TRGOVSKliiiaJ' Časopis za trsrovino, Industrijo Im obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plačo in toži se v Ljubljani. LETO VIII. Telefou St. 552. LJUBLJANA, dne 22. januarja 1925. Telefon St. 552. ŠTEV. 9. Mednarodna razstava modernih dekorativnih in industrijskih umetnin v Parizu. 12. julija 1912 je sprejela francoska poslanska zbornica soglasno in brez debate naslednjo resolucijo: »Zbornica pozivlje vlado, naj nemudoma imenuje interministerijalno komisijo z nalogo, da določi mere in sredstva za realizacijo mednarodne razstave dekorativnih umetnin, ki se ima prirediti pod vodstvom rainister-stva trgovine in industrije leta 1916. v Parizu.« Komisija se je takoj sestavila in je poverila osnutek načrta ža razstavo svojemu članu, poslancu Franu Car-notu, ki se je z veliko ljubeznijo lotil težavnega posla. Ze v decembru istega leta je predložil komisiji obširen, idealno zamišljen referat, temelj, na katerem so se tekom let gradile priprave za pomembno estetično manifestacijo, ki se je radi vojne zakasnela za celih devet let in se ima izvesti letos v francoski metropoli. Načela, izražena v tem poročilu, so po dvanajstletnem delu ostala skoro ne-izpremenjena, in če si ogledamo pred letom dni uvejavljeni statut bodoče razstave, vidimo, da se v vseh glavnih točkah skoro doslovno vjema z besedilom Carnotovega elaborata, ki je torej za vsakega, ki hoče poznati nistorijat ter razumeti smoter in ustroj razstave, bistvene važnosti. Takoj v začetku referata ugotavlja Carnot, da pojde pri razstavi za uporabljanje umetnosti v arhitekturi, pohištvu in nakitu; razstavljeni predmeti naj nosijo pečat originalnosti, posnetki bodijo strogo izključeni. Mednarodna razstava dekorativnih umetnin ne bo nikaka ^svetovna razstava:: v tradicijonalnem pomenu te besede. Ona nima namena razkazovati vse narodne produkcije, marveč zasleduje smoter izločiti iz te produkcije vse, kar je v umetniškem oziru brezpomembno. Oživiti hoče.tvorbene sile narodove potom strogega izbora. Kdor ne ustvarja, ampak se samo na-slahja na to, kar je in kar je bilo, zanj ni mesta na tej izložbi, pa najsibo njegovo ali njegove tvrdke ime še tako ugledno. Za razstavo ne prihaja vpoštev, kdo razstavi, marveč kaj se razstavi. Vse, kar ne nosi osebne no-te, pečata samoniklosti, naj se ne-vsmiljeno odklonil. Že zunanji ustroj razstave bodi izraz estetskega hotenja. Vsak izložbeni predmet naj se kaže gledalcu le v okviru, v katerem ga nahajamo v življenju. Namizna svetilka spada na mizo, pisalna miza v pisarno ali drugo primerno opremljeno ‘sobo. Kakšen estetski užitek ti tnore nuditi prostor z dvajsetimi lestenci pod stropom in z mizo, s katere strle trideset svetilnikov in pod katero se dolgočasi štirideset medenih kozic? Tako se je razstavljalo na vseh dosedanjih svetovnih razstavah, a se ne bo na razstavi dekorativnih umetnin. Tu bo igrala važno vlogo vporaba izložbenega predmeta kot dela dekorativne celote, katere harmonija se ne sme pod nobenim pogojem motiti. Tej harmoniji se mora podrediti predmet tako z ozirom na materijal, kakor z ozirom na izvedbo. V tem pravcu gre Camot tako daleč; da zahteva celo za prostore, ki ne tvorijo bistvenega dela razstave, kakor za pisarne, gostilne in zabavišča, slogu primerno pohištvo, posodo itd. Arhitekti, dekoraterji, slikarji in sploh vsi, ki sodelujejo pri kaki stavbi razstave, smejo stvarjati le dogovorno in po enotnem načrtu. Ta načela veljajo seveda tudi za razporeditev vseh paviljonov, lop, nasadov itd. na razstavnem prostoru, ki naj tvori v estetskem oziru brezhibno in harmonično celoto ter poleg tega odgovarja modernemu umetniškemu okusu. Taka je idealna plat zasnutka, ki si ga je o ustroju razstave ustvarila pripravljalna komisija in ki si ga je osvojil v glavnem tudi sedanji generalni komisarijat. Potemtakem bi ne bilo iz razstave izključeno samo vsako doktrinarno ponavljanje historičnih formul, ampak sploh vse, kar je zgodovinskega, tako narodni slog v arhitekturi, pohištvu in nakitu. Tako tesnosrčen razstavni statut ni. Glede kolonij, ki bodo na razstavi bogato zastopane, na primer izrecno ugotavlja, da zanje ne more veljati princip moderne invencije, marveč da se smejo tamošnji domačini kajpada držati tradicijonalnih oblik, ki edino odgovarjajo potrebam njihove rase. Isto načelo bo brez dvoma veljalo za vse narode z manj razvito moderno industrijo. Seveda ne bo šlo pošiljati na modenio razstavo predmetov iz narodopisnih in drugih muzejskih zbirk, pač pa bo dobro došlo vse blago novejšega izvora — par desetletij tu ne igra nobene vloge —, ki temelji na narodnih motivih in odgovarja sedanjemu okusu naroda in njega estetičnim ali materijelnim potrebam. Parizu živeči rojak Fufcrst, glavni dekorater Odeonskega gledališča, nekaj svojih znamenitih kreacij. Naša kraljevina se je za sodelovanje na razstavi žal zelo pozno odločila, zato bodo imeli prizadeti faktorji izredno težek in odgovoren posel. Delati se bo moralo dan in noč, sicer bo neuspeh velik. Francija ima poleg pariškega glavnega odbora še dvajset pokrajinskih pododborov in vsi imajo že deset let polne roke dela. Naš pariški odbor, ki naj po navodilih iz domovine prevzame tukajšno ekseku-tivo, pa se je konstituiral šele 5. t. m., dočim so se ustanovili pokrajinski pododbori še kasneje. Seveda se obseg naše razstave ne more primerjati z onim Francije; par tednov bo pa vendar treba že za graditev paviljona, za katerega se še ni zastavila prva lopata. Tudi zbranje razstavnih predmetov, njih pošiljatev v Pariz in nameščanje v razstavi bo zahtevalo časa. Ker francoski generalni komisarijat kot vodja razstave z inozemskimi izložniki ne občuje direktno, temveč samo potom delegata dotične države, bo predvsem potrebno imenovanje tako osebnosti. Začasno vodi posle v Parizu pripravljalni odbor, ki mu predseduje poslanik minister Spalaj-kovic; kot člani odbora delujejo skoro vsi gospodje poslanstva, slikar Uzelac, arhitekt Krejčik, dekorater Jankovič; Slovence zastopata posla-niški tajnik dr. Rybar in pisec teh vrst. Inozemski razstavni predmeti bodo pripužčeni na razstavo z odlokom francoskega generalnega komisarja na predlog in odgovornost tujega delegata. Vendar ima francoski komisar pravico predmete, ki ne odgovarjajo predpisom, odklanjati. Poleg sprejemnega odbora, ki odloča o pripustitvi predmetov na razstavo, bo imenovalo francosko ministrstvo na predlog generalnega komisarja, ki bo vposteval želje tujih delegatov', mednarodno razsodišče (jury), v katerem bodo zastopani inozemci sorazmerno s svojo vdeležbo v posameznih skupinah. V Parizu, 18. januarja 1925. F. J. Nova uredba o delovnem času. Razstavni prostor meri osemindvajset hektarov, in dasi se razstave udeleži veliko število narodov, bo širo-kogrudnost v izberi razstavnih predmetov na mestu. Razstava naj služi predvsem razvoju trgovine in industrije, in temu smotru se bodo morali hočeš nočeš podrediti marsikaki drugi obziri. V tej ali oni skupini bo pač našel mesta vsak predmet, če bo le res kaj vreden. Francoska vina so na primer imenitna, z dekorativno umetnostjo pa prav gotovo nimajo neposrednih stikov. In vendar bodo igrala igrala na razstavi važno vlogo ter nanja že zdaj po pravici opozarja oficijelni oglas generalnega komisa-rijata. Posebno pozornost posveča raz stavno vodstvo gledališki umetnosti, dasi spada to nedvomno pod pojem čiste umetnosti (beaux-arts), ki je iz razstave načelno izključena. Toda z njo je zvezanih toliko vrst dekorativnih umetnosti, da je imenoval razstavni generalni komisarijat posebno gledališko komisijo, ki je dala zgraditi ria najlepšem prostoru razstave posebno gledališče, kjer bodo predstavljali vsi pri razstavi sodelujoči narodi svoje najboljše gledališke umetnine. Zahtevajo se nove ideje na dramaturgičnem, režijskem, dekora-cijskem in razsvetljevalnem polju in izrazito umetniška kvalifikacija vpri-zoritev v literarnem in artističnem pogledu. Želeti bi bilo, da naši merodajni krogi V zadnji številki našega lista smo poročali o ožji konferenci, ki se je vršila pred dnevi v ministrstvu za socialno politiko v Beogradu. Namen konference, katere so se udeležili zastopniki delodajalcev in delojemalcev beograjskih gospodarskih krogov, kakor tudi zastopniki ministrstva trgovine in industrije ter ministrstva za socialno politiko je bil, da razpravlja in sklepa o položaju, katerega so ustvarile nove uredbe glede delovnega časa. Kakor znano, je minister za socialno politiko sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo objavil v »Službenih Novinahs: z dne 18. oktobra p. 1. tri uredbe, in sicer: 1. uredbo o delovnem času v obrtnih podjetjih; 2. uredbo o delovnem času v trgovinskih podjetjih in 3. uredbo o odpiranju in zapiranju obratov. Na gorinavedeni konferenci so bili, kakor smo posneli iz beograjskih listov, zastopniki delojemalcev za to, da se uredba o odpiranju in zapiranju | obratov, ki bi se morala izvesti najkasneje 3 mesece po razglasitvi, t. j. 18. t. m., striktno brez odloga izvede, medtem ko so delodajalci zahtevali, da se uveljavljenje uredbe odloži za tri mesece. Na izjavo dr. Oliča, ki je prisostvoval konferenci kot zastopnik ministrstva trgovine in industrije, da konferenca ni konpetentna sklepati o odldžitvi uveljavljenja predmetne na-redbe, ki bi morala brezpogojno stopiti v veljavo 18. t. m., se je sklenilo, zahtevati, da se v teku 3 mesecev, ko stopi v veljavo, izvršijo gotove izpre-membe, ki se bodo pokazale za ne-obhodno potrebne. Upoštevajoč utemeljene pritožbe proti nedostatkom, ki jih vsebujejo navedene uredbe, je minister ža socialno politiko izdal novo naredbo, fi katero so veljavnost vseh treh novih 1 . _ porabijo to priliko ter pošljejo v Pariz najboljše, kar premo- . remo, če že ne da nas svet spozna, pa • navedb do nadaljnje odredbe odlaga, vsaj zato, da naši dramski delavci \ Nova uredba se glasi: spoznajo svet in najdejo izpodbudo za j V vlogah trgovske zbornice štev. ustvarjanje, kakršne jim ne more nu- j 10.904 z dne 25. decembra 1924. in diti nobeno sredstvo, ki jim je doma \ obrtniške zbornice v Beogradu štev. na razpolago. Predstave se bodo vrši- 5 259 z dne 12. januarja 1925. »e opo- le ves čas razstave, od aprila pa do oktobra meseca. Poleg tega je odmerjen precejšen del Velike industrijske palače (Grand Palais) razstavi pfc-daliških dekoracij, seveda v maketah. Tu misli razstaviti naš sloviti, v zarja na to in se ugotavlja, da imata uredba, o odpiranju in zapiranju obratov Št. 79.282/23 z dne 25. septembra 1924. in uredba o delovnem času v trgovinskih podjetjih, natisnjeni v >Službenih Kovinah« št. 239 z dne 18. oktobra 1924., poedine odredbe, ki nasprotujejo zakonu o zaščiti delavcev. Zlasti pa se je pojavil na današnji konferencci, ki so se je udeležili vsi interesenti v Beogradu, protest, češ, da izhaja nepopolnost v omenjenih uredbah poglavitno odtod, ker se niso udeleževali pri njiju izdelavi predstavniki vseh prizadetih organizacij; izrekli so mnenje, da bi kazalo, temeljiteje proučili vprašanja, ki bi jih morale obsezati uredbe, in da bi se s tem dosegle uredbe, ki bi bile trajnega značaja in bi obsegale širše potrebe prizadetih strank. Vidi se mi, da je treba v ta namen intenzivneje proučiti vse razmere v državi ter po zaslišanju vseh prizadetih zbornic priti do pozitivnih sklepov. Na podstavi navedenih okolnosti in po pravici, ki mi jo daje zakon o zaščiti delavcev, odrejam: Veljavnost uredb, natisnjenih v Službenih Novinah« št. 239 z dne 18. oktobra 1924, in sicer: uredbe o delovnem času v obrtnih podjetjih, uredbe o delovnem času v trgovinskih podjetjih in uredbe o odpiranju in zapiranju obratov, se odlaga do nadaljnje moje naredbe. Ker bi morale te uredbe stopiti v veljavo dne 18. t. m., je treba o tej moji odločbi takoj po najhitrejši poti obvestiti vse prizadete institucije in vsa pristojna oblastva. V Beogradu, dne 10. januarja. Min. za soc. pol.: M. S. Gjuričič s. r. S tem smo prišli na stari položaj. V splošnem ne smo biti pomožno osob-je v smislu zakona o zaščiti delav: cev v trgovskih in obrtnih podjetjih zaposleno več nego 10 ur dnevno. • Glede tega pa, kdaj je odpirati in zapirati trgovske obrate, stopijo pri nas v veljavo predpisi § 96., e), zakona z dne 14. januarja 1910, ki samo v splošnem določajo, da morajo biti tr-. govine zaprte v času od 8. zvečer do 5. ure zjutraj, odnosno, da smejo biti trgovine z jestvinami odprte do 9. ure zvečer, sioer pa pooblašča zakon politično oblast, da sme po zaslišanju trgovsko in obrtniške zbornice, občine, zadružnega načelstva in pomočniškega zbora določiti, da se smejo trgovine v posameznih občinah ali delih občin prej zapirati, odnosno pozneje odpirati. v «HNNM4il*vV t Dr. Janko Dabelak, organizator poštne uprave v Sloveniji. S pokojnim dr. Jankom Debelakom, ki je, kakor je že poročal Trgov-list, preminul dne 15. t. ra., je legla' v prezgodnji grob markantna ter za trgovino in obrt nad vse važna osebnost. Rojenemu od kmečkih starišev, mu je bilo celo življenje dolgotrajna in trda šola, kajti navezan je bil zgolj na s6 in na svoj lastni jaz. To ga je tudi napotilo, da je vstopil 1. 1891. v poštno službo kot praktikant v Trstu ler jo na ta način počel spoznavati temeljito na tačasnem žarišču predvojnega poštnega prometa. Njegova pridnost, železna vztrajnost in pa veselje do čim večje popolnitve in izobrazbe, vse to mu je narekovalo, da je prosil kot oficijal za premestitev na Dunaj, da bi si pridobil priliko, učiti se pravoslovja. V dobi treh let je že promoviral doktorjem prava in bil vsled tega prideljen v nadaljno konceptno službovanje pri poštni direkciji v Zadru. Prišel je preobrat 1. 1918 in s tem zgodovinskim dogodkom je stopila tudi na takratno našo Narodno vlado naloga, da poveri organizacijo in vodstvo postne uprave v osvobojeni Sloveniji možu, ki bode tej nalogi povsem kos. Vsled tega, ker mi v naši kratkovidnosti nismo bili nič ali pa prav malo pripravljeni na ta velik dogodek in pa, da je bila Slovenija administrativno podrejena prejšnjemu poštnemu ravnateljstvu v Trstu, smo stali na mah pred mučnim dejstvom, da moramo izvesti samostojno organizacijo poštne uprave. Naloga gotovo ni bila lahka. Nasvet tedajnih vodilnih poštnih prometnih krogov Narodni vladi je bil, da se pokliče v ta namen dr. Janka Debelaka iz Zadra. Prišel in prevzel težko nalogo, iz nič nekaj vstvariti. Toda lotil se jo je z vso eneržijo in njemu lastno pridnostjo. S pomočjo zvestih sotrudnikov iz krogov domačega prometnega in maloštevilno prevzetega uradništva tržaške poštne direkcije se mu je posrečilo v kratkem položiti temelj za poznejšo gradbo mnogostranskega upravnega aparata. V dveh, treh sobah šolskega poslopja na Vrtači je uradovala sprva naša poštna direkcija. Kje je bila ta čas še točna in potrebna evidenca uradov in osobja, kje so bili še razni posamezni odseki za pošto, poštni promet, za brzojav in telefon? Kje je bilo še pisarniško osobje in pomožni uradi? Vse je bilo potrebno še le organizirati. Iz nepreglednega prevratnega kaosa napraviti red ter vstvariti enotno in točno poslovanje, vstvariti odgovarjajočo kontrolo splošnega prometa in podajati skoro dnevno se menjajočim razmeram potrebne točne smernice — vse to je bila naloga, pod katere pezo bi omagal marsikdo. Le dr. Debelak ni omagal! Njegova železna volja in vztrajnost, njegovo neumorno delo iz dneva v noč, iz noči zopet v dan — to je vstvarilo slednjič vse ono, česar je bilo potrebno za uspešni razvoj poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa v Sloveniji. Iz prometne potrebe je vstvaril tudi posebno poštno znamko >Osvobojen-ca«, ki je bila prvi glasnik naše nove nastale države. Vse prečanske poštne direkcije so se posluževale te vrste novih poštnih znamk do časa, ko smo dobili enotne znamke za celo državo. Pri reševanju koroškega vprašanja je imela zopet jako važno nalogo njegova plebiscitna znamka, ki je poleg prometne vrednosti prinesla plebiscitnemu fondu znatne svote. Vsled vsestranskih težkoč, s katerimi se je bilo boriti prva leta po osvobojenju posebno glede tehničnih pripomočkov, se je skušal osamosvojiti vkljub raznim težavam radi potrebnih kreditov za nabave ter osnoval lastno direkcijsko tiskarno, ki je odslej zalagala dober del države s potrebnimi enotnimi poštnimi tiskovinami. Enakim vzrokom je pripisovati tudi ustanovitev mehanične delavnice za telegraf in telefon, kolar-nice in avto-delavnice. Krono svojemu neumornemu in vztrajnemu delu pa je dodal s tem, da se mu je slednjič posrečilo združiti vse po raznih mestnih delih nastanjene posamezne oddelke direkcije pod lastno streho s pridobitvijo Virantovega poslopja na Šv. Jakoba trgu v Ljubljani za poštno upravo. Od tega trenotka dalje smemo še le govoriti o pravem rednem poslovanju poštne direkcije, kateremu pa je i nadalje posvečal vso pozornost in največjo pažnjo. Kakor pa vsaka nova naprava ni popolna, tako tudi naša novoustanovljena poštna direkcija še s tem ni dosegla višek razvoja, ki bi odgovarjal prav vsem zahtevam. Premlada ustanova je še in marsikak ogljiček bode treba še obrusiti. Ali temelj zgradbe je položen trdno, zgradba stoji in nasledniku bode dano mnogo položneje dograditi organizatorno delo poštne uprave v Sloveniji, katero ni mogel docela dokončati nam nepozabni direktor dr. Janko Debelak. M. R. Udeležba delavstva velepodjetij na čistem dobičku v Val. B itaniji. Neki angleški ekonomist je ravnokar izdal brošuro s statistiko o udeležbi delavstva na dobičku v Angliji. Ravno An-| gleška je bila ona država, ki je pred ! vsemi drugimi poskušala regulacijo delavskih plaž po dobičku podjetja. Ta regulacija je bila sedaj v obliki premakljivih plač« (Sliding seales), sedaj zopet v obliki direktne plače na dobičke. Prvi način plačevanja »premakljive plače« so bile od časa do časa za industrijo ve- likega pomena. Udeležba na dobičku je ostala omejena samo im posamezna industrijska podjetja. Značilno je dejstvo, da je ravno angleško delavstvo, ki ga smatramo kot eno najbolj organiziranih na svetu, zelo nezaupljivo gledalo na talce poizkuse in deloma celo odločno odklonilo uvajanje tega sistema. In tudi Nemčija ni imela v tem ožim večjega uspeha. Vzrok: >to je samo ukrep delodajalca, ki meri na to, da se zviša vsled boljših plač, akordnih premij itd. produkcija in poveča veselje do dela.« Glavni vzrok angleškega stališča pa je bil ta, da se je vodstvo delavskih strank balo, da se ruši solidarnost strokovnih organizacij, kar bi bila seveda velika nevarnost za strokovno gibanje v splošnem. Da moremo zgoraj navedene trditve tudi dokazati, še par številk iz statistike. Na Angleškem so upeljali sistem soudeležbe mi dobičku od leta 1865 do 1919 v 380 slučajih. Vendar pa so tozadevne pogodbe razveljavili večinoma že po parletnem obstoju, tako, da je bilo ob koncu leta 1919 samo še 182 pogodb glede udeležbe na dobičku v veljavi. V kratki dobi gospodarskega procvita v svetovni vojni se je ta plačilni sistem še dokaj uveljavil, morda tudi zato, ker so se delodajalci bali, da bi preveč razdražili instinkte široke mase. Ko pa so se v zadnjih letih razmere na eni strani kolikor toliko konsolidirale, na drugi strani pa se gospodarske razmere znatno poslabšale, so opustili ta način soudeležbe delavstva na dobičku. Uvedba omenjenega plačilnega sistema. leta 1010 pri 48 tvrdl „ 1020 M 47 „ „ 1921 M 12 11 ,. 1922 M 6 >. , 1918 „ 9 „ 1919 1» — 11 , 1920 12 v ,. 1921 „ 9 „ 1922 11 4 11 Razveljavljenje, ozir. ukinjenje obstoječih pogodb. Iz navedenih podatkov jasno vidimo, kako je takoj po vojni šlo število uveljavljenja tega sistema kvišku, a takoj nato pričelo precej konstantno padati. Od 220 podjetij, ki so dale delavskemu ministrstvu v Londonu statistično podatke, je 34 plinaren z 36.936 delavci, 30 podjetij z 59.866 delavci je spadalo med kovinsko industrijo, 25 podjetij z 41.431 delavci tekstihie stroke in 35 trgovskih podjetij z 30.23o delavci. [ Izplačevanje dobička se vrši na razne načine. Približno polovica celokupnega udeleženega delavstva dobi izplačilo ali v čistem denarju ali pa na konto pri kaki hranilnici, kjer vsoto lahko ob vsakem času dvigne. Pri ostalih podjetjih nalože za posameznega delavca določeni del za pokojninski fond ali pa izdajo delnice, ki se kot običajno obrestujejo oz. dosežejo dividende. Ce pa gospodarsko stanje tvrdke ni ugodno, ni prisiljena, da kaj izplača. Iz povedanega vidimo, da v splošnem udeležba na dobičku delavstvu ne nudi dosti ugodnosti in menda tudi v bodoče ne bo našla razširjenja, ker* se že več desetletij trajajoči poizkusi niso obnesli. Savič: Naša industrija in obrt (Kad alte vanje.) Naši proizvodov srpov in kos. V naši državi imamo štiri tovarne srpov in kos, vse v Sloveniji; dve v Tržiču, ena v Št. Lorencu na Pohorja in ena v Slov. gradcu. V Vardar-Va-kufu v Bosni se izdela na obrtni način 8000 kos na leto. V Tržiču se nahaja: 1. Tovarna Kajetana Ahačiča za srpe, kose in nože za slamoreznice, ročne in strojne. Na leto izdela 150.000 kos in 100.000 srpov. Specijaliteta te tovarne so tako-zvane prirodno sive tržiške kose. Kose in srpe izdeluje iz jekla (deloma iz Raven) in deloma iz Avstrije, ker jeklarna v Ravneh ne izdeluje jekla za kose prirodno sive barve. Kose in srpe prodaja po celi državi in v Italijo, izvažati jih namerava pa tudi v Rusijo, ko bo to mogoče. Obrat ima na vodni pogon s 100 konjskimi silami. 2. K. Globočnika, tovarna kos, srpov in lopat. Na leto izdela okoli 125.000 kos, takozvanih sivih tržiških kos, 60.000 srpov in 20.000 lopat. Ima tri težke čekiče, čekič za klepanje, stroj za ravnanje, stroj za poliranje, brus in* dva ventilatorja za srpe. Delavcev zaposluje osem. Te dve tovarni sta ostanek cele industrije kos in srpov v Traču. Škodo njima dela veleindustrija kos in srpov v Avstriji, ki pokriva 80—90% svetovne potrebščine. Avstrija ima, odkar je nemogoče prodajati kose v Rusijo, ogromne zaloge kos. Zaradi tega jih meče v našo državo za vsako ceno in cenejše nego v vsako drugo državo. Položaj naših tovarn je torej jako težak. Hudo nam konkurirajo tudi v Italiji, kamor prodajajo kose, katere uvozijo k nam in od nas izvažajo v Italijo, kot naše blago. Da bi se Ogrska oslobodila uvoza kos iz Avstrije in preprečila njeno konkurenco, je uvoz kos sploh prepovedala. V Slovenjgradcu izdela Karol Kel-ner na leto približno 50.000 kos. 12 vodnih koles goni 7 čekičev od 20 do 160 kg teže, stroj za poliranje in dva brusa. Delavcev ima 20, in sicer večinoma kvalificiranih. Kose prodaja v Rumunijo, Češkoslovaško, Zahodno Galicijo in na Turško, kjer so njene kose jako na glasu. V prodaji ga ovira težka avstrijska konkurenca. V naši državi ne proda ničesar od svojih izdelkov. V Sv. Lovrencu na Pohorju se nahaja tovarna kos in srpov Henrika Kieferja. Na leto more izdelati 250.000 kos, 250.000 gladkih srpov in 500.000 zobčastih srpov. L. 1920 jje prodal 50.496 kos, 31.090 pladkih in 95.791 zobčastih srpov, izdelal pa je 66.257 kos, 124.330 gladkih in 104.376 zobčastih srpov. Med napravami ima dve turbini, 8 vodnih koles, en parni motor, en električni stroj, 16 starih voilo potrebno bosanske kovače poslati na delo v Slovenijo, da se delu privadijo in jim potem pomagati, da se osamosvoje v Bosni. Vsled preteče avstrijske konkurence, je absolutno potrebno, povišati carino na 100 Din za 100 kg, namesto sedanjih 30 Din: (Nadaljevanje sledi.) Trgovina. Poziv mariborskim trgovcem. V številki 6. našega lista smo priobčili pod tem naslovom notico, id se glasi: »Trgovskemu gremiju v Mariboru se je spodilo, da prodaja Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Mariboru razno blago na drobno in debelo, zlasti vino, tudi nečlanom in celo podeželskim trgovcem in gostilničarjem. Ker ima zadruga pravico, preskrbovati z raznim blagom samo svoje člane — državne nameščence, radi česar je oproščena vseh •davkov, dela s tem neopravičenim postopanjem legalnim trgovcem ogromno -Škodo. Zato se pozivajo vsi mariborski trgovci, da poslovanje omenjene zadruge Strogo nadzirajo in sporočijo gremiju vsak tak slučaj, da more gremij podvzeti Proti zadrugi v obrambo pravic trgovstva primerne korake.« Na to notico smo Prejeli od Nabavljalno zadruge državnih, uslužbencev v Mariboru sledeči zanimiv popravek, ki samo potrjuje to, proti čemur se trgovstvo vedno bori, najodločneje nastopa. Popravek objavljamo v informacijo naših čitateljev in se dobesedno glasi: »Ni res, da prodaja Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Mariboru razno blago na drobno in debelo, zlasti vino, tudi nečlanom in celo -podeželskim trgovcem in gostilničarjem. Res pa je, da dobavlja Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru vso tudi gori navedene življenske potrebščine načeloma samo svojim članom ter se ne peča z nobeno trgovino zlasti ne debelo, pač pa je po pravilih in po uredbi o nabavljalnih zadrugah opravičena oddati robo tudi nečlanom v slučajih, kadar ima od kakšne robe na skladišču več, kakor iznaša potreba od strani zadrugarjev in le v takih slučajih se izjemoma izvrši prodaja tudi nečlanom.« Popravek torej potrjuje, da zadruga «icer načeloma dobavlja svojim članom potrebščine, da pa je po pravilih upravičena odajati blago tudi nečlanom, ako ima večje zaloge blaga na skladišču, kakor pa jih rabi za svoje zadrugarje, kar se lahko vsak moment zgodi ter se potem posluži pravice, ki ji jo dajejo pravila. V tej določbi pravil tiči baš skrit zajec in to je ono, kar je trgovstvo vedno pobijalo in bo tudi v bodoče pobijalo, ker je Nabavljalna zadruga po našem mnenju ustanovljena izključno za državne uslužbence v svrho cene oskrbe z življenskimi potrebščinami in ima omejiti svoje poslovanje vedno in brez izjeme le na svoje člane. Stanje trgovskih obratov v Ljubljani v letu 1924. Iz poročila Gremija trgovcev posnamemo: Skupno stanje gremi- - jalnega članstva je znašalo koncem leta 1924 1363 napram 1313 v letn 1923, kar Pomeni porast članov za 50. Od teh je 495 članov protokoliranih in 868 ne-protokoliranih. Od protokoliranih je 327 Posameznih tvrk, 58 družb z omej. zavezo, 17 d. d. in 93 družabnikov. Posamezne stroke so zastopane tako-le: Trgovina s špecerijskim, kolonijalnim in materijalnim blagom, 80; z mešanim blagom, 178; z manufakturo 71; z modnim blagom, 26; s perilom, 4; s kon- fekcijo, 11; trgovina z galanterijskim norimberškiin in drobnim blagom, 47; s pleteninami, 11; z dežniki, 2; s papirjem, pisarn- potrebščinami in .knjigami, 54; špedicijske tvrdke, 5; trgovina s čevlji in čevljarskimi potrebščinami, kožami itd., 58; z vinom in žganjem, 51; z lesom in lesnimi izdelki, 54; s stavbenim in gradbenim materijalom, 11; s kurivom, 9; s suho robo, 4; z živino, 20; agenture in komisije, 71; reklamska podjetja in posredovalnice, 5; trgovina z železnino in stroji, 29; z motorji, šivalnimi stroji, 14; s kovinami, 1; z razstrelivom, puškami, 2; z rudninami, 3; s steklenimi predmeti, 10; s kotlarskimi izdelki, 2; z zlatnino in srebrnino, 14; z optičnimi predmeti, 1; s starino, 9; s pohištvom, 11; z deželnimi pridelki, moko, semeni, 40; s kislim zeljem in repo,'5; z mlekom in mlečnimi izdelki, 14; s cvetlicami itd., 6; s slaščicami, 13; s sadjem in zelenjavo, 202; z vozmi, 6; s toaletnimi potrebščinami, 2; z barvami, laki itd., 4; z drogami, 5; z glasbili, 6: s filmi, 1; s konopljo, 1; z znamkami, 1. s perutnino in divjačino, 4; s kandi-ti, sladoledom in kostanjem, 4; s svečami, 3; z milom, 1; s kadilnimi potrebščinami, 5; z rastlinami, 1; z drožami, 1; s cerkveno posodo, 2; s kredo, 1; s telovadnimi in športnimi potrebščinami 1: z zobotrebci, 1; z nepremičninami, 1; s stabilijami, 2; z vrečami, 2; s tiskarskimi potrebščinami, 1; s senom in slamo, 2; menjalnice, 3; kramarije, 9; branjarije, 23; sejmarstvo, 127. :3'£&c£3&ž£i&S&i&IS&3HB £5fiFfir-SFiSS >auD8Hfd i . □ . v _ v - n TRAOE MARK C TRGOVINA NEMČIJE V PRVIH DEVETIH MESECIH 1924. Novemberski zvezek »Monatliclie Aus-weise liber den ausvvartigen Handel Deutschlunds« prinaša pregled nemške zunanje trgovine v prvih devetih mesecih lanskega leta. Pregled je sestavljen po vrstah: živali, živila in pijače, surovine, polfabrikati, fabrikati. Je pa tak-le: Uvozilo se je v milijonih zlatih mark januarja do septembra 1924: v Evropo 3330.6, 55.2%, v Ameriko 1626.8, 26.9%, v Azijo 584.2, 9.7%, v Afriko 264.7, 4.4%, v Avstralijo 233.1, 3.8%, skupaj 6039.4, 100%. — Tričetrtletje 1913: v Evropo 4416, 54.7%, v Ameriko 2246, 27.8%, v Azijo 787.4, 9.8%, v Afriko 372.6, 4.6%, v Avstralijo 255.3, 3.1%, skupaj za 8077.3 milijonov zlat. mark, 100%. Izvozilo (brez zlata in srebra) v milij-nih zlatih mark: iz Evrope 3290.8, 72.4%, iz Amerike 765.8, 16.9%, iz Azije 368.4, 8.1%, iz Afrike 97.6, 2.1%, iz Z milom »Zlatorog' postrežete Vaše odjemalce pošteno, ker se uporabljajo za izdelavo samo izbrane surovine. Zato pazite na Vaše zaloge in naročite pravočasno. Promet. Nov orijent-ekspres. Belgija se pripravlja uvesti direktni ekspresni vlak med Ostende in Carigradom in sicer preko Dunaja, Budimpešte in Beograda. Po konvenciji iz leta 1921 je določena črta v Orijent samo potom Simplon-ekspressa. Na ta način bo dobil Beograd še eno ekspresno železniško zvezo z zapadom. Direktni tovorni promet med Jugoslavijo in Poljsko se uvede od 1. marca dalje. Mednarodna želežniška konferenca v Krakovu je sprejela pravilnik, ki zadeva promet med Poljsko, Češkoslovaško, Avstrijo, Madžars’ , Italijo, Švico in Jugoslavijo. Turčija moder m svojo pošto. Narodna skupščina Angori, ki se je dne 20. oktobra p. 1. sestala, bo med drugimi važnimi gospodarskimi predlogi razprav- Avstralije 23.4, 0.5%, skupaj 4546, 100%. — Tričetrtletje 1913: iz Evrope B758.1, 76%, iz Amerike 1160, 15.3%, iz Azije 411, 5.5%, iz Afrike 158.1, 2.1%, iz Avstralije 85.7, 1.1%, skupaj za 7572.9 milijonov zlatih mark, 100%. Absolutne številke za 1913 in 1924 je težko primerjati, ker spremembe v cenah niso izločene in so bile tudi v različnih deželah različne. Pač pa nam pridejo na pomoč relativne številke. Poglejmo v Evropo: izvoz je skoraj isti kakor leta 1913, uvoz pa samo malo manjši. Niso pa upoštevane zasedene dežele in tudi ne dežele, ki jih je morala Nemčija na vzhodu in zahodu odstopiti. In je tudi nemogoče določiti, kakšen je njih delež. Sicer je pa nazadovanje izvoza pripisati v prvi vrsti Rusiji, kamor je uvoz za enkrat izostal. Udeležba drugih kontinentov je v splošnem precej ista, kakor je bila 1. 1913. pri čemer seveda posamezne dežele niso upoštevane. Pri izvozu omenimo zlasti Azijo, ki je poskočila od 5.5% na 8.1 % ; v glavnem so udeležene Japonska, Kitajska in Britanska Indija. — Splošno pa vidimo, da si osvaja Nemčija isti tig, ki ga je imela pred vojno. Industrija. Jugoslovenski Krupp. Kakor poročajo, bo »Friderich Krupp, A. G.« ustanovila z Brodsko tvomico vagonov v Jugoslaviji tvrdko: »Jugoslovenski Krupp d. d.« Za proizvode šumske industrije znižane postavke v cenovniku za zavarovanje valute. Generalni inšpektorat ministrstva financ je sklenil, da se z ozirom na spremenjeno razmerje dinarja napram liri znižajo postavke cenovnika za osiguranje valute, ki se tičejo produktov lesne industrije, v prvi vrsti gradbenega lesa in drv za gorivo. Ta sklep se je storil raditega, da bi se ohranilo naše izvoznike pred eventualnimi škodami, ki pretijo nastati zbog padanja lire na naših in inozemskih borzah. Ekspanzivuost Forda v Evropi. Ameriške avtomobilske tvomice »Fordove« izdelujejo avtomobile mnogo nad ameriško potrebo, zato skuša Henry Ford svoje izdelke v večji meri razpečavati v Evropi. V to svrho je Ford uredil v Evropi vrsto obratov v katerih se izgo-tavljajo avtomobili iz sestavnih delov, dovršenih v Ameriki. Izvoz celih avtomobilov ni rentabilen iz ozirov na prihranke na tovornini in v gotovi meri tudi radi carine. Takšni Fordovi obrati so se ustanovili v zadnjih letih v Španiji, Nemčiji, Skandinaviji in drugod. Za nasledstvene države in južno-zapadno Evropo obstoji tak obrat v Trstu. Davlc - ‘K* Anketa za izenačenje davkov se sestane v finančnem ministrstvu v Beo-giadu, dne 29. t. m. V pretres pride že izdelani načrt zakona za izenačenje. uslužbenec opravi v vsakem kraju na določenem mestu, kamor dospe po prometnem redu po eno ali dve uri, vse poštno-obratne posle; občinstvo sl pride po poštno ter odda svoje stvari. Na ta način si prihrani uprava pri redkejšem omrežju poštnih uradov visoke režije za manjše pošte, občinstvo pa vendar uživa dobrote rednih zvez. Paketi so v poštni prevaži omejeni na 5 kg, pristojbina je od teže neodvisna ter se določuje po razdalji. Carinjenje inozemskih pošiljk je poverjeno organom pošte, ki so za ta posel posebej usposobljeni in zapriseženi. Nakazniška služba se organizira po angleškem vzorcu, ki je znan kot najprimernejši za denarni promet. Časopisju posvečuje turška uprava v novem načrtu posebno pozornost; ta služba je urejena po načelih nemške pošte, ki jako pospešuje domačo prosveto s priznanjem dalekosežnih ugodnosti. Poštni upravi se priključi čekovni in hranilnični obrat, ki utegne postati vzgleden za marsikatero evropsko državo. Do sedaj še ločena brzojavna uprava se s pošto zedini in primerno reorganizira. Kjer ni železniških postaj, ki bi opravljale brzojavno službo, se ta vrši po telefonu. Omrežje dobi večjo gostost in se napelje javni telefon tudi v kraje, ki sicer nimajo poštnega urada. Administracija je prikrojena po modernih, povsem trgovskih načelih, in se odlikuje po izvanredni enostavnosti. Razven generalne direkcije kot izvršilni organ osrednje uprave, so predvidene samo še takozvane nadzorovalne pošte z določenim območjem. Število celokupnega administrativnega osobja ne presega 100 oseb, ki pa so brezizjemno izbrane iz prometa. Prihodnjost bo pokazala, kako bo turška pošta izhajala brez juristov. Velikopoteznost je izražena posebno v stališču, ki ga bo zavzemala poštna uprava v Turčiji kot popolnoma samo-stalno podjetje pod državnim nadzorstvom. Vsi dohodki iz obrata se bodo stekali v lastno blagajno, iz te se imajo kriti vsi režijski stroški zavoda. Dokler se iz domačinov ne izobrazi potrebno število upravnih uradnikov, je poverjeno vodstvo cele ustanove strokovnjakom iz onih držav, ki so bile po veleposla-! niških delegatih dosedaj zastopane v S upravi državne pošte. Novi poštni red turške pošte je stopil z novim letom 1925 v polnem obsegu v veljavo in istodobno nam ta država prepušča žalostno vlogo, da ostane naša pošta zadnja v raa-reditvi balkanskih poštnih uprav, ker Albanija državne pošte še sploh nima. — (K. Tiefengruber.) Iz naših organizacij. Trgovski ples se vrši v soboto, dne 24. januarja 1925 v veliki dvorani hotela Union. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Preddela so gotova. Vabila so razposlana in če kdo pomotoma vabila ni dobil, naj se obrne nemudoma na društveno pisarno, Gradišče 17/1. Prireditev obeta biti ena najlepših letošnje plesne sezije in prepričani smo, da bo vsak obiskovalec zelo prijetno iznenaden. Glavna zaloga ljala o novem poštnem zakonu, ki naj z izvršilnimi odredbami in obratnim pravilnikom začetkom tega leta stopi v veljavo. Načrt poštnega ustrojstva je posnet iz poštnih redov modernih zapadno-evropskih držav ter uvažuje vse tozadevne strokovne izkušnje; z uvedbo tega zakona stopi Turčija v vrsto naprednih držav, njen poštni zavod bo tvoril polnovreden člen v svetovno-prometnem omrežju. Na vseh železniških progah se otvorijo potujoče pori e s polno službo po vzorcu švicarskih . .nbulanc, ki vršijo vsa v poštno široko s. adajoča opravila tudi med vožnjo. Ker e poštna in že-leznična uprava z ječi ite v enotno vodstvo, se železnični lajam manjšega obsega poveri tudi dna služba dotič-nega kraja. Precej d širni poštni okoliši se oskrbujejo s a czvano pocestno pošto, ki prepotuje ; zoni ali tovorno živalijo pripada ji ’e ' 'e. Spremljajoči F. ŠIBENIK - LJUBLJANA Razno. Zveza veleproizvajaleev in velerupe-čevaleev alkoholnih pijač v Sloveniji. V svrho zaščite svojih interesov, pa tudi v svrho zasiguranja redne preskrbe domačega trga s špirituoznimi pijačami po stalnih cenah, so ustanovila naša podjetja posebno zvezo, h kateri so pristopili vsi veleprodajalci in velerazpe-čevalci alkoholnih pijač v Sloveniji. Sedež zveze je v Ljubljani. Odbor Je sledeči: predsednik Niko Novakovič, šef tvrdke »Alko«, prvi podpredsednik Bruno Stare, bančni ravnatelj in ravnatelj tvrdke »Vinea«, drugi podpredsednik Franc Hutter, šef veletvrdke S. Hutter sinovi v Ptuju. Odborniki: Emerik Zelenka, lastnik tovarne E. Zelenka, kot načelnik eksekutive, Karel Bo- laffio, solastnik tovarne Bolaffio, Viktor Meden, Sef tovarne V. Meden, Oton Lo-rant, prokurist tovarne Lorant, A. Čermelj, šel tovarne Čermelj, R. Diehl v Celju. Preglednika F. Lukas v Celju in D. Perhavec v Mariboru. Zveza bo delovala v lastnih prostorih in imela svoje društvo kreditorjev. Pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe z Madžarsko. Jugoslovenska in madžarska delegacija intenzivno pripravljata v Beogradu sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama. V torek, je dospel v Beograd predsednik madžarske delegacije Wodianer, ki se je mudil nekoliko dni v Budimpešti v svrho novih instrukcij. Beograjska Trgovska zbornica za ukinjanje zakona o prisilnih poravna vah. Kakor poročajo iz Beograda je tamkajšnja Trgovska zbornica predložila te dni ministru trgovine in industrije di. Šurminu spomenico, v kuteri zahteva med drugimi ukinitev zakona o izven konkurzni poravnavi, češ, da ta inštitucija neizmerno škoduje kreditu našega trgovstva. Podmorska brzojavna zveza med Italijo in Ameriko. V soboto dopoldne je prispela v Angio iz Specije ladja »Citta di Milano« za polaganje kablja žAngio-Malaga«, ki tvori del direktnih podmorskih brzojavnih zvez med Italijo in Severno ter Južno Ameriko. Ob številni udeležbi zastopnikov civilnih in političnih oblastev se je pričelo danes polaganje kabla. Francoska finančna politika proti inflaciji. Po izjavah ministrskega predsednika Francije g. Herriota v zbornici, ki se je izrekel proti vsaki, še tako neznatni inflaciji, se je oglasil k besedi v imenu opozicije poslanec Marcille ter izjavil sledeče: Pridružujem se v imenu opozicije v polnem obsegu Herriotovim izvajanjem glede inflacije. Njegovo fi-načno politiko morajo odobravati vsi dobri Francozi. Inflacija ima za posledice, da zabredejo širši sloji ljudstva v največjo bedo; lep primer za to nam nudi Nemčija. In tudi če so potrebne v svrho realizacije te finančne politike največje žrtve posameznikov, mi moramo in bomo tudi zagotovili državi potrebni kredit. Denarni zavodi v Italiji 1. 1924. »Asso-ciazione Bancaria Italiana« poroča, da se je v minulem letu ustanovilo 1680 novih družb s skupnim kapitalom 904,520.625 lir; 1175 od preje obstoječih družb je zvišalo svojo glavnico za skupaj 5.109,078.652 lir. 18 družb je preklicalo svojo likvidacijo za glavnico skupaj 38,820.000 lir. Vsega se je torej vložilo 6.052,419.277 lir. Temu nasproti je prijavilo likvidacijo 447 družb za skupaj 492,620.530 lir; izvršilo se je 21 družb za skupaj 93,287.500 lir in 317 družb je znižalo glavnico za skupaj 571,120.158 lir; vsega skupaj se je dvignilo 1.157,028.187 lir, tako da preostane od novih vložb Čistih 4.895,391.090 lir. VI. mednarodni trgovski semonj v Bruslju. V Bruslju se vrši od 25. marca do 8. aprila 1925 VI. oficijelni mednarodni trgovski velesejem. Prospekti so na razpolago v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Šest milijonov dolarjev na poti v Evropo za ustalitev svetovnih financ. »Mor-ning Post« pravi, da ima tovorni parnik družbe United Staales .»George Wal shington«, ki je prispel včeraj v Ply-mounth, natovorjenega zlata za 6 milijonov dolarjev, ki se bo razdelilo med vse države Evrope v svrho ustalitve svetovnih financ. Ta prevoz zlata je največji, kar se jih je izvršilo z enim samim parnikom od konca vojne sem. Zlato je zaprto v 96 sodih. »Morning Post« zatrjuje nadalje, da bo del tega zlata poslan v London, večji del pa bo poslan v Bombay, Pariz in Amsterdam. Odtod bo zlato prepeljano v Nemčijo, Rusijo in v druge evropske države. Bilanea italijanske zunanje trgovine v prvih desetih mesecih 1924. V prvih desetih mesecih pr. 1. je Italija uvozila za 15.246 milijonov lir tujih produktov napram 13.987 milijonom lir v istem razdobju leta 1923. Izvoz je v prvih desetih mesecih 1924 znašal 11.120 milijonov lir, medtem ko je v istem razdobju 1923 dosegel sariio 8.388 milijonov lir. Leta 191 in 1922 je bila pasivnost italijanske zunanje trgovine izredno visoka. V desetih mesecih lani je bila bilanca italijanske zunanje trgovine pasivna za 4.125 milijonov lir, v prvih desetih mesecih 1923 pa je bila pasivnost še 45.589 milijonov lir. Da se je povečal uvoz je povzročila lani slaba letina pšenice. Izvoz živinorejskih produktov, tekstilij in gumijevih izdelkov se je povečal v zelo veliki meri. Po 56 letih dvignjen zaklad iz dna morja. Ladji potapljačev »Blakely« se je posrečilo dvigniti za 600.000 dolarjev bakra, ki je ležal 56 let na dnu morja na angleški križarki »Cap Home«, katera se je potopila v morski nevihti na odprtem morju cilejske obale. Zasluga za tako srečen izid te akcije gre poveljniku ladje Benjaminu Leavittu, ki je iznašel posebno vrsto potapljaške opreme na velik zračni pritisk, ki omogoča potapljačem, da lahko delajo v morski globini nad 350 čevljev (115.50 metrov). Temina morske vode v taki globočini pa je bila napoti vsakemu uspehu te akcije, dokler se niso iznašle močne svetilke za razsvetljavo morskih globočin- Dela za rešitev bakrenega zaklada so trajala 9 mesecev. Kapitan Lauvitt upa sedaj, da bo mogel začeti z reše- vanjem parnika »Lusitanija«, ki se nahaja 235 čevljev pod vodo. Tržna poročila. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 16. januarja 1925 se je pripeljalo 82 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7 do 9 tednov stari komad 125 do 200, 3 do 4 mesce 300 do 350, 5 do 7 mescev 600 do 650, 8 do 10 mescev 720 do 875, 1 leto 1125 do 1350, 1 kg žive teže 15 do 16.25, 1 kg mrtve teže Din 17 do 21.25. Prodalo se je 43 komadov. Poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žalec v Savinjski dolini, dne 20. januarja 1925. Vkljub zvišanju dinarskega kurza postalo je povpraševanje po hmelju pri razstočih cenah živahnejše. Skladišča se polagoma spraznujejo. Plačevalo se je minule dni za pri mo (kakršno pač imamo) po 100 do 105, 'za rjavi hmelj po 50 do 54 Din zn 1 kg. — Društveno vodstvo. Dunajski goveji sejem (19. t. m.). Dogon 3160 komadov; od tega 1409 domačih, 775 iz Madžarske, 121 iz Češkoslovaške, 12 iz Jugoslavije, 808 iz Ru-munije in 35 iz Nemčije. Iz Jugoslavije je bilo izredno malo govedi. Cene so napram prešlemu tednu nazadovale za 1000 do 2000 aK pri kg. Za Lig žive teže so notirali v tisočih aK: %'oli I. 15.5 do 18.5 (izjemno 19 do 20.5), II. 13 do 15, III. 10 do 12.5, biki 12 do 16 (16.5 do 18), krave 9.5 do 14 (16), slaba živina 6 do 10. Ljubljanska borza. 21. januarja 1925. Blago: Trami, 8/3, 3/4, 4/5, merk. blago, fco nakl. post. bi. 350; Deske 25 mm monte, fco nakl. post. bi. 575; Hrastovi bouls od 40 cm naprej, fco nakl. post. den. 1160, bi. 1250; Madrieri 75X225 mm, paral, na živ rob, ravne glave, fco Postojna ali Podbrdo den 580; Hrastov rezan les 42, 18—30 cm, 2.65 m dolž., fco Postojna tranz. den 1300; Bukova dna 1 m dolž., jes. seč., fco nakl. post. 2 vag., den. 22., bi. 23., zaklj. 23; Pšenica domača, fco Ljubljana den. 455; Koruza nova, def., umet. sušena, fco Ljubljana bi. 250; Otrobi pšenični, srednje debeli, fco gorenjska postaja bi. 215; Otrobi pšenični, drobni, pap. vreče, fco Postojna tranz. bi. 225; Moka klajna, juta vreče, fco Postojna tranz. bi. 275; Laneno seme, fco Ljubljana den. 650; Krompir beli, fco Ormož bi. 162.50; Fižol ribničan, čišč., b/n, fco Postojna tranz. den 365. Vrednote: Loterijska 2'A% državna renta za vojno škodo 124; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 210, bi. 212; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 226; Merkantilna banka, Kočevje den. 124, bi. 127; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 895, bi. 900; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 147; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den 410, bL 415, zaklj. 410; Združene papirnice Vevče, Goričane in. Medvode d. d., Ljubljana den 100: 4Vj% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke bi. 89. Dobava, prodaja. Dobava tanka za bencin. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje na podstavi čl. 86.—98. zak. o drž. računovodstvu in njegu pravilnika ofer-talno licitacijo za dobavo enega kompletnega tanka za bencin vsebine 10.000 kilogramov. Dražba se bo vršila dne 16. februarja 1925 ob 11. uri v poslopju direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani (Sv. Jakoba trg št. 2). Pogoji za to dobavo pa se dobe proti položitvi predpisanega kolka za 20 Din, oziroma so na vpogled v sobi štev. 75 istega poslopja. Ponudnik mora položiti 5% (odnosno, Če jo tuji državljan 10%) kavcijo ponudene cene pri Pomožnem uradu direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani najkasneje do 10. ure na dan licitacije. Državna borza dola v Mariboru. .Od tl. do 17. januarja je bilo pri tej borzi debi 184 prostih mest prijavljenih, 822 oseb je iskalo dela, v 125. slučajih je borza posre- dovala uspešno in pet oseb je odpotovalo; od 11. januarja do 17. januarja pu je bilo 365 prostih mest prijavljenih, 644 oseb je iskalo dela, v 216 slučajih je borza posredo- vala uspešno in 14 oseb je odpotovalo. — Delo išče: 44 hlapcev in dekel, 4 gospodinje za na deželo, 23 viničarjev, 2 oskrbnika, 1 gosposki pristav, adjunkt, 1 gozdar, 2 gozdna delavca, 1 Švicar, 8 rudarjev, 1 vrtnar, 18 kovačev, 25 ključavničarjev, 4 kleparji, 2 železostrugarja, 2 elektrotehnika, 2 monterja. 1 mehanik, 23 mizarjev, 2 žagarja, 7 kolarjev, 3 sodarji, 1 prostorni mojstor, J urnduik lesne industrije, 4 sedlarji, 1 bar-var, 1 tapetuik dekorater, 14 šivilj za obleko, 12 krojačev, 14 čevljarjev, 5 peric, 14 pekov, 5 mlinarjev, 4 mesarji, 14 zidarjev, 4 slikarji, 12 dimnikarjev, 5 tesarjev, 1 Streho-krovec, 1 strojnik, 1 kurjač, 1 fotograf, 1 fotografinja, 105 pomožnih in tovarniških delavcev in delavk, 3 čuvaji, 13 slug, 27 trgovr skih pomočnikov in pomočnic, 2 prodajalki nelzuceni, 2 knjigovodja, 1 knjigovodkinjn, 3 šoferji, 22 pisarniških moči, 1 bolniški strežnik, 1 bolniška strežnica, 1 brzojavni delavec, 1 solicitator, 20 vajencev, 14 natakaric, 5 hotelskih soburic, služkinj, po-strežnic itd.,' 2 učiteljici, 8 vzgojiteljic. — Delo je na razpolago: 45 hlapcem in deklam. 2 pastirjema, 8 viničarjem, 4 majarjem, 1 mlekarju, 38 rudarjem, kopačem, 1 lončarju, 1 oskrbniku, 1 vrtnarju, 1 železolivarju, 4 košarjem pletarjem, 1 kiparju, t izdelovalcu gornjih delov čevljev, 2 krojačema, pri-krojevalcema, 1 slugi, 23 vajencem, 10 šiviljam za v tovarno perila, 1 šteparici gornjih delov čevljev, 1 servirarici, 1 vzgojiteljici, 2 kuharicama v restavracijo, 3 gospodinjam k orožnikom, 2 gospodinjama za mi deželo, 2 perfektnima sobaricama, 13 kuharicam, 23 služkinjam, 3 postrežnicam. Vaši odiemald Vam postanejo stalni, če |lh t dobrim blagom ceno postrežete. To je pralmprašett kateri snežno In bliščema belo pere. Dobi se v vseh veletrgovinah I Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik! Edini tihi pisalni stroj x neomejeno trpežnostjo Ta. C. SMITH & BROS, MOD. S brez najmanjšega ropota, ker so val leCaJI na kropljlčnlh ležiSCih. Zastopstvo: Ludovlk Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6./L Originalne potrebščine ca Opalograph (Fixat, Preservat) Najboljši Šivalni stroj |e edino le Josip Petelinc-a mamka ^ Grllzner Adler zn rodbino, obrl in Industrijo Ljubljana Pouk * *exen u brez Isten. Večletna garancija. Delavnica za popravila Na veliko Tolef n 913 No malo HISA S SKLADIŠČI v mesiti na Šla/ers/iem, pripravna za trgovino z dei. pridelki, lesom ali za večjega obrtnika, se ■ tukaj ugodna proda. -Naslov se poizve pri upravi „ Trg. lista." Cenjenim trgovcem in indushijceni se priporoča solidno domače spedicij8ko podjetje „JUG0P0RT“ na Sušaku, Uskoška ulica št 55. Podružnica podjetja na Rnkebu in Jesen cnh. Prevzema vsakovrstno transporte, ocarinjenja in vskladiščenja blaga. Informacije brezplačno! Ulile i Jr Josip Peteline# Ljubljana Na veliko I (blizu Prešernovega spomenika) Ob VOClf Na malo 1 Priporoča polrebSČIne za Slvllfe, krojače, čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, iepne robce, Sčetfce, sukunce, toaletno blago. Telefon 915 . Telefon 915 ,\jrrr '.'ivvu-v lastnik la IsdajstslJ: »Merkur«, trgovsko-indnatrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni uradnik F. JEBA8. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovski* tnduetrijike d. d.