207
O šentjanževi rži.
Vzlic mnogim pritožbam o pomankanji krme štejemo si v dolžnost, opozoriti naše gospodarje vnovič na šentjanževo rž. Brez dvombe se pri nas to žito še nekoliko premalo čisla. Posebno v kmetijah z navadnim kolobarjenjem, katerim krme primanjkuje, je šentjan-ževa rž posebno priporočljiva. Najboljša lastnost te rži je, da se uže v jeseni da enkrat pokositi za krmo, ne da bi prihodnje leto kaj manj zrnja dala.
Prvi pogoj pridelovanja te rži je zgodnja setev. če se šentjanževa rž vseje ob času kot druga ozimna rž, potem se ve da ni misliti na jesensko košnjo.
V krajih s toplim in bolj suhim jesenskim vremenom seje se šentjanževa rž z ječmenom, ovsem, grahom ali z grahoro skupaj. Te rastline zarastejo bolj gosto njivo ter se pridela precej krme.
Po zimi poginejo imenovane poletne rastline in šentjanževa rž ima prostor za raščo. Kakor vse vrste
rži v svojih lastnostih malo stanovitnosti kažejo, tako je tudi šentjanževe rži lastnost, da se močno obraste, odvisna od zemlje in vremenskih razmer. Ako zadobi dobro zemljo z dežjem dovolj vlažnosti ter da je vreme bolj hladno, potem se rž bolj obraste. Koder so spomladi take vremenske razmere, je tudi bolje šentjanževo rž samo za-se sejati, ker se potem rž uže v jeseni zamore obrasti, kar je za iztvorenje zrna zelo važno. Praha je šentjanževi rži jako koristna.
Proti pozebljenji je šentjanževa rž tudi dosti bolj obvarovana kot katera druga ržena sorta. Zrna pa da ta rž ravno tako mnogo, kot katera druga; čeravno je res, da je šentjanževa rž za moko nekoliko slabeja. Slama je dolga, trda in se jo zelo veliko pridela. V kmetijah z malo senožeti se prideluje šentjanževa rž tudi za seno.