Celje - skladišče D-Per Leto VIL, junij 1984 COBISS 0 Kakšen UTRIP? V Ustavi je zapisano, da je resnično, vsestransko, pravočasno in popolno obveščanje delovnih ljudi in občanov o gospodarskih in političnih vprašanjih o delovanju organov in o drugih splošnih in skupnih vprašanjih, pogoj samoupravnega odločanja, uveljavljanja nadzorstva ter ustvarjanja aktivnega javnega mnenja in je zato ena izmed temeljnih pravic delovnih ljudi in občanov. Prav to je tudi naš, cilj. Vzpostaviti kvalitetno komuniciranje v občini, torej glasilo, ki bo prisotno v vseh fazah samoupravne aktivnosti in bo v bistvu neprekinjen vertikalni in horizontalni dialog (sistemski in teritorialni). Želimo, da bi Utrip postal osrednji dejavnik komuniciranja v občini. To pa bomo lahko dosegli le z dobrim sodelovanjem dopisnikov, saj je od tega močno odvisna kvaliteta glasila. V ta namen smo pripravili anketo o glasilu in vas že zato prosimo za sodelovanje, saj bomo na podlagi rezultata ankete ter smernic sveta za informiranje pri Občinski konferenci SZDL oblikovali bodočo vsebino in obliko Utripa. Ob imenovanju novega uredniškega odbora smo dolžni zahvale članom starega uredniškega odbora, saj se imamo izključno njihovi vztrajnosti zahvaliti, da Utrip sploh še izhaja. Glavni urednik Brigadirji že na Kozjanskem Brigadirji Zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 84 so 10. junija pričeli z delom. V prvi delovni izmeni sodelujejo mladi iz Domžal, Kraševa iz Makedonije, Prištine iz Kosova in Šeko-vičev iz Bosne in Hercegovine. Brigadirji so pričeli delati v občinah Šentjur in Sevnica. Glavna dela, ki so si jih mladi zastavili v delovnem načrtu, so izkop vodovoda Kapsl — Dobje, v krajevni skupnosti Planina bodo izkopali, položili in zasipali približno 10 kilometrov elektro-voda. Brigadirji pa bodo ■ delali tudi v občini Sevnica, kjer bodo meliorirali 10 hektarjev kmetijskih zemljišč. Pri izkopu šest ki-lometerske trase vodovoda Kapsl — Dobje bodo sodelovali tudi vojaki Celjskega garnizona. Iz dela organizacije ZZB NOV Prejšnji mesec so bile uspešno zaključene letne konference KO ZZB NOV ter občinska letna skupščina ZB na nivoju občine. Na vseh teh zborih so borci obravnavali tekočo problematiko in naloge, ki jlih borci uresničujejo v okviru svojih organizacij. Izpostavljena so bila predvsem vprašanja, ki so povezana s socialnim in zdravstvenim položajem borcev, govorili so o vključevanju borcev v politični in delegatski sistem, o stanovanjskih problemih, o varstvu spomenikov in spominskih obeležij NOB, o prenašanju tradlicij in izkušenj NOB na mlado generacijo, o gospodarskih in političnih razmerah lin drugem. Kljub starostni strukturi in slabemu zdravstvenemu stanju borcev je bila udeležba na vseh konferencah ZB zadovoljiva, kar dokazuje, da so borci še vedno aktivno prisotni na vseh področjih družbenega življenja in da v okviru tega na organiziran način zagotavljajo svoj vpliv in tako prispevajo svoj dragoceni delež v razreševanju vsakodnevnih in dolgoročnih življenjskih in družbenih vprašanj. Skupaj z mladino, planinskimi društvi v občini ter z osnovnimi šolami je bil ob dnevu mladosti organiziran pohod po poteh 14. divizije z otvoritvijo planinske transverzale na relaciji Opoka — Dramlje — Cresnice. Pohoda se je udeležiilo približno 500 mladih iz vseh krajev občine. V Cerovcu so si udeleženci pohoda ogledali partizansko bolnico Zima. V neposredni bližini bolnice je bila krajša proslava, na kateri so poleg kulturnega programa spregovorili tudi članii ZB. Mladim so pripovedovali spomine na dogodke iz NOB, povedali o vlogi in mestu partizanske bolnice Zima v takratnem času in opisali dogodke in potek pohoda 14. divižije na Štajersko. Trenutna aktivnost borčevske organizacije poteka v smeri priprav na tradicionalno »Dobro-tinškovo« proslavo, ki jo občinska organizacija ZZB NOV organizira vsako leto v okviru praznovanja dneva borca v Šentjurju. Na osnovi zavestne in vztrajne aktivnosti želijo borci do občinskega praznika, ki bo letos v mesecu avgustu na Planini pri Sevnici, razširiti obstoječo muzejsko zblirko NOB in jo v dveh dodatno pridobljenih prostorih oplemenititi z novimi dokumenti oziroma materialom iz NOB. V ta namen je predsedstvo OO ZZB NOV Šentjur imenovalo poseben odbor, ki bo poskrbel za organizacijo in dokončno ureditev muzejske zbirke na Planini. Slavko Slejko VSEM BORCEM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU BORCA DPO, SO, uredništvo - ♦ - Vabimo vse občane na proslavo ob dnevu borca, ki je posvečena Leonu Dobrotinšku in bo v petek, 29. junija 1984 ob 18. uri v kulturnem domu — Šentjur. *********************************************** VSEBINA: Šentjurski portret — Odgovori na delegatska vprašanja — Iz skupnosti za zaposlovanje — Letovanje šolskih in predšolskih otrok — Kulturna dediščina — Kmetijski nasveti Ocl ‘tu JIml tam GORICA PRI SLIVNICA, 15. JUNIJA — Občinska konferenca SZDL Šentjur in Krajevna skupnost Slivnica sta priredili zanimivo prireditev z naslovom Srečanje generaaij. Zanimivost prireditve je bila v tem, da se je sleherni udeleženec aktivno vključil v eno od številnih dejavnosti. Tako so se od jutra do večera zvrstili: otroška likovna kolonija, turnir v malem nogometu, regata v jadranju na deski na Slivniškem jezeru, hitropotezni šahovski turnir za posameznike, tekmovanje ribičev in košarkarjev. Ob 20. uri je bil v kulturnem domu še koncert orkestra ljubljanskega armadnega območja. ŠENTJUR — Prosvetni delavci naše občine so letos praznovali svoj dan v soboto, 16. 6. 1984. Letos je gostitelj osnovna šola v Šentjurju. Organizator dneva prosvetnih delavcev je Konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov delavcev v vzgoji in izobraževanju. Vsako leto se dogovorimo, v kateri šoli oziroma VVO bomo izvedli dan prosvetnih delavcev, zato ga organiziramo vsako leto na drugi šoli. Letos smo povabili iz Zavoda SRS za planiranje tov. Emila Milana Pintarja, ki je govoril o razvoju Slovenije do leta 2000 s poudarkom na razvoju vzgoje in izobraževanja. Kulturni program je izvedel Mariborski oktet. Aktiv likovnih pedagogov je pripravil razstavo likovnih del šolskih in predšolskih otrok. Konferenca OO ZS delavcev v vzgoji in izobraževanju pa je'podala poročilo o svojem delu in objavila letošnje delovne jubilante. V soboto, 16. junija, je bilo 9. tradicionalno srečanje prosvetnih delavcev občine Šentjur. Na srečanju so pregledali delo konference ZSS ter podelili juhilejne nagrade. Nato pa je vodja projekta Slovenije do leta 2000, Milan Pinter, podal oris tega projekta s posebnim poudarkom na vzgoji in izobraževanju in nadaljnjih nalogah na tem področju. V kulturnem programu je sodeloval Mariborski' oktet z zelo kvalitetnim programom. Nato so se prosvetni delavci zadržali na tovariškem srečanju, kjer so izmenjali svoja mnenja in izkušnje. -♦ - V četrtek, 21. junija, je bil v občini Šentjur v okviru SZDL širši posvet o problematiki zdravstva in socialnega skrbstva, kjer smo se seznanili tako uporabniki in izvajalci s celotno problematiko v občini. Cenjene kupce obveščamo, da bo industrijska prodajalna Toper — TOZD Elegant Šentjur zaradi kolektivnega dopusta zaprta od 16. 7. do 31. 7. 1984. Prodajalna bo ponovno odprta v sredo, 1. avgusta 1984. Vabimo vas, da nas v avgustu obiščete in izkoristite možnost nakupa smučarske opreme po ugodnih cenah. PLANINA — Na razpis Celjske turistične zveze na temo «-kaj bi pokazal turistom v domačem kraju«, je prvo nagrado za najboljši spis dobil učenec 8. razreda Osnovne šole Kozjanski odred Planina pri Sevnici Zoran Mlakar. Šentjurski portret V mesecu, ko praznujemo 4. julij — dan borca in ko se spominjamo težkih trenutkov naše zgodovine je prav, da v šentjurskem portretu predstavimo borca, ki je prvič prišel k nam ravno v tistih najtežjih časih — v pohodu 14. divizije na Štajersko. Anzeljc Matija se je rodil 4. avgusta 1923 v Malem Logu pri Loškem potoku. Še kot otrok je izgubil starše, zato je živel pri stricu in se preživljal z delom v notranjskih gozdovih. Tu je kmalu stopil v stik z osvobodilnim gibanjem in že 5. maja 1942 postal partizan Zidanškovega odreda. Kot dobrega in zanesljivega borca so ga kmalu sprejeli za kurirja Staneta Rozmana pri glavnem štabu NOV Slovenije, kjer je ostal do odhoda Šercer-jeve brigade. Z njo se je udeležil pohoda 14. divizije na Štajersko. Tu je preživel ene najtežjih trenutkov v svojem življenju. Hudo je bilo na Paškem Kozjaku, kjer je bil ranjen in kjer se jih je od 65 borcev ŠercerjeVe brigade skozi nemške obroče prebilo le 6. Navkljub tako težkim časom je vzljubil našo pokrajino in ljudi ter se po osvoboditvi vrnil in z ženo, prav tako borko, pomagal pri obnovi porušene domovine. Za svoja dejanja, za svoj prispevek pri graditvi današnje stvarnost, je tovariš Anzeljc prejel že mnoga priznanja. Naj bo to naše priznanje — ta naša čestitka njemu tudi čestitka vsem ostalim borcem in borkam ob 4. juliju. Dušan Vodeb ZAHVALA Mladinci — udeleženci nesreče pri Starem Petrovem selu, se najlepše zahvaljujemo vsem delovnim ljudem in občanom občine Šentjur, ki so izkazali pripravljenost pomagati ter nam poslali številne pozdrave z željo po čim hitrejšem okrevanju. Zahvaljujemo se tudi mladincem, ki so nas tako množično obiskovali. Še posebej pa se zahvaljujemo tovarišem Petru Knezu, Miranu Korenu, Ivanu Jagru, Martinu Vodušku in Borisu Križmančiču, ki so s svojimi prizadevanji omogočili, da smo se ustrezno kvalitetno in bliže domu zdravili. SREČANJE UPOKOJENCEV LI «BOHOR« TOZD ŽAGA IN FURNIRNICA 17. 5. 1984 so se srečali upokojenci LI «BOHOR«. Srečanja so se udeležili številni upokojenci, saj so manjkali le tisti, ki se iz osebnih razlogov srečanja niso mogli udeležiti. Po ogledu obrata so se zbrali v menzi, kjer jim je spregovoril predsednik sindikata tov. Štefan Vrečko (glej prilogo). Srečanje je potekalo v izredno prijateljskem in sproščenem vzdušju. Obujeni so bili spomini na težke in vesele trenutke službovanja. Upokojenci so bili ponosni, da mladi uspešno nadaljujejo dolgoletno tradicijo lesarstva v Šentjurju ter da njihov trud in znoj nista bila zaman. Odgovori na delegatska vprašanja POJASNILA V ZVEZI S SPREMEMBAMI NA PODROČJU OBDAVČEVANJA V KMETIJSTVU V LETU 1984 Na pobudo zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti je bila podana zahteva, da uprava za družbene prihodke v tem glasilu objavi najnujnejše informacije v zvezi s spremembami na področju odmere davkov in prispevkov v kmetijstvu v letu 1984. Gre za tele bistvene novosti: 1. V skladu z dogovorom na ravni federacije so republike in pokrajini valorizirale katastrski dohodek zemljišč. Ta je namreč od zadnjega usklajevanja v letu 1977 bistveno zostajal za doseženo dinamiko narodnega dohodka kot posledica rasti cen kmetijskih proizvodov in tudi rasti pridelovalnih stroškov. Katastrski dohodek je bil torej vse manj na višini povprečnega čistega dohodka te panoge. Slovenija je valorizacijo izvedla v tem letu, nekaj ostalih republik pa že v letu 1983. Povprečni količniki povečanja KD so znani in znašajo pri njivah 4,64, vrtovih 4,24, sadonosnikih 4,20, vinogradih 3,46, travnikih 4,30, pašnikih 3,24, trstičju 3,03 in gozdovih 4,30. To pomeni, da je valorizirani kat. dohotek v povprečku 4,36-krat večji od prejšnjega. 2. Glede na to, da niti kat. dohodek ni bil več realna dohodkovna kategorija, seveda tudi na tej osnovi izračunani davek ni mogel več odigrati svoje osnovne funkcije, po kateri naj bodo prispevki družbeni skupnosti v primernem odnosu do realnega dohodka. Zato v nasprotju z letom 1977 ob valorizaciji kg,t. dohodka ni prišlo do znižanja davčnih stopenj, kar pomeni* 1 II. III. IV., da se davčne obveznosti v letu 1984 povečujejo vsaj pri kmetih-zavarovancih v enakem razmerju kot kat. dohodek, če seveda ni pogojev za morebitne olajšave. 3. Hkrati z valorizacijo kat. dohodka in kot rečeno — povečanjem davčnih obveznosti v letu 1984, je bilo v dogovoru o usklajevanju davčne politike v tem letu sprejeto načelo o uvedbi posebnih davčnih olajšav na tržno proizvodnjo. Te davčne olajšave veljajo za vse, ki imajo v posesti kmetijska zemljišča in oddajajo na podlagi pogodbenega sodelovanja s kmetijsko ali sicer pooblaščeno organizacijo blagovne presežke. Natančnejša merila predpiše občina, olajšave pa ne morejo presegati 70 % odmerjenega davka. Zbori skupščine občine so že v decembru sprejeli določena merila, po katerih bi bila ta olajšava pogojena s tržno proizvodnjo goveje živine in svinj, belih žit in mleka, kar v občini tudi prevladuje. Kasnejše analize so pokazale, da je potrebno zajeti še nekatere druge kmetijske pridelke, ki so v določenih predelih pomembni (jagodičevje, vrtnine, sadje, grozdje), pa tudi količinske normative prilagoditi tako, da bodo olajšave dosegljive vsem, ki dosegajo vsaj povprečno intenzivnost. Zasnove za tako ureditev so v razpravi. Odmera davkov za leto 1984 bo namreč že upoštevala te olajšave na podlagi podatkov kmetijske organizacije za leto 1983. 4. Naj omenimo še, da se valorizirajo tudi zneski, ki omogočajo generalne oprostitve, torej tiste, ki veljajo za republiko kot celoto in tudi za tiste, ki so kot kmetje zavarovani, bivajo v višinskih krajih in jim je kmetijstvo edini vir sredstev. To pomeni, da z valorizacijo kat. dohodka praviloma ne bi davčno zajemali novih zavezancev. 5. Nov pokojninski zakon je vnesel določene in znatne spremembe tudi na tem področju. Načelo ena kmetija — eno zavarovanje je ostalo možno le še v družinah kjer so bili člani stari nad 60 let; za vse mlajše pa velja (razen otrok — zavarovanih po starših) osebno obvezno zavarovanje z možnostjo zavarovanja kot združeni oziroma ostali kmetje. Za tiste, ki so ostali v sistemu starostnega zavarovanja, velja došedanji sistem prispevkov na katastrski dohodek in določen pavšalni znesek, za vsa osebna zavarovanja pa prispevek po izbranem pokojninskem zavarovalnem razredu. Novost je tudi, v tem, da osebe, ki že uživajo pokojnino po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov, v tem letu ne plačujejo zase več prispevkov za to zavarovanje, kar pa v dosedanjih akontacijah še ni bilo upoštevano. 6. Davčni zavezanci, ki niso kot kmetje zdravstveno zavarovani, plačujejo po omenjenem pokojninskem zakonu nov prispevek za starostno zavarovanje kmetov in sicer po stopnji 20 % na stari oziroma 4,6 % na novi kot. dohodek. Ker pa so ti doslej plačevali poseben kompenzacijski davek (zaradi zbliževanja s kmeti — zavezanci v skupni obremenitvi), se jim je ta znižal od dosedanjih 30 % (25 % v III. in IV. skupini) na 15‘%; ti odstotki oziroma stopnje pa se niso valorizirale iz istih razlogov kot to velja za osnovne stopnje davka. 7. Naj omenimo še, da nastopa v tem letu poseben prispevek za obrambo pred točo, namreč 3,72 % na stari kat. dohodek. Ta stopnja, kot tudi stopnja za krajevni samoprispevek, stopnja prispevka za kmečko zdravstveno zavarovanje (razen pavšala) in še nekatere druge pa bodo poračunane oziroma korigirane navzdol s količnikom rasti kat. dohodka. Ne gre prezreti tudi spremenjenih oziroma povečanih obveznosti za tiste zavarovance kmete, ki so se odločili, da bodo prispevek za zdravstveno zavarovanje plačevali podobno kot delavci, torej ne po kat. dohodku, p4č pa po osnovah za pokojninsko zavarovanje. 8. Ne dvomimo, da bi bilo dodati še nekaj, vendar bi to presegalo okvir tega pojasnila. ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE KS SENTJUR-OKOLICA 1. Na kakšen način se grade teniška igrišča v Šentjurju? Teniška igrišča v okviru športnega centra v Šentjurju gradi teniška sekcija TVD Partizan Šentjur. Izgradnjo vodi 8-članski gradbeni odbor, ki ga je potrdil izvršni odbor teniške sekcije. Delo vseh članov teniške sekcije je prostovoljno, prav tako delo gradbenega odbora. Sekcija ima trenutno 60 članov, ki bodo s svojim delom in prispevki pripomogli k realizaciji začrtanega programa za leto 1984. 2. Kdo financira izgradnjo? Izgradnjo igrišč so do sedaj financirali: 1. člani sekcije s članarino in prispevki 50.000,00 din 2. delovne organizacije 171.000,00 din 3. pričakovana sredstva za bilten 100.000,00 din 4. delovne organizacije z materialnim prispevkom 5. prostovoljno delo članov sekcije Skupaj finančnih sredstev 321.000,00 din Izgradnja bo etapna. Odgovor daje: Izvršni odbor Gradbeni odbor teniške sekcije Na podlagi 9. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84), dogovora o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 15/84) in na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Izvršni svet občine Šentjur pri Celju na svoji 41. seji dne 5. junija 1984 sprejel v zvezi s povečanjem stanarin in nekaterih komunalnih storitev naslednji SKLEP I. Stanarine se s 1. julijem 1984 povečajo za 40 % v primerjavi s stanarinami, ki so veljale decembra 1983. * II. Cena vode za enostavno reprodukcijo se poveča za 32 % od 1. junija 1984 dalje in znaša 25,08 din/m3. III. Prečiščevanje in odvajanje odplak (kanalščina) se poviša za 35 % in znaša od 1. julija 1984 dalje 2,65 din. IV. Ta sklep se objavi v občinskem glasilu »UTRIP«! Številka: 38-13/84-2 Predsednik Šentjur pri Celju, 5. 6. 1984 Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Jager V skladu s 7. členom STATUTA občine ŠENTJUR pri Celju — (Uradni list SRS, št. 19/82) ter na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih in plaketah »18. AVGUST« občine ŠENTJUR pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/81) OBJAVLJA KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA pri Skupščini občine ŠENTJUR pri Celju RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OZIROMA PLAKET »18. AVGUST« OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU V postopku evidentiranja prejemnika plakete oziroma priznanja »18. avgust« predlagatelji upoštevajo določila navedenega odloka in Pravila o kriterijih in postopku za podelitev priznanj in plaket »18. avgust« občine Šentjur pri Celju. Predlog mora vsebovati poleg osnovnih podatkov tudi obrazložitev predlagalčevih zaslug oziroma pregled aktivnosti, ki izkazujejo njegov doprinos razvoju celotne družbeno poltične skupnosti. Predloge bo komisija za odlikovanja pri SO ŠENTJUR sprejemala do 31. julija 1984! V letu 1984 bodo skladno z določili 4. člena Odloka o priznanjih in plaketah »18. AVGUST« podeljene tri plakete in več priznanj ! Predsednik komisije Vlado GORJUP UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE iz dela delegatske skupščine Konec meseca maja sta se na rednem zasedanju sestala zbor krajevnih skurnosti in zbor združenega dela naše občinske skupščine. Delegati obeh zborov so bili najprej informirani o prometni nesreči, ki so jo doživeli naši mladinci na povratku iz Beograda in o zdravstvenem stanju vseh poškodovanih. Z minuto molka so počastili spomin na tragično preminule mladinke, Matejo KRIŽMANČIC in Ireno PLAN-KO ter šoferja avtobusa GALOF Antona. V nadaljevanju so delegati na skupnem zasedanju poslušali uvodne razlage k posameznim točkam, dokaj obširnega in vsebinsko zanimivega dnevnega reda. Z razpravo in odločanjem pa so kasneje nadaljevali na ločenih sejah. Sodeč po razpravah,' so delegati največ zanimanja in pozornosti posvetili obravnavi delovnega osnutka programa za zmanjševanje obremenitev gospodarstva, informacij o urejanju cen iz občinske pristojnosti in informaciji o rezultatih gospodarjenja OZD v občini, v prvem tromesečju 1984. Precej zanimivo pa je bilo tudi v tistem delu obeh sej, ko so delegati postavljali delegatska vprašanja in pobude, saj so jih zastavili mnogo. Večina vprašanj in pobud se je smiselno nanašalo na 'Vsebino obravnavanega gradiva. Očitno je, da so se delegati dobro pripravili na sejo in, da se zavedajo resnosti sedanjega trenutka in skupne odgovornosti v iskanju najboljših rešitev. Da je temu res tako, lahko ocenimo tudi na podlagi enega izmed sklepov, ko so delegati zahtevali, da se z dnevnega reda umakne obravnava poročila o izvajanju sanacijskega programa komunalne skupnosti Šentjur, kar je bilo tudi sprejeto. Zanimivo je, da so to zahtevali, ker se seje niso udeležili niti predstavniki cestne in komunalne skupnosti oz. njihovih strokovnih služb, ki naj bi podali uvodne razlage. Iz tega je možno sklepati, tudi zato, ker to ni pogosti pojav v naših delegatskih klopeh, da delegati niso več pripravljeni sprejemati raznih opravičil in, da vse bolj zahtevajo odgovoren odnos do dela delegatske skupščine. V tem smislu so odsotnim tudi izrekli javno kritiko. Največ pozornosti so delegati v razpravi namenili programu raz- bremenjevanja gospodarstva. Po obširni uvodni razlagi predsednika izvršnega sveta tov. Jagra, so na delovni osnutek programa delegati izrekli marsikatero kritično besedo, istočasno pa posredovali vrsto koristnih dopolnitev. V vseh razpravah pa se je kot rdeča nit pojavljala misel, da je težko pričakovati da se bo združeno delo samo razbremenjevalo da bomo lahko pri občinskih si-sih (predvsem družbenih dejavnosti) kaj bistveno zmanjšali. Delegati so zahtevali, da se to upo-pošteva, kot tudi vse pripombe izrečene v razpravi v predlogu programa, ki ga mora izvršni svet delegatom predložiti v obravnavo na naslednjem zasedanju zborov občinske skupščine. Delegati so bili tudi seznanjeni, kako se naj bi urejale cene iz občinske pristojnosti. Kot je pojasnil predstavnik izvršnega sveta, gre za cene vode, kanalščine in stanarine, na določanje katerih imamo v občini neposreden vpliv. Tako je predlog, da hi se stanarine v letošnjem letu povečale za 49%, cena vode za 44% in kanalščina za 35%. Delegati na podano informacijo niso imeli bistvenih pripomb in so jo tudi sprejeli. Predlagali pa so, da strokovne službe in predvsem skupnost za cene pred sprejemom dokončnih višin podražitev ponovno preverijo vse izračune. Med^ delegati je precej zaskrbljujoče odjeknila informacija, da naše združeno delo v prvih treh mesecih letošnjega leta ne' dosega planiranih rezultatov in, da so se povečale izgube. Še posebej so se zaustavili pri vprašanjih nizkih osebnih dohodkov in pri izgubaših. Enotno mnenje vseh delegatov je bilo, da je potrebno bolj odločno pristopiti k sanaciji, tam kjer se pojavljajo izgbe in, da je potrebno narediti temeljito oceno vzrokov za nizke OD v posamezni OZD. Predvsem pa so delegati ponovno ugotovili, da moramo bolj odločno razmišljati o novih možnih proizvodnih programih in to takih, ki bodo predvsem omogočali več dohodka. Delegati so bili seznanjeni tudi s programom del, ki ga bodo v letošnjem letu v občini opravili brigadirji; sprejeli pa so tudi odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj, stroških komunalnega urejanja zemljišč in določitvi odstotka od povprečne gradbene cene v občini ŠENTJUR. K. M. Vrtec predan svojemu namenu Pred kratkim smo v Šentjurju odprli nov vrtec, katerega vrednost je še toliko večja, saj je bil velik delež sredstev za gradnjo namenjen iz sredstev krajevnega samoprispevka. Vrtec se je gradil v času, ki tovrstnim investicijam ni bil najbolj naklonjen. Objekt pomeni veliko pridobitev tako za "krajevno skupnost Šentjur-center kot tudi za Šentjur-okolico. Zgrajen je bdi s sredstvi krajevnega samoprispevka v višini več kot 6 milijonov dinarjev. Ce- lotna investicija pa je znašala 35 milijonov dinarjev. Lastnih sredstev skupnosti otroškega varstva je bilo v višini okoli 28 milijonov novih dinarjev, ostanek pa je prispevala Republiška skupnost otroškega varstva iz naslova sredstev solidarnosti in sicer v višini 1 milijon dnarjev. Da je bila omenjena investicija upravičena, dokazujejo tudi podatki o poslovanju in delu skupnosti otroškega varstva v letu 1983: vzgojo in varstvo otrok v VVO Šentjur so v skupnosti otroškega varstva v letu 1983 zagotavljali v naslednjem obsegu: — redni oddelki 16 — jasli 3 — mala šola 120 ur 3 — mala šola 525 ur 14 — 80-urna cicibanova šola 14 — potujoči vrtec 1 Od skupnega števila otrok v starosti od 1-7 leta, katerih je 1807, je v občini v družbeno varstvo vključenih 488 ali 27 %. Vzgojno varstvena dejavnost se je odvijala v Vzgojno varstveni organizaciji Šentjur in enotah: Dramlje, Ponikva, Slivnica, Planina in v Loki pni Žusmu. VVO v sistemu svobodne menjave oblikuje svoj dohodek s prispevki staršev in prispevki skupnosti otroškega varstva. To razmerje je bilo v letu 1983 v občini Šentjur 61:39 v korist staršev in je med najnižjimi v republiki Sloveniji. Zaradi večanja življenjskih stroškov, si bodo v skupnosti prizadevali, da prispevek staršev za vzgojnovar-stvene storitve ne hi bil višji kot v letu 1983. V skupnosti otroškega varstva so sledili družbenim ciljem, da bi otroke, ki niso vključeni v dnevno varstvo, vključevali v programe cicibanove šole in da bi vključili čimveč otrok v celoletno pripravo na šolo. S tem bi izenačevali možnosti vseh otrok za njihov razvoj pred vstopom v šolo. Iz navedenih podatkov je razvidno, da imamo v občini samo trd oddelke skrajšanega programa priprave na šolo in to na Kalobju, Prevorju in Blagovni. V novem vrtcu na Pešnici je 7 oddelkov in centralna kuhinja za vse otroke, ki so vključeni v VVO Šentjur. V novi objekt so se preselile štiri skupine otrok, ki so bile do sedaj v blokih, ena izmed skupin pa je bila od lanske jeseni nastanjena kar na hodniku kjer so bili pogoji neustrezni. Z izgradnjo vrtca na Pešnici so v Šentjurju začasno pokrite potrebe po otroškem varstvu. Drago Slakan Pitna voda za Nov dodatni vodni priključek, katerega so začeli graditi porabniki vodovodnega omrežja Hru-ševec, bo kmalu v obratovanju. Veliko pomanjkanje vode je pripeljalo do gradnje novega voda v dolžini tisoč metrov iz za--jema ŠUMEČ v vasi Kranjčiča. Voda bo speljana v že obstoječi vodni bazen s pomočjo vodnega črpališča. Sami krajani seveda ne bi zmogli tako velike investicije, zato je vodovodni odbor zaprosil za pomoč Krajevni skupnosti Center in Okolico ter Komunalno cestno skupnost Šentjur. Vsi so finančno pomoč odobrili pod H ruševec pogojem, da tudi prabniki vode prispevajo svoj delež. Pri gradnji novega voda je bilo opravlenih že preko sedem tisoč delovnih ur, katere so porabniki z veseljem opravili. Poleg fizičnega dela so porabniki prispevali tudi po tni tisoč din na * gospodinjstvo. Vodovodni odbor, ki je bil izvoljen pred pol leta, zagotavlja, da bo pitna voda iz zajema Šumeč pritekla v stanovanja porabnikov v mesecu avgustu, seveda pod pogojem, da bodo vsi porabniki vode izpolnili svoje obveznosti, ki so bile dogovorjene na zboru porabnikov vode. Franc Škoberne Ob mesecu mladosti so mladi šentjurske občine pripravili po več krajih prireditev Rdeči boogie. V neposrednem pogovoru z odgovornimi so opozorili na vsakodnevne probleme. Na zaključni prireditvi v Šentjurju sta v pogovoru sodelovala tudi predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Ivan Jager in predsednik Občinske konference Socialistične zveze Jaka Ratajc. iz skupnosti za zaposlovanje KOMU PRIPADA DENARNO NADOMESTILO ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI? Trenutno je na skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 100 oseb, ki iščejo zaposlitev, kar je za 49 oseb manj kot v mesecu decembru 1983. Med občani prevladuje zmotno prepričanje, da vsak prijavljeni iskalec zaposlitve pri skupnosti za zaposlovanje prejema denarno nadomestilo oz. denarno pomoč. Od vseh 100 prijavljenih iskalcev zaposlitve dobivata trenutno denarno nadomestilo lé 2 osebi in denarno pomoč 5 oseb (skupaj torej 7 oseb). Od teh 7 oseb so 4 težje zaposljive iz zdravstvenih razlogov, 2 nosečnici, 1 oseba pa ima suficitarni poklic (poklic, kjer je kadrov preveč). Pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti namreč izhaja iz dela in je ne more pridobiti oseba, ki še ni bila zaposlena. Pa tudi pri osebah, ki so že bile zaposlene, zakon ostro in natančno določa pogoje za pridobitev te pravice. Ti pogoji so sledeči : — da je oseba delala najmanj 9 mesecev brez presledka ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih, — da se je prijavila skupnosti za zaposlovanje najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja, oz. ko je prenehala , opravljati samostojno osebno delo, — da ji delovno razmerje ni prenehalo po njeni volji ali krivdi, razen če je prišlo do razlogov, zaradi zaposlitve de-prenehanja iz zdravstvenih lavčevega zakonca v» drugem kraju. Jugoslovanski državljani, ki so bili zaposleni v tujini, imajo pravico do denarnega nadomestila po določbah meddržavne pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti (sklenjena je le z ZRN). Če se jugoslovanski državljani zaposlijo v tuji državi, s katero Jugoslavija ni sklenila pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti, uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila za čas ■ brezposelnosti po povratku z dela iz tujine le, če so plačali za čas dela v tujini pogodbeno dogovorjene prispevke za zaposlovanje in če izpolnjujejo pogoje po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Denarno nadomestilo znaša 60 % od osnove, vendar ne sme biti nižje od vlišine ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov lin ne višje od povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu. Čas prejemanja denarnega nadomestila je odvisen od časa, ki ga je oseba dotlej prebila na delu in znaša od 3 do 12 mesecev. Osebli, ki ima najmanj 15 let delovne dobe, se denarno nadomestilo izplačuje tudi po preteku časa, ki je določen za izplačevanje, če ji s strokovno usposobitvijo ali prekvalifikacijo ni mogoče zagotoviti zaposlitve, ki ustreza njenim sposobnostim. Ženski, kU ji je delovno razmerje prenehalo v času nosečnosti in je pridobila pravico do denarnega nadomestila, se med nosečnostjo do poroda in po porodu denarno nadmestiilo izplačuje tudi po preteku časa, ki je določen za izplačevanje in sicer toliko časa, kolikor časa ima zaposlena ženska pravico do skupne odsotnosti zaradi poroda in nege otroka. Med vzroki za prenehanje pravice do denarnega nadomestila Zakon med drugim navaja tudi: — neupravičeno odklonitev zaposlitve, ki ustreza delavčevi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti ter — odklonitev izobraževanja, na katero je poslan zaradi priprave in usposobitve za zapo- slitev ali iz velike malomarnosti ne izvršuje obveznosti, ki jih je prevzela, ko se je vključila v pripravo za zaposlitev. Oseba, kii jo skupnost za zaposlovanje do konca prejemanja denarnega nadomestila ni mogla zaposliti in nima nad 15 let delovne dobe, pridobi ob koncu prejemanja denarnega nadomestila pravico do denarne pomoči med brezposelnostjo, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da njeni dohodki skupaj z dohodki članov njene ožje družilne na osebo 'ne presegajo zneska, ki je enak višini ugotovljenih minimalnih življenjski stroškov, — da ne prejema v tem času dajatev za izobraževanje. Po novem zakonu o zaposlovanju pridobi pravico do denarne pomoči tudi oseba, ki ji je kot pripravniku prenehalo delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, krajši od devet mesecev in je uspešno končala pripravniško dobo ter se je v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja prijavila skupnosti za zaposlovanje in izpolnjuje zgoraj navedene pogoje. Koloman Šušlec Letovanje šolskih in predšolskih otrok Približujejo se počitnice in vse bolj razmišljamo o tem, kako jih bodo preživeli naši šolarji in tudi predšolski otroci. Pri občinski zvezi prijateljev mladine deluje komisija za rekreacijo otrok, ki ima nalogo, da poskrbi za letovanje naših najmlajših. Kot že nekaj let prej bodo tudi letos letovali otroci v Selcah pri Crikvenici v »Dječjem odma-rališču Karlovac.« Letovalo bo približno 40 predšolskih in 160 šolskih otrok in to od 1. do 14. avgusta. Komisija za rekreacijo otrok bo poskrbela, da bodo v letovanje zajeti otroci iz vseh desetih snovnih šol v občini in tudi predšolski otroci iz vseh krajevnih skupnosti. Ekonomska cena za 14 dni bivanja v Selcah znaša na otroka 7905 din. Ker prispevajo za letovanje otrok interesne skupnosti, starši ne bodo plačali ekonomske cene. Zaradi različnega ekonomskega stanja družin je komisija določila 6 kategorij plačni- kov in sicer od 1.500 do 4.000 din. Za letovanje pa se lahko prijavijo tudi otroci, katerih starši bi lahko plačali polno ceno penziona, ki znese 5.840 din in 500 din za prevoz, skupaj 6.340 din. . Otroke bodo na letovanju spremljali učitelji iz osnovnih šol, vzgojiteljice in študentje Pedagoške akademije. Vsi prijavljeni otroci bodo pred začetkom počitnic zdravniško pregledani. Sklicali bomo tudi roditeljske sestanke, kjer se bomo pogovorili s starši o vseh podrobnostih v zvezi z letovanjem. . Komisija za rekreacijo otrok je posredovala v vsa društva prijateljev mladine (v Slivnico, Dobje, Planino, Ponikvo in Šentjur) pobudo, da bi med počitnicami organizirali v vseh društvih po en dan za rekreacijo otrok (pohod, izlet, izlet s kolesi itd.). Pričakujemo, da bodo društva prijateljev mladine svojo nalogo dobro opravila. M. J. Bratske vezi OBISK UČENCEV IN UČITE-JEV IZ UŽIČKE POŽEGE Od 24. ‘do 26. maja so bili pri nas na obisku učenci, učitelji in vzgojitelji iz Užičke Požege. To je bilo že osmo srečanje med učenci in učitelji naših šol in šolami iz Užičke Požege. Začetek srečanj sega v leto 1973, ko je bilo sklenjeno bratstvo med osnovno šolo Emilije Ostojič iz Užičke Požege in osnovno šolo Šentjur. Prva leta so bila srečanja vsako leto, v zadnjem času pa vsako drugo leto. Na srečanjih bivajo učenci in učitelji na domovih učencev oziroma učiteljev. Pred dvema letoma so se v Srečanje vključile tudi vzgojiteljice iz VVO. Pri vsakem srečanju je v programu več športnih tekmovanj, ogled delovnih organizacij in drugih znamenitosti naše bližnje in daljne okolice, izmenjava strokovnih izkušenj z ogledom šol in tovariško srečanje. Z' vsakim srečanjem se vzpostavijo nova poznanstva. Učenci 'fin učitelji si dopisujejo, vzdržujejo stike ter gojijo prijateljstvo in bratstvo med narodoma. V letošnje srečanje so bile vključene vse osnovne šole in VVO. Na OŠ Šentjur je prišlo 30 učencev in 9 učiteljev, na OŠ Slivnica 14 učencev in 2 učitelja, na OŠ Ponikva in Dramlje po 3 učenci in 1 učitelj, na OŠ Planina pa 2 učenca in 1 učitelj. VVO pa je imela v gosteh 3 vzgojitelje. Da je bilo letošnje srečanje nadvse uspešno, so s svojimi sredstvi pripomogli tudi obrati oziroma TOZD delovnih organizacij: Elegant Šentjur, AERO Celje, ETOL Celje, AUREA Slivnica, Izletnik Celje, Zveza prijateljev mladine Šentjur in Skupščina občine Šentjur. Velik delež so prispevali tudi naši učenci in njihovi starši, ki so sprejeli goste ter jim omogočili varno in prijetno bivanje pri nas. Vsem, ki so pomagali, da je naše srečanje nadvse uspelo, se iskreno zahvaljujemo. Petar JAN Dopisujte v naše glasilo Mladi glasbeniki so se predstavili Gojenci nižje glasbene šole »Skladateljev Ipavcev« so na zaključnem koncertu pregledno prikazali svoje glasbeno znanje. S frulicami so se predstavili pripravniki, sledile so skladbice in skladbe najrazličnejših avtorjev; najštevilnejši so bili seveda klaviristi in harmonikarji, vmes pa so bile skladbe odigrane na flavti, violini, trobenti, kitarah in klarinetu. Koncert je s tremi skladbami zaključil ansambel harmonik. V svojem 16-letnem obstoju je šola izobrazila že vrsto mladih glasbenikov, ki poživljajo kulturno dejavnost v Šentjurju in njegovi okolici. Ker je z rednim delom prene- hala občinska godba na pihala — edina v občini, si glasbena šola prizadeva to godbo ponovno oživeti. Mesto učitelja za trobila, ki bi bil tudi organizator in dirigent godbe, so že razpisali, vendar zaenkrat še ni bilo odziva. Medtem, ko imamo v posameznih skupinah v šolstvu, že nadprodukcijo kadrov, teh profilov ni. Menimo, da bi z dolgoročno, smotrno štipendijsko politiko lahko reševali take probleme. Zaenkrat je na šoli 9 učencev, ki se uče klarinet, 3 trobento in 1 flavto; seveda je pa precej takih, ki so pouk pihal in trobil že končali in bi bili sposobni sodelovati v godbi na pihala. Ernest Rečnik Kulturna dediščina »KALOBSKI« ROKOPIS — Liber cantionum carniolicarum V naši KS ni bilo mogoče govoriti o večji kulturni dediščini vse do letos, ko so se po nekajmesečnih naporih našli »Kalobski« rokopisi, napisani v letih 1643 do 1651. Žal je marsikateri krajan vedel, da ti rokopisi obstajajo, vendar zanj ni bilo kaj več zanimanja. Da so vredni ogleda ter da so v naši kulturni dediščini na vidnem mestu, priča vrsta razprav in analiz. Prvi je rokopis omenil Matija Majar (Ziljski), ko je sestavljal Pesmarico slovenskih ljudskih pesmi' in tako je prišel v znanstveno evidenco. Majar je rokopis dobil od Slomška in ga pozneje dal v pregled bibliotekarju »Studijske knjižnice« J. Glaserju. Veljal je za izgubljenega, dokler ga ni dr. F. Kovačič našel v Slomškovi knjižnici ter 1930 objavil njegovo vsebino in kratko oceno. Med drugim je izrazil željo: »Treba bo poiskati latinske ali nemške predloge naše zbirke, ker so se te pesmi razširile in ohranile v ljudstvu in se nahajajo v drugih pesmaricah.« Predlagal je celovito objavo rokopisa, kar je uresničil Lino Legiša v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti šele leta 1973. Podrobno analizo pa je predhodno za nekatere od pesmi opravil dr. Smolik v svoji disertaciji leta 1963. Rokopis je dejansko pesmarica cerkvenih pesmi in molitev, ki so zelo zanimive, napisane v lepi slovenščini. Razen pesmi so v njem še molitve za vse nedelje in praznike cerkvenega leta, kratek katekizem, nekaj opisanih izdatkov za služinčad, poskus glasbe za nekaj pesmi itd. Največja značilnost Kalobškega rokopisa je njegova samostojnost in 'neodvisnost od drugih pesmaric: večina pesmi je novih in tudi pozneje nikoli več zapisanih. V nekaj primerih gre tudi za prevajanje iz latinščine ali nemščine in naknadno prilagojene okolju. Vezan je v pergamentne, rdečkasto pobarvane platnice v velikosti 10 X 15 cm in ima 312 strani. Napisan je večina z modro, dobro ohranjeno tinto, nekaj inicialk, naslovov in začetnic pa z rdečo barvo. Največja zanimivost rokopisov sta dve legendi. Prva pesem nosi naslov Cantio de sancta 'Ursula in se s svojim očitnim ljudskim načinom in zglajenostjo, ki jo je dala dolga raba, loči od večine zapisov. Prav to pesem je Majar prepisal in jo izročil Miklošiču, ta pa Štreklju in je tako prišla v prvo knjigo Slovenskih narodnih pesmi. Glede časa, ko naj bi bila nastala, se ne zavzema za leto ustanovitve cerkve na Uršlji gori (okoli 1570), ampak na čas okoli 1609, ko je škof Hren v njej posvetil oltarje. Če gre res za to cerkev sv. Uršule, potem je verjetno, da je nastanek pesmi v zvezi z zidanjem. Po legendi naj bi Uršula, hči britanskega kneza, šla za nevesto rimskemu poveljniku, pa bi jo s spremstvom enajst tisoč devic vihar zaneseh v Ren, pri Kölnu pa so jih napadli Huni, premagali ladje, device pa so rajši umrle, kakor pa se jim vdale. Druga pesem nosi naslov: Historia de juvene, qui beneficio beatae Mariae Virginis a daemone liberatus est. Vsebina te dolge pesmi je svetno-legendarnega značaja, legenda pa je k nam prenesena iz tujine. Opeva se sledeči dogodek: V škofiji »Leodiski« je bil silno mogočen in bogat vitez, ki je svojemu sinu zapustil ogromno imetje, katerega je sin zapravil. Ta je odšel v tujino in potem s pomočjo božje dobrote našel viteza, ka-tri mu je ponudil za ženo svojo hčer in jima po smrti izročil vse gradove in gospostva. Ena od značajnih pesmi nosi tudi naslov Sequens cantio, drugače pa se imenuje po prvem verzu En Jager vun gre louitj. Vsebina te starejše oznanjenske pesmi omenja samorožca iz antične zgodbe, ki govori o indijskem enorogcu, katerega zna ukrotiti samo deviško bitje. Rokopisi so delo neznanega avtorja, vendar vrsto priznanih literatov dokazuje, da je bil zbiratelj nedvomno duhovnik. Izključeno je, da bi bil kodeks nastal na Kolobju, ker je ka-lobška župnija ustanovljena šele pod Marijo Terezijo okoli 1765. Prej ni bilo na Kalobju ne rednega in stalnega duhovnika, ne učitelja ali organista. Takratne čase sta bili na Kalobju cerkvi sv. Marjete in Matere božje, ki so spadale pod faro Ponikva. Toliko o rokopisih, res pa je, da je mogoče o naši KS najti še vrsto zanimivih zapiskov o takratnem življu in razmerah v kraju. Najlepše in prvič je dogajanje v kraju opisal Slomšek v »Drobtinicah« leta 1849, sledijo pa omembe v knjigi »Celjski grofje, danes, nikdar več«, ko so grofje Celjski jezdili na Planino čez Kalobje. Za konec naj seznanim vse bralce, da se original rokopisov nahaja v Univerzitetni knjižnici v Mariboru, katerega bomo za naš letošnji krajevni praznik 26. avgusta razstavili. Pripravljamo pa tudi razstavo vseh analiz in razprav ter fotografij. Vabimo torej vse, ki jih zanima ta dragocenost, da nas obiščejo, pozneje pa bo del rokopisov stalno razstavljen v avli novih prostorov KS, ostalo gradivo pa bo na vpogled v pisarni KS vsakemu obiskovalcu. Zahvaljujem se dr. Brunu Hartmanu, ravnatelju Univerzitetne knjižnice v Mariboru, za pomoč pri iskanju literature. Za sestavo članka je služila naslednja literatura priznanih avtorjev: Lino Legiša: Kalobski rokopis, SAZU F. Kovačič: Kalobski rokopis dr. M. Smolik: Odmev verskih resnic v slov. cerkveni pesmi J. Pogačnik: Valvasor in sodobniki, Starejše slov. slovstvo, Srednjeveško slovstvo A. Gspan: Cvetnik slov. umetnega pesništva I. Kidrič: Zgodovina slov. slovstva Slomšek: Drobtinice Janko Cerkvenik Ob dnevu mladosti je bila v Šentjurju prva cicibanova likovna kolonija. Udeležilo se jo je 33 predšolskih otrok iz celjske regije. Mladi slikarji so ustvarjali na temo »tigra«. Strokovna žirija je podelila pet enakovrednih nagrad: Centrih Tomažu, VVO Tončke Čečeve, Celje; Mojci Rotar, VVO Anice Cernejeve, Celje; Ivanuši Maji in Vehovar Vitu, VVO Rogaška Slatina ter Košak Tini1, VVO Laško. Istočasno je bilo podeljenih pet pohval, ki so jih prejeli: Mužik Rok iz VVO Anice Cernejeve Celje; Vrhovšek Sandi, VVO Šentjur; Vodeb Leja, VVO Šentjur — enota Gorica pri Slivnici; Horvat Peter, VVO »Najdihojca« Titovo Velenje in Cita Cene, VVO Tončke Čečeve Celje. Goce Kalaj džiski GASILSKO DRUŠTVO KALOBJE vabi na PREVZEM GASILSKEGA AVTOMOBILA LADA NIVA S PRIKOLICO IN MOTORNE BRIZGALNE ROSENBAUER RK 75, ki bo v nedeljo, 1. julija 1984, s pričetkom ob 13. uri na Kalobju. Program : — sprejem gostov — mimohod uniformiranih gasilcev in prikaz gasilske tehnike — svečan prevzem s kulturnim programom — srečanje veteranov-gasilcev OGZ Šentjur — ples z ansamblom »Kozjanski kvintet« V slučaju slabega vremena se prireditev preloži za teden dni! VABLJENI! KMETIJSKI NASVETI APNENJE Ena izmed značilnosti naših kmetiskih površin je zakisanost. Gnojenje s kompleksnimi NPK gnojili, vedno večja onesnaženost zraka z žveplenim dioksidom, povečujeta kislost. Manj zakisano zemljo smo pred leti izboljševali z gnojili, ki so delovala bazično (npr. Tomaževa žlindra). Ker teh gnojil ni moč dobiti, si bomo morali pomagati z dodatnim apnenjem. Naše poljščine in travinje imajo najraje nevtralno do slabo kislo reakcijo tal. Ali naša tla izpolnjujejo te pogoje, nam najbolje pokaže kemična analiza zemlje. Brez analize pa nam bo kislost pokazala prisotnost mehke medene trave, boljke, kislice, divje vijolice, pasje kamilice, njivske redkve (plevel). Pri Temeljni organizaciji kooperantov je moč naročiti po, ugodni ceni apnenčevo moko za jesensko apnenje. S koliko kg apnenčeve moke bomo apnili, je najbolje ugotoviti s pomočjo kemične analize zemlje, sicer pa se orientiramo po zgoraj naštetih rastlinah. V jeseni bomo po naših kislih travnikih potrosili 500 do 1000 kg apnenčeve moke na ha. SILIRANJE Ker ob spravilu sena praviloma nagaja vreme, velja razmisliti o siliranju prvega obkosa. Najbolje se silira mlada trava, ki jo pustimo oveneti. Zaradi ožjega razmerja med beljakovinami in škrobom se trava težje silira. Da povečamo omenjeno razmerje, lahko dodamo travi mleto koruzo, pesne rezance ali pa siliramo s pomočjo propionske kisline. Če pride do naknadnega vrenja v silosu, odstranimo segreti del silaže, preostalo silažo pa stlačimo in konzerviramo s propionsko kislino. Propionsko kislino razredčimo v razmerju 1 : 4 (en del kisline in štiri dele vode.). Na m3 silaže porabimo 0,4 1 kisline. DOGNOJEVANJE TRAVNIKOV PO ODKOSU Če smo travnike spomladi primerno oskrbeli s fosforjem in kalijem, bomo po prvem odkosu dognojili s 40 do 60 kg čistega dušika na ha oz. s 150 do 220 kg KAN na ha. Uree bomo porabili 90 do 130 kg na ha. Delovanje uree preko korenin je nekoliko počasnejše kot KAN. Če imamo na voljo gnojevko, bomo travnike polili z 8000 do 12000 1 gnojevke, ki jo bomo razredčili 1 : 1. Z razrečitvijo bomo dosegli boljše izkoriščenje dušika, preprečili bomo tvorbo skorje in s tem zadušitev ruše, zaradi suše se trava ne bo »zažgala«. Z gnojevko pa smo poleg dušika oskrbeli ruši tudi kalij in nekaj fosforja. ZAŠČITA Če koruzo sejemo pri nizkih temperaturah, slabo kali in rade jo napadejo bolezni. Če opazimo, da so srčni listi koruze odmrli in se dajo izvleči, spodaj pa so nagniti, je posevek napadla švedska mušica. Posevek bomo zaščitili z LEBAY2CID 2 1 na ha ali UNDEN 1 kg na ha. Tudi letos so posevke pšenice napadle uši. Žerke izsekavajo cvetove. Napadem klasi so prazni. V suši ostanejo ličinke v klasih in propadajo, sicer pa poškropimo posevke z DIPTEREX 15 dkg na 100 1 vode. Za zatiranje glivičnih plesni na krompirju uporabimo RIDOMIL 2 kg na ha ali ANTRAKOL ali DITHAN M 45. Pripravke kombiniramo s škropivi proti koloradskemu hrošču EKALUX 25 (0,8 1 na ha) ali UNDEN 0,4 — 0,6 kg na ha. Za zatiranje listnih uši v vrtnarstvu, okrasnem rastlinstvu bomo uporabili PIRIMOR WP 6 dkg na 100 1 vode ali ACTELLIC 50 0,5 — 1 del na 100 1 vode. Pospeševalna služba Iz Ribiške družine „Voglajna" S toplejšimi dnevi prihaja nova ribolovna sezona, ki bo na bregove Voglajne in Slivniškega jezera privabila številne ribiče ter turiste, da doživijo prvo potopitev plovčka in občutijo moč zapete ribe. Da ph bo prijem zaneslivejši, je poskrbela Ribiška družina Voglajna, ki je v Slivniško jezero in Voglajno vložila še dodatnih 11678 kosov krapa, '170 kosov sivega in srebrnega tolštolohika, 50 kosov amurja, 6567 kosov klena, Ì350 kosov potočne postrvi, 117 kosov podusta, 469 kosov ščuke, 194 kosov linja, 250 kpsov koreslja in čez 10000 kosov ribjega drobiža. Ob takem vložku in po ribah že prej bogatega jezera ter Voglajne se letos vsem obeta bogat ribolov. Tudi tak, ki bo ob teži ribe trgal vrvice in lomil ribolovne palice. In še kratek pogled na preteklo sezono. Ribiči in turisti so v Voglajni ter na Slivniškem jezeru ulovili 11655 kosov krapa, 3 kose sivega tolstolobika, 54 kosov linja, 352 kosov ploščiča, 86 kosov potočne postrvi, 8 kosov soma, 99 kosov ščuke, 329 kosov smuča, 71 kosov bolena, 27 kosov mrene, 1316 kosov klena, 781 posov podusta in večje število ribjega drobiža. Skupno je bilo ulovljenih 15607 kg rib. Največja med njimi je j>il sivi tolstolobik, ki ga je ulovil ribič — turist in je meril 98 cm v dolžino ter tehtal 16,2 kg. Pravijo, da so prijemale tudi težje, le ha breg jih ni nihče spravil. TURISTIČNE RIBOLOVNE DOVOLILNICE ZA VOGLAJNO IN SLIVNIŠKO JEZERO Dnevne turistične ribolovne dovolilnice za Voglajno in Slivniško jezero lahko kupite: — na glavni vratarnici Železarne Štore; — v gostišču Mulej Marice (Go-logranc) v Prožinski vasi; — v gostišču Pri mostu v Šentjurju pri Celju; — v gostišču pri Šantl v Šentjurju pri Celju; — v gostišču Hvalec v Novi vasi — Šentjur pri Celju; — pri Milanu Kokošarju, Gorica 60 pri Slivnici; — pri Ignacu Holcingerju, Rakitovec 8 — Gorica pri Slivnici; — pri Martinu Gajšku, Hotunje 2 — Ponikva; — pri Francu Kolarju, Tratna 1 — Grobelno; — na ribiškem domu Tratna vsako -soboto in nedeljo). Vsem ribičem — turistom želimo DOBER PRIJEM. RIBIŠKI DOM TRATNA Če želite preživeti nekaj prijetnih ur v tišini narave in lepotah Slivniškega jezera, obiščite ribiški dom -Tratna, ki je odprt vsako soboto in nedeljo od 1. aprila do 28. oktobra med 8.00 in 20.00 uro. RD Voglajna ZAHVALA Ob tragični in nedoumljivi izgubi naše hčerke in sestre MATEJE KRIŽMANČIČ se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ter znancem za darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za pomoč in sočutje v težkih trenutkih mladinkam in mladincem osnovnih organizacij Šentjur-center, Resevna, Kameno, Pešnica, LI Bohor Šentjur in Mestinje, »Alpos«, Tolo, Elegant in Grobelno, mladinskemu pevskemu zboru osnovne šole »Franjo Malgaj« Šentjur, slovenskim mladincem s Koroške, članom delovnih kolektivov »Alpos« in LI Bohor, gasilskima društvoma Šentjur-icenter in LI Bohor, vodstvom družbenopolitičnih organizacij in Skupščine občine Šentjur ter vsem številnim posameznikom, ki ste nam neumorno pomagali. Hvala vsem za številne izraze ustnega in pisnega sožalja ter govornikom za poslovilne besede! mama Pavla, ata Stanko in sestra Darja Popravek iz UTRIPA št 69 V zadnji številki UTRIPA je bila v prispevku o občinskem tekmovanju »Kaj veš o prometu« objavljena napačna razvrstitev tekmovalcev na višji stopnji. Na tretje mesto se je uvrstil JANKO VOGA iz OŠ Dramlje ih ne Janko Mastnak. Že vnaprej se vam zahvaljujemo. Mentor prometnega krožka: Helena Cmok LOVSKA DRUŽINA ŠENTJUR PRI CELJU OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO MOTORNE ŽAGE — ZNAMKE »ALPINA« Izklicna cena: 15.000,00 din. Licitacija bo na Lovskem domu v Šentjurju, dne 2. julija 1984 ob 15. uri. Tradicija šranganja se ohranja Šranga je nekdaj pomenila teritorialno mejo med dvema farama. Fant, ki je želel odpeljati dekle v drugo faro in jo tam poročiti, je moral odšteti veliko vsoto denarja, s tem je dokazal svojo premožnost in spoštovanje do svoje izvoljenke. Danes je šranganje le ohranjanje tradicije, vsekakor pa pomeni, da so fantje v vasi nevesto spoštovali in da jim ni vseeno, v kakšno varstvo bo prišla. Šranganje, kakršnega so pripravili fantje v Jakobu in Hruševcu, je pravi kulturni užitek, izveden brez režiserja in posebej naučenih igralcev. Šranganje poteka na dveh straneh šrange. Na eni so šrangar- ji s svojim pisarjem, ki ima tudi glavno besedo, na drugi pa svatje. Sam dialog se odvija med šran-garji in ženinom. Ženinu povedo, kakšno vsoto bo moral nameniti kot odškodnino, ker je v času vasovanja napravil veliko napak. Začetna vsota se seveda zmanjša, vmes je veliko smeha, glasbe, šrangarji pa -se hočejo pred svati pokazati, da so pridni delavci in ugledni kmetje. Po opravljenih obveznostih ženin in pisar prežagata šrango, šrangarji predajo nevesti darilo in ji izrazijo vsak svoje želje. F. Škoberne Uspešna sezona košarkarjev Košarkarji Šentjurja so v sezoni 1983/84 nastopali v slovenskih ligah z dvema ekipama. Člani so igrali v II. republiški ligi vzhod in dosegli tele rezultate: Premagali so: Koroško 113:79 in 91:78, Ruše 83:81, Elektro 79:73, Slov. Gradec 103:79, Ga- rant 88:80 in Gornjo Radgono 98:88 in 107:83. Izgubili pa z Rušami 97:76, Elektro 92:88, Pomurjem 109:111 in 79:74, Slov. Gradcem 97:92 in Garantom 95:85. Lestvica II. republiške lige — vzhod: 1. Pomurje 2. Garant 3. Elektra 4. Šentjur 5. Ruše 6. Slovenj Gradec 7. Koroška 8. Gornja Radgona Koše so dosegli: Prezelj 358 (110:74), Škorjanc 274 (60:44), Gajšek 128 (42:24), Božič 121 (17:13), Zorko 114 (32:16), Esih J. 108 (36:22), Jug 98 (36:22), Knez 58 (8:4), Esih D. 13 (5:3), Senica D. 4. Povprečno je članska ekipa dosegla 91,14, prejela 86,57 košev na tekmo in izvajala proste mete 63,6 %. Mladinci, ki so igrali v I. SKL — vzhod so v zelo uspešni sezoni dosegli naslednje rezultate: Premagali so: Elektro 86:79 in 99:80, Libelo 84:78, Rudar 75:73 14 13 1 1348:1046 26 14 9 5 1273:1125 18 14 9 5 1210:1101 18 14 8 6 1276:1212 16 14 7 7 1129:1056 14 14 6 8 1096:1130 12 14 2 12 1025:1354 4 14 2 12 965:1298 4 in 85:81, Ptuj 82:77 in Comet 80:76. Izgubili pa z Mariborom 90:89 in 87:76, Libelo 88:72, Branikom 85:83 in 107:98, Ptujem 97:96 in Cometom 89:79. Lestvica I. SKL — vzhod 1. Libela 14 11 3 22 2. Comet 14 10 4 20 3. Branik 14 9 5 18 4. Ptuj 14 9 5 18 5. Šentjur 1184:1187 — 3 14 7 7 14 6. Maribor 14 6 8 12 7. Rudar (— 2) 14 4 10 6 8. Elektra 14 0 14 0 Koše so dosegli: Škorjanc 400 (76:60), Gajšek 305 (61:41), Knez 236 (25:16), Ogrizek 108 (23:16), Nežmah 54 (5:2), Esih D. 37 (5:3), Galuf 28 (9:2), Zdolšek 10, Logar 4, Senica 2. Povprečno je mladinska ekipa dosegla 84,57 in prejela 84,78 košev na tekmo tin izvajala proste mete 68,6 %. Iz statističnih podatkov, katere je pripravil Jamrnik Borut, je razvidno, da sta imeli obe ekipi zelo dober napad, v obrambi pa sta prejeli preveč košev. Članska ekipa je z uvrstitvijo na četrto mesto dosegla soliden uspeh, vendar bi z malo več sreče in požrtvovalnosti lahko pristala na drugem mestu. Mladinci so dosegli doslej največ ji uspeh v zgodovini šentjurske košarke, saj so se uvrstili na 5. mesto v skupini vzhod ali 9. do 10. mesto v Sloveniji. Med drugimi so premagali tudi celjsko Libelo 84:78 in s tem uresničili svoje dolgoletne želje. Kot trener lahko pohvalim izredno prizadevnost nekaterih igralcev, saj so trenirali štirikrat na teden (ponedeljek, torek, sredo in petek), v soboto odigrali člansko tekmo, v nedeljo pa še dve tekmi mladinske lige, ki se je odvijala v obliki ceodnevnih turnirjev. Glede na rezultate iz prejšnjih let je ekipa dosegla 6 točk več in s tem dokazala, da drži korak s slov. mlad. košarko. Trenutno igrajo naše ekipe v letni ligah z dvema ekipama (kadeti in mladinci), člani pa se pripravljajo na pokalno tekmovanje. Danilo Razboršek * V OBVESTILO V posebni številki UTRIPA, ki bo izšla 3. 7. 1984 bo objavljen statut Samoupravne stanovanjske skupnosti Šentjur in pravilnik o delni nadomestitvi stanarin. Nova kvalitetna pridobitev Mirko KLANJŠEK je Šentjurčan. Leta 1952 se je izučil za mesarja pri stricu. Do odhoda v JLA je delal v Emoni in nato v Celjski mesni industriji 26 let. Velikokrat je premišljeval kako bi pripomogel k izboljšanju preskrbe v domačem kraju. Po svojih močeh in ob podpori širše družbene pomoči, se je Mirkova misel začela uresničevati tako, da je 31. maja v preurejenih prostorih stare Plausteinerjeve hiše odprl lepo urejeno in dobro založeno mesnico ter delikateso. Mirko Klanjšek sam skrbi za dobro založenost mesnice. Sodeluje s TOZD Klavnica Kmetijskega kombinata iz Šentjurja, z mesarjem Straškom in Pekarno Rogla iz Slovenskih Konjic, Merkatorjem iz Ptuja, Celjsko mlečno industrijo ter Vinom iz Šmartnega ob Paki. V novi mesnici in delikatesi so na razpolago še Spalane domače kranjske klobase, pečenice, tatarski biftek in kuhane specialitete. Sodobno urejena mesnica ima hladilne kapacitete za mesne in mlečne izdelke do 1500 kg, za sveže meso 3500 kg in hladilno komoro za 3000 kg mesa. Zaposlenih je pet delavcev, ki poskrbijo za dobro- in učinkovito postrežbo. Mesnica in delikatesa je odprta vsak dan od 7. do 15.30 ure, ob ponedeljkih in sobotah od 7. do 12. ure in ob nedeljah od 7. do 10. ure. Gasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi bOOO izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Dušan VODEB, odgovorni urednik Goce KALAJDZISKI, Drago MACKOŠEK, Miran KOREN, Anita KOLESA, Hiacinta ŠUMER, Mirko ČANDER; lektorstvo — Danica HERIC. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-276, 7 Al-002, ž. rać. 50770-678-A5153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD > Papir konfekcija* Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.