g e o g r a f s k i o b z o r n i k30 31 poročilo Mladi in podeželje Od 19. do 22. oktobra 2005 se je v mestu Vlašim (12.000 prebivalcev, češka regija Osrednja Bohemija) od- vijalo mednarodno srečanje "Students for Countryside", na katerem smo pri- sostvovali predstavniki s Češke, Slo- vaške, Nemčije, Nizozemske, Avstrije, Irske, Finske in Slovenije. Organizacij- sko in vsebinsko zanimivo srečanje o razvoju podeželja je posebno pozor- nost namenilo delu z njegovimi mlaj- šimi prebivalci. Kot je obljubljal že program, je bilo sre- čanje izvedeno na podlagi načina "Open Space Technology", ki dopušča udeležen- cem aktivnejše sodelovanje v snovanju tematskih sklopov in njihove vsebine. Tako so dopoldne potekale že vnaprej pripravljene predstavitve programov, projektov, načrtov, dejavnosti raznih nevladnih organizacij iz različnih evrop- skih držav, popoldne pa so bile izvede- ne interaktivne skupinske delavnice pod vodstvom izkušenega moderatorja (te- matike so se nanašale na dopoldanske predstavitve in so bile izbrane glede na interes poslušalcev). Omenjenim skupinam je skupno, da imajo zaposlenih nekaj "profesionalcev", strokovnjakov na izbranih področjih (človeški viri, gopodarstvo, javne finance ipd.). Predvsem pa temeljijo na prosto- voljnem delu. Udeleženci so predstavili številne projekte, ki so jih izvajali na po- deželju. Poleg samih projektov, ki imajo majhen – lahko bi celo rekli simboli- čen - pomen, je bil večji poudarek na "stranskih učinkih", ki jih le-ti prinesejo. Ena izmed prioritet oživljanja podežel- ja, ki so jo na srečanju večkrat poudari- li, je, da je pri vseh projektih potrebno tako ali drugače aktivirati lokalno prebi- valstvo - predvsem mlade ljudi, ki pred- stavljajo prihodnost življenja na pode- želju. S tem se doseže večkratni učinek: ljudje na podeželju postanejo aktivni in se s tem, ko v nek projekt vložijo svoje delo, zavedajo večje odgovornosti in povezanosti z lokalnimi problemi ter dediščino. Od strokovnjakov, ki sodelu- jejo pri izvajanju projektov, pa pridobijo tudi dodatna znanja. Na primer z ure- janjem opuščenega kolovoza le-ta pos- tane funkcionalen, prijeten na pogled, mladim pa se z aktivnim sodelovanjem (poleg novega praktičnega znanja) krepi pripadnost lokalnemu okolju. Nevladne organizacije pridobivajo prostovoljce na najrazličnejše načine: preko medijev, interneta, plakatov v su- permarketih, zdravniških ordinacijah; na Nizozemskem vodje prostovoljcev pre- vzamejo nekaj šolskih ur, med katerimi učencem na interaktivne načine pred- stavijo svoje delo, kar se je izkazalo kot zelo učinkovito. Na Češkem so za pri- dobitev prostovoljcev za obnovo pro- padajočih cerkva izvedli potujočo raz- stavo njihovih slik; razstavo so sprem- ljale interaktivne delavnice (moderna umetnost, ples,…). Opazila sva, da je v Sloveniji velik del predstavljenih načinov dela, kljub red- kim izjemam, precejšnja neznanka. V Sloveniji sicer obstaja program Youth, pobuda Leader pa bo k nam zašla šele prihodnje leto. Tukaj tako precej za- ostajamo ne le za zahodnoevropskimi državami, ampak tudi s Slovenijo pre- cej bolj primerljivima Češko in Slova- ško. Leader+ ima funkcijo nekakšnega "laboratorija", katerega cilj je spodbuditi nastanek in testiranje novih pristopov k integriranemu in trajnostnemu razvoju, ki bo vplival na politiko razvoja podeže- lja v Evropski skupnosti, jo dokončal in/ ali okrepil (več kot koceptu, načinu de- lovanja, ciljih, prednostnih področjih na http://europa.eu.int/comm/agriculture/ rur/leaderplus/index_en.htm.). Na srečanju je bil izpostavljen primer Irske, ki je leta 1989 začela z izvajanjem programa Leader 1, kasneje Leader 2, trenutno pa izvaja Leader + program. Za samo izvedbo programa je zadol- žen (pod vladnim nadzorom) poseben oddelek z inšpektoratom, ki ga sestav- ljajo 4 inšpektorji; vsak izmed njih je od- govoren za okrog 8 lokalnih akcijskih skupin (v nadaljevanju LAS). En LAS na Irskem obsega okoli 8000 prebival- cev (na primer 33 vasi in 4 mesta). Iz vsakega naselja sta izvoljena dva pred- stavnika, ki se pogovarjata z vodjo LAS, ta pa odloča o (ne)izvajanju projektov. Projekt je lahko investicija, rekonstruk- cija, … predvsem pa je pomebno, da je inovativen. Predlagatelj projekta je lahko skupina ljudi, podjetje, naselje, po- sameznik. Projekte dokončno odobri odbor, ki ga sestavljajo strokovnjaki za posamezna področja (zaposlovanje, kmetijstvo, mladi, skupnost itn.). Tipična pokrajinska slika podeželja v osrednjem delu Češke (foto: Primož Škrt, Saška Žohar). g e o g r a f s k i o b z o r n i k30 31 poročilo, napovednik EKSKURZIJE LGD SPOMLADI 2006 ZAHODNA HRVAŠKA ISTRA, 18. marec 2006. Vodja: Daniel Bogešić, profesor geografije in zgodovine, klasična gimnazija Pazinski kolegij, Pazin. Tema: Spoznavanje geografskih značilnosti zahodne Istrske obale med Porečem in Puljem. HRVAŠKO ZAGORJE, 8. april 2006. Vodja: dr. Milan Ilić, Oddelek za geografijo, Prirodoslovno-mate- matična fakulteta, Univerza v Zagrebu. Tema: Spoznavanje Hrvaškega Zagorja z regionalnogeografskega vidika. ŽUMBERAK, 13. maj 2006. Vodja: Aleksandar Lukić, Oddelek za geografijo, Prirodoslovno- matematična fakulteta, Univerza v Zagrebu. Tema: Spoznavanje Žumberaka z regionalnogeografskega vidika. Več informacij o vsebini in načinu prijave na www.zrc- sazu.si/lgd/dejavnosti.htm in na primoz.pipan@zrc-sazu.si. Primož Pipan Poudariti je potrebno, da ima pri izva- janju programa Leader + vsaka drža- va svoja pravila. Približno 50 % denar- ja prispeva lokalna skupnost, ki pa mora najmanj 10 in največ 40 % delež pokri- ti z delom prostovoljcev (delovna ura prostovoljca je na Irskem vredna 13 EUR). Za izvedbo projekta je običajno na voljo 6 mesecev. Po najinem mnenju bi bil tak način dela v Sloveniji vsekakor lahko precej uspe- šen in bi veliko pripomogel k oživlja- nju slovenskega podeželja, vendar le pod pogojem, da bi ga izvajali dobro usposobljeni ljudje (geografi?), ki pa bi poleg posredovanja svojega znanja mo- rali znati tudi prepričati in aktivirati lo- kalno skupnost za sodelovanje. Zmotno bi bilo prepričanje, da se le Slovenija sooča s težavami pri razvoju podeželja. Tudi na Finskem se ubadajo z zaraščanjem, na Irskem je v zadnjih letih čutiti upad števila kmetij, Avstrijce skrbi, kako bo z vodno oskrbo na podeže- lju, ko bo njihovo državo doletela deli- beralizacija vodnih virov, Slovaško muči propad gozdov v Visokih Tatrah, saj so nasadili hitro rastoča, a slabo odporna drevesa. Poseben primer predstavlja Ni- zozemska, kjer se aktivisti trudijo ohran- jati rastne razmere (na primer vlažnost prsti z regulacijo črpanja vode, kajti sprememba tega bi zahtevala zamenja- vo kultur). Zaradi bližine velikih farm je velik problem tudi hitro širjenje bolezni. Zaraščanja ne poznajo – celo čudijo se, kako je to lahko problem?! Vsem državam so skupne spremembe na podeželju. Na Irskem kmete sicer imenujejo "custodians of countryside" - varuhe podeželja, toda tako kot v dru- gih državah se zavedejo, da podeželje ni le stvar kmetov – namen vseh prizade- vanj je ustvariti živo podeželje za vsako- gar. Udeleženci skupinskih interaktivnih delavnic predlagajo večjo diverziteto kmetijskih dejavnosti, predvsem pa po- speševanje razvoja računalniških pod- jetij, obrti, turizma na podeželju; pose- ben vir zaslužka bi pomenilo ukvarjanje z biomaso. Na srečanju sva se naučila marsikaj no- vega. Čeprav smo bili geografi v manj- šini, meniva, da bi se ravno pri izvajanju tovrstnih in podobnih projektov prav naša izobrazba lahko pokazala več kot koristna in dobrodošla (čeprav nam najbrž manjka ekonomski vidik izvedbe projektov). Potrebno je nam- reč kompleksno razumevanje pode- želja kot celote in ne le njegovih po- sameznih sestavin. Tu pa smo geogra- fi vsekakor v prednosti pred ostalimi, končno pa bi to prednost lahko uve- ljavili tudi v praksi. Primož Škrt in Saška Žohar Foto: Blaž Repe. Prst kot naravni vir … v naslednji številki Geografskega obzornika.