj jedkimi medklici, iz katerih pa diha brez zlobe ali slabega namena muhava, prav otroška odkritost.
Praznijo se pritlikave, tnebušate glinaste majolike, ob iskrečih se pogledih in navdušenem nazdravljanju se izlivajo črni curki gostega, močnega vina v junaška vajena grla. Domačnost in čut nekake enotne družine nas druži v spontano skupnost ir. zdi se nam, kakor da smo že od davna dobri znanci in prijatelji.
Pod uplivom te okolice in popite žlaht-nine zardevajo in zagorevajo obrazi, kakor poleti pod žgočimi žarki slepečega makedonskega solnca. Tudi nama s Pjotrom se odpira srce in sili v zmedenih, drug drugega prehitevajočih izrazih in nevezanih, odsekanih stavkih na jezik. Dozdeva se mi, da prehaja Asimova gorečnost in zgovornost s svetlimi idejami |o bratstvu in edinstvu tudi v moje žile,
ki utripajo sunkovito, kakor da jih žene, nabite razgrete krvi. nepojasnjen tajno-sten strah, tako poznan v sladkih slutnjah velikih, izrednih doživetij.
Zopet se odpro stara vrata z rosnimi stekli in v sobo plane močan val hladnejšega, čistega zraka, se potegne kot velika metla po prašnih, že dolgo nepomi-tih tleh, se sunkovito odbije na nasprotni steni in se pod stropom, noseč s‘seboj prelivajoče se glasove in goste oblake dima, vrača k svojemu vhodu. Z negotovimi, drsajočimi koraki tava proti naši mizi sključena postava neznane starke, opirajoča- se z velo roko, prepreženc z drobnimi, temnimi žilami, na izrabljen ročaj Bog ve od koga zavržene palice Beraška velika odeja ji pokriva sključen! hrbet in se z razcefranimi resami opletJ okrog lahkega, prepranega krila, izpoč katerega niti ni videti obuvala.
Kakor iz stare navade se 'ustavi korali pred mizo, staro telo se kot od vetra zamajano nagne nazaj in v nas se z zbe
Zveza naše severne meje z zaledjem
CESTA NA SV. URBANA.
Dolgoletna želja prebivalstva »a obmejnem Kozjaku in Mariborčanov, da se zgradi vozna iu izletniška cesta z mariborske strani na vrh Sv. Urbana, se je vendarle približala uresničenju. Dne 14. maja 1933 je bilo pri Sv. Urbana zborovanje interesentov. Izvolil se je na pobudo domačinov iz Kamnice in Sv. Križa pripravljalni odbor za gradbo ceste. V tem odboru so zastopniki interesiranih občin, cestnega odbora, mestne občine ter raznih društev in korporacij. Za pred sednika odbora je bil izvoljen Vekoslav ■lošt, gostilničar pri Sv. Urbanu. Maribor, kakor tudi širša okolica, je s posebnim zanimanjem pozdravil akcijo za zgra ditev ceste k Sv. Urbanu.
Zgradba te ceste je v tujsko-promet-nem, narodnogospodarskem in. narodnem oziru izredne'važnosti. Naš obmejni Kozjak je bil doslej, kar se tujskega prometa tiče in posebno cestnih zgradb na kozjaške višine, zanemarjen in zapostavljen. Krasne izletne točke Sv. Urban (595 m nad morjem). Sv. Križ (582 m) in Sv. Duh na Ostrem vrhu (907 m) so tako vabljive za izletnike, da jih lahko prištevamo med najlepše v naših krajih. Radi tega tudi Mariborčani s posebnim veseljem leto in zimo obiskujejo naš Koz jak in njegove razgledne vrhove. Koz-fak pa je silno ubog na dobrih cestah. Nameravana cesta iz Bresternice v Drav ski dolini proti Sv.Križu, ki hi deloma odprla kozjaški svet za gospodarski promet, je že v svojem začetku radi posnanj kanja denarnih sredstev zastala. Iz ljudstva samega, to je od kmetskih gospodarjev na Kozjaku, je izšla spomladi leta 1933. ideja, da se zgradi po najkrajši in najlepši črti nova pot na Sv. Urban, to je iz Maribora preko Kamnice, oziroma Rošpoha po takozvani izletniški poti mimo »Krivca« na vrh Sv. Urbana.
Okrajni cestni odbor mariborski je šel pripravljalnemu odboru na roko in naročil svojemu inženjerju. da napravi načrtfc za novo cesto, in sicer po ozemlju, ki se bo izkazalo za najugodnejše, pzi-roma po črti, katero bodo izbrali domačini. Po natančnem proučevanju je prišel pripravljalni odbor do sklepa, da se nameravana cesta zgradi po obstoječi izletniški poti, ki vodi iz Maribora mimo Lorenčičeve gostilne v Rošpohu do vznožja hriba Sv. Urbana pri takozvanem »Krivcu« (križ nad cesto), In se začne nato vzpenjati v lOVo-nem vsponu večinoma po izletniški poti mimo Forma-cherjevega vinogradnega posestva na vrh Sv. Urbana. Lastniki zemljišč, po katerih bi naj tekla nova cesta, so pokazali umevanje in so se že pismeno obvezali, da dajo zemljišče za cestno progo kakor tudi zemljo, ki se rabi pri zgradbi ceste, popolnoma brezplačno na razpolago ter bodo še z vožnjami in delom pomagali. Kamen za tlakovanje in gramo-zovanje je tudi brezplačno na razpolago v trasi in njeni bližini, kar bo izvedbo tega cestnega načrta zelo olajšalo ir tudi pocenilo.
Dolžina ceste bi bila naslednja: Od odcepa v bližini Lorenčičeve gostilne do vznožja pri »Krivcu« bi znašala dolžina 1 km in 850 m. Od »Krivca« do vrha Sv. Urbana bi znašala proga približno 3 km in 400 m. Teren je tako ugoden, da bi bi-
ganim, boječim izrazom zagleda dvoje dobrih, poštenih ir, v solzah neme prošnje trepetajočih oči, obdanih po sredini čela in sencih z dvema pramenoma redkih sivih las. Ves obraz pa je naguban in iz-ražujoč neko neznano milino, kakor smo je vajeni gledati samo na obrazili svetih žena in naših starih, poštenih in globoko vernih podeželskih mamic. S tresočo se roko si popravi črno naglavno ruto nekoliko višje, nato pa potegne nekje globoko izpod ogrinjala zamaščeno kartonsko mapo in jo odpre. Boječe iztegne roke in ponudi šest ali sedem razglednic južno-srbske prestolnice.
»Kupite, gospodje, bedna ruska starka... že ves dan nisem jedla ...«
Troje ali četvero gostov se obrne malomarno nazaj k mizi, k Pjotrov in Asimov pogled obvisita na ubogi ženski, kateri je nema zavrnitev ostalih pivcev potisnila ponujajoče roke ob telo. Vele ustnice se ji premikajo kakor v molnvi, z jezika pa ne more niti glas niti šepet To-
la potrebna serpentina samo nad Forma-cherjevim vinogradnim posestvom. Graj beni stroški te variante bi znašali v celoti od Lorenčiča do vrha Sv. Urbana približno 800.000 Din. Delo bi se pa razdelilo na več let. Ker bi se cesta gradila tudi s pomočjo ljudskega dela, brezplačnih voženj in brezplačnega odstopa sveta ter gradbenega materiala, se bo ta vsota predvidoma še znatno znižala.
Ko se je sedaj odbor odločil za prej opisano traso, bodo strokovnjaki okrajnega cestnega odbora izdelali podrobne gradbene načrte in je tako upati, da ho že v letu 1934 odbor lahko začel s prvimi deli. Občina Kamnica in Sv. Križ sta že določili po svojih razmerah primerno vsote kot temelj za zgradbo ceste. Mnogi privatniki in ljubitelji obmejnega Kozjaka so velikodušno izjavili, da bodo radi prispevali za zgradbo te važne ceste. Odbor se je obrnil tudi ua državo, banovino in občine ter razne ustanove, da blagovolijo za zgradbo ceste k Sv. Urba nu prispevati iz svojega proračuna za leto 1934 kolikor mogoče veliki znesek,
Mala Fioramye
Splitska opereta Iva Tijardoviča.
Ivo Ti ja r do vic, ki je obenem libretist, komponist, dirigent, igralec in pevec, inscenator in slikar iu še kar hočete, je dosegel z »Malo F1 o r a m y e« največji uspeli, saj se je igrala že po vseh odrih Jugoslavije in celo v tujini. Kritika jo je sprejela povsod prijazno; njena težavna stran pa je, da je tipično splitska in tudi napisana v splitskem dialektu. Prevedena izgubi precej barvitosti originala. V Ljubljani so zato prevedli le prozo, v Mariboru pa razen pesmi »Da-leko me biser mora...« vse. Prvo dejanje se godi tik pred svetovno vojno'v Splitu, drugo med vojno v Ouimpervillu pri Marseillu na Francoskem, tretje pa tik IX) premirju spet v Splitu. Prične se s splitskim karnevalom, konča pa z vrnitvijo beguncev in prostovoljcev. Izvrstna in vseskozi enotno ubrana je glas ba, ki se naslanja deloma na naše narodne motive, ima pa lagodnost italijanske muzike.
Opereto, katere premiera je bila v našem gledališču v ponedeljek zvečer, je zrežiral g. VI. S k r b i n š e k, ki je naštudiral tudi plese in oskrbel inscenacijo, glasbeni del je pa delo dirigenta gosp. Lojzeta Herzoga. Potrudila sta se oba in dala v okviru naših razmer prav dobro predstavo. Uskladenost orkestra je ves čas dobra, kar velja tudi za zbore, kvintete, kvartete, tercete in duete, le mestoma, zlasti v prvem dejanju, je bil orkester za silo naših pevcev, posebno solistov, malo preglasen. Pri inscenaciji moram grajati eksperimentiranje s parniki, ki je ponesrečeno in naj se opusti ter nesrečno razsvetljavo, ki kvari iluzijo s sencami palm in igralcev na morju in nebu. Naj se stranski reflektor pri sceni v prvem dejanju postavi še bolj na stran ali pa nad igralce! Predstavo je poživel v drugem dejanju plesni nastop telovadk (Sokolic).
liko brezbesedne bolesti, porojene iz globokega spoznanja zapuščenosti in nepopravljive bede, kakor je je nudila vsa ta ženska postava, ne vidiš kljub težki sedanjosti, o kateri toži ves svet, izlepa.
Dobričina Pjotr. napol zasanjan v obujene spomine na prostrane stepe matuške Rusije, kjer je pretaval polnih sedemnajst let svoje mladosti, vstane kakor pognan od neznane sile in s širokim objemom posadi bedno starko za mizo. Mogočno. zapovedujoče zadoni med splošni hrup njegov glas. zahtevajoč tople jedi in kruha. Sam stopi k točilni mizi in zgrabi svež kozarec, ne da bi se ozrl za ostalimi steklenkami, ki jili prevrže, že nalija kot kri iskrečo se božjo kapljico in ga sili starki v desnico, kakor da ji pristavlja kelih življenja in odrešenja.
Z vidno enakimi občutki sprejema dobroto siva bednica in v polni kozarec se potoči preko ostro zarisanih ličnih brazd dvoje, troje solza.
Med kratkimi požirki izjecljajo njena
da bo tako omogočeno začeti s prvimi deli že v tem letu. Odbor pa prosi tudi vse ljubitelje obmejnega Kozjaka, da pomagajo zbirati sredstva za uresničenje tega velikega načrta.
Poudarjamo še. da bo cesta vezala Dravsko dolino od Sv. Urbana naprej in vse važnejše obmejne kraje na vzhodnem Kozjaku, tako Sv. Križ, Sv. Jurij Sv. Kungoto, Sv. Duha itd., ki so danes prometno odrezani od Dravske doline. S to cesto postane hrib Sv. Urban najlepša izletna točka v okolici Maribora (na levem bregu), dostopen voznemu pro metu. Cela proga od Krivca do v: ha Sv. Urbana bo zgrajena po taki črti, da bo potniku — izletniku ves čas odprt diven razgled na vse mesto Maribor. Slovenske gorice, Pohorje, Dravsko polje itd. Za naš obmejni Kozjak se je žalibog do sedaj vse premalo storilo in bo z ozirom na izredno važnost tega obmejnega pogorja naša javnost idejo o zgraditvi te ceste gotovo prijazno pozdravila in izvedbo načrta podpirala. Nova cesta ho služila meščanu ir. kmetu. Prispevki za zgradbo se lahko pošiljajo predsedniku odbora g. Vekoslavu Joštu pri Sv. Urbanu ali pa blagajniku g. Jošku Hladetu, županu pri Sv. Križu nad Mariborom
»Mala FIoramye« ima po dosedanjih uprizoritvah na drugih odrih že nekako odmerjene forme, zlasti glede nekaterih kreacij solistov, zato je zasedba, ki bi docela ustrezala tradiciji, spričo pičlosti našega ansambla, ki ne dovoljuje izbere, težavna stvar. Vendar so tudi naši pevci in igralci, ki po zunanjih pogojih ne u-strezajo povsem likom »Male FIoramye«, na svoj način zmagali in ustvarili igralsko in pevsko dodelane kreacije. Na svoj način ljubka Floramye je gdč. Pavla Udovičev a, ki premaga s svojim gla som in odlično igro zlahka vse siceršnje težkoče. Prav tako je tudi g. Sancin dober Mirko, posebno v celoti, ko se o-tiese nekih hipnih indispozicij. Na svoj način si je zamislil g. VI. Skrbinšek tudi šjora Bepa Smolo in ustvaril sijajen lik komične figure. Klasično je podala ga. Z a k r a j š k o v a miss Beautyilower, kakor je bil tudi g. Furijan po zunanjost; in igri dovršen general Monfortde Ouitnperville. K tem kreacijam moramo vsekakor prišteti še šjoro Petronilo ge. Zameji č-K o v i č e v e in šjora Fileta g. Pavla Koviča. Pa tudi ostali so doprinesli svoj de'ež k celoti. Igrali in peli so Tonkico gdč. K r i ž a j e v a, Marico ga. G o r i n š k o v a. Marinka in Zvonka gg Tovornik in V e r d o n i k, šjora Daneta g. M e d v e n, policaja g. G o r i n š e k, »picaferaja« g. Harastovie, Almetto ga. G o r i h š k o v a, Testaltide-sa g. B1 a ž, prvega častnika g. N a-k r s t. drugega častnika in ameriškega mornarja pa g. C r n o b o r i.
Prepričani smo, da bo Tijardovičeva »Mala Floramye« dosegla v Mariboru tudi gmotno tak uspeh, kakor ga je povsod drugod, kjer se je doslej pojavila na odru.	-r.
Josipa Murna-Aleksandrova Izbrani spisi. Zbirka »Slovenski pisatelji« Tiskovne zadruge v Ljubljani. Uredila Silva Trdina. Strani CVI +266. — Josip Murn-Aleksandrov je eden stebrov tiste
usta, hoteč povedati nekaj silno velikega, toplega in lepega, raztrgane, dušeče se besede:
»Gospod ti povrni... tako si dober... kakor naši ljudje... tako mi je v duši... kakor da sem doma ... tam v naši Rusiji...«
Slabotna roka postavlja kozarec na pisani prt, štirje drobni prsti pa ponavljajo, spremljani s tiho molitvijo znamenje križa. Med jedjo pripoveduje starka v kratkih, nevezanih stavkih svojo žalostno življenjsko zgodbo o begu iz ljubljene domovine, o potikanju po Carigradu, Beogradu in drugih mestih, o smrti njenega edinca, o pomanjkanju in umiranju na njeni zadnji postaji v Skoplju, kjer se v svojem triinosemdesetem letu preživlja z miloščino in prodajanjem razglednic, trpeča in prezebajoča v opuščenih predmestnih vojaških barakah, napol strohnelih, med stoterimi brezposelnimi, počasi umirajočimi rojaki. Ena izmed stotisočerih kapelj v neizmernem morju ruskega gorja.
Mariborski In ofcmcfni slovenski ravnosti!
Kaj je slovenski v uacionalnem duhu vodeni dnevnik Mariboru in vsemu našemu obmejnemu ozemlju, bi spoznali komaj tedaj do zadnjih posledic, če ga ne bi več imeli!
BREZ NJEGA BI OSTALI BREZ GLASNIKA IN INFORMATORJA V VSEH VSAKODNEVNIH VELIKIH IN MALIH VPRAŠANJIH. BREZ NJEGA BI TAKOREKOČ ONEMELI!
Prav zaradi tega se pa mora tudi vsakdo zavedati, da bo to glasilo Maribora in vsega obmejnega ozemlja lahko vršilo svoje poslanstvo v celoti samo tedaj, če bo moglo prihajati v sleherno zavedno slovensko hišo!
Zato vabimo vse svoje dosedanje naročnike in prijatelje, da ostanejo tudi v novem letu zvesti »V E Č E R NIK U«, EDINEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V MARIBORU IN OBENEM NAJCENEJŠEMU DNEVNIKU V JUGOSLAVIJI IN MORDA SPLOH V EVROPI.
Obenem pa tudi apeliramo nanje, da pridobe ob novem letu med svojimi znanci vsaj še enega novega naročnika!
VELIKE DOLŽNOSTI IMA TISK DO SVOJEGA NARODA, VELIKE DOLŽNOSTI PA IMA TUDI NAROD DO SVOJEGA TISKA!
Uprava »Večernika**
Maribor, Gosposka uiica 11
četvorice (Cankar, Župančič, Kette, Murn), ki nam je ua prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja ustvarila v slovenskem slovstvu takozvano »moderno* in nas ž njo tesno zbližala s tokovi kulturnega življenja velikega sveta, dasi je pognala svoje korenine v naša tla in črpala najplodnejše sokove iz lastnega naroda. Josip Murn-Aleksandrov je umrl mlad, takorekoč že ob vstopu v življenje, kakor njegov tovariš Dragotin Kette, vendar je njegova literarna zapuščina, čeprav nevelika, trajno pomembna za slovensko kulturno stavbo. Njegova dela smo imeli doslej zbrana v nekaj zbirkah, ki pa niso bile niti popolne niti več dostopne, ker so 2o davno pošle. Še mani smo pa imeli o njem in njegovem delu izčrpno studijo strokovnjaka. Tiskovna zadruga v Ljubljani nam je dala sedaj oboje: zaključeno knjigo izbranih spisov in preko 100 strani obsegajočo studijo, katero je napisala urednica zbirke, naša mariborska profesorica Silva Trdinova. Trdinova se je lotila svoje nelahke naloge z veliko spretnostjo in nemalira znanjem ter nam osvetlila v svoji uvodni stu diji marsikatero doslej še temno stran življenja in dela pesnika Josipa Murna-Aleksandrova. Njeno opisovanje je vseskozi znanstveno, obenem pa prijetno, neutrudljivo in zanimivo, kar je vsekakor znatna odlika. Urednica je razdelila knjigo na »Pesmi« in »črtice« ter jih uredila kronološko, one, katerih časa nastanka ni poznala, je pa dala v dodatek. Idejo zbranih spisov je opustila zaradi omejenega prostora in z ozirom na to, ker so pesnikova dela še presveža, za zgolj kritično izdajo. Tako bodo Josipa Murna-Aleksandrova Izbrani spisi poslužili enako dobro tistim, ki jim je le do pesnikovih del, kakor tudi onim, ki iščejo v njih kritičnih pogledov. Knjiga jc grafično in knjigoveško lepo opremljena.
Ko je odhajala, je utihnila tudi živa Asimova beseda in oči so se mu čudno skalile. Roka mu je segla v žep in ni pokazala, kaj in koliko je spustila v desnico nepoznane in nad vse nesrečne ruske matere Vaste Konstantinovim, ki nekega jutra ne bo več nastopila svoje vsakdanje trnjeve poti skozi belo Skoplje ob palici, temveč v tesni, sirovo zbiti krsti bednih in zapuščenih.
Ko sva odhajala s prijateljem Pjotrom v noč, je zapihal od Šar planine mrzel veter in prinesel na svojih krilih prve letošnje snežinke. Med njegov piš pa se je mešalo otožno zvonenje z lesenega zvonika starodavne cerkve Svetega Spa-sa pod zidovjem starodavnega Dušanovega carskega gradu. Pomislil sem na srečanje z bedno Vasto Konstantinovno In r.a bližnji praznik Kristovcga rojstva, ko bi moralo vendar biti vsem ljudem dobro in toplo. Kako bo neki Tebi v trhli baraki ob Vardarju, ruska mučenica-mati Vasta Konstantinovna? ...
Kulturne vesti
/OKOL
Srečno in veselo ZNovo leto 1934
vsem bratom in sestram z željo, da bi njihovo sokolsko delo v bodočem letu imelo najlepše uspehe
Oprava mariborske sokolske zupe.
^SovoSetna poslanica vsem bratskim edinkam
Bratje! Sestre!
Proslava sedemdesetletnice ustanovitve prvega sokolskega društva na slovanskem jugu Evrope je v mini-lcm letu dosegla svoj vrhunec na pokrajinskem zletu Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Na tem zletu so sodelovali bratje in sestre iz vseh predelov naše domovine, dospeli pa so med nas tudi predstavniki vsega ostalega Sokolstva —-sestre in bratje Čehoslovaki, Poljaki in Rusi — tako da se je ta zlet. prvotno zamišljen v skromnejšem obsegu, po volji in želji samih pripadnikov slovanskega Sokolstva pretvoril v mogočno in veličastno manifestacijo slovanskega sokolskega bratstva.
Ob tej priliki smo občutili veliko radost spričo zavesti in spoznanja, da sc sokolska stvar v naši domovini pra vilno razvija v zmislu Tyrševe sokolske ideje in v pravcu vztrajnega sokolskega vzgojnega dela v vseh panogah velikih naših nalog. Te naloge smo prostovoljno prevzeli nase. Izvršujemo jih pod težo odgovornosti nasproti vsemu našemu narodu in nasproti vsemu Slovanstvu.
Ta radost nas sedaj spremlja v novo leto, ko.bosta naša zavest in naše spoznavanje razvoja in napredka našega Sokolstva dobila še globlje korenine v sokolskem duševnem svetu in ko sc bodo plodovi naših skupnih prizadevanj in naporov pokazali v stopnjevanju teženj naše delavnosti.
Pripravljamo se na dva znamenita zleta, ki sta določena za
Sarajevo in Zagreb.
corej za dve naši mesti, ki zavzemata odličen položaj ih odločujoč pomen v zgodovini našega naroda. Oba zleta sta sicer obvezna samo za gotovo šte vilo žup, vendar pa se kaže že danes, da bo tako v Sarajevu, kakor v Za grebu po svojih manj ali bolj številnih zastopstvih udeleženo Sokolstvo iz vseh krajev naše domovine. V vsem slovanskem, svetu, ki je ali še*bo zdru žen v Savezu slovanskega Sokolstva, se prav tako že pojavlja pripravljenost, da nas slovanski bratje in sestre obiščejo in s tem povečajo našo radost tu in tam.
Eden in drugi teli zletov nam prinaša duha in okolje zgodovinskega po mena, ki spaja davno in bližnjo našo prošlost s sedanjostjo, kakršno so bor be in žrtve minulosti ustvarile za naš
narod sploh in za naše Sokolstvo posebej. Bodočnost pa je zavisna od nas samih.
Dvajset in peto leto se izteka, odkar je bila ustanovljena bratska župa Sarajevo; završhje se dvajset let, odkar se je užgala iskra svetovnega požara, iz katerega se je rodila svobodna Jugoslavija; šestdeset let poteka, od kar je bilo ustanovljeno prvo hr-vatsko sokolsko društvo v Zagrebu, in deset let je od tedaj, ko smo v Zagrebu ob priliki II. sokolskega sabora idejno napravili prvi korak k zopetnemu osnovanju Saveza slovanskega Sokolstva, ki je leto po tem dobil svojo pravno in formalno ustanovno listino na domu brata staroste Adama Zamoyskega v Varšavi.
In če z duhom le bežno preletimo vso to dobo ki je za nami. vidimo, kako se iz preobilja vsega kar zgodovina našega naroda hrani težkega in grenkega, svetlega in velikega v sebi. spenjajo kakor spomeniki naše nezlomljive moči in narodove slave, njegovih orjaških borb. junaških na-
porov in neštetih žrtev, zgoraj označeni kraji in podvigi, ki so združeni s temi imeni in ki značijo za vso našo nacijo — in naj živi ona kjerkoli na svetu —
veliko pismo pravice do svobodnega življenja, zlitega in strnjenega v pri-
rodne ineje svobodne domovine,
pismo, ki ga je narod pisal s svojo krvjo in mu je narekoval besedilo duh padlih borcev in herojev, a v njem nenehoma drgeče in se iz njega oglaša utrip naših živih sokolskih src.
Na teh zletih hočemo ponovno, v po večani meri in z močjo, ki je ponosno vzravnana v nacionalni, državljanski in vseobsegajoči sokolski zavesti, naglasiti to pravico, nič manj ponosno kažoč na tisoče
bratov in sester iz iugoslovenskih vasi,
kamor je udarilo valovje našega raz-vihranega sokolskega življenja, ki ustvarja nove pogoje za staino in splo šno napredovanje vsega našega naroda, ki po dolinah, brdih in gorah spleta sokolska gnezda kot dobrovoljne. vedno čuječe stražnice narodove časti in veličine naše nad vse ljubljene domovine!
Vsak naš zlet je le časovni presledek v stalnem našem prizadevanju k napredovanju poedinca' in z njim naše skupnosti; Na zletu se pregledamo in presodimo, da potem usmerimo korak k staremu delu in k novemu življenju. Kar večno živi v nas in kar trajno upravlja naše moralne in fizične moči k obogatenju in oplemenitenju vsega naroda, vse to je na zletu samo vidni izraz vsega dela in življenja. In to notranje, to nase, to sokolsko je
enotnost in skladnost naših misli in dejanj,
to je samobitnost in. duhovna.cena vse naše nacije. Ta cena je tako velika in izprožena v toliko ogromno razsežnost, da je ne more nadomestiti ali na plačati nobena matcrijalna dobrina in da je ne more v njenem valovanju do vrhov kulture in civilizacije zaustaviti nobena moč. Tukaj se gromadijo zakladnice jugoslovenske državljanske zavesti in jugoslovanskega, z zgodovinskimi dejstvi dokazanega junaštva.
V Sokolstvu se kali jeklo domovinske ljubezni, ki se ne plaši nobene žrtve!
Imejte, sestre in bratje, te najvišje vrednote sokolske vzgojne delavnosti vedno pred očmi in to zlasti sedaj, ko vstopate v novo upravno leto. Urav naite svoje prilike najprej sami med seboj v znamenju čistih rok in ljubečih src! Takim rokam in takim srcem zaupajte usodo svoje edinice, da postane in ostane plodovita in čestita celica v veličini naše skupnosti! Savcz| Sokola kraljevine Jugoslavije ne šte-di s pohodnimi napotki, ki naj podžigajo vašo deloljubnost in izkušajo življenje vsakega poedinca spraviti v sklad s sokolskimi ideali.
Poslužujte se vseh sredstev, ki vam iih dajemo na razpolago za duhovno in telesno ojačanje poedinca. da ga pritegnete k trudoljubnemu sotrudni-štvu. Vsaka materialna ali moralna žrtev poedinca. ki je neogibno vezana z našim društvenim ali četnim življenjem. je
bratski dar ljubeče roke in ljubečega srca vsakemu in vsem!
Med nami velja zapoved sokolske-1 ga bratstva in sokolske enakosti: ho-
čem in moram! K delu za vse'je brez izjeme in ugovora pozvan vsak po svojih sposobnostih. Zato korakajmo v življenje veselo, pogumno in smelo v polnem razmahu svoje deloljub-ne volje!
Vsemu narodu, vsem bratom in sestram, naraščaju in deci sporočamo iskrene in bratske pozdrave! Naše sokolske zastave vihrajo in nas kličejo v zbor! Privijte sc k njim, da bomo vsi noč in dan budno na straži!
Zdravo!
SAVEZ SOKOLA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE.
Beograd, 1. januarja 1934.
Vsem sokolskim četam smo po nalogu župne uprave poslali današnjo številko »Večemika« brezplačno in jih prosimo, naj nam je ne vračajo. Zadevno okrožnico bodo čete dobile prve dni januarja.
Silvestrov večer v Studencih priredi Sokolsko društvo. Do polnoči so na sporedu razne točke, polne humorja, po polnoči pa bo prosta zabava.
»Trije vaški svetniki« v Studencih so privabili na Štefanovo v Sokolski dom obilo občinstva, ki se je prav od srca nasmejalo posrečeni satiri. Mimo naših starih dobrih znancev, ki so imeli glavne vloge,, je. nastopilo tudi nekaj novih oseb, ki so v splošnem podale svoje vloge prav posrečeno. Tudi iz njih se bodo razvili po večkratnih nastopih prav dobri diletanti, ker jim ne manjka talenta in dobre volje. Z vztrajnim delom in dobro pripravo iger si je prisvojil sokolski oder v Studencih lep stalen krog občinstva, ki rado poseča njegove prireditve. L.e krepko naprej po tej poti!
Sokol Tezno. Smučarski odsek, ki šteje 25 članov, je priredil 24. t. m. svoje prve smučarske tekme, in sicer smučarski tek na 5 km za člane in naraščaj. Prijavilo se je 14 tekmovalcev, od katerih so radi slabega snega na progi nekateri odstopili. Prvih pet tekmovalcev bo dobilo diplome. Med njimi br. Oton Gradišnik, Valter Bezjak, Friderik Žagar, Oton Orač in Maks Breznik. Vodstvo tekem je bilo v rokah smučarskega učitelja br. Serajnika. člani smučarji prav pridno obiskujejo tudi planinsko sokolsko pošto-
Soort
Mariborska zimskošportna podzveza
želi vsem zimskosportnikom veselo iti srečno Novo leto!
Okrožni odbor LNP v Mariboru želi vsem klubom in igralcem mnogo sreče v Novem letu!
Poverjeništvo JLAS v Mariboru želi vsem iahkoatletoin srečno in veselo Novo leto!
ISSK Maribor želi članstvu in vsem prijateljem kluba srečno Novo leto!
SK Železničar, Maribor. Dne 18. januarja 1934 ob 20. bo v restavraciji Voll-gi i:ber redni letni občni zbor športnega kluba Železničarja z običajnim dnevnim redom, . Samostojni predlogi se morajo .glasom pravil predložiti odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom, sicer se ne bodo upoštevali. Članstvo kluba vabimo, da poseti občni zbor polnoštevilno. — Odbor.
SK Železničar, zimsko športna sekcija.
Dne 7. januarja 1934 priredi naš klub skupno z Mariborskim smučarskim klubom pri Ruški koči smuško tekmo za klubsko prvenstvo. Tekma bo ločena za seniorje na 16 km in za juniorje (do 18 let) na 8 km. Po končanih tekmah bo na progi Ruška koča—Ruše tekmovanje v smuku, ki ga priredi Sokol Ruše. Člani | naj pošiljajo svoje prijave najkasneje do 3. januarja 19.34 na naslov SK Železničarja, delavnica drž. žel., ali izročijo osebno načelniku sekcije g. Gladniku. Kdor še ni verificiran naj istočasno izroči po 1 sliko, kajti neveriiiciranim udeležba ne bo dovoljena. Načelnik.
Razpis in propozicije za I. motosklkjb-riug in skikjoring, ki bo 21. januarja 1934 ob 14. uri na dirkališču Tezno pri Mariboru, katerega priredijo:	Mariborska
zimskošportna podzveza v Mariboru, Motosekeija »Peruna« v Mariboru in Kasaško društvo v Mariboru. Vozi sc po predpisih intern. in nacionalnega športnega pravilriika. to je F. I. C. M - N. SP. ,P. S M. K. - J. Z. S. S. Proga meri 1.000 I m. Pravico do udeležbe imaio vsi smu-
Obrfnikom, trgovcem in indystfi!cemi
Neki znamenit angleški gospodarstvenik je ugotovil te dni v nekem svojem razmišljanju o sedanji svetovni gospodarski krizi, da ni njen vzrok v PRODUKCIJI, marveč v KONZUMU!
PRAVILNO NI. ZMANJŠEVATI PRODUKCIJO, MARVEČ ZVIŠEVATI KONZUM. Vsako zmanjšanje produkcije in poslovanja zmanjšuje zaposlenost in s tem konzum!
Glavna skrb bi zato morala biti vseh! obrtnikov, trgovcev, industrijcev in vseh drugih _ ORGANIZIRATI KONZUM IN GA ZVIŠATI!
Prva pot, ki vodi do zvišanja konzu« ma je KONKURENCA, KONKURENCA JE PA NEMOGOČA, ČE NI O NJEJ KONZUMENT INFORMIRAN!
Najlažje ga informirate potom oglasov v listih, zlasti V dnevnikih, posebno pa še v dnevnikih, ki so BREZ KONKURENCE IN POCENI! Ni vedno treba,da dajate velike oglase, svoj namen dosežete tudi s stalnimi ali pogostimi MALIMI OGLASI, ki so silno poceni.
Če hočete torej, da vas bodo konzu-menti poznali, oglašajte v edinem slovenskem dnevniku našega ozemlja, v »VEČERNIKU«!
VELIKE DOLŽNOSTI IMA TISK DO GOSPODARSTVA, A IMA JIH TUDI GOSPODARSTVO DO TISKA!
Uprava „Večeri\škal,
Maribor, Gosposka ulica 11
janko Glažuto na Pohorju. Telovadno delo lepo napreduje. Oddelki so močni in štejejo 25 članov, 22 naraščajnikov in 105 otrok. Tudi ima telovadeče članstvo svojo plesno šolo.
Veselo in srečno Novo leto žele vsem bratom in sestram gojenci vojaške šole za vzgojo voditeljev sokolskih čet v Beogradu, in sicer: Gustav Mulec od Sv. Trojice v Slov. goricah, Jakob Dobrec iz Turjanc pri Radencih, Janko Rozman iz Vodic pri Ljubljani, Anton Turk iz Št. Jerneja na Dolenjskem, Franjo Stepišnik iz Trnove pri Gomilskem in Anton Maro* iz Bočne pri Gornjem gradu.
čarji, včlanjeni pri JZSS, motoristi, včlanjeni pri SMK k. J. in jahači včlanjeni pri Kasaškem društvu v Mariboru. Prijavnina znaša 10 Din in se ne vrne. Nagrade so častne. Za vsako kategorijo (skupino) je razpisana po ena nagrada in po več diplom. Prijave sprejema načelnik mbtosekcije »Peruna« g. Oton čre-pinko, Maribor, Meljska cesta 2, do 19.
I. 1934 ob 18. uri; poznejše prijave so podvržene dvojni taksi. Vsak prijavljenee tekmuje na lastno odgovornost ter odklanjajo prireditelji vsako povrnitev za nastale poškodbe lastne ali tujih oseb in imetja ter je vsak tekmovalec odgovoren zase, kar potrjuje s podpisom in oddajo prijave. Vodstvo tekme si pridržuje pravico spremembe razpisa. Tekmovalci se morajo brezpogojno pokoriti vodstvu tekme. Protesti se morajo vložiti tekom 20 minut po končani točki vodstvu tekme ter priložiti takso 50 Din, ki v primeru zavrnitve protesta zapade. Proti razsodbi vodstva tekme in razsodišča ni priziva. Protestiranja so izrecno izključena: proti odmeri časa in določbam tekme. Kategorija motorjev: A do 500 ccht 3 krogi, B nad 500 ccm 3 krogi, C prikolice nad 500 ccm 3 krogi, za finale A in B 3 krogi. Vodstvo tekme: Predsedstvo tekme: Zimskošportna podzveza: Bruno Parma, predsednik; Motosekeija Perun: Oton Črepinko, načelnik; Kasaško društvo: Julče Novak, tajnik. Organizacija, tajnik: Anton Hlebš, Vekoslav Golubovič: tehnično vodstvo: Ernst Fa-sching, Franjo Vetrih; časomerilci: A. Simonič, J. Vidic; starterja: Valentin Šibenik, I. Laznička; sodnika na cilju: I. Aljančič, Maks Bračič; števci krogov: J. Kac; sanitet: dr. L. Turšič; sprejemni komite: Ivo Vollmaier; sodniki na ovinkih: g. Motoh, Močivnik, Kovač, Tarman; oskrbnika orodja: Mirko Sosič in Ivan Lah.
NetnčiJa:JugosIavija. Nemška nogometna zveza je povabila reprezentanc o Jugoslavije v Berlin, kier naj bi sc v mesecu januarju odigrala meddržavna nogometna tekma Jugoslaviju:Nemčija.
Krčevina pri Mariboru
Božičnica ubogim šolarjem
v Krčevini
Zima je potrkala zgodaj na vrata. Učiteljstvo tukajšnje šole se je povpraševalo, kako bomo zopet zmogli obuvalo in obleko za okoli 220 izrecno ubogih šolskih otrok, da ne bo trpel redni šolski obisk. Kljub vsej resnični in namišljeni krizi sedanje dobe se je ipak našim prošnjam odzvalo lepo število blagih dobrotnikov, katerih prispevki v gotovini in blagu so omogočili, da smo v času od srede novembra do božiča razdelili med najpotrebnejše šolarje: 66 parov čevljev, 32 sukenj, 33 hlač, 40 dekliških oblek in 25 kosov razne druge obleke. Skupaj je bilo postopoma obdarovanih okroglo 170 otrok. Vsi prosilci še niso mogli priti na vrsto, ker primanjkuje sredstev; je pa upanje, da bo mogoče ustreči po Novem letu tudi še nujno potrebnim čakajočim.
Dne 22. decembra se je po končanem pouku zbrala vsa šolska mladina z učiteljstvom ter zastopniki krajevnih odborov Rdečega križa v Krčevini in Košakih v učni sobi, kjer je bilo na odru postavljeno okusno okrašeno božično drevesce, v kotu pa so bile"'razsvetljene jugoslovanske jaslice. Šolski upravitelj je pozdravil navzoče, nato pa podal podrobno poročilo o tem, kdo in kaj je prejel v gori navedeni dobi. Otroci so deklamirali troje božičnih pesnitev, vmes pa zapeli dve ljubki božični pesmi: »Šolarji pri jaslicah« in »Sveta noč«. Božično obeležje je dal slavnosti v veliki meri tudi prav lepo zasnovani in simpatično sprejeti govor g. veroučitelja p. Ruperta Suhača. Ob sklepu so obdarovani otroci izrekli svojim dobrotnikom zahvalo.
Darovali so v gotovini: ga. Ida Stick-ler 1000 Din, Družba sv. Cirila in Metoda 800, kr. banska uprava 400, g. Herman Wogerer 400, g. dr. Miroslav pIoj 100, Pogrebno društvo v Krčevini 200, g. Viktor Jarc 100, g. dr. Franjo Hojnik 100, g. dr. Marin 100, ga. Dervušek 100, Kemindustrija 100, Bata-Borovo 100, g. Viktor Koren 100, družba Union 50, g. Andrej Janžekovič 60, ga. Halbiirth 50, g. Miroslav Auš 50, carinski uradniki 80. ga. Tavčar 50, tvrdka Pinter &. Lenard 50, g. Jos. Jaklič 50, g. Miloš Oset 50, g. Franjo Novačan 40, g. Greif 40, g. Adolf Bemhard 40, pekarna Schmid 40, ga. Ramšak 30, g. Hinko Sax 30, g. Gustav Bemhard 30, ga. Mira Penič 30, g. Otmar Bruderman 20, g. Franjo Beranič 20, g. Koražija 20, gdč. Kokošinek 20, g. Andrej Žmavc 20, g. Franjo Bratoš 10,
g. Jos. Sarnic 10, g. Ivo Perčič 10, Rdeči križ v Krčevini 2500, Rdeči križ v Košakih 2500, ga. Lichtemvallner, .zbirka 100, g. Scherbaum 50.
Druge nase prejšnje dobrotnike še prosimo, naj nam naklonijo prispevke.. V blagu so darovali: g. Hutter in drug bla-čevino, g. V. Freund usnje, g. Jos. Pi-ricli usnje, g. Franz in sinovi testenine, g. Jos. Simič obleke, g. Rossner flanel, g.-Herman Berg usnje, g. Avgust Ehrlich hlačevino, g. Doctor in drug flanel, Na-bavljalna zadruga razno, ga. Šegula.pleteno obleko, g. Halbarth velik kos podplatov, g. Stossier 6 kom. obleke, ga. Ana Majcen dvema ubogima družinama živila za božič, Zlatorog 50 kosov mila.
Svoji največji dobrotnici ge. Idi Stiok-ler, ki je že četrtič podarila našim ubogim šolarjem po 1000 Din, nadalje vsem drugim velikim in manjšim dobrotnikom, kakor tudi onim plemenitim srcem, ki so z darovanimi dobitki in z obiskom podprla naš srečolov dne 10. decembra, izreka učiteljstvo krčevinske šole najiskrenejšo zahvalo ter želi vsem prav srečno leto 1934. Dobrotniki bodite prepričani, da je vsak dar v nepopisno veselje naših •ubožčkov, odklonitev iz trdosrčnosti pa mrzla slana, ki pade na srce in — dobro voljo! Franjo Cvetko, šol. upravitelj.
Ptuj
Pri ptujskem okrajnem sodišču bodo s 1. januarjem 1934 sledeče spremembe: Sodnik dr. Muha pride ir izvršilnega oddelka v nesporni oddelek v izvršilni oddelek, sodnik dr. Lipič iz kazenskega oddelka na sporni oddelek desni breg, sodnik dr. Muhič iz nespornega oddelka na kazenski oddelek V., levi breg.
Narodna čitalnica v Ptuju priredi na Silvestrovo družabni večer v prostorih Narodnega doma. Začetek ob 20. uri Zelo udobno potovanje imajo sedaj potniki v avtobusih, ki vršijo promet med Ptujem in Mariborom. Tvrdka Jel-linek je inštalirala v vozovih centralno kurjavo, slično kakor pri železnici. Napravo smo si ogledali in se prepričali, da je temperatura v vozovih prav prijetna in odpadejo s tem pritožbe potnikov radi mraza.
Policijske vesti. Policija je prijela 20-letno Julijano Majcen, brezposelno vrtnarico, radi vlagučarstva in prepovedanega povratka v Ptuj, od koder jo izgnana. Julijano so izročili sodišču, kjer jo že poznajo od prej.
Prostovoljna gasilska četa v Ptuju priredi na Silvestrovo družabni večer v gostilni Zupančič v prid brezposelnim.
Denis Diderot:
Skrivnosti	s
Roman.
(7
Prepovedali so mi vsako delo. V cerkvi so na moji levi in desni strani pustili prazen prostor, in tudi v refektoriju sem bila oddeljena od ostalih. Nihče mkni stre gel, sama sem morala hoditi v kuhinjo po jedila. Pa tudi tam je kričala kuharica :
»Samo ne preko praga! Kaj hočete?«
»Mojo jed!«
»Jed! Bitje kakršno ste vi, bi moralo od lakote poginiti.«
Včasih sem odšla brez grižljaja, včasih pa sem dobila samo odpadke, ki jih še psi ne bi marali. Odnašala sem jih jokaje.
Moje moči so polagoma pešale zaradi pomanjkanja hrane in občutila sem, da na ta način ne bom mogla dočakati svojega procesa; zato sem sklenila pritožiti se pri predstojnici. Napol mrtva sem se privlekla do njenih vrat. Odprla je in odskočila, čim me je zagledala.
»Ne približujte se mi, odpadnica!« je dejala, Na ta njen ukaz sem se nekoliko u-maknila. Ona pa mi je velela: »Še dalje,
še dalje!« Šele nato me je vprašala, kaj želim?
»Ker nisem na smrt obsojena, vas pro sim, da izdate ukaz, naj mi dovole živeti.«
»Živeti?« je dejala. »Ste li življenja vredni?«
»To ve Bog, toda tu mi ne dajo niti najpotrebnejše hrane. Ce mi vi ne pomagate, se bom morala pritožiti pri svojih prijateljih in zaščitnikih.«
»Dobro, poskrbela bom za to; toda ne mažite me več s svojo grešno bližino!«
Odšla sem, ona pa je za menoj zaloputnila vrata. Dasi je res izdala ukaz v omenjenem smislu, se z menoj vendar ni bolje postopalo, ker so redovnice menile, da si pridobe posebno zaslugo, če bodo v mojem primeru neposlušne in mi bodo še naprej metale odpadke hrane, često1 pomešane z lugom in smetmi.
•Tako je bilo moje življenje za časa pro cesa. Le dvorane za razgovor mi niso mogli prepovedati. Ker so mi morali dovoliti posvetovati se s sodniki in brani-
Nova telefonska zveza s Ptujem. Z re-
šenjem ministrstva za promet je uveden telefonski promet med Ptujem in sledečimi kraji v Avstriji:	Bad-Gasteinom,
Bud-Ischlom. Bad-Hallom, Bruckom na Muri, Ernovžem, Furstenfeldom, Glei-chejiburgom, Knittelfeldom, Korneubur-gbm, Koflachom. Kremsom na Donavi, Murzzuschlagom, Radgono in Voitsber-gom.
Poškodbam podlegel. Sletni Jožef Matjašič iz Juršincev je, kakor smo poročali, tako nevarno ozebel, da so ga morali oddati v ptujsko bolnišnico. V bolnišnici ga kljub skrbni negi niso mogli ohraniti pri življenju in je v sredo zvečer v groznih mukah umrl. Proti gospodinji je uvedena preiskava.
Kino. V soboto 30. t. m. -ob 20. uri in v nedeljo 31. trn. ob 19. uri se uprizori v Mestnem gledališču film »Ljubezen v snegu«. Je to športna šala, v kateri sodelujejo najboljši športniki Švice in Nemčije.
Veselo in srečno novo leto vsem naročnikom, čitateljem in inserentofn VVe-černika« v Ptuju!
Izgon. Radi beračenja in pijančevanja je izgnan iz Ptuja 321etni brezposelni trg. pomočnik Martin Furman, pristojen v občino Slovenska Bistrica.
ca zlasti proti koncu in v skupnih nasto- j pih. Drugače pa si se nasmejal do solz zlasti kadar si gledal odličnega Butca (br. Roner), ki si ga boljšega nc moremo
Poljčane
Dve veseloigri, »Sovražnik žensk« in »Kakršen gospod, tak sluga« je vprizoril dramatski odsek tukajšnjega Sokola na Štefanovo. Obe enodejanki, prva iz zakonskega, druga iz vojaškega življenja, sta radi svojega zabavnega značaja prav primerno razvedrilo za praznike. Pri prvi igri nastopajo le tri osebe, zato pa morajo te biti temboljše izbrane, sicer bi lahko igrica dolgočasila. Naši trije igralci: sestra Čerčkova ter br. Ritonja in Žitnik so s svojo neprisiljeno igro izborno zabavali. Zlasti je bil odličen tako v igri in še posebej v maski Ritonja v vlogi Gruža, kot »sovražnik žensk«, ki je že takoj s svojim pojavom povzročil salve smeha. Srčkana Betka je bila s. čerčkova, ljubosumnega moža pa .ie dobro pogodil br. Žitnik. Igrica se je stopnjevala od prizora do prizora in je bila efektno zaključena. Dolgotrajno ploskanje je dokazovalo, da je povsem uspela. Tudi druga, nekoliko daljša burka »Kakršen go spod...« je tu pa tam izvrstno zabavala ip, vžbujala smeh, vendar ta ni ves čas tako učinkovala kot prva, ker so se nekateri žal na škodo igre morali loviti za besedilo in zato preveč paziti na šepetal-
misliti. Poročnika Muhiča je igral br.
Krajnc, ki je bil dober zlasti v razburljivih momentih. Drugega poročnika je igral br. Žitnik, Muhičev sluga je bil br. Mesarič, ki se je bolj razgibal proti koncu. Nežika je bila s. Ruterjeva (za moj okus je bila pregosposka), elegantna Ema s. čerčkova, polkovnik Radenski, zlasti imeniten v maski, br. Ruter in hišni gospodar Medvedar br. Kukovič. Obe igri je režiral br. Živko. Občinstvo, ki ga ni bilo malo, se je pri obeli igrah dovolj nasmejalo in se že veseli prihodnje predstave »Trije vaški svetniki«, ki se nam obeta po vsej priliki za Sv. tri kralje popoldne.	Ki—.
Širite »Večernik« in naročite se nanj! List »Večernik« je edini slovenski dnevnik na bivšem Spodnjem Štajerskem in prinaša vsak dan poleg najvažnejših svetovnih dogodkov redno tudi vesti iz našega kraja ter .bo v bodoče posvečal tem še večjo pozornost. Priporočajte ga svojim prijateljem in znancem. List, ki izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan. stane na mesec le 10 Din. Naročite ga lahko pri upravi: Maribor, Gosposka ul. 11, ali pri tukajšnjem dopisniku g. Iv. Koviču, ki želi vsemi čitateljem poJjčanske rubrike prečno novo leto!
Studenci pri Mariboru
Poroka. O Božiču sta se poročila v Tibovljah gdč. Zinka Krežetova, ■aštna upraviteljica v Studencih, in Ant. Budin, tehnični uradnik v delavnici drž. železnic. Bilo srečno!
Za reveže in brezposelne so še darovali: ga. Kunigunda Šteher, gostilničarka 200 Din, g. Feliks Hanžel 1 vrečo moke, g. Grcin ob priliki neke poravnav* 50 Din. Iskrena hvala!
Ljudska univerza je v četrtek presenetila svoje slušatelje s predavanjem narodnega poslanca g. dr. Ljudevita Pivka, ki nas je na podlagi krasnih skiopti-ouili slik povedel v kraje svoje »Carzan-ske akcije«. Veliko število Studenčanov je z zanimanjem sledilo izvajanjem junaka Pivka, kateremu se iskreno zahvaljuje za obisk.
Silvestrovanje se bo vršilo letos kar na treh straneh: Sokoli v svojem domu. gasilci pri g. Slugovi, »Enakost« pa pri g. Špureju.
Srečno novo leto želi vsem Studenča-nom dopisnik »Večemika«!
teljein, morali pa so vendar nastopiti često z, grožnjami, če so me hoteli videti. Vsakemu pogovoru je navadno ♦prisostvovala starejša redovnica, ki je potem ponovila predstojnici vsako besedo, mnogokrat pa je dodala tudi take, ki jih sploh nisem bila govorila.
Iz moje sobe so pobrali vse pohištvo, posteljnino in razpadlo odejo, že davno pred tem so mi pa ukradli tudi čevlje in nogavice. Vode nisem dobivala in sem morala hoditi ponjo sama k vodnjaku. Nekatere sestre so mi pljuvale v obraz. Bila sem vsa zamazana, da sem smrdela. Da bi onemogočili pritožbe, so mi prepovedali hoditi k spovedi.
Nekega dne, bilo je na praznik Svetega Rcšnjcga Telesa, so zaklenili vrata moje celice, da nisem mogla iti k rani maši, in če ne bi bila razbila ključavnice, ne bi bila mogla prisostvovati niti ostalim pobožnostim. Komaj sem se prikradla do kapelice in stopila na vrata, sem se onesvestila. Redovnice so prišle. Predstojnica me je videla ležati tam in je u-kazala, naj gredo mirno preko mene, ker sem samo še mrtvo truplo. Nekatere so jo poslušale, druge pa so bile boli n-smiljene, vendar si nobena ni upala dvigniti me in mi pomagati. Za časa moje odsotnosti so ukradli iz moje celice mo-
posolimo R. Z. Z 0. P. MOR. HHHOPHIM
ustanovljena i. 1882.
Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Din
iteicrvni zakladi 8.800000 Din,	■
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje
najkulantneje.
litvenik, svete podobe In križ in sem tako morala brez stola in brez postelje ležati na kupu slame med vlažnimi zidovi. Ker se moja vrata niso dala zakleniti, so ponoči in podnevi hodile k meni redovnice in to prav one, ki so me najbolj sovražile; razbile so mi okno in napravile tak*vik in krik, da so ostale redovnice drugega dne trdile, da hodi ponoči k meni vrag in imam ž njim tajno zvezo. Nekatere so tem govoricam verjele in niso niti več hotele spati v »noji bližini: izogibale so se me, in kadar so me srečale. so se pokrižale.
»Izgini izpred mene, satan!« se je glasilo povsod okoli mene od vseh strani. Neka mlada redovnica se je onesvestila od strahu, ko me je zagledala. Na njene krike so ji prihitele na pomoč druge sestre. Čisto razumljivo je, da se je ta dogodek uporabljal proti meni. Govorilo se je, da je zmagal v meni duh greha, a primer se je tolmačil s tem, da sem imela uapram mladi redovnici pregrešne želje... Jaz niti ne razumem, kako more ženska z žensko storiti nekaj nemoralnega, moje tožiteljice pa so morale to vsekakor razumeti in vedeti. Jaz nikoli nisem mogla izvedeti, kako bi mogle žene med seboj grešiti, zato se nisem mogla niti braniti njihovih očitkov.
»«•<
Srčno voščilo	za
vsam trgovskim prllatel/em. strankam, gostom In stalnim gostom, snaneam In prl/atal/am tal*:
Franca Kormanna nasl.
galanterija, pletenine, igrače in drobnine. Na veliko — na drobno
Maribor
Gosposka ulica 3
Perhavec Jakob
Veležganjarna
Maribor
Gosposka ulica 9
DRAGOTIN ČUTIČ-eva VDOVA
puškar in trgovina s strelivom
Maribor
Slovenska ulica 18
A. PLATZER
trgovina s papirjem in knjigoveznica
Maribor
Gosposka ulica 3
MAKS PUCHER
modni predmeti za dame in gospode, perilo, platno, belo blago, pletenine in drobno blago Maribor	Gosposka	ulica	ID
JOS. KARNIČNIK
inodna trgovina
Maribor
Glavni trg 11
Ida Stlckler
Kavarna Cantral
Ljudska samopomoč Maribor
Maribor
Gosposka ulica
JOS. HOEFER
trgovina z muzikalijami, godbenimi instrumenti in gramofoni
Maribor	Ulica	10.	oktobra
ANTON PAŠ
modna trgovina
IVAN IN HELENA KVAS kiobučarna
Maribor
Slovenska ul. 1
Maribor
Aleksandrova c. .32
JOS. TICHY IN DR. elektrotehnično podjetje
Maribor
Slovenska ulica 16
Bogomir Divjak
Mehanična delavnica in trgovina dvokoles
Maribor
Glavni trg 17
Anton Kerenčič
gostilničar Pesnica pri Mariboru
KARL PREIS
trgovina s pohištvom iti preprogami
Maribor
Gosposka ulica 20
FEL1X ŠKRABE
manufakturna trgovina
FRANC WEILER Blllerbeckov naslednik
trgovina z barvami
Maribor
Gosposka ul. 11
Maribor
Gosposka ulica 29
ALBERT VICEL
trgovina s kuhinjsko opremo
Maribor
Gosposka ulica 5
HOTEL »MERAN«
Maribor
EKSPORTNA HIŠA »LUNA« lastnik A. Fristernik
Podravska tiskarna
d. i o. z.
Maribor
Lojsa Strainlk
JOSIP STERNA 1) poškar
Maribor
Aleksandrova c. 18
HOTEL »ZAMOREC«
iv.—1- t—3C_
riWA .ntncarr
Maribor
Aleksandrova c. 19
Maribor
EMAN ILICH
slaščičarna
Aleksandrova 40 Maribor Slovenska >
MARIJA SIEBER
trgovina z rokavicami
Maribor
Glavni trg 14
J. \Vaidacberjev naslednik
WILJEM WREGG
trgovina s čovlH
Maribor
Slovenska ulica 6
FRANC NEGER & SIN
tovarna šivalnih strojev in kole« Prodajalna Vetrinjska ulica K
Maribor
Stovenska ul. 29
Jotef Zaff
mesarija, prekajevalnica In delikatesa
Maribor
Kralja Petra trg 1
Minka Kucler
restavracija »Narodni dom« Maribor
JAKOB LAH
ntodna iti konfekcijska trgovina
Maribor
Glavni trg 2
TEREZIJA PAULIC
gostitaa »Pri glavni pošti«
WEITZ KAROL stojnica pred pivovarno Tscheligi
Maribor
Stolna ulica
Maribor
PAVEL HERtČKO
lončar in izdelovatelj poči
MaTfbor
Tattenhaehova ni. 6
Srečno in veselo Novo leto želi
Franc Cverlln
krojaštvo in konfekcijska trgovina ter se za nadaljno naklonjenost priporoča
Julius Crlppa
trgovina z delikatesami in vinom
Maribor
Gosposka ulica 32
Maribor
Slovenska ulica 3
ANGLO-JUGOSLOVENSKO PETROLEJSKO D. D.
Maribor
Miklošičeva ul. 2
LOJZE LISJAK restavracija »Union«
Maribor
Aleksandrova cesta
Knjigarna UlltelJika tiskarne
Podruinlca Maribor
Tyrševa ulica 44
FRANC ZIDARIČ modni salon
Maribor
Stolna ulica 5
ANTON FILIPANČIČ
trgovina z mešanim blagom
Maribor
Vetrinjska ul. 6
Mr
'SHSi' 9
BSB.V.I.■ -.ram
Wari$6r*6l »VE C Eiffli K« Juffci
V Mariboru, 'dne -30. XI?: 19,'s>
leeaaaa«
>9M
Srčno voščilo za	o	1934
vsem trgovskim prijateljem, strankam, gostom in stalnim gostom, znancem in prijateljem žefč;
Maribor
Fr. Bernhardov »in: Imejltelj
Gustav Bernhard
■ zaloga stekla.in porcelana -
Aleksandrova cesta 17
J. SCMIDINGER
urar in draguljar
Maribor
Grajski trg 4
P. SEMKO
krznar in izdelovatelj čepic
Maribor
Gosposka 37
BRANKO SUČEVJČ
* Maribor Tel. 2153 Slovenska ulica 6
RUDOLF KALLE
mehanik
KARL JANČIČ
manufaktura
IVAN KORAŽIJA
Železnina
Maribor
Maribor
Aleksandrova U Maribor
S. J. FABJAN
Delikatesna trgovina in zajutrkovalnica
ERNEST in ANA BIRTIČ
restavracija »Pri klavnici«
Slavko Markovič
specialna trgovina daril
Maribor
Aleksandrova c. 31
Maribor
Ob brodu
Maribor
Gosposka ulica 40
Vesna-akumulator
ing.. I. & F. Domicelj Maribor
FRANC FILIPIČ
pečar
Maribor
Mlinska ulica 31
IVAN PARADIŽ
česufni salon za dame in gospode
Maribor
Koroška c. 7
FERDO KUHAR
tapetnik in dekorater
Maribor
Vetrinjska ulica 26
DRAGOTIN ŽERJAL
trgovina z mešanim blagom
Maribor Rajčeva ul. 2. Ruška c. 37
I. MARIBORSKA DEL. PEKARNA
r. z. z o. z.
JAKOB SENEKOVIČ
slikar in pleskar
Maribor
Vojašniška ul. 13
RAMŠAK JOSIP
sodar
Maribor
Meljska cesta 10
ADOLF BERNHARD
mlekarna
Aleksandrova 51 Filiala Koroška c. 10
Srečko Pihlar
raanufaktuma trgovina
Maribor
Gosposka ulica 5
M. FARIČ
trgovina z mešanim blagom
IVAN BERANIČ
krojač
FRANJO REICHER
Krojaški mojster
Maribor
Betnavska« cesta 31
Maribor
Taborska ulica 18
Maribor
Tržaška cesta 18
ANTON MARČINKO
modno krojaštvo
Maribor
Stritarjeva ulica 18
S
JOSIP MERNIG
trgovina z mešanim blagom
Tezno pri Mariboru
Ptujska c. 1
IVAN SLUGA
Veletrgovina s sirovinami in prevoz tov.
Maribor Tel. 22-72 Tržaška c. 22
m:
los. Tschellal
pivovarna in iganjama
Maribor
LINA JANHUBA-GOLOBOVA
strojno pletenje
Maribor
Orožnova uKca 6
VIHER VIKTOR
mesarija
Maribor
Ruška cesta S
GUSTAV MEŠIČEK
sedlarstvo
Maribor
Tržaška cesta 1 Maribor
FRANJO GERT
svečarna in medičarna
Gosposka ulica 13
M. JAHN
modistinja
W. WITLATCZIL'
pekama
Maribor
Stolna ulica 2 Maribor
Grajski trg 8
Drago Rosina
zaloga galanterije
Liubo Dablitovlč
car. posrednik
Stevo Tonile
špediter
Maribor
Vetrinjska ulica 26
PAVEL KttCHER
modna in manufakturna trgovina
MAKS USSAR
kleparstvo in inštalater
Maribor
Aleksandrova c. 9 Maribor
Gregorčičeva ulica 17
JOSIP ŠINIGOJ
trgovina z delikatesami
Maribor
Aleksandrova c. 18
LJUDEVIT VLAHOVIČ
mesar
Maribor
Aleksandrova c. 40
IVANA RAČIČ
■ r.estarvracija »Gambrinova dvorana«
Maribor
• IVAN KRAVOS
kovčki, ročne torbice, aktovke, listnice, denarnice, nahrbtniki, gamaše itd.
Maribor
Aleksandrova c. 13
A. ROBINŠAK
produkcija čevljev
Maribor
Slomškov trg 8
J. TRPIN
mantakturna trgovina
Vilke Blatnik
trgovina čevljev
Maribor
Maribor	Vetrinjska	itlfca	15
Maeeaaaaaaaaaaaaaaaaaaaeaaaaetaaaaaaaeaaaeeaaaaaaeaaeaati
Gosposka ul. 1
A. JAKAC
čevljarna
Maribor
Slovenska ulica 24
JOSIP SULIČ
trgovina s čevlji lastnega izdelka
Maribor
Aleksandrova c. 30
JUSTIN GUSTINČIČ
mehanična delavnica in trgovina
Maribor
Tattcnbacliova ul. 14
WEISS JOSIP
trgovina z mešanim blagom
Maribor
Aleksandrova c. 29
f»»»h a—aaaaaaaaaaaaaaaaaaeaaaaaaaaaaaaa——aaoaa«e—mo»—
\ Srčno voščilo za vsem trgovskim priletel in stalnim gostom, znan		Novo leto 1934 lem. strankam, gostom cem in priiatellem žete:	
| Špedicija 1 Josip Jaklič i Carinjenje in mednarodni transporti ® Maribor Meljska cesta I		Medič-Zankl tovarna olja, lakov in barv, družba z o. z. Podružnica Maribor Glavni trg 20	
IVAN KLANČNIK » mizarstvo | Maribor Tel. 2319 Mejna ul. 6	KARNER IVAN lončar in pečar Maribor Stritarjeva ul. 23	RUDOLF KOMPARA mizarski mojster Maribor Aleksandrova c. 48	IVAN ZAMUDA pekarna Maribor Frankopanova ul. 9
1 Kavarna Astoria § Lojze Strehar | Maribor		Srečno In veselo Novo leto 1934 ieli Miloš Oset veletrgovina Maribor Glavni trs	
» j MIHAEL HOHNJEC i tovarna mesnih izdelkov 5 Maribor	ALOJZ BRENČIČ manuiaktura in modno blago Ptuj Nasproti pošte	KOROŠEC KATICA hotel Osterberger Ptuj	ZUPANČIČ MARIJA gostilničarka Ptuj,
Aloiz in Antonija Senica i gostilna in kavarna »Pizenski dvor« ! Maribor Tattenbachova ulica 5		Franio Maier roanufakturna trgovina j Maribor Glavni trg 9 j	
Rudolf iCiffmann J mestni stavbenik ' 1 Maribor Meljska cesta 25		Anton PoS manufaktura Maribor Aleksandrova cesta 21	
RIEGELBAUER IVAN 1 • trgovina z mešanim blagom in zastop-| | stvo zavarovalne družbe Herzeg Bosna, i i glavni zastop v Ljubljani 1 ! Ptuj	inž. arh. Jelenec & inf. Šlajmer Gradbeno podjetje in iehniina pisarna d- z. o. z. Maribor Te'efon 2212 Vrazova ul. 11		IVAN CVIKL manufakturna trgovina Ptuj
! I * »LlUZA« ! i Frizerski salon < i Ptuj Slovenski trg 5			D 1 PPTPg K* 1« » CJCA trgovina s steklom in porcelanom Ptuj
Anton Tavčar | \ tovarna mesnih izdelkov j | Maribor Jurčičeva ulica 3		Franc in Marija Zemljič hotel In restavracija »OreU« Maribor	
Pugel & Rossmsnn veletrgovina z vinom ! | Maribor Trg svobode		M. Vrhunc špecerija in delikatesa ter glavna zaloga kvasa P. T e s 11 d Maribor Maistrova sdlca 17	
Dolček & Marini { | manufaktura ] | Maribor Gosposka ulica		Parna pekarna Scherbaum Maribor Tel. 29-60 Grajski trg 6	
Mariborska tiskarna d. d. !! Maribor Jurčičeva ulica 8		Franc Filipič mesarija Maribor Jurčičeva ulica	
KAVARNA ŠTUHEC ] | Ptuj Panonska 5	. t ■ " _ • Jos. Benko Prodajalna tovarne mesnih izdelkov Murska Sobota Maribor		ANICA IN JOSIP BERLIČ restavracija »Pri pošti« Ptuj
VINKO PERNAT ■ | mesar, prekajevalcc in posestnik II . • M Ptllj			ANTON FILIPANČIČ trgovina z mešanim blagom Maribor Vetrinjska ul. 6
Srčno	voščilo	za	N
vsem trgovskim prijateljem, strankam, gostom in stalnim gostom, znaneem in prijateljem žele:
Pivovarna Union
Maribor
Jakob Perhavec
trgovina alkoholnih pijač
Maribor
Gosposka ulica
Knjigarna
Tiskovne zadruge
Adalberl Gusel
Veletrgovina, izdelovanje likerjev in sadnih sokov
Maribor
Podružnica Maribor
Aleksandrova cesta 13 «
„EXPEDIT“
mednarodna špedicija, družba z o. z.
V. Vošinek
trgovina z usnjem
Maribor
Cankarjeva ulica 26
Koroška cesta 13 S
Maribor
P. Tonelc
Standard Oii Comp. 01 Jugoslavija Zagreb, skladišče in zastopstvo autošpedicija in autotaksa
A. Senčar 3n sin
veletrgovina špecerijskega blaga, veleprodaja soli in vžigalic
Franc Urban
mesar in prekajevalec
Fran Sal. Lenart
manufaktura na debelo
Uredniitvo in uprava „Veiernika
Maribor
Gosposka ulica 11
PRILOŽNOSTNI NAKUP
Krasna sobna kredenca z de-koracijskim divanom in prvovrstna vijoliua na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«
'4971
N ali o
GOSPODIČNO SPREJMEM
kot sostanovalko. Naslov v upravi-Večernika« c"	4945
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. Weixl.
,|0S T1CHY IN DRUG.
Kouces. elektrotehnnično do djetje, Maribor. Slovenska ul, 16, tel. 27—56 • proizvaja' elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elekfroin-stalacijskega blaga do kon-kurečnrh cenah
Cepite	od Sin 16‘- dalje
Klobuki	od Sin/iB'-dalje
,,Tivar“ obleke, plašče itd. po tovarn, cenah
ZLATO.
zlatnike in platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orožnova ulica 8	2642
COUCHI, ZOFE, MADRAČE
ktjkor tudi vsa tapetniška dela naročite najugodneje pri Ferdo Kuharju. Vetrinjska ul.
4413
SPALNE
in, jedilne-sobe, Speratre, iz kavkaškega orehovega lesa, pcjlitirane ter kuhinje in spalnice iz mehkega lesa. prepleskane, po ugodni ceni prodam. Mizarstvo. Aleksandrova cesta 48	2460
EKSTRAKT dr
Stanovanje
NOVO DVOSOBNO HIŠO
v, Studencih z vrtom proda Zaveršnjk, Maribor, Einspielerjeva ulica 26.	4972
KROMPIR ZA SVINJE
kg 50 para, beli za jelo kg od 60 para naprej. Gosposka uli-ca 25. hišnica	4981
DOBRO OHRANJEN
moški plašč poceni prodam. Ruška c. 5-11, Pt/c 4995
SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA
in vaših koles "ne boste več rabili, se vam nudi prilika, da iib pustite temeljito osnažiti. emajlirati, ponudati. vse krog Ijfčne ležaje zbrusiti,, tako. da bedo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor novi}. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hftra postrežba Zajamčeno in solidno delo. Bje/kmikurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustičič. Maribor. Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom no kolo	4736
" KLAVIR
kratek, črn, kakor nov, krasen glas, proda Zvvitter, Maribor, Stritarjeva ulica 5-1 1969
Mar ib p ru, dne 30. XII. 1933.
Mariborski »VeSerniE« Jutra
Stran fl.
Svila za plesno sezono Tekstilana BUdefeidt
v novih barvah in kakovostih! — Najnižje cene!
irelno novo Teto
želim vsem, iu tudi onim, ki so mi že izkazali v moji stavbeni stroki svoje zaupanje ter se priporočam za nadaljnjo naklonjenost.	3991
Spes Franc, starejši
Maribor, Linhartova ulica 18.
SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1934 ZELI
RESTAVRACIJA ..GRAJSKA KLET
Basletič
»e
Maribor
Srečno in v e selo Novo leto 19 34 želi
HERMANN WOGERER
V ELEKLAV NIC A, TOV ARN A KLOBAS, MESNIH IZDELKOV, MASTI IN KONZERV
MARIBOR
Stanovanjska oprema
M Preis
Maribor, Gosposka 36
preproge, linoleji, zavese, blago za zavese, blago za pohištvo. odeie. prevleke za postelje. posteljno perje in gosje perje tapetniško, železno in pohištvo iz medi. Reducirane cene! Ceniki se pošiljajo brezplačno!	4701
M
Otvoritveno naznanilo!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim s 1. januarjem 1934
gostilno v Novi vas’,
Spodnie Radvanjska 32 tor vljudno vabim na otvoritev. Za pristna vitla in okusu« >'edi'a bo i>re«krblieno.
Franc Govedlč
Vsem cenjenim odjemalcem želi veselo in srečno
Douo leto 1934
PIUOURRNR UHIOH, maribor
Vsem cenj ■ naročnikom in odjemalcem
blagoslovljeno novo leto 1934
Hinko Sax, Maribor
Grajski trg	Preiomova	ulica
Gostilna „B!LKAN
želi vsem dragim gostom tresalo In sreilto Novo leto in vljudno vabi na silvestrovanje In novoletni koncert. — S vira godba Richter!
Obiščite v gostilni ,tVlahOVii“
prijetno
/ILVE/TROVANJE
Prosi se, mize v salonu piavočasno rezervirati.
Priporoča se J. M. Kolarič - Aleksandrova c. 38
Sukno za
Smačarske
kult
v raznih modnih barvah
^ i - Franio Ml!
Glavni trg 9
K
Otvoritveno naznanilo!
Naznanjam cenj. občinstvu, da prevzamem s 1. januarjem 1934 gostilno MAREK, Mlinska ulica 15.
Točila se bodo samo prvovrstna sortirana vina, kakor:	4974
»Framski biser« in »Framski zlati biser« iz vinogradov g. Avg. Žlahtiča (preje Scherbaum) — Fram.
Za topla in mrzla jedila je najbolje preskrbljeno. -- Za obilen obisk se priporoča gostilničar Sprejmi m abonente:	Julij	Haleker.
Razglas.
Upravni svet mestnih podjetij Maribor razpisuje za leto 1934 za vzdrževanje svojih poslopij in drogo sledeča dela:
Kleparska, steklarska, pečarska, mizarska, pleskarska In črkosllkarska dela ter vzdrževanje stolne stolpne ute.
Vsi potrebni podatki se dobijo med uradnimi urami od 8. do 13. ure pri gradbenemu uradu, Frančiškanska ulica št. 8/IT. soba št. 1, kjer je vložiti tudi zapečatene ponudbe do 5. januarja 1934 do 12. ure.
Mestna podjetia - Mariborska
NA3L3U5SE DARILO MLADINI
3UTROVE MLADINSKE KNJIŽICE
DOBITE 3IH PO 12 DIN V UPRAVI JUTRA" IN „VEČ£RNIKA“ MAR BOR. GOSPOSKA ULICA 11
Kartolei
najcenejša oblaga za tla po m* Din 30*—
Veka
ft*
M
Maribor
Aleksandrova c. IS
Kupujte svoje po* trebiClneprlnailb inserentih I
■m——mm—nnroenr/aMfiamin j.-jflr i rwuet>
Preselitev!
Preselila sem svojo ključavničarsko delavnico iz \Volkmeierjeve nlice 6 na
Aleksandrovo c. 10
ter se priporočam za na-daljna cenj. naročila
M. Tamari.
Vinotoč
od 5 litrov naprej, izvrstno staro kakor novo vino
Mejovšek, pr^e Kradi
Kofakt 55.
1RKOB PERHRUEC
izdelovanje lifcerieu, desertnih vin, sirupov in žganjarija
*	■	7	.._.    '“““Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiinii
Ha drobna!
Telefon 25 80
Ha debelo!
Uečno u zalogi: rum. konjak, liker, sliuouka itd.
JDL
Platno za posteljnino in perilo ^poroča Tekitilane Btidefe-d!
Razglas
Vsled medsebojnega sporazuma se bodo obrestovale stare hranilne vloge s 1. januarjem 1934 s 4% ter vezane po 57o.
Rentni davek se bo zaračunaval vlagateljem.
Hranilnica dravske banovine
v Mariboru,
Mestna hranilnica v Mariboru, Posojilnica v Mariboru, Marodni dom,
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru.
Maribor, dne 30. dec. 1933.
.1
Srečno in veselo Novo leto 19341
(Darko Rosner
zaloga manufakturnega blaga
(Tlaribor
Slouenska alica 13
Samo na čebelo
Telefon ZZ3Z
* I
I
Od 2. januarja 1934
naprej se prodajajo po znižanih cenah iz inventure izločene	4964
spalnice in jedilnice
„Weka“ iiaribor, Aleksandrova 15
Proti jamstvu tudi na obroke in vložne knjižice!
Posteljne odejeiZafe©!©1
priznano najboljše saino pri
A. Štuhec, Maribor, Slovenska 24
Zaloga svile, klotov, puha, vate in ovčje volne.
raznih velikosti UCgOdtfO proda
Drago Rosina
Vetiinjska uilca 26
RAZPIS.
Mestna podjetja mariborska razpisujejo
stavbarska dela -ari zgradbi novega mos*u na Mariborski otok.
Vsi potrebni podatki se dobijo pri mestni gradbeni upravi, Frančiškanska ulica št. 8.
Zapečatene ponudbe na predpisanih formularjih je z navedbo načina izplačila zaslužka vložiti do 8. januarja 1934 do 12. ure v ravnateljstvu Mestnih podjetij, Orožnova ulica.
Mestna podietia mariborska.
POROKI
SMUK!
Največja izbira vseh vrst puloverjev, nogavic rokavic itd. ter največja izbira vseh vrst smuči in ves ostali smučarski pribor najcenejše samo v modni in športni trgovini
Ml. Tomažii, Hasrlbor
Ulica liOr oktobra št. <3
Obiščite nas in oglejte si brezobvezno naše blago!	4578
Gost*!na ori kolodvoru
(preje »Evropa«) nudi dobra, pristna vina in izborno domačo kuhinjo. — Se priporoča za obilen obisk 4975	gostilničarka.
E IX 4390/32-14
Draibeni oklic
Dne 29. januarja 1934 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin
Zemljiška knjiga Grajski marof vlož. št. 218 Cenilna vrednost:	Dm	482.297’—
Najmaojši ponudek: Din 241.148'50 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. SK.
dne 27. novembra 1933.
SjiuiHnimiiiniiniuiiiiiiHiiHiiiuuiniHUHiiniiinuiUHi. .MnnimiitiiiMmmHiiiiiiiiiiiiimHiiiMiiiimiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimiiiimiiimmiiiiiiiiiiimifiiimimmiiiimiiiiiiii^
Centrala : MARIBOR
v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice
Podružnica:	CELJE
nasproti pošte prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA
Sprejema vloge na knjižice in tekoči
račun proti najugodnejšemu obrestovanju	3t.
Najbolj varna naložbo denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno
lIllliiiliiiiiilliliiiliiiiiiiiHitiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiMMinMMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinipiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiniiiiuiiimr-
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelju n urednik:	RAD1VO.I	RFHAR	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru