109
Ozir po sveto.
Pisma iz Ogerske.
Dolgo dolgo sem odlagal Vam nadaljevati lanska pisma iz Ogerske, gradiva mi sicer zato ni manjkalo, tudi dobre volje ne, pa moči ni bilo. Vendar kaj bi Vam še danes ,.tandem aliquando" pisal , da bi , No-vičneu bralce zanimalo? — Politika madjarska, večni prepiri tukajšnjih političnih strank, jim menda ne bi ugajali, ker res malo pomena vrednega je na tem, krenem toraj zopet k ogerskim socijalnim vprašanjem, katera so bolj znamenita.
Ker se je zadnjič ljudsko štetje vrševalo — v nekaterih ozirih najvažnejše, socijaino vprašanje — začnem tedaj z njim zato, ker so njegovi resultati, kolikor jih je do sedaj uše dovršeno znanih, za ogersko državo jako pomenljivi. Statističen biro še sicer daleko svojega dela ni dovršil, med drugim ni še poročil števila različnih narodnosti, v kateri točki bodo Madjari gotovo velik ,,prirastek" imeli, akopram uže znano število skupnega prebivalstva grozno malo pomnoženja pokažuje, ker tukaj se je vpisavalo vse za madjarski ,,materni" jezik, kar le količkaj madjaršcine lomiti more, da-si matere njihove nikoli besedice madjarski govorile niso; to ]e zahteval ogerski patrijotizem, v katerem se je posebno nemško in judovsko prebivalstvo odlikovalo.
Star in v Avstriji, kakor na Oger^kem jako znamenit ministerijalni svetovalec, rodom trd Nemec, mi je rekel: ,,jaz sem za materni jezik vpisal si madjarski, akopram do 15. leta svoje starosti ne kar besede govoril nisem, a to zahteva moj patrijotizem, treba je, drugim dober zgled davati".
Mimogrede tukaj ne morem si kaj, da ne bi omenil svojega začudenja, kako da je dunajski državni zbor tako perfidno — naj se mi oprosti ta neparlamentarni izraz — stavil za rubriko narodnosti ,?Umgangs-sprache", kajti to je bila prava nemška zavratna past, v katero so imeli padati giupi in nepozorni avstrijski Slavjani. Take zvijače še ultramadjarski peštanski državni zbor ni hotel rabiti, tukaj se je pametno in po steno stavila rubrika ,,materni jezik'4, za katerega se je tudi vsakdo brez zavira lahko podpisal, dodavsi, da tudi madjarski govori, kar se je brez vseh prepirov godilo.
Obči resultat celokupnega prebivalstva je zdaj kon-statiran. Po tem je koncem leta 1880 se v vsem oger-skem kraljestvu našielo 15 milijonov in 610.700 prebivalcev. Leta 18tO. jih je bilo 15 milijonov in 417.300, naraščaj od one dobe je toraj za 193.400; temu malemu pomnoženju pa je še več nego polovico samo glavno mesto Budapešt dalo.
Da je tako grozno malehni naraščaj v teku desetih let tukajšnje merodajne kroge zelo osupnil , se lahko razume. Ugibajo se zdaj vzroki tej pomenljivi prikazni, in premišljava se sem ter tje ,  kako bi   se jim v okom
110
prišlo. Ljudje, kateri se ob vsaki neprijetni priliki brž tolažiti ved6, pravijo, da temu je kriva kolera 1871. do 1872. leta, — drugi, kateri stvar bolj pesimistično razmišljujejo, pravijo, da je tega kriv neurožaj in nalaganje neznosljivih davkov; zato ljudstvo strašno pomanjkanje trpi ter se tudi deloma iz Ogerske izseluje. Temu pesimističnemu mnenju se tudi jaz pridružujem, posebno kar se davkov tiče, katerih tako neusmiljeno nalaganje in iztirjanje, kakor dandanes, na Ogerskem, menda raz-ven na Turškem, nikjer ni. Vendar jaz še samo pri teh vzrokih ne ostajam, temuč opazujem še več drugih, katerih Madjari videti ali priznati nočejo , in ti vzroki so poleg omenjenih: v obče azijatsko nasilatvo na ne-madjarske narodnosti, do mozga gnjila administracija, brezvestna jurisdikcija in velika nemoralnost in korupcija v vseh stanovih ljudstva.
O madjarskem na si Is t vu na druge narodnosti, o administraciji in jurisdikciji sem uže, ako se ne motim, v lanskih pismih govoril; tukaj nameram tedaj samo na nekatere prikazni strašne ljudske ne moral nos ti opomniti. Tako, na primer, je siloviti abor-tus omoženih in neomoženih, rekel bi, obči usus, ki se od leta do leta med vsemi stanovi čedalje bolj razširja, kakor moralna zavest propada. So sicer tudi na Ogerskem ostri zakoni zoper ta zločin , a žalibog le na papirji se nahajajo, kakor tudi več druzih dobrih postav. Slaba moralna odgoja ogerskega ženstva je grozni propad, kateri tukaj narodom nasproti zija; narodom pravim, kajti ni samo madjarsko ženstvo korumpirano, temuč bolj ali manj tudi ženstvo drugih narodnosti, a to tako po vaseh kakor pri ošabnih aristokratih. Različnih in mnogobrojnih dogodeb temu žalostnemu stanju v dokaz Vam nočem navajati, ker gnjusilo bi se menda „Novicam" jih objavljati, toraj končujem to pismo obe-taje Vam na skoro drugo.                    Dr. Ahasverus.