The Oldest and Most
Popular Slovene Newspaper in United States of America
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Seslo: Z« vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmaget GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2INE V JOLIETUj S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
NajstarejH in najbolj priljubljen slovenski
list v Zdruienih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 111
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 9. JUNIJA
SATURDAY, JUNE 9, 1934 : 1 g=
LETNIK (VOL.) XLIII
FRANCIJA HOČE NENADNO PRIDOBITI NEMČIJO ZA SVOJO ZAVEZNICO. — PRIPRAVLJENA JI JE DO-VOLITI OBOROŽITEV, AKO PRISTOPI K FRANCOSKO - RUSKEMU PAKTU. — ANGLIJA IN ITALIJA VABITE NEMČIJO OD SVOJE STRANI.
PRAZNE KRI-TIKE ČEZ NRA
Ženeva, Švica. — Odtujena Nemčija povzroča veliko preglavice razorožitveni konferenci. Vsi, bodisi prijatelji ali pa nasprotniki Nemčije, se zavedajo, da ne bo imel noben pakt ali sporazum prave veljave, ako ne bo pristala nanj mogočna velesila Nemčija. Zato so jo pa tudi qd obeh strani pričeli vabiti, naj zopet pošlje svojega zastopnika na razorožitveno konferenco.
Anglija in ž njo Italija ter delno tudi Amerika so že od začetka konference zastopale stališče, naj se konferenca približa Nemčiji, ako ta noče priti k njej. Pristane se naj tudi na nje glavne zahteve, zlasti na zahtevo po oborožitvi.
Francija je bila sprva odločbo proti temu, češ, da se je
Politikarji proti NRA.
so glavni
PETORČKI POSTAJAJO KREPKI
Corbeil, Ont., Kanada. —7 Pet novorojenih deklic družine | Dionne kaže vse znake, da bo-kričači do srečno prestale kritično prvo otroško dobo in bodo, ako —n—	t ne pride kaj nepričakovanega
Chiacgo, 111. — Illinoiški, vmes, vse ostale pri življenju. NRA državni ravnatelj, J. B. Kakor izjavlja zdravnik, ki jih Cassidy, je imel v četrtek govor | ima v oskrbi, je vsak izmed pe-v tem mestu, v katerem je po-'torpkov postal tekom prvih 12 vdarjal, da se večina kritike dni pol unče težji. Ob času roj-proti NRA izvaja iz strankar-| stva je najtežja izmed deklic Kakor opisuje neki ameriški stva in politikarstva. Ako bi se'tehtala 2 funta, 4 in eno osmin-časnikar, ki je potoval po Ru-jtem ljudem danes dala oblast v j ko unče, najlažja pa en funt in siji, je v zapadnem delu Rusije, roke, da bi lahko sami vodili 9 in eno četrtinko unče. ob meji Estonije in Latvije, šte-
PREGNANSTVA V RUSIJI
Cele vasi ob meji izpraznjene.
da bi lahko sami vodili ameriško gospodarstvo, kaj bi vilo vasi popolnoma izpraznje- napravili? Na to do zdaj še no-nih. Sovjetske oblasti so prebi->en kritik ni dal odgovora in valstvo izgnale iz njih domačij, j dokler tega ne store, se njih ja-in sicer za kazen, ker so tiho- dikovanje smatra le kot tožba tapili preko meje razne pridel- ljudi, ki so padli s svojega moke in jih zamenjavali za blago,Ročnega prestola in zdaj za-katerega niso mogli dobiti v so- bavljajo čez vse, kar ni njiho-
JOHNSON IMA
UPANJE
1% Jugoslavife.
V CERKNICI JE ZGORELA HIŠA PODOBARJA, JOŽETA BAJCA; KO SO LJUDJE GASILI, JE PA TAT VLOMIL V CERKEV. — ŽALOSTNA USODA SLEPEGA VOJNE-
GA INVALIDA. IN NOVICE.
SMRTNA KOSA.
RAZNE VESTI
4 S

Brez strehe
Cerknica, 17. maja.
la, ker ga ni bilo več na spre-
vjetskih trgovinah.
-o-
vega.
NADZOROVANJE RELIEFNIH VRTOV
Chicago, 111. — Začetkom
SUŠA DELNO KONČANA
V sredo je dobilo končno več , držav v severnem delu takozva-Nemčiji dalo že dovolj prilike, ■ nega koruznega in pšeničnega j te»» tedna se je podal eden u-da sama pride na konferenco,' pagu prep0trebni dež, ki ga je|radnikov reliefne komisije na ln da bi bilo nekako poniževa- prm^toalo, že preko dva .'inšpekcijsko.potovanje po Uit
nje, ako bi se jo še posebej vabilo. Nenadno pa je Francija
izpremenila svoje stališče in zdaj hoče s svojo zaveznico, Rusijo, skoraj prehiteti drugo skupino v tem, da bi zasnubila Nemčijo, naj se udeleži konference. Francoski zun. minister
meseca. Svoj delež so dobile | noisu, da ugotovi, koliko škode zlasti države Nebraska, Iowa, .je napravila suša vrtovom, ki So. Dakota in Minnesota, dočim so bili dani v obdelavo brezpo-je osrednji zapad še naprej trpel selnim družinam. Kakor komi-pod sušo. Med tem pa via-(sija ugotavlja, so vrtovi v seda sestavlja načrt, da se pomo-, vernem delu države več trpeli re farmarjem, katerih pridelke' kakor po južnem delu. Vseka-ije uničila dolgotrajna suša. — kor bo treba mnoge vrtove na Barthou je imel v sredo govor, j yia(la bo porabila v to svrho novo obsejati. iz katerega je izginila vsa ostri- nad pol miljarde dolarjev. —1 na proti Nemčiji; nasprotno, obenem je stopilo v ospredje j
govor je bil celo pomirjevalen raZmotrivanje, kako se bo na-'
-------H da,
NAVELIČALA SE VEČNE SriUBITVE
in razvidelo se je iz njega, da'domestilo pomanjkanje žita;1 Chicago, 111. — Marg. Moly-.le Francija pripravljena k ra- izraža se mnenje, da bo postal neaux je vložila proti S. Phil-dikalnim koncesijam, celo k o- krompir zopet tako popularen, lipsonu, 666 Lake Shore Drive,
borožitvi Nemčije.
Razumljivo je seveda, da Francija ni mogla čez noč postati nemška prijateljica. Da ji kaže zdaj bolj prijazno lice, je zato, da si bo sama sebi koristila. Nemčijo želi namreč
kakor je bil med vojno.
-o-
SULTAN OBISKAL
tožbo za prelom obljube, in sicer v znesku pol milijona dolarjev. Dekle je navedla, da se
SVETOV
NO RAZSTAVO	'je z obtožencem spoznala pred
Chicago, 111. — V četrtek je 12 leti in jo je od tedaj stalno imela ,'svetovna razstava čast snubil, nikdar pa se ni odločil, pozdraviti kot svojega gotsa da bi jo oženil. Dajal ji je dra-pridobiti, da bo pristopila k j enega neodvisnih malajskih gocena darila, kar pa obtože-paktu, ki ga je Francija skleni-j vladarjev, sultana Ibrahima iz nec zanika in pravi, da ji je la z Rusijo in drugimi manjši- Johore. Kot vladarju mu je bi-1 kupil samo zapestno uro.
KRIŽEMJVETA
—	Miinchen, Nemčija. — iDruhal nazijev je v torek zve-jčer navalila na neko tukajšnje j gledališča in prisilila, da se je I prenehal kazati film, na kate-'rem so slike raznih dogodkov
iz Svetega leta. Lastnik je poklical na pomoč policijo.
—	Bukarešta, Rumunija. — V petek so se zbrali v tukajšnjem mestu žui^r.i vseh ru-muriških"mesti"aaprbslave četrto obletnico, odkar se je kralj Kari povrnil iz tujine in nasledil svojega mladoletnega sina Mihaela na prestolu.
—	Santiago, Čile. — Prvikrat kar pomni zgodovina, je preteklo sredo deževalo v neki puščavi v centralni Čile. Istočasno pa je po okoliških krajih divjal silovit vil'ar z nalivom, v katerem je prišlo ob življenje 23 oseb.
—	Madrid, Španija. — Situacija, ki jo je povzročila stavka jkmetskih delavcev, kakih 200 itisoč po številu, postaja čimda-11.1 e bolj napeta. Po raznih krajih se, dogajajo krvavi spopadi, |V katerih je bilo v sredo ubitih šest oseb.
Industrijalci pristali na ustanovitev posredovalne komisije. — Delavski voditelji zahtevajo konference r. predsednikom.	ji.
-O-
New York, N. Y. — Po konferenci, ki jo je imel administrator Johnson z zastopniki jeklarske industrije, je izrazil upanje, cla se mu bo posrečilo odvrniti pretečo jeklarsko stavko. Jeklarski industrijalci 'dali, da divja pobesneli ele-
de<al, so namreč pristali na to, 'mpnt požara nad hišo podobar-jin deskami ograjenem prosto-
y gled, zaradi česar je zadevo rek okoli 2. ure popoldne, ko Rjavila orožnikom na Ptujski
ljudi pri £°ri> čes> da ima oče svojega
!je bila velika večina poljskem delu, je nenadoma začelo zvoniti plat zvona. Preplašeni domačini so hitro stekli z ,
'njiv na svoje domove in zagle- ,na> ker s0 nash slePe«a mvah~
da v sobi v posebnem, z latami
sina zaprtega v sobi. Orožniki so se napotili na lice mesta ter {ugotovili, da je prijava resnič-
Podobar Baje se je ravno ta j dan namenil, da bo preslikal
da se ustanovi posebna delovna komisija, ki bo .posiovaia na enak način, i.akor podobna k>
misija pri sporu v avtomobilski g()b0j zato je vse gtvari prenesel industriji in ki je stavko v t* j iz ene aobe v drugo in šel nekaj industriji tudi odvrnila. Iscr.-1 časno pa je Johnson tudi izjn
ja Alojzija Bajca v Cerknici. |ru' v katerem je bila ena poste-
:l.ia. Našli so tudi že več dni sta-
ipred kritičnim časom v Dolenjo
.vas k nekemu1 lesnemu trgovcu, vil, da ni skoraj nobenega u- 2ena z otroki pa se je mudila
panja, da bi se vprašanje gle.'.- |na jezerU)
"zaprtih delavnic" moglo mir-1
110 rešiti.	popolnoma zapuščena od ljudi.
Delavski voditelji izjavljajo Kako je mogel nastati požar,
nasprotno, da njih zahteva ni. je uganka za siehernega. da bi se morale uvesti "zaprte j z nadčiovogkim naporom so delavnice", da bi v
kjer je opravljala ,poljska dela. Hiša je bila torej
re ostanke krompirja.
Invalid je izpovedal orožnikom, da je zaprt v ograjenem prostoru že dva meseca, kar je priznal tudi njegov oče, ki pa je izjavil, da ima sina zato zaprtega, ker je malo omejen. — Orožniki so zadevo prijavili sodišču.
Z odra je padel
Zidar, 231etni Karel Loboda njih ne !skuga]j reševati razne stvari iz iz Podgore pri Ljubljani, je v smel biti zaposlen noben ne- goreče hige; pri tem se je odli- Ljubljani popravljal pri neki unijski delavec; hočejo samo koval zlagti Lovretov jože, to- prodajalni izložbena okna. Stal to, da jeklarne priznajo pri da ognjeni zublji, ki so med Je precej visoko na odru, ko je pogajanjih zastopnike, katere tem dobili najširši razmah, so naenkrat, izgubil ravnotežje in
si delavstvo samo izbere.
onemogočili vsako reševalno
Nekateri delavski zastopniki 'akcijo. Požar je opravil svoje so odšli v Washington in zahte- jUT1i£tujoče delo. V hiši je zgo-vajo tamkaj konferenco s pred- rela vsa oprava, obleka, po-sednikom. Ako jim to ne bo u- 'steljno in drugo perilo; zgore-godeno, pravijo, bodo odšli do-'lo je mnogo živil in zlasti ma. mov in se pripravili za stavko. sti> ki mu je ostala od lanskih Možno je celo, da bodo priče
padel na tla, kjer je obležal s hudimi poškodbami.
Nesreča župana
Peter Kovač, župan iz Loke
pri Zidanem mostu, se je peljal s svojim kolesom nekam po 0-
, , , . , ... , , prašičev. Požar je uničil veliko pravkih> Komaj je bil oddaijen tek stavke prestavili od prvot- barskih podob, orodja in ngk metroy od no določenega dneva, 16. jum- drugih stvarij uničn je vse leSe- je privozil izza ovinka drugi ja, na ta ponedeljek._lne dele hiše itd. Škoda znaša, koiesar. Nista se mogla drug
rit z. Ko so na to opozorili ne- |S°deL ^JZ™ , °Pusto«e,n'lu' drugemu umakniti, ampak pri
mi državami na vzhodu. Ako bi imela še Nemčijo v tem paktu, bi se Francija čutila varno, kajti na lep način bi premagala svojega najhujšega sovražnika in si ga napravila za zaveznika. Ako se bo Franciji to posrečilo, se lahko reče, da bi bil evropski mir dokaj zasiguran.
Ni sicer dosti pričakovati, da najemniki, zlasti bi Hitler pristal na ponudbo, Paris", protestirajo kajti s pristopom k paktu bi mu, češ, da na ta način ne bo-morala Nemčija istočasno od- do napravili dovolj trgovine, stopiti od svojih zahtev po re-1 da bi lahko izhajali, viziji meja, zlasti na vzhodu
lo v čast oddanih 21 strelov. Sultan ima neko Angležinjo za ženo. — Med tem pa se je med najemniki razstavnih prostorov in med vodstvom razstave razvila precejšnja napetost. Vodstvo razstave namreč letos ne 1 dovoli nikakih nespodobnih I predstav v raznih koncesijah in j
Streets of, proti te-,
RUSKI POSLANIK V NEMČIJI — JUD
"Amer. Slovcnec" je vez, ki nas druži, da se razkropljeni med tujci, ne izgubimo med njimi.—
Berlin, Nemčija. — V Nemčijo, ki je znana po svoji proti-judovski propagandi, je poslala sovjetska Rusija za svojega poslanika moža judovskega ple-Jvanje novega mena. Njegovo ime je J. Z. Su-'brilo.
kega uradnikr. na
sovjetskem |nad 70,000 Din' ki P& J'G baje	letela sta z vso silo skupaj. 2u-
poslaništvu, je ta odgovoril, da ("tesreTn^BaTc^iTostal brez	T je ^ "f^™ f*}«*1 Z
sovjeti ne polagajo na to nobe-1 , w®sre^ni «ajc je osiai urez	glavo na t]a> da g| Je hudo pre_
ne važnosti. Za nje judovsko ^trehe. Njegova stevilna nepre-	tresel možgane fa bi, do]go ča.
vprašanje sploh ne obstoja. Tu-1 di nemško zunanje ministerstvo
skrbljena družina si išče sedaj zavetja pri dobrih ljudeh. Medtem ko so številni doma-
se je izjavilo da za Nemčijo ne ^ ogledovali požar> se je pri. obstoja judovsko vprašanje,	y župnQ cerkev nepošten
kolikor se namreč tiče inozem
sa v nezavesti. Pa tudi drugi kolesar je moral v bolnico. -o-
skih diplomatov, in je imeno-poslanika odo-
človek, ki je vlomil v puščico pri levem oltarju ter jo docela izpraznil. Je to že drugi slučaj vloma v teku dobrega pol leta. 1
BOJI Z DEMONSTRANTI
-o--
Proti Poljski. Neglede na negotov izid pa se bo poizkus vendarle izvršil in tako odpotuje to soboto sovjetski zunanji komisar Litvinov v Berlin na kon ferenco s Hitlerjem.
Ta nepričakovani preobrat v francosko - ruski politiki pa ni godu Angliji. Pričakovala je Namreč, da se bo Nemčija vrni-'a na razorožitveno konferen-c°> da bo tukaj nekoliko uravnotežil naraščajočo francosko-rUsko premoč, in jo je zato od ^yoje strani, podpirana od Ita-^Je, še z večjo vnemo pričela vabiti, naj pride v Ženevo in *\aj ne pristane na vabila Fran-ClJe in Rusije.
AMERIKANEC PRED SODNI-JO V NEMČIJI
Breslau, Nemčija. — V sredo se je pričela obravnava proti 281etnemu Amerikancu, judovskega plemena, E!. Woll-steinu, doma iz New Yorka, ki je obdolžen, da je v oktobru lanskega leta izrekel proti kanclerju Hitlerju žaljive 0-pazke. Ovadil ga je neki tukajšnji tvorničar. Obtoženec zanika krivdo in pravi, da ob času, ko se ga dolži, da je izrekel 0-menjene opazke, sploh ni bil v Nemčiji. Obravnava utegne trajati do sobote.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Božji blagoslov
J Murska Sobota, 16. maja. — j Velik je bil obup kmetov radi jvelike suše, ki je vladala. Vse je kazalo, da bo vsa letošnja letina uničena. Ponekod so bile v zemlji razpoke za dlan in več široke. Grozilo je našemu kmetu, da bo ostal brez vseh pridelkov, tudi brez krme. Te dni je pa dež izdatno namočil razsu-
Smrtna kosa
V	Mariboru je umrl na bin-koštno nedeljo pisatelj Josip Kostanj evec po večdnevnem hudem trpljenju. Rojen je bil v Vipavi 1. 1864. Kot učitelj je (služboval na Vipavskem devet let, potem na vadnici ljubljanskega učiteljišča, kjer je bil u-Ipokojen. Po prevratu se je na-'selil v Mariboru, kjer ga je za-jtekla smrt. Bil je marljiv in 11a-1 dar jen slovenski pisatelj.
-o-
Pobegli samomorilec
V	Mariboru se je v železniških delavnicah obesil neki vajenec, katerega so pa sodelavci
šeno zemljo in kmetič spet upa. >še pravožasno rešili. Obudili so Enako poročajo iz Slovenske iga nazaj v življenje in ko s0 Krajine, kjer je tudi vladala
silna suša.
Sina je imel zaprtega
Spodnji Podlož, 23. maja. — Slepi vojni invalid Milavnik Iv. J živi pri svojem bratu Antonu |Milavniku v Spodnjem Podlo-|žu, ki je tudi njegov hranitelj in skrbnik, za kar prejema let-
Gornja slika je bila vzeta ob demonstracijah, ki so jih brezposelni nedavno vprizorili v no odškodnino 1400 Din. Mi-New Yorku, in kaže nekega izgrednika, ki se mu ne godi posebno dobro. Na eni strani ga lavnikova sestra Marija Jazbe-drži policija, dočbn ga na drugi strani vlečejo za obleko njegovi somišljeniki, da bi ga poli- (čeva iz Podloža je svojega bra- jnico, ker si je hudo poškodoval ciji iztrgali.	ta1 Ivana že dalje časa pogreša- ;desno nogo.
ga hoteli dvigniti na nosila, da ga ponesejo v bolnico, se je fant nenadno dvignil in v divjem begu ušel reševalcem izpred oči.
-o-
Nevaren padec
S strehe je padel Anton Tesar, doma s Predoselj. Popravljal je streho na neki tovarni v Ljubljani, kjer mu je zdrsnilo in je padel doli. Moral je v bol-
Stran 2
•AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 9. junija 1934
AMERIKANSKI SLOVENEC
The first «»d the Oldest Slovene Newspaper i« Amerie*.
XUtabli thsd 1M1-
in najstarejši tlov<mM list v Ameriki,
Omanovi]«! let« 1881,
£*baja mak dan rain* n*d«l], pon#-Mikov <b dncv?.v po praznikih.
I*daja In tiaka!
tDINOST PUBLISHING CO.
Haalov uredništva in uprava i SM9 W. Cermak Rd., Chicago Tefcjop; CANAL 5544
Naročnina:
£a celo leto _ £a pol leta _ $ a čefrt let* , »a Chicafo. g« celo leto . Za pol leta ._ I* ret rt let»
_$5.00
____2.50
___________1-50
Kanado In Evropo:
_____$6.00
____„______ 3.00
__1-75
iMned daily, except Sunday. Mob-lay and the day alter holiday«.
Public!) ed by)
EDINOST PUBUSHING CO,
Addresa of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone. CANAL 5544
Subscription: For one year ----
For half a year---
For three months
_$5.00
_ 2.50
™ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For ope year----$6.00
For half a year ---- 3.00
For three months--1.75
V/! DO OUR CAI**
Dopisi važnega pomena sa hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko ▼ tednu Je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Jadranski:
Narodne institucije in slovenska mladina
(Dalje.)
NARODNOST
Ljubezen do naroda, najsibo majhna ali velika, je vedno plemenita duševna vrlina; sploh vsa nagnejnja, ki združujejo ljudi med nje in vodijo k čednostim, so plemenita. Naš narod združuje vera, skupni jezik, šege, običaji, in čeprav ne vsih, vendar večino našega naroda združuje tudi iskreno rodoljubje. Slovenci smo sicer krepak, pogumen in dober narod, toda jako maloštevilen, zategadelj tudi stalno izpostavljen raznarodovanju- Ta razlog bi nas moral siliti, da bi podprli naš narodni idealizem z vsemi močmi; naša narodnost je bila vsikdar in je še danes v trajni nevarnosti, zlasti pa tukaj v Ameriki, kjer vlada popolna svoboda, se je z našim jezikom mrcvarilo, da je pomilovanja vredno.
Mnogo se je sicer žrtvovalo z dobrim namenom v korist celokupnega naroda, večkrat je naš narod tudi dajal duška svojemu narodnemu cuvstyoyanju, toda pri vsem tem se je na najvažnejše pozabljalo; pozabljali smo, da je jezik najglavnejši znak narodne enote, pozabljali smo tudi, da nam je sloge tem več treba, Čim manjši smo; velikosti naroda ali vojske ne dela število, ampak hrabrost, zavest, ljubezen do naroda in domovine, tako mislijo po vseh deželah ljudje, ki imajo kaj srca in pameti, takega mnenja bi morali biti posebno mi, amerikanski Slovenci. Dana nam je bila vsa svoboda, da vzgojimo na podlagi vere in narodnosti trden in močen novi rod, ki bi bil v vzgled in ponos vsem slovenskim deželam, mesto tega pa imamo pred seboj mladino, ki se iz narodnosti le norčuje; to so seveda le prvi simptomi narodne krivice, ki se je nad mladino izvršila, hujše in žalostnejše posledice imajo šele priti. Najti krivico in jo iztrebiti, to naj bi bila naša glavna naloga. Velik pogrešek tiči v tem, da so naši ljudje popuščali vero, ko je vendar bilo že stokrat in stokrat dokazano, da je bila edino vera, ki je družila naš narod skozi vsa dolga stoletja. Pri teh ljudeh primanjkuje predvsem premišljevanja, razsodnosti, posebno pa narodnega idealizma; kaj radi verjamejo sladkim besedam prvega prenapeteža, na kojega naletijo, in se prehitro dajo omamiti od lepo donečih krilatic; v svoji zaslepljenosti mislijo, da je vse narodno, kar nosi narodni naslov; tukaj v Ameriki imamo n, pr. narodne tiskarne, pa so rdeče tiskarne, imamo narod ne jednote, pa so rdeče jednote, imamo narodne domove, pa so rdeči domovi,
Vsled te kratkovidnosti se je rdeči internacionalizem vrinil med naš narod ter ga razdvojil in razklal tako, kakor zagvoz-«a, ki razkolje deblo na dva kraja. Rdeči internacionalizem, je narodna sramota amerikanskih Slovencev, v njem je treba iskati tudi narodno krivico.
Slovenski narod je razdvojen v dva tabora, ki si stojita kot dve načelni, sovražni falangi nasproti; to vpliva kajpak tudi na mladino, na kateri se že kažejo posledice take razdvojenosti.
Tukaj v Ameriki bi morala biti samo ena stranka — in ta naj bi bila narodna stranka — s krščanskimi načeli — pod okriljem in zaščito amerikanske trobojnice.
Ljudstvo preneha biti narod ne takrat, ko izgubi politično samostojnost, ampak tedaj, ko pozabi svoj jezik; in baš mi amerikanski Slovenci nismo več daleč od tiste dobe, kjer nam preti eminentna nevarnost, da bo naša govorica polagoma utihnila; to nam pričuje že nešteto vzgledov sedanje mladine, ki o kakšni slovenščini ne mara nič več slišati; predstavljajmo si, kakšni bodo šele otroci te mladine, pri katerih ne bo ne duha ne sluha in ne spomina, da so bili njih očetje nekdaj Slovenci.
Prvi naravni smoter naroda je, da tvori na podlagi narodnega jezika in snačaja poseben kulturni zaklad; jezik, pesem, književnost, šege, noša, to so izrazite duševne lastnosti, ki jih hrani le narod in družina mora iz te zakladnice zajemati. Narod pa postane živ in se razvija, če more svobodno gojiti svoj jezik, vzgajati svojo deco v domačem duhu in v domačem jeziku. Kakor ima vsak posameznik pravico do življenja, tako ima tudi narod pravico, da živi in se razvija; to je eden temeljnih naukov krščanstva o družbi. Vsi narodi sveta, veliki in mali, mogočni in slabotni, imajo naravno pravico, da žive in da svobodno razvijajo svoj lastni jezik in kulturo. To ni nauk, ki so ga zasnovali ljudje, temveč je naravni zakon, ki ga' je Stvar-liik postavil in ga je Kristusova cerkev potrdila.
V evangeliju se govori o "ljubezni do svojega bližnjika"; ta evangeljska zapoved nam narekuje, da s toplo ljubeznijo varujemo, branimo in množimo dragocene pravice in zaklade lastnega naroda. Biti veren se pravi biti tudi naroden, kajti brez moči duše se ne pride do nobene čednosti, se ne izpolnjuje nobene vzvišene dolžnosti. Vera nam pojasnjuje to resnico, ko nas uči, da je človek ustvarjen po božji podobi; vera je dala Zemljanom slišati o bratstvu pri Bogu in o bratstvu s samim Bogom. Ako tedaj človek vpije: "Domovina, domovina" ter obenem zasramuje naše oltarje, svetost zakona, moralo, poštenost, ne verjemite mu; on je hipokrit patriotizma, on je najslabši državljan.
Dober narodnjak je tisti čednosten človek, ki ljubi in sluša svoje dolžnosti in jim skuša slediti; isti je v besedah in dejanjih krotko jagnje, blažeč povsod razgreta srca, kroteč strasti; ko pa vidi svoj narod v nevarnosti, tedaj postane lev, ki se hrabro brani in junaško bori, da zmaga ali pa izdihne za narodne ideale.
O beneških Slovencih se govori, da je pri njih narodna zavest zamorjena; bili so dolga stoletja pod oblastjo beneških do-žev, a le kratko dobo pod oblastjo avstrijskega orla. Ta več-stoletna skupnost z Italijani je zatrla v slovenskem prebivalstvu narodni čut, a vendar so nam ohranili brez nikakih narodnih sredstev slovenski jezik, ki ga izročajo svoji mladini potom ustnega izročila. Sicer malo čudna je ta slovenščina, a tembolj visoko čislana, ker nas opominja na vzgledno stanovitnost beneških Slovencev in pa na veliko povest našega naroda, ki sega v prva stoletja po Kristusu; viharji tulijo okrog tega kosa slovenske zemlje že nad 1300 let, a še niso oglušili materne go* vori'ce. Beneški Slovenci držijo svoj jezik že trinajst stoletij in vztrajajo pri njem, med tem, ko je pri nas amerikanskih Slovencih šele vprašanje, ali se bomo upali vzdržati polovico stoletja! Odtod še slišijo že klici: Potapljamo se... Umiramo!...
In vendar ne smemo še umreti; tako je tudi umirala v problem stoletju cela Slovenija v nezavesti in slepoti, dokler je niso prebudili rodoljubi z narodnimi tabori. Ti velikanski kresovi narodnega navdušenja so vzdramili tudi zaslepljence in neza* vedneže, ki so prihrumeli iz vseh strani in krajev poslušati narodno besedo, a odhajali so z vnetim srqem in z odprtimi očmi. Takih narodnih taborov tudi slovenska Amerika krvavo potrebuje; mesto brezpomembnih slavnosti ter suhoparnih piknikov naj bi po slovenskih naselbinah vzplamteli žareči kresovi narodne gorečnosti, ki bi posvetili izgubljenim zaslepljencem, ki tavajo še v temi ter vrnili narodu, kar je narodovega! 1
(Dalje prih.)
hčerke ii$ članice Marijine sati, kar se tam vidi. — Prav družbe prijazno pogostile. Zve-j lepo se zahvalim Mr. in Mrs. čer omenjenega dne je bila Gottlieb za gostoljuben spre-veselica, ki je bila prav dobro, jem in postrežbo. Če vas kedaj obiskana in se je napravil lep pot zanese v Detroit, bom po-skupiček. Igralci dramatičnega'skusila vašo prijaznost povrniti, kluba so se zopet dobro posta-j— Obiskali smo tudi našega vili in prav spretno igrali igro: | nekdanjega g. župnika, č. g. "Našaj slovensko - ameriška ge-^). Josepha Čagram, kjer smo neracija". — V nedeljo, 27. bili prijazno sprejeti. Ogledali maja, smo pa imeli prvo sv.'smo si tudi prostore Amer. Slo-obhajilo naših malčkov. Bilo je j venca in se vam prav lepo za-vsega skupaj 29 prvoobhajan-; hvaljujem, da ste nam preskr-
cev in sicer 23 deklic in 6 deč- beli prenočišče. — Vožnja je kov, ki so prvič pristopili k sv.! bila prav dobra. Veste, naš To-obhajilu. Rev. Augustin je imel ne je pa že šofer, fla malo ta-za to priliko prav lepo pridigo,1 kih.
v kateri je razložil staršem in otrokom, kaj ta redka slovesnost pomeni. Lepo je bilo.
Sedaj smo v času izletov. Rev. Augustin se je nahajal en teden v Steelton, Pa., kjer je bil pričujoč pri poroki svojega
Zakonsko zvestobo sta si obljubila Mr. Joe Chop in Miss Theresa Gorshe. Voščim jima obilo sreče v zakonskem stanu. — Za mesec junij so pa že trije pari oklicani. Kakih pol du-Jcata parov se bo pa še pred
brata. — Rev. Benigen Snoj selk°ncem tega meseca priglasilo, je pa nahajal v Johnstownu,! 0 tem naj P& le Poroča "Poro-Pa„ kjer je bil pričujoč, ko je čevalec", ako ne, mu bom že tamošnja cerkev sv. Terezije
štreno navila.
obhajala petletnico blagoslovitve. Pravijo, da so se prav dobro imeli. Zvečer da je bilo tristo oseb pri banketu. — Dne 27. maja sem se pa jaz podala na pot in sicer sem jo mahnila proti prijaznemu La Salle, 111. Zdelo se mi je,
Anna Potočnik.
—o-
OD DRUŠTVA SV. CECILIJE ŠT. 12 D.S.P.
Joliet, III.
Naznanjam cenjenim članicam, da smo preložile našo pri-kakor da sem hodnjo sejo od dne 10. junija,
prišla med svoje sorodnike v 'na četrtek večer, 14. junija, ob Radeče, ker lasallski Slovenci (pol osmi (7:30) zvečer.— Proso skoro sami Radečani. — Za- sim cenjene članice, da se seje hvalim se prav lepo vsem za udeležite v polnem številu. — tako prijazen sprejem in gosto- Pozdrav,
ljubnost. Posebno pa lepa hva-1 la Mr. in Mrs. Feliks Kupšek, j Mr. in Mrs. Frank Dolanc, Mr. i in Mrs. Joe Novak, Mr. in Mrs.' Robek in Mr. in Mrs. Fred Mal-gai. Prav lepa vam hvala za vašo gostoljubnost. Ce se o prili-
Rcse Bahor, tajnica.
-o-
IŠČEJO SE
Prosijo se zdolaj navedene osebe, da se javijo v svojem lastnem dobru podpisanemu. Prosijo se vsi naši naseljenci,
lu oglasite v Detroitu, vam bom . ,	, , ,
,	... v .. -ki bi vedeli za naslov al< kake
poskusila povrniti vaso prijaz-	. t -• ■ ,	,
, .	v T; / druge informacije skamh, da
nost kolikor mogoče. Katerih , . c, - v. . _
. to pišejo na: S'&voj Irost, Act. pa nisem mogla obiskati, mi pa ^ . .	c •
■	/s . Commissioner of Emigration,
naj nikar ne zamerijo. Cas je
bil pač prekratek in kar sem
sedaj zamudila, bom skušala
prihodnjič^' ko žopet nariesej prilika, nadomestiti. Ko bom
c. o. Royal Yugoslav Consulate General, 1819 Broadway, New York, N. Y.
Cehulič Ivan iz Splita, živi v
,..,»,	T „ „ New Yorku; Huber Roza roj.
drugič sla zopet v La Salle, percjan
Pri zdravniku. — Ali morda spite z odprtimi usti ?
—	Ne vem, gospod doktor, j
toda nocoj bom pazil na to.
* * *
Škotska godba. — Ali znate igrati na dva inštrumenta?
—	Kako to?
—	Radi bi namreč igrali
kvintet s štirimi godbeniki.
* * *
Morda dobro vidi, — Poglej, dragi moj bodoči zet, kamorkoli se ozreš, vsa polja in gozdovi so moji.
—	Upam, dragi moj bodoči tast, da nisi kratkoviden.
Opasno opravilo. — II Kore-novim pride sosed in hoče govoriti z gospodarjem. — Je v kleti, — pojasnjuje žena, — baŠ pretaka vino.
—	No, tedaj grem in se vrnem čez dve uri, — meni sosed, — dotlej, upam, da bo skončal delo.
—	Skončal ga bo že, a ne vam, če se bo dalo takrat še govoriti z njim, — dvomi žena.
* * *
V trgovini s čevlji. — Katero številko ima milostiva?
—	5, vendar mislim, da bo 6 bolj udobna.
—	Gotovo in 7 bo prav gotovo dobro pristojala.
*	Sl! *
Sklep. — Sodnik: Vi ste torej bili priča prepiru med možem in ženo. Kaj ste si pri teiti mislili ?
Priča, starejši samski gospod: Nikdar se ne oženim!,
*	* w
Kakor se vzame. — Gospod doktor, ali je res, da je slepih
DETROITSKE VESTI
Detroit, Mich.
Ne vem, kaj se je zgodilo temu prešmentanemu poročevalcu, da se tako dolgo ne oglasi. Zato moram pa jaz nekoliko napisati, da bodo po drugih naselbinah vsaj vedeli, da se tudi Detroitčani zanimamo za Am.
Slovenca in da se zanimamo za druge slovenske naselbine v Ameriki. Da pa povem, kar je zamujenega, moram poseči nekoliko nazaj.
V nedeljo, 13. maja, na Materin dan smo pristopile vse matere s svojimi hčerami k sv. obhajilu. Po sv. maši so nas pa
bom ostala tam najmanj en mesec.— Zahvalim se tudi Rev. Father Paschaju za prijazen sprejem. Povem vam pa tudi, da imate krasne orgije in pevce take, da ste na nje lahko ponosni, zato vsa čast vam fara-nom.
Nazaj grede iz La Salle smo se oglasili tudi v Jolietu pri ^družini Verbich, kjer smo bili prijazno sprejeti. Od tam smo nadaljevali potovanje proti Le-[montu, kjer smo si ogledali Lurško groto, krasno delo slov, čč. sester. Vsa čast njim, ki so vse tako lepo uredile in pozidale. Ravno ko smo bili mi tam, sta dve čč. sestri požrtvovalne nosili vodo in zalivali cvetlice, ker če bi ne zalivale, bi se v tej vročini in suši vse posušilo. Sedaj zidajo čč. sestre sv. križev pot in ko bo to delo končano, bo lepa dolinica res pravi raj, J— Za tem smo se podali v Chicago, da si ogledamo veliko svetovno razstavo, ki je res krasna. Ne morem vsega opi-
m

iz Ljubljane, v New Yorku; Perdan Teodor iz Ljubljane, v New Yorku; Lebar Iv. iz Velike Poljane v New Yorku in Chicago; Kovče Franc iz Št. J ur j a ob Taboru, v Pitts-burghu, Pa.; Poljane Janez iz Krke pri Litiji, Cleveland in Chicago; Poljane Franc iz Krke pri Litiji, Cleveland in Chicago ; Pust Rafael iz Ajdovcev; Rozman Anton Dempoj iz Kranja, v Spokane, Wash.; Stefan-čič Frančiška, v Hutting, Wis., Tanko Marija iz Prigorice pri Ribnici, v New Yorku; Zam-mernik Andrej, Luča, v New Yorku.
odveč ?
Kakor se vzame. Ža "bo^
nike da, za zdravnike pa ne. * *
V slaščičarni. — Kaj muho ste našli v marmeladi? To je pa res čudno, mislili smo, da smo pobrali vse muhe iz marmelade.
* * *
Med umetniki. — Pevec: Moj glas je zavarovan za 30 tisoč dolarjev.
Tovariš; Zakaj ti jih zavarovalnica prav za prav ne izplača?.
NAZIJSKA PROPAGANDA V AMERIKI
Washington, D. C. — Posebni odbor poslanske zbornice se je v sredo bavil z zasliševanjem prič o propagandi, katere uganjajo naziji v Ameriki. Kaj se namerava napraviti proti agi-tatorjem, se ni objavilo, kakor pa se nekateri izjavljajo, je možno, da se bo Amerika po-1 set dni.
služila deportacije, Ugotovilo se je, da posebna nazijska organizacija razširja po Ameriki brošure in letake v propagandne svrhe in da so celo nemški konzuli vpleteni v propagandno delo. Eden glavnih agitatorjev", Fritz Gissiebl, je pri zasliševanju priznal, da je vodja organizacije "Prijateljev nove Nemčije" in da ima njegova organizacija postojanke v ameriških mestih in jih bo pet novih ustanovljenih tekom de-
rrrrriTn
TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE
r——l—-
(85)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS


wVi'^V
........... -lMTtrmt
Nekako istočasno je zrakoplov Gt220 počasi plul eez dolino, v kateri so Horibi vjeli Tarzana in Janp. Kapitan je skrbno ogledoval če bi kje sapaail- ppgrešance. Edino živečp stvar ki jo jc o^gril je pa bil velikanski dijio^aur. Vznemirjen po brnenju motorjev ki so pretresali ozračje, je srac«! dinosaur r>«rpirnp skakati in divje rgncaje dvigati syqjo glavo. Bal se je neznane pošasti ki je brnela v zraku, bal se pa tudi njene sence, ki se je jasno odražala v travi.
Daleč stran je kapitan Zunder zagledal silno visoko gorovje, ki se je v nekakem krogu vzpenjalo v višino, od gorovja sem se je pa vila veliki reka. Vedel je, da izgubljenci, ki so zašli, se navadno podajo za rečnim tokom, zato jq tudi obrnil zrakoplov za tokom reke. Plul je tedaj nad reko in kmalu priplul na veliko jezero. Minilo je že precej časa, kar se zadnjič napili sveže vode in se najedli svežega mesa, zato je kapitan ukazal, da se spustijo na tla.
Istočasno, ko je zrakoplov O-220 počival ob obali mirnega jezera, je stotine milj od tam Jason Gridley vrtal predor s svojimi štirimi tovariši, 8a se reši na površje zemlje. Predor je bil sedaj že tako dolg, da so se možje že bali, da jih Horibi zasačijo pri delu. — Ko so zopet nekega dne kopali in vrtali, je Jašon Gridley nenadoma začutil, da se vsulo nanj nekaj prsti. Tudi se mu je zazdelo, da je zaslišal kakor bi nekdo ustrelil s puško.
Gridley v prvem hipu ni vedel kaj početi. Podvojili so hitrost, da bi čimprej prišli do vrha. Medtem je pa Jason poslušal, a se mi zgora j nič več oglasilo, kar bi ga navdalo z ijpartifcm. Namesto te«[a se je zemlja močiio stresaila, kakor bi veliko živali tekalo po njej. Sedaj je bil prepričan, da je blizu površja. Tedaj je zaslišal strel skoro nad seboj, istočasno je pa nekaj težkega padlo ravno nad njim, da se je stresla vsa jatna in se začela podirati pod neznano težo.
DENARNE POŠILJATVE
v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto me* njajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. -Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:
Za $ 2.70.......... 100 Din
Za $ 5.00......... 200 Din
Za $10.00.......... 400 Din
Za $12.25......... 500 Din
Za $24.00..........1000 Din
Za	izplačila v dolarjih:
Z9	$ 5. pošljite....? 5.75
Za	$10. pošljitc....$10.85
Za	$15. pošljite....$16.00
Za	$25. pošljite....$26.00
Za	$40. polite..,.$41.25
Vsa pisip4 in pošiljatve nalovite i\a;
John Jerich
(V pisarni Ajnerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, XLL-
Sobota, 9. junija 1934
MERItfANSK* Si-GVEMEc9
ii^it S
MALO ODGOVORA 'PROSVETI'
Kdor se v kake polemike podaja, je pričakovati od njega, da vsaj ve, kaj piše in o čem debatira. Kdor tega ne ve. bi bilo bolje, da bi se vsedel za peč in zadremal.
"Amer. Slovenec" je v par svojih zadnjih številkah navedel dejstva, ki so neovrgljiva in nepobitna, namreč, da SNPJ
sprejela na eni izmed zadnjih svojih konvencij dve naslednji točki, v .svoja pravila ki se glase dobr.sfdno, kakor jih citiramo tu iz njihovih lastnih pravil:
"Za društvenega odbornika sme kandidirati vsak dober član, ki se strinja z načelno izjavo SNPJ. in ki je poleg tega najmanj tri mesece član društva, pri katerem kandidira. Člani, ki so glavni odborniki, nastavljeni v glavnem uradu SNPJ., ali če bi bili kedaj kaznovani radi izkoriščanja katerekoli organizacije, ali ki so odborniki drugih podpornih organizacij, ali odborniki cerkvenih občin (cekmoštri), se ne smejo voliti v društveni odbor."
In druga točka:
"Društva i zvrše kaznjivo dejanje, če se oficielno udeleže cerkvenih slavnosti ali kakih prireditev ali slavnosti in prireditev katoliških društev, ki se prirede v propagandistične svr-he, ali če dajo blagosloviti svoje zastave. Taka društva se lahko kaznujejo z ukorom, su spenzijo ali izključitvijo."
— Te točke so jasne, so bile tiskane in objavljene v pravilih SNPJ. Jih nismo objavili ali izmislili mi, prosimo! Ste jih vi sami pri SNPJ.! Vzemite to na znanje, prosimo!
Zadnjo sredo pa je prišel "brihtni" urednik "Prosvete" na plan in pravi: "da SNPJ. ne hrani nikomur v cerkveni od-bo*\ ako hoče biti tam! Kdor si Je izmislil, se debelo laže!"
kos je to, da ne brani nikomur, ker mu ne more, ker te moči SNPJ. nima, vsaj ne, dokler bo Uncle Sam toliko pametno vladaj kakor doslej. Ampak, nihče pod svetlim solncem pa ne more trditi, da se njihov član, če je slučajno izvoljen v kak cerkveni odbor, ne zapostavlja z ozirom na enakopravnost v njihovih pravilih. To je pa menda očito in jasno! Kakor je tudi očito in jasno, da jednotino glasilo neprestano napada vero in cerkev in njeno duhovščino, kar se menda katoliško mislečim članom ne vidi prav. Pa še to, protiverski elementi, ki imajo v rokah "Pro-sveto", neprestano dopovedujejo, da je vera humbug in nasprotnica delavcev, kar je seveda debela laž! Ali misli na pr. "brihtni" urednik "Prosvete", da s tem izkazuje posebno naklonjenost katoliško mislečim članom pri jednoti? Naj pove, če tako misli!
"Nikomur jednota ne brani v cerkveni odbor . . pravi U-rednik Prosvete, "kakor tudi, da vsak naš član gre lahko na vsako slavnost." Tako, ali res? Cemu pa potem objavljate v pravila take točke, kakor je ena izmed teh zgoraj navedenih. Tam društvom grozite s suspendacijo in celo z izključitvijo, če se udeleže katoliških proslav. In vendar društva ne obstojajo iz muh, marveč iz članov, in če grozite društvu, grozite članom dotičnega društva. Bistvene razlike tu ni nobene, pa zapišite "društva" ali Pa "član", ker brez članov ni nobenega društva, pa tudi članov ni, če ni društva. Kaj je razlike, kakor le v besedi. Ali ne? Pojte, pojte, tako zavijanje vas ne reši pred odgovornostjo, namreč, da ste izrazito Protikatoliški! To potrjuje va-dnevna pisava v vašem glasi-J"> to potrjujejo vaša pravila! Kaj zavijate?!
Pa ne mislite, da vsaj mi mi-slimo, da ste tako nevedni! Vi kitate nam, da so naši napad;
preračunani in da smo dema-goški. Mi pa te cvetke vam vračamo nazaj in sicer, če kdo dela po preračunanem načinu, ste to slovenski socialisti v Ameriki, ki ste na umeten način okupirali vodstvo jednote, da se pri njej grejete in da z njeno moralno pomočjo širite socializem, v škodo slovenskega delavstva v Ameriki.
"Brihtni" urednik "Prosvete" dobro ve, da je velika večina slovenskega delavstva v Ameriki katoliškega prepričanja. Od te vere odvrniti slovenske delavce se je on že mnogo trudil, ko je pisaril in flikal pokojno "Glas Svobode" in zdaj že dolga leta pri "Prosveti". Zgodovinar (če se ga sme tako imenovati), ki je pisal zgodovino prvega jednotinega društva, je omenil, da je ravno ta mož sestavil za neko društvo najbolj protikatoliško zagrizena pravila, ki so določevala, da se naj članstvo zaveže, da se ne bo dajalo cerkveno poročati, da ne bo dajalo otrok krstiti, da se ne bo dajalo katoliško pokopavati. Ta mož ima zdaj pri glasilu vso odgovornost. Ta mož, ki bi danes vse dal in ne vem, kaj še, samo če bi bilo moč zrušiti moč in vpliv Kristusove cerkve na zemlji, pa pride in nam očita laž in demagoštvo, če smo objavili in narod opozorili na protikatoliške točke v pravilih SNPJ. Ta mož hinavsko natakne masko in pride in pravi, da se tamkaj ne menijo, če kdo hoče v cerkveni odbor ali na katoliške proslave, ko pa v pravilih to jasno obsojajo in prepovedujejo ! In taki hinavci naj drugim hinavstvo predbaciva-jo? Na kakšni opravičbi! Ako to ni pristna logika: "Držite tatu, da jaz lahko utečem," — potem sploh ne vemo, kako naj te vrste logiko sploh imenujemo. Poštena ni in to prav dobro ve urednik "Prosvete" sam, ki jo je zapisal, ampak mislil si je, morda bo pa držalo, ker drugih žebljev zdaj ni pri roki.
Ako bi bili v nasprotnem taboru možje značaji, bi rekli: Res je, taki smo, protikatoliško je naše načelo, katoličanov ne maramo, naj bodo v svojih organizacijah, pa amen. Ako bi bili taki, bi vam vsaj lahko rekli : značajni so! Svojega se drže, pa amen. — Ampak priti z apelom: pridobimo mladino in jo poučimo v smislu naših principov, ker ta se bo lažje poučila, kakor so se stari, je pa hinavstvo prvega razreda! Zraven pa še skušate tajiti to, kar izražate v svojih pravilih. To je pa višek sramote!
-o-
"Vsak naj spozna, da brez agitacije za katoliški list smo vsi zakopani v tihi, sramotni grob in naš mili narod ne bi dobival prepotrebnega bodrila."
—Rev. P. Cyril Zupan.
VOZILO, V KATEREM STA SE DVA UBILA
"Nife" (Ni za nikel, Fe
Dirkalni avto, v katerem sta pred kratkim kača, ki sl'a prakticirala za dirke.
RAZNOTEROSTI
NEŠTETOKRAT OPERIRANA — SELE V LURPU OZDRAVELA
Zdravniški nadzorstveni urad v Lurdu je zopet registriral nov čudež. Ta se je zgodil sicer že 22. sept. 1932, toda zdravniški preiskovalni urad je silno natančen in se pri*tevojih ugotovitvah nikakor noče prenagliti.
"L Journal de la Grotte de
kemična značka! senelih delov tobaka katran. Cim kemična značka j več teh delov, tem več katrana, za železo.) Druga kroglasta plast iz katerega se poraja spet metil-nad to, ki jo imenujejo "Sima," ni ali lesni alkohol. Najbolj ole-sestoji, kakor je razvidno že iz seneli deli tobačnega lista so nu-imena, iz silicijevih in magnezi- ravno peci j i in listno "žilje", za-jevih spojin (Si — silicij, Ma — to bo odstotek metilnega alkoho-magnezij,) vrhnja plast "Sial" la zavisel od tega, v kakšni ka-sestoji po večini iz lažjih silici- ličini so žile in peclji primešani jevih in aluminijevih (Al) spo- zlati travi. To pa je tako, da jih jin. Srednja plast meri okrog smatrajo sicer za odpadek, a 1200 km, vrhnja okrog 120 km, vendar jih uporabljajo pri izde-a kakšnih 70 km te vrhnje pla- lavi tobaka. Njih količina znaša sti predstavlja zemeljsko skorjo, približno četrtino vsakega tpbac-Še nekaj nas učijo novodobna nega lista in to četrtino predelu-opazovanja, o čemer starejša jejo s stroji v primerno obliko, znanost, ki ji niso bile na razpo- da se le malo loči od pravega to-iago tako fine merilne priprave,! baka. "Žalostno pa je to," piše ni imela niti pojma. Človeštvo dr. Neumann (in njegova iz.va-ve že dolgo, da se zemeljska tem- janja veljajo pred vsem za Nera-peratura z rastočo globino stal- čjjo), "da poraba žilja in pecljev no dviga. Če bi se dogajalo to kot primes čedalje bolj narašča, povsem enakomerno, bi morala tako da domači odpadek ne zavladati v globini 3000 km že tem- dostuje več in so ga začeli že u-peratura 90.000 stopinj C! To važati iz inostranstva!" To se je vročina, ki si je ne moremo pravi z drugimi besedami, da niti predstavljati; toda račun ni mora kadilec požirati čedalje povsem točen. Pozabili smo na' večje količine metilnega alkoho-Sjašb smrt blizu Indianapolis, Ind„ dva dir- to> <ja ima pri vsej stvari odločil-1 ]a ki je zelo hud strup in ki mono besedo tudi tlak. Ce bi učin- ( ra človeka sčasoma napraviti kovala namreč samo navedena težkega bolnika
visoka temperatura, bi se zemelj-	.......................o-
ska krogla že davno ragpHnila in razletela. To pa preprečuje tlak, ki proti globini tudi čedalje bolj narašča in drži vse s svojo mogočno silo skupaj. Po znanstvenih računih mora vladati v meseca jzemeljskem središču temperatu- vsega sveta. Se posebno se Roo-bolnica.ra le malo tisoč stopinj, pač pa sevelt zanima za novejše znam
" -jim■. ...riflgWMW	I"
lečine, voda je postala čista, apetit se je povrnil. Dne 24. septembra jo je preiskal zdravniški ugotovitveni urad in ugotovil,, da je popolnoma zdrava;
BELA KISA —- PARADIŽ ZNAMK
G predsedniku Rooseveltu je znano, da rad zbira znamke. Ze sedem let se bavi s tem poslom. Ima že krasno zbirko znamk iz
ozdravljivo.
V 1. 1931-32 se je bolezen vedno bolj slabšala. Prihajali voda je bila popolnoma čista in so ji tudi napadi, ki jih je'brez beljakovin. Dr. Berchi iz J spremljala mrzlica. Voda je bi-j Firenze je decembra la krvava in peščena. Avgusta'1932 sporočil, da je
1931 se je bolnica napravila na1 zdrava. Prof. Stopatto je v bol- pritisk kakšnih treh milijonov ke. Njemu je seveda to lahko prvo romanje v Lurd. Vrnila' nišnici v Firenzi 7. julija 1933 stopinj. Pri tem pritisku pa se Vsak dan prejme okoli 8000 pise je še vednj bolna. Spomladi ' vnovič preiskal bolnico tudi z !vedejo tudi plini kakor trda ter .sem iz vsega sveta. Mnogi že ve-leta 1932 ji je bilo nekoliko žarki. Leva obist je bila po- j lesa in ne morejo nikamor uiti Uo aa to njegovo strast in mu
bolje. Lahko se je dvignila vsak vsem zdrava. Dne 8. avgusta j »H ge stisniti. Na ta način si po Lourdes" namreč prinaša po-'dan P° en0 Ul'° in P°zneje tudi 11933 se je ga. Brancolini zopet jasnjujemo navidezno nasprot-ročilo ugotovitvenega urada ki|opravljala lažja dela. Maja'predstavila zdravniškemu ugo- 'J6' da sestoji vroče zemeljsko ga je napisal sam ravnatelj g.!1932 -1'0 je pri% P°dPirati, tovitvenemu uradu, ki jo je zo- Jedro iz plinov, ki se pa ne more-dr Vallet Poročilo pripovedu- bla£aj»a za HOC1alno zavarova-! pet preiskal in ugotovil, da j^JO razbežatl, kakor bi vstrezalo je," da je bila Concella Branco-N« proti jetiki" Julija s0 se ji zdrava. Zdravniki so prišli do njihovi naravi, lini rojena
zaključka, da je bolnica ozdravela nenadoma, ill sicer na na-j čin, ki je proti naravnim zakonom.
--o--
22. novembra 1900 Penili zopet notranji napadi. Pistoji v Italiji. Že ko je bilajN-'ell° etpije se je, tako poslab-
7 let stara, se ji je pojavila'šalo> da 80 J1 fdravnikl morali huda mrzlica, ki je izvirala Memati vodo, lci je bila polna neredov v črevesju. Leta 1919 beljakovine. Bakteriološka pre-so jo operirali zaradi bolezni lskava Je dognala, da je bo-"mastoiditis" (gnojenja) v lezen tuberkuloznega izvora, bolnišnici v Pistoji in leta 1920 1932 se je vnovič odpravijo bila zopet operirana v Firen-ila v Lurdl h«do bolna. Zdravnici radi iste bolezni. V starosti ,ki 80 spremljali vlak. (Dr. Cui-
'ti, Melani in Gordoni) so izdali Limbach vsakovrstne zanimivosti o nastanku in bistvu naše
NOTRANJOST ZEMLJE
V svoji novi knjigi "Kaj nam Lurd hudo bolna. Zdravni- 'pripoveduje zemlja ?" obrav-
tnava znani nemški geofizik dr.
22 let se je poročila s tramvaj ,
skim uradnikom in leto nato je spričevalo, ki ugotavlja, da je j
imela z njim zdravo hčerko. I bil° sta»je bol»ice tako s!abo> Wmicnice, posebno pa o njem
...v,	. I da se niso upali prevzeti odgo- 'notranjosti.
Leta 1924 ji je pričela bolehati nogti za p0^0Vanje. Leva Naj prvo so bilo razne merit-desna obist in po 4 letih trpi je- obist je bila vsa razboiela. Med ve teže, ki so pripravile pot do-nja so ji jo leta 1927 izrezali. potj0 so ji dali več injekcij mor- mnevi, da mora biti zemeljski
Šele po treh mesecih se ji je rana zazdravila. Še preden je zapustila bolnišnico, je pričela bruhati in zdravnik je ugotovil raka na želodcu. Po operaciji na želodcu je bila do junija meseca 1929 razmeramo zdrava; toda pričela je zopet bruhati in 4. sept. 1928 so jo morali vnovič operirati. Operacija ni nič pomagala. Nato so jo morali še trikrat operirati, zadnjič aprila leta 1930. Šele po tej operaciji je želodec zopet deloval. Medtem so jo dvakrat operirali na prsih. Proti koncu leta 1930 je zopet obolela, zdravniki so ugotovili nosečnost; poleg tega novo bolezen na obistih. Poslali so jo iz bolnišnice kot ne-
KAJ VSEBUJE CIGARETA
Cigareta kadilcu diši in je dobra, gotovo. Toda zdravnik, ki skrbi za dobrobit posameznika, kakor celote, ima vedno dovolj razlogov, da si ogleduje "zlato travico" pobližje in razvoj živilske kemije mu tako rekoč neprestano bistri pogled za njene šibke strani. Tako je uspelo nemškemu zdravniku dr. Neumannu, da je odkril novo slabo lastnost tobačne zeli. Ta slaba lastnost je v tem, da požre kadilec s tobačnim dimom in nikotinom več — metilnega alkohola, nego je! njegovemu zdravju godno.
Od kod metilni alkohol v toba-(' !ku? To se dogaja na sledeči na-1
CARUSOV SIN IN NEVESTA
fina. Voda ni šla od nje. Stal- notranjost sestavljena iz težjih no je imela mrzlico. Ob prihodu 'snovi. Do tega zaključka so vo-v Lurd dne 22. sept. se je njeno |dila tudi opazovanja, da po-stanje tako poslabšalo, da ni presni valovi v različnih globi-'čin: Pri kajenju, bodisi cigare mogla prisostvovati blagoslovu nah odmevajo različno, tako da j te, cigare ali pipe, nastaja iz ole z Najsvetejšim in šele, ko so ji so morali sklepati celo na to, vzeli umetno 200 kubičnih cm 'da sestoji zemeljska obla iz več
vode in ji dali injekcijo morfi-na se je lahko udeležila procesije ob koncu. Po blagoslovu po procesiji se je čutila ozdravljeno.
Ko so jo pripeljali pred
obel, ki ležijo druga v drugi.
Na podlagi neštevilnih meritev vemo danes, da tvori zemeljsko jedro kakšnih 500 km debela kovinska krogla, ki sestoji v glavnem iz železa in niklja, z majhnimi primesmi zlata, srebra
zdravnike, so ti ugotovili, da je platine itd. Po obeh glavnih se-ozdravela. Zginile so Vse bo-'stavinah so to jedro imenovali
Kako izrabiti vrednost dolarja
Zadnjih par let je stcrD gospodinje, da dobi iz dolarja vso njegovo vrednost in tukaj je par, navodil, kako bo dolar, izdan za živila, največ prinesel.
Dajte kvart mleka vsak dan vsakem« izmed otrok in najmanj pol kvarta v	.	.	. vsaki odrastli osebi. Servirajte krompir
cc., in nj-jgova zaročenka, ko sta nedavno prispela v Hollywood. ( najmanj enkrat na dan; lahko tudi dva-
Em'ico Caruso, Jr., sin pokojnega slavnega opernega pev
krat. £a zelenjavo si izberite predvsen,t paradižnike v kantah, svežo zelenjavo in takozvano zimsko zelenjavo, kakor zelje, korenje, čebulo i in kolerabo. Za sadje rabite banane, suho sadje in pomaranče. Predvsem pa pazite, da bo vsak član družine dobil gori omenjeno količino mleka.
"PiJiE mmr
POČUTITE SE BOLJE
Pijte kozarec gorkega mleka vsak večer pre d no greste v posteljo. Spali boste bolje, ker sveže, pasterizirano mleko pomaga k odpočitku živcev in je tako lahko za prebavo.
Pijte vsaj en kozarec mleka pri vsakem obedu in videli boste, koliko bolje se boste počutili. Naročite svojemu mlekarju, naj dostavi dnevno po en kvart za vsako osebo v družini. Je udoben in ekonomičen način kupovanja.
MI&K FOUNDATION, Inc.
Nedobičkarska organizacija, ustanovljeno, da izdaja znanstvena dejstva glede splošnega zdravja. 205 W.Waker Drive, Chicago
tjajo vse mogoče vrste znamk. Mnogi tajniki in uradniki pazijo, da pridejo najlepše znamke v zbirko gos p. predsednika. Zato pravijo tudi, da je Bela hiša postala paradiž znamk, o—
NEOBIČAJEN SPOMENIK
V srcu Londona stoji, palača, tako zvana "India-House," ki predstavlja tigra v naravni velikosti v trenutku, ko napada nekega Angleža v rdeči uniformi. V tigrovem trehuhu je nameščen poseben aparat za proizvajanje zvokov. Kdor pritisne na gumb v aparaturi je priča groznega rjovenja tigra. Svojevrstni spomenik je bil v Indiji last znanega Tipa Sahiba, ki je bil razvpit nasprotnik Angležev ter je vedno govoril, da živi rajši en sam dan kakor razbesneli tiger kakor blejajoča ovca.
--„-o...........
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Tresv, Srce Jezusovo5
je ime knjižici, ki smo jo pravkar prejeli v zalogo. — Knjižica je posvečena Presv. Srcu Jezusovemu, katero se časti in moli tekom meseca junija. Za vsak dan v juniju ie posebno berilo, kakor na pr. v Šmarnicah na čast Mariji Kraljici Majnika. V stari domčvini se zelo razširja če-ščenje Presv, Srca Jezusovega v mesecu juniju in imajo, tekom junija pobožnosti na žast Presv, Srcu prav tako, kakor tekom majnika na žast Mariji. —- Knjižico je spisal preč. g. Martin J urbar, mestni župnik v Brežicah in je zelo priporočljiva za vsakega častilca Presv Srca Je-jusovega. Knjigo, ki je lepo :iskana in lepo vezana, vsakemu toplo priporočamo. Stane s poštnino vred 65c, kar je poslati na:
KNJIGARNA
liLUHJ" U 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111,
23 LET___________
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR, JOHN J, SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Car.ui 0523
Uradne ure vsak tla;! ad 9, sejutraj do 8:30 zvečer.
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC'
Sobota, 9. junija 1934
ZAMETENE STOPINJE
Spisal	Prevela
HENRY BORDEAUX KRISTA HAFNER
POTENJE JE ZDRAVO
Na gorah se skoraj vedno zgodi tako. In morda ima tudi bridka ljubezen tako nenaden konec. Zmagali ste in zmaga Vas je tako prevzela, da so se Vam oči napolnile s solzami.
Niste bili še utrjeni, kakor so ženske, ki jih navadno srečavamo na ledenikih in ki so hujše nego možje. Oh, kako so mi bile te solze všeč! Tudi v zmagi ste bili ponižni. Drugi, kadar zmagajo, vriskajo od veselja. Vi pa ste jokali.
Ko ste zagledali pod modrim nebom široko morje Alp, ste rekli: 'Prekrasno!' In jaz sem Vam odgovoril: 'Tudi to bo minulo!' Mislil sem na Vašo utrujenost, ki se je niste več spominjali. Toda niste se smejali. Ste li mislili kakor jaz, da bo minil le najin pogled, ki je vsrkal vase vso to lepoto sveta? Svet pa bo stal tudi brez naju. Pride dan, ko ga ne bomo več ne gledali na čutili. Ne bo nas več in še ta resnica bo brez pomena. Le eno življenje imamo, da ga uživamo. In ko mislimo v srečnih dneh na to, bi radi šiloma ločili vsak trenutek od prihodnjega, da bi se nam tako vsak hip spremenil v večnost.
Toda ne, ne! Vi se boste vdali življenju trenutka in ne boste zahtevali nič več. Z ničimer si ne težite življenja in to je še najbolje. Takrat sem Vam hotel pokazati svojo učenost in Vam povedati imena vseh teh gora, ki so naju obdajale, drugo za drugim. Ne kličem zvezd z imeni, kakor Vi, toda malo zemljepisja znam. 'Poglejte tja doli,' sem rekel, 'to je Veliki Paradiž.' — 'Da!' ste mi odgovorili, toda gledali ste drugam. Nisem nadaljeval s svojimi imeni. Ni imelo pomena. Toda ne mislite, da sem bil zaradi te Vaše brezbrižnosti hud na Vas. Tudi jaz, posebno še jaz sem videl povsod Veliki Paradiž . . .
Takrat ste bili pač nekoliko rdeči, gospa! Vsa kri Vam je silila v glavo. Kakor so. se Vaša čustva razgibala in vzplamtela, tako je plala tudi Vaša kri. To je bilo življenje Vaše duše. Vabilo me je. In da bi se ji približal, sem Vas hotel objeti. Odpustite mi, joj, odpustite mi! To je še edino sredstvo . .
In potem sva se vračala. Končno vede vsaka pot navzdol..."
Mark je hipoma prenehal s čitanjem. Ti dokazi strastne nežnosti, ki jih je prej iskal, da se je ob njih trgalo njegovo srce, so ga zdaj, ko so bile ustnice Andreja Noransa že mrzle, manj dirnili ko one poteze, s katerimi je meril na globoko Terezino srce. Bil je prepričan, da bo po tej krvavi poti prišel do obupa, ki mu ga je povzročala popolnost njune ljubezni. Da bi se še bolj poglobil vanjo, je obrnil list in se ustavil ob nekakšni pesnitvi, ki jo je dobro poznal in ki je bila spisana malo pred njuno ločitvijo. V skoraj tegobnem občudovanju je v njej opeval oboževalec svojo boječo in trepetajočo ljubico:
"Zaradi Vaših las, ki jih je barvala medla večerna luna in ki Vam obdajajo obraz kakor svetli sij Ljubo Gospo,' zaradi Vaših predolgih las, ki so Vam v napotje, katerih ste bolj naveličani kakor pa nanje ponosni in katerih krasote le Vi edini ne poznate, zaradi njih Vas ljubim.
Zaradi Vaših rok, ki jih ne mazilite in ne drgnete z dišavami in ki vendar dehtijo po cvetkah, zaradi Vaših nestrpnih in zmeraj nemirnih rok, ki so žive kakor Vi sami, zaradi njih Vas ijumim.
Zaradi Vaših oči, ki so dobre do vseh stvari in jih ne skušajo spreminjati, ki verjamejo v preprostost naraye in obrazov, zaradi Vaših oči, ki so vedno žalostne in plašne, kadar me gledajo, zaradi njih Vas ljubim.
Zaradi Vaših ust, ki se smehljajo v žalosti, odkar sem jih prisilil, da govore neresnico, zaradi Vaših ust, ki so dobile grenko gubo, odkar
se poznava, zaradi njih Vas ljubim.
Zaradi odločnosti, s katero ste se upirali moji nežnosti in nato tudi svoji — zaradi nje Vas ljubim.
Zaradi strahu, s katerim ste prihajali na najine sestanke, zaradi strahu, ki ga občuti moje srce ,odkar živi le za Vas — zaradi njega Vas ljubim.
Zaradi Vaše odkritosti, Vaše ljubezni do poštenja, Vašega usmiljenja in rahločutnosti, zaradi vsega, kar Vam ne dovoljuje, da bi bili popolnoma moji, zaradi onega v Vas, radi česar Vas nikoli ne bom mogel popolnoma osrečiti jaz, ki bi za Vašo srečo rad dal zadnjo kapljico svoje krvi, zaradi tega Te ljubim, ljubezen Ti moja!"
In ta mož, ki je poznal moč svoje ljubezni, je kljub vsemu privolil, da sta se v smrti ločila.
Na ledeniku Progu ga je bila zvabila s seboj v prepad. Vrv, ki se ni pretrgala, ju je vezala. Prepad ju je klical. Neznosna telesna bolečina ju je porivala za ramena. Z njo vred bi se bil spustil v brezno, z njo, ki mu je sama ponudba ta vzvišeni in večni objem. In on se je otresel vseh teh napadov na svojo oslabelo voljo.
Da, oče Sonnier je imel prav v svojem slavo-spevu mrtvecu v čast. Ta je bil mož. In Mark, ki je že davno pozabil na osveto, ga je zavidal za njegovo ljubezen in še bolj za samoto in za smrt. "Končno pelje vsaka pot navzdol." Srečni tisti, ki so v življenju imelu visoke sanje, ki
so jih dosegli in niso šli navzdol...
*
Tako se je slabo pripravil za sprejem gospe Noransove. Ko so jo naznanili, je Mark Rome-nay že davno nehal citati, in pa še nehal sanjariti. Preden jo je sprejel, je poiskal velik ovitek, kamor je kakor v grob spravil vsa ta pisma, ki jih nikoli več ne bo bral, ki jih po njegovih mislih tudi ni smel več brati, nikoli več, ker ga je prevzel čut spoštovanja pred usodno veličino ljubezni, o kateri so govorila ko žive priče.
Simona Norana je bila brez dvoma lepša ko Tereza. Komaj je vstopila, je odgmila svoj črni pajčolan, da bi svobodneje govorila, in iz črnine se je kakor iz veličastnega marmorja izločil bleščeč mlečno beli obraz, kakršnega imajo večkrat rjavolaske in ki v čudnem blesku nadomešča barvo v obrazu; sredi tega obraza pa so tvorila usta krvavo zarezo. Vsa obleka brez okraska je govorila o njeni skrbi za ličnost. Tudi žalovanje je pričalo o njeni mladosti.
Ko jo je povabil, naj sede, se je pomišljala, kakor bi ji bolj prijalo, da pokaže svojo postavo, katere nihče ni pogledal brez kazni, ali kakor bi se spominjala zadnjega žaljivega sprejema pred sedmimi meseci prav na tem kraju. Nesreča, ki jo je bila takrat izzvala, je doživela svoj zaključek. Toda ta razvoj, ki se je tikal tudi nje, je ni stri. Se vedno je ostala razkošna in bojevita žena, ki je hotela osvajati. Se vedno se je upirala vlogi zapuščene, izdane žene, ki je modna ženska ne more prenesti. In Marku se je zdelo čudno, da jo je videl pred seboj prav tako kakor nekdaj, da je nesreča ni prav nič upognila. Se je li on sam toliko spremenil ?
Kaj je hotela? Zakaj je zahtevala ta sestanek? Nič se ji ni mudilo, da bi mu pojasnila, celo obotavljala se je. Se je li silila, da bi zatajila svoje genotje? In zdaj, ko sta si po zadnjem srečanju stala oči v oči, sta bila oba nekoliko zmedena.
"Hoteli ste govoriti z menoj ,gospa," je začel Mark, ker je ona molčala.
(Dalje prih.)
--o--
Katoliški Slovencr r«gla*>v)t« svoje prireditve v "Amerrknjv Kkerra Slftrpjifu" t
Ali so res ljudje na Marsu?
Tega do danes še nihče ne ve. -Ampak vedo pa vsi ameriški Slovenci, da imamo v Ameriki samo eno slovensko katoliško tiskarno
AMERIKANSKI SLOVENEC
ki izdeluje vsa tiskarska, dela za posameznike, društva, župnije, Ud. Kadarkoli rabite kakoršnckoli tiskovine, pišite nam za cene. Katoliška društva, katoliški Slovenci, ne pozabite gesla:
SVOJI K SVOJIM!
V vročih poletnih dneh srečamo pri vsakem koraku ljudi, ki si ne želijo ničesar bolj nego o-hJadila. Vsi se pritožujejo, da sonce neusmiljeno peče ter jih sili k potenju. Takšni pritožniki najbrže ne vedo ali pa se vsaj ne zavedajo, da je potenje zelo zdravo. Če se torej potimo zaradi vremena, bodimo hvaležni, kajti vsako potenje je zdravo in koristi našemu organizmu.
Izkušnja uči, da se potimo iz strahu, zaradi napora, zaradi razburjenja ali zaradi vročine. Potenje je torej čisto normalen pojav in spada med najbolj navadne procedure, ki jim je podvrženo telo. Toda mnogi se s tem nočejo sprijazniti.
Že stari Rimljani so z velikim pridom uporabljali parne in druge kopelji. Tudi v srednjem veku je bilo zdravljenje s potilni-mi kurami priljubljeno. Danes, ko imamo na razpolago tehniko in tisoč drugih sredstev, gledamo potenje bolj postrani, resnica pa je, da se moramo kljub neštetim pridobitvam modernega zdravilstva vedno nanovo vračati k tej preizkušeni metodi.
Vroča kopelj in skodelica lipovega čaja nam tudi v postelji pomaga. Ponekod uporabljajo rajši električno potenje v posebni lapravi ali kemično potenje s pomočjo aspirina. Kajti so bolezni, pred vsem prehladi, ki se izboljšajo in odpravijo samo s potenjem. Premraženja, bronhitisa, prehlada skoraj ne moremo odpraviti drugače kakor s temeljitim potenjem.
Zdravnik dr. Hallay piše v nečem strokovnem listu za medicin-
ee, da se z uspehom izlečijo čiri in tvori, zagnojitve potnih žlez (pod pazduho) in vnetje bezgavk — s potenjem. Za lečenje teh pojavov je najboljše, če leže bolnik v kad tople vode, ki ima 37 stopinj C. V to vodo naj doteka vroča voda, dokler doseže temperaturo 42 stopinj. Mnogi bolniki takšno počasno ogrevanje lažje prenesejo kakor hitro potenje .V četrt ure se začne bolnik v takšni kopelji potiti. Tedaj ga dvignemo iz vode, zavijemo v suho rjuho in odnesemo v posteljo. Navadno mu damo še čaja, da pospešimo potenje. V dveh urah je stvar večinoma opravljena. Bolnik lahko vstane, gre v mlačno kopelj in spravi svojo temperaturo na normalno stopnjo.
Seveda narekuje izkušnja, da moramo postopati s starimi osebami, z ljudmi, ki trpe na srčnih boleznih in z jako slabotnimi bolniki zelo oprezno, kajti takšno potenje lahko postane usodno za njihov krvni obtok. Mrzli obkla-dek po kopelji ni nikoli priporočljiv.
Potenje samo na sebi pa še ne očisti telesa, kakor mislijo mnogi. Človeško telo razpolaga z izvrstnimi čistilnimi napravami, ki so neprekosljive in nedosegljive. Potenje samo pospeši proces čiščenja. V telesu se najtanjše žilice močno razširijo, žleze začno močneje delovati, obisti se razbremenijo. Tako nastopi občutek olajšanja. Kdor se poti, bodisi umetno, bodisi naravno, naj torej ne zabavlja. Nasprotno, hvaležen naj bo, da se lahko poti, ker se s tem ozdravlja.
ZA NAŠE GOSPODINJE
DOBRA DOSPODINJA V vseh krogih, premožnih in revnih, preprostih in vsestransko izobraženih ima "dobra gospodinja" svoje posebno lice. Naj se sama muči z delo ali naj ji pomagajo dobro izšolane moči, vedno je isto,kar ji da pomen
in dostojanstvo: gospodinja mora biti duša in blagoslov svoje hiše. Vtisniti mora svojemu gospodinjstvu pečat pravega materinstva, zvestega izpolnjevanja dolžnosti ter ljubezni do dela; zavedati se mora svoje odgovornosti.
Vse, kar se tiče hiše, mora iti skozi njeno glavo in srce, četudi ji pomagajo pri izvrševanju druge roke. Vse člane družine naj veže vesela delovna skupnost in zaupanje, četudi vsakdo izvršuje drugačen posel. Vez, ki druži vse različne elemente v plodo-nosnem skupnem delu je tisti dobri duh doma, ki ga mora gospodinja znati obuditi in vzdržati. Le če se socijalno vprašanje v tem smislu rešuje v malem, to je v družini in v domu, se bo dalo srečno rešiti tudi v velikem, v državi, ker država s svojimi vrlinami in s svojimi hibami je le v nedoglednost povečano človeško srce. Temeljne čednosti dobre gospodinje so: red, točnost, čistoča, ki pa ne sme preiti v godrnjavo pedanterijo in v nadležno čistilno manijo; temeljita izobrazba za zelo težki in tolikokrat — posebno od strani mož — omalovaževani gospodinjski in materinski poklic; marljiva pridnost, ' ki popušča poleg sebe tudi drugim delovnim močem, da se samostojno uveljavljajo pri delu, prava mera v vsem, pravilna razdelitev časa, moči in denarja; štedljivost in odprte roke na pravem mestu; razsodna skrb za duševen in telesen blagor vseh družinskih članov, brez razvajanja in meh-kuženja, s čimer si vedno vzgajamo tirane; razumevanje in zanimanje za moževo delo in za u-čenje ter igre otrok, zanimanje za duševna, umetniška in socialna vprašanja ter za zahteve časa; smisel za lepoto in za umetnost ter za lepa in primerna oblačila, brez bahaštva in prekomernih izdatkov; fina razumnost privesiti moža na dom in ustvariti tak dom, da je vsem članom družine najljubši kraj na svetu, dokler mladi naraščaj ne doraste ter začne misliti na lastni dom; zna si vzgojiti zvesto, zanesljivo hišno osobje, ga privezati za dolga leta na hišo ter znati vedno si ustvariti pravo razmerje do osobja, pravilno izenačenje med avtoriteto in pro-
stostjo, ki vzdržuje zadovoljstvo, ki zna olepšati vsakdanjost z mirno veselostjo ter iz praznikov napraviti nepozabne točke.
Dobra gospodinja mora nesebično in požrtvovalno služiti celoti, mora pa vedno ostati gospodinja doma. Ne sme "vihteti copate", ne sme se pa tudi ponižati do hišnice svojega plačujo-čega moža, brez lastne volje, marveč mora nastojati na to,da postane njegova ravnopravna družica, ki ž njim prijateljsko razpravlja o vseh važnih vprašanjih. Če jo mož razočara s svojimi preveč človeškimi slabostmi,%aj prenaša z ljuoeznijo, potrpežljivostjo in molče. Če si zna s svojim velikodušnim in ljubezni polnim samozatajeva-njem v težkih nevihtah ohraniti moževo zaupanje, njegovo spoštovanje in njegovo ljubezen, obdrži skoro vedno v svojih rokah ključ do trajne, vedno objavljajoče se zakonske in družinske sreče.
--o-
Radi prepira
Iz malega prepira je prišlo v Pesnici do resnega spopada 'med progovnim delavcem Rudolfom Pansom in nekim hlapcem. Konec je bil ta, da je delavec dobil od hlapca vile v glavo ter odnesel prav hude poškodbe, katere si je moral zdraviti v mariborski bolnici.
Kakovost
Toinoit
Poštenost
A. F. WARHAN1K
— LEKARNA —
Posluje preko 32 let.
2158 West Cermak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL.

Najhitreje do Jugoslavije
BREMEN • EUROPfl
EKSPRESNI VLAK ob narniku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do LJUBLJANE.
Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki:
HAMBURG - BEUTSCHLAND ALBERT BALLIN - NEW YORK
V prijetnem okolišu, po zmerni ceni.
TUDI REDNA ODPLUTJA Z DOBRO ZNANIMI KABINSKIMI PARNIKI Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga.
pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
L HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
mmm 177 N. Michigan Ave. — 130 W. Randolph St. —........
CHICAGO, ILL.
NA STANOVANJE IN HRANO
se sprejmejo moški pri slovenski družini v Chicagi. Dobra domača hrana in postrežba. Cena $6 na teden. Pokličite na telefon CANal 4930.
OR. H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO
Novi zemljevid Jugoslavije
razdeljen v banovine, nove politične pokrajine J.vgosla-,
vije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti.
—Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, 111.
.1
V vsako hišo -- Sveto pismo!
Sv. piamo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo.
Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Če kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov.
V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika.
STANE S POŠTNINO
$1.00
Naroča se od:
I Knjigarna Amerikanski Slovenec
=7)
))
1849 WEST CERMAK RD.
CHICAGO. ILLINOIS
PRVi SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Phone Canal 4611
Na razpolago noč in dan!
— Najboljši automobili za pogrebe, krpte in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. —
Cene zmerne.
"Dnevi v Bogu"
je ime zelo primerni molitveni knjižici žepne oblike. — Ta knjižica ima za vsak dan v letu primerno kratko molitev, s katero se Bogu vdane duše priporočajo Milosti Božji vsaki dan. — Eno minuto, dve, vzame, da prečitaš kratko dnevno priporočilno molitev. — To je knjižica za stare in mlade in vsak jo je vesel, ki jo dobi v roke. — Nabavite si jo tudi vi čimpreje, ker veseli jo bote tudi vi. Knjižica stane lepo veza-na v platno:
Zlata obreza, lepo vezana ..................$1.25
Rudeča ali plava obreza ...................... 85c
Naročilom priložite potrebni znesek in pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd STREET
CHICAGO, ILL.