St. 19. V Gorici, v četrtek dae 13. februvarija 1913. Te&tf -XLH1 Telefou št. 88. >Vse za narod, Bvobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Orednlfitvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v 1. nacRte^na Uprafi, ...„_, se nahaja v G%6|k%3tftci št. 7 v I. hadstr. nastavi pjpdrlški Tiskarni. ; 5W Naročnino in oigaseNje plačati loco Gorica. ,***' v* Oglasi in postoahrose računijo po Petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14. vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. TfLOYSta in oljrtaa zbornica. Tisti čas, ko smo v nedeljo v Gorici ni v Nabrežini protestirali proti načinu priprave in izvršitve volitev v trgovsko iti obrtno zbornico, opravičeno proglašali te volitve za nezakonite in vzdigali svoj glas po odpravitvi kričečih krivic, prizadjanih goriškim Slovencem, in po razpustu trgovske in obrtne zbornice, tisti čas je bila zbornica že konstituirana. _ Vršila se je seja, kateri je predsedoval Jos. Venuti in navzoč je bil tudi vladni zastopnik namestništveni svetnik Rebek. Svetovalcev zborničnih je prišlo k seji 22. Venuti je povedal, da po 16 mesecih prisiljene suspenzije so zopet zbrani pri delu in prosil je navzočega vladnega zastopnika, naj podpira kar le mogoče zbornico v korist dežele. iviainestništveni svetnik Rebek je pozdravi! zbrane svetovalce začetkom nove dobe novega delovanja. Naznanil je, da mu je ministerstvo poverilo zastopanje vlade v zbornici in prosi zbornico, naj ga o vsem obvestijo, kajti z združenimi močmi more dežela delovati in prospevati. Zahvali se Veniitijn za laskav pozdrav in obljublja vso svojo pomoč zbornici. Izvršile so se volitve in odbor se je konstituiral. Tako se je torej zgodilo po — nezakonitih voihvah. Centralna vlada je obveščena o vsem natančno, v rokah imado-~kaze 'kvičc";h Nepravilnosti, došli so jej naši protes.i, glasne priče krivic, storjenih goriškitn. Slovencem. Ne bomo tn poi.avljali krivic in pisali zopet komentarje — opozarjamo pa ponovno na.tc .volitve s kričečimi krivicami za goriške'Slovence*našo državnozborsko delegacijo. Stvar.se tiče ceiega slovenskega naroda, vseslovenska ie la stvar, vsebujoča ¦ laleknsežne iVoslediec. zato apeliramo na našo ^slovensko državnfrzhorskt) delegacijo, da-prouči te volitve mu stori svojo dolžnost v polni meri. Če je še kaj pravice v ;'\vstriii, mora biti v tem slučaju uslišan glas krivico trpečih goriških Slovencev. POTAPENKO«- - - -.< Generalova hči. Prevel: A:'M. (Dalje.) XVI. Zopet ji je nekaj, oh — zopet!'- je pomislila Zinajida Petrovna vznemirjeno, Ko je pogledala Manjičko pozorneje prt jutranjem čaju. Hči je bila bleda, pod očmi so se ji kazali globoke plavkaste lise, veke so biie razpaljei.e, a v očeh samih se je bralo neko nenaravno razburjenje. -Ali si dobro spala, Manjička?" je vprašala Zinajida Petrovrn. nalivajoč ji čaj. »Sem.« je odvrnila Marja Vladimi-rovna kratko, ne da bi se ozrla v mater, ter pričela piti čaj. »Ali zdi se rni, da ti nekako ni dobro ,..« »Meni? O, ne, meni je popolnoma dobro...« Stresla je krčevito z rameni, kakor da jo stresa mrzlica. Goriški mestni svet. Seia 10. t. m. V nastopnem podajemo podrobno poročilo o seji mestnega sveta 10. t. m., iz katere smo glavno povedali v torek. Seja je bila napovedana ob 6. uri, ali začeia je dobre pol ure kasneje. Zbranih je bilo z županom vred 16 mestnih svetovalcev, ena tretjina je ostala doma. — Vlado je zastopal namestništveni svetnik Rebek. Zupan Bombig se spominja smrti nadvojvode Rainerja. Po nekih drugih naznanilih »e preide k »slovesnemu protestu«. Sombig naznanja: Magistrat je dobil tako-le obvestilo 5. t. ni. Z odlokom 25. septembra 1912. IX. — 217 48 sem moral odrediti, da ostanejo, do drugega ukrepa, ustavljene dopolnilne volitve za ta občinski svet, določene na dneve 30. septembra, 3. in 5. oktobra 1912. Sedaj, po določbi § 57., zadnji odstavek občinskega statuta, moram uradno anulirati pripravljalno postopanje za omenjene dopoJiiilne volitve, izvršeno od magistrata, in odvzeti občini. Gorica, na podlagi citirane zakonske določbe,, izvršbo toliko novega pripravljalnega postopanja, ki je radi tega potrebno, kolikor koneč-nega volilnega operata. Ta odlok je bil napravljen zlasti radi okoliščine, ker iz revizije, izvršene od c. kr. okrajnega glavarstva, k temu primerno pooblaščenega glede na dovršeni ope-rat magistrata, je sledilo, da v imeniku tretjega volilnega razreda je bilo upisanih precejšnje število oseb, ki nimajo volilne pravice, katerim nasprotno, na podlagi določeb § 31. 2 a v zvezi z onimi § 35., zadnji odstavek statuta, taka pravica sploh ni pritikala. Kolikor se potem tiče reklamacij, podanih proti imenikom, sledi iz revizije, katero je izvršilo omenjeno okrajno glavarstvo na vsaki reklamaciji, da precejšnje število istih je bilo ; utemeljenih v meritornem pogledu, v kolikor reklaman-tje ali v resnici niso bili upisani v nikak imenik ali ne v one volilne imenike, v katerih so imeli efektivno /ico, izvršiti Volitev. »Pri oknu sediš... Nemara je prepih ... Sedi vendar drugam___« »Ti si mi danes zoprna...« Brž je izpila svoj čaj, vstala naglo in odšla ven. Zinajida Petrovna jo je spremljala s turobnimi, preplašenimi očmi. »Ni se za dolgo otajal led v tvojem srcu___ Kratka je bila doba južnega vremena...« je pomislila, a misel, da bi se moglo zopet povrniti staro zbadanje po tem začasnem omehčanju, ji je bila strašna. »Zopet bo jokala, preganjala me bo s svojim očitanjem, ostrim, kakor igle, zopet, zopet, zopet... Vse se je že lepo začelo, razumeli sva se že skoro popolnoma, bila je vesela in ljubezniva... Tako bi se dalo živeti, ona pa neče, ona ne...« In pomislila je na čas, ki ga je preživela v Marlovkl do trenutka, ko se je ublažila Manjička. Ta čas se je ona neopazno privadila in sprejemala udarce kakor staro kljuse, ki trpi brez upiranja, kakor da ve, da bi si s tem le še poslabšalo svoj položaj. Zdaj se je bila za kratek čas osvobodila, izpustili so jo, in spoznala je lepoto zelene livade, ¦..... počitka, miru in svobode; naenkrat pa zopet udarci, uzda, Iz pokazanega sledi,, da volilni imeniki, sestavljeni od magistrata, mnogokrat ne odgovarjajo dejanskim okoliščinam iuv. način, da bi bilo moglo, to uplivati na konečni rezultat volitev. Proti temu odloku, storjenemu v izvrševanju pravice državnega nadzorstva, nima občina nikakega postavnega leka. Naravno da se .razteza volilni operat c. kr. okrajnega glavarstva tudi na dopolnilne volitve glede na člane, ki izstopijo iz občinskega sveta v letu 1913. C. kr. okrajno glavarstvo je dobilo istočasno analogne ukaze. V Trstu, dne 4. februvarija 1913. riohenlohe. Oglasi se k besedi dr. Pinavčig. Odlok ravnokar naznanjen, je težke naravi. Mislim, da se ne motim, ako rečem, da vsak, komur ne manjka čuta za pravico, pa naj pripada h katerikoli stranki, se je začudil, ko je zvedel zanj in brez drugega ga je obsodil. Zakaj so zakoni, sem vskliktiU jaz, ko sem izvedet za ta odlok in kot jurist sem rekel takoj: Mogoča je interpretacija zakonov na ta ali oni način, kadar so tu dispozicije, katerih ni mogoče obrazložiti glede njihovega bitstva, ali kadar imamo preti seooj dispozicije, kakor v konkretnem slučaju, jasne in določne, interpretacija, nasprotna jasnim in preciznim besedam, ni več juridični pogrešek, ampak kaj bolj težkega___On se hoče baviti z odlokom le z juridičnega stališča. Glede volilnih imenikov se očita, da niso upisane osebe, ki imajo volilno pravico in da so upisane osebe, ki je nimajo; z jedno besedo: namestništvo zahteva povsem perfektne volilne imenike. A l i če se pregleda vse dotične z a-k o n e, s e n e n a h aj a v n j i h n i k a k e določbe, k i o b l i g i r ti sestavi-, t e 1 j a k tej popolnosti. Vsak volilni zakon nasprotno dopušča reklamacije prav ker upošteva tako nernogočost. Pa dočim je občinski svet motiviral vsako posebno odločbo glede reklamacij, se namestništvo utrjuje za splošno frazo, ki ne pove nič. Torej brez točnega in določenega dejstva je poseglo vmes namestništvo, ki se tudi brez podlage sklicuje na § 57. občinskega statuta, ki nič krik in udarci, udarci... To je grozno, tega ni mogoče prenesti... Ali kako naj to spremeni? Ona sama še ni stara, morda ji je sojeno, da preživi še mnogo let; zakaj naj bi preživela vsa ta leta kot kazen? Zakaj? Ali je morebiti samo Manjička nesrečna? Ali ni tudi ona, Zinajida Petrovna, vse izgubila? Da, seveda, njen, Manjičkin denar, petdeset tisočakov... To je krivo vsega tega. E, da; ako bi ostali ti tisočaki nedotaknjeni, bi bilo Manjičkino življenje drugačno... To je resnica ... Ali zopet, saj jih ni vzela ona, temveč o n, vse on, .vetrnjak... Kaj je ona? Ženska, slabo bitje z malim umom... Da, ona ima majhen razum, to ve zelo dobro... Graščak hodi javno za njo, Sinoči je bil ves kakor na žerjavici in neprestano jo je gledal. Torej na nji je še nekaj, kar more koga začarati. Ko bi le hotela... Ali naj mu dovoli ali naj mu ne dovoli? Zares bi bilo smešno, ako bi bila izbirčna v svojem položaju. Kaj ji je še preostalo? Kake radosti? To je samo Manjička take vrste, da izbira, ker je pač neizkušena. Toda to je neumno, nespametno.., Ta graščak jo ne govori o volitvah, marveč določa le na malo preveč splošen način lastne in prenesene posle, in izjavlja, da pripada tem poslednjim volilno postopanje in ga vzame zase. Nasprotno k tem precej nejasnim obrazložbam imamo čiste določbe notranjega miništerstva z dne 28. nov. 1850., ki so spremljale mestni statut in glase: »Občinski svet bo sestavljal volilne imenike, napovedoval volitve itd.« Imamo tudi razdelitev materije statutov na oddelke in v drugem oddelku, det 1., ki govori o občinskem zastopu, o njega pravicah in dolžnostih, so dispozicije §§ 37., 38., 39., ki se pečajo z volilnim postopanjem, to je s sestavo imenikov, z načinom razpisa volitev, z rešitvami reklamacij, in končno imamo določbo § 50., ki v zadnjem odstavku določa, da kar predpisujejo §§ 37., 38. in 39., spada v kompetenco občinskega sveta. In isti §37:, katerega navaja namestništvo, izključuje volilno postopanje.kot takozvani preneseni posel, ker za te, vedno v smislu paragrafa, poskrbi župan s prideljenim mu uradom in ne občinski svet. In celo no^ tranje ministerstvo. je bilo glede na re-kurz proti ustavljenim volitvam meseca septembra lani mnenja, da je vprašanje dvomljivo, ali spada volilno postopanje k lastnim poslom ali v preneseni delokrog, toda gledč na določbe zakona iz leta 1862. se ima smatrati, da spada volilno postopanje v preneseni, delokrog,...,._ Ali to je juridični pogrešek, kajti ne more se soditi, da je zakonadajalec v letu 1850. mislil na temeljne postavke zakona iz leta 1862. ter da bi bil zato izdal drugačne odredbe nego je storil slednji. Rebek. Vsi volilni posli v svoji celoti, od pripravljalnega dela do konca volilnega akta, se imajo smatrati za posle prenesenega delokroga in ne za naravne posle občine. Državni občinski zakon z dne" 5. marca 1862. velja za vse občine v Avstriji, torej tudi za obcif/e.. dežeje , Gottško-Oradiš-čanske. Člen 5. tega zakona našteva vse posle prenesenega delokroga in med temi so tudi volilni posli. Paragrafi 37., 38., 39., katere je navajal častiti Pinavčig, ne dajejo nikake zaslombe in ne morejo biti odločilni, tudi § 50. pušča dvom, na kak način naj predsednik preskrbi za volitve, ako nima občinskega zastopa. Paragraf 22. dr- je tako gledal v začetku večera, da bi jo takoj zasnubil in poročil, ako bi mu ona nemara samo s prstom pomigala. No, in on. pravzaprav ni napačen. Ima precejšen obseg zemlje in celo kraljestvo prašičev. Samo to vzrejanje in gojenje prašičev mu prinaša nad tisočak na leto. To ji je sam pripovedoval. In že ji je omenil, da potrebuje gospodinje v hiši.. .Bedasta Manjička ! Nekaj mu je rekla preveč brezobzirno, nekako tako se je izrazil... Pa kaj, če mu pride naenkrat na um ter jo zasnubi, njo, Ziuajido Petrovno? O. ona bi bila bolj pametna, kakor je njena hči... . Ali kaj pravzaprav želi? ,AH se morda nadeja, da se vrne prejšnje? Morebiti ra>-čuna na Pon jat jeva, da se morda še premisli? ... Seveda!... E, ta Ponjatjev ni tako neumen. Gotovo ni miroval ta čas, temveč je že davno ženin druge. Velika napaka je tt> na Manjički,da ne pozna sveta, ljudi. Vsi ljudje delajo tako, kakor jim je ugodnejše, to je povsem naravno..., (Pride še.) ( žavri(^a|:$kona je normativen gledč ob-^^Lm^y l, v.. ie*ii. pogieau so' tu razne . irumstersKe določam doiočmi z anfejK.-uMUura-\w&. upravne-sooiuje daje poino moc viuoV;;;iWes#gt$b 3© 'že večkrat lauaio daVoke-.optSmani,; s Katerim nm je' ..oavzeio poui^kfe. volitve, čeprav je ot> cjiisko stare^rosrvo getdvalo. iNamestni-hivo, s svojinv odtokom ni, kršilq avtonomije goriške ^btiiaev ampak .poslužiio' še je pravice, pnpa^iaj^e :yiafii. ¦¦'. i - '"' -'/ '. ''¦.. \>t. Venier. :¦:;•.-¦_ zastopnik v»aue je poskušal pobiti in-lerpreiauiju-mestnega .statuta1 s splošnim ^atomom. Aii.za uorieo velja statut. Ki uutoca'točno, aa lastne .ooeinsKe j>osie iz- ¦. vrsuje ,oi)'c;nsKi svet, posle .prenesenega aeiokroga pa opravlja župan s rpriaeljemm mu rUrauom.* in v oočinsKem statutu, v. SS 67., M. m"*fi».f Kjer je govora o voutvah, m ;| govora o arugem nego o občinskem za-stopu. i ako" jasnim določbam statuta ni potreba interpretacije; in je kriterjj,,nasprotujoč .duliu .^s.^ve, trditi,; aa more "biti kak občinski žaŠtop.eKseJoir. t i vhi organ vladne oblasti. " '" v Ampak hotel bi povabiti gospoda vladnega zastopnika, da pojasni namestni-stveiii odlok. Govorilo se je b osebah, hhajočih volilno pravico, kf nišo bile upi-sane v volilne imenike, katereso te os-ebe, koliko jih je? 7 .' "¦-'"'; Rebek: . ''" ./'^7 . ""¦ Po nalogu namestništva sem pregle- ' dal volilne liste ter se prepričal, da se magistrat pri' sestavi istih ni držal dojočeb § 21. Glede števila oseb, upisariih, ne morem sicer dati točnega pregleda, mislim pa, da se ne motim, če rečem, da od 500 volilcev jih nad 400 ni imelo volilne pravice. Splošno začudenje. Oglasila sta se še Venier in Pinavčig. Slednji je hotel, da je goriški statut speci-jelen zakon, ki bi mogel biti spremenjen samo potom deželnega zakona. . Pinavčigev protest je bil,- kakor smo že poročali, sprejet. ¦ Ves ta čas so bili mestni uradniki precej glasni. »Protestnjoče občinstvo« je na: to --zapustilo dvorano*- , Za revne laške šolarje so dovolili svoto 3000 K V 4 obrokrtV Slovenski stavbeni zadrugi: so dovolili parcelacijo zemljišča 629/1. Dve laški botegi. Župafl je naznanil, da sd gotovi prostori za dve prodajalni na občinskem zemljišču na Kor«u. Najemščine za večjo je 1800 K, za manjšo 1500 K. Mestni svet prepusti to stvar eksekutivi. S tem je bil dnevni red končan. Po-_tem so se pogovarjali o izvršbi gradbe za ljudsko šolo v ulici Leopardi. K fehli i priiM nestii »leooniji v piiken nestim nefy. Kakor smo/že .poročali,. je v zadnji seji goriškega mestnega sveta občinski svetnik Pinausig iizvajal, da mestni statut jasno, razlikuje med takozvanim naravnim in prenesenim delokrogom. Volilne zadeve spadajo k naravnemu delokrogu, ki seiga vlada ne bi smela dotakniti. Goriški mestni red je specialen zakon, ki bi mogel biti izpremenjen samo potom deželnega zakona. Pinausigu je odgovoril g. namestni-štveni svetnik Rebek. Njegova izvajanja so bila prav točna in so pač dokazala, kako je prazno besedičenje Italijanov, !da je nameštniŠtvo kršilo takozvano goriš-ško avtonomijo. V poštev prihaja pri vprašanju, aH spadajo volilne zadeve k prenesenemu-delokrogu občine ne moce-biti samo občinski red, ampak v prvi vrsti državni občinski zakon iz L 1862. Po besedilu goriškega občinskega reda se jie - afore sklepati, da so volilni posli oni naravnega delokroga občine. Kar se pa tiče občinskega državnega zakona, ni nobenega dvoma, da po tem zakonu, ki je merodajen za gorici' občinskrjred, spadajovj&liii posli med nadeve, ki so od države občini samo prepuščene. '¦' v ,; Ako bi to načelo ne veljalo, bi mogel kak- cleželni zakon preprečiti uveljavljanje dotočeb državnega zakona. Z ozirom na državni občinskizakon je izreklo upravno sodišče samo v razsodbi z' dne*R okt. 1898,, da se njegove načelne določbe ne- posredno udejstvujejo, in da so one' ye*: Ijavne tudi nasproti občinam -z -lastnim statutom. - To pomeni, da-i drža$rni*| občinski zakon določuje, katere zadeve spadajo pod preneseni delokrog občin« z lastnim statutom. §§ L7*38., 39, občinskega reda ne" pomenijo, da spadajo vbtjhn posli k naravtiemu delokrogu občine* n|go one določujejo samo instanco za oskrbovanje volilnih agend. Tudi ima ^50.,iki govori o'razpustu občinskega Sveta.In* o organu,-ki je poklican, da nadomestuje razpuščeni občinski svet, ,samo pojasnjevalni značaj, iri ne rešuje .tega vprašanja. Iz duha ih stilizacije gori navedenih paragrafov se nikar ne more sklepati* da: se oni tičejo naravnega delokroga, občine. Ako primerjamo občinske rede nesjta-tutarnih občin z statutom mesta Gorice, vidimo da se precej ujemajo določbe glede pripravljanja in izvedbe volitev,;.;;teleia-macij in volilne komisije., . . ..i,-SCL- '¦¦ Iz besedila §§ 37., 38., 39. $& nikakor ne more sklepati, da oni določajo^naria^ni, in;;rieipT^iie.šenegadelokroga občine,: * ".fzvajanja.vladriega zastopnika, _4a. so volitve preneseni, delokrog občuje, so;na. vsak način jako zanimiva in jasno dokažejo, da o kakem kršenju goriške občinske avtonomije ne more biti govora in3 da je vse kričanje prijateljev magistrata in Fajdutovcev brez vsake podlage. Nadaljevanje volne na Balkanu« Dementi generala Savova o turških vspehih. 7 »Agence teiegraphique Boulgare < poročal L ozirom na carigrajske'uradne basni o velikanskih vspesiih na bojišču in vspehih pri izkrcavanju, izjavlja buigarsko vrnovno poveljstvo, da dosedaj Turki raz-ven pri Podini in Sarkoju, kjer so bili z velikimi izgubami odbiti,; še nikjer drugje niso poskusili izkrcati svojih čet. Prv Cataldžo sploh še ni prišlo do večjih spopadov. Kar se tiče galipoiskega polotoki, zadostuje dejstvo, da so zgubili Turk v bitki pri Bulairu več kot 15.000 mrtvil- in ranjenih. Iz tega je razvidno, kako sinešno je govoriti o turških vspehih na tem delu Bitka pri Bulairu. »Agence telegraphique Bolgare« poroča podrobnosti o bitki pri Bulajru: Bitka pri Bulairu je bila naravnost katastro-' falna za Turke. Dosedaj so Biilgari pokopali že 2500 Turkov, več kot 3000 trupel še leži na bojišču. V Sarkopi soJ izkrcali Turki dve diviziji vojakov. Izkrcanje je trajalo dva dni. V jutro tretjega dne so Bulgari napadli Turke z vso silo*." Okolu tretje ure popoldne so bili Turki že Obkoljeni; Med strašno paniko sd 'v največjem neredu pobegnili zopet na^ladlje. Naša artilerija in inianterija sta jim prizadejala ogromne izgube. Vkrcanje ria'ladje se je vršilo v največjem neredu, pod zaščito topov turških vojnih ladij, kf šo potem v največji naglici pobegnite z Vojaki. Bulgari so svojo gorsko aftilerjijo pripeljali naravnost na obrežje in prizadejali Turkom občutne izgube. Dosedalšeini v zgodovini primera, da bi gorski topdvi sodelovali v bitki z vojnimi ladjami. \ Skader. - Dunajski vojaški krogi so dobili- te dni sporočilo, da je pričakova Xf.[p i -dec Skadra., v.,najkra-ill.e|m času. ;: . Pri naskoku na Brdico imeli Srbi sicer velike izgube, zasedli i pa so vendar vse.vshodne pozi c i j e, ki so jih branili Albanci. „ .. Na Cetinju vlada potrtost, ker so bile zadnje črnogorske izgube pred Skadrom ,veiike. Ranjen je težkb tudi vojvoda Vukotič. Pet najboljših bataljonov je bilo skorp popril-noma uničenih, Alp kljub temu se nadaljujejo ognjeviti napadi na Skadersko trdnjavo. . 4 Bombardiranje.Odrjtna. •-- Bombardiranje Odrina se neprestano nadaljuje. Glavna artilerijska moč teži na jug in zahod.:Na severu fifvšhodu operira pred vsein biilgarska .infanterija^. ki se je približala turškim pozicijam že^na 200 tn, VrSijo se s turške strani izpadi iz Odrina, pri katerih tudi Bulgari trpijo zgube. - Na bojISCu. Pred Cataldžo in pred Bulairom ' je vse mirno. V bitki pri Sarkoju so zgubili Tarki .1600 mož. Sicer pa oni vedno zmagujejo! — Odrin obstreljujejo naprej dan n» dan. Velik turški izpad so odbili Srbi. Skader pripade Albaniji. » V dlplomatičmh krogih se zatrjuje, da je glede albanskih mej prišlo med Avstrijo in Rusijo do sledečega sporazuma: Kusija v principu pripozna Skader kot bodočo albansko posest, zato-pa Avstrija' pripozna .Srbiji pravico do*Peči in Prizjre-na. To je najskrajnejša avstrijska .koncesija. Poslanec Schuhmeier uslreljeu; J eden najodUčnejših sedanjih parlamentarcev, markantna oseba naše poslanske zoormce, auhavit goyornik, jeden riaj-ooijših voditeljev soc. demokracije Schuhmeier je umri — ustreljen -z revolverjem, kateri je sprožil nanj krsčansko-socialni aeiavec Kunschak. i"a vest je pretresla vse, ki so poznaii Schumeierja, človeka, ki se je iz malega moža pospel do uglednega pariameiiiarca, kar najhuje. '11. t. m. ob pol 11. uri zvečer se je pripeljalo na Dunaj na severozahodni kolodvor iz Stockerau-a več" udeležencev socialno-demokraškega shoda, ', ha katerem je govoril tudi Schumeier. Ko je vlak 6o pol i i. uri pridrdral v lopo kolodvora, je Schumeier izstopil iri šel proti izhodu. Tu .ga vpraša iinančni stražnik, ali ima kaj! obdavčljivega pri sebi, na kar Schumeier' smehljaje odgovori: »Nimam nič pri sebi«. V tem momentu se izproži za hrbtom Schumeierja strel, neki mož zakriči: »To je moje maščevanje!« inSchuh-meierja zadene k roglja, ki gre za desnim ušesom skozi glavo in prileti na levi stra-' ni ven. To se je zgodilo okoli V* na 11. Schumeier se je takoj zgrudil in ni niti glasu dal od sebe,, le desno roko je vzdignil, nato pa bil takoj mrtev. Atentator se piše Pavel Kanschakt je 45 let star, po poklicu kovinski brusijec, brat krščanskosbcialnega poslanca Ktm-schaka. Državnozborski poslanec prane Schuhmeier se je rodil cirie 11. oktobra-1864. ha Dunaju. Poprej je bil tovarniški delavec, sedaj urednik socialističnega- lista »Volkstribiine« na Dunaju. Pri zadnji državnozborski volitvi je bil.izvoljen v okraju Leopoldstadt na Dunaju in sicer v ožji volitvi proti krščansko-socijalnemu kandidatu. Bil je tudi dunajski občinski svetnik. Velikansko senzacijo so vzbudila njegova razkritja o gospodarstvu in škandalih bivšega dunajskega župana Neumei-efja, ki je bil vsled tega primoran odložiti svojo župansko čast. Ob 11. uri dopoldne se je vršilo na policiji zadnje zasliševanje Schumeierjevega morilca Kunsehaka. Zatrdil je, da je načrt jako dobro premislil in dejanje že dolgo časa pripravljal. 2e pred precej časom si je kupil sanroferes in krogljo prežagal, tako da bo učinek strašnejši. Izjavil je, da Schumeier ga je že v njegovi mladosti navduševal za svobodne ideje, a pozneje je jz-stopil iz socijalistične stranke in Se izselil v Nemčijo, kjer je živel 10 let in si prihranil 2000 mark denarja. Ko se je vrnil v Avstrijo, ga je socijalistična stranka neprestano zasledovala in preganjala, vsled česar se je hotel maščevati. Na vprašanje, zakaj je ustrelil-ravno poslanca Schuh-meierja: je morilec odgovoril: »To je bilo čisto slučajno. Vsak socijalistični voditelj bi mi prišel prav«. Kunschak je čisto miren. Zaslišanje moriica Pavla Kunschajca je dognalo, da se je Kunschak zelo dobjro pripravil na atentat. Imel je nameri Sctiifi-. meierja ustreliti že 11. t. m. popoldne/ Fie-ljal se je zato v Stockerau, pomotoma pa je izstopil v Korneuburgu. Tam je čakal do večera in se potem peljal z istim vlakom kakor Schuhmeier na Dunaj nazaj, kjer je nato izvršil svoj namen. Obdukcija Schuhmeierja je dognala, da je ravnal Kunschak naravnost bestia-lično. V brownig je bil utaknil patrono, katere krogljo je bil popolnoma razrezal, tako da je kroglja v glavi razpočila in razbila celo lobanjo, da so izstopili možgani. Morilec je na slabem glasa in je ime! že večkrat konflikt s socijalno-demokratično stranko, ker je igral stavkokaza. Ob dveh zjutraj je prišel k preiskovalnemu sodniku tudi KUnschakov brat; kršcansko-socijalni poslanec, Leopold Kunschak, ki je bil ves potrt zaradi dejanja svojega.brata, in se je.-;eJokal.l. . . .-7 v j • Pogreb umorjenega poslanca se bo vršil v nedeljo ob. 2 popoldne iz .ottakrin-skega delavskega doma na ottakrinsko pokopališče. Zatrjuje se, da bo socialistična stranka spravila k pogrebu okolu 400.000 delavcev, tako da bo pogreb ena izmed''največjih prireditev, ki so'še kedai vršile na Dunaju. Šožalje vdovi in stranki je bilo izrečeno iz stratii min. posl. zbornice, s strani dunajskega magistrata hxk :¦ Schuhmeier zapušča ženo, mater, staro 77 let, idve hčeri in jednega sina, ki je pa bolan. Politični pregled. Avstro-Ogrska. ,' Poslanska zbornica. — V seji 11. t. m. je.aeželnoprambni.minister,Cieorgi odgovarjal ,na. interpelacijo radi nezadostne ošivrbe a vojakov posebno v Dalmaciji in Oanciji. Ministrova izvajanja so se nanašala samo na dežejnobrambne razmere, ker giede skupne armade še ni dobil oa vojnega ministra nobenih informacij. Pa -tuai to, kar je minister Georgi povedal, je v; bistvu priznanje, da je vsaj svoj čas vojaška uprava marsikaj zakrivila in odpravila nedostatke' Šele tekom meseca decembra in januarja. Minisirova izvajanja so poslanci ponovno preruševali z raznimi medklici in konečho predlagali, xia seotvori o njegovih izvajanjih debata. Predlog je žalibog propadel. Zanimiv je bil tudi odgovor trgovinskega ministra Schusterja tia interpelacijo radi naročit ve raznih vojaških del v Nemčijo, posebno pa radi naročila ladjedelnice. Minister Schuster je v svojem govoru po-vdarjal, da je mornariški poveljnik, grof Montecuccoii napravil svoje korake navzlic interpelacijam ministrov in tudi ministrskega predsednika, češ da je riarOčitev nujna in da so inozemske tvrdke mnogo Cenejše kot domače v Avstriji. : Predloga o varstvu delavcev pekovske obrti je bila izročena socijalno-poli-tičnemu odseku. Sprejeta je bila ^'drugem in treijerr čitanju zakonska osnova o spremembi zakona o varstvu znamk. Sprejeta je bila tudi resolucija poslancev Lichta in Muhlvvertha, naj se pogajanja z Ogrsko glede nepoštene konkurence kolikor mogoče hitro končajo. Pričelo je prvo čitanje krošnjarskega zakona. Rusini pretijo o tej predloga z ob-strukcijo. Inozemstvo. Vojaška revolucija v Mehiki. — Poročajo, da so se vršili v Mehiki hudi pocestni boji. Vladne čete so streljale na upornike, katerih je bilo koli 4000. Shod v Tolminu. V nedeljo 16."t. m. ob 2 l\2 pop. se bo vržil v hotelu Modrijan SHOD z dnevnim redom: Volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Domače vesti . Imenovanje.—Višja deželna sodnija v Trstu je imenovala sodnega kanceli 4h g. M. Viherja v Bovcu ad personam za oficijala. Mož stare korenine je umrl v Srednji Kanomlji župnije Sp. Idrija, prava posebnost daleč nadkro^ do Gorice, poznan kup-čeValec, Janez Podobnik, star 90 let. V sVojih mladih letih "je bil tihotapec. Prenašal je iz Trsta po najgrših stezah in gozdovih, skrivajoč se pre »iblajlarji«, v idrijsko in tolminsko doiino tobal?, kavo, sol in drugo prepovedano blago. V poznejših letih pa je prevažal razne domače naravne pridelke, kakor smolo, v Gorico. Tam "Je nakupil drugega blaga, ki ga je potem prodajal pol Tolminskem in drugih krajih, vprežen v voziček. Vsako leto je šel, ni ga zamudil do 89. letal Sefna smrtni1 postelji je bil vesel, da je' vedno ušel srečno »iblajtarjem«. •', Komaj so ga prinesli v bolnišnico, je umrl. — 60-letnega Marka Škrlja š Placute v Gorici so prinesli v tukajšnjo bolnišnico. Komaj so ga položili ha posteljo, je umrl. Rezervisji^^e. hočejo vpri. vajah, po-: I služiti ordonaiične* sluzISe*i* aVtomŠ*ji*«lii«' motociklji, naj, naznanijo to , pristojnejnu, dopoln. poveljstvu; naznaniti treba tip; in« moč-stroja. Za avtomobile se da dnevne odškodnine^, 30 K, za motocikije b K. Tečaj za učenje tujih jezikov po znani Berlitzovi metodi se otvori v Gorici dne 14. februarja 1.1. ob 8. in .pol uri zvečer v salonu »Motela de la Poste«. Poučevala se bo francoščina in angleščina. Učitelji so rojeni: francoži oziroma Angleži, akade-uučno izobraženi in jezikovno dobro podkovani.,Da se"širše občinstvo natančneje seznani s to učno metodo, 'je pristop k prvi uri predavanja vsakemu prost. Po prvem predavanju bo. dajal učitelj ' g,.. Berdon razna pojasnila in bo sprejemal priglase k tečaju. Ogenj na hribu sv. Valentina. — Sinoči ko je nastopil mrak, se je pokazal cel ognjen pas z. dvema stranskima višjjtna ognjenima črtama na hribu sv.. Valentina blizu. Gorice. Vse je gledalo ogenj, zlasti na krajih, kjer se je lepo videlo, kako gori. Pihal je veter, in marsikedo «?e je: bal, da se ogenj zanese pod hrib v Št. Maver in Solkan. Gorelo je precej časa. Ogenj;pa . so pogasili v glavnem vojaki saperji, kt so,; hiteli na hrib sv. Valentina, ena kompani-ja, pod vodstvom nadporočnika. Po Solkanu, je občinski sluga tolkel na 'boben in klicalv naj gredo pomagat, da bo dobro plačan, kdor gre gasit. — Kako je nastal ogenj, se je ugibalo v mestu in soglasno se je menilo: gotovo so zažgali kaki otroci, ki delajo izlete na hrib sv. Valentina. Di- . jaki tukajšnje gimnazije tretjega razreda so napravili izlet s svojim profesorjem, na hrib sv. Valentina. Tam so najbrže kadili, prižigali iti metali ostanke proč pa je nastal ogenj. K sreči, da se je pogasilo. Če bi ne bil pihal veter proti Gorici, marveč .«na drugo;stran,.bi bil začel goreti-morda enostranski l:pi gozdič ali pa bi se bilo pripetilo celo kaj Solkanu. In pod Sv. Valentinom je tudi sloveči železniški most čez Sočo! Higije.ia, kje si? — Danes zjutraj ob 7SU i'e hlapec nekega laškega -trgovca v Gosposki ulici razgrnil platneno sreho nad trgovino ter tolkel prah iz nje, in sicer tako, da so cele megle se valile na pa-sante. Vedeti je treba, da ravno ob isti uri je bilo največ v šolo idocih otrok na ulici, ki so morali požirati ta prah. Vprašamo v to poklicano oblast, ali misli že vendar enkrat kaj ukreniti proti takemu anti-higijeničnemu postopanju, na katero v Gorici tolikokrat naletimo? Zopet nesreča v papirnici v Podgori. — Delo v tovarnah vzroča polno poškodb delavcem. Ni ga menda tovarniškega delavca, ki bi ne imel nikake poškodbe. Včeraj dopoiudne so prinesli iz Podgore v bolnišnico k usmiljenim bratom v Gorico nekega delavca," ki si je zlomil nogo. Dali so mu hitro potrebno zdravniško pomoč. Oni delavec se imenuje H. Luznik, doma iz Ločnika, star 38 let. Padel je z \- višvne-5. m.- Svojemu gospodarju ukradel 50 K. — Svojemu gospodarju Vincencu Jasniču v Vipotžah je ukradel hlapec Franc Melingo iz Trsta hankovec za 50 K ter potem izginil. Popival je po raznih krčmah, šel v Trst in se zopet vrnil v naše kraje, kjer ie nadaljeval veselo življenje, dokler ga niso zasačili orožniki. Nahaja se sedaj v tuk. zaporih. Melingo je bil obsojen, včeraj pri okrajni sodniji na 4 tedne zapora: — Na sedem tednov zapora je obsodil kazenski sodnik Vinci 33 letno Marijo Pin iz Tržiča, ker se je pojavila 9. t. m. v Gorici, dasiravno je bila leta 1903 izgnana od tod. Marija Pin, ki je bila radi sličnega prestopka že mnogokrat kaznovana, se je pritožila proti odmeri kazni, a okrožna sodnija je premenila navadni zapor v strogi ter ga ;za nameček še osladfla z 1 postom. Po dostani kazni bode šla zastonj in v častnem spremstvu domov. Z revolverjem se Je Igral neki mlad iant Alojzij hvala iz Lokovca. l razsodbo. Globoko rano na desni roki si je vzročil 39 letni Fran Bizjak iz Št. Petra, ko je. rezal vrbovje. Prišel je po zdravniško pomoč k usmiljenim' bratom v Gorico. Radi hudodelstva goljufije. — Danes se je vršila kazenska razprava proti 7f Idi Fisčher, bivši uslužbenki',y neki tukajšnji trgovini, radi hudodelstva goljufije. Pod pretvezo, da imajo njeni otroci 30.000 K premoženja je Ida Fischer »napumpala« različne osebe tako zakonsko Baver, re-: stavraterja Lipitsch za 160 K, natakarja Ferhcherja za 96 K i. t. d. Zraven tega je obtožena, da se je ob neki priliki nedostojno izrazila o cesarski pesmi. Ker niso došle priče, ki so imele izpovedati o zadnji okolnosti, se je razprava prenesla. — Stekli psi v Furlaniji. — Komisar finančne straže v Červinjanu ima dva psa. Eden teh je pred par dnevi ugriznil komisarja in potem služkinjo. Nato je pes.izginil. Radi tega je ukazala oblast ustreliti drugega psa. Komisarja in služkinjo pa so poslali na Dunaj v Pasteurjev zavod. V Muškoli pa je ugriznil občinskega redarja pes posestnika Sarcinellija. Tudi ta redar je moral na Dunaj v že omenjeni zavod. Izdane so stroge odredbe. Samo če bodo kaj pomagale. Steklina je med psi v furlanski nižini in zlasti poleti tudi v Goriški okolici močno razširjena in vedno je polno nesreč. Al res ni mogoče z uvedbo in vršitvijo strogih odredeb ustaviti tako. razširjenje stekline, kakoršna se kaže1 leto za letom? , ,."'" ..',,!, :,,.. s. ,\ Izgnan je iz Gorice italijanski podanik Peter Montico. Ker se je vrnil, so ga aretirali. Aretiran je bil v Gorici neki., Jos, Keber, osumljen, da bi bil okradel čevljarja Štruklja v Nunski ulici. Ali pokazalo se je, da sum ni opravičen in Kebra so izpustili iz zapora. Nič več še ne morejo pritoževati nad slabo kavo mpžje tistih gospodinj, katere kavi pridevajo Kolinsko kavno primes, ki je priznano najboljši kavni pri -datek. Izdeluje se v edini jugoslovanski tovarni za kavne primesi v Ljubljani in je forej edino pristno domače blago te vrste. Pri nakupovanju strogo pazite na znamko »Sokol«, ker le tako morete biti zagotovljen, da imate v rokah pristno domačo in izvrstno Kolinsko kavno primes. Lepo vreme, — Solnce sije in greje že par'dni. Krasno toplo je, zjutraj in zvečer pa, zlasti zjutraj pritiska mraz, katerega pa kmalu prežene gorko soinče. Včeraj je pihal malce neprijeten veter. ¦ Domača politika. »La solenne. protesta«. — Smejati ,se mora, kdor čita v kamoraškem listu poročilo o ponedeljkovi seji. mestnega sveta goriškega, kjer pripoveduje, da se je izvršila »la solenne protesta« proti name$t-ništvenemu odloku. Klavern je bil tisti protest, nič vreden na vse strani. Kje so bili meščani, ki kaj veljajo, ki bi bili dali slovesnost protestnemu činu? Doma so bili in še zmenili se niso za »slovesen protest« dr. Pinavčiga in Venierja. Z magistrata so nagnali uradnike k seji in par drugih fantov je bilo, ki radi kričijo — veljavno meščanstvo se ni brigalo za protest; no, ker pač obsoja početje vladajoče klike vsak poštenjak, Slovenec, Lah ali Nemec. Kako malo slovesen je bil protest* priča dejstvo, dasenitivsemmest-n i m s v e t o v al c e m ni zdelo vredno priti k seji. Treijina je ostala doma ali so pa v kavarni sedeli. Ko se je med govorom dr. Pinavčiga odstranil dr. Bader, niti sklepčni niso bili več, ali Pi- navčig je vendar dalje govoril. Vladni za-, stopnik se je protivil, da se protokolira oni del govora Pinavčigevega, ko ni bil sklepčen mestni zastop. Glejte, to se je zgodilo — ko je imel biti protest najbolj slovesen. Žalostna taka slovesnost! — Navzoči tudi niso bili pri seji trije občinski zastopniki, ki so c. kr. uradniki: c. kr. sodnik dr. Thoman, c. kr. profesor Kurschen in predstojnik'crkfc davčnega 'urada Thedrez. Po kaj pa tudi bi hodili? Saj je namestništvo povedalo, da ni utoka proti odloku, s katerim so odvzete goriški-občini volilne agende. Čemu torej protestirati? Če pa že mora kdo kričati, pa •naj kričita Pinavčig in Venier; ta dva naj •se zopet enkrat blamirata. In blamirala sta se pošteno s tistim »slovesnim protestom«! Kozel vrtnar. — Radi popustljivosti vlade,- nesloge opozicije in sleparstev sedanje večine vrtnari v vrtu našega mesta -kozel; Pri sestavi volilnih imenikov, pri 'ljudskem štetju smo ga prijeli za brado! Sedaj* pa cvili in tuli, da se mu jemlje svoboda.' »Corriere« in »Piccolo«, kozel sam in vsa laško liberalna klika, vsi hočejo, da še postavi znova kozel za vrtnarja pri molilnem imeniku goriškem. Narodna obramba. Goriška ženska podružnica družbe sy. C. in M. bo imela svoj letni občni zbor ¦v. nedeljo dne 16. t. m. ob 2. popoldne v hotelu pri »Jelenu«. Ako ne bi bilo zadostno število udiiij, se vrši občni zbor pol ure kasneje pri vsaki udeležbi. Ker ve vsakdo, kakega pomena je družba sv. C. in. M., za Gorico, zato se apelira na naše narodno ženstvo, da se vdeleži ta dan v obilnem številu, zlasti se pričakuje nila-djh, delavnih moči, da bi pristopile v novi odbor! se sprejme 12 gojerik, izjemoma tudi več. uojenKe stanujejo lahko v internatu, kjer so pod doonm nadzorstvom in kjer imajo vso osKrbo ali pa tudi stanujejo izven internata, internistke plačujejo za vso oskrbo s šolnino za gospodinjski in kuharski pouk ter za belo šivanje mesečnih 100 K. Eksternistinje pa plačujejo za gospodinjski in kuharski pouk, za belo šivanje in za opoldansko hrano mesečnih 45 K. One go-jenke pa,'ki bi opoldanske hrane ne imele v internatu,'plačujejo za ves pouk mesec-nih 20 K. Poučuje se: praktično kuhanje preproste in firie meščanske hrane; gospodinjsko knjigovodstvo- s kalkulacijami, hranoslovje, gospodinjstvo, zdravjeslovje (ta predmet poučuje praktičen zdravnik), serviranje, belo šivanje, likanje. Priglasiti se je vodstvu »Mladike« v Ljubljani; Šu-bičeva ulica, št. 9. do 20/ februvarja t. 1. Književnost. »Veda«. — Vsebina prve številke 1913: Dr. Fran Ilešič; S slovensko-hrvat-ske meje pred 100 leti. — Dr. Bogumil Vošrijak: Biilgari o svoji bodočnosti. — Dr. Albert. Bazala: Problem ličnosti. .(Nastavit, če se), — Dr. Zdenek Tobolka: Vse-slio^attstvo^^Dalje prifc,)., Ivan ftiohorjč: Razvoj kreditnega zadružništva. (Dalje prih.) Dr. Ivan Prijatelj: Gradivo. Ustanovitev Bleiweisovih »Novic«. — Pregledi in:referati: Slovstvo in kulturna zgodovina: I. P.: Iz poljske beletristike 1. 1911. Milan Ševič: Dr. Jovan Skerlič, Istoria nove srpske književnosti. Dr. Hans v. Mžik: Kari Glaser, Der indisehe Študent Niko Bartulovič: Jugoslavenska pitanja. -— Pravo: B. V.: Dr. Fr. Tezner, Die Volksvertretung. — Sociologija: B. V.: werner Sombart, Krieg und Kapitalis-mus. A. O.: Psihološko-intuitivna sociologija. H. nemški sociološki kongres. — Pedagogika: K. O.: Izobraževanje srednješolskih profesorjev v Avstriji. Sociologija, in, pedagogika. — Politika: F. V.: Nekaj reške statistike. B. V.: Knaflič, Jugoslovansko vprašanje. B. V.: Narodni pomen preseljevanja v Avstriji. A. O.: Populacijska statistika in evgenetika države. Ve-leindustrija v L 1913. — Prirodoslovje: F. V. Znanstveno raziskovanje Jadranskega morja. »Veda«, ki je sto^.ia s pričujočo številko v svoji tretji letnik, izhaja dvomesečno, obsega letno najmanj 36 pol in sta-ije na leto 8 K (v obrokih primerno), dijakom enkratno 5 K. Prihodnja številka izide l. aprila. DOPISI. Iz tolminskega okraja. Sv. Lucija.—- Naznanjeno je bilo, da se bo vršil v nedeljo 16. t. m. po VečerriV cah občni zbor Gor. kmet. društva s kmetijskim predavanjem. Tega napovedanega kmetijskega predavanja pa ne bo, marveč se bo vršijo Isti dan javno predavanje o balkanskih narodih in balkanski Vojni. kazne vesti. Velika železriiška nesreča med Zagorjem in Savo. — Ko je .poštni vlak, ki je odšel včeraj popoldne ob 1,45 s proge južne železnice iz Trsta, vozil proti postaji Sava za Ljubljano, se je odtrgala s tamkajšnjih pečin velika skala in se zagnala v vlak. Z Zidanega mosjta, torej z nasprotne strani, je prišel .tovorni -vlak. Lokomotiva in prvi voz poštnega vlaka sta se zvrnila na tovorni vlak ter ga vrgla s tira. 14 vozov tovornega vlaka je precej poškodovanih. Ranjen je strojevodja poštnega vlaka. Vlaki, ki so vozil) za to nesrečo, imajo seveda veliko zamudo, kajti vspostaviti promet po taki nesreči, to tra-je dolgo Časa. Štraik je izbruhnil v tovarni Man-freda NVeissa v Budimpešti. Štrajka vseh 5000 v tovarni zaposlenih* delavcev in to radi tega, ker je bil odpuščen neki delavec in so se drugi izjavili solidarne ž njim. Ponarejale! denarja v Zemunu. — V Zemunu so prijeli tamkajšnjega gradbenika Keliča in njegovo ženo, ki sta delala bankovce po 50 K. Vodi se preiskava. Prijeli so tudi par sokrivcev. ..,.-• Bulgarska vlada išče zdravnike za svoje vojne bolnišnice in sicer pred vsem Slovane. Plača dnevno 20 Jevov> to je mesečno 600 K/ ' Ponarejen petkronski denar kroži tudi ob štajersko-hrvaški meji. Denar je baje jako dobro ponarejen. Pozor na pet-kronače! V aeroplanu iz Trsta v Rim hoče vzleteti tržaški aviatik Vidmar. Preletel bi to črto 630 km v petih etapah. Mali oglasi IaJinnJ«»*P»l8toJbHia stane 60 tla. lko Je oglu obsetfiejll se raCnsa ta mko besedo S Tin. lUJprtjrmejle inseru-MOe u trgovee In obrtnike. Koliko Je mnvjfiih trgovcev In obrtnikov v Gorle', katerih na delali (in colo v mestu) nlh&r - ------- " aikjov «• l»««rir«]o. Skoda ni majhna »a, kir Proda se k Orehovljah gfe, % VL haja na lepem zdravem kraju. K JiiSi spada tudi vrt in zemljišče. Cena jako ugodna. Proda se skupno ali pa parcelirano. Za natančneje podatke se je obrniti < na Antona Garbmt, Kanal 15. S*-i Gospodarske vesti. ¦ Gospodlnska šola v »Mladiki«. — Letošnji prvi petmesečni gospodinjski tečaj se konča s koncem februarja. Drugi tečaj se začne s prvim marcem t. 1. V ta tečaj Hrana in stanovanje W^ predmestju ali v goriški okolici, ji. pr. v Solkanu, Pevmi, Štandrežu, Šempetru. Naslov pove upravniŠtvo. S5-1 Izjava. Podpisani obžaluje, da; je z navadnimi psovkami razžalil Edvarda Samca iz Teyc\ Teiče, 10. frtraarja 1913. filbert Rafer, G4-1 ; učitelj. 2 učenca za tiskarsko obrt sprejme ..Goriška Tiskarna". aLht«v« s« vsaj a sridnjl *oli. . Porotna razprava radi matverzacij v občinskem uradu v Pulju. (Dalje.) Zaslišan je bil tudi deželni glavar dr. Ri z z i, bivši župan v Pulju. Glede Oalan-ta je povedal, da je bil len uradnik, Fillinichu pa je slikal za uzor-uradniita. Dr. Moise, občinski tajnik, ne ve nič o de-fravdaeijah, marveč opisuje, obtožence za uzorne ljudi. Priča prof. B e k a r izpove, da je videl, kako so ponoči vozili materijal k Fillinichu, ko je ta zidal svojo vilo. — Dr. Stanič h, bivši župan, izpove, da o malverzacijah ni on nič vedel, ampak po-^ zneje je zvedel za vse te reči. O Fillinichu' pravi, da je vršil svojo službo točno ali je bil vedno preobložen z delom, tako da mu ni bila mogoča točna kontrola. O Galantu pravi, da je »strambera«. Vodi se še neka nova. preiskava. Galante je izpovedal, da je dal nekemu redarju 40 K, da ni aretiral neke Galantu blizu stoječe osebe. Na policiji so ostale nerešene celo ovadbe radi tatvine. Priča policijski inšpektor K a r 1 i n je bila vprašana^ če ve, da je. svoj čas izginil znesek 2000 K, oddan municipiju od c. kr. policijskega komisarijata v Pulju. Karlin pravi, da ne ve o tem. Državni pravdnik pove, da se vodi. radi tega preiskava, proti komu, ne more še danes povedati. Kot priča-je bil zaslišan potem Gre-^ gor S u m b e r a c, ki je Jzpovedal, da je za sekanje gozda za svoto 2001 K dajal denar Fillinichu, ne da bi dobil za to kako potrdilo. Večkrat je dal Fillinichu denar tudi v dar. Dr. Rob b a je zahteval, naj se čitajo akti o procesu nekega Puljskega mestnega uradnika, ki je bil od porote v Rovinju oproščen, da bodo porotniki vedeli, da je bil uradnik Puljske občine od porotnikov radi malverzacij oproščen, dočim so bili drugi po rednih sodnikih obsojeni. Doslej je bilo 6 procesov proti 18 osebam; vse so bile obsojene. Razprava se nadaljuje. Odgovorni urednik In Izdajatelj Ivan Kav Hi v Oorid. tlaka: .OoriSka Tiskarna« A. Oabriček (odgov. J. FabCičK Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. 2 učenca za tiskarsko obrt sprejme »Goriška Tiskarna". Zahteva se vsaj 2 srednji ioIia Mali oglasi. lajmaaJlft~prtstojbIna stane 60 vin. Ako Je oglas obiefnttjli se raSnna la vsako besedo 3 vin. lajprtpravnejle lnserlranje xa trgovce In obrtnike. Koliko Je manjSlb trgovcev in obrtnikov t Gorioi, kaUrlb oa dotell fin celo t moata) nihee no pozna, kar riilrjar a« iMorlrajo. Skoda nI majhna. Krompir " | najboljše kakouosti, debeli in idraut razpošilja uednb, o usakl množini ter j naiceneie irgouska firma: I. Kušlan, trgovina z deželnimi pridelki Kranj — KranjsK Proda se labre ohranjen orkestrijon Za premogovni rudnik Dobrla prt DioaH (Hranisko) " se rabi 6 rudarjev. na 2 cilindra z 8 platami. Gena iako ugodna. — NatanjČneje se izve pri Caša rossa Andreju Podgorniku, krčmarju v Gorici, Via Glavna zaloga Palma podjetnikov A. Drufovka Gorica, Rašteij 3. Zaloga usnja. Radi »družinskih razmer oddam takoj dobro idočo srednje veliko trgovino z mešanim blagom, žganjetočem itd: za> dobo :: 5—10 let v najem. :: Trgovina obstoji 10 let' v lepem industrijskem kraju na Kranjskem. Letni promet okoli 45.000 K. Najemnina zelo nizka, potreben kapital 2000-4000 K. <'eiij. ponudbo pod „dobro idoča trgovina^' na upravništv« „So#c". Podpisani, s spričevali potrjeni čevljarski mojster in sodni cenilec, naznanjam slavnemu občinstvu v mešlu in na deželi, da sem odprl C. kr. priv. kroji Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke. HI. POVERAJ Gorica, Travnik štev. 6. |_ Bdita se opremljeno sobo -JSUlrs jem. Nahaja ge na Corsu Frana Josipa št. 18 v pritličju in ima poseben vhod. Poizvedbe istotam 2, nadstr. levo. 66—1 Slovenska šivilja fcbSffffJjjSK Izdeluje obleke In kostume po najnovejši modi Josipina Bregantič, ulica Caserma št. 5, III. nad. Fotograf A. Jerkič SčL&ŽFg. taenn in tudi zvečer pri električni svetilki „ Jupiter1. — Sonzacionelna novost, krasen umetniški efekt! Od pondeljka 17. do četrtka 20. t. m, Berne o Gorici hotel „pn treh kr!onah4' KILE vsled napora in izpad čreues. Kontenzacila zajamčena. Brez operacije. ! Onj, ki imajo kilo, naj opuste nošenje kakoršnegakoli pasu in naj si preskrbe j „sistem Berne", ki je najnovejši in lastna iznajdba. Tem potom se priporočamo tudi vsem veleuč. gosp. zdravnikom, ki so nam izkazali dosedaj svojo naklonjenost. Opozarjamo vse interesente: možke, ženske in otroke, da si ogledajo »sistem Berne" v zgoraj navedenih lokalih in ob določenih dnevih. 58—i imoiut autorizouana staubena ttirdka * jopici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. svojo delavnico o Hnnsht nllcl št. S ter se priporočam slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk, in jamčim za točno in solidno postrežbo udani Čevljarski mojster. 485 17 Naročajte Cvekov brinovec, hruškovec in melisovec iz Kamiika domače žganje. Išče se zastopnik za Gorico. f^iemtrginaPriiorstai se oia Tip krasen prostor za manufakturno trgovino z dvemi zalogami in pisarno. Lokal se odda z vso opremo. V isti hiši se dobi tudi stanovanje. Kei se nahaja hiša na najlepšem in prometnem kraju, naj nihče ne zamudi te lepe prilike. — Naslov pove" upravništvo. 49-1 ODVETNIK Dr. Lovro Scalier je odprl svojo pisarno 1) PULJU IHBRODIH DOIKI). Kura jezikovne šole Berlitz v Gorici NAZNANILO. Na željo in prošnjo različnih krogov bo gosp. Berdon na razpolago pojutrajšnjem, v pondeljek, dne 17. svečana v salonu hotela „pri pošti" od 3, ure pop. do O. tire zvečer. * Obenem se bode sprejemalo tudi priglasitve učencev, ki,,Žele^naučiti*se francozščine in angležščine. Pouk začne takoj. Radi tega se prosi takojšnji^priglasitve. Vsa natančneja pojasnila daje gosp. Berdon. v-zgoraj navedenih'lokalih in ob dojočeni uri. ^ ^ ,;•; Način in koristi Berlitz-metode: 1. Vsak učitelj poučuje izključno v svojem maternem jeziku. — Učitelji le dotične narodnosti. 2. Od prv? ure naprej sliši in govori učenec le oni jezik, kojega se hoče naučiti. . ... 3. Slovničnih pravil se ne uči na pamet temveč se jih izvaja !z praktičnih primerov. 4. Prevajanja so izključena.