Geološki terminološki slovar Zbirka Slovarji Uredniki zbirke: Metka Furlan, Marjeta Humar, Majda Merše, Jožica Škofic, Andreja Žele Geološki terminološki slovar © 2006, ZRC SAZU Uredil Jernej Pavšič Leksikografska in jezikovna redakcija Zvonka Leder Recenzenta Rajko Pavlovec in Meta Dobnikar Člani terminološke komisije Mario Pleničar, Dragica Strmole, Jernej Pavšič (predsednik), Vida Pohar, Polona Kralj, Zvonka Leder (leksikografsko vodenje) Avtorji slovarskih člankov Mario Pleničar, †Jože Duhovnik, Dragica Strmole, Jernej Pavšič, Vida Pohar, Polona Kralj, Dušan Kuščer, Rajko Pavlovec, Danilo Ravnik Svetovalci Matija Drovenik, Simon Pirc, Meta Dobnikar, Jože Pezdič, Aleksander Horvat, Drago Skaberne, †Stanko Buser, Nina Zupančič, Tomaž Verbič, Breda Mirtič, Marijan Poljak, Marija Štefančič, Renato Vidrih Seznam mineralov Dragica Strmole Preglednica geoloških dob Jernej Pavšič in Marijan Grm Vnos, obdelava gradiva in usklajevanje sinonimije Marija Djurović Pregled onaglaševanja iztočnic Peter Jurgec Terminografski pregled Marjeta Humar, Ljudmila Bokal, Tanja Fajfar, Borislava Košmrlj - Levačič, Jakob Müller, Cvetana Tavzes, Mojca Žagar Obdelava gradiva, računalniški vnos in usklajevanje z računalniškim programom SlovarRed 2.1 Tomaža Seliškarja in Borislave Košmrlj - Levačič Izdajatelja Oddelek za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani zanj: Mihael Ribičič Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU zanj: Varja Cvetko Orešnik Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU Za založbo Oto Luthar Glavni urednik Vojislav Likar Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan Prelom Iztok Sajko Tisk Present, d. o. o., Ljubljana Naklada: 600 Tisk so finančno podprli Agencija za raziskovalno dejavnost RS Slovenska akademija znanosti in umetnosti Geološki zavod Slovenije IRGO Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje DDC svetovanje in inženiring, Družba za svetovanje in inženiring, d. o. o. Nafta Lendava, d. o. o. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 55(038)=163.6 GEOLOŠKI terminološki slovar / uredil Jernej Pavšič ; [avtorji slovarskih člankov Mario Pleničar ... [et al.] ; seznam mineralov Dragica Strmole, preglednica geoloških dob Jernej Pavšič in Marijan Grm]. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. - (Zbirka Slovarji) ISBN-10 961-6568-84-1 ISBN-13 978-961-6568-84-5 1. Pavšič, Jernej 230796800 Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic (copyrighta) GEOLOŠKI TERMINOLOŠKI SLOVAR Uredil Jernej Pavšič Leksikografska in jezikovna redakcija Zvonka leder lJUBlJana 2006 kaZalo Uvod................................................................................................................................................. 7 viri ................................................................................................................................................... 9 Pregled piscev slovarskih člankov in svetovalcev po področjih.................................................... 11 Pojasnila k zgradbi slovarja ........................................................................................................... 12 Označevalniki ................................................................................................................................ 14 slovar ............................................................................................................................................. 15 seznam mineralov........................................................................................................................ 311 Razdelitev geološke zgodovine.................................................................................................... 330  UvoD Strokovno izrazje je pomemben del vsake stroke. Njegova določnost daje stroki večjo točnost izražanja in s tem nedvoumno sporazumevanje. Slovensko geološko izrazje se je začelo oblikovati po prvi svetovni vojni, ko se je zmanjšal vpliv nemščine, ki je v slovenskem strokovnem izrazju še vedno opazen. Takratni raziskovalci so skušali oblikovati mnoge slovenske izraze; ti so bili največkrat neposreden prevod nemških strokovnih izrazov, zato so bili v veliki meri neposrečeni in se v stroki niso uveljavili. Žal so slabi prevodi ter neustrezna in nerodna nova poimenovanja povzročili, da so raziskovalci raje uporabljali kar poslovenjene tuje izraze, kakor da bi poskrbeli za ustreznejša slovenska poimenovanja. Po drugi svetovni vojni se je geološka stroka na novo organizirala. Ustanovjena sta bila Geo­ loški zavod ljubljana in Geološki inštitut pri slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki sta poleg geološkega oddelka na ljubljanski univerzi skrbela za razvoj geološke stroke. V tistem času se je pokazala potreba po terminološkem slovarju, ki naj bi točno opredelil rabo slovenskega strokovnega izrazja, saj so pisci znanstvenih in strokovnih razprav in člankov zelo različno upo­rabljali strokovne termine, največkrat po lastni presoji. Sklenjeno je bilo, da se pripravi Véliki terminološki slovar. Slednje je vzpodbudilo potrebo po sistematičnem zbiranju terminološkega gradiva. V ta namen je bila na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v letu 1952 ustanovljena Terminološka komisija, v okviru katere so najprej začele delovati pravna, tehnična in medicin­ska sekcija. Začelo se je z zbiranjem strokovnih izrazov v zvezi z urejanjem f lore, favne in gee Slovenije. Medicinska sekcija je kasneje dala pobudo za ustanovitev Prirodoslovne sekcije Termi­nološke komije, ki je bila uradno potrjena leta 1955. Prva naloga Sekcije je bila zbrati strokovne izraze iz slovenskih prirodoslovnih znanstvenih in strokovnih knjig in jih urediti po strokah. V Letopisu SAZU je bila leta 1956 med vedami v Prirodoslovni sekciji prvič omenjena geologija s paleontologijo, mineralogijo in petrografijo. V Sekciji je začelo z delom več izpisovalcev, ki so termine izpisovali ročno na posebne listke in jih urejali po strokah in abecedi. Delo je teklo inten­zivno, tako da je bilo do leta 1960 zbranih že okoli 28.000 izpisov. Na začetku šestdesetih let so bile znotraj sekcij oblikovane posamezne strokovne terminološke komisije: leta 1961 je bila usta­novljena Komisija za geološko in paleontološko terminologijo, ki jo je vodil akademik prof. dr. Ivan Rakovec, in Komisija za mineraloško-petrografsko terminologijo, ki jo je vodil prof. dr. Jože Duhovnik in nekaj časa tudi takrat še doc. dr. Stanko Grafenauer. Obe komisiji sta se odločili za popis vsega geološkega strokovnega izrazja, uporabljenega v takrat mladih slovenskih strokovnih revijah in v revijah, ki so objavljale članke z geološko vsebino, s pomočjo številnih izpisovalcev, najpogosteje študentov geologije. Od leta 1962 je bilo delo obeh komisij usmerjeno v zbiranje geoloških strokovnih izrazov za nastajajoči slovar sodobnega knjižnega jezika, ki ga je pripravljala Leksikološka sekcija pri Inštitutu za slovenski jezik SAZU. V letu 1964 sta komisiji nameravali napraviti seznam vseh izpisanih mineraloških, petroloških, geoloških in paleontoloških strokovnih izrazov in jih na kratko pojasniti; seznam naj bi izšel v 100 izvodih in bi bil hkrati osnutek načrtovanega Vélikega terminološkega slovarja. V naslednjih letih se je število izpisov postopoma povečevalo, čeprav je bilo težišče dela usmerjeno v pripravo razlag za Slovar slovenskega knjižnega jezika. vzporedno s tem delom je bilo leta 1969 v šestih izvodih pripravljeno Navodilo za pisanje terminološkega slovarja. Po tem času je delo obeh Komisij zastalo.  Leta 1987 je ponovno oživelo delo Komisije za geologijo, paleontologijo in mineralogijo in člani so začeli s sistematičnim pregledovanjem zbranega gradiva in pripravami za izdelavo slo­varja. Leta 1990 je Meta Kalin, strokovna sodelavka Inštituta za slovenski jezik, naredila računal­niški popis strokovnega izrazja po obstoječem izpisanem gradivu, na podlagi katerega je narejen Geslovnik geoloških terminov. V tem času so bili člani terminološke komisije: prof. dr. Jože Duhovnik, akademik prof. dr. Mario Pleničar in prof. dr. Rajko Pavlovec, delo je leksikografsko vodila Meta Kalin. V letu 1992 je Komisija dobila nov zagon, ko se je kadrovsko pomnožila. Poleg prof. dr. Duhovnika (kristalografija, mineralogija, petrografija, nahajališča mineralnih surovin) in akademika prof. dr. Pleničarja (splošna geologija, stratigrafija, regionalna geologija) so z delom začeli še prof. dr. Jernej Pavšič (paleontologija nevretenčarjev, stratigrafija, paleoekologija), ki je hkrati prevzel vodenje komisje, prof. dr. Vida Pohar (paleontologija vretenčarjev, kvartarna geo­logija), Dragica Strmole, univ. dipl. inž. geol. (kristalografija, mineralogija, petrologija), in kot leksikografinja Zvonka Leder, univ. dipl. slov. V letu 1996 je Komisja žal izgubila prof. dr. Jožeta Duhovnika, ki ga je nadomestila dr. Polona Kralj. Poleg rednih članov, ki so se tedensko sestajali, so kot zunanji sodelavci in svetovalci občasno sodelovali še: prof. dr. Rajko Pavlovec, prof. dr. Dušan Kuščer, prof. dr. Danilo Ravnik, akademik prof. dr. Matija Drovenik, prof. dr. Simon Pirc, prof. dr. Stanko Buser, prof. dr. Jože Pezdič, doc. dr. Meta Dobnikar, doc. dr. Nina Zupančič, doc. dr. Aleksander Horvat, doc. dr. Drago Skaberne in drugi. Skrb za delo Komisije je prevzela Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki je tudi konkurirala za denarno podporo pri Ministrstvu za znanost, šolstvo in šport. Prvič je Komi­sija dobila denar za dvoletno delo in leta 1995 še za petletno obdobje. Zadnjih pet let je Komisija ostala brez finančne podpore države ali sponzorjev in je delo potekalo brezplačno s skromnim materialnim nadomestilom ene raziskovalne naloge. Kljub temu so vsi člani komisije vztrajali in delo pripeljali do konca. Člani komisije smo, opiraje se na Geslovnik, začeli s pisanjem slovarskih člankov. Že leta 1995 smo pripravili okoli 1.500 slovarskih člankov, do leta 2001 okoli 8.000 in leta 2005 zaključili delo pri številu okoli 10.500. V slovar smo povečini zajeli strokovne izraze, ki so neposredno vezani na geologijo. Nekaj terminov je z mejnih področij ožje stroke in samo nekaj je splošnih izrazov, ki se jim ni dalo izogniti. Praviloma smo dajali prednost izrazom, ki so se v stroki udomačili, če­prav niso vedno neoporečni. Nekatere smo popravili in priporočili popravljeno obliko. Prednosti nismo vedno dali slovenskim izrazom, pač pa smo upoštevali v stroki udomačene tujke. Glede na uveljavljeno prakso smo geološke objekte, ki so geografsko dobro opredeljeni, zapisali z veli­ko začetnico, npr. Idrijski prelom, Borovniška antiklinala, Kranjskogorski nariv, Nariv kraških planot, medtem ko smo imena formacij in stratotipov zapisali z malo začetnico, npr. borovniška formacija, grödenska formacija, vranski apnenec. Prvi slovenski geološki terminološki slovar je nastajal pol stoletja. V njem so zajeti geološki strokovni izrazi ali termini, ki so bili izpisani iz slovenske strokovne literature, zato so upoštevani tudi zastareli in nepravilni izrazi. Kolikor se je dalo, smo v slovar vključili tudi novejše strokovno izrazje, ki izvira predvsem iz angleške literature. Velike težave smo imeli s slovenjenjem novejših sedimentoloških izrazov. Slovar zajema izrazje, ki naj bi ga poznal absolvent študija geologije, zato izrazov iz ozkih strokovnih področij v njem ni. Sestavljali smo ga v želji, da bi postal nepogrešljiv pripomoček pri študiju geologije, pisanju strokovnih in poljudnih člankov. Slovar obsega 10.811 slovarskih člankov. Zavedamo se, da se je pri takšnem obsegu kljub trudu in pozornosti sestavljalcev v slo­varju lahko ohranila kakšna drobna pomanjkljivost ali nedoslednost in bomo veseli, če nas bodo uporabniki na to opozorili. Prepričani pa smo, da slednje ne more omajati splošne koristnosti in uporabnosti prvega slovarja geološke terminologije v slovenskem jeziku. Urednik Viri Allaby, A. & Allaby, M. 1999, Dictionary of Earth sciences. – Oxford University Press, 619 str., Oxford. Arheološki vestnik, Ljubljana. Biologija, Leksikoni Cankarjeve založbe, 1982, Ljubljana. Cigale, M. 1880, Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. – Matica sloven­ska, ljubljana. Colbert, E. H. & Morales, M. 1994, Evolution of the vertebrates. – Wiley-liss, 470 str., New York. Dobnikar, M., Ferme, E., Humar, M., Jarc, S., Jeršek, M., Mlakar, D., Razinger, B. & Šturm, M. 2005, Gemološki terminološki slovar. – ZRC, SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Slovensko gemološko društvo, 212 str., Ljubljana. Drovenik, M. 1984, Nahajališča mineralnih surovin. – Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, FNT, vto montanistika, 375 str., ljubljana. Drovenik, M. 1984, Nahajališča premogov, nafte in zemeljskega plina. – Univerza Edvarda Kardelja v ljubljani, Fnt, vtoZD montanistika, 129 str., ljubljana. Emiliani, C. 1992, Planet Earth, Cosmology, geology, and the evolution of life and environment. – Cambridge, University Press, 718 str., Cambridge. Enciklopedija Slovenije. Knjige 1–16. – Mladinska knjiga. Ljubljana, 1987–2002. Erjavec, F. 1875, Iz potne torbe I. – Letopis Matice slovenske, 218–228, Ljubljana. Erjavec, F. 1879, Iz potne torbe II. – Letopis Matice slovenske, 118–147, Ljubljana. Erjavec, F. 1880, Iz potne torbe III. – Letopis Matice slovenske, 156, 223, Ljubljana. Erjavec, F. 1883, Iz potne torbe IV. – Letopis Matice slovenske, 195–351, Ljubljana. Fizika, Leksikoni Cankarjeve založbe, 1982, Ljubljana. Gams, I. 2003, Kras v Sloveniji – v prostoru in času. – Založba ZRC, Ljubljana. Geografija, Leksikoni Cankarjeve založbe, 1982, Ljubljana. Geografski vestnik, Geografasko društvo v Ljubljani, 1925, Ljubljana. Geografski zbornik, Ljubljana. Geologija, Geološki zavod in Slovensko geološko društvo, 1–49, Ljubljana. Glossary of geology. – Gary, M., Mc Afee, R. & Wolf, C. L. (ed.), Amer. Geol. Inst., 1972, Washington. Grafenauer, S. 1962, Kristalografija. – Univerza v Ljubljani, 311 str. + 50 str. slik, Ljubljana. Grafenauer, S. 1963, Petrologija. – Univerzitetna založba v Ljubljani, 328 str., 326 slik, Ljubljana. Grafenauer, S. in Duhovnik, J. 1984, Sistematska mineralogija. – Univerza Edvarda Kardelja v Lju­ bljani, Fnt, 260 str., ljubljana. Grafenauer, S., Duhovnik, J. in Hinterlechner-Ravnik, A. 1972, Mineraloško petrološko izrazoslovje. – Univerza v Ljubljani, FNT, 275 str., Ljubljana. Hinterlechner, K. 1903, Mineralogija za nižje razrede srednjih šol in za enake zavode. – Ljubljana.Jurkovšek, B., Toman, M., Ogorelec, B., Šribar, L., Drobne, K., Poljak, M. & Šribar, L. 1996, Forma­ cijska geološka karta južnega dela Tržaško-Komenske planote, kredne in paleogenske karbonatne kamnine 1 : 50 000. – Geološki zavod Ljubljana, 143 str., Ljubljana. Kearey, P. 2001, The new Penguin dictionary of geology. – Penguin books, 301 str. Kemija, Leksikoni Cankarjeve založbe, 1981, Ljubljana. Kladnik, D., Lovrenčak, F. in Orožen Adamič, M. (uredniki) 2005, Geografski terminološki slovar. – Založba ZRC, ZRC SAZU, 451 str., Ljubljana. Krajevni leksikon Slovenije. – M. Orožen Adamič, D. Perko, D. Kladnik (uredniki), DZS, 1995, ljubljana. Lapidus, D. F. 1990, Collins Dictionary of Geology. – Collins, 565 str., London and Glasgow. Naravoslovje, Leksikoni Cankarjeve založbe, 1996, Ljubljana. Nikitin, V. V. 1932, Mineralogija. – Akademski klub montanistov, 357 str., Ljubljana. Nikitin, V. V. 1935, Petrografija, del III, Opisna petrografija. – 338 str., Ljubljana.  Nikitin, V. V. 1951, Kristalografija. – Državna založba Slovenije, 279 str., Ljubljana. Nikitin, V. V. 1951, Nauk o nahajališčih koristnih izkopanin. – Skripta, 411 str., Ljubljana. Parker, S. P. (ed.) 1997, Dictionary of Geology and Mineralogy. – McGraw-Hill, 346 str., New York. Pavšič, J. 2002, Osnove geologije za študente gradbeništva in rudarstva. – Univerza v Ljubljani, NTF, Oddelek za geologijo, 225 str., Ljubljana. Pavšič, J. 2003, Paleontologija, I. del Paleobotanika in nevretenčarji. – Univerza v Ljubljani, NTF, Oddelek za geologijo, 451 str., Ljubljana. Pavšič, J. 2004, Paleoekologija. – Skripta, Univerza v Ljubljani, NTF, Oddelek za geologijo, 164 str., ljubljana. Petkovšek, Z., Leder - Mancini, Z. 1990, Meteorološki terminološki slovar. – Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Društvo meteorologov Slovenije, 125 str., Ljubljana. Pezdič, J. 1999, Izotopi in geokemijski procesi. – Univerzitetni učbenik, Univerza v Ljubljani, NTF, Oddelek za geologijo, 269 str., Ljubljana. Planinski vestnik, ljubljana. Poljak, M. 2002, Strukturno-tektonska karta Slovenije 1 : 250 000. – Geološki zavod Slovenije (ro­kopis), 33 str., Ljubljana. Poljanec, L. 1909, Mineralogija in geologija za velike gimnazije. – Celovec. Poljanec, L. 1910, Prirodopis živalstva za višje razrede srednjih šol. – Založila in natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec. Priročni krajevni leksikon Slovenije. – Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1996. Prirodoslovne razpr. 1, 2, 1933, 1940, ljubljana. Proteus, Prirodoslovno društvo Slovenije, 1–68, Ljubljana. Rakovec, I. 1935, Potresi v luči geologije. – Kronika slovenskih mest, 2, Ljubljana. Rakovec, I. 1955, Geološka zgodovina ljubljanskih tal. – V knjigi: Zgodovina Ljubljane, I. del, Lju­ bljana. Ramovš, A. 1956, Razvoj paleozoika na Slovenskem. – Prvi jugosl. geol. kongr., Ljubljana. Ramovš, A. 1974, Paleontologija. – Skripta, Univerza v Ljubljani, FNT, 304 str. in 155 str. ilustr., ljubljana. Ramovš, A. 1982, Geologija. – Skripta, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, PZE za geografijo in Biotehniška fakulteta, VTO za biologijo, 197 str. in 45 tab., Ljubljana. Razprave 4. razr. SAZU, 1–45, Ljubljana. Rigler, L. 1985, Veterinarski anatomski slovar. – SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik, Terminološka komisija, Veterinarska sekcija, 270 str., Ljubljana. Schröter, W., Lautenschläger, K. H., Bibrack, H. & Schnabel, A. 1993, Kemija, splošni priročnik. – Tehniška založba Slovenije, 712 str., Ljubljana. Seidl, F. 1908, Kamniške ali Savinjske Alpe, njihova zgradba in njih lice. – Slovenska zemlja, V. del, Matica slovenska, Ljubljana. Seidl, F. 1913, Geološki izprehodi na Goriškem. – Socialna matica, Gorica. Slovar slovenskega knjižnega jezika. – 1. do 5. Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU, Državna za­ložba Slovenije, 1970, 1975, 1979, 1985 in 1991, Ljubljana. Slovenska krajevna imena. – Leksikoni Cankarjeve založbe, 1985, Ljubljana. Slovenska kraška terminologija. – Uredil I. Gams v sodelovanju z J. Kunaverjem in D. Radinjo, Katedra za fizično geografijo oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 1975, ljubljana. Slovenski pravopis. – Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center saZU, ljubljana 2001. Strmole, D. 1983, Mineralogija. – Tehniška založba Slovenije, 154 str., Ljubljana. Šubic, I. 1886, Ljubljansko barje. – Jahresbericht k. k. Ober-Gymnasium Leibach, 1–19, Laibach. Tarman, K. 1992, Osnove ekologije in ekologija živali. – Državna založba Slovenije, 547 str., Ljubljana. Veliki slovar tujk. – Cankarjeva založba, 2002, Ljubljana. PREGLED PISCEV SLOVARSKIH ČLANKOV IN SVETOVALCEV PO PODROČJIH Avtorji slovarskih člankov: Geofizika Danilo Ravnik Geologija kvartarja Vida Pohar Hidrogeologija Dušan Kuščer Inženirska geologija Dušan Kuščer Kristalografija Jože Duhovnik, Dragica Strmole Mineralogija Jože Duhovnik, Dragica Strmole, Polona Kralj Nahajališča mineralnih surovin Jože Duhovnik Paleoekologija Jernej Pavšič Paleontologija nevretenčarjev Jernej Pavšič, Rajko Pavlovec Paleontologija vretenčarjev Vida Pohar Petrologija Jože Duhovnik, Polona Kralj, Dragica Strmole Regionalna geologija Mario Pleničar, Rajko Pavlovec Sedimentologija Polona Kralj Seizmologija Danilo Ravnik Splošna geologija Mario Pleničar, Rajko Pavlovec, Jernej Pavšič Stratigrafija Mario Pleničar, Rajko Pavlovec, Jernej Pavšič Svetovalci: Geokemija Simon Pirc, Jože Pezdič Geologija kvartarja Aleksander Horvat, Tomaž Verbič Kristalografija Meta Dobnikar Mineralogija Meta Dobnikar, Breda Mirtič, Nina Zupančič Nahajališča mineralnih surovin Paleontologija človeka Simon Pirc, Matija Drovenik Marija Štefančič Petrologija Nina Zupančič Regionalna geologija Stanko Buser, Marijan Poljak, Tomaž Verbič Sedimentologija Drago Skaberne, Aleksander Horvat Seizmologija Renato Vidrih Stratigrafija Stanko Buser PoJasnila k ZGraDBi slovarJa Geološki terminološki slovar je razlagalni in informativno-normativni slovar, ki to izrazje pomen­sko in jezikovno opisuje in vrednoti. Vsak geološki strokovni izraz je iztočnica samostojnega slovarskega članka. Ti so razvrščeni po abecedi, ne glede na to, ali so poimenovanja enobesedna ali večbesedna. Iztočnice so najpogosteje samostalniki ali besedne zveze s samostalniškim jedrom, ki so navedeni v ednini in izjemoma v množini, pridevniki, glagoli in uveljavljene krajšave. Pri zapisu iztočnic so upoštevani raba v stroki in določila Slovenskega pravopisa 2001, razen zapisov geotektonskih enot (Velenjska udorina) in prelomov (Savski prelom), ki so obravnavani kot lastna imena. Pri krajevnih imenih in izpeljan­kah iz njih sta upoštevana priročnika Slovenska krajevna imena 1985 in Priročni krajevni leksikon slovenije 1996. Samostalniške iztočnice in kratice so navedene v prvem sklonu ednine, pridevniki v določni obliki, glagoli v nedoločniku. Iztočnica ima praviloma podatek o naglasu, ki je določen po rabi v stroki in jezikovnih smernicah, vendar nima navedenih naglasnih dvojnic. Vsaka iztočnica je opisana z naslednjimi podatki: Pri enobesedni samostalniški iztočnici je navedena drugosklonska končnica (erupcija -e), medtem ko ima večbesedna iztočnica drugosklonsko končnico navedeno za vsako besedo zveze (breton­ska orogenetska faza -e -e -e); pri večbesedni iztočnici s sklonsko neujemalnimi členi je nespre­menjena sklonska oblika označena z dvema črticama (cona prirastka oceanskega dna -e -- -- --). Pri vseh samostalniških iztočnicah je naveden spol (m, ž, s), ki se pri večbesednih ravna po samo­stalniškem jedru (inverzno zaporedje plasti -ega -a --s). Če je iztočnica kratica iz angleške besedne zveze, je v okroglem oklepaju ubesedena oblika v angleščini (DTA, REE), za usmerjevalno puščico (›) pa je naveden ustrezen slovenski strokovni izraz, ki je v slovarju obdelan v slovarskem članku na abecedno ustreznem mestu (diferenčno­termična analiza, elementi redkih zemelj), ali pa je v okroglem oklepaju navedena ubesedena oblika v angleščini, ki ji sledi razlaga (LILE, RQD). Tudi pri iztočnici okrajšavi ali simbolu (Moho, sima, ct) je v okroglem oklepaju navedena razvezana oblika, ki ji sledi razlaga ali jo usmerjevalna puščica napoti k iztočnici z razlago. Kratica je razvezana in navedena v okroglem oklepaju, tudi če je sestavina dvo- ali večbesedne iztočnice (MCS-potresna lestvica, EMS-potresna lestvica). Če ima iztočnica pisni dvojnici, ki ju povezuje in, pomeni, da sta obravnavani enakovredno (detrit in detrítus; detrítus in detrít), če pa ju povezuje tudi (kolumbit tudi columbit), usmerjevalna puščica napoti k pisno ustrezni iztočnici (columbit › kolumbít). Iztočnica ima označeno mesto in kakovost naglasa (erúpcija, naklon, dôba), drugosklonski obli­ki pa sledi označevalnik za spol, oziroma tudi za množino, če ima iztočnica množinsko obliko. V oglatem oklepaju je naveden izgovor, če se zapis razlikuje od izgovora (beerbachit, neoschwa­gerina), sicer pa ne (eggenbúrgij, hausmannít). Pri pridevniku kot iztočnici je navedena njegova trispolnost in besednovrstna oznaka prid. (glaci­alni -a -o); pri glagolu prvoosebna končnica in glagolski vid (dolomititi se). Slovar prikazuje poimenovalni sistem stroke, zlasti poimenovanja pisne zvrsti, in deloma upošte­va strokovno neustrezna in zastarela poimenovanja, ki jih označuje z označevalnikoma neustr. in zastar. Strokovno in jezikovno ustrezna poimenovanja, ki so iztočnice, so pomensko opisana; za ozna­čevalnikom S: so jim dodane vse sopomenke (frakcijska kristalizacija); če obstaja, sledi označe­valnik P: za protipomenko (kotlina, delujoči vulkan) in PRIM.: za pomensko sorodna poimeno­vanja (antiklinalna past). Strokovno in jezikovno neustrezna poimenovanja so označena z neustr., puščica pa usmerja k ustreznemu pomensko opisanemu poimenovanju (amfibolov kristalni skrilavec, Litijski anti­klinorij). Neustrezna sopomenska poimenovanja niso navedena v sopomenskem nizu. Iztočnice, označene z zastar., so z usmerjevalno puščico napotene k ustreznemu pomensko opisanemu po­imenovanju in so tam navedene kot sopomenke (madreporne korale, Zemljin osredek). Ozna­čevalnika zastar. in neustr. označujeta tudi strokovno opuščena poimenovanja, ki so razložena, vendar nimajo strokovno veljavnega ustreznika (stres mineral, smuga, metasilikat). Pri poimenovanjih, ki jim stroka ne daje polne veljave, usmerjevalna puščica vodi k ustreznemu pomensko opisanemu poimenovanju (Soboški masiv, slemenitev) ali k več enakovrednim po­imenovanjem (jerovica, kalamina). Ta poimenovanja so navedena kot sopomenke (pri iztočnici Murskosoboški masiv je sopomenka Soboški masiv). Iztočnica ima lahko več pomenov; ti so označeni z arabskimi številkami (jama, jarek). Vsak od pomenov večpomenske iztočnice je predstavljen enako kot pomen enopomenske iztočnice. Arabska številka v okroglem oklepaju pri strokovnem izrazu, uporabljenem v razlagi, pove, v katerem pomenu je treba razumeti uporabljeni izraz (gubasto gorovje, jarek). Enako funkcijo ima pri navedbi sopomenk (izlivna predornina, karbonatna kamnina). Za opredeljevanje geoloških strokovnih izrazov, njihovih pomenov in sopomenk so v slovarju uporabljeni označevalniki; to so navadno krajšave za označevanje slovničnih informacij (m, ž, s, mn. ali v množini, v ednini), tujega ustreznika (ang., lat., nem.), za vrednotenje strokovnih izrazov (neustr., zastar.). Pri slovenskih poimenovanjih sistematskih kategorij je navedeno poleg taksona (npr. kraljestvo, red, rod, vrsta) tudi latinsko ime, iztočnica pa je glede na takson v ednini ali množini (foraminifere, endoceras). V slovarju so uporabljena tudi pojasnila, ki označujejo strokovno področje (cianofitik, dolina), kjer se termin uporablja, ali pojasnila, ki razlago kako drugače zamejijo (dvojni orogen, erma­novec, kenofitik). oZNAČEVALNIKI V slovarju so uporabljeni naslednji označevalniki: • za označevanje slovničnih informacij: m – samostalnik ali samostalniška besedna zveza moškega spola ž – samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola s – samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola dv. – dvojina mn. – množina prid. – pridevnik v množini v ednini • za označevanje tujejezičnega ustreznika: ang. – angleško nem. – nemško lat. – latinsko • za vrednotenje strokovnih izrazov: in – uvaja enakovredno pisno in izgovorno različico krat. – kratica, tj. ustaljena krajšava iz začetnih črk slovenskega ali angleškega izraza neustr. – neustrezen strokovni izraz, ki ga stroka zavrača okrajš. – okrajšava, tj. ustaljena krajšava besede, besedne zveze P: – protipomenka ali antonim, tj. strokovni izraz z nasprotnim pomenom poljudno – raba besede, besedne zveze, ki ni skladna s strokovnim poimenovanjem PRIM.: – primerjaj pomensko ožji ali pomensko širši strokovni izraz S: – sopomenka ali sinonim, tj. strokovni izraz z enakim pomenom simbol – dogovorno uveljavljena krajšava, znak za označevanje tudi – uvaja manj rabljeno pisno različico zastar. – zastarel strokovni izraz, ki je v rabi v starejši literaturi › – usmerjevalna puščica, napotilo k strokovnemu izrazu, kjer je celotna informacija, ali k pisno ustreznejšemu strokovnemu izrazu ( ) – okrogli oklepaj za navajanje pojasnil, številčnih oznak pomenov [ ] – oglati oklepaj za navajanje izgovora SLOVAR A aalenij -a [alénij] tudi alénij -a m stopnja srednje jure med toarcijem in bajocijem abisál -a m območje morskega dna v globini od 4000 m do 6500 m S: abisálna cóna, abisálni pás abisálna cóna -e -e ž › abisál, abisálni pás abisálna pahljáča -e -e ž vršaj, ki nastane ob izlivu iz podmorskih kanjonov S: abisálni vr­šáj, podmôrski vršáj abisálni -a -o prid. ki nastane na morskem dnu na globini od 4000 m do 6500 m abisálni ekvivalent -ega -enta m dogodek, ki je istočasen z dogodkom v abisalu abisálni pás -ega pasú m območje morskega dna v globini od 4000 m do 6500 m S: abisál, abisálna cóna abisálni vršáj -ega -a m vršaj, ki nastane ob izlivu iz podmorskih kanjonov S: abisálna pahljáča, podmôrski vršáj abisálno mórje -ega -a s območje morja v glo­bini od 4000 m do 6500 m S: globôko mórje abisík -a m neustr. › abisál abísni -a -o prid. neustr. › abisálni abísopelagiál -a m najnižja plast morske vode v pelagialu od okoli 4000 m dalje v globino ablácija -e ž taljenje ledu na površini ledenika zaradi sončne toplote ablacíjska razpóka -e -e ž razpoka med lede­nikom in skalnim obrobjem na območju le­deniškega jezika, ki nastane zaradi toplotne refleksije skalnega obrobja aborálna površína -e -e ž 1. površina ob ustih pri iglokožcih, npr. pri morski liliji 2. površi­na nasproti ust pri iglokožcih, npr. pri mor­skem ježku aborálni dél -ega -a m del organizma, ki je usmerjen od ust abradírani materiál -ega -a m material, nastal pri abraziji abrazíja -e ž naravno mehansko obrabljanje, brušenje, strganje in poliranje kamnin, pri katerem nastale drobce odnaša veter, led, te­koča voda, valovi ali gravitacija S: korazíja PRIM.: korozíja (1), môrska erozíja abrazíjska gŕba -e -e ž izbočeni del strme obal­ne stene, klifa abrazíjska obála -e -e ž obalna stena, nastala zaradi butanja morskih valov abrazíjska políca -e -e ž položno dno plitvega morja pod klifom abrazíjska terása -e -e ž vodoravni ali položni del strme obalne stene nad abrazijsko grbo abrazíjski -a -o prid. ki je nastal zaradi abrazije, npr. abrazijska obala, abrazijska polica, abra­zijska terasa abrazívni materiál -ega -a m material, ki zaradi svoje trdote brusi, obrablja mehkejše snovi absolútna stárost -e -i ž neustr. › radiométrič­ na stárost absorbírana vôda -e -e ž voda, ki jo je kamni­na vsrkala in je ostala v porah absórpcija -e ž pojav, pri katerem ena snov vpija drugo, ne da bi z njo kemično reagirala, npr. absorpcija vode, plina S: vpíjanje absórpcija svetlôbe -e -e ž zmanjšanje jakosti svetlobe pri prehodu skozi mineral acetátna fólija -e -e ž folija, ki se uporablja za odtiskovanje najedkane površine kamnine acetátna metóda -e -e ž 1. metoda za prouče­vanje mikrofaciesov in fosilnih združb v njih z odtisi večjih delov plasti na acetatni foli­ji, ki so dobljeni z jedkanjem 2. metoda za določanje vsebnosti dolomita v apnencu S: amónacetátna metóda acmit -a [akmít] tudi akmít -a m rjav ali zelen monoklinski alkalni piroksen, nitasti silikat S: egirín adamelít -a m globočnina granitske skupine z 10 % do 50 % kremena glede na glinence, med katerimi je 35 % do 65 % kalijevih gli­nencev S: kreménov monzonít adaptívna radiácija -e -e ž razvoj organizmov iz razmeroma primitivne vrste v različne spe­cializirane vrste adhezíjska vôda -e -e ž voda, ki ostane pod vplivom površinske napetosti in lastnosti ka­mnine ujeta v drobnih porah in kotih in ne 1 odteče kot gravitacijska voda S: izolírana ka­pilárna vôda adinól -a m albitiziran skrilavi glinavec adnétski apnénec -ega -nca m liasni apnenec z amoniti v Severnih Apneniških Alpah adsorbírana vôda -e -e ž voda, ki se veže za­radi molekulskih sil na površini glinenih mi­neralov in/ali koloidnih delcev, najpogosteje v sedimentu ali prsti adsórpcija -e ž pojav, pri katerem se vežejo molekule vode ali plina na površini glinenih mineralov, zeolitov in/ali koloidnih delcev adúktor -ja m mišica, ki veže dve loputi pri ne­vretenčarjih, npr. pri ramenonožcih in školj­kah S: sklépna míšica, zapirálka, zapirálna míšica adulár -ja m bel monoklinski ali triklinski mi­neral, različek ortoklaza adulariscénca -e ž iridescenca v adularju adúltni osébek -ega -bka m osebek, ki je že odrasel adúltni zavoj -ega -ôja m zavoj hišice organiz­ma, ki je mlajši od nukleokonha advékcija -e ž kroženje snovi v vodoravni sme­ri, npr. vode, tople vode, vodnih raztopin, magme ali toplotnega toka S: horizontálna cirkulácija P: vertikálna cirkulácija aegéanij -a m podstopnja anizija med spathi­jem in bithynijem aerácija -e ž prihajanje zraka v pore tal in vodo aeróbična cóna -e -e ž neustr. › aeróbna cóna aeróbični -a -o prid. neustr. › aeróbni aeróbični procés -ega -a m neustr. › aeróbni procés aeróbna cóna -e -e ž del preperine, kamnine, vode, v katerega sega prosti kisik P: anae­róbna cóna aeróbni -a -o prid. 1. ki se nanaša na okolje, v katerem je prosti kisik, npr. aerobni sediment, aerobni proces 2. ki se nanaša na organizme, ki živijo v okolju, v katerem je prosti kisik, npr. aerobne bakterije P: anaeróbni (2) aeróbni procés -ega -a m proces, za katerega je potreben prosti kisik P: anaeróbni procés aerofotogeologíja -e ž področje geologije, ki proučuje geološke pojave po fotografskih po­snetkih iz zraka S: aerogeologíja aerogeologíja -e ž › aerofotogeologíja aerolít -a m meteorit, sestavljen iz okoli 90 % silikatov S: kamnínski meteorít aerónij -a m stopnja spodnjega silurja med rhuddanijem in telychijem aeroposnétek -tka m fotografski posnetek Zem­ljinega površja, narejen iz letala, ali satelitski posnetek, narejen s senzorji, radarji S: zráčni posnétek aerosiderolít -a m meteorit, ki ima poleg silika­tov tudi do 50 % železa in niklja S: kamnín­ski želézov meteorít, siderolít afanítska kamnína -e -e ž drobnozrnata pre­dornina, v kateri sestavin ni mogoče določiti brez mikroskopa PRIM.: kríptokristálna ka­mnína, míkrokristálna kamnína afanítska struktúra -e -e ž struktura predorni­ne, v kateri sestavin ni mogoče določiti brez mikroskopa PRIM.: kríptokristálna struktúra, míkrokristálna struktúra afírska kamnína -e -e ž drobnozrnata ali stekla­sta predornina brez vtrošnikov afluéntni tók -ega -a m › pritok afosílna kamnína -e -e ž kamnina, ki ne vsebu­je okamnin S: brezfosílna kamnína afótična cóna -e -e ž globina morja, jezera, do katere ne prodre dovolj svetlobe za fotosin­tezo v rastlinah S: afótik, disfótična cóna P: evfótična cóna PRIM.: fótična cóna afótik -a m globina morja, jezera, do katere ne prodre dovolj svetlobe za fotosintezo v rastli­nah S: afótična cóna, disfótična cóna PRIM.: fótična cóna Áfriška plôšča -e -e ž litosferska plošča, ki obsega afriški kontinent, del Atlantika, Indij­skega oceana in del Sredozemlja Áfriški kratón -ega -a m kraton osrednjega dela Gondwane, ki obsega južni in srednji del afri­škega kontinenta agalmatolít -a m pirofilitu podoben filosilikat agát -a m neustr. › ahát Á-generácija -e ž spolna generacija pri fora­miniferah z veliko začetno kamrico in majh­no hišico S: Á­oblíka, gamónt, generácija Á, mákrosferična generácija, mégalosferična generácija, oblíka Á P: B­generácija ágenska molása -e -e ž molasa, nastala v chat­tiju in oligocenu aglomerácija -e ž sprijemanje delcev kamnin v aglomerat aglomerát -a m sprimek ostrorobih odlomkov predornin velikosti nad 32 mm PRIM.: ma­gmátska bréča, vulkánska bréča aglomerátna bréča -e -e ž neustr. › bréča aglutinácija -e ž vezanje tujih delcev v skelet z organsko snovjo S: oblépljanje aglutinát -a m kamnina iz nataljenih vulkan­skih bomb skorije (1) aglutinírana foraminífera -e -e ž foraminifera, ki ima hišico, zlepljeno iz tujih mineralnih zrn in/ali hišic drugih mikroorganizmov agmatít -a m migmatit, podoben breči agnát -a m riba brez čeljusti, ki živi od ordovi­cija dalje agradácija -e ž 1. proces, pri katerem se magma nalaga na osnovno kamnino, npr. agradacija oceanske skorje S: akrécija (2) P: degradácija 2. proces, pri katerem se nalagajo sedimenti z vodo ali vetrom na osnovno kamnino, npr. agradacija Zemlje P: degradácija agradácijski tók -ega -a m rečni tok, ki prinaša več materiala, kot ga je sposoben odnašati P: degradácijski tók agregát -a m skupek naravno združenih mine­ralov in/ali kamnin agresívna vôda -e -e ž voda z ogljikovim dio­ksidom, ki topi apnenec, cementne in beton­ske izdelke S: aktívna vôda ágrogeologíja -e ž področje geologije, ki pro-učuje geološke procese, pomembne za polje­delstvo ahát -a m različek kremena, v katerem se me­njavajo plasti kremena, različno obarvanega kalcedona in opala, okrasni kamen (1) ahermatípična korála -e -e ž korala brez ze­lenih simbiontov, ki živi posamično v večjih globinah ahondrít -a m silikatni meteorit, ki ni sestavljen iz hondrul P: hondrít Airyjeva hipotéza o izostazíji -e -e -- --[eríje­va] ž hipoteza o ravnotežju med deli Zemljine skorje, ki imajo enako gostoto, toda različno velikost, in so v astenosfero pogreznjeni do različnih globin ajfélij -a m neustr. › eifelij akantít -a m črn monoklinski mineral, srebrov sulfid akantódi -ov m mn. (red, lat. Acanthodii) najstarej­ši vretenčarji s čeljustmi, z vretenastim tele­som, hrustančnim skeletom in kozmoidnimi luskami, ki so živeli od silurja do spodnjega devona akávstobiolít -a m negorljiv organski mineral ali kamnina, nastal z delovanjem organiz­mov akcelerométer -tra m seizmološka naprava za merjenje gibanja delcev v tleh akcesórna kámrica -e -e ž kamrica v hišici fo­raminifere, ki ni neposredno povezana s prvo kamrico, ker je nastala naknadno S: dodátna kámrica akcesórna votlína -e -e ž votlina v lupini školj­ke ob bivalnem prostoru akcesórni kanál -ega -a m dodatni kanal v školjčni lupini akcesórni minerál -ega -a m mineral, ki ga ka­mnina vsebuje do 1 % in ne spremeni njenih značilnih lastnosti S: minerálna primés, pri­mésni minerál akerít -a m pasast avgitski sienit akermanit -a [okermanít] m svetlorumen kalci­jev magnezijev tetragonalni mineral iz meli­litove skupine, skupinski silikat akmít -a m › acmit akratopég -a m izvir z majhno množino mi­neralnih snovi in s temperaturo do 20 °C S: akratopégni izvír akratopégni izvír -ega -a m izvir z majhno množino mineralnih snovi in s temperaturo do 20 °C S: akratopég akratoterma -e ž izvir z majhno množino mine­ralnih snovi in s temperaturo nad 20 °C akrécija -e ž 1. postopno nastajanje kopnega ob obali z valovi, plimovanjem, tokovi, vetrno aktivnostjo ali rečnimi nanosi 2. proces, pri katerem se magma nalaga na osnovno kamni­no, npr. akrecija oceanske skorje S: agradáci­ja (1) P: degradácija 3. združevanje delov litosfere pri rasti kontinentov S: tektónska akrécija 4. nastajanje planetov z združeva­njem planetezimalov, npr. akrecija Zemlje akrecíjska cóna -e -e ž › cóna prirástka oce­ánskega dna akrecíjska meja plôšč -e -e --ž › divergéntna meja plôšč akrecíjska teoríja -e -e ž teorija o nastajanju planetov z združevanjem planetezimalov akritárhi -ov m mn. (red, lat. Acritarcha) protofiti s sporopoleninskim skeletom, ki živijo od pro­terozoika dalje ákrobatolít -a m del batolita, ki ga je razkrila erozija akrocóna -e ž biocona, ki obsega življenjsko dobo rastlinske ali živalske vrste ali podvrste organizmov PRIM.: cenocóna akrodóntni zób -ega -a m zob, ki raste iz čeljust­nice, npr. pri kuščarjih akromátski objektív -ega -a m objektiv, sesta­vljen iz leče z majhnim lomnim količnikom in leče z velikim lomnim količnikom in se uporablja za odstranjevanje barvne napake zaradi disperzije akromórf -a m kupolasto dvignjen solni čok aksiálna ravnína -e -e ž 1. v tektoniki namišljena ravnina, ki deli gubo na dva enaka dela S: ósna ravnína (1) 2. v paleontologiji namišljena ravnina, ki deli organizem ali skelet na dva enaka dela S: ósna ravnína (2) aksiálna vŕsta simetríje -e -e --ž zastar.› mo­ 1 noklínska hémiprizmátska ósna vŕsta sime­tríje aksiálni premík -ega -a m premik, ki poteka skozi os neke strukture S: radiálni premík aksiálni prerez -ega -éza m › aksiálni presek, ósni presek, radiálni presek aksiálni presek -ega -éka m presek, ki poteka skozi os S: aksiálni prerez, ósni prerez, ósni presek, radiálni prerez, radiálni presek aksiálni rázred -ega -éda m zastar. › monoklín­ ska hémiprizmátska ósna vŕsta simetríje aksiálni rázred simetríje -ega -éda --m › monoklínska hémiprizmátska ósna vŕsta si­metríje aksiálni sinklinórij -ega -a m ozki vzporedni pasovi nagubanih kamnin v sinklinali aksinít -a m različno obarvan triklinski mine­ral, borov obročni silikat áksis -a m drugo vratno vretence S: epistrófe­us, okretáč aksometríja -e ž merjenje osi kristalov aksonolíp -a m graptolit, pri katerem rastejo rabdosomi iz sikule in so teke nanizane brez osrednje osi aksopódij -a m bodičasti stalni psevdopodiji z aksialnimi filamenti pri radiolarijih aktinolít -a m zelen monoklinski železov ma­gnezijev amfibol S: trákovec aktinopterígiji -ev m mn. (podrazred, lat. Actinopte­rygii) ribe z dobro razvitim kostnim skeletom, pri katerih bazalni elementi parnih plavuti ne sežejo iz telesa in podpirajo plavut le žarkasti kostni elementi, ki živijo od zgornjega devo­na dalje aktivacíjska energíja -e -e ž energija, ki jo mo­ra imeti delec ali skupina delcev, da preide iz enega energetskega stanja v drugo ali iz trdnega stanja v raztopino aktívna jáma -e -e ž 1. jama, v kateri potekajo procesi mineralizacije zaradi pretoka vode S: kráška aktívna jáma 2. rudnik ali premogov­nik, ki obratuje aktívna plást -e plastí ž vrhnja plast permafro­sta, ki je pozimi zmrznjena, poleti pa odta­jana aktívna vôda -e -e ž › agresívna vôda aktívni krás -ega -a m kras, na katerem poteka­jo procesi zakrasevanja S: recéntni krás aktívni ledeník -ega -a m ledenik zunaj polar­nega kroga, ki na ozemlju z obilnimi pada­vinami, hladnimi poletji in strmimi pobočji prodre globoko v dolino, kjer so dokaj visoke temperature in je glede na ravnotežje med prirastkom in taljenjem zelo aktiven, npr. za­hodna obala Norveške, Grenlandije, Severne in Južne Amerike aktívni ognjeník -ega -a m ognjenik med erup­cijo S: aktívni vulkán, delujóči ognjeník, de­lujóči vulkán P: ugásli ognjeník PRIM.: spéči ognjeník aktívni rób -ega -a m rob litosferske plošče, za katerega je značilna povečana seizmična, vulkanska in orogenetska aktivnost PRIM.: Benioffova cóna, súbdukcíjska cóna aktívni vulkán -ega -a m vulkan med erupcijo S: aktívni ognjeník, delujóči ognjeník, delujóči vulkán P: ugásli vulkán PRIM.: spéči vulkán aktualízem -zma m teorija, po kateri so bili geo­loški dogodki v preteklosti enaki ali podobni sedanjim aktuogeologíja -e ž veda, ki s proučevanjem sedanjih pojavov pojasnjuje geološka doga­janja v preteklosti aktuopaleontologíja -e ž veda, ki s prouče­vanjem sedanjih živalskih in rastlinskih vrst pojasnjuje življenje in razvoj podobnih, že izumrlih živalskih in rastlinskih vrst akumulácija -e ž nakopičenje sedimentov zara­di delovanja rek, ledenikov, morskih valov in vetra, npr. akumulacija rečnih naplavin, aku­mulacija morskih usedlin akumulacíjska fáza -e -e ž čas odlaganja sedi­menta na nekem prostoru akumulacíjska terása -e -e ž stopničasta obli­ka, zgrajena iz klastičnih sedimentov, ki na­stane ob rekah, obalah jezer ali morja akústična karotáža -e -e ž geofizikalna meto­da, pri kateri se za ugotavljanje razlik med kamninami uporablja razširjanje zvočnih in nadzvočnih seizmičnih valov v vrtini S: sónična karotáža akvamarín -a m prozoren svetlomoder različek heksagonalnega minerala berila, dragi kamen S: módri beríl PRIM.: beríl, smarágd akvifer -a m › vodonósnik akviklúd -a m kamnina, katere prepustnost je tako slaba, da je pretakanje vode zanemarljivo majhno, npr. glina S: neprepústna kamnína, vododŕžna kamnína, vodoneprepústna ka­mnína akvitán -a m neustr. › akvitánij akvitánij -a m stopnja spodnjega miocena med chattijem in burdigalijem v mediteranskem razvoju akvitárd -a m kamnina, ki je slabo prepustna, zato zavira pretakanje vode med sosednjimi vodonosniki, npr. dolomit S: pôlprepústna kamnína alabáster -tra m drobnozrnata sadra, navadno bele barve, včasih večbarvna S: sadrénec alanít -a tudi allanít -a m › ortít alár -ja m prvi stranski sept ob kardinalnem septu pri rugoznih koralah alárni sépt -ega -a m vsak od septov med kar­dinalnim in antikardinalnim septom pri rugo­znih koralah alaskít -a m globočnina granitske skupine, se­stavljena iz ortoklaza, kremena in biotita alaunij -a [alávnij] m podstopnja norija med la­cinijem in sevatijem álb -a m › álbij álbij -a m stopnja spodnje krede med aptijem in cenomanijem S: álb albít -a m plagioklaz, ki vsebuje od 0 % do 10 % anortita S: nátrijev glinénec albítenje -a s nadomeščanje kalcijevega plagio­klaza z albitom S: albitizácija albitizácija -e ž nadomeščanje kalcijevega pla­gioklaza z albitom S: albítenje albítov-epidótov amfibolítni fácies -ega -ega -a m metamorfni facies kamnin, ki so nastale pri tlakih in temperaturah regionalne meta­morfoze ali v zunanjih delih kontaktne cone albítov-epidótov rógovčev fácies -ega -ega -a m metamorfni facies kamnin, ki so nastale v zunanjih delih kontaktne cone pri tlakih pod 1,2 × 108 Pa in temperaturah od 200 °C do 300 °C S: vôzlasti rógovčev fácies albítov filít -ega -a m filit s kristaloblasti albita albítski dvójček -ega -čka m dvojček glinen­cev, v katerem je dvojčična os pravokotna na drugi pinakoid albítski zákon -ega -óna m dvojčični zakon, po katerem je dvojčična os pravokotna na drugi pinakoid albítsko-epidótski rógovec -ega -vca m ro­govec z albitom in epidotom kot značilnima mineraloma Albonídi -ov m mn. gorovje, nastalo iz Alboran­ske depresije med Španijo in severno Afriko Alboránska depresíja -e -e ž pogreznjeni del Zemljine skorje med severno Afriko in Špa­nijo, iz katerega so nastali Albonidi ALCAPA -e [alkápa] ž krat. (ang. Alps Carpathins Pannonian basin) alpidska geotektonska enota med molasnim bazenom na severozahodu in Srednjemadžarsko cono na jugozahodu, ki obsega del Vzhodnih Alp, Južnih Alp, Karpa­tov in Panonskega bazena Aldánski ščít -ega -a m jugovzhodni del An­gare alé bazén -- -a m kotanja, ki nastane v globo­kem morju zaradi turbiditnih tokov, ko spre­menijo smer ob podmorskih grebenih aleksandrít -a m smaragdno zelen različek rombičnega minerala krizoberila, ki je pri umetni svetlobi rdeče barve, okrasni kamen (1) PRIM.: krizoberíl alénij -a m › aalenij alevrít -a m klastična usedlina z zrni s preme­ rom od 0,063 mm do 0,002 mm S: mélj, pr­ žína alevrolít -a m klastična kamnina z zrni s preme­rom od 0,063 mm do 0,002 mm S: méljevec álfa délci -- -ev m mn. › délci álfa álfa kremen -- -éna m nizkotemperaturna mo­difikacija trigonalnega kremena S: kremen álfa álfa sévanje -- -a s › délci álfa álfa tridimít -- -a m rombični različek tridimita, obstojen pri temperaturi okoli 900 °C in niz­kem tlaku S: tridimít álfa álfa žárki -- -ov m mn. › délci álfa álga -e ž enocelični ali večcelični vodni fo­tosintezni organizem, ki ima pravo jedro in celulozni, kalcitni ali kremenični skelet ali je brez skeleta alginít -a m različek eksinita, v katerem prevla­dujejo alge álgna prepróga -e -e ž › álgna tráta álgna tekstúra -e -e ž navadno kalcitni sedi­ment s pasasto, nepravilno koncentrično teks­turo, ki jo povzročijo alge PRIM.: stromatolít álgna tráta -e -e m z algami preraslo dno plitve­ga morja S: álgna prepróga álgni apnénec -ega -nca m apnenec, nastal iz algnih skeletov ali z delovanjem alg in so v njem še vidni njihovi ostanki álgni grebén -ega -a m greben, zgrajen prete­žno iz skeletov alg álgni premog -ega premóga m premog, nastal pretežno iz ostankov alg álgni rób -ega -a m izboklina na protivetrnem robu koralnega grebena, nastala z rastjo kal­citnih alg algománska orogenéza -e -e ž orogeneza ob koncu arhaika na območju današnje Severne amerike algónkij -a m zastar. › proterozóik alimentácija -e ž napajanje vodonosnika alivalít -a m gabro, ki vsebuje olivin, redko tudi piroksen alkálijska kamnína -e -e ž kamnina, ki vsebu­je več normativnih alkalijskih mineralov kot znaša povprečje za skupino, ki ji pripada S: alkálna kamnína alkálijski -a -o prid. ki v kamnini ali mineralu vsebuje alkalijske elemente, in sicer: kalij, li­tij, natrij, rubidij ali cezij S: alkálni, lúžnati alkálijski amfiból -ega -a m natrijev amfibol, ki je v kamninah pogosto z levcitom, nefeli­nom in alkalnim piroksenom, npr. riebeckit, arfvedsonit S: alkálni amfiból alkálijski bazált -ega -a m bazalt, ki vsebuje alkalijske glinence, natrijeve piroksene ali natrijeve amfibole S: alkálni bazált alkálijski glinénci -ih -ev m mn. kalijevi in na­trijevi glinenci, npr. ortoklaz, albit S: alkálni glinénci alkálijski granít -ega -a m granit z ortoklazom in natrijevimi pirokseni ali natrijevimi amfi­boli kot značilnimi minerali S: alkálni granít alkálijski piroksén -ega -a m natrijev piroksen, v kamninah pogosto z levcitom in/ali nefeli­nom, npr. egirin S: alkálni piroksén alkálijski plagiokláz -ega -a m plagioklaz, v katerem prevladuje natrij nad kalcijem, npr. albit, oligoklaz S: alkálni plagiokláz, kísli pla­giokláz alkálijski sienít -ega -a m sienit, v katerem so kalijevi in natrijevi glinenci, foidi, alkalij­ski pirokseni in alkalijski amfiboli S: alkálni sienít alkálijsko-kálcijev kolíčnik -ega -a m › Peac­ kokov alkálno-kálcijev kolíčnik alkálna kamnína -e -e ž kamnina, ki vsebu­je več normativnih alkalnih mineralov kot znaša povprečje za skupino, ki ji pripada S: alkálijska kamnína alkálni -a -o prid. ki v kamnini ali mineralu vse­buje alkalne elemente, in sicer: kalij, litij, na­trij, rubidij ali cezij S: alkálijski, lúžnati alkálni amfiból -ega -a m natrijev amfibol, ki je v kamninah pogosto z levcitom, nefelinom in alkalnim piroksenom, npr. riebeckit, arfved­sonit S: alkálijski amfiból alkálni bazált -ega -a m bazalt, ki vsebuje al­kalne glinence, natrijeve piroksene ali natri­jeve amfibole S: alkálijski bazált alkálni glinénci -ih -ev m mn. kalijevi in natri­jevi glinenci, npr. ortoklaz, albit S: alkálijski glinénci alkálni granít -ega -a m granit z ortoklazom in natrijevimi pirokseni ali natrijevimi amfiboli kot značilnimi minerali S: alkálijski granít alkálni piroksén -ega -a m natrijev piroksen, v kamninah pogosto z levcitom in/ali nefeli­nom, npr. egirin S: alkálijski piroksén alkálni plagiokláz -ega -a m plagioklaz, v kate­rem prevladuje natrij nad kalcijem, npr. albit, oligoklaz S: alkálijski plagiokláz, kísli plagio­kláz alkálni sienít -ega -a m sienit, v katerem so ka­lijevi in natrijevi glinenci, foidi, alkalni piro­kseni in alkalni amfiboli S: alkálijski sienít alkálno-kálcijev kolíčnik -ega -a m › Peack­ okov alkálno-kálcijev kolíčnik alkálnost kamníne -i --ž značilnost kamnine, da vsebuje več alkalnih elementov, kot je povprečje za skupino kamnin, ki ji pripada allanít -a m › alanít allemontít -a m kovinsko siv trigonalni mine­ral, trdna raztopina arzena in antimona allerödski ínterstadiál -ega -a [alerétski] m krajše toplo obdobje med starejšim in mlaj­šim dryasom v srednji Evropi almandín -a m svetlordeč železov aluminijev granat almandínov amfibolítni fácies -ega -ega -a m metamorfni facies kamnin, ki so nastale pri tlakih od 5 × 108 Pa do 6 × 108 Pa in tempera­turah od 450 °C do 700 °C alnöit -a [alneít] m temen alkalni bazalt z bio­titom, melilitom, kalcitom, olivinom in hiper­stenom alofán -a m amorfen mineral iz skupine gline­nih mineralov, aluminijev vodni hidroksid silikat alohtón -a m gmota kamnin ali sedimentov, ki je zaradi tektonike premaknjena na drugo­tno mesto S: alohtóno ozémlje P: avtohtón PRIM.: delúvij, kolúvij, narív (2), pokrov, se­kundárna léga alohtóni jámski sediment -ega -ega -enta m sediment, prinesen s tekočo vodo, z vetrom, ljudmi ali živalmi v podzemne prostore S: ízvenjámski sediment, zúnajjamski sediment alohtóno nahajalíšče -ega -a s nahajališče, na­stalo s prenosom kamnin, fosilov, mineralov s prvotnega mesta na drugotno mesto S: dru­gôtno nahajalíšče, sekundárno nahajalíšče (1) alohtóno ozémlje -ega -a s › alohtón alokém -a m delec v kamnini, prinesen iz dru­ gega okolja, npr. intraklast, oolit, pelet, fosil alokémična metamorfóza -e -e ž metamorfoza, pri kateri se zaradi dodajanja ali odvzemanja kake sestavine spremeni kemična sestava ka­mnine S: álometamorfízem, álometamorfóza aloklástična bréča -e -e ž breča, nastala z dro­bljenjem prej obstoječih kamnin zaradi vul­kanskega delovanja, npr. eksplozijska breča PRIM.: ávtoklástična bréča alokromátski minerál -ega -a m mineral, ki ima zaradi primesi določeno barvo, npr. ru­bin, ki je rdeč zaradi kroma S: heterokromát­ski minerál, obárvani minerál P: idiokromátski minerál álometamorfízem -zma m › alokémična me­ tamorfóza álometamorfóza -e ž › alokémična metamor­ fóza alometríja -e ž razmerje med rastjo različnih delov telesa in rastjo celotnega organizma alomórfni -a -o prid. ki kristali v več oblikah, npr. rombično in monoklinsko žveplo S: alo­trópni alopaládij -a m › stibiopaladinít alopátrična vŕsta -e -e ž vrsta, ki vnese svoje značilnosti v drugo populacijo álostratigrafíja -e ž stratigrafija sedimentnih kamnin, ki so ločene z diskordanco in se dajo kartirati alotigéni -a -o prid. v petrologiji prinesen od dru­god, npr. alotigena zrna v kamnini P: avti­géni alotigénski -a -o prid. neustr. › alotigéni álotriomórfni kristál -ega -a m kristal, ki ga ne omejujejo kristalne ploskve, značilne za do-ločen kristalografski sistem S: ksenomórfni kristál, spáčeni kristál P: idiomórfni kristál alotrófni organízem -ega -zma m organizem, ki se hrani z organsko snovjo S: heterotróf, he­terotrófni organízem P: avtotrófni organízem alotropíja -e ž pojav, da snov kristali v več obli­kah alotrópni -a -o prid. › alomórfni Álpe Álp ž mn. gorski masiv v Evropi, ki se deli na Severne Apneniške Alpe, Južne Apneni­ške Alpe in Zahodne Alpe Alpídi -ov m mn. del evropskih Alpinidov, ki obsega Atlas, Betijske Kordiljere, Pireneje, Centralne in severne alpe, karpate in Bal­kan alpídska enôta -e -e ž vsak od delov alpidov, npr. atlas, karpati, Balkan alpídsko-dinarídska meja -e -e ž meja med alpidi in Dinaridi, ki poteka po Periadriatski prelomni coni in se razlikuje od geografske alpsko-dinarske meje S: álpsko­dínarska meja Alpinídi -ov m mn. gorstva, ki obsegajo Atlas, Betijske kordiljere, Pireneje, alpe, apenine, Dinarsko gorstvo, Karpate, Balkan, južno­azijska gorstva s Himalajo, in zahodnoame­riška gorstva, zgrajena iz velikih narivov in pokrovov, nastala v alpinidski orogenezi alpinídska orogenéza -e -e ž orogeneza v mezozoiku in kenozoiku, v kateri so nastali alpinidi S: alpinotípna orogenéza alpinídsko gúbanje -ega -a s gubanje v mezo­zoiku in kenozoiku, v kateri so nastali alpi­nidi alpinotípna orogenéza -e -e ž › alpinídska orogenéza alpórtij -a m stopnja spodnjega karbona med chokierijem in kinderscoutijem álpska orogenéza -e -e ž orogeneza, ki je moč­no deformirala kamnine Alp in je trajala od jure do pliocena, z viškom v miocenu álpska poledenítev -e -tve ž mreža ledeniških tokov, ki je sestavljena iz posameznih dolin­skih ledenikov álpska smér -e smerí ž smer geoloških struktur v Alpinidih, ki v Sloveniji poteka od vzhoda proti zahodu álpski -a -o prid. ki se nanaša na gorski masiv Alp, npr. alpska smer, alpski svizec, alpski kras álpski fácies -ega -a m facies, značilen za po­samezne alpidske enote PRIM.: mediteránski fácies álpski granít -ega -a m zastar. › ortognájs álpski krás -ega -a m kras v Julijskih, Kamni­ško-Savinjskih Alpah in deloma v Karavan­kah álpski muschelkalk -ega -a [múšelkalk] m zgornjeanizijski apnenec v Bavarskih Alpah in na salzburškem álpski svízec -ega -zca m (vrsta, lat. Marmota mar­mota) velik glodavec iz družine veveric, ki v gorah koplje rove v preperino in živi od ple­istocena dalje álpsko-dínarska meja -e -e ž › alpídsko­di­narídska meja álpsko gúbanje -ega -a s gubanje v mezozoiku in kenozoiku, v katerem so nastale alpe alsbachit -a [al.sbahít] m granodiorit s porfi­roidno strukturo alstonít -a m bel ali rožnat triklinski psevdo­rombični mineral, barijev kalcijev karbonat S: bromlít alternácija generácij -e --ž pojavljanje dveh ali več razvojnih oblik pri rastlinah ali živa­lih, predvsem menjavanje spolne in nespolne generacije S: izména generácij, menjávanje generácij alternácija kamnín -e --ž menjavanje ene vrste kamnin z drugo, npr. fliš altitermál -a m po Antensu suho postglacialno obdobje pred približno 5500 leti, ko so bile temperature višje od današnjih alumínijev magnetít -ega -a m magnetit, v ka­terem je del železa(III) nadomeščen z alumi­nijem alúmosilikát -a m silikat, v katerem je del sili­cija nadomeščen z aluminijem alunít -a m bel trigonalni mineral, kalijev alu­minijev sulfat alunítenje -a s nadomeščanje glinencev z alu­nitom pri preperevanju magmatskih kamnin S: alunitizácija alunitizácija -e ž › alunítenje aluviálna naplavína -e -e ž material, ki ga v do­ linah odloži tekoča voda S: aluviálni nanos, alúvij (1), popláv aluviálna pahljáča -e -e ž vršaj, ki nastane na prehodu ozke rečne doline v široko S: alu­viálni vršáj aluviálna ravnína -e -e ž ravnina, ki je zgrajena iz rečnih sedimentov in je nastala s periodič­nim poplavljanjem reke aluviálna terása -e -e ž vodoravni ali položni del dolinskega pobočja holocenske starosti, ki je nastal zaradi poglabljanja reke v lastne naplavine, npr. rečna terasa aluviálni nanos -ega -ôsa m material, ki ga v dolinah odloži tekoča voda S: aluviálna na­plavína, alúvij (1), popláv aluviálni vršáj -ega -a m vršaj, ki nastane na prehodu ozke rečne doline v široko S: alu­viálna pahljáča alúvij -a m 1. material, ki ga v dolinah odloži tekoča voda S: aluviálna naplavína, aluviálni nanos, popláv 2. zastar. › holocén, póstgla­ciál (2), póstglaciálna dôba alveóla -e ž 1. jamica v čeljustnici vretenčarjev, v kateri je zob S: zóbna jámica 2. pravokotno na steno stoječi cilindrični prostor v steni fo­raminifere iz reda fuzulin 3. jamica v sklepu školjke S: zóbna jámica alveolárni rób -ega -a m rob alveole (1, 3) alveolína -e ž (rod, lat. Alveolina) foraminifera z neperforirano kalcitno hišico v obliki žitnega zrna, ki je živela od krede do eocena alveolínski apnénec -ega -nca m apnenec, na­stal pretežno iz hišic alveolin alveolínsko-numulítni apnénec -ega -nca m formacija apnenca, nastala pretežno iz hišic alveolin in numulitov od začetka ilerdija do lutetija v Zunanjih Dinaridih amalgám -a m mineral, naravna trdna raztopi­na srebra z živim srebrom, ki se v obliki zrn nahaja v oksidacijskem pasu srebrovih rudišč ali v živosrebrovih rudiščih amazonít -a m zelenkast različek triklinskega minerala mikroklina, okrasni kamen (1) S: amazónski kámen amazónski kámen -ega -mna m zastar. › ama­ zonít ámbitus -a m sklepna glavica, ki nosi bodico na interambulakralni ploščici pri morskih ježkih ambligonít -a m bel ali zelenkast triklinski mi­neral, litijev natrijev aluminijev fosfat, ki se pojavlja v pegmatitih ambulakrálna brázda -e -e ž žleb pri iglokož­cih, v katerem so nameščene brazdne nožice ambulakrálna cév -e ceví ž cev za pretok vode od vstopnega kanala do ambulakralnih nožic pri iglokožcih S: radiálna cév ambulakrálna nožíca -e -e ž zaključni votli del vodovodnega sistema pri iglokožcih, ki pre­težno služi za premikanje S: brázdna nožíca ambulakrálna plôščica -e -e ž predrta kalcitna ploščica na delu korone pri morskih ježkih, skozi katero izhaja ambulakralna nožica ambulakrálni sistém -ega -a m organski sistem cevi, napolnjenih z vodo pri iglokožcih, ki se končajo z ambulakralnimi nožicami in služi­jo za premikanje S: vodovódni sistém ambulakrálno pólje -ega -a s polje kalcitnih ploščic pri iglokožcih, skozi katere izhajajo ambulakralne nožice ameboídna gúba -e -e ž guba ali antiklinala, ki nima stalne smeri in je nepravilne oblike amenzalízem -zma m tekmovalni odnos med organizmoma, pri katerem je en osebek pri­krajšan, drugi pa ne amesít -a m zelenkast triklinski ali heksagonal­ni mineral iz kloritove skupine ametíst -a m prozoren vijoličast različek trigo­nalnega minerala kremena, okrasni kamen (1) amfíbiji -ev m mn. (razred, lat. Amphibia) kopensko­-vodni vretenčarji, ki so v mladostnem sta­diju vezani na življenje v vodi S: dvožívke amfiból -a m 1. v množini skupina belih do črnih monoklinskih, redkeje rombičnih mineralov, natrijevih, kalcijevih, magnezijevih, železovih dvojnonitastih silikatov 2. v ednini mineral iz te skupine, npr. aktinolit, rogovača, tremolit amfibolít -a m metamorfna kamnina, sestavlje­na iz amfibolov, navadno rogovače in plagio­klazov amfibolítni diorít -ega -a m neustr. › amfibólov diorít amfibolítni fácies -ega -a m metamorfni facies v kamninah, ki so nastale pri tlakih od 3 × 108 Pa do 8 × 108 Pa in temperaturah od 450 °C do 700 °C amfibolítni skrílavec -ega -vca m › skrílavi amfibolít amfibolítov diorít -ega -a m neustr. › amfibólov diorít amfibolítov gnájs -ega -a m neustr. › amfibólov gnájs amfibolítov kristalínski skrílavec -ega -ega -vca m neustr. › skrílavi amfibolít amfibolítov kristálni skrílavec -ega -ega -vca m neustr. › skrílavi amfibolít amfibolítski skrílavec -ega -vca m neustr. › skrílavi amfibolít amfibólov azbést -ega -a m dolgovlaknat, z že­lezom bogat antofilit S: amozít amfibólov diorít -ega -a m diorit z amfibolom kot značilnim mineralom amfibólovec -vca m peridotitska globočnina, sestavljena pretežno iz rogovače S: hornblen­dít, rogováčna kamnína, rogováčnik amfibólov gnájs -ega -a m gnajs z amfibolom kot značilnim mineralom amfibólov peridotít -ega -a m peridotit, ki po­leg olivina vsebuje rogovačo amficélni ligament -ega -enta m ligament pri školjkah, ki je razvit na obeh straneh ob vrhu lupine amfidrómično obmóčje -ega -a s morsko ob­močje brez vidne bibavice amfiklína -e ž (rod, lat. Amphiclina) zgornjetriasni ramenonožec s trikotno oblikovano lupino, po katerem so imenovane amfiklinske plasti v zahodni Sloveniji amfiklínske plastí -ih --ž mn. cordevolijske plasti, sestavljene v spodnjem delu iz glinav­ca in peščenjaka, v vrhnjem delu iz skladna­tih apnencev s konodonti, med Baško grapo, Poreznom in Železniki amfistegína -e ž (rod, lat. Amphistegina) foramini­fera lečaste oblike, ki živi od zgornje krede dalje amfistegínski láporovec -ega -vca m laporo­vec z amfisteginami Amici-Bertrandova léča -e -e [amíči-bertráno­va] ž leča v polarizacijskem mikroskopu, ki s konvergentno svetlobo da interferenčno sliko S: Bertrandova léča amigdaloídna struktúra -e -e ž struktura bazič­ne predornine, v kateri so mandljem podobni skupki mineralov, ki so zapolnili votlinice plinskih mehurčkov S: mándljasta struktúra amínokislínska úra -e -e ž določanje starosti fosilnih organizmov na podlagi spreminjanja kemične strukture njihovih aminokislin ammonitico rósso -a -a [amonítiko] m rdeč apnenec, ponekod s fosili liasne starosti, v Sloveniji v Julijskih Alpah amónacetátna metóda -e -e ž › acetátna me­tóda (2) amoníti -ov m mn. (red, lat. Ammonoideae) glavo­nožci s spiralno zavito hišico, ki so živeli v paleozoiku in mezozoiku S: amonoídi amonítna lóbna čŕta -e -e -e ž šiv z nazobčani­mi sedli in lobi, značilen za jurske in kredne amonite S: amonítna sutúrna línija, filoídna lóbna čŕta, filoídna sutúrna línija amonítna sutúrna línija -e -e -e ž šiv z nazob­čanimi sedli in lobi, značilen za jurske in kre­dne amonite S: amonítna lóbna čŕta, filoídna lóbna čŕta, filoídna sutúrna línija amonoídi -ov m mn. (red, lat. Ammonoideae) glavo­nožci s spiralno zavito hišico, ki so živeli v paleozoiku in mezozoiku S: amoníti amórfni -a -o prid. ki je brez kristalne strukture S: brezoblíčni amórfni kremen -ega -éna m trdni različek kre­menice PRIM.: opál amozít -a m dolgovlaknat, z železom bogat an­tofilit S: amfibólov azbést amplitúda gúbe -e --ž pravokotna razdalja med temenom in dnom gube amplitúda premíka -e --ž višinska razlika, na­stala pri premiku blokov ob prelomu amplitúda vála -e --ž pravokotna razdalja med temenom in dnom vala ampúla -e ž shramba za vodo ob bazi brazdne nožice pri iglokožcih S: vodovódna célica Anabárski masív -ega -a m severozahodni del Angare S: Anabárski ščít Anabárski ščít -ega -a m severozahodni del Angare S: Anabárski masív anaeróbična bakterija -e -e ž neustr. › anaeróbna bakterija anaeróbična cóna -e -e ž neustr. › anaeróbna cóna anaeróbični -a -o prid. neustr. › anaeróbni anaeróbna bakterija -e -e ž bakterija, ki živi v okolju, kjer ni prostega kisika, za življenje potrebni kisik dobiva iz mineralov ali organ­skih snovi anaeróbna cóna -e -e ž del preperine, kamni­ne, vode, v katerega ne sega prosti kisik P: aeróbna cóna anaeróbni -a -o prid. 1. ki se nanaša na okolje, v katerem ni prostega kisika, npr. anaerobni sediment, anaerobni proces 2. ki se nanaša na 2 organizme, ki živijo v okolju, v katerem ni prostega kisika, npr. anaerobna bakterija P: aeróbni (2) anaeróbni pogóji -ih -ev m mn. naravni pogoji, pri katerih ni prostega kisika S: redukcíjski pogóji anaeróbni procés -ega -a m proces, za katere­ga ni potreben prosti kisik P: aeróbni procés anaeróbni sediment -ega -enta m organski se­diment, nastal v vodi brez ali z malo kisika in je bogat z žveplovodikom anagenéza -e ž vsaka stopnja razvoja organiz­ma v eni razvojni liniji anaksiálna vŕsta simetríje -e -e --ž zastar. › monoklínska hémiprizmátska brezósna vŕsta simetríje anaksiálni rázred -ega -éda m zastar. › mono­klínska hémiprizmátska brezósna vŕsta sime­tríje anaksiálni rázred simetríje -ega -éda --m zastar. › monoklínska hémiprizmátska brezósna vŕ­sta simetríje analcim -a [analkím] tudi analkím -a m brez­barven, bel do rdečkast kubični, rombični ali monoklinski natrijev zeolit analcimov bazált -ega -a [analkímov] m bazalt, ki vsebuje analcim analizátor -ja m nikolova prizma ali polariza­cijski filter v mikroskopu, ki omogoča inter­ferenco med polariziranima žarkoma, ki pri­hajata iz minerala analkím -a m › analcim análna plavút -e -i ž neparna plavut za zadni­kom na trebušni strani pri nekaterih ribah S: predrepna plavút análni sifonálni stebríček -ega -ega -čka m sifonalna cev pri rudistih, ki služi za iztok vode analógni orgán -ega -a m organ z enako funk­cijo in različnim izvorom, npr. oči pri trilobi­tu in človeku P: homológni orgán analógni pól -ega -a m vrhnji del stebričastega kristala brez središča simetrije, ki postane pri segrevanju pozitivno naelektren P: antilógni pól anamezít -a m prehodna bazična kamnina med bazaltom in doleritom anapsídna lobánja -e -e ž lobanja plazil­cev brez senčničnih odprtin, npr. pri želvah PRIM.: stegálna lobánja anáptih -a m trikotna kalcitna ali roževinasta ploščica, ki je del čeljusti ali pokrovčka pri amonitih anaséizma -e ž nihanje delcev kamnin ob po­tresu v smeri od potresnega žarišča P: kata­séizma anastomózno réčno koríto -ega -ega -a s reč­no korito, ki se pentljasto cepi in ponovno združuje anatáz -a m rjav ali temnomoder tetragonalni mineral, titanov dioksid, polimorfen z ruti­lom in brookitom S: oktaedrít anatéksa -e ž pojav, pri katerem se kamnina raztali pri pogreznjenju v globlje dele Zemlje S: palingenétska pretvórba, palingenéza anatéksis -a m neustr. › anatéksa, palingenéza anateksít -a m metamorfna kamnina, nastala po anateksi iz magmatske kamnine, usedline, sedimentne kamnine anatólij -a m zastar. podstopnja anizija med ole­nekijem in pelsonijem ancílopegmátski típ -ega -a m tip ramenskega skeleta pri ramenonožcih, kjer se krura po­daljšuje v parno zanko, ki podpira lofofor ancístropegmátski típ -ega -a m tip ramenske­ga skeleta pri ramenonožcih, kjer se krura ne podaljšuje v podporo lofoforju andaluzít -a m zelen, siv, rdeč rombični mine­ral, aluminijev otočni silikat andaluzítov filít -ega -a m filit s kristaloblasti andaluzita andezín -a m plagioklaz, ki vsebuje od 30 % do 50 % anortita andezít -a m predornina dioritske skupine andezítbazált -a m neustr. › andezítni bazált andezít-bazált -a m neustr. › andezítni bazált andezítna bréča -e -e ž breča, v kateri prevla­dujejo drobci andezita andezítni bazált -ega -a m bazalt, ki vsebuje srednje plagioklaze namesto kalcijevih pla­gioklazov andezítni túf -ega -a m tuf, nastal po izbruhu dioritske magme andradít -a m rumen, zelen, rjav do črn kalcijev železov granat ándski típ orogenéze -ega -a --m › ándsko gúbanje ándsko gúbanje -ega -a s gubanje v mezozoi­ku in kenozoiku, pri katerem so nastali andi S: ándski típ orogenéze anelídi -ov m mn. (deblo, lat. Annelida) organizmi z valjastim telesom, sestavljenim iz številnih obročkov, ki živijo od kambrija dalje S: ko­lobárniki anemogéna sedimentácija -e -e ž sedimenta­cija delcev, ki jih prinaša veter S: eólska se­dimentácija, vétrna sedimentácija anemogéna usedlína -e -e ž › eólska use­dlína, vétrna usedlína anemogéni -a -o prid. › eólski, vétrni anemogéni sediment -ega -enta m › eólski sediment, vétrni sediment anemohoríja -e ž prenašanje drobnih insektov in pajkov na večje razdalje z vetrom anemométer -tra m priprava za merjenje hitro­sti fluidnega toka Angára -e ž kraton vzhodnega dela Lavrazije, ki obsega območje današnje severne Azije in ga sestavljata na severozahodu Anabarski ščit in na jugovzhodu Aldanski ščit S: Angárski kratón, Sibírska platfórma, Sibírska plôšča Angárski kratón -ega -a m kraton vzhodnega dela Lavrazije, ki obsega območje današnje severne Azije in ga sestavljata na severoza­hodu Anabarski ščit in na jugovzhodu Aldan­ski ščit S: Angára, Sibírska platfórma, Sibír­ska plôšča anglezít -a m bel rombični mineral, svinčev sulfat ángolo apnénec ---nca m srednjeanizijski apnenec v Lombardijskih Alpah angulárna diskordánca -e -e ž › diskordánca (1), kótna diskordánca, neskládnost (1) anhídrična dôba -e -e ž začetna doba Zemlji­ne zgodovine, ko na Zemljinem površju še ni bilo vode S: brezvôdna dôba P: oceánska dôba anhidrít -a m bel, modrikast ali sivkast rombič­ni mineral, kalcijev sulfat ánhimetamorfízem -zma m › ánhimetamor­fóza ánhimetamórfna kamnína -e -e ž metamorfna kamnina, nastala v bližini Zemljinega površ­ja pri tlakih, nižjih od 1,5 × 108 Pa, in tempe­raturah, nižjih od 100 °C ánhimetamorfóza -e ž nizka stopnja metamor­foze, nastala pri tlakih, nižjih od 1,5 ·108 Pa, in temperaturah, nižjih od 100 °C S: ánhime­tamorfízem anhiterij -a m (rod, lat. Anchiterium) prednik konja, ki je živel v Evropi v miocenu, na Kitajskem še v pliocenu anízični dolomít -ega -a m neustr. › anízijski dolomít anízij -a m stopnja srednjega triasa med olene­kijem in ladinijem anízijski dolomít -ega -a m dolomit, ki je na­stajal v aniziju anizodézmična snôv -e snoví ž snov, v kateri ionske vezi niso enako močne S: mézodéz­mična snôv P: izodézmična snôv anizodézmični kristál -ega -a m kristal, ki ima vezi med ioni različno močne P: izodézmični kristál anizométrični kristál -ega -a m kristal, ki je raztegnjen ali sploščen anizomiárija -e ž školjka, ki ima dva različna mišična odtisa S: heteromiárija anizotropíja -e ž pojav, da ima snov zaradi svo­je notranje zgradbe v različnih smereh raz­lične fizikalne lastnosti, npr. lomni količnik, toplotno prevodnost, trdnost, elastičnost, pre­pustnost S: raznosmérnost (1) P: izotropíja anizotrópni -a -o prid. ki ima zaradi svoje no­tranje zgradbe v različnih smereh različne fi­zikalne lastnosti S: raznosmérni P: izotrópni anizotrópni minerál -ega -a m mineral, ki nima v vseh smereh enakih fizikalnih lastnosti anizotrópni presek -ega -éka m presek minera­la, v katerem so v vseh smereh različni lomni količniki in s tem tudi različna hitrost širjenja svetlobe P: izotrópni presek anizotrópni profíl -ega -a m neustr. › anizo­trópni presek anizotrópnost -i ž lastnost snovi, da ima raz­lične fizikalne lastnosti v različnih smereh S: raznosmérnost (2) P: izotrópnost anizovaléntna kristálna raztopína -e -e -e ž kristalna raztopina dveh snovi, ki imata ka­tione različnih valenc, npr. plagioklazi ankaramít -a m bazalt z olivinom ankaratrít -a m › olivínov nefelinít ankerít -a m svetel romboedrični mineral, kalci­jev magnezijev železov manganov karbonat annabergít -a m zelen monoklinski mineral, ni­kljev vodni arzenat anomalíja -e ž razlika med opazovanimi in nor­malnimi fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi minerala ali kamnine anorogéna intrúzija -e -e ž globočnina, ki ni v orogenem pasu in ni vezana na procese oro­geneze anortít -a m plagioklaz, ki vsebuje od 90 % do 100 % anortita S: kálcijev glinénec anortitít -a m kamnina gabrske skupine, sesta­vljena skoraj izključno iz anortita S: anortíto­va kamnína anortítova kamnína -e -e ž › anortitít anortokláz -a m triklinska oblika natrijevega kalijevega glinenca, značilna za alkalne ka­mnine anortozít -a m globočnina, ki vsebuje poleg glavnega minerala labradorita tudi andezin ali bytownit in največ 10 % mafičnih mine­ 2 ralov S: labradorítova kamnína PRIM.: levko­gabroídna mágma Antárktična plôšča -e -e ž litosferska plošča, ki obsega ozemlje Antarktike, jugovzhodne­ga dela Pacifiškega oceana in južnega dela Indijskega oceana Antárktični kratón -ega -a m kraton južnega dela Gondwane, ki se je v kredi ločil od Afri­škega kratona in obsega območje vzhodnega dela sedanjega antarktičnega kontinenta antebráhij -a m › podláket antecedéntna dolína -e -e ž dolina, ki jo je iz­oblikovala antecedentna reka antecedéntna réka -e -e ž reka, ki je kljub tek­tonskim dviganjem ohranila prvotno smer toka anténa -e ž gibljiva parna ekstremiteta na glavi nevretenčarjev, npr. žuželk S: tipálka anterídij -a m moška spolna celica pri algah antibióza -e ž odnos med organizmi, pri kate­rem se osebek brani pred vsiljivci z izloča­njem strupov ánticénter -tra m › ántiepicénter ántiepicénter -tra m točka na površini, ki je diametralno na nasprotni strani Zemlje pod epicentrom S: ánticénter ántifórma -e ž vsaka pozitivna ali izbočena oblika Zemljine skorje antigorít -a m listasta oblika rombičnega mine­rala serpentina antigorítenje -a s nadomeščanje mafičnih mi­neralov z antigoritom S: antigoritizácija antigoritizácija -e ž › antigorítenje antikardinálni sépt -ega -a m drugi najmočnej­ši sept, ki je nasproti kardinalnemu septu v čaši rugozne korale antiklinála -e ž izbočeni del nagubanih Zemlji­nih plasti, katerega osrednji del vsebuje naj­starejše kamnine P: sinklinála antiklinálna dolína -e -e ž dolina, ki jo je re­ka izdolbla vzdolž antiklinale S: sleménska dolína P: sinklinálna dolína antiklinálna ós -e osí ž vzdolžna os v smeri po­teka antiklinale antiklinálna pást -e pastí ž jedro antiklinale iz poroznih kamnin, pokritih z neprepustnimi plastmi, v katerega se lahko ujameta zemelj­ski plin in/ali nafta PRIM.: náftna pást, náftni koléktor, plínska pást, plínski koléktor Antiklinálna struktúra Čičaríje -e -e --ž struk­tura iz krednih in paleogenskih plasti na območju Čičarije in Matarskega podolja S: Čičaríjska antiklinála, Krédno-paleogénska struktúra Čičaríje, Matárska antiklinála antiklinálna zgrádba -e -e ž zgradba Zemljinih plasti, ki imajo obliko antiklinale antiklinálni gôrski níz -ega -ega -a m nagubano gorstvo, ki ga gradijo vzporedne antiklinale antiklinálno jedro -ega -a s osrednji del antikli­nale, v katerem so najstarejše kamnine antiklinálno krílo -ega -a s del antiklinale med njenim temenom in dnom sinklinale antiklinálno sleme -ega -éna s › antiklinálno teme, teme antiklinále antiklinálno teme -ega -éna s najbolj izbočen del ali vrh antiklinale S: antiklinálno sleme, sleme antiklinále, sleme gúbe, teme anti­klinále antiklinórij -a m skupina vzporednih antiklinal, ki pripadajo isti tektonski enoti P: sinklinórij Antiklinórij Tržáško-Kómenske planôte -a -- --m skupina antiklinal iz krednih in paleo­genskih apnencev na območju Tržaško-Ko­menske planote antilógni pól -ega -a m vrhnji del stebričastega kristala brez središča simetrije, ki postane pri segrevanju negativno naelektren P: analógni pól antimón -a m svetla, krhka heksagonalna prvi­na, polkovina antimonít -a m temnosiv rombični mineral s paličastimi kristali, antimonov sulfid S: an­timónov sijájnik, stibnít antimónova ókra -e -e ž različni prašnati anti­monovi oksidi antimónova rúda -e -e ž ruda, ki vsebuje anti­monove okside, hidrokside in/ali sulfide antimónov sijájnik -ega -a m › antimonít ántipertít -a m natrijev glinenec, s katerim se bolj ali manj vzporedno prerašča ortoklaz za­radi izločanja kalija iz trdne raztopine PRIM.: pertít antitétični prelom -ega -ôma m › heterotáktni prelom, protismérni prelom antlerít -a m smaragdno zelen do temnozelen monoklinski mineral, bakrov hidroksid sulfat S: vernadskít antofilít -a m svetlorjav rombični magnezijev mineral amfibolove skupine z železom, man­ganom in kalcijem antracít -a m drobljiv, neporozen premog z naj­višjo stopnjo pooglenitve, s kurilno vredno­stjo okrog 36.000 kJ, več od 93 % ogljika in manj od 4 % vode antrakoterij -a m (rod, lat. Anthracotherium) svinji podoben sesalec, ki je živel v Evropi v eo­cenu in oligocenu in so bili njegovi ostanki najdeni pri nas v premogovih skladih v Trbov­ljah in Zagorju anulárna mamíla -e -e ž kroglasti nastavek za bodico na skeletni ploščici morskega ježka Á-oblíka -e ž spolna generacija pri foraminife­rah z veliko začetno kamrico in majhno hi­šico S: Á­generácija, gamónt, generácija Á, mákrosferična generácija, mégalosferičnagenerácija, oblíka Á P: B­generácija aón cóna -- -e ž neustr. › cóna aón apatít -a m raznobarven heksagonalni mine­ral, kalcijev, klorov, f luorov ali hidroksidni fosfat ápeks -a m zgornji del polževe hišice S: vŕh (2) Apeníni -ov m mn. gorstvo v Italiji, ki ga gradi več narivov in se deli na Južne, Severne in srednje apenine apertúra -e ž 1. odprtina na hišici nevreten­čarja S: ústje 2. odprtina objektiva mikro­skopa, ki omogoča večjo ali manjšo ločlji­vost predmeta apikálni dél -ega -a m 1. del, ki je pri vreten­čarjih usmerjen proti nosni konici 2. vrhnji del telesa ali skeleta pri nevretenčarjih, npr. pri polžji hišici apikálni kót -ega -a m kot ob začetnem zavoju polžje hišice S: vŕšni kót aplanátna léča -e -e ž leča, ki preprečuje sfe­rično popačenje slike v mikroskopu aplikatívna geologíja -e -e ž področje geolo­gije, ki v praksi uporablja izsledke geoloških raziskav, npr. inženirska geologija, hidrogeo­logija aplít -a m drobnozrnata diašistna žilnina granit­ske skupine S: aplítska kamnína aplítna žíla -e -e ž z aplitom zapolnjena raz­poka v magmatski kamnini, nastala v pozni magmatski fazi aplítska kamnína -e -e ž › aplít aplítska struktúra -e -e ž drobnozrnata struk­tura globočnin ali žilnin granitske skupine z malo muskovita S: granulítska struktúra aplítski granít -ega -a m drobnozrnat granit z malo sljude ali brez nje ápnasti peščenják -ega -a m neustr. › apnén­ čev peščenják apnéna álga -e -e ž neustr. › kalcítna álga apnéna bréča -e -e ž neustr. › apnénčeva bréča apnéna káša -e -e ž neustr. › kalcítni múlj apnéna móka -e -e ž neustr. › kalcítna móka apnéna síga -e -e ž neustr. › kalcítna síga apnénasti -a -o prid. neustr. › apnénčev (1) apnénčev -a -o prid. 1. pri katerem prevladuje­ jo drobci apnenca, npr. apnenčev peščenjak 2. › kalcítni apnénčeva álga -e -e ž neustr. › kalcítna álga apnénčeva bakterija -e -e ž neustr. › kalcítna bakterija apnénčeva bréča -e -e ž breča, sestavljena iz ostrorobih delcev apnenca S: apnénčev sprímek apnénčeva káša -e -e ž neustr. › kalcítni múlj apnénčeva lábora -e -e ž › apnénčev konglo­ merát apnénčeva móka -e -e ž › kalcítna móka apnénčeva síga -e -e ž neustr. › kalcítna síga apnénčev dolomít -ega -a m › dolomitizírani apnénec apnénčev gomólj -ega -a m neustr. › kalcítni gomólj apnénčev konglomerát -ega -a m konglomerat iz prodnikov apnenca S: apnénčeva lábora apnénčev lápor -ega -ja m neustr. › kalcítni láporovec apnénčev lítični peščenják -ega -ega -a m › kalkarenít apnénčev mármor -ega -ja m neustr. › kalcítni mármor apnénčevo bláto -ega -a s neustr. › kalcítni múlj apnénčevo lepílo -ega -a s neustr. › kalcítno vezívo apnénčevo mléko -ega -a s › ledeníško mléko apnénčevo ogródje -ega -a s › kalcítni skelét, kalcítno ogródje apnénčev oolít -ega -a m › kalcítni oolít, ooí­dni apnénec apnénčevo-sljúdna plást -e plastí ž plast apnenca, v kateri je večja količina sljude apnénčevo vezívo -ega -a s neustr. › kalcítno vezívo apnénčev pelít -ega -a m neustr. › kalcítni pelít apnénčev peščenják -ega -a m peščenjak, v katerem prevladujejo terigeni drobci apnenca apnénčev skelét -ega -a m › kalcítni skelét, kalcítno ogródje apnénčev skrílavec -ega -vca m neustr. › skrílavi apnénec apnénčev sprímek -ega -mka m › apnénčeva bréča apnénec -nca m kemična ali organska različno obarvana sedimentna kamnina, ki vsebuje več kot 50 % kalcita kot bistvenega mine­ rala apnének -nka m neustr. 1. › apnénčev konglo­merát 2. › apnénčeva bréča 2 apnéni -a -o prid. neustr. 1. › apnénčev (1) 2. › kalcítni 3. › aragonítni apnéni dolomít -ega -a m neustr. › dolomitizíra­ni apnénec apnéni lápor -ega -ja m neustr. › kalcítni lápo­rovec apnéni máček -ega -čka m zastar. › lehnják, travertín apnéni mármor -ega -ja m neustr. › kalcítni mármor apnéni škrílj -ega -a m zastar. › skrílavi apnénec apnéni škríljnik -ega -a m zastar. › skrílavi apnénec apnénoalkálna vŕsta kamnín -e -e --ž neustr. › kálcijeva alkálna vŕsta kamnín apnénosljúdnata plást -e plastí ž neustr. › apnénčevo-sljúdna plást apník -a m neustr. › apnénec apníkov -a -o prid. neustr. › apnénčev (1) apnína -e ž neustr. › apnénec apníški -a -o prid. neustr. › apnénčev (1) apofíza -e ž izrastek z lastno zakostenitvijo, na katerega se vežejo mišice, kite apofíza magmátske kamníne -e ----ž izra­stek magmatskega telesa v drugo kamnino S: préčni odrástek (2) apokromátski objektív -ega -a m objektiv z več lečami, ki omogoča skoraj popolno od­stranitev barvne napake apomagmátska kontáktna metamorfóza -e -e -e ž kontaktna metamorfoza v krovnini bato­lita apomagmátska metasomatóza -e -e ž meta­somatoza v zmerni oddaljenosti od magmat­skega ognjišča apomagmátsko rudíšče -ega -a s nahajališče mineralnih surovin, nastalo v zmerni oddalje­nosti od magmatskega ognjišča ápt -a m neustr. › áptij áptih -a m vsak od dveh delov sestavljene kal­citne ali roževinaste ploščice, ki je del čelju­sti ali pokrovčka pri amonitih áptihni apnénec -ega -nca m apnenec z ostanki aptihov áptij -a m stopnja spodnje krede med albijem in barremijem Arábska platfórma -e -e ž kraton vzhodnega dela Gondwane, ki se je v kredi ločil od Afri­škega kratona S: Arábski kratón Arábska plôšča -e -e ž geotektonska enota, ki obsega v glavnem Arabski polotok Arábski kratón -ega -a m kraton vzhodnega dela Gondwane, ki se je v kredi ločil od Afri­ škega kratona S: Arábska platfórma aragónčev -a -o prid. neustr. › aragonítni aragónec -nca m zastar. › aragonít aragonít -a m bel rombični mineral, kalcijev karbonat, polimorfen s kalcitom in vateritom S: aragónec, želézov cvét aragonítna síga -e -e ž prevleka iz aragonita, nastala z izločanjem kalcijevega karbonata iz raztopine pri temperaturi nad 30 °C aragonítni -a -o prid. ki je iz aragonita, npr. ara­gonitna siga aravkárija -e ž (rod, lat. Araucaria) visok iglavec z gostimi luskastimi lističi, ki raste na južni polobli od triasa dalje arciodaktíli -ov m mn. (red, lat. Artiodactyla) ko­pitarji s sodim številom prstov S: sodopŕsti kopítarji ardénska orogenétska fáza -e -e -e ž zastar. orogenetska faza kaledonske orogeneze na meji silurja in devona área -e ž ovalno polje ob sklepu dveh loput pri školjkah, v katerem je nameščen ligament areál -a m življenjsko območje živalskih ali rastlinskih vrst in drugih višjih sistematskih kategorij arenígij -a m stopnja spodnjega ordovicija med tremadocijem in llanvirnijem arenít -a m klastična kamnina iz terigenih zrn velikosti od 0,063 mm do 2 mm S: peščénec, peščenják PRIM.: pések, psamít areologíja -e ž veda o planetu marsu arfvedsonit -a [arfetsonít] m temen monoklin­ski mineral iz skupine alkalnih amfibolov argentít -a m temnosiv kubični mineral, sre­brov sulfid S: srebrov sijájnik argilít -a m klastična kamnina z zrni mineralov glin, sericita, klorita in kremena, manjših od 0,002 mm S: glínavec árgonova metóda -e -e ž › kálij­árgonova me­tóda arháični člôvek -ega -éka m (podvrsta, lat. Homo sapiens archaicus) napredna oblika v razvojnem nizu človeka, ki je živel konec srednjega in na začetku mlajšega pleistocena in je prednik modernega človeka arháik -a m eonotem med hadeikom in protero­zoikom S: arhájska dôba, arheozóik, azóik, azójski právék, brezživljenjski právék, kripto­zóik, právék arhájska dôba -e -e ž zastar. › arháik arheje -ej ž mn. (kraljestvo, lat. Archaea) prokariont­ski organizmi, ki živijo v izjemno slanih ali vročih okoljih, v drugih okoljih pa navadno proizvajajo metan S: árheobakterije árheobakterije -ij ž mn. zastar. › arheje arheociáti -ov m mn. (poddeblo, lat. Archaeocyatha) čašasto oblikovani pritrjeni kalcitni organiz­mi z dvojno votličasto steno, ki so živeli v spodnjem in srednjem kambriju arheociatídni grebén -ega -a m greben, ki ga v glavnem sestavljajo ostanki arheociatov arheolitotámnija -e ž (rod, lat. Archaeolithothamni­um) rdeča alga s skorjastim, grudičastim ali ledvičastim skeletom arheópteriks -a m (rod, lat. Archaeopteryx) prapti­ca, ki se je razvila iz plazilca in so jo našli v jurskih plasteh pri Solnhofnu v Nemčiji arheorníti -ov m mn. › práptíce arheozóik -a m zastar. › arháik arhitektónski grádbeni narávni kámen -ega -ega -ega -mna m v kamnoseštvu naravni ka­men, ki se uporablja za oblaganje in tlakova­nje objektov arídna erozíja -e -e ž odnašanje preperinskih kamninskih delcev v suhih predelih, pretežno z vetrom PRIM.: eólska erozíja arídna klíma -e -e ž klima z manj padavinami, kot jih lahko izhlapi S: súšna klíma, súšno podnébje PRIM.: sémiarídna klíma aristogenéza -e ž razvoj organizma v nerazve­jeni liniji S: ortoevolúcija, ortogenéza Aristótelova svetílka -e -e ž sistem kalcitnih skeletnih elementov, ki obdajajo usta ehinoi­dov in delujejo kot čeljusti árka -e ž (rod, lat. Arca) školjka s taksodontnim sklepom in rebrasto površino, ki živi od ne­ogena dalje arkóza -e ž zastar. › glinénčev peščenják arkózni kreménov konglomerát -ega -ega -a m neustr. › glinénčev kreménov konglomerát arkózni peščenják -ega -a m neustr. › glinén­čev peščenják árktična klíma -e -e ž podnebje, v katerem je povprečna temperatura najhladnejšega me­seca pod 0 °C in najvišja temperatura najto­plejšega meseca v letu do 10 °C S: árktično podnébje árktično podnébje -ega -a s podnebje, v kate­rem je povprečna temperatura najhladnejšega meseca pod 0 °C in najvišja temperatura naj­toplejšega meseca v letu do 10 °C S: árktična klíma árlberške plastí -ih --ž mn. srednjetriasne in zgornjetriasne magmatske, piroklastične in laporovčeve plasti v Bavarskih Alpah in na salzburškem Armorikánska veja -e -e ž › Armorikánsko gorôvje Armorikánsko gorôvje -ega -a s severozaho­dna veja Variskičnega gorovja v Evropi S: Armorikánska veja árnsbergij -a m stopnja spodnjega karbona med pendeleijem in chokierijem aromátska náfta -e -e ž nafta z visokim odstot­kom aromatskih ogljikovodikov aromátski ogljikovodík -ega -a m monociklič­na ali policiklična organska spojina S: ben­zénski ogljikovodík artefákt -a m namensko izdelano orodje iz ka­mnin, kosti, roževine in drugi izdelki iz ka­mene dobe PRIM.: kaméno oródje arterít -a m metamorfna kamnina z injektirani­mi žilami magme S: venít PRIM.: migmatít, žílni gnájs artéški izvír -ega -a m izvir na območju vodo­nosnika, kjer je piezometrična gladina višje kot izvir, zato se podzemna voda dviga nav­pično v višino do piezometrične gladine S: artéški studenec, artéški vrélec artéški studenec -ega -nca m izvir na območju vodonosnika, kjer je piezometrična gladina višje kot izvir, zato se podzemna voda dviga navpično v višino do piezometrične gladine S: artéški izvír, artéški vrélec artéški vodnják -ega -a m vrtina, ki je zadela na arteški vodonosnik in se v njej voda dvi­gne nad Zemljino površje artéški vodonósnik -ega -a m vodonosnik, v katerem je voda pod tlakom artéški vrélec -ega -lca m izvir na območju vodonosnika, kjer je piezometrična gladina višje kot izvir, zato se podzemna voda dviga navpično v višino do piezometrične gladine S: artéški izvír, artéški studenec artikulácija -e ž gibljiv stik med dvema koste­ma S: kôstni sklep artikulátni brahiopód -ega -a m brahiopod, ki ima loputi s sklepom artínskij -a m stopnja spodnjega perma med sakmarijem in kungurijem artropódi -ov m mn. (deblo, lat. Arthropoda) nevre­tenčarji z razčlenjenim telesom in nogami S: členonóžci arúndij -a m stopnja spodnjega karbona med chadijem in holkerijem arzén -a m srebrno siv heksagonalni mineral, prvina (2) arzenolít -a m bel kubični mineral, arzenov oksid, dimorfen z monoklinskim claudetitom arzenopirít -a m kovinsko bel monoklinski mineral, železov arzenov sulfid S: arzénov kŕšec arzénov kŕšec -ega -šca m kovinsko bel mo­noklinski mineral, železov arzenov sulfid S: arzenopirít ásbij -a m stopnja spodnjega karbona med hol­kerijem in brigantijem asbolán -a m različek vada, ki vsebuje do 32 % kobalta ascendéntna teoríja -e -e ž teorija o nastanku mineralov iz raztopin, ki pritekajo iz Zemlji­ne notranjosti P: descendéntna teoríja (1) ascendéntna vôda -e -e ž › juvenílna vôda, prvôtna vôda ascendéntni izvír -ega -a m izvir, pri katerem je navadno segreta voda usmerjena iz večje globine navzgor PRIM.: podhlajeni izvír, ter­málni izvír ascendéntni tók -ega -a m tok hidrotermalnih raztopin, ki priteka iz litosfere P: descendén­tni tók aseizmični celínski rób -ega -ega -a m › pa­sívni celínski rób aseizmično ozémlje -ega -a s območje brez potresov asekvéntni pláz -ega plazú m plaz, pri katerem nastane drsina v šibkih delih homogene ka­mnine aselátni típ -ega -a m enostavna lobna linija pri amonitih iz devona asfált -a m bitumen z nizkim tališčem S: ka­ména smôla, peklína, zemeljska smôla asfaltít -a m vsak od naravnih črnih trdnih bi­tumnov asfáltna náfta -e -e ž nafta z visokim odstot­kom višjih cikličnih in aromatskih ogljikovo­dikov asfáltni skrílavec -ega -vca m bituminozni skrilavi glinavec, bogat z asfaltom ali težkimi ogljikovodiki ashgillij -a [ažgílij] tudi ažgílij -a m stopnja zgor­njega ordovicija med caradocijem in rhudda­nijem ashistna kamnína -e -e [ašístna] ž › ašístna žilnína ashistna žilnína -e -e [ašístna] ž › ašístna žil­ nína asilína -e ž (rod, lat. Assilina) numulitina, pri ka­teri je notranja zgradba hišice vidna zunaj S: operkulína asimétrična gúba -e -e ž guba, pri kateri ima eno krilo večji naklon od drugega asimetríjska vŕsta simetríje -e -e --ž › trí­ klínska asimétrična vŕsta simetríje, triklínska hemipinakoídna vŕsta simetríje asimilácija -e ž 1. nataljevanje tuje kamnine v magmi, s čimer se spremeni njena kemična sestava 2. v biologiji sprejemanje in spreminja­nje hrane v sestavine, lastne organizmu asimilát -a m v biologiji produkt fotosinteze asimilátor -ja m 1. stranski izrastki osnovne ce­lice pri zelenih skeletnih algah, ki prebadajo kalcitni talus 2. sredstvo ali telo, ki asimilira asíntijska orogenéza -e -e ž zastar. orogene­za ob koncu predkambrija in sega v spodnji kambrij, v katerem so nastajali Bajkalidi in kaledonidi PRIM.: bajkálska orogenéza, ka­ledónska orogenéza áskon -a m najpreprostejši tip spužvinega te­lesa, v katerega voda priteka skozi pore, ob­rasle s hoanocitami, in odteka skozi glavno odprtino na vrhu telesa áskonska spúžva -e -e ž spužva z enostavnimi porami in votlinami za hoanocite áskon spúžva -- -e ž › áskonska spúžva asociácija -e ž 1. skupnost organizmov, ki ži­vijo pod enakimi pogoji S: zdrúžba (1) 2. mi­nerali, ki sestavljajo kamnino S: zdrúžba (2) PRIM.: generácija minerálov, paragenéza mi­nerálov (2) 3. skupnost kamnin, ki je nastala pod enakimi pogoji S: paragenéza kamnín, zdrúžba (3) assélij -a m stopnja spodnjega perma med gze­lijem in sakmarijem astenosfera -e ž del Zemljinega plašča s pla­stično, delno kristalizirano magmo med li­tosfero in spodnjim Zemljinim plaščem do globine okoli 1000 km, v katerem so konvek­cijski tokovi S: srédnji Zemljin plášč asterízem -zma m pojav raznokrakih zvezda­stih oblik v sljudah ali nekaterih mineralih, brušenih kot kabošon, zaradi odboja svetlobe od vlaknatih vključkov asteroíd -a m 1. mn. (razred lat. Asteroidea) petero­kraki morski iglokožci s sploščenim telesom, ki živijo od ordovicija dalje S: môrske zvéz­de 2. epiteka (1) pri rugoznih koralah, ki jo tvorijo tesno zrasli septi 3. manjše vesoljsko telo v Sončnem sistemu asteroídni pás -ega pasú m pas asteroidov, ki obkroža Sonce asterozóji -ev m mn. (poddeblo, lat. Asterozoa) pro­stoživeče morske živali, ki imajo osrednjo ploščico in simetrična ramena, npr. morska zvezda ástij -a m stopnja pliocena med zancleanijem in calabrijem v mediteranskem razvoju S: pi­acenzij astrágalus -a m nartnica med golenjo in petni­co pri večini vretenčarjev S: skóčnica, tálus (2) ástrogeologíja -e ž veda, ki uporablja razisko­valne metode geologije pri proučevanju dru­gih vesoljskih teles astroríza -e ž zvezdasto razporejeni žlebiči, utori ali brazde na površini stromatoporoida ástrotektónika -e ž premiki v Zemljini litosferi ob udaru vesoljskih teles ali meteoritov astúrijska orogenétska fáza -e -e -e ž zastar. orogenetska faza hercinske orogeneze v zgornjem karbonu astúrska tektónska fáza -e -e -e ž zastar. krat­kotrajna tektonska faza v zgornjem karbonu med westfalijem in stefanijem ašístna kamnína -e -e ž › ašístna žilnína ašístna žilnína -e -e tudi ashistna žilnína [aší­ stna] -e -e ž kamnina, ki ima enako kemično sestavo kot globočnina in porfiroidno struk­turo S: ašístna kamnína, nediferencírana žil­ nína atacamit -a [atakamít] tudi atakamít -a m zelen rombični mineral, bakrov hidroksid klorid atakamít -a m › atacamit ataksít -a m meteorsko železo, ki vsebuje več kot 10 % niklja in ima usmerjene ploščice ka­macita v plessitu atavízem -zma m znaki davnih prednikov, ki se le izjemoma pojavijo na današnjih organiz­mih, npr. več prstov pri recentnem konju atdabanij -a [atabánij] m stopnja spodnjega kambrija med tommotijem in lenijem atekálija -e ž korala brez kalcitne teke atektónski premík -ega -a m premik v Zemljini litosferi, ki ni povezan s tektonskimi procesi, npr. podor, plaz átiška orogenétska fáza -e -e -e ž orogenetska faza alpidske orogeneze v panoniju atlántik -a m obdobje holocena med borealom in subborealom od približno 6000 let pr. n. š. do 3000 let pr. n. š. S: atlántska dôba atlántska dôba -e -e ž obdobje holocena med borealom in subborealom od približno 6000 let pr. n. š. do 3000 let pr. n. š. S: atlántik atlántska síga -e -e ž kalcitna siga v jamah, na­stala v atlantski dobi atlántska vŕsta kamnín -e -e --ž skupina ma­gmatskih kamnin, ki vsebujejo poleg alkalnih tudi kalcijeve minerale S: kálcijeva alkálna vŕsta kamnín PRIM.: mediteránska vŕsta ka­mnín, pacífična vŕsta kamnín atlántski celínski rób -ega -ega -a m › pasívni celínski rób átlas -a m prvo vratno vretence S: nosáč atmofílna prvína -e -e ž prvina, ki je sestavni del ozračja, npr. dušik, ogljik, kisik átmokemíja -e ž veda, ki preiskuje kemično se­stavo ozračja atmoklást -a m drobec kamnine, ki se je odlo­mil zaradi preperevanja in je ostal na mestu atmosfera -e ž ovoj plinov, ki obdaja Zemljo in ga tvorita v glavnem dušik in kisik S: ozráčje atmosferílije -ij ž mn. vse fizikalno in kemično delujoče snovi v spodnjih delih atmosfere atmosferska vôda -e -e ž voda v plinastem, te­kočem in trdnem stanju v ozračju atól -a m obročast koralni greben, ki nastane navadno okrog ugaslega vulkana s premerom nekaj sto metrov do 130 km, značilen za Tihi ocean atómska véz -e vezí ž kemična vez, pri kateri imata atoma dva skupna elektrona ali več S: homopolárna véz, kovaléntna véz atómski pólmer -ega -a m polmer nevtralnega atoma aurichalcit -a [avrihalkít] m › avrihalkít autunit -a [otunít] m rumen tetragonalni radio­aktivni mineral, kalcijev vodni uranat fosfat, izomorfen s torbernitom avanturín -a m › aventurín aventurín -a tudi avanturín -a m prosojen kre­ men, ki se blešči v različnih barvah zaradi vključkov luskic ali vlaken drugih mineralov, npr. sljude, hematita S: aventurínski kámen aventurínski glinénec -ega -nca m albit, oli­goklaz, andezin ali adular z orientiranimi vključki hematita z zlatim ali rjavordečim odsevom svetlobe aventurínski kámen -ega -mna m › aventurín áverniške plastí -ih --ž mn. zgornjekarbonske plasti, ki so sestavljene iz skrilavega glinav­ca, kremenovega peščenjaka in konglome­rata z vložki temnega apnenca s fuzulinami, v Karnijskih Alpah in Južnih Karavankah, v okolici Jezerskega, Tržiča in Jesenic S: jávor­niški skládi avgít -a m črn monoklinski mineral, magnezi­jev železov aluminijev piroksen avgitít -a m ultramafična peridotitska globočni­na z avgitom kot bistvenim mineralom avgítski sienít -ega -a m globočnina sienitske skupine z avgitom kot značilnim mineralom avíkula -e ž (rod, lat. Avicula) školjka z radialno rebrasto lupino, ravnim sklepnim robom in ušesci ob vrhu, ki živi od triasa dalje avikulárij -a m kleščice za prijemanje plena in obrambo pri mahovnjakih avksiliárna kámrica -e -e ž vsaka izmed ka­mric, ki obdajajo prolokul pri foraminiferi avksiliárni lób -ega -a m notranji pomožni lob pri amonitih ávlos -a m stebriček, ki izrašča iz septa v cen­tralnem delu koralita avreóla -e ž 1. območje okrog intruzije, v ka­terem so v sosednjih kamninah vidne posle­dice kontaktne metamorfoze S: kontáktna avreóla, kontáktni dvór 2. venec mineralov okrog večjega mineralnega zrna, npr. v ke­lifitski strukturi 3. koncentrični pasovi oksi­diranih mineralov v peščenjakih, npr. sekun­darna avreola avrihalkít -a tudi aurichalcit [avrihalkít] -a m modrozelen do nebesno moder monoklinski mineral, cinkov bakrov hidroksid karbonat avripigment -enta m zlato rumen monoklinski mineral, arzenov trisulfid avróra -e ž › polárni síj avstralopítek -a m (rod, lat. Australopithecus) prvi primat s pokončno držo in dvonožno hojo, prednik človeka, ki je živel v pliocenu in na začetku pleistocena S: človečnják Avstrálska plôšča -e -e ž del Zemljine litosfe­re, omejen v glavnem na kontinent Avstralijo Avstrálski kratón -ega -a m kraton jugovzho­dnega dela Gondwane, ki se je v kredi ločil od Afriškega kratona in obsega zahodni del sedanje avstralije avstríjska orogenétska fáza -e -e -e ž oro­genetska faza alpidske orogeneze v srednji kredi Avstroalpídi -ov m mn. › Avstroalpín Avstroalpín -a m sistem narivov, ki sega od Zahodnih Alp in delno v Vzhodne Alpe in ga na jugu loči od Južnih Alp Periadriatska pre­lomna cona, na severu pa sega čez molasne bazene in se deli na Spodnji, Srednji in Zgor­nji avstroalpin S: Avstroalpídi, Avstroalpínski narívi, Narívi Ostalpínov, Ostalpíni Avstroalpínski narívi -ih -ov m mn. › Avstro­alpín avtekologíja -e ž proučevanje odnosov med osebki ali vrstami in okoljem S: ávtoekolo­gíja avtigéni -a -o prid. v petrologiji ki je ostal na kra­ju nastanka, npr. avtigena zrna v kamnini P: alotigéni ávtobréča -e ž › ávtoklástična bréča ávtobrečírana láva -e -e ž neustr. › ávtoklástič­na láva ávtoekologíja -e ž › avtekologíja ávtohidratácija -e ž nastanek mineralov, ki vsebujejo vodo, izločeno iz kamnine zaradi znižanja temperature avtohtón -a m gmota kamnin ali sedimentov, ki je ostala na kraju nastanka S: avtohtóno ozémlje, evavtohtón P: alohtón Avtohtón Gorjáncev -a --m avtohton iz kar­bonskih in spodnjetriasnih plasti zahodno od Bregane avtohtóni jámski sediment -ega -ega -enta m sediment, ostal na mestu nastanka v podze­mnih prostorih, npr. kapnik, jamski grušč avtohtóno nahajalíšče -ega -a s nahajališče mineralov, kamnin ali fosilov, ki ni bilo premaknjeno z mesta nastanka S: primárno ležíšče, primárno nahajalíšče, prvôtno naha­jalíšče avtohtóno ozémlje -ega -a s › avtohtón ávtoklástična bréča -e -e ž breča, nastala z drobljenjem kamnine zaradi lastnega giba­nja, hitrega ohlajanja ali eksplozije plinov v tekoči lavi S: ávtobréča P: aloklástična bréča PRIM.: ávtoklástična láva ávtoklástična láva -e -e ž lava, ki je zaradi hi­trega ohlajanja na robovih razpadla na večje ali manjše klaste PRIM.: ávtoklástična bréča avtolíza -e ž sposobnost organizma, da s pomo­čjo encimov absorbira lastno tkivo ávtometamorfóza -e ž kemična sprememba mineralov zaradi delovanja vode in drugih lahkohlapnih snovi iz iste magme ávtometasomatóza -e ž nadomeščanje mine­rala z drugim mineralom, obstojnim pri nižji temperaturi ali tlaku pri reakciji z vodo ali lahkohlapnimi sestavinami preostanka ma­gme avtomórfni -a -o prid. neustr. › idiomórfni ávtopnevmatolíza -e ž nastajanje novih mine­ralov pod vplivom plinov, izločenih pri ohla­janju kamnine avtotéka -e ž samostojna bivalna kamrica pri graptolitih avtotróf -a m › avtotrófni organízem avtotrófna bakterija -e -e ž bakterija, ki se hrani z anorgansko snovjo P: heterotrófna bakterija avtotrófna rastlína -e -e ž rastlina, ki se hrani z anorgansko snovjo P: heterotrófna rastlína avtotrófni organízem -ega -zma m organizem, ki se hrani z anorgansko snovjo S: avtotróf P: alotrófni organízem azbést -a m vlaknata oblika serpentina ali am­ fibola ázimut -a m smer, izražena s kotom, ki se meri od začetnega meridiana v smeri gibanja ka­zalca na uri do točke, ki se opazuje ázimutna projékcija -e -e ž projekcija, pri kate­ri so poldnevniki razporejeni v obliki žarkov, ki izhajajo iz tečajev, vzporedniki pa so kon­centrični krogi, ki imajo nepopačene površi­ne in kote azóik -a m zastar. › arháik azójski právék -ega -a m zastar. › arháik azurít -a m azurno moder monoklinski mine­ ral, bakrov hidroksid karbonat S: módri ba­krénec ažgílij -a m › ashgillij 3 B badénij -a m stopnja srednjega miocena med karpatijem in sarmatijem v Paratetidi baháda -e ž široka, rahlo nagnjena površina iz nesprijete preperine na vznožju gora v semi­aridnem podnebju PRIM.: pediment Bahámska plôšča -e -e ž karbonatna plošča na potopljenem delu Severnoameriške plošče na območju Bahamov Bajkalídi -ov m mn. gorstvo na območju Ba­rentsove platforme, nastalo v bajkalski oro­genezi bajkálska orogenéza -e -e ž orogeneza med predkambrijem in kambrijem v severni ame­riki, Evraziji in severni Afriki PRIM.: asíntij­ska orogenéza, kaledónska orogenéza bajócij -a m stopnja srednje jure med aalenijem in bathonijem báker -kra m rdečerjav kubični mineral, prvina (2) bákrasti pirít -ega -a m › bakréni pirít bakrénec -nca m zastar. mineral ali ruda, ki vse­ buje baker bakréni pirít -ega -a m pirit, ki vsebuje halkopi­rit S: bákrasti pirít bákrova gálica -e -e ž zastar. › halkantít, módra gálica bákrova medlíca -e -e ž zastar. 1. › tenantít 2. › tetraedrít bákrova svetlíca -e -e ž zastar. › covellin bákrov kŕšec -ega -šca m zastar. › halkopirít bákrov sijájnik -ega -a m › halkozín bakterije -ij ž mn. (kraljestvo, lat. Bacteria) proka­ rionti s premerom približno 1 µm in skoraj vedno brez klorofila, ki živijo od predkam­brija dalje S: cepljívke, évbakterije, shizofíti, shizomicéti Bálatonski lineament -ega -enta m › Ljúto­merski prelom balneologíja -e ž veda, ki proučuje termalne in mineralne vode v zdraviliške namene Báltiški ščít -ega -a m severozahodni del Feno­sarmacije na območju pretežnega dela dana­šnje Norveške, Švedske in zahodne Finske S: Fenoskándija balván -a m večja gmota kamnine, ki jo je pri­nesel ledenik S: blódna skála, eksótični bal­ván, eksótični blók, erátični balván, erátični blók, ledeníški blók, ledeníški čok, samotnják, samovnják, zabrédenec bálzam -a m › kánadski bálzam banatít -a m kremenov avgitov diorit, ki vse­buje ortoklaz Bánjški sinklinórij -ega -a m sinklinorij iz tri­asnih, jurskih in krednih apnencev ter paleo­censkega fliša na območju med Mostom na Soči, Banjšicami, Grgarjem, Sabotinom, Go­riškimi brdi in kolovratom S: Bánjško sin­klinálno obmóčje Bánjško sinklinálno obmóčje -ega -ega -a s › Bánjški sinklinórij Bárentsova platfórma -e -e ž severni del Fe­nosarmacije barhán -a m srpasta peščena sipina, razpote­gnjena pravokotno na smer prevladujočega vetra, s položnim pobočjem na privetrni stra­ni in strmim pobočjem na odvetrni strani barhánov pések -ega -ska m peščena sestavi­na barhana PRIM.: puščávski pések, vétrni pések barierni grebén -ega -a m greben, vzporeden z morsko obalo S: zapórni grebén barierni izolátor -ega -ja m hidrogeološki izo­lator, ki pregrajuje vodonosnik v navpični smeri S: pregrádni izolátor barisfera -e ž trdni del Zemljinega jedra, se­stavljen iz železa in drugih težkih kovin S: centrosfera, nífe, siderosfera, Zemljino nótra­nje jedro barít -a m različno obarvan rombični mineral, barijev sulfat S: téžec Barjánska kotlína -e -e ž kotlina, zapolnjena s kvartarnimi rečnimi, jezerskimi in močvir­skimi sedimenti, ki se razteza med ljubljano in Igom in se na vzhodu zajeda v Posavske gube, na jugu v Rakitniško-Bloško grudo, na zahodu pa v Vrhniško-Cerkniško grudo S: Bárska kotlína, Ljubljánsko bárje barjánska plást -e plastí ž plast, nastala pri usedanju v barju S: bárska plást barjánska rúda -e -e ž ruda, ki vsebuje v glav­nem limonit, včasih tudi manganove minerale S: barjánska želézova rúda, bárjevec, bárska rúda, bárska želézova rúda, močvírjevec barjánska želézova rúda -e -e -e ž ruda, ki vsebuje v glavnem limonit, včasih tudi man­ganove minerale S: barjánska rúda, bárjevec, bárska rúda, bárska želézova rúda, močvír­jevec barjánski lignít -ega -a m lignit, nastal iz bar­janskega drevja, grmičevja in drugih rastlin S: bárski lignít barjánski prášič -ega -íča m kostni ostanek divje svinje, najden v barjanskem premogu S: bárski prášič barjánski premog -ega premóga m premog, nastal iz barjanskega drevja, grmičevja in drugih rastlin S: bárski premog barjánsko jézero -ega -a s jezero na barju S: bársko jézero, rúšno jézero bárje -a s občasno ali stalno poplavljeno oze­mlje, na katerem nastaja šota bárjevec -vca m zastar. › barjánska rúda, bar­ jánska želézova rúda barkevikít -a m rjavkasta ali temnorjava mono­klinska alkalna rogovača barrémij -a m stopnja spodnje krede med haute­rivijem in aptijem Bárska kotlína -e -e ž zastar. › Barjánska ko­tlína, Ljubljánsko bárje bárska plást -e plastí ž zastar. › barjánska plást bárska rúda -e -e ž zastar. › barjánska rúda, barjánska želézova rúda bárska želézova rúda -e -e -e ž zastar. › bar­ jánska rúda, barjánska želézova rúda bárski lignít -ega -a m zastar. › barjánski lignít bárski prášič -ega -íča m zastar. › barjánski prášič bárski premog -ega premóga m zastar. › bar­jánski premog bársko jézero -ega -a s zastar. › barjánsko jé­zero bartónij -a m stopnja srednjega eocena med lu­tetijem in priabonijem bárva čŕte -e --ž barvna sled, ki nastane pri potezanju minerala po hrapavi porcelanski ploščici bárva minerála -e --ž barva sveže površine minerala bárva ráze -e --ž neustr. › bárva čŕte bárvni mármor -ega -ja m marmor, ki ima mineralne primesi enakomerno razporejene med karbonatnimi zrni, npr. rožnati carrarski marmor bashkirij -a [baškírij] m serija zgornjega kar­bona med serpuhovijem in moskovijem S: baškirij bastít -a m psevdomorfoza serpentina po ensta­titu S: hazardít, lizardít báški dolomít -ega -a m formacija dolomita no­rijske in retijske stopnje z roženci na južnem predgorju Julijskih Alp báški fácies -ega -a m zgornjetriasni karbona­tni morski facies na južnem predgorju Julij­skih Alp baškír -a › bashkirij bathonij -a [batónij] m stopnja srednje jure med bajocijem in callovijem batiál -a m območje morskega dna v globini od 200 m do 4000 m S: batiálna cóna, batiálni pás batiálna cóna -e -e ž › batiál, batiálni pás batiálni fácies -ega -a m facies, značilen za ba­tial batiálni pás -ega pasú m območje morskega dna v globini od 200 m do 4000 m S: batiál, batiálna cóna batiálno mórje -ega -a s območje morja v glo­bini od 200 m do 4000 m bátipelagiál -a m spodnja plast morske vode v pelagialu od okoli 1000 m do okoli 4000 m globine batolít -a m gmota globočnine s presekom, ve­čjim od 100 km2 S: magmátska kôpa, ma­gmátsko teló PRIM.: intruzívni čok bávenski dvójček -ega -čka m dvojček gli­nencev, v katerem je dvojčična ploskev pina­koid, ki je vzporeden s prvo kristalografsko osjo bávenski zákon -ega -óna m dvojčični zakon, po katerem je dvojčična ploskev pinakoid, ki je vzporeden s prvo kristalografsko osjo bazálija -e ž kalcitna ploščica na dnu čaše pri morski liliji, s katero je prirasla na pecelj S: centrálna plôščica bazálna bréča -e -e ž breča, ki je na spodnji meji stratigrafskega zaporedja kamnin bazálna plást -e plastí ž plast, ki je na spodnji meji stratigrafskega zaporedja plasti bazálna plôščica -e -e ž 1. kalcitna ploščica, s katero se žival pritrdi na podlago 2. kalcitna ploščica na bazi polipa pri koralah, iz katere raste teka bazálna serija -e -e ž več plasti, ki so osnova stratigrafskega zaporedja kamnin 3 bazálna usedlína -e -e ž usedlina, ki je osno­va stratigrafskega zaporedja plasti S: bazálni sediment bazálni konglomerát -ega -a m konglomerat, ki je osnova stratigrafskega zaporedja kamnin bazálni peščenják -ega -a m peščenjak, ki je osnova stratigrafskega zaporedja kamnin bazálni pinakoíd -ega -a m ploskev, ki prese­ka samo tretjo kristalografsko os S: bázični pinakoíd bazálni sediment -ega -enta m sediment, ki je osnova stratigrafskega zaporedja plasti S: bazálna usedlína bazálni stebríček -ega -čka m 1. kalcitni stebri­ček pri koralah, ki raste iz bazalne ploščice S: koluméla (2) 2. stebriček iz dentina na zunanji strani zob nekaterih rastlinojedih sesalcev bazált -a m predornina gabrske skupine s pla­gioklazi, ki imajo na kationskih mestih več kot 50 % kalcija S: čédič bazáltna láva -e -e ž lava s kemično sestavo bazalta bazáltna mágma -e -e ž magma s kemično se­stavo bazalta bazáltna plôšča -e -e ž več kvadratnih kilome­trov veliko območje bazalta, nastalo po izlivu bazaltne lave, npr. na Dekanski planoti bazáltna rogováča -e -e ž rogovača, bogata s titanom in železom(III) bazáltna skórja -e -e ž del Zemljine skorje pod oceani debeline od 5 km do 10 km, ki je sestavljen pretežno iz bazalta in manjše ko­ličine drugih mafičnih kamnin S: oceánska skórja, síma bazáltni izlív -ega -a m izliv bazaltne lave na površino bazáltno steklo -ega -a s bazična predornina, v kateri zaradi hitrega strjevanja ni prišlo do kristalizacije bazáltovo steklo -ega -a s neustr. › bazáltno steklo bazanít -a m alkalna bazaltna kamnina, ki vse­buje olivin in levcit ali nefelin bazén -a m 1. pogreznjeno ozemlje, zapolnjeno z usedlinami, vodo 2. ozemlje, v katerem so plasti z vseh strani nagnjene proti središču, npr. velenjski bazen PRIM.: kadúnja 3. oze­mlje, s katerega reka in njeni pritoki odvajajo vodo 4. nizko ozemlje med dvignjenim tere­nom ali gorskimi loki, npr. Panonski bazen bázična erúpcija -e -e ž neustr. › máfična erúp­ cija bázična kamnína -e -e ž magmatska kamnina, v kateri je silicijevega dioksida od 43 % do 54 % PRIM.: máfična kamnína bázična láva -e -e ž lahko tekoča lava (1), boga­ta z magnezijem in železom z manj kot 54 % silicijevega dioksida PRIM.: máfična láva bázična mágma -e -e ž lahko tekoča magma, bogata z magnezijem in železom z manj kot 54 % silicijevega dioksida PRIM.: máfična mágma bázični pinakoíd -ega -a m › bazálni pinakoíd bázični plagiokláz -ega -a m plagioklaz, ki ima več kot 50 % anortita, npr. bytownit, anortit bázični silikát -ega -a m silikat, ki vsebuje žele­zo, magnezij in kalcij z manj kot 54 % silici­jevega dioksida PRIM.: máfični silikát bázični sulfát -ega -a m zastar. › hidrogénsul­fát Beckejeva čŕta -e -e [békejeva] ž svetla črta, ki se pri povečevanju razdalje med objektivom mikroskopa in opazovanim predmetom poja­vlja na strani predmeta z višjim lomnim ko­ličnikom S: Beckejeva línija, Beckejev obróč Beckejeva línija -e -e [békejeva] ž › Becke­jeva čŕta Beckejev obróč -ega -a [békejev] m › Becke­ jeva čŕta bedro -a s › stegno beerbachit -a [berbahít] m drobnozrnata diorit­ska žilnina, ki vsebuje piroksene in magnetit béfelston -a m (ang. baffelstone) karbonatna ka­mnina s steblastimi ali razvejenimi fosilnimi skeleti, ki zmanjšujejo vodni tok in omogo­čajo sedimentacijo beidellit -a [bajdelít] m svetlorumenkast ali svetlorjavkast monoklinski mineral montmo­rillonitove skupine, aluminijev montmorillo­nit béla gálica -e -e ž bel monoklinski mineral, vo­dni cinkov sulfat S: cínkova gálica, goslarít béla júra -e -e ž beli in svetlosivi apnenci malmske starosti v srednji evropi belemnitídi -ov m mn. (družina, lat. Belemnitidae) glavonožci z notranjim skeletom, ki so živeli v juri S: stréle belerofón -a m (rod, lat. Bellerophon) polž s troblja­sto planispiralno hišico, ki je živel od ordovi­cija do spodnjega triasa belerofónska formácija -e -e ž formacija zgornjega perma s sivim in črnim apnen­cem, dolomitom, z vložki žvepla, sadre, z belerofoni in drugimi fosili na območju Škofje Loke in v Polhograjskem hribovju, na Cerkljanskem, Idrijskem in v Posavskih gubah S: žážarska formácija, žážarska plást, žážarski sklad belerofónski apnénec -ega -nca m apnenec z ostanki belerofonov belerofónski skládi -ih -ov m mn. skladi zgor­njega perma z ostanki belerofonov béli muskovít -ega -a m brezbarvna kalijeva sljuda S: máčje srebró béli svinčénec -ega -nca m zastar. › cerusít belodón -a m (rod, lat. Belodon, Phitosaurus) kroko­dilu podoben plazilec, ki je živel v zgornjem triasu S: fítozáver belonít -a m podolgovat ali igličast kristalit v steklasti vulkanski kamnini Bélško tektónsko ôkno -ega -ega -a s tekton­sko okno ob potoku Belca na območju Trnov­skega gozda, kjer leži zgornjekredni apnenec pod zgornjetriasnim belvederski pród -ega -a m zgornjepliocenski in deloma pleistocenski prod, imenovan po kraju Bellvedere v toskani Benioffova cóna -e -e [benjófova] ž del ocean­ske plošče, ki tone pod kontinentalno ploščo in je hkrati žarišče globokih potresov PRIM.: aktívni rób, cóna súbdúkcije bentonít -a m glinena usedlina, sestavljena pre­težno iz montmorillonita, ki v vodi močno nabrekne S: bentonítna glína, montmorilloni­tna glína bentonítna glína -e -e ž › bentonít bentonítni túf -ega -a m tuf, pri katerem je vul­kansko steklo nadomeščeno z montmorillo­nitom béntos -a m organizem, ki živi na morskem ali jezerskem dnu béntoška fávna -e -e ž živali, ki živijo na mor­skem ali jezerskem dnu béntoška foraminífera -e -e ž foraminifera, ki živi na dnu morja ali jezera benzénski ogljikovodík -ega -a m › aromát­ski ogljikovodík Bereckova kompenzacíjska prízma -e -e -e [bérekova] ž › Bereckov kompenzátor Bereckov kompenzátor -ega -ja [bérekov] m naprava za merjenje fazne razlike svetlobnih žarkov pri polarizacijskem mikroskopu S: Bereckova kompenzacíjska prízma, kalcítni kompenzátor, vrtljívi kompenzátor Bereckov míkrofotométer -ega -tra [bérekov] m naprava za merjenje jakosti odsevne sve­tlobe Bérekov kompenzátor -ega -ja m neustr. › Be­ reckov kompenzátor berezít -a m alkalna pnevmatolitsko spre­ menjena metamorfna kamnina, podobna ap­ litu beríl -a m različno obarvan heksagonalni mi­neral, berilijev aluminijev obročni silikat PRIM.: akvamarín, smarágd berílijeva rúda -e -e ž ruda, iz katere se pridobi­va beril in berilij S: berílova rúda berílova rúda -e -e ž › berílijeva rúda bérrias -a m › berriásij berriásij -a m stopnja spodnje krede med titho­nijem in valanginijem S: bérrias Bertrandova léča -e -e [bertránova] ž leča v polarizacijskem mikroskopu, ki s konvergen­tno svetlobo da interferenčno sliko S: Amici­-Bertrandova léča béta délci -- -ev m mn. › délci béta béta kremen ---éna m visokotemperaturna modifikacija heksagonalnega kremena S: kremen béta béta kristobalít -- -a m › kristobalít béta béta tridimít -- -a m heksagonalni tridimit, ob­stojen pri temperaturi okoli 1400 °C in niz­kem tlaku S: tridimít béta béta žárki -- -ov m mn. zastar. › délci béta B-generácija -e [bé] ž nespolna generacija pri foraminiferah z majhno začetno kamrico in veliko hišico S: B­oblíka, generácija B, míkrosferična generácija, oblíka B, shizónt P: Á­generácija biancone -ja [bjankóne] m jurski in kredni apnenci z roženci v italijanskem delu Južnih Apneniških Alp S: majolica PRIM.: poníkov­ski apnénec bíbavica -e ž spreminjanje višine gladine morja zaradi privlačnosti Lune in Sonca S: plimová­nje PRIM.: oscilácija môrske gladíne bíber -bra m › bíberska hládna dôba, bíberski glaciál bíberska hládna dôba -e -e -e ž stopnja med pliocenom in bibersko-donavskim interglaci­alom v Alpah, ki je najstarejša hladna doba v pleistocenu S: bíber, bíberski glaciál bíberska ledéna dôba -e -e -e ž neustr. › bíber­ ska hládna dôba, bíberski glaciál bíberska poledenítev -e -tve ž neustr. › bíber­ ska hládna dôba, bíberski glaciál bíberski glaciál -ega -a m stopnja med plioce­nom in bibersko-donavskim interglacialom v Alpah, ki je najstarejši glacial v pleistocenu S: bíber, bíberska hládna dôba bíbersko-dónavska tôpla dôba -e -e -e ž stop­nja med bibersko in donavsko hladno dobo v Alpah S: bíbersko­dónavski ínterglaciál bíbersko-dónavski ínterglaciál -ega -a m stop­ 3 nja med biberskim in donavskim glacialom v Alpah S: bíbersko­dónavska tôpla dôba bíček -čka m nitasti izrastek, s katerim se bič­kar in bakterija gibljeta S: flágelum bíčkarji -ev m mn. (deblo, lat. Flagellata) enocelični organizmi, ki se gibljejo z enim ali več bički S: flageláti bíčkasta álga -e -e ž pretežno planktonska al­ga, ki se premika z enim ali več bički, npr. dinoflagelat, silikoflagelat bifurkácija -e ž cepljenje ali ločenje vodnega toka v dva toka S: víličenje bifurkátni zób -ega -a m razcepljeni zob v skle­pu shizodontnih školjk bíglaciálna teoríja -e -e ž zastarela teorija, ki zagovarja samo dva glaciala v pleistocenu bíkarbonát -a m zastar. › hidrogénkarbonát bíkónična híšica -e -e ž hišica pri polžih, kjer sta zavojni in obustni del približno enako oši­ljena bilánčna rúda -e -e ž ruda, ki jo je mogoče s primerno tehnologijo gospodarno izkoriščati bilánčna zalóga -e -e ž zaloga rude, ki jo je mogoče s primerno tehnologijo gospodarno izkoriščati bílaterálna simetríja -e -e ž simetrija telesa, pri kateri sta oba dela ob ravnini simetrije ena­ka kot predmet in njegova slika v zrcalu S: dvóbóčna somérnost bílateralnosimétrična híšica -e -e ž hišica, ki ima samo eno ravnino simetrije S: dvóbóčno­somérna híšica bímacerálni míkrolitotíp -ega -a m vse vrste premoga, v katerih sta dva macerala binárna ós -e osí ž os simetrije, ki povzroči pri zasuku za 180° ponovitev prvotne kristalne ploskve S: dvóštévna ós bíndston -a m (ang. bindstone) karbonatna kamni­na, ki jo gradijo laminarni, cevasti ali skorja­sti fosili in situ in med nastajanjem povezu­jejo sediment bínokulárna lúpa -e -e ž optična naprava z dve­ma okularjema za opazovanje fosilov, mine­ralnih zrn in površine kamnin, ki omogoča do stokratno povečavo bínokulárni mikroskóp -ega -a m mikroskop z dvema okularjema, ki omogoča do dvatisoč­kratno povečavo bíocémentston -a m (ang. biocementstone) kar­bonatna kamnina z algami in bakterijami, ki izločajo mikritni cement, ga zadržujejo in stabilizirajo biocenóza -e ž skupnost rastlin in živali, ki ži­vijo na istem prostoru v dinamičnem biolo­škem ravnotežju S: življenjska zdrúžba biocóna -e ž osnovna stratigrafska enota, ki označuje življenjsko dobo živalske ali rastlin­ske vrste ali značilne združbe in obsega eno ali več plasti PRIM.: akrocóna, cenocóna biocónski fosíl -ega -a m fosil, značilen za do-ločeno biocono PRIM.: vodílni fosíl bíoekologíja -e ž področje ekologije, ki obrav­nava življenjske odnose v okolju bíoerozíja -e ž proces, pri katerem mikrobi, ra­stline in živali razgrajujejo trden substrat bíofácies -a m facies, za katerega je značilna določena združba organizmov S: biogéni fácies biogéna kamnína -e -e ž kamnina, nastala iz skeletov odmrlih organizmov ali zaradi de­lovanja organizmov, npr. diatomit, rudistni apnenec S: organogéna kamnína biogéna rudnína -e -e ž neustr. › biogéni mi­nerál biogéna usedlína -e -e ž usedlina, nastala za­radi delovanja organizmov ali z usedanjem njihovih skeletov S: biogéni sediment bíogenétski zákon -ega -óna m zakon o razvo­ju vrst, po katerem je ontogeneza skrajšana ponovitev filogeneze biogenéza -e ž nastanek snovi pod vplivom or­ganizmov biogéni fácies -ega -a m › bíofácies biogéni minerál -ega -a m mineral, ki je nastal zaradi delovanja organizmov biogéni ogljík -ega -a m ogljik, vgrajen v orga­nizmu, ki ga sintetizirajo organizmi iz anor­ganske snovi, največkrat ogljikovega dioksi­da, in ima značilno izotopsko sestavo biogéni sediment -ega -enta m sediment, nastal zaradi delovanja organizmov ali z usedanjem njihovih skeletov S: biogéna usedlína biogéno preperévanje -ega -a s preperevanje zaradi delovanja organizmov biogéno žveplo -ega -a s žveplo, ki nastane iz žveplovih spojin pri biokemičnih procesih anaerobnih bakterij bíogeografíja -e ž področje biologije, ki pro-učuje razširjenost organizmov na Zemlji PRIM.: páleobiogeografíja bíogeokémično sledenje -ega -a s sledenje pr­vin po njihovem pojavljanju v rastlinah bíogeokemíja -e ž veda, ki obravnava vpliv or­ganizmov na geološke procese bioglíf -a m › fosílna sléd, orgánska tekstúra bioherma -e ž lečasto oblikovano kamninsko telo, nastalo zaradi rasti grebenskih organiz­mov PRIM.: biostróma biohermálna kamnína -e -e ž sedimentna ka­mnina, nastala zaradi rasti grebenskih orga­nizmov S: biolít, biolitít biohórion -a m majhen biotop z izrazito mejo z osnovnim biotopom, npr. mrhovina bíoimurácija -e ž proces prekrivanja enega skorjastega organizma z drugim, npr. prera­ščanje mahovnjakov z rdečimi algami bíointrapelmikrít -a m mikrit, ki vsebuje več kot 25 % fosilov, intraklastov in peletov bíointrasparít -a m sparit, ki vsebuje več kot 25 % fosilov in intraklastov bíokalcilutít -a m apnenec s kalcitnimi intra­klasti in organskimi alokemi velikosti pod 0,004 mm bíokalcirudít -a m apnenec s kalcitnimi intra­klasti in organskimi alokemi velikosti nad 2 mm bíokalcisiltít -a m apnenec s kalcitnimi intra­klasti in organskimi alokemi velikosti med 0,063 mm in 0,004 mm bíokalkarenít -a m apnenec s kalcitnimi intra­klasti in organskimi alokemi velikosti med 2 mm in 0,063 mm bíokémična analíza -e -e ž analiza elementov iz skeletov fosilov, po kateri je mogoče skle­pati o pogojih nastanka usedline bíokémična usedlína -e -e ž kemična usedlina, nastala pod vplivom organizmov, npr. guano S: bíokémični sediment PRIM.: oborína bíokémični sediment -ega -enta m kemični sediment, nastal pod vplivom organizmov, npr. guano S: bíokémična usedlína PRIM.: oborína bíokémično preperévanje -ega -a s prepere­vanje kamnin pod vplivom izločkov živih in razpada mrtvih organizmov, npr. endolitičnih bakterij bioklást -a m drobec skeleta fosilnega orga­nizma bíokristál -a m anorganski ali organski kristal, nastal zaradi fizioloških procesov organizma bíokronologíja -e ž delitev geološke zgodovine po razvoju posameznih vrst biolít -a m › biohermálna kamnína, biolitít biolitít -a m sedimentna kamnina, nastala zaradi rasti grebenskih organizmov S: biohermálna kamnína, biolít biolóško preperévanje -ega -a s preperevanje zaradi mehanskega ali kemičnega delovanja organizmov S: orgánsko preperévanje bíomagnetízem -zma m vpliv magnetnega po­lja na organizme, npr. bakterija Spirillum se orientira v smeri magnetnih silnic bíomása -e ž celotna živa ali suha teža rastlin­ske ali živalske populacije na določenem ob­močju biométrična analíza -e -e ž analiza, ki temelji na merjenju delov organizma ali celotnega organizma biométrična metóda -e -e ž metoda merjenja delov organizma ali celotnega organizma biometríja -e ž merjenje organskega telesa in njegovih delov bíomikrít -a m mikrit, ki vsebuje več kot 25 % drobcev fosilov biomikrítni plastiklást -ega -a m klast biomi­krita, ki je bil še plastičen, ko je bil vključen v usedlino bíopelmikrít -a m mikrit, ki vsebuje več kot 25 % organskih drobcev in peletov bíopelsparít -a m sparit, ki vsebuje več kot 25 % fosilov in peletov biosfera -e ž 1. območje Zemljinega površ­ja, ugodno za naseljevanje organizmov S: ekosfera 2. vsi živi organizmi Zemlje bíosparít -a m sparit, ki vsebuje več kot 25 % organskih drobcev bíostatístika -e ž proučevanje odnosov med osebki in njihovimi populacijami s statistič­nimi metodami bíostratigrafíja -e ž področje geologije, ki po fosilnih ostankih določa relativno starost ka­mnin bíostratigráfska enôta -e -e ž stratigrafska enota z vodilnim fosilom ali fosilno združbo bíostratonomíja -e ž proučevanje vključevanja odmrlega organizma v sediment biostróma -e ž plast, sestavljena pretežno iz ostankov organizmov, ki so rastli na podmor­ski trati PRIM.: bioherma biostrómni apnénec -ega -nca m plastnati apnenec, sestavljen pretežno iz ostankov bio­strom bióta -e ž favna in f lora na določenem ob­močju biotít -a m temnorjava heksagonalna kalijeva magnezijeva železova sljuda S: magnézijeva želézova sljúda biotítenje -a s nadomeščanje mafičnih minera­lov z biotitom S: biotitizácija biotitizácija -e ž › biotítenje biotítov andezít -ega -a m andezit z biotitom kot značilnim mineralom biotítov blestník -ega -a m blestnik z biotitom kot značilnim mineralom S: biotítov sljúdni skrílavec, biotítov sljúdovec, kremenov biot­ski skrilavec biotítovec -vca m peridotitska globočnina z biotitom kot glavnim mineralom biotítov gnájs -ega -a m gnajs z biotitom kot značilnim mineralom biotítov granít -ega -a m granit z biotitom kot značilnim mineralom S: granitít biotítov pás -ega pasú m območje srednjeviso­ke metamorfoze z biotitnimi metamorfnimi kamninami biotítov sienít -ega -a m sienit z biotitom kot značilnim mineralom biotítov sljúdni skrílavec -ega -ega -vca m ble­stnik z biotitom kot značilnim mineralom S: biotítov blestník, biotítov sljúdovec biotítov sljúdovec -ega -vca m zastar. › bio­ títov blestník, biotítov sljúdni skrílavec biotítov trahít -ega -a m trahit z biotitom kot značilnim mineralom biotítski blestník -ega -a m biotitov blestnik z malo biotita biotítski kreménov skrílavec -ega -ega -vca m blestnik z malo biotita, v katerem prevladuje kremen biotóp -a m okolje, v katerem živijo organizmi S: življenjski prôstor bíoturbácija -e ž proces mešanja sedimentnega substrata zaradi delovanja organizmov bípiramída -e ž kristalni lik, v katerem je med zgornjo in spodnjo piramido ravnina sime­trije bípiramídna vŕsta simetríje -e -e --ž vrsta si­metrije, pri kateri je ravnina simetrije kristala pravokotna na vertikalno os bíradiálna simetríja -e -e ž simetrija, pri kateri so podobni telesni deli radialno razporejeni okrog centralne osi in kjer sta enaka naspro­tna dela in ne sosednja bírefleksíja -e ž lastnost anizotropnega minera­la, da v odsevni polarizirani svetlobi v različ­nih smereh spreminja jakost odboja bíser -a m naravna tvorba iz kalcijevega kar­bonata, konhiolina in vode s koncentrično strukturo, nastala v notranjosti školjke zaradi vdora tujka bíseriálna híšica -e -e ž hišica pri foraminife­rah, v kateri so kamrice postavljene v dveh vzporednih vrstah bíserna mática -e -e ž spodnja karbonatna plast lupine ali hišice pri mehkužcih, ki jo izloča notranji plaščni epitel S: hipóstrakum, mió­strakum bíserni sijáj -ega -a m sijaj biserne matice, značilen tudi za nekatere minerale, npr. heu­ landit bísfenoidálna vŕsta simetríje -e -e --ž neustr. › tetragonálna skalenoédrična vŕsta sime­tríje bísfenoídna vŕsta simetríje -e -e --ž neustr. › tetragonálna skalenoédrična vŕsta simetríje bístveni minerál -ega -a m mineral v kamnini, po katerem se določi vrsta kamnine in se ta po njem uvrsti v sistematiko kamnin S: glávni minerál bísulfát -a m zastar. › hidrogénsulfát bísus -a m hitinske nitke, s katerimi se školjka pritrdi na podlago bísusna zaréza -e -e ž zareza pod sprednjim ušescem pri pektinidi bísusova zajéda -e -e ž odprtina med školjčni­ma loputama, skozi katero izhaja bisus bithynij -a [bitínij] m podstopnja anizija med aegeanijem in pelsonijem bitúmen -mna m zmes tekočih in trdnih narav­nih ali umetno pridobljenih ogljikovodikov S: óljna smôla bitúmenska glína -e -e ž glina, ki vsebuje bitu­men S: bituminózna glína bitúmenska kamnína -e -e ž kamnina, ki vse­buje bitumen S: bituminózna kamnína bitúmenski apnénec -ega -nca m apnenec, ki vsebuje bitumen S: smrdéči apnénec bitúmenski dolomít -ega -a m dolomit, ki vse­buje bitumen S: bituminózni dolomít, smrdéči dolomít bitúmenski láporovec -ega -vca m laporovec, ki vsebuje bitumen S: bituminózni lápor bitúmenski skrílavi glínavec -ega -ega -vca m glinavec, ki vsebuje tekoče in trdne ogljiko­vodike S: kerogenít, óljni skrílavi glínavec bituminózna glína -e -e ž › bitúmenska glína bituminózna kamnína -e -e ž › bitúmenska kamnína bituminózni dolomít -ega -a m › bitúmenski dolomít bituminózni lápor -ega -ja m › bitúmenski láporovec bituminózni skrílavec -ega -vca m neustr. › bi­túmenski skrílavi glínavec, óljni skrílavi glína­vec bitúmnova smôla -e -e ž smola, ki se pridobiva iz naravnega bitumna biválna kámrica -e -e ž zadnja kamrica pri gla­vonožcih, v kateri živi organizem biválni prekát -ega -a m prekat, v katerem ži­vi tisti organizem, ki gradi predeljene hišice, npr. foraminifera, amonit biválni zavoj -ega -ôja m zadnji, največji zavoj pri polžu, ki se konča z ustjem, skozi katero izteguje glavo in nogo Bizéljsko-Zágorska sinklinála -e -e ž › Kŕška sinklinála bizmít -a m sivozelen monoklinski mineral, bizmutov oksid S: bízmutova ókra bízmut -a m svetlosiv romboedrični mineral, prvina (2) bizmutín -a m neustr. › bizmutinít bizmutinít -a m svetlo kovinsko siv rombični mineral, bizmutov sulfid S: bízmutov sijájnik bizmutít -a m bel do siv amorfni mineral, biz­mutov oksikarbonat bízmutova ókra -e -e ž sivozelen monoklinski mineral, bizmutov oksid S: bizmít bízmutov sijájnik -ega -a m › bizmutinít blastoídi -ov m mn. (podrazred, lat. Blastoidea) pe­cljati krinoidi z izrazito čašo, zgrajeno iz per­foriranih tekalnih plošč, ki so živeli od sre­dnjega ordovicija do zgornjega perma blastomilonít -a m milonitna kamnina, v kateri je prišlo do delne prekristalizacije mineralnih zrn blátni tók -ega -a m plaz, ki vsebuje do 60 % vode in lahko prenaša večje bloke kamnin S: másni tók blátni vulkán -ega -a m kopa mulja, nastala za­radi hladnih ali vročih plinskih izbruhov bláto -a s 1. nevezana usedlina z zrni, manjšimi od 0,063 mm, z različno primesjo organske snovi, npr. jezersko blato, globigerinski mulj 2. zastar. › gréz, méljasta glína, múlj blazínasta krojítev -e -tve ž krojitev, značilna za mafične predornine in peščenjak, pri ka­teri se ločujejo eliptična telesa z zaobljenimi robovi blazínasta láva -e -e ž za podmorske izlive značilne kopaste oblike strjene mafične lave S: pílov láva Blégoško-Vŕhniški nízi -ih -ov m mn. nizi iz permskih in triasnih plasti na območju med Drenovim Gričem, Smrečjem, Poljanami, Gorenjo vasjo, Hotavljami, Kopačnico in Blegošem S: Poljánsko-Vŕhniški nízi blestník -a m skrilava metamorfna kamnina, v kateri sta glavna minerala kremen in sljuda S: sljúdni skrílavec, sljúdovec blódna skála -e -e ž zastar. › balván blók -a m v kamnoseštvu kamninski kos velikosti od 3 m3 do 8 m3, oblikovan v kamnolomu in pripravljen za nadaljnjo obdelavo blókdiagrám -a m prostorska grafična predsta­vitev geološke zgradbe kakega ozemlja blókovni pláz -ega plazú m plaz, ki nastane na meji med trdno kamnino in mehko podlago, kjer so v telesu plazu tudi kosi trdne kamnine S: pakétni pláz B-oblíka -e [bé] ž nespolna generacija pri fo­raminiferah z majhno začetno kamrico in veliko hišico S: B­generácija, generácija B, míkrosferična generácija, oblíka B, shizónt P: Á­oblíka bôbova želézova rúda -e -e -e ž močvirska ali barjanska železova ruda, ki jo predstavlja v glavnem goethit, ki tvori prevleke na rastli­nah ali zaobljene pizolite S: bôbovec, jézer­ska želézova rúda, trávniška rúda, želézova jézerska rúda PRIM.: limonítna konkrécija bôbovec -vca m močvirska ali barjanska žele­zova ruda, ki jo predstavlja v glavnem goe­thit, ki tvori prevleke na rastlinah ali zaoblje­ne pizolite S: bôbova želézova rúda, jézer­ska želézova rúda, trávniška rúda, želézova jézerska rúda PRIM.: limonítna konkrécija bôbov rjávi želézovec -ega -ega -vca m neustr. › bôbova želézova rúda, bôbovec bóčna erozíja -e -e ž erozija bregov zaradi reč­nega toka S: laterálna erozíja bóčna gróblja -e -e ž › bóčna moréna, strán­ ska moréna bóčna kámrica -e -e ž kamrica pri foramini­ferah, ki leži v vrsti poleg drugih kamric S: laterálna kámrica bóčna moréna -e -e ž grušč med steno lede­niške doline in ledenikom S: bóčna gróblja, laterálna gróblja, laterálna moréna, obróbna moréna, stránska gróblja, stránska moréna bóčni fácies -ega -a m facies, ki se stika z dru­gim faciesom ali prehaja vanj S: laterálni fácies bóčni pritísk -ega -a m pritisk, ki deluje pravo­kotno na smer delovanja glavnega pritiska S: laterálni pritísk, stránski pritísk bóčni zób -ega -a m › laterálni zób, stránski zób bodíca -e ž 1. gibljiv izrastek na koroni mor­skega ježka 2. izrastek na površini organiz­ma, npr. na lupini brahiopoda, školjke boehmit -a [bemít] m brezbarven rombični mi­neral, aluminijev oksihidroksid boehmitni boksít -ega -a [bemítni] m boksit, v katerem med aluminijevimi minerali prevla­duje boehmit bogatenje -a s mehansko izločanje jalovine iz rude in flotacija S: oplemenítenje bogheadski premog -ega premóga [bóghetski] m bituminozen mehki rjavi premog, nastal pretežno iz alg PRIM.: cannelski premog bohinít -a m zastar. › boksít bohínjska orogenétska fáza -e -e -e ž oroge­netska faza alpinidske orogeneze med berria­sijem in valanginijem bók gúbe -a --m del kamninske gube med vr­hom in dolom S: krák gúbe, krílo gúbe bók prelôma -a --m gruda, ki se je premaknila ob prelomu boksít -a m aluminijeva ruda, ki jo sestavljajo glavni aluminijevi minerali boehmit, diaspor, hidrargilit in primesi železovih mineralov, kremena, delno kalcita ali dolomita in rutila S: bohinít, wocheinit boksítna glína -e -e ž z aluminijevimi minerali bogata glina, ki je ni mogoče izkoriščati za pridobivanje glinice boksítna rúda -e -e ž boksit, ki se izkorišča za pridobivanje glinice bólas -a m 1. naravni diamant okrogle oblike 2. ročno izdelana kamena krogla, orožje iz kvartarja bolíd -a m zelo sijoč meteor, ki pade na Ze­mljo böllinški ínterstadiál -ega -a [bélinški] m kraj­še toplo obdobje med najstarejšim in starej­šim dryasom v srednji Evropi bólson -a m položen bazen, včasih v obliki mo­šnje, zapolnjen z naplavinami in z vseh strani obdan z gorami, pogost v jugozahodnih pu­ščavah ZDA bonánca -e ž del rudišča, obogaten z gospodar­sko pomembnim mineralom bóndston -a m › flótston boracít -a m brezbarven ali svetlomoder rom­bični mineral, ki pri višjih temperaturah pre­haja v kubično obliko, magnezijev klorov borat bóraks -a m bel monoklinski mineral, natrijev vodni borat S: tinkál bóraksov bíser -ega -a m kroglica iz boraksa, ki se pri segrevanju značilno obarva, če se vanjo vtali prah kovinskega materiala boreál -a m 1. območje hladne klimatske cone, značilno po tajgi in tundri 2. obdobje holo­cena med preborealom in atlantikom od pri­bližno 7000 let pr. n. š. do 6000 let pr. n. š. S: boreálna dôba boreálna dôba -e -e ž obdobje holocena med preborealom in atlantikom od približno 7000 let pr. n. š. do 6000 let pr. n. š. S: boreál (2) boreálna klíma -e -e ž klima, značilna za ob­močje boreala S: polárna klíma bornít -a m kovinsko siv kubični mineral, ba­krov železov sulfid z različnimi barvnimi od­tenki S: péstra bákrova rúda, péstri bornít boronatrokalcít -a m › ulexit Borovníška antiklinála -e -e ž antiklinala se­verno od Ljubljanskega barja iz mezozojskih kamnin borovníška formácija -e -e ž zgornjekarnijske plasti, ki so sestavljene iz apnenca, boksita, rdečkastega peščenjaka, meljevca, glinavca, tufita in apnenčeve breče, na Bloški planoti, pri Velikih Laščah, na Turjaku, Blegošu in v okolici Borovnice in Vrhnike S: rábeljske plastí bórt -a m drobnozrnat moten diamant, ki se uporablja v industriji kot brusilo bostonít -a m svetla granitska globočnina iz al­bita in mikroklina z malo piroksenov bótnij -a m predkambrijsko obdobje Baltiškega ščita Bouguerova anomalíja -e -e [bugerova] ž gra­vitacijska anomalija zaradi vpliva oblikova­nosti Zemljinega površja boulangerit -a [bulanžerít] m kovinsko siv mo­noklinski mineral z značilno vlaknato obliko, svinčev antimonov sulfid Boumova sekvénca -e -e [búmova] ž idealno zaporedje sedimentnih struktur pri turbiditni sedimentaciji bournonit -a [burnonít] m jekleno siv do svin­čevo siv rombični mineral, bakrov svinčev antimonov sulfid bovídi -ov m mn. (družina, lat. Bovidae) sodoprsti kopitarji iz družine goved, ki so se pojavili v zgornjem pliocenu bowlingit -a [bovlingít] m › mílni kámen, sa­ponít Brággova enáčba -e -e ž enačba n. = 2d sin . za določanje mrežnih razdalj v strukturi mi­nerala in je mnogokratnik valovne dolžine rentgenske svetlobe, ki je enak zmnožku dvakratne medmrežne razdalje d in sinusa odbojnega kota . Brággov zákon -ega -óna m neustr. › Brággova enáčba bráhia -e ž neustr. › bráhion (1), ráma (1) brahiálni aparát -ega -a m mesnat, spiralno za­vit organ s skeletno oporo v notranjosti lo­pute pri brahiopodu S: brahídij, bráhion (2), ráma (2), raménski aparát bráhiantiklinála -e ž antiklinala, pri kateri se njena širina približuje dolžini PRIM.: dóma brahídij -a m › brahiálni aparát, bráhion (2), ráma (2), raménski aparát brahifórmna struktúra -e -e ž geološka struk­tura, katere širina se približuje dolžini, npr. doma brahiodóntni sklep -ega sklépa m sklep pri školjkah s kratkimi širokimi zobci brahiodóntni zób -ega -a m zob z nizko krono pri sesalcih, npr. pri srni, divji svinji bráhion -a m 1. vsak izmed petih členastih iz­rastkov na vrhu čaše pri krinoidu S: ráma (1) 2. mesnat, spiralno zavit organ s skeletno oporo v notranjosti lopute pri brahiopodu S: brahiálni aparát, brahídij, ráma (2), raménski aparát brahiopódi -ov m mn. (deblo, lat. Brachiopoda) ten­takulati z dvema bilateralno simetričnima lo­putama S: pámehkúžci, ramenonóžci bráhisinklinála -e ž sinklinala, pri kateri se nje­na širina približuje dolžini brákična usedlína -e -e ž usedlina morja z bra-kično vodo S: brákični sediment brákična vôda -e -e ž morska voda z zmanj­šano slanostjo zaradi dotoka sladke vode S: pôlslána vôda, somórnica brákični miocén -ega -a m facies v miocenu, ki se je oblikoval v polslani vodi brákični sediment -ega -enta m sediment mor­ja z brakično vodo S: brákična usedlína braunít -a m temnorjav tetragonalni mineral, manganov skupinski oksisilikat Bravaisova mréža -e -e [bravejeva] ž tridi­menzionalna ponavljajoča se razporeditev osnovnih celic, v katerih so atomi prostorsko periodično razporejeni na štirinajst različnih načinov S: Bravaisov kristálni sistém, kristál­na mréža, kristálna rešetka, prostórska kri­stálna mréža Bravaisov kristálni sistém -ega -ega -a [bravejev] m › Bravaisova mréža, kristálna mréža Bravaisov simból -ega -a [bravejev] m › Míl­ ler­Bravaisov índeks bravoít -a m svetlorumen pirit z nikljem brázdanje -a s 1. v biologiji začetne delitve žival­ske jajčne celice 2. › vzorčevánje z brázdo brázdna nožíca -e -e ž zaključni votli del vodo­vodnega sistema pri iglokožcih, ki pretežno služi za premikanje S: ambulakrálna nožíca brazílski dvójček -ega -čka m dvojček kreme­na, pri katerem je dvojčična ploskev prizma brazílski rubín -ega -a m rdeč umetno prežar­jen topaz Brazílski ščít -ega -a m vzhodni del Južnoame­riškega kratona med rekama Amazonko in Parano bréča -e ž klastična sedimentna kamnina, se­stavljena iz zlepljenih ostrorobih drobcev velikosti nad 2 mm S: bréčasta kamnína, sprímek (1) PRIM.: konglomerát, pród, psefít, rudít bréčasta kamnína -e -e ž › bréča bréčasta struktúra -e -e ž struktura klastične kamnine, značilna po ostrorobih drobcih ve­likosti nad 2 mm bréčasti apnénec -ega -nca m neustr. › apnén­ čeva bréča bréčasti konglomerát -ega -a m klastična ka­mnina, sestavljena pretežno iz prodnikov in manj iz ostrorobih drobcev PRIM.: konglo­ merátna bréča bréča tečenja -e --ž neustr. › ávtoklástična láva brénčston -a m (ang. branchstone) karbonatna ka­mnina, nastala na grebenu, ki jo gradijo tesno povezani organizmi brez vmesnega sedimen­ta S: frejmston (2) bretónska orogenétska fáza -e -e -e ž oroge­netska faza hercinske orogeneze na meji med devonom in karbonom breunnerit -a [brojnerít] m temnorjav magnezit s primesjo železa in mangana brévikónična híšica -e -e ž hišica pri amonitih, kjer se na kratki razdalji njena širina močno poveča brezfosílna kamnína -e -e ž › afosílna ka­mnína brezlíki -a -o prid. neustr. › amórfni brezoblíčni -a -o prid. ki je brez kristalne struk­ture S: amórfni brezósna vŕsta simetríje -e -e --ž zastar. › monoklínska hémiprizmátska brezósna vŕsta simetríje brezstrôpna jáma -e -e ž daljši prerez horizon­talnega ali rahlo nagnjenega jamskega rova na površini, npr. Lipove doline pri Škocijanu brezvôdna dôba -e -e ž začetna doba Zemlji­ne zgodovine, ko na Zemljinem površju še ni bilo vode S: anhídrična dôba P: oceánska dôba brezživljenjski právék -ega -a m zastar. › arháik Briaçonske enôte -ih -ôt [briasónske] ž mn. tektonske enote Zahodnih Alp, na katerih leži Piemontski pas, nastale na paleozojski podla­gi, na kateri so triasni in eocenski sedimentni pokrovi brigántij -a m stopnja spodnjega karbona med asbijem in pendeleijem 4 briljánt -a m diamant s 57 ali 58 brušenimi plo­skvami brioíd -a m z briozoji obraščen navadno kro­glast ali elipsoiden kamninski ali organski klast S: ektoproktaíd briolít -a m kamnina, ki jo v pretežni meri gra­dijo brioidi S: ektoproktalít briozóji -ev m mn. (deblo, lat. Bryozoa) kormijski tentakulati z različno oblikovanimi zooidi, ki lahko gradijo razvejene, skorjaste kalcitne skelete in živijo od ordovicija dalje S: ekto­prókti, mahovnjáki brizgáč -a m iglokožec z zakrnelim notranjim skeletom, ki živi od kambrija dalje S: holo­túrij Brkínski terciárni bazén -ega -ega -a m bazen s krednim apnencem v podlagi, na katerega so odloženi paleogenski apnenci in eocenski fliš, ki se razteza v smeri severozahod–jugo­vzhod od Vremskega Britofa proti Hrvaški bŕna -e ž zastar. › peščéna glína brójnica -e ž izvir sladke vode ali somornice pod morsko gladino, pri katerem nastajajo na gladini značilne klobučaste oblike S: pod­môrski izvír, vrúlja bromlít -a m bel ali rožnat triklinski psevdo­rombični mineral, barijev kalcijev karbonat S: alstonít broncít -a tudi bronzít -a m zlato rjav rombični mineral, magnezijev železov enstatit, nitasti silikat broncitít -a tudi bronzitít -a m peridotitska glo­bočnina, ki jo sestavljajo pretežno zrna bron­cita brontozáver -vra m (rod, lat. Brontosaurus) orjaški dinozaver, ki je živel od triasa do konca krede bronzít -a m › broncít bronzitít -a m › broncitít brookit -a [brukít] m rjav rombični mineral, titanov dioksid, polimorfen z rutilom in ana­tazom bŕska formácija -e -e ž formacija spodnjekre­dnega bituminoznega debelozrnatega dolo­mita in apnenca, poimenovana po vasi Brje na Tržaško-Komenski planoti bŕstnice -ic ž mn. (oddelek, lat. Cormophyta) rastli­ne s histološko različno korenino, steblom in listi S: stebelnice brucit -a [brusít] m zelenkastobel lističast he­ksagonalni mineral, magnezijev hidroksid brüggenska hládna dôba -e -e -e [bríg.nska] ž › predtegelénska hládna dôba, predte­gelénski glaciál brüggenski glaciál -ega -a [bríg.nski] m › predtegelénska hládna dôba, predtegelénski glaciál bruhajóči ognjeník -ega -a m neustr. › aktívni ognjeník, delujóči ognjeník bruhajóči vulkán -ega -a m neustr. › aktívni vulkán, delujóči vulkán bruhálnik -a m občasni kraški izvir, ki ob viso­ki vodi bruha večje količine vode brúhanje ognjeníka -a --s › vulkánska aktív­nost brúhanje vulkána -a --s › vulkánska aktív­nost brunhes -a [brínes] m magnetostratigrafska enota mlajšega pleistocena in holocena S: magnetokrón 1 Brúntonov kómpas -ega -a m geološki kompas z vizirjem za merjenje višinskih kotov in rav­ninskih kotov glede na magnetni meridian brús -a m oblika in oblikovanje dragega kamna z brušenjem, da se poudarijo njegove optične lastnosti brusílna napráva -e -e ž › brusílni stroj brusílna trdôta -e -e ž trdota, ki se določi z bru­šenjem po količini odbrušenega materiala brusílni materiál -ega -a m material, s katerim se brusi mehkejša kamnina ali mineral, npr. smirek, karborund S: brusílo brusílni stroj -ega -ôja m stroj za brušenje ka­mnin S: brusílna napráva brusílo -a s material, s katerim se brusi meh­kejša kamnina ali mineral, npr. smirek, kar­borund S: brusílni materiál brúsna meja -e -e ž višinska meja v ledeniški dolini, do katere je segel ledenik S: brúsni rób brúsnik -a m zastar. › kreménov peščenják brúsni rób -ega -a m višinska meja v ledeniški dolini, do katere je segel ledenik S: brúsna meja brzíca -e ž slap manjše višine S: kaskáda, ka­tarákt, skok (1), vôdni skok buchensteinska formácija -e -e [buhenštájn­ska] ž formacija buchensteinskih plasti buchensteinske plastí -ih --[buhenštájnske] ž mn. spodnjeladinijski gomoljasti apnenci z roženci, drobnoplastnatimi apnenci in zeleni­mi tufi v Lombardijskih Alpah budináž -a m pojav, da se plast zaradi stranske­ ga raztezanja razlomi v valjaste dele z daljšo osjo na smer raztezanja S: prótenje bühlski stádij -ega -a [bílski] m faza umika le­denika v Alpah konec würmske hladne dobe bukálna strán -e -í ž lična ali zunanja stran če­ljustnice, zoba pri vretenčarjih bunodóntni zób -ega -a m kočnik vsejedih se­salcev, pri katerih je žvekalna ploskev krone iz nizkih zaobljenih vzboklin, npr. pri svinji, človeku buntsandstein -a [bundzantštájn] m stopnja spodnjega triasa v germanskem razvoju burdigál -a m neustr. › burdigálij burdigálij -a m stopnja spodnjega miocena med aquitanijem in langhijem ter med aquitanijem in helvetijem v mediteranskem razvoju bustamít -a m rožnat triklinski mineral, kalci­jev manganov nitasti silikat bytownit -a [bajtavnít] m plagioklaz, ki vsebuje od 70 % do 90 % anortita 4 C cahnit -a [kanít] m bel tetragonalni mineral, kalcijev borov hidroksid arzenat calabrij -a [kalábrij] m stopnja starejšega plei­stocena med piacenzijem in sicilijem v medi­teranskem razvoju S: santernij calabrijski nivó -ega -ja [kalábrijski] m spod­njepleistocenske plasti s hladnoljubno mor­sko favno calaverit -a [kalaverít] m rumenosiv monoklin­ski mineral, zlati telurid callovij -a [kalôvij] m stopnja srednje jure med bathonijem in oxfordijem campanij -a [kampánij] m stopnja zgornje kre­de med santonijem in maastrichtijem campilij -a [kampílij] m zastar. zgornji del spod­njega triasa camptonit -a [kemptonít] m temna alkalijska globočnina s srednjimi plagioklazi in alkalno rogovačo canadit -a [kanadít] m › kanadít cancrinit -a [kankrinít] m › kankrinít (1, 2) cannelski premog -ega premóga [kénelski] m homogen in trden mehki rjavi premog, nastal iz spor in pelodov, ki vsebuje veliko hlaplji­vih snovi in je zelo gorljiv PRIM.: boghead­ski premog capitanij -a [kapitánij] m stopnja zgornjega perma med murgabijem in džulfijem caradocij -a [karadócij] m epoha zgornjega or­dovicija med llandellijem in ashgillijem carbonado -a [karbonádo] m › karbonádo carnallit -a [karnalít] m prosojen rombični mi­neral, vodni kalijev magnezijev klorid carnotit -a [karnotít] m svetlorumen do svetlo­zelen močno radioaktiven monoklinski mine­ral, vodni kalijev uranat vanadat carrarski mármor -ega -ja [karárski] tudi karár­ski mármor -ega -ja m bel, rožnat, siv ali sivo lisast, različno zrnat kalcitni marmor iz oko­lice Carrare v Italiji carrollit -a [karolít] m svetel jekleno siv kubič­ni mineral, bakrov kobaltov nikljev sulfid cassian -a [kásijan] m zastar. spodnji del zgor­njega triasa v alpskem faciesu cassianski dolomít -ega -a [kásijanski] m zastar. › cordevolijski dolomít cassianski skládi -ih -ov [kásijanski] m mn. zastar. › cordevolijske plastí, cordevolijski skládi castelgombertski skládi -ih -ov [kastelgom­bertski] m mn. srednjeoligocenske plasti iz okolice Castel Gomberta v severni Italiji CCD CCD-ja [cecedé cecedeja] m krat. (ang. carbo­nate compensation depth) › karbonátni prag (1) CD-stándard -a [cedé] m (ang. Canyon Diablo) standard, ki določa izotopsko sestavo žvepla, ki izhaja iz železovo sulfidnega meteorita, ki je padel v Vražji kanjon v Severni Ameriki S: CDT­stándard CDT-stándard -a [cedeté] m (ang. Canyon Diablo Troilit) standard, ki določa izotopsko sestavo žvepla in izhaja iz železovo sulfidnega me­teorita in je padel v Vražji kanjon v Severni ameriki S: CD­stándard cefalón -a m del karapaksa, ki ščiti glavo pri trilobitih in nosi sestavljene oči na zgornji strani in usta na spodnji strani glave S: cra­nidium, glávni ščít, naglávni ščít PRIM.: trilo­bítov ščít cefalopódi -ov m mn. (razred, lat. Cephalopoda) morski mehkužci z notranjim ali zunanjim skeletom, ki živijo od ordovicija dalje S: gla­vonóžci cefalotóraks -a m združena glava in oprsje pri artropodih celadonít -a [seladonít] m tudi seladonít -a m železov glavkonit v bazičnih magmatskih ka­mninah in piroklastitih celenteráti -ov m mn. (poddeblo, lat. Coelenterata) večcelični organizmi s prvotno telesno votli­no S: méhovci celestín -a m nebesno moder ali brezbarven rombični mineral, stroncijev sulfat céličasti dolomít -ega -a m › lúknjičavi dolo­ mít, sátasti dolomít célična sténa -e -e ž stena ob citoplazemski membrani rastlinske celice, navadno sesta­vljena iz celuloze célična struktúra -e -e ž zgradba kamnine ali lupine školjk, za katero so značilne številne med seboj povezane ali nepovezane votlinice S: célična zgrádba, stánična struktúra, stánič­na zgrádba célična zgrádba -e -e ž zgradba kamnine ali lupine školjk, za katero so značilne številne med seboj povezane ali nepovezane votli­nice S: célična struktúra, stánična struktúra, stánična zgrádba celínska poledenítev -e -tve ž ščitasto obliko­vana gmota ledu, ki pokriva celine, se radial-no širi na vse strani in nanjo ne vpliva relief celínski léd -ega ledú m › celínski ledeník celínski ledeník -ega -a m gmota ledu, ki po­kriva kopno in je del celinske poledenitve S: celínski léd celínski rób -ega -a m rob kontinentalne plošče S: kontinentálni rób celínski vôdni króg -ega -ega -a m kroženje vode med celino in atmosfero S: kontinen­tálni vôdni króg PRIM.: oceánski vôdni króg, primárni vôdni króg, sekundárni vôdni króg Celjska kotlína -e -e ž tektonska udorina, zapol­njena s terciarnimi in kvartarnimi sedimenti in sedimentnimi kamninami, ki loči Posavske gube od Karavank in je nastala na prehodu eocena v oligocen S: Celjska udorína Celjska sinklinála -e -e ž sinklinala iz mio­censkih plasti, vidna vzhodno od Celja, ki na zahodu tone pod plasti Celjske udorine in poteka med Celjem, Ponikvo, šmarjem pri Jelšah in Sotlo Celjska udorína -e -e ž tektonska udorina, zapolnjena s terciarnimi in kvartarnimi se­dimenti in sedimentnimi kamninami, ki loči Posavske gube od Karavank in je nastala na prehodu eocena v oligocen S: Celjska kotlína celóm -a m telesna votlina, v kateri so razmno­ ževalni in drugi organi, ki se odpira navzven celoplóskvenik -a m zastar. › holoéder celôtna poróznost -e -i ž delež luknjic in votli­nic v prostornini sedimenta ali kamnine celôtna trdôta vôde -e -e --ž trdota vode glede na količino kalcijevih, magnezijevih, železo­vih, aluminijevih, manganovih in stroncije­vih soli célzian -a m brezbarven monoklinski mineral iz skupine glinencev, barijev skeletni silikat cement -enta m 1. v petrologiji kemično izločeni minerali v sedimentnih kamninah, ki zapol­njujejo praznino med zrni ali nadomeščajo starejša terigena zrna in avtigene minerale S: vezívo PRIM.: osnôva (1) 2. › pórtlandski cement 3. ovoj zobne korenine pri sesalcih S: zóbni cement cementácija -e ž 1. diagenetski proces vezave mineralnih zrn in kamninskih drobcev s ce­mentom 2. nadomeščanje prvotnih sulfidnih rudnih mineralov s sekundarnimi sulfidi cementacíjska cóna -e -e ž območje med oksi­dacijsko in prvotno cono sulfidnega rudišča, kjer se izločajo sekundarni sulfidi in je najbo­gatejši del rudišča S: cementacíjski pás cementacíjska rudnína -e -e ž zastar. › ce­ mentacíjski minerál cementacíjski minerál -ega -a m mineral, ki na­stane pri delovanju vodnih raztopin v cemen­tacijskem pasu S: cementacíjska rudnína cementacíjski pás -ega pasú m območje med oksidacijsko in prvotno cono sulfidnega ru­dišča, kjer se izločajo sekundarni sulfidi in je najbogatejši del rudišča S: cementacíjska cóna cementni intervál -ega -a m s cementom za­polnjen presledek med zobnima lamelama pri slonih cementni klínker -ega -ja m zmleta zmes apnenca, laporovca in sadre v določenem razmerju, žgana pri temperaturi od 1350 °C do 1500 °C cementni lápor -ega -ja m laporovec, ki se brez dodatkov uporablja za izdelavo portlandske­ga cementa cémentston -a m (ang. cementstone) 1. grebenski apnenec, sestavljen iz več kot 50 % sparita zgodnje in pozne diageneze, v katerem je več cementa kot organskih skeletov ali sedimenta 2. apnenec, zgrajen iz vlaknatega cementa, pri katerem zrna ali in situ biogeni material ne gradijo skeleta cenenhím -a m mehurjasto skeletno tkivo, ki veže čaše kolonijskih koral cenocóna -e tudi kenocóna -e ž biocona, ki ob­sega trajanje značilne živalske ali rastlinske združbe na določenem območju in dobi ime po eni od vrst v tej združbi PRIM.: akrocóna cenologíja -e ž zastar. › kenologíja cenomán -a m › cenománij cenománij -a m stopnja zgornje krede med al­bijem in turonijem S: cenomán cenosárk -a m tkivo, s katerim so povezani polipi trdoživnjakov v skupno prebavno vo­tlino centralídi -ov m mn. deli dvojnega orogena, ki potekajo vzporedno z internidi in so notranji deli kril, npr. sestavljeni iz plitvovodnih sedi­mentov v osrednjem delu Dinaridov 4 centrálna plôščica -e -e ž kalcitna ploščica na dnu čaše pri morski liliji, s katero je prirasla na pecelj S: bazálija centrálna projékcija -e -e ž › gnomónska projékcija Centrálne Álpe -ih Álp ž mn. › Srédnji Avstro­alpín Centrálni dél Karavánk -ega -a --m tektonska enota iz tonalita med Severnimi in Južnimi Karavankami, ki poteka od Toplic pri Belja­ku, mimo Sel, Železne Kaple do Slovenjgra­ške kotline in je s severnim delom narinjena proti severu S: Tonalítna cóna centrálni pás -ega pasú m pas projekcij plo­skev sinklinorija ali antiklinorija, ki poteka skozi središče Schmidtove ali Wulfove mreže S: sredíščni pás centrálni sífo -ega -a m sifo, ki leži v sredini zavoja pri glavonožcih centrálni stebríček -ega -čka m središčna za­ vojna os pri polžji hišici S: koluméla (1) centridorzálna plôščica -e -e ž › madreporít, madrepórna plôščica centrifugálna réčna mréža -e -e -e ž porečje, v katerem reke tečejo od središča na vse strani P: centripetálna réčna mréža centripetálna réčna mréža -e -e -e ž porečje, v katerem se reke stekajo proti središču P: cen­trifugálna réčna mréža centrírana kócka -e -e ž kubična osnovna celi­ca, ki ima poleg atomov v ogliščih še atom na presečišču telesnih diagonal centrírana osnôvna célica -e -e -e ž osnovna celica z dvema atomoma, ki ima en atom tudi na presečišču telesnih diagonal paralelepipe­da centrírana plôskev -e -kve ž ploskev osnov­ne celice, ki ima poleg atomov v ogliščih še atom v središču ploskve centríranje mikroskópa -a --s uskladitev osi tubusa z osjo mizice mikroskopa centrosfera -e ž › barisfera, nífe, Zemljino nótranje jedro cénzusna populácija -e -e ž populacija, ki je v celoti ohranjena na prvotnem mestu in ima zelo kratek časovni interval cépljenje mágme -a --s neustr. › diferenciácija mágme cepljívke -ívk ž mn. (kraljestvo, lat. Bacteria) pro­karionti s premerom približno 1 µm in skoraj vedno brez klorofila, ki živijo od predkam­brija dalje S: bakterije, évbakterije, shizofíti, shizomicéti ceratít -a m (rod, lat. Ceratites) amonit z evolutno ali konvolutno hišico, s ceratitno lobno linijo in z maloštevilnimi močnimi radialnimi rebri z vozlastimi izrastki, ki je živel v triasu ceratítna čŕta -e -e ž › ceratítna lóbna línija ceratítna línija -e -e ž › ceratítna lóbna línija ceratítna lóbna čŕta -e -e -e ž › ceratítna lób­na línija ceratítna lóbna línija -e -e -e ž lobna linija z zaobljenimi sedli in nazobčanimi lobi S: ce­ratítna čŕta, ceratítna línija, ceratítna lóbna čŕta, ceratítna sutúrna čŕta, ceratítna sutúrna línija ceratítna sutúrna čŕta -e -e -e ž › ceratítna lóbna línija ceratítna sutúrna línija -e -e -e ž › ceratítna lóbna línija ceratítni apnénec -ega -nca m apnenec z ostan­ki ceratitov cerít -a m rdečkast do rjavosiv trigonalni mine­ral, cerijev lantanov kalcijev železov otočni silikat cerítij -a m (rod, lat. Cerithium) morski in brakič­ni polž s stožčasto hišico, pokrito z gostimi spiralno posejanimi vozli, ki živi od karbona dalje cerítijski apnénec -ega -nca m apnenec z ostanki ceritijev cerusít -a m brezbarven ali svetlo obarvan rombični mineral, svinčev karbonat S: béli svinčénec ceruzít -a m neustr. › cerusít cervídi -ov m mn. (družina, lat. Cervidae) jeleni, ki živijo od terciarja dalje cervikálno vretence -ega -a s vretence v vrat­nem delu hrbtenice S: vrátno vretence céstni práh -ega prahú m sediment, ki se useda na cestah, pločnikih, stenah stavb, okenskih policah zaradi prometa in vremenskih dejav­nikov S: obcéstni práh cévasta kóst -e kostí ž dolga kost z votlino za kostni mozeg cévasta rúda -e -e ž ruda, nastala v obliki sta­laktitov cévasta struktúra -e -e ž struktura rude v obli­ki stalaktitov cévasti fosíl -ega -a m fosil, ki gradi večje ali manjše kalcitne cevke, npr. korala ceylonit -a [cejlonít] m › magnézijev ferít C-fix -a [céfíks] m odstotek ogljika v fosilnih gorivih S: tŕdni ogljík chadij -a [čádij] m stopnja spodnjega karbona med ivorijem in arundijem chamosit -a [šamozít] tudi šamozít -a m temno­zelen ali črn monoklinski mineral iz skupine klorita, železov magnezijev lističasti silikat PRIM.: turingít changhsingij -a [čanksíngij] m stopnja zgornje­ga perma med džulfijem in spodnjim triasom charnokit -a [čarnokít] m granit s hiperstenom kot značilnim mineralom chattij -a [kátij] tudi kátij -a m stopnja zgornje­ga oligocena med rupelijem in akvitanijem v mediteranskem razvoju cheremshanij -a [čeremshánij] m stopnja zgor­njega karbona med yeadonijem in melekes­sijem chihsij -a [čízij] m zastar. stopnja srednjega per-ma med artinskijem in kubergandijem chokierij -a [čokierij] m stopnja spodnjega kar­bona med arnsbergijem in alportijem cianit -a [kianít] m neustr. › distén, kianít cianofiti -ov [kianofíti] m mn. (oddelek, lat. Cya­nophyta) kopne, morske ali sladkovodne ce­pljivke, ki imajo poleg klorofila tudi modro barvilo S: módrozelene álge, módrozelene cepljívke cianofítik -a m v paleobotanični delitvi geološke zgo­dovine čas arhaika in proterozoika, ko so pre­vladovale modrozelene cepljivke cíkadi -ov m mn. (razred, lat. Cicadopsida) preproste, palmam podobne golosemenke z olesenelim steblom, ki živijo od perma dalje S: práprota­ste pálme, ságovci cíklična sedimentácija -e -e ž zaporedje use­danja različnih mineralov ali kamninskih del­cev, npr. fliš S: sedimentacíjski cíklus, use­dlínski cíklus cíklična spojína -e -e ž ogljikovodik, pri kate­rem so molekule sestavljene iz atomov, raz­porejenih v obroče, npr. benzen S: obróčasta spojína cíklični dvójček -ega -čka m zastar. › polisintét­ ski dvójček, sestávljeni dvójček cikloalkáni -ov m mn. › nafténska skupína ciklográfska projékcija -e -e ž direktna projek­ cija presečišča geološke ploskve s kroglo cikloídna lúska -e -e ž okrogla ribja luska ciklopél -a m sediment gline in peska v laminah (1), nastal v morskem okolju v glacialu ciklosilikáti -ov m mn. skupina silikatnih mine­ralov s tetraedri silicijevega tetraoksida, po­vezanimi v obroče S: obróčni silikáti ciklostratigrafíja -e ž stratigrafija, ki obrav­nava kamnine v ciklih glede na nastanek in uničenje, npr. cikel dogodkov v glacialu in interglacialu ciklotéma -e ž ponavljajoča se serija plasti v enem sedimentacijskem ciklusu ciklowollastonit -a [ciklovolastonít] m motno bel triklinski mineral, visokotemperaturna modifikacija wollastonita, nitasti silikat S: psevdowollastonit ciliáti -ov m mn. › migetálkarji cílij -a m › migetálka cílium -a m › migetálka cín -a m zastar. › kosíter cinabarít -a m škrlatno rdeč trigonalni mineral, živosrebrov sulfid S: cinóber, živosrebrova svetlíca cíngul -a m › cíngulum (1) cingulárna tvórba -e -e ž neustr. › cíngulum (2) cíngulum -a m 1. vodoravna ali poševna zajeda, v kateri je nameščen biček pri dinoflagelatih S: cíngul 2. odebelitev sklenine na meji med krono in korenino na premolarjih in molarjih sesalcev cinkít -a m oranžen do rdeč heksagonalni mine­ral, cinkov oksid cínkova gálica -e -e ž › béla gálica, goslarít cínkova medlíca -e -e ž › marmatít cínkova svetlíca -e -e ž › sfalerít cínkov spinél -ega -a m temnozelen do črn kubični mineral, cinkov aluminijev oksid S: gahnit cinóber -bra m škrlatno rdeč trigonalni mineral, živosrebrov sulfid S: cinabarít, živosrebrova svetlíca cipolino -a [čipolíno] m kalcitni marmor, ki vsebuje luske biotita S: cipolinski mármor cipolinski mármor -ega -ja [čipolínski] m kal­citni marmor, ki vsebuje luske biotita S: ci­polino cípris -a m larvalni stadij pri ciripedih, ki ima šest parov ekstremitet CIPW-sistém -a [ceipevé] m (ang. Cross, Iddings, Pirsson, Washington) normni sistem razdelitve magmatskih kamnin na podlagi magmatskih parametrov, imenovan po W. Crossu, J. P. Id­dingsu, L. N. Pirssonu in H. S. Washingtonu S: sistém CIPW cír -a m (lat. cirrus) 1. odrastek pri krinoidnem pe­clju 2. v reso preoblikovana rakova nožica ciréna -e ž (rod, lat. Cyrena, Corbicula) trikotna iz­bočena sladkovodna in brakična školjka z vi­dnimi prirastnicami, ki živi od spodnje krede dalje S: korbíkula cirenoídni sklep -ega sklépa m sklep pri he­terodontnih školjkah s tremi kardinalnimi zobmi ciríj -a m neustr. › cír (1, 2) ciripédi -ov m mn. (red, lat. Cirripedia) raki, ki so 1 pritrjeni neposredno ali s pecljem na podlago, imajo kalcitni večploščni karapaks, vitičaste noge za lovljenje hrane in živijo od silurja da­lje S: ráki vitičnjáki círk -a m neustr. › kóčna, kônec, kót cirkón -a m prozoren, različno obarvan tetrago­nalni mineral, cirkonijev otočni silikat, dragi kamen cirkumpacífična provínca -e -e ž območje magmatskih kamnin in potresov na obrobju Tihega oceana S: cirkumpacífični pás cirkumpacífični pás -ega pasú m območje mag­matskih kamnin in potresov na obrobju Tihe­ga oceana S: cirkumpacífična provínca cisuralij -a [kisurálij] m serija spodnjega perma med gzhelijem in guadalupijem citoplázma -e ž zdrizasta zmes organskih in anorganskih snovi okoli celičnega jedra, v kateri so različni celični organeli citrín -a m svetlorumen različek kremena S: to­pázni kremen PRIM.: želézov kremen claren -a [klarén] m › klarén clarinit -a [klarinít] m › klarinít clarit -a [klarít] m › klarít Clarkova vrédnost -e -i [klárkova] ž količina neke prvine v Zemljini skorji, podana v vre­dnostih g/t S: Clarkovo povpréčje, klárk Clarkovo povpréčje -ega -a [klárkovo] s koli­čina neke prvine v Zemljini skorji, podana v vrednostih g/t S: Clarkova vrédnost, klárk claudetit -a [klavdetít] tudi klavdetít -a m svetel monoklinski mineral, arzenov oksid, dimor­fen z arzenolitom clausthalit -a [klavstalít] m kovinsko siv kubič­ni mineral, svinčev selenid clíff -a m neustr. › klíf cliftonit -a [kliftonít] m črn mikrokristalni agre­gat grafita, psevdomorfoza po diamantu coesit -a [koesít] m monoklinska modifikaci­ja silicijevega dioksida, ki nastane pri tlaku med 2 ·108 Pa in 7 × 108 Pa in temperaturi do 1800 °C cohenit -a [koenít] m kositrovo bel rombični mineral, železov nikljev kobaltov karbid, se­stavina kamninskih železovih meteoritov cojzít -a m › zoisit cojzítenje -a s nastajanje zoisita pri metamor­ fozi magmatskih kamnin, bogatih s kalcijem, pogosto povezano s sausuritizacijo S: zoisi­tizácija colemanit -a [kolemanít] m brezbarven pro­zoren monoklinski mineral, vodni kalcijev borat colinit -a [kolinít] m › kolinít columbit -a [kolumbít] m › kolumbít columella -e [koluméla] ž › koluméla (1, 2) comendit -a [komendít] tudi komendít -a m sve­tla alkalna predornina granitske skupine cóna -e ž 1. območje z enakimi ali podobnimi geološkimi značilnostmi, npr. cona subduk­cije, mineralizirana cona, kapilarna cona 2. krajše obdobje geološke zgodovine z enaki­mi ali podobnimi geološkimi dogodki, npr. biocona cóna aón -e --ž biocona v cordevoliju, imeno­vana po amonitu Trachyceras aon cóna konzumácije oceánskega dna -e -- -- -­ ž › cóna súbdúkcije, súbdukcíjska cóna Cóna mládopaleozójskih lúsk -e ----ž › Južnokaravánški narív Cóna Periadriátskega šíva -e ----ž cona na severu iz sienitnega granita, v sredini iz me­tamorfnih kamnin in na jugu med Koprivno, Črno na Koroškem in Zavodnjami iz tonalita cóna podrívanja -e --ž › cóna súbdúkcije, súbdukcíjska cóna cóna prirástka oceánskega dna -e ------ž območje, kjer nastajata in se razmikata lito­sferski plošči S: akrecíjska cóna, cóna raz­míkanja litosferskih plôšč cóna razmíkanja litosferskih plôšč -e -- -- --ž › cóna prirástka oceánskega dna conárna rást -e rastí ž pojav, pri katerem pri­de pri rasti minerala ali kamnine do enkratne ali večkratne spremembe v sestavi PRIM.: conárna struktúra conárna struktúra -e -e ž koncentrični ali li­nearni pasovi v mineralu ali kamnini, ki se ločijo po sestavi in/ali zgradbi PRIM.: conár­na rást conárni króg -ega -a m na Schmidtovi mreži plo­skve z različno polarno razdaljo na istem me­ridianu S: pasôvni króg conárno razvódje -ega -a s območje med dve­ma porečjema ali več porečji na krasu, s kate­rega odteka voda v več smeri conárnost -i ž razporeditev snovi v pasovih, odvisna od sprememb sestave raztopine, iz katere se je snov izločala cóna súbdúkcije -e --ž območje, kjer se ena litosferska plošča podriva pod drugo S: cóna konzumácije oceánskega dna, cóna podríva­nja, súbdukcíjska cóna PRIM.: aktívni rób, Benioffova cóna Cóna Valais -e --[valé] ž tektonska enota Za­hodnih Alp, katere spodnji del je iz triasnih sedimentnih kamnin, zgornji pa iz mlajših grebenskih apnencev in fliša coniacij -a [koniácij] tudi koniácij -a m stopnja zgornje krede med turonijem in santonijem Conradova diskontinuitéta -e -e [kónradova] ž meja med geosferama sial in sima v Zemlji­ni skorji cónski fosíl -ega -a m fosil, po katerem se imenuje neka cona in je značilen za kratko obdobje geološke zgodovine contrinski apnénec -ega -nca [kontrínski] m apnenec anizijske starosti v okolici Trbiža cordevol -a [kordevól] m › cordevolij cordevolij -a [kordevólij] tudi cordevol [korde­ vól] m najstarejša podstopnja karnijske sto­pnje med langobardijem in julijem v alpskem razvoju cordevolijske plastí -ih --[kordevólijske] ž mn. plasti iz spodnjega dela zgornjega triasa S: cassianski skládi, cordevolijski skládi cordevolijski dolomít -ega -a [kordevólijski] m zrnati dolomit, navadno z ostanki kalci­tnih alg, iz spodnjega dela zgornjega triasa S: cassianski dolomít cordevolijski skládi -ih -ov [kordevólijski] m mn. skladi iz spodnjega dela zgornjega triasa S: cassianski skládi, cordevolijske plastí cordierit -a [kordijerít] tudi kordierít -a m zaradi primesi železa različno obarvan rombični mi­neral, magnezijev aluminijev obročni silikat S: iolít PRIM.: dikroít cordieritov gnájs -ega -a [kordijerítov] tudi kor­dieritov gnájs m gnajs s cordieritom kot zna­čilnim mineralom cornit -a [kornít] m › kornít (1), rógovec corona -e [koróna] ž › koróna coronadit -a [koronadít] m › koronadít costa -e [kósta] ž › rebro (1) cotunnit -a [kotunít] m › kotunít covellin -a [kovelín] tudi kovelín -a m temno­ moder heksagonalni mineral, bakrov sulfid S: bákrova svetlíca cranidium -a [kranídijum] m › cefalón, na­ glávni ščít cristobalit -a [kristobalít] m 1. › kristobalít ál­fa 2. › kristobalít béta croatica plastí -- --[kroátika] ž mn. pliocenske plasti s školjko Congeria croatica cromerska tôpla dôba -e -e -e [krómerska] ž stopnja srednjega pleistocena med menap­skim in elsterskim glacialom v severozaho­dni evropi S: cromerski ínterglaciál cromerski ínterglaciál -ega -a [krómerski] m stopnja srednjega pleistocena med menap­skim in elsterskim glacialom v severozaho­dni evropi S: cromerska tôpla dôba crosshole -a [kroshól] m geofizikalna meto­da, pri kateri se uporablja v eni vrtini izvor, v drugi pa sprejemnik nekega geofizikalnega polja, npr. seizmična karotaža, elektrokaro­taža crossit -a [krosít] m modrozelen, z železom bo­ gat različek minerala glavkofana crus -a [krús] m › golén cryptomelan -a [kriptomelán] m › kriptome­ lán ct [c.t.`] m simbol › karát (1) cubanit -a [kubanit] m › kubanit cuesta -e [kvésta] ž › kvésta cuisij -a [kuízij] m stopnja spodnjega eocena med thanetijem in lutetijem S: ypresij cúkerdolomít -a m neustr. › zŕnati dolomít cunámi -ja tudi tsunámi -ja m dolg, navadno rušilni morski potujoči val, ki nastane zaradi potresa ali ognjeniškega izbruha na morskem dnu PRIM.: plímski vál Curiejeva tóčka -e -e [kiríjeva] ž temperatura, nad katero postanejo feromagnetne snovi pa­ramagnetne curit -a [kirít] m oranžen rombični radioaktiv­ni sekundarni mineral, svinčev uranov vodni oksid, razpadni produkt uraninita curtisit -a [kartizít] m neustr. › idrijalít Cuvierev zákon -ega -óna [kivjejev] m zakon o medsebojni zvezi organov in skeletnih delov na podlagi primerjalne anatomije cvétni práh -ega prahú m › pelod cymophan -a [kimofán] m › máčje okó (1) 3 Č čádavec -vca m dimasto rjav do skoraj črn raz­liček minerala kremena, obarvan zaradi ultra­vijoličnega sevanja čájenske plastí -ih --ž mn. mlajši del spodnje­karbonskih plasti na Koroškem časôvni ekvivalent -ega -enta m istočasnost nekega dogodka ali pojava v geološki zgo­dovini čáša -e ž del korone pri krinoidu, sestavljen iz ploščic čášni pokrov -ega -ôva m (lat. tegmen calicis) po­krovček, ki pokriva čašo pri nekaterih vrstah morskih lilij čebúlasta krojítev -e -tve ž › króglasta kro­jítev čédič -a m zastar. › bazált Čekôvniški pokrov -ega -ôva m pokrov iz zgornjetriasnih plasti na širšem območju Ka­nomlje čeljúst -i ž zrasla parna kost v obraznem delu lobanje pri vretenčarjih, npr. spodnja, zgornja čeljust čeljústnica -e ž nezrasla parna kost v čeljusti pri vretenčarjih, npr. spodnja, zgornja čelju­stnica čelna gróblja -e -e ž › čelna moréna, kônčna moréna čelna kotánja -e -e ž erozijska poglobitev lede­niškega jezika čelna moréna -e -e ž na koncu ledeniškega jezi­ka odložen sediment v obliki ločnega nasipa S: čelna gróblja, čelni nasíp, kônčna moréna, sprédnja gróblja čelna régija -e -e ž 1. območje sprednjega dela nariva 2. v biologiji obrazni zgornji del glave pri vretenčarjih čelnica -e ž parna kost, ki v možganskem delu lobanje oblikuje sprednji del svoda lobanjske votline pri vretenčarjih S: frontálka čelni nasíp -ega -a m › čelna moréna, kônčna moréna čelni ščít -ega -a m prednji del naglavnega ščita pri trilobitu čelo koríta -a --s › kóčna, kônec, kót čelo ledeníka -a --s kraj, do koder je prodrl spodnji del dolinskega ledenika ali celinske­ga ledu S: ledeníški rób čelo plazú -a --s spodnji del telesa plazu, ki je navadno rahlo dvignjen nad okolico S: nôga plazú, peta plazú čér čerí ž skala, ki je ob visoki vodni gladini pod vodo, ob znižanju gladine pa nad njo S: škólj černozjóm -a m temna tla, ki nastajajo v su­baridnem toplem podnebju na puhlici in so bogata z organsko snovjo čérski apnénec -ega -nca m zastar. › grebénski apnénec čéška orogenétska fáza -e -e -e ž orogenetska faza bajkalske orogeneze v spodnjem kam­briju S: salairska orogenétska fáza čéška sádra -e -e ž zastar. › mávec čéški granát -ega -a m › piróp četŕta kózmična hitróst -e -e -i ž hitrost, pri kateri telo zapusti galaksijo četrtínjenje -a s delitev vzorca za analizo na štiri dele S: kvartíranje četvérec -rca m neustr. › tetraéder četvérjenje -a s neustr. › četrtínjenje četveronóžec -žca m žival s štirimi nogami S: tetrapód četveroškŕgar -rja m glavonožec z dvema pa­roma škrg, npr. navtilus četvórček -čka m štirje kristali istega minerala, zraščeni po dveh dvojčičnih zakonih Čičaríjska antiklinála -e -e ž › Antiklinálna struktúra Čičaríje čílski solíter -ega -tra m brezbarven trigonalni mineral, natrijev nitrat S: nátrijev solíter, na­trinitrít, nitratít čizlakít -a m melanokratna globočnina, po se­stavi med dioritsko in peridotitsko skupino magmatskih kamnin, imenovana po starem imenu za Cezlak pri Oplotnici S: tylait PRIM.: diorítni piroksenít člén -a m litostratigrafska enota, ki obsega več plasti členonóžci -ev m mn. (deblo, lat. Artropoda) nevre­ tenčarji z razčlenjenim telesom in nogami S: artropódi človečnják -a m (rod, lat. Australopithecus) prvi primat s pokončno držo in dvonožno hojo, prednik človeka, ki je živel v pliocenu in na začetku pleistocena S: avstralopítek črepínjasta struktúra -e -e ž struktura predor­nine, za katero je značilna črepinjasta oblika steklastih drobcev sten plinskih mehurčkov črévnica -e ž ploščati del kolčnice, ki ima dor­zalno sklep s križnico pri večini vretenčarjev S: ílium črevoškŕgarji -ev m mn. (poddeblo, lat. Enteropneu­sta) črevasti trodelni brezskeletni maločlenar­ji, najbližji sorodniki prednikov strunarjev, živeči v rovih, ki so ohranjeni tudi fosilno čŕkovec -vca m zastar. › pisménkasti pegmatít čŕna júra -e -e ž črne in temnosive gline in gli­navci liasne starosti v srednji Evropi čŕna talnína -e -e ž talnina premogove plasti, bogata z organskimi ostanki črníca -e ž črna prst, bogata z organskimi snov­mi, npr. barjanska prst, gozdna črnica, čer­nozjom čŕni premog -ega premóga m premog, nastal globlje v sedimentacijskem okolju z nadalj­njo pooglenitvijo rjavega premoga, ki ima kurilno vrednost od 23.000 kJ do 34.000 kJ, od 77 % do 93 % ogljika in od 1 % do 15 % vode čŕni svitoglav -ega -áva m. zastar. › psilome­lán čŕnogórska orogenétska fáza -e -e -e ž oro­genetska faza alpidske orogeneze v srednjem triasu Črnomáljska plôšča -e -e ž plošča iz zgornje­jurskega apnenca, ki leži ob Metliškem in So­šiškem prelomu črpálni poskús -ega -a m ugotavljanje izdatno­sti vodonosnika s črpanjem iz raziskovalne vrtine čŕta -e ž barvna sled, ki jo naredi mineral ali premog na površini hrapave porcelanske plošče in se uporablja za njuno določanje D dachsteinski apnénec -ega -nca [dáhštajnski] m norijsko-retijski skladnati apnenec s stroma­toliti in z megalodoni, ki ponekod prehaja v grebenski apnenec, v Južnih Karavankah, Ju­lijskih Alpah in Kamniško-Savinjskih Alpah dacij -a [dákij] m › dákij dacít -a m predornina dioritske skupine s kre­menom kot značilnim mineralom S: kre­ménov andezít dafnít -a m zelen monoklinski mineral, klorit (2) dájk -a m magmatsko telo, ki se je prečno vri­nilo med plasti S: diskordántna injékcija, navpíčna žíla, préčna žíla dák -a m neustr. › dákij dákij -a tudi dacij -a m stopnja srednjega plioce­na med pontijem in romanijem v Paratetidi Dákijski bazén -ega -a m bazen (1) Paratetide, ki leži vzhodno od Panonskega bazena dákijski pród -ega -a m prod, odložen v dakiju daljínska detékcija -e -e ž zaznavanje rud, naf­te ali kamnin iz letala ali satelita s posebnimi senzorji S: daljínsko zaznávanje daljínsko zaznávanje -ega -a s zaznavanje rud, nafte ali kamnin iz letala ali satelita s poseb­nimi senzorji S: daljínska detékcija Dalmatínska cóna -e -e ž tektonska enota Zu­nanjih Dinaridov dalmatínski típ obále -ega -a --m obala iz po­dolgovatih, z obalo vzporednih otokov, na­stala z dvigovanjem morske gladine dán -a m neustr. › dánij danalít -a m temen kubični mineral, železov be­rilijev otočni silikat z žveplom, izomorfen s helvitom in genthelvitom danburít -a m brezbarven rombični mineral, kalcijev otočni borat silikat dánij -a m stopnja spodnjega paleocena med maastrichtijem in selandijem daonéla -e ž (rod, lat. Daonella) školjka polkrožne oblike z močnimi radialnimi rebri, ki je žive­la od anizija do norija Darcyjev zákon -ega -óna [darsíjev] m zakon, po katerem je hitrost pronicanja tekočine skozi porozno kamnino linearno odvisna od hidravličnega gradienta in prepustnosti ka­mnine darvasít -a m (rod, lat. Darvasites) foraminifera, značilna za plasti spodnjega perma darvasítni apnénec -ega -nca m apnenec z ostanki darvasitov darvinízem -zma m teorija Ch. Darwina o ra­zvoju vrst po naravnem izboru S: selekcíjska teoríja datolít -a m brezbarven ali svetel monoklinski mineral, kalcijev borov hidroksidni skupinski silikat daunski stádij -ega -a [dávnski] m druga faza umikanja ledenika v mlajšem dryasu v Al­pah Dauphinejsko-Helvétski pás -ega pasú [dofinejsko] m tektonska enota iz magmat­skih kamnin, zlasti granita in mladopaleozoj­skih sedimentnih kamnin, vzdolž zahodnega in severnega roba Zahodnih Alp, ki se proti severovzhodu zoži dazikladaceje -ej ž mn. (red, lat. Dasycladales) mor­ske zelene alge, navadno s kalcitnim skele­tom, pogosto ohranjene kot fosili, ki živijo od ordovicija dalje Debélohríbska struktúrna enôta -e -e -e ž › Racnogôrska bráhisinklinála debélokristálna kamnína -e -e ž kamnina z makroskopsko vidnimi zrni mineralov S: fánerokristálna kamnína debélokristálna struktúra -e -e ž struktura ma­gmatskih ali metamorfnih kamnin, katerih posamezna zrna imajo premer večji od 1 cm S: fánerokristálna struktúra, jásno kristálna struktúra debéloplástnata usedlína -e -e ž usedlina, pri kateri so plasti debelejše od 0,5 m debéloplástna usedlína -e -e ž neustr. › de­béloplástnata usedlína debéloplastovíta usedlína -e -e ž neustr. › de­ béloplástnata usedlína debéloskládnata usedlína -e -e ž usedlina, pri kateri so skladi debelejši od 3 m debéloskládna usedlína -e -e ž neustr. › de­ béloskládnata usedlína debéloskladovíta usedlína -e -e ž neustr. › de­ béloskládnata usedlína debélozŕnati konglomerát -ega -a m konglo­merat s prodniki velikosti nad 4 mm P: drôb­nozŕnati konglomerát debélozŕnati ognjeníški pepél -ega -ega -a m vulkanski pepel z zrni velikosti nad 0,063 mm S: debélozŕnati vulkánski pepél P: drôbno­zŕnati ognjeníški pepél debélozŕnati peščenják -ega -a m peščenjak, pri katerem imajo zrna premer od 1 mm do 2 mm debélozŕnati vulkánski pepél -ega -ega -a m vulkanski pepel z zrni velikosti nad 0,063 mm S: debélozŕnati ognjeníški pepél P: drôbno­ zŕnati ognjeníški pepél déber -bri ž › réčna sotéska deblo -a s (lat. philum) biološka sistematska eno­ ta, ki združuje sorodne razrede pri živalih Debye-Scherer-Hullova metóda -e -e [debájšererhálova] ž določanje mineralov z uklonjeno rentgensko svetlobo, ki povzroči nastanek črt na fotografskem filmu dedolomitizácija -e ž › razdolomítenje deflácija -e ž dolbenje, drobljenje in odnašanje kamnin in preperin zaradi delovanja vetra S: eólska erozíja, vétrna erozíja PRIM.: arídna erozíja deformacíjska bréča -e -e ž › tektónska bréča deformacíjski elipsoíd -ega -a m v geomehaniki namišljeno telo, ki nastane pri stiskanju tele­ sa v obliki krogle degradácija -e ž proces odnašanja kamnin na Zemljinem površju P: agradácija (1, 2), akrécija (2) degradácija kamníne -e --ž sprememba ka­mnine zaradi degradacijske rekristalizacije ali preperevanja degradácijska rekristalizácija -e -e ž rekrista­lizacija, pri kateri se zmanjša velikost krista­lov degradácijski tók -ega -a m rečni tok, ki z od­našanjem kamninskega materiala poglablja korito P: agradácijski tók dejávni ognjeník -ega -a m neustr. › delujóči ognjeník, delujóči vulkán dekabránhiji -ev m mn. glavonožci z desetimi lovkami S: dekapód (2) dekapód -a m 1. mn. (red, lat. Decapoda) raki s peti­mi pari nog S: ráki deseteronóžci 2. zastar. › dekabránhiji dekarbonatizácija -e ž razpad karbonata zaradi temperaturnih ali/in kemičnih pogojev délci álfa -ev --m mn. delci, ki nastajajo pri raz­padu radioaktivnih elementov in izhajajo iz atomskega jedra, pozitivno naelektreni, imajo dva protona in dva nevtrona ter so enaki jedru helijevega atoma S: álfa délci, álfa sévanje, álfa žárki, sévanje álfa, žárki álfa délci béta -ev --m mn. delci elektronov, ki jih oddaja atomsko jedro pri radioaktivnem raz­padu S: béta délci, béta žárki, sévanje béta, žárki béta délna anatéksa -e -e ž anateksa, pri kateri se kamnina delno raztali S: délna palingenéza délna palingenéza -e -e ž palingeneza, pri ka­teri se kamnina delno raztali S: délna ana­téksa délta -e ž pahljačasto oblikovana nasipna ravni­ca, kjer se rečni rokavi zlivajo v morje déltasta plástnatost -e -i ž › navzkrížna plá­ stnatost déltasta skládnatost -e -i ž › navzkrížna plá­ stnatost deltidiálna plôščica -e -e ž vsaka od parnih ploščic, ki zapirajo deltidij pri nekaterih ra­menonožcih deltídij -a m trikotna pecljeva odprtina pri ne­katerih ramenonožcih PRIM.: hilídij deltírij -a m prosta trikotna odprtina na pecljevi lupini pri nekaterih ramenonožcih déltna plást -e plastí ž plast sedimenta v delti déltni sediment -ega -enta m pahljačasto od­ložen sediment ob izlivu reke v morje ali je­zero delujóči ognjeník -ega -a m ognjenik med erupcijo S: aktívni ognjeník, aktívni vulkán, delujóči vulkán P: ugásli ognjeník PRIM.: spéči ognjeník delujóči vulkán -ega -a m vulkan med erupci­jo S: aktívni ognjeník, aktívni vulkán, delujóči ognjeník P: ugásli vulkán PRIM.: spéči vul­kán delúvij -a m s kraja nastanka premaknjena majhna gmota preperine brez vidne spre­membe površja PRIM.: alohtón démant -a m neustr. › diamánt démantni sijáj -ega -a m neustr. › diamántni sijáj demántovec -vca m neustr. › korúnd dendrít -a m razvejena oblika minerala, najpo­ gosteje manganovega ali železovega oksida, po razpokah v kamnini, npr. manganov, žele­zov dendrit S: drevník déndrogeomorfologíja -e ž določanje reliefa  in geomorfoloških procesov na podlagi le­tnega prirasta lesa déndrohidrologíja -e ž določanje vodnega re­žima in poplavljanja na podlagi letnega pri­rasta lesa dendroídi -ov m mn. (red, lat. Dendroidea) primi­tivni prirasli graptoliti, pri katerih so razviti trije različni tipi tek, ki so živeli od zgornjega kambrija do spodnjega karbona déndroklimatologíja -e ž določanje klimatskih sprememb na podlagi letnega prirasta lesa déndrokronologíja -e ž 1. določanje starosti lesa na podlagi drevesnih prirastnic 2. prou­čevanje letnega prirasta lesa dentálij -a m (rod, lat. Dentalium) mehkužec s hiši­co v obliki okla, s široko ventralno odprtino in z ozko dorzalno odprtino, ki živi od sre­dnjega triasa dalje dentícija -e ž dobivanje zob pri vretenčarjih dentín -a m osnovno gradivo zoba pri vreten­čarjih S: zobovína denudácija -e ž proces drsenja tal, plazov, udo­rov, ki povzroča nižanje Zemljinega površja zaradi preperevanja PRIM.: erozíja denudacíjski ostánek -ega -nka m del Zemlji­nega površja po končani denudaciji depresíja -e ž 1. kotlasto nizko ležeče območje, ki nima površinskega odtoka 2. nizko ležeče ozemlje pod morsko gladino depresíjska krivúlja -e -e ž krivulja, ki kaže zni­ževanje vodne gladine zaradi črpanja vode depresíjski liják -ega -a m znižanje vodne gla­dine podtalnice v obliki lijaka zaradi črpanja vode S: hidrolóška depresíja PRIM.: piézo­métrična depresíja deráč -a m koničast četrti premolar v zgornji čeljustnici in škarjast prvi molar v spodnji čeljustnici pri zvereh dermášča -e ž neustr. › grúda, hórst, tektónska grúda descendéntna teoríja -e -e ž 1. teorija o na­stanku mineralov iz raztopin, ki pritekajo z Zemljinega površja P: ascendéntna teoríja 2. v biologiji in paleontologiji teorija o spreminjanju organizmov, po kateri so se primitivni orga­nizmi postopoma razvijali in specializirali S: evolucíjska teoríja, razvójna teoríja, razvójni náuk descendéntna vôda -e -e ž › vadózna vôda descendéntni minerál -ega -a m mineral, ki nastane zaradi delovanja vadozne vode descendéntni tók -ega -a m tok raztopine, ki odteka proti notranjosti Zemlje P: ascendén­tni tók descloisit -a [dekloazít] m rjav do črn rombični mineral, svinčev hidroksid vanadat s primes­jo bakra in cinka desmosit -a [dezmozít] m kontaktno metamorf­no spremenjen glinavec, obogaten z albitom désna modifikácija kristála -e -e --ž tisti od dveh enantiomorfnih kristalov, katerega plo­skev seka prvo in drugo kristalografsko os na pozitivnem delu PRIM.: léva modifikácija kristála désna škóljčna lopúta -e -e -e ž desna stran lupine pri orientirani školjki désni prelom -ega -ôma m prelom, ob katerem se njegovo severno krilo premakne v desno stran S: désnozmíčni prelom PRIM.: lévi prelom désnosúčni kristál -ega -a m optično aktiven kristal, pri katerem se ravnina polarizacije svetlobe suče na desno PRIM.: lévosúčni kri­stál désnozmíčni prelom -ega -ôma m prelom, ob katerem se njegovo severno krilo premakne v desno stran S: désni prelom PRIM.: lévoz­míčni prelom destruktívna meja plôšč -e -e --ž › konver­ géntna meja plôšč destruktívna metamorfóza -e -e ž metamorfo­za, ki poteka pri nespremenjeni temperaturi samo zaradi povečanega tlaka S: rušílna me­tamorfóza detórzija -e ž odsukanje visceralne mase v sme­ri urnega kazalca pri polžih zaškrgarjih detrinít -a m maceral rjavega premoga, nastal iz rastlinskih ostankov, razkrojenih v močvirju detrít -a in detrítus -a m nesprijeta mineralna, kamninska ali organska usedlina, nastala za­radi erozije, abrazije, preperevanja detrítični -a -o prid. ki je nastal iz prvotne ka­mnine zaradi mehanskega delovanja, npr. de­tritični peščenjak detrítus -a in detrít -a m nesprijeta mineralna, kamninska ali organska usedlina, nastala za­radi erozije, abrazije, preperevanja devolútna híšica -e -e ž razvita ali zravnana hi­šica pri mehkužcih ali foraminiferah devón -a m perioda starejšega paleozoika med silurjem in karbonom devónij -a m neustr. › devón devterični minerál -ega -a m › épimagmátski minerál devterij -a m naravni vodikov izotop z dvojno atomsko maso vodika devterokónh -a m druga kamrica v razvoju hi­šice foraminifere, ki sledi protokonhu dezmín -a m bel do rdečerjav monoklinski kal­cijev natrijev zeolit S: stilbít dezmodóntna škóljka -e -e ž školjka, ki ima dezmodontni sklep dezmodóntni sklep -ega sklépa m sklep med školjčnima loputama, ki je brez sklepnih zob, ligament pa je pripet na hondrofor na notranji strani lupine dežévnica -e ž mehka voda, ki pada na Zemlji­no površje s padavinami S: dežníca dežníca -e ž › dežévnica dH dH-ja [dehá] m po nemški klasifikaciji enota za trdoto vode, izražena v stopinjah diabáz -a m žilnina ali predornina gabrske sku-pine z diabazno strukturo, npr. avgitov, hi­perstenov, olivinov, kremenov diabaz PRIM.: dolerít diabázna struktúra -e -e ž struktura predornin in žilnin gabrske skupine, pri kateri zapolnju­je prostor med idiomorfnimi letvicami pla­gioklazov monoklinski piroksen S: ofítska struktúra diabázov groh -ega grôha m zastar. › diabázov túf diabázov porfirít -ega -a m predornina, ki je prehod med porfiritom in diabazom diabázov túf -ega -a m piroklastična kamnina, ki vsebuje vulkanski pepel magme gabrske skupine in drobce diabaza S: diabázov groh diablástična struktúra -e -e ž struktura meta­morfnih kamnin, za katero je značilno izrazi­to preraščanje mineralnih zrn diadóhski atóm -ega -a m atom, ki v spojini nadomešča drug atom diafíza -e ž 1. žila magmatske kamnine, ki se prstasto razrašča po razpokah starejše ka­mnine 2. v biologiji osrednji del dolge kosti pri vretenčarjih diaftoréza -e ž metamorfoza, pri kateri visoko­temperaturni minerali preidejo v nizkotem­peraturne S: retrográdna epigenéza, retrográ­dna metamorfóza diaftorít -a m metamorfna kamnina, nastala z diaftorezo diaftorítni filít -ega -a m filit, nastal z diafto­rezo diagenétska razpóka -e -e ž razpoka, nastala zaradi diageneze v kamnini diagenétska razpókanost -e -i ž razpokanost kamnine, nastala zaradi konsolidacije (1) in izgube vode S: primárna razpókanost diagenétska rudnína -e -e ž zastar. › diagenét­ski minerál diagenétski minerál -ega -a m mineral, nastal med diagenezo S: diagenétska rudnína diagenéza -e ž spreminjanje usedlin, kamnin in mineralov zaradi fizikalnih, kemičnih ali bio­kemičnih vplivov v Zemljini skorji PRIM.: litifikácija, metamorfóza, preperévanje diagonálna dislokácija -e -e ž prelom, ki pote­ka pod ostrim kotom na geološke strukture diagonálna léga -e -e ž lega, poševna na pla­stnatost diagonálna plástnatost -e -i ž plastnatost, ki tvori kot s prvotno ravnino usedanja diagonálna razpóka -e -e ž razpoka, ki poteka poševno na smer plasti ali geološke strukture diagonálna skládnatost -e -i ž skladnatost, ki tvori kot s prvotno ravnino usedanja S: dia­gonálna skladovítost diagonálna skladovítost -e -i ž zastar. › dia­ gonálna skládnatost diagonálni prelom -ega -ôma m prelom, pri ka­terem je prelomna ploskev poševna na smer plasti ali geoloških struktur diakísdodekaéder -dra m kristalni lik v ku­bičnem kristalografskem sistemu, ki ima na vsaki ploskvi pentagonskega dodekaedra dve ploskvi S: dídodekaéder diakláza -e ž večja razpoka v kamnini P: lep­tokláza dialág -a m temnozelen ali temnorjav mono­klinski železov magnezijev piroksen z zna­čilno strukturo dvojčkov dialogít -a m › rodokrozít diamagnétni kristál -ega -a m kristal, ki ima majhno negativno magnetno susceptibilnost, npr. kremen P: páramagnétni kristál diamánt -a m brezbarven, svetlo obarvan pro­ zoren dragi kamen ali črn neprozoren kubični mineral z najvišjo trdoto, prvina (2) PRIM.: grafít diamántna króna -e -e ž vrtalna krona, oblože­na s sintetičnim diamantom diamántni práh -ega prahú m zelo drobno zmlet diamant, ki se uporablja za brušenje in poliranje diamántni sijáj -ega -a m sijaj, značilen za pro­zorne minerale z zelo visokim lomnim količ­nikom diamantoéder -dra m zastar. › heksákisokta­éder diamántovec -vca m zastar. › korúnd dianít -a m › kolumbít diapír -ja m dvignjeni del kamnine z manjšo go­stoto v gostejši kamnini PRIM.: sólna dóma  diapirízem -zma m proces prebadanja kamnine s kamninami manjše gostote diapírska gúba -e -e ž antiklinala, nastala za­radi diapirja diapofíza -e ž izrastek na ambulakralnih plošči­cah pri morskih ježkih diapsídna lobánja -e -e ž lobanja plazilcev z dvema senčničnima odprtinama, ki sta zgoraj in spodaj za očesno odprtino, npr. pri dino­zavrih diáptih -a m obustna ploščica pri amonitih, se­stavljena iz dveh ločenih aptihov diashistna žilnína -e -e [dijašístna] ž › diaší­stna žilnína, diferencírana žilnína diáspor -ja m brezbarven rombični mineral, aluminijev oksihidroksid diastrofízem -zma m premiki večjih delov Ze­mljine skorje, npr. orogeneza, epirogeneza diašístna žilnína -e -e tudi diashistna žilnína [dijašístna] -e -e ž kamnina, ki se zaradi di­ferenciacije magme po svoji sestavi loči od kemično sorodne globočnine S: diferencíra­na žilnína PRIM.: nediferencírana žilnína diatomeje -ej ž mn. (red, lat. Bacillariophyta) kreme­nične alge, živeče posamično, redko v koloni­jah, ki imajo skelet sestavljen iz dveh delov diatomejska gréz -e grezí ž neustr. › diatomejski múlj diatomejska pŕst -e prstí ž › kreménka diatomejska zemlja -e -e ž › kreménka diatomejski múlj -ega -a m usedlina, sestavlje­na pretežno iz hišic diatomej S: diatomejsko bláto diatomejski pelít -ega -a m svetla, lahka kla­stična kamnina z ostanki diatomej S: diatomít PRIM.: trípoli diatomejsko bláto -ega -a s › diatomejski múlj diatomít -a m svetla, lahka klastična kamnina z ostanki diatomej S: diatomejski pelít PRIM.: trípoli dibranhiát -a m glavonožec s parom škrg in z močno okrnjeno hišico v mehkem delu tele­sa, ki živi od spodnjega devona dalje S: dvó­škŕgar díceras -a m (rod, lat. Diceras) školjka s spiralno zavitima vrhovoma debelih lupin, ki je živela v zgornji juri dickinsonia -e [dikinsónia] ž (rod, lat. Dickinsonia) eliptičen, členjen, na eni strani raven, na dru­gi izbočen organizem, ki je živel v zgornjem proterozoiku dickit -a [dikít] tudi dikít -a m bel monoklinski aluminijev glineni mineral, polimorfen s kao­linitom in nakritom, listasti silikat DIC-stándard -a [deicé] m (ang. dissolved inorganic carbon) standard, ki določa raztopljeni anor­ganski ogljik dídodekaéder -dra m kristalni lik v kubičnem kristalografskem sistemu, ki ima na vsaki ploskvi pentagonskega dodekaedra dve plo­skvi S: diakísdodekaéder didúktor -ja m mišica pri artikulatnem rameno­nožcu, ki s krčenjem odpira loputi S: odpirál­ka, odpirálna míšica diéder -dra m › hémiprízma dienerij -a m podstopnja induanija med gries­bachijem in smithijem diferenciácija mágme -e --ž nastanek več raz­ličnih vrst magem iz prvotne magme pri raz­ličnih pogojih diferenciacíjski níz -ega -a m vrsta magem, ki nastajajo pri diferenciaciji magme pri pribli­žno enakih pogojih, npr. normalne, mokre in suhe magme diferenciálna termična krivúlja -e -e -e ž neustr. › diferenčno-termična krivúlja diferenciálno-termična analíza -e -e ž neustr. › diferenčno-termična analíza diferenciát mágme -a --m magma ali kamni­na, nastala z diferenciacijo magme diferencírana žilnína -e -e ž kamnina, ki se zaradi diferenciacije magme po svoji sestavi loči od kemično sorodne globočnine S: diaší­stna žilnína PRIM.: nediferencírana žilnína diferenčno-termična analíza -e -e ž (krat. DTA) določanje fizikalnih in kemičnih sprememb snovi s segrevanjem ali ohlajanjem ob pri­merjavi z znano snovjo diferenčno-termična krivúlja -e -e ž grafični prikaz fizikalnih in kemičnih sprememb pri segrevanju ali ohlajanju snovi dificérkna plavút -e -i ž repna plavut pri ribah, ki izrašča iz ravne hrbtenice in se simetrično širi navzgor in navzdol diformízem -zma m neustr. › dimorfízem (1) difrákcija -e ž uklon elektromagnetnega valo­vanja difraktográm -a m grafični prikaz uklona rent­genske svetlobe v kristalni snovi S: rentge­nográm, réntgenski diagrám dífraktométer -tra m rentgenski aparat, s kate­rim se z uklonom rentgenske svetlobe določa kristalna zgradba digenít -a m črn kubični mineral, bakrov sulfid, z manj bakra kot v halkozinu digónska ós -e osí ž neustr. › binárna ós, dvóštévna ós díheksagonálna bípiramída -e -e ž bipiramida s štiriindvajsetimi raznostraničnimi trikotni­ki díheksagonálna bípiramídna vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol 6/mmm) vrsta simetrije, ki ima skozi vertikalno šestštevno os simetrije šest ravnin simetrije, pravokotno nanjo ravni­no simetrije in v njej šest dvoštevnih osi díheksagonálna piramída -e -e ž piramida z dvanajstimi raznostraničnimi trikotniki díheksagonálna piramídna vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol 6mm) vrsta simetrije, ki ima vertikalno šestštevno os simetrije in skoznjo šest ravnin simetrije díheksagonálna prízma -e -e ž prizma z dva­najstimi enakimi pravokotniki díke -a neustr. › dájk dikít -a m › dickit dikróični minerál -ega -a m mineral, pri kate­rem se pojavlja dikroizem dikroít -a m zaradi primesi železa različno obar­van cordierit z jasnim dikroizmom PRIM.: cordierit dikroízem -zma m pojav, da je anizotropni mineral v dveh smereh različno obarvan S: dvóbárvnost PRIM.: pleokroízem dikroskóp -a m priprava za makroskopsko do­ločanje dikroizma S: dikroskópska léča, Hái­dingerjeva léča dikroskópska léča -e -e ž › dikroskóp dilatácija -e ž spreminjanje dimenzij minerala zaradi rekristalizacije, hidratacije ali spre­membe temperature PRIM.: ekspanzíja mi­nerálov diluviálna gréz -e grezí ž zastar. › pród diluviálna terása -e -e ž zastar. › pleistocénska terása diluviálni člôvek -ega -éka m zastar. › fosílni člôvek, ledenodôbni člôvek, pleistocénski člôvek, práčlôvek diluviálni glaciál -ega -a m zastar. › kvartárni glaciál dilúvij -a m zastar. › ledéna dôba, pleistocén dímeljnica -e ž kost v kolčnici pri vretenčarjih S: srámnica dimorfízem -zma m 1. pojav, da imata dva minerala z enako kemično sestavo različno kristalno strukturo in obliko 2. biol. različna oblikovanost osebkov iste vrste, npr. spolni dimorfizem dimórfna snôv -e snoví ž snov, ki se pojavlja v dveh kristalnih strukturah dimórfni minerál -ega -a m eden od dveh mi­neralov, ki imata enako kemično sestavo in različno kristalno strukturo in obliko, npr. kalcit in aragonit dína -e ž sipina ob morski obali in na obrežju velikih rek, v pleistocenu pa na obrobju po­ledenelega ozemlja med zanderji in puhlico, nastala z učinkovanjem vetra, visoka od ne­kaj metrov do več sto metrov, S: mélnik dinámična geologíja -e -e ž zastar. › fizikálna geologíja dinámična metamorfóza -e -e ž metamorfo­za, ki je posledica tektonskih procesov in usmerjenega tlaka S: dinámometamorfízem, dinámometamorfóza, geodinámična meta­morfóza dinámično-termálna metamorfóza -e -e ž › dinámotermična metamorfóza dinámohidrometamorfóza -e ž metamorfoza, ki je posledica tektonskih procesov, zvišane­ga tlaka in vodnih raztopin dinámometamorfízem -zma m › dinámična metamorfóza, dinámometamorfóza dinámometamórfna kamnína -e -e ž kamnina, nastala zaradi dinamometamorfoze dinámometamorfóza -e ž metamorfoza, ki je posledica tektonskih procesov in usmerjene­ga tlaka S: dinámična metamorfóza, dinámo­metamorfízem, geodinámična metamorfóza dinámostátična metamorfóza -e -e ž meta­morfoza, ki je posledica zvišanega tlaka dinámotermična metamorfóza -e -e ž meta­morfoza, ki je posledica tektonskih procesov, zvišanega tlaka in zvišane temperature S: dinámično-termálna metamorfóza Dinarídi -ov m mn. južni del evropskih Alpi­nidov, ki obsega Apenine, del Južnih Alp in Dinarsko gorstvo Dínarska karbonátna platfórma -e -e -e ž ne­kaj tisoč metrov debelo zaporedje karbona­tnih sedimentov mezozojske in staroterciarne starosti, ki v pretežni meri gradijo Zunanje Dinaride od Trsta do Albanije vzdolž Jadran­ske obale S: Dínarska karbonátna plôšča Dínarska karbonátna plôšča -e -e -e ž nekaj tisoč metrov debelo zaporedje karbonatnih sedimentov mezozojske in staroterciarne sta­rosti, ki v pretežni meri gradijo Zunanje Di­naride od Trsta do Albanije vzdolž Jadranske obale S: Dínarska karbonátna platfórma dínarska smér -e smerí ž smer geoloških struk­tur, ki poteka od severozahoda proti jugo­vzhodu dínarski krás -ega -a m kras na Dinarski kar­bonatni plošči dínarski prelom -ega -ôma m prelom, ki ima smer severozahod–jugovzhod dinocísta -e ž mirujoča oblika dinoflagelata brez teke, ki se navadno ohrani kot fosil dinoflageláti -ov m mn. (red, lat. Dynoflagellata) enocelične bičkaste, pretežno planktonske alge, ki so se ohranile kot fosili zaradi celu­loznega ovoja dinoterij -a m (rod, lat. Deinotherium) trobčar z nav­zdol obrnjenima okloma v spodnji čeljusti, ki je živel od miocena do konca pliocena dinozáver -vra m štirinožni ali dvonožni ko­penski plazilec z okončinami pod trupom, ki je živel od zgornjega triasa do konca krede díoktaédrična kristálna struktúra -e -e -e ž struktura listastih silikatov, v kateri sta zase­deni le dve od treh razpoložljivih oktaeder­sko koordiniranih mest PRIM.: trioktaédrična kristálna struktúra diopsíd -a m bel ali svetlozelen monoklinski mineral, magnezijev kalcijev piroksen diopsídov peridotít -ega -a m peridotit z diop­sidom kot značilnim mineralom dioptáz -a m travno zelen trigonalni mineral, bakrov vodni obročni silikat diorít -a m globočnina dioritske skupine diorít-aplít -a m › diorítski aplít diorítni piroksenít -ega -a m prehodna globoč­nina med dioritom in piroksenitom PRIM.: čizlakít diorítni porfirít -ega -a m neustr. › andezít diorít-porfirít -a m neustr. › andezít diorítska mágma -e -e ž magma s kemično se­ stavo diorita diorítska skupína -e -e ž skupina magmatskih kamnin z natrijevimi kalcijevimi glinenci kot značilnimi minerali diorítska žilnína -e -e ž žilnina dioritske sku-pine diorítski aplít -ega -a m diašistna žilnina diorit­ske skupine, sestavljena pretežno iz srednjih plagioklazov S: diorít­aplít diorítski porfirít -ega -a m neustr. › andezít diplodók -a m (rod, lat. Diplodocus) orjaški štirino­žni rastlinojedi dinozaver, ki je živel v zgor­nji juri diplopóra -e ž (rod, lat. Diplopora) zelena alga iz skupine dazikladacej s površinsko segmen­tiranim skeletom in majhnimi porami, ki je živela v triasu diplopórni apnénec -ega -nca m apnenec z ostanki diplopor, nastal v triasu dipnóji -ev m mn. (red, lat. Dipnoi) sladkovodne ribe, ki v sušni dobi dihajo z vzdušnimi me­hurji in živijo od srednjega devona dalje S: dvódihálnice, pljúčarice discína -e ž (rod, lat. Discina) majhen ramenono­žec brez sklepa in s hitinofosfatno lupino, na kateri so koncentrična rebra, ki živi od kar­bona dalje disepiment -enta m 1. prečna pregrada med septi pri koralah 2. prečna pregrada med rab­dosomi pri graptolitu disfenoéder -dra m neustr. › sfenoéder disfenoédrična vŕsta simetríje -e -e --ž neustr. › tetragonálna sfenoédrična vŕsta simetríje disfenoíd -a m neustr. › sfenoéder disfenoídni rázred -ega -éda m neustr. › tetra­ gonálna sfenoédrična vŕsta simetríje disfótična cóna -e -e ž globina morja, jezera, do katere ne prodre dovolj svetlobe za fo­tosintezo v rastlinah S: afótična cóna, afótik PRIM.: fótična cóna disharmónična gúba -e -e ž guba, nastala v menjajočih se še trdnih in manj trdnih plasteh (4) P: harmónična gúba disjunktívna tektónika -e -e ž tektonika, pri kateri se plasti glede na svojo trdnost različno obnašajo, npr. disharmonična guba disjunktívni premík -ega -a m › prelom diskociklína -e ž (rod, lat. Discocyclina) velika fo­raminifera z diskoidalno hišico, ki je živela v paleocenu in eocenu diskoidálna híšica -e -e ž hišica foraminifere v obliki diska diskontinuírana poróznost -e -i ž poroznost, pri kateri prazni prostori v kamnini niso med seboj povezani S: nezvézna poróznost, za­pŕta poróznost P: odpŕta poróznost diskontinuírani reakcíjski níz -ega -ega -a m prehod enega minerala v drugega brez vme­snih mineralov ali trdnih raztopin, npr. olivin v enstatit diskordánca -e ž 1. pojav, da plasti niso nalo­žene vzporedno, ampak ležijo druga na drugi pod določenim kotom S: angulárna diskor­dánca, kótna diskordánca, nekonfórmnost, neskládnost (1), tektónska diskordánca 2. meja med starejšimi plastmi, ki so delno ero­dirane, in plastmi, ki so bile nanje odložene S: erozíjska diskordánca, nekonfórmnost, neskládnost (2) PRIM.: diskordántna léga 3. neustr. › hiát (1), stratigráfska praznína, stra­tigráfska vrzél, stratigráfski preslédek diskordántna injékcija -e -e ž magmatsko te­ lo, ki se je prečno vrinilo med plasti S: dájk, navpíčna žíla, préčna žíla diskordántna léga -e -e ž lega plasti, ki ni v skladu s položajem ali neprekinjenim razvo­jem talnine, npr. kotna diskordanca, erozijska diskordanca S: neskládna léga PRIM.: dis­kordánca (2) dislocírana plást -e plastí ž plast, premaknjena zaradi tektonike dislocírani sklad -ega skláda m sklad, prema­knjen zaradi tektonike dislokacíjska čŕta -e -e ž presečnica prelomne ploskve z Zemljinim površjem S: dislokacíj­ska línija, prelómna čŕta, prelómna línija, pre­lómnica dislokacíjska línija -e -e ž › dislokacíjska čŕta, prelómna čŕta, prelómnica dislokacíjska metamorfóza -e -e ž › kataklá­ stična metamorfóza dislokacíjski potres -ega -ésa m potres, ki na­stane zaradi premika delov Zemljinih plasti S: tektónski potres disodil -a [dizodíl] m mehki rjavi premog, na­stal iz naplavljenih listov S: lístnati premog, papírnati premog disperzíja -e ž 1. pojav, da so vrednosti fizi­kalnih lastnosti kristala različne glede na va­lovno dolžino svetlobe S: razklon svetlôbe 2. › disperzna fáza 3. razpršitev organizmov v prostoru disperzíja lómnih kolíčnikov -e ----ž pojav, da so v istem mineralu vrednosti lomnega ko­ličnika v isti smeri različne glede na različno valovno dolžino vpadne svetlobe PRIM.: nor­málna disperzíja disperzíjsko srédstvo -ega -a s snov v plina­stem, tekočem ali trdnem stanju, v kateri je drobno porazdeljena druga snov disperzna fáza -e -e ž faza v plinastem, teko­čem ali trdnem stanju, ki je drobno porazde­ljena v disperznem sredstvu S: disperzíja (2) distálna usedlína -e -e ž usedlina, ki je odda­ljena od izvornega območja P: proksimálna usedlína distálni -a -o prid. ki je oddaljen od telesa, iz­ vornega območja, npr. distalni del okončine, distalni del turbidita P: proksimálni distén -a m moder triklinski mineral, alumini­jev otočni oksisilikat S: kianít disténov pás -ega pasú m pas metamorfnih ka­mnin z distenom kot značilnim mineralom, ki so nastale pri visokih tlakih in temperaturah distribucíjski koeficient -ega -enta m › po­ razdelítveni kolíčnik dišéči vósek -ega -ska m › ozokerít, zemeljski vósek dítetragonálna bípiramída -e -e ž bipiramida s šestnajstimi enakimi raznostraničnimi tri­kotniki dítetragonálna bípiramídna vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol 4/mmm) vrsta simetrije, ki ima skozi navpično štirištevno os simetrije štiri ravnine simetrije, v ravnini simetrije pravo­kotno nanjo pa štiri dvoštevne osi dítetragonálna piramída -e -e ž piramida z osmimi enakimi raznostraničnimi trikotniki dítetragonálna piramídna vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol 4mm) vrsta simetrije, ki ima skozi navpično štirištevno os simetrije štiri ravnine simetrije dítetragonálna prízma -e -e ž prizma z osmimi enakimi pravokotniki dítrigonálna bípiramída -e -e ž bipiramida z dvanajstimi enakimi raznostraničnimi triko­tniki dítrigonálna bípiramídna vŕsta simetríje -e -e - -e --ž (simbol 6 m) vrsta simetrije, ki ima sko­zi navpično trištevno os simetrije tri ravnine simetrije, pravokotno nanjo ravnino simetrije in v njej tri dvoštevne osi dítrigonálna piramída -e -e ž piramida s šesti­mi enakimi raznostraničnimi trikotniki dítrigonálna piramídna vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol 3mm) vrsta simetrije, ki ima sko­zi navpično trištevno os simetrije tri ravnine simetrije dítrigonálna prízma -e -e ž prizma s šestimi enakimi pravokotniki dítrigonálna skalenoédrična vŕsta simetríje - -e -e -e --ž (simbol 3 m) vrsta simetrije, ki ima skozi navpično trištevno zrcalnosučno os tri ravnine simetrije in pravokotno nanje tri dvo­števne osi dítrigonálni skalenoéder -ega -dra m kristalni lik z dvanajstimi enakimi raznostraničnimi trikotniki, ki so nastali zaradi ravnine sime­trije preko ploskev romboedra Diváški prelom -ega -ôma m prelom v dinar-ski smeri od Opatjega sela na severozahodu, mimo Gorjanskega, Krepelj do Divače na ju­govzhodu divergénca -e ž 1. v paleontologiji nastanek novih populacij organizmov iz prvotne populacije 2. cepitev geoloških struktur navadno v dve veji divergénčni kót -ega -a m kot med dvema veja­ma divergence (2) geoloških struktur divergéntna meja plôšč -e -e --ž meja dveh odmikajočih se litosferskih plošč, kjer se mednje na oceanskem dnu vriva bazična lava in oblikuje novo oceansko skorjo S: akrecíj­ska meja plôšč, konstruktívna meja plôšč P: konvergéntna meja plôšč dívja svínja -e -e ž (vrsta, lat. Sus scrofa) vsejedi so­doprsti kopitar z močno podaljšano lobanjo, dolg okoli 1,5 m, ki živi od pleistocena dalje dizodóntna škóljka -e -e ž školjka, ki ima diz­odontni sklep dizodóntni sklep -ega sklépa m sklep med školjčnima loputama, ki nima zob djalmaít -a m rumen, rdeč do črn kubični mine­ral, izomorfen s piroklorom, uranov kalcijev cerijev tantalov niobijev oksifluorov hidro­ksid S: uranmikrolít dlákavi nosoróg -ega -a m (vrsta, lat. Coelodonta antiquitatis) mrzlodobni nosorog, ki je živel v mlajšem pleistocenu v Evraziji dlánčnica -e ž vsaka od kosti med zapestjem in prstnicami pri večini vretenčarjev S: meta­karpálna kóst, metakárpus DNA Dna-ja [deená] m krat. dezoksiribonukle­inska kislina dnévna svetlôba -e -e ž v atmosferi dispergira­na sončna svetloba dnévni kop -ega kópa m odkop ali izkop mi­neralne surovine na Zemljinem površju S: površínski kop dno plazú dna --s spodnja ploskev plazine dno sinklinále dna --s najnižja oziroma najsta­rejša plast sinklinale dôba -e ž 1. geokronološka enota, ki jo dolo­čajo življenjske dobe fosilov 2. › geolóška dôba Dobrepóljski prelom -ega -ôma m prelom v dinarski smeri od Ljubljanskega barja na se­verozahodu preko Smrjen, Kompolja, do ko­čevske Male gore na jugovzhodu Dóbrnska sinklinála -e -e ž sinklinala iz eo­censkih, oligocenskih, miocenskih plasti med velenjem in Dobrno S: Dóbrnski bazén dóbrnske plastí -ih --ž mn. zaporedje spodnje­miocenskih plasti morskih klastičnih usedlin v okolici Dobrne Dóbrnski bazén -ega -a m › Dóbrnska sin­klinála dóbrnski lápor -ega -ja m spodnjemiocenski laporovec v okolici Dobrne dóbrnski peščenják -ega -a m spodnjemiocen­ski peščenjak v okolici Dobrne dobrôveljske plastí -ih --ž mn. plasti spodnje­krednih apnencev in klastitov na Dobrovelj­ski planoti Dobrôveljski narív -ega -a m › Savínjski narív dobrôveljski skrílavec -ega -vca m spodnje­kredni skrilavi glinavec v okolici Dobrovelj DOC-stándard -a [dóc in deocé] m (ang. dissolved organic carbon) standard, ki določa količino raz­topljenega organskega ogljika dodátna kámrica -e -e ž kamrica v hišici fora­minifere, ki ni neposredno povezana s prvo kamrico, ker je nastala naknadno S: akcesór­na kámrica dogger -ja [dóger] m epoha srednje jure med liasom in malmom dogódkovna stratigrafíja -e -e ž stratigrafija, ki primerja fizikalne in biološke dogodke na Zemljinem površju Dolénjsko-Nótranjske grúde -ih grúd ž mn. › Zahodnodolénjske mezozójske grúde Dolénjsko-Nótranjske mezozójske grúde -ih -ih grúd ž mn. › Zahodnodolénjske mezozój­ske grúde dolerít -a m drobnozrnata predornina ali žilnina gabrske skupine z značilno ofitsko strukturo PRIM.: diabáz dolgellij -a [dougélij] m stopnja zgornjega kam­brija med maentworgijem in tremadocijem dólgi valôvi -ih -ôv m mn. (lat. undae longae) najpo­časnejši valovi, ki nastanejo pri površinskem potresnem valovanju S: L­valôvi, površínski potrésni valôvi dolína -e ž 1. v geomorfologiji nižji, navadno po­dolgovat svet med hribi 2. v mednarodnem kra­soslovju › vrtáča dolínski ledeník -ega -a m strnjen ledeniški tok, ki drsi po dolini in se ravna po reliefu dolínski sklep -ega sklépa m območje, kjer se konča slepa dolina S: zatrep dolínsko razvódje -ega -a s razvodje med dve­ma deloma s pragom ločene iste doline, pri kateri vsak del pripada drugemu porečju Dollójev zákon -ega -óna m zakon o ireverzi­bilnosti evolucije, po katerem se določena oblika organske strukture pojavi le enkrat v razvoju in ni ponovljiva dolomikrít -a m kamnina dolomit z zrni mine­rala dolomita, manjšimi od 0,004 mm dolomít -a m 1. bel romboedrični mineral, ma­gnezijev kalcijev karbonat S: kálavec 2. sedi­mentna kamnina, sestavljena iz zrn minerala dolomita S: gríntavec dolomítenje -a s proces, pri katerem se apnenec spremeni v dolomit (2) S: dolomitizácija dolomítiti se -im se nedov. spreminjati se iz apnenca v dolomit (2) S: dolomitizírati se dolomitizácija -a ž proces, pri katerem se apne­nec spremeni v dolomit (2) S: dolomítenje dolomitizírani -a -o prid. spremenjen v dolomit (2) ali obogaten z dolomitom (1) dolomitizírani apnénec -ega -nca m apnenec, v katerem je dolomit (1) nadomestil del kalcita S: apnénčev dolomít dolomitizírati se -am se nedov. spreminjati se iz apnenca v dolomit (2) S: dolomítiti se dolomítna bakterija -e -e ž bakterija, ki sodelu­je pri nastanku dolomita dolomítna bréča -e -e ž klastična kamnina iz dolomita (2) z zrni, večjimi od 2 mm S: do­lorudít dolomítna móka -e -e ž osušen mulj z zrni do­lomita dolomítna osnôva -e -e ž dolomit (1), ki je v kamnini zapolnil prostor med zrni drugega minerala S: dolomítno lepílo dolomítna pŕst -e prstí ž prst, ki vsebuje večjo količino dolomita (1) dolomítni apnénec -ega -nca m apnenec, v ka­terem je več kot 50 % zrn dolomita (1) dolomítni fácies -ega -a m plasti ali skladi do­lomitne kamnine S: dolomítni razvoj dolomítni grúšč -ega -a m grušč iz pretežno dolomitne kamnine dolomítni lápor -ega -ja m laporovec, v kate­rem je namesto kalcita dolomit (1) dolomítni mármor - ega -ja m marmor iz kri­stalov dolomita (1) PRIM.: kalcítni mármor, mármor dolomítni pések -ega -ska m pesek iz drobcev dolomita (2) dolomítni razvoj -ega -ôja m plasti ali skladi dolomitne kamnine S: dolomítni fácies dolomítni skrílavec -ega -vca m neustr. › skrí­lavi dolomít dolomítno lepílo -ega -a s › dolomítna osnôva dolorudít -a m klastična kamnina iz dolomita (2) z zrni, večjimi od 2 mm S: dolomítna bréča dolosparít -a m dolomitna kamnina z zrni, ve­ čjimi od 0,05 mm Dólski narív -ega -a m nariv iz zgornjetriasne­ga dolomita na širšem območju Posavskih gub dolžínskolamélni kvócient -ega -a m razmerje med dolžino zoba in številom lamel, vključ­no s talonoma pri slonih dóma -e ž kupolasto izbočene plasti ali gmota kamnin, npr. lavina doma, intruzivna doma, solna doma PRIM.: bráhiantiklinála domátični rázred -ega -éda m neustr. › mono­klínska hémiprizmátska brezósna vŕsta sime­tríje domeykit -a [domejkít] m svetlosiv kubični mi­neral, bakrov arzenid domíhnia -e ž vsaka od fosilnih sledi, ki so jo pustili organizmi na morskem dnu z vrta­njem Donáčki prelom -ega -ôma m prelom, ki po­teka od Labotskega preloma južno od Boča proti severovzhodu dónavska hládna dôba -e -e -e ž stopnja med bibersko-donavskim in donavsko-günškim interglacialom v Alpah S: dónavski glaciál dónavska lédena dôba -e -e -e ž neustr. › dónavska hládna dôba, dónavski glaciál dónavski glaciál -ega -a m stopnja med biber­sko-donavskim in donavsko-günškim inter­glacialom v Alpah S: dónavska hládna dôba dónavsko-günška tôpla dôba -e -e -e [gínška] ž stopnja med donavskim in günškim glacia­lom v Alpah S: dónavsko­günški ínterglaciál dónavsko-günški ínterglaciál -ega -a [gínški] m stopnja med donavskim in günškim glacia­lom v Alpah S: dónavsko­günška tôpla dôba dorogomilôvskij -a m stopnja zgornjega kar­bona med khamovnicheskijem in klazmin­skijem dorzálna léga -e -e ž lega dela telesa glede na hrbtno stran organizma PRIM.: ventrálna léga dorzálna lopúta -e -e ž rahlo izbočena, ravna ali vbočena loputa pri ramenonožcih S: hŕb­tna lopúta, raménska lopúta P: ventrálna lo­púta dorzálna plavút -e -i ž ena od plavuti na hrb­tu osteihtijev S: hŕbtna plavút P: ventrálna plavút dorzálna plôščica -e -e ž › madreporít, mad­ repórna plôščica dorzálni -a -o prid. 1. ki je usmerjen proti hrbtu pri vretenčarjih, npr. dorzalna plavut 2. ki se nanaša na zgornji del telesa pri nevretenčar­jih, npr. dorzalna loputa dorzálni dél -ega -a m del, ki je pri vretenčarjih usmerjen proti hrbtu, pri nevretenčarjih pa je zgornji del telesa S: hŕbtni dél P: ventrálni dél dorzálni sífo -ega -a m sifo, ki leži na zgornji strani zavoja pri glavonožcih S: interni sífo dorzálno-ventrálno splôščeni -- -a -o prid. ki je sploščen od hrbtne proti trebušni strani, npr. prsni koš pri primatih dotekálka -e ž mesnata cev pri školjkah za do­ 6 tok vode S: dotóčni kanál, inhalent P: izme­tálka dotóčni kanál -ega -a m › dotekálka drága -e ž 1. v Beli Krajini › vrtáča 2. manjša, navadno stranska dolina 3. manjši ozek zaliv drága kalamína -e -e ž prozoren smithsonit drága kovína -e -e ž kovina, ki je odporna pro­ti oksidaciji, npr. zlato S: plemeníta kovína, žláhtna kovína drági kámen -ega -mna m mineral, ki se odli­kuje po čistosti, višjem lomnem količniku, lepi barvi, sijaju in po trdoti nad 8 po Mohso­vi trdotni lestvici S: dragúlj, plemeníti kámen, žláhtni kámen drági opál -ega -a m opal, v katerem se preliva­jo barve, okrasni kamen (1) drági serpentín -ega -a m rumenkasto obarvan mikrokristalni različek serpentina, okrasni kamen (1) dragúlj -a m › drági kámen drásla -e ž skledasta vdolbina v kamniti rečni strugi S: kotlíca dravít -a m rjav natrijev magnezijev turmalin S: magnézijev turmalín Drávograjski narív -ega -a m nariv sericitnega filita južno od Dravograda in na večjem ob­močju med Strojno in Prevaljami Drávski níz -ega -a m južni del Zgornjega Av­stroalpina, sestavljen iz Ziljskega metamorf­nega pasu, Karnijskih Alp in Severnih Kara­vank Drážgoški prelom -ega -ôma m prelom v di­narski smeri od Dobrove na jugovzhodu, mimo Knapovž, Dražgoš na Jelovico na se­verozahodu drenáža -e ž 1. naravno ali umetno odvaja­nje vode iz poroznih preperin ali kamnin S: dreníranje, osuševánje 2. sistem cevi, kana­lov, jarkov za odvajanje vode iz plazu, zamo­čvirjenega območja drenážna vrtína -e -e ž navpična, poševna ali vodoravna vrtina, po kateri odteka voda iz plazu drenážni izvír -ega -a m izvir, kjer voda izteka iz vodonosnika zaradi gravitacije drenážni rov -ega rôva m rov, zgrajen pod ob­sežnim plazom, ki omogoča, da se iz njega vrtajo drenažne vrtine drenážni vodnják -ega -a m navpična vrtina ali jašek, po katerem se črpa voda iz dolo­čenega dela kamnine ali preperine, ki se želi osušiti dreníranje -a s › drenáža (1), osuševánje drésva -e ž zastar. › rožénec drevésna meja -e -e ž nadmorska višina, do ka­tere rastejo drevesa drevník -a m zastar. › dendrít drípston -a m › drópston drmášča -e ž neustr. › grúda, hórst, tektónska grúda dŕnova rúda -e -e ž železovi oksihidroksidi, nastali v močvirjih in jezerih S: dŕnovec dŕnovec -vca m › dŕnova rúda drnóvski apnénec -ega -nca m cordevolijski svetlosiv grebenski apnenec med Davčo in sotesko Pasice nad Novaki ter med Jesenico in Hudajužno dróba -e ž zastar. 1. › múljasti peščenják 2. › lítični peščenják dróbec -bca m v sedimentologiji odlomljen kos minerala ali kamnine, nastal na Zemljinem površju zaradi preperevanja kamnin in tran­sporta z vodo, vetrom, ledom S: klást, zŕno (2) drobír -ja m › grúšč drobljenec -nca m strojno drobljena kamnina ali prod drobník -a m zastar. 1. › múljasti peščenják 2. › lítični peščenják drôbni konglomerát -ega -a m neustr. › drôb­ nozŕnati konglomerát drobníška cóna -e -e ž zastar. območje z mulja­stim ali litičnim peščenjakom drôbnozŕnati konglomerát -ega -a m konglo­merat s prodniki velikosti od 2 mm do 4 mm P: debélozŕnati konglomerát drôbnozŕnati ognjeníški pepél -ega -ega -a m vulkanski pepel z zrni velikosti pod 0,063 mm S: drôbnozŕnati vulkánski pepél, ognjeníški práh, vulkánski práh P: debélo­zŕnati ognjeníški pepél, debélozŕnati vulkán­ski pepél drôbnozŕnati vulkánski pepél -ega -ega -a m vulkanski pepel z zrni velikosti pod 0,063 mm S: drôbnozŕnati ognjeníški pepél, ognjeníški práh, vulkánski práh P: debélozŕnati vulkán­ski pepél drobôvni dél -ega -a m del organizma z dro­bovjem, npr. visceralna masa pri polžih S: viscerálni dél (1) drópston -a m (ang. dropstone) klast kamnine v laminiranem sedimentu, navadno ledeniške­ ga izvora, ki pod seboj upogne lamine in jih prekrije z drugimi laminami S: drípston, lón­ston drsína -e ž ploskev, po kateri drsi plaz S: dŕsna plôskev dŕsna komponenta -e -e ž 1. dolžina premika ob drsni ravnini simetrije v kristalu 2. dolžina premika ob drsni ploskvi v plazu dŕsna plôskev -e -kve ž ploskev, po kateri drsi plaz S: drsína dŕsna podlága -e -e ž kamninska podlaga, po kateri drsi plaz dŕsna ravnína -e -e ž ploskev v kristalu, ob ka­teri se premakne del strukture kristala dŕsna ravnína simetríje -e -e --ž ravnina, ob kateri se zrcalna slika strukture premakne za polovico razdalje med enakima kristalnima elementoma dŕsna simetríja -e -e ž simetrija kristala, pri ka­teri se strukturne enote zaradi drsne ravnine simetrije prestavijo za določeno dolžino drsník -a m kos kamnine v moreni, obrušen za­radi premikanja ledenika dŕstev -tve ž zastar. › kalcít drúga kózmična hitróst -e -e -i ž hitrost 14.186 km/s, pri kateri telo lahko zapusti območje Zemljine privlačnosti, npr. ubežna hitrost drúgi valôvi -ih -ôv m mn. (lat. undae secundae) po­tresni valovi, ki nastanejo pri transverzalnem potresnem valovanju in so 1,7-krat počasnej­ši kot P-valovi S: sekundárni valôvi, S­valôvi, transverzálni potrésni valôvi drugôtna avreóla -e -e ž avreola (3), nastala pri kasnejših geoloških procesih, npr. pri oksida­ciji, mehanskem preperevanju S: sekundárna avreóla drugôtna bonánca -e -e ž del rudišča, obogaten zaradi cementacije S: sekundárna bonánca drugôtna kamnína -e -e ž kamnina, nastala z metamorfozo ali iz drobcev izvornih kamnin S: sekundárna kamnína drugôtna kámrica -e -e ž kamrica, nastala z delitvijo prolokula S: sekundárna kámrica PRIM.: prolókul drugôtna léga -e -e ž lega plasti kamnine, mi­nerala ali fosila na mestu zunaj njihovega na­stanka S: sekundárna léga PRIM.: alohtón drugôtna poróznost -e -i ž poroznost, nastala zaradi delovanja raztopin po nastanku kamni­ne S: sekundárna poróznost drugôtnica -e ž neustr. › metamórfna kamnína drugôtni dvójček -ega -čka m dvojček, ki na­stane zaradi premika ob drsni ravnini drugôtni minerál -ega -a m mineral, ki nastane po raztapljanju, preperevanju ali metamorfo­zi prvotnega minerala S: sekundárni minerál drugotnína -e ž zastar. › metamórfna kamnína drugôtno kristaljenje -ega -a s pojav, da začne kristal ponovno rasti drugôtno ležíšče -ega -a s neustr. › alohtóno nahajalíšče, drugôtno nahajalíšče, sekundár­no nahajalíšče (1) drugôtno mésto -ega -a s mesto, na katero so prineseni mineral, fosil ali kamnina S: sekun­dárno mésto P: prvôtno mésto drugôtno nahajalíšče -ega -a s nahajališče, nastalo s prenosom kamnin, fosilov, mine­ralov s prvotnega mesta na drugotno mesto S: alohtóno nahajalíšče, sekundárno naha­jalíšče (1) drugôtno potrésno valovánje -ega -ega -a s prostorsko potresno valovanje, pri katerem nihajo delci kamnin okoli stalne točke v ravnini, pravokotni na smer širjenja potre­snega valovanja, katerega hitrost je odvisna predvsem od gostote in elastičnosti snovi S: sekundárno potrésno valovánje, strížno potrésno valovánje, transverzálno potrésno valovánje drugôtno rebro -ega -a s manj izrazito rebro med močnejšimi rebri na lupini nevretenčar­jev drumlin -a [drámlin] m ena izmed oblik talne morene, ki jo je ledenik v času napredovanja odložil v obliki eliptično oblikovanih hrbtov v smeri ledeniškega toka drúza -e ž več samostojnih kristalov, ki so zra­sli na skupni podlagi S: kopúča PRIM.: kri­stálni skúpek drúzasta tekstúra -e -e ž preraščanje kristalov v druzi S: miarolítska tekstúra družína -e ž (lat. familia) biološka sistematska enota, ki združuje več podobnih ali zelo so­rodnih rodov družína kamnín -e --ž zastar. › skupína ka­mnín dryas -a [drías] m vsak od treh stadialov v po­znem glacialu, npr. mlajši, starejši dryas DTA Dta-ja [deteá] m krat. › diferenčno­termična analíza dumontít -a [dimontít] m rumen monoklinski mineral, svinčev vodni uranatfosfat dumortierit -a [dimortierít] m temnomoder rombični mineral, aluminijev magnezijev že­lezov otočni hidroksid borat silikat Dúnajska kotlína -e -e ž kotlina na območju Dunaja, zapolnjena s sedimenti in sedimen­tnimi kamninami kredne, terciarne in kvar­tarne starosti dunít -a m globočnina peridotitske skupine, sestavljena pretežno iz olivina S: olivinít (2), olivínovec 6 duplínski medved -ega -éda m neustr. › jámski medved durén -a m siv ali črn, moten ali masten litotip črnega premoga, ki ga sestavljata predvsem mikrolitotipa durit in klarit durimét -a m optična priprava za merjenje Vickersove mikrotrdote durinít -a m glavni maceral durita durít -a m mikrolitotip črnega premoga, v kate­ rem je več kot 95 % inertita in eksinita durofági reptíl -ega -a m reptil z durofagim zo­bovjem durofágo zobôvje -ega -a s zobovje v obliki plošč, ki omogoča drobljenje, mletje trde hrane dvóbárvnost -i ž › dikroízem dvóbóčna somérnost -e -i ž simetrija telesa, pri kateri sta oba dela ob ravnini simetrije enaka kot predmet in njegova slika v zrcalu S: bílaterálna simetríja dvóbóčnosomérna híšica -e -e ž hišica, ki ima samo eno ravnino simetrije S: bílateralnosi­ métrična híšica dvódihálnice -ic ž mn. zastar. › dipnóji, pljúča­ rice dvójček -čka m dva kristala istega minerala, zrasla po enem od dvojčičnih zakonov S: zráščenec dvójčenje -a s zastar. › dvójčično zráščanje dvójčičenje -a s zastar. › dvójčično zráščanje dvójčična laméla -e -e ž prečni presek posa­ mičnega kristala plagioklaza, ki je v dvojčič­ni legi s sosednjim S: laméla (3) dvójčična ós -e osí ž os, okoli katere se zavrti eden od kristalov dvojčka dvójčična plôskev -e -kve ž ploskev, v kateri se stikata oba kristala dvojčka S: dvójčični šív, plôskev dvójčičnega šíva, zraslína dvójčični element -ega -enta m vsaka od dvoj­čičnih osi in dvojčičnih ploskev dvójčični prerív -ega -a m neustr. › polisintétski dvójček, sestávljeni dvójček dvójčični presmúk -ega -a m neustr. › polisin­ tétski dvójček, sestávljeni dvójček dvójčični šív -ega -a m zastar. › dvójčična plôskev dvójčični vkljúček -ega -čka m vključek krista­la, vraščen v dvojčični ploskvi dvójčični zákon -ega -óna m vsako od štirih pravil, po katerem sta zraščena dva kristala, in sicer: zraščenost s premo vzporednima plo­ skvama, z obratno vzporednima ploskvama, s premo vzporednima robovoma in z obratno vzporednima robovoma dvójčično preráščanje -ega -a s preraščanje kristalov po dveh ali več dvojčičnih zakonih dvójčično zráščanje -ega -a s zraščanje dveh ali več kristalov po dvojčičnem zakonu S: dvójčenje, dvójčičenje dvójčično zŕno -ega -a s neustr. › dvójček dvójni orogén -ega -a m po Koberju orogen, se­stavljen iz središčnega dela in dveh kril, npr. alpski orogen dvókróžni goniométer -ega -tra m goniometer (1) za merjenje kotov v dveh ravninah S: teo­dolítni goniométer dvolíčna snôv -e snoví ž neustr. › dimórfna snôv dvolík -a m neustr. › dimórfna snôv dvolom -ôma m 1. razklon svetlobnega žarka v anizotropnem mineralu v dva žarka 2. vre­dnost razlike med največjim in najmanjšim lomnim količnikom v mineralu dvólómec -mca m čist kalcitni kristal, v ka­terem se svetlobni žarek pri prehodu raz­deli v dva žarka, ki nihata pravokotno drug na drugega S: íslandski dvólómec, kalcít dvólómec dvólómni kristál -ega -a m anizotropni kristal, v katerem se svetlobni žarek razdeli v dva žarka, ki potujeta skozenj z različno hitrostjo in nihata pravokotno drug na drugega dvóósni kristál -ega -a m anizotropni kristal, ki ima dva izotropna preseka in nanju dve pra­vokotni optični osi dvósljúdni granít -ega -a m granit z muskovi­tom in biotitom kot značilnima mineraloma dvóškŕgar -ja m glavonožec s parom škrg in z močno okrnjeno hišico v mehkem delu tele­sa, ki živi od spodnjega devona dalje S: di­branhiát dvóštévna ós -e osí ž os simetrije, ki povzroči pri zasuku za 180° ponovitev prvotne kristal­ne ploskve S: binárna ós dvožívke -ívk ž mn. (razred, lat. Amphibia) kopen­sko-vodni vretenčarji, ki so v mladostnem stadiju vezani na življenje v vodi S: amfíbiji dyke -a [dájk] m neustr. › dájk dyscrasit -a [diskrazít] m srebrno bel rombični mineral, srebrov antimonid džúlfij -a m zastar. stopnja zgornjega perma med capitanijem in changhsingijem E eburónska hládna dôba -e -e -e ž stopnja sta­rejšega pleistocena med tegelenskim in waal­skim interglacialom v severozahodni Evropi S: eburónski glaciál eburónski glaciál -ega -a m stopnja starejše­ga pleistocena med tegelenskim in waalskim interglacialom v severozahodni Evropi S: eburónska hládna dôba ediacarij -a [ediakárij] m serija zgornjega ven­dija med varangijem in spodnjim kambrijem edingtonit -a [edinktonít] m brezbarven rom­bični ali tetragonalni barijev zeolit eemska tôpla dôba -e -e -e [émska] ž stopnja mlajšega pleistocena med saalskim in visel­skim glacialom v severozahodni Evropi S: eemski ínterglaciál eemski ínterglaciál -ega -a [émski] m stopnja mlajšega pleistocena med saalskim in visel­skim glacialom v severozahodni Evropi S: eemska tôpla dôba efektívna poróznost -e -i ž razmerje med ce­lotno prostornino kamnine ali preperine in medsebojno povezanimi prazninami med njunimi zrni eflorescénca -e ž bela prevleka na kamnini, ki nastane v suhem podnebju zaradi izhlapeva­nja vode ali razpada manj obstojnih minera­lov in jo sestavljajo npr. sadra, kalcit, soda, halit eforacíjski profíl -ega -a m zaokrožen prečni profil jamskega rova, ki ga je izoblikoval vo­dni tok pod tlakom efuzíja -e ž pojav, da magma predre Zemljino skorjo in se kot lava razlije po njej S: ekstrú­zija, izlív mágme efuzív -a m neustr. › láva (2) efuzívna kamnína -e -e ž neustr. › eruptívna kamnína, predornína Egejska brázda -e -e ž tektonska brazda v ju­govzhodnem podaljšku Dinaridov, ki je po­vezovala tetido in Paratetido egerij -a m stopnja na meji oligocena in mio­cena med kiscellijem in eggenburgijem v Pa­ratetidi égesenski stádij -ega -a m zadnja faza umika­nja ledenika v mlajšem dryasu v Alpah eggenbúrgij -a m stopnja spodnjega miocena med egerijem in ottnangijem v Paratetidi egirín -a m rjav ali zelen monoklinski alkalni piroksen, nitasti silikat S: acmit egirínov avgít -ega -a m avgit z natrijem egirínov sienít -ega -a m alkalni sienit, ki vse­buje egirin kot značilni mineral ehinídi -ov m mn. › ehinoídi, môrski jéžki ehinodermi -ov m mn. (deblo, lat. Echinodermata) morski maločlenarji s kalcitnim notranjim skeletom, sestavljenim iz različno oblikova­nih ploščic, npr. morski ježek, morska lilija, morska zvezda, morska kumara ehinoídi -ov m mn. (razred, lat. Echinoidea) morski maločlenarji s kalcitnim kroglastim notra­njim skeletom in gibljivimi bodicami S: ehi­nídi, môrski jéžki ehográm -a m grafični prikaz globine morja, nastal po odbojih zvoka od dna eifelij -a [ajfélij] m stopnja srednjega devona med emsijem in givetijem ékdisis -a m periodična menjava zunanjega skeleta ali kože S: ekdizón, levítev ekdizón -a m periodična menjava zunanjega skeleta ali kože S: ékdisis, levítev eklogít -a m metamorfna kamnina, v kateri sta granat in omfacit bistvena minerala in vsebu­je lahko tudi rutil, disten, diamant, enstatit in diopsid S: krasník eklogítni fácies -ega -a m metamorfni facies kamnin, nastal pri tlakih nad 109 Pa in tempe­raturah od 600 °C do 700 °C eklogítska lupína -e -e ž zgornji del Zemljine­ga plašča, ki ga sestavlja eklogit ekologíja -e ž veda o odnosih organizmov z okoljem ekolóška níša -e -e ž prostor v ekosistemu, ki ga zavzema posamezna vrsta organizma z določenim načinom prehranjevanja ekonómska geologíja -e -e ž področje geo­logije, ki proučuje sledenje, raziskovanje in 6 izkoriščanje mineralnih surovin S: uporábna geologíja ekosfera -e ž › biosfera (1) ékosistém -a m ekološka enota, ki združuje bi­otop in biocenozo eksaeróbični bíofácies -ega -a m biofacies, nastal v skoraj anaerobnem okolju, ki vsebu­je epibentose eksarácija -e ž dolbenje, drobljenje in odnaša­nje kamnin zaradi delovanja ledenika S: gla­ciálna erozíja, ledeníška erozíja eksaratívna síla -e -e ž mehansko delovanje ledenika na podlago ekshalácija -e ž uhajanje plinov iz magme ali kamnin S: emanácija ekshalent -enta m › odtekálka eksíhnia -e ž fosilna sled, nastala zunaj obrav­navane plasti eksína -e ž zelo odporna zunanja plast pelodne­ga zrna iz sporopolenina nad intino eksinít -a m maceral črnega premoga, v kate­rem so slabo vidne strukture spor, kutikul, smole in alg éksodiagenéza -e ž diageneza v plitvi stoječi vodi ali na kopni površini éksodinámika -e ž področje geologije, ki pro-učuje dejavnike in procese na Zemljinem po­vršju S: eksogéna dinámika eksogéna dinámika -e -e ž področje geologije, ki proučuje dejavnike in procese na Zemlji­nem površju S: éksodinámika eksogéna metalogenéza -e -e ž metalogeneza na Zemljinem površju eksogéna metamorfóza -e -e ž spremembe v kamninah zunaj magmatskega telesa S: ékso­metamorfízem, éksometamorfóza eksogéna síla -e -e ž sila, ki jo povzročajo vo­da, veter, Sonce, Luna in ki deluje na Zemlji­no površje eksogéna sléd -e sledí ž fosilna sled, nastala na zgornji ali spodnji strani plasti eksogéni fáktor -ega -ja m vsak od povzročite­ljev eksogene sile, npr. voda, veter eksogéni izvor -ega izvôra m nastanek geolo­škega pojava na Zemljinem površju zaradi zunajzemeljske energije, npr. preperevanje, erozija PRIM.: endogéni izvor eksogéni procés -ega -a m spreminjanje Ze­mljinega površja zaradi eksogenih sil eksogíra -e ž (rod, lat. Exogyra) školjka iz družine ostrig, ki je živela v juri in kredi eksohtóno preperévanje -ega -a s neustr. pre­perevanje zaradi eksogenih sil éksometamorfízem -zma m › eksogéna me­tamorfóza éksometamorfóza -e ž › eksogéna metamor­fóza éksosfera -e ž zunanja lupina atmosfere, v ka­teri na nekatere molekule vpliva težnost pla­neta eksoskárn -a m skarn iz granatov, piroksenov in kalcita, nastal v karbonatni kamnini P: en­doskárn eksotekálna laméla -e -e ž lamela v zunanji teki pri koralah eksotermna koníca -e -e ž najvišja temperatu­ra, pri kateri se med kemično reakcijo spro­šča toplota S: eksotermni vŕh eksotermna reákcija -e -e ž sproščanje toplote med kemično reakcijo S: eksotermni efékt eksotermni efékt -ega -a m › eksotermna reákcija eksotermni proces -ega -ésa m kemična reak­cija, pri kateri se sprošča toplota eksotermni učínek -ega -nka ž posledica ke­mične reakcije, pri kateri se sprošča toplota eksotermni vŕh -ega -a m › eksotermna koníca eksótični balván -ega -a m › balván eksótični blók -ega -a m › balván ekspanzíja minerálov -e --ž povečanje pro­stornine mineralov zaradi prekristalizacije, hidratacije ali zvišanja temperature PRIM.: dilatácija ekspanzíjska teoríja -e -e ž teorija, po kateri se je premer Zemlje povečal zaradi sprememb v strukturi atomov in molekul v jedru in spo­dnjem Zemljinem plašču eksploatacíjska raziskáva -e -e ž ugotavljanje obsega rudnih teles ali premoga med izkori­ščanjem S: eksploatacíjsko raziskovánje eksploatacíjsko raziskovánje -ega -a s › ek­sploatacíjska raziskáva eksplozíjska bréča -e -e ž vulkanoklastit, na­stal zaradi lokalnega vulkanskega delovanja pod Zemljinim površjem eksplozívna erúpcija -e -e ž erupcija, pri kateri se magma fragmentira v piroklastit ekstenziométer -tra m priprava za merjenje premikov v plazu eksterna migrácija -e -e ž migracija mineral­nih raztopin iz okolice v kamnino P: interna migrácija (2) eksterníd -a m zunanji del orogena v bližini kratona ali predgorja eksternídi -ov m mn. iz f lišnih sedimentov sestavljeni zunanji deli kril, ki so deli dvoj­ nega orogena in potekajo vzporedno z me­tamorfidi eksterni lób -ega -a m lob na zunanjem delu lobne linije pri amonitu S: eksterno sedlo eksterni sífo -ega -a m sifo na spodnji strani zavoja pri glavonožcih S: ventrálni sífo eksterno sedlo -ega -a s sedlo na zunanjem de­ lu lobne linije pri amonitu S: eksterni lób ekstínkcija -e ž › potemnítev ekstraklást -a m klast v karbonatni kamnini, nastal zunaj določenega sedimentacijskega okolja ekstraordinárni žárek -ega -rka m › izrédni žárek ekstratelúrsko teló -ega -ésa s telo, ki ima iz­vor zunaj Zemlje ekstremitéta -e ž del telesa, ki se uporablja za gibanje, prijemanje in tipanje S: okončína ekstremitétna kóst -e kostí ž kost v okončini pri vretenčarjih ekstrúzija -e ž pojav, da magma predre Zemlji­no skorjo in se kot lava razlije po njej S: efu­zíja, izlív mágme ekstruzívno teló -ega -ésa s masa predornine v Zemljini skorji eksumbréla -e ž zunanji, izbočeni del meduze ektoderm -a m 1. zunanja plast kože pri vreten­ čarjih 2. zunanja telesna plast pri nevreten­čarjih 3. zunanja telesna plast pri živalskem zarodku ektodermálni skelét -ega -a m 1. skelet v ek­todermu celenteratov 2. koščene ploščice ali bodice pri paleozojskih ribah in mezozojskih plazilcih ektokóhlij -a m 1. glavonožec, ki ima ravno ali spiralno zavito zunanjo hišico 2. zunanji ske­let glavonožcev ektokóhlija -e ž skupina glavonožcev z zuna­njim skeletom ektoparazít -a m zajedavec na zunanjih telesnih delih gostitelja ektoplázma -e ž citoplazma, ki obdaja zunanjo plast skeleta ektoproktaíd -a m › brioíd ektoproktalít -a m › briolít ektoprókti -ov m mn. › briozóji, mahovnjáki ektosífo -a m del sifa v kamrici glavonožcev, ki ga ne obdaja septalna ogrlica ekvátor -ja m navidezni krog na Zemljinem površju, ki deli Zemljo na severno in južno poloblo S: ravník (2) ekvatoriálna mréža -e -e ž Schmidtova mreža, vzporedna s poldnevnikom namišljene kro­ gle PRIM.: polárna mréža ekvatoriálni prerez -ega -éza m › ekvatoriálni presek, sagitálni presek ekvatoriálni presek -ega -éka m presek hišice foraminifere, pravokoten na smer osi zavi­janja, ki poteka istočasno skozi prolokul S: ekvatoriálni prerez, sagitálni presek ekvídi -ov m mn. (družina, lat. Eqidae) lihoprsti ko­pitarji iz družine konj ekvidistánčna izostráta -e -e ž › ekvidistánč­ na slédnica ekvidistánčna plôskev -e -kve ž ploskev, ki je enako oddaljena od bližnje ploskve ekvidistánčna slédnica -e -e ž črta, ki veže vse točke, ki so enako oddaljene od kake ravni­ne S: ekvidistánčna izostráta, ekvidistánčna trása ekvidistánčna trása -e -e ž › ekvidistánčna slédnica ekvipotenciálna plôskev -e -kve ž ploskev, na kateri je po vsej površini enak potencial, npr. hidrodinamični, težnostni, električni poten­cial ekvivaléntna krógelna projékcija -e -e -e ž v kristalografiji krogelna projekcija, pri kateri se velikosti projiciranih površin z oddaljenostjo od središča namišljene krogle ne spreminjajo, spreminja pa se njihova oblika P: konfórmna krógelna projékcija PRIM.: stereográfska projékcija ekvivaléntna projékcija -e -e ž projekcija, pri kateri je na zemljevidu ohranjeno razmerje med velikostjo površin elástična deformácija -e -e ž sprememba obli­ke telesa, ki se po prenehanju napetosti povr­ne v prvotno obliko S: próžna deformácija P: trájna deformácija elbaít -a m brezbarven ali vijoličast natrijev liti­jev aluminijev mineral iz skupine turmalinov S: lítijev turmalín PRIM.: rubelít eléktrična metóda -e -e ž › metóda navíde­ zne eléktrične upórnosti eléktrična osmóza -e -e ž osuševanje tal s šib­kim električnim tokom eléktrično jedrovánje -ega -a s zastar. › elék­trokarotáža eléktrokarotáža -e ž geofizikalna metoda, pri kateri se za ugotavljanje geološke strukture uporablja meritev električne upornosti in la­stnega potenciala v vrtini S: eléktrično jedro­vánje eléktrokarotážni diagrám -ega -a m grafični prikaz spreminjanja električnih lastnosti ka­mnin v različnih globinah vrtine eléktrokémična metóda -e -e ž jedkanje mi­ 1 neralov, pri katerem se uporablja enosmerni električni tok S: elektrolítsko jédkanje elektrolítsko jédkanje -ega -a s jedkanje mi­neralov, pri katerem se uporablja enosmerni električni tok S: eléktrokémična metóda eléktromagnétna metóda -e -e ž prospekcija dobro prevodnih mineralov, kamnin ali struk­tur, ki poteka na tleh ali v zraku in pri kate­ri se uporablja naravno, navadno pa umetno električno in magnetno polje od višjih do ze­lo visokih frekvenc elektrón -a m 1. negativno nabit delec atoma, ki kroži okrog atomskega jedra 2. zastar. › jántar elektrónski mikroskóp -ega -a m mikroskop za opazovanje zelo drobnih predmetov in struk­tur s curkom elektronov elektrónskomikroskópska metóda -e -e ž preiskovanje mineralov in fosilov z elektron­skim mikroskopom elektrostríkcija -e ž › piézoeléktričnost elektrovalénca -e ž › iónska véz eléktrum -a m naravna zmes zlata in srebra, ki vsebuje več kot 20 % srebra element -enta m 1. v množini prvi razred v sis­ tematiki mineralov, v katerega so uvrščene snovi, ki v naravi niso vezane v spojine S: prvína (1) 2. v ednini vsak mineral od približno 20 samorodnih mineralov, npr. žveplo, žele­zo, diamant, grafit S: prvína (2) 3. snov, ki je s kemičnimi postopki ni mogoče razstaviti S: kémični element, prvína (3) elementárna célica -e -e ž › osnôvna célica elementárna rudnína -e -e ž › samoródni mi­nerál elementi rédkih zemelj -ov ----, m mn. (krat. REE) skupina elementov v periodnem sistemu od lantana do vključno lutecija S: lantanídi, lantanoídi element kristála -enta --m vsaka od kristalnih ploskev, kristalnih osi ali kristalnih robov element simetríje -enta --m vsak od vzrokov simetrije v kristalu, npr. obratno središče, os simetrije, ravnina simetrije eleolít -a m zastar. › nefelín eleolítov sienít -ega -a m zastar. › nefelínov sienít elipsaktínija -e ž (rod, lat. Ellipsactinia) hidroid s koncentrično zgradbo, ki je živel v zgornji juri elipsaktínijski apnénec -ega -nca m zgornje­jurski apnenec, ki vsebuje ostanke elipsakti­nij elipsoíd lómnih kolíčnikov -a -- --m namišlje­ no telo, ki predstavlja vrednost lomnih ko­ličnikov v vseh smereh v kristalu S: óptična indikatrísa elipsoíd magnétne indúkcije -a -- --m nami­šljeno telo, ki predstavlja gostoto magnetne­ga polja v vseh smereh v kamnini elipsoíd raztézka -a --m namišljeno telo, ki predstavlja velikost raztezka v vseh smereh v kamnini zaradi delovanja natezne sile elíptični prerez -ega -éza m › elíptični presek elíptični presek -ega -éka m navadno poševen presek fosilnega ostanka valjaste oblike, ki ima eliptično obliko S: elíptični prerez élsterska hládna dôba -e -e -e ž stopnja sre­dnjega pleistocena med cromerskim in hol­steinskim interglacialom v severozahodni evropi S: élsterski glaciál élsterski glaciál -ega -a m stopnja srednjega pleistocena med cromerskim in holsteinskim interglacialom v severozahodni Evropi S: él­sterska hládna dôba eluviálna ílovica -e -e ž ilovica, ostala na kraju nastanka elúvij -a m preperina, ostala na kraju nastanka S: raznos, razsíp emanácija -e ž uhajanje plinov iz magme ali kamnin S: ekshalácija emanacíjsko rudíšče -ega -a s rudišče, v kate­rem so minerali nastali iz juvenilnih plinov émbatolítsko rudíšče -ega -a s rudišče v bato­litu magmatske kamnine, ki je enake sestave kot kamnina, v kateri se pojavlja embrionálna célica -e -e ž › embrionálna kámrica embrionálna kámrica -e -e ž začetna kamrica v razvoju hišice pri foraminiferi S: embrio­nálna célica embrionálni aparát -ega -a m skupina kamric v sredini hišice, ki se po velikosti in razpo­reditvi razlikujejo od drugih kamric S: em­brionálni zavoj, juvenárij, juvenílni zavoj, nu­kleokónh embrionálni zavoj -ega -ôja m › embrionálni aparát, nukleokónh embrionálno zŕno -ega -a s › kristálna kál emergéntni kót -ega -a m kot, pod katerim do­seže seizmično valovanje Zemljino površje emerzija -e ž višek regresije, ko se voda najdlje umakne s poplavljenega območja kopnega emerzíjska fáza -e -e ž čas, ko ozemlje ni po­plavljeno emílij -a m eden od calabrijskih nivojev starej­šega pleistocena v mediteranskem razvoju emscherij -a [emšerij] m spodnji del seno­ na med turonijem in zgornjim santonijem v evropi S: emšer émsij -a m stopnja spodnjega devona med pra­gijem in eifelijem EMS-potrésna léstvica -e -e [eemes] ž (ang. Eu­ropean macroseismic scale) dopolnjena mCs-po­tresna lestvica, ki upošteva sodobne načine gradnje in odpravlja nelinearnosti med sto­pnjami PRIM.: MSK-potrésna léstvica emšer -a m › emscherij enakolíčna snôv -e snoví ž zastar. › izomórfna snôv enakosmérna snôv -e snoví ž › izotrópna snôv enakosmérni -a -o prid. › izotrópni enakosmérnost -i ž 1. › izotropíja 2. › izo­ trópnost enakotéžje -a s zastar. › izostazíja enantiomorfízem -zma m pojav, da nastopa kristal v dveh oblikah – desni in levi, ki sta med seboj zrcalno simetrični, npr. kristal kre­mena enantiomórfna modifikácija -e -e ž modifika­cija v strukturi in obliki kristala, ki je zrcalno simetrična drugemu kristalu S: enantiomórfni razlíček, protilíčna modifikácija enantiomórfni razlíček -ega -čka m › enanti­omórfna modifikácija enantiotropíja -e ž odnos med dvema minera­loma s polimorfizmom (1), ki pri spremembi tlaka in/ali temperature prehajata iz ene sta­bilne faze v drugo, npr. žveplo v različnih modifikacijah enargít -a m kovinsko siv do črn rombični mi­neral, bakrov arzenov sulfid encistíranje -a s oblikovanje ciste ob neugo­dnih življenjskih pogojih, npr. pomanjkanje hrane ali vode, navadno pri protistih endedáfična bakterija -e -e ž bakterija, ki živi v tleh endémična vŕsta -e -e ž rastlinska ali živalska vrsta z omejeno prostorsko razširjenostjo S: endemít endemít -a m rastlinska ali živalska vrsta z omejeno prostorsko razširjenostjo S: en­démična vŕsta endíhnia -e ž fosilni sledovi, ki so nastali v pla­sti éndobatolítski stádij -ega -a m stanje rudišča v batolitu, ki je po eroziji le delno odkrit v starejši kamnini, ki ga obdaja endobéntos -a m bentos, ki živi samo v sedi­mentu morskega dna S: infávna endobiónt -a m organizem, ki živi v medzrn­skih prostorih v sedimentu endóceras -a m (rod, lat. Endoceras) vzravnani navtilid z veliko bivalno kamrico in dorzal­nim fragmokonom, ki je živel od srednjega do zgornjega ordovicija endoderm -a m notranja telesna plast pri žival­skem zarodku endodinámika -e ž › endogéna dinámika endogéna dinámika -e -e ž področje geologije, ki proučuje dejavnike in procese v Zemljini notranjosti S: endodinámika endogéna kontáktna cóna -e -e -e ž pas ma­gmatske kamnine z minerali, nastalimi zaradi kontaktne metamorfoze endogéna kontáktna metamorfóza -e -e -e ž kontaktna metamorfoza v globljih delih Ze­mljine skorje endogéna metamorfóza -e -e ž metamorfoza, nastala z delovanjem mineralnih raztopin iz magmatskega telesa S: éndometamorfóza, nótranja metamorfóza endogéna síla -e -e ž sila, ki ima izvor v Ze­mljini notranjosti S: nótranja síla endogéna sléd -e sledí ž fosilna sled, nastala v plasti endogéni izvor -ega izvôra m nastanek geo­loškega pojava v geosferi ali na Zemljinem površju zaradi njene notranje energije, npr. magmatizem, premikanje litosferskih plošč PRIM.: eksogéni izvor endogéno rudíšče -ega -a s rudišče, nastalo pod vplivom notranjih procesov v Zemlji endokinétična razpóka -e -e ž razpoka, nastala zaradi notranjih napetosti v Zemlji endokóhlij -a m notranji skelet glavonožcev endokóhlija -e ž skupina glavonožcev z notra­njim skeletom endolít -a m 1. organizem, ki živi v kamninskih votlinicah in razpokah 2. ooid, navrtan z mi­kroorganizmi, npr. cianofiti, glivami endolítična bakterija -e -e ž bakterija, ki z raz­tapljanjem prodira v kamnino éndometamorfóza -e ž › endogéna metamor­fóza éndoparazít -a m zajedavec v notranjih telesnih votlinah in organih gostitelja éndoplázma -e ž citoplazma v notranjosti hiši­ce pri protistih éndosífo -a m del sifa v kamrici glavonožcev, ki ga obdaja septalna ogrlica S: prósífo éndosimbiónt -a m bakterija, ki živi v tkivu gostitelja v obojestransko korist endoskárn -a m skarn iz granatov, piroksenov 3 in kalcita, nastal v magmatski kamnini P: ek­soskárn endotéka -e ž ovoj, ki ga gradijo disepimenti (1) v steni skleraktinijskih koral energétski índeks -ega -a m neustr. › energíj­ ski índeks, energíjski kolíčnik energétski kolíčnik -ega -a m neustr. › energíj­ ski índeks, energíjski kolíčnik energíja mréže -e --ž energija vezi med atomi, ioni ali molekulami v kristalni mreži energíjski índeks -ega -a m stopnja jakosti morskega valovanja ali morskih tokov v času sedimentacije, ki se označuje z vrednostmi od 1 do 5 S: energíjski kolíčnik energíjski kolíčnik -ega -a m stopnja jakosti morskega valovanja ali morskih tokov v času sedimentacije, ki se označuje z vrednostmi od 1 do 5 S: energíjski índeks enigmatít -a m zelen triklinski mineral, natrijev železov titanov nitasti silikat enkláva -e ž › inklúzija, vkljúček enkrinít -a m (rod, lat. Encrinus) morska lilija s skledasto čašo, desetimi rameni in dolgim pecljem, ki je živela v triasu enkrinítni apnénec -ega -nca m apnenec z ostanki enkrinitov enobárvna svetlôba -e -e ž svetloba z določe­no valovno dolžino S: mónokromátska sve­tlôba, mónokromátsko žárkovje enocéličar -ja m organizem z eno celico enolíčna hribína -e -e ž neustr. › enominerálna kamnína, mónominerálna kamnína enolíčna kamnína -e -e ž zastar. › enominerálna kamnína, mónominerálna kamnína enolómna snôv -e snoví ž zastar. › óptično izo­trópna snôv enolómno zŕno -ega -a s zastar. › izotrópni mi­nerál enominerálna kamnína -e -e ž kamnina iz zrn enega minerala, npr. marmor S: enolíčna ka­mnína, mónominerálna kamnína enominerálno zŕno -ega -a s › zŕno (1) enoósna íglica -e -e ž enostavno zgrajena igli­ca spongije z eno geometrijsko osjo enoósni kristál -ega -a m anizotropni kristal, ki ima en izotropni presek in nanj pravokotno optično os enosmérni sistém -ega -a m neustr. › mono­ klínska singoníja, monoklínski kristalográfski sistém enostávna osnôvna célica -e -e -e ž osnov­na celica, ki ima samo en atom S: primitívna célica enôta Búbnova -e --ž enota za merjenje ero­ zije Zemljinega površja, ki je en mikrometer debeline kamnine na leto enôtna plôskev -e -kve ž v kristalografiji ploskev na kristalu, katere odseki imajo na vseh kri­stalografskih oseh vrednost enote za posame­zno os S: enôtni lík enôtni lík -ega -a m zastar. › enôtna plôskev enôtni odsek -ega -éka m dolžina na kristalo­grafskih oseh, ki jih seka enotna ploskev in ustreza velikosti stranic osnovne celice enôtno magmátsko ognjíšče -ega -ega -a s magmatsko ognjišče, iz katerega izhajajo za­radi diferenciacije v globini različne sestavi­ne magme enstatít -a m svetlorjav rombični mineral, ma­gnezijev piroksen entalpíja -e ž termodinamična količina, ki je vsota notranje energije in produkta tlaka s prostornino telesa entekíja -e ž življenje v življenjskem prostoru gostitelja, npr. življenje ribe, rakovice v rovu mnogoščetinskega črva iz rodu Urechis entropíja -e ž termodinamična količina, ki od­raža stopnjo nereda v sistemu in narašča v na­ravnih ireverzibilnih procesih z enakomerno porazdelitvijo energije envelópa -e ž namišljena ploskev, ki povezuje izbočene ali vbočene dele gub S: ovójnica eocén -a m serija srednjega paleogena med pa­leocenom in oligocenom eogén -a m zastar. › paleogén eohíp -a m (rod, lat. Eohippus, Hyracotherium) listo­jedi prednik konja s štirimi enako razvitimi prsti in brahiodontnimi zobmi, ki je živel v spodnjem eocenu S: hirakoterij eokámbrij -a m zastar. › proterozóik eolít -a m po starejši razlagi umetno obdelan ka­men iz obdobja pred paleolitikom eólska aktívnost -e -i ž učinkovanje vetra na Zemljino površje S: eólsko delovánje, vétrno delovánje eólska erozíja -e -e ž dolbenje, drobljenje in odnašanje kamnin in preperin zaradi delova­nja vetra S: deflácija, vétrna erozíja PRIM.: arídna erozíja eólska sedimentácija -e -e ž sedimentacija delcev, ki jih prinaša veter S: anemogéna se­dimentácija, vétrna sedimentácija eólska usedlína -e -e ž sediment, ki ga je na­nesel veter, npr. puhlica S: anemogéna use­dlína, anemogéni sediment, eólski sediment, vétrna usedlína, vétrni sediment eólski -a -o prid. ki se nanaša na delovanje vetra S: anemogéni, vétrni eólski drsník -ega -a m drsnik, ki ima zaradi vetra obrušene ploskve, ki se stikajo v zaob­ljenih robovih eólski pések -ega -ska m pesek, ki ga nanaša veter S: vétrni pések PRIM.: barhánov pések, puščávski pések eólski sediment -ega -enta m sediment, ki ga je nanesel veter, npr. puhlica S: anemogéna usedlína, anemogéni sediment, eólska use­dlína, vétrna usedlína, vétrni sediment eólsko delovánje -ega -a s učinkovanje vetra na Zemljino površje S: eólska aktívnost, vétr­no delovánje eonotém -a m največja geokronološka enota, ki združuje več eratemov, npr. proterozoik eopleistocén -a m zastar. najstarejši pleistocen eozóik -a m zastar. najstarejši proterozoik épibatolítski stádij -ega -a m čas nastajanja nahajališča mineralnih surovin na robu ba­tolita epibéntos -a m bentos, ki živi samo na površini morskega dna epicénter -tra m projekcija hipocentra na Ze­mljino površje epicóna -e ž metamorfna cona v bližini Zemlji­nega površja epidáfična bakterija -e -e ž bakterija, ki živi na površini tal epiderma -e ž krovno tkivo višjih rastlin ali ži­vali S: epidermis, povŕhnjica (1) epidermálna kóst -e kostí ž kost, ki se je raz­vila iz epiderme epidermis -a m krovno tkivo višjih rastlin ali živali S: epiderma, povŕhnjica (1) epidót -a m temnozelen monoklinski mineral, kalcijev železov aluminijev hidroksidni sku­pinski silikat S: pistacít epidótov amfibolítni fácies -ega -ega -a m metamorfni facies kamnin, ki so nastale pri tlakih od 3 × 108 Pa do 8 × 108 Pa in tempe­raturah od 250 °C do 450 °C epidótov skárn -ega -a m skarn, bogat z epi­dotom epidozít -a m kontaktno metamorfna kamnina, sestavljena pretežno iz epidota epifávna -e ž živali, ki živijo na morskem, je­zerskem ali rečnem dnu epifíza -e ž v osteologiji sklepni del cevaste kosti pri večini vretenčarjev epigenétska dolína -e -e ž dolina, ki nastane, ko reka zareže novo dolino ali strugo v levi ali desni breg globoko zasute prvotne doline epigenétska razpóka -e -e ž razpoka, nastala v mineralu ali kamnini po njunem nastanku epigenétski minerál -ega -a m mineral, nastal z epigenezo S: ksenogéni minerál epigenétsko nahajalíšče minerálnih suro­vín -ega -a ----s nahajališče mineralov, ki so mlajši od matične kamnine S: epigenétsko rudíšče epigenétsko rudíšče -ega -a s › epigenétsko nahajalíšče minerálnih surovín epigenéza -e ž proces nastajanja ali spreminja­nja mineralov pod zunanjimi vplivi blizu Ze­mljinega površja, npr. oksidacija mineralov epihíp -a m (rod, lat. Epihippus) razvojna stopnja konja še s štirimi prsti, ki je živel v zgornjem eocenu epíhnia -e ž fosilni sledovi, nastali na plasti epiklastít -a m klastit, nastal iz erodiranih vul­kanskih kamnin epikontinentálno mórje -ega -a s plitvo morje, ki poplavlja celino epilímnion -a m zgornja plast vode pri termični stratifikaciji jezera epilít -a m organizem, prilagojen za življenje na trdnem substratu S: epilitobiónt epilitobiónt -a m organizem, prilagojen za ži­vljenje na trdnem substratu S: epilít épimagmátska mineralizácija -e -e ž minerali­zacija po zaključeni magmatski fazi épimagmátski minerál -ega -a m mineral, na­stal iz primarnega magmatskega minerala, ko je reagiral z vodo S: devterični minerál épimagmátski procés -ega -a m proces spre­minjanja kamnin zaradi reagiranja primarnih magmatskih mineralov z vodo, npr. uralitiza­cija epinerítik -a m zgornja plast morske vode v ne­ritiku épipelagiál -a m zgornja plast morske vode v pelagialu, ki obsega fotično cono épiplánkton -a m plankton, ki živi tik pod mor­sko gladino épireliéf -a m oblikovanost zgornje površine plasti s fosilnimi sledovi epirogenétska fáza -e -e ž zastar. čas počasnega dviganja ali spuščanja ozemlja epirogenéza -e ž zastar. počasno dviganje in spuščanje večjih delov Zemljine skorje epistilbít -a m brezbarven do rdečkast mono­klinski kalcijev zeolit epistrófeus -a m drugo vratno vretence S: áksis, okretáč epitéka -e ž 1. zunanja kalcitna plast skeleta pri koralah, ki je podaljšek bazalne ploščice (2) 2. temna drugotna plast na notranji steni pri foraminiferah fuzulinid 3. tanka zunanja kal­  citna plast pri cistoidih 4. vrhnji del teke nad hipoteko pri dinoflagelatu epitél -a m celična plast na zunanji površini organizma, npr. pri nevretenčarjih S: epitélij, povŕhnjica (2) epitélij -a m › epitél, povŕhnjica (2) épitermálno nahajalíšče -ega -a s hidrotermal­no nahajališče mineralnih surovin pretežno v obliki žil, nastalo v globini približno 1 km pod Zemljinim površjem pri temperaturi od 50 °C do 200 °C PRIM.: hípotermálno naha­jalíšče, ksénotermálno nahajalíšče, téleter­málno nahajalíšče epiválva -e ž zgornji del frustule pri diatomejah P: hipoválva epizít -a m žival, ki se prehranjuje z drugimi živalmi S: plenílec, predátor epizój -a m rastlina ali žival, pritrjena na povr­šino druge živali epóha -e ž geokronološka enota, ki združuje dve geološki dobi ali več geoloških dob, npr. zgornji trias epsomít -a m bel rombični mineral, magnezi­jev vodni sulfat S: grenka sôl era -e ž geokronološka enota, ki združuje dve periodi ali več period, npr. mezozoik S: vék eratém -a m kronostratigrafska enota, ki zdru­žuje dva sistema ali več sistemov, npr. mezo­zoik erátični balván -ega -a m › balván erátični blók -ega -a m › balván erátski balván -ega -a m neustr. › balván erátski blók -ega -a m neustr. › balván Erija -e ž kraton zahodnega dela Lavrazije, ki obsega območje današnje Severne Ame­rike in severnega Atlantika in ga sestavlja­jo: Kanadski ščit, Severnoameriška plat-forma in Hebridski kraton S: Lavréncija, Severnoameriški kratón, Severnoatlántski kratón erijska orogenéza -e -e ž › hibernijska oro­genéza erionít -a m brezbarven do bel rombični ali he­ksagonalni natrijev kalijev magnezijev kalci­jev zeolit eritrín -a m rožnat monoklinski mineral, kobal­tov vodni arzenat S: kóbaltova ókra, kóbaltov cvét erlán -a m zastar. › erlánovec erlánovec -vca m metamorfna kamnina z mo­noklinskim piroksenom in glinenci S: erlán ermánovec -vca m narečno, v Goriških brdih slabo vezan laporovec erozíja -e ž proces drobljenja, dolbenja, spira­ nja in odnašanja kamnin zaradi delovanja te­ koče vode, ledenika, vetra PRIM.: denudáci­ja, odplakovánje erozíjska báza -e -e ž globina, do katere še de­luje erozija erozíjska diskordánca -e -e ž meja med starej­šimi plastmi, ki so delno erodirane, in plast­mi, ki so bile nanje odložene S: diskordánca (2), nekonfórmnost, neskládnost (2) erozíjska fáza -e -e ž čas odnašanja preperine ali kamnine erozíjska kŕpa -e -e ž ostanek alohtona na avtoh­tonu, ker je večino alohtona uničila erozija erozíjska terása -e -e ž terasa v pobočju, nasta­la zaradi delovanja reke ali ledenika erozíjska terminánta -e -e ž krivulja rečnega padca erozíjski lônec -ega -nca m kotanja v skalni rečni strugi, nastala zaradi vrtinčenja proda v vodi erozíjski ostánek -ega -nka m kamnina ali pre­perina, ki ni bila odnesena z erozijo erúpcija -e ž 1. predor magme, plinov, vode in kosov kamnin na Zemljino površje zaradi vulkanskega delovanja S: ognjeníški izbrúh, vulkánski izbrúh 2. prodor nafte, plinov ali vode pri globinskem vrtanju PRIM.: plínska erúpcija (2) erupcíjska fáza -e -e ž vsaka izmed erupcij (1) magme z enako sestavo eruptív -a m › eruptívna kamnína, predornína eruptívna dejávnost -e -i ž › vulkánska ak­tívnost eruptívna kamnína -e -e ž magmatska kamni­na ali piroklastit, nastala s predorom magme na Zemljino površje, npr. riolit, lava, vulka­noklastit S: eruptív, predornína, prodornína, vulkánska kamnína eruptívni čok -ega čôka m masiv (1) predorni­ne s presekom, manjšim od 100 km2 eruptívni masív -ega -a m masiv (1) predornine s presekom, večjim od 100 km2 ervílija -e ž (rod, lat. Ervilia) majhna školjka s po­udarjenimi koncentričnimi rebrci, ki živi od miocena dalje ervílijski lápor -ega -ja m miocenski lapor, ki vsebuje ostanke ervilij erzgebirška orogenétska fáza -e -e -e [ercge­bírška] ž orogenetska faza hercinske oroge­neze v srednjem karbonu ésinski apnénec -ega -nca m srednjetriasni in zgornjetriasni apnenec in dolomit s fosili v Lombardijskih Alpah esseksít -a m alkalni gabro z alkalnimi gli­nenci, nefelinom, titanavgitom, rogovačo in biotitom estavéla -e ž odprtina v kraškem svetu, ki je ob visoki vodi izvir, ob nizki pa ponor estuár -ja m › estuárij estuárij -a m lijasto ustje reke, zalito z morsko vodo S: estuár ešalónsko prelámljanje -ega -a s prelamljanje, nastalo zaradi strižnega stika dveh kamnin­skih gmot etmolít -a m lijaku podobna oblika magmatske­ga telesa evakuacíjski prôstor -ega -óra m prostor, ki je bil izpraznjen zaradi izpiranja ali drugih geoloških procesov in ga lahko zapolni nova kamnina ali mineral evaporít -a m oborina, nastala iz prenasičene raztopine soli (1) zaradi izhlapevanja, npr. morska sol S: evaporítni precipitát evaporítni precipitát -ega -a m precipitat, na­stal iz prenasičene raztopine soli (1) zaradi izhlapevanja, npr. morska sol S: evaporít evápotranspirácija -e ž izhlapevanje vode iz rastlin skozi kutikulo iz listne reže in/ali iz tal evavtohtón -a m › avtohtón évbakterije -ij ž mn. (kraljestvo, lat. Bacteria) zastar. › bakterije, cepljívke evendoksíl -a m organizem, ki aktivno vrta v kamnino in v njej živi S: evendolít evendolít -a m organizem, ki aktivno vrta v ka­mnino in v njej živi S: evendoksíl evfótična cóna -e -e ž globina morja, jezera, do katere prodre dovolj svetlobe za fotosinte­zo v rastlinah P: afótična cóna PRIM.: fótična cóna evgeoklína -e ž geoklina, ki jo označuje inicial­ ni magmatizem S: évgeosinklinála évgeosinklinála -e ž › evgeoklína evhedrálni -a -o prid. › idiomórfni evkarióntska célica -e -e ž celica z izraženim jedrom in različnimi organeli evkláz -a m brezbarven ali svetlo obarvan mo­noklinski mineral, berilijev aluminijev hidro­ksidni otočni silikat evksínski bazén -ega -a m del morja ali jezera z omejeno vertikalno cirkulacijo, zaradi česar se na dno usedajo z bitumnom bogati sedi­menti évlitorál -a m › litorál (2), medplímski pás évlitorálna cóna -e -e ž › litorál (2), medplím­ski pás evolúcija -e ž 1. spreminjanje genetske sesta­ve populacije v nasledstvenih generacijah S: razvoj (1) 2. spreminjanje Zemljinega površ­ja zaradi fizikalnih in kemičnih procesov S: razvoj (2) evolúcija mágme -e -e ž › razvoj mágme evolucíjska teoríja -e -e ž v biologiji in paleonto­logiji teorija o spreminjanju organizmov, po kateri so se primitivni organizmi postopoma razvijali in specializirali S: descendéntna te­oríja (2), razvójna teoríja, razvójni náuk evolútna híšica -e -e ž spiralno zavita ali stol­pičasta hišica pri mehkužcih ali foraminife­rah, pri kateri se zavoji dotikajo évomfálus -a m (rod, lat. Euomphalus) planispiral­no zavit polž z ravno ležalno površino in raz­ločnim robom na zgornjem delu zavoja, ki je živel od silurja do perma évpelagiál -a m › pelagiál evporfírska struktúra -e -e ž › porfírska struk­túra Evrázijska plôšča -e -e ž litosferska plošča, ki obsega Evropo in delno Azijo evriapsídna lobánja -e -e ž lobanja plazilcev s senčnično odprtino, ki je zgoraj za očesno odprtino, npr. pri velikih morskih plazilcih evriék -a m organizem, prilagojen večjim spre­membam zaradi fizikalnih in kemičnih dejav­nikov okolja evrifót -a m organizem, ki ni občutljiv na niha­nje količine svetlobe v okolju evrihalín -a m organizem, ki ni občutljiv na ni­hanje količine soli v vodi evrípter -ja m (rod, lat. Euripterus) orjaški morski pajkovec s členjenim telesom in včasih z močnimi pipalkami, ki je živel od kambrija do perma evriterm -a m organizem, prilagojen večjim temperaturnim spremembam, npr. evritermna žival S: ubikvíst evrópski bízon -ega -a m (vrsta, lat. Bison bonasus) divje govedo, ki je konec pleistocena prišlo iz Azije v Evropo in so ga lovili še mostiščarji na ljubljanskem barju evrópski kontinent -ega -enta m kontinentalna skorja večjega dela današnje Evrope evstátično níhanje -ega -a s spreminjanje vi­šine gladine morja, npr. glacialno evstatično nihanje evtaksítska tekstúra -e -e ž tekstura globočni­ne, pri kateri so posamezni minerali zgoščeni v leče in nesklenjene pasove evtéka -e ž teka (1) z osrednjo temno plastjo, od katere na vsako stran raste kalcitna cev evtekália -e ž skleraktinijska korala z evteko evtéktična sestáva -e -e ž mineralna sestava  kamnine, ki ustreza razmerju med njenimi se­stavinami v talini evtéktična struktúra -e -e ž drobnokristalna struktura kamnine ali rude, nastala pri najniž­ji temperaturi taline evtéktična talína -e -e ž talina, sestavljena naj­manj iz dveh mineralnih komponent pri naj­nižji možni temperaturi evtéktična temperatúra -e -e ž › evtéktična tóčka evtéktična tóčka -e -e ž najnižja temperatura, pri kateri se tali evtektik S: evtéktična tem­ peratúra evtéktična zmés -e zmesí ž › evtéktik evtéktik -a m zelo drobnozrnata zmes dveh ali več mineralnih komponent v razmerju, pri katerem je tališče te zmesi najnižje S: evték­ tična zmés F facéta -e ž navadno eliptično oblikovano polje v koralitu, ki ga gradijo posebno razporejeni septi fácia -e ž neustr. › fácies, razvoj (3) faciálna analíza -e -e ž raziskovalna metoda, ki proučuje okolje in pogoje, v katerih je nastala kamnina faciálni dél lobánje -ega -a --m sprednja stran glave, ki je začetek prebavnega trakta pri vre­tenčarjih S: obrázni dél lobánje, viscerálni dél (2) faciálni fosíl -ega -a m fosil, značilen za dolo­čen facies, npr. korala grebenskega faciesa faciálni prehod -ega -óda m prehod iz enega faciesa v drug facies faciálni razlíček -ega -čka m vsak od različnih faciesov v kamnini fácies -a m skupek petrografskih in paleonto­loških značilnosti kamnin, nastalih v kakem okolju in času, npr. nemški facies, metamorf­ni facies, mediteranski facies S: razvoj (3), značáj fácies glavkofánovega skrílavca -a ----m metamorfni facies kamnin z alkalnim amfi­bolom, glavkofanom, aktinolitom, alkalnimi pirokseni, jadeitom in egirinom, lawsonitom, pumpellyitom in stilpnomelanom, ki je na­stal pri tlaku nad 5 × 108 Pa in temperaturah od 300 °C do 400 °C S: fácies módrega skrí­lavca fácies módrega skrílavca -a -- --m metamorfni facies kamnin z alkalnim amfibolom, glavko­fanom, aktinolitom, alkalnimi pirokseni, ja­deitom in egirinom, lawsonitom, pumpellyi­tom in stilpnomelanom, ki je nastal pri tlaku nad 5 × 108 Pa in temperaturah od 300 °C do 400 °C S: fácies glavkofánovega skrílavca fácies zelenega skrílavca -a -- --m metamorf­ni facies zelenih kloritovih, epidotovih in ak­tinolitovih skrilavih kamnin, ki je nastal pri tlakih od 3 × 108 Pa do 8 × 108 Pa in tempe­raturah od 300 °C do 500 °C fajalít -a m svetlo olivno zelen rombični mine­ral, železov olivin fákops -a m (rod, lat. Phacops) velik trilobit z iz­razito bradavičasto glabelo in plevrami brez podaljškov, ki je živel v devonu falánga -e ž vsak od členastih podaljškov na di­stalnem delu dlančnice šape ali stopalnice pri večini vretenčarjev S: pŕstnica, pŕstni člének fálun -a m obmorski peščeni lapor iz drobcev školjčnih lupin famatinít -a m siv do rdečkastorjav tetragonalni mineral, bakrov antimonov sulfid S: stibiolu­zonít faménnij -a m stopnja zgornjega devona med frasnijem in hastarijem fánerodiablástična struktúra -e -e ž makro­skopsko določljiva struktura metamorfnih kamnin, pri katerih se usmerjeno prerašča več različnih mineralov fánerokristálna kamnína -e -e ž kamnina z makroskopsko vidnimi zrni mineralov S: de­bélokristálna kamnína fánerokristálna struktúra -e -e ž struktura ma­gmatskih ali metamorfnih kamnin, katerih posamezna zrna imajo premer večji od 1 cm S: debélokristálna struktúra, jásno kristálna struktúra fanerozóik -a m eonotem med proterozoikom in sedanjostjo fanglomerát -a m delno litificiran sediment aluvialnega vršaja, sestavljen iz različno ve­likih slabo zaobljenih prodnikov faséta -e ž 1. vsako od ravnih polj, ki sestavlja­jo določene dele organizmov, npr. pecljeva faseta, sklepna faseta pri vretenčarjih 2. vsa­ka ravna ploskev pri umetno brušenih dragih ali okrasnih kamnih fasétno okó -ega očésa s oko, sestavljeno iz fa-set pri trilobitih in insektih fassaít -a m svetlozelen do temnozelen kalcijev različek avgita fassánij -a m podstopnja ladinija med illyrijem in langobardijem faujasit -a [fodžasít] m brezbarven do bel ku­bični natrijev kalcijev magnezijev zeolit fávna -e ž živali določenega območja ali obdo­  bja, npr. amonitna favna, fosilna favna, toplo­dobna favna S: živálstvo PRIM.: flóra, géa favnístična provínca -e -e ž območje, na kate­rem živijo določene živali favozít -a m (rod, lat. Favosites) tabulatna korala z različno oblikovanimi koraliti in nerazvitimi septi, ki je živela v devonu fáza -e ž 1. časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z značilnostmi v okviru celo­te, npr. epirogenetska faza, tektonska faza S: razvójna stôpnja, razvójni stádij 2. snov v določenem agregatnem stanju, npr. plinska faza, trdna faza, tekoča faza 3. › tektogenét­ska fáza fázna razlíka -e -e ž zamik dveh nihanj z enako frekvenco S: razlíka v póti fázni kontrást -ega -a m 1. mikroskopska me­toda za določanje zelo drobnih delcev, npr. mineralov glin, ki temelji na pojavu, da sve­tloba pri prehodu skozi snovi z različnim lo­mnim količnikom spremeni fazno razliko S: metóda fáznega kontrásta (1) 2. mikroskop­ska metoda za opazovanje nanoplanktona S: metóda fáznega kontrásta (2) Fedorovova metóda -e -e [fjódorovova] ž pre­iskovanje mineralov s Fedorovovim mikro­skopom S: metóda Fedorova Fedorovov mikroskóp -ega -a [fjódorovov] m mikroskop z vrtljivo mizico, ki jo je mogoče sukati okrog treh med seboj pravokotnih osi S: mikroskóp Fedorova fekálni pelét -ega -a m fosilni iztrebek nevre­tenčarja velikosti od 0,15 mm do 0,2 mm v organogenih kamninah S: pelét (3) PRIM.: koprolít feldspatoíd -a m › glinénčev nadoméstek (2) feldšpát -a m neustr. › glinénec félzična kamnína -e -e ž › felzít felzít -a m svetla drobnozrnata globočnina ali predornina iz zrn kremena in glinencev S: félzična kamnína felzítska struktúra -e -e ž struktura predorni­ne, v kateri posameznih zrn makroskopsko ni mogoče ločiti felzítski porfír -ega -ja m salična predornina s felzitsko strukturo fémični minerál -ega -a m › máfični minerál fémtoplánkton -a m morski planktonski orga­nizmi velikosti od 0,02 mikrometra do 0,2 mikrometra fémur -ja m kost, ki sega od kolčnega do ko­lenskega sklepa pri večini vretenčarjev S: stegneníca fenakít -a m brezbarven romboedrični mineral, berilijev otočni silikat fenestéla -e ž (rod, lat. Fenestella) mahovnjak z radialnimi kolonijami z zooidi, povezanimi z disepimenti, ki gradijo okna, nameščena v dveh vrstah, in je živel v karbonu fenétika -e ž metoda biološke sistematike, po kateri se taksoni hierarhično združujejo glede na morfometrične podobnosti fenográm -a m diagram med taksoni s pomočjo izbrane klasterske statistike, ki hierarhično prikazuje fenetične razlike fénokristál -a m večje idiomorfno mineralno zrno v drobnokristalni ali steklasti osnovi predornine S: vráščenec, vtróšnik PRIM.: kri­staloblást, porfiroblást Fenosarmácija -e ž kraton severnega dela Lavrazije, ki obsega del območja današnje Evrope in ga sestavljajo: Baltiški ščit, Ukra­jinski ščit, Ruska in Barentsova platforma S: Fenosarmácijski kontinent, Fenosarmácijski kratón, Vzhodnoevrópska platfórma Fenosarmácijski kontinent -ega -enta m kra­ton severnega dela Lavrazije, ki obsega del območja današnje Evrope in ga sestavljajo: Baltiški ščit, Ukrajinski ščit, Ruska in Ba­rentsova platforma S: Fenosarmácija, Feno­sarmácijski kratón, Vzhodnoevrópska plat­fórma Fenosarmácijski kratón -ega -a m kraton se­vernega dela Lavrazije, ki obsega del obmo­čja današnje Evrope in ga sestavljajo: Balti­ški ščit, Ukrajinski ščit, Ruska in Barentsova platforma S: Fenosarmácija, Fenosarmácijski kontinent, Vzhodnoevrópska platfórma Fenoskándija -e ž severozahodni del Fenosar­macije na območju pretežnega dela današnje Norveške, Švedske in zahodne Finske S: Bál­tiški ščít ferberít -a m črn železov volframit fergusít -a m melanokratna globočnina gabrske skupine z glinenčevimi nadomestki in olivi­nom fergusonít -a m črn monoklinski mineral, itri­jev niobijev tantalov oksid ferikromít -a m kromit, bogat z železom feroeléktrični kristál -ega -a m kristal brez sre­dišča simetrije, ki po polarizaciji v električ­nem polju v odsotnosti zunanjega električne­ga polja ohrani trajni električni moment feroselít -a m črn rombični mineral, železov selenid fibroblástična struktúra -e -e ž homoblastična struktura metamorfnih kamnin, sestavljena iz vlaknatih mineralov fíbula -e ž manjša kost na lateralni strani goleni pri vretenčarjih S: méčnica fiksosesílni načín življenja -ega -a --m način življenja, pri katerem se organizmi za stalno pritrdijo na podlago, npr. korala fiksosesílni organízem -ega -zma m organi­zem, za stalno pritrjen na podlago, npr. rudi­stna školjka filament -enta m vsak od lističastih delov v strukturi organizma, npr. algna lističasta struktura filipsíja -e ž (rod, lat. Phyllipsia) majhen trilobit s širokim pigidijem in majhnimi očmi, ki je ži­vel v karbonu in permu filít -a m drobnokristalna nizkometamorfna skrilava kamnina s kremenom in sljudo kot bistvenima mineraloma PRIM.: sericítni skrí­lavec filitoídni skrílavec -ega -vca m skrilava sedi­mentna kamnina s svetlikajočo se površino, nastala pri povišanem tlaku filóceras -a m (rod, lat. Phylloceras) amonit z glad­ko involutno hišico in razvejeno suturno lini­jo, ki je živel od triasa do zgornje krede filód -a m vsak od petih ambulakralnih polj pri iregularnih morskih ježkih, ki služi za usmer­janje organskega drobirja proti ustom filogenétska vŕsta -e -e ž časovno zaporedje razvojnih stopenj kakega organizma, npr. ra­zvoj konja S: filogenétski níz filogenétski níz -ega -a m časovno zaporedje razvojnih stopenj kakega organizma, npr. ra­zvoj konja S: filogenétska vŕsta filogenétski razvoj -ega -ôja m razvoj vrste v določenem času S: filogenéza, filogeníja filogenéza -e ž razvoj vrste v določenem času S: filogenétski razvoj, filogeníja filogeníja -e ž › filogenétski razvoj, filogenéza filoíd -a m listu podoben del alge pri harofitu filoídna lóbna čŕta -e -e -e ž šiv z nazobčani­ mi sedli in lobi, značilen za jurske in kredne amonite S: amonítna lóbna čŕta, amonítna sutúrna línija, filoídna sutúrna línija filoídna sutúrna línija -e -e -e ž šiv z nazobča­nimi sedli in lobi, značilen za jurske in kredne amonite S: amonítna lóbna čŕta, amonítna sutúrna línija, filoídna lóbna čŕta filonít -a m skrilav milonit S: milonítski skríla­vec filopódij -a m tanek prozoren psevdopodij, ki je lahko razvejen filosilikáti -ov m mn. skupina silikatnih minera­lov s tetraedri silicijevega tetraoksida, pove­zanimi v ravnine, podobne listom S: lístasti silikáti, plástnati silikáti filtrátor -ja m vodni organizem, ki se prehranju­je s precejanjem morske vode, v kateri najde drobne organizme in organski detritus finálni vulkanízem -ega -zma m vulkanizem, pri katerem nastajajo mafične predornine, npr. bazalt, alkalne predornine fitofág -a m organizem, ki požira rastline fitogéna usedlína -e -e ž usedlina, ki je na­ stala pretežno iz ostankov rastlin S: fitogéni sediment fitogéni -a -o prid. ki je nastal zaradi delovanja rastlin, pod njihovim vplivom ali iz njihovih ostankov, npr. fitogena usedlina, fitogena se­dimentacija fitogéni sediment -ega -enta m sediment, ki je nastal pretežno iz ostankov rastlin S: fitogéna usedlína fítopaleontologíja -e ž paleontologija, ki prou­čuje fosilne rastlinske ostanke fítoplánkton -a m plankton iz nižjih rastlinskih organizmov, npr. diatomeje, kokolitoforidi fítozáver -vra m (rod, lat. Phitosaurus, Belodon) kro­kodilu podoben plazilec, ki je živel v zgor­njem triasu S: belodón fízika kristálov -e --ž področje fizike, ki prou­čuje zgradbo in fizikalne lastnosti kristalov fizikálna geologíja -e -e ž področje geologije, ki obravnava procese in sile, ki delujejo v no­tranjosti ali na površini Zemlje S: dinámična geologíja, splôšna geologíja fizikálna kristalografíja -e -e ž področje kri­stalografije, ki obravnava fizikalne lastnosti kristalov fizikálna usedlína -e -e ž neustr. › klástična usedlína, klástični sediment fizikálno preperévanje -ega -a s preperevanje kamnin pod vplivom vode, vetra, rasti kri­ stalov ali zaradi temperaturnih sprememb S: mehánsko preperévanje PRIM.: kémično preperévanje fizipédi -ov m mn. (nadred, lat. Fissipedia) sesalci s popolnim zverskim zobovjem, ki živijo od zgornjega miocena dalje, npr. volk, lisica fizoporéla -e ž (rod, lat. Physoporella) daziklada­ceja s porami, ki se od osrednjega dela proti zunanji površini hitro tanjšajo, živela pa je v permu in triasu fjórd -a m z morjem zalita ledeniška dolina flageláti -ov m mn. › bíčkarji flágelum -a m › bíček fleksúra -e ž guba med vzporednimi plastmi, ki 1 je na pregibu navadno tanjša S: kolénasta gú­ ba, kolénčasta gúba, monoklína, monoklinála flíš -a m zaporedje konglomerata, peščenja­ka in laporovca, ki je nastalo pri turbiditni sedimentaciji S: jedôvnik, jejdôvec PRIM.: molása (1), šlír flíšna fáza -e -e ž faza (1), v kateri so se odla­gale flišne usedline flíšna kamnína -e -e ž vsaka od kamnin v flišu, npr. konglomerat, peščenjak, laporovec flíšna usedlína -e -e ž morska usedlina, nastala ob dvigu gorstev S: flíšni sediment flíšni sediment -ega -enta m morski sediment, nastal ob dvigu gorstev S: flíšna usedlína floém -a m del žile pri rastlinah, ki prevaja asi­milate PRIM.: ksilém flogopít -a m rjava kalijeva magnezijeva sljuda S: magnézijeva sljúda flogopítov blestník -ega -a m blestnik s flogo­pitom kot glavnim mineralom flóra -e ž rastline določenega območja ali ob­dobja, npr. karbonska flora, morska flora S: rastlínstvo PRIM.: fávna, géa florístična provínca -e -e ž območje, na kate­rem rastejo določene rastline flotácija -e ž ločevanje jalovine in koristnih mineralov iz rude, navadno z dodajanjem ke­mikalij flótston -a m (ang. floatstone) karbonatna kamnina z redkimi bioklasti ali drugimi delci veliko­sti nad 2 mm v peščeni ali muljasti osnovi S: bóndston, gréinston, rúdston fluidálna struktúra -e -e ž struktura predornin ali osnove (2) predornin, ki ima obliko vo­dnega toka fluidálna tekstúra -e -e ž tekstura steklastih predornin, pri kateri so v kamnini sledi teče­nja lave fluídna fáza -e -e ž stanje snovi v obliki kaplje­vine ali plina fluídna vôda -e -e ž stanje vroče vode pod vi­sokim tlakom, ki ne more preiti v plinasto stanje fluídno stánje plína -ega -a --s stanje plina pod visokim tlakom fluorescénca -e ž pojav, pri katerem nekateri minerali pri obsevanju z ultravijolično sve­tlobo sevajo svetlobo z isto ali večjo valovno dolžino, dokler ne preneha obsevanje, npr. pri aragonitu, kalcitu, f luoritu, uranovih mineralih PRIM.: fosforescénca (1), lumini­scénca fluorít -a m različno obarvan prozoren kubični mineral, kalcijev fluorid S: jédavec fluorítni objektív -ega -a m objektiv, sestavljen iz fluoritnih leč fluoroapatít -a m apatit, v katerem prevladuje fluor nad hidroksilno skupino in klorom fluoroflogopít -a m flogopit, v katerem prevla­duje fluor nad hidroksilno skupino fluorescénčna analíza -e -e ž raziskovalna metoda, pri kateri se z ultravijoličnimi žarki obsevajo minerali, ki pri tem oddajajo zanje značilno valovno dolžino svetlobe fluviálna erozíja -e -e ž erozija v vodotokih S: réčna erozíja fluviálna naplavína -e -e ž › fluviálni sediment, nanos fluviálna usedlína -e -e ž › fluviálni sediment, nanos fluviálni sediment -ega -enta m sediment, ki ga je odložila tekoča voda, npr. glineni rečni nanos, ilovnati rečni nanos, prodni rečni na­nos S: fluviálna naplavína, fluviálna usedlína, nanos, naplavína, réčna naplavína fluviátilna nasipína -e -e ž neustr. › fluviálni sediment, nanos flúvioglaciálna usedlína -e -e ž › flúviogla­ciálni sediment, gláciofluviálni sediment flúvioglaciálni pród -ega -a m prod, ki je se­stavni del fluvioglacialnega sedimenta flúvioglaciálni sediment -ega -enta m sedi­ment, nastal kot posledica delovanja ledeni­kov in ledeniških voda, ki so ga odložile v svojem srednjem toku S: flúvioglaciálna use­dlína, gláciofluviálna usedlína, gláciofluviálni sediment, ledeníško-réčna usedlína, ledení­ško-réčni sediment, réčnoledeníška usedlína, réčnoledeníški sediment fodíhnia -e ž vsaka od fosilnih sledi, ki jo je pustil bentos pri iskanju hrane foíd -a m › glinénčev nadoméstek (2) foliácija -e ž 1. plastnata tekstura metamorfnih kamnin, ki vsebujejo listaste silikate S: lísti­časta tekstúra 2. lastnost kamnin, da se kroji­jo v lističe S: lístenje Fólkova klasifikácija -e -e ž klasifikacija kar­bonatnih sedimentov in sedimentnih kamnin glede na njihovo zgradbo in sestavo fonolít -a m predornina sienitske skupine z al­kalnimi glinenci in glinenčevimi nadomestki fonolítska struktúra -e -e ž mikrokristalna struktura osnove v fonolitih forámen -mna m 1. majhna odprtina v steni hi­šice foraminifere 2. odprtina v okostju vre­tenčarjev, npr. foramen v kolčnici foraminífere -er ž mn. (razred, lat. Foraminiferida) praživali s hišico S: lúknjičarke foraminíferina híšica -e -e ž spiralno zavit ali raven skelet z različno oblikovanimi kamri­cami pri foraminiferah S: híšica foraminífere foraminíferino bláto -ega -a s usedlina, sesta­vljena pretežno iz hišic foraminifer formácija -e ž litološka enota, ki združuje več členov, ki so skupki različnih tipov kamnin s podobnimi litološkimi značilnostmi, nasta­limi navadno v neprekinjenem procesu, npr. flišna formacija S: geolóška formácija formacíjska vôda -e -e ž › fosílna vôda forsterít -a m temnozelen rombični mineral, magnezijev olivin fosfát -a m 1. v množini sedmi razred v sistemati­ ki mineralov, v katerega so uvrščeni minerali, ki so spojine kovin z anionsko skupino Po4 3-, skupaj z arzenati in vanadati 2. v ednini mine­ ral iz te skupine, npr. monacit, apatit fosfátna bakterija -e -e ž bakterija, ki sodeluje pri nastanku fosforita fosfátna kréda -e -e ž kreda s primesjo fosfo­rita fosfátni apnénec -ega -nca m apnenec s pri­mesjo fosforita fosfátni peščenják -ega -a m peščenjak, sesta­vljen iz drobcev fosforita ali s fosforitom kot vezivom fosforescénca -e ž 1. pojav, pri katerem telo oddaja svetlobo tudi potem, ko preneha de­lovati prvotni izvor svetlobe S: svetlíkanje PRIM.: fluorescénca, luminiscénca 2. oddaja­nje svetlobe zaradi biokemičnih procesov S: svetlíkanje fosforescéntna snôv -e snoví ž snov, pri kateri se pojavlja fosforescenca fosforít -a m nehomogena kemična usedlina, ki je zmes drobnozrnatih do amorfnih kalcijevih fosfatov fosforítni gomólj -ega -a m gomolj fosfata (2) kot sestavni del fosforita fosfuranilít -a m zlatorumen sekundarni uranov mineral, kalcijev vodni uranat fosfat fosgenít -a m bel, rumen, siv tetragonalni mi­neral, svinčev klorov karbonat fosíl -a m ostanek, sled ali odtis rastlinskega ali živalskega organizma iz geološke preteklo­sti, ohranjen v sedimentu, kamnini S: fosílija, fosílni ostánek, okamének, okameníca, oka­menína, okamnína, ostalína, petrefákt fosílija -e ž zastar. › fosíl, okamnína fosilizácija -e ž proces spreminjanja odmrlega organizma v fosil S: okamenévanje PRIM.: petrifikácija fosílna fávna -e -e ž ostanki živali iz starejših geoloških dob S: fosílno živálstvo P: recéntna fávna fosílna flóra -e -e ž ostanki rastlin iz starejših geoloških dob S: fosílno rastlínstvo P: recén­tna flóra fosílna nájdba -e -e ž neustr. › nájdba fosílna plást -e plastí ž sediment, ki vsebuje fosile fosílna skupína -e -e ž paleontološka skupina sorodnih okamnelih organizmov fosílna sléd -e sledí ž sled delovanja organizma v kamnini S: bioglíf, ihnofosíl, orgánska teks­túra, orgánski hieroglíf fosílna vôda -e -e ž voda, ki je ostala v sedi­mentih od njihovega nastanka S: formacíjska vôda fosílna vŕsta -e -e ž rastlinska ali živalska vr­sta, ki se je ohranila le kot fosil, npr. jamski medved fosílni člôvek -ega -éka m (vrste, lat. Homo habilis, Homo erectus, Homo neanderthalensis, Homo sapiens) vse vrste in podvrste človeka, ki so živele v pleistocenu S: diluviálni člôvek, ledenodôbni člôvek, pleistocénski člôvek, práčlôvek fosílni krás -ega -a m kras, katerega sledovi so litificirani, npr. v dachsteinskem apnencu PRIM.: páleokrás fosílni lés -ega lesá m les, prepojen z minerali, npr. s kalcitom, kremenom, opalom ali kalce­donom PRIM.: opalizírani lés fosílni ostánek -ega -nka m › fosíl, okamnína fosílni pláz -ega plazú m 1. plaz, ki je nastal v geološki preteklosti in je prekrit z mlajšimi sedimenti PRIM.: olistostróma 2. neustr. › mirujóči pláz fosílni skelét -ega -a m mineraliziran skelet or­ganizma iz geološke zgodovine fosílno gorívo -ega -a s gorljiva organska snov, nastala v geološki zgodovini, npr. premog, nafta, zemeljski plin fosílno óglje -ega -a s zogleneli les iz geološke zgodovine fosílno rastlínstvo -ega -a s ostanki rastlin iz starejših geoloških dob S: fosílna flóra P: re­céntno rastlínstvo fosílno živálstvo -ega -a s ostanki živali iz sta­rejših geoloških dob S: fosílna fávna P: re­céntna fávna fósula -e ž polje brez septov v koralitu rugozne korale fótična cóna -e -e ž osvetljeno območje mor­ske vode do globine 200 m, ki še omogoča fotosintezo S: fótik PRIM.: afótična cóna, evfótična cóna 3 fótik -a m osvetljeno območje morske vode do globine 200 m, ki še omogoča fotosintezo S: fótična cóna PRIM.: afótična cóna, evfótična cóna fótogeologíja -e ž področje geologije, ki pro-učuje geološke strukture po fotografskih po­snetkih iz zraka fótogrametríja -e ž geodetska metoda izdelave topografskih kart po fotografskih posnetkih iz zraka fótokonduktívnost -i ž › fótoprevódnost fótoluminiscénca -e ž vzbujanje sevanja v ne­katerih snoveh z belo svetlobo fótoprevódnost -i ž prevodnost svetlobe v raz­ličnih snoveh enake debeline S: fótokonduk­tívnost fotosfera -e ž 1. plast okrog Sonca, iz katere iz­haja svetloba 2. območje Zemljinega površja, do katerega sega svetloba fótosimbióza -e ž simbioza med heterotrofnim in avtotrofnim organizmom, npr. med fora­minifero in algo fótosintéza -e ž nastajanje organskih spojin iz anorganskih v zelenih rastlinah pod vplivom svetlobe fótotaksíja -e ž sposobnost organizma, da usmerja svoje gibanje glede na svetlobo fototróf -a m organizem, ki s pomočjo sončne svetlobe proizvaja organske snovi iz anor­ganskih fragmokón -a m del hišice pri glavonožcih, ki je pregrajen s septi frákcijska kristalizácija -e -e ž ločevanje ohla­jajoče se magme zaradi zaporedne kristaliza­cije različnih mineralov pri postopnem niža­nju temperature S: frakcionácija, frakcioníra­na kristalizácija, kristalizacíjska diferenciácija, selektívna kristalizácija frakcionácija -e ž › frákcijska kristalizácija frakcionírana kristalizácija -e -e ž › frákcij­ska kristalizácija frakcioníranje izotópov -a --s ločevanje izoto­pov po njihovi molekularni teži framboíd -a m mikroskopsko majhen, plodu maline podoben skupek piritovih zrn S: orú­dena bakterija, pirítni framboíd framboidálna struktúra -e -e ž struktura, ki spominja na razpored zrn, podoben plodu maline Fránkejeva célica -e -e ž plastična ali papirnata ploščica z vdolbino za shranjevanje mikrofo­silov S: mátična célica franklinít -a m črn kubični mineral, cinkov že­lezov spinel frankolít -a m brezbarven karbonatni apatit, se­stavina fosforita frásnij -a m stopnja zgornjega devona med gi­vetijem in famennijem Fraunhóferjeve čŕte -ih čŕt ž mn. vsaka od ab­sorpcijskih črt spektra Sončeve svetlobe, ki ustreza absorpcijskemu spektru plinov, ki ob­krožajo Sonce freátična vôda -e -e ž voda, ki odteka iz vo­donosnika in priteka na Zemljino površje S: studenčnica, studeníca freátska erúpcija -e -e ž vulkanski izbruh vo­dnih par, plinov in drobcev prikamnine zara­di segrevanja podtalnice po intruziji magme S: hídrovulkánska erúpcija PRIM.: gejzír freibergit -a [frajbergít] m jekleno siv različek tetraedrita, bogat s srebrom freislebenit -a [frajzlebenít] m jekleno siv ku­bični mineral, svinčev srebrov antimonov sulfid frejmston -a m (ang. framestone) 1. karbonatna kamnina, ki jo gradijo na podlago pritrjeni organizmi z močnim skeletom 2. karbonatna kamnina, nastala na grebenu, ki jo gradijo te­sno povezani organizmi brez vmesnega sedi­menta S: brénčston frekvénca lamél -e --ž število lamel s cemen­tnimi intervali na razdalji 10 cm pri slonovih zobeh frekvénčna krivúlja -e -e ž krivulja, ki prikazu­je razmerja med delci različne debeline, med pojavi z različno pogostnostjo fríkcijske gúbe -ih gúb ž mn. gube v inkom­petentni plasti, ki nastanejo zaradi gubanja vzporednih kompetentnih plasti S: vléčne gúbe frontálka -e ž parna kost, ki v možganskem de­lu lobanje oblikuje sprednji del svoda lobanj­ske votline pri vretenčarjih S: čelnica frontálni obróček -ega -čka m zunanji del obro­ča med obraznima šivoma pri trilobitih frontálni róg -ega -a m zastar. koščen nastavek za rog na čelnici pri bovidih frústula -e ž dvodelni kremenični skelet pri dia­tomejah ftanít -a m temna, drobnozrnata, skrilava kre­menična klastična kamnina fuchsit -a [fuksít] m živozelen različek musko­vita, bogat s kromom S: krómova sljúda fukoíd -a m cevasta sled organizma v sedimen­tni kamnini fukoídni peščenják -ega -a m peščenjak s fuko­idi fulgurít -a m nekaj metrov globoka cevasta tvorba v tleh, nastala zaradi udara strele, ob kateri se kamnine natalijo in nastaja kreme­novo steklo fumaróla -e ž odprtina na območju vulkanske­ga delovanja, skozi katero prihajajo plini in vodne pare S: reglína funikulárna cév -e ceví ž cev, ki povezuje med seboj posamezne zooide S: zooídna cév funkcíjska morfologíja -e -e ž področje pale­ontologije in biologije, ki proučuje odnose med obliko telesa ali njegovega dela in nalo­go, ki jo opravlja fuzén -a m mehek, drobljiv litotip črnega pre­moga z vlaknato strukturo in svilnatim sija­jem, ki ga sestavlja mikrolitotip inertit fuzifórmna foraminífera -e -e ž foraminifera vretenaste oblike fuzinít -a m glavni maceral mikrolitotipa fuzita fuzít -a m mikrolitotip črnega premoga brez strukture fuzulína -e ž (rod, lat. Fusulina) foraminifera z vre­tenasto hišico, ki je živela v karbonu fuzuliníde -íd ž mn. (naddružina, lat. Fusulinoidea) morske bentoške foraminifere z vretenasto ali valjasto hišico, ki so živele od ordovicija do perma fuzulinídni apnénec -ega -nca m paleozojski apnenec z ostanki fuzulinid fuzulínski apnénec -ega -nca m karbonski apnenec z ostanki fuzulin  G gábro -a m globočnina gabrske skupine gabrodruzítska struktúra -e -e ž struktura ga­bra, v katerem pirokseni obraščajo zrna oli­vina gábropegmatít -a m › gábrski pegmatít gabropojkilítska struktúra -e -e ž struktura ga­bra, v katerem imajo zrna amfibola ali rom­bičnih piroksenov vključke plagioklazov ali monoklinskih piroksenov gábrska globočnína -e -e ž globočnina iz ga­brske skupine magmatskih kamnin gábrska skupína -e -e ž skupina magmatskih kamnin s kalcijevimi plagioklazi kot bistve­nimi minerali gábrska žilnína -e -e ž žilnina gabrske skupine gábrski aplít -ega -a m drobno- do srednjezrnat aplit, ki vsebuje v glavnem kalcijev plagio­klaz in redka zrna mafičnih mineralov gábrski pegmatít -ega -a m debelozrnata žilni­na gabrske sestave S: gábropegmatít gábrski peridotít -ega -a m globočnina, ki ima značilnosti gabra in peridotita gagát -a m trd, smolnat rjavi premog, ki se dá polirati S: gagatít, jett gagatít -a m › gagát gahnit -a [ganít] m temnozelen do črn kubični mineral, cinkov aluminijev oksid S: cínkov spinél galaksíja -e ž diskasto oblikovan sistem zvezd, sestavljen iz zvezd, zvezdnih skupin in plane-tov S: megleníca galenít -a m kovinsko siv kubični mineral, svinčev sulfid S: svínčev sijájnik galmáj -a m neustr. › hemimorfít galmán -a m neustr. › hemimorfít gáma karotáža -- -e ž geofizikalna metoda, pri kateri se za ugotavljanje geološke strukture uporabljajo meritve radioaktivnosti kamnin v vrtini gáma sévanje -- -a s › sévanje gáma gáma žveplo -- -a s › žveplo gáma gametofít -a m spolna oblika rastline, ki produ­ cira ženske in moške spolne celice gametogoníja -e ž spolno razmnoževanje gamónt -a m spolna generacija pri foramini­ferah z veliko začetno kamrico in majhno hišico S: Á­generácija, Á­oblíka, generácija Á, mákrosferična generácija, mégalosferična generácija, oblíka Á P: B­generácija gamóvik -a m nadaljevanje kozmičnega časa, ki je trajalo od 5390.10-44 sekunde do hadeika ganoídne lúske -ih -sk ž mn. rombaste ribje lu­ske, razvrščene v vrstah garnierít -a m zelen monoklinski mineral, ma­gnezijev nikljev hidroksidni listasti silikat S: níkljev antigorít, noumeít gastrolít -a m 1. karbonatna konkrecija, ki jo izloča epitel želodca pri nekaterih rakih in je skladišče kalcita 2. kroglasti kamni, ki jih požirajo ptiči in reptili za drobljenje hrane v želodcu gastropódi -ov m mn. (razred, lat. Gastropoda) morski, sladkovodni ali kopenski mehkužci, navadno s spiralno zavito kalcitno hišico, ki živijo od kambrija dalje S: pôlži gastrovaskulárna votlína -e -e ž notranja pre­bavna votlina pri ožigalkarjih gault -a [gólt] m v Franciji in Angliji stopnja spo­dnje krede, ki je časovni ekvivalent albija gáuss -a m magnetostratigrafska enota med gilbertom in matuyamom S: magnetokrón 3 géa -e tudi geja -e ž kamnine določenega obmo­čja ali obdobja PRIM.: fávna, flóra gedínnij -a m zastar. stopnja spodnjega devona med pridolijem in siegenijem gedrít -a m svetel antofilit, ki vsebuje več alu­minija gehlenit -a [gelenít] m kalcijev mineral iz me­lilitove skupine geja -e ž › géa gejzír -ja m izvir vrele vode, ki v enakomernih časovnih presledkih bruha vodo zaradi sifon­ske oblikovanosti dovodnega kanala in spro­ščanja pregrete pare v globini PRIM.: freátska erúpcija, zaganjálka gél -a m koloidni delci, ki se prosto ne gibljejo gelinít -a m maceral rjavega premoga, v kate­rem je rastlinsko tkivo zaradi impregnacije z gelom spremenjeno, a je še ohranjena struk­tura gélska struktúra -e -e ž struktura kriptokristal­nih ali amorfnih snovi géna -e ž vsak od obeh stranskih delov naglav­nega ščita pri trilobitih S: líce generácija Á -e --ž spolna generacija pri fora­miniferah z veliko začetno kamrico in majh­no hišico S: Á­generácija, Á­oblíka, gamónt, mákrosferična generácija, mégalosferičnagenerácija, oblíka Á P: generácija B generácija B -e --[bé] ž nespolna generacija pri foraminiferah z majhno začetno kamrico in veliko hišico S: B­generácija, B­oblíka, míkrosferična generácija, oblíka B, shizónt P: generácija Á generácija minerálov -e --ž vsi kristali iste­ga minerala v kamnini, ki so kristalizirali v istem času, npr. vtrošniki olivina in olivin v osnovi sta dve generaciji olivina PRIM.: aso­ciácija (2) generalíst -a m organizem, neobčutljiv na fizi­kalne in biogene spremembe v okolju generálna próba -e -e ž neustr. › orientacíjski vzórec genétski típ -ega -a m opredelitev kvartarnih sedimentov po nastanku, npr. morena genéza -e ž nastanek, izvor, razvoj npr. minera­lov, kamnin, geoloških struktur genitálna plôščica -e -e ž del skeleta z izvodi­li spolnih žlez na dorzalni strani korone pri morskih ježkih genthelvit -a [gentelvít] m temen kubični mine­ral, cinkov berilijev otočni silikat z žveplom, izomorfen s helvitom in danalitom geo… v zloženkah ki se nanaša na Zemljo, npr. geologija, geofizika, geolog géoakústika -e ž geofizikalna metoda, pri ka­teri se za ugotavljanje geološke strukture uporablja širjenje zvočnega in nadzvočnega valovanja géobarometríja -e ž metoda, ki omogoča po­sredno ali neposredno določanje tlaka, pri katerem je nastala kamnina ali mineral, npr. uporaba kemičnih reakcij, občutljivih za spremembo tlaka geóda -e ž elipsoidno, kroglasto ali nepravil­no oblikovano mineralno telo s koncentrično strukturo, v katerem kristalizira iz vodnih raz­topin en mineral ali več mineralov od oboda votline proti sredini S: sekrécija P: konkrécija PRIM.: mándelj geódasta tekstúra -e -e ž tekstura, pri kateri je votlina zapolnjena s koncentričnimi pasovi mineralov, ki rastejo od oboda proti sredini geodétska višína -e -e ž › nadmôrska višína geodinámična metamorfóza -e -e ž › dinámič­na metamorfóza, dinámometamorfóza géodinámika -e ž 1. področje geologije, ki pro-učuje geološke procese na Zemlji in v njej 2. › geolóški procés géoeléktrična raziskáva -e -e ž › géoeléktrič­ no sondíranje géoeléktrično sondíranje -ega -a s raziskava električnih polj v Zemljini skorji S: géoelék­trična raziskáva géoeléktrika -e ž naravni električni potenciali kamnin, nastali zaradi mehanskih in kemič­nih procesov v kamninah, npr. elektrokinetič­ni pojavi, difuzijski potencial géofizikálna kárta -e -e ž karta značilnih fizi­kalnih lastnosti Zemljine skorje, npr. karta Zemljinega pospeška, Zemljinega magnetne­ga polja, Zemljinih električnih polj géofizikálna merítev -e -tve ž meritev fizikal­nih lastnosti kamnin v Zemljini skorji zaradi določanja njene zgradbe géofizikálna metóda -e -e ž metoda raziskova­nja Zemljine notranjosti na podlagi fizikalnih lastnosti kamnin, npr. gostote, namagneteno­sti, električne prevodnosti, hitrosti seizmič­nih valov geogéni plín -ega -a m plin, nastal v Zemljini notranjosti zaradi geoloških procesov, npr. geogeni ogljikov dioksid, geogeni amoniak geognozíja -e ž zastar. › geologíja (1) geográfska dolžína -e -e ž v stopinjah merjen kot med določenim krajem na Zemljinem površju in začetnim poldnevnikom, merjen na vzporedniku in odčitan na krajevnem pol­dnevniku S: zemljepísna dolžína geográfska širína -e -e ž v stopinjah merjen kot med določenim krajem na Zemljinem površju in ekvatorjem, merjen na krajevnem poldnevniku in odčitan na krajevnem vzpore­dniku S: zemljepísna širína géohidrolóška kárta -e -e ž › hídrogeolóška kárta geoíd -a m oblika Zemlje, ki se razlikuje od pravilnega elipsoida zaradi različne geološke zgradbe in rotacije S: Zemljina ôbla géoizoterma -e ž črta, ki veže točke z enako temperaturo v Zemljini notranjosti géokémična analíza -e -e ž kemična analiza geoloških materialov géokémična anomalíja -e -e ž pojav povišane  količine nekaterih prvin, npr. živega srebra v prsti, vodi in rastlinah géokémična kárta -e -e ž grafični prikaz ka­kega Zemljinega območja z navedenimi kon­centracijami posameznih prvin géokémična paragenéza -e -e ž skupnost raz­ličnih prvin na določenem območju géokémična pregráda -e -e ž grafični prikaz meje med dvema poljema, ki predstavljata na eni strani prisotnost kake snovi in na drugi strani njeno odsotnost géokémična soródnost -e -i ž podobnost združb prvin na različnih območjih ali v ka­mninah géokémični cíklus -ega -a m zaporedje kemič­nih procesov v Zemljini skorji géokémično sledenje -ega -a s določanje mi­kroelementov v tleh, vodi ali sedimentih pri iskanju nafte, nahajališč mineralnih surovin géokemíja -e ž področje geologije, ki obravna­va porazdelitve in vsebnosti kemičnih prvin v vodi in zraku, mineralih, sedimentih, kamni­nah in proučuje kroženje prvin v naravi po lastnostih njihovih atomov in ionov geoklína -e ž labilni del morskega dna z veliko debelino sedimentov in magmatskih kamnin ob kontinentih ali med kontinenti na obrobju oceanov géokozmologíja -e ž veda o razvoju Zemlje in njenem položaju v vesolju géokronologíja -e ž področje geologije, ki pro-učuje starost kamnin s fosili in radioaktivni­mi izotopi in časovno zaporedje geoloških dogodkov S: kronologíja géokronolóška enôta -e -e ž časovna enota v geološki zgodovini, v kateri je nastala kaka stratigrafska enota S: géokronolóški člén, kronolóška enôta, kronolóški člén géokronolóški -a -o prid. ki se nanaša na ugo­tavljanje starosti kamnin in na časovno zapo­redje geoloških dogodkov, npr. geokronolo­ška enota, geokronološko zaporedje, geokro­nološki horizont S: kronolóški géokronolóški člén -ega -a m › géokronoló­ška enôta géokronolóški sistém -ega -a m razvrstitev, razporeditev geoloških dogodkov po starosti géokronometríja -e ž merjenje geološkega ča­sa z različnimi metodami, npr. z radiometrič­nim ugotavljanjem starosti, s fosili geológ -a m strokovnjak za geologijo geologíja -e ž 1. veda, ki proučuje nastanek, sestavo in razvoj Zemlje S: geognozíja 2. ge­ološki podatki o kakem ozemlju, npr. geolo­ gija Slovenije S: geolóška slíka geologíja náfte -e --ž › náftna geologíja geolóška dôba -e -e ž vsak od delov geološke zgodovine, npr. jura, karnij S: dôba (2) geolóška enôta -e -e ž 1. dogovorjeni del geo­loške zgodovine 2. del Zemlje z značilnimi lastnostmi, npr. guba, gorstvo, plošča geolóška formácija -e -e ž › formácija geolóška kárta -e -e ž grafični prikaz kakega Zemljinega območja s podatki o razširjeno­sti, starosti, vrsti kamnin in geološki strukturi z legendo in značilnimi profili, npr. litostrati­grafska karta, tektonska karta, hidrogeološka karta S: geolóški zemljevíd geolóška léga -e -e ž lega plasti ali kamninske gmote na terenu S: geolóška pozícija geolóška meja -e -e ž meja med dvema ka­mninama, ki sta različni po izvoru, starosti, sestavi ali drugih lastnostih S: kontákt, meja kamnín, stík geolóška metóda -e -e ž metoda za določanje kamninske sestave ali strukture v Zemljini skorji, npr. kartiranje, mikroskopiranje ka­mnin, geokronometrija geolóška minúlost -e -i ž zastar. › geolóška zgodovína geolóška plôskev -e -kve ž površina kamnin­ske plasti ali preloma geolóška podlága -e -e ž kamnine, ki ležijo pod obravnavanim območjem geolóška pozícija -e -e ž › geolóška léga geolóška preteklost -e -i ž › geolóška zgo­dovína geolóška raziskáva -e -e ž raziskava določene­ga območja z geološkimi metodami geolóška rezerva -e -e ž › geolóška zalóga geolóška sestáva -e -e ž kamnine in njihova medsebojna lega na določenem območju geolóška skíca -e -e ž preprosta risba geološke strukture geolóška slíka -e -e ž › geologíja (2) geolóška stárost -e -i ž radiometrična ali relativna starost kamnin ali geološkega do­godka geolóška struktúra -e -e ž relativna lega ka­mninskih mas na kakem območju kot posle­dica sedimentacije, tektonike ali magmat­skega delovanja S: geolóška zgrádba geolóška termometríja -e -e ž merjenje ali ocenjevanje najvišjih, najnižjih ali dejanskih temperatur, pri katerih se začne ali poteka ge­ološki proces, npr. kristalizacija mineralov S: géotermometríja geolóška transverzála -e -e ž planinska pot z označenimi geotopi geolóška traverza -e -e ž › géotraverza geolóška zalóga -e -e ž nahajališče mineralov, premoga, nafte ali naravnega kamna ne gle­de na gospodarnost izkoriščanja S: geolóška rezerva, rúdna rezerva, rúdna zalóga geolóška zgodovína -e -e ž zgodovina razvo­ja Zemlje od nastanka do danes S: geolóška minúlost, geolóška preteklost geolóška zgrádba -e -e ž relativna lega ka­mninskih mas na kakem območju kot posle­dica sedimentacije, tektonike ali magmatske­ga delovanja S: geolóška struktúra geolóški -a -o prid. ki se nanaša na geologijo geolóški cíklus -ega -a m zaporedno ponavlja­nje geoloških procesov, npr. nastajanje reli­efa geolóški čas -ega čása m čas geološke prete­klosti od nastanka Zemlje do danes geolóški dogódek -ega -dka m dogodek, ki je pustil v geološki zgodovini izmerljive ali razpoznavne sledove, npr. transgresija morja, vulkansko delovanje, padec meteorita geolóški element -ega -enta m geološka struk­tura ali pojav, ki nastane pri geološkem do­godku ali procesu, npr. guba, prelom, sedi­mentacija geolóški kómpas -ega -a m kompas, ki ima za merjenje horizontalnih kotov v plasteh na številčnici oznake v nasprotni smeri gibanja urnega kazalca in dodan klinometer za mer­jenje vertikalnih kotov v plasteh geolóški načŕt -ega -a m geološka karta v ve­čjih merilih, npr. 1 : 5000, 1 : 1000, 1 : 100 geolóški nôvi vék -ega -ega -a m › kenozóik, nôvi zemeljski vék geolóški presek -ega -éka m 1. presek kamnin v Zemljini skorji S: geolóški profíl (1) 2. gra­fični prikaz preseka kamnin v Zemljini skorji S: geolóški profíl (2) geolóški procés -ega -a m dogajanje, ki pov­zroči spremembe kamnin ali zgradbe v Ze­mljini skorji, npr. metamorfoza, subdukcija S: géodinámika (2) geolóški profíl -ega -a m 1. presek kamnin v Zemljini skorji S: geolóški presek (1) 2. gra­fični prikaz preseka kamnin v Zemljini skorji S: geolóški presek (2) geolóški sistém -ega -a m stratigrafska enota, ki združuje dve seriji ali več serij, npr. trias S: sistém (2) geolóški srédnji vék -ega -ega -a m › mezo­zóik, srédnji zemeljski vék geolóški stári vék -ega -ega -a m › paleozóik, stári zemeljski vék geolóški termométer -ega -tra m 1. mineral ali mineralna združba, katere sestava, zgrad­ba ali vključki so v znanih temperaturnih in tlačnih mejah stalni in njihova prisotnost določa temperaturo ali temperaturni razpon nastanka kamnine ali minerala 2. organizmi v geološki preteklosti, ki so živeli v dolo­čenih temperaturnih pogojih, npr. korale S: géotermométer geolóški zemljevíd -ega -a m grafični prikaz kakega Zemljinega območja s podatki o raz­širjenosti, starosti, vrsti kamnin in geološki strukturi z legendo in značilnimi profili, npr. litostratigrafska karta, tektonska karta, hidro­geološka karta S: geolóška kárta geolóško kartíranje -ega -a s vnašanje teren­skih podatkov o kamninah, njihovi starosti, sestavi, tektonski zgradbi, hidrogeoloških, inženirskogeoloških, morfoloških značilnosti na topografsko karto S: geolóško mapíranje geolóško kladívo -ega -a s kladivo iz kovanega jekla za jemanje kamninskih vzorcev geolóško mapíranje -ega -a s zastar. › geoló­ško kartíranje geolóško vŕtanje -ega -a s vrtanje v Zemljino skorjo zaradi ugotavljanja njene sestave S: raziskoválno vŕtanje, sondážno vŕtanje geolóško vzorčevánje -ega -a s jemanje vzor­cev za petrografske, paleontološke, geoke­mične, inženirskogeološke raziskave géomagnetízem -zma m pojav Zemljinega ma­gnetnega polja, ki se spreminja zaradi spre­memb v Zemljini notranjosti PRIM.: géoma­gnétno pólje géomagnétna anomalíja -e -e ž neskladje od­klona magnetne igle z normalnim Zemljinim magnetnim poljem, navadno zaradi prisotno­sti železovih rud S: magnétna anomalíja géomagnétni obrát -ega -a m sprememba nor­malne Zemljine magnetne polarnosti v rever­zno in obratno géomagnétni pól -ega -a m pol Zemljinega magnetnega polja, ki niha okrog geografske­ga Zemljinega pola zaradi sprememb v notra­njosti Zemlje géomagnétno pólje -ega -a s magnetno polje, ki nastane zaradi električnih tokov in tokov magme v notranjosti Zemlje S: Zemljino ma­gnétno pólje PRIM.: géomagnetízem géomatemátika -e ž › matemátična geologíja géomehánska analíza -e -e ž raziskovalna metoda za ugotavljanje mehanskih lastnosti  kamnin in sprememb, ki jih v kamnini pov­zročajo različne napetosti géomehánska preiskáva -e -e ž preiskava tr­dnosti, elastičnosti in odpornosti kamnin pro­ti dodatnim obremenitvam za potrebe grad­beništa S: géomehánska raziskáva géomehánska raziskáva -e -e ž raziskava tr­dnosti, elastičnosti in odpornosti kamnin pro­ti dodatnim obremenitvam za potrebe grad­beništva S: géomehánska preiskáva geométrična kristalografíja -e -e ž › geome­tríjska kristalografíja geometríjska kristalografíja -e -e ž področje kristalografije, ki obravnava oblike in zuna­njo simetrijo kristalov S: geométrična krista­lografíja géomorfogenéza -e ž nastajanje oblik Zemlji­nega površja géomorfografíja -e ž opisovanje oblik Zemlji­nega površja géomorfologíja -e ž veda o oblikah in spre­membah Zemljinega površja géomorfolóška kárta -e -e ž karta območja s podatki o oblikovanosti Zemljinega površja géomorfometríja -e ž merjenje in matematična analiza oblik Zemljinega površja S: morfo­métrična metóda géopetálna tekstúra -e -e ž tekstura kamnine, ki označuje prvotni položaj plasti, npr. posto­pna zrnavost géopetálna zapolnítev -e -tve ž zapolnitev ka­ke votline s sedimentom z geopetalno teks­turo géopoezíja -e ž po H. H. Hessu aktivno nastajanje in širjenje oceanskega dna géoseizmična karotáža -e -e ž geofizikalna metoda, pri kateri se za ugotavljanje geološke podlage uporabljajo viri seizmičnega valova­nja v vrtini geosfera -e ž vsaka od zunanjih ali notranjih plasti Zemlje z določenimi fizikalnimi in ke­mičnimi lastnostmi, npr. Zemljino notranje jedro, litosfera, hidrosfera S: ovoj Zemlje, Zemljina lupína, Zemljina sfera, Zemljin ovoj géosinklinála -e ž zastar. več deset kilometrov dolga vdrtina v Zemljini skorji, ki se je stal­no poglabljala in zapolnjevala z usedlinami s svojih bokov géosinklinálni razvoj -ega -ôja m zastar. razvoj, značilen za geosinklinalo géosinklinálno môrje -ega -a s zastar. morje, ki je zapolnjevalo geosinklinalo géostátična napétost -e -i ž napetost v kaki točki v Zemljini skorji géostátični tlák -ega -a m › kamnínski tlák, litostátični tlák géostátika -e ž veda, ki proučuje geostatične napetosti géostatístika -e ž statistične metode, ki se upo­rabljajo na različnih področjih geologije géotéhnika -e ž področje geologije, ki se ukvar­ja z gradnjami v Zemljini skorji géotektónika -e ž 1. področje geologije, ki obravnava zgradbo litosfere in premike v njej S: tektónika (1) PRIM.: néotektónika, struk­túrna geologíja 2. zgradba litosfere, ki je po­sledica tektonskih procesov S: tektónika (2) 3. › géotektónski procés, géotektónsko de­lovánje, tektogenéza, tektónika (3), tektónski procés, tektónsko delovánje géotektónska enôta -e -e ž tektonska enota ve­čjih razsežnosti S: masív (2) géotektónski -a -o prid. ki se nanaša na geo­tektoniko, npr. geotektonski ciklus, geotek­tonska enota géotektónski cíklus -ega -a m zaporedje tek­tonskih procesov, ki povzročajo spremembe v zgradbi Zemlje géotektónski procés -ega -a m premikanje in preoblikovanje litosfere S: géotektónika (3), géotektónsko delovánje, tektogenéza, tek­tónika (3), tektónski procés, tektónsko delo­vánje géotektónsko delovánje -ega -a s premikanje in preoblikovanje litosfere S: géotektónika (3), géotektónski procés, tektogenéza, tek­tónika (3), tektónski procés, tektónsko delo­vánje géoterma -e ž izvir termalne vode, ki ima vsaj 4 °C višjo temperaturo od srednje letne tem­perature zraka v določenem kraju S: termálni izvír PRIM.: ascendéntni izvír, podhlajeni iz­vír géotermálna energíja -e -e ž energija vročih termalnih vod v vulkanskih in mlajših oro­genih pasovih, npr. v termalnih izvirih, gej­zirjih géotermálna stôpnja -e -e ž neustr. › géotermična stôpnja, géotermični gradient géotermična metamorfóza -e -e ž metamorfo­za, ki nastane zaradi zvišanja temperature pri pogrezanju dela skorje v globino géotermična stôpnja -e -e ž stopnja narašča­nja temperature Zemljine skorje z globino, ki je povprečno 1 °C na 33 m S: géotermični gradient, zemljetoplôtna stôpnja PRIM.: tem­peratúrni gradient géotermični gradient -ega -enta m stopnja naraščanja temperature Zemljine skorje z globino, ki je povprečno 1 °C na 33 m S: géotermična stôpnja, zemljetoplôtna stôpnja PRIM.: temperatúrni gradient géotermični pretok -ega -óka m količina toplo­te, ki se pretoči v Zemljini skorji, merjena v kalorijah na cm2 v sekundi géotermíja -e ž veda o toplotnih razmerah v Zemljini skorji géotermométer -tra m › geolóški termométer (2) géotermometríja -e ž › geolóška termome­tríja géotóp -a m del Zemljinega površja s poseb­nimi geološkimi ali geomorfološkimi pojavi, npr. kraški in tektonski pojavi, nahajališča fosilov in mineralov géotraverza -e ž geološki presek preko večjih geoloških struktur, npr. geotraverza preko alp S: geolóška traverza, traverza germanotípna tektónika -e -e ž tektonski ra­zvoj kratonov, ki se kaže v dvigovanju in /ali spuščanju blokov ob bolj ali manj vertikal­nih prelomih in v gubanju z izrazitim diapi­rizmom S: germanotípni razvoj, saksónska tektónika germanotípni razvoj -ega -ôja m tektonski ra­zvoj kratonov, ki se kaže v dvigovanju in /ali spuščanju blokov ob bolj ali manj vertikalnih prelomih in v gubanju z izrazitim diapiriz­mom S: germanotípna tektónika, saksónska tektónika germanotípno gúbanje -ega -a s gubanje zno­traj kratonov, za katero je značilno znatno dviganje blokov S: saksónsko gúbanje germánovec -vca m narečno slabo vezan lapo­rovec v flišu Goriških brd S: hermánovec germánski razvoj -ega -ôja m trodelni strati­grafski razvoj triasa v srednji Evropi geróntni osébek -ega -bka m osebek z opazni­mi znaki staranja gersdorfít -a m srebrno bel do jekleno siv ku­bični mineral, nikljev arzenov sulfid S: ní­kljev sijájnik gervílija -e ž (rod, lat. Gervillia) školjka z neena­komernima loputama in ravnim sklepnim ro­bom, ki je živela od triasa do zgornje krede gibbsít -a m bel monoklinski aluminijev hidro­ksid S: hidrargilít gibbsítni boksít -ega -a m boksit z gibbsitom kot značilnim mineralom S: hidrargilítni boksít Gíbbsova entalpíja -e -e ž › Gíbbsova prôsta energíja Gíbbsova fúnkcija -e -e ž › Gíbbsova prôsta energíja Gíbbsova prôsta energíja -e -e -e ž termodina­mični potencial, ki pri ireverzibilnem termo­dinamičnem procesu pri stalni temperaturi in tlaku pada, pri reverzibilnem procesu ostaja konstanten S: Gíbbsova entalpíja, Gíbbsova fúnkcija gilbert -a [žilber] m magnetostratigrafska enota med magnetokronom 5 do 34 in gaussom S: magnetokrón 4 gímnokódij -a m (rod, lat. Gymnocodium) rdeča alga s pokončnim kalcitnim talusom in številnimi porami, ki je živela v permu gínko -a m (rod, lat. Ginkgo) dvodomna drevesna golosemenka s primitivnimi dvokrpimi listi, ki je bila široko razširjena v terciarju in raste še danes giobertít -a [džobertít] m magnezit s kriptokri­stalno strukturo in opalom, nastal iz serpenti­na PRIM.: pinolít gíps -a m zastar. › sádra gipskeuper -pra [gipskôjper] m srednji del ke­upra s sadro v germanskem razvoju giroéder -dra m kristalni lik v kubičnem krista­lografskem sistemu, ki ima na vsaki ploskvi oktaedra tri neenakostranične peterokotne ploskve S: pentagóntrioktaéder girogonít -a m kalcitni ovoj oogonija pri hara­cejah, ki se ohrani kot fosil giroplévra -e ž (rod, lat. Gyropleura) rudistna školj­ka, ki je živela v kredi giroporéla -e ž (rod, lat. Gyroporella) zelena alga s kalcitnim talusom, ki je živela v permu girúndij -a m kompleks glinastih kamnin v plasteh akvitanija in burdigalija v akvitanski kotlini gismondin -a [žizmondín] m › gismondit gismondit -a [žizmondít] m brezbarven do bel monoklinski kalcijev vodni zeolit S: gismon­din givetij -a [živétij] m stopnja srednjega devona med eifelijem in frasnijem glabéla -e ž 1. srednji dvignjeni del naglavne­ga ščita pri trilobitih 2. spremenjen naklonski kot čelnice pri jamskem medvedu glaciál -a m vsako obdobje v Zemljini zgodovi­ni, ko je led pokril obsežna območja Zemlji­nega površja S: hládna dôba glaciálna erozíja -e -e ž dolbenje, drobljenje in odnašanje kamnin zaradi delovanja ledenika S: eksarácija, ledeníška erozíja glaciálna fávna -e -e ž živali, ki so živele v kvartarnih hladnih dobah S: hladnodôbna 1 fávna, hladnodôbno živálstvo, mrzlodôbna fávna, mrzlodôbno živálstvo glaciálna flóra -e -e ž rastline, ki so uspevale v kvartarnih hladnih dobah S: hladnodôbna flóra, hladnodôbno rastlínstvo, mrzlodôbna flóra, mrzlodôbno rastlínstvo glaciálna oblíka -e -e ž oblika površja, nastala v glacialu kot posledica delovanja ledenika, ledeniških voda ali vetra, npr. ledeniška grbi­na, kam, dina S: hladnodôbna oblíka glaciálna usedlína -e -e ž › glaciálni sediment, hladnodôbna usedlína glaciálni -a -o prid. ki se nanaša na glacial in vsa dogajanja v glacialu, npr. glacialna favna, glacialna flora S: hladnodôbni, mrzlodôbni glaciálni sediment -ega -enta m sediment, ki so ga ledeniki, ledeniške vode ali veter odložili v glacialu, npr. morena (1), f luvio­glacialni sediment, puhlica S: glaciálna use­dlína, hladnodôbna usedlína, hladnodôbni sediment glaciálni tók -ega -a m neustr. › ledeníški tók glaciálno evstátično níhanje -ega -ega -a s evstatično nihanje morske gladine zaradi na­stajanja ali taljenja ledenikov v ledeni dobi glácifluviálni sediment -ega -enta m neustr. › flúvioglaciálna usedlína, gláciofluviálni sediment glacigéna oblíka -e -e ž oblika površja, nastala kot posledica ledeniške erozije in akumula­cije, npr. ledeniška dolina, morena (2) S: le­deníška oblíka glacigéni -a -o prid. ki se nanaša na delovanje ledenikov S: ledeníški glacigéni sediment -ega -enta m › moréna (1), tíl gláciofluviálna usedlína -e -e ž › flúviogla­ciálni sediment, gláciofluviálni sediment gláciofluviálni sediment -ega -enta m sedi­ment, nastal kot posledica delovanja ledeni­kov in ledeniških voda, ki so ga odložile v svojem srednjem toku S: flúvioglaciálna use­dlína, flúvioglaciálni sediment, gláciofluviálna usedlína, ledeníško-réčna usedlína, ledení­ško-réčni sediment, réčnoledeníška usedlína, réčnoledeníški sediment glaciologíja -e ž veda o nastanku, napredova­nju, nazadovanju, topljenju in delovanju le­denikov gladílni skrílavec -ega -vca m neustr. › ftanít gladína mórja -e --ž srednja višina površine mirujočega morja gladína podtálnice -e --ž ploskev odprtega vo­donosnika, do katere se gladina vode dvigne v večjih porah, vrtinah ali vodnjakih S: pié­ zométrična gladína glauberít -a m svetel monoklinski mineral, na­ trijev kalijev sulfat Gláuberjeva sôl -e solí ž svetlorumen mono­klinski mineral, natrijev vodni sulfat S: mi­rabilít glavkofán -a m moder monoklinski mineral, natrijev magnezijev aluminijev vodni dvoj­nonitasti silikat glavkofánski skrílavec -ega -vca m metamorf­na skrilava kamnina z glavkofanom glavkonít -a m zelen mineral iz skupine sljud, bogat z železom in magnezijem glavkonítni apnénec -ega -nca m apnenec z zrnci glavkonita glavkonítni láporovec -ega -vca m laporovec z zrnci glavkonita glavkonítni múlj -ega -a m mulj z zrnci glav­konita glavkonítni peščenják -ega -a m peščenjak z zrnci glavkonita glavkonítno bláto -ega -a s neustr. › glavkonítni múlj glavkonítski lápor -ega -ja m neustr. › glav­ konítni láporovec glávna dolína -e -e ž navadno podolgovata vdolbina v Zemljinem površju glávna kristalográfska ós -e -e osí ž četrta kristalografska os v heksagonalnem in tri­gonalnem kristalografskem sistemu in tretja kristalografska os v vseh drugih kristalo­grafskih sistemih S: navpíčna kristalográf­ska ós glávna prvína -e -e ž vsaka od osmih kemičnih prvin: kisik, silicij, aluminij, železo, kalcij, natrij, kalij, magnezij, ki jih je v Zemljini skorji povprečno več kot en odstotek glávni dolomít -ega -a m formacija zgornjetria­snega dolomita v Alpah glávni lík -ega -a m › osnôvni lík glávni lómni kolíčnik -ega -ega -a m neustr. › najvéčji lómni kolíčnik glávni minerál -ega -a m mineral v kamnini, po katerem se določi vrsta kamnine in se ta po njem uvrsti v sistematiko kamnin S: bístveni minerál glávni prerez -ega -éza m › glávni presek glávni presek -ega -éka m presek fosila, ki je pravokoten na najdaljšo os ali pogosto tudi na njegovo vertikalno os S: glávni prerez glávni sépt -ega -a m › kardinálni sépt glávni ščít -ega -a m › cefalón, naglávni ščít glávni zób -ega -a m vsak od dveh ali treh osre­dnjih zob v heterodontnem sklepu pri školj­kah S: kardinálni zób glavonóžci -ev m mn. (razred, lat. Cephalopoda) morski mehkužci z notranjim ali zunanjim skeletom, ki živijo od ordovicija dalje S: ce­falopódi glej -a m tla v nižinah in udorinah, kjer prihaja pod vplivom talne vode v zgornjem horizon­tu do oksidacije in v spodnjem horizontu do redukcije železovih ionov gléženj -žnja m zaokrožena izboklina na distal­nem delu golenice in mečnice pri vretenčar­jih S: maléolus glicímeris -a m (rod, lat. Glycimeris) debelolupina­sta školjka z ločnim taksodontnim sklepom in gladko lupino, ki živi od perma dalje S: pektúnkulus, sklédica glína -e ž klastična usedlina z zrni kremena, se­ricita in pretežno glinenih mineralov, manjših od 0,002 mm glínasta karbonátna kamnína -e -e -e ž kamni­na, ki jo sestavlja od 65 % do 90 % kalcita in/ali dolomita ter glineni minerali S: glinéni karbonát glínasta primés -e primesí ž neustr. › glinéna primés glínasti apnénec -ega -nca m 1. › láporni apnénec 2. › láporasti apnénec glínasti dolomít -ega -a m dolomit s primesjo glinenih mineralov glínasti lápor -ega -ja m neustr. › glinéni lápo­rovec glínasti peščenják -ega -a m peščenjak z gli­neno osnovo glínasti rdéči želézovec -ega -ega -vca m drob­nozrnat hematit s primesjo gline glínasti rjávi želézovec -ega -ega -vca m drob­nozrnat limonit s primesjo gline glínasti skrílavec -ega -vca m neustr. › skrílavi glínavec glínasti škríljnik -ega -a m zastar. › skrílavi glínavec glínastopeščéni fácies -ega -a m facies ka­mnin z minerali glin in s peskom glínati polívnik -ega -a m zastar. › sívica glínati škríljnik -ega -a m zastar. › skrílavi glínavec glínavec -vca m klastična kamnina z zrni mi­neralov gline, sericita, klorita in kremena, manjših od 0,002 mm S: argilít glinéna brežína -e -e ž obrežje potoka, reke ali morja, v katerem prevladuje glina glinéna frákcija -e -e ž delci usedline velikosti pod 0,002 mm glinéna osnôva -e -e ž osnova iz glinenih mi­neralov v klastičnih kamninah S: glinéno le­pílo glinéna primés -e primesí ž primes gline v neglineni kamnini, npr. v apnencu ali pešče­njaku glinéna usedlína -e -e ž usedlina, v kateri pre­vladujejo glineni minerali glinénčev avanturín -ega -a m › glinénčev aventurín glinénčev aventurín -ega -a m prozoren razli­ček oligoklaza, v katerem se preliva svetlo­ba rdečkastozlato zaradi odbojev od drobnih lusk hematita S: glinénčev avanturín, sónčni kámen glinénčev kreménov konglomerát -ega -ega -a m konglomerat, ki poleg kremena vsebuje prodnike granita glinénčev nadoméstek -ega -tka m 1. v množi­ni skupina belih ali sivih alkalnih skeletnih alumosilikatov, ki imajo manj silicija od gli­nencev 2. v ednini mineral iz te skupine, npr. levcit, nefelin S: feldspatoíd, foíd glinénčev peščenják -ega -a m kremenov pe­ščenjak z alkalnimi glinenci S: arkóza glinénec -nca m 1. v množini skupina svetlih monoklinskih ali triklinskih alkalnih in kalci­jevih skeletnih alumosilikatov 2. v ednini mi­neral iz te skupine, npr. ortoklaz, mikroklin, albit, anortit S: žívec glinéni apnénec -ega -nca m neustr. › láporni apnénec glinéni cement -ega -enta m neustr. › glinéna osnôva glinéni karbonát -ega -a m › glínasta kar­bonátna kamnína glinéni láporovec -ega -vca m klastična kamni­na, ki jo sestavlja od 65 % do 75 % glinenih mineralov ter kalcita in/ali dolomita glinéni minerál -ega -a m 1. v množini skupina belih ali svetlo obarvanih monoklinskih, na­vadno mikrokristalnih aluminijevih hidroksi­dnih listastih silikatov, ki večinoma nastajajo pri preperevanju glinencev 2. v ednini vsak od mineralov iz te skupine, npr. kaolinit, illit, montmorillonit PRIM.: mineráli glín glinéni múlj -ega -a m mulj, sestavljen iz zrn mineralov glin S: glinéno bláto glinéni skrílavec -ega -vca m neustr. › skrílavi glínavec glinéno bláto -ega -a s zastar. › glinéni múlj glinéno lepílo -ega -a s zastar. › glinéna osnôva glínica -e ž aluminijev oksid, vmesni proizvod pri pridobivanju aluminija iz boksita 3 glínični piroksén -ega -a m neustr. piroksen, ki vsebuje aluminijev oksid glínovec -vca m neustr. › glínavec globálna tektónika -e -e ž teorija o počasnem gibanju litosferskih plošč na astenosferi, o stikanju plošč vzdolž sorazmerno ozkih con z veliko vulkansko in/ali seizmično aktivno­stjo in o njihovem spreminjanju S: potovánje kontinentov, premíkanje kontinentov, tektóni­ka plôšč PRIM.: Wégenerjeva teoríja globigerína -e ž (rod, lat. Globigerina) planktonska foraminifera s kroglastimi kamricami, ki živi od krede dalje globigerínski láporovec -ega -vca m laporo­vec, ki vsebuje globigerine globigerínski múlj -ega -a m usedlina, sesta­vljena pretežno iz hišic globigerin S: globi­gerínsko bláto globigerínsko bláto -ega -a s › globigerínski múlj globínska erozíja -e -e ž erozija dolinskega dna S: tálna erozíja globínska sondáža -e -e ž › globínsko vŕta­nje globínska vrtína -e -e ž › vrtína globínsko vŕtanje -ega -a s vrtanje v večjo glo­bino Zemljine skorje za pridobitev jedra ali za izkoriščanje vode, nafte, plina S: globín­ska sondáža, globôko vŕtanje globočnína -e ž magmatska kamnina v Ze­mljini skorji z enakomerno zrnato strukturo, nastala iz magme S: intruzív, intruzívna ka­mnína, plutonít, vdornínska kamnína globôka tla -ih tál s mn. spodnja plast tal v pe­dološkem profilu, sestavljena iz drobcev sla­bo razpadle kamninske podlage globôki krás -ega -a m kras, v katerem je cona vodnih kanalov debela več sto metrov globôki pláz -ega plazú m plaz, pri katerem je drsina na globini nekaj deset metrov globôki potres -ega -ésa m potres, pri kate­rem je potresno žarišče v globini, večji od 300 km globôko mórje -ega -a s območje morja v glo­bini od 4000 m do 6500 m S: abisálno mórje globokomôrska usedlína -e -e ž › globoko­môrski múlj globokomôrski járek -ega -rka m podolgovata ozka udorina s strmimi stenami na morskem dnu S: járek (2), oceánski járek, podmôrski járek globokomôrski múlj -ega -a m usedlina globo­kega morja, sestavljena iz drobnih zrn kreme­na in glinenih mineralov S: globokomôrska usedlína, globokomôrsko bláto PRIM.: módri múlj, rdéči múlj globokomôrski sediment -ega -enta m nava­dno drobnozrnat sediment, odložen v globo­kem morju, npr. rdeči mulj globokomôrsko bláto -ega -a s zastar. › globo­ komôrski múlj globôko vŕtanje -ega -a s › globínsko vŕtanje globorotálija -e ž (rod, lat. Globorotalia) plankton­ska foraminifera z ravno dorzalno stranjo in povešenimi kamricami, ki živi od paleocena dalje globotrunkána -e ž (rod, lat. Globotruncana) plank­tonska foraminifera, ki je živela v zgornji kredi globotrunkánski apnénec -ega -nca m apne­nec z ostanki globotrunkan glóbston -a m (ang. globestone) karbonatna ka­mnina, nastala na grebenu, ki jo gradijo gre­benski organizmi, prirasli drug nad drugim globulít -a m drobno okroglo zrno zgoščenega stekla v steklasti predornini glodáč -a m vsak od štirih podaljšanih zob se­kalcev s stalno rastjo pri glodavcih glodávci -ev m mn. (red, lat. Rodentia) sesalci z zobmi, prirejenimi za glodanje, npr. bober, miš glomeroporfírska tekstúra -e -e ž neenako­merna razporeditev in koncentracija vtrošni­kov v predornini glomospíra -e ž (rod, lat. Glomospira) mikrofora­minifera z dvema kamricama, od katerih je druga neurejeno ovita okoli prve, ki živi od silurja dalje glosópteris -a m (rod, lat. Glossopteris) praprotni­ca z jezičastimi listi, ki je rastla v permu in triasu gmôta -e ž večje kamninsko ali ledeno telo, npr. koralni greben, ledena gora S: mása gnájs -a m zrnata skrilava metamorfna kamni­na z alkalnimi glinenci, kremenom in sljudo kot bistvenimi minerali S: rúla gnájsasta tekstúra -e -e ž vzporedno plastnata, gnajsu podobna tekstura kamnine gnájsov blestník -ega -a m blestnik, ki vsebu­je glinence in je prehod v gnajs S: gnájsov sljúdovec gnájsov konglomerát -ega -a m konglomerat, v katerem prevladujejo prodniki gnajsa gnájsov sljúdovec -ega -vca m › gnájsov ble­stník gníli glén -ega -a m zastar. › sapropél gniložívka -e ž › saprofít gnomónska projékcija -e -e ž v kristalografiji projekcija pravokotnice na kristalno ploskev, ki izhaja iz središča snopiča pod projekcijsko ravnino S: centrálna projékcija gnomostereográfska projékcija -e -e ž › ste­reográfska projékcija góbasta kóst -e kostí ž neustr. › góbasta kost­nína góbasta kostnína -e -e ž notranje kostno tkivo, razporejeno v stebričkih S: kôstna púhlica góbasta láva -e -e ž lava (2) z vesikulami (1) góbasta skála -e -e ž neustr. › skálna góba goethit -a [getít] m rjav do črn rombični mine­ral, železov oksihidroksid S: rjávi svitoglav Goldschmidtova razdelítev Zemlje -e -tve --[goltšmítova] ž po Goldschmidtu razdelitev Zemlje glede na relativno in absolutno razpo­reditev elementov v Zemljini skorji, na migra­cijo kemičnih elementov v različnih delih Ze­mljine skorje in zakonitosti, ki to regulirajo golén -i ž del zadnje ali spodnje okončine med kolenom in gležnjem pri večini vretenčarjev S: crus goleníca -e ž močnejša kost na medialni strani goleni pri vretenčarjih S: piščál, tíbija golíca -e ž del naravno razkritega kamninskega telesa na Zemljinem površju S: izdánek gôli krás -ega -a m kras, kjer je apnenec razga­ljen, brez preperine S: odkríti krás gôlo imé -ega -na s ime nove vrste fosila, nave­deno v besedilu brez predpisanega podrobne­ga opisa in slike S: nómen núdum goloseménke -énk ž mn. (skupina, lat. Gymnosper­mae) rastline z enospolnimi cvetovi in semen­skimi zasnovami na površini plodnih listov, ki rastejo od karbona dalje gomôla -e ž zastar. › skrílavi glínavec gomólj -a m elipsoidno, okroglo ali nepravilno oblikovano mineralno telo v sedimentnih ka­mninah S: nódula gomóljasta rúda -e -e ž ruda, v kateri so rudni minerali v gomoljih, npr. podmorska manga­nova ruda S: nodulárna rúda gomóljasta struktúra -e -e ž struktura, značil­na po večjih zaobljenih vključkih v kamnini S: nodulárna struktúra gomóljasti apnénec -ega -nca m apnenec z go­molji S: nodulárni apnénec Gondwana -e [gondvána] ž velik kontinent na južni Zemljini polobli od kambrija do krede, ko je razpadel v Afriški kraton, Indijski ščit, Arabski kraton, Južnoameriški kraton, Av­stralski kraton in Antarktični kraton goniatít -a m (rod, lat. Goniatites) amonit s pre­ prosto lobno linijo, ki je živel od devona do triasa goniatítna lóbna línija -e -e -e ž šiv z gladki­mi sedli in lobi, značilen za spodnjetriasne in starejše amonite goniométer -tra m 1. priprava za merjenje ko­tov v kristalu 2. del rentgenskega aparata za merjenje odboja rentgenskih žarkov od upra­šenih kristalov gonnardít -a m brezbarven, bel do rumenkast, domnevno tetragonalni natrijev kalcijev ze­olit gôra -e ž v geomorfologiji zaključen del Zemljine­ga površja, ki se znatno dviguje nad okolico goréči ognjeník -ega -a m neustr. › aktívni ognjeník, aktívni vulkán, delujóči ognjeník, delujóči vulkán Goríško-Vipávski sinklinórij -ega -a m sinkli­norij iz paleocenskih in eocenskih plasti na območju Vipavske doline, Gorice in severne­ga dela Goriških brd gorljíva kamnína -e -e ž kamnina, ki vsebuje večje količine bitumna, ogljika, npr. gorljivi skrilavi glinavec S: gorljívi skrílavec PRIM.: kávstobiolít gorljívi skrílavec -ega -vca m zastar. › gorljíva kamnína gornjegrájske plastí -ih --ž mn. oligocenske plasti laporovca, glinavca in apnenca s kora­lami, polži in školjkami v okolici Gornjega Grada górno plastí -- --ž mn. karbonatne plasti spo­dnjega in srednjega karnija v Lombardijskih Alpah gorotvórna síla -e -e ž sila, ki povzroča oro­genezo gorotvórni pritísk -ega -a m neustr. › gorotvór­ni tlák gorotvórni procés -ega -a m › orogenéza gorotvórni tlák -ega -a m napetost v Zemljini skorji zaradi premikanja litosferskih plošč gorotvórnost -i ž › orogenéza gorôvje -a s 1. naguban ali razlomljen ravni ali upognjeni del Zemljine skorje, nastal pri oro­genezi, npr. Alpidi, Dinaridi S: gôrstvo (1), orogén 2. v geomorfologiji v zaključeno celoto povezane gore, npr. gorovje Kamniško-Sa­vinjskih Alp gôrska gmôta -e -e ž geografsko omejeno gor­stvo enakega nastanka S: masív (4) gôrska plutovína -e -e ž neustr. › gôrsko úsnje gôrski mahagónij -ega -a m zastar. › obsidián  gôrski sklop -ega sklópa m masiv, sestavljen iz več pogorij ali gora, npr. Alpe Gorskokótarsko-Goteníška struktúrna enôta -e -e -e ž › Velikogôrsko sinklinálno ob­ móčje gôrsko mléko -ega -a s usedlina kalcita, hun­tita ali dolomita v jamah S: jámsko mléko, ólševsko mléko, špeh gôrsko úsnje -ega -a s listasti različek krizotila S: kaméno úsnje, pilolít gôrsko zlató -ega -á s zastar. › rúdno zlató gôrsko zrcálo -ega -a s › tektónska dŕsa górstij -a m stopnja zgornjega silurja med ho­ merijem in ludfordijem gôrstvo -a s 1. naguban ali razlomljen ravni ali upognjeni del Zemljine skorje, nastal pri oro­genezi, npr. Alpidi, Dinaridi S: gorôvje (1), orogén 2. v geomorfologiji v zaključeno celoto povezana gorovja, npr. Dinarsko gorstvo gósavska formácija -e -e ž senonske klastič­ne kamnine z zaplatami rudistnih grebenov v Severnih Alpah S: gósavska kréda gósavska kréda -e -e ž senonske klastične ka­mnine z zaplatami rudistnih grebenov v Se­vernih Alpah S: gósavska formácija goslarít -a m bel monoklinski mineral, vodni cinkov sulfat S: béla gálica, cínkova gálica gósta kamnína -e -e ž zastar. › míkrokristálna kamnína gósti apnénec -ega -nca m zastar. 1. › míkro­sparít 2. › mikrít gostôta -e ž razmerje med homogeno maso in njeno prostornino, izraženo v kg/m3 PRIM.: specífična téža gotlándij -a m zastar. › silúr göttweiški ínterstadiál -ega -a [getvájški] m neustr. › srédnji würm gôvške plastí -ih --ž mn. oligocenske in mio­censke plasti peska, peščenjaka in laporovca s foraminiferami v Posavskih gubah gôvški pések -ega -ska m oligocenski in mio­censki pesek v govških plasteh v Posavskih gubah gózdni konj -ega kônja m › mezohíp gradácija -e ž manjšanje velikosti zrn v plasti od spodaj navzgor S: postópna zŕnavost grádbeni kámen -ega -mna m v kamnoseštvu na­ravni kamen, ki se uporablja v gradbeništvu, npr. grušč graduálna plástnatost -e -i ž neustr. › gra­ duírana plástnatost, postópna plástnatost graduírana plástnatost -e -i ž spreminjanje de­beline plasti v geološkem profilu S: postópna plástnatost gráfična struktúra -e -e ž struktura globoč­nin ali žilnin granitske skupine, v kateri se pravilno preraščajo kristali kremena in or­toklaza S: pisménkasta struktúra, simétrično preráščanje grafít -a m črn heksagonalni mineral, prvina (2) PRIM.: diamánt grafitít -a m metamorfna kamnina, v kateri pre­vladuje grafit grafítna glína -e -e ž glina s primesjo grafita grafítni skrílavi glínavec -ega -ega -vca m skri­ lavi glinavec s primesjo grafita grafitoíd -a m 1. grafit meteorskega izvora 2. › šungít grafítov gnájs -ega -a m gnajs z grafitom kot značilnim mineralom grahamít -a m 1. črn mineral iz skupine asfalti­tov 2. › mézosiderít gráhovec -vca m aragonit v obliki kroglastih zrn z lupinasto zgradbo velikosti nekaj mm S: gráševec grájzen -zna m › greisen grajzenenje -a s › grajzenizácija grajzenizácija -e ž pnevmatolitsko spreminja­ nje granita v kamnino iz kremena, muskovi­ta, lepidolita s primesmi topaza, turmalina, kasiterita in volframita zaradi delovanja fluo­rovodikove kisline S: grajzenenje gramoz -óza m neustr. 1. › grúšč 2. › pród gramózna jáma -e -e ž večji izkop proda ali grušča za gradbene namene granát -a m 1. v množini skupina različno obar­vanih kubičnih otočnih silikatov s kationi kalcija, magnezija, mangana, železa, alumi­nija in kroma, ki določajo njegovo ime 2. v ednini mineral iz te skupine, navadno okrasni kamen (1), npr. pirop, andradit, almandin, grosular, spesartin, uvarovit granatít -a m kontaktno metamorfna kamnina, v kateri prevladuje granat S: granátovec granatoéder -dra m zastar. › rómbni dodekaé­der granátov blestník -ega -a m blestnik z grana­tom kot značilnim mineralom S: granátov sljúdovec granátovec -vca m kontaktno metamorfna ka­mnina, v kateri prevladuje granat S: granatít granátov filít -ega -a m filit s kristaloblasti gra­nata granátov-salítov skárn -ega -a m skarn iz gra­natov in salita granátov sljúdovec -ega -vca m › granátov blestník granít -a m globočnina granitske skupine granítenje -a s metasomatsko prehajanje v ka­mnine s kemično sestavo in strukturo granita S: granitizácija granitít -a m › biotítov granít granitizácija -e ž metasomatsko prehajanje v kamnine s kemično sestavo in strukturo gra­nita S: granítenje granítna mágma -e -e ž magma, ki jo sestavlja od 65 % do 75 % silicijevega dioksida, pre­vladujoči kalijevi in natrijevi oksidi ter zelo malo železovih oksidov granítna skórja -e -e ž del Zemljine skorje de­beline do 60 km, sestavljen pretežno iz gra­nita in drugih saličnih magmatskih kamnin ter metamorfnih in sedimentnih kamnin S: kontinentálna skórja, siál Granítni metamórfni pás -ega -ega pasú m pas iz sienit-granita, tonalita in metamorfnih kamnin, ki poteka od Črne na Koroškem do območja severno od Velenja granítni porfír -ega -ja m nediferencirana žilni­na granitske skupine granitoídna struktúra -e -e ž enakomerno zr­nata struktura, podobna granitni granítov konglomerát -ega -a m konglomerat iz prodnikov granita granítporfír -ja m neustr. › granítni porfír granítska skupína -e -e ž skupina magmatskih kamnin s kremenom in alkalnimi glinenci kot bistvenimi minerali granítska struktúra -e -e ž struktura, pri kateri so zrna mineralov približno enako velika in enakomerno razporejena v kamnini granoblástična struktúra -e -e ž homeobla­stična struktura neskrilavih metamorfnih kamnin, v katerih se zrna zajedajo drugo v drugega, npr. pri marmorju granodiorít -a m globočnina dioritske skupine s kremenom in več alkalnimi glinenci kot v kremenovem dioritu granofír -ja m predornina granitske skupine, pri kateri so v mikrokristalni osnovi vtrošniki kremena in ortoklaza P: vitrofír granulácija -e ž velikost zrn v sedimentu ali se­dimentni kamnini S: zŕnavost (1) granulacíjska analíza -e -e ž neustr. › granulo­métrična analíza granulít -a m kremenovo glinenčeva regionalno metamorfna kamnina z granoblastično struk­turo, nastala pri visoki temperaturi v granuli­tnem faciesu S: hälleflinta, leptinít, leptít granulítni fácies -ega -a m metamorfni facies kamnin, nastalih pri tlakih do 12 × 108 Pa in temperaturah nad 650 °C granulítska struktúra -e -e ž drobnozrnata struktura globočnin ali žilnin granitske sku-pine z malo muskovita S: aplítska struktúra granulítsko-ofítska struktúra -e -e ž neustr. › ofítska struktúra granulométrična analíza -e -e ž sedimentolo­ška metoda, s katero se določa zrnavost granulométríčni diagrám -ega -a m grafični prikaz razmerja med količinami zrn z različ­nim premerom graptolíti -ov m mn. (poddeblo, lat. Graptolithina) pa­leozojski morski kormijski organizmi, kate­rih osebki so živeli v hitinastih tekah graptolítni skrílavec -ega -a m skrilavi glina­vec z graptoliti gráševec -vca m zastar. › gráhovec Gráški paleozóik -ega -a m gruda paleozojskih kamnin v jugovzhodnem delu Zgornjega Av­stroalpina, ki je severozahodno od Gradca, v remšniku in kozjaku na površini, ostali del do Južnogradiščanskega praga pa leži pod terciarnimi sedimenti in sedimentnimi ka­mninami Štajerskega bazena grauwaka -e [grauváka] ž zastar. 1. › múljasti peščenják 2. › lítični peščenják graviméter -tra m priprava za merjenje Zemlji­nega težnostnega pospeška gravimétrična anomalíja -e -e ž anomalija, pri kateri se pojavljajo razlike med opazovanim in normalnim gravitacijskim poljem gravimétrična merítev -e -tve ž neustr. › gravi­ métrično mérjenje gravimétrični profíl -ega -a m diagram vredno­sti Zemljinega pospeška v določenem profilu S: gravitacíjski profíl gravimétrično mérjenje -ega -a s ugotavljanje velikosti Zemljinega težnostnega pospeška gravimetríja -e ž geofizikalna metoda za merje­nje Zemljinega težnostnega pospeška, s kate­ro se ugotavljajo razlike v kamninski sestavi v litosferi gravitácija -e ž privlačnost med dvema masa­ma, npr. Zemljina gravitacija S: téžnost gravitacíjska diferenciácija -e -e ž ločevanje magme med kristalizacijo zaradi različne go­stote že kristaliziranih zrn mineralov gravitacíjski izvír -ega -a m izvir, ki ima v za­ledju izdaten vodonosnik in njegova gladina ne vpliva na izdatnost izvira S: izlívni izvír gravitacíjski profíl -ega -a m diagram vrednosti Zemljinega pospeška v določenem profilu S: gravimétrični profíl gravitacíjski transpórt -ega -a m drsenje, kota­  ljenje, padanje kamnin ali prepernin po pobo­čju zaradi prostega pada gravitacíjsko separíranje -ega -a s ločevanje mineralnih zrn po njihovi gostoti v tekočini ali zračnem toku grebén -a m 1. kopasta ali podolgovata tvorba na morskem dnu, ki jo gradijo skeleti koral, hidrozojev, rudistov, spužev, mahovnjakov, 2. dvignjena podolgovata tvorba na morskem dnu, nastala ob stikih litosferskih plošč 3. dvignjena podolgovata tvorba na skeletnih elementih organizmov, npr. na loputah školjk, kosteh vretenčarjev grebénska bréča -e -e ž breča iz drobcev orga­nogenih morskih grebenov grebénska korála -e -e ž hermatipična korala, ki gradi greben s svojo kolonijo grebénska lagúna -e -e ž plitev vodni bazen na nizki morski obali, od odprtega morja ločen z ozkim pasom kopnega S: lagúna (1) grebénski apnénec -ega -nca m neplastnat apnenec, nastal iz skeletov organizmov, ki gradijo grebene S: čérski apnénec grebénski detrít -ega -a m drobci organskih skeletov in kamnin ob vznožju grebena S: grebénski detrítus grebénski detrítus -ega -a m › grebénski de­trít grebénski fácies -ega -a m facies, za katerega so značilni grebenski organizmi grebénski organízmi -ih -ov m mn. organizmi, katerih skeleti gradijo grebene grebénski sediment -ega -enta m sediment, nastal iz skeletov grebenskih organizmov greenlandit -a [grinlandít] m › kolumbít greenockit -a [grinokít] m rumen heksagonalni mineral, kadmijev sulfid greigit -a [grajgít] m › melnikovít gréinston -a m › flótston greisen -sna [grájzen] tudi grájzen -zna m globočnina granitske skupine, ki jo sesta­vljajo kremen, muskovit in topaz s primesjo turmalina, f luorita, rutila, kasiterita in vol­framita grenka sôl -e ž › epsomít gréz grezí ž zastar. › méljasta glína, múlj gríč -a m v geomorfologiji nižji hrib gríčasta tálnomorénska pokrájina -e -e -e ž pokrajina iz talne morene na obrobju celin­skega ledu, za katero so značilne številne do nekaj metrov visoke vzpetinice s strmimi po­bočji in z vodo zalite ali zamočvirjene okro­gle globeli gričévje -a s v geomorfologiji nižji griči griesbachij -a [grizbáhij] m stopnja spodnjega triasa med changhsingijem in dienerijem gríntavec -vca m zastar. › dolomít (2) gróba kamnína -e -e ž neustr. › debélokristálna kamnína gróblja -e ž › moréna (2) grödenska formácija -e -e [grédenska] ž sre­dnjepermske plasti rdečega ali sivega konglo­merata, peščenjaka in glinavca v Karavankah in Škofjeloškem hribovju gródnica -e ž neparna kost na trebušni ali spre­dnji strani prsnega koša pri večini vretenčar­jev S: pŕsna kóst, pŕsnica, sternum (2) groh grôha m zastar. › túf grôhasta kamnína -e -e ž neustr. › túf grorudít -a m predornina granitske skupine z osnovo iz drobnozrnatega mikroklina, akmi­ta in kremena in z vtrošniki mikroklina ali mikropertita grosulár -ja m zelen, rjav ali brezbarven kal­cijev aluminijev granat S: grosularít PRIM.: suksinít (2) grosularít -a m › grosulár grothit -a [grotít] m zastar. › sfén, titanít grózdasta oblíka -e -e ž združena, večja zaob­ljena mineralna zrna v obliki, podobni groz­du S: grózdasti posnétek grózdasta struktúra -e -e ž kolomorfna struk­tura s polkroglastimi oblikami na površini minerala grózdasti posnétek -ega -tka m zastar. › gróz­ dasta oblíka grúda -e ž od vseh strani s prelomi omejen in dvignjen del Zemljine skorje S: hórst, tektón­ska grúda P: kotlína PRIM.: tektónska greda Grúda Ájdovske planôte -e -- --ž gruda iz tri­asnih in jurskih plasti, ki je na jugu omejena s Straškim prelomom, na jugozahodu z Žu­žemberškim prelomom in na severovzhodu z Novomeškim prelomom Grúda Bóča -e --ž gruda iz paleozojskih, mezozojskih in terciarnih plasti na širšem ob­močju Boča Grúda Gorjáncev -e --ž gruda iz triasnega do­lomita, jurskih plasti in krednih pelagičnih sedimentov na območju Gorjancev S: Hórst Gorjáncev Grúda Kŕškega hribôvja -e ----ž gruda iz triasnih kamnin, preko katerih transgresij­sko ležijo kredne pelagične plasti, od Mo­kronoškega nagubanega območja ločena s Škocjanskim prelomom, na jugu pa s Krško sinklinalo Grúda Poljánske gôre -e -- --ž gruda iz tria­snih, jurskih in krednih plasti med Žužember­škim, novomeškim in straškim prelomom ter Gorjanci grúdasta tekstúra -e -e ž tekstura slabo veza­nih kamnin z neravno površino grúdasto gorôvje -ega -a s gorovje, nastalo zaradi premikov ob bolj ali manj vertikalnih prelomih grúdovni potres -ega -ésa m potres, ki nastane pri dviganju ali spuščanju grud grúpa -e ž litološka enota, ki združuje več for­macij S: skupína grúšč -a m klastična usedlina z ostrorobimi delci kamnin, večjimi od 2 mm, ki so nastali z mehaničnim preperevanjem S: drobír, lá­berje, razvál, sesutína, tálus (3) grúščnata glína -e -e ž glina s primesjo grušča grúščnati stôžec -ega -žca m nasipni stožec (2) iz grušča gschnitzski stádij -ega -a [kšnícki] m prva faza umikanja ledenika v mlajšem dryasu v Alpah g/t g/t-ja [g.` na t.` in gé na té] m simbol (gram na tono) enota za opredeljevanje zelo majhnih količin mineralov v kamnini ali rudi, izražena v gramih S: ppm guadalupij -a [gvadalúpij] m serija srednjega perma med cisuralijem in lopingijem guáno -a m › gváno gúba -e ž vbočeni ali izbočeni del plasti, nastal zaradi tektonskih procesov gúbanje -a s plastično deformiranje kamnin­skih plasti zaradi delovanja tangencialnih sil v Zemljini skorji gúbasto gorôvje -ega -a s gorovje (1), nasta­lo predvsem z gubanjem kamnin S: gúbasto gôrstvo gúbasto gôrstvo -ega -a s gorstvo (1), nasta­lo predvsem z gubanjem kamnin S: gúbasto gorôvje gudmundít -a m srebrno bel do jekleno siv mo­ noklinski mineral, železov antimonov sulfid gujót -a m › guyot gummít -a m 1. vsak od rumenih, rdečih, rjavih sekundarnih mineralov, gelastih uranovih, torijevih in svinčevih vodnih oksidov, razpa­ dni produkti uraninita S: uránova ókra 2. › halloysit günška hládna dôba -e -e -e [gínška] ž stopnja med donavsko-günškim in günško-mindel­skim interglacialom v Alpah S: günški gla­ciál, günz günški glaciál -ega -a [gínški] m stopnja med donavsko-günškim in günško-mindelskim interglacialom v Alpah S: günška hládna dô­ba, günz günško-míndelska tôpla dôba -e -e -e [gín­ško] ž stopnja med günškim in mindelskim glacialom v Alpah, S: günško­míndelski ín­terglaciál günško-míndelski ínterglaciál -ega -a [gín­ško] m stopnja med günškim in mindelskim glacialom v Alpah S: günško­míndelska tôpla dôba günz -a [gínc] m › günška hládna dôba, gün­ški glaciál Gútenbergova diskontinuitéta -e -e ž meja med Zemljinim plaščem in Zemljinim je­drom S: Gútenbergov preslédek Gútenbergov preslédek -ega -dka m meja med Zemljinim plaščem in Zemljinim jedrom S: Gútenbergova diskontinuitéta guttensteinski apnénec -ega -nca [gutenštájn­ski] m temen anizijski apnenec in dolomit v Severnih Apneniških Alpah guttensteinski skládi -ih -ov [gutenštájnski] m mn. spodnje- in srednjeanizijski apnenčev in dolomitni facies v Severnih Apneniških Alpah guyot -ja [gió in gujót] tudi gujat -a m mizasta gora v morju Gvajánski ščít -ega -a m severovzhodni del Južnoameriškega kratona severno od reke amazonke gváno -a tudi guáno -a m nakopičeni ptičji ali netopirjevi iztrebki, bogati s fosfati in nitrati, ki se uporabljajo za gnojilo gyttja -e [gítja in žítja] ž sladkovodni mulj z or­gansko snovjo, nastal v anaerobnih pogojih gzelij -a [gžélij] tudi gžélij -a m serija zgornjega karbona med kasimovijem in cisuralijem gžélij -a m › gzelij  H habazít -a m bel ali rožnat triklinski kalcijev kalijev natrijev vodni zeolit háda kristál -- -a m › kristál háda hadál -a m območje morskega dna, pretežno v globokomorskih jarkih, pod globino 6.500 m S: hadálna cóna, hadálni pás hadálna cóna -e -e ž › hadál, hadálni pás hadálni pás -ega pasú m območje morskega dna, pretežno v globokomorskih jarkih, pod globino 6.500 m S: hadál, hadálna cóna hadéik -a m eonotem med gamovikom in arha­ ikom PRIM.: kózmična era hádo kristál -- -a m neustr. › kristál háda Háidingerjeva léča -e -e ž › dikroskóp halcedón -a m neustr. › kalcedón hálda -e ž neustr. › odvál halít -a m brezbarven kubični mineral, natrijev klorid halkantít -a m moder triklinski mineral, vo­dni bakrov sulfat S: bákrova gálica, módra gálica halkocít -a m neustr. › halkozín halkofílna prvína -e -e ž 1. po Goldschmidtu pr­vina, ki se z žveplom veže v sulfidne mine­rale, npr. selen, arzen, železo, svinec, cink, kadmij, baker, srebro 2. prvina, obogatena v sulfidni fazi halkográfska preiskáva -e -e ž zastar. preiskava z mikroskopom z odsevno svetlobo halkográfski mikroskóp -ega -a m zastar. › mi­ kroskóp z odsévno svetlôbo halkopirít -a m kovinsko zelenkastorumen te­tragonalni mineral, bakrov železov sulfid S: bákrov kŕšec halkopirotín -a m pirotin s primesjo bakra halkosfera -e ž spodnji del Zemljinega plašča, sestavljen iz kovinskih oksidov in sulfidov S: stereosfera halkotrihít -a m vlaknati kuprit halkozín -a m siv do črn rombični mineral, ba­ krov sulfid S: bákrov sijájnik hälleflinta -e [heleflínta] ž › granulít, leptít halloysit -a [halojzít] m bel monoklinski gli­ neni mineral, aluminijev listasti silikat, ki je strukturno različen od kaolinita in po kemični sestavi enak s kaolinitom S: gummít (2) hallstattski apnénec -ega -nca [hálštatski] m ladinijski, karnijski in norijski apnenec na vzhodu Severnih Apneniških Alp hallstattski fácies -ega -a [hálštatski] m norij­ski rožnati plitvomorski apnenci z glavonož­ci v Severnih Apneniških Alpah in Zahodnih Alpah halóbija -e ž (rod, lat. Halobia) školjka s tankima, sploščenima loputama z radialnimi rebri, ki se končujejo pod vrhom brez reber, ki je ži­vela v triasu halóbijsko ušésce -ega -a s značilno trikotno polje ob vrhu, ki se po ornamentaciji ločuje od drugih delov lupine halobije in je pomem­ben taksonomski znak haloíd -a m 1. v množini tretji razred v sistematiki mineralov, v katerega so uvrščeni minerali, ki so spojine kovin ali nekovin s halogenskimi elementi 2. v ednini mineral iz te skupine, npr. halit, fluorit haloídna snôv -e snoví ž neustr. › haloíd (1) haloídna sôl -e solí ž neustr. › haloíd (2) Háloška antiklinála -e -e ž antiklinala iz mio­censkih plasti na območju med Poljčanami, Bočem, Žetalami, Podlehnikom in Dravinjo háma -e ž (rod, lat. Chama) školjka iz skupine ha-mid, ki živi od krede dalje hamíde -íd ž mn. (družina, lat. Chamidae) školjke z debelo lupino, zelo nagnjenim vrhom, veli­kim ligamentom in pahiodontnim sklepom hamídni apnénec -ega -nca m apnenec z ostan­ki hamid hanbulóški skládi -ih -ov m mn. zgornjeanizič­ni apnenčevi skladi z amoniti iz okolice Han Buloga pri Sarajevu haraceje -ej ž mn. (razred, lat. Charophyta) sladko­vodne, brakične ali morske alge, pogoste v paleocenskih apnencih Dinaridov S: harofíti, poróžnice haracejski apnénec -ega -nca m apnenec z ostanki haracej hardground -a [hardgráund] m litificirano mor­sko dno, na katerem so sledovi vrtanja orga­nizmov in so izvrtine navadno prevlečene z železovim hidroksidom S: tŕdno dno harmónična gúba -e -e ž guba iz plasti (4) eno­tne sestave P: disharmónična gúba harmotóm -a m brezbarven, bel do rdečerjav monoklinski barijev natrijev kalcijev zeolit harofíti -ov m mn. (razred, lat. Charophyta) slad­kovodne, brakične ali morske alge, pogo­ste v paleocenskih apnencih Dinaridov S: haraceje, poróžnice harzburgit -a [harcburgít] m globočnina peri­dotitske skupine z olivinom in rombičnimi pirokseni PRIM.: lherzolit hasmolítična bakterija -e -e ž bakterija, ki živi v majhnih prostorih v kamnini hastárij -a m stopnja spodnjega karbona med famennijem in ivorijem Hatch-Slackov cíklus -ega -a [héčslékov] m fotosintezni ciklus pri nižjih rastlinah hausmannít -a m črn tetragonalni mineral, manganov oksid hauterivij -a [otrívij] m stopnja spodnje krede med valanginijem in barremijem Haüyev zákon -ega -óna [hajíjev] m zakon o razmerjih med odseki, ki jih na kristalograf­skih oseh odsekajo kristalne ploskve in so enostavna racionalna števila S: zákon o raci­onálnih parámetrih haüyn -a [hajín] m moder glinenčev nadome­stek, natrijev kalcijev alumosilikat s sulfatni­mi ali sulfidnimi ioni haüynov bazált -ega -a [hajínov] m alkalni ba­zalt, ki vsebuje haüyn Haversov kanál -ega -a [héjversov] m vzdolžni kanal v skeletu vretenčarjev hazardít -a m › bastít Hebrídski kratón -ega -a m severovzhodni del Lavrencije hedenbergít -a m črn monoklinski kalcijev že­lezov piroksen heidelberška čeljúst -e -i [hájd.lberška] ž spo­dnja čeljust heidelberškega človeka, odkrita v srednjepleistocenskem rečnem pesku pri kraju Mauer blizu Heidelberga heidelberški člôvek -ega -éka [hájd.lberški] m (vrsta, lat. Homo heidelbergensis) ena izmed oblik v razvojnem nizu človeka, prednik neander­talca heksaéder -dra m kristalni lik kubičnega kri­stalografskega sistema s šestimi enakimi kvadrati, ki so drug na drugega pravokotni S: kócka (1) heksagonálna bípiramída -e -e ž bipirami­ da z dvanajstimi enakimi enakokrakimi tri­kotniki heksagonálna bípiramídna vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol 6/m) vrsta simetrije, ki ima vertikalno šestštevno os simetrije in pravoko­tno nanjo ravnino simetrije heksagonálna piramída -e -e ž piramida s še­stimi enakimi enakokrakimi trikotniki heksagonálna piramídna vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol 6) vrsta simetrije, ki ima verti­kalno šestštevno os simetrije heksagonálna prízma -e -e ž prizma s šestimi enakimi ploskvami, ki imajo vzporedne ro­bove heksagonálna singoníja -e -e ž kristalografski sistem s tremi enako dolgimi kristalografski­mi osmi, med katerimi so koti 120°, in eno z različno, daljšo ali krajšo osjo, ki je pravoko­tna nanje in je šestštevna ali šestštevna zrcal­nosučna os simetrije S: heksagonálni krista­lográfski sistém, heksagonálni sestav heksagonálna trapezoédrična vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol 622) vrsta simetrije, ki ima vertikalno šestštevno os simetrije in pravoko­tno nanjo šest dvoštevnih osi heksagonálni kristalográfski sistém -ega -ega -a m kristalografski sistem s tremi ena­ko dolgimi kristalografskimi osmi, med ka­terimi so koti 120°, in eno z različno, daljšo ali krajšo osjo, ki je pravokotna nanje in je šestštevna ali šestštevna zrcalnosučna os si­metrije S: heksagonálna singoníja, heksa­gonálni sestav heksagonálni kúboktaéder -ega -dra m neustr. › piramídna kócka, tétrakisheksaéder heksagonálni minerál -ega -a m mineral, ki kristali v heksagonalnem kristalografskem sistemu heksagonálni sestav -ega -áva m zastar. › he­ksagonálna singoníja, heksagonálni kristalo­gráfski sistém heksagonálni trapezoéder -ega -dra m kristal­ni lik z dvanajstimi trapezoidi heksákisoktaéder -dra m kristalni lik v kubič­nem kristalografskem sistemu, ki ima na vsa­ki ploskvi oktaedra šest enakokrakih trikotni­kov S: diamantoéder, heksaoktaéder heksákistetraéder -dra m kristalni lik v ku­bičnem kristalografskem sistemu, ki ima na vsaki ploskvi tetraedra šest enakokrakih tri­kotnikov heksaoktaéder -dra m › heksákisoktaéder héla -e ž vsaka od členastih klešč v prvem paru okončin pri heliceratih Helenídi -ov m mn. jugovzhodni del Dinaridov na območju Albanije in Grčije heliceráti -ov m mn. (poddeblo, lat. Chelicerata) mnogočlenarji, ki imajo na glavi par člena­stih hel za lovljenje hrane in živijo od kam­brija dalje helicítska struktúra -e -e ž struktura metamorf­nih kamnin s trakasto razporejenimi vključki, ki kažejo prvotno plastnatost ali skrilavost kamnine hélijeva radiométrična metóda -e -e -e ž me­toda za določanje starosti minerala na pod­lagi stopnje radioaktivnega razpada uranovih in torijevih izotopov v helij: S: urán­hélijeva radiométrična metóda hélikopegmátski típ -ega -a m tip ramenskega skeleta pri ramenonožcih, kjer se krura po­daljšujejo v parno spiralo, ki podpira lofofor heliotróp -a m zelen do temnozelen polprozor­ni kalcedon z rdečimi pegami jaspisa, okrasni kamen (1) S: orientálski jáspis helmintoíd -a m (rod, lat. Helminthoida) fosilna sled organizma, nastala s cikcakastim iskanjem hrane po morskem dnu helsinkít -a m zrnata metamorfozirana globoč­nina, sestavljena pretežno iz albita in epidota helvétij -a m stopnja srednjega miocena med burdigalijem in tortonijem v mediteranskem razvoju PRIM.: karpátij, ottnángij Helvétik -a m tektonska enota Zahodnih Alp iz triasnih do eocenskih sedimentnih kamnin na območju Švice in Avstrije, ki je nadaljevanje Dauphinejsko-Helvetskega pasu proti seve­rovzhodu S: Helvétski pokrôvi helvétska orogenétska fáza -e -e -e ž oroge­netska faza alpidske orogeneze v oligocenu Helvétski pokrôvi -ih -ov m mn. › Helvétik helvín -a m neustr. › helvít helvít -a m temen kubični mineral, manganov berilijev otočni silikat z žveplom, izomorfen z genthelvitom in danalitom hematít -a m 1. jekleno siv kristalni heksago­nalni mineral, železov trioksid S: sijájni že­lézovec, želézov sijájnik PRIM.: spekularít 2. rdeč prsten heksagonalni mineral, železov trioksid S: krvávec, rdéči svitoglav, rdéči že­lézovec, rúsi svitoglav, rúsi želézovec hemiéder -dra m kristalni lik, ki ima le polovi­co enakih ploskev od ustreznih holoedrskih ploskev, npr. hemipinakoid S: pôlplôskvenik hemiédrska vŕsta simetríje -e -e --ž vrsta si­metrije v vsakem kristalografskem sistemu, ki ima le polovico enakih ploskev od ustre­znih holoederskih ploskev hemimorfít -a m bel rombični mineral, cinkov vodni skupinski silikat S: kalamína (1) hémipinakoíd -a m kristalna ploskev, ki na kri­stalu nima enake ploskve hémipinakoídna simetríja -e -e ž › tríklínska asimétrična vŕsta simetríje, triklínska hemipi­nakoídna vŕsta simetríje hémiprízma -e ž dve enaki kristalni ploskvi, ki imata skupen rob S: diéder hémiprizmátska brezósna simetríja -e -e -e ž zastar. › monoklínska hémiprizmátska brez­ósna vŕsta simetríje hemiprizmátska ósna simetríja -e -e -e ž zastar. › monoklínska hémiprizmátska ósna vŕsta simetríje hemisfera -e ž polovica geoida, npr. severna hemisfera, zahodna hemisfera hemitrópni dvójček -ega -čka m zastar. › súčni dvójček herbivór -ja m organizem, ki se prehranjuje z rastlinami Hercinídi -ov m mn. gorovje v zahodni Evropi, nastalo v mlajšem paleozoiku S: Hercínsko gorôvje, Varískično gorôvje, Variskídi hercinít -a m črn železov aluminijev spinel S: želézov spinél hercínska orogenéza -e -e ž orogeneza v sre­dnjem in zgornjem paleozoiku, v katerih so nastajali Hercindi S: varíscična orogenéza, varískična orogenéza, varístična orogenéza Hercínsko gorôvje -ega -a s gorovje v zahodni evropi, nastalo v mlajšem paleozoiku S: Her­cinídi, Varískično gorôvje, Variskídi hermánovec -vca m narečno slabo vezan lapo­rovec v flišu Goriških brd S: germánovec hermatípična korála -e -e ž korala, ki ima zele­ne simbionte, živi v skupinah in gradi grebe-ne v sublitoralnem pasu hessít -a m svinčeno siv kubični mineral, sre­brov telurid hessonít -a m rdečerjav železov grosular, okra­sni kamen (1) S: hiacínt (2), hiacínt granát heteroblástična struktúra -e -e ž kristalobla­stična struktura metamorfnih kamnin, pri ka­terih so nekatera zrna izrazito večja od drugih P: homoblástična struktúra heterocérkna plavút -e -i ž repna plavut prete­žno pri hrustančnicah, v katero se nadaljuje hrbtenica s hrbtnim krakom, daljšim od tre­bušnega heterocíta -e ž celica, ki je večja od drugih in pri cianobakterijah hrani dušik heterodézmična snôv -e snoví ž snov, v kateri so različne kemične vezi heterodézmična struktúra snoví -e -e --ž struktura snovi, pri kateri je več vrst kemič­nih vezi, npr. struktura listastih silikatov P: homodézmična struktúra snoví heterodézmični -a -o prid. ki je strukturno ve­zan na več načinov, npr. kristal listastega sili­kata P: homodézmični heterodóntna škóljka -e -e ž školjka, ki ima heterodontni sklep heterodóntni sklep -ega sklépa m sklep med školjčnima loputama, ki nosita več različnih zob, od katerih v sredini izstopajo kardinal­ni zobje, lateralni pa so vzporedni z robom lupine heterogéna struktúra -e -e ž struktura snovi ali kamninske plasti, ki ima različno sestavo in različne lastnosti P: homogéna struktúra heterokokolít -a m kokolit, ki ima zgrajen ske­let iz različno velikih kalcitnih kristalov heterokorále -ál ž mn. (red, lat. Heterocorallia) ko­rale, pri katerih so septi različno razvejeni v koncentričnih krogih heterokromátski minerál -ega -a m mineral, ki ima zaradi primesi določeno barvo, npr. ru­bin, ki je rdeč zaradi kroma S: alokromátski minerál, obárvani minerál P: idiokromátski minerál heteromiárija -e ž školjka, ki ima dva različna mišična odtisa S: anizomiárija heteromorfízem -zma m 1. v petrologiji krista­lizacija dveh kemično skoraj enakih magem v kamnine različne mineralne sestave zaradi različnih pogojev med ohlajanjem magme 2. v paleontologiji regeneracija, pri kateri se izgu­bljeni del telesa nadomesti z drugačnim de­lom heteromórfna snôv -e snoví ž snov, ki ima dve kristalni obliki ali več kristalnih oblik P: izo­mórfna snôv heteromórfni minerál -ega -a m mineral, ki se pojavlja v dveh ali več kristalnih oblikah, npr. žveplo, kremen heteropód -a m prozobranhijski pelagični polž z aragonitno hišico heteropolárna véz -e vezí ž › iónska véz heterospórna práprotnica -e -e ž praprotnica, ki ima spore dveh različnih velikosti heterostegína -e ž (rod, lat. Heterostegina) velika foraminifera s hitro dvigajočimi se zavoji, sr­pastimi septi in sekundarnimi kamricami, ki živi od eocena dalje heterostegínski láporovec -ega -vca m mio­censki laporovec z ostanki heterostegin heterostrófno zavíjanje -ega -a s zavijanje hi­ šice pri polžu, kjer se nukleokonh zavija v drugo smer kot adultni zavoj heterotáktni prelom -ega -ôma m prelom z vpadom, ki je nasproten vpadu plasti S: an­titétični prelom, protismérni prelom PRIM.: homotétični prelom heterotróf -a m › alotrófni organízem, hetero­trófni organízem heterotrófna bakterija -e -e ž bakterija, ki se hra­ni z organsko snovjo P: avtotrófna bakterija heterotrófna rastlína -e -e ž rastlina, ki se hra­ni z organsko snovjo P: avtotrófna rastlína heterotrófni organízem -ega -zma m organi­zem, ki se hrani z organsko snovjo S: alo­trófni organízem, heterotróf P: avtotrófni or­ganízem heterozooíd -a m vsak od različno oblikovanih zooidov pri mahovnjakih hetetíde -íd ž mn. (podrazred, lat. Chaetetida) spu­žve, ki gradijo skorjaste prevleke in široke stebričke na morskem dnu in so živele od or­dovicija do terciarja hettángij -a m stopnja spodnje jure med retijem in sinemurijem heulandit -a [hjulandít] m bel ali rožnat mono­klinski kalcijev zeolit, navadno z nekaj kalija in natrija HFSE HFse-ja [haefesé haefeseja] m krat. (ang. high fields strength elements) kemične prvine viso­ke valentnosti, ki se težje vključujejo v mre­že običajnih kamninotvornih mineralov, npr. uran U4+, volfram W4+ hiacínt -a m 1. oranžen ali rdeč cirkon, dragi kamen 2. rdečerjav železov grosular, okra­sni kamen (1) S: hessonít, hiacínt granát 3. v množini različni oranžni ali rdeči minerali, npr. harmotom, vezuvianit, mejonit hiacínt granát -a -a m › hessonít, hiacínt (2) hialínska híšica -e -e ž prosojna kalcitna hišica pri foraminiferah hialínska kamnína -e -e ž predornina, ki ni kri­stalizirana S: steklasta kamnína hialínska osnôva -e -e ž osnova predornine iz nekristaliziranega vulkanskega stekla S: steklasta osnôva hialínska struktúra -e -e ž struktura predorni­ne ali struktura osnove predornine, ki je po­polnoma amorfna in lahko vsebuje različne steklaste tvorbe, npr. trihit (1) S: steklasta struktúra hialít -a m brezbarven prozoren opal S: steklasti opál, vôdni opál hialo … v zloženkah ki se nanaša na steklasto osnovo ali na steklaste drobce hialobazált -a m črn, rjav ali zelen steklasti ba­zalt S: tahilít PRIM.: sideromelán hialofán -a m monoklinski kalijev barijev alu­minijev glinenec hialofítska struktúra -e -e ž struktura steklastih predornin z redkimi mikroliti hialoklastít -a m predornina, ki je razpadla za­radi hitrega ohlajanja v stiku z vodo, ledom ali vlažnim sedimentom hialopilítska struktúra -e -e ž struktura predor­nin, podobna intersertalni strukturi, pri kate­ri so v steklasti osnovi igličasti mikroliti in manj kot 10 % vtrošnikov PRIM.: hipohialín­ska struktúra, hípokristálna struktúra hialopsít -a m › obsidián hiastolít -a m andaluzit v kristalni obliki z organskimi snovmi, razporejenimi v obliki križa hiastolítov filít -ega -a m filit s hiastolitom hiát -a m 1. prekinitev odlaganja sedimentov zaradi tektonskih ali erozijskih procesov, preden so bili prekriti z novimi plastimi S: stratigráfska praznína, stratigráfska vrzél, stratigráfski preslédek, zév 2. v paleontologiji presledek med zobmi pri sesalcih zaradi re­dukcije zob ali podaljšanja čeljustnice hibernijska orogenéza -e -e ž orogeneza, ki je potekala ob koncu silurja in je zadnji del kaledonske orogeneze S: erijska orogenéza, hiberska orogenéza hibernijski glaciál -ega -a m glacial ob koncu silurja hiberska orogenéza -e -e ž › hibernijska oro­genéza hibrídna kamnína -e -e ž globočnina, pri kateri je kemična sestava spremenjena zaradi asimi­lacije (1) hibrídna mágma -e -e ž magma, nastala z me­šanjem magem ali z asimilacijo kamnin dru­gačne sestave hibrídni típ kamnín -ega -a --m kamnine, na­stale z asimilacijo (1) hidatogéni minerál -ega -a m mineral, nastal v hidatogenem nahajališču mineralnih surovin S: izlužnina hidatogéno nahajalíšče minerálnih surovín -ega -a -- --s nahajališče mineralnih surovin, nastalo z mineralizacijo iz vodnih raztopin, npr. nahajališče evaporitov hiddenít -a m živozelen prozoren spodumen s kromom, okrasni kamen (1) hidrargilít -a m bel monoklinski aluminijev hi­droksid S: gibbsít hidrargilítni boksít -ega -a m boksit z gibb­ sitom kot značilnim mineralom S: gibbsítni boksít hidratácija -e ž diagenetski ali metamorfni pro­ces, pri katerem prehaja voda iz fluidne faze v strukturo minerala, npr. hidratacija anhidri­ta S: hidratizácija hidratizácija -e ž diagenetski ali metamorfni proces, pri katerem prehaja voda iz fluidne faze v strukturo minerala, npr. hidratizacija anhidrita S: hidratácija hidratogéni minerál -ega -a m mineral, nastal v hidrotermalnem nahajališču mineralnih su­rovin hidratogéno nahajalíšče -ega -a s › hídroter­ málno nahajalíšče minerálnih surovín hidrávlična difúznost -e -i ž pojav, da se vo­da z določenimi kemičnimi ali fizikalnimi lastnostmi pri pretakanju skozi porozno ka­mnino meša z vodo sosednjega območja, ki ima drugačne lastnosti, in se v njej razprši hidrávlični gradient -ega -enta m vektor, pri katerem je dolžina enaka spremembi hidra­vličnega potenciala na enoto dolžine in ki ima smer najmočnejšega naraščanja hidra­vličnega potenciala hidrávlični potenciál -ega -a m potencialna energija enega kubičnega metra mirujoče vo­de hidrobiotít -a m svetlozelen glineni mineral s strukturo, v kateri se izmenjujeta biotit in vermikulit, ki pri segrevanju ekspandira hidrocinkít -a m bel prsten monoklinski mine­ral, cinkov hidroksid karbonat S: kalamína (2) hidrodinámika -e ž področje mehanike, ki obravnava gibanje tekočin hidrofílni minerál -ega -a m mineral, ki spre­jema vodo v svojo kristalno strukturo, npr. montmorillonit hidrogéni premog -ega premóga m neustr. pre­mog, ki ima večjo količino vlage hidrogénkarbonát -a m karbonatni mineral kot sol ogljikove kisline, pri katerem je del vodi­ka nadomeščen s kovinami S: bíkarbonát hidrogénsulfát -a m sulfatni mineral kot sol žveplove kisline, pri katerem je del vodika nadomeščen s kovinami S: bázični sulfát, bísulfát hídrogéokémično sledenje -ega -a s raziskava sprememb kemične sestave podzemnih vod na določenem območju hídrogéokemíja -e ž področje hidrogeologije, ki raziskuje kemično sestavo podzemnih vod in kemične procese v kamninah in na Zemlji­nem površju, zaradi katerih se kemična sesta­va podzemnih vod spreminja hídrogeologíja -e ž področje geologije, ki raz­iskuje pojavljanje vode v kamninah, njen izvor, fizikalne in kemične lastnosti, zakone pretakanja vode v poroznih kamninah in mo­žnosti za njeno izkoriščanje hídrogeolóška kárta -e -e ž karta razširjenosti in globin podtalnice, vodnih izvirov S: géo­hidrolóška kárta hídrogeolóška klasifikácija kamnín -e -e --ž klasifikacija vodonosnikov glede na njihovo poroznost in koeficient prepustnosti hídrogeolóški izolátor -ega -ja m sediment ali kamnina, ki preprečuje ali upočasnjuje pre­tok podtalnice hídrogeolóški koléktor -ega -ja m › vo­donósnik hidrohematít -a m rdeč vlaknati monoklinski mineral, železov vodni oksid S: turgít hidroíd -a m hidrozoj z bentoško polipno gene­racijo in s hitinastim skeletom, ki je navadno prepojen z aragonitom hídroizohípsa -e ž črta na karti, ki povezuje točke z enako višino piezometrične gladine v vodonosniku S: izobáta (2) hidrokémična klasifikácija vôde -e -e --ž › trdôta vôde hidroklást -a m piroklast, nastal pri hidrovul­kanski erupciji hidrolizát -a m s preperevanjem nastal sedi­ ment, ki vsebuje silicij, aluminij, železo, kalij in natrij, npr. terra rossa hidrologíja -e ž veda o raziskovanju pojavlja­nja vode na Zemljinem površju hidrolóška depresíja -e -e ž znižanje vodne gladine podtalnice v obliki lijaka zaradi čr­panja vode S: depresíjski liják PRIM.: piézo­métrična depresíja hidrolóška merítev -e -tve ž vsaka od meritev fizikalnih lastnosti vodnega telesa, npr. mer­jenje vodostaja reke hidrolóški cíklus -ega -a m › vôdni cíklus, vô­dni króg hidrolóški króg -ega -a m › vôdni cíklus, vô­dni króg hidromagnezít -a m bel prsten monoklinski mi­neral, magnezijev vodni hidroksid karbonat hídromehánika -e ž veda o delovanju vodnih sil hídrometamorfóza -e ž metamorfoza kamnin pod vplivom vodnih raztopin brez povišanja temperature ali tlaka S: hídrometasomatóza hídrometasomatóza -e ž metamorfoza kam­ nin pod vplivom vodnih raztopin brez povi­šanja temperature ali tlaka S: hídrometamor­fóza hídrometeorologíja -e ž veda o padavinah hidromuskovít -a m bel mikrokristalni kalijev železov magnezijev aluminijev hidroksidni glineni mineral, po strukturi med kaolinitom in montmorillonitom PRIM.: illít hidrosfera -e ž vsa voda na Zemlji, ki vključuje površinsko, podzemno in atmosfersko vodo hidrosilikát -a m silikat, ki ima v strukturi tudi molekule vode S: vôdni silikát hidrosljúda -e ž muskovitu podoben triplastni listasti silikat, v katerem je del kalija nado­meščen z vodo hidrostátični tlák -ega -a m tlak, ki ga povzro­ča teža vode v kateri koli točki vodnega ste­bra PRIM.: litostátični tlák hidrostátski pritísk -ega -a m neustr. › hidro­ státični tlák hídrotermálna fáza -e -e ž faza nastajanja mi­neralov iz hidrotermalnih raztopin hídrotermálna kontáktna metamorfóza -e -e -e ž kontaktna metamorfoza v kamnini pod vplivom hidrotermalnih raztopin hídrotermálna metamorfóza -e -e ž metamor­foza kamnin ali mineralov zaradi reakcije hidrotermalne raztopine s prej obstoječimi trdnimi fazami S: hídrotermálna pretvórba hídrotermálna pretvórba -e -e ž zastar. › hí­ drotermálna metamorfóza hídrotermálna raztopína -e -e ž podzemna vo­da, ki vsebuje raztopljene minerale in pline in ima temperaturo višjo od okolne kamnine hídrotermálna spremémba -e -e ž neustr. › hí­ drotermálna metamorfóza hídrotermálni izvor -ega izvôra m nastanek mi­neralov ali spremembe kamnin in mineralov zaradi hidrotermalnih raztopin hídrotermálni minerál -ega -a m mineral, ki je kristaliziral iz hidrotermalnih raztopin, npr. nekateri sulfidi hidrotermálno nahajalíšče -ega -a s nahajali­šče, nastalo pri hidrotermalnem orudenju hídrotermálno nahajalíšče minerálnih suro­vín -ega -a -- --s nahajališče mineralnih su­rovin, nastalo s hidrotermalnim orudenjem S: hidratogéno nahajalíšče hídrotermálno orúdenje -ega -a s orudenje, nastalo z izločanjem mineralov iz hidroter­malnih raztopin hídrotermálno spremenjena cóna ---e -e ž območje, v katerem so prvotni minerali pod vplivom hidrotermalnih raztopin razpadli in 10 se spremenili v druge minerale, npr. kaolini­zacija glinencev hídrovulkánska erúpcija -e -e ž vulkanski iz­bruh vodnih par, plinov in drobcev prikamni­ne zaradi segrevanja podtalnice po intruziji magme S: freátska erúpcija PRIM.: gejzír hidrozóji -ev m mn. (razred, lat. Hydrozoa) kolonij­ski celenterati z vencem tentaklov okrog ust, z menjavo generacij in zunanjim skorjastim ali koncentričnim skeletom S: trdoživnjáki hidrozójski apnénec -ega -nca m apnenec z ostanki hidrozojev hierlatzski apnénec -ega -nca [hirlátski] m spodnjejurski debeloplastnati apnenec, ki vsebuje ostanke morskih lilij in drugih orga­nizmov, poimenovan po kraju Hierlatz hieroglíf -a m sedimentna tekstura na površini plasti higroskópska vlága -e -e ž vlaga v tleh ali mi­neralu, ki je v ravnotežju z vlago v atmosferi higroskópski minerál -ega -a m mineral, ki sprejema vodo zaradi svoje strukture, npr. boemit hijéna brlógarica -e -e ž neustr. › jámska hi­jéna hilidiálna plôščica -e -e ž 1. v paleobotaniki braz­gotina na semenski prevleki, ki kaže poveza­vo semenskega stebla s semenom S: hílum (1) 2. v paleozoologiji ploščica, ki pokriva hilidij na ramenski lupini pri ramenonožcih hilídij -a m trikotna odprtina na ramenski lupini pri ramenonožcih, delno zaprta s hilidialno ploščico PRIM.: deltídij hiliodálna plôščica -e -e ž neustr. › hilidiálna plôščica hílum -a m 1. v paleobotaniki brazgotina na semen-ski prevleki, ki kaže povezavo semenskega stebla s semenom S: hilidiálna plôščica (1) 2. zarodna odprtina spore in pelodnega zrna himera -e ž (rod, lat. Chimaera) globokomorska ri­ba hrustančnica s cilindričnim telesom in eno škržno režo, ki živi od zgornje krede dalje S: šímera hindeodelifórmni element -ega -enta m kono­dontni paličasti element, pri katerem so zobci razporejeni v eni vrsti hiolíti -ov m mn. (razred, lat. Hyolithida) mehkužci s koničasto hišico z okroglim ali trikotnim pre­rezom, ki so živeli od kambrija do perma hipabisálna intrúzija -e -e ž › súbvulkánska intrúzija hipabisálni nivó -ega -ja m nivo pod morskim dnom v abisalu S: hipoabisálni nivó hipárij -a m neustr. › hipárion hipárion -a m (rod, lat. Hipparion) stranska veja prednika konja s tremi prsti, ki je živel v pli­ocenu in pleistocenu, njegovi fosilni ostanki pa prevladujejo v pikermijski favni hipavtohtóno nahajalíšče premóga -ega -a --s nahajališče premoga, kjer se rastlinski ostanki niso akumulirali na kraju rasti, ven­dar so ostali v istem okolju híperparazít -a m parazit, ki zajeda drugega parazita hiperstén -a m rjav železov rombični piroksen hiperstenít -a m globočnina peridotitske skupi­ ne, sestavljena iz hiperstena hipersténov bazált -ega -a m bazalt s hiperste­nom kot značilnim mineralom hipersténov diabáz -ega -a m diabaz s hiper­stenom kot značilnim mineralom hipersténov diorít -ega -a m diorit s hiperste­nom kot značilnim mineralom hipersténov gábro -ega -a m gabro s hiperste­nom kot značilnim mineralom S: norít hipersténov granít -ega -a m granit z majhno količino hiperstena kot značilnega minerala hipidioblást -a m mineralno zrno, nastalo pri metamorfozi in omejeno z drugimi minerali tako, da je še prepoznavna njegova kristalna oblika PRIM.: idioblást, ksenoblást hipidiomórfna struktúra -e -e ž struktura glo­bočnin, v katerih je del zrn idiomorfen hipidiomórfni kristál -ega -a m kristal, ki je le delno omejen z zanj značilnimi kristalnimi ploskvami S: súbhedrálni kristál hipidiomórfno zŕno -ega -a s kristalno zrno v kamnini, pri katerem je še prepoznavna nje­ gova kristalna oblika S: súbhedrálno zŕno hipíhnia -e ž fosilni sledovi, nastali pod plastjo hipoabisálni nivó -ega -ja m › hipabisálni nivó hipocénter -tra m mesto v litosferi, kjer zaradi tektonskih premikov, vulkanskega delovanja, podorov ali umetno povzročenih sunkov na­stajajo vibracije S: potrésni izvor, potrésno žaríšče, seizmični izvor hipohialínska struktúra -e -e ž struktura pre­dornin, v katerih je razmerje med kristali in steklom v osnovi od 3 : 5 do 1 : 7 PRIM.: hia­lopilítska struktúra, hípokristálna struktúra hípokristálna porfírska struktúra -e -e -e ž struktura predornin, v katerih je kristaliziran le del stekla v osnovi hípokristálna snôv -e snoví ž snov, ki je le del­no kristalizirana S: mézokristálna snôv hípokristálna struktúra -e -e ž struktura pre­dornin, v katerih je razmerje med kristali in steklom v osnovi od 5 : 3 do 7 : 1 PRIM.: hia­lopilítska struktúra, hipohialínska struktúra hipolímnion -a m spodnja plast vode pri ter­mični stratifikaciji jezera hipolítična bakterija -e -e ž bakterija, ki živi pod površino kamnine hiponóm -a m mesnata cev pri glavonožcih, skozi katero iztiskajo vodo za premikanje te­lesa S: liják hipopótam -a m (rod, lat. Hippopotamus) sodoprsti kopitar, ki ima na vsaki nogi po štiri prste, med seboj povezane s plavalno kožico, in ži­vi od pliocena dalje S: povôdni kônj hipostóm -a m polje na ventralni strani trilobi­ tove glave, pod ali nad katerim so usta hipóstrakum -a m spodnja karbonatna plast lupine ali hišice pri mehkužcih, ki jo izloča notranji plaščni epitel S: bíserna mática, mió­strakum hipotálij -a m spodnja plast celične strukture kalcitnega ovoja talusa pri koralinacejah hipotéka -e ž spodnji del teke pod epiteko pri dinoflagelatu hípotermálno nahajalíšče -ega -a s hidroter­malno nahajališče mineralnih surovin, nasta­lo v večji globini pri temperaturi od 300 °C do 500 °C S: kátatermálno nahajalíšče PRIM.: épitermálno nahajalíšče, ksénotermálno na­hajalíšče, téletermálno nahajalíšče hipoválva -e ž spodnji del frustule pri diatome­jah P: epiválva hipsodóntni zób -ega -a m zob z visoko krono pri sesalcih, npr. pri konju hipsográfska krivúlja -e -e ž črta na geološki karti, ki povezuje izdanke iste plasti S: izo­stráta, nivójnica, plástnica (1) hipurít -a m (rod, lat. Hippurites) 1. inverzni rudist s porami in radialnimi kanali v zgornji ali levi loputi, ki je živel v zgornji kredi 2. rudist iz skupine hipuritov, ki je živel v zgornji kredi hipurítni apnénec -ega -nca m apnenec z ostan­ki hipuritov hirakoterij -a m (rod, lat. Hyracotherium, Eohippus) listojedi prednik konja s štirimi enako razvi­timi prsti in brahiodontnimi zobmi, ki je živel v eocenu S: eohíp hirláški apnénec -ega -nca m neustr. › hierla­tzski apnénec hiroterij -a m (rod, lat. Chirotherium) odtis stopa­la neznanega velikega plazilca, ki je živel v triasu histeromagmátski minerál -ega -a m zastar. mineral, nastal v magmatskih kamninah s se­kundarno kristalizacijo histórična geologíja -e -e ž področje geologi­je, ki raziskuje razvoj Zemlje in življenja na njej ter združuje stratigrafijo, paleontologijo, paleogeografijo, litostratigrafijo, paleoekolo­gijo híšica -e ž enodelni skelet, v katerem živijo nevretenčarji, npr. foraminifere, polži, cefa­lopodi híšica foraminífere -e --ž spiralno zavit ali ra­ven skelet z različno oblikovanimi kamrica­mi pri foraminiferah S: foraminíferina híšica hitín -a m elastično organsko skeletno tkivo hitinjáča -e ž zunanji skelet pri členonožcih, navadno večdelen in pretežno iz rahlo mine­raliziranega hitina hitinofosfátna lupína -e -e ž lupina iz hitina s kalcijevim fosfatom, navadno pri rameno­nožcih hitón -a m (rod, lat. Chiton) mehkužec, katerega telo je pokrito z osmimi kalcitnimi ploščica­mi, se z nogo pritrjuje na skalno podlago, in živi od kambrija dalje hitróst tóka -i --ž pot delca v reki v določeni časovni enoti hládna dôba -e -e ž vsako obdobje v Zemljini zgodovini, ko je led pokril obsežna območja Zemljinega površja S: glaciál hladnodôbna fávna -e -e ž › glaciálna fávna, hladnodôbno živálstvo hladnodôbna flóra -e -e ž › glaciálna flóra, hladnodôbno rastlínstvo hladnodôbna oblíka -e -e ž oblika površja, na­stala v glacialu kot posledica delovanja lede­nika, ledeniških voda ali vetra, npr. ledeniška grbina, kam, dina S: glaciálna oblíka hladnodôbna usedlína -e -e ž usedlina, ki so jo ledeniki, ledeniške vode ali veter odloži­li v glacialu, npr. morena (1), fluvioglacialni sediment, puhlica S: glaciálna usedlína, gla­ciálni sediment, hladnodôbni sediment hladnodôbni -a -o prid. ki se nanaša na glacial in vsa dogajanja v glacialu, npr. hladnodobno rastlinstvo, hladnodobno živalstvo S: glaciál­ni, mrzlodôbni hladnodôbni sediment -ega -enta m › glaciál­ni sediment, hladnodôbna usedlína hladnodôbno rastlínstvo -ega -a s rastline, ki so uspevale v kvartarnih hladnih dobah S: glaciálna flóra, hladnodôbna flóra, mrzlodôb­na flóra, mrzlodôbno rastlínstvo hladnodôbno živálstvo -ega -a s živali, ki so živele v kvartarnih hladnih dobah S: glaciál­na fávna, hladnodôbna fávna, mrzlodôbna fávna, mrzlodôbno živálstvo 10 hladnoljúbni -a -o prid. ki se nanaša na organiz­me, ki živijo v okolju z nizko temperaturo na območju arktičnega in borealnega podnebja, npr. hladnoljubno živalstvo, hladnoljubno ra­stlinstvo S: kriofílni, mrzloljúbni hladnoljúbno rastlínstvo -ega -a s rastline, ki uspevajo v okolju z nizko temperaturo na ob­močju arktičnega in borealnega podnebja S: kriofílna flóra, mrzloljúbno rastlínstvo hladnoljúbno živálstvo -ega -a s živali, ki živi­jo v okolju z nizko temperaturo na območju arktičnega in borealnega podnebja S: kriofíl­na fávna, mrzloljúbno živálstvo hloantít -a m jekleno svetlosiv kubični mineral, nikljev kobaltov arzenid hoanocíta -e ž celica z ovratnikom in bičkom pri spužvah, ki obrašča notranjost votlin in ustvarja vodni tok hochwipfelski skládi -ih -ov [hohvípfelski] m mn. srednjekarbonske peščene in brečaste plasti v Karnijskih Alpah hodník -a m vodoraven, navadno širši rov v ru­dniku, npr. raziskovalni hodnik, sledilni ho­dnik S: próga hod prelôma hóda --m vodoraven zamik blo­kov ob prelomu hohvípelski skládi -ih -ov m mn. neustr. › hoch­ wipfelski skládi holárktični prôstor -ega -óra m floristično in favnistično območje, ki obsega zmerni in po­larni pas severne poloble holáspis -a m tretji razvojni stadij pri trilobitu, ki se začne, ko razvije žival vse značilne tora­kalne segmente in svojo dokončno obliko holkerij -a m stopnja spodnjega karbona med arundijem in asbijem hollandít -a m srebrno siv do črn tetragonalni mineral, barijev manganov oksid holocén -a m epoha kvartarja od pleistocena dalje, ki traja 10.500 let S: alúvij (2), póstgla­ciál (2), póstglaciálna dôba holoéder -dra m kristalni lik, ki ima razvite vse možne ploskve v svoji vrsti simetrije, npr. pi­nakoid S: celoplóskvenik, pôlnoplôskvenik holoédrska vŕsta simetríje -e -e --ž vrsta si­metrije v vsakem kristalografskem sistemu z največ možnimi elementi simetrije S: holosi­métrična vŕsta simetríje holoédrski -a -o prid. ki se nanaša na holoeder, npr. holoedrska ploskev, holoedrski kristal holoédrski rázred -ega -éda m neustr. › holoé­drska vŕsta simetríje holohialínska struktúra -e -e ž struktura predor­nin, sestavljenih samo iz vulkanskega stekla holohialítska struktúra -e -e ž neustr. › holohi­alínska struktúra holokárst -a m neustr. › zréli krás holokokolít -a m kokolit, ki ima skelet iz ena­kih kalcitnih kristalov holokrás -a m neustr. › zréli krás holokristálna osnôva -e -e ž osnova predornin, ki je popolnoma prekristaljena holokristálna porfírska struktúra -e -e -e ž struktura nekaterih žilnin ali starejših predor­nin, v katerih je steklo osnove povsem prekri­staljeno S: holokristálna struktúra holokristálna struktúra -e -e ž › hólokristálna porfírska struktúra holoplánkton -a m morski živalski plankton, ki vse svoje življenje preživi kot plankton holosimétrična vŕsta simetríje -e -e --ž › ho­ loédrska vŕsta simetríje holosimétrični rázred -ega -éda m neustr. › holoédrska vŕsta simetríje holosteji -ev m mn. (nadred, lat. Holostei) aktinop­terigijske ribe z dobro razvitim kostnim ske­letom, ki so živele od krede dalje holostómi pôlž -ega -a m polž z okroglim ali ovalnim ustjem, ki nima sifonalnega kanala holostratotíp -a m › stratotíp holotíp -a m najpopolneje ohranjen osebek, ki je osnova za opis nove fosilne vrste in je iz­bran izmed več paratipov holotúrij -a m iglokožec z zakrnelim notranjim skeletom, ki živi od kambrija dalje S: bri­zgáč holotúrijski sklerít -ega -a m kalcitnofosfaten, močno reduciran notranji skelet zvezdaste ali sidraste oblike pri holoturiju, pogosto ohra­njen kot fosil holsteinska tôpla dôba -e -e -e [holštájnska] ž stopnja srednjega pleistocena med elsterskim in saalskim glacialom v severozahodni Evro­pi S: holsteinski ínterglaciál holsteinski ínterglaciál -ega -a [holštájnski] m stopnja srednjega pleistocena med elsterskim in saalskim glacialom v severozahodni Evro­pi S: holsteinska tôpla dôba homalozóji -ev m mn. (poddeblo, lat. Homalozoa) prosti asimetrični primitivni iglokožci, ki so imeli telo pokrito z različno velikimi kalci­tnimi ploščicami in so živeli od kambrija do devona homeopolárna véz -e vezí ž neustr. › atómska véz, kovaléntna véz homerij -a m stopnja srednjega silurja med sheinwodijem in gorstijem hominídi -ov m mn. (družina, lat. Hominidae) višji fosilni ali recentni primati s pokončno držo in dvonožno hojo homoblástična struktúra -e -e ž kristalobla­stična struktura metamorfnih kamnin, pri kateri so vsa zrna približno enako velika P: heteroblástična struktúra homocérkna plavút -e -i ž repna plavut pri ve­čini rib kostnic, kjer se hrbtenica ne podaljšu­je v plavut in sta oba kraka plavuti enaka homodézmična struktúra snoví -e -e --ž struktura snovi, pri kateri je samo ena vrsta vezi, npr. struktura halita P: heterodézmična struktúra snoví homodézmični -a -o prid. ki je strukturno ve­ zan na en način, npr. kristal halita P: hete­ rodézmični homogéna struktúra -e -e ž struktura snovi ali kamninske plasti, ki ima enako sestavo in enake lastnosti P: heterogéna struktúra homogéno teló -ega -ésa s telo, pri katerem ima­jo vsi deli enako sestavo in enake lastnosti homológni orgán -ega -a m organ z različno funkcijo in enakim izvorom, npr. sprednje okončine pri sesalcih in ptičih P: analógni orgán homológni pól -ega -a m vsak od obeh polov glavne kristalografske osi v kristalih, kjer je pravokotno na to os ravnina simetrije homomiárija -e ž školjka, ki ima dva enaka mi­šična odtisa S: izomiárija homomórfni organízem -ega -zma m organi­zem, ki ima enako zunanjo obliko kot drug organizem, a različen izvor, npr. rudisti in korale S: izomórfni organízem PRIM.: kon­vergénca (2) homopolárna véz -e vezí ž › atómska véz, kovaléntna véz Hómo primigénius -- -a m neustr. › neander­tálec homoséista -e ž › izoséista, izoseizmična línija homotétični prelom -ega -ôma m prelom, pri katerem prelomna ploskev vpada v isto smer pod enakim ali različnim kotom kot plasti na krilih S: istosmérni prelom PRIM.: heteroták­tni prelom homotipíja -e ž zastar. › izomorfízem hondrít -a m silikatni meteorit, ki je sestavljen iz hondrul P: ahondrít hondrodít -a m temnordeč do rumen mono­klinski mineral, magnezijev železov otočni hidroksid silikat hondrodónt -a m (rod, lat. Chondrodonta) ostreidna školjka z rebrasto lupino in nestalno zunanjo obliko, ki je živela v kredi hondrofór -a m žličasti nastavek za pripenja­nje ligamenta pri dezmodontnem školjčnem sklepu hóndrula -e ž silikatna kroglica z radialno strukturo, navadno iz olivina, ki se pojavlja v hondritu honetídi -ov m mn. (podred, lat. Chonetidina) majh­ni ramenonožci s konkavno-konveksnima, drobno radialno rebrastima in trnastima lo­ putama, ki so živeli od spodnjega ordovicija do spodnje jure honolít -a m magmatsko telo nepravilne oblike hordáti -ov m mn. › strúnarji horizónt -a m 1. plast z značilno sestavo ali značilnimi fosilnimi ostanki, ki se loči od drugih plasti, npr. litiotidni horizont, iluvialni horizont, premogov horizont, talni horizont 2. › obzórje horizontálna cirkulácija -e -e ž kroženje snovi v vodoravni smeri, npr. vode, tople vode, vo­ dnih raztopin, magme ali toplotnega toka S: advékcija P: vertikálna cirkulácija horizontálni premík -ega -a m tektonski pre­mik v vodoravni smeri ob navpični prelomni ploskvi horizontálni prerez -ega -éza m › horizontálni presek (1) horizontálni presek -ega -éka m 1. presek fo­sila v vodoravni smeri S: horizontálni prerez 2. geološki presek (2) ozemlja v vodoravni smeri S: horizontálni profíl horizontálni profíl -ega -a m geološki presek (2) ozemlja v vodoravni smeri S: horizontálni presek (2) hornblendít -a m peridotitska globočnina, se­stavljena pretežno iz rogovače S: amfibólo­ vec, rogováčna kamnína, rogováčnik horotélična evolúcija -e -e ž normalna stopnja evolucije (1) kake skupine hórst -a m od vseh strani s prelomi omejen in dvignjen del Zemljine skorje S: grúda, tek­tónska grúda P: kotlína PRIM.: tektónska greda hórstantiklinórij -a m horst iz skupine vzpo­rednih antiklinal, npr. Pohorski horstantikli­norij Hórst Gorjáncev -a --m › Grúda Gorjáncev hotáveljčan -a m v kamnoseštvu hotaveljski apne­nec hotáveljski apnénec -ega -nca m triasni gre­benski apnenec s sivimi, zelenkastimi in rdečkastimi lisami, ki se uporablja kot narav­ni kamen, poimenovan po kraju Hotavlje v Poljanski dolini 10 hotáveljski mármor -ega -ja m neustr. › ho­ táveljski apnénec höttinška bréča -e -e [hétinška] ž rdeč do bel, močno sprijet srednjepleistocenski pobočni grušč v dolini reke Inn pri Innsbrucku z vezi­vom, ki vsebuje pelod toploljubnega rastlin­stva, npr. divje trte, pontskega sleča hrápavi lom -ega lôma m zastar. v mineralu ne-raven ali nepravilen lom hrbteníca -e ž osni del skeleta vretenčarjev, se­stavljen iz vretenc S: vreteníca hrbteníčar -ja m neustr. › vretenčar hrbteníčna cév -e ceví ž neustr. › hrbteníčni kanál hrbteníčni kanál -ega -a m kanal, ki ga tvorijo zaporedne odprtine vratnih, prsnih in ledve­nih vretenc hrbtenjáča -e ž osrednje živčevje, ki leži v hrb­teničnem kanalu hŕbtna lopúta -e -e ž › dorzálna lopúta, ra­ménska lopúta hŕbtna plavút -e -i ž ena od plavuti na hrbtu osteihtijev S: dorzálna plavút P: ventrálna plavút hŕbtna strúna -e -e ž ozek pas celic mezoder­malnega izvora, ki poteka na hrbtni strani organizma in je zaščita živčnega tkiva pri primitivnih strunarjih hŕbtni dél -ega -a m del, ki je pri vretenčarjih usmerjen proti hrbtu, pri nevretenčarjih pa je zgornji del telesa S: dorzálni dél P: trebúšni dél hríb -a m v geomorfologiji nižja gora hribína -e ž v geologiji, neustr. › kamnína hribínski pritísk -ega -a m neustr. › kamnínski tlák hribôvje -a s v geomorfologiji nižji hribi hrustánčna kóst -e kostí ž kost iz hrustanca pri vretenčarjih, ki s starostjo ne okosteni hrustánčni skelét -ega -a m okostje iz hrustan­ca pri vretenčarjih, ki ne okosteni, npr. pri ri­bah hrustančnicah hrustánec -nca m oporno in vezno tkivo pri vretenčarjih, ki se pri fosilih navadno ne ohrani Hrúšica -e ž › Hrúšiška antiklinála Hrúšiška antiklinála -e -e ž antiklinala iz jur­skih in krednih plasti med Idrijskim in Pred­jamskim prelomom, vipavsko dolino in Ja­vornikom S: Hrúšica Hrúšiški pokrov -ega -ôva m pokrov iz eocen­skega fliša v dolini Zgornje Idrijce, Nikove in kanomlje hübnerit -a [hibnerít] m črn ali temnorjav man­ganov volframit hudoúrnik -a m vodni tok s spremenljivim pre­tokom, velikim strmcem in močno erozijo S: súšec hudoúrniška dolína -e -e ž dolina, ki jo je iz­dolbel hudournik hudoúrniška naplavína -e -e ž › hudoúrniški grúšč, prolúvij hudoúrniška strúga -e -e ž struga, ki jo je iz­dolbel hudournik hudoúrniški grúšč -ega -a m usedlina, nastala iz nanosov hudournika S: hudoúrniška na­plavína, prolúvij hudoúrniški vršáj -ega -a m vršaj, ki nastane na prehodu hudourniške doline v glavno do­lino Huejev zákon -ega -óna m neustr. › Haüyev zákon Hullova metóda -e -e [hálova] ž neustr. › Deb­ ye-Scherer-Hullova metóda humerálna sklépna plôskev -e -e -kve ž neustr. › raménski sklep húmerus -a m zgornja kost sprednje ali zgornje okončine, ki je s sklepi povezana s plečnico, komolčnico in koželjnico pri vretenčarjih S: nadláhtnica humídna klíma -e -e ž podnebje, v katerem je letno povprečje padavin večje, kot je izhlape­vanje S: vlážna klíma, vlážno podnébje humificírana preperína -e -e ž preperina, spre­menjena v humus PRIM.: humínska spojína humínska kislína -e -e ž organska kislina, na­stala pri razkrajanju rastlinskih ostankov, po­membna za nastajanje humusnih premogov humínska spojína -e -e ž organska spojina, nastala pri razkrajanju organskih ostankov v tleh PRIM.: humificírana preperína, húmus humít -a m bel do rdeč rombični mineral, ma­gnezijev hidroksidni fluorov otočni silikat humolít -a m › húmusni premog húmus -a m črnorjava organska sestavina vrh­nje plasti tal PRIM.: humínska spojína, pŕst húmusna próga -e -e ž plast humusa v geolo­škem profilu kvartarnih sedimentov húmusni premog -ega premóga m trdi rjavi premog, nastal iz lesnih delov višjih rastlin pod vplivom huminske kisline S: humolít, zemljasti rjávi premog huntít -a m bel trigonalni mineral, kalcijev ma­gnezijev karbonat Hurónsko gôrstvo -ega -a s gorstvo na Kanad­skem ščitu, nastalo v proterozoiku I idaít -a m kovinsko siv heksagonalni mineral, bakrov železov sulfid ideálni kristál -ega -a m kristal brez strukturnih napak, ki v naravi ne obstaja idioblást -a m mineralno zrno značilne kristal­ne oblike, nastalo pri metamorfozi P: kseno­blást PRIM.: hipidioblást idioblástični níz -ega -a m razporeditev idio­blastov na stiku, na katerem istočasno nasta­jajo minerali idiohromátski minerál -ega -a m neustr. › idio­ kromátski minerál idiokromátični minerál -ega -a m neustr. › idio­ kromátski minerál idiokromátski minerál -ega -a m mineral, ki ima zaradi strukture in kemične sestave svojo lastno barvo P: heterokromátski minerál idiomórfni -a -o prid. ki se nanaša na značilno kristalno ploskev, npr. idiomorfno zrno, idio­morfni kristal, idiomorfna lestvica, idiomorf­na struktura S: evhedrálni idiomórfni kristál -ega -a m kristal, ki ga ome­jujejo kristalne ploskve, značilne za določen kristalografski sistem P: álotriomórfni kristál idiomórfni minerál -ega -a m neustr. › idio­ mórfni kristál idiomórfni minerálni vkljúček -ega -ega -čka m vključek, ki ima značilno kristalno obliko idiomórfni vtróšnik -ega -a m vtrošnik, ki ima značilno kristalno obliko idiomórfno minerálno zŕno -ega -ega -a s zr­no, ki ima značilno kristalno obliko idokráz -a m › vezuvianít idrialín -a m zastar. › idrijalít idrialít -a m zastar. › idrijalít idrijalít -a tudi idrialín -a tudi idrialít -a m zelen do rumen organski rombični mineral, aromatski ogljikovodnik, ki se pojavlja v idrijskem na­hajališču živega srebra ídrijska orogenétska fáza -e -e -e ž orogenet­ska faza alpinidske orogeneze med anizijem in ladinijem ídrijske struktúre -ih -úr ž mn. sistem pokro­ vov, narivov, prelomov in tektonskih oken, ki se pojavljajo na območju Idrije Ídrijski pokrov -ega -ôva m pokrov iz karbon­skih, permskih in triasnih plasti med Cer­knim, Otaležem in Masorami S: Kanómeljska vmésna lúska, Kanómeljski pokrov Ídrijski prelom -ega -ôma m prelom v dinarski smeri, ki poteka od Bovca na severozahodu, preko Idrije in Cerkniškega polja proti jugo­vzhodu Ídrijsko tektónsko ôkno -ega -ega -a s tekton­sko okno v dolini Idrijce, v katerem pod po­krovom leži avtohtoni spodnjeeocenski fliš PRIM.: Ídrijsko tektónsko pôlôkno Ídrijsko tektónsko pôlôkno -ega -ega -a s tek­tonsko polokno, ki je del idrijskih struktur in ga gradi kredni apnenec ob reki Idrijci in ob potokih Zala in Nikova PRIM.: Ídrijsko tek­tónsko ôkno Ídrijsko-Žiróvsko ozémlje -ega -a s geotekton­ska enota mlajšepaleozojskih in mezozojskih kamnin, ki poteka med Trnovskim gozdom na jugu in Žirmi na severu íglasti kristál -ega -a m ozek monoklinski ali rombični kristal, razpotegnjen v smeri ene kristalografske osi ígličasti kristál -ega -a m neustr. › íglasti kristál iglokóžci -ev m mn. (deblo, lat. Echinodermata) mor­ski maločlenarji s kalcitnim notranjim ske­letom, sestavljenim iz različno oblikovanih ploščic, npr. morski ježek, morska lilija, mor­ska zvezda, morska kumara ignimbrít -a m › ignimbrítni túf ignimbrítni túf -ega -a m lapilni tuf, navadno riolitne ali dacitne sestave, lahko nataljen ali nenataljen, sedimentiran z vročim turbulen­tnim piroklastičnim tokom, ki se hitro razšir­ja S: ignimbrít, varjeni túf, zvarjeni túf PRIM.: nataljeni túf igvanodón -a m (rod, lat. Iguanodon) 10 m dolg in 6 m visok rastlinojedi dinozaver z značilnim dolgim trnom na palcu sprednje noge, ki je živel v spodnji kredi ihnofácies -a m facies, ki ga označujejo značil­ni fosilni sledovi ihnofosíl -a m › fosílna sléd, orgánska teks­túra ihnologíja -e ž področje paleontologije, ki pro-učuje fosilne sledi ihtiórnis -a m (rod, lat. Ichthyornis) ptič v veliko­sti galeba, ki je imel dobro razvito grodnico, zobe v kljunu in je živel kratek čas v zgornji kredi ihtiosarkolít -a m (rod, lat. Ichthyosarcolites) rudi­stna školjka z majhnim bivalnim prostorom in izrazitimi vzdolžnimi grebeni, ki je živela v kredi ihtiozáver -vra m (rod, lat. Ichthyosaurus) morski reptil z ribje oblikovanim telesom, ki je živel v juri ijolít -a m alkalna mafična globočnina, sesta­vljena pretežno iz nefelina ter od 30 % do 60 % mafičnih mineralov ikozaéder -dra m v matematiki lik z dvajsetimi enakostraničnimi trikotniki ikozitetraéder -dra m › tétragontritetraéder íkravec -vca m › oolít (1) ilerdij -a m starejša podstopnja ypresija ilírska orogenétska fáza -e -e -e ž orogenetska faza alpidske orogeneze v zgornjem eocenu ilírska podstôpnja -e -e ž › illyrij ilítenje -a s razpadanje silikatov v illit S: ili­tizácija ilitizácija -e ž razpadanje silikatov v illit S: ilí­tenje ilítna glína -e -e ž glina pretežno iz illita ílium -a m ploščati del kolčnice, ki ima dorzal­no sklep s križnico pri večini vretenčarjev S: črévnica illít -a m bel, mikrokristalen monoklinski ka­ lijev železov aluminijev hidroksidni glineni mineral, po strukturi podoben muskovitu PRIM.: hidromuskovít illyrij -a [ilírij] m podstopnja anizija med pelso­nijem in fassanijem S: ilírska podstôpnja ilmenít -a m temnosiv do črn trigonalni mineral, železov titanov oksid S: titánov želézovec ilmenitít -a m subvulkanska bazična globoč­nina, sestavljena pretežno iz ilmenita in v manjši meri iz hiperstena, labradorita, pirita in pirotina ílo -a s zastar. › ílovica, opékarska glína ílova sprhnína -e -e ž zastar. › preperína ílovica -e ž glina s primesmi peska, limonita, organskih ostankov S: ílo, ílovka, opékarska glína ílovka -e ž zastar. › ílovica, opékarska glína ílovnata pŕst -e prstí ž prst, ki vsebuje večjo količino ilovice ilsemanit -a [ilzemanít] m črn do modročrn mi­neral, molibdenov vodni oksid iluviálni horizónt -ega -a m talni horizont, na­stal z akumulacijo topnega in suspendiranega materiala iz višjega talnega horizonta ilúvij -a m prst v tleh, v kateri se nabirajo izpra­ne snovi iz višjega talnega horizonta ilvaít -a m rjav do črn rombični mineral, kalci­jev železov hidroksidni otočni silikat, pogo­sto z manganom S: lievrít, yenit imbrikácija -e ž 1. pojav, da so ploščasti pro­dniki nagnjeni v določeno smer in da se delno prekrivajo 2. ponavljajoča se geološka zgrad­ba, nastala zaradi prelamljanja in narivanja v isti smeri S: lúskasta zgrádba, nalúskana zgrádba imerzíja -e ž neustr. › imerzíjska tekočína imerzíjska metóda -e -e ž metoda za določa­nje lomnega količnika neznanega minerala s potopitvijo v imerzijsko tekočino z znanim lomnim količnikom imerzíjska tekočína -e -e ž tekočina z znanim lomnim količnikom, ki se pri imerzijski me­todi uporablja za preiskovanje mineralov imerzíjski objektív -ega -a m objektiv na mi­kroskopu, ki se dá tako približati, da se čelna stran leče potopi v imerzijsko tekočino imperforátna híšica -e -e ž hišica pri foramini­ferah brez pravih ali navideznih perforacij P: perforátna híšica PRIM.: impunktátna lupína impregnacíjsko nahajalíšče minerálnih su­rovín -ega -a -- --s nahajališče, v katerem je prikamnina impregnirana z rudnimi minerali S: prepojnína impregnacíjsko slojíšče -ega -a s neustr. › im­ pregnacíjsko nahajalíšče minerálnih surovín impregnírana rúda -e -e ž ruda, v kateri so epi­genetski minerali razpršeni v matični kamni­ni S: vpršena rúda, vškropljena rúda impunktátna lupína -e -e ž lupina pri rame­nonožcih, ki nima perforacij PRIM.: imper­forátna híšica inartikulát -a m brahiopod na nižji razvojni sto­pnji brez sklepa inartikulátni ramenonóžec -ega -žca m rame­nonožec, ki nima razvitega sklepa incizív -a m vsak od največ treh ploščatih sprednjih zob v čeljustnici pri sesalcih S: sekálec índeks gúbanja -a --s razmerje med višino in dolžino gube índeksni minerál -ega -a m mineral, ki nastane pri določeni temperaturi in tlaku ali določeni stopnji metamorfoze índeks plôskve -a --m › simból plôskve índeks prepústnosti -a --m število, ki ozna­ čuje sposobnost porozne kamnine, sedimenta ali preperine prevajati kapljevino ali plin ta­ ko, da se pri tem ne poruši njihova struktura índeks refrákcije -a --m › lómni kolíčnik índeks splôščenosti -a --m razmerje med dol­ žino, širino in debelino prodnika índeks zaóbljenosti -a --m › stôpnja zaóblje­nosti indet. okrajš. › indeterminábilis indeterminábilis --m (lat., okrajš. indet.) oznaka za fosil, ki ga zaradi slabe ohranjenosti ni mogoče določiti Índijski ščít -ega -a m kraton severovzhodne­ga dela Gondwane, ki se je v kredi ločil od Afriškega kratona in obsega indijski podkon­tinent indikátor -ja m geološka ali kaka druga poseb­nost v kamnini, ki nakazuje določeno značil­nost, npr. korale so indikator za toplo morje indikatrísa -e ž namišljeno eliptično ali okro­glo telo, ki predstavlja vrednosti fizikalnih lastnosti v vseh smereh kristala, npr. optična indikatrisa indikatrísa toplôtne prevódnosti -e -- --ž na­mišljeno eliptično ali okroglo telo, ki pred­stavlja vrednosti toplotne prevodnosti v vseh smereh kristala indiréktna kristalográfska mréža -e -e -e ž na­videzna kristalografska mreža skupine točk, ki nastanejo z risanjem pravokotnic na vsako ravnino v mreži kristala proporcionalno gle­de na ničelno točko v koordinatnem sistemu S: recipróčna kristalográfska mréža indoarménska fávna -e -e ž mlajšepaleozojska favna srednje Azije induánij -a m stopnja spodnjega triasa med per-mom in olenekijem inducírana tektónika -e -e ž tektonika, ki je niso povzročili premiki v litosferi, ampak neka druga dogajanja v Zemljini skorji, npr. obtežba zaradi intenzivne sedimentacije, raz­bremenitev zaradi taljenja ledu industríjski práh -ega prahú m › stanovánjski práh inertinít -a m maceral črnega premoga brez strukture inertít -a m mikrolitotip črnega premoga, v ka­terem je več kot 95 % inertinita inertna snôv -e snoví ž snov ali mineral, ki ne reagira z drugimi snovmi inertni plín -ega -a m plin, ki ne reagira z drugi­mi elementi, npr. žlahtni plin infávna -e ž bentos, ki živi samo v sedimentu morskega dna S: endobéntos infiltríranje -a s tok tekočine, mineralne raz­topine, magme v porozno kamnino PRIM.: injektíranje (1) ínfrabazálna plôščica -e -e ž vsaka od petih ploščic v spodnji vrsti baze čaše pri krino­idih ínfranerítik -a m spodnja plast morske vode v neritiku ínfranerítsko sedimentacíjsko okólje -ega -ega -a s območje usedanja v infraneritiku infravaléndij -a m starejši valanginij infuzórijska pŕst -e prstí ž › kreménka infuzórijska zemlja -e -e ž › kreménka infuzórna pŕst -e prstí ž neustr. › kreménka inhalent -enta m › dotekálka iniciálna kámrica -e -e ž › prolókul, proto­kónh iniciálni magmatízem -ega -zma m magmati­zem, pri katerem nastajajo ofioliti, npr. peri­dotit, gabro, diabaz S: iniciálni vulkanízem iniciálni vulkanízem -ega -zma m › iniciálni magmatízem injékcija mágme -e -e ž zastar. › injektíranje (1), intrúzija injekcíjska kontáktna metamorfóza -e -e -e ž metamorfoza kamnine, nastala v prvotni ka­mnini zaradi vdora magme S: injekcíjska me­tamorfóza PRIM.: injekcíjska tekstúra injekcíjska méšanica -e -e ž mešanica vododr­žnih snovi s cementnim mlekom za injekcij­ske zavese in za cementiranje vrtin injekcíjska metamorfóza -e -e ž › injekcíjska kontáktna metamorfóza injekcíjska tekstúra -e -e ž tekstura metamorf­ne kamnine, nastala zaradi vdora magme med plasti prvotne kamnine PRIM.: injekcíjska kontáktna metamorfóza injekcíjska zavésa -e -e ž umetna zapora z vo­dodržnimi snovmi, npr. cementnim mlekom, za preprečevanje pronicanja vode skozi pre­pustno usedlino ali prepustno kamnino S: te­snílna zavésa injekcíjsko teló -ega -ésa s magmatska kamni­na, nastala po vdoru magme v matično ka­mnino S: vrínek, zažétek injektíranje -a s 1. vrivanje magme med sta­rejše kamnine v litosferi S: injékcija mágme, intrúzija, vdor, vtískanje mágme PRIM.: infil­tríranje 2. vrivanje sedimenta med starejše kamnine ali usedline S: sedimentna injékcija 3. utrjevanje kamnine ali preperine z različ­nimi snovmi, ki se vtiskajo skozi vrtine v ka­ mnino, npr. s cementnim mlekom inklinácija -e ž 1. pri globinskem vrtanju kot od­klona od vertikalne osi 2. v strukturni geologi­ji nagnjenost glede na horizontalno ravnino katerega koli geološkega telesa ali površine tega telesa inklinométer -tra m priprava za merjenje od­ klonov od navpičnice v vrtini inklúzija -e ž tujek, npr. mineral, kamnina, te­kočina, plin, v osnovnem mineralu ali kamni­ni S: enkláva, vdévek, vkljúček inkoheréntna kamnína -e -e ž neustr. › sedi­ment, usedlína inkompatibílna slédna prvína -e -e -e ž sledna prvina, ki se redko ali sploh ne vključuje v kristalne mreže kamninotvornih mineralov PRIM.: kompatibílna slédna prvína inkompeténtna plást -e plastí ž plast kamnine ali sedimenta, ki se glede na okoliške kamni­ne lažje deformira P: kompeténtna plást inkongruéntna gúba -e -e ž guba, pri kateri njena os ni vzporedna z osno ravnino inkongruéntno talíšče -ega -a s temperatura, pri kateri trdna faza snovi, npr. mineral, raz­pade ali reagira s tekočo fazo tako, da preide v drugo trdno fazo z drugačno strukturo in sestavo ali v tekočo fazo drugačne sestave PRIM.: kongruéntno talíšče inkrustrácija -e ž 1. odlaganje iz tekočine iz­ločene mineralne snovi na površini kamnin ali odmrlih organizmov 2. skorja odloženih mineralov na površini kamnin ali mineralov, npr. kalcitna siga, kremenična siga, žveplo­va siga S: prevléka, sígasta prevléka PRIM.: pátina (2), síga 3. skorjasta rast organizmov na kamninski podlagi, npr. kolonije briozojev 4. skorjasti odlitek zunanje površine organiz­ma, npr. v lehnjaku, peščenjaku inocerámus -a m (rod, lat. Inoceramus) školjka z razpotegnjeno lupino brez sklepnih zob in z značilnimi koncentričnimi rebrci, ki je živela v zgornji kredi inosilikáti -ov m mn. skupina silikatnih minera­lov s tetraedri silicijevega tetraoksida, pove­zanimi v verige S: nítasti silikáti insékti -ov m mn. (poddeblo, lat. Hexapoda) členo­nožci s tremi pari nog in značilno delitvijo telesa na glavo, oprsje in zadek, ki so živeli od karbona dalje S: žužélke insektivór -ja m organizem, ki se hrani z in­sekti insekvéntna dolína -e -e ž dolina, ki jo je re­ ka vdolbla neodvisno od geoloških struktur PRIM.: konsekventna dolina insekvéntni pláz -ega plazú m plaz, pri katerem nastane drsina v razpokanem delu kamnine prečno na plasti PRIM.: konsekventni plaz in sítu -- --(lat.) na mestu nastanka ali odmrtja, npr. rudistni greben, nepreloženo paleolitsko najdišče insolácija -e ž stopnja Sončevega obsevanja, ki ga prejme Zemlja ali kako nebesno telo v časovni enoti na enoto površine intáktni vzórec -ega -rca m vzorec minerala, kamnine ali fosila, ki je na prvotnem mestu ali so po odvzemu vzorca ohranjeni prvotni zunanji pogoji integracíjska metóda -e -e ž metoda določanja količinskih razmerij med mineralnimi zrni na integracijski mizici integracíjska mízica -e -e ž priprava za mer­jenje količine različnih mineralnih zrn pod mikroskopom S: integrátor integrátor -ja m priprava za merjenje količine različnih mineralnih zrn pod mikroskopom S: integracíjska mízica integripaliátna škóljka -e -e ž školjka, pri ka­teri je celoten rob plašča prirasel na notranji strani lupine intenzitéta potrésa -e -e ž učinek potresa na Zemljinem površju, ki se kaže na porušenih zgradbah ali spremembah reliefa interambulakrálna plôščica -e -e ž ploščica v skeletu iglokožca, ki nima perforacij za am­bulakralne nožice S: medbrázdnica interambulakrálno pólje -ega -a s polje kal­citnih ploščic pri iglokožcu, skozi katere ne izhajajo končni deli vodovodnega sistema interárea -e ž široko trikotno polje na pecljevi lupini pri sesilnih ramenonožcih, s katerim se žival lahko cementira na podlago interfaciálna spremémba -e -e ž sprememba sedimentacijskega ali bivanjskega režima znotraj nekega faciesa interferénca -e ž pojav, da dve valovanji z ena­ko frekvenco okrepita ali oslabita sestavljeno valovanje interferénčna slíka -e -e ž kombinacija izogir in izokrom pod konoskopom, po kateri se lo­čuje enoosni od dvoosnega kristala in določa njun predznak S: konoskópska slíka interferénčne bárve -ih bárv ž mn. barve, ki nastanejo zaradi interference svetlobe pri prehodu polariziranega žarka skozi anizotro­pno snov in analizator interformacíjska bréča -e -e ž breča, ki leži med drugimi kamninami iste formacije interformacíjska erozíja -e -e ž erozija med nastajanjem kamnin iste formacije ínterglaciál -a m obdobje med glacialoma, za katero je značilno toplejše podnebje in moč­no nazadovanje ledenikov S: tôpla dôba ínterglaciálna fávna -e -e ž živali, ki so žive­le v kvartarnih toplih dobah S: toplodôbno živálstvo ínterglaciálna flóra -e -e ž rastline, ki so uspe­vale v kvartarnih toplih dobah S: toplodôbno rastlínstvo ínterglaciálna usedlína -e -e ž usedlina, nastala v interglacialu, npr. puhlična poilovčena co­na, höttinška breča S: ínterglaciálni sediment, toplodôbna usedlína ínterglaciálni sediment -ega -enta m sediment, nastal v interglacialu, npr. puhlična poilov­čena cona, höttinška breča S: ínterglaciálna usedlína, toplodôbna usedlína intergranulárna poróznost -e -i ž trodimenzi­onalna mreža med seboj povezanih praznih prostorov med peščenimi ali kristalnimi zrni kamnine S: medzŕnska poróznost intergranulárno gíbanje -ega -a s polzenje le­dnih kristalov po drsni ploskvi, pri katerem se ne poruši njihova kristalna zgradba interkalácija -e ž 1. plast ali več plasti, ki se razlikujejo od osnovnih plasti, npr. plast lave med sedimenti, plast premoga med talnino in krovnino 2. lamelarni mineralni vključki v drugem mineralu, usmerjeni po njegovih kristalnih ravninah interkostálni prôstor -ega -óra m prostor med rebri na lupini mehkužcev intermiténtna réka -e -e ž reka z občasnim površinskim tokom, npr. spodnji tok iške S: presihajóča réka intermiténtni izvír -ega -a m kraški izvir, akti­ven samo ob visoki vodi S: presihajóči izvír intermiténtno jézero -ega -a s kraško polje, ojezerjeno samo ob visoki vodi, npr. Cerkni­ško jezero, Planinsko polje S: kráško jézero (2), presihajóče jézero intermontána kotlína -e -e ž kotlina, ki jo ob­dajajo gorstva, npr. Panonska nižina interna migrácija -e -e ž 1. preseljevanje oseb­kov živalske ali rastlinske vrste znotraj neke­ga življenjskega prostora 2. migracija mine­ralnih raztopin znotraj kamnine P: eksterna migrácija internídi -ov m mn. središčni del dvojnega oro­gena interni lóbus -ega -a m lobus na medialni dor­zalni (2) strani zavoja pri amonoidih interni sífo -ega -a m sifo, ki leži na zgornji strani zavoja pri glavonožcih S: dorzálni sífo internódij -a m gladki del stebla brez listov pri preslicah interorbitálna širína -e -e ž razdalja med oče­snima odprtinama na lobanji vretenčarjev interpléni glaciál -ega -a m › srédnji würm intersertálna struktúra -e -e ž struktura ma­fičnih predornin s prevladujočimi igličastimi plagioklazi in s steklasto ali v avgit kristali­zirano osnovo ínterstadiál -a m otoplitev med stadialoma S: toplôtni preslédek íntina -e ž notranja plast pelodnega zrna med protoplazmo in eksino íntrabiopelsparít -a m sparit, ki vsebuje več kot 25 % intraklastov, ostankov organizmov in peletov íntrabiosparít -a m sparit, ki vsebuje več kot 25 % intraklastov in ostankov organizmov íntragozávska orogenétska fáza -e -e -e ž orogenetska faza alpinidske orogeneze med santonijem in campanijem íntragranulárna poróznost -e -i ž neustr. › in­ tergranulárna poróznost íntraklást -a m klast v karbonatni kamnini, ki je bil kot delno konsolidiran sediment erodiran znotraj sedimentacijskega bazena íntramikrít -a m mikrit, ki vsebuje več kot 25 % intraklastov íntramikrudít -a m intramikrit, ki vsebuje intra­klaste, večje od 2 mm íntrapelsparít -a m sparit, ki vsebuje več kot 25 % intraklastov in peletov íntrasparít -a m sparit, ki vsebuje več kot 25 % intraklastov intrúzija -e ž vrivanje magme med starejše ka­mnine v litosferi S: injékcija mágme, injek­tíranje (1), vdor, vtískanje mágme intruzív -a m › globočnína, intruzívna ka­ mnína intruzívna bréča -e -e ž breča, nastala s prodi­ranjem magme v razpoke že obstoječe ma­gmatske kamnine intruzívna dóma -e -e ž gmota kamnin, nastala z intruzijo magme, npr. batolit, lakolit intruzívna kamnína -e -e ž magmatska kamni­na v Zemljini skorji z enakomerno zrnato strukturo, nastala iz magme S: globočnína, intruzív, plutonít, vdornínska kamnína intruzívni čok -ega čôka m gmota globočnine s 11 presekom, manjšim od 100 km2 S: magmát­ski čok PRIM.: batolít inudácija -e ž višek transgresije, ko je voda prekrila največje območje kopnega inundácija -e ž neustr. › inudácija inverzija -e ž 1. pojav, da se v kristalu pri za­suku okoli središča simetrije za 180° pokaže enaka, a obrnjena slika S: nasprótna enákost, obrátna enákost 2. pojav, da se plasti pri gubanju obrnejo za okoli 180° S: tektónska inverzija inverzna ós -e osí ž os skozi središče krista­la, ki vsako ploskev zasuče za kot 60°, 90°, 120°, 180° in jo zrcali skozi središče S: zr­calnosúčna ós inverzna stratigráfska léga -e -e -e ž lega pla­sti, pri kateri so mlajši deli spodaj in starej­ši zgoraj S: inverzna stratigráfska pozícija, inverzno zaporédje plastí, obrátna léga plastí, obrátno zaporédje plastí inverzna stratigráfska pozícija -e -e -e ž › inverzna stratigráfska léga, inverzno zaporéd­je plastí inverzna superpozícija -e -e ž zaporedje plasti, pri katerem so mlajše plasti spodaj inverzni reliéf -ega -a m relief, pri katerem so prvotne izbokline v reliefu udolbine in obra­tno, npr. fosilne sledi v peščenjaku inverzni rudíst -ega -a m rudist, prirasel z de­sno loputo PRIM.: normálni rudíst inverzno zaporédje plastí -ega -a --s mn. le­ga plasti, kjer so mlajši deli spodaj in sta­rejši zgoraj S: inverzna stratigráfska léga, inverzna stratigráfska pozícija, obrátna léga plastí, obrátno zaporédje plastí involutína -e ž (rod, lat. Involutina) foraminifera z dvema kamricama in aglutinirano hišico, ki je živela od zgornjega triasa do zgornje krede involútna híšica -e -e ž spiralno zavita hišica pri mehkužcih ali foraminiferah, pri kateri najmlajši zavoj popolnoma prekriva starejše inženírska geologíja -e -e ž področje geolo­gije, ki proučuje geološke pogoje za gradnjo objektov iolít -a m › cordierit ionizácija -e ž nastajanje ionov in elektronov iz atomov ionizírani plín -ega -a m plin s prostimi ioni in elektroni, ki nastane pri visoki temperaturi ionosfera -e ž plast atmosfere v višini nad 50 km z močno ioniziranimi plini iónska izmenjálna kapacitéta -e -e -e ž merilo za količino površinskega naboja snovi, poda­no v ekvivalentih izmenljivih ionov na enoto teže minerala iónska izmenjáva -e -e ž reverzibilna izmenja­va ionov v kristalu z ioni iz raztopine brez porušenja kristalne zgradbe ali spremembe električne nevtralnosti iónska véz -e vezí ž kemična vez, ki nastane tako, da eden od atomov odda ali sprejme enega ali več elektronov S: elektrovalénca, heteropolárna véz, polárna véz iónski prodúkt vôde -ega -a --m produkt mol­skih koncentracij vodikovih in hidroksidnih ionov, ki je konstanta v vseh vodnih raztopi­nah in znaša 10-14 iregulárni môrski jéžek -ega -ega -žka m bi­lateralno simetričen morski ježek z drobnimi bodicami in zmanjšanim ambulakralnim po­ljem, ki živi zakopan v morskem dnu ireverzibílni procés -ega -a m proces, ki poteka v eni smeri P: reverzibílni procés iridescénca -e ž pojav prelivajočih se spek­tralnih barv zaradi loma svetlobe na plasteh, zaradi oksidacije ali ob vključkih v mineralu, npr. pri dragem opalu S: irizácija, mávrično nahúkle bárve, prelívanje bárv iridósmij -a m neustr. › osmirídij irizácija -e ž pojav prelivajočih se spektralnih barv zaradi loma svetlobe na plasteh, zaradi oksidacije ali ob vključkih v mineralu, npr. pri dragem opalu S: iridescénca, mávrično nahúkle bárve, prelívanje bárv ischium -a [íshium] m najdebelejša kost v kolč­nici, ki oblikuje ventralno steno medenice pri večini vretenčarjev S: sédnica íslandski ahát -ega -a m › obsidián íslandski dvólómec -ega -mca m čist kalci­tni kristal, v katerem se svetlobni žarek pri prehodu razdeli v dva žarka, ki nihata pra­vokotno drug na drugega S: dvólómec, kalcít dvólómec ístem -tma m › zemeljska ožína istočásno nahajalíšče -ega -a s zastar. › sin­ genétsko nahajalíšče istodôbna plást -e plastí ž plast, ki je nastaja­la istočasno z neko drugo plastjo S: izokróna plást istodôbna usedlína -e -e ž usedlina, ki je na­stajala istočasno z neko drugo usedlino S: izokróna usedlína istodôbni skládi -ih -ov m mn. skladi, ki so na­stajali istočasno z nekaterimi drugimi skladi S: izokróni skládi istoizvórni piroklást -ega -a m piroklast lave ali vulkanoklastita, nastal med prejšnjimi iz­ bruhi vulkana istolíčna snôv -e snoví ž zastar. › izomórfna snôv istolíčni minerál -ega -a m zastar. › izomórfni minerál istosmérni prelom -ega -ôma m prelom, pri katerem prelomna ploskev vpada v isto smer pod enakim ali različnim kotom kot plasti na krilih S: homotétični prelom PRIM.: pro­ tismérni prelom ístrsko-dalmatínska orogenétska fáza -e -e -e ž orogenetska faza alpidske orogeneze v srednjem eocenu itabirít -a m plastnata kremenova hematitna ru­ da S: itabirítna želézova rúda itabirítna želézova rúda -e -e -e ž › itabirít ítem -a m ponavljanje kakega geološkega do­ gajanja v določenih časovnih intervalih, npr. ritmična sedimentacija ivéntna stratigrafíja -e -e ž neustr. › dogódkov­na stratigrafíja ivérasta krojítev -e -tve ž krojitev kamnine v obliki iveri ivérasti lápor -ega -ja m neustr. › ivérasti lápo­rovec ivérasti láporovec -ega -vca m laporovec, ki se kroji iverasto ivérasti lom -ega lôma m lastnost minerala, da se lomi v iveri S: ivérasti prelom, škíndravi lom ivérasti prelom -ega -ôma m › ivérasti lom ívniške plastí -ih --ž mn. srednjemiocenske plasti konglomerata s prodniki granodiorita in dacita, ki se menjavajo s peščenjakom ter peščenim laporovcem na severnem Pohorju, Kozjaku ter med Slovenj Gradcem in Vita­njem ivórij -a m stopnja spodnjega karbona med ha­starijem in chadijem izbirálnica -e ž zastar. › separácija (1, 2) izdánek -nka m del naravno razkritega kamnin­skega telesa na Zemljinem površju S: golíca izdánek náfte -nka --m razkriti del naftnega horizonta ali naftnega kolektorja izdátnost izvíra -i --ž pretok vode pri izviru izhlapévanje -a s v fiziki prehajanje kapljevine v plin pri temperaturah, ki so nižje od vrelišča PRIM.: izparévanje izhódna snôv -e snoví ž zastar. › surovína izklínjena plást -e plastí ž plast, ki postopoma izgublja svojo debelino izkristalizírana snôv -e snoví ž snov, ki je po kristalizaciji iz raztopine, taline ali po rekri­stalizaciji v celoti v kristalnem stanju izlív mágme -a --m pojav, da magma predre Zemljino skorjo in se kot lava razlije po njej S: efuzíja, ekstrúzija izlívna predornína -e -e ž › láva (2) izlívni izvír -ega -a m izvir, ki ima v zaledju iz­ daten vodonosnik in njegova gladina ne vpli­va na izdatnost izvira S: gravitacíjski izvír izlúženi bentonít -ega -a m bentonit, v katerem so izmenljivi ioni glinenih mineralov in ze­olitov izmenjani zaradi fizikalno-kemičnih procesov na Zemljinem površju izlúženi dolomít -ega -a m dolomit, iz katerega so se izprali lažje topni minerali, npr. kalcit izlužnína -e ž zastar. › hidatogéni minerál izména generácij -e --ž › alternácija ge­nerácij, menjávanje generácij izmenljívi ión -ega -a m ion v kristalih glinenih mineralov in zeolitov, ki se lahko izmenjuje z drugimi ioni ali molekulami, ne da bi se spre­menila struktura kristala izmetálka -e ž mesnata cev pri školjkah, po ka­teri odteka voda P: dotekálka izoanomála -e ž črta na geofizikalni karti, ki povezuje točke z enakimi anomalnimi vre­dnostmi, npr. v gravimetriji izobára -e ž črta na meteorološki karti, ki pove­zuje točke z enakim zračnim tlakom izobáta -e ž 1. črta na hidrološki karti, ki pove­zuje točke z enako globino v morjih, jezerih, rekah 2. › hídroizohípsa izobáza -e ž črta na geofizikalni karti, ki po­vezuje točke enakega dviga Zemljinega po­vršja izocenter -tra m točka na zračnem posnetku, dobljena z razpolovitvijo kota med pravoko­tnico na Zemljino površje in osjo fotoaparata, in je popravek na deformirani fotografiji izodézmična snôv -e snoví ž snov, v kateri so vse ionske vezi enako močne P: anizodéz­mična snôv izodézmični kristál -ega -a m kristal, ki ima vezi med ioni enako močne P: anizodézmični kristál izodóntna škóljka -e -e ž školjka, ki ima izo­dontni sklep izodóntni sklep -ega sklépa m sklep med školjčnima loputama, pri katerem so zobje in jamice simetrično nameščene glede na osre­dnjo ligamentno jamico izofázni procés -ega -a m proces z dvema ena­kima razvojema faz (1) 11 izogála -e ž črta na geofizikalni karti, ki pove­zuje točke z enakim težnostnim pospeškom izogíra -e ž črni del interferenčne slike pod mikroskopom v obliki križa, kraka križa ali hiperbole izogóna -e ž črta na geofizikalni karti, ki pove­zuje točke iste magnetne deklinacije na Ze­mljinem površju izohalín -a m konstantna slanost morske vode izohalína -e ž črta na hidrološki karti, ki pove­zuje točke iste slanosti izohípsa -e ž črta na topografski karti, ki po­vezuje točke z enako nadmorsko višino S: plástnica (2) izohípsa geolóške plôskve -e -- --ž neustr. › hipsográfska krivúlja, izostráta, plástnica (1) izohóra -e ž črta na geološki karti skozi toč­ke, ki so projekcija navrtanih enako debelih plasti določenega horizonta pod površjem PRIM.: izopáha izohórni procés -ega -a m istočasni proces na dveh območjih, npr. sedimentacija izokárdija -e ž (rod, lat. Isocardia) školjka z gladki­ma loputama in močno ukrivljenima vrhovo­ma, ki je živela v miocenu izokémična metamorfóza -e -e ž metamorfo­za, ki v kamninah ali mineralih ne povzroči kemičnih sprememb izokémična spremémba -e -e ž sprememba kamnine ali minerala, pri kateri ostane ke­mična sestava enaka, npr. kristalizacija izoklína -e ž 1. guba z enako nagnjenostjo na obeh njenih krilih S: izoklinálna gúba 2. guba s kriloma, ki sta vzporedni z osno ravnino S: somérna gúba izoklinálna gúba -e -e ž guba z enako nagnje­nostjo na obeh njenih krilih S: izoklína (1) izokróma -e ž kolobar določene valovne dolži­ne svetlobe v interferenčni sliki, ki povezuje točke z enako fazno razliko S: izokromátska krivúlja izokromátska krivúlja -e -e ž › izokróma izokróna -e ž 1. črta na geološki karti skozi točke, ki so projekcija enako starih plasti pod površjem 2. istočasni dogodek v geološki zgodovini izokróna meja -e -e ž meja med izokronimi plastmi na dveh različnih območjih ali na dveh geoloških enotah, npr. med kredo in ter­ciarjem v apnencu in v flišu izokróna plást -e plastí ž plast, ki je nastajala istočasno z neko drugo plastjo S: istodôbna plást izokróna usedlína -e -e ž usedlina, ki je na­ stajala istočasno z neko drugo usedlino S: istodôbna usedlína izokróni skládi -ih -ov m mn. skladi, ki so na­stajali istočasno z nekaterimi drugimi skladi S: istodôbni skládi izolírana kapilárna vôda -e -e -e ž voda, ki ostane zaradi površinske napetosti in lastno­sti kamnine ujeta v drobnih porah in kotih in ne odteče kot gravitacijska voda S: adhezíj­ska vôda izométrična struktúra -e -e ž 1. v petrologiji struktura kamnine, v kateri so vsa zrna enako velika 2. v paleontologiji struktura, pri kateri je razporeditev kristalov v skeletu organizma v vseh smereh enaka izométrični kristál -ega -a m kristal, pri kate­rem je struktura v vseh smereh enaka, npr. kubični kristal izométrični kristalográfski sistém -ega -ega -a m zastar. › kúbična singoníja, kúbični kri­ stalográfski sistém izometríja -e ž 1. pojav, da vsi telesni deli or­ganizma rastejo enakomerno 2. pojav, da kri­stali v združbi rastejo enakomerno 3. pojav, da so vsa zrna v sedimentu ali kamnini enako velika izomiárija -e ž školjka, ki ima dva enaka mišič­na odtisa S: homomiárija izomorfíja -e ž zastar. › izomorfízem izomorfízem -zma m pojav, da imata dva kri­stala z različno kemično sestavo enako struk­turo in kristalno obliko, npr. cirkon in kseno­tim S: homotipíja, izomorfíja, izostruktúrnost, izotipíja, simorfízem izomórfna skupína -e -e ž skupina mineralov z enako strukturo in kristalno obliko ter različ­no kemično sestavo, npr. kalcitova skupina izomórfna snôv -e snoví ž snov, ki ima enako kristalno obliko kot druga kemično različna snov S: enakolíčna snôv, istolíčna snôv P: heteromórfna snôv izomórfna zmés -e zmesí ž zmes več snovi, ki so si sorodne po kemični sestavi in kristalijo v enakih kristalnih oblikah, pri čemer tvorijo kristalne raztopine izomórfni minerál -ega -a m mineral, ki ima enako kristalno obliko kot drug mineral z različno kemično sestavo, npr. cirkon in kse­notim S: istolíčni minerál izomórfni organízem -ega -zma m organizem, ki ima enako zunanjo obliko kot drug orga­nizem, a različen izvor, npr. rudisti in korale S: homomórfni organízem PRIM.: konver­génca (2) izopáha -e ž črta na geološki karti skozi toč­ke, ki so projekcija pravih debelin določe­nega horizonta pod površjem, npr. premoga PRIM.: izohóra izópični fácies -ega -a m facies, značilen po enakih vrstah kamnin, ki so nastajale v različ­nih sedimentacijskih okoljih, npr. karbonatni facies izoséista -e ž črta na zemljevidu, ki povezuje točke enake potresne jakosti okoli epicentra S: homoséista, izoseizmična línija, koséista izoseizmična línija -e -e ž črta na zemljevidu, ki povezuje točke enake potresne jakosti oko­li epicentra S: homoséista, izoséista, koséi­sta izospórna práprotnica -e -e ž praprotnica, ki ima spore samo ene velikosti izostátično premíkanje -ega -a s premikanje delov Zemljine skorje zaradi vzpostavljanja ravnotežja v litosferi izostazíja -e ž ravnovesje med deli Zemljine skorje, ki plavajo na astenosferi S: enako­téžje izostráta -e ž črta na geološki karti, ki povezu­je izdanke iste plasti S: hipsográfska krivúlja, nivójnica, plástnica (1) izostruktúrnost -i ž › izomorfízem izoterma -e ž črta na geofizikalni karti, ki po­vezuje točke z enakimi temperaturami v Ze­mljini skorji izotermični procés -ega -a m proces, ki poteka pri enakih temperaturah, npr. metamorfoza izotipíja -e ž › izomorfízem izotóp -a m vsak od atomov istega elementa, ki ima v atomskem jedru enako število proto­nov in različno število nevtronov, npr. izotop ogljika izotópska frakcionácija -e -e ž spreminjanje razmerja posameznih izotopov pri kakšnem elementu zaradi fizikalno-kemičnih vplivov, npr. temperature, kemične reakcije izotópska géokemíja -e -e ž področje geoke­mije, ki proučuje značilnosti izotopske sesta­ve mineralov, tal, vode in zraka izotópska geologíja -e -e ž področje geologije, ki proučuje radioaktivne in stabilne izotope ter njihove količine v geološki zgodovini izotópska sestáva -e -e ž razmerje posameznih izotopov v izotopsko mešanih elementih, npr. klorove spojine v naravi vsebujejo 75,8 % klorovih atomov z 18 nevtroni in 24,2 % klo­rovih atomov z 20 nevtroni izotópska stárost -e -i ž › radiométrična stárost izotópski efékt -ega -a m pojav, zaradi katerega se spremeni izotopska sestava elementa izotópski nuklídi -ih -ov m mn. izotopi posame­znega elementa izotópski termométer -ega -tra m izotopska se­stava elementov v kamnini ali rudi, na podla­gi katerih se določa temperatura ob nastanku mineralov izotópsko čísti elementi -- -ih -ov m mn. ele­menti, ki imajo v naravi samo en nuklid, npr. železo izotópsko méšani elementi ---ih -ov m mn. elementi, ki so v naravi mešanica dveh ali več izotopov, npr. klor izotropíja -e ž pojav, da ima snov v vseh sme­reh enake fizikalne lastnosti S: enakosmér­nost (1) P: anizotropíja izotrópna snôv -e snoví ž snov, ki ima v vseh smereh enake fizikalne lastnosti, npr. optično izotropna snov S: enakosmérna snôv izotrópni -a -o prid. ki ima v vseh smereh enake fizikalne lastnosti S: enakosmérni P: anizo­trópni izotrópni minerál -ega -a m mineral, ki ima v vseh smereh enake fizikalne lastnosti S: enolómno zŕno izotrópni presek -ega -éka m presek minera­la, v katerem so vsi lomni količniki enaki in je zato tudi enaka hitrost širjenja svetlobe v vseh smereh P: anizotrópni presek izotrópni profíl -ega -a m neustr. › izotrópni presek izotrópnost -i ž lastnost snovi, da ima v vseh smereh enake fizikalne lastnosti S: enako­smérnost (2) P: anizotrópnost izparévanje -a s v fiziki prehajanje kapljevine v plin pri temperaturah, ki so višje od vrelišča PRIM.: izhlapévanje izpíranje -a s 1. pridobivanje redkih mineralov z vodo iz peska, npr. zlata S: odmuljevánje 2. ločevanje težkih mineralov ali mikrofosilov iz sedimenta ali sedimentne kamnine z vodo in siti izpírek -rka m koristni mineral ali mikrofosil, pridobljen z izpiranjem izpláčna tekočína -e -e ž zastar. › izpláka izpláka -e ž suspenzija bentonitne gline, barita, nafte in nekaterih kemikalij, ki se vtiskuje v naftno vrtino med globinskim vrtanjem zaradi hlajenja vrtalnega dleta, mehčanja kamnin in vzdrževanja sten vrtine S: izpláčna tekočína izpodnébniško želézo -ega -a s zastar. › me­ teórsko želézo izpralína -e ž preperina, ki jo je izprala voda 11 izprána moréna -e -e ž morena, v kateri je til dodatno izprala voda izpráno zlató -ega -á s zrna zlata, ki ga izperejo iz rečnih nanosov izpremínjasti mármor -ega -ja m neustr. › nečísti mármor izrastlínska usedlína -e -e ž neustr. › fitogéna usedlína izravnáva -e ž z erozijo izravnan del Zemljine­ga površja, npr. kraška izravnava, pliocenska izravnava S: peneplén, planôtasto povŕšje, ravník (1), uravnáva izrédni trák -ega trakú m neustr. › izrédni žárek izrédni žárek -ega -rka m žarek, ki v optično enoosnem kristalu niha v ravnini, ki pote­ ka skozi optično os S: ekstraordinárni žárek PRIM.: rédni žárek izvárek -rka m steklast, emajlast ali luknjičast odpadni produkt, ki nastane pri predelavi rud S: tróska, žlíndra ízvenjámski sediment -ega -enta m › alohtóni jámski sediment izvír -a m mesto na Zemljinem površju, na kate­rem izteka voda iz vodonosnika izvórna kamnína -e -e ž kamnina, iz katere je z metamorfozo nastala metamorfna kamnina S: primárna kamnína, protolít, prvôtna kamnína izvrtanína -e ž zastar. › jedro izživálska usedlína -e -e ž neustr. › zoogéna usedlína, zoogéni sediment J jacobsit -a [jakobsít] m črn magnetni magnezi­jev manganov železov spinel jacupirangit -a [jakupirangít] m ultramafična globočnina s titanavgitom, magnetitom in nefelinom S: nefelínov piroksenít jadeit -a [žadeít] m svetlozelen natrijev piro­ksen, okrasni kamen (1) PRIM.: žád jadeitit -a [žadeitít] m metamorfna kamnina, ki je nastala pri visokih tlakih iz alkalnih ma­gmatskih kamnin in vsebuje pretežno jadeit in malo glinencev PRIM.: žád Jadránska plôšča -e -e ž manjša litosferska plošča med Afriško in Evrazijsko ploščo na območju Mediterana jadránska provínca -e -e ž območje Jadrana z značilnimi fosilnimi organizmi, npr. rudisti, alveolinami Jadránsko-Dínarska plôšča -e -e ž karbonatna plošča, nastala v mezozoiku, ki se razteza v smeri severozahod–jugovzhod od Alp do He­lenidov Jadránsko-Jónski bazén -ega -a m › Jónska cóna Jadránsko-Jónski prôstor -ega -óra m obmo­čje med Pindskim narivom in Apenini, ki je bil v mezozoiku enotna platforma, ki se je v paleogenu razkosala jálova kamnína -e -e ž neustr. › jalovína jálovica -e ž zastar. › jalovína jalovína -e ž kamnina ali minerali v nahajališčih mineralnih surovin ali premoga, ki gospodar­sko niso pomembni S: jálovica, jalovínski mi­nerál PRIM.: korístni minerál jalovínski minerál -ega -a m › jalovína jalovínski vlóžek -ega -žka m nekoristni mine­ral ali kamnina med gospodarsko pomemb­nimi jálov minerál -ega -a m neustr. › jalovína jalpait -a [džalpaít] m svinčeno siv tetragonalni mineral, srebrov bakrov sulfid jáma -e ž 1. prehodna, pretežno vodoravna vo­tlina v karbonatni kamnini, nastala z vodno erozijo S: kráška jáma, podzemeljska jáma, podzémna jáma 2. votlina, ki je nastala z udorom, preperevanjem 3. izkopana votlina v preperino ali kamnino, npr. gramozna jama, rudarska jama jamesonit -a [džemsonít] m kovinsko siv mo­noklinski mineral, svinčev železov antimo­nov sulfid jámska hijéna -e -e ž (vrsta, lat. Crocuta spelaea) so­rodnica današnje hijene, ki je živela v mlaj­šem pleistocenu jámska ílovica -e -e ž kraška ilovica, pomešana z drobci matične kamnine in zrnci sige jámska próga -e -e ž jamski hodnik, po kate­rem se odvaža izkopana ruda jámska vlága -e -e ž vlažnost jamskega zraka jámski lev -ega leva m (vrsta, lat. Panthera spelaea) velika mačka, sorodnik današnjega leva, ki je živela v mlajšem pleistocenu S: lev brlógar jámski medved -ega -éda m (vrsta, lat. Ursus spela­eus) sorodnik današnjega medveda, ki je živel v mlajšemu pleistocenu S: medved brlógar jámski plín -ega -a m brezbarven plin, aciklični ogljikovodik, ki je ob nafti in premogu v Ze­mljini skorji S: metán, močvírski plín jámski sistém -ega -a m 1. splet jaškov, rovov, hodnikov v rudniku 2. splet jamskih prosto­rov, rovov, bazenov, sifonov v kraški jami jámski strop -ega -ôpa m strop v kraških ja­mah, rovih in hodnikih jámsko délo -ega -a s delo, ki poteka pod Ze­mljinim površjem, npr. rudarsko, geološko jámsko mléko -ega -a s usedlina kalcita, hun­tita ali dolomita v jamah S: gôrsko mléko, ól­ševsko mléko, špeh Jangtzeparaplatforma -e [jánkceparaplatfór­ma] ž del Kitajsko-Korejskega masiva na ob­močju sedanje južne Kitajske, ki je ostanek Sinokorejske paraplatforme, pozneje Kitaj­ske protoplatforme S: Južnokitájski masív jántar -ja m raznobarvna, zlasti rumena do oranžna okamnela smola izumrlih iglavcev S: elektrón (2), suksinít (1) jántarjev bor -ega bôra m bor, iz katerega smo­ le je nastal jantar járek -rka m 1. ozek, podolgovat, poglobljen del Zemljinega površja, nastal z erozijo ali tekto­niko (2), npr. tektonski jarek 2. podolgovata ozka udorina s strmimi stenami na morskem dnu S: globokomôrski járek, oceánski járek, podmôrski járek jásno kristálna struktúra -- -e -e ž zastar. › de­bélokristálna struktúra, fánerokristálna struk­túra jáspis -a m rdeč ali raznobarven neproso­jen drobnokristalni kremen in kalcedon S: jášma jáspisni skrílavec -ega -vca m metamorfozira­ni jaspis s skrilavo teksturo jáspisova želézova rúda -e -e -e ž močno okremenjena železova ruda jáspisov opál -ega -a m rumen do rdeč opal, v katerem prevladuje amorfna kremenica, ki ima barvo jaspisa in sijaj opala S: jášmasti opál jáspopál -a m neustr. › jáspisov opál jášek -ška m širši navpični rov v rudniku, npr. sondažni jašek jášma -e ž zastar. › jáspis jášmasti opál -ega -a m zastar. › jáspisov opál jávorniški skládi -ih -ov m mn. zgornjekar­ bonske plasti, ki so sestavljene iz skrilavega glinavca, kremenovega peščenjaka in kon­glomerata z vložki temnega apnenca s fuzuli­nami, v Karnijskih Alpah in Južnih Karavan­kah, v okolici Jezerskega, Tržiča in Jesenic S: áverniške plastí Jávorniško-Snežníške grúde -ih grúd ž mn. gru­de iz jurskih in krednih karbonatnih kamnin na širšem območju Snežnika in Javornika jédavec -vca m zastar. › fluorít jédkanje -a s metoda za določanje mineralov ali njihove strukture z nanašanjem reagenta na polirano površino minerala jedôvnik -a m narečno, v Soški dolini fliš jedra kamnína -e -e ž zastar. zelo drobnozrnata kamnina jedrna cév -e ceví ž del vrtalnega drogovja, s katerim se zajema izvrtano jedro jedrnáta kamnína -e -e ž zastar. zelo drobnozr­nata kamnina jedrnáti apnénec -ega -nca m zastar. › míkro­ sparít jedro -a s vzorec usedline ali kamnine, prido­bljen iz vrtine, navadno valjaste oblike S: iz­vrtanína, jedro vrtíne, kaméno jedro (2) jedro antiklinále -a --s spodnja, najstarejša plast antiklinale jedro kristála -a --s neustr. › kristálna kál jedro sinklinále -a --s zgornja, najmlajša plast sinklinale jedrovánje -a s mehansko jemanje vzorcev usedlin in kamnin iz vrtine jedro vrtíne -a --s › jedro jedrska energíja -e -e ž energija, ki se sprosti pri zlivanju ali cepitvi atomskih jeder jedrska reákcija -e -e ž naravni ali umetni po­jav, pri katerem zadene delec ali foton atom­sko jedro, ki odda enega ali več delcev, ali reakcija med dvema atomskima jedroma jedrska surovína -e -e ž radioaktivni elementi ali izotopi, npr. uran in grafit, voda, težka vo­da, ki so potrebni za potek jedrske reakcije jejdôvec -vca m narečno, v Soški dolini fliš jeklénec -nca m zastar. › siderít jeklénka -e ž zelo kakovostna živosrebrova ruda iz drobnih zrn cinabarita in kremena v idrijskem rudniku Jelôviški pokrov -ega -ôva m › Narív Júlijskih Álp jerína -e ž ilovica, nastala s preperevanjem apnenca na krasu S: jérovica, kráška ílovi­ca, rdéča ílovica, rdéča pŕst, rdéča tla, terra róssa jérovica -e ž › jerína, kráška ílovica, terra rós­sa jetrénec -nca m zastar. › jetrénka jetrénka -e ž živosrebrova ruda iz cinabarita, kremena in gline v idrijskem rudniku S: je­trénec jett -a [džét] m › gagát jézero -a s bazen s sladko ali slano vodo na ko­pnem jézerska délta -e -e ž rečna delta z značilno zgradbo sedimentov, nastalo zaradi delovanja valov in nihanja višine jezerske gladine jézerska fáza -e -e ž čas ojezeritve, npr. presi­hajočega jezera, po umiku ledenika jézerska glína -e -e ž glina, ki se je usedla v jezeru jézerska kréda -e -e ž 1. biokemična usedlina jezer z drobnimi zrni kalcita PRIM.: jézerski múlj, jézersko bláto 2. klastična usedlina le­deniških jezer, sestavljena iz drobnih zrn kar­bonatnih kamnin jézerska naplavína -e -e ž fluvialni sediment, odložen v jezeru jézerska obála -e -e ž obala ob jezeru z značil­no zgradbo sedimentov, nastalih zaradi niha­nja jezerske gladine jézerska rúda -e -e ž železova ali tudi manga­nova ruda, nastala v jezerskih sedimentih jézerska terása -e -e ž terasa, nastala zaradi ni­hanja jezerske gladine in valovanja jézerska usedlína -e -e ž usedlina, odložena v jezeru, npr. jezerski mulj, jezersko blato, je­zerski pesek jézerska želézova rúda -e -e -e ž › bôbova želézova rúda, bôbovec jézerski múlj -ega -a m usedlina jezera z zrni, manjšimi od 0,063 mm PRIM.: jézerska kré­da (1), jézersko bláto jézerski plíocen -ega -a m plasti, ki so nastale v sladki stoječi vodi v pliocenu jézersko bláto -ega -a s usedlina jezera, sesta­vljena iz zrn kalcita, manjših od 0,063 mm, in hišic vodnih polžev S: pôlžarica PRIM.: jézerska kréda (1), jézerski múlj jéža teráse -e --ž pobočni del rečne ali jezer­ske terase jódna vôda -e -e ž mineralna voda, ki vsebuje prvino jod johannít -a m zelen sekundarni mineral, bakrov uranov hidroksidni vodni sulfat johannsenít -a m rjav, siv ali zelen kalcijev manganov monoklinski piroksen Jóhannsenov kompenzátor -ega -ja m kom­penzator, sestavljen iz kremenovega klina in sadrine ploščice Jóldijsko mórje -ega -a tudi Yoldia morje [jóldi­ja] -- -a s morje, nastalo zaradi otoplitve med 10.200 leti in 8900 leti na delu zaledenele de­presije na območju Baltika jóldijsko obdóbje -ega -a s obdobje otoplitve med 10.200 leti in 8900 leti na območju se­danjega Baltiškega morja Jónska cóna -e -e ž del Jadransko-Jonskega prostora v Zunanjih Dinaridih med Pindskim narivom in narivi na apeninskem polotoku z značilnostmi karbonatne plošče, v kateri so bili še manjši pelagični bazeni S: Jadránsko­Jónski bazén jordanít -a m svinčeno siv monoklinski mine­ral, svinčev arzenov sulfid jordisit -a [jordizít] m amorfni mineral, molib­denov sulfid jótnijske plastí -ih --ž mn. najstarejše nespre­menjene klastične kamnine iz proterozoika, ki pokrivajo Baltiški ščit judikárijska línija -e -e ž del Periadriatske pre­lomne cone med Meranom, Ziljskimi Alpami in karavankami júlij -a m podstopnja karnijske stopnje med cor­devolijem in tuvalijem Júlijska karbonátna platfórma -e -e -e ž nekaj sto metrov debelo zaporedje karbonatnih ka­mnin, ki večinoma gradijo Julijske Alpe júra -e ž perioda srednjega mezozoika med tri­asom in kredo júrska orogenéza -e -e ž orogeneza v mezozoi­ku, za katero je značilno, da je pokrovni kom­pleks odtrgan od podlage in je pri nadaljnjih tektonskih procesih od nje neodvisen justírne sánke -ih sánk ž mn. tirnice na mizici merilne naprave, npr. mikroskopa, goniome­tra, ki omogočajo centriranje juvenárij -a m › embrionálni aparát, nukleo­kónh juvenílna vôda -e -e ž voda, ki se izloči pri viso­ki temperaturi iz magme ali pri metamorfozi kamnin S: ascendéntna vôda, konátna vôda, mladóstna vôda, primitívna vôda, prirojena vôda, prvôtna vôda PRIM.: vadózna vôda juvenílni osébek -ega -bka m osebek, ki še ni dorasel, npr. ličinka, mladič juvenílni piroklást -ega -a m piroklast, ki na­stane z razpršitvijo magme juvenílni plín -ega -a m plin, ki prihaja iz ma­gme na Zemljino površje S: magmátski plín juvenílni zavoj -ega -ôja m › embrionálni aparát, nukleokónh Júžne Álpe -ih Álp ž mn. tektonska enota alp južno od Periadriatske prelomne cone, ki ob­sega Dinaride z Južnimi Karavankami in Ja­dransko cono S: Júžne Apnéniške Álpe Júžne Apnéniške Álpe -ih -ih Álp ž mn. tek­tonska enota Alp južno od Periadriatske pre­lomne cone, ki obsega Dinaride z Južnimi Karavankami in Jadransko cono S: Júžne Álpe Júžne Karavánke -ih -ánk ž mn. del Južnih Apneniških Alp iz paleozojskih in mezozoj­skih kamnin, ki obsega Kepo, Košuto in Ol­ševo S: Košútin narív, Košútin pokrov Južnoameriški kratón -ega -a m kraton zaho­dnega dela Gondwane, ki se je v kredi ločil od Afriškega kratona in sega na površino v Gvajanskem in Brazilskem ščitu Južnobúrgenlandski prag -ega prága m › Južnogradiščánski prag Južnogradiščánski prag -ega prága m prag iz starejšega paleozoika Zgornjega Avstro­alpina, ki se razprostira pod terciarnim pokrovom od Šentilja do Eisenberga in ga predira na Goričkem S: Južnobúrgenlandski prag Južnokaravánški narív -ega -a m nariv iz tria­snih in jurskih plasti, ki obsega večji del Juž­nih Karavank med Ratečami, Kepo, Golico, Stolom, Begunjščico, Košuto in Olševo S: Južnokitájski masív -ega -a m del kitajsko-Cóna mládopaleozójskih lúsk, Južnokaraván­Korejskega masiva na območju sedanje južne ški pokrov kitajske, ki je ostanek sinokorejske paraplat- Južnokaravánški pokrov -ega -ôva m › Juž­forme, pozneje Kitajske protoplatforme S: nokaravánški narív Jangtzeparaplatforma K kabošón -a m dragi ali okrasni kamen (1), bru­šen v obliki poloble káčnik -a m zastar. › serpentinít kadúnja -e ž poglobljeni del Zemljinega površ­ja, zapolnjen s terciarnimi ali kvartarnimi na­nosi, vodo ali koristnimi surovinami PRIM.: bazén (2) kaersutit -a [kersutít] m črn titanov različek rogovače kainít -a m bel monoklinski mineral, kalijev magnezijev klorov vodni sulfat kajanít -a m alkalna ultramafična predornina iz olivina in flogopita, ki ima v osnovi levcit, diopsid in ilmenit kakirít -a m tektonska breča iz magmatske ka­mnine kalaít -a m › turkíz kalamína -e ž 1. › hemimorfít 2. › hidrocinkít 3. › smithsonit kalamít -a m (rod, lat. Calamites) orjaška preslica, po obliki podobna današnji, ki je uspevala v zgornjem karbonu kálavec -vca m zastar. › dolomít (1) kalcedón -a m različno obarvan mikrovlaknati kremen PRIM.: kvarcín, lutecít kálcijeva alkálna vŕsta kamnín -e -e -e --ž skupina magmatskih kamnin, ki vsebuje­jo poleg alkalnih tudi kalcijeve minerale S: atlántska vŕsta kamnín PRIM.: mediteránska vŕsta kamnín, pacífična vŕsta kamnín kálcijeva vŕsta kamnín -e -e --ž skupina ma­gmatskih kamnin, v katerih prevladujejo kalcijevi minerali S: pacífična vŕsta kamnín PRIM.: atlántska vŕsta kamnín, mediteránska vŕsta kamnín kálcijev bentonít -ega -a m bentonit s kalcije­vim montmorillonitom kálcijev glinénec -ega -nca m › anortít kálcijev nátrijev glinénec -ega -ega -nca m › plagiokláz (2) kalcilutít -a m lutit kalcitne sestave kalciméter -tra m preprosta priprava za hitro merjenje vsebnosti karbonata kalcimórfična pŕst -e prstí ž tla, obogatena s kalcijem, npr. rjava gozdna prst, rendzina kalcirudít -a m rudit kalcitne sestave S: kalkru­dít kalcispóngija -e ž spužva s skeletom iz troo­snih ali enoosnih kalcitnih iglic kalcít -a m brezbarven trigonalni mineral, kal­cijev karbonat, polimorfen z aragonitom in vateritom S: dŕstev kalcít dvólómec -a -mca m čist kalcitni kristal, v katerem se svetlobni žarek pri prehodu raz­deli v dva žarka, ki nihata pravokotno drug na drugega S: dvólómec, íslandski dvólómec kalcítenje -a s nadomeščanje mineralov s kalci­tom, npr. fosilnih skeletov S: kalcitizácija kalcitizácija -e ž nadomeščanje mineralov s kalcitom, npr. fosilnih skeletov S: kalcítenje kalcítna álga -e -e ž alga, ki iz vode izrablja kalcijev karbonat, s katerim gradi skelet, po­gosto ohranjena kot rdeča in zelena alga kalcítna bakterija -e -e ž bakterija, ki povzro­ča izločanje kalcijevega karbonata iz vodnih raztopin kalcítna káša -e -e ž neustr. › kalcítni múlj kalcítna móka -e -e ž osušen kalcitni mulj S: apnénčeva móka kalcítna osnôva -e -e ž terigeni kalcitni pesek ali mulj, ki veže drobce klastične kamnine S: kalcítno lepílo PRIM.: kalcítni cement kalcítna plôščica -e -e ž trden skeletni del or­ganizma, katerega glavna sestavina je kalcit kalcítna síga -e -e ž plast ali več plasti kalcita na podlagi, npr. na jamskih stenah kalcítna žíla -e -e ž s kalcitom zapolnjena raz­poka v kamnini kalcítni -a -o prid. ki je iz kalcita S: apnénčev (2) kalcítni cement -ega -enta m kemično izločen kalcit, ki zapolnjuje prostore med zrni ali na­domešča terigena zrna v klastični kamnini S: kalcítno vezívo PRIM.: kalcítna osnôva kalcítni cilínder -ega -dra m osnovni valjasti skelet polipa pri koralah 12 kalcítni dolomít -ega -a m neustr. › dolomi­ tizírani apnénec kalcítni epidozít -ega -a m epidozit s kalcitom kalcítni gomólj -ega -a m gomolj v kamnini, ki nastane zaradi kopičenja kalcita okrog drob­ca kamnine ali ostanka okamnine kalcítni kompenzátor -ega -ja m › Bereckov kompenzátor kalcítni láporovec -ega -vca m klastična ka­mnina iz kalcita in od 25 % do 35 % mine­ralov glin kalcítni mármor -ega -ja m metamorfna kamni­na iz kristalov kalcita PRIM.: dolomítni már­mor, mármor kalcítni múlj -ega -a m meljasta in/ali glinasta usedlina kalcita kalcítni oolít -ega -a m apnenec, ki vsebuje ooi­de S: apnénčev oolít, ooídni apnénec kalcítni pelít -ega -a m klastična kamnina iz zrn kalcita, manjših od 0,063 mm kalcítni skelét -ega -a m trden oporni del or­ganizma, katerega glavna sestavina je kalcit S: apnénčevo ogródje, apnénčev skelét, kal­cítno ogródje kalcítni skrílavec -ega -vca m neustr. › skrílavi apnénec kalcítni tálus -ega -a m cevast ali členjen kal­citni ovoj z značilno razporejenimi odprtina­mi za asimilatorje (1) pri različnih skeletnih algah kalcítno bláto -ega -a s neustr. › kalcítni múlj kalcítno jedro -ega -a s kemično izločen kalcit, ki zapolnjuje fosil ali geodo kalcítno lepílo -ega -a s zastar. › kalcítna osnôva kalcítno ogródje -ega -a s trden oporni del or­ganizma, katerega glavna sestavina je kalcit S: apnénčevo ogródje, apnénčev skelét, kal­cítni skelét kalcítno vezívo -ega -a s kemično izločen kal­cit, ki zapolnjuje prostore med zrni ali nado­mešča terigena zrna v klastični kamnini S: kalcítni cement PRIM.: kalcítna osnôva kalcítova skupína -e -e ž skupina karbonatnih mineralov, ki imajo enako romboedrično strukturo in podobno zunanjo obliko kaldera -e ž razsežen krater (1), ki meri več ki­lometrov v premeru Kaledonídi -ov m mn. gorovja med severno Evropo in Severno Ameriko, nastala v kale­donski orogenezi in so zdaj vidna na severu Irske, na Škotskem in na Norveškem S: Kale­dónsko gôrstvo kaledónska orogenéza -e -e ž orogeneza ob koncu predkambrija in v spodnjem kambri­ju, v katerem so nastajali Kaledonidi PRIM.: asíntijska orogenéza, bajkálska orogenéza Kaledónsko gôrstvo -ega -a s gorovja med severno Evropo in Severno Ameriko, nastala v kaledonski orogenezi in so zdaj vidna na severu Irske, na Škotskem in na Norveškem S: Kaledonídi kaledónsko gúbanje -ega -a s gubanje v pred­kambriju in spodnjem kambriju, pri katerem so nastali Kaledonidi kaléta -e ž ploskvica na stičišču spodnjih faset briljanta kálij-árgonova metóda -e -e ž metoda določa­nja starosti kamnin po odstotku argona, na­stalega z radioaktivnim razpadom kalija S: árgonova metóda kálijev alúmosilikát -ega -a m › kálijev glinénec kálijeva sljúda -e -e ž › muskovít kálijeva sôl -e ž › silvín kálijeva vŕsta kamnín -e -e --ž skupina ma­ gmatskih kamnin, v katerih prevladujejo ka­lijevi minerali S: mediteránska vŕsta kamnín PRIM.: atlántska vŕsta kamnín, pacífična vŕ­sta kamnín kálijev galún -ega -a m brezbarven kubični mi­neral, vodni kalijev aluminijev sulfat kálijev glinénčev cordieritov rógovčev fácies-ega -ega -ega -ega -a [kordijerítov] m me­tamorfni facies kamnin, nastalih pri visoki stopnji kontaktne metamorfoze, pri tlakih pod 3 × 108 Pa in temperaturah od 550 °C do 800 °C S: piroksénov rógovčev fácies kálijev glinénec -ega -nca m glinenec, v kate­rem kationska mesta zaseda kalij, npr. orto­klaz, mikroklin S: kálijev alúmosilikát kálijev solíter -ega -tra m bel rombični mineral, kalijev nitrat S: kalinitrít, níter káliks -a m bivalna kamrica pri krinoidih, zgra­jena iz številnih ploščic, na dolgem peclju ali brez njega in na zgornji strani obkrožena z rameni kalinitrít -a m bel rombični mineral, kalijev ni­trat S: kálijev solíter, níter kaliofilít -a m svetel heksagonalni mineral, kali­jev aluminijev skeletni silikat kalkáneus -a m največja nartnica, ki jo pove­zuje sklep s skočnico in kuboidno kostjo pri večini vretenčarjev S: petnica kalkarenít -a m klastična karbonatna kamni­na z zrni velikosti od 0,063 mm do 2 mm in primesjo nekarbonatnih litičnih drobcev S: apnénčev lítični peščenják, kalklitarenít kalklitarenít -a m › kalkarenít kalkrudít -a m › kalcirudít kálni tók -ega -a m vodni tok, ki nosi kamnin­ ske drobce, nastal pri podvodnem plazenju S: turbidítni tók kálnost -i ž motnost v prozornih kristalih zara­di vključkov mineralov, vode, plina ali mreže razpok kálnost ledeníškega potóka -i -- --ž motnost vode ledeniškega potoka zaradi suspendira­nih zdrobljenih kamnin kalpionéla -e ž (rod, lat. Calpionella) pražival iz skupine migetalkarjev čašaste oblike, ki je živela v zgornji juri in spodnji kredi kálus -a m 1. drugotni karbonatni izloček pla­šča pri polžih, s katerim se prevleče okolica ustja ali celotna hišica 2. na novo nastalo ko­stno tkivo na poškodovani kosti kám -a m kopast nasip iz usedlin ledeniških voda, nastal na območju ledeniškega jezika umikajočega se ledenika PRIM.: ozer kamacít -a m kubično meteorsko železo z od 5 % do 7 % niklja, ki je osnovni oktaedrski skelet Widmanstaettenove strukture kámbij -a m tkivo, ki proizvaja celice za pre­vajanje vode in hranilnih snovi v steblih in koreninah dvokaličnic in golosemenk in tvori navzven ličje, navznoter pa les kámbrij -a m najstarejša perioda paleozoika med proterozoikom in ordovicijem kámen -mna m 1. v gemologiji naravna kristalizi­ rana ali amorfna snov, ki se vgrajuje v nakit ali se iz nje izdelujejo okrasni predmeti 2. ne­ustr. › kamnína 3. neustr. › narávni kámen kaména cév -e ceví ž začetni navpični del vo­dovodnega sistema pri iglokožcih, ki povezu­je madreporno ploščico in nadustni obroč kaména dôba -e -e ž obdobje prazgodovine, v katerem med orodji, ki jih je uporabljal člo­vek, prevladujejo orodja, izdelana iz kamnin kaména podlága -e -e ž neustr. › kamnínska podlága (1) kaména smôla -e -e ž › asfált kaména sôl -e solí ž vsaka od soli, nastala z izhlapevanjem morske vode v geološki pre­teklosti kaména stréla -e -e ž prozoren brezbarven kri­stal kremena kaména vôlna -e -e ž › minerálna vôlna kaméni -a -o prid. ki se nanaša na mineral ali kamnino, npr. kamena sol kaméni agregát -ega -a m neustr. › kamnínski agregát kaméni lés -ega lesá m neustr. › okamnéli lés kaméni meteorít -ega -a m neustr. › aerolít, ka­mnínski meteorít kaméni mózeg -ega -zga m zastar. kaolinitno vezivo v breči kameninoslôvje -a s zastar. › petrologíja kaméni svod -ega svóda m 1. strop v kraških jamah S: skálnati svod 2. › narávni móst kaméni vósek -ega -ska m › ozokerít, zemeljski vósek kaméno jedro -ega -a s 1. notranji ali zunanji odtis fosila iz minerala ali kamnine 2. › jedro kamenolom -lôma m zastar. › kamnolom kaméno ólje -ega -a s › náfta kaméno oródje -ega -a s kamenodobno orodje, izdelano iz kamnin S: kamníto oródje PRIM.: artefákt kaméno predívo -ega -a s neustr. › azbést kaméno úsnje -ega -a s › gôrsko úsnje kaméno želézov meteorít -- -ega -a m neustr. › kamnínski želézov meteorít kämmererit -a [kemererít] m rdečkast kromov različek klinoklora kamnína -e ž sestavni del Zemljine skorje, na­vadno s stalno mineralno in kemično sestavo kamninoslôvje -a s zastar. › petrologíja kamninotvórni minerál -ega -a m mineral, ki je glavni ali značilni mineral v kamnini kamnínska móka -e -e ž neustr. › múlj kamnínska podlága -e -e ž 1. neprepereli del kamnine pod tlemi 2. kamnina pod diskor­danco (2), na katero so naložene mlajše ka­mnine ali sedimenti, npr. dolomitna podlaga Ljubljanskega barja S: temeljna kamnína PRIM.: temeljno gorôvje kamnínska sestáva -e -e ž kamnine kakega območja, določene s petrografsko preiskavo S: petrográfska sestáva PRIM.: litolóška se­stáva kamnínski -a -o prid. ki se nanaša na kamnine, npr. kamninska podlaga kamnínski agregát -ega -a m naravni skupek različnih mineralnih ali kamninskih delcev, ki se dajo mehansko ločiti kamnínski meteorít -ega -a m meteorit, sesta­vljen iz okoli 90 % silikatov S: aerolít kamnínski pritísk -ega -a m neustr. › kamnín­ ski tlák, litostátični tlák kamnínski tlák -ega -a m napetost v kamnini na katerem koli območju, ki nastaja zara­di težnosti in drugih sil v Zemljini skorji S: géostátični tlák, litostátični tlák PRIM.: hidro­státični tlák kamnínski želézov meteorít -ega -ega -a m 12 meteorit, ki ima poleg silikatov tudi do 50 % železa in niklja S: aerosiderolít, siderolít Kámniško-Motníška sinklinála -e -e ž › Mo­tníška sinklinála kamníta kôpa -e -e ž kopasto oblikovana vzpe­tina s strmimi stenami, nastala zaradi selek­tivne ledeniške erozije na obrobju ledeniške doline, npr. Rudnica v Bohinju kamníta piramída -e -e ž posamezni karbonatni stebri, nastali s preperevanjem in erozijo, npr. Igla v Savinjski dolini kamníta puščáva -e -e ž puščava brez preperi­ne ali mlajšega nanosa S: skálnata puščáva kamníte príče -ih príč ž mn. vzporedni grebeni gobasto oblikovanih skal, nastali zaradi vetr­ne erozije S: zeugen kamníti -a -o prid. ki je iz kamnine, npr. kamni­ta piramida kamníti meteorít -ega -a m neustr. › aerolít, ka­mnínski meteorít kamníto oródje -ega -a s › kaméno oródje kamnolom -ôma m območje, kjer se pridobiva naravni ali tehnični kamen v večjem obsegu S: kamenolom kamnotvórni organízem -ega -zma m organi­zem, ki po fosilizaciji s svojim skeletom gra­di pretežni del kamnine, npr. kamnotvorna alga, kamnotvorna školjka kamnovŕt -a m školjka z dolgo ozko lupino, ki vrta v karbonatno kamnino in živi v svojih izvrtinah kampíljske plastí -ih --ž mn. spodnjetriasne, pretežno sive klastične plasti v zgornjem delu z vložki apnenca in dolomita v Južnih Alpah kámrica -e ž različno oblikovan in s steno ome­jen prostor v hišici organizma, npr. bivalna kamrica kámrična sténa -e -e ž stena med kamricami pri foraminiferi kanadít -a tudi canadit [kanadít] -a m alkalna globočnina sienitske skupine z bistvenima mineraloma albitom in nefelinom ter kalcije­vimi in aluminijevimi mafičnimi minerali kánadski bálzam -ega -a m smola kanadskega bora, ki se uporablja za izdelovanje mikro­skopskih preparatov S: bálzam Kánadski ščít -ega -a m osrednji del lavren­cije kanál -a m 1. cevast prostor v skeletu organiz­ma 2. prazen prostor v kamnini v obliki dolge nepravilno oblikovane cevi, npr. v kraškem podzemlju, bazaltni lavi kaníd -a m zver iz družine psov, npr. volk kanín -a m koničast zob v sprednjem delu čelju­stnice pri sesalcih S: podóčnik kanjón -a m v geomorfologiji ozka globoka skal­nata dolina z navpičnimi stenami na kopnem ali na oceanskem dnu kankrinít -a tudi cancrinit [kankrinít] -a m 1. v množini izomorfna skupina brezbarvnih natri­jevih, kalijevih in kalcijevih glinenčevih na­domestkov s sulfatnim, karbonatnim ali klo­rovim ionom 2. v ednini mineral iz te skupine s karbonatnim ionom Kanómeljska vmésna lúska -e -e -e ž › Ídrij­ski pokrov Kanómeljski pokrov -ega -ôva m › Ídrijski pokrov Kanómeljsko tektónsko ôkno -ega -ega -a s tektonsko okno v dolini kanomlje pri idriji, kjer leži paleogenski fliš pod mezozojskimi plastmi kansít -a m › mackinawit kaolín -a m › kaolinítna glína kaolinít -a m bel monoklinski ali triklinski alu­minijev glineni mineral, polimorfen z dicki­tom in nakritom kaolinítenje -a s nadomeščanje glinencev s ka­olinitom S: kaolinizácija kaolinítna glína -e -e ž sediment, sestavljen pretežno iz kaolinita S: kaolín, kaolínovec, nepregórna glína, ognjestálna glína, ognje­várna glína, ognjevzdŕžna glína, porcelánka, porcelánska glína, porcelánski kaolínovec kaolinizácija -e ž nadomeščanje glinencev s kaolinitom S: kaolinítenje kaolínovec -vca m zastar. › kaolinítna glína kaolínska glína -e -e ž neustr. › kaolinítna glína kaótična bréča -e -e ž breča, v kateri so ne­sortirani kosi kamnin različno razporejeni S: olistostrómna bréča Kápelska sinklinála -e -e ž sinklinala iz mi­ocenskih plasti, ki se razprostira na širšem območju Kapele in Gradišča v Slovenskih goricah kapilárna cóna -e -e ž območje nad podtalnico, kjer je voda samo v kapilarnih porah kapilárna póra -e -e ž pora v kamnini širine od 0,002 mm do 0,01 mm kapilárna vôda -e -e ž del vode, ki po kapilarah sega nad gladino podtalnice kapilárni rób -ega -a m zgornja površina kapi­larne vode v kamnini kapljevína -e ž v fiziki snov, v kateri molekule med seboj niso trdno vezane, se lahko pre­mikajo po prostoru, nastala s taljenjem trdne snovi ali s kondenzacijo plinov PRIM.: te­ kočína kápljica -e ž količina kapljevine, ki jo določa njena površinska napetost kápnik -a m stožčasta sigasta tvorba v podze­mnih prostorih, ki raste s stropa ali s tal, npr. stalaktit, stalagmit kápniška jáma -e -e ž jama, zasigana s kapni­škimi tvorbami kápniški steber -ega -bra m kapnik, pri kate­rem sta združena stalaktit in stalagmit kaprína -e ž (rod, lat. Caprina) školjka z radialno razporejenimi podolgovatimi kanali v preč­nem preseku obeh loput, ki je živela od spo­dnje do zgornje krede kapriníde -íd ž mn. (družina, lat. Caprinidae) inver­zni rudisti z zavitima loputama, skozi kateri potekajo kanali, ki so živeli v kredi kaprínula -e ž (rod, lat. Caprinula) školjka z nepra­vilno razporejenimi podolgovatimi kanali v prečnem preseku obeh loput, ki je živela od spodnje do zgornje krede kaptáža -e ž zajetje podzemne vode z izkopi, vrtinami ali vodnjaki karakterístična okamnína -e -e ž › vodílni fo­síl, značílni fosíl kárapaks -a m zunanji večdelni skelet pri trilo­bitih in rakih, kjer je organska osnova delno ali v celoti prepojena s kalcitom karárski mármor -ega -ja m › carrarski már­mor karát -a m 1. (simbol ct) utežna enota za drage kamne ali bisere, 1 ct je 0,2 g 2. enota za čistoto dragih kovin, npr. čisto zlato ima 24 karatov Karavánke -ánk ž mn. gorstvo, ki je vzhodno nadaljevanje Karnijskih Alp, leži med Celov­ško kotlino na severu in savskim prelomom na jugu in ga Periadriatska prelomna cona tonalita Centralnega dela Karavank loči na Severne in Južne Karavanke karbón -a m perioda mlajšega paleozoika med devonom in permom karbonádo -a tudi carbonado [karbonádo] -a m temen drobnozrnat agregat diamanta, prepo­znaven po posebni trdnosti in trdoti karbonát -a m 1. v množini peti razred v sistema­tiki mineralov, v katerega so uvrščeni mine­rali, ki so spojine kovin z anionsko skupino Co3 2-skupaj z nitrati in borati 2. v ednini mi­neral iz te skupine, npr. kalcit, siderit, malahit 3. v petrologiji kamnina, sestavljena iz enega ali več mineralov iz razreda karbonatov in ima manj kot 10 % nekarbonatne primesi S: kar­bonátna kamnína karbonátenje -a s nadomeščanje mineralov s karbonati (2) S: karbonatizácija karbonatít -a m nesilikatna magmatska kamni­na, v kateri prevladujejo karbonati S: últrabá­zična nesilikátna kamnína karbonatítna mágma -e -e ž nesilikatna ma­gma, ki ima zelo malo silikatov med karbo­nati karbonatizácija -e ž nadomeščanje mineralov s karbonati (2) S: karbonátenje karbonátna glína -e -e ž neustr. › glínasta kar­bonátna kamnína karbonátna kamnína -e -e ž v petrografiji kamni­ na, sestavljena iz enega ali več mineralov iz razreda karbonatov in ima manj kot 10 % ne­karbonatne primesi S: karbonát (3) karbonátna platfórma -e -e ž v paleogeografiji območje karbonatnih kamnin, ki so nasta­le v plitvem morju, npr. Julijska karbonatna plošča, Dinarska karbonatna plošča S: kar­bonátna plôšča, karbonátni prag (2) PRIM.: platfórma karbonátna plôšča -e -e ž v paleogeografiji obmo­čje karbonatnih kamnin, ki so nastale v pli­tvem morju, npr. Julijska karbonatna plošča, Dinarska karbonatna plošča S: karbonátna platfórma, karbonátni prag (2) PRIM.: platfór­ma karbonátna trdôta vôde -e -e --ž trdota vo­de glede na količino kalcijevih in magnezi­jevih soli, ki se po daljšem segrevanju izlo­čajo iz vode S: začásna trdôta vôde PRIM.: nekarbonátna trdôta vôde karbonátna usedlína -e -e ž 1. biokemična ali klastična usedlina, ki ima manj kot 10 % ne­karbonatnih primesi, npr. jezerska kreda 2. neustr. › karbonát (3), karbonátna kamnína karbonátni fácies -ega -a m facies karbonatnih kamnin v določeni stratigrafski enoti, npr. karbonatni facies krede S: karbonátni razvoj karbonátni flíš -ega -a m neustr. zaporedje tan­koploščastih pelagičnih apnencev, pri katerih je opazna postopna zrnavost, npr. volčanski apnenec karbonátni níz -ega -a m ogljikov dioksid, ogljikova kislina, hidrogenkarbonatni ion, karbonatni ion, karbonat (2), ki so v ravno­težju v plinski, tekoči in trdni fazi karbonátni pelít -ega -a m pelit, ki vsebuje drobce karbonatnih kamnin karbonátni prag -ega prága m 1. (krat. CCD) globina v oceanu, pod katero se zaradi fi­ 12 zikalno-kemičnih pogojev ne izločajo več karbonatni sedimenti in se topijo odmrli kar­bonatni skeleti 2. › karbonátna platfórma, karbonátna plôšča karbonátni razvoj -ega -ôja m razvoj (3) karbo­natnih kamnin v določeni stratigrafski enoti, npr. karbonatni razvoj krede S: karbonátni fácies karbonít -a m › narávni koks karbonizácija -e ž 1. spreminjanje šote v vrste rjavega in črnega premoga ter končno v an­tracit v anaerobnem okolju S: pooglenítev (1) 2. spreminjanje organskih ostankov v ogljik v anaerobnem okolju, npr. žuželke v jantarju S: pooglenítev (2) karbónska flóra -e -e ž flora v karbonu, v kate­rem so prevladovale praprotnice Karbónski prag -ega prága m v karbonu dvi­gnjena geotektonska enota v srednji Evropi karbónsko-permske plastí -ih --ž mn. plasti, ki so nastale v karbonu in permu in jih ni mo­goče ločiti PRIM.: ljubljánske plastí karborúnd -a m 1. črn trigonalni, heksagonalni ali kubični meteorski mineral, silicijev karbid S: moissanit 2. umetni silicijev karbid, ki se uporablja v različnih granulacijah za brušenje mineralov in kamnin kardinálni sépt -ega -a m najmočnejši sept pri rugozni korali, ki izrašča na zgornjem delu čaše S: glávni sépt kardinálni zób -ega -a m vsak od dveh ali treh osrednjih zob v heterodontnem sklepu pri školjkah S: glávni zób kardíola -e ž (rod, lat. Cardiola) okroglasta školjka z radialnimi rebri in trikotno areo, ki je živela v zgornjem silurju kardíta -e ž (rod, lat. Cardita) školjka z debelo ovalno lupino in močnimi radialnimi rebri, ki živi od triasa dalje kardíta skrílavec ---vca m neustr. › kardítni skrílavec kardítni skrílavec -ega -vca m zgornjetriasna kamnina alpskega razvoja z ostanki kardit kardítske plastí -ih --ž mn. plasti apnenca in dolomita iz julija v zahodnem delu Severnih Apneniških Alp Karelídi -ov m mn. severovzhodni del Svekoka­relidov S: Karélijsko gorôvje Karélijsko gorôvje -ega -a s › Karelídi karhárodon -a m (rod, lat. Carcharodon) beli mor­ski pes, ki je živel v holocenu karhárokles -a m (rod, lat. Carcharocles) morski pes, ki je živel v terciarju karína -e ž neparna kalcitna ploščica v pred­njem pritrjenem delu zunanjega skeleta raka vitičnjaka karíntijska délta -e -e ž › karíntska délta karíntska délta -e -e ž sarmatijska delta v slo­venskih goricah S: karíntijska délta kariotéka -e ž spiralno zavita satasta stena pri fuzulinidi, ki vsebuje alveole (2) in se deli na zgornji in spodnji del kariotekálna sténa -e -e ž plast v steni spirote­ke s satasto strukturo karlovárski dvójček -ega -čka m dvojček gli­nencev, v katerem je dvojčična os tretja kri­stalografska os karlovárski zákon -ega -óna m dvojčični za­kon, po katerem sta dva kristala zraščena z obratno vzporednima ploskvama po zasuku okrog tretje kristalografske osi karneól -a m preseven rdeč različek kalcedona kárnij -a m stopnja zgornjega triasa med ladini­ jem in norijem Kárnijske Álpe -ih Álp ž mn. tektonska enota na južni strani Ziljskega preloma iz spodnjevari­skičnih in zgornjealpidskih kamnin, omejena na jugu z južnoalpskimi kamninami iz triasa karnivór -ja m organizem, ki se prehranjuje z mesom S: mesojéd karnozáver -vra m mesojedi dvonožni dinoza­ver s koničastimi zobmi, npr. tiranozaver karotáža -e ž 1. geofizikalna meritev sprva električne upornosti in lastnega potenciala, kasneje naravne radioaktivnosti in tempera­ ture, pri kateri senzorji v sondi, ki se spušča v zacevljeno ali nezacevljeno vrtino, beležijo posamezne fizikalne količine soodvisno od globine, npr. elektrokarotaža, gama karotaža 2. neustr. › jedrovánje karpálna kóst -e kostí ž vsaka od kosti zapestja pri vretenčarjih S: zapéstna kóst, zapéstnica karpátij -a m stopnja srednjega miocena med ottnangijem in badenijem v Paratetidi PRIM.: helvétij Karpáto-Balkanídi -ov m mn. geotektonska enota severovzhodnih Alpinidov kárpus -a m del sprednje ali zgornje okončine na pregibu med podlaktjo in šapo pri živalih ali roko pri človeku S: zapéstje kárta -e ž grafični prikaz Zemljinega površja, npr. geološka karta, specialna topografska karta S: zemljevíd kasíjánski skládi -ih -ov m mn. neustr. › corde­ volijski skládi kasimóvij -a m serija zgornjega karbona med moskovijem in gzelijem kasiterít -a m rjav do črn kovinski tetragonalni mineral, kositrov oksid S: kosítrovec kaskáda -e ž slap manjše višine S: brzíca, ka­tarákt, skok (1), vôdni skok kashirskij -a [kašírskij] m stopnja zgornjega karbona med vereijem in podolskijem kát -a m neustr. › chattij katacóna -e ž najnižji del globoke cone me­tamorfoze s temperaturami od 500 °C do 700 °C in visokimi tlaki, kjer nastajajo gnaj­si, granuliti, eklogiti in amfiboliti kataklástična kamnína -e -e ž drobnobrečasta metamorfna kamnina, nastala po tektonskih procesih ob prelomih S: kataklazít kataklástična metamorfóza -e -e ž lokalna metamorfoza v bližini prelomov, kjer so tek­tonske sile stiskale in drobile kamnine brez kemičnih sprememb S: dislokacíjska meta­morfóza kataklástična struktúra -e -e ž 1. struktura di­namometamorfnih kamnin z zdrobljenimi ali deformiranimi zrni in s plastovitostjo, ki je pravokotna na delujoče sile 2. struktura kri­staliziranih sedimentnih kamnin, v katerih so sorazmerno velika kristalna zrna obdana z manjšimi zrni kataklazít -a m › kataklástična kamnína kataklízma -e ž silovit, uničujoč geološki dogo­dek v naravi, npr. rušilni potres katalizátor -ja m snov, ki pospešuje kemično reakcijo PRIM.: mineralizátor katametamorfóza -e ž metamorfoza, ki poteka v kataconi katarákt -a m slap manjše višine S: brzíca, ka­skáda, skok (1), vôdni skok kataséizma -e ž nihanje delcev kamnine ob po­tresu v smeri k potresnemu žarišču P: ana­séizma katastrofálno visôka vôda -- -e -e ž visoka vo­da v reki, ki prestopi bregove, pri čemer po­ruši tudi objekte, ki so grajeni po normativih za najvišje znane visoke vode katastrofízem -zma m nenaden in katastrofalen naravni pojav S: paroksízem kátatermálno nahajalíšče -ega -a s › hípoter­málno nahajalíšče kátij -a m › chattij katodoluminescénca -e ž lastnost minerala, da seva značilno vidno svetlobo zaradi nanj usmerjenega snopa elektronov katrán -a m temna zmes organskih spojin, ki nastane pri suhi destilaciji premoga, lesa PRIM.: narávni katrán katránska náfta -e -e ž oksidirana, težko teko­ča nafta kavdálna plavút -e -i ž zadnja plavut pri vo­dnih vretenčarjih S: repna plavút kavdálni -a -o prid. usmerjen proti repu, npr. kavdalni del vretenca P: kraniálni kavdálni podáljšek -ega -ška m repna vreten­ca, ki se niso razvila v rep kavdálno vretence -ega -a s vsako od vretenc v repnem delu hrbtenice S: repno vretence kaverna -e ž velik nepravilno oblikovan prazen prostor v kamnini kavernózna kamnína -e -e ž 1. › votlíničasta kamnína 2. › votlínasta kamnína kavloíd -a m morfološko diferenciran del alge, podoben steblu kávstobiolít -a m gorljiva trdna, tekoča ali pli­nasta naravna organska snov, npr. premog, nafta, plin PRIM.: gorljíva kamnína kazánij -a m spodnji del zgornjega perma v Ru­siji kelifítska diablástična struktúra -e -e -e ž di­ablastična struktura metamorfnih kamnin, v katerih so večja zrna obdana z reakcijskim pasom kelifítska struktúra -e -e ž struktura mafičnih magmatskih kamnin, kjer na kontaktih plagi­oklazov in večjih zrnih olivina nastane reak­cijski pas mikrokristalnega piroksena ali am­fibola ali reakcijski pas olivinovih zrn okrog granata kémična erozíja -e -e ž neustr. › kémično pre­ perévanje, korozíja (1) kémična oborína -e -e ž težko topna snov, ki se izloči iz raztopine po dodatku reagenta kémična usedlína -e -e ž usedlina, nastala z usedanjem mineralov, ki so se izločili pri kemičnih procesih v vodi ali na kopnem S: kémični sediment PRIM.: oborína kémična véz -e vezí ž povezava med atomi v molekuli, med ioni v atomu, npr. ionska vez, atomska vez kémični element -ega -enta m › element (3), prvína (3) kémični sediment -ega -enta m sediment, na­stal z usedanjem mineralov, ki so se izločili pri kemičnih procesih v vodi ali na kopnem S: kémična usedlína PRIM.: oborína kémično preperévanje -ega -a s preperevanje kamnin zaradi vpliva kemičnih snovi iz oko­lja S: korozíja (1) PRIM.: abrazíja, fizikálno preperévanje, môrska erozíja kémično sedimentárno rudíšče -ega -ega -a s neustr. › nahajalíšče kémičnih sedimentov kemíja kristálov -e --ž področje kemije, ki raz­iskuje povezavo med kemično sestavo, struk­turo in fizikalnimi lastnostmi kristalov kemoavtotróf -a m organizem, ki sam proizva­ja hrano iz anorganskih kemičnih spojin kenocóna -e ž › cenocóna kenofítik -a m v paleobotanični delitvi geološke zgo­dovine čas od nastopa kritosemenk v zgornji kredi do danes S: neofítik kénokrás -a m kras, na katerem potekajo pro­cesi zakrasevanja PRIM.: mézokrás kenologíja -e tudi cenologíja -e ž zastar. področje ekonomske geologije, ki obravnava površin­ska nahajališča mineralnih surovin kenotípna kamnína -e -e ž › kenotípna pre­dornína kenotípna predornína -e -e ž terciarna ali kvartarna predornina S: kenotípna kamnína, néovulkánska kamnína PRIM.: paleotípna predornína kenozóik -a m era od mezozoika dalje, ki obse­ga terciar in kvartar in za katero je značilen hiter razvoj sesalcev S: geolóški nôvi vék, nôvi zemeljski vék kerargirít -a m 1. v množini skupina kubičnih izo­morfnih srebrovih haloidov, npr. klorargirit, bromargirit 2. v ednini bel, siv do rjav kubični mineral, srebrov klorid S: klorargirít, roževí­nasto srebró keratín -a m skleroprotein v dlaki, laseh, noh­tih, krempljih keratofír -ja m zastar. paleotipni prekristaliziran in kloritiziran plagioklazov trahit keratofírski túf -ega -a m zastar. paleotipna piro­klastična kamnina trahitne sestave kernít -a m brezbarven do bel monoklinski mi­neral, natrijev vodni borat S: razorít kerogén -a m trdna bituminozna snov v sedi­mentnih kamninah, iz katere pod določenimi pogoji z razgradnjo in destilacijo nastaneta nafta in zemeljski plin. kerogenít -a m › bitúmenski skrílavi glínavec, óljni skrílavi glínavec kersantít -a m dioritska lamprofirska žilnina z biotitom in andezinom ter značilnim minera­lom piroksenom ali olivinom keuper -pra [kôjper] m plasti dolomita, lapo­rovca, peščenjaka z rastlinskimi ostanki in premogom, sadro ter kameno soljo v zgor­njem triasu srednje in severozahodne Evrope khamovnicheskij -a [kamovníčeskij] m stopnja zgornjega karbona med krevyakinskijem in dorogomilovskijem kianít -a m moder triklinski mineral, aluminijev otočni oksisilikat S: distén kieselgur -ja [kízelgur] m neustr. › kreménka kieserít -a [kizerít] m bel monoklinski mineral, magnezijev vodni sulfat kimberlít -a m serpentinizirana in kloritizirana predornina peridotitske skupine z osnovo iz olivina, flogopita in kalcita kimmeridgij -a [kimerídžij] m stopnja zgornje jure med oxfordijem in titonijem kinderscoutij -a [kinderskôutij] m stopnja zgornjega karbona med alportijem in mars­denijem kinéta -e ž zastar. › vôdna kapacitéta kiscellij -a [kišcélij] m stopnja oligocena med priabonijem in egerijem v Paratetidi kiscellska glína -e -e [kišcélska] ž morska gli­na zgornjega oligocena PRIM.: sívica kisíkova sôl -e solí ž neustr. › oksíd kísla kamnína -e -e ž magmatska kamnina, ki ima več kot 60 % silicijevega dioksida PRIM.: sálična kamnína kísla mágma -e -e ž magma, ki ima več kot 60 % silicijevega dioksida kísla tla -ih tál s mn. tla, katerih pH vrednost je manjša od 7 kísla vôda -e -e ž voda, katere pH vrednost je manjša od 7, npr. voda v rudniku po oksida­ciji sulfidov kísli dež -ega dežja m dež, katerega pH vre­dnost je manjša od 5,6 in je znižana zaradi prisotnosti kislin, nastalih pri vulkanskih iz­bruhih in pri sežiganju fosilnih goriv kísli plagiokláz -ega -a m zastar. › alkálijski pla­giokláz, alkálni plagiokláz Kitájska protoplatfórma -e -e ž del kitajsko-Korejskega masiva, ki je ob koncu predkam­brija enotna platforma na območju današnje kitajske Kitájsko-Korejski masívi -ih -ov m mn. vsak od delov Lavrazije, ki obsega območje današnje vzhodne Azije, med katere sodijo v arhaiku Sinokorejska paraplatforma, ob koncu prote­rozoika Kitajska protoplatforma, od paleozo­ika dalje pa Severnokitajski, Južnokitajski in tarimski masiv kláda -e ž neustr. › balván kladístika -e ž metoda biološke sistematike, po kateri se taksoni hierarhično združujejo gle­de na relativno starost prednikov in njegovih značilnosti kladográm -a m diagram, ki kaže časovno zapo­redje taksonov glede na njihove značilnosti klánške plastí -ih --ž mn. srednjemiocenske plasti apnenčevega peščenjaka in laporovca z ostrigami severno od Dobrne klarén -a tudi claren [klarén] -a m litotip črnega premoga, ki se pojavlja v do 10 mm širokih polah in ga sestavljajo mikrolitotipi klarit, durit, vitrit in inertit klarinít -a tudi clarinit [klarinít] -a m glavni ma­ceral mikrolitotipa klarita klarít -a tudi clarit [klarít] -a m mikrolitotip rja­vega in črnega premoga, v katerem je več kot 95 % vitrinita in eksinita klárk -a m › Clarkova vrédnost, Clarkovo pov­ préčje klasifikácija kamnín -e --ž razvrstitev kamnin po nastanku, npr. magmatske, metamorfne, sedimentne, po mineralni sestavi, npr. gra­nitska, sienitska, dioritska, gabrska, perido­titska skupina, in strukturi, npr. globočnine, predornine S: petrográfski sistém, sistemáti­ka kamnín klasifikácija minerálov -e --ž razvrstitev mi­neralov po kemični sestavi in strukturi, npr. prvine, sulfidi, haloidi, oksidi, karbonati, sul­fati, silikati S: mineralóška klasifikácija, mi­neralóška sistemátika, sistemátika minerálov klasnjáče -áč ž mn. zastar. › skleraktínijske korále klást -a m v sedimentologiji odlomljen kos minera­la ali kamnine, nastal na Zemljinem površju zaradi preperevanja kamnin in transporta z vodo, vetrom, ledom S: dróbec, zŕno (2) klástična kamnína -e -e ž kamnina, nastala iz klastičnega sedimenta zaradi diageneze S: mehánska kamnína klástična sedimentácija -e -e ž sedimentacija klastov v vodi ali na kopnem klástična struktúra -e -e ž struktura sedimen­tne kamnine, značilna po klastih, vezanih s cementom ali osnovo klástična usedlína -e -e ž usedlina iz zrn mine­ralov in kamnin, nastala na Zemljinem površ­ju s kemičnim in fizikalnim preperevanjem starejših kamnin, s transportom zrn z vodo, vetrom, ledom in z usedanjem v vodi ali na kopnem S: klástični sediment, mehánska usedlína, mehánski sediment klástični dájk -ega -a m razpoka, zapolnjena s klastično usedlino klástični fácies -ega -a m razvoj klastičnih use­dlin ali kamnin v določeni stratigrafski eno­ti, npr. klastični facies paleogena S: klástični razvoj klástični razvoj -ega -ôja m razvoj klastičnih usedlin ali kamnin v določeni stratigrafski enoti, npr. klastični razvoj paleogena S: klá­ stični fácies klástični sediment -ega -enta m sediment iz zrn mineralov in kamnin, nastal na Zemlji­nem površju s kemičnim in fizikalnim prepe­revanjem starejših kamnin, s transportom zrn z vodo, vetrom, ledom in z usedanjem v vodi ali na kopnem S: klástična usedlína, mehán­ska usedlína, mehánski sediment klástično sedimentno nahajalíšče -ega -ega -a s zastar. nahajališče mineralnih surovin v klastičnem sedimentu ali klastični kamnini S: mehánsko sedimentno nahajalíšče klastít -a m klastična usedlina ali klastična kam­nina iz zrn mineralov in/ali kamnin, npr. vul­kanoklastit, breča klavdetít -a m › claudetit klavíkula -e ž različno oblikovana parna kost, ki se pri nekaterih vretenčarjih stika s prsnico in lopatico, pri drugih pa je vpeta v mišice, npr. pri konju S: kljúčnica klazmínskij -a m stopnja zgornjega karbona med dorogomilovskijem in noginskijem kléč klečí ž neustr. › grebén (1) klíf -a m strma ali previsna stena nad morjem ali jezerom kliménije -ij ž mn. (red, lat. Clymeniida) amoniti z evolutnim, oblim, izbočenim zavojem in si­fom na dorzalni strani, ki so živeli v zgor­njem devonu kliménijski apnénec -ega -nca m apnenec s kli­menijami klínasti kompenzátor -ega -ja m klinasto obli­kovan kompenzator iz orientiranega prozor­nega kristala kremena za merjenje faznih razlik v mineralih z visokim dvolomom S: kreménov klín klínasti zób -ega -a m zob v pahiodontnem sklepu klinoenstatít -a m svetlorjav monoklinski mi­neral, magnezijev piroksen, dimorfen z en­statitom klinoklór -a m zelenkast aluminijev magnezijev mineral iz skupine kloritov z malo železa S: penín, proklorít, ripidolít klinométer -tra m priprava za merjenje naklon­ skih kotov, npr. plasti (2) klinopiroksén -a m vsak iz skupine monoklin­ skih piroksenov, npr. diopsid, avgit klinoplôskvenik -a m zastar. › sfenoéder klinoptilolít -a m brezbarven do rdeč monoklin­ski natrijev kalijev zeolit klinozoisit -a [klinocojzít] m zelenkastosiv mo­ten monoklinski mineral, kalcijev aluminijev hidroksidni skupinski silikat, značilen za me­tamorfne kamnine klipeína -e ž (rod, lat. Clypeina) dazikladaceja z ve­jastimi, lijakastimi ali diskastimi členki, ki je živela od triasa do paleogena kliváž -a m sistem vzporednih razpok, nastal pri gubanju ali prelamljanju Zemljine skorje klivážna plôskev -e -kve ž ploskev, ki nastane ob razpoki pri klivažu kliváž ôsne ravníne gúbe -a -- -- --m klivaž, nastal na temenu antiklinale zaradi napetosti pri gubanju kompaktne plasti, ki je vzpore­dna z osno ravnino gube kljúčnica -e ž različno oblikovana parna kost, ki se pri nekaterih vretenčarjih stika s prsnico in lopatico, pri drugih pa je vpeta v mišice, npr. pri konju S: klavíkula kljún -a m zgornji zakrivljeni del lupine pri školjki, ki leži nad sklepom S: úmbo, vŕh (1) klobučevínasti agregát -ega -a m zastar. agre­gat kratkovlaknatih mineralov s površino, podobno klobučevini klorargirít -a m bel, siv do rjav kubični mineral, srebrov klorid S: kerargirít (2), roževínasto srebró klorít -a m 1. v množini skupina zelenih monoklin­skih železovih magnezijevih vodnih listastih alumosilikatov 2. v ednini mineral iz skupine kloritov, npr. penin, chamozit S: zelénec klorítenje -a s nadomeščanje mafičnih silika­tov, npr. rogovače, biotita s kloritom S: klo­ritizácija kloritizácija -e ž nadomeščanje mafičnih si­likatov, npr. rogovače, biotita s kloritom S: klorítenje klorítov blestník -ega -a m blestnik s kloritom kot bistvenim mineralom S: klorítov sljúdo­vec klorítov pás -ega pasú m pas metamorfoziranih kamnin, ki so nastale z usmerjenim tlakom in pri nizki temperaturi klorítov skrílavec -ega -vca m nizkometamorf­na kamnina, sestavljena pretežno iz klorita klorítov sljúdovec -ega -vca m › klorítov ble­stník klorofíti -ov m mn. (podrazred, lat. Chlorophyta) morske ali sladkovodne alge, ki vsebujejo klorofil, imajo vretenčasto razraslo steljko, od katere se cepijo vejice, pri večini fosilnih vrst je okrog matične celice kalcitni ovoj S: zelene álge Knéško tektónsko ôkno -ega -ega -a s tekton­sko okno iz zgornjekrednih plasti v dolini Kneže v Baški grapi knída -e ž iztegljiv organel knidarija, ki je na­meščen v knidociti S: ožigálka knidáriji -ev m mn. (deblo, lat. Cnidaria) večcelični organizmi z radialno simetrijo, s tridelno steno, ustjem, obkroženim z lovkami s kni­dami, meduzno in polipno generacijo S: oži­gálkarji knidocíta -e ž celica knidarija, v kateri je na­meščena knida koacervát -a m kapljica, ki nastane v tekočini z neenako gostoto sestavin in so jo v prete­klosti imeli za začetno življenjsko enoto S: koacervátna kápljica koacervátna kápljica -e -e ž kapljica, ki nasta­ne v tekočini z neenako gostoto sestavin in so jo v preteklosti imeli za začetno življenjsko enoto S: koacervát kobaltín -a m srebrno bel rombični psevdoku­bični mineral, kobaltov arzenov sulfid S: kó­baltov sijájnik kóbaltova ókra -e -e ž › eritrín kóbaltov cvét -ega -a m › eritrín kóbaltov kŕšec -ega -šca m › lineít kóbaltov pirít -ega -a m › lineít kóbaltov sijájnik -ega -a m › kobaltín kobánska serija -e -e ž serija, na območju se­ vernega Pohorja, na Kozjaku, Kobanskem in na Strojni, ki obsega domnevno kambrijski kloritov amfibolitov skrilavec in v višjem de­lu ordovicijski kremenov sericitov filit Kobánski blók -ega -a m blok iz gnajsa, amfi­bolita in filita, ki leži severno od Ribniško­-Selniškega tektonskega jarka koblánska formácija -e -e ž karnijske plasti rdečega glinavca z rožencem in meljevcem južno od Bohinja Koblánski pokrov -ega -ôva m pokrov iz pe­lagičnih zgornjetriasnih in jurskih plasti med Podlonkom, Koblo, Stržiščem, Kneškimi ravnami in tolminko kócka -e ž 1. kristalni lik kubičnega kristalo­grafskega sistema s šestimi enakimi kvadrati, ki so drug na drugega pravokotni S: heksa­éder 2. kockasto oblikovana nartnica pri ve­čini vretenčarjev S: kuboídna kóst kócka s centríranimi plôskvami -e ------ž kubična osnovna celica s štirimi atomi kóčna -e ž zaključek ledeniške doline s strmimi stenami S: čelo koríta, kônec, kót kóčnik -a m vsak od zob v zadnjem delu čelju­sti pri sesalcih S: melják, molár koeficient prepústnosti -enta --m parameter, značilen za stopnjo prepustnosti kamnine koheréntna kamnína -e -e ž neustr. › sedi­mentna kamnína, usedlínska kamnína koheréntno sekundárno valovánje -ega -ega -a s valovanje s konstantno medsebojno fa­zno razliko kohlenkalk -a [kolenkálk] m pretežno dolomi­tni razvoj spodnjega karbona z bogato mor­sko favno v severozahodni Evropi kójn -a m zastar. plast peščenega mulja pod pr­stjo na Ljubljanskem barju v okolici Vrhnike S: kvén kokálni razvoj -ega -ôja m razvoj premoga v naravni koks ali naravno oglje kokárdna rúda -e -e ž ruda, ki ima kokardno teksturo kokárdna tekstúra -e -e ž tekstura rude, v ka­teri se minerali v odprtih razpokah nagubano skorjasto odlagajo okrog kakega jedra, npr. pri sfaleritu v Mežici kokcigeálna kóst -e kostí ž › tŕtica kokeít -a m › narávni koks kokolít -a m nekaj mikrometrov velika kalcitna ali aragonitna ploščica različnih oblik, ki ob­daja celico kokolitoforida kokolitofíti -ov m mn. (red, lat. Coccolithophyta) morske planktonske enocelične alge, obda­ne s kokoliti, pomembni fosili zlasti od jure dalje kokosfera -e ž kroglasta celica kokolitoforida, obdana s kokoliti koks kôksa m siv, trd, lahek, porozen agregat, pridobljen s karbonizacijo premoga PRIM.: narávni koks kóksa -e ž parna kost v medenici, ki jo sesta­vljajo sednica, črevnica in dimeljnica pri ve­čini vretenčarjev S: kólčnica kolagén -a m skleroprotein v kosteh, hrustancu, kitah in koži kólčnica -e ž parna kost v medenici, ki jo se­stavljajo sednica, črevnica in dimeljnica pri večini vretenčarjev S: kóksa koléktor -ja m › koléktorska kamnína koléktorska hribína -e -e ž neustr. › koléktor­ska kamnína koléktorska kamnína -e -e ž kamnina, ki vsebuje minerale, vodo ali kavstobiolite S: koléktor kolemanít -a m neustr. › colemanit kolénasta gúba -e -e ž › fleksúra, kolénčasta gúba, monoklína kolénčasta gúba -e -e ž guba med vzporedni­mi plastmi, ki je na pregibu navadno tanjša S: fleksúra, kolénasta gúba, monoklína, mo­noklinála koléno -a s del zadnje ali spodnje okončine med stegnom in golenom pri večini vretenčarjev kolíčnik plôskve -a --m zastar. › simból plôskve kolinít -a tudi colinit [kolinít] -a m različek mace­rala vitrinita, ki je brez strukture kolišévka -e ž kraška jama s širokim dnom in navpičnimi stenami, nastala z udorom stropa starejše kraške jame PRIM.: podórna jáma kolizíja -e ž trk dveh kontinentalnih litosferskih plošč v isti ravnini kolizíjska cóna -e -e ž območje trka dveh lito­sferskih plošč kolobárjasta oblíka povŕšja -e -e --ž oblika, nastala zaradi vulkanov, diapirov, solnih čo­kov, meteoritskih kraterjev, dom kolobárniki -ov m mn. (deblo, lat. Annelida) orga­nizmi z valjastim telesom, sestavljenim iz številnih obročkov, ki živijo od kambrija dalje S: anelídi kolofán -a m masivni kriptokristalni različek apatita s karbonati, sestavina fosforita koloídna krógla -e -e ž kroglasta mineralna tvorba s kolomorfno strukturo koloídna raztopína -e -e ž raztopina, v kateri se koloidni delci prosto gibljejo S: sól koloídna struktúra -e -e ž struktura minerala v koloidnem stanju koloídni -a -o prid. ki se nanaša na snovi v amorfni obliki, ki ne prehajajo skozi mem­brano, npr. koloidni delci koloídni délec -ega -lca m delec s premerom od 0,1 µm do 10 µm, ki je dispergiran v raz­topini koloídni minerál -ega -a m mineral v koloi­dnem stanju koloídno stánje -ega -a s stanje amorfne snovi, ki v raztopini ne prehaja skozi membrano kololít -a m koprolit, ki kaže obliko črevesa, npr. lumbrikarija iz litografskih apnencev kolomórfna struktúra -e -e ž struktura koloi­dnih mineralov, navadno koncentrično pasa­sta, ki imajo zaobljeno površino kolóna -e ž širša cev za oblaganje vrtine, da se ta ne poruši koloníja -e ž skupina osebkov iste vrste, ki živi­jo skupaj, npr. kolonijska korala v koralnem grebenu PRIM.: kórm koloníjska korála -e -e ž korala, ki živi v kolo­nijah in gradi grebene P: solitárna korála koloníjski organízem -ega -zma m organizem, ki živi v skupini P: solitárni organízem kolumbít -a tudi columbit [kolumbít] -a m rjav do črn rombični mineral, železov manganov 13 tantalov niobijev oksid, trdna raztopina nio­bita in tantalita S: dianít, greenlandit koluméla -e tudi columella [koluméla] -e ž 1. središčna zavojna os pri polžji hišici S: cen­trálni stebríček 2. kalcitni stebriček pri ko­ralah, ki raste iz bazalne ploščice S: bazálni stebríček (1) kolumelárna gúba -e -e ž stranski izrastek ko­lumele (1) v bivalnem prostoru pri polžu koluviálna tla -ih tál s mn. tla, ki so nastala na območju zemeljskih plazov kolúvij -a m območje preperine, usedline ali ka­mnine, ki se je hitro ali počasi premaknila s kraja nastanka in ima vidno spremenjeno po­vršje S: lazína, pláz, razgaljnína (2), zemeljski pláz PRIM.: alohtón komagmátsko ozémlje -ega -a s › magmát­ska provínca komendít -a m › comendit kómenski apnénec -ega -nca m zgornjekredni ploščasti, deloma skrilavi apnenec z rožen­cem in fosilno favno na Tržaško-Komenski planoti kómenski plôščasti apnénec -ega -ega -nca m neustr. › kómenski apnénec kómenski skrílavec -ega -vca m neustr. › kómenski apnénec komet -éta m vesoljsko telo našega Osončja, ki ima v jedru glave s premerom od 1 km do 100 km skoraj vso maso iz delcev, podobnih meteoritom in povezanih z ledom, zmrznje­nim amoniakom in metanom komôlčnica -e ž › podláhtnica, úlna kompáktna kamnína -e -e ž zastar. kamnina s trdno in navadno homogeno strukturo kompáktna struktúra -e -e ž zastar. mikrokri­stalna struktura kamnine kompáktni pláz -ega plazú m plaz iz enotnega bloka kamnine kómpasni poligón -ega -a m geodetski poligon, kjer se merijo horizontalni koti s kompasom kompatibílna slédna prvína -e -e -e ž sledna pr­vina, ki se vključuje v kristalne mreže kamni­notvornih mineralov PRIM.: inkompatibílna slédna prvína kompenzátor -ja m priprava za merjenje faznih razlik med dvema žarkoma polarizirane sve­tlobe v polarizacijskem mikroskopu kompeténtna plást -e plastí ž plast kamnine ali sedimenta, ki se glede na okoliške kamnine težje deformira P: inkompeténtna plást kompléksna žíla -e -e ž › sestávljena žíla komplicírani dvójček -ega -čka m kristal dvojč­ ka, v katerem je dvojčično zraščanje po dveh ali več dvojčičnih zakonih kompozítni vzórec -ega -rca m vzorec, sestav­ljen iz več vzorcev mletih kamnin kompresíjsko potrésno valovánje -ega -ega -a s prostorsko potresno valovanje, pri katerem nihajo delci kamnin in tekočin okoli stalne točke v smeri širjenja potresnega valovanja in je hitrost odvisna predvsem od gostote in elastičnosti snovi S: longitudinálno potrésno valovánje, primárno potrésno valovánje, pr­vôtno potrésno valovánje konátna vôda -e -e ž › juvenílna vôda, pr­vôtna vôda konceptákel -kla m prostor za hrambo sporan­gijev v talusu (1) rdečih alg kônčna kámrica -e -e ž najmlajša kamrica pri foraminiferah, ki je navadno tudi največja kônčna moréna -e -e ž na koncu ledeniškega jezika odložen sediment v obliki ločnega na­sipa S: čelna gróblja, čelna moréna, čelni na­síp, sprédnja gróblja kondenzácija plastí -e --ž stanjšanje debele plasti sedimentne kamnine v tanjšo plast, na­vadno zaradi raztapljanja kondénzor -ja m zbiralna leča v polarizacij­skem mikroskopu, ki se uporablja pri kono­skopski metodi konduktívnost -i ž sposobnost snovi, da pre­vaja energijo, npr. elektriko, toploto S: pre­vódnost kônec -nca m zaključek ledeniške doline s str­mimi stenami S: čelo koríta, kóčna, kót konfigurácija povŕšja -e --ž › reliéf (1) konfórmna krógelna projékcija -e -e -e ž v kristalografiji krogelna projekcija, pri kateri se velikosti projiciranih površin spreminjajo z oddaljenostjo od središča namišljene krogle, nespremenjeni pa ostajajo koti P: ekvivalén­tna krógelna projékcija PRIM.: stereográfska projékcija kongerija -e ž (rod, lat. Congeria) školjka klinaste oblike z gladko površino, pokrita s prirastni­cami, ki živi od oligocena dalje konglomerát -a m klastična kamnina s prodni­ki velikosti nad 2 mm S: lábora, sprímek (2) PRIM.: bréča, pród, psefít, rudít konglomerátna bréča -e -e ž klastična kamni­na, sestavljena pretežno iz ostrorobih drob­cev in manj iz prodnikov PRIM.: bréčasti konglomerát konglomerátna tekstúra -e -e ž tekstura kla­stične kamnine s prodniki v peščeni, muljasti ali glinasti osnovi konglomerátni gnájs -ega -a m neustr. › gnáj­ sov konglomerát kongruéntno talíšče -ega -a s temperatura, pri kateri preide trdna faza snovi, npr. mineral, v tekočo fazo, ki je enake kemične sestave kot trdna faza PRIM.: inkongruéntno talíšče konhílije -ij ž mn. zastar. › škóljke konhílski pokrôvček -ega -čka m zastar. › škóljčni pokrôvček konhiolín -a m roževinasti del mineralizirane lupine pri mehkužcih konhódus -a m (rod, lat. Conchodus) zgornjetria­sna megalodontidna školjka konhódusni dolomít -ega -a m zgornjetriasni dolomit s konhodusi v Lombardijskih Alpah koniácij -a m › coniacij kónična foraminífera -e -e ž makroforaminife­ra s stožčasto hišico koníferi -ov m mn. (razred, lat. Coniferopsida) iglav­ci, ki živijo od zgornjega karbona dalje konj kônja m (rod, lat. Equus) današnja razvojna stopnja konja z enim prstom, spremenjenim v kopito, ki živi od pleistocena dalje Konjíška depresíja -e -e ž neustr. › Konjíška néotektónska udorína Konjíška néotektónska udorína -e -e -e ž udo­rina, zapolnjena s pliocenskimi in kvartarni­mi sedimenti na območju med Slovenskimi Konjicami in Poljčanami na jugu ter Pohor­jem na severu konkávna léča -e -e ž optična leča, pri kateri se žarki v njenem žarišču razpršijo S: razpršílna léča konkordánca -e ž zaporedje neporušenih vzpo­rednih plasti, pri katerem je vsaka višje leže­ča plast mlajša glede na spodaj ležečo S: nor­málno zaporédje, pózitivno zaporédje PRIM.: konkordántna léga konkordántna injékcija -e -e ž magmatsko te­lo, ki se je vrinilo med vzporedni plasti S: síl konkordántna léga -e -e ž lega plasti, ki je v skladu s položajem ali neprekinjenim razvo­jem talninskih plasti S: skládna léga PRIM.: konkordánca konkordántno ležíšče -ega -a s zastar. › kon­ kordántno nahajalíšče minerálnih surovín konkordántno nahajalíšče minerálnih suro­vín -ega -a -- --s nahajališče mineralnih su­rovin v vzporednih plasteh S: konkordántno ležíšče konkrécija -e ž elipsoidno, kroglasto ali nepra­vilno oblikovano mineralno telo, v katerem kristalizira iz vodnih raztopin en mineral ali več mineralov od jedra navzven, npr. kalci­tna, karbonatna konkrecija P: geóda konodónti -ov m mn. (poddeblo, lat. Conodontopho­rida) primitivni vretenčarji, ki so imeli ko­nodontni aparat in so živeli od kambrija do triasa konodóntni aparát -ega -a m trdni deli požiral­nega organa pri konodontu konodóntni element -ega -enta m nazobčan tr­dni del konodontnega aparata iz kalcijevega fosfata konoskóp -a m polarizacijski mikroskop s kon­vergentno svetlobo, ki se uporablja pri kono­skopski metodi konoskópska metóda -e -e ž metoda za ugota­vljanje optične značilnosti kristala z uporabo konvergentne svetlobe v polarizacijskem mi­kroskopu, s katero se določajo npr. dvoosni ali enoosni, pozitivni ali negativni kristali konoskópska slíka -e -e ž kombinacija izogir in izokrom pod konoskopom, po kateri se lo­čuje enoosni od dvoosnega kristala in določa njun predznak S: interferénčna slíka konsekvéntna dolína -e -e ž dolina, ki jo je re­ka izdolbla v smeri naklona prvotne površine PRIM.: insekventna dolina konsekvéntna réka -e -e ž reka, ki je izdolbla konsekventno dolino konsekvéntni pláz -ega plazú m plaz, pri ka­terem nastane drsina na obstoječih geoloških ploskvah PRIM.: insekventni plaz konsisténca -e ž stopnja trdnosti in koheren­tnosti sedimentov konsolidácija -e ž 1. zmanjševanje medzrnskih prostorov in iztiskanje vode iz usedline, s či­mer se veča njena trdnost, npr. konsolidacija tal 2. strjevanje tekoče lave v predornino konstitucíjska vôda -e -e ž › kristálna vôda konstitucíjski -a -o prid. neustr. › kristálni konstruktívna meja plôšč -e -e --ž › diver­ géntna meja plôšč kónta -e ž večja vrtača v visokogorskem svetu kontákt -a m › geolóška meja kontaktít -a m zastar. › kontáktnometamórfna kamnína kontáktna avreóla -e -e ž › avreóla (1) kontáktna cóna -e -e ž pas metamorfoziranih kamnin med starejšimi kamninami in mlajšo magmatsko kamnino ali rudo kontáktna intruzívna bréča -e -e -e ž breča na obodu intruzivnih teles, nastala z drobljenjem prikamnine in sestavljena iz intruzivnega ma­teriala in prikamnine S: obódna intruzívna bréča 13 kontáktna kamnína -e -e ž › kontáktnometa­mórfna kamnína kontáktna metamorfóza -e -e ž rekristalizacija starejše kamnine na območju stika z magmo S: stíčna preobrázba, termična metamorfóza, termometamorfóza kontáktna metasomatóza -e -e ž kemične spremembe v prikamnini ob vdoru taline ali raztopine, pri čemer nastajajo novi minerali kontáktna pnevmatolíza -e -e ž neustr. › pnev­matolítska kontáktna metamorfóza kontáktna rudnína -e -e ž zastar. › kontáktni minerál kontáktna spremémba -e -e ž neustr. › konták­tna metamorfóza kontáktni cement -ega -enta m cement, ki na­staja v sedimentni kamnini na stikih zrn S: kontáktno vezívo kontáktni dvór -ega -a m zastar. › avreóla (1) kontáktni dvór avreóle -ega -a --m neustr. › avreóla (1) kontáktni minerál -ega -a m mineral, nastal med kontaktno metamorfozo S: kontáktna rudnína, stíčna rudnína kontáktni odtís -ega -a m 1. metoda za ugota­vljanje radioaktivnih prvin na filmu 2. odtis strukture in teksture sedimentne kamnine na acetatni foliji kontáktno lepílo -ega -a s neustr. › osnôva (1) kontáktnometamórfna kamnína -e -e ž ka­ mnina, nastala s kontaktno metamorfozo S: kontaktít, kontáktna kamnína kontáktnometamórfno nahajalíšče minerál­nih surovín -ega -a -- --s nahajališče, v ka­terem so nastali minerali s kontaktno meta­ morfozo S: kontáktnometamórfno rudíšče, kontáktno rudíšče1 kontáktnometamórfno rudíšče -ega -a s › kontáktnometamórfno nahajalíšče minerálnih surovín kontáktnometasomátska metamorfóza -e -e ž neustr. › kontáktna metasomatóza kontáktno rudíšče -ega -a s › kontáktnometa­ mórfno nahajalíšče minerálnih surovín kontáktno vezívo -ega -a s › kontáktni cement kontinent -enta m 1. kopni del kontinentalne plošče 2. › kontinentálna plôšča kontinentálna plôšča -e -e ž litosferska plošča s kontinentalno skorjo S: kontinent (2) kontinentálna políca -e -e ž morsko dno do 200 metrov globine, ki obdaja kontinentalno ploščo pred prehodom v globoko morje S: šélf kontinentálna skórja -e -e ž del Zemljine skor­je debeline do 60 km, sestavljen pretežno iz granita in drugih saličnih magmatskih ka­mnin ter metamorfnih in sedimentnih kamnin S: granítna skórja, siál kontinentálni fácies -ega -a m › kontinentálni razvoj kontinentálni razvoj -ega -ôja m zaporedje se­dimentov, ki nastaja na kopnem S: kontinen­tálni fácies kontinentálni rób -ega -a m rob kontinentalne plošče S: celínski rób kontinentálni vôdni króg -ega -ega -a m krože­nje vode med celino in atmosfero S: celínski vôdni króg PRIM.: oceánski vôdni króg, pri­márni vôdni króg, sekundárni vôdni króg kontinentálni vulkán -ega -a m vulkan na kon­tinentalni plošči, nastal na območju vroče točke kontinentálno pobóčje -ega -a s območje na­glega spuščanja kontinentalnega roba v glo­boko morje S: pregíb kontinuírana poróznost -e -i ž poroznost, pri kateri so prazni prostori v kamnini med seboj povezani, npr. medzrnska poroznost, kraška poroznost S: odpŕta poróznost, zvézna poró­znost P: diskontinuírana poróznost kontinuírani reakcíjski níz -ega -ega -a m po­stopna kristalizacija minerala, ki z dotokom raztopin raste naprej brez prekinitve, npr. pla­gioklaz s conarno strukturo kontrákcija Zemlje -e --ž teorija o krčenju Zemljine skorje kontraktílna vakuóla -e -e ž v biologiji vakuola (2), ki se je sposobna krčiti in iztiskati vse­bino kontúra nahajalíšča minerálnih surovín -e -- -- --ž na topografski karti obris preiskanega ob­močja mineralnih surovin S: rúdna kontúra konvakuácijski prôstor -ega -óra m prostor v kraškem podzemlju, nastal po odstranitvi se­dimentov konvéksna léča -e -e ž optična leča, pri kateri se žarki v njenem žarišču zbirajo S: zbirálna léča konvergénca -e ž 1. razvoj dveh geoloških elementov, ki težita k skupni obliki, npr. kli­važ S: konvergéntni razvoj (1) 2. prilagoditev enakim ekološkim pogojem dveh različnih organizmov z zelo podobno zunanjo obliko, npr. korala in školjka S: konvergéntni razvoj (2), vzporédna prilagodítev PRIM.: homo­mórfni organízem konvergéntna meja plôšč -e -e --ž meja dveh približujočih se litosferskih plošč, kjer tone ena plošča pod drugo v coni subdukcije S: destruktívna meja plôšč, súbdukcíjska meja plôšč P: divergéntna meja plôšč konvergéntna plást -e plastí ž plast, ki se ji druga plast približuje po legi ali razvoju konvergéntna prilagodítev -e -tve ž prilagodi­tev različnih vrst organizmov na enake eko­loške pogoje konvergéntna svetlôba -e -e ž svetloba, ki na­stane v polarizacijskem mikroskopu z doda­tnim kondenzorjem in Bertrandovo lečo in se uporablja pri konoskopski metodi konvergéntni razvoj -ega -ôja m 1. razvoj dveh geoloških elementov, ki težita k skupni obliki, npr. klivaž S: konvergénca (1) 2. prilagoditev enakim ekološkim pogojem dveh različnih organizmov z zelo podobno zunanjo obliko, npr. korala in školjka S: konvergénca (2), vzporédna prilagodítev PRIM.: homomórfni organízem konvergétni tók -ega -a m tok dveh ali več rek proti skupnemu območju, npr. v kotlino, je­zero konvolúcija -e ž 1. zavitost hišice pri foramini­ferah 2. zvitost plasti, ki nastane zaradi lastne teže sedimenta PRIM.: konvolútna plástna­tost konvolútna híšica -e -e ž spiralno zavita hiši­ca pri mehkužcih ali foraminiferah, pri kateri mlajši zavoji delno prekrivajo starejše konvolútna plástnatost -e -i ž plastnatost se­dimenta, ki nastane zaradi lastne teže PRIM.: konvolúcija (2) konzervácija organízma -e --ž naravna ohra­nitev organizma v ledu, soli, katranu, npr. si­birskega mamuta v ledu konzervatívna meja plôšč -e -e --ž meja med litosferskima ploščama, kjer se plošči giblje­ta druga ob drugi vzdolž zmičnih prelomov S: transkuréntna meja plôšč konzervatívni fosíl -ega -a m organizem, ki se je nespremenjen ohranil skozi več geoloških obdobij, npr. latimerija S: perzisténtni fosíl, trájni fosíl koordinacíjsko števílo -ega -a s v kristalografiji število ionov, ki so neposredno vezani na do- ločen ion v kristalni strukturi, npr. štiri, šest, osem ionov kôpenska usedlína -e -e ž usedlina, nastala na kopnem S: kôpenski sediment, teréstrična usedlína P: môrska usedlína PRIM.: terigéna usedlína kôpenski sediment -ega -enta m sediment, na­ stal na kopnem S: kôpenska usedlína, teré­strična usedlína P: môrski sediment PRIM.: terigéni sediment koplanárni rób -ega -a m vsak od več robov enakih ploskev v kristalu kôpno -ega s del kontinentalne plošče, ki ni po­krit z morjem S: trdína kopríva -e ž v kamnoseštvu koprivski apnenec koprívski apnénec -ega -nca m zgornjekredni plastnat apnenec z zdrobljenimi in zaobljeni­mi ostanki mehkužcev koprolít -a m fosilni živalski iztrebek velikosti nad 0,2 mm PRIM.: fekálni pelét kopúča -e ž več samostojnih kristalov, ki so zrasli na skupni podlagi S: drúza PRIM.: kri­stálni skúpek korála -e ž celenterat s kalcitnim cilindričnim skeletom, ki živi posamično ali v koloniji koralinaceje -ej ž mn. (družina, lat. Corallinacea) rdeče alge z aragonitnim ali kalcitnim skele­tom, ki se grmičasto ali kopučasto razrašča, in živijo od devona dalje koralíšče -a s zastar. › korálni grebén koralít -a m kalcitni skelet posameznega oseb­ka pri koralah korálna rúda -e -e ž leče s cinabaritom orude­nega triasnega peščenjaka z lupinami brahio­podov v idrijskem rudniku korálna zádruga -e -e ž zastar. › korálni gre­bén korálni apnénec -ega -nca m neplastnat apne­nec, nastal iz skeletov koral korálni grebén -ega -a m kopasta tvorba na morskem dnu, ki jo gradijo predvsem skeleti koral S: koralíšče, korálna zádruga, korálnik korálnik -a m zastar. › korálni grebén korálni ôtok -ega -óka m del koralnega grebena nad morsko gladino, npr. atol korálum -a m kalcitni skelet solitarne ali kolo­nijske korale korazíja -e ž naravno mehansko obrabljanje, brušenje, strganje ali poliranje kamnin, pri katerem nastale drobce odnaša veter, led, te­koča voda, valovi ali gravitacija S: abrazíja PRIM.: korozíja (1), môrska erozíja korbíkula -e ž (rod, lat. Corbicula, Cyrena) trikotna izbočena sladkovodna in brakična školjka z vidnimi prirastnicami, ki živi od spodnje kre­de dalje S: ciréna kordaíti -ov m mn. › kordaitíne kordaitíne -ín ž mn. (družina, lat. Cordaitinae) primi­tivni iglavci s srčasto oblikovanim semenom, ki živijo od paleozoika dalje S: kordaíti kordierít -a m › cordierit 13 kordierítov gnájs -ega -a m › cordieritov gnájs kordiljera -e ž daljša gorska veriga, nastala za­radi podrivanja litosferske plošče korelatívni lík -ega -a m kristalna ploskev, ki se kaleidoskopsko ponavlja zaradi simetrijskih elementov v kristalu korenína -e ž 1. del rastline, s katerim se vrašča v podlago 2. del zoba pri vretenčarjih, ki je v zobni jamici S: rádiks (2) 3. razvejeni spodnji del nekaterih krinoidov, s katerim se žival pritrjuje na podlago 4. pri krovnih narivih zače­tni, v globino segajoči del nariva, povezan z izvornim območjem S: korén pokrôva korén pokrôva -a --m pri krovnih narivih začetni, v globino segajoči del nariva, povezan z iz­vornim območjem S: korenína (4) korístni minerál -ega -a m mineral, ki je gospo­darsko pomemben PRIM.: jalovína korítasta dolína -e -e ž › ledeníška dolína korítasta navzkrížna plástnatost -e -e -i ž navzkrižna plastnatost, pri kateri so plasti upognjene glede na profil korítna dolína -e -e ž › ledeníška dolína korítna raména -ih -én s mn. ledeniško preobli­kovana nekdanja rečna terasa nad ledeniškim koritom koríto -a s podolgovata vdolbina na Zemljinem površju, ki jo je izdolbla tekoča voda, npr. rečno korito S: strúga kórm -a m skupina organsko povezanih oseb­kov, ki je prirasla na podlago PRIM.: koloníja kornít -a tudi cornit [kornít] -a m 1. drobnokri­stalna metamorfna kamnina, bogata s kreme­nom S: rógovec 2. monoklinski litijev alkalni amfibol korodírano zŕno -ega -a s mineralno zrno, ki je kemično najedeno in delno resorbirano, npr. kremenovi vtrošniki v granitski predornini koróna -e tudi corona [koróna] -e ž kroglast ske­let, sestavljen iz različno oblikovanih kalci­tnih ploščic pri morskih ježkih koronadít -a tudi coronadit [koronadít] -a m črn tetragonalni mineral, svinčev manganov oksid korozíja -e ž 1. preperevanje kamnin zaradi vpliva kemičnih snovi iz okolja S: kémično preperévanje PRIM.: abrazíja, fizikálno pre­perévanje, môrska erozíja 2. razgradnja po­vršine kovin zaradi oksidacije korúnd -a m različno obarvan heksagonalni mineral, aluminijev oksid S: diamántovec PRIM.: rubín, safír, smírek korundofilít -a m železov različek klinoklora korundolít -a m umetni spinel, bogat z alumini­jem PRIM.: smírek koséista -e ž › izoséista, izoseizmična línija kosíter -tra m kovinsko svetlomoder tetrago­nalni mineral, prvina (2) S: cín kosítrova rúda -e -e ž kasiterit v kamnini kosítrovec -vca m zastar. › kasiterít kosítrov kŕšec -ega -šca m › stanín kosmoídna lúska -e -e ž neustr. › kozmoídna lúska kössenske plastí -ih -- [késenske] ž mn. zgor­njetriasni lapornati apnenec v Karnijskih in Ziljskih Alpah ter v Karavankah kössenski razvoj -ega -ôja [késenski] m razvoj sedimentnih kamnin v retiju v Severnih in Vzhodnih Alpah kôstna apofíza -e -e ž izrastek na kosti, npr. koščen nastavek za rog pri govedu kôstna bréča -e -e ž breča iz ostankov fosilnih kosti kôstna púhlica -e -e ž zastar. › góbasta ko­stnína kôstni sklep -ega sklépa m gibljiv stik med dvema kostema S: artikulácija kôstno tkívo -ega -a s organsko tkivo, okreplje­no s kalcijevim fosfatom in kalcitom, pri če­mer sta trdnost in prožnost v ravnotežju Košévniška lúska -e -e ž › Košévniški pokrov Košévniški pokrov -ega -ôva m pokrov iz spod­njekrednega in zgornjekrednega apnenca v dolini Zgornje Idrijce, Nikove in Kanomlje S: Košévniška lúska Košútin narív -ega -a m › Júžne Karavánke, Košútin pokrov Košútin pokrov -ega -ôva m del Južnih Apne­niških Alp iz paleozojskih in mezozojskih ka­mnin, ki obsega Kepo, Košuto in Olševo S: Júžne Karavánke, Košútin narív Košútin prelom -ega -ôma m prelom v smeri vzhod–zahod, ki poteka na južni strani Ko­šute kót -a m zaključek ledeniške doline s strmimi stenami S: čelo koríta, kóčna, kônec kót drsenja -a --m kritični kot, pri katerem pla­sti zdrsijo S: strížni kót kotlíca -e ž skledasta vdolbina v kamniti rečni strugi S: drásla kotlíč -a m visokogorska vrtača s strmimi ste­nami, v kateri se tudi poleti sneg ne stopi S: snéžna vrtáča kotlína -e ž z vseh strani s prelomi omejen in pogreznjen del Zemljine skorje S: tektón­ ski udor, udorína P: grúda PRIM.: tektónski járek kôtlovec -vca m skorjasta prevleka aragonita, nastala z izločanjem iz vroče vode S: vrélo­vec kót meridiánske plôskve -a ----m neustr. › meridiánski kót kótna diskordánca -e -e ž pojav, da plasti niso naložene vzporedno, ampak ležijo druga na drugi pod določenim kotom S: angulárna di­skordánca, diskordánca (1), nekonfórmnost, neskládnost (1), tektónska diskordánca kótna razdálja plôskve -e -e --ž razdalja kri­stalne ploskve glede na polarni ali meridian-ski kot kót óptičnih osí -a -- --m ostri kot med pravo­kotnicama na izotropna preseka v dvoosnem anizotropnem kristalu, pri čemer oklepa po­zitivni kot največjo os indikatrise, negativni kot pa najmanjšo os indikatrise S: kót 2V PRIM.: srédnica óptičnih osí kót popôlnega odbôja -a ----m vpadni kot svetlobe, ki se na meji med dvema snovema v celoti odbije kót potemnítve -a --m kot med značilno krista­lografsko smerjo in osjo indikatrise v preseku mineralnega zrna v polarizirani svetlobi kotunít -a tudi cotunnit [kotunít] -a m bel do ru­menkast rombični mineral, svinčev klorid kót 2V -a -- [dve vé] m › kót óptičnih osí kót vergénce -a --m kot odklona temena gube od navpičnice kovaléntna véz -e vezí ž kemična vez, pri ka­teri imata atoma dva skupna elektrona ali več S: atómska véz, homopolárna véz kováški premog -ega premóga m črni premog, ki ima 90 % ogljika kovelín -a m › covellin kóverston -a m (ang. coverstone) karbonatna ka­mnina, v kateri prevladujejo in situ tabularni ali lamelarni organizmi, ki prekrivajo, stabi­lizirajo in ščitijo sediment kovínska ráza -e -e ž neustr. › ráza kovínska véz -e vezí ž kemična vez, pri kateri atomi kovine oddajo elektron ali več elek­tronov, ki prosto gibljivi obdajajo kovinske katione kovínske minerálne surovíne -ih -ih -ín ž mn. kovinski minerali, ki so gospodarsko po­membni kovínski minerál -ega -a m samorodna kovina ali vsak od sulfidov (1) ali oksidov (1), v ka­terih je kation kovina kovínski rúdnik -ega -a m neustr. › rúdnik kovínski sijáj -ega -a m sijaj neprozornega minerala, pri katerem se večji del svetlobe odbija od površine minerala in pri potegu po porcelanski ploščici pusti črno črto, npr. pri galenitu, piritu kôvni minerál -ega -a m mehek kovinski mine­ral, ki ga je mogoče kovati, npr. drage kovine, baker kôvnost minerála -i --ž lastnost kovinskega minerala, da ga je mogoče z udarjanjem obli­kovati PRIM.: tanljívost minerála kozínske plastí -ih --ž mn. paleocenski apne­nec s fosili polžev na Krasu kózmična era -e -e ž doba Zemlje v raztalje­nem stanju do nastanka skorje S: zvézdna dôba PRIM.: hadéik kózmični délci -ih -ev m mn. sevanje, ki prihaja na Zemljo iz vesolja S: kózmično sévanje kózmično sévanje -ega -a s sevanje, ki prihaja na Zemljo iz vesolja S: kózmični délci kozmoídna lúska -e -e ž odebeljena večplastna luska pri akantodih, krosopterigijih in dipno­jih, ki je zgrajena iz spodnje plasti, vmesne gobaste plasti z živci in žilami ter plasti tanke sklenine na vrhu kožbánske plastí -ih --ž mn. srednjepaleocen­ske flišne plasti z vložki kaotične breče na območju Goriških brd kožéljnica -e ž kost na palčevi strani podlakti, ki je proksimalno s sklepi povezana z nadlah­tnico in podlahtnico, distalno pa s podlahtni­co in zapestnimi kostmi pri vretenčarjih S: rádius kóžičasto vezívo -ega -a s kemično izločeni minerali v klastičnih kamninah, ki kot film obdajajo in vežejo zrna med seboj krák gúbe -a --m zastar. › bók gúbe, krílo gú­be kraljéstvo -a s (lat. regnum) 1. najvišja takso­nomska enota v rastlinskem in živalskem svetu 2. po klasični delitvi a) Monera, ki vklju­čuje prokariontske organizme, npr. bakterije, b) Protista, ki vključuje enocelične rastlinske in živalske organizme, npr. foraminifere, c) Animalia, ki združuje večcelične živalske or­ganizme, npr. sesalci, č) Plantae, ki združuje večcelične rastline, npr. iglavci, d) Fungi, ki združuje glive 3. po zgradbi ribonukleinske kisline a) Bacteria, ki vključuje patogene bakterije in bakterije iz navadnih okolij, b) Archaea, ki vključuje bakterije iz izjemnih okolij, npr. vročih vrelcev, c) Eucarya, ki združuje vse druge organizme s celičnim jedrom kraljéva vôda -e -e ž zastar. › zlatotópka kraniálni -a -o prid. usmerjen proti glavi, npr. kranialni del vretenca P: kavdálni kránij -ja m okostje glave, sestavljeno iz mož­ganskega in obraznega dela pri večini vreten­čarjev S: lobánja Kranjskogôrski narív -ega -a m nariv pretežno iz ladinijskih sedimentnih in magmatskih ka­mnin, ki se razprostira od doline Planice do martuljka krás -a m površje in podzemlje z značilnimi oblikami, nastalimi zaradi kemičnega in me­hanskega delovanja vode v apnencu, redkeje v drugih kamninah PRIM.: kráško povŕšje krasník -a m zastar. › eklogít krás z mogôtami -a -- --m › stôlpasti krás kráška aktívna jáma -e -e -e ž jama, v kateri potekajo procesi mineralizacije zaradi preto­ka vode S: aktívna jáma (1) kráška dolína -e -e ž z vseh strani zaprta rečna dolina z izviri na eni in ponori na drugi strani, npr. Rakov Škocjan kráška ílovica -e -e ž ilovica, nastala s prepe­revanjem apnenca na krasu S: jerína, jérovi­ca, rdéča ílovica, rdéča pŕst, rdéča tla, terra róssa kráška jáma -e -e ž prehodna, pretežno vodo­ravna votlina v karbonatni kamnini, nastala z vodno erozijo S: jáma (1), podzemeljska jáma, podzémna jáma kráška kadúnja -e -e ž kadunja na krasu, npr. vrtača kráška míza -e -e ž balvan, ki je zaščitil pod se­boj karbonatno kamnino pred preperevanjem in je po ledeni dobi relativno dvignjen nad površino kráška pônvica -e -e ž skledasta sigasta tvorba v kraških jamah, v kateri se nabira voda kráška poróznost -e -i ž votlikavost zakrasele kamnine, ki jo tvorijo kanali in kaverne S: kráška votlíkavost kráška udorína -e -e ž › podórna jáma, udór­na jáma kráška votlíkavost -e -i ž votlikavost zakrasele kamnine, ki jo tvorijo kanali in kaverne S: kráška poróznost kráški dól -ega -a m dolga suha dolina v obliki kanjona kráški dólec -ega -lca m neustr. › kráški dólek kráški dólek -ega -lka m plitva, do nekaj me­trov široka odprta suha dolina z blagimi po­bočji kráški fácies -ega -a m › mediteránski fácies kráški izvír -ega -a m iztok aktivnega kraškega vodnega kanala S: vauklúški izvír kráško brezno -ega -a s navpična kraška jama kráško jézero -ega -a s 1. jezero v kraški jami S: podzémno jézero 2. kraško polje, ki je oje­zereno samo ob visoki vodi, npr. Cerkniško jezero, Planinsko polje S: intermiténtno jéze­ ro, presihajóče jézero kráško pólje -ega -a s velika kotanja, ki ima ravno dno, z izvirom in ponorom reke, npr. Planinsko polje kráško povŕšje -ega -a s karbonatno površje z značilnimi oblikami, nastalimi zaradi kemič­nega in mehanskega delovanja vode v apnen­cu, redkeje v drugih kamninah PRIM.: krás kráter -ja m 1. večja ali manjša lijakasta odpr­tina, skozi katero izhajajo magma in plini na Zemljino površje S: ognjeníško žrelo, vulkán­sko žrelo, žékenj, žekno PRIM.: maar 2. lija­kasta vdolbina, ki jo povzroči padec meteo­rita na površje, npr. lune, Zemlje, merkurja, marsa kratogén -a m › kratón kratogéna tektónika -e -e ž tektonski procesi, pri katerih so nastajali na Zemlji prvi kratoni v predkambriju kratón -a m vsak od delov kontinentalne skorje, ki nastane s konsolidacijo in združevanjem orogenov v predkambriju S: kratogén, kra­tónska osnôva PRIM.: litosferska plôšča kratónska osnôva -e -e ž › kratón kréda -e ž 1. perioda mlajšega mezozoika med juro in terciarjem 2. drobnozrnata, slabo ve­zana jezerska kalcitna usedlina 3. organogena usedlina iz hišic foraminifer in kokolitoforid krédna glína -e -e ž neustr. › kréda (2) Krédno-paleogénska struktúra Čičaríje -e -e --ž › Antiklinálna struktúra Čičaríje kréking -a m neustr. › krekíranje krekíranje -a s tehnološki postopek cepljenja velikih molekul ogljikovodikov v težkih de­stilatih nafte ali katrana v manjše molekule, pri katerem se pridobi npr. bencin kremen -éna m brezbarven ali različno obarvan trigonalni ali heksagonalni mineral, silicijev dioksid kremen álfa -éna --m nizkotemperaturna modifikacija trigonalnega kremena S: álfa kremen kreménasta pŕst -e prstí ž neustr. › kreménka kreménasti apnénec -ega -nca m neustr. › kre­meníčni apnénec kreménasti epidozít -ega -a m neustr. › kre­ménov epidozít kreménasti škríljnik -ega -a m neustr. › skrílavi glínavec kremen béta -éna --m visokotemperaturna modifikacija heksagonalnega kremena S: béta kremen kreménčev -a -o prid. neustr. › kreménov kreménčev pések -ega -ska m neustr. › kre­ménov pések kreménec -nca m neustr. › kremen kremeníca -e ž silicijev dioksid v amorfni obliki kremeníčna álga -e -e ž enocelična alga, ki živi posamično ali v kolonijah, iz vode zbira kre­menico in jo izloča kot skelet, npr. diatomeja kremeníčna kamnína -e -e ž kamnina, sestav­ljena pretežno iz kremenice, npr. opal, rože­nec kremeníčna síga -e -e ž prevleka amorfnega silicijevega dioksida na mineralu ali kamnini, ki nastane npr. pri metamorfozi ali se izloča iz hidrotermalnih raztopin kremeníčni -a -o prid. 1. ki je sestavljen iz kre­menice, npr. kremenični skelet, kremenična alga, kremenično steklo 2. ki vsebuje zrna kremenice, npr. kremenični apnenec 3. ki ima vezivo iz kremenice, npr. kremenični pešče­njak kremeníčni apnénec -ega -nca m apnenec, v katerem so nekatera kalcitna zrna nadome­ščena s kremenom, kalcedonom ali opalom S: silificírani apnénec kremeníčni peščenják -ega -a m peščenjak, v katerem so kremenova zrna vezana s kreme­nico S: opálni peščenják kremeníčno steklo -ega -a s steklo iz kreme­nice kremenják -a m neustr. › kremen kremenjákovec -vca m zastar. › kvarcít kreménka -e ž bela ali svetlo obarvana use­ dlina s fosili diatomej S: diatomejska pŕst, diatomejska zemlja, infuzórijska pŕst, infu­zórijska zemlja kreménov -a -o prid. ki se nanaša na magmat­ske, sedimentne in metamorfne kamnine, v katerih je kremen značilni mineral kreménova álga -e -e ž neustr. › kremeníčna álga kreménov andezít -ega -a m › dacít kreménov bazált -ega -a m bazalt, ki vsebuje kremen koz značilni mineral kreménov biotítski skrílavec -ega -ega -vca m › biotitov blestnik kreménov diorít -ega -a m diorit z več kot 20 % kremena S: tonalít kreménov diorítski porfirít -ega -ega -a m ne­ustr. › dacít kreménovec -vca m zastar. › kvarcít kreménov epidozít -ega -a m epidozit s kreme­nom kreménov gábro -ega -a m gabro s kremenom kot značilnim mineralom kreménov keratofír -ega -ja m zastar. paleotipni prekristaliziran in kloritiziran riolit kreménov klín -ega -a m klinasto oblikovan kompenzator iz orientiranega prozornega kristala kremena za merjenje faznih razlik v mineralih z visokim dvolomom S: klínasti kompenzátor kreménov konglomerát -ega -a m konglome­rat s prodniki kremena kreménov monzonít -ega -a m globočnina granitske skupine z 10 % do 50 % kremena glede na glinence, med katerimi je 35 % do 65 % kalijevih glinencev S: adamelít kreménovo steklo -ega -a s kremenično steklo, nastalo s taljenjem zaradi udara strele kreménov pések -ega -ska m pesek s kremeno­vimi zrni, ki se uporablja v metalurgiji, ste­klarstvu, npr. pesek pri Moravčah, Puconcih, novem mestu kreménov peščenják -ega -a m peščenjak s kremenovimi zrni in kremenovo osnovo S: brúsnik kreménov porfír -ega -ja m neustr. › riolít kreménov sienít -ega -a m sienit s kremenom kot značilnim mineralom kreménov skrílavec -ega -vca m neustr. › kvar­cítni skrílavec kreménov topáz -ega -a m neustr. › citrín kreménov trahít -ega -a m trahit s kremenom kot značilnim mineralom kreménov turbidít -ega -a m turbidit z zrni kre­mena in silikatov kreodónti -ov m mn. (podred, lat. Creodonta) raz­vojna stopnja mesojedih in rastlinojedih se­salcev, ki so živeli od spodnjega paleocena do miocena, npr. zveri, žužkojedi, primitivni kopitarji S: prázverí PRIM.: maherodón krepenéla láva -e -e ž › láva (2) kresílnik -a m roženec ali kristalni kremen, ki se uporablja za kresanje ognja krevyakinskij -a [krevjakínskij] m stopnja zgornjega karbona med myachovskijem in khamovnicheskijem kŕhkost -i ž lastnost minerala, da se nepravilno lomi, npr. sljuda prečno na plasti kŕhkost minerála -i --ž lastnost minerala, da se pod udarcem drobi v nepravilne drobce, prah krílni sépt -ega -a m vsak od stranskih septov v koralitu rugoznih koral krílo gúbe -a --s del kamninske gube med vr­hom in dolom S: bók gúbe, krák gúbe krilonóžci -ev m mn. (podred, lat. Pteropoda) plank­tonski polži zaškrgarji, ki imajo nogo obliko­vano v dvoje plavalnih kril in navadno nosijo prosojno stožčasto ali spiralno hišico ter živi­jo od krede dalje S: môrski metúlji, pteropódi krílo prelôma -a --s kamninska gmota ob pre­lomu, npr. krovninsko krilo preloma, desno krilo preloma, severno krilo preloma Krímsko hribôvje -ega -a s › Krímsko-Mókr­ ško hribôvje Krímsko-Mókrško hribôvje -ega -a s hribovje iz triasnih in jurskih plasti, ki se razprostira med Ljubljanskim barjem, Želimeljsko doli­no in Borovnico S: Krímsko hribôvje krinoídi -ov m mn. (razred, lat. Crinoidea) iglokožci s korenino, pecljem in krono, ki so sestavlje­ni iz ploščic S: môrske lílije krinoídni apnénec -ega -nca m apnenec s fosili krinoidov PRIM.: trohítni apnénec kriofílna fávna -e -e ž živali, ki živijo v okolju z nizko temperaturo na območju arktičnega in borealnega podnebja S: hladnoljúbno živál­stvo, mrzloljúbno živálstvo kriofílna flóra -e -e ž rastline, ki uspevajo v okolju z nizko temperaturo na območju ark­tičnega in borealnega podnebja S: hladnoljúb­no rastlínstvo, mrzloljúbno rastlínstvo kriofílni -a -o prid. ki se nanaša na organizme, ki živijo v okolju z nizko temperaturo na območ­ju arktičnega in borealnega podnebja, npr. kriofilna favna, kriofilna flora S: hladnoljúb­ni, mrzloljúbni kriokonítna lúknja -e -e ž manjša vdolbina na območju ledeniškega jezika, nastala zaradi povečanega taljenja pod redko nasutim gru­ščem krioturbácija -e ž deformacija prvotno horizon­talno odloženih plasti sedimenta zaradi delo­vanja zmrzali na periglacialnem ozemlju krioturbátni pojav -ega -áva m pojav uvitih plasti v sedimentu, ki so posledica krioturba­cije kríptobatolítski stádij -ega -a m zastar. nastaja­nje nahajališč mineralov v zgornjih delih še neerodiranega batolita kríptodiablástična struktúra -e -e ž diablastič­na struktura zelo drobnozrnatih metamorfnih kamnin kriptodóntni sklep -ega sklépa m sklep med školjčnima loputama, pri katerem zobci niso razviti, rob lupine pod vrhom je le naguban kríptokristálna kamnína -e -e ž kamnina, v kateri sestavine niso prepoznavne s polariza­ cijskim mikroskopom PRIM.: afanítska ka­mnína, míkrokristálna kamnína kríptokristálna struktúra -e -e ž struktura ka­mnine, v kateri sestavine niso prepoznavne s polarizacijskim mikroskopom PRIM.: afanít­ ska struktúra, míkrokristálna struktúra kriptolít -a m › monacít kríptomelán -a tudi cryptomelan [kríptomelán] -a m črn tetragonalni mineral, kalijev manga­nov oksid kríptopertít -a m zelo drobnozrnat različek per­tita, ki ga je mogoče določiti le z elektron­skim mikroskopom kriptozóik -a m › arháik kríptska struktúra -e -e ž neustr. › afanítska struktúra kristál -a m trdno telo z urejeno strukturo, ki je omejeno z ravnimi kristalnimi ploskvami S: lédec kristálasta snôv -e snoví ž neustr. › kristálna snôv kristálasti skrílavec -ega -vca m neustr. › me­ tamórfni skrílavec kristál háda -a --m vključek kristala v večjem kristalu ojko S: háda kristál PRIM.: kristál ójko kristalínična snôv -e snoví ž neustr. › kristálna snôv kristalínik -a m zastar. › metamórfna kamnína kristalínska snôv -e snoví ž neustr. › kristálna snôv kristalít -a m majhen kristal, ki je viden le pod mikroskopom v polarizirani svetlobi S: kri­staloíd PRIM.: mikrolít (1) kristalizácija -e ž proces, pri katerem preha­ja snov iz plinastega, tekočega ali disper­znega stanja v trdno s kristalno zgradbo S: kristaljenje PRIM.: rekristalizácija kristalizacíjska diferenciácija -e -e ž › frák­cijska kristalizácija kristalizacíjska fáza -e -e ž čas kristalizacije kristalizacíjsko razpádanje -ega -a s razpa­danje kamnin zaradi kristaljenja raztopin v razpokah kristalizírana snôv -e snoví ž › kristálna snôv kristaljena snôv -e snoví ž › kristálna snôv kristaljenje -a s proces, pri katerem prehaja snov iz plinastega, tekočega ali disperznega stanja v trdno stanje s kristalno zgradbo S: kristalizácija kristálna fáza -e -e ž stanje trdne snovi s kri­stalno zgradbo kristálna fízika -e -e ž neustr. › fízika kristálov kristálna kál -e -kalí ž začetna enota strukture kristala S: embrionálno zŕno kristálna klíca -e -e ž neustr. › kristálna kál kristálna mréža -e -e ž tridimenzionalna po­navljajoča se razporeditev osnovnih celic, v katerih so atomi prostorsko periodično raz­porejeni na štirinajst različnih načinov S: Bravaisova mréža, Bravaisov kristálni sistém, kristálna rešetka, prostórska kristálna mréža kristálna plôskev -e -kve ž vsaka zunanja plo­skev kristala, ki ima različne oblike, odvisne od kristalnih likov S: lík (2), mejna plôskev kristálna raztopína -e -e ž vsaka od kristal­nih faz, pri katerih se v razponu med dvema končnima členoma lahko spreminja kemična sestava, npr. plagioklazi S: tŕdna raztopína kristálna rešetka -e -e ž zastar. › Bravaisova mréža, kristálna mréža kristálna snôv -e snoví ž snov, ki ima stalno kemično sestavo in urejeno strukturo, nastala s kristalizacijo, npr. kristalni kremen S: kri­stalizírana snôv, kristaljena snôv kristálna struktúra -e -e ž razpored osnovnih delcev v kristalni snovi S: kristálna zgrádba kristálna vôda -e -e ž voda, ki je kot moleku­la vezana v mineralu S: konstitucíjska vôda, molékulska vôda kristálna zgrádba -e -e ž razpored osnovnih delcev v kristalni snovi S: kristálna struktúra kristálna zmés -e zmesí ž neustr. › kristálna raztopína kristálni -a -o prid. ki ima kristalno zgradbo, npr. kristalna snov kristálnik -a m neustr. › metamórfna kamnína kristálni lík -ega -a m v kristalografiji oblika kri­stala, ki nastane s ponovitvijo ene ploskve za­radi simetrijskih elementov kristala S: lík (1) kristálni rób -ega -a m stičišče dveh kristalnih ploskev kristálni sistém -ega -a m zastar. › kristalográf­ski sistém, singoníja kristálni skúpek -ega -pka m več samostojnih kristalov, ki rastejo drug ob drugem ali se ne­pravilno preraščajo PRIM.: kopúča kristálno oglíšče -ega -a s stičišče treh ali več kristalnih ploskev kristaloblást -a m večji kristal v kamnini, na­stal med metamorfnim procesom PRIM.: por­firoblást, vtróšnik kristaloblástična struktúra -e -e ž struktura metamorfnih kamnin, nastalih z rekristaliza­cijo iz zelo težko tekočih talin kristaloblastóza -e ž rekristalizacija v meta­morfni kamnini, pri kateri se spremeni oblika mineralov kristalofízika -e ž neustr. 1. › fizikálna kristalo­grafíja 2. › fízika kristálov kristalografíja -e ž veda, ki obravnava nastanek kristalov in njihove geometrijske, fizikalne, kemične in strukturne lastnosti S: kristalopís­je, kristaloslôvje kristalográfska ós -e osí ž vsaka izmed treh ali štirih osi kristalografskega sistema kristalográfska projékcija -e -e ž projekcija kristalnih ploskev in simetrijskih elementov kristala na projekcijsko ravnino, npr. gno­monska, linearna, stereografska, ciklografska projekcija kristalográfska somérnost -e -i ž zastar. › si­ metríja kristála kristalográfski element -ega -enta m vsaka izmed treh ali štirih kristalografskih osi, ki omogočajo določitev lege elementov kristala kristalográfski simból -ega -a m neustr. › sim­ ból plôskve kristalográfski sistém -ega -a m razvrstitev kristalov po soodvisnosti kotov in dolžin kri­stalografskih osi v kristalu S: kristálni sistém, singoníja kristaloíd -a m › kristalít kristál ójko -a --m večji kristal, ki ima vključke drugih kristalov S: ójko kristál PRIM.: kristál háda kristaloklást -a m odlomljen kos kristala kristaloklástični túf -ega -a m tuf, sestavljen pretežno iz kristalov in njihovih odlomljenih kosov kristalonómična plôskev -e -kve ž kristalna ploskev s simboli, ki so mnogokratniki sim­bolov enotne ploskve kristalopísje -a s zastar. › kristalografíja kristaloslôvje -a s zastar. › kristalografíja kristobalít álfa -a --m bela tetragonalna mo­ difikacija silicijevega dioksida, ki je stabilna pri temperaturi nad 1400 °C S: cristobalit (1) kristobalít béta -a --m kubična modifikacija silicijevega dioksida, ki je stabilna med 1470 °C in 1713 °C S: béta kristobalít, cristobalit (2) krítična temperatúra -e -e ž 1. temperatura, pri kateri nastane fizikalna ali kemična spre­memba ene faze ali več faz (2), npr. prehod iz feromagnetnega kristala v paramagnetni kri­stal 2. temperatura, nad katero je snov neod­visno od tlaka lahko samo v plinastem stanju krítična toplína -e -e ž neustr. › krítična tem­ peratúra 14 krítični pritísk -ega -a m neustr. › krítični tlák krítični tlák -ega -a m vrednost tlaka, nad ka­tero ni več faznega prehoda med plinom in kapljevino kritoseménke -énk ž mn. (skupina, lat. Angyosper­mae) rastline z dvospolnimi cvetovi in semen­skimi zasnovami med zaprtimi plodnimi listi, ki rastejo od krede dalje krizoberíl -a m zelen ali rumen rombični mi­neral, berilijev aluminijev oksid PRIM.: ale­ksandrít krizókola -e ž modrozelen do zelen amorfni ali mikrokristalni mineral, bakrov vodni nitasti silikat krizolít -a m rumen do rumenozelen rombični magnezijev olivin, okrasni kamen (1) S: pe­ridót krizopráz -a m svetlozelen različek kalcedona, okrasni kamen (1) krizotíl -a m vlaknati monoklinski serpentin (2) S: serpentínov azbést križajóča se disperzíja -e -- -e ž › navzkrížna disperzíja krížnica -e ž križna vretenca, zrasla v enotno kost, ki je sestavni del medenice pri večini vretenčarjev S: sákrum krížno vretence -ega -a s vsako od vretenc v križnem delu hrbtenice pri večini vretenčar­jev S: sakrálno vretence krníca -e ž skledasto oblikovano redišče ledeni­ka v Alpah S: okréšelj krníške stopníce -ih -íc ž mn. krnice, ki so dru­ga nad drugo in so nastale zaradi nihanja vi­šine snežne meje krníški ledeník -ega -a m ledenik, ki je samo v krnici krníško jézero -ega -a s z vodo zapolnjena kr­nica kŕnska bréča -e -e ž v liasu nastala apnenčeva pisana breča z rdečim vezivom in z gomolji manganovega oksida na območju Jezera v Lužnici, na Krnu in Begunjščici Kŕnski narív -ega -a m › Narív Júlijskih Álp Kŕnski pokrov -ega -ôva m pokrov iz zgornje­triasnih apnencev in erozijskih ostankov jur­skih in krednih plasti med Bohinjem, Bohinj­skim grebenom, Krnom in Bovško kotlino ter Kaninom na zahodu S: Kŕnsko-Koblánski narív Kŕnsko-Koblánski narív -ega -a m › Kŕnski pokrov krógelna projékcija -e -e ž projekcija, pri kate­ri se prenesejo vsi elementi v središče nami­šljene krogle, ki nato presekajo njen plašč in se presek projicira na projekcijsko ploskev, ki leži horizontalno ali navpično ob njej S: sferična projékcija króglasta krojítev -e -tve ž krojitev magmat­skih ali sedimentnih kamnin v obliki koncen­tričnih lupin zaradi preperevanja S: čebúlasta krojítev, sferična krojítev krojítev -tve ž cepitev, delitev kamnin na zna­čilne oblike zaradi razpadanja ali drugih procesov v naravnih pogojih, npr. paralelepi­pedska, stebrasta, kroglasta, skrilava krojitev PRIM.: tekstúra krojíti se -ím se nedov. pri kamninah cepiti se, de­liti se na značilne oblike v naravnih pogojih krokidolít -a m azbest monoklinskega amfibola riebeckita S: módri azbést krokoít -a m ognjeno rdeč monoklinski mine­ral, svinčev kromat kromít -a m rjav ali črn kubični mineral, žele­zov kromov oksid kromitít -a m 1. ultramafična kamnina, sesta­vljena pretežno iz kromita 2. naravna zmes kromita, magnetita in hematita kromitonôsna kamnína -e -e ž ultramafična kamnina, v kateri je nahajališče kromita kromosfera -e ž 1. rdeča, zelo turbulentna plast atmosfere Sonca, debela nekaj tisoč kilome­trov, iz katere se dvigajo plameni 2. › nife­síma, Zemljina kromosfera, Zemljino zunánje jedro krómova ókra -e -e ž zelena glina, ki vsebuje okoli 10 % kromovega oksida krómova sljúda -e -e ž › fuchsit krómov diopsíd -ega -a m svetlozelen mono­klinski mineral, kalcijev magnezijev piroksen s kromom S: krómov piroksén krómov galún -ega -a m umetni mineral, kro­ mov kalijev sulfat krómov granát -ega -a m › uvarovít krómov magnetít -ega -a m magnetit, v kate­rem je del trivalentnega železa nadomeščen s kromom krómov piroksén -ega -a m › krómov diopsíd krómov spinél -ega -a m › pikotít krómov vezuvianít -ega -a m vezuvianit, v katerem je del aluminija nadomeščen s kro­mom krómov wulfenít -ega -a m wulfenit, v katerem je del molibdena nadomeščen s kromom króna -e ž (lat. corona) del zoba, ki gleda iz zobne jamice pri vretenčarjih krónolitologíja -e ž področje geologije, ki pro-učuje starost in sestavo kamnin krónolitolóška enôta -e -e ž stratigrafska eno­ ta, ki združuje kamnine, nastale v podobnih pogojih v času ene geokronološke enote S: krónolitolóški člén, lítostratigráfska enôta, lítostratigráfski člén krónolitolóški člén -ega -a m › krónolitolóška enôta, lítostratigráfska enôta kronologíja -e ž › géokronologíja kronolóška enôta -e -e ž › géokronolóška enôta kronolóški -a -o prid. › géokronolóški kronolóški člén -ega -a m › géokronolóška enôta krónostratigrafíja -e ž › stratigrafíja krónostratigráfska enôta -e -e ž litološko ali geokronološko določeno zaporedje plasti ali geoloških teles S: krónostratigráfski člén, stratigráfska enôta, stratigráfski člén krónostratigráfski člén -ega -a m › króno­stratigráfska enôta, stratigráfska enôta krosopterígiji -ev m mn. (red, lat. Crossopterygii) ribe kostnice s hrbtno struno in delno poko­stenelimi vretenci in resastimi plavutmi, ki so razporejene kot okončine pri tetrapodih, zato so izhodiščna oblika za razvoj tetrapodov in živijo od devona dalje, npr. latimerija S: re­soplavútarice krôvna gúba -e -e ž › polegla gúba krôvna moréna -e -e ž ostrorobi kamninski material, ki ga ledenik prenaša na površju S: površínska moréna krôvna teoríja -e -e ž teorija o nastanku kakega gorstva z narivi in/ali pokrovi krôvni izolátor -ega -ja m › krovnínski izolátor krôvni lápor -ega -ja m laporovec, ki prekriva premogove plasti v Zasavju krovnína -e ž celota plasti, ki ležijo nad določe­no plastjo kamnine, rude, premoga krovnínski izolátor -ega -ja m hidrogeološki izolator, ki prekriva vodonosnik S: krôvni izolátor krovnínsko krílo prelôma -ega -a --s krilo pre­loma, ki leži nad prelomno ploskvijo krôvno steklo -ega -a s tanka steklena ploščica, s katero se prekrije vzorec minerala ali ka­mnine na objektnem steklu króžnica -e ž 1. geometrijsko mesto vseh točk v ravnini, ki so enako oddaljene od središčne točke 2. obod kroga kŕpasti azbést -ega -a m neustr. › antigorít kŕšec -šca m zastar. mineral iz razreda sulfidov s kovinskim sijajem in trdoto, višjo od 4 Kŕška kotlína -e -e ž › Kŕška sinklinála Kŕška sinklinála -e -e ž sinklinala iz miocen­skih, pliocenskih in kvartarnih plasti na ob­močju Krškega polja in Bizeljskega S: Bizélj­ sko-Zágorska sinklinála, Kŕška kotlína, Kŕška udorína, Sinklinála Brezína-Véliko Trgovíšče Kŕška udorína -e -e ž › Kŕška sinklinála kŕške plastí -ih --ž mn. spodnjekredni fliš in ploščasti apnenec ter rdeči laporovec z rožen­cem v okolici Krškega Kŕški pokrov -ega -ôva m narivni del Zgor­njega Avstroalpina iz paleozojskih in mezo­zojskih kamnin, na jugovzhodu iz terciarnih sedimentov in sedimentnih kamnin, ki leži med Innerkremsom in Obernöltzem na seve­ru ter Celovško kotlino in labotsko dolino na jugu Kŕški prelom -ega -ôma m prelom v zagrebški smeri od Novega mesta na jugozahodu in po dolini Krke do Dobrave na severovzhodu kŕšnik -a m neustr. 1. › bréča 2. › konglo­merát krúra -e ž parni ploščasti izrastek v osrednjem delu ramenonožca, na katerega se opira ra­menski skelet krustifikacíjska struktúra -e -e ž neustr. › skórjasta struktúra krúston -a m (ang. cruststone) grebenski apnenec, ki je sestavljen iz tesno povezane organske skorje, raščene druga nad drugo krvávec -vca m zastar. › hematít (2) ksenoblást -a m mineralno zrno brez značilne kristalne oblike, nastalo pri metamorfozi P: idioblást PRIM.: hipidioblást ksenogéni minerál -ega -a m zastar. › epi­ genétski minerál ksenogéno nahajalíšče minerálnih surovín -ega -a ----s neustr. › epigenétsko naha­ jalíšče minerálnih surovín ksenomórfni kristál -ega -a m kristal, ki ga ne omejujejo kristalne ploskve, značilne za do-ločen kristalografski sistem S: álotriomórfni kristál, spáčeni kristál P: idiomórfni kristál ksénotermálno nahajalíšče -ega -a s hidro­termalno nahajališče mineralnih surovin, nastalo plitvo pod Zemljinim površjem pri visokih temperaturah PRIM.: épitermálno na­hajalíšče, hípotermálno nahajalíšče, téleter­málno nahajalíšče ksenotím -a m rjav, rumen do rdečkast tetrago­nalni mineral, itrijev fosfat ksilém -a m del žile pri rastlinah, ki prevaja vo­do PRIM.: floém ksilinít -a m maceral rjavega premoga, ki je na­stal iz debel in vej, različek tekstinita ksilít -a m › lésni lignít 14 ksilítni lignít -ega -a m › lésni lignít ksilítni rjávi premog -ega -ega premóga m neustr. › lésni lignít ksilopál -a m › lésni opál, opalizírani lés k-stratégi -ov [ká] m mn. organizmi, ki glede na pogoje v okolju gradijo stabilno uravnoteže­no populacijo P: r­stratégi ktenídij -a m škrga pri mehkužcih, na kateri so posamezne škržne lamele nameščene ob osrednji osi ktenoídna lúska -e -e ž ribja luska z nazobča­nim zadnjim robom kubanit -a tudi cubanit [kubanít] -a m bronasto rumen rombični mineral, bakrov železov sul­fid kubergándij -a m zastar. stopnja srednjega per-ma med chihsijem in murgabijem kúbična diakísdodekaédrična vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol m3) vrsta simetrije, ki ima tri dvoštevne in štiri trištevne osi simetrije in tri ravnine simetrije S: pentagóndodekaé­drična vŕsta simetríje kúbična giroédrična vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol 43) vrsta simetrije, ki ima tri štiri­števne, štiri trištevne in šest dvoštevnih osi simetrije S: pentagóntrioktaédrična vŕsta si­metríje kúbična heksákisoktaédrična vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol m3m) vrsta simetrije, ki ima tri štirištevne, štiri trištevne in šest dvoštev­nih osi simetrije ter devet ravnin simetrije kúbična heksákistetraédrična vŕsta simetríje – -e -e -e --ž (simbol 43 m) vrsta simetrije, ki ima tri štirištevne zrcalnosučne in štiri trištevne osi simetrije ter šest ravnin simetrije kúbična singoníja -e -e ž kristalografski sis­tem s tremi enako dolgimi kristalografskimi osmi in pravimi koti med njimi S: izométrični kristalográfski sistém, kúbični kristalográfski sistém, teserálni sestav kúbična tetartoédrična vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol 23) vrsta simetrije, ki ima tri dvo­števne in štiri trištevne osi simetrije S: penta­góntritetraédrična vŕsta simetríje kúbični kristalográfski sistém -ega -ega -a m kristalografski sistem s tremi enako dolgimi kristalografskimi osmi in pravimi koti med njimi S: izométrični kristalográfski sistém, kú­bična singoníja, teserálni sestav kúbični minerál -ega -a m mineral, ki kristali v kubičnem kristalografskem sistemu kubíhnia -e ž vsaka od fosilnih sledi, ki so na­stale zaradi počivanja bentoških organizmov na morskem dnu kuboídna kóst -e kostí ž kockasto oblikovana nartnica pri večini vretenčarjev S: kócka (2) kúhinjska sôl -e solí ž neustr. › halít kulísni diagrám -ega -a m grafični prikaz raz­merja kamnin v zaporednih presekih kúlmski lápor -ega -ja m spodnjekarbonski la­porovec kultúrni horizónt -ega -a m temnejše obarvan del plasti, ki vsebuje sledove človekovega delovanja, npr. orodje, kurišče, ostanki lo­vskega plena Kúmski narív -ega -a m nariv mezozojskih pla­sti, ki se razprostira od Podkuma mimo ra­deč in Lisce do Bohorja kúngoške plastí -ih --ž mn. srednjemiocenske plasti peščenjaka in laporovca na južnih po­bočjih Konjiške gore kungúrij -a m stopnja spodnjega perma med ar­tinskijem in roadijem kunzit -a [kuncít] m rožnat prozoren spodumen, okrasni kamen (1) kuprít -a m rdeč kubični mineral, bakrov oksid S: rdéči bakrénec kurílna vrédnost -e -i ž množina toplote, ki se sprosti pri popolnem zgorevanju trdih in tekočih goriv v kJ/kg, pri plinastih gorivih v kJ/m3 kutíkula -e ž 1. voščena prevleka pri kopenskih rastlinah, ki jih ščiti pred izhlapevanjem 2. zaščitno ali oporno neživo tkivo na zunanji površini nevretenčarjev kutinít -a m različek macerala eksinita, v kate­rem prevladujejo kutikule (1) kvarcín -a m kalcedon, v katerem so vlakna vzporedna s smerjo največjega lomnega ko­ličnika in je optično pozitiven PRIM.: lutecít kvarcít -a m zrnata metamorfna kamnina, se­stavljena pretežno iz kremena, ki je nastala iz kremenovega peščenjaka ali roženca S: kre­menjákovec, kreménovec kvarcítni skrílavec -ega -vca m metamorfni skrilavec s kremenovimi zrni in granoblastič­no strukturo kvarcitoídna struktúra -e -e ž mozaična struk­tura močno prekristaljenega peščenjaka, ki ima več kot 90 % kremenovih zrn in v osnovi ali cementu pretežno kremen kvarcítov konglomerát -ega -a m konglomerat s prevladujočimi prodniki kvarcita kvartár -ja m perioda mlajšega kenozoika od neogena dalje, ki traja 1.800.000 let in traja še danes kvartárni glaciál -ega -a m glacial v pleistoce­nu S: diluviálni glaciál kvartíranje -a s › četrtínjenje kvén -a m zastar. plast peščenega mulja pod pr­stjo na Ljubljanskem barju v okolici Vrhnike S: kójn kvésta -e tudi cuesta [kvésta] -e ž grič ali greben, na eni strani položen in na drugi zelo strm, nastal zaradi različne odporno­ sti kamnine proti eroziji PRIM.: ledeníška grbína kvinkvelokulína -e ž (rod, lat. Quinqueloculina) mi­liolida, ki ima v začetnem zavoju pet kamric kvinkvelokulínski stádij -ega -a m razvojni stadij pri miliolidah foraminiferah, ko je v enem zavoju pet kamric 14 L láberje -a s zastar. › grúšč lábora -e ž zastar. › konglomerát Labótski prelom -ega -ôma m prelom, ki pote­ ka v smeri severozahod–jugovzhod iz Labot­ske doline in dalje ob zahodnem robu Pohor­ja do Boča lábradorec -rca m zastar. › labradorít (2), lar­vikít labradorescénca -e ž iridescenca v labradoritu labradorít -a m 1. v mineralogiji plagioklaz, ki vsebuje od 50 % do 70 % anortita 2. v petro­logiji in kamnarstvu globočnina sienitske skupi­ne z malo mafičnimi minerali S: lábradorec, larvikít labradorítova kamnína -e -e ž › anortozít lábska hládna dôba -e -e -e ž › menápska hládna dôba, menápski glaciál lábski glaciál -ega -a m › menápska hládna dôba, menápski glaciál lacínij -a m podstopnja norija med tuvalijem in alaunijem ladín -a m zastar. › ladínij ladínij -a m stopnja srednjega triasa med anizi­ jem in karnijem S: ladín, ladínik ladínik -a m zastar. › ladínij lagéna -e ž (rod, lat. Lagena) foraminifera z globu­ larno kalcitno hišico, ki živi od jure dalje lagéna cóna -e -e ž cona z lagenami S: lagení­ dna cóna lagenídna cóna -e -e ž › lagéna cóna Lagerstätten --[lagerštéten] m (nem.) v mednaro­ dni terminologiji zelo bogato nahajališče fosi­lov, ki so navadno tudi zelo dobro ohranjeni PRIM.: nahajalíšče fosílov lagúna -e ž 1. plitev vodni bazen na nizki mor­ski obali, od odprtega morja ločen z ozkim pasom kopnega S: grebénska lagúna 2. pli­tvo morje v atolu znotraj koralnega grebena lagunárni dolomít -ega -a m neustr. › lagúnski dolomít lagúnski dolomít -ega -a m drobnokristalni do­lomit, ki se izloča iz vode v mirni laguni lagúnski fácies -ega -a m facies, ki kaže zna­ čilnosti nastajanja kamnine v laguni láhar -ja m 1. blatni tok ali plaz vulkanoklastič­nega materiala, ki teče po pobočju vulkana 2. sediment ali oblika, ki nastane iz vulkanokla­stičnega blatnega toka ali plazu lakolít -a m večja gmota intruzivne kamnine, ki se je v obliki leče vrinila med plasti Zemljine skorje in pri tem kupolasto dvignila krovnin­ske plasti lakustrálni -a -o prid. ki se nanaša na območje sedanjih in nekdanjih jezer, npr. lakustralni sediment, lakustralna favna lakustrálni lápor -ega -ja m lapor, ki nastaja v jezeru lakustrálni láporovec -ega -vca m laporovec, ki nastaja v jezeru lakustrálno premogíšče -ega -a s premogišče, nastalo v jezeru lakústrični -a -o prid. neustr. › lakustrálni lamarkízem -zma m zastarela teorija G. B. la­marcka o dedovanju pridobljenih znakov ne­posredno od staršev lambertít -a m › uranofán Lambertova projékcija -e -e ž ekvivalentna krogelna projekcija, ki omogoča predstavitev geoloških elementov v prostoru laméla -e ž 1. prečni greben zobne krone kočni­ka pri nekaterih sesalcih, npr. pri slonih S: lóf 2. tanka ploščica ali listič kamnine 3. prečni presek posamičnega kristala plagioklaza, ki je v dvojčični legi s sosednjim S: dvójčična laméla lamelárna koluméla -e -e ž ploščast kalcitni stebriček pri koralah lamelárna mamíla -e -e ž izboklina na prečnem grebenu pri mamutovem zobu lamelárna struktúra -e -e ž 1. v paleontologiji zgradba skeleta mehkužcev iz tankih kalci­tnih lističev 2. v petrologiji struktura kamnin, nastala zaradi delovanja visokega tlaka S: lamelárna zgrádba lamelárna zgrádba -e -e ž › lamelárna struk­túra (2) lamelárni agregát -ega -a m agregat iz plošča­stih mineralov ali kamnin lamelárni ligament -ega -enta m ligament iz ploščastih vlaken hitina lamelárni stebríček -ega -čka m del prečnega grebena pri mamutovem zobu lamélna fórmula -e -e ž število prečnih grebe­nov brez obeh talonov pri zobeh slonov lamélni índeks -ega -a m razmerje med števi­lom lamel (2) v plasti in debelino plasti lámina -e ž 1. najtanjša razpoznavna plast de­beline od 0,05 mm do 1 mm, nastala pri se­dimentaciji 2. najtanjša razpoznavna plast znotraj lamele v skeletu organizma laminácija -e ž 1. nastajanje lamin (1) 2. kroji­tev kamnine v tanke ploščice, ki imajo vzpo­redne ploskve PRIM.: skrílavost laminácijska cóna -e -e ž cona laminarnega to­ka v rečni strugi laminárni dolomít -ega -a m dolomit, ki se kroji v tanke ploščice zaradi delovanja tlaka PRIM.: laminírani dolomít laminárni fosíl -ega -a m fosil, ki je ohranjen v tankih lističih, npr. stromatoporoid laminárni tók -ega -a m tok vode v rečni strugi ali podtalnici, v kateri hitre plasti vode drsijo brez vrtincev druga ob drugi laminárno gíbanje podtálnice -ega -a --s gi­banje podtalnice v obliki lističev, značilno za medzrnsko porozne vodonosnike láminasti dolomít -ega -a m neustr. 1. › la­minárni dolomít 2. › laminírani dolomít laminírana kamnína -e -e ž kamnina z lamini­rano teksturo laminírana tekstúra -e -e ž tekstura sedimen­tnih kamnin, pri katerih se v zelo tankih pla­steh menjavajo barve kamnine, npr. pri glini laminírani dolomít -ega -a m dolomit z lami­nirano teksturo, ki je nastala zaradi delova­nja modrozelenih cepljivk ali sedimentacije PRIM.: laminárni dolomít laminírani peščenják -ega -a m peščenjak z la­minirano teksturo lamprít -a m neustr. › lamproít lamprofír -ja m vsaka od temnih žilnin s porfi­roidno strukturo S: lamprofírska kamnína lamprofírska kamnína -e -e ž › lamprofír lamproít -a m temno obarvana predornina, bo­ gata s kalijem in magnezijem lánda -e ž zastar. kraška planota, npr. Tržaško­ -komenska planota landénij -a m zastar. › thanetij landerít -a m › rosolít langbeinit -a [langbajnít] m brezbarven, ru­ menkast, rdečkast, zelenkast kubični mineral, kalijev magnezijev sulfat langhij -a [lángij] m stopnja srednjega miocena med burdigalijem in serravallijem v medite­ranskem razvoju langobárdij -a m podstopnja ladinija med fas­sanijem in cordevolijem langobárdska stôpnja -e -e ž neustr. › lan­gobárdij lantanídi -ov m mn. › elementi rédkih zemelj lantanít -a m bel, rožnat, rumen rombični mine­ral, lantanov cerov vodni karbonat lantanoídi -ov m mn. › elementi rédkih zemelj lapíl -a m piroklast velikosti od 2 mm do 64 mm lapílni túf -ega -a m tuf, ki vsebuje vulkanski pepel in lapile lápis lázuli -a --m › lazurít lápor -ja m klastična usedlina iz 35 % do 65 % kalcita in/ali dolomita in glinenih mineralov z zrni, manjšimi od 0,063 mm láporasta glína -e -e ž glina iz 85 % do 90 % glinenih mineralov in kalcita in/ali dolomita láporasti apnénec -ega -nca m apnenec iz 85 % do 90 % kalcita in glinenih mineralov S: glínasti apnénec (2) láporasti glínavec -ega -vca m glinavec iz 85 % do 90 % glinenih mineralov in kalcita in/ali dolomita láporna glína -e -e ž klastična usedlina iz 75 % do 85 % glinenih mineralov in kalcita in/ali dolomita láporna pŕst -e prstí ž prst, ki vsebuje večjo ko­ličino laporja lápornati apnénec -ega -nca m neustr. › lápo­rasti apnénec, láporni apnénec láporni apnénec -ega -nca m apnenec, sestav­ljen iz 75 % do 85 % kalcita in glinenih mi­neralov S: glínasti apnénec (1) láporni peščenják -ega -a m peščenjak z lapor­nim cementom PRIM.: peščéni lápor láporni razvoj -ega -ôja m razvoj laporovca v določeni stratigrafski enoti, npr. miocenske plasti laporovca láporovec -vca m klastična kamnina iz 35 % do 65 % kalcita in/ali dolomita in glinenih mineralov in z zrni, manjšimi od 0,063 mm S: opóka larámijska orogenétska fáza -e -e -e ž oroge­netska faza alpidske orogeneze na meji krede in paleocena larámijsko gúbanje -ega -a s zgornjekredno in paleocensko gubanje v Severni Ameriki lardalít -a m alkalni sienit z nefelinom in lepi­domelanom S: laurdalít Lársenov fáktor -ega -ja m vrednost tretjine 11 vsote silicijevega dioksida in kalijevega ali železovega ali magnezijevega ali kalcijevega oksida pri analizi magmatskih kamnin Lársenov variacíjski diagrám -ega -ega -a m diagram, v katerem so na ordinati vrednosti utežnih odstotkov posameznega oksida, na abscisi pa vrednost Larsenovega faktorja lárva -e ž neodvisen in gibljiv razvojni stadij nevretenčarjev, ki se jasno loči od odraslega osebka S: ličínka larvikít -a m v petrologiji in kamnarstvu globočnina sienitske skupine z malo mafičnimi minerali S: lábradorec, labradorít (2) lásasta struktúra -e -e ž struktura minerala, ki ima kot las tanke kristale lásasti minerál -ega -a m mineral rombičnega ali monoklinskega kristalografskega sistema, ki ima kot las tanke kristale, razpotegnjene v eni smeri, npr. epsomit, plumozit lástovičji rep -ega repa m dvojček sadre, pri katerem sta kristala zrasla po krajši ploskvi Láška kadúnja -e -e ž › Láška sinklinála Láška sinklinála -e -e ž sinklinala, ki leži južno od Trojanske antiklinale, s srednjeoligocen­skimi, egerijskimi, badenijskimi, sarmatij­skimi in panonijskimi plastmi med laškim, Kalobjem, Slivnico, Javorjem, Babnimi Brdi, Zibiko in nezbišami S: Láška kadúnja láški lápor -ega -ja m zgornjemiocenski zelen­kastosiv laporovec v Sloveniji lášt -a m v geomorfologiji večje kamnite površine v visokogorskem krasu laténtna toplôta -e -e ž toplota, ki se mora do­vesti mineralu, da se njegova notranja sestava pri faznem prehodu spremeni, njegova tem­peratura pa ostane stalna, npr. za prehod iz trdnega v tekoče agregatno stanje laterálij -a m vsaka od štirih stranskih parnih kalcitnih ploščic v pritrjenem delu zunanjega skeleta raka vitičnjaka laterálna erozíja -e -e ž erozija bregov zaradi rečnega toka S: bóčna erozíja laterálna gróblja -e -e ž › bóčna moréna, stránska moréna laterálna gúba -e -e ž stranski izrastek zunanje stene v bivalni prostor pri nerineji laterálna kámrica -e -e ž kamrica pri foramini­ferah, ki leži v vrsti poleg drugih kamric S: bóčna kámrica laterálna moréna -e -e ž › bóčna moréna, stránska moréna laterálna ornamentácija -e -e ž ornamentacija na stranskih delih zunanjih skeletov organiz­mov laterálni -a -o prid. ki je oddaljen od sredinske ravnine, npr. lateralna kamrica P: mediálni laterálni fácies -ega -a m facies, ki se stika z drugim faciesom ali prehaja vanj S: bóčni fácies laterálni lób -ega -a m lob na vsakem od stran­skih delov zavoja pri amonoidih laterálni pritísk -ega -a m pritisk, ki deluje pra­vokotno na smer delovanja glavnega pritiska S: bóčni pritísk, stránski pritísk laterálni stebríček -ega -čka m stebriček na zunanji strani molarja pri nekaterih prežve­kovalcih laterálni zób -ega -a m zob na zunanjem delu heterodontnega sklepa pri školjkah S: bóčni zób, stránski zób laterít -a m rdeča tla iz sekundarnih oksidov že­leza in aluminija, nastala s preperevanjem si­likatnih kamnin v tropskem podnebju PRIM.: laterítni boksít laterítenje -a s › laterizácija laterítni boksít -ega -a m z železovimi minerali bogat boksit, nastal s preperevanjem silika­tnih kamnin v tropskem podnebju, ki vsebuje tudi kaolinit PRIM.: laterít laterítno preperévanje -ega -a s preperevanje mafičnih magmatskih kamnin v tropskem podnebju laterítno rudíšče -ega -a s nahajališče železo­vega ali aluminijevaga laterita laterizácija -e ž proces spreminjanja kamnine ali prsti v laterit S: laterítenje latimerija -e ž (rod, lat. Latimeria) resoplavutarica z mesnatimi plavutmi, ki živi od devona dalje in je primer živega fosila latiselátna sutúra -e -e ž primarna sutura pri amonitih s širokimi sedli latít -a m predornina sienitske skupine, v kateri so vtrošniki kalijevih glinencev in plagiokla­zov v približno enakem razmerju lattórfij -a m zastar. stopnja zgornjega eocena med bartonijem in rupelijem S: priabónij laumontit -a [lomontít] m bel do rožnat mono­klinski mineral, kalcijev zeolit laumontitov prehnitov kreménov fácies -ega -ega -ega -a [lomontítov prenítov] m meta­morfni facies kamnin, ki so nastale v preho­dnih pogojih med diagenezo in metamorfozo pri tlakih od 2 × 108 Pa do 3 × 108 Pa in tem­peraturah od 200 °C do 300 °C laurdalít -a m › lardalít laurít -a m neustr. › lavrít lautít -a m neustr. › lavtít láva -e ž 1. magma, ko predre Zemljino površje in se razlije po njem 2. kamnina, nastala iz te magme S: izlívna predornína, krepenéla láva, skrepenéla láva, stŕjena láva lavína -e ž s kraja nastanka premaknjena gmota snega S: snéžni pláz lávina dóma -e -e ž konveksno oblikovana gmota kamnin iz enega ali več tokov strjene lave S: lávin pokrov lávina odeja -e -e ž enakomerno debela gmota kamnin iz enega ali več tokov strjene lave lávin ognjeník -ega -a m ognjenik, iz katerega se ob izbruhu izliva lava S: lávin vulkán P: plínski ognjeník lávin pokrov -ega -ôva m konveksno oblikova­na gmota kamnin iz enega ali več tokov strje­ne lave S: lávina dóma lávin vulkán -ega -a m vulkan, iz katerega se ob izbruhu izliva lava S: lávin ognjeník P: plínski vulkán Lavrázija -e ž velik, enoten kontinent na sever­ni Zemljini polobli v spodnjem paleozoiku, na prehodu med paleozoikom in mezozoi­kom severni del Pangee, ki se je v triasu ločil od Gondwane in so ga sestavljali kratoni: La­vrencija, Fenosarmacija, Angara in Kitajsko­-korejski masivi, na katere je v kredi razpa­del S: Lavrázijski kratón Lavrázijski kratón -ega -a m velik, enoten kon­tinent na severni Zemljini polobli v spodnjem paleozoiku, na prehodu med paleozoikom in mezozoikom severni del Pangee, ki se je v triasu ločil od Gondwane in so ga sestavljali kratoni: Lavrencija, Fenosarmacija, Angara in kitajsko-korejski masivi, na katere je v kredi razpadel S: Lavrázija Lavréncija -e ž kraton zahodnega dela Lavrazi­je, ki obsega območje današnje Severne Ame­rike in severnega Atlantika in ga sestavljajo: Kanadski ščit, Severnoameriška platforma in Hebridski kraton S: Erija, Severnoameriški kratón, Severnoatlántski kratón lavrít -a m črn kubični mineral, rutenijev osmi­jev sulfid lavsonít -a m neustr. › lawsonit lavtít -a m mineral, bakrov arzenov sulfid lawsonit -a [losonít] m bel rombični mineral, kalcijev aluminijev hidroksidni skupinski vo­dni silikat Lázarjeva vŕsta -e -e ž fosilna vrsta, ki nena­doma izgine iz geološke zgodovine in se čez nekaj časa ponovno pojavi lazína -e ž zastar. › kolúvij, pláz, zemeljski pláz lazulít -a m moder do vijoličast monoklinski mineral, magnezijev železov aluminijev hi­ droksid fosfat lazúrec -rca m zastar. › lazurít lazurít -a m moder kubični mineral, natrijev kalcijev skeletni silikat s tujimi ioni S: lápis lázuli, lazúrec lazúrni kámen -ega -mna m neustr. › lazurít lážna anomalíja -e -e ž anomalija, ki jo povzro­čajo povečini še nepojasnjeni pojavi lechatelierit -a [lešateljerít] m naravno kreme­nično steklo, nastalo pri visoki temperaturi léča -e ž mineral, kamnina ali premog v obliki leče v plasti ali med plastmi, npr. leča premo­ga, leča roženca léčasta plástnatost -e -i ž neustr. › léčasta te­ kstúra léčasta slojevítost -e -i ž neustr. › léčasta te­ kstúra léčasta struktúra -e -e ž struktura (2) nekaterih skrilavih metamorfnih kamnin, ki imajo med plastmi leče iz enega minerala ali več mine­ralov S: očésna struktúra léčasta tekstúra -e -e ž tekstura plastnate sedi­mentne kamnine, v kateri so med plastmi mi­nerali ali polimineralni skupki lečaste oblike léčasto nahajalíšče minerálnih surovín -ega -a -- --s nahajališče mineralnih surovin, v ka­terem so koristni minerali nakopičeni v več­jih ali manjših lečah léd ledú m brezbarven prozoren heksagonalni vodikov oksid, kristalizirana voda lédec -dca m zastar. › kristál ledéna bariera -e -e ž v morju plavajoče gmote ledu z razmeroma gladko površino debeline več kot 100 m in s površino do 400.000 km2, npr. rossova ledena bariera na antarktiki S: šélfni léd ledéna dôba -e -e ž epoha kvartarja med plio­cenom in holocenom, za katero je značilno menjavanje glacialov in interglacialov S: dilúvij, pleistocén PRIM.: poledenítev ledéna gôra -e -e ž plavajoča gmota ledu, ki se je zaradi taljenja odlomila od ledenika PRIM.: plávni léd ledéna jáma -e -e ž kraška jama, v kateri se led poleti ne stopi, npr. Snežna jama na Raduhi ledéna platfórma -e -e ž ravna površina celin­skega ledenika ledéna plôšča -e -e ž plošča ledu, nastala pri taljenju zamrznjene reke, jezera ali morja ledéna réka -e -e ž neustr. 1. › dolínski ledeník 2. › ledeníški tók ledeník -a m iz snežnih padavin v snežnih kota­njah nad snežno mejo nastala gmota ledu, ki 13 počasi drsi po nagnjeni podlagi, jo erodira in akumulira morene ledeníška dôba -e -e ž neustr. › glaciál, hládna dôba ledeníška dolína -e -e ž z ledenikom preobli­kovana rečna dolina s prečnim prerezom v obliki črke U ali korita in menjavanjem glo­beli s skalnimi pragovi S: korítasta dolína, korítna dolína PRIM.: réčna dolína ledeníška dŕsa -e -e ž › ledeníški obrús ledeníška erozíja -e -e ž dolbenje, drobljenje in odnašanje kamnin zaradi delovanja ledenika S: eksarácija, glaciálna erozíja ledeníška glína -e -e ž glina, nastala z droblje­ njem talne morene ledeníška gomíla -e -e ž › moréna (2) ledeníška gŕba -e -e ž neustr. › ledeníška gr­ bína ledeníška grbína -e -e ž vzboklina, visoka en meter do nekaj metrov, nastala zaradi razlike v odpornosti kamnine proti ledeniški eroziji ali premikanja ledenika, položna v smeri pre­mikanja ledenika in strma na nasprotni strani, npr. Blejski otok PRIM.: kvésta ledeníška gróblja -e -e ž › moréna (2) ledeníška kálnost -e -i ž neustr. › ledeníško mléko ledeníška korozíja -e -e ž neustr. › eksarácija, glaciálna erozíja, ledeníška erozíja ledeníška kotlíca -e -e ž › ledeníški lônec ledeníška míza -e -e ž gmota ledu, pokrita z večjim kamnom ali kamninsko ploščo in tako zavarovana pred taljenjem ledeníška oblíka -e -e ž oblika površja, nastala kot posledica ledeniške erozije in akumulaci­je, npr. ledeniška dolina, morena (2) S: glaci­géna oblíka ledeníška plást -e plastí ž neustr. › moréna (2) ledeníška póč -e -pôči ž razpoka med začet­kom ledenika in srežem, primrznjenim na skalno steno krnice ledeníška pônev -e -nve ž › ledeníški lônec ledeníška razpóka -e -e ž razpoka, redko glo­blja od 80 m, ki nastane na območju ledeni­škega jezika zaradi drsenja po neravni podla­gi ali razširitve ledeniške doline ledeníška usedlína -e -e ž › moréna (1), tíl ledeníška vôda -e -e ž › ledeníški pôtok ledeníška vráta -ih vrát s mn. odprtina na če­ lu ledenika, kjer izstopa ledeniški potok kot močan vodni tok ledeníški -a -o prid. ki se nanaša na delovanje ledenikov S: glacigéni ledeníški blók -ega -a m › balván ledeníški čok -ega čôka m › balván ledeníški dŕsnik -ega -a m neustr. › drsník ledeníški fácies -ega -a m facies, ki nastaja pod ledenikom, v ledu in na njegovem obrobju zaradi delovanja ledenika in ledeniških vod na nekdaj poledenelem ozemlju, npr. morena, ozer, zander ledeníški jezik -ega -íka m del dolinskega ali celinskega ledenika pod snežno mejo S: talíšče ledeníka ledeníški kotlíč -ega -íča m › ledeníški lônec ledeníški léd -ega ledú m led, nastal s taljenjem in ponovnim zamrzovanjem snega v krnici nad snežno mejo ledeníški lom -ega lôma m lom ledenika zaradi povečanega strmca, pri katerem se odlomlje­ni deli ponovno spojijo v ledenik ledeníški lônec -ega -nca m okrogla ali ovalna kotanja v trdi kamnini pod ledom v območju ledeniškega jezika, nastala zaradi vrtinčenja drsnikov v ledeniški vodi S: ledeníška ko­tlíca, ledeníška pônev, ledeníški kotlíč ledeníški mlín -ega -a m navpični jašek v ledu s spiralasto zavitimi zglajenimi stenami, ki ga izdolbe ledeniški potok ledeníški nanos -ega -ôsa m neustr. › drumlin, moréna (2) ledeníški obrús -ega -a m skalna podlaga, po kateri drsi ledenik, jo brusi in z drsniki, vklju­čenimi v led, povzroča v kamninski podlagi raze, školjkaste lome in druge oblike ledeni­ške erozije S: ledeníška dŕsa ledeníški opráskanec -ega -nca m zastar. › oráženec ledeníški oráženec -ega -nca m neustr. › orá­ ženec ledeníški pôtok -ega -óka m potok, ki priteka izpod ledenika S: ledeníška vôda ledeníški prag -ega prága m › skálni prag ledeníški rób -ega -a m › čelo ledeníka ledeníški sediment -ega -enta m › moréna (1), tíl ledeníški súnek -ega -nka m nenadno napre­dovanje ledenika zaradi povečanega dotoka snežnih padavin nad snežno mejo ali zaradi izbruha ognjenika pod ledenikom, npr. Vat­najökull na Islandiji ledeníški tók -ega -a m tok ledenika po lede­niški dolini ledeníški vŕtec -ega -tca m sklop oblik ledeni­ške erozije na območju, ki ga je zapustil lede­nik, npr. okolica Blejskega jezera, ledeniški vrt Luzern v Švici ledeníško jézero -ega -a s z vodo zalita ko­ tanja, ki jo je izdolbel ledenik v podlago na svoji poti, npr. Blejsko jezero ledeníško mléko -ega -a s zaradi razpršeno­sti zdrobljenih karbonatnih kamnin mlečno bela voda ledeniških potokov S: apnénčevo mléko ledeníško-réčna usedlína -e -e žzastar. › flúvio­glaciálni sediment, gláciofluviálni sediment ledeníško-réčni sediment -ega -enta m zastar. › flúvioglaciálni sediment, gláciofluviálni sediment ledeníško zajezítveno jézero -ega -ega -a s je­zero v kotanji med končno moreno in ledeni­škim jezikom, nastalo pri umiku ledenika ledenodôbni člôvek -ega -éka m (vrste, lat. Homo habilis, Homo erectus, Homo neanderthalensis, Homo sapiens) vse vrste in podvrste človeka, ki so ži­vele v pleistocenu S: diluviálni člôvek, fosílni člôvek, pleistocénski člôvek, práčlôvek lédni klín -ega -a m bolj ali manj navpična, koničasto oblikovana razpoka v trajno zamr­znjenih tleh, zapolnjena z ledom, globoka do 40 m in široka do 8 m ledníški tók -ega -a m neustr. › dolínski le­deník lédveno vretence -ega -a s vsako od vretenc v ledvenem delu hrbtenice S: lumbálno vretence ledvíčasta struktúra -e -e ž kolomorfna struk­tura, pri kateri je površina minerala podobna goveji ledvici ledvičnják -a m zastar. › nefrít léga obrátne vzporédnosti plôskve -e -- -- --ž položaj ploskve v dvojčku, če se en kristal v dvojčku zavrti okrog osi, pravokotne na stič­no dvojčično ploskev léga plôskve -e --ž 1. položaj vsake geološke ploskve v prostoru, ki ga določata vpad in na­klonski kot 2. položaj kristalne ploskve gle­de na kristalografske osi, npr. pinakoid prve, druge, tretje ali četrte lege léga popôlne vzporédnosti plôskve -e -- -- -­ ž položaj ploskve v dvojčku, v katerem so vsi elementi obeh poedincev vzporedni léhkovec -vca m zastar. › lehnják, travertín lehnják -a m porozna biokemična sedimentna kamnina, nastala z izločanjem kalcita, ki se je pri temperaturi, nižji od 30 °C, izločil iz te­koče vode in obdal rastline S: apnéni máček, léhkovec, travertín PRIM.: síga lektotíp -a m izmed določenih primerkov no­ve vrste izbran holotip, če ta ni bil prvotno določen lemniskáta -e ž krivulja v obliki osmice v geo­metriji ali optiki, npr. izokroma léndavska formácija -e -e ž zgornjemiocenske plasti brakičnega konglomerata, laporovca in peščenjaka nad murskosoboško formacijo v Pomurju léndavski lápor -ega -ja m laporovec zgornje­miocenske starosti na območju Pomurja lénij -a m stopnja spodnjega kambrija med at­dabanijem in solvijem leonhardit -a [leonardít] m bel monoklinski kalcijev zeolit leopárdova rúda -e -e ž črn kromit, ki ima z rumenkasto ali rjavkasto prikamnino in se­kundarnimi minerali strukturo, podobno leo­pardovi koži lepidoblástična struktúra -e -e ž homeoblastič­na struktura skrilavih metamorfnih kamnin s sljudnimi minerali, ki so se med kristalizacijo usmerili vzporedno lepidoblástično vezívo -ega -a s vezivo meta­morfne kamnine, v kateri letvasta in lističasta zrna tvorijo usmerjeno strukturo lepidociklína -e ž (rod, lat. Lepidocyclina) forami­nifera z lečasto hišico, pri kateri lateralne ka­mrice obdajajo večinoma šesterokotne ekva­torialne kamrice, ki je živela v paleogenu lepidociklínski apnénec -ega -nca m apnenec z lepidociklinami lepidodendrón -a m › lúskavec (1) lepidokrokít -a m rdečkast do rdečerjav rom­bični mineral, gama železov oksihidroksid, skupaj z goethitom sestavni del limonita lepidolít -a m rožnat monoklinski mineral, kali­jev litijev aluminijev listasti silikat S: lítijeva sljúda, lúskavec (2) lepidomelán -a m črn različek biotita z večjo količino feri železa S: želézova sljúda lepílo -a s zastar. › osnôva (1) leptinít -a m › granulít, leptít leptít -a m regionalno metamorfna, kremenovo glinenčeva kamnina z granoblastično struk­turo, nastala pri visoki temperaturi v granuli­tnem faciesu S: granulít, hälleflinta, leptinít leptokláza -e ž manjša razpoka v kamnini P: diakláza leptokloríti -ov m mn. skupina kloritov z ne­jasno izraženo kristalizacijo in z manj ma­gnezija, železa in aluminija od ortokloritov PRIM.: ortokloríti léptotermálno nahajalíšče -ega -a s hidroter­malno nahajališče mineralnih surovin, ki je nastalo v pogojih med mezotermalnim in epi­termalnim nahajališčem 1 lercolít -a m neustr. › lherzolit leskéči se premog -ega -- premóga m neustr. 1. › antracít 2. › čŕni premog lésni jáspis -ega -a m jaspis, ki je nadomestil organsko snov v lesu, v katerem je še ohra­njena njegova struktura lésni lignít -ega -a m lignit, v katerem je še ohranjena vlaknata struktura lesa S: ksilít, ksilítni lignít lésni opál -ega -a m les z ohranjeno strukturo, prepojeno z opalom S: ksilopál, opalizírani lés PRIM.: fosílni lés lésni premog -ega premóga m neustr. › lignít, mehki rjávi premog lesnobŕdski apnénec -ega -nca m julijski de­beloplastnat siv do črn apnenec z vmesnimi polami skrilavega laporovca s školjkami, polži, foraminiferami in algami na Lesnem brdu in Drenovem griču, ki se je uporabljal kot naravni kamen PRIM.: rábeljski apnénec lestivarít -a m alkalni aplit z egirinom in ar­fvedsonitom létiston -a m (angl. lettucestone) karbonatna ka­mnina, nastala na grebenu, ki jo gradijo gre­benski organizmi s pahljačasto razrastjo, v katero se lovi sediment lettenkohle -a [létenkole] m spodnji del zgor­njetriasnih plasti s premogom v germanskem razvoju létvasta struktúra -e -e ž struktura kamnine, sestavljena iz monoklinskih ali rombičnih mineralov v obliki letvic léva modifikácija kristála -e -e --ž tisti od dveh enantiomorfnih kristalov, katerega plo­skev seka drugo kristalografsko os na ne­gativnem delu, prvo pa na pozitivnem delu PRIM.: désna modifikácija kristála levantínij -a m zastar. stopnja zgornjega pliocena med dakijem in predtegelenskim glacialom v srednji evropi S: reuverij léva škóljčna lopúta -e -e -e ž leva stran lupine pri orientirani školjki lev brlógar leva -ja m zastar. › jámski lev levcít -a m bel tetragonalni ali kubični gli­nenčev nadomestek, kalijev alumosilikat S: vezúvov granát levcitít -a m drobnokristalna ali porfirska al­kalna predornina gabrske skupine s titano­vim avgitom in levcitom, brez glinencev in olivina levcitoéder -dra m zastar. › tétragontriokta­éder levcitofír -ja m porfirska predornina z levcitom, nefelinom in monoklinskim piroksenom levcítov bazált -ega -a m alkalni bazalt z lev­citom levcítov fonolít -ega -a m fonolit z levcitom kot značilnim mineralom levcítov monzonít -ega -a m alkalni monzonit z levcitom, olivinom in monoklinskim piro­ksenom S: somaít monzonít levcítov nefelinít -ega -a m nefelinit z levcitom in alkalnim piroksenom levigliant -a [leviljánt] m zastar. zmes metacina­barita in sfalerita lévi prelom -ega -ôma m prelom, ob katerem se njegovo severno krilo premakne v levo stran S: levozmíčni prelom PRIM.: désni prelom levítev -tve ž periodična menjava zunanjega skeleta ali kože S: ékdisis, ekdizón levkogabroídna mágma -e -e ž gabrska ma­gma, ki ima nesorazmerno veliko saličnih mineralov PRIM.: anortozít levkokrátni -a -o prid. ki se nanaša na svetlo barvo, npr. levkokratna magmatska kamnina, levkokratna žilnina P: melanokrátni levkoksén -a m kriptokristalni ali amorfni pro­dukt razpada ilmenita, rutila ali sfena levkopirít -a m zastar. › löllingit lévosúčni kristál -ega -a m optično aktiven kri­stal, pri katerem se ravnina polarizacije sve­tlobe suče na levo PRIM.: désnosúčni kristál lévozmíčni prelom -ega -ôma m prelom, ob ka­terem se njegovo severno krilo premakne v levo stran S: lévi prelom PRIM.: désnozmíčni prelom levynit -a [levinít] m brezbarven, rdečkast ali rjavkast trigonalni mineral, natrijev kalcijev zeolit lézenje -a s počasno premikanje preperine po pobočju, pri katerem se ne ustvari drsina lezíka -e ž tanka plast preperine ali presledek, ki ločuje dve plasti ali dva sklada S: meja med plastmí (1) lézna meja -e -e ž zastar. zgornja meja plastično­sti gline, določena po metodi Casagrandija lezúra -e ž brazgotina na spori, ostanek stika z drugimi sporami ali pelodi v tetradi ležéča gúba -e -e ž › polegla gúba ležíšče -a s zastar. › nahajalíšče minerálnih su­ rovín ležíšče minerálnih surovín -a -- --s zastar. › nahajalíšče minerálnih surovín ležíšče premóga -a --s zastar. › nahajalíšče premóga, premogíšče lherzolit -a [lercolít] m globočnina peridotitske skupine z olivinom ter rombičnimi in mono­klinskimi pirokseni PRIM.: harzburgit liáda -e ž zastar. › lías liádni apnénec -ega -nca m zastar. › líasni apnénec liádni sklad -ega skláda m zastar. › líasni sklad lías -a m epoha spodnje jure med zgornjim tria­som in doggerjem S: liáda líasni apnénec -ega -nca m apnenec, nastal v liasu S: liádni apnénec líasni sklad -ega skláda m sklad, nastal v liasu S: liádni sklad libetenít -a m svetel rombični mineral, bakrov hidroksid fosfat libúrnijska formácija -e -e ž zgornjekredne in paleocenske plasti, sestavljene iz vremskih in kozinskih plasti ter slivskega apnenca na krasu libúrnijska stôpnja -e -e ž neustr. › libúrnijska formácija líce -a s vsak od obeh stranskih delov naglavne­ga ščita pri trilobitih S: géna ličínka -e ž neodvisen in gibljiv razvojni stadij nevretenčarjev, ki se jasno loči od odraslega osebka S: lárva líčnica -e ž parna kost v obraznem delu lobanje, ki povezuje zgornjo čeljustnico s senčnico in čelnico pri večini vretenčarjev S: zigmótična kóst líčnik -a m › premolár lídijski kámen -ega -mna m zastar. › lidít lidít -a m črn kalcedon S: lídijski kámen, lídski kámen, zlatárska oslíca lidítni konglomerát -ega -a m konglomerat s prevladujočimi prodniki lidita lídski kámen -ega -mna m zastar. › lidít lievrít -a m › ilvaít ligament -enta m nitasta vez iz hitina, ki veže dva skeletna elementa ali več skeletnih ele­mentov, npr. ligament pri školjkah PRIM.: sklépna véz ligamentna área -e -e ž vdolbina na školjčni lupini, v kateri leži ligament S: ligamentna jámica ligamentna gúba -e -e ž greben v notranjosti rudistne lupine, na katerega je pritrjen liga­ment ligamentna jámica -e -e ž vdolbina na školjčni lupini, v kateri leži ligament S: ligamentna área ligamentno pólje -ega -a s večji, navadno na­guban del školjčne lupine, kamor se prirašča ligament lignín -a m organska snov, ki je kot sestavni del celuloze pomembna sestavina celične stene lesa in je manj odporna od celuloze lignít -a m rjavi premog s kurilno vrednostjo od 8000 KJ do 15 000 KJ, 60 % do 70 % ogljika, 35 % do 75 % vode in pogosto še ohranjeno lesno strukturo S: mehki rjávi premog PRIM.: rjávi premog, tŕdi rjávi premog liják -a m mesnata cev pri glavonožcih, skozi katero iztiskajo vodo za premikanje telesa S: hiponóm lík -a m 1. v kristalografiji oblika kristala, ki nasta­ne s ponovitvijo ene ploskve zaradi simetrij­skih elementov kristala S: kristálni lík 2. zastar. › kristálna plôskev likopódij -a m (rod, lat. Lycopodium) rastlina, ki ima z drobnimi lističi gosto poraslo steblo in spo­rofile, ki oblikujejo njegov betičasti vrhnji del in živi od devona dalje S: lisičják, lisičnják LILE lile-ja [líle] m krat. (ang. large ion lithophile elements) eno- ali dvovalentne kemične prvine, ki se med frakcijsko kristalizacijo v magmi koncentrirajo v saličnih mineralih limán -a m z morjem zalito ustje reke, ki je z nasipom ločeno od morja, npr. severna obala Črnega morja limburgít -a m temna alkalna gabrska predor­nina z vtrošniki olivina in monoklinskih pi­roksenov ter z alkalijami bogato steklasto osnovo límnični -a -o prid. ki se nanaša na sladko vodo, npr. limnični sediment límnično-estuárijska usedlína -e -e ž pretežno muljasta usedlina, bogata z organsko snovjo kopenskega izvora, ki nastaja v brakični vo­di limonít -a m svetlorjava do temnorjava zmes železovih hidroksidov, goethita in lepidokro­kita S: rjávi želézovec limonítenje -a s › limonitizácija limonitizácija -e ž proces oksidacije železa v mineralih in kamninah, ki poteka od delne oksidacije z limonitno prevleko do psevdo­morfoze prvotnega minerala S: limonítenje limonítna konkrécija -e -e ž konkrecija v glini ali ilovici iz limonita PRIM.: bôbovec limonítna prevléka -e -e ž tanka ali debelejša plast železovih hidroksidov na površini žele­zovih mineralov ali na površini kamnin, bo­gatih z železom, nastala zaradi oksidacije limonítno rudíšče -ega -a s nahajališče različ­nih železovih hidroksidov in limonita límul -a m (rod, lat. Limulus) primitiven morski pajkovec z močnim naglavnim ščitom in ko­ničastim zadnjim delom telesa, ki živi od jure dalje S: óstvar 1 linarít -a m temnomoder monoklinski mineral, svinčev bakrov hidroksid sulfat lineácija -e ž vsaka makroskopska ali mikro­skopska linijsko usmerjena struktura v sedi­mentnih ali metamorfnih kamninah, nastala zaradi podolgovate ali listaste oblike zrn ali fosilov lineárna erúpcija -e -e ž erupcija vzdolž tek­tonske razpoke lineárna projékcija -e -e ž v kristalografiji direk­tna projekcija ploskve, ki seka središče sno­piča pod projekcijsko ravnino lineárni potres -ega -ésa m potres, ki nastane vzdolž večjega preloma lineít -a tudi linnaeit [lineít] -a m svetlo jekleno siv kubični mineral, kobaltov sulfid S: kóbal­tov kŕšec, kóbaltov pirít linnaeit -a [lineít] m › lineít liparít -a m zastar. › riolít lípica -e ž v kamnoseštvu lipiški apnenec lípiška formácija -e -e ž zgornjekredni plastnat apnenec z rudistnimi biostromami in bioher­mami ali z roženci na Krasu lípiški apnénec -ega -nca m zgornjekredni pla­stnat apnenec z rudisti, ki se uporablja kot na­ravni kamen, iz okolice Lipice na Krasu lípovški apnénec -ega -nca m srednjejurski ooidni apnenec med sivim apnencem iste sta­rosti pri Podpeči liptít -a m mikrolitotip rjavega premoga, v kate­rem je več kot 95 % eksinita líptobiolítski premog -ega premóga m premog, nastal iz najbolj odpornih ostankov višjih ra­stlin, spor, peloda, smol in plutinega tkiva S: spórasti líptobiolít lísasti ahát -ega -a m progasti ahat z dendritni­mi vključki S: pokrajínski ahát lísasti apnénec -ega -nca m apnenec z lisami različnih barv, npr. hotaveljski apnenec S: marógasti apnénec lisičják -a m (rod, lat. Lycopodium) rastlina, ki ima z drobnimi lističi gosto poraslo steblo in sporo­file, ki oblikujejo njegov betičasti vrhnji del in živi od devona dalje S: likopódij, lisičnják lisičjákovci -ev m mn. (razred, lat. Lycopodiopsi­da) rastline, ki imajo deblo v celoti poraslo z drobnimi listi in so velike od nekaj deset centimetrov do več deset metrov in živijo od devona dalje lisičnják -a m zastar. › likopódij, lisičják lístasta struktúra -e -e ž 1. struktura minerala v heksagonalnem kristalografskem sistemu, ki se kolje v tanke lističe, npr. hematit, listasti silikati 2. struktura kamnin, sestavljenih pre­težno iz listastih silikatov, npr. blestnik lístasti premog -ega premóga m premog, ki zaradi sušenja razpoka v liste PRIM.: skrílavi rjávi premog lístasti silikáti -ih -ov m mn. skupina silikatnih mineralov s tetraedri silicijevega tetraoksida, povezanimi v ravnine, podobne listom S: filo­silikáti, plástnati silikáti lístenje -a s zastar. › foliácija (2) lístič -a m 1. v inženirski geologiji kamninsko telo z vzporednimi ploskvami debeline manj kot 5 mm PRIM.: plást (4), plôšča (3), sklad (2) 2. eden ali več vzporednih lističastih mineralov, npr. sljude, grafita, zlata, srebra ali bakra lístičasta tekstúra -e -e ž › foliácija (1) lístnata tekstúra -e -e ž neustr. › foliácija (1) lístnati premog -ega premóga m › disodil listvenít -a m kloritni skrilavec, ki vsebuje tudi magnezit in z magnezijem bogate minerale litargít -a m rdeč tetragonalni mineral, svinčev oksid lítavec -vca m › lítavski apnénec lítavski apnénec -ega -nca m zgornjemiocen­ski svetel apnenec v Posavskih gubah in na vzhodnem Štajerskem S: lítavec PRIM.: lito­támnijski apnénec lítavski konglomerát -ega -a m zgornjemiocen­ski svetel apnenčev konglomerat v Posavskih gubah in na vzhodnem Štajerskem lítavski peščenják -ega -a m zgornjemiocenski svetel apnenčev peščenjak v Posavskih gu­bah in na vzhodnem Štajerskem lítični peščenják -ega -a m peščenjak, v kate­rem prevladujejo drobci kamnin S: dróba (2), drobník (2), grauwaka (2) lítični túf -ega -a m tuf, v katerem prevladuje­jo drobci vulkanskih kamnin brez votlinic S: litoídni túf litifikácija -e ž spreminjanje novo odloženih sedimentov v trdno kamnino s procesi ce­mentacije (1), konsolidacije (1), izsuševanja, kristalizacije PRIM.: diagenéza lítijeva sljúda -e -e ž › lepidolít lítijev lepidomelán -ega -a m črn zinnwaldit z veliko železa lítijev turmalín -ega -a m › elbaít Litíjska antiklinála -e -e ž antiklinala iz paleo­zojskih, triasnih in terciarnih plasti, ki poteka od zahoda proti vzhodu med Ljubljano, Liti­jo, Bohorjem in se nadaljuje preko Dekmanc do Krapinskih Toplic Litíjski antiklinórij -ega -a m neustr. › Litíjska antiklinála Litíjski narív -ega -a m › Litíjski pokrov Litíjski pokrov -ega -ôva m pokrov iz triasnih, jurskih in krednih plasti, ki se razprostira od Rašice na zahodu preko Domžal do Zagorja na vzhodu S: Litíjski narív Litíjski prelom -ega -ôma m prelom v smeri sever–jug od Ponovič na severu do Bogen­šperka na jugu litiotíde -íd ž mn. (družina, lat. Lithiotidae) dezmo­dontne školjke z zelo velikim ligamentnim poljem, podobne sploščenemu rogu, ki so živele v juri litiotídni apnénec -ega -nca m apnenec z ostan­ki litiotid litiotís -a m (rod, lat. Lithiotis) školjka z dolgima loputama in ozkim prostorom med njima, ki je živela v juri litofílna prvína -e -e ž po Goldschmidtu prvina, ki se s kisikom veže v okside in oksidne soli, npr. aluminij, natrij, kalij, kalcij, mangan S: oksifílna prvína litográfski apnénec -ega -nca m jurski ploščast ali skrilav mikritni apnenec, ki se je zaradi drobne zrnavosti uporabljal za litografske plošče S: litográfski kámen litográfski kámen -ega -mna m › litográfski apnénec litográfski skrílavec -ega -vca m neustr. › lito­ gráfski apnénec litoídni túf -ega -a m › lítični túf litologíja -e ž področje geologije, ki se ukvarja z določanjem kamnin po zunanjih značilno­stih litolóška enôta -e -e ž kamnina ali več kamnin, nastalih v podobnih fizikalnih in kemičnih pogojih, npr. grupa, formacija, člen, plast litolóška sestáva -e -e ž sestava kamnin, ki je določena po makroskopskih značilnostih ob­močja PRIM.: petrográfska sestáva litolóški -a -o prid. ki se nanaša na litologijo, npr. litološko zaporedje, litološki horizont litopedálij -a m (rod, lat. Lithiopedalion) velika školjka s ploščastima loputama in izrazitim rebrastim ligamentnim poljem, ki je živela v liasu litorál -a m 1. območje morskega dna do globi­ne 200 m S: litorálna cóna, litorálni pás 2. del tega območja med najvišjo plimo in najnižjo oseko S: évlitorál, évlitorálna cóna, medplím­ski pás litorálna cóna -e -e ž › litorál (1), litorálni pás litorálni pás -ega pasú m območje morskega dna do globine 200 m S: litorál (1), litorálna cóna litosfera -e ž trdni Zemljin ovoj, ki sega do glo­bine okoli 400 km in obsega Zemljino skorjo in zgornji Zemljin plašč S: tektosfera litosferska plôšča -e -e ž vsak od delov litos­fere, ki se med seboj približujejo, razmikajo, podrivajo, narivajo in drsijo na astenosferi S: plôšča (2) PRIM.: kratón litostátični tlák -ega -a m napetost v kamnini na katerem koli območju, ki nastaja zara­di težnosti in drugih sil v Zemljini skorji S: géostátični tlák, kamnínski tlák PRIM.: hidro­státični tlák lítostratigrafíja -e ž področje geologije, ki ugo­tavlja časovno zaporedje nastanka kamnin in njihovo petrografsko sestavo lítostratigráfska enôta -e -e ž stratigrafska enota, ki združuje kamnine, nastale pod po­dobnimi pogoji v času ene geokronološke enote S: krónolitolóška enôta, krónolitolóški člén, lítostratigráfski člén lítostratigráfski člén -ega -a m › krónolitoló­ška enôta, lítostratigráfska enôta litotámnija -e ž (rod, lat. Lithothamnium) rdeča al­ga s kalcitnim skeletom v obliki gomolja ali skorje, pogostna zlasti v terciarju S: nulipóra litotámnijski apnénec -ega -nca m terciar­ni apnenec z ostanki litotamnij v osrednji in vzhodni Sloveniji S: nulipórni apnénec PRIM.: lítavski apnénec litotíp -a m značilna vrsta črnega premoga, v katerem je makroskopsko vidna struktura, npr. vitren litvánski apnénec -ega -nca m neustr. › lítavski apnénec litvánski konglomerát -ega -a m neustr. › líta­ vski konglomerát livárski pések -ega -ska m kremenov pesek, ki se, zmešan s premogovim prahom in glino, uporablja za izdelovanje livarskih modelov lizardít -a m › bastít Ljubljánska kotlína -e -e ž tektonska udorina, zapolnjena s terciarnimi in kvartarnimi se­dimenti in sedimentnimi kamninami v osre­dnjem delu slovenije, nastala verjetno na pre­hodu eocena v oligocen z udorom grude, ki je prvotno spajala kamniško-savinjske alpe in Julijske Alpe, in obsega Radovljiško kotlino, Dobrave, kranjsko-sorško polje in severni del Mengeškega polja, južni del udorine, tj. ljubljansko polje in ljubljansko barje, pa se je začel pogrezati šele na prehodu iz pliocena v pleistocen S: Ljubljánska udorína Ljubljánska udorína -e -e ž › Ljubljánska ko­tlína 1 ljubljánske plastí -ih --ž mn. karbonsko-perm­ske plasti skrilavega glinavca, kremenovega peščenjaka in konglomerata v Posavskih gu­bah, v Škofjeloškem in Polhograjskem hri­bovju ter v okolici Ljubljane PRIM.: karbón­sko­permske plastí Ljubljánsko bárje -ega -a s kotlina, zapolnjena s kvartarnimi rečnimi, jezerskimi in močvir­skimi sedimenti, ki se razteza med ljubljano in Igom in se na vzhodu zajeda v Posavske gube, na jugu v Rakitniško-Bloško grudo, na zahodu pa v Vrhniško-Cerkniško grudo S: Barjánska kotlína, Bárska kotlína Ljubljánsko pólje -ega -a s del ljubljanske kotline, zapolnjen s kvartarnimi rečnimi se­dimenti, ki se razprostira vzhodno od črte Rožnik–Ljubljanski grad Ljútomerska depresíja -e -e ž neustr. › Ljúto­merska sinklinála Ljútomerska sinklinála -e -e ž sinklinala, za­polnjena s terciarnimi sedimenti in sedimen­tnimi kamninami, ki loči Mursko udorino od ormoško-selniške monoklinale S: Ptújsko­­Ljútomerska sinfórma Ljútomerski prelom -ega -ôma m prelom v zagrebški smeri, ki poteka od Poljčan, mimo Ptuja in Ljutomera na severovzhodu in naprej na Madžarsko S: Bálatonski lineament llandellij -a [ljandélij] m stopnja srednjega or­dovicija med llanvirnijem in caradocijem llandoverij -a [landoverij] m serija spodnjega silurja med ashgillijem in wenlockijem llanvirnij -a [ljanvírnij] m stopnja spodnjega or­dovicija med arenigijem in llandellijem lób -a m (lat. lobus) del lobne linije, ki je vbočen ali odprt proti ustju hišice amonita P: sedlo lobánja -e ž okostje glave, sestavljeno iz mož­ganskega in obraznega dela pri večini vreten­čarjev S: kránij lobánjska kápsula -e -e ž zastar. › lobánjski krov lobánjski krov -ega krôva m kosti zgornjega dela možganske votline S: lobánjska kápsula lobánjsko dno -ega -a s kosti spodnjega dela možganske votline lóbna čŕta -e -e ž › lóbna línija lóbna línija -e -e ž vijugast šiv, s katerim je sept priraščen na notranjo steno hišice amonita S: lóbna čŕta, sutúrna čŕta, sutúrna línija PRIM.: sutúra (2) lóčenje mágme -a --s proces, pri katerem se iz prvotne taline izločita dve nemešljivi talini ločníca trájnega snegá -e ----ž › ločníca véčnega snegá, snéžna meja ločníca véčnega snegá -e -- --ž višina, do ka­tere sega strnjen sneg v goratih in polarnih območjih, ki se poleti ne stopi S: ločníca tráj­nega snegá, snéžna meja lóf -a m prečni greben zobne krone kočnika pri nekaterih sesalcih, npr. pri slonih S: laméla (1) lofodóntni zób -ega -a m kočnik rastlinojedih sesalcev, pri katerih sestavljajo krono lofi, npr. pri slonih lofofór -ja m obročasti ali podkvasti del tkiva z lovkami, ki obkroža usta pri lofoforatih lofoforáti -ov m mn. (naddeblo, lat. Lophophorata) kolonijski ali solitarni živalski organizmi, ki imajo lofofor in živijo od kambrija dalje lógarski apnénec -ega -nca m trogkofelski prekristaljen rožnat apnenec severno od Mat­kovega kota lochkovij -a [lohkôvij] m stopnja spodnjega de­vona med pridolom in pragijem v pelaškem razvoju lójevčenje -a s nizkotemperaturna metasomat­ ska sprememba magnezijevih mineralov v lojevec v ultramafičnih kamninah S: steati­tizácija, talkizácija lójevčev skrílavec -ega -vca m metamorfna ka­mnina, v kateri prevladuje lojevec pred slju­do in kremenom PRIM.: steatít (1) lójevec -vca m bel do zelen monoklinski mine­ral z najnižo trdoto, magnezijev hidroksidni lističasti silikat S: sálovec, steatít (2), tálk lokalitéta -e ž › nahajalíšče löllingit -a [lelingít] m svetlo kovinski rombični mineral, železov arzenid, izomorfen z ram­melsbergitom in safloritom S: levkopirít lom minerála lôma --m pojav, da imajo drob­ci nekaterih mineralov po lomljenju nerav­no površino, drugi minerali pa se razlomijo vzporedno s kristalnimi ploskvami lómna plôskev -e -kve ž zastar. › razkólna plôskev lómni kolíčnik -ega -a m razmerje med hitro­stjo valovanja svetlobe v vakuumu in v dolo­čeni snovi ali med dvema snovema, odvisno od valovne dolžine svetlobe in anizotropnosti snovi S: índeks refrákcije longitudinálne gúbe -ih gúb ž mn. gube, kate­rih osi so vzporedne s kakšno geološko struk­turo, npr. s smerjo gorstva longitudinálni potrésni valôvi -ih -ih -ôv m mn. (lat. undae primae) najhitrejši valovi, ki nastane­jo pri longitudinalnem potresnem valovanju S: primárni valôvi, pŕvi valôvi, P-valôvi longitudinálni prelom -ega -ôma m prelom, ki poteka vzporedno z določeno geološko strukturo ali je vzporeden s smerjo določe­nega gorstva longitudinálno potrésno valovánje -ega -ega -a s prostorsko potresno valovanje, pri ka­ terem nihajo delci kamnin in tekočin okoli stalne točke v smeri širjenja potresnega va­lovanja in je hitrost odvisna predvsem od gostote in elastičnosti snovi S: kompresíjsko potrésno valovánje, primárno potrésno valo­vánje, prvôtno potrésno valovánje lonsdaleít -a m heksagonalni različek ogljika v meteoritih, polimorfen z diamantom in gra­fitom lónston -a m › drópston lopática -e ž parna ploščata kost na hrbtu, ki je s sklepom povezana z nadlahtnico in pri ne­katerih vretenčarjih tudi s ključnico S: pléč­nica, skápula lopíngij -a m serija med guadalupijem in spo­dnjim triasom lopúta -e ž vsak del dvodelnega zunanjega kar­bonatnega skeleta pri školjkah, ramenonož­cih in ostrakodih lorandít -a m rdečkast do temno svinčeno siv monoklinski mineral, talijev arzenov sulfid lorencínija -e ž (rod, lat. Lorenzinia) fosilna sled, pri kateri so koničaste jamice radialno razpo­rejene lorikáti -ov m mn. › poliplakofóri Lôvejevo valovánje -ega -a s površinsko potre­sno valovanje, pri katerem delci nihajo vzpo­redno z Zemljinim površjem in pravokotno na smer širjenja potresnih valov lôvka -e ž gibljiv organ za lovljenje hrane pri nižjih živalih, npr. pri koralah ložánski kámen -ega -mna m › máceljski pe­ščenják lucinoídni sklep -ega sklépa m heterodon­tni sklep z dvema kardinalnima zobema pri školjkah ludfórdij -a m stopnja zgornjega silurja med gorstijem in pridolom ludlowij -a [ludlôvij] m serija zgornjega silurja med wenlockijem in pridolijem lúknjičarke -ark ž mn. (razred, lat. Foraminiferida) praživali s hišico S: foraminífere lúknjičava kamnína -e -e ž kamnina, v kate­ri so prazni prostori, ki jih lahko zapolnjuje plin, voda, nafta S: porózna kamnína lúknjičavi dolomít -ega -a m dolomit z večjimi ali manjšimi votlinicami in luknjicami, nastal z dolomitenjem apnenca S: céličasti dolomít, sátasti dolomít luksulianít -a m › luxullianit lumbálno vretence -ega -a s vsako od vre­tenc v ledvenem delu hrbtenice S: lédveno vretence luminiscénca -e ž pojav, da seva telo, ki ni se­greto do visoke temperature, zaradi prejete energije, npr. termične, svetlobne, radioaktiv­ne PRIM.: fluorescénca, fosforescénca (1) lúnške plastí -ih --ž mn. julijske klastične pla­sti v vzhodnih Severnih Apneniških Alpah lúnula -e ž 1. ovalno polje ob vrhu školjčne lu­pine, v katerem je včasih ligament 2. ovalna odprtina v skeletu z nizko korono pri nekate­rih morskih ježkih lúpa -e ž ročna optična priprava z bikonveksno lečo, ki ima kratko goriščno razdaljo S: pove­čeválno steklo, vekšálno steklo lupína -e ž dvodelni skelet pri školjkah, rame­nonožcih in ostrakodih lúskar -ja m zastar. › lúskavec (1) lúskasta zgrádba -e -e ž ponavljajoča se ge­ološka zgradba, nastala zaradi prelamljanja in narivanja v isti smeri S: imbrikácija (2), nalúskana zgrádba lúskasti hematít -ega -a m › spekularít lúskasti želézovec -ega -vca m zastar. › spe­kularít lúskavec -vca m (rod, lat. Lepidodendron) 1. v pa­leontologiji orjaški lisičjakovec, ki je živel v karbonu S: lépidodendrón, lúskar 2. zastar. › lepidolít lutecín -a m › lutecít lutecít -a m vlaknati kalcedon, v katerem ima­jo vlakenca poševno potemnitev S: lutecín PRIM.: kvarcín lutetij -a [lutécij] m stopnja srednjega eocena med ypresijem in bartonijem lutít -a m klastična kamnina z zrni v velikosti mulja, npr. kalcilutit luxullianit -a [luksulianít] tudi luksulíanit -a m dvosljudni granit, bogat s turmalinom, lahko tudi s kasiteritom luzonít -a m črn tetragonalni mineral, bakrov arzenov sulfid, dimorfen z enargitom lúžnati -a -o prid. › alkálijski L-valôvi -ôv [el in l.] m mn. (lat. undae longae) najpočasnejši valovi, ki nastanejo pri povr­šinskem potresnem valovanju S: dólgi valôvi, površínski potrésni valôvi M ma --[emá] m okrajš. milijon let maar -a [már] m plitev vulkanski krater, za­polnjen z vodo PRIM.: kráter (1), vulkánsko jézero maastrichtij -a [mastríhtij] m stopnja zgornje krede med campanijem in danijem máceljski peščenják -ega -a m peščenjak spo­dnjemiocenske starosti v širši okolici Roga­ške slatine S: ložánski kámen, plešívški pe­ščenják Máceljski prelom -ega -ôma m prelom v smeri jugozahod–severovzhod od Donačke gore na zahodu, severno od Maclja do hrvaške Gla­žute na vzhodu macerál -a m organska sestavina premoga, ki ima svojo strukturo, barvo in trdoto, podobno kot mineral v kamnini, npr. ksilinit mackinawit -a [makinavít] m temno bronasto rjav tetragonalni mineral, nikljev železov sul­fid S: kansít máčje okó -ega očésa s 1. prozoren različek krizoberila z zeleno prelivajočimi se barva­mi, dragi kamen S: cymophan, orientálsko máčje okó 2. preseven različek kremena s sivozeleno prelivajočimi se barvami, nastal s psevdomorfozo azbesta, okrasni kamen (1) máčje srebró -ega -á s zastar. › béli muskovít máčje zlató -ega -á s zastar. › rumeni muskovít Mačkovéčka struktúrna enôta -e -e -e ž neustr. › Mačkôvska struktúrna enôta Mačkôvska struktúrna enôta -e -e -e ž struk­turna enota iz zgornjetriasnih in jurskih plasti pri Mačkovcu, severovzhodno od Mo­zlja madreporít -a m perforirana ploščica na vrhu skeleta pri iglokožcih, skozi katero prihaja voda v kameno cev vodovodnega sistema S: centridorzálna plôščica, dorzálna plôščica, madrepórna plôščica madrepórna plôščica -e -e ž perforirana plo­ščica na vrhu skeleta pri iglokožcih, skozi ka­tero prihaja voda v kameno cev vodovodnega sistema S: centridorzálna plôščica, dorzálna plôščica, madreporít madrepórne korále -ih -ál ž mn. zastar. › skle­ raktínijske korále mádston -a m (ang. mudstone) glinena kamnina z manj kot 10 % karbonatnih zrn madžárska smér -e smerí ž › zágrebška smér Madžárski prelom -ega -ôma m › Zágrebški prelom maentwrogij -a [maentvrógij] m stopnja zgor­njega kambrija med menevijem in dolgelli­jem máfična erúpcija -e -e ž erupcija mafične ma­gme máfična kamnína -e -e ž magmatska kamnina, v kateri prevladujejo mafični minerali PRIM.: bázična kamnína máfična láva -e -e ž lahko tekoča lava (1), bogata z magnezijem in železom PRIM.: bá­zična láva máfična mágma -e -e ž lahko tekoča magma, bogata z magnezijem in železom PRIM.: bá­zična mágma máfični minerál -ega -a m magnezijev in/ali že­lezov silikat S: fémični minerál máfični silikát -ega -a m silikat, ki vsebuje že­lezo, magnezij in kalcij PRIM.: bázični silikát mafít -a m neustr. › máfična kamnína magdalénska formácija -e -e ž formacija, ki obsega v spodnjem delu temen silurski filito­idni skrilavec, v vrhnjem delu pa zelen ordo­vicijski filitoidni skrilavec z vložki diabaza na območju Remšnika, Dravograda, Slovenj Gradca, Raven na Koroškem in v Mežici S: štalenskogôrska formácija magdebúrški pések -ega -ska m morski pesek oligocenske starosti na območju Nemčije in Francije z bogato favno mehkužcev maghemít -a m črn kubični gama železov trio­ksid, nastal z oksidacijo iz magnetita, dimor­fen s hematitom mágma -e ž silikatna talina v Zemljini notra­njosti, ki vsebuje pline, vodno paro in lahko tudi kristale S: žárja PRIM.: talína magmatízem -zma m 1. nastanek in razvoj magmatskih kamnin z gibanjem in strjeva­njem magme 2. teorija, po kateri je večina granitov kristalizirala iz magme kakršnega koli izvora magmátska bréča -e -e ž sprimek drobcev ma­gmatskih kamnin PRIM.: aglomerát magmátska fáza -e -e ž čas kristalizacije mine­ralov v magmi magmátska fórmula -e -e ž zastar. › magmát­ski parámetri magmátska kamnína -e -e ž kamnina, nasta­la s strjevanjem magme, in sicer: a) glede na nastanek: globočnina, predornina, žilnina b) glede na mineralno sestavo: granitska, sienit­ska, dioritska, gabrska, peridotitska skupina, karbonatit S: prvotnína PRIM.: silikátna ka­mnína magmátska kómora -e -e ž › magmatsko ognjišče magmátska kôpa -e -e ž gmota globočnine s presekom, večjim od 100 km2 S: batolít, ma­gmátsko teló PRIM.: magmátski čok magmátska provínca -e -e ž območje ma­gmatskih kamnin, ki imajo skupne kemične in mineraloške značilnosti in so izšle iz iste magme S: komagmátsko ozémlje, petrográf­ska provínca magmátska segregácija -e -e ž kopičenje kri­stalov določenega minerala v magmi med njenim ohlajanjem in kristalizacijo magmátski čok -ega čôka m gmota globočnine s presekom, manjšim od 100 km2 S: intruzívni čok PRIM.: magmátska kôpa magmátski izvor -ega izvôra m nastanek mine­ralov ali kamnin iz magme magmátski lítični peščenják -ega -ega -a m litični peščenjak, sestavljen pretežno iz drob­cev magmatskih kamnin magmátski parámetri -ih -ov m mn. razmerja med oksidi kamnin v magmatski kamnini S: magmátska fórmula magmátski plín -ega -a m › juvenílni plín magmátsko gnézdo -ega -a s manjša leča ali gomolj magmatske kamnine v drugi kamnini magmátsko jedro -ega -a s osrednji del ma­gmatske kope ali magmatskega čoka magmátsko ognjíšče -ega -a s prostor, v ka­terem se zbira magma pod Zemljinim po­vršjem, ki je izvor vulkanskega materiala S: magmatska komora magmátsko raztápljanje -ega -a s taljenje okolnih kamnin zaradi vdora magme magmátsko teló -ega -ésa s › batolít, ma­gmátska kôpa magnetít -a m črn magnetni kubični mineral, železov(III) oksid in železov(II) oksid, izo­morfen s trevoritom S: magnétni želézovec, magnétovec magnetítni pések -ega -ska m usedlina na območjih izpiranja nahajališč magnetita, ki vsebuje tolikšne količine magnetita, da ga je gospodarno izkoriščati magnétna anomalíja -e -e ž neskladje odklona magnetne igle z normalnim Zemljinim ma­gnetnim poljem, navadno zaradi prisotnosti železovih rud S: géomagnétna anomalíja magnétna deklinácija -e -e ž odklon magnetne igle od Zemljine osi S: magnétna deviácija (1), magnétni odklon (1) magnétna deviácija -e -e ž 1. › magnétna de­klinácija 2. › magnétna inklinácija magnétna indúkcija -e -e ž fizikalna količi­na, ki označuje magnetno polje po jakosti in smeri, katere številčna vrednost ustreza veli­kosti tokovnega sunka magnétna inklinácija -e -e ž odklon magnetne igle od vodoravne smeri S: magnétna de­viácija (2), magnétni odklon (2) magnétna nevíhta -e -e ž › magnétni vihár magnétna polárnost -e -i ž usmeritev proste magnetne igle proti geografskemu polu, ki je lahko normalna magnetna polarnost, rever­zna magnetna polarnost ali mešana magnetna polarnost S: magnétna smér magnétna separácija -e -e ž postopek ločeva­nja magnetnih mineralov od nemagnetnih magnétna smér -e smerí ž › magnétna polár­nost magnétna stratigrafíja -e -e ž stratigrafija, ki na podlagi paleomagnetizma razvršča plasti po starosti PRIM.: magnetokronologíja magnétna susceptibílnost -e -i ž snovna kon­stanta, ki izraža stopnjo magnetizacije v ma­gnetnem polju S: namagnetljívost magnétni ázimut -ega -a m smer, izražena s kotom, ki se meri od magnetnega meridiana v smeri gibanja kazalca na uri do točke, ki se opazuje magnétni kŕšec -ega -šca m › pirotín magnétni minerál -ega -a m mineral, ki je ma­gneten, npr. magnetit, pirotin PRIM.: narávni magnét magnétni odklon -ega -ôna m 1. › magnétna deklinácija 2. › magnétna inklinácija magnétni sistém -ega -a m razdelitev geološke zgodovine na magnetostratigrafske enote magnétni vihár -ega -ja m široko razpro­stranjena motnja magnetnega polja Zemlje, ki jo povzročajo energetski delci z eksplozij na Soncu in traja nekaj dni S: magnétna ne­víhta magnétni želézovec -ega -vca m zastar. › ma­ gnetít magnétno pólje -ega -a s polje okoli trajnih magnetov, v katerem sta zaznavna magnetna sila in magnetni navor, npr. notranje, zunanje magnetno polje magnetokrón 1 -a 1 [ena] m magnetostratigraf­ska enota mlajšega pleistocena in holocena S: brunhes magnetokrón 2 -a 2 [dvé] m magnetostratigraf­ska enota srednjega in starejšega pleistocena S: matuyama magnetokrón 3 -a 3 [trí] m magnetostratigraf­ska enota med gilbertom in matuyamom S: gáuss magnetokrón 4 -a 4 [štíri] m magnetostrati­grafska enota med magnetokronom 5 do 34 in gaussom S: gilbert magnetokrón 5 do 34 -a 5 do 34 [pét do štíri­intrídeset] m magnetostratigrafska enota med campanijem in zancleanijem magnetokronologíja -e ž določanje relativne starosti plasti na podlagi magnetne polarnosti PRIM.: magnétna stratigrafíja magnetométer -tra m priprava za merjenje in­ tenzivnosti magnetnega polja magnetométrično mérjenje -ega -a s neustr. › magnetometríja magnetometríja -e ž geofizikalna metoda za merjenje Zemljinega magnetnega polja ali njegovih komponent, s katerimi se ugotavlja geološka struktura v litosferi ali odkrivajo ar­heološki kovinski predmeti v usedlinah magnetosfera -e ž zgornja plast ozračja okrog Zemlje, kjer so ionizirani delci pod vplivom Zemljinega magnetnega polja magnetostratigráfska časôvna léstvica -e -e -e ž lestvica normalne in reverzne magnetne polarnosti v geološkem času magnetostratigráfska enôta -e -e ž stratigraf­ska enota, ki jo določa trajanje iste magnetne polarnosti magnétovec -vca m zastar. › magnetít magnézijeva sljúda -e -e ž › flogopít magnézijeva želézova sljúda -e -e -e ž › bi­ otít magnézijev blestník -ega -a m neustr. 1. › flo­gopítov blestník 2. › biotítov blestník magnézijev ferít -ega -a m magnezijev železov spinel, izomorfen z magnetitom S: ceylonit, magnoferít, pleonást magnézijev kromít -ega -a m magnezijev žele­zov kromov spinel, izomorfen s kromitom S: magnokromít magnézijev sljúdovec -ega -vca m neustr. › flogopítov blestník magnézijev turmalín -ega -a m › dravít magnezít -a m bel trigonalni mineral, magnezi­jev karbonat PRIM.: giobertít, pinolít magnitúda potrésa -e --ž mera za sproščeno energijo v potresnem žarišču, ki se izračuna iz največje amplitude valovanja in oddaljeno­sti od hipocentra S: móč potrésa magnitúdna léstvica -e -e ž › potrésna léstvi­ca (2), Richterjeva léstvica magnoferít -a m zastar. › magnézijev ferít magnokromít -a m zastar. › magnézijev kromít mahála -e ž skupina makrofilnih listov pri pra­protih maherodón -a m (rod, lat. Machaeroides) sesalec z dolgimi kanini in molarji, preoblikovanimi v derače, ki je živel v eocenu S: zverozóbec PRIM.: kreodónti mahôvna šôta -e -e ž šota, nastala iz mahu mahovnjáki -ov m mn. (deblo, lat. Bryozoa) kor­mijski tentakulati z različno oblikovanimi zooidi, ki lahko gradijo razvejene, skorjaste kalcitne skelete in živijo od ordovicija dalje S: briozóji, ektoprókti mahôvno-trávnata šôta -e -e ž šota, nastala iz mahu in drugih zeli majolica -e [majólika] ž › biancone makrinít -a m maceral inertinitove skupine brez celične strukture, ki nastopa v delcih veliko­sti nad 10 mikrometrov mákroevolúcija -e ž evolucija, ki se odraža z velikimi spremembami v razvoju organizmov mákrofácies -a m facies, določen na podlagi s prostim očesom vidnih fosilnih ostankov v kamnini makrofág -a m velika celica v tkivu, ki požira telesu tuje mikroorganizme ter odmrle in po­škodovane celice lastnega organizma mákrofávna -e ž živali, ki so vidne in razpo­znavne s prostim očesom makrofíl -a m del mahale, ki ga gradijo številne pinule pri praprotih mákroforaminífera -e ž foraminifera s hišico, večjo od 2 mm S: vélika foraminífera mákrofosíl -a m fosil, viden in razpoznaven s prostim očesom mákrokónh -a m makroskopsko velika lupina pri mehkužcih mákropaleontologíja -e ž področje paleontolo­gije, ki obravnava makrofosile mákroplánkton -a m plankton, viden in razpo­ znaven s prostim očesom mákroporéla -e ž (rod, lat. Macroporella) dazikla­daceja z nepravilno razporejenimi porami za asimilatorje, ki je živela v srednjem triasu in zgornji juri mákroritmít -a m ritmit iz debelejših plasti mákroseizmični potres -ega -ésa m potres, ki ga človek zazna na Zemljinem površju PRIM.: mákroseizmično valovánje mákroseizmično obmóčje -ega -a s območje, na katerem človek zaznava seizmično valo­vanje brez seizmometrov mákroseizmično valovánje -ega -a s potresno valovanje, ki ga človek zazna na Zemljinem površju mákrosferična generácija -e -e ž spolna ge­neracija pri foraminiferah z veliko začetno kamrico in majhno hišico S: Á­generácija, Á­oblíka, gamónt, generácija Á, mégalosferična generácija, oblíka Á P: B­generácija makroskópski opís -ega -a m opis vzorca ka­mnine, minerala ali fosila brez uporabe pove­čevalnih priprav mákrospóra -e ž spora, iz katere zraste ženski gametofit pri heterospornih rastlinah S: žén­ska spóra P: míkrospóra PRIM.: mégaspóra mákrosporángij -a m sporangij, ki nosi makro­spore mákrostruktúra -e ž struktura kamnine, ki se določi s prostim očesom maksíla -e ž osrednja parna kost v obraznem delu lobanje pri vretenčarjih S: zgórnja če­ljústnica mála foraminífera -e -e ž foraminifera s hišico, manjšo od 2 mm S: míkroforaminífera malahít -a m zelen monoklinski mineral, ba­krov hidroksid karbonat S: zeleni bakrénec malahítna prevléka -e -e ž prevleka bakrove­ga hidroksid karbonata, ki nastane na bakru ali bakrovih mineralih zaradi oksidacije S: zeleni vôlk málec -lca m zastar. › sádra maléolus -a m › gléženj malhít -a m drobnozrnat, včasih porfiroiden lamprofir dioritske skupine z rogovačo, bio­titom in labradoritom malignít -a m mafični nefelinov sienit z nefeli­nom, piroksenom in kalijevim glinencem málm -a m epoha zgornje jure med doggerjem in neocomom maločlénarji -ev m mn. (naddeblo, lat. Oligomeria) živali z zmanjšanim številom telesnih členov maloščetínci -ev m mn. (razred, lat. Oligochaeta) organizmi s številnimi členki z redkimi ščeti­nami, ki živijo v morju ali vrtajo v zemljo in nimajo zanesljivih fosilov mámelon -a m 1. betičast nastavek za bodico pri morskem ježku 2. dvignjeni del skorja­stega skeleta, kjer pri stromatoporoidu izhaja astroriza S: montíkul mamíla -e ž 1. prsna bradavica pri sesalcih S: sesek 2. prsni bradavici podobne oblike pri nevretenčarjih, npr. anularna mamila 3. vzbo­klina na prečnih grebenih neobrabljenih mo­larjev trobčarjev mámut -a m (vrsta, lat. Mammuthus primigenius) hla­dnodobni slon, porasel z dolgo rjavo dlako, ki je v mlajšem pleistocenu živel v Evroaziji in severni ameriki mámutovec -vca m (rod, lat. Sequoia) iglavec, ki živi od krede dalje, doseže višino tudi do 110 m, starost preko 3000 let in je v terciarju rasel v sestojih na severni hemisferi, kjer je s svojo biomaso prispeval k nastanku premoga S: sekvója mándelj -dlja m večja ali manjša votlinica plin­skega mehurčka v predornini, zapolnjena s sekundarnimi minerali, kot so kalcit, kremen, kalcedon, klorit ali zeolit PRIM.: geóda, sfe­rolít (1) mandíbula -e ž gibljiva parna kost v obraznem delu lobanje pri vretenčarjih S: spódnja če­ljústnica mándljasta kamnína -e -e ž predornina, ki vse­buje številne mandlje mándljasta struktúra -e -e ž struktura bazič­ne predornine, v kateri so mandljem podobni skupki mineralov, ki so zapolnili votlinice plinskih mehurčkov S: amigdaloídna struk­túra mándljasta tvórba -e -e ž neustr. › mándelj mándljasto ležíšče -ega -a s neustr. › léčasto nahajalíšče minerálnih surovín mándljevec -vca m neustr. › mándljasta ka­mnína manebáški dvójček -ega -čka m dvojček gli­nencev, v katerem je dvojčična ploskev tretji pinakoid manebáški zákon -ega -óna m dvojčični za­kon, po katerem je dvojčična os pravokotna na tretji pinakoid in je dvojčična ploskev tre­tji pinakoid manganít -a m jekleno siv monoklinski mine­ral, manganov oksihidroksid S: rjávi man­gánovec manganolít -a m › rodonít manganomelán -a m › psilomelán 16 mangánova konkrécija -e -e ž konkrecija manganovih oksidov, najpogosteje psilome­lana ali vada v sedimentnih kamninah PRIM.: mangánov gomólj mangánova péna -e -e ž zastar. › vád mangánov epidót -ega -a m › piemontít mangánov gomólj -ega -a m majhna nepra­ vilna črna do rjava konkrecija manganovih oksidov med oceanskimi sedimenti ali v sta­rejših sedimentnih kamninah morskega izvo­ra PRIM.: mangánova konkrécija mangánska konkrécija -e -e ž neustr. › man­ gánova konkrécija mangrôva -e ž 1. majhno tropsko drevo, ki je prilagojeno na medplimsko cono in navadno živi v ustjih rek 2. tropsko ali subtropsko niz­koenergijsko okolje sedimentacije ob morski obali, poraslo s temi drevesi manúbrij -a m cevasto podaljšan ustni del na spodnjem delu meduze margarít -a m brezbarvna kalcijeva natrijeva aluminijeva sljuda marginálna cóna -e -e ž 1. obrobni del določe­ne geološke ali tektonske enote 2. periferni del kamrice foraminifere, razdeljen na manj­še primarne in sekundarne dele, npr. pri or­bitolini marginálni bazén -ega -a m bazen manjšega obsega na obrobju oceana za otočnim lokom, nastal ob coni podrivanja S: obróbni bazén, obróbno mórje marialít -a m natrijev skapolit s klorom Máriborsko-Ptújska depresíja -e -e ž neustr. › Máriborsko-Ptújska udorína Máriborsko-Ptújska udorína -e -e ž udorina, ki jo zapolnjujejo dravske naplavine in sega od Maribora na severu do Ptuja na jugovzhodu maríjini láski -ih -ov m mn. vzporedni ali ne­pravilno prepleteni trihiti v steklastih predor­ninah maríjino steklo -ega -a s zastar. prozoren kristal sadre maripozít -a m neustr. › fuchsit markazít -a m rumenosivozelenkast kovinski rombični mineral, železov disulfid, dimorfen s piritom marmaróški diamánt -ega -a m prozoren kristal kremena, ki ima razvite terminalne ploskve marmatít -a m črn različek sfalerita, bogat z že­lezom S: cínkova medlíca marmolátski apnénec -ega -nca m spodnjela­dinijski apnenec v Dolomitih mármor -ja m masivna, homogena, drobno- do debelokristalna, bela, rožnata ali siva kalcitna ali dolomitna metamorfna kamnina PRIM.: dolomítni mármor, kalcítni mármor marmoríranje -a s umetno barvanje naravnega kamna ali umetnih materialov, da se ustvari videz barvnega marmorja marógasti apnénec -ega -nca m apnenec z li­sami različnih barv, npr. hotaveljski apnenec S: lísasti apnénec marógasti láporovec -ega -vca m laporovec z lisami različnih barv marsdénij -a m stopnja zgornjega karbona med kinderscoutijem in yeadonijem martít -a m železnato črn kubični hematit z ok­taedrskimi kristali, nastal s psevdomorfozo hematita po magnetitu mása -e ž večje kamninsko ali ledeno telo, npr. koralni greben, ledena gora S: gmôta masikót -a m rumen ali rdeč mikrokristalni rom­bični mineral, svinčev oksid S: svínčeva ókra masív -a m 1. velika gmota magmatskih, meta­morfnih ali neplastnih sedimentnih kamnin, npr. tonalitni masiv, eklogitni masiv 2. tek­tonska enota večjih razsežnosti S: géotek­tónska enôta 3. neustr. › ščít 4. geografsko omejeno gorstvo enakega nastanka S: gôrska gmôta masívna kamnína -e -e ž kamnina, ki ni v skla­dih ali plasteh, npr. grebenski apnenec S: neplástnata kamnína, neskládnata kamnína masívni dolomít -ega -a m 1. dolomit, ki je na­stal z rekristalizacijo v odprtinicah luknjiča­vega dolomita 2. dolomit, ki ni v skladih S: neskládnati dolomít másni tók -ega -a m › blátni tók mástna glína -e -e ž glina, ki nima meljastih primesi PRIM.: méljasta glína, peščéna glína mástni čŕni premog -ega -ega premóga m črni premog, ki ima 88 % ogljika PRIM.: plamén­ski čŕni premog, plínski premog mástni otíp -ega -a m otip, ki ga imajo zelo mehki minerali, npr. lojevec mástni sijáj -ega -a m sijaj zelo drobnozrnatih mehkih mineralov, ki se na gladki površini mastno svetlikajo, npr. dragi serpentin mastodónt -a m trobčar, sorodnik slonov, ki je živel v terciarju in pleistocenu S: sescezób Matárska antiklinála -e -e ž › Antiklinálna struktúra Čičaríje matemátična geologíja -e -e ž področje geo­logije, ki z matematičnimi metodami razlaga geološke procese S: géomatemátika mátična célica -e -e ž plastična ali papirnata ploščica z vdolbino za shranjevanje mikro­fosilov S: Fránkejeva célica mátična kamnína -e -e ž 1. kamnina, v kateri je nastala nafta 2. kamnina pred diagenezo ali metamorfozo mátična podlága -e -e ž › mátični substrát mátični substrát -ega -a m v agronomiji kamni­ na ali sediment, ki je podlaga tal S: mátična podlága mátriks -a m › osnôva (1, 2) matuyama -e [matujáma] ž magnetostratigraf­ ska enota srednjega in starejšega pleistocena S: magnetokrón 2 mávec -vca m delno žgana sadra S: čéška sá­ dra mávrično nahúkle bárve -- -ih bárv ž mn. zastar. › iridescénca, irizácija, prelívanje bárv MCS-potrésna léstvica -e -e [emcees] ž (Mer­calli, Cancani, Sieberg) potresna lestvica učinkov potresa, ki ima dvanajst stopenj in ne upo­ števa kvalitete gradnje objektov S: Mercalli­jeva potrésna léstvica PRIM.: EMS-potrésna léstvica, MSK-potrésna léstvica meánder -dra m zavoj reke, zlasti na ravnin­ skem območju, kjer ima tok majhno hitrost S: okljúk meandrospíra -e ž (rod, lat. Meandrospira) majhna foraminifera, pri kateri se druga cevasta ka­mrica spiralno in cikcakasto ovija okrog prve in živi od spodnjega perma dalje mečezób -a m › mečezóbi tíger, sábljasta máčka mečezóbi tíger -ega -gra m (rod, lat. Machairodus) zver iz družine mačk z velikimi podočniki, ki je živela v mlajšem terciarju in starejšem kvartarju S: mečezób, sábljasta máčka méčnica -e ž manjša kost na lateralni strani go­leni pri vretenčarjih S: fíbula medánske plastí -ih --ž mn. eocenske flišne plasti s hitrim menjavanjem laporovca in pe­ščenjaka v Goriških brdih medbrázdnica -e ž › interambulakrálna plôšči­ ca meddóbje -a s neustr. › geolóška meja medeníca -e ž kostni obroč, ki ga sestavljajo obe kolčnici, križnica in repna vretenca ali trtica in povezuje ledveno hrbtenico s stegne­nicama pri večini vretenčarjev S: pélvis medeníčni obróč -ega -a m del okostja, ki pri vretenčarjih povezuje zadnje ali spodnje okončine s trupom medéni kámen -ega -mna m zastar. › melít medéni topáz -ega -a m topaz rjavorumene barve mediálni -a -o prid. ki je bližji sredinski ravnini, npr. medialni del okončine P: laterálni mediálni grebén -ega -a m osrednji greben pri skeletnih elementih organizmov, npr. pri hiši­cah foraminifer, amonitnih hišicah mediálni prerez -ega -éza m › mediálni presek mediálni presek -ega -éka m presek hišice fo­sila v ekvatorialni smeri S: mediálni prerez, préčni prerez, préčni presek mediteránska orogenétska fáza -e -e -e ž oro­genetska faza alpinidske orogeneze med tu­valijem in spodnjim senonijem S: mediterán­sko gúbanje mediteránska smér -e smerí ž smer geolo­ških struktur, ki potekajo približno v smeri vzhod–zahod mediteránska stôpnja -e -e ž zastar. stratigraf­ska stopnja v zgornjem neogenu mediteránska vŕsta kamnín -e -e --ž skupina magmatskih kamnin, v katerih prevladuje­jo kalijevi minerali S: kálijeva vŕsta kamnín PRIM.: atlántska vŕsta kamnín, pacífična vŕ­sta kamnín Mediteránski bazén -ega -a m bazen današnje­ga Sredozemskega morja z ožjim obrobjem mediteránski fácies -ega -a m spodnjejurski apnenci z značilnimi fosilnimi ostanki školjk in ramenonožcev v južnem delu Slovenije S: kráški fácies PRIM.: álpski fácies mediteránski prelom -ega -ôma m prelom, ki ima smer vzhod–zahod mediteránski razvoj -ega -ôja m razvoj kamnin na območju nekdanje Tetide mediteránsko gúbanje -ega -a s › mediterán­ska orogenétska fáza medlaminárni prôstor -ega -óra m prostor med lamelami pri lupinah fosilnih školjk medledéna dôba -e -e ž neustr. › ínterglaciál, tôpla dôba medlíca -e ž zastar. nekateri minerali iz skupine sulfidov, npr. bakrova medlica, cinkova me­dlica S: sínjevec medmórje -a s › zemeljska ožína medmréžna razdálja -e -e ž razdalja med dve­ma ravninama atomov v kristalni mreži medplástni premík -ega -a m premik, vzpore­den s plastmi medplástno premíkanje -ega -a s drsenje pla­sti ob plast medplímski pás -ega pasú m del litorala (1) med najvišjo plimo in najnižjo oseko S: évli­torál, évlitorálna cóna, litorál (2) medploskôvna razdálja -e -e ž neustr. › med­ mréžna razdálja medúza -e ž prosti osebek ožigalkarja s klobu­ 16 často zgradbo telesa in vencem tentaklov na spodnjem robu medúzna generácija -e -e ž nespolna genera­cija prostih meduz pri menjavi generacij oži­galkarjev P: polípna generácija medved brlógar -éda -ja m zastar. › jámski medved medvretenčna plôščica -e -e ž hrustančna plo­ščica med vretencema medzŕnska anatéksa -e -e ž anateksa, pri kate­ri se zaradi nataljevanja spremeni vezivo med zrni v kamnini medzŕnska poróznost -e -i ž trodimenzionalna mreža med seboj povezanih praznih prosto­rov med peščenimi ali kristalnimi zrni ka­mnine S: intergranulárna poróznost medzŕnska struktúra fílma -e -e --ž struktura tankih oblog okrog zrn, ki nastane pri zače­tnem ali trajnem delovanju raztopin med zrni megafíl -a m pravi zeleni list praproti in semenk z razvejenimi ali vzporednimi žilami v listni ploskvi megalodón -a m (rod, lat. Megalodon) školjka iz skupin megalodontid, ki je živela v zgornjem triasu megalodontíde -íd ž mn. (družina, lat. Megalodonti­dae) heterodontne školjke z zavitima vrhovo­ma, ki so živele od silurja do spodnje krede megalodontídni apnénec -ega -nca m apne­nec, ki vsebuje ostanke megalodontid mégalosferična generácija -e -e ž spolna ge­neracija pri foraminiferah z veliko začetno kamrico in majhno hišico S: Á­generácija, Á­oblíka, gamónt, generácija Á, mákrosferična generácija, oblíka Á P: B­generácija mégaspóra -e ž spora, ki je izrazito večja od makrospor pri istem osebku PRIM.: mákro­spóra, míkrospóra megaterij -a m (rod, lat. Megatherium) do 5 m dolg in 2,5 m visok rastlinojedi sesalec, ki je v pli­ocenu in pleistocenu živel v Južni Ameriki megatévtis -a m (rod, lat. Megateuthis) zelo velik belemnit ovalnega prereza z ventralnimi za­rezami na rostrumu, ki je živel v juri megleníca -e ž › galaksíja meglíca -e ž plini in prašni delci v medzvez­dnem prostoru S: nébula mehánska kamnína -e -e ž zastar. › klástična kamnína mehánska oborína -e -e ž neustr. › klástična usedlína, klástični sediment mehánska stabilizácija tál -e -e --ž utrjevanje tal z zbijanjem ali z zamenjavo slabega ka­mninskega gradiva z drugim gradivom mehánska usedlína -e -e ž zastar. › klástična usedlína, klástični sediment mehánski deléc -ega -lca m neustr. › dróbec, klást, zŕno (2) mehánski sediment -ega -enta m zastar. › klá­ stična usedlína, klástični sediment mehánsko bogatenje -ega -a s ločevanje ja­lovine in koristnih mineralov iz rud po raz­ličnih fizikalnih lastnostih S: separácija (3), separíranje, sortíranje mehánsko preperévanje -ega -a s › fizikálno preperévanje mehánsko razpádanje -ega -a s neustr. › fizi­ kálno preperévanje mehánsko sedimentno nahajalíšče -ega -ega -a s nahajališče mineralnih surovin v klastič­nem sedimentu ali klastični kamnini S: klá­stično sedimentno nahajalíšče mehka glína -e -e ž glina, pretežno iz glinenih mineralov in brez primesi mehka vôda -e -e ž voda, katere trdota je od 4 odH do 8 odH mehki rjávi premog -ega -ega premóga m rja­vi premog s kurilno vrednostjo od 8000 KJ do 15.000 KJ, 60 % do 70 % ogljika, 35 % do 75 % vode in pogosto še ohranjeno lesno strukturo S: lignít PRIM.: rjávi premog, tŕdi rjávi premog mehkúžci -ev m mn. (deblo, lat. Mollusca) nevre­tenčarji z nečlenjenim telesom, na katerem je mogoče ločiti glavo, nogo, telo in plašč, ki navadno izločajo aragonitno ali kalcitno lu­pino S: molúski méhovci -ev m mn. (poddeblo, lat. Coelenterata) več­celični organizmi s prvotno telesno votlino S: celenteráti mehúrčasta struktúra -e -e ž struktura tkiva ali skeleta, ki jo tvorijo mehurčaste celice, npr. disepiment meja kamnín -e --ž › geolóška meja meja med plastmí -e -- --ž 1. tanka plast prepe­rine ali presledek, ki ločuje dve plasti ali dva sklada S: lezíka 2. na geološki karti označena meja med dvema geološkima formacijama meja oksidácije -e --ž 1. globina vode v mor­ju ali jezeru, pri kateri se začne ali preneha oksidacija 2. globina rudišča, pri kateri ni več oksidov mineralov PRIM.: oksidacíjski pás meja plástičnosti -e --ž fizikalni in kemični pogoji, pri katerih kamnina izgubi ali pridobi plastičnost mejna plást -e plastí ž plast z značilno litološko sestavo ali s fosili, ki razmejujejo plasti mejna plôskev -e -kve ž › kristálna plôskev mejni horizónt -ega -a m plast, ki razmejuje dva horizonta (1) mejni kót -ega -a m 1. naklonski kot plasti ali pobočja, pri katerem preperina ali kamnina zdrsi 2. kot, pri katerem nastane popolni od­boj svetlobe mejonít -a m kalcijev skapolit s karbonatno komponento melafír -ja m zastar. črn različek bazalta melakolít -a m › tenorít melánija -e ž (rod, lat. Melania) polž z bogato or­namentirano vretenasto hišico in eliptičnim ustjem, ki živi od eocena dalje S: tiára melanít -a m črn titanov različek granata andra­dita melanokrátni -a -o prid. ki se nanaša na temno barvo, npr. melanokratna magmatska kamni­na P: levkokrátni melanópsis -a m (rod, lat. Melanopsis) polž ovalne oblike, pri katerem zadnji zavoj prekriva z vozli prekrite starejše zavoje in živi od pli­ocena dalje melanópsisni sklad -ega skláda m sklad z me­lanopsisi melanterít -a m zelen monoklinski mineral, vo­dni železov sulfat S: zelena gálica, želézova gálica melánž -a m neurejena gmota kamnin, ki na­staja v oceanskem jarku ob stiku dveh litos­ferskih plošč melekessij -a m stopnja zgornjega karbona med cheremshanijem in vereijem melilít -a m 1. v množini skupina tetragonalnih natrijevih kalcijevih magnezijevih aluminije­vih skupinskih silikatov 2. v ednini mineral iz te skupine, npr. gehlenit melilítov bazált -ega -a m bazalt, ki vsebuje melilit melíšče -a s stožčast nasip deluvija pod strmo steno S: tálus (4) melít -a m medeno rjav tetragonalni mineral or­ganskega izvora, vodna aluminijeva sol meli­tove kisline S: medéni kámen mélj -a m klastična usedlina z zrni s premerom od 0,063 mm do 0,002 mm S: alevrít, pržína melják -a m › kóčnik, molár méljasta glína -e -e ž klastična usedlina z zr­ni, manjšimi od 0,063 mm S: bláto (2), gréz, múlj PRIM.: mástna glína, peščéna glína méljevec -vca m klastična kamnina z zrni s premerom od 0,063 mm do 0,002 mm S: ale­vrolít mélnik -a m zastar. › dína melnikovít -a m črn kubični mineral, železov sulfid, s strukturo, podobno spinelu S: greigit menápska hládna dôba -e -e -e ž stopnja sre­dnjega pleistocena med waalskim in cromer­skim interglacialom v severozahodni Evropi S: lábska hládna dôba, lábski glaciál, menáp­ski glaciál menápski glaciál -ega -a m stopnja srednjega pleistocena med waalskim in cromerskim interglacialom v severozahodni Evropi S: lábska hládna dôba, lábski glaciál, menápska hládna dôba méndolski dolomít -ega -a m spodnjeladinijski dolomit v Južnih Alpah menévij -a m stopnja srednjega kambrija med solvijem in maentwrogijem meninaterij -a m (rod, lat. Meninatherium) majhne­mu nosorogu podoben sesalec, poimenovan po Menini planini, ki je živel pri nas v oli­gocenu menjávanje generácij -a --s pojavljanje dveh ali več razvojnih oblik pri rastlinah ali živa­lih, predvsem menjavanje spolne in nespolne generacije S: alternácija generácij, izména generácij meótij -a m › panónij meráspis -a m drugi razvojni stadij pri trilobi­tu, v katerem se oblikujejo vmesni deli med glavo in pigidijem, in je 6- do 12-krat večji kot protaspis PRIM.: protáspis Mercallijeva potrésna léstvica -e -e -e [mer­kálijeva] ž potresna lestvica učinkov potre­sa, ki ima dvanajst stopenj in ne upošteva kvalitete gradnje objektov S: MCS-potrésna léstvica PRIM.: EMS-potrésna léstvica, MSK­potrésna léstvica meridián -a m 1. vsak od velikih navideznih krogov na Zemlji, ki poteka skozi severni in južni tečaj in seka ekvator pod pravim kotom S: poldnévnik 2. v kristalografiji vsaka od navi­ deznih elips na optičnem elipsoidu ali krogov v optični krogli meridiánski kót -ega -a m v kristalografiji kot med začetnim meridianom in meridianom, ki je pravokoten na kristalno ploskev merihíp -a m (rod, lat. Meryhippus) travojedi pred­nik konja s tremi prsti, od katerih je srednji najmočnejši, s hipsodontnimi zobmi in dobro vidno molarizacijo premolarjev S: stépski konj meriterij -a m (rod, lat. Moeritherium) trobčar, visok okrog 70 cm, podoben današnjemu tapirju, s kratkimi okli in podaljšano spodnjo ustno, ki je živel v zgornjem eocenu in oligocenu 16 meroksén -a m različek biotita, v katerem ma­gnezij prevladuje nad železom meroplánkton -a m organizem, ki del svojega življenja preživi kot plankton, drugi del pa kot bentos, npr. ličinka morskega ježka mésečev kámen -ega -mna m prozoren ali pol­prozoren, modrikast do mlečno bel kalijev ali natrijev glinenec, adular ali ortoklaz z biser­nim ali opalnim sijajem, okrasni kamen (1) PRIM.: peristerít mésečni kámen -ega -mna m neustr. › mése­ čev kámen mesohíp -a m neustr. › mezohíp mesojéd -a m organizem, ki se prehranjuje z mesom S: karnivór messínij -a m stopnja zgornjega miocena med tortonijem in zancleanijem v mediteranskem razvoju méšana fávna -e -e ž fosilna favna, ki je v naj­dišču po izvoru iz različnih biotopov, npr. glacialna favna po izvoru iz tundre, stepe in iz gora PRIM.: tafocenóza méšana magnétna polárnost -e -e -i ž vmesno stanje proste magnetne igle med geografskim severom in geografskim jugom méšana poróznost -e -i ž poroznost kamnine, v kateri so različni tipi praznih prostorov métaalumínijski típ magmátske kamníne -ega -a -- --m kamnina, v kateri je moleku­larno razmerje aluminijevega oksida višje od vsote natrijevega in kalijevega oksida in nižje od vsote natrijevega, kalijevega in kalcijeve­ga oksida PRIM.: peralumínijski típ magmát­ske kamníne, súbalumínijski típ magmátske kamníne métaamfibolít -a m amfibolit, v katerem so pr­votni minerali spremenjeni v druge minerale, npr. amfiboli v klorit métabentonít -a m bentonit, ki je metamorfozi­ran in ne nabreka métacinabarít -a m črn kubični mineral, živo­srebrov sulfid S: sankovít metagenéza -e ž v ruski literaturi epigeneza metahalloysit -a [métahalojzít] m halloysit, ki ne vsebuje vode metakarpálna kóst -e kostí ž vsaka od kosti med karpusom in falangami pri večini vre­tenčarjev S: dlánčnica, metakárpus metakárpus -a m › dlánčnica, metakarpálna kóst métakristál -a m › porfiroblást metalímnion -a m srednja plast vode pri ter­ mični stratifikaciji jezera metálni rúdnik -ega -a m neustr. › rúdnik metalogenétska cóna -e -e ž območje, za ka­tero je značilna določena združba mineralnih nahajališč z enim tipom ali več tipi minera­lizacije S: metalogenétska provínca, metalo­genétski pás metalogenétska dôba -e -e ž geološka doba, v kateri nastaja določen tip nahajališč metalogenétska kárta -e -e ž geološka ali to­pografska karta, na kateri so označena zlasti nahajališča mineralnih surovin in metalo­genetske cone ter tektonske in petrografske značilnosti S: rúdna kárta metalogenétska provínca -e -e ž › metalo­genétska cóna metalogenétski pás -ega pasú m › metalo­genétska cóna metalogenéza -e ž proces nastajanja nahajali­šča mineralnih surovin v nekem geološkem obdobju na določenem območju S: metalo­geníja metalogeníja -e ž zastar. › metalogenéza metaloíd -a m neustr. › nekovína (1) metamorfídi -ov m mn. deli dvojnega orogena, ki potekajo vzporedno s centralidi in so sesta­vljeni iz metamorfnih kamnin metamórfik -a m zastar. › metamórfna ka­mnína metamorfít -a m zastar. › metamórfna ka­mnína metamorfízem -zma m › metamorfóza metamórfna cóna -e -e ž območje v litosferi, kjer poteka metamorfoza kamnin pod dolo­čenimi fizikalnimi in kemičnimi pogoji, npr. amfibolitna cona metamórfna kamnína -e -e ž kamnina, nastala iz starejše kamnine zaradi spremenjenih fi­zikalnih in kemičnih pogojev S: drugotnína, kristalínik, metamórfik, metamorfít metamórfni fácies -ega -a m različne meta­morfne kamnine, ki so med metamorfozo v določenem območju tlaka in temperature dosegle kemično ravnotežje, pri katerem so stabilni značilni minerali metamórfni skrílavec -ega -vca m vsaka od metamorfnih kamnin, ki se cepi v skrile, npr. blestnik, filit, zeleni skrilavec S: skrílavec metamorfóza -e ž mineralno, kemično in/ali strukturno spreminjanje kamnin, navadno pri zvišanem tlaku in temperaturi v globljih delih litosfere S: metamorfízem, preobrázba PRIM.: diagenéza, preperévanje metán -a m brezbarven plin, aciklični ogljiko­vodik, ki je ob nafti in premogu v Zemljini skorji S: jámski plín, močvírski plín métasilikát -a m neustr. silikat iz opuščene klasi­fikacije mineralov, sol metasilicijeve kisline metasóm -a m zadnji del opistosoma pri neka­ terih pajkovcih in rakih métasomatóza -e ž proces istočasnega razta­pljanja in kristaljenja, pri čemer so na novo nastali minerali delno ali povsem različne kemične sestave od mineralov, iz katerih so nastali S: pirometasomatóza métasomátski minerál -ega -a m mineral, na­stal s metasomatozo metastóm -a m 1. dvodelna ustnica pri rakih 2. spodnji del požiralnika pri stonogah metatarzálna kóst -e kostí ž vsaka od kosti med tarzusom in falangami pri večini vreten­čarjev S: métatárzus, stopálnica métatárzus -a m › metatarzálna kóst, stopál­nica métatéksa -e ž nizka stopnja anatekse z delnim taljenjem metazój -a m večcelična žival, ki ima celice združene v tkiva in razvit živčni sistem meteorít -a m zunajzemeljsko telo, ki izvira iz asteroidnega pasu in katerega večji ali manjši deli padejo tudi na Zemljo meteorítsko steklo -ega -a s črna, siva, zelena steklasta kamnina, nastala ob trku meteorita z Zemljino kamnino PRIM.: moldavít, tektít meteorolóška kárta -e -e ž grafični prikaz ko­ličin in polj zračnega tlaka in temperatur, ki so v atmosferi na približno vzporednih plo­skvah meteórska vôda -e -e ž atmosferska voda, ki pade na Zemljino površje S: padavíne meteórski izvor -ega izvôra m izvor mineralov, vode in fizikalnih pojavov, ki so nastali zu­naj Zemlje, npr. meteorsko železo P: telúrski izvor meteórsko želézo -ega -a m samorodno žele­zo meteorskega izvora, ki ima primesi niklja, kobalta, mangana in drugih elementov S: iz­podnébniško želézo PRIM.: telúrsko želézo metóda fáznega kontrásta -e -- --ž 1. mikro­skopska metoda za določanje zelo drobnih delcev, npr. mineralov glin, ki temelji na po­javu, da svetloba pri prehodu skozi snovi z različnim lomnim količnikom spremeni fazno razliko S: fázni kontrást (1) 2. mikroskopska metoda za opazovanje nanoplanktona S: fá­zni kontrást (2) metóda Fedorova -e --[fjódorova] ž preisko­vanje mineralov s Fedorovovim mikrosko­pom S: Fedorovova metóda metóda konvergéntne svetlôbe -e -- --ž neustr. › konoskópska metóda metóda navídezne eléktrične upórnosti -e ---- --ž geofizikalna prospekcijska metoda, pri kateri se z uporabo umetnega električne­ga polja dobijo z upornostnim sondiranjem rezultati v vertikalni smeri, v horizontalni smeri pa se v izbrani globini izvede električ­no kartiranje S: eléktrična metóda, navídezna specífična upórnost metóda pogrézanja v tekočíno -e ------ž neustr. › imerzíjska metóda metóda popôlnega odbôja -e -- --ž metoda za določanje lomnega količnika minerala z re­fraktometrom S: metóda totálne refleksíje metóda težkih tekočín -e -- --ž ločevanje tež­kih mineralov od drugih mineralov ali mikro­fosilov s pomočjo težkih tekočin metóda totálne refleksíje -e -- --ž metoda za določanje lomnega količnika minerala z re­fraktometrom S: metóda popôlnega odbôja mézocóna -e ž del Zemljinega plašča med sre­dnjim Zemljinim plaščem in zunanjim Ze­mljinim jedrom, ki je iz homogene mafične magme in sega do globine okoli 2900 km S: mézosfera, spódnji Zemljin plášč mézoderm -a m srednja telesna plast pri žival­skem zarodku mézodermálna kóst -e kostí ž kost, nastala iz mezoderma mézodézmična snôv -e snoví ž › anizodéz­ mična snôv mezofítik -a m obdobje razvoja rastlinstva od perma do krede,v katerem so prevladovale golosemenke mezofítska flóra -e -e ž flora golosemenk iz mezofitika mézofosílni krás -ega -a m kras, na katerem so se procesi zakrasevanja začasno ustavili S: mézokrás PRIM.: kénokrás mézogeosinklinála -e ž zastar. geosinklinala iz mezozoika mezohíp -a m (rod, lat. Mesohippus) listojedi pred­nik konja s tremi prsti na sprednjih in štirimi na zadnjih okončinah, z brahiodontnimi zob­mi in začetno molarizacijo premolarjev, ki je živel v spodnjem oligocenu S: gózdni konj mézokárst -a m neustr. › mézofosílni krás, mézokrás mézokimerijska orogenétska fáza -e -e -e ž orogenetska faza alpinidske orogeneze v liasu mézokimerijsko gúbanje -ega -a s orogenet­ 11 ska faza alpinidske orogeneze na meji jure in krede S: mládokimerijska orogenétska fáza mézokrás -a m kras, na katerem so se procesi zakrasevanja začasno ustavili S: mézofosílni krás PRIM.: kénokrás mézokristálna snôv -e snoví ž zastar. › hípo­ kristálna snôv mezolít -a m 1. brezbarven, bel do rumenkast monoklinski natrijev kalcijev zeolit 2. neustr. › mezolítik, srédnja kaména dôba mezolítik -a m obdobje med paleolitikom in ne­olitikom od 8000 let pr. n. š. do 4000 let pr. n. š., v katerem se pojavita prva lončena posoda in pes kot prva udomačena žival S: srédnja kaména dôba mézopelagiál -a m srednja plast morske vode v pelagialu od okoli 100 m do okoli 1000 m globine mézoproterozóik -a m eratem med 1,6 do ene milijarde let mézosfera -e ž del Zemljinega plašča med sre­dnjim Zemljinim plaščem in zunanjim Ze­mljinim jedrom, ki je iz homogene mafične magme in sega do globine okoli 2900 km S: mézocóna, spódnji Zemljin plášč mézosiderít -a m brečast meteorit z drobci piroksenov in kalcijevih plagioklazov in z nikljevo-železovim vezivom S: grahamít (2) mézotermálno nahajalíšče -ega -a s hidroter­malno nahajališče mineralnih surovin, ki je nastalo v precejšnji globini pri temperaturi 200 °C do 300 °C mezozóik -a m era med paleozoikom in keno­zoikom, ki obsega tri periode, v kateri se je začela alpidska orogeneza in razvoj krito­semenk, sesalcev ter ptičev S: geolóški sré­dnji vék, srédnji zemeljski vék Mežíški tektónski járek -ega -ega -rka m tek­tonski jarek, zapolnjen z miocenskimi in pliocenskimi sedimenti na staropaleozojski podlagi, ki se razprostira med Severnimi Ka­ravankami na jugu in Strojno na severu in po­teka na zahodu od Mežice in Leš preko Homa in Kotelj na vzhodu mg/t [m.g.` na t.` in emgé na té] m simbol (miligram na tono) enota za predstavljanje zelo majhnih količin elementov (2, 3) v kamnini ali rudi, izražena v miligramih S: ppb miacídi -ov m mn. (družina, lat. Miacidae) majhni gozdni mesojedi sesalci, predniki današnjih zveri, z razvitimi derači, ki so živeli v paleo­cenu in eocenu miargirít -a m črn do jekleno siv monoklinski mineral, srebrov antimonov sulfid miarolítska tekstúra -e -e ž preraščanje krista­lov v druzi S: drúzasta tekstúra miaskít -a m biotitov nefelinov sienit z oligo­klazom in mikropertitom mícija -e ž (rod, lat. Mizzia) dazikladaceja s kro­glastimi členki in z opno zaprtimi prostori za asimilatorje, ki je živela v permu migetálka -e ž nitast izrastek, ki služi za premi­kanje in privabljanje hrane S: cílij, cílium migetálkarji -ev m mn. (deblo, lat. Ciliata) praži­vali, katerih telo je pokrito z migetalkami S: ciliáti mígma -e ž zmes trdne kamnine in taline PRIM.: migmatít migmatít -a m sestavljena metamorfna kamni­na, nastala z delnim taljenjem in ponovnim kristaljenjem magmatskih in metamorfnih kamnin PRIM.: arterít, mígma migmatizácija -e ž proces nastajanja migmati­tov migrácija minerálnih raztopín -e -- --ž preha­janje mineralnih raztopin iz magme, matičnih kamnin v sekundarno nahajališče migrácija náfte -e --ž prehajanje nafte iz ma­tične kamnine v sekundarno nahajališče mikrinít -a m neprozoren, zelo drobnozrnat maceral brez rastlinske strukture iz skupine inertinita mikrít -a m apnenec z zrni kalcita, manjšimi od 0,004 mm S: gósti apnénec (2), mikrítni apnénec mikrítni apnénec -ega -nca m › mikrít mikrób -a m › míkroorganízem míkrobiocenóza -e ž biocenoza mikroorganiz­ mov míkrobiostratigrafíja -e ž biostratigrafija, ki razvršča plasti po starosti glede na mikrofo­sile míkroelement -enta m 1. prvina, ki v mineralu ali kamnini ni bistvena, vendar je z manj kot 1 % vključena v strukturo minerala ali adsor­birana na njegovi površini S: slédna prvína (1) 2. prvina, ki se v majhnih količinah po­javlja v rastlinskih ali živalskih tkivih in je zanje fiziološko pomembna S: slédna prvína (2) míkroevolúcija -e ž evolucija, ki se odraža z majhnimi spremembami v razvoju organiz­mov míkrofácies -a m facies, določen na osnovi vse­bine in razporeditve mikrofosilov v kamnini míkrofávna -e ž 1. žival, ki je manjša od 2 mm 2. › mikromamálije mikrofíl -a m 1. ozek in dolg list pri rastlinah, ki ima samo eno nerazvejeno žilo, npr. pri li­sičjakovcih 2. stranski izrastek makrofila pri praprotih S: pínula (1) míkroflóra -e ž rastlinski organizem, ki je manj­ši od 2 mm míkroforaminífera -e ž foraminifera s hišico, manjšo od 2 mm S: mála foraminífera míkrofosíl -a m fosil, ki je manjši od 2 mm míkrogúbe -úb ž mn. neustr. › fríkcijske gúbe, vléčne gúbe mikroklín -a m bel, rožnat ali zelen triklinski kalijev glinenec mikroklínov granít -ega -a m granit, v katerem med glinenci prevladuje mikroklin míkrokristálna kamnína -e -e ž kamnina, v kateri so sestavine prepoznavne s polari­zacijskim mikroskopom S: gósta kamnína PRIM.: afanítska kamnína, kríptokristálna kamnína míkrokristálna struktúra -e -e ž struktura ka­mnine, v kateri so sestavine prepoznavne s polarizacijskim mikroskopom PRIM.: afanít­ska struktúra, kríptokristálna struktúra míkrokristálni minerál -ega -a m mineral, v ka­terem so kristali vidni s polarizacijskim mi­kroskopom, npr. mikrokristalni kremen mikrolít -a m 1. majhen kristal, ki je viden le pod mikroskopom v polarizirani svetlobi in se mu lahko določijo nekatere optične lastno­sti PRIM.: kristalít 2. orodje iz kamene dobe, navadno manjše od 1 cm míkrolitotíp -a m značilna združba maceralov, ki se določi pod mikroskopom, npr. ksilit míkromamálije -ij ž mn. majhni sesalci, pri ka­terih se okostje določa pod mikroskopom S: míkrofávna (2) míkroorganízem -zma m organizem, viden pod mikroskopom, npr. bakterije, virusi, enoce­lične alge, protozoji S: mikrób míkropaleontologíja -e ž področje paleontolo­gije, ki obravnava mikrofosile míkropertít -a m pertit z zelo drobno vraščenim albitom v kalijevem glinencu, katerega struk­tura je vidna le pod mikroskopom míkroplánkton -a m plankton, ki je manjši od 2 mm míkroplôšča -e ž majhna litosferska plošča, npr. Jadranska plošča míkrorajonizácija -e ž opredelitev geoloških in geofizikalnih dejavnikov na določenem ož­jem območju míkroseizmični nemír -ega -a m rahlo tresenje tal zaradi človekove dejavnosti, npr. promet, industrija S: míkroseizmični trémor míkroseizmični potres -ega -ésa m potres, ki ga zaznajo samo seizmometri míkroseizmični trémor -ega -ja m › míkro­seizmični nemír míkroseizmično obmóčje -ega -a s območje, na katerem zaznajo seizmično valovanje sa­mo seizmometri míkroseizmično valovánje -ega -a s potresno valovanje, ki ga zaznajo samo seizmometri míkrosferična generácija -e -e ž nespolna ge­neracija pri foraminiferah z majhno začetno kamrico in veliko hišico S: B­generácija, B­oblíka, generácija B, oblíka B, shizónt P: Á­generácija mikrosklera -e ž drobna kremenična ali kalci­tna spikula pri spužvah míkrosklerométer -tra m priprava za merjenje mikrotrdote mineralov, sestavljena iz mikro­skopa, diamantne konice in uteži mikroskóp -a m optična priprava za opazova­nje povečane slike majhnih predmetov mikroskóp Fedorova -a --[fjódorova] m mi­kroskop z vrtljivo mizico, ki jo je mogoče su­kati okrog treh med seboj pravokotnih osi S: Fedorovov mikroskóp mikroskópični preparát -ega -a m neustr. › mi­ kroskópski preparát mikroskópska mízica -e -e ž okrogla vrtljiva ali oglata plošča, pritrjena na mikroskop, na katero se položi mikroskopski preparat mikroskópski opís -ega -a m opis vzorca ka­mnine, minerala ali fosila s pomočjo mikro­skopa mikroskópski preparát -ega -a m 1. zbrušen in poliran košček minerala, združbe mineralov ali kovin za opazovanje v odsevni svetlobi S: obrúsek, rúdni obrúsek 2. kamnina, zbrušena do debeline 0,03 mm, nalepljena na objektno steklo in prekrita s krovnim steklom S: pe­trográfski preparát, petrográfski zbrúsek 3. do presevnosti zbrušena sedimentna kamnina za opazovanje fosilov S: paleontolóški zbrúsek mikroskópsko raziskovánje rúd -ega -a --s raziskovanje rudnih mineralov z mikrosko­pom z odsevno svetlobo mikroskóp s presévno svetlôbo -a -- -- --m polarizacijski mikroskop za opazovanje pre­sevnih mineralov, npr. silikatov S: petrográf­ski mikroskóp mikroskóp z odsévno svetlôbo -a ------m polarizacijski mikroskop za preiskovanje nepresevnih mineralov, npr. sulfidov, prvin, zlitin, keramike S: halkográfski mikroskóp, rúdni mikroskóp 13 míkrosparít -a m apnenec z zrnci kalcita s pre­merom od 0,05 mm do 0,004 mm S: gósti apnénec (1), jedrnáti apnénec, mikrosparítni apnénec míkrosparítni apnénec -ega -nca m › míkro­sparít míkrospóra -e ž spora, ki se po velikosti loči od drugih večjih spor pri istem osebku P: mákro­spóra PRIM.: mégaspóra míkrosporángij -a m sporangij z mikrospora­mi míkrostratigrafíja -e ž stratigrafija najmanjših delov geološke formacije míkrotektónski razvoj -ega -ôja m › struktúr­na petrologíja mikrotóm -a m priprava z ostrim rezilom za re­zanje prosojnih lističev tkiv míkrotrdôta -e ž trdota mineralov, določena z merjenjem vtiska diamanta v mineral pod mi­kroskopom, npr. Vickersova trdota milácij -a m › milazzij Milánkovičevi cíklusi -ih -ov m mn. ciklično menjavanje rotacije in krožnice Zemlje, ki povzroča klimatske spremembe milazzij -a [milácij] tudi milácij -a m stopnja sre­dnjega pleistocena med sicilijem in tyrrheni­jem v mediteranskem razvoju miliolída -e ž (rod, lat. Miliolida) foraminifera s porcelanasto neperforirano kalcitno hišico, ki ima v prerezu večinoma pentljasto razporeje­ne kamrice in živi od krede dalje miliolídni apnénec -ega -nca m apnenec, ki vsebuje ostanke miliolid Míller-Bravaisov índeks -ega -a [Bravejev] m simbol ploskve v trigonalnem in heksagonal­nem kristalografskem sistemu S: Bravaisov simból PRIM.: simból plôskve millerít -a m zlato kovinski heksagonalni mine­ral, nikljev sulfid Míllerjev índeks -ega -a m › simból plôskve mílni kámen -ega -mna m svetel monoklinski natrijev kalcijev magnezijev glineni mineral iz skupine montmorillonita S: bowlingit, sa­ponít milonít -a m drobnobrečasta kamnina, nastala po tektonskih procesih ob prelomih milonitizírana kamnína -e -e ž › milonítna ka­mnína milonítna bréča -e -e ž › tektónska bréča milonítna cóna -e -e ž pas tektonsko močno zdrobljenih kamnin milonítna kamnína -e -e ž tektonsko zdroblje­na kamnina, npr. milonitni dolomit, milonitni gnajs S: milonitizírana kamnína milonítna tekstúra -e -e ž brečasta tekstura mi­lonitov milonítska cóna -e -e ž neustr. › milonítna cóna milonítska kamnína -e -e ž neustr. › milonítna kamnína milonítski skrílavec -ega -vca m › filonít mimetezít -a m rumen heksagonalni mineral, svinčev klorov arzenat mimétski kristál -ega -a m dvojček ali deformi­ran kristal, ki kaže višjo simetrijo, kot je zna­čilna za obravnavani mineral, npr. aragonitni trojček S: navídezni kristál mimétsko teserálni kristál -- -ega -a m zastar. navidezno kubični kristal zaradi dvojčičnega zraščanja ali skoraj enakih kristalografskih osi, npr. levcit míndel -a m › míndelska hládna dôba, mín­delski glaciál míndelska hládna dôba -e -e -e ž stopnja med günško-mindelskim in mindelsko-riškim in­terglacialom v Alpah S: míndel, míndelski glaciál míndelski glaciál -ega -a m stopnja med gün­ško-mindelskim in mindelsko-riškim inter­glacialom v Alpah S: míndel, míndelska hlá­dna dôba míndelsko-ríška tôpla dôba -e -e -e ž stopnja med mindelskim in riškim glacialom v Alpah S: míndelsko­ríški ínterglaciál míndelsko-ríški ínterglaciál -ega -a m stopnja med mindelskim in riškim glacialom v Alpah S: míndelsko­ríška tôpla dôba minerál -a m naravna trdna anorganska snov s stalno kemično sestavo in navadno urejeno notranjo zgradbo S: narávni minerál, rudnína mineráli glín -ov --m mn. minerali, ki sestavlja­jo glino, npr. glineni mineral, kremen, glinen­ci, kalcit, klorit PRIM.: glinéni minerál (1) mineralizácija -e ž 1. proces nastajanja mi­neralov v Zemljini skorji S: orúdenje (1) 2. nakopičenje mineralov v Zemljini skorji S: orúdenje (2) mineralizacíjska fáza -e -e ž čas kristalizacije mineralov iz taline ali raztopine mineralizátor -ja m plin ali tekočina, ki povzro­ča kristalizacijo mineralov PRIM.: katalizátor mineralizírana cóna -e -e ž ozemlje z bolj ali manj razpršenimi nahajališči enega ali več mineralov S: orúdena cóna, orúdeni pás PRIM.: rudonôsna cóna minerálna asociácija -e -e ž združba minera­lov, ki imajo enak način nastanka ali nastopa­nja v Zemljini skorji minerálna paragenéza -e -e ž neustr. › para­genéza minerálov minerálna primés -e primesí ž mineral, ki ga kamnina vsebuje do 1 % in ne spremeni nje­ nih značilnih lastnosti S: akcesórni minerál, primésni minerál minerálna raztopína -e -e ž raztopina v Zemlji­ni skorji, iz katere se lahko izločajo minerali minerálna sestáva -e -e ž vrsta in množina mi­ neralov v kamnini minerálna surovína -e -e ž ruda, zemeljski plin, nafta, premog, mineralna, termalna in pitna voda, ki imajo gospodarski pomen minerálna talína -e -e ž talina dveh ali več mi­neralov, iz katere se pri določenih pogojih v zelo kratkem ali daljšem časovnem zaporedju izločajo posamezni minerali minerálna vôda -e -e ž voda, ki vsebuje večje količine raztopljenih mineralov in/ali plinov S: rudníca, slátina minerálna vôlna -e -e ž izolacijski material, ki je izdelan iz staljenih in v tanka vlakna raz­pihanih mafičnih magmatskih kamnin S: ka­ména vôlna minerálni fácies -ega -a m neustr. › paragené­za minerálov (2) minerálni pések -ega -ska m pesek, ki vsebuje večje količine enega minerala in se lahko go­spodarsko izkorišča minerálni razkólek -ega -lka m › razkólni kri­ stál minerálno ólje -ega -a s › náfta minerálno zŕno -ega -a s › zŕno (1) mineralóg -a m strokovnjak za mineralogijo mineralogíja -e ž področje geologije, ki prou­ čuje kemično sestavo, strukturo, nastanek in spremembe mineralov S: rudninoslôvje mineraloíd -a m naravna anorganska snov, ki ni trdna, nima strukture in ni opredeljena kot mineral, npr. gelasta snov mineralóška klasifikácija -e -e ž › klasifikáci­ja minerálov, sistemátika minerálov mineralóška raziskáva -e -e ž uporaba različ­nih metod za določanje lastnosti mineralov mineralóška sistemátika -e -e ž › klasifikácija minerálov, sistemátika minerálov minéta -e ž lamprofir dioritske skupine z vtro­šniki biotita in osnovo iz biotita in alkalnih glinencev mínij -a m rdeč tetragonalni mineral, svinčev oksid S: mínium minimálni vodostáj -ega -a m vodostaj, ki še zagotavlja normalno življenje v vodnem tele­su ali njegovo gospodarsko izrabo mínium -a m › mínij minnessotaít -a m triklinski mineral, železov magnezijev listasti hidroksid silikat, izomor­fen z lojevcem miocén -a m serija starejšega neogena med oli­gocenom in pliocenom miofória -e ž (rod, lat. Myophoria) školjka s shizo­dontnim sklepom in tremi izrazitimi rebri na površini, ki je živela v triasu miofórna plôščica -e -e ž ploščica ob sklepu, na katero se pritrjuje mišica pri nekaterih školjkah miofórna régija -e -e ž del lupine pri školjkah, kamor se pritrjujejo sklepne mišice míogeoklína -e ž območje ortogeokline brez inicialnega magmatizma S: míogeosinklinála míogeosinklinála -e ž › míogeoklína miogipsína -e ž (rod, lat. Miogypsina) foraminifera z diskasto hišico in značilnimi ekvatorialnimi kamricami, ki je živela v zgornjem oligocenu in spodnjem miocenu miohíp -a m (rod, lat. Miohippus) razvojna stopnja konja s tremi prsti, ki je živel v oligocenu mióstrakum -a m spodnja karbonatna plast lupine ali hišice pri mehkužcih, ki jo izloča notranji plaščni epitel S: bíserna mática, hi­póstrakum mirabilít -a m svetlorumen monoklinski mine­ral, natrijev vodni sulfat S: Gláuberjeva sôl mirmekít -a m ortoklaz z mirmekitsko struk­turo mirmekítska struktúra -e -e ž struktura alkal­nih glinencev, ki so preraščeni s kremenom v črvičasti obliki mirujóča vôda -e -e ž voda, ki miruje v vodni akumulaciji na Zemljinem površju S: stojéča vôda mirujóči pláz -ega plazú m plaz, ki trenutno miruje, vendar se lahko ob ustreznih pogojih ponovno aktivira mississíppij -a m serija spodnjega karbona v Severni Ameriki med zgornjim devonom in zgornjim karbonom misurít -a m alkalna peridotitska globočnina z levcitom in od 60 % do 90 % piroksenov in olivina míšična apofíza -e -e ž odebeljeni del školjčne lupine, na katerem je prirasla zapiralna miši­ca S: míšični odtísek míšični odtísek -ega -ska m odebeljeni del školjčne lupine, na katerem je prirasla zapi­ralna mišica S: míšična apofíza Mišjedólski prelom -ega -ôma m prelom v di­ 1 narski smeri od Ljubljanskega barja na seve­rozahodu do Sodražice na jugovzhodu mítilus -a m (rod, lat. Mytilus) podolgovata dizo­dontna školjka brez površinske ornamentaci­je, ki živi od triasa dalje mívka -e ž ljudsko melj in pesek mízasta gôra -e -e ž gora z izravnanim vrhom, nastala najpogosteje iz vulkanskih kamnin pod morjem ali pod ledom mízica Fedorova -e --[fjódorova] ž › univer­zálna mízica mláda salairska orogenétska fáza -e -e -e -e [salerska] ž orogenetska faza v zgornjem kambriju S: sárdijska orogenétska fáza mládi krás -ega -a m kraško površje na začetku zakrasevanja kamnin mládo… v zloženkah pri poimenovanju vsake od geoloških dob pomeni, da je ta po nastanku najmanj oddaljena od sedanjosti, npr. mlado­paleozoik mládoavstroalpinídska orogenétska fáza -e -e -e ž orogenetska faza alpinidske orogeneze med berriasijem in aptijem mládokimerijska orogenétska fáza -e -e -e ž orogenetska faza alpinidske orogeneze na meji jure in krede S: mézokimerijsko gúba­nje mládopaleozóik -a m zastar. najmlajši del pale­ ozoika, ki obsega karbon in perm mladóstna vôda -e -e ž zastar. › juvenílna vô­da, prvôtna vôda mládoterciárni zmík -ega -a m zmični prelom v miocenu ali pliocenu mlájša kaména dôba -e -e -e ž obdobje med mezolitikom in bronasto dobo od 4000 let pr. n. š. do 2000 let pr. n. š., v katerem kameno orodje polirajo, izdelujejo keramično poso­do, razvijejo poljedelstvo, udomačijo govedo in drobnico S: neolítik mlájše… v zloženkah pri poimenovanju vsake od geoloških dob pomeni, da je ta po nastanku najmanj oddaljena od sedanjosti, npr. mlajše­paleozojski mlájši -a -e prid. ki pri poimenovanju vsake od geoloških dob pomeni, da je ta po nastanku najmanj oddaljena od sedanjosti, npr. mlajši dryas, trias, pleistocen S: najmlájši, zgórnji mlájši dryas -ega -a [drías] m zadnja hladna fa­za poznega glaciala v srednji Evropi mléčni opál -ega -a m prosojen bel opal mlékovec -vca m kristalni kremen, mlečno bel zaradi drobnih vključkov tekočine mnogobárvnost -i ž zastar. › pleokroízem, po­likroízem mnogolíčnost -i ž zastar. › polimorfízem (1) mnogoplôskveni lík -ega -a m zastar. › polié­ der, poliédrični lík mnogoščetínci -ev m mn. (razred, lat. Polychaeta) mnogočlenarji, ki se lahko prosto gibljejo ali so s cevko pritrjeni na podlago, imajo števil­ne dvovejnate ekstremitete in živijo od kam­brija dalje mnogozlóžni dvójček -ega -čka m zastar. › po­ lisintétski dvójček, sestávljeni dvójček mnogozlóžnost -i ž zastar. večkratna simetrija v dvojčkih S: polisimetríja močíla -íl s mn. skupina, navadno kraških iz­virov na robu doline, ki povzročajo vlažen svet môčni reliéf -ega -a m relief minerala, ki se do­loča v imerzijski tekočini ali kanadskem bal­zamu in ima lomni količnik med 1,65 in 1,75 ali med 1,43 in 1,33 móč potrésa močí --ž mera za sproščeno ener­gijo v potresnem žarišču, ki se izračuna iz največje amplitude valovanja in oddaljenosti od hipocentra S: magnitúda potrésa močvírje -a s mokro ozemlje, kjer je gladina podtalnice tik pod površino ali celo na povr­šini močvírjevec -vca m zastar. › barjánska rúda, barjánska želézova rúda močvírske ciprése -ih -és ž mn. (družina, lat. Ta­ksodiaceae) orjaški iglavci, ki živijo od mezo­zoika dalje močvírski plín -ega -a m brezbarven plin, aci­klični ogljikovodik, ki je ob nafti in premogu v Zemljini skorji S: jámski plín, metán modálna sestáva -e -e ž količina in vrsta mi­neralov v kamnini, ki se dajo določiti pod mikroskopom moderni člôvek -ega -éka m (vrsta, lat. Homo sapi­ens) sedanja oblika v razvojnem nizu človeka, ki se je pojavila pred približno 100.000 leti S: sodôbni člôvek modióla -e ž (rod, lat. Modiola) podolgovata od 6 cm do 10 cm dolga školjka z gladko zuna­njo površino in dizodontnim sklepom, ki živi od krede dalje módra gálica -e -e ž moder triklinski mineral, vodni bakrov sulfat S: bákrova gálica, hal­kantít módri azbést -ega -a m azbest monoklinskega amfibola riebeckita S: krokidolít módri bakrénec -ega -nca m zastar. › azurít módri beríl -ega -a m › akvamarín módri múlj -ega -a m globokomorski mulj s pi­ritom módro bláto -ega -a s neustr. › módri múlj módrozelene álge -ih álg ž zastar. › cianofiti, módrozelene cepljívke módrozelene cepljívke -ih -ívk ž mn. (oddelek, lat. Cyanophyta) kopne, morske ali sladkovodne cepljivke, ki imajo poleg klorofila tudi mo­dro barvilo S: cianofiti, módrozelene álge módul elástičnosti -a --m › próžnostni mó­ dul moféta -e ž odprtina, iz katere izhajajo ogljikov dioksid, dušik, kisik vulkanskega porekla mogôta -e ž kopa karbonatnih kamnin, značil­ na za tropski kras Móho --m okrajš. (Mohorovičić) › Mohorovíčiće­ va diskontinuitéta, Mohorovíčićev preslédek Mohole načŕt -- -a [mohóul] m › Móho načŕt Móho načŕt ---a m načrt, da bi pod oceanom prevrtali Zemljino skorjo do Mohorovičićeve diskontinuitete S: Mohole načŕt Mohorovíčićeva diskontinuitéta -e -e ž (okrajš. Moho) meja med Zemljino skorjo in Zemlji­nim plaščem S: Móho, Mohorovíčićev preslé­dek Mohorovíčićev preslédek -ega -dka m (okrajš. Moho) meja med Zemljino skorjo in Zemlji­nim plaščem S: Móho, Mohorovíčićeva dis­kontinuitéta Mohsova trdôtna léstvica -e -e -e [mósova] ž deset stopenj, ki označujejo relativno trdoto mineralov S: trdôtna léstvica moissanit -a [moasanít] m črn trigonalni, he­ksagonalni ali kubični meteorski mineral, si­licijev karbid S: karborúnd (1) Mójstrovški prelom -ega -ôma m prelom v za­grebški smeri, ki poteka od Bovca na jugoza­hodu do Pišnice na severovzhodu Mokríška antiklinála -e -e ž mezozojska anti­klinala na območju Mokrice v Kamniško-Sa­vinjskih Alpah môkri zemeljski plín -ega -ega -a m zemeljski plin, ki vsebuje tekoče ogljikovodike Mokrónoško nagúbano obmóčje -ega -ega -a s območje iz triasnih kamnin, ki se razprosti­ra severozahodno od Mokronoga molár -ja m vsak od zob v zadnjem delu čeljusti pri sesalcih S: kóčnik, melják molarizácija -e ž spreminjanje premolarjev v molarje med filogenetskim razvojem nekate­rih kopitarjev, npr. pri pliohipu molása -e ž 1. zaporedje konglomerata, pe­ščenjaka in skrilavih glinavcev, nastalo po alpinidski orogenezi PRIM.: flíš, šlír 2. › molásni bazén molásna fáza -e -e ž faza, v kateri so se odlaga­le molasne usedline molásna kotlína -e -e ž › molása (2), molásni bazén molásna usedlína -e -e ž usedlina rek ali jezer, nastala zaradi erozije novo nastalih gorstev molásni bazén -ega -a m alpski bazen, zapol­njen s terciarnimi usedlinami, nastal po kon­cu orogeneze S: molása (2), molásna kotlína moldavít -a m prosojno temno zeleno meteorit­sko steklo PRIM.: tektít molekulárna véz -e vezí ž neustr. › molékulska véz molékulska disperzna fáza -e -e -e ž disperzna faza z delci, manjšimi od 1 µm molékulska véz -e vezí ž šibka kemična vez, ki nastane zaradi elektrostatične privlačnosti med molekulami v plinastih, tekočih in trdnih snoveh S: van der Waalsova véz molékulska vôda -e -e ž › kristálna vôda molibdenít -a m modrikast kovinsko bel heksa­gonalni ali trigonalni mineral, molibdenov sulfid S: molibdénov sijájnik molibdénova ókra -e -e ž zastar. › molibdít molibdénov sijájnik -ega -a m › molibdenít molibdít -a m rumenkast rombični mineral, mo­ libdenov oksid S: molibdénova ókra molúski -ov m mn. (deblo, lat. Mollusca) nevreten­čarji z nečlenjenim telesom, na katerem se da ločiti glavo, nogo, telo in plašč, ki navadno izločajo aragonitno ali kalcitno lupino S: mehkúžci monacít -a tudi monazít -a m rumen do rjav ali rdečkast monoklinski mineral, cerijev lanta­nov neodimov fosfat S: kriptolít monacítni pések -ega -ska m mineralni pesek z monacitom monastírij -a m stopnja mlajšega pleistocena med tirrhenijem in nizzijem v mediteranskem razvoju monazít -a m › monacít monchiquit -a [mončikít] m alkalni lamprofir gabrske skupine z vtrošniki olivina in piro­ksena ter steklasto osnovo z analcimom, lev­citom in nefelinom monofilétska skupína -e -e ž biološka skupi­na, ki izhaja iz enega prednika P: polifilétska skupína monofilétski razvoj -ega -ôja m razvoj skupi­ne živali, ki izhaja iz več kot enega skupnega prednika P: polifilétski razvoj mónoglaciálna teoríja -e -e ž teorija o obstaja­nju enega glaciala v pleistocenu monográptus -a m (rod, lat. Monograptus) graptolit 1 s tekami, nanizanimi v eni vrsti, s spiralnim, ravnim ali upognjenim rabdozomom, ki je ži­vel od silurja do spodnjega devona monoklína -e ž guba med vzporednimi plastmi, ki je na pregibu navadno tanjša S: fleksúra, kolénasta gúba, kolénčasta gúba, monokli­nála monoklinála -e ž › fleksúra, kolénčasta gúba, monoklína monoklínska hémiprizmátska brezósna vŕ­sta simetríje -e -e -e -e --ž (simbol m) vrsta simetrije, ki ima eno ravnino simetrije S: anaksiálna vŕsta simetríje, anaksiálni rázred, anaksiálni rázred simetríje, brezósna vŕsta simetríje, hémiprizmátska brezósna simetríja monoklínska hémiprizmátska ósna vŕsta si­metríje -e -e -e -e --ž (simbol 2) vrsta simetri­je, ki ima eno dvoštevno os S: aksiálna vŕsta simetríje, aksiálni rázred, aksiálni rázred si­metríje, hemiprizmátska ósna simetríja, ósna vŕsta simetríje monoklínska prízma -e -e ž prizma, nastala za­radi dvoštevne osi in nanjo pravokotne ravni­ne simetrije monoklínska prizmátska vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol 2/m) vrsta simetrije, ki ima dvoštevno os in pravokotno nanjo ravnino simetrije monoklínska singoníja -e -e ž kristalografski sistem s tremi različno dolgimi kristalograf­skimi osmi, z dvema pravima kotoma in enim različnim kotom med osmi S: monoklínski kristalográfski sistém monoklínski kristálni sistém -ega -ega -a m neustr. › monoklínska singoníja, monoklínski kristalográfski sistém monoklínski kristalográfski sistém -ega -ega -a m kristalografski sistem s tremi različno dolgimi kristalografskimi osmi, z dvema pra­vima kotoma in enim različnim kotom med osmi S: monoklínska singoníja monoklínski minerál -ega -a m mineral, ki kri­stali v monoklinskem kristalografskem siste­mu mónokromátor -ja m v optiki filter, mreža ali prizma, ki prepušča svetlobo ene valovne dolžine mónokromátska svetlôba -e -e ž svetloba z določeno valovno dolžino S: enobárvna sve­tlôba, mónokromátsko žárkovje mónokromátsko žárkovje -ega -a s › eno­bárvna svetlôba, mónokromátska svetlôba monolétna spóra -e -e ž spora z eno lezuro, ki je nastala v tetragonalni tetradi monolétni pelod -ega -óda m pelod z eno le­zuro, ki je nastala v tetragonalni tetradi monometálno rudíšče -ega -a s nahajališče sa­mo ene kovinske mineralne surovine monomiárija -e ž školjka s samo enim mišič­nim odtiskom na loputi monomíktni konglomerát -ega -a m konglo­merat s prodniki iz iste vrste kamnin ali mi­neralov, npr. apnenčev konglomerat PRIM.: polimíktni konglomerát mónominerálna kamnína -e -e ž kamnina iz zrn enega minerala, npr. marmor S: enolíčna kamnína, enominerálna kamnína mónominerálno zŕno -ega -a s › zŕno (1) mónoplakófori -ov m mn. (razred, lat. Monopla­cophora) mehkužci z enojno lupino, ki jih po­kriva v obliki kape in živijo od paleozoika dalje monótis -a m (rod, lat. Monotis) rebrasta dizodon­tna školjka s premerom do 8 cm, ki je živela v triasu monotropíja -e ž odnos med dvema polimorf­nima mineraloma z enako sestavo, med kate­rima ni mogoč prehod, npr. pirit in markazit montángeológ -a m zastar. › rudárski geológ montanístika -e ž veda o rudarstvu in rudar­jenju montebrazít -a m bel triklinski mineral, litijev aluminijev hidroksid fosfat, izomorfen z am­bligonitom monticellit -a [montičelít] m brezbarven do siv rombični mineral, kalcijev magnezijev otočni silikat montíkul -a m dvignjeni del skorjastega skele­ta, kjer pri stromatoporoidu izhaja astroriza S: mámelon (2) montmorillonit -a [monmorjonít] m svetel kal­cijev natrijev aluminijev magnezijev glineni mineral montmorillonitna glína -e -e [monmorjonítna] ž › bentonít monzonit -a [monconít] m globočnina, po se­stavi med sienitom in dioritom, v kateri so alkalni glinenci in plagioklazi v približno enakem razmerju monzonitska struktúra -e -e [monconítska] ž struktura saličnih globočnin, v katerih so ka­lijevi in natrijevi glinenci v približno enakem razmerju Moravídi -ov m mn. geotektonska enota, ki je sestavljena iz Srbsko-Makedonskega masiva, Rodopskega masiva in Moravske cone Móravska cóna -e -e ž antiklinalno zgrajena geotektonska enota, ki sega na severu od Donave in se nadaljuje po porečju Velike in Južne Morave v Makedonijo in Bolgarijo, se­stavljena iz predkambrijskih, paleozojskih in mezozojskih kamnin móravska smér -e smerí ž spremenljiva smer Moravidov, ki poteka na severu od seve­rovzhoda proti jugozahodu in na jugu od se­verozahoda proti jugovzhodu mordenít -a m brezbarven ali bel rombični na­trijev kalijev kalcijev zeolit moréna -e ž 1. nesortiran sediment ledeniškega izvora S: glacigéni sediment, ledeníška use­dlína, ledeníški sediment, tíl 2. nasipna oblika sedimenta ledeniškega izvora, npr. čelna mo­rena, drumlin S: gróblja, ledeníška gomíla, ledeníška gróblja morénska kópa -e -e ž neustr. › narívna moréna morfométrična analíza -e -e ž statistična raz­iskovalna metoda za ugotavljanje dolžine transporta glede na obliko prodnikov morfométrična metóda -e -e ž merjenje in ma­tematična analiza oblik Zemljinega površja S: géomorfometríja morfotíp -a m 1. značilna oblika Zemljinega površja 2. značilna oblika organa, organizma morganít -a m prozoren rožnat različek berila, okrasni kamen (1) S: vorobevít morión -a m črn različek kremena, okrasni ka­ men (1) mórnik -a m veter, ki piha z morja na kopno môrska erozíja -e -e ž erozija morskega litorala PRIM.: korazíja, korozíja (1) môrska geologíja -e -e ž področje geologije, ki proučuje fizikalne in kemične lastnosti ter biološke združbe morskega okolja in njihov vpliv na nastanek morskih usedlin môrska glína -e -e ž usedlina morja z zrni, manjšimi od 0,002 mm môrska góba -e -e ž neustr. › parazóji, spón­ gije, spúžve môrska péna -e -e ž › sepiolít môrska políca -e -e ž ravni del skalnate morske obale, nastal zaradi erozije môrska prepláva -e -e ž neustr. › poplávljanje, transgresíja môrska sôl -e solí ž halit, ki nastaja z izhlape­vanjem morske vode môrska usedlína -e -e ž usedlina, nastala v morju S: môrski sediment P: kôpenska use­dlína môrska vôda -e -e ž voda, ki pokriva 70,8 % Zemljinega površja in ima povprečno slanost 3,3 % do 3,7 %, ki jo določajo raztopljene soli s povprečno kemično sestavo: 55,04 % klora, 30,61 % natrija, 7,68 % sulfata, 3,69 % ma­gnezija, 1,16 % kalcija, 1,10 % kalija, 0,41 % hidrogenkarbonata, 0,19 % broma, 0,07 % borove kisline, 0,04 % stroncija, 0,003 % fluora, 0,01 % slednih elementov, skupaj 73 različnih elementov môrske kráve -ih kráv ž mn. (red, lat. Sirenia) ra­stlinojedi morski sesalci z golo kožo in valja­stim telesom ter prednjimi okončinami, preo­blikovanimi v plavuti, ki živijo od srednjega eocena dalje môrske lílije -ih -ij ž mn. (razred, lat. Crinoidea) iglokožci s korenino, pecljem in korono, ki so sestavljeni iz ploščic S: krinoídi môrske zvézde -ih zvézd ž mn. (razred, lat. Astero­idea) peterokraki morski iglokožci s splošče­nim telesom, ki živijo od ordovicija dalje S: asteroíd (1) môrski fácies -ega -a m facies, ki je nastajal v morju S: môrski značáj môrski jéz -ega -ú m zastar. peščena ali skalna pregrada, ki ločuje dva morska prostora môrski jéžki -ih -ov m mn. (razred, lat. Echinoidea) morski maločlenarji s kalcitnim kroglastim notranjim skeletom in gibljivimi bodicami S: ehinídi, ehinoídi môrski konglomerát -ega -a m konglomerat, nastal ob morski obali môrski metúlji -ih -ev m mn. › krilonóžci, pte­ropódi môrski miocén -ega -a m morski facies mio­cena môrski potres -ega -ésa m › podmôrski potres môrski psí -ih psóv m mn. (red, lat. Selachii) ri­be hrustančnice z značilno hrbtno plavutjo in heterocerkno repno plavutjo, ki živijo od silurja dalje S: seláhiji môrski sediment -ega -enta m sediment, na­stal v morju S: môrska usedlína P: teréstrični sediment môrski sepiolít -ega -a m sepiolit, nastal v morju môrski tók -ega -a m tok morske vode, ki na­stane zaradi vetra, različne temperature, go­stote ali slanosti môrski značáj -ega -a m zastar. › môrski fácies môrsko valovánje -ega -a s eliptično retro­gradno gibanje morske vode, ki ga navadno povzroči veter morténsnij -a m stopnja zgornjega varangija med smalfjordijem in wonokijem moskôvij -a m serija srednjega karbona med bashkirijem in kasimovijem moškátno govédo -ega -a s (vrsta, lat. Ovibos mo­schatus) dlakav bovid, prilagojen na arktično podnebje, ki se pojavi v evropi v srednjem pleistocenu Motníška sinklinála -e -e ž sinklinala, sesta­vljena iz terciarnih plasti na območju med Kamnikom, Tuhinjem, Motnikom, Zabuko­vico in Šentjurjem S: Kámniško-Motníška sinklinála, Motníško-Celjska sinklinála, Tu­hínjska sinklinála Motníško-Celjska sinklinála -e -e ž › Motní­ ška sinklinála mozaíčna struktúra -e -e ž struktura prekri­staliziranih monomineralnih metamorfnih kamnin, podobna mozaiku, npr. v marmorju, kvarcitu mozazáver -vra m (rod, lat. Mosasaurus) velik morski plazilec z močno glavo in plenilskimi zobmi, ki je živel v zgornji kredi možgánski dél lobánje -ega -a --m del loba­nje, ki ga sestavljata lobanjski krov in lobanj­sko dno mréža ledeníških tokôv -e -- --ž sistem preko sedel povezanih prvotno izoliranih dolinskih ledenikov v pleistocenu, npr. na Spitzbergih, v Alpah mréžasta ornamentácija -e -e ž drobna pre­križana rebrca na zunanji površini skeletov nevretenčarjev mréžasta struktúra -e -e ž struktura nekaterih peridotitov, ki jo tvorijo nikljevi sulfidi mréževci -ev m mn. › radioláriji mréžna konstánta -e -e ž › parámeter (1) mŕtva vôda -e -e ž voda, ki je izločena iz vo­ dnega kroga mrtvíca -e ž › mŕtvi rokáv mŕtvi léd -ega ledú m led, ki ostane po umi­ku ledenika, večinoma pokrit s peščenimi in prodnimi nanosi, in pusti v podlagi značilne reliefne oblike mrtvína -e ž tkivo, v katerem so prenehali ži­vljenjski procesi mŕtvi rokáv -ega -a m s stoječo vodo zapolnjen del rečnega okljuka, ki je bil odrezan od reč­nega toka in je nastal naravno ali umetno S: mrtvíca, stránski rokáv mŕzlec -a m zastar. izvir mrzle vode mrzlodôbna fávna -e -e ž › glaciálna fávna, hladnodôbno živálstvo mrzlodôbna flóra -e -e ž › glaciálna flóra, hla­dnodôbno rastlínstvo mrzlodôbni -a -o prid. ki se nanaša na glacial in vsa dogajanja v glacialu, npr. mrzlodobno rastlinstvo, mrzlodobno živalstvo S: glaciál­ni, hladnodôbni mrzlodôbno rastlínstvo -ega -a s › glaciálna flóra, hladnodôbno rastlínstvo mrzlodôbno živálstvo -ega -a s › glaciálna fávna, hladnodôbno živálstvo mrzloljúbni -a -o prid. › hladnoljúbni, kriofílni mrzloljúbno rastlínstvo -ega -a s › hladnoljúb­no rastlínstvo, kriofílna flóra mrzloljúbno živálstvo -ega -a s › hladnoljúb­no živálstvo, kriofílna fávna MSK-potrésna léstvica -e -e [emeská] ž (Medve­dev, Sponheuer, Karnik) potresna lestvica učinkov potresa, ki ima dvanajst stopenj in upošteva kvaliteto gradnje objektov PRIM.: EMS-po­trésna léstvica, MCS-potrésna léstvica mugearít -a m › trahiandezít mulijón -a m pojav, da se kompetentna plast za­ radi stranskega raztezanja razcepi v prizme, ki ležijo z daljšo osjo pravokotno na smer raztezanja múlj -a m klastična usedlina z zrni, manjšimi od 0,063 mm S: bláto (2), gréz, méljasta glína PRIM.: mástna glína, peščéna glína múljasti peščenják -ega -a m peščenjak, ki ima več kot 25 % muljaste osnove S: dróba (1), drobník (1), grauwaka (1) múljevec -vca m klastična kamnina z zrni, manjšimi od 0,063 mm mullít -a m redek bel rombični mineral, alumi­nijev skupinski oksisilikat mumifikácija -e ž fosilizacija, pri kateri se za­radi izsušitve organizma navadno ohranijo tudi njegovi mehki deli múra -e ž neustr. › blátni tók múrasti tók -ega -a m neustr. › blátni tók murgábij -a m stopnja srednjega perma med kubergandijem in capitanijem Múrska depresíja -e -e ž neustr. › Múrska udorína Múrska udorína -e -e ž udorina s podlago iz metamorfnih kamnin Srednjega Avstroalpina, zapolnjena z zgornjemiocenskimi, pliocen­skimi in kvartarnimi sedimenti in sedimen­tnimi kamninami, ki se razprostira na južnem delu Štajerskega bazena múrski tók -ega -a m neustr. › blátni tók murskosóboška formácija -e -e ž srednjemio­censke plasti laporovca, muljevca in konglo­merata v Pomurju Murskosóboški masív -ega -a m masiv meta­morfnih kamnin v podlagi Murske udorine S: Sóboški masív muschelkalk -a [mušelkálk] m različno obar­vane plasti apnenca s številnimi fosilnimi ostanki v srednjem triasu srednje in severo­ zahodne Evrope muskovít -a m bela ali rumena kalijeva sljuda S: kálijeva sljúda, rúsko steklo muskovítov blestník -ega -a m blestnik, v ka­terem je muskovit poleg kremena bistveni mineral S: muskovítov sljúdovec muskovítov gnájs -ega -a m gnajs, v katerem je muskovit poleg kremena in glinencev bi­stveni mineral muskovítov granít -ega -a m granit z muskovi­tom kot značilnim mineralom muskovítov sljúdovec -ega -vca m zastar. › muskovítov blestník mutácija -e ž sprememba obsega kemične strukture DNA, ki se kaže v spremembi or­ganizma ali posamezne celice in je posledica napake v procesu znotraj celice ali jo povzro­čijo kemični vplivi ali vplivi radiacije mutmanít -a m redek sivo-bel kovinski mono­klinski mineral, srebrov zlati telurid myachovskij -a [mjačkôvskij] m stopnja zgor­njega karbona med podolskijem in krevya­kinskijem 11 N nabrékanje usedlíne -a --s večanje volumna usedline zaradi sprejemanja vode načŕt -a m karta v merilu, večjem od 1 : 5000, s topografskimi oznakami površja naddnévni kop -ega kópa m neustr. › dnévni kop, površínski kop nadglavíšče -a s najvišja točka nebesnega svo­da nad opazovalcem S: zenít nadír -ja m zenitu nasprotna točka na nebesnem svodu pod stojiščem opazovalca S: podno­žíšče nadláhtnica -e ž zgornja kost sprednje ali zgor­nje okončine, ki je s sklepi povezana s plečni­co, komolčnico in koželjnico pri vretenčarjih S: húmerus nadmôrska višína -e -e ž višina kake točke nad srednjo gladino morja S: geodétska višína nadplímska cóna -e -e ž › súpralitorál nadplímski pás -ega pasú m › súpralitorál nadrešetno zŕno -ega -a s zastar. › presévek nadústni kolobár -ega -ja m obročasta cev nad usti, iz katere izhaja pet cevi vodovodnega sistema pri iglokožcih S: nadústni obróč nadústni obróč -ega -a m › nadústni kolobár nadzŕno -a s neustr. › presévek náfta -e ž tekoči kavstobiolit, nastal pretežno iz morskih živalskih in rastlinskih organiz­mov v anaerobnem okolju S: kaméno ólje, minerálno ólje, zemeljsko ólje nafténi -ov m mn. › nafténska skupína nafténska náfta -e -e ž nafta z visokim odstot­kom ogljikovodikov naftenske skupine nafténska skupína -e -e ž skupina obročastih nasičenih ogljikovodikov, npr. ciklopropan, ciklobutan S: cikloalkáni, nafténi náftna bakterija -e -e ž bakterija, ki povzroča nastanek nafte náftna erúpcija -e -e ž nenadni izbruh nafte pri globinskem vrtanju náftna geologíja -e -e ž področje geologije, ki obravnava aplikacijo ekonomsko-geolo­ških, inženirsko-geoloških in hidrogeoloških izsledkov raziskav za pridobivanje nafte S: geologíja náfte náftna pást -e pastí ž vsaka geološka struktura iz poroznih kamnin, pokritih z neprepustnimi plastmi, v katero se lahko ujame nafta PRIM.: antiklinálna pást, náftni koléktor, plínska pást náftna smôla -e -e ž › narávni katrán náftni geológ -ega -a m geolog, ki raziskuje pojav nafte v Zemljini skorji náftni horizónt -ega -a m plast (2) sedimentov ali kamnin z nafto S: naftonôsna plást náftni koléktor -ega -ja m porozna kamnina, v kateri se je nabrala nafta PRIM.: antiklinálna pást, náftna pást, plínski koléktor náftni pések -ega -ska m plast peska, ki ima v medzrnskih prostorih nafto náftno ôkno -ega -a s termični in tlačni pogoji, pri katerih nastaja nafta náftno pólje -ega -a s območje s produktivnimi naftnimi vrtinami naftonôsna plást -e plastí ž › náftni horizónt naftonôsno ozémlje -ega -a s večje območje, kjer so pod površino nahajališča nafte nagíb -a m › naklon naglávni ščít -ega -a m del karapaksa, ki ščiti glavo pri trilobitih in nosi sestavljene oči na zgornji in usta na spodnji strani S: cefalón, cranidium, glávni ščít PRIM.: trilobítov ščít nágnjena gúba -e -e ž guba, pri kateri tvori osna ravnina z vertikalo kot, manjši od 90° S: pošévna gúba nagúbana plást -e plastí ž kamninsko telo, ki se je oblikovalo v gube nagúbana tekstúra -e -e ž tekstura nagubanih plasti nagúbano gorôvje -ega -a s gorovje, nastalo z gubanjem Zemljine skorje S: sleménasto gorôvje nagyagit -a [nadžagít] m monoklinski mineral, svinčev zlati telurid sulfid nahajalíšče -a s kraj, kjer so minerali, naravni kamen, fosili, artefakti v večjih količinah S: lokalitéta nahajalíšče fosílov -a --s območje, na katerem je večje število fosilov, npr. Lesno brdo, Po­točka zijalka PRIM.: Lagerstätten nahajalíšče kémičnih sedimentov -a ----s nahajališče mineralnih surovin, npr. raznih soli, fosfatov, nastalo z izločanjem mineralov iz raztopine nahajalíšče minerálnih surovín -a -- --s obmo­ čje, kjer je toliko kovinskih ali nekovinskih mineralov, da jih je smotrno izkoriščati S: ležíšče, ležíšče minerálnih surovín, rudíšče, rúdno nahajalíšče, rúdno slojíšče PRIM.: na­hajalíšče náfte, premogíšče nahajalíšče náfte -a --s območje na kopnem ali na morskem dnu, kjer je v sedimentih ali sedimentnih kamninah akumulacija nafte PRIM.: nahajalíšče minerálnih surovín nahajalíšče premóga -a --s območje, kjer je toliko premoga, da ga je gospodarno izkori­ščati S: ležíšče premóga, premogíšče, pre­mógovo nahajalíšče PRIM.: nahajalíšče mi­nerálnih surovín nahajalíšče solí -a --s območje pod Zemljinim površjem, kjer so plasti soli (1) S: solíšče, sólno ležíšče PRIM.: solína nahúkle bárve -ih bárv ž mn. zastar. barve, ki se pojavijo na mineralih zaradi oksidacije ali loma svetlobe nájdba -e ž mineral, kamnina, fosil ali artefakt, najden v sedimentu ali kamnini na terenu najdíšče -a s 1. kraj z ostanki sledov bivanja človeka iz kvartarja, npr. paleolitsko najdi­šče, mezolitsko najdišče S: postája 2. neustr. › nahajalíšče fosílov 3. neustr. › nahajalíšče minerálnih surovín najmánjši lómni kolíčnik -ega -ega -a m naj­nižja vrednost lomnega količnika v optični indikatrisi minerala najmlájši -a -e prid. ki pri poimenovanju vsa­ke od geoloških dob pomeni, da je ta po na­stanku najmanj oddaljena od sedanjosti, npr. najmlajši dryas, trias, paleozoik S: mlájši, zgórnji najstarejši -a -e prid. ki pri poimenovanju vsa­ke od geoloških dob pomeni, da je ta po na­stanku najbolj oddaljena od sedanjosti, npr. najstarejši dryas, paleozoik, trias S: spódnji, starejši najstarejši dryas -ega -a [drías] m prva hladna faza poznega glaciala v srednji Evropi najvéčji lómni kolíčnik -ega -ega -a m najvišja vrednost lomnega količnika v optični indika­trisi minerala nakljúčni piroklást -ega -a m piroklast, ki izvira iz prikamnine v globini ali na površi­ni vulkana, npr. sedimentne, metamorfne ali magmatske kamnine, ki niso vezane na delo­vanje vulkana, ki je ta piroklast izvrgel naklon -ôna m nagnjenost geološke ploskve od vodoravne ravnine, ki se meri z geološkim kompasom S: nagíb naklónski kót -ega -a m kot med vodoravno ravnino in geološko ploskvijo nakrít -a m zelenkast monoklinski aluminijev glineni mineral, polimorfen s kaolinitom in dickitom Nalúskana struktúra Čičaríje -e -e --ž geotek­tonska enota eocenskih apnencev in flišnih kamnin med Rakitovcem, Zazidom, Črnim kalom in ospom nalúskana zgrádba -e -e ž › imbrikácija (2), lúskasta zgrádba Nalúskani kompléks Knéžja Lípa–Vŕbovsko -ega -a --m geotektonska enota permskih, triasnih, jurskih in spodnjekrednih plasti med Mozljem, Knežjo Lipo in Kolpo namagnetljívost -i ž › magnétna susceptibíl­nost nammálij -a m zastar. stopnja spodnjega triasa med griesbachijem in spathijem namurij -ja [namírij] m serija spodnjega karbo­na med viseijem in westfalijem nánoflóra -e ž planktonske alge, ki so manjše od 50 mikrometrov nánofosíl -a m fosil velikosti od 1 do 50 mikro­metrov PRIM.: nánoplánkton nanokónus -a m (rod, lat. Nannoconus) konični ko­kolitoforid s centralnim kanalom, ki je živel v spodnji kredi nanolít -a m kalcitna ali aragonitna ploščica v kokosferi nánoplánkton -a m enocelični rastlinski plank­ton, pri katerem so posamezni osebki obdani s kalcitnimi skeleti velikosti od 1 do 50 mi­krometrov PRIM.: nánofosíl Nános -a m › Nánoška antiklinála nanos -ôsa m sediment, ki ga je odložila tekoča voda, npr. glineni rečni nanos, ilovnati reč­ni nanos, prodni rečni nanos S: fluviálna na­plavína, fluviálna usedlína, fluviálni sediment, naplavína, réčna naplavína Nánoška antiklinála -e -e ž polegla antiklinala iz jurskih in krednih plasti med Predjamskim prelomom, razdrtim in vipavo S: Nános napájanje vodonósnika -a --s naravno ali umetno dovajanje vode v vodonosnik P: prá­znjenje vodonósnika naplavína -e ž › fluviálni sediment, nanos naplávljeno zlató -ega -á s zlato, pridobljeno z izpiranjem naplavin P: rúdno zlató 13 napredovánje ledeníka -a --s premikanje le­denika zaradi povečane količine padavin nad snežno mejo narávna meja -e -e ž geološka meja, ki je za­znavna po morfologiji površja, rastlinstvu ali drugih značilnostih na terenu S: priródna meja narávna síla -e -e ž sila, ki nastane zaradi na­ravnih procesov ali stanj v Zemlji ali na njej, npr. gravitacija S: priródna síla narávni kámen -ega -mna m v kamnoseštvu vsaka kamnina, ki je po sestavi, lastnosti in videzu primerna za obdelavo in vgradnjo, npr. skulp­turni naravni kamen narávni katrán -ega -a m črna poltrda zmes ogljikovodikov, ki nastaja pri izdankih naf­te na Zemljinem površju S: náftna smôla PRIM.: katrán narávni koks -ega kôksa m koks, nastal pri na­ravnem procesu karbonizacije ob stiku z ma­gmatsko intruzijo S: karbonít, kokeít PRIM.: koks narávni magnét -ega -a m mineral magnetit, namagnetene kamnine ali minerali, ki jih je namagnetilo Zemljino magnetno polje S: pri­ródni magnét PRIM.: magnétni minerál narávni minerál -ega -a m › minerál narávni móst -ega -ú m most ali mostu po­dobna oblika v kamnini, ki je nastala zaradi preperevanja in erozije S: kaméni svod (2), priródni móst narávni plín -ega -a m 1. vsak od plinov, ki je najden v Zemljini skorji, tudi če je nastal ob vulkanski aktivnosti 2. plinasti kavstobiolit, ki spremlja naftna nahajališča in ima gospo­darski pomen, npr. metan, etan, propan S: zemeljski plín narávno steklo -ega -a s › vulkánsko steklo narív -a m 1. tektonski premik kamninske gmo­te na druge kamnine pod majhnim kotom 2. gmota kamnin, povezana z izvornim obmo­čjem in premaknjena na drugo kamnino zara­di tektonskega procesa PRIM.: alohtón Narív Črnómelj-Bosíljevo -a --m nariv (2) triasnih, jurskih in krednih plasti med Mirno goro, Črnomljem, Vinico in Metliko narívi kráških planôt -ov ----m mn. v smeri severozahod–jugovzhod potekajoče kraške planote iz mezozojskih sedimentnih kamnin od Trnovskega gozda do Snežniškega pogor­ja, narinjene na terciarne flišne plasti Vipa­vskega sinklinorija, Pivške kotline in doline Reke do Kvarnerskega zaliva Narívi Ostalpínov -ov --m mn. › Avstroalpín Narív Júlijskih Álp -a -- --m nariv (2) triasnih, jurskih in krednih plasti, ki se razprostira od Kanina na zahodu, Save na severu, Jelovice na jugovzhodu do doline Soče na jugu S: Je­lôviški pokrov, Kŕnski narív Narív Kámniško-Savínjskih Álp -a ----m nariv (2) triasnih plasti na območju med Grintavcem, Krvavcem, Logarsko dolino in Raduho narívna cóna -e -e ž pas ozemlja ob narivni ploskvi narívna dislokácija -e -e ž prelom, ki poteka pod majhnim kotom, ob katerem nastaneta nariv ali pokrov narívna moréna -e -e ž morena in sedimenti iz podlage, ki so bili pri nenadnem napredova­nju ledenika odloženi na njegovem koncu narívna plôskev -e -kve ž stična ploskev med avtohtonom in nanj narinjenim alohtonom narívna plôšča -e -e ž ploščasta gmota kamnin, ki je povezana z izvornim območjem in pre­maknjena na drugo kamnino zaradi tekton­skih procesov narívna zgrádba -e -e ž zgradba ozemlja iz enega ali več narivov narívne dŕče -ih dŕč ž mn. raze, ki nastanejo na narivni ploskvi pri narivanju narívni rób -ega -a m 1. spodnji rob plazu, kjer se plaz stika s stabilno podlago 2. spodnji rob narivne plošče narívno gôrstvo -ega -a s gorstvo, nastalo z na­rivi, npr. alpe Narív Snežníka -a --m nariv (2) jurskih in kre­dnih plasti na pretežno flišne paleogenske plasti na območju med Snežnikom, Ilirsko Bistrico in Knežakom Narív Zvéčanj-Metlíka -a --m nariv (2) zgor­njetriasnih, jurskih in krednih plasti med Me­tliko, Kolpo in Gorjanci nárt -a m zgornji del stopala zadnje okončine pri živalih ali noge pri človeku od gležnjev do prstov S: tárzus nártna kóst -e kostí ž › nártnica nártnica -e ž vsaka od kosti, ki tvorijo sklep med golenjo in stopalom pri večini vretenčar­jev S: nártna kóst, tarzálna kóst nasad -áda m zastar. › sklad (1) nasékani prelom -ega -ôma m prelom z ostri­mi stopničasto prekinjenimi drsnimi plo­skvami nasípni korálni grebén -ega -ega -a m greben (1), nastal iz zdrobljenih skeletov koral nasípni stôžec -ega -žca m 1. vršaj, ki nastane ob izstopu vode izpod ledenika 2. nakopiče­ nje preperine v obliki stožca pod steno ali ob jamskem vhodu, npr. melišče nasprótna enákost -e -i ž zastar. › inverzija (1) nasprotnosmérni prelom -ega -ôma m neustr. › heterotáktni prelom, protismérni prelom nastánek náfte -nka --m 1. po verjetnejši organski teoriji nastajanje nafte v morju iz ostankov or­ganizmov in s posredovanjem bakterij v ev­ksinskih bazenih iz sapropela 2. po anorganski teoriji nastajanje nafte z delovanjem vode na naravne karbide nasturán -a m črn drobnozrnat uranov oksid s kolomorfno strukturo S: smôlna rúda, smôlo­vec, uránova smôla nataljeni túf -ega -a m tuf, v katerem so bili vulkanski pepel in lapili v času transporta še tako vroči, da so se deloma natalili PRIM.: ignimbrítni túf natéčna struktúra -e -e ž struktura tesno sprije­tih igličastih kristalov, ki so pogosto radialno koncentrično razporejeni in oblikujejo gladko površino minerala, npr. goethit, psilomelan natézna razpóka -e -e ž razpoka, nastala pri natezanju kamnin v Zemljini skorji S: ténzij­ska razpóka natézna tŕdnost -e -i ž največja natezna nape­tost, ki jo kamnina prenese, preden se pretr­ga nátika -e ž (rod, lat. Natica) polž s trebušasto invo­lutno hišico, ki živi od triasa dalje nátrijeva sljúda -e -e ž › paragonít nátrijev bentonít -ega -a m bentonit z natrije­vim montmorillonitom, ki je dober kationski izmenjevalec nátrijev glinénec -ega -nca m › albít nátrijev kálcijev glinénec -ega -ega -nca m › plagiokláz (2) nátrijevo kálcijevo steklo -ega -ega -a s neustr. vulkansko steklo kisle magme nátrijev ortokláz -ega -a m ortoklaz, v katerem je del kalija nadomeščen z natrijem nátrijev solíter -ega -tra m brezbarven trigo­nalni mineral, natrijev nitrat S: čílski solíter, natrinitrít, nitratít natrinitrít -a m › čílski solíter, nátrijev solíter, nitratít natrít -a m › sóda natroalunít -a m bel ali brezbarven alunit, v ka­terem je kalij nadomeščen z natrijem natrolít -a m brezbarven, bel ali rumenkast rombični natrijev zeolit natrón -a m › sóda náuk o slojíščih -a -- --m zastar. nauk o nastan­ ku in razvoju nahajališč mineralnih surovin naumanít -a m železovo črn rombični mineral, srebrov selenid navídezna anomalíja -e -e ž anomalija, nastala pri geofizikalnih meritvah zaradi nepojasnje­nega vzroka S: slépa anomalíja navídezna specífična upórnost -e -e -i ž › metóda navídezne eléktrične upórnosti navídezni kristál -ega -a m › mimétski kristál navikulárna faséta -e -e ž zaokrožena gladka sklepna ploskev na navikularni kosti pri se­salcih navikulárna kóst -e kostí ž čolničasto obliko­vana kost v zapestju sesalcev navpíčna kristalográfska ós -e -e osí ž › glávna kristalográfska ós navpíčna žíla -e -e ž › dájk, diskordántna injékcija navpíčni prelom -ega -ôma m prelom z verti­kalno ležečo prelomno ploskvijo navpíčni prerez -ega -éza m › navpíčni presek navpíčni presek -ega -éka m presek fosilnega ostanka, vzporeden z njegovo navpično osjo S: navpíčni prerez navrtína -e ž neustr. › vrtína navtilídi -ov m mn. (družina, lat. Nautiloidea) gla­ vonožci z ravno ali spiralno zavito valjasto hišico, ki živijo od ordovicija dalje návtilus -a m (rod, lat. Nautilus) glavonožec z dve­ma paroma škrg in zunanjim skeletom, ki živi od triasa dalje navzdóljnica -e ž zastar. › vpádnica navzkrížna disperzíja -e -e ž disperzija, pri kateri se osi optične indikatrise v monoklin­skem kristalografskem sistemu pri različnih valovnih dolžinah med seboj križajo S: kri­žajóča se disperzíja navzkrížna plást -e plastí ž plast, ki se križa s sosednjimi plastmi navzkrížna plástnatost -e -i ž zaporedje use­dlin, ki so odložene pod različnimi naklon­skimi koti S: déltasta plástnatost, déltasta skládnatost, pošévna plástnatost navzkrížna sedimentácija -e -e ž neustr. › nav­ zkrížna plástnatost navzkrížni níkolovi prízmi -ih -ih -zem ž dv. navzkrižna polarizatorja v polarizacijskem mikroskopu, katerih nihajni ravnini ležita pravokotno druga na drugi PRIM.: polaroíd navzkrížno nagúbana tekstúra ---e -e ž te­kstura, pri kateri se gube drobnih plasti med seboj križajo nazálna kóst -e kostí ž › nósnica neandertálec -lca m (vrsta, lat. Homo neandertha­ 1 lensis) ena od stranskih vej v razvojnem nizu človeka, ki je živel od 150.000 let pr. n. š. do 28.000 let pr. n. š. nebilánčna zalóga -e -e ž zaloga mineralnih surovin, ki še niso primerne za ekonomsko izkoriščanje nebístvena zmesnína -e -e ž neustr. › akcesór­ni minerál, minerálna primés nébula -e ž plini in prašni delci v medzvezdnem prostoru S: meglíca nebulárna hipotéza -e -e ž hipoteza o nastanku nebesnih teles iz vesoljskih meglic nebulít -a m migmatit z nedoločljivimi vključki prvotne kamnine nečísti mármor -ega -ja m marmor s primesmi drugih mineralov nečistôča -e ž neustr. › akcesórni minerál, mi­nerálna primés nečlénarji -ev m mn. (naddeblo, lat. Ameria) nevre­tenčarski organizmi, ki nimajo členjenega te­lesa, npr. mehkužec nediferencírana žilnína -e -e ž kamnina, ki ima enako kemično sestavo kot globočnina in porfiroidno strukturo S: ašístna kamnína, ašístna žilnína PRIM.: diferencírana žilnína neevaporítni precipitát -ega -a m precipitat, ki se izloča iz nasičenih vodnih raztopin, npr. apnenec, dolomit, fosfat nefelín -a m bel ali siv heksagonalni glinenčev nadomestek, natrijev alumosilikat S: eleolít nefelinít -a m alkalni bazalt z nefelinom in al­kalnim piroksenom nefelínov bazált -ega -a m bazalt, ki vsebuje nefelin nefelínov fonolít -ega -a m fonolit z nefelinom kot značilnim mineralom nefelínov piroksenít -ega -a m › jacupirangit nefelínov sienít -ega -a m alkalna globočnina sienitske skupine z bistvenima mineraloma nefelinom in alkalnim glinencem ter alkal­nim piroksenom in alkalnim amfibolom S: eleolítov sienít nefrít -a m modrikastozelen do temnozelen, ze­lo drobnozrnat natrijev amfibol, okrasni ka­men (1) S: ledvičnják PRIM.: žád négativna alometríja -e -e ž pojav, pri katerem en del organizma raste počasneje v primerja­vi z drugimi deli organizma PRIM.: pózitivna alometríja négativna velikóst kóta -e -i --ž neustr. › kót óptičnih osí négativna vrtína -e -e ž vrtina, s katero ni bila najdena koristna surovina PRIM.: pózitivna vrtína négativni kristál -ega -a m 1. kristal, pri ka­terem je optična os v smeri najmanjšega lo­mnega količnika ali oklepata optični osi z najmanjšim lomnim količnikom ostri kot 2. tekočinski vključek v votlinici kristala z ena­ko kristalno obliko, kot jo ima kristal négativni óptični dvóósni elipsoíd -ega -ega -ega -a m optična indikatrisa z dvema op­tičnima osema, pri kateri razpolovnica ostrega kota ustreza najmanjšemu lomnemu količniku négativni óptični enoósni elipsoíd -ega -ega -ega -a m optična indikatrisa z eno optično osjo, ki ustreza smeri najmanjšega lomnega količnika S: négativni rotacíjski elipsoíd, ro­tacíjski elipsoíd (1) négativni reliéf -ega -a m relief minerala, do-ločen z Beckejevo črto, ki ima nižji lomni količnik od lomnega količnika kanadskega balzama, ki je 1,54 négativni rotacíjski elipsoíd -ega -ega -a m optična indikatrisa z eno optično osjo, ki ustreza smeri najmanjšega lomnega količni­ka S: négativni óptični enoósni elipsoíd, rota­cíjski elipsoíd (1) nehomogéna kamnína -e -e ž kamnina z raz­lično sestavo in/ali zrnavostjo (1) nék -a m 1. vertikalno cevasto intruzivno telo, nastalo v vulkanskem žrelu S: žrelnína, žre­lovína 2. rudno telo cevaste oblike, bolj ali manj vertikalno, v žilnih nahajališčih ali bre­častih stebrih nekarbonátna trdôta vôde -e -e --ž trdota vo­de glede na klorate, nitrate, sulfate in druge nekarbonate, ki se s segrevanjem ne izločajo iz vode S: permanéntna trdôta vôde, stálna trdôta vôde PRIM.: karbonátna trdôta vôde nekonfórmnost -i ž › diskordánca (1, 2), erozíjska diskordánca, kótna diskordánca, neskládnost (1, 2) nekonsolidírana kamnína -e -e ž neustr. › sedi­ment, usedlína nekovína -e ž 1. skupina elektronegativnih ke­mičnih prvin, npr. kisik, klor, dušik, bor 2. neustr. › nekovínske minerálne surovíne nekovínske minerálne surovíne -ih -ih -ín ž mn. nekovinski minerali, sedimenti in kamni­ ne, ki imajo gospodarski pomen, npr. gline, sadra, sol, dragi kamni, naravni kamen S: nekovínske surovíne nekovínske surovíne -ih -ín ž mn. › nekovín­ske minerálne surovíne nekovínski minerál -ega -a m vsak od minera­lov, razen kovinskih mineralov nekovínski sijáj -ega -a m sijaj nekovinskih mineralov, npr. steklasti, biserni, porcelanasti sijaj nekrocenóza -e ž združba mrtvih organizmov nekrolíza -e ž razpad mehkega tkiva v narav­nem okolju v procesu fosilizacije nektobéntos -a m organizmi, ki plavajo tik nad dnom nékton -a m organizmi, ki aktivno plavajo v vodi nemalít -a m vlaknati različek brucita, ki vse­buje tudi železo(II) nematoblástična struktúra -e -e ž homeobla­stična struktura metamorfnih kamnin, sesta­vljena iz ozkih prizmatskih mineralov neofítik -a m v paleobotanični delitvi geološke zgodovi­ ne čas od nastopa kritosemenk v zgornji kredi do danes S: kenofítik neogén -a m perioda srednjega kenozoika med paleogenom in kvartarjem neokóm -a m epoha spodnje krede, ki obsega berriasij, hauterivij in valanginij neolítik -a m obdobje med mezolitikom in bro­nasto dobo od 4000 let pr. n. š. do 2000 let pr. n. š., v katerem kameno orodje polirajo, izdelujejo keramično posodo, razvijejo po­ljedelstvo, udomačijo govedo in drobnico S: mlájša kaména dôba néoproterozóik -a m eratem med milijardo in 570 milijoni let neoschwagerina -e [neošvagerína] ž (rod, lat. Neoschwagerína) foraminifera z vretenasto hiši­co, debelo satasto karioteko z vzdolžnimi in prečnimi septi ter sekundarnimi kamricami, ki je živela v permu neoschwagerinski apnénec -ega -nca [neo­švagerínski] m apnenec iz perma s fuzulini­dnimi foraminiferami in drugimi fosili, med katerimi v okolici Bleda prevladujejo neo­schwagerine néostratotíp -a m naknadno določen stratotip, ker je uničen prvotni stratotip neošvagerína -e ž neustr. › neoschwagerina néotektónika -e ž področje geologije, ki obrav­nava premike v litosferi od neogena dalje PRIM.: géotektónika (1) néotektónska kárta -e -e ž karta ozemlja s podatki o tektonskih dogajanjih od neogena dalje neotíp -a m na novo izbran holotip iz paratipov ali sintipov, če je prvotni holotip izgubljen néovulkánska kamnína -e -e ž › kenotípna predornína neplástnata kamnína -e -e ž kamnina, ki ni v skladih ali plasteh, npr. grebenski apnenec S: masívna kamnína, neskládnata kamnína nepouít -a m svetel rombični mineral serpenti­nove skupine, nikljev lističasti silikat nepregórna glína -e -e ž zastar. › kaolinítna glína neprepústna kamnína -e -e ž kamnina, kate­re prepustnost je tako slaba, da je pretakanje vode zanemarljivo majhno, npr. glina S: akvi­ klúd, vododŕžna kamnína, vodoneprepústna kamnína nepresévni minerál -ega -a m mineral, ki tudi v zbruskih ne prepušča svetlobe S: rúdni mi­nerál (2) neprozórni minerál -ega -a m kovinski ali ne­kovinski mineral, skozi katerega se ne vidi predmetov neptunízem -zma m teorija, ki zagovarja nače­lo, da so vse kamnine nastale v morju neptúnski dájk -ega -a m podmorska razpoka, zapolnjena s klastično usedlino nerávni prelom -ega -ôma m prelom, pri kate­rem so prelomne ploskve ukrivljene ali na­lomljene nerineja -e ž (rod, lat. Nerinea) polž z visoko hi­šico in notranjimi nagubanimi stenami, ki je živel v juri in kredi nerinejski apnénec -ega -nca m apnenec z ne­rinejami nerítično mórje -ega -a s › nerítik nerítik -a m območje morske vode nad dnom do globine 200 m S: nerítično mórje nerítski fácies -ega -a m facies kamnin, ki vse­bujejo sedimente in organizme neritika S: nerítski razvoj nerítski razvoj -ega -ôja m facies kamnin, ki vsebujejo sedimente in organizme neritika S: nerítski fácies neskládna léga -e -e ž lega plasti, ki ni v skla­du s položajem ali neprekinjenim razvojem talnine, npr. kotna diskordanca, erozijska di­skordanca S: diskordántna léga PRIM.: dis­kordánca (2) neskládnata kamnína -e -e ž kamnina, ki ni v skladih ali plasteh, npr. grebenski apnenec S: masívna kamnína, neplástnata kamnína neskládnati dolomít -ega -a m dolomit, ki ni v skladih S: masívni dolomít (2) neskládnost -i ž 1. pojav, da plasti niso nalo­žene vzporedno, ampak ležijo druga na drugi pod določenim kotom S: angulárna diskor­dánca, diskordánca (1), kótna diskordánca, nekonfórmnost, tektónska diskordánca 2. meja med starejšimi plastmi, ki so delno ero­ 1 dirane, in plastmi, ki so bile nanje odložene S: diskordánca (2), erozíjska diskordánca, nekonfórmnost PRIM.: diskordántna léga nesomérna sestáva -e -e ž zastar. › triklínska singoníja, triklínski kristalográfski sistém nesomérni sestav -ega -áva m neustr. › triklín­ska singoníja, triklínski kristalográfski sistém nespôlna generácija -e -e ž generacija nevre­tenčarskih organizmov, ki se razmnožuje ne­spolno, npr. B-generacija pri foraminiferah nesprijéta kamnína -e -e ž neustr. › sediment, usedlína netôpni ostánek -ega -nka m 1. nekarbona­tni minerali v sedimentu, ki se ne stopijo v ogljikovi kislini 2. nekarbonatni minerali, ki se v laboratorijskem postopku raztapljanja karbonatov z ocetno ali mravljinčno kislino ne raztopijo nevadít -a m zastar. riolit z malo osnove nevézana kamnína -e -e ž neustr. › sediment, usedlína nevretenčar -ja m žival, ki nima razvite hrbte­nice, npr. polž, školjka nevtrálna kamnína -e -e ž zastar. srednje kisla magmatska kamnina nevtrón -a m nukleon, ki nima naboja nevtrónska karotáža -e -e ž geofizikalna me­toda, pri kateri se za ugotavljanje poroznosti kamnin uporablja vsebnost vodika v vodi, ki je v porah kamnin nezosilikáti -ov m mn. skupina silikatnih mi­neralov z nepovezanimi tetraedri silicijevega tetraoksida S: otóčni silikáti nezvézna poróznost -e -i ž poroznost, pri ka­teri prazni prostori v kamnini niso med seboj povezani S: diskontinuírana poróznost, za­pŕta poróznost P: odpŕta poróznost niccolit -a [nikolít] m neustr. › nikelín nícij -a m › nizzij níčštévna ós -e osí ž vsaka os v kristalu, ki ni simetrijska os nífe --m okrajš. (nikelj železo) trdni del Zemljine­ga jedra, sestavljen iz železa in drugih težkih kovin S: barisfera, centrosfera, siderosfera, Zemljino nótranje jedro nifesíma -e ž okrajš. (nikelj železo silicij magnezij) tekoči del Zemljinega jedra, v katerem pre­vladujejo barvne kovine in mafične taline S: kromosfera (2), Zemljina kromosfera, Zemljino zunánje jedro nihájna ravnína -e -e ž ravnina, v kateri niha polarizirani žarek nihálna ravnína -e -e ž neustr. › nihájna rav­nína nikelín -a m bakrasto rdeč heksagonalni mine­ral, nikljev arzenid S: níkljev kŕšec nikljenôsni kromít -ega -a m kromit s prime­smi niklja níkljev antigorít -ega -a m › garnierít níkljev kŕšec -ega -šca m › nikelín níkljev saponít -ega -a m saponit, ki ima del magnezija nadomeščen z nikljem níkljev sijájnik -ega -a m › gersdorfít níkol -a m neustr. › níkolova prízma nikolít -a m neustr. › nikelín níkolova prízma -e -e ž kalcitna kristala, zle­pljena v prizmo, ki se uporablja kot polari­zator niobít -a m kolumbit, v katerem prevladuje ni­obij nad tantalom nítasti silikáti -ih -ov m mn. skupina silikatnih mineralov s tetraedri silicijevega tetraoksida, povezanimi v verige S: inosilikáti níter -tra m bel rombični mineral, kalijev nitrat S: kálijev solíter, kalinitrít nítkarji -ev m mn. (deblo, lat. Nemertea) nitasti morski nevretenčarji, ki dosežejo dolžino do 30 m nítni kríž -ega -a m druga na drugo pravo- kotni lasasti nitki, ki sta vpeti v okular mikroskopa nitratít -a m brezbarven trigonalni mineral, na­trijev nitrat S: čílski solíter, nátrijev solíter, natrinitrít nitroíd -a m zastar. nitrat v klasifikaciji minera­ lov nítrokalít -a m neustr. › kálijev solíter, kalinitrít, níter nítronatrít -a m neustr. › čílski solíter, nátrijev solíter, nitratít nivójnica -e ž zastar. › hipsográfska krivúlja, iz­ostráta, plástnica (1) nízko bárje -ega -a s močvirnat svet, na kate­rem so rastline v stalnem stiku z vodo, bogato s kisikom PRIM.: visôko bárje nizkometamórfna kamnína -e -e ž metamorfna kamnina, nastala pri tlakih, nižjih od 3 × 108 Pa, in temperaturah, nižjih od 250 °C nizkotemperatúrni minerál -ega -a m mineral, ki nastaja v zgornjih delih Zemljine skorje in na površini nizzij -a [nícij] tudi nícij -a m stopnja starejšega holocena med monastirijem in sedanjostjo v mediteranskem razvoju nódij -a m 1. stik rastlinskih žil ali odebelitev stebla, kjer izraščajo listi 2. točka na prelo­mu, kjer se menja njegova smer nodozárija -e ž (rod, lat. Nodosaria) foraminifera s kroglastimi kamricami, nanizanimi v ravni vrsti, ki živi od spodnje jure dalje nódula -e ž › gomólj nodulárna rúda -e -e ž › gomóljasta rúda nodulárna struktúra -e -e ž › gomóljasta struktúra nodulárni apnénec -ega -nca m › gomóljasti apnénec nôga -e ž 1. del telesa pri mehkužcih, ki služi za premikanje 2. okončina pri nevretenčarjih in vretenčarjih nôga plazú -e --ž spodnji del telesa plazu, ki je navadno rahlo dvignjen nad okolico S: čelo plazú, peta plazú nogínskij -a m stopnja zgornjega karbona med klazminskijem in asselijem nómen conservándum -a -a [konzervándum] m (lat.) mlajše, bolj uveljavljeno ime organiz­ma, ki obstane kljub prioritetnemu zakonu nómen núdum -a -a m (lat.) ime nove vrste fo­sila, navedeno v besedilu brez predpisanega podrobnega opisa in slike S: gôlo imé nontronít -a m svetlorumen do zelen mono­klinski mineral montmorillonitove skupine, bogat z železom nordmarkít -a m 1. manganov različek stavro­lita 2. kremenova sienitska globočnina, v ka­teri prevladuje mikropertit nad kremenom, biotitom in oligoklazom nórij -a m stopnja zgornjega triasa med karni­jem in retijem norít -a m gabro s hiperstenom kot značilnim mineralom S: hipersténov gábro norítski pegmatít -ega -a m pegmatit s srednji­mi in kalcijevimi plagioklazi in hiperstenom normálna disperzíja -e -e ž disperzija (1), pri kateri se lomni količnik zmanjšuje z nara­ščajočo valovno dolžino PRIM.: disperzíja lómnih kolíčnikov normálna gúba -e -e ž guba z enakim naklo­nom obeh kril S: simétrična gúba normálna magnétna polárnost -e -e -i ž pribli­žno sovpadanje geomagnetnega in geograf­skega severnega in južnega pola normálna nágnjena gúba -e -e -e ž normalna guba z nagnjeno osno ravnino normálna pokônčna gúba -e -e -e ž normalna guba z vertikalno osno ravnino S: pokônčna gúba normálna superpozícija -e -e ž lega plasti, pri kateri so starejše plasti spodaj normálna visôka vôda -e -e -e ž visoka voda, ki se pojavi vsako leto ob spomladanskem in jesenskem deževju normálni prelom -ega -ôma m vsak prelom z navpično prelomno ploskvijo, npr. vertikalni prelom, ali prelom s poševno prelomno plo­skvijo, pri katerem je spuščeno krovninsko krilo normálni rudíst -ega -a m rudist, prirasel z levo loputo PRIM.: inverzni rudíst normálno zaporédje -ega -a s › konkordánca normatívna sestáva -e -e ž teoretična mineral­na sestava kamnine, ki se pričakuje na podla­gi kemične analize, če bi vsi minerali krista­lizirali v uravnoteženih pogojih normatívni minerál -ega -a m mineral, katere­ga prisotnost v kamnini se določa s kemično analizo kamnine, npr. normativni kremen S: stándardni minerál nosáč -a m prvo vratno vretence S: átlas noseán -a m siv, moder, rjavkast kubični na­trijev feldspatoid sodalitove skupine s sulfa­tnim anionom nósnica -e ž parna kost v obraznem delu loba­nje pri večini vretenčarjev S: nazálna kóst nototírij -a m prosta trikotna odprtina na ramen-ski loputi pri nekaterih ramenonožcih nótranja metamorfóza -e -e ž › endogéna metamorfóza nótranja moréna -e -e ž ostrorobi kamninski material, ki je padel v ledeniško razpoko in se premika z ledom nótranja síla -e -e ž › endogéna síla nótranja ústna -e -e ž notranji rob ustja pri polžji hišici nótranje jedro -ega -a s neustr. › Zemljino nótranje jedro nótranje trenje -ega -a s trenje, nastalo zaradi sil, ki delujejo med mikroskopskimi delci te­kočine ali plina in stenami trdnih teles v oko­lici pri pretakanju po kanalu v kraškem pod­zemlju ali gibanju teles po tekočih snoveh Nótranji Dinarídi -ih -ov m mn. severovzhodni pas Dinaridov nótranji ligament -ega -enta m ligament, ki leži znotraj školjčne lupine nótranji refléks -ega -a m refleks, ki nastane z lomom svetlobe na polirani površini ne­presevnih mineralov in prehaja v notranjost minerala pri opazovanju z mikroskopom z odsevno svetlobo nótranji zavoj -ega -ôja m starejši zavoj pri planspiralni hišici foraminifer, polžev ali gla­vonožcev Nótranjske grúde -ih grúd ž mn. › Zahodno­dolénjske mezozójske grúde noumeít -a m › garnierít 1 nóvčar -ja m neustr. › numulít nôvi zemeljski vék -ega -ega -a m era od mezo­zoika dalje, ki obsega terciar in kvartar, za katero je značilen hiter razvoj sesalcev S: ge­olóški nôvi vék, kenozóik novokimerijsko gúbanje -ega -a s orogenetsko gubanje v zgornji juri Novoméška grúda -e -e ž gruda iz triasnih, jurskih in krednih plasti med Mirno Pečjo in Novim mestom, ki na severu prehaja v Posav­ske gube, na zahodu jo omejuje Novomeški prelom, na vzhodu prehaja v Krško sinkli­nalo Novoméški prelom -ega -ôma m prelom v dinarski smeri, ki poteka na območju Zaho­dnodolenjskih mezozojskih grud med Ljuto­merskim prelomom in Posavskimi gubami nsutít -a m črn rombični mineral, različek man­ganovega hidroksida nugét -a m velik kos samorodnega zlata ali dru­ge samorodne kovine nukleokónh -a m skupina kamric v sredini hiši­ce, ki se po velikosti in razporeditvi razliku­jejo od drugih kamric S: embrionálni aparát, embrionálni zavoj, juvenárij, juvenílni zavoj nukleón -a m sestavni delec atomskega jedra vsakega elementa, ki je lahko pozitivno nabi­ti proton ali nevtralni nevtron nuklíd -a m atomsko jedro, ki ga opredeljujeta vrstno in masno število nulipóra -e ž zastar. › litotámnija nulipórni apnénec -ega -nca m zastar. › lito­ támnijski apnénec numerična apertúra -e -e ž značilnost objekti­va v mikroskopu, ki določa njegovo sposob­nost razločevanja numulít -a m (rod, lat. Nummulites) foraminifera s perforirano kalcitno hišico v obliki kovanca, pogosta zlasti v paleogenskem apnencu, ki je živela od paleocena do miocena numulitíne -ín ž mn. (družina, lat. Nummulitinae) fo­raminifere z diskasto planispiralno hišico, ki živijo od zgornje krede dalje numulítna bréča -e -e ž breča z ostanki numu­litov numulítni apnénec -ega -nca m paleogenski apnenec, ki vsebuje ostanke numulitov nunaták -a m nepoledenel gorski vrh ali gre­ben, ki štrli iz ledenika ali celinskega ledu, npr. na Grenlandiji O obálna bréča -e -e ž breča iz drobcev kamnine, nastalih pod vplivom delovanja valov obálni fácies -ega -a m facies, značilen za mor­sko ali jezersko obalo S: obréžni fácies obárvani minerál -ega -a m mineral, ki ima zaradi primesi določeno barvo, npr. rubin, ki je rdeč zaradi kroma S: alokromátski minerál, heterokromátski minerál P: idiokromátski mi­nerál obcéstni práh -ega prahú m sediment, ki se useda na cestah, pločnikih, stenah stavb, okenskih policah zaradi prometa in vremen­skih dejavnikov S: céstni práh obdóbje -a s omejeno trajanje v geološki zgo­dovini obdóbje izravnávanja -a --s izravnavanje reli­efa (1) v obdobju tektonskega mirovanja obdúkcija -e ž dviganje ene litosferske plošče na drugo, pri čemer se spodnja plošča ne giblje objektív -a m leča ali več leč v mikroskopu, ki dajejo povečano sliko v goriščni ravnini oku­larja objéktno steklo -ega -a s steklena ploščica, na katero se nasuje vzorec minerala ali nalepi zbrušena kamnina ali fosil za opazovanje z mikroskopom óblasti alkálni granít -ega -ega -a m alkalni granit, v katerem je biotit skoncentriran v oblastih tvorbah obledeníško ozémlje -ega -a s › periglaciálno ozémlje oblépljanje -a s zastar. › aglutinácija oblépljeni lapíl -ega -a m lapil kroglaste oblike, ki ima v jedru piroklast, obdan z ovojem kon­centrično razporejenega vulkanskega pepela oblíca -e ž kroglast prodnik oblíka Á -e --ž spolna generacija pri foraminife­rah z veliko začetno kamrico in majhno hišico S: Á­generácija, Á­oblíka, gamónt, generácija Á, mákrosferična generácija, mégalosferična generácija P: generácija B oblíka B -e --[bé] ž nespolna generacija pri foraminiferah z majhno začetno kamrico in veliko hišico S: B­generácija, B­oblíka, ge­ nerácija B, míkrosferična generácija, shizónt P: generácija Á oblóžni narávni kámen -ega -ega -mna m v ka­mnoseštvu naravni kamen, ki se uporablja za oblaganje objektov obódna intruzívna bréča -e -e -e ž › konták­ tna intruzívna bréča oborína -e ž trdna kristalizirana ali amorfna snov, ki se izloča iz vodnih raztopin zaradi kemičnih in biokemičnih procesov ali z eva­ poracijo S: precipitát PRIM.: bíokémična use­dlína, kémična usedlína obrátna enákost -e -i ž zastar. › inverzija (1) obrátna léga plastí -e -e --ž › inverzna strati­gráfska léga, inverzno zaporédje plastí obrátno sredíšče -ega -a s › sredíšče sime­ tríje (1) obrátno zaporédje plastí -ega -a --s › inverzna stratigráfska léga, inverzno zaporéd­je plastí obrázni dél lobánje -ega -a --m sprednja stran glave, ki je začetek prebavnega trakta pri vre­tenčarjih S: faciálni dél lobánje, viscerálni dél (2) obréžni fácies -ega -a m facies, značilen za morsko ali jezersko obalo S: obálni fácies obréžni sediment -ega -enta m sediment, ki je bil odložen na morskem ali jezerskem obrežju obréžno mórje -ega -a s plitvo morje nad lito­ralom S: pribréžno mórje obróbna ledeníška razpóka -e -e -e ž razpo­ka, ki nastane ob stranskih robovih ledenika zaradi trenja s skalnim obrobjem in poteka poševno navzgor proti sredini ledenika obróbna moréna -e -e ž › bóčna moréna, stránska moréna obróbna vôda -e -e ž podzemna voda, ki obro­blja naftna nahajališča obróbni bazén -ega -a m bazen manjšega obse­ga na obrobju oceana za otočnim lokom, na­stal ob coni podrivanja S: marginálni bazén, obróbno mórje obróbno mórje -ega -a s › marginálni bazén, obróbni bazén 11 obróčasta spojína -e -e ž › cíklična spojína obróčasta struktúra -e -e ž struktura obročnih silikatov obróčni silikáti -ih -ov m mn. skupina silikatnih mineralov s tetraedri silicijevega tetraoksida, povezanimi v obroče S: ciklosilikáti obrúsek -ska m zbrušen in poliran košček mi­nerala, združbe mineralov ali kovin za opa­zovanje v odsevni svetlobi S: mikroskópski preparát (1), rúdni obrúsek obsekvéntna dolína -e -e ž dolina, ki jo je reka izdolbla v smeri, ki je nasprotna vpadu geo­loških struktur obsekvéntno pobóčje -ega -a s pobočje nad obsekventno dolino obsidián -a m črna ali rjavordeča steklasta rio­litna predornina s školjkastim lomom, okra­sni kamen (1) S: gôrski mahagónij, hialopsít, íslandski ahát, smôlec, smôlnik PRIM.: vul­kánsko steklo obviséla dolína -e -e ž › viséča dolína obzórje -a s rudarski rovi in drugi objekti na določeni višini v rudniku S: horizónt (2) oceánik -a m območje morske vode nad dnom v globini več kot 200 m oceanografíja -e ž veda o morju, ki obravnava fizikalne in kemične lastnosti morja in nje­gov vpliv na živa bitja S: oceanologíja oceanologíja -e ž › oceanografíja oceánska délta -e -e ž rečna delta, ki je obliko­vana pod vplivom plimovanja in valovanja in ima značilno izbočeno obliko deltine ravnine oceánska dôba -e -e ž doba Zemljine zgodovi­ne, odkar na Zemljinem površju obstaja voda S: oceánska perióda, talasokrátno obdóbje P: anhídrična dôba oceánska perióda -e -e ž › oceánska dôba oceánska plôšča -e -e ž litosferska plošča z oceansko skorjo oceánska skórja -e -e ž del Zemljine skorje pod oceani debeline od 5 km do 10 km, ki je sestavljen pretežno iz bazalta in manjše ko­ličine drugih mafičnih kamnin S: bazáltna skórja, síma oceánski grebén -ega -a m › srednjeoceánski grebén oceánski járek -ega -rka m › globokomôrski járek, járek (2), podmôrski járek oceánski ognjeník -ega -a m vulkan, ki deluje na oceanskem dnu S: oceánski vulkán oceánski tók -ega -a m tok morske vode, ki na­stane zaradi različnih temperatur in slanosti v oceanu oceánski vôdni króg -ega -ega -a m kroženje vode med oceanom in atmosfero PRIM.: ce­línski vôdni króg, primárni vôdni króg, sekun­dárni vôdni króg oceánski vulkán -ega -a m vulkan, ki deluje na oceanskem dnu S: oceánski ognjeník oceánsko dno -ega dna s območje na morskem dnu, ki ga gradijo obsežni srednjeoceanski grebeni, globokomorski jarki, abisalne ravni­ce in oceanski vulkani ocelárna plôščica -e -e ž vsaka od petih kalcit­nih ploščic, ki obkrožajo anus pri iglokožcih očésa -és s mn. v petrografiji leče večjih kristalov kremena in glinencev pri nekaterih gnajsih očésna struktúra -e -e ž struktura (2) nekaterih skrilavih metamorfnih kamnin, ki imajo med plastmi leče iz enega minerala ali več mine­ralov S: léčasta struktúra očésni gnájs -ega -a m gnajs z večjimi očesi glinencev, kremena ali obeh mineralov odbójna svetlôba -e -e ž zastar. › odsévna svetlôba odbrús -a m neustr. › mikroskópski preparát (1) oddélek -lka m (lat. divisio) biološka sistematska enota, ki združuje sorodne razrede pri rastli­nah odinít -a m 1. bel do zelenkast monoklinski ali trigonalni železov magnezijev aluminijev mi­neral kaolinitove skupine 2. zastar. lamprofir z vtrošniki labradorita, piroksena in rogovače in s prekristaljeno osnovo iz letvic plagiokla­za in rogovače odkladnína -e ž neustr. › sediment, usedlína odkop -ópa m prostor na Zemljinem površju ali pod njim, kjer se pridobivajo mineralne suro­vine S: odkópno pólje odkópna etáža -e -e ž vsaka od izravnav pri stopničastem odkopavanju mineralnih suro­vin odkópno pólje -ega -a s › odkop odkríta rúda -e -e ž 1. ruda na Zemljinem po­vršju brez krovnine 2. z raziskovalnimi meto­dami ugotovljena ruda odkríti krás -ega -a m kras, kjer je apnenec raz­galjen, brez preperine S: gôli krás odláganje -a s neustr. › sedimentácija, uséda­nje odlómčna kamnína -e -e ž neustr. › klástična kamnína odlómčna struktúra -e -e ž neustr. › klástična struktúra odlómčni sediment -ega -enta m neustr. › klá­ stična usedlína, klástični sediment odmuljevánje -a s pridobivanje redkih minera­lov z vodo iz peska S: izpíranje (1) odolomíteni apnénec -ega -nca m neustr. › do­ lomitizírani apnénec odpirálka -e ž mišica pri artikulatnih rameno­nožcih, ki s krčenjem odpira loputi S: didúk­tor, odpirálna míšica odpirálna míšica -e -e ž mišica pri artikulatnih ramenonožcih, ki s krčenjem odpira loputi S: didúktor, odpirálka odpirálno délo -ega -a s delo, ki se opravi zara­di dostopa do mineralnih surovin, paleonto­loških in arheoloških najdb odplakovánje -a s spiranje preperine s pobočij PRIM.: erozíja odpŕta kontinentálna políca -e -e -e ž nezašči­teni del šelfa, odprt proti globljemu morju S: odpŕti šélf odpŕta poróznost -e -i ž poroznost, pri kateri so prazni prostori v kamnini med seboj po­vezani, npr. medzrnska poroznost, kraška poroznost S: kontinuírana poróznost, zvézna poróznost P: diskontinuírana poróznost odpŕta razpóka -e -e ž razpoka, pri kateri sta bloka razmaknjena odpŕta struktúra -e -e ž geološka struktura, označena na geološki karti s prekinjenimi konturnimi črtami, ker ni v celoti dokazana odpŕti šélf -ega -a m nezaščiteni del šelfa, odprt proti globljemu morju S: odpŕta kontinentál­na políca odpŕti vodonósnik -ega -a m vodonosnik s prosto gladino podtalnice, pri katerem so pra­zni prostori samo v spodnjem delu porozne kamnine zapolnjeni z vodo odsejek -jka m neustr. › odsévek odsévek -vka m zrna, ki gredo pri sejanju skozi sito PRIM.: presévek odsévna polarizírana svetlôba -e -e -e ž pola­rizirana svetloba, ki se uporablja v mikrosko­pu za opazovanje in določanje nepresevnih mineralov odsévna sposóbnost -e -i ž relativna jakost odboja svetlobe s površine minerala pod mi­kroskopom, izražena v odstotkih S: refleksíj­ska sposóbnost odsévna svetlôba -e -e ž svetloba v polariza­cijskem mikroskopu, ki se odbije od polirane površine minerala, kamnine, fosila S: odbój­na svetlôba odsévni pleohroízem -ega -zma m spremem­ba barve v različnih smereh nepresevnega anizotropnega minerala v odsevni polarizi­rani svetlobi odtekálka -e ž mesnata cev za odtok vode pri mehkužcih S: ekshalent odtekálni kanál -ega -a m karbonatna cev za odtok vode pri mehkužcih S: odvódni kanál PRIM.: sifonálna cév odtís -a m negativna ali pozitivna podoba re­liefa organizma, njegove sledi ali podoba drugih sedimentnih procesov v kamnini, npr. odtis lista odtís fosíla -a --m negativni ali pozitivni odtis fosila v kamnini odtóčni deficít -ega -a m razlika med količino padavin in količino odtekle vode na določe­nem območju odtóčni koeficient -ega -enta m količina odte­kle vode na določenem območju, ki je odvi­sna od rastlinske odeje in poroznosti kamnin­ske podlage odvál -a m odlagališče neizkoriščenih, gospo­darsko nepomembnih mineralov iz rude v bližini rudnika S: odvalíšče odvalíšče -a s › odvál odvódni kanál -ega -a m karbonatna cev za odtok vode pri mehkužcih S: odtekálni kanál PRIM.: sifonálna cév ofiolít -a m 1. v množini skupina ultramafičnih in mafičnih kamnin 2. v ednini kamnina iz te sku-pine S: ofiolítska kamnína ofiolítska cóna -e -e ž območje iz ofiolitov, podvrženih serpentinizaciji, in pilov lav, podvrženih spilitizaciji, in delno iz rožencev, skrilavcev in karbonatov, npr. severovzhodno od Dinarske karbonatne plošče ofiolítska kamnína -e -e ž › ofiolít (2) ofít -a m diabaz, ki ima še ohranjeno ofitsko strukturo, čeprav so pirokseni podvrženi ura­litizaciji ofítska struktúra -e -e ž struktura predornin in žilnin gabrske skupine, pri kateri zapolnjuje prostor med idiomorfnimi letvicami plagi­oklazov monoklinski piroksen S: diabázna struktúra oglenína -e ž 1. zastar. produkti, nastali s kar­bonizacijo, npr. šota, premog in oglje v kul­turnih plasteh arheoloških najdišč 2. ostanki nepopolno zgorelega lesa v kulturnih plasteh arheoloških najdišč ogljekísli kálcij -ega -a m neustr. › kalcít ognjeník -a m 1. mesto na Zemljinem površju, kjer izhajajo magma, plini, kosi kamnin in pri tem oblikujejo vulkanski stožec, kaldero ali ploščo S: vulkán (1) 2. ugasli ognjenik z ohranjeno obliko stožca, kaldere ognjéni opál -ega -a m opal z rdečkastim preli­vanjem barv S: sónčni opál ognjeníška aktívnost -e -i ž › vulkánska ak­tívnost ognjeníška bómba -e -e ž juvenilni piroklast aerodinamične oblike velikosti nad 7 mm S: vulkánska bómba ognjeníška kamnína -e -e ž neustr. 1. › predor­nína 2. › vulkanoklastít ognjeníška pŕhljica -e -e ž neustr. 1. › vulkán­ski práh 2. › vulkánski pepél ognjeníški blók -ega -a m piroklast oglate obli­ke velikosti nad 64 mm S: vulkánski blók ognjeníški izbrúh -ega -a m prodor magme, plinov, vode in kosov kamnin na Zemlji­ no površje zaradi vulkanskega delovanja S: erúpcija (1), vulkánski izbrúh ognjeníški kámen -ega -mna m neustr. 1. › predornína 2. › vulkanoklastít ognjeníški pepél -ega -a m piroklasti velikosti do 2 mm S: vulkánski pepél ognjeníški potres -ega -ésa m potres, ki spre­mlja vulkansko aktivnost S: vulkánski potres ognjeníški práh -ega prahú m vulkanski pepel z zrni velikosti pod 0,063 mm S: drôbno­zŕnati ognjeníški pepél, drôbnozŕnati vulkán­ski pepél, vulkánski práh PRIM.: debélozŕnati ognjeníški pepél ognjeníški stôžec -ega -žca m › vulkánski stôžec ognjeníško delovánje -ega -a s › vulkánska aktívnost ognjeníško steklo -ega -a s zastar. › vulkánsko steklo ognjeníško žrelo -ega -a s večja ali manjša lija­kasta odprtina, skozi katero izhajajo magma in plini na Zemljino površje S: kráter (1), vul­ kánsko žrelo, žékenj, žekno ognjéno jézero -ega -a s neustr. tekoča lava v kraterju (1) ognjestálna glína -e -e ž zastar. › kaolinítna glína ognjevárna glína -e -e ž zastar. › kaolinítna glína ognjevzdŕžna glína -e -e ž › kaolinítna glína ogródni silikáti -ih -ov m mn. zastar. › pálični silikáti, skelétni silikáti, téktosilikáti ójko kristál -- -a m › kristál ójko okamének -nka m zastar. › fosíl, okamnína okamenévanje -a s zastar. › fosilizácija okameníca -e ž zastar. › fosíl, okamnína okamenína -e ž zastar. › fosíl, okamnína okamnéli lés -ega lesá m z mineralno raztopino impregniran les okamnína -e ž vsak ostanek, sled ali odtis ra­stlinskega ali živalskega organizma iz geo­ loške preteklosti, ki je ohranjen v sedimen­tu, kamnini S: fosíl, fosílija, fosílni ostánek, okamének, okameníca, okamenína, ostalína, petrefákt okamnítev -tve ž delno ali popolno nadomešča­nje skeletnih delov organizma z drugotnimi minerali S: petrifikácija PRIM.: fosilizácija okcipitálka -e ž neparna kost v možganskem delu lobanje med senčnicama, temenicama in zagozdnico pri večini vretenčarjev S: za­tílnica okís -a m zastar. › oksíd (2) oklep -épa m zunanji skelet pri nekaterih ne­vretenčarjih, nekaterih primitivnih ribah in pri želvah oklépnice -ic ž mn. (razred, lat. Placodermi) primi­tivne ribe s spodnjim delom telesa, zaščite­nim s ploščatim oklepom, ki so živele v silur­ju in devonu S: oklopnjáče okljúk -a m zavoj reke, zlasti na ravninskem ob­močju, kjer ima tok majhno hitrost S: meán­der oklopnjáče -áč ž mn. zastar. › oklépnice okluzálna plôskev -e -kve ž ploskev na površju krone (2) kočnika pri rastlinojedih in meso­jedih sesalcih S: žvekálna plôskev, žvekálna površína okončína -e ž del telesa, ki se uporablja za gi­banje, prijemanje in tipanje S: ekstremitéta okonínska bréča -e -e ž neustr. › okonínski konglomerát okonínski konglomerát -ega -a m oligocenski konglomerat v Zgornji Savinjski dolini S: okonínski skládi okonínski skládi -ih -ov m mn. › okonínski konglomerát okopnéli Jádran -ega -ána m območje Jadran­skega morja v obdobjih morskih regresij, npr. v pleistocenu okopnélo ozémlje -ega -a s območje kopnine po morski regresiji okosteni kristál -ega -a m zastar. › resorbírani kristál, skelétni kristál (1) okóstje -a s notranji skelet pri vretenčarjih, se­stavljen iz kosti in/ali hrustanca okóstni kristál -ega -a m zastar. › resorbírani kristál, skelétni kristál (1) ókra -e ž 1. rjavkastorumen do rumen zelo drobnozrnat limonit S: rumena ókra 2. ze­lo drobnozrnat mineral kovinskega oksida z močno barvo, npr. antimonova okra okrásni kámen -ega -mna m 1. v gemologiji v na­ravi pogost kamen (1) različnih barv, srednje trdote S: pôldrági kámen 2. neustr. › arhitek­ tónski grádbeni narávni kámen 3. neustr. › skulptúrni narávni kámen okremenenje -a s nadomeščanje nekaterih ali vseh mineralov v kamnini s kremenom, kalcedonom ali opalom S: silicifikácija, silifi­kácija okremenjena kamnína -e -e ž kamnina, v ka­teri so nekateri ali vsi minerali nadomeščeni s kremenom, kalcedonom ali opalom S: silifi­círana kamnína okremenjeni lés -ega lesá m les, v katerem je organsko snov nadomestil opal, kalcedon ali kremen in je pri tem ohranil svojo strukturo S: silificírani lés okréšelj -šlja m skledasto oblikovano redišče ledenika v Alpah S: krníca okretáč -a m drugo vratno vretence S: áksis, epistrófeus okristalována snôv -e snoví ž neustr. › kristál­na snôv oksíd -a m 1. v množini četrti razred v sistematiki mineralov, v katerega so uvrščeni minerali, ki so spojine kovin ali polkovin s kisikom ali hidroksidnim anionom 2. v ednini mineral iz te skupine, npr. hematit, goethit, piroluzit S: okís oksidácija -e ž kemični proces oddajanja ele­ktronov navadno drugemu elementu (3) ali spojini S: oksidacíjski procés P: redúkcija oksidacíjski pás -ega pasú m površinsko ali podpovršinsko območje v nahajališču mi­neralnih surovin, ki je izpostavljeno vplivu površinske vode in se obogati z oksidi in kar­bonati PRIM.: meja oksidácije (2) oksidacíjski procés -ega -a m › oksidácija oksidacíjski razkroj -ega -ôja m razkroj organ­ske snovi ob prisotnosti kisika, pri katerem nastaneta ogljikov dioksid in voda oksídna rúda -e -e ž ruda, sestavljena pretežno iz mineralov oksidne skupine, npr. železovi oksidi oksifílna prvína -e -e ž po Goldschmidtu prvina, ki se s kisikom veže v okside in oksidne soli, npr. aluminij, natrij, kalij, kalcij, mangan S: litofílna prvína oksihidroksíd -a m mineral, ki ima poleg hi­droksidnega iona tudi kisik, npr. goethit oktaéder -dra m kristalni lik kubičnega krista­lografskega sistema z osmimi enakostranič­nimi trikotnimi ploskvami, ki imajo po štiri skupni vrh S: osmérec oktaedrít -a m › anatáz oktaédrski rázred -ega -éda m neustr. › kúbič­na heksákisoktaédrična vŕsta simetríje oktokorála -e ž kolonijska korala z notranjim skeletom in osmimi lovkami v obustnem vencu okulár -ja m optična leča ali več optičnih leč v zgornjem delu tubusa mikroskopa, ki pove­čajo sliko predmeta, ki jo daje objektiv óldred peščenják ---a m peščenjaki, arkoze, konglomerati rečnega in limničnega izvora, ki so nastajali v suhih in napol suhih klimat­skih razmerah ob koncu silurja in v devonu Anglije, Porenja in Baltika olenékij -a m stopnja spodnjega triasa med in­duanijem in anizijem S: scyth olenelídna serija -e -e ž serija spodnjega kam­brija, imenovana po rodu trilobitov Olenellus olenídna serija -e -e ž serija zgornjega kambri­ ja, imenovana po rodu trilobitov Olenus oligocén -a m serija mlajšega paleogena med eocenom in miocenom oligocénsko-miocénske plastí -ih --ž mn. pla­sti oligocena ali miocena, ki jih ni mogoče umestiti v oligocen ali miocen oligofír -ja m predornina dioritske skupine sve­tle barve, ki vsebuje redke vtrošnike in osno­ vo iz oligoklaza S: oligofírska kamnína oligofírska kamnína -e -e ž › oligofír oligofírska struktúra -e -e ž porfirska struktura z zelo redkimi vtrošniki oligokláz -a m plagioklaz, ki vsebuje od 10 % do 30 % anortita oligoklazít -a m globočnina dioritske skupine, v kateri prevladuje oligoklaz S: oligoklázova kamnína oligoklázova kamnína -e -e ž › oligoklazít oligomíktni konglomerát -ega -a m konglo­merat s prodniki iz različnih vrst kamnin S: polimíktni konglomerát PRIM.: monomíktni konglomerát oligomiocén -a m neustr. › oligocénsko­mio­cénske plastí oligonít -a m bledorjav do svetlorožnat različek siderita, ki ima več kot 40 % manganovega karbonata oligotrófno jézero -ega -a s jezero z globoko vodo, v katerem je malo rastlinskih ostankov in katerega sedimenti so revni z organsko snovjo olistolít -a m večji kos kamnine v olistostromi olistostróma -e ž sedimentno telo, sestavljeno iz kaotično razporejenih kamnin, različnih po velikosti in sestavi, nastalo iz podvodnega plazu PRIM.: fosílni pláz (1) olistostrómna bréča -e -e ž › kaótična bréča olivín -a m zelen rombični mineral, železov ma­ 1 gnezijev otočni silikat, trdna raztopina fajali­ta in forsterita olivinít -a m 1. rudonosni olivinov peridotit s pirokseni in/ali amfiboli 2. › dunít olivínova bómba -e -e ž skupek olivinovih zrn v nekaterih bazaltih olivínovec -vca m zastar. › dunít olivínov gábro -ega -a m gabro z olivinom kot značilnim mineralom olivínov nefelinít -ega -a m nefelinit z olivinom kot značilnim mineralom S: ankaratrít olivínov norít -ega -a m norit z olivinom kot značilnim mineralom óljna imerzija -e -e ž olje, ki se uporablja kot imerzijska tekočina, npr. cedrovo olje óljna smôla -e -e ž zastar. › bitúmen óljni skrílavec -ega -vca m neustr. › óljni skríla­vi glínavec óljni skrílavi glínavec -ega -ega -vca m glina­vec, ki vsebuje tekoče in trdne ogljikovodike S: bitúmenski skrílavi glínavec, kerogenít Ólševski narív -ega -a m nariv zgornjetriasnih plasti, ki meji na severu na Periadriatsko pre­lomno cono in na jugu na Južnokaravanški nariv ólševsko mléko -ega -a s usedlina kalcita, hun­tita in dolomita v jamah S: gôrsko mléko, jámsko mléko, špeh omfacít -a m zelen natrijev kalcijev magnezijev monoklinski piroksen ómnivor -a m organizem, ki se prehranjuje z rastlinsko in živalsko hrano S: vsejéd óniks -a m črno-bel ahat, okrasni kamen (1) onkoíd -a m kroglasta kalcitna tvorba modro­zelenih cepljivk onkolít -a m apnenec z onkoidi ontogenétski razvoj -ega -ôja m › ontoge­néza ontogenéza -e ž razvoj osebka od oploditve do odraslega organizma S: ontogenétski razvoj ontologíja -e ž področje biologije, ki dokazuje razvoj živega sveta na podlagi današnjih or­ganizmov PRIM.: paleontologíja oogónij -a m rastlinska ženska zarodna celica, ki je pri haraceji obdana s kalcitnim ovojem girogonitom in je ohranjena kot fosil ooíd -a m kroglasta mineralna tvorba s koncen­trično strukturo, ki je nastala z izločanjem mineralne snovi iz valujoče morske vode v priobalnem okolju velikosti od nekaj stotink mm do 2 mm ooídna struktúra -e -e ž struktura karbonatne sedimentne kamnine ali železove rude, pri kateri je med ooidi navadno malo osnove ooídna želézova rúda -e -e -e ž ruda, sestavlje­na iz limonitnih ali hematitnih ooidov, ki jih veže drobnozrnat limonit ali hematit ooídni apnénec -ega -nca m apnenec, ki vsebu­je ooide S: apnénčev oolít, kalcítni oolít oolít -a m 1. kamnina z ooidi, npr. ooidni apne­nec S: íkravec 2. neustr. › ooíd oolítna struktúra -e -e ž neustr. › ooídna struk­túra oolítni apnénec -ega -nca m neustr. › ooídni apnénec oomikrít -a m mikrit z več kot 25 % ooidov oosparít -a m sparit z več kot 25 % ooidov opakinít -a m › opakít opakít -a m nepresevni mineral, večinoma mi­krokristalni magnetit, ki obroblja mafične minerale v predorninah, nastal zaradi po­stvulkanske oksidacije, ali je drobno razpršen v osnovi S: opakinít opák minerál -- -a m neustr. › nepresévni mi­nerál, rúdni minerál (2) opál -a m različno obarvan amorfen ali delno kristaliziran mineral, silicijev vodni dioksid, dragi kamen PRIM.: amórfni kremen, pôlkri­stálni kremen opalescénca -e ž mlečni biserni sijaj na mine­ralih, npr. pri opalu, mesečevem kamnu opalít -a m nečist obarvan opal opalizácija -e ž 1. pojav opalove sige kot pre­vleke na kamninah, redkeje na kremenu 2. nadomeščanje prvotnega minerala z opalom opalizírani lés -ega lesá m les z ohranjeno strukturo, prepojen z opalom S: ksilopál, lésni opál PRIM.: fosílni lés opálni peščenják -ega -a m peščenjak, v kate­rem so kremenova zrna vezana s kremenico S: kremeníčni peščenják opálno vezívo -ega -a s vezivo iz opala med zrni kremena opálova mática -e -e ž zastar. predornina, ki vsebuje opale opálova síga -e -e ž kemična sedimentna ka­mnina, nastala z izločanjem silicijevega dio­ksida med hidrotermalnimi procesi opékarska glína -e -e ž glina s primesmi peska, limonita, organskih ostankov S: ílo, ílovica, ílovka opékovka -e ž rdeča živosrebrova ruda v idrij­skem rudniku, v kateri je glina impregnirana s cinobrom operkul -a m pokrovček iz kalcita, s katerim se zapira ustje pri nekaterih vrstah polžev operkulína -e ž zastar. › asilína opísna petrografíja -e -e ž neustr. › petro­grafíja, sistemátska petrologíja opistocélni ligament -ega -enta m ligament pri školjkah, ki leži za vrhom lupine opistocélni típ vretenca -ega -a --m vreten­ce pri dvoživkah in plazilcih, pri katerem so konkavni deli sklepne ploščice obrnjeni proti repu opistosóm -a m zadnji del telesa pri pajkovcih in drugih nevretenčarjih opléčje -a s kosti sprednjega dela trupa pri vre­tenčarjih, na katere se pripenjajo sprednje ali zgornje okončine oplemenítenje -a s zastar. › bogatenje opóka -e ž zastar. › láporovec oponíški apnénec -ega -nca m tuvalijski apne­ nec v vzhodnem delu Severnih Apneniških alp oportunístična populácija -e -e ž populacija zelo številnih osebkov ene vrste, ki poseli za druge organizme neugoden habitat opráskanec -nca m neustr. › oráženec opŕh -a m tanka prašnata plast oksida kovine, ki se usede okrog segrevanega lahkohlapnega sulfida iste kovine óptična anomalíja -e -e ž pojav, pri katerem nastanejo interferenčne barve v izotropnem mineralu kot posledica spremenjene zgradbe minerala, kar je vidno pod polarizacijskim mikroskopom, npr. v granatu óptična indikatrísa -e -e ž namišljeno telo, ki predstavlja vrednost lomnih količnikov v vseh smereh kristala S: elipsoíd lómnih kolíč­nikov óptična konstánta -e -e ž vsaka značilna op­tična lastnost kristala, npr. lomni količnik, dvolom óptična kristalografíja -e -e ž področje krista­lografije, ki obravnava optične lastnosti kri­stalov S: óptika kristálov óptična lastnóst minerála -e -i --ž lastnost minerala, da se ob prehodu svetlobe skozi mineral pokažejo različni efekti, npr. lomni količnik, dvolom, pleokroizem, sijaj óptična normála -e -e ž › óptična ós óptična ós -e osí ž namišljena os v kristalu, pravokotna na izotropni presek S: óptična normála óptični značáj -ega -a m neustr. › óptična la­ stnóst minerála óptično anizotrópna snôv ---e snoví ž ani­zotropna snov, ki ima v vsaki smeri različne optične lastnosti óptično izotrópna snôv ---e snoví ž izotropna snov, ki ima v vseh smereh enake optične last­nosti, npr. snovi kubičnega kristalografskega sistema ali amorfne snovi S: enolómna snôv óptika kristálov -e --ž zastar. › óptična krista­ lografíja orálna plôščica -e -e ž ena od petih ploščic na čaši krinoidov, ki pokriva ustje orálni dél -ega -a m del telesa, usmerjen proti ustom pri vretenčarjih oranžít -a m rumenooranžen različek torita oráženec -nca m drsnik z razami, ki ga nosi le­denik S: ledeníški opráskanec orbikulárna rúda -e -e ž ruda z orbikularno te­ksturo orbikulárna tekstúra -e -e ž tekstura, značilna predvsem za rude, pri kateri so minerali od mikroskopske velikosti do nekaj centimetrov v premeru razvrščeni bolj ali manj koncen­trično orbitoíd -a m (rod, lat. Orbitoides) foraminifera z lečasto hišico in z obokanimi ekvatorialnimi kamricami, ki je živela v zgornji kredi orbitoídni apnénec -ega -nca m zgornjekredni apnenec, ki vsebuje ostanke orbitoidov orbitolína -e ž (rod, lat. Orbitolina) foraminifera s stožčasto hišico in značilnimi sekundarnimi obrobnimi kamricami, ki je živela v kredi ordinárni žárek -ega -rka m › rédni žárek ordovícij -a m perioda starejšega paleozoika med kambrijem in silurjem organél -a m drobna struktura v rastlinski ali živalski celici, ki ima določeno funkcijo, npr. celično jedro, mitohondrij organízem -zma m vsaka živa stvar, npr. ra­stlinski organizem organogéna glína -e -e ž glina, nastala iz neto­pnih delov organizmov, npr. globokomorska glina PRIM.: rdéči múlj organogéna kamnína -e -e ž kamnina, nasta­la iz skeletov odmrlih organizmov ali zaradi delovanja organizmov, npr. diatomit, rudistni apnenec S: biogéna kamnína organogéna usedlína -e -e ž usedlina, nastala pretežno iz organskih ostankov ali s posredo­vanjem organizmov, npr. kreda (3), diatomej­ski mulj S: organogéni sediment organogéni -a -o prid. ki je nastal iz organiz­mov ali zaradi njihovega delovanja organogéni izvor -ega izvôra m neustr. › or­gánski izvor organogéni sediment -ega -enta m sediment, nastal pretežno iz organskih ostankov ali s posredovanjem organizmov, npr. kreda (3), diatomejski mulj S: organogéna usedlína 1 orgánska primés -e primesí ž manjša količina organske snovi, ki ne spremeni glavnih zna­čilnosti kamnine ali minerala orgánska tekstúra -e -e ž vsaka sled delovanja organizma v kamnini S: bioglíf, fosílna sléd, ihnofosíl, orgánski hieroglíf orgánska usedlína -e -e ž neustr. › organo­géna usedlína, organogéni sediment orgánski detrít -ega -a in orgánski detrítus -ega -a m drobci okamnin orgánski detrítus -ega -a in orgánski detrít -ega -a m drobci okamnin orgánski hieroglíf -ega -a m › fosílna sléd, orgánska tekstúra orgánski izvor -ega izvôra m nastanek minera­lov ali kamnin iz organizmov ali z njihovim delovanjem orgánski ogljík -ega -a m ogljik, ki nastane pri bioloških procesih in se po odmrtju organiz­mov vključi v geokemični ciklus orgánsko preperévanje -ega -a s preperevanje zaradi mehanskega ali kemičnega delovanja organizmov S: biolóško preperévanje orientacíjski vzórec -ega -rca m vzorec ka­mnine ali rude, uporabljen za prvo strokovno oceno, npr. kvalitete rude orientálski jáspis -ega -a m › heliotróp orientálsko máčje okó -ega -ega očésa s › máčje okó (1) orientírana škóljka -e -e ž školjka, pri kateri je pri opazovanju vrh lupine zgoraj in je na­gnjen od opazovalca orientírani geolóški profíl -ega -ega -a m ge­ološki profil, usmerjen glede na geografski koordinatni sistem orientírani prerez -ega -éza m › orientírani presek orientírani presek -ega -éka m presek kamnine, kristala ali fosila, vzporeden z osjo v koordi­natnem sistemu ali z glavnimi ravninami mi­nerala, kristala ali fosila S: orientírani prerez orientírani pritísk -ega -a m pritisk v litosferi, ki je usmerjen glede na geografski koordina­tni sistem orientírani vzórec -ega -rca m vzorec kamnine, usmerjen glede na lego kamninskih plasti ali glede na geografski koordinatni sistem orientírani zbrúsek -ega -ska m zbrusek, vzpo­reden z osjo v koordinatnem sistemu ali z glavnimi ravninami kristala ali fosila orientírano vzorčevánje -ega -a s jemanje ori­entiranih vzorcev oriktocenóza -e ž zastar. združba fosilnih orga­nizmov oriktologíja -e ž zastar. veda o fosilnih organiz­mih Órleška kadúnja -e -e ž kadunja s sinklinalni­mi terciarnimi plastmi v zagorskem premo­govnem bazenu na območju Orleka Orlíška antiklinála -e -e ž antiklinala iz paleo­zojskih, mezozojskih, miocenskih in pliocen­skih plasti na območju Orlice in Cesarskega brda Orlíški prelom -ega -ôma m prelom v zagrebški smeri od Stiškega preloma zahodno od No­vega mesta, preko Krške kotline in Sotle na severovzhodu, kjer se nadaljuje na Hrvaško Órmoško-Hahótski prag -ega prága m prag iz neogenskih in kvartarnih plasti, ki se razpro­stira med Polenšakom, Zamušani, Ormožem, Miklavžem, Kogom, Grabrovnikom do doli­ne Mure, na severu sega južno od Kamenšča­ka in Tomaža in na jugu do Drave S: Órmo­ško­Sélniška antifórma Órmoško-Sélniška antifórma -e -e ž › Órmo­ ško-Hahótski prag Órmoško-Sélniška antiklinála -e -e ž › Ór­moško­Sélniška monoklína Órmoško-Sélniška monoklína -e -e ž antikli­nala iz neogenskih sedimentov in sedimen­tnih kamnin, ki loči Ljutomersko sinklinalo od Dravske udorine na Hrvaškem, znana po naftnih nahajališčih pri Selnici in Peklenici S: Órmoško­Sélniška antiklinála ornamentácija lupíne -e --ž vsi skeletni izrast­ki na površini lupine, npr. vozliči, rebra, trni orogén -a m naguban ali razlomljen raven ali upognjen del Zemljine skorje, nastal pri oro­genezi, npr. Alpidi, Dinaridi S: gorôvje (1), gôrstvo (1) orogéna fáza -e -e ž neustr. › orogenétska fáza orogenétska fáza -e -e ž del orogenetskega obdobja orogenétski cíklus -ega -a m zaporedje tek­tonskih procesov, ki povzročajo nastanek gorovja orogenétski pás -ega pasú m območje, kjer poteka orogeneza orogenétsko obdóbje -ega -a s čas trajanja orogeneze, ki obsega eno orogenetsko fazo ali več orogenetskih faz orogenéza -e ž gubanje in lomljenje delov Zemljine skorje kot posledica premikanja li­tosferskih plošč zaradi konvekcijskih tokov v astenosferi, pri čemer nastajajo gorovja S: gorotvórni procés, gorotvórnost orogéni pás -ega pasú m neustr. › orogenétski pás orogéno obdóbje -ega -a s neustr. › orogenét­sko obdóbje ortít -a m rdečerjav do črn itrijev lantanov ceri­jev monoklinski mineral, izomorfen z epido­tom S: alanít ortítov gnájs -ega -a m gnajs z ortitom kot zna­čilnim mineralom órtneške plastí -ih --ž mn. zgornjekarbonske plasti kremenovega konglomerata in pešče­njaka, nad katerimi ležijo permski glinavec, peščenjak in apnenčeva breča na območju ortneka na Dolenjskem ortoamfibolít -a m amfibolit, ki je nastal iz ma­gmatskih kamnin ortóceras -a m (rod, lat. Orthoceras) navtilid z rav­no valjasto hišico in centralnim sifom, ki je živel od zgornjega kambrija do triasa S: pre­moróžec ortoevolúcija -e ž razvoj organizma v nerazve­jeni liniji S: aristogenéza, ortogenéza ortofelzít -a m salična predornina sienitske sku-pine z vtrošniki ortoklaza S: ortofír ortofír -ja m zastar. › ortofelzít ortofírska struktúra -e -e ž porfirska struktura prekristaljenih saličnih predornin s kvadrata­stimi vtrošniki ortoklaza ortogenéza -e ž razvoj organizma v nerazveje­ni liniji S: aristogenéza, ortoevolúcija ortogeoklína -e ž geoklina ob kratonu, za kate­ro je značilen sinorogenetski magmatizem S: ortogeosinklinála ortogeosinklinála -e ž › ortogeoklína ortognájs -a m gnajs, nastal iz granita S: álpski granít, protogín, protogingranít PRIM.: pára­gnájs ortogonálna projékcija -e -e ž projekcija, pri kateri so premice vzporedne in pravokotne na projekcijsko ravnino ortográfska projékcija -e -e ž azimutna karto­grafska projekcija, pri kateri so ravni srednji poldnevnik, ekvator in vsi vzporedniki, proti robovom pa se površine in razdalje pretirano zmanjšujejo ortokláz -a m bel ali rožnat monoklinski mine­ral, kalijev glinenec ortoklázov bazált -ega -a m alkalni bazalt, ki vsebuje ortoklaz ortoklázov gábro -ega -a m alkalni gabro z or­toklazom kot značilnim mineralom ortokloríti -ov m mn. skupina kristaliziranih kloritov PRIM.: leptokloríti órtokónična híšica -e -e ž ravna valjasta hišica pri glavonožcih ortokronologíja -e ž geokronologija, ki jo do­ločajo ortostratigrafski fosili ortokronostratigrafíja -e ž geokronologija plasti, ki jo določajo ortokronostratigrafski fosili ortokronostratigráfski fosíl -ega -a m fosil, po katerem je narejen osnovni geokronološki sistem, npr. amonit za mezozoik ortomagmátski típ -ega -a m tip magmatske kamnine, ki je nastal iz prvotne magme in je v njej več kot 90 % mineralov kristaliziranih ortometamórfna kamnína -e -e ž metamorfna kamnina, ki je nastala iz magmatske kamnine PRIM.: párametamórfna kamnína ortopinakoíd -a m zastar. pinakoid, ki seka prvo kristalografsko os ortorómbična bípiramída -e -e ž bipiramida z osmimi enakimi raznostraničnimi trikotniki S: rómbična bípiramída ortorómbična bípiramídna vŕsta simetríje -e -e --ž (simbol mmm) vrsta simetrije, ki ima tri pravokotne dvoštevne osi in skoznje tri rav­nine simetrije S: rómbična bípiramídna vŕsta simetríje ortorómbična piramída -e -e ž piramida s šti­rimi enakimi raznostraničnimi trikotniki in rombom kot osnovnim pinakoidom S: róm­bična piramída ortorómbična piramídna vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol mm) vrsta simetrije, ki ima navpično dvoštevno os in skoznjo dve rav­nini simetrije S: rómbična piramídna vŕsta simetríje ortorómbična prízma -e -e ž prizma z dvema paroma enakih vzporednih pravokotnikov S: rómbična prízma ortorómbična sfenoédrična vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol 222) vrsta simetrije, ki ima tri pravokotne dvoštevne osi S: rómbična sfe­noédrična vŕsta simetríje, sfenoédrična vŕsta simetríje (1) ortorómbična singoníja -e -e ž kristalograf­ski sistem s tremi različno dolgimi kristalo­grafskimi osmi in pravimi koti med njimi S: ortorómbični kristalográfski sistém, rómbična singoníja, rómbični kristalográfski sistém ortorómbični kristalográfski sistém -ega -ega -a m kristalografski sistem s tremi različno dolgimi kristalografskimi osmi in pravimi koti med njimi S: ortorómbična singoníja, rómbična singoníja, rómbični kristalográfski sistém ortorómbični minerál -ega -a m mineral, ki 1 kristali v ortorombičnem kristalografskem sistemu S: rómbični minerál ortorómbični sfenoéder -ega -dra m kristalni lik s štirimi enakimi raznostraničnimi triko­tniki, od katerih sta dva s skupnim robom za­sukana proti drugima dvema za poljuben kot S: rómbični sfenoéder ortorómbski kristalográfski sistém -ega -ega -a m neustr. › ortorómbična singoníja, orto­rómbični kristalográfski sistém, rómbična sin­goníja, rómbični kristalográfski sistém ortorómbski sfenoéder -ega -dra m neustr. › ortorómbični sfenoéder, rómbični sfenoéder ortosilikát -a m neustr., v stari klasifikaciji sol hipo­tetične ortosilicijeve kisline ortoskóp -a m mikroskop, v katerem je pot sve­tlobe vzporedna z osjo mikroskopa ortostrófno zavíjanje -ega -a s zavijanje hiši­ce pri polžu, kjer se nukleokonh zavije v isti smeri kot adultni zavoj ortotaksonomíja -e ž določanje pripadnosti različnim taksonomskim enotam po oblikov­nih znakih celotnega ali večine ohranjenega organizma orúdena bakterija -e -e ž zastar. › framboíd orúdena cóna -e -e ž ozemlje z bolj ali manj razpršenimi nahajališči enega ali več mine­ralov S: mineralizírana cóna, orúdeni pás PRIM.: rudonôsna cóna orudenenje -a s neustr. › mineralizácija (1, 2), orúdenje orúdeni apnénec -ega -nca m apnenec, ki vsebuje rudne minerale (1) S: rudonôsni apnénec orúdeni dolomít -ega -a m dolomit, ki vsebuje rudne minerale (1) S: rudonôsni dolomít orúdeni pás -ega pasú m › mineralizírana cóna, orúdena cóna orúdenje -a s 1. proces nastajanja mineralov v Zemljini skorji S: mineralizácija (1) 2. nako­pičenje mineralov v Zemljini skorji S: mine­ralizácija (2) osamélec -lca m osamljen grič, ki se dviguje nad ravnino, npr. na Ljubljanskem barju osaméli krás -ega -a m kras sredi nekraške okolice S: osámljeni krás osámljeni krás -ega -a m kras sredi nekraške okolice S: osaméli krás oscilácija môrske gladíne -e -- --ž dviganje in spuščanje morske gladine zaradi epirogenet­skih premikov, tudi zaradi globalnih klimat­skih sprememb PRIM.: plimovánje oscilacíjska conárnost -e -i ž conarnost v ka­ mninah zaradi geoloških oscilacijskih proce­sov, npr. nihanja gladine morske vode oscilacíjsko-ondulacíjska teoríja -e -e ž teori­ja o krčenju in širjenju Zemlje osébek -bka m posamezen organizem oséka -e ž najnižja morska gladina med plimo­vanjem oseometríja -e ž določanje relativne starosti iz koncentričnih prirastnic trdnih delov vreten­čarjev, npr. lusk, zob, otolitov ós gúbe osí --ž presečnica osne ravnine gube s katero koli plastjo gube osmérec -rca m zastar. › oktaéder ós mikroskópa osí --ž os, ki sovpada z osjo tu­busa in je pravokotna na mizico mikroskopa osmirídij -a m naravna zlitina prvin osmija in iridija ósna dolžína -e -e ž › ósni odsek ósna ravnína -e -e ž 1. v tektoniki namišljena rav­nina, ki deli gubo na enaka dela S: aksiálna ravnína (1) 2. v paleontologiji namišljena ravni­na, ki deli organizem ali skelet na enaka dela S: aksiálna ravnína (2) ósna vŕsta simetríje -e -e --ž › monoklínska hémiprizmátska ósna vŕsta simetríje ósni odsek -ega -éka m dolžina pozitivne ali negativne kristalografske osi, ki jo odseka kristalna ploskev S: ósna dolžína ósni prerez -ega -éza m › aksiálni presek, ósni presek, radiálni presek ósni presek -ega -éka m presek, ki poteka sko­zi os S: aksiálni prerez, aksiálni presek, ósni prerez, radiálni prerez, radiálni presek osnôva -e ž 1. polimineralna zrna velikosti peska, melja ali gline med večjimi drob­ci v klastičnih kamninah S: lepílo, mátriks PRIM.: cement (1) 2. pri predorninah steklasta ali mikrokristalna masa med vtrošniki S: mátriks osnôvna célica -e -e ž najmanjši paralelepiped z atomi v ogliščih, središču ali v središču nje­govih ploskev, od katerih ima vsak istovrstni atom enako okolico S: elementárna célica, osnôvna prostórska célica osnôvna geolóška kárta -e -e -e ž geološka karta dežele, države, navadno na več listih v manjšem merilu z ustreznimi tolmači, npr. Osnovna geološka karta SFRJ v merilu 1 : 100.000 osnôvna mása -e -e ž neustr. › osnôva (2) osnôvna plôskev -e -kve ž ploskev v kristalu, ki je pravokotna na glavno kristalografsko os S: osnovnína osnôvna prostórska célica -e -e -e ž › osnôv­na célica osnôvni lík -ega -a m oblika kristala, pri kate­rem so vse ploskve enake S: glávni lík, splôšni lík, temeljni lík osnovnína -e ž zastar. › osnôvna plôskev osnôvni pinakoíd -ega -a m pinakoid, pravo­koten na glavno kristalografsko os osnôvno lepílo -ega -a s neustr. 1. › cement (1), vezívo 2. › osnôva (1) ós pasú plôskev osí -- --ž os, ki je vzporedna vsem robovom kristalnih ploskev enega pasu ós simetríje -i --ž os, ki pri vrtenju za 360° povzroči dvakratno, trikratno, štirikratno ali šestkratno ponovitev kristalnih ploskev, npr. dvoštevna os, trištevna os, štirištevna os, šestštevna os S: simetríjska ós ós súčne simetríje osí -- --ž neustr. › simetríj­ska ós ostalína -e ž zastar. › fosíl, okamnína Ostalpíni -ov m mn. › Avstroalpín ostánek -nka m element celote, ki ne obstaja več, npr. ostanek sedimenta, organizma osteíhtiji -ev m mn. (razred, lat. Osteichthyes) ribe s prsnima, trebušnima, analnima in repno pla­vutjo, pri katerih se je postopno spreminjal hrustančni skelet v koščenega, ki živijo od spodnjega devona dalje S: teleostómi ostrakoderm -a m najprimitivnejša riba brez čeljusti, parnih plavuti, bočnih organov in s hrustančnim skeletom, ki je živela v silurju in devonu ostrakódi -ov m mn. (podrazred, lat. Ostracoda) slad­kovodni ali morski raki z dvodelno gladko ali ornamentirano hitinasto ali kalcitno lupino fižolaste oblike in z močno reduciranim tele­som velikosti od 0,5 mm do 3 mm, ki živijo od kambrija dalje S: ráki dvoklópniki ostrakódni lápor -ega -ja m laporovec z ostra­kodi ostrákum -a m srednja plast v lupini mehkuž­cev iz aragonitnih ali kalcitnih prizem óstra meja -e -e ž geološka meja med dvema izrazito različnima plastema ostríga -e ž (rod, lat. Ostrea) školjka z debelima, nepravilno oblikovanima loputama, od kate­rih je leva izbočena in prirasla, desna ravna, ki živi od karbona dalje óstvar -ja m (rod, lat. Limulus) primitiven morski pajkovec z močnim naglavnim ščitom in ko­ničastim zadnjim delom telesa, ki živi od jure dalje S: límul osuševánje -a s naravno ali umetno odvaja­nje vode iz poroznih preperin ali kamnin S: drenáža (1), dreníranje ós zrcalnosúčne simetríje osí -- --ž neustr. › inverzna ós, zrcalnosúčna ós otóčni lók -ega -a m ločno razporejeni otoki z izbočeno stranjo, obrnjeni proti odprtemu morju, ki so nastali v bližini oceanskih jar­kov, npr. Japonska otóčni silikáti -ih -ov m mn. skupina silikatnih mineralov z nepovezanimi tetraedri silicije­vega tetraoksida S: nezosilikáti otolít -a m slušna koščica, ki se pogosto ohrani kot mikrofosil in se uporablja za določanje po­sameznih ribjih vrst S: ravnotéžni kámenček ottnángij -a m stopnja srednjega miocena med eggenburgijem in karpatijem v Paratetidi PRIM.: helvétij ottrelít -a m črn monoklinski mineral, manga­nov kloritoid ottrelítov filít -ega -a m filit s kristaloblasti ot­trelita ovicél -a m posebna kamrica pri nekaterih brio­zojih, v kateri se razvija zarodek ovoíd -a m organsko telo jajčaste oblike ovójnica -e ž namišljena ploskev, ki povezuje izbočene ali vbočene dele gub S: envelópa ovoj Zemlje -ôja --m › geosfera, Zemljin ovoj ovulít -a m kamninsko telo jajčaste oblike oxfordij -a [oksfórdij] m stopnja zgornje jure med callovijem in kimmeridgijem ozádje -a s normalna množina prvine ali njene kemične lastnosti v naravni snovi, npr. narav­na radioaktivnost ózer -ja m vijugast podolgovat nasip iz usedlin ledeniških vod, nastalih na območju ledeni­škega jezika umikajočega se ledenika PRIM.: kam ozokerít -a m rumen ali rjav naravni parafinski vosek, ki nastane pri oksidaciji nafte S: dišéči vósek, kaméni vósek, zemeljski vósek ozráčje -a s ovoj plinov, ki obdaja Zemljo in ga tvorita v glavnem dušik in kisik S: atmosfera ožigálka -e ž iztegljiv organel knidarija, ki je nameščen v knidociti S: knída ožigálkarji -ev m mn. (deblo, lat. Cnidaria) večce­lični organizmi z radialno simetrijo, s tridel­no steno, ustjem, obkroženim z lovkami s knidami in meduzno in polipno generacijo S: knidáriji P Pacífična plôšča -e -e ž litosferska plošča, ki obsega večji del Pacifičnega oceana pacífična provínca -e -e ž območje magmat­skih in metamorfnih kamnin ali organizmov na širšem območju Tihega oceana, ki imajo določene skupne značilnosti pacífična vŕsta kamnín -e -e --ž skupina ma­gmatskih kamnin, v katerih prevladujejo kalcijevi minerali S: kálcijeva vŕsta kamnín PRIM.: atlántska vŕsta kamnín, mediteránska vŕsta kamnín padavíne -vín ž mn. atmosferska voda, ki pade na Zemljino površje S: meteórska vôda pádec réke -dca --m › stŕmec réke pahiodóntna škóljka -e -e ž školjka, ki ima pa­hiodontni sklep pahiodóntni sklep -ega sklépa m sklep med školjčnima loputama z enim do tremi klina­stimi zobmi, ki se tesno usedajo v jamice na­sprotne lopute pahljáča -e ž stožčasto oblikovan nasip hudo­urniških, rečnih ali morskih sedimentov, npr. prodnata, gruščnata pahljača S: vršáj pahljáčasta gúba -e -e ž guba, pri kateri se raz­dalja med kriloma proti dnu manjša pahljáčasta struktúra -e -e ž radialno vlaknata struktura mineralov ali skeletnih organizmov, pri kateri se razdalja med kristali veča v sme­ri rasti pahljáčasti prelom -ega -ôma m prelom, pri katerem se glavna prelomna ploskev cepi v pahljačasto razporejene manjše prelomne ploskve páka plastí ----ž mn. plasti peščenjaka plio­censke starosti v severovzhodni Sloveniji, v katerih sta nafta v Selnici in plin v Dolini pri lendavi, imenovane po kraju Paka na ma­džarskem pakétni pláz -ega plazú m plaz, ki nastane na meji med trdno kamnino in mehko podlago, kjer so v telesu plazu tudi kosi trdne kamnine S: blókovni pláz pakét plastí -a --m zaporedje plasti, ki se obravnava kot celota pákristál -a m zastar. kristal z značilno kristalno obliko snovi paládij -a m siv kubični mineral, prvina palagonít -a m rjav, rumen, oranžen hidratizi­ran tahilit v pilov lavah ali mandljih palagonítni túf -ega -a m piroklastit ali hialo­klastit, ki vsebuje klaste preperelega ali hi­drotermalno spremenjenega steklastega ba­zalta palasítni olivín -ega -a m 1. olivin meteorskega izvora, ki vsebuje več kot 60 % železa 2. oli­vin zemeljskega izvora, ki vsebuje več železa kot silicija páleoantropologíja -e ž veda o izumrlih člo­večnjakih in fosilnih ljudeh páleoavtekologíja -e ž veja paleoekologije, ki obravnava fosil kot osebek v nekdanjem okolju páleobiocenóza -e ž življenjska združba rastlin in živali v geološki preteklosti páleobiogeografíja -e ž proučevanje nekda­nje razprostranjenosti živih bitij na Zemlji PRIM.: bíogeografíja páleobiohórion -a m koncentracija avtohtonih fosilnih organizmov v kamnini páleobiologíja -e ž proučevanje biologije nek­danjih organizmov, navadno s pomočjo funk­cijske morfologije páleobotánika -e ž veja paleontologije, ki obravnava fosilne rastline paleocén -a m serija starejšega paleogena med zgornjo kredo in eocenom páleoekologíja -e ž veda o odnosih organiz­mov z okoljem v geološki zgodovini Páleoevrópa -e ž evropski kontinent v geološki preteklosti paleogén -a m perioda starejšega kenozoika med kredo in neogenom S: eogén páleogeografíja -e ž področje geologije, ki obravnava geografske razmere v geološki zgodovini páleogeográfska kárta -e -e ž karta ozemlja s podatki o oblikovanosti Zemljinega površja v geološki zgodovini S: páleográfska kárta páleogeográfski indikátor -ega -ja m kemična, mineralna, kamninska ali fosilna posebnost v Zemljini skorji, ki določa razporeditev oze­melj v neki geološki dobi páleogeográfski pogoj -ega -ója m pogoj za potek geoloških procesov na določenem ob­močju v geološki zgodovini páleográfska kárta -e -e ž › páleogeográfska kárta páleoihnologíja -e ž neustr. › ihnologíja páleoklíma -e ž klima v geološki preteklosti páleoklimatologíja -e ž veda o klimatskih spre­membah v geološki zgodovini páleoklimátski indikátor -ega -ja m kemična, mineralna, kamninska ali fosilna posebnost v Zemljini skorji, ki določa klimo v neki geolo­ški dobi, npr. izotopski termometer, kamena sol, siga, paleotermometri páleokrás -a m kras, na katerem so se procesi zakrasevanja popolnoma ustavili PRIM.: fo­sílni krás paleolítik -a m najstarejše znano obdobje praz­godovine od prvega namensko izdelanega orodja iz kamna pred več kot 1 milijonom let pa do 8000 let pr. n. š., ki sovpada z ledeno dobo S: stára kaména dôba páleomagnetízem -zma m naravno namagne­tenje kamnin, velikost in smer geomagnetne­ga polja v geološki preteklosti paleontológ -a m strokovnjak za fosilne orga­nizme paleontologíja -e ž veda o življenju in razvo­ju živega sveta v geološki zgodovini PRIM.: ontologíja paleontolóška raziskáva -e -e ž postopek pri določanju fosilnih ostankov paleontolóška značílnost kamníne -e -i --ž značilnost kamnine, ki se kaže v razporeditvi fosilov v kamnini, njihovi velikosti, mineral­ni sestavi paleontolóški preparát -ega -a m preparat, pripravljen za raziskavo fosilnega organizma PRIM.: paleontolóški zbrúsek paleontolóški zbrúsek -ega -ska m do presev­nosti zbrušena sedimentna kamnina za opa­zovanje fosilov S: mikroskópski preparát (3) PRIM.: paleontolóški preparát páleoproterozóik -a m eratem med 2500 mili­joni in 1600 milijoni let páleoseizmologíja -e ž proučevanje potresov iz geološke preteklosti páleosinekologíja -e ž veja paleoekologije, ki obravnava fosilne združbe v nekdanjem okolju páleotaksodónt -a m fosilna školjka s primi­tivnim taksodontnim sklepom páleotemperatúra -e ž temperaturne razmere v geološki preteklosti páleotermométer -tra m fosilni organizem, ki je občutljiv na temperaturne spremembe in zato uporaben za določanje nekdanjih tempe­ratur v okolju páleotermometríja -e ž določanje razmerja ki­sikovih izotopov v karbonatnih lupinah orga­nizmov zaradi ugotavljanja temperature mor­ske ali jezerske vode v geološki preteklosti paleotípna kamnína -e -e ž › paleotípna pre­dornína paleotípna predornína -e -e ž prekristaljena predornina, navadno starejša od terciarja S: paleotípna kamnína PRIM.: kenotípna pre­dornína paleozóik -a m era med proterozoikom in mezozoikom, ki obsega šest period, v kateri se je začel sklenjen razvoj skeletnih organiz­mov S: geolóški stári vék, stári zemeljski vék páleozoologíja -e ž veja paleontologije, ki se ukvarja s fosilnimi živalmi paliálna strán -e -í ž stran v školjčni lupini, kjer je pritrjen plašč paliálna votlína -e -e ž › pláščna votlína paliálni kanál -ega -a m kanal v zunanji plasti školjčne lupine na palialni strani páličje -a s struktura tektosilikatov, pri kateri tvorijo tetraedri silicija in kisika neskončni tridimenzionalni skelet pálični silikáti -ih -ov m mn. skupina silikatnih mineralov s tetraedri silicijevega tetraoksi­da, povezanimi v tridimenzionalno kristalno mrežo S: ogródni silikáti, skelétni silikáti, ték­tosilikáti paligorskít -a m vlaknati rombični ali mono­klinski glineni mineral iz skupine sepiolita, v katerem je del magnezija nadomeščen z alu­minijem in je sestavni del gorskega usnja palimpsést -a m 1. naravna drenaža, ki se je strukturno in morfološko preoblikovala 2. ostanek sedimentov kontinentalnega šelfa, ki je bil podvržen fizikalnim in biološkim pro­cesom in ga je mogoče prepoznati v mlajših sedimentih 3. metamorfna kamnina, v kateri je ohranjena prvotna struktura ali tekstura palingéna mágma -e -e ž magma, ki nastane pri palingenezi palingenétska pretvórba -e -e ž › anatéksa, palingenéza palingenéza -e ž pojav, pri katerem se kamnina raztali pri pogreznjenju v globlje dele Zemlje S: anatéksa, palingenétska pretvórba palinologíja -e ž področje botanike, ki obrav­nava spore in pelode ter njihov razvoj v geo­loški preteklosti palinolóška analíza -e -e ž raziskovalna meto­da, s katero se na podlagi vrst peloda določa razširjenost rastlinstva v geološki preteklosti S: pelódna analíza palinomórf -a m vsako mikroskopsko veliko celično telo v palinološkem preparatu, ki ima organsko steno palinspástična kárta -e -e ž karta, ki kaže na­gubane plasti v njihovem prvotnem geograf­skem položaju paludína -e ž zastar. › vivipár paludínska plást -e plastí ž jezerski peščeni se­dimenti z vložki gline, lignita in viviparijev, značilni za pliocenski Panonski bazen in ple­istocenske sedimente S: paludínski sklad paludínski sklad -ega skláda m › paludínska plást pámehkúžci -ev m mn. zastar. › brahiopódi, ra­menonóžci pánalotriomórfna struktúra -e -e ž struktura kamnine, ki jo sestavljajo sami alotriomorfni kristali pandermít -a m snežno bel triklinski mineral, kalcijev borov vodni oksid S: priceít Pangéa -e ž edini kontinent na meji med paleo­zoikom in mezozoikom panón -a m neustr. › panónij panónij -a m stopnja zgornjega miocena in spo­dnjega pliocena med badenijem in pontijem v Paratetidi S: meótij PRIM.: sarmátij Panónska mása -e -e ž › Panónski masív Panónska udorína -e -e ž zastar. › Panónski bazén Panónski bazén -ega -a m najzahodnejši del Paratetide, nastal v neogenu, zapolnjen z zgornjeterciarnimi in kvartarnimi sedimenti in sedimentnimi kamninami, ki obsega Pa­nonsko nižino na Madžarskem, severno Hr­vaško, severno Srbijo, južno Slovaško, zaho­dno Romunijo, vzhodno Avstrijo in vzhodno slovenijo in predstavlja intermontano kotli­no v Alpidih S: Panónska udorína Panónski masív -ega -a m tektonska enota iz magmatskih, metamorfnih in sedimentnih kamnin, ki predstavljajo stabilno gmoto, ob kateri so se nagubali na severu Karpati kot del Alpidov, na jugu pa Dinaridi S: Panónska mása Panónsko mórje -ega -a s morje, ki je zapol­njevalo Panonski bazen Panthalassa -e [pantálasa] ž edini ocean med paleozoikom in mezozoikom pred nastan­ kom današnjih oceanov papírnati premog -ega premóga m zastar. › di­ sodil páraavtohtón -a m tektonska oblika med av­tohtonom in alohtonom, ki je le delno prema­knjena kamninska ali sedimentna gmota paradoksídna serija -e -e ž serija srednjega kambrija, imenovana po trilobitnem rodu Pa­radoxides parafín -a m naraven aciklični ogljikovodik parafínova skupína -e -e ž skupina nasičenih acikličnih ogljikovodikov, npr. metan, etan, propan parafínska náfta -e -e ž nafta z visokim odstot­kom parafina parafínski skrílavec -ega -vca m skrilava ka­mnina, iz katere se s suho destilacijo pridobi­vajo ogljikovodiki parafinove skupine parafínsko-nafténska náfta -e -e ž nafta, se­stavljena iz ogljikovodikov parafinove in naf­tenske skupine paragenétsko zaporédje -ega -a s skupnost mineralov na istem območju, ki so nastajali drug za drugim paragenéza kamnín -e --ž skupnost kamnin, ki je nastala pod enakimi pogoji S: asociácija (3), zdrúžba (3) paragenéza minerálov -e -e ž 1. zaporedje mi­neralov, ki so nastajali drug za drugim na is-tem območju 2. različni minerali, ki so nastali v enakih ali podobnih fizikalnih in kemičnih pogojih v nahajališču mineralnih surovin S: rúdna paragenéza PRIM.: asociácija (2) párageoklína -e ž geoklina na kratonu, nava­dno manjša od ortogeokline S: párageosin­klinála párageosinklinála -e ž › párageoklína páragnájs -a m gnajs, nastal iz klastičnih ka­mnin PRIM.: ortognájs paragonít -a m zelena monoklinska natrijeva aluminijeva sljuda S: nátrijeva sljúda paragonítov blestník -ega -a m blestnik s pa­ragonitom kot bistvenim mineralom S: para­gonítov sljúdovec paragonítov sljúdovec -ega -vca m zastar. › paragonítov blestník parakláza -e ž › prelómna plôskev párakonodónt -a m slabo mineraliziran mikro­organizem, podoben konodontu, ki je živel od kambrija do ordovicija párakrinoídi -ov m mn. (podrazred, lat. Paracrio­noidea) neznačilni iglokožci z dvostrano radi­alno simetrijo telesa, z rameni in usti, obr­njenimi navzgor, pri katerih je aboralni del s pecljem zasidran v podlago in so živeli v ordoviciju párakristálna deformácija -e -e ž sprememba oblike kristala zaradi prehoda snovi iz ene kristalne oblike v drugo, npr. pri spremembi temperature paralélna slojevítost -e -i ž neustr. › vzporé­dna plástnatost parálični -a -o prid. ki se nanaša na območje ob­časnega poplavljanja sladkovodnih bazenov z morsko vodo, npr. paralični sediment páramagnétni kristál -ega -a m kristal, ki ima majhno pozitivno magnetno susceptibilnost, npr. olivin P: diamagnétni kristál párametamórfna kamnína -e -e ž metamorfna kamnina, ki je nastala iz sedimentnih kamnin PRIM.: ortometamórfna kamnína parámeter -tra m v kristalografiji 1. dolžina osi ali velikost medosnih kotov, ki določajo osnov­no celico S: mréžna konstánta 2. racionalni mnogokratnik dolžine osi, odrezane s kristal­no ploskvijo, ki določa relativni položaj plo­skve v kristalu páramorfízem -zma m pojav, da mineral spre­meni svojo notranjo strukturo brez spremem­be kemične sestave in zunanje oblike páraplatfórma -e ž z glavno platformo vzpo­redna platforma v določenem geološkem ob­dobju párastratotíp -a m stratotip, ki je bil določen ob holostratotipu v ožji ali širši okolici párastromatoporídni grebén -ega -a m greben (1), ki ga gradijo parastromatoporidi párastromatoporoídi -ov m mn. (družina, lat. Pa­rastromatoporoidae) skorjasti hidrozoji, ki so ži­veli v juri párašélf -a m z glavnim šelfom v določenem geološkem obdobju vzporeden šelf páratáksa -e ž organizem, ki ima le delne zna­čilnosti taksonomske enote párataksonomíja -e ž določanje pripadnosti različnim taksonomskim enotam po obli­kovnih znakih posameznih delov in sledovih osebka, npr. pri kokolitu, fosilni sledi Paratétida -e ž s tetido vzporedno morje, na­stalo v neogenu na prostoru od Panonske ni­žine do Črnega morja páratíp -a m vsak od drugih ohranjenih primer­kov nove vrste fosila, ki so nabrani skupaj s holotipom parazít -a m organizem, ki živi na škodo druge­ga organizma, npr. trakulja S: zajedávec parazitóza -e ž deformacija na skeletu orga­nizma, nastala zaradi delovanja parazitskih organizmov parazóji -ev m mn. (podkraljestvo, lat. Parazoa) pritr­jene, preprosto organizirane, v kormih ali po­samezno živeče živali z roževinastim, kalcit­nim ali kremeničnim skeletom, ki večinoma živijo v morju S: spóngije, spúžve parciálni pritísk plína -ega -a --m › parciálni tlák plína parciálni tlák plína -ega -a --m tlak plina v plinski zmesi, ki bi ga ta imel, če bi bil sam v istem prostoru in pri isti temperaturi S: par­ciálni pritísk plína parenhím -a m 1. mehko rastlinsko tkivo, ki ga sestavljajo nediferencirane celice s tanko ste­no 2. osnovno tkivo živalskega organa pargasít -a m svetlozelen do modrozelen na­trijev različek rogovače, nastal pri kontaktni metamorfozi parietálka -e ž parna štirioglata kost v svodu možganskega dela lobanje med čelnico, senč­nico in zatilnico pri vretenčarjih S: temeníca parietálna gúba -e -e ž vboklina stene v bivalni prostor hišice nerineje parietálno okó -ega očésa s vidni živec v te­menski odprtini lobanje pri prvih dvoživkah in primitivnih plazilcih, npr. ščitoglavcih S: teménsko okó Paríška kotlína -e -e ž kotlina na območju Pa­riza, zapolnjena s sedimenti kredne, terciarne in kvartarne starosti párni pritísk -ega -a m neustr. › párni tlák párni tlák -ega -a m tlak, ki ga povzroča gibanje atomov ali molekul snovi v plinastem agre­gatnem stanju paroksízem -zma m nenaden in katastrofalen naravni pojav S: katastrofízem pártnaške plastí -ih --ž mn. srednjetriasne magmatske in piroklastične, apnenčeve in laporovčeve plasti v Bavarskih Alpah in na salzburškem pártnaški apnénec -ega -nca m langobardijski in cordevolijski apnenec v zahodnem delu Severnih Apneniških Alp pásasta glína -e -e ž laminirana usedlina zaje­zitvenih ledeniških jezer S: várva pásasta tekstúra -e -e ž tekstura kamnine, v kateri so vzporedne plasti zaradi različne se-stave različno obarvane pásasti apnénec -ega -nca m apnenec z različ­no obarvanimi pasovi 20 pásasti dolomít -ega -a m dolomit z različno obarvanimi pasovi pasívni celínski rób -ega -ega -a m celinski rob, ki ne sovpada z mejo med litosferskimi ploščami in je zanj značilna velika debelina sedimentov S: aseizmični celínski rób, atlánt­ski celínski rób pás kristálnih plôskev pasú ----m kristalne ploskve, ki imajo vzporedne robove pásnata glína -e -e ž neustr. › pásasta glína, várva pásnati apnénec -ega -nca m neustr. › pásasti apnénec pasovíta glína -e -e ž neustr. › pásasta glína, várva pasovíta tekstúra -e -e ž neustr. › pásasta te­kstúra pasôvni króg -ega -a m na Schmidtovi mreži plo­skve z različno polarno razdaljo na istem me­ridianu S: conárni króg Páška sinklinála -e -e ž sinklinala iz spodnje­triasnih in srednjetriasnih kamnin na obmo­čju Paškega Kozjaka in Holmeca patéla -e ž 1. (rod, lat. Patella) morski polž s ka­pasto involutno hišico, ki se z nogo prileplja na skale in živi od triasa dalje 2. kost, vpeta v mišice pred kolenom S: pogáčica pátina -e ž 1. obarvana prevleka na površini kamnin ali mineralov, nastala zaradi dolgo­trajnega preperevanja, npr. bela preperina na površini kamenega orodja iz roženca 2. plast malahita na površini bakrovih mineralov, na­stala v vlažnem okolju ali zaradi oksidacije PRIM.: prevléka patronít -a m črn monoklinski mineral, vana­dijev sulfid PDB-stándard -a [pedebé in p.d.b.`] m (ang. Pro­videnca sant Belemnitella) standard za izotopsko sestavo kisika in ogljika v fosilu Belemnitel­la americana iz kredne formacije Pee Dee v Južni Karolini v ZDA Peackokov alkálno-kálcijev kolíčnik -ega -ega -a [píkokov] m merilo alkalnosti ma­gmatske kamnine ali kamninske serije, na­vadno v določeni magmatski provinci, ki temelji na razmerju vsote natrijevega in ka­lijevega oksida proti kalcijevemu oksidu S: alkálijsko-kálcijev kolíčnik, alkálno-kálcijev kolíčnik pearceit -a [perseít] m železovo siv monoklin­ski mineral, srebrov bakrov arzenov sulfid, izomorfen s polibazitom pecelj -clja m 1. členjeni del skeleta med kore­nino in čašo pri krinoidu 2. mesnati podaljšek plašča, ki moli iz lopute pri brahiopodu 3. v botaniki del rastline, s katerim je pritrjen list, cvet, plod pecljeva faséta -e -e ž ravno polje okoli peclja pri nekaterih brahiopodih pecljeva lopúta -e -e ž izbočena loputa, nava­dno z odprtino za pecelj pri ramenonožcih S: trebúšna lopúta, ventrálna lopúta P: dorzálna lopúta pecljeva odprtína -e -e ž trikotna ali okrogla odprtina pod vrhom pecljeve lopute, skozi katero izhaja pecelj (2) pri ramenonožcih pečátnikovec -vca m (rod, lat. Sigillaria) orjaški lisičjakovec s koničastimi listi na vrhnjem delu vilasto razcepljenega stebla z značilnimi listnimi brazgotinami, ki je živel v zgornjem karbonu pedicelárij -a m majhen kljunast izrastek pri iglokožcih, ki služi za čiščenje organizma pediment -enta m zravnano, zmerno nagnje­no površje v živoskalni podlagi ob vznožju pogorja ali gorovja, posebno na območjih z aridno klimo PRIM.: baháda pedión -a m neustr. › hémipinakoíd pedogenéza -e ž 1. nastanek in razvoj tal 2. razmnoževanje na stopnji ličinke pri živalih pedologíja -e ž nauk o sestavi in razvoju tal pedolóška kárta -e -e ž karta ozemlja s podatki o sestavi tal pedomorfóza -e ž evolucijska sprememba, pri kateri odrasli osebek zadrži nekatere juvenil­ne znake pedosfera -e ž površinski del Zemlje, kjer so razvita tla pégasti lápor -ega -ja m neustr. › pégasti lápo­rovec pégasti láporovec -ega -vca m laporovec s koncentracijami mineralov v obliki peg pégasti mármor -ega -ja m marmor, ki ima pri­mesi ali večje vključke drugih mineralov v obliki peg, leč ali plasti pegmatít -a m debelozrnata levkokratna diaši­stna žilnina granitske skupine, redkeje sienit­ske ali gabrske skupine pegmatítna žíla -e -e ž s pegmatitom zapolnje­na razpoka v magmatski kamnini, nastala v pozni magmatski fazi pegmatítska fáza -e -e ž čas med ohlajanjem magme, v katerem sta trdna in plinska faza skoraj v ravnovesju in kristalizirajo veliki kristali pegmatítska struktúra -e -e ž struktura debelo­zrnatih diašistnih žilnin ali globočnin, v kate­rih se preraščajo kremen in glinenci pegmatítski aplít -ega -a m diašistna žilnina, v kateri se menjavajo velika in zelo drobna zrna glinencev in kremena pegmatítsko preráščanje -ega -a s neustr. › pegmatítska struktúra Pékleniško-Sélniška antiklinála -e -e ž terci­arna naftonosna struktura, ki sega od Pekle­nice do Selnice v Medjimurju peklína -e ž zastar. › asfált pektiníde -íd ž mn. (družina, lat. Pectinidae) školjke z eno ravno in drugo izbočeno loputo, rebra­sto površino in ušesci ob vrhu, ki živijo od triasa dalje pektolít -a m bel, žarkasto vlaknat triklinski mineral, kalcijev natrijev hidroksidni nitasti silikat pektorálna plavút -e -i ž ena od parnih plavuti na prsnem delu teleostov S: pŕsna plavút pektúnkulus -a m (rod, lat. Pectunculus) debelolu­pinasta školjka z ločnim taksodontnim skle­pom in gladko lupino, ki živi od perma dalje S: glicímeris, sklédica pelagiál -a m območje odprtega morja do lito­rala S: évpelagiál pelágična cóna -e -e ž območje odprtega mor­ja s počasno sedimentacijo pelágična míkrofávna -e -e ž mikrofavna, ki živi v pelagialu pelágični razvoj -ega -ôja m razvoj, za kate­rega so značilni fosilni ostanki organizmov, ki so živeli v odprtem morju, in tam nastali sedimenti Pelagonídi -ov m mn. narivno gorstvo na ob­močju Olimpa, južne Evbeje in Atike, zgraje­no iz predkambrijskih in kambrijskih kamnin s tektonskimi okni, v katerih so mezozojski marmorji pelejski típ vulkána -ega -a --m vulkan, pri ka­terem ob erupciji izhajajo žareči plini in pe­pel, iz katerih nastaja ignimbritni tuf, imeno­van po Pelée Montagne na otoku Martinique v Malih Antilih pelét -a m 1. klast sferične ali elipsoidne oblike v karbonatih, brez strukture, skoraj v celo­ti zgrajen iz mikrita 2. v glinah in skrila­vih glinavcih zaobljen agregat velikosti od 0,1 mm do 0,3 mm, sestavljen iz mineralov glin in kremena in ga obdaja organska snov 3. fosilni iztrebek nevretenčarskega organiz­ma velikosti od 0,15 mm do 0,2 mm v orga­nogenih kamninah S: fekálni pelét PRIM.: koprolít pelít -a m klastični sediment ali sedimen­tna kamnina, v kateri so drobci, manjši od 0,063 mm pelítni gnájs -ega -a m neustr. drobnozrnati gnajs pelmikrít -a m mikrit, ki vsebuje več kot 25 % peletov (1) pelod -óda m pelodna zrna, ki nastajajo po re­dukcijski delitvi v prašniku in se razširjajo z vetrom ali žuželkami S: cvétni práh pelódna analíza -e -e ž raziskovalna metoda, s katero se na podlagi vrst peloda določa raz­širjenost rastlinstva v geološki preteklosti S: palinolóška analíza pelódni diagrám -ega -a m grafični prikaz raz­merja med količinami posameznih vrst pelo­da, najdenih v geološkem preseku (1) pelódno zŕno -ega -a s moška spolna celica pri cvetnicah, ki jo obdaja zelo odporna dvopla­stna organska ovojnica pelosiderít -a m drobnozrnati siderit iz vareša v Bosni pelsónij -a m 1. podstopnja anizija med bi­thynijem in illyrijem 2. zastar. podstopnja ani­zija med anatolijem in illyrijem pelsparít -a m sparit, ki vsebuje več kot 25 % peletov (1) pélvis -a m kostni obroč, ki ga sestavljajo obe kolčnici, križnica in repna vretenca ali trtica in povezuje ledveno hrbtenico s stegnenica­ma pri večini vretenčarjev S: medeníca penantít -a m oranžen manganov mineral klori­tove skupine, izomorfen s turingitom pendeleij -a m stopnja spodnjega karbona med brigantijem in arnsbergijem peneplén -a m z erozijo izravnan del Zemljine­ ga površja, npr. kraški peneplen, pliocenska izravnava S: izravnáva, planôtasto povŕšje, ravník (1), uravnáva penetrométer -tra m v geomehaniki priprava z iglasto, stožčasto ali piramidasto konico za merjenje konsistence sedimentov in kamnin penín -a m › klinoklór, proklorít Penín -a m › Penínske tektónske enôte Penínikum -a m › Penínske tektónske enôte peninít -a m neustr. › penín Penínske tektónske enôte -ih -ih -ôt ž mn. del Zahodnih Alp s Piemontskim pasom, ki se nadaljuje pod narivi Vzhodnih Alp do Panon­skega bazena, izpod katerih se kažejo Zaho­dne Alpe v tektonskih oknih, izmed katerih je najpomembnejši masiv Visokih Tur S: Penín, Penínikum pennsylvanij -a [pensilvánij] m serija zgornje­ 20 ga karbona v Severni Ameriki med mississip­pijem in spodnjim permom pentadekán -a m zadnji tekoči nasičeni oglji­kovodik pentagóndodekaédrična vŕsta simetríje -e -e --ž › kúbična diakísdodekaédrična vŕsta simetríje pentagóndodekaédrski rázred -ega -éda m neustr. › kúbična diakísdodekaédrična vŕsta simetríje pentagónski dodekaéder -ega -dra m kristalni lik v kubičnem kristalografskem sistemu z dvanajstimi simetričnimi peterokotnimi plo­skvami S: pentagónski dvanajsteroplôskve­nik, peterokótniški dvanajsterec, piritoéder pentagónski dvanajsteroplôskvenik -ega -a m zastar. › pentagónski dodekaéder pentagóntrioktaéder -dra m kristalni lik v ku­bičnem kristalografskem sistemu, ki ima na vsaki ploskvi oktaedra tri neenakostranične peterokotne ploskve S: giroéder pentagóntrioktaédrična vŕsta simetríje -e -e --ž › kúbična giroédrična vŕsta simetríje pentagóntritetraéder -dra m kristalni lik v ku­bičnem kristalografskem sistemu, ki ima na vsaki ploskvi tetraedra tri neenakostranične peterokotne ploskve S: tetartoéder pentagóntritetraédrična vŕsta simetríje -e -e --ž › kúbična tetartoédrična vŕsta simetríje pentlandít -a m bronasto rjav kubični mineral, železov nikljev sulfid peperíno -a m v Italiji piroklastični sediment, ki vsebuje drobce kamnin različnih velikosti in različne sestave peperít -a m vulkanoklastit, sestavljen iz sedi­menta in lave, nastal z mešanjem še vlažnega sedimenta in tekoče lave peracidít -a m › sileksít Peráčiška sinklinála -e -e ž sinklinala iz oligo­censkih plasti med Tržičem, Križami, Perači­co in Žalostno goro peráčiški túf -ega -a m zelen drobnozrnat oli­gocenski andezitni tuf v okolici Peračice, ki se uporablja kot naravni kamen peralkálni típ magmátske kamníne -ega -a -- --m kamnina, v kateri je molekularno raz­merje aluminijevega oksida in vsote natrije­vega oksida in kalijevega oksida nižje od 1 PRIM.: súbalkálni típ magmátske kamníne peralumínijski típ magmátske kamníne -ega -a ----m kamnina, v kateri je molekularno razmerje aluminijevega oksida in vsote na­trijevega oksida in kalijevega oksida višje od 1 PRIM.: métaalumínijski típ magmátske kamníne, súbalumínijski típ magmátske ka­ mníne perelína -e ž zastar. › preperína perenje -a s zastar. › preperévanje perforátna híšica -e -e ž hišica pri foraminife­rah, ki ima perforirano steno P: imperforátna híšica PRIM.: impunktátna lupína Periadriátska prelómna cóna -e -e -e ž tekton­ska meja med alpidi in Dinaridi, ki poteka v Sloveniji v Karavankah mimo Črne in se­verno od velenja S: Periadriátski lineament, Periadriátski šív Periadriátski lineament -ega -enta m › Peria­driátska prelómna cóna Periadriátski šív -ega -a m › Periadriátska prelómna cóna peridót -a m rumen do rumenozelen rombični magnezijev olivin, okrasni kamen (1) S: kri­zolít peridotít -a m globočnina peridotitske skupine z olivinom in pirokseni kot bistvenimi mine­rali peridotítska skupína -e -e ž skupina magmat­skih kamnin z mafičnimi minerali kot bistve­nimi minerali periferni prelom -ega -ôma m prelom na zuna­nji strani geološke strukture periglaciálno ozémlje -ega -a s ozemlje na obrobju ledenika, kjer vladajo enako ostri podnebni pogoji kot na z ledom pokritem ozemlju in so tla trajno zamrznjena S: oble­deníško ozémlje perikláz -a m bel do svetlo zelen kubični mi­neral, magnezijev oksid, ki pogosto prehaja v brucit periklínski dvójček -ega -čka m dvojček gli­nencev, v katerem je dvojčična os druga kristalogafska os in dvojčična ploskev tretji pinakoid periklínski zákon -ega -óna m dvojčični zakon, po katerem je dvojčična os druga kristalograf­ska os in dvojčična ploskev tretji pinakoid perimagmátska kontáktna metamorfóza -e -e -e ž metamorfoza, ki je potekala pod vplivom magme v bližini stika prodirajoče magme in starejše kamnine perióda -e ž geokronološka enota, ki združuje dve epohi ali več epoh perióstrakum -a m zunanja obarvana konhio­linska plast v lupini mehkužcev, ki se fosil­no le redko ohrani S: zunánja plást, zunánja sténa periprókt -a m območje okrog anusa peristerít -a m različek albita z modrikastim sijajem in močnimi modrimi, zelenimi in ru­menimi notranjimi refleksi, okrasni kamen (1) PRIM.: mésečev kámen peristóm -a m območje okrog ust pri nevreten­čarjih S: ústna peritálij -a m zgornja plast celične strukture kalcitnega ovoja talusa pri koralinacejah, ki vsebuje konceptakle in heterociste perlít -a m steklasta riolitna predornina s per­litno strukturo, ki vsebuje več vode kot ob­sidian perlítna struktúra -e -e ž struktura steklastih riolitnih predornin z okroglimi koncentrični­mi razpokami velikosti od 0,01 mm do več milimetrov perm -a m perioda mlajšega paleozoika med karbonom in triasom permafróst -a m zamrznjen zgornji del litosfere debeline 100 do 150 metrov, katerega vrhnja plast se poleti v globini od 5 cm do 80 cm odtaja, npr. na obrobju ledenikov S: trájno zamŕznjena tla permanéntna trdôta vôde -e -e --ž zastar. › nekarbonátna trdôta vôde, stálna trdôta vôde permanéntni zób -ega -a m zob pri sesalcih, ki nadomesti mlečni zob S: stálni zób permeabílnost -i ž sposobnost porozne ka­mnine, sedimenta ali preperine, da prevaja tekočino ali plin tako, da se pri tem ne poruši njihova struktura S: prepústnost permeaméter -tra m naprava za določanje pre­pustnosti poroznih snovi permij -a m neustr. › perm permijski lápor -ega -ja m neustr. › permski láporovec permokarbón -a m neustr. › karbónsko­perm­ske plastí permski láporovec -ega -vca m laporovec permske starosti perna -e ž (rod, lat. Perna) školjka, ki jo zapira niz ligamentov, razporejenih pravokotno na skle­pni rob lupine z enim mišičnim odtiskom v sredini lupine, in živi od oligocena dalje perovskít -a m rumen, rjav ali sivočrn mineral, kalcijev titanov oksid, pri višji temperaturi kubični, pri nižji rombični pertít -a m kalijev glinenec, s katerim se bolj ali manj vzporedno zrašča albit zaradi izločanja natrija iz trdne raztopine PRIM.: ántipertít pertítska struktúra -e -e ž struktura alkalnih glinencev, pri kateri se iz taline, bogate z na­trijem in kalijem, izloči albit ali mikroklin, ki se v obliki mikrolitov ali drobnih kristalčkov razporedi po osnovnem ortoklazu, vzporedno s kristalografsko smerjo perzisténtni fosíl -ega -a m organizem, ki se je nespremenjen ohranil skozi več geoloških obdobij, npr. latimerija S: konzervatívni fosíl, trájni fosíl pések -ska m klastična usedlina z zrni velikosti od 0,063 mm do 2 mm S: svíšč PRIM.: pe­ščenják, psamít peskokop -ópa m mesto površinskega izkori­ščanja peska za gospodarske namene péstra bákrova rúda -e -e -e ž zastar. › bornít péstri bornít -ega -a m zastar. › bornít peščéna glína -e -e ž glina s primesmi peska S: bŕna, pústa glína PRIM.: mástna glína, mélja­sta glína peščéna ílovica -e -e ž ilovica s primesjo pe­ska peščéna jáma -e -e ž večji izkop peska v grad-bene namene S: peščeníca peščéna primés -e primesí ž manjša količina peska, ki ne spremeni glavnih značilnosti se­dimenta ali sedimentne kamnine peščéna serija -e -e ž stratigrafska enota peska ali peščenjaka, npr. govški peščenjak, grö­denski peščenjak peščéna sívica -e -e ž sivica s primesjo peska S: peščéni polívnik peščénec -nca m zastar. › arenít, peščenják peščéni apnénec -ega -nca m neustr. › apnén­ čev peščenják peščeníca -e ž zastar. › peščéna jáma peščéni konglomerát -ega -a m konglomerat iz prodnikov in do 70 % peščenih zrn v osnovi peščéni lápor -ega -ja m lapor s primesjo peska PRIM.: láporni peščenják peščéni polívnik -ega -a m zastar. › peščéna sívica peščéni premog -ega premóga m premog s pri­mesjo peska peščenják -a m klastična kamnina iz terigenih zrn velikosti od 0,063 mm do 2 mm S: arenít, peščénec PRIM.: pések, psamít peščenosljúdnata kamnína -e -e ž neustr. › sljúdni peščenják peškasta struktúra -e -e ž neustr. › léčasta struktúra, očésna struktúra peškasti gnájs -ega -a m neustr. › očésni gnájs péški apnénec -ega -nca m lesnobrdski apne­nec iz okolice Peči pri Grosupljem petalít -a m 1. bel, siv ali brezbarven monoklin­ski mineral, litijev aluminijev listasti silikat 20 2. peterostrano skeletno telo nekaterih nevre­tenčarjev petaloíd -a m vsaka od peterokotnih ploščic ob vrhu korone pri iregularnih ježkih, ki imajo odprtinice za brazdne nožice peta plazú -e --ž spodnji del telesa plazu, ki je navadno rahlo dvignjen nad okolico S: čelo plazú, nôga plazú peterokótniški dvanajsterec -ega -rca m zastar. › pentagónski dodekaéder petišôvski horizónt -ega -a m naftonosni ho­rizont spodnjepliocenske starosti v Murski udorini petišôvski pések -ega -ska m spodnjepliocen­ski pesek v petišovskem naftonosnem hori­zontu v murski udorini petnica -e ž največja nartnica, ki jo povezuje sklep s skočnico in kuboidno kostjo pri veči­ni vretenčarjev S: kalkáneus petrefákt -a m zastar. › fosíl, okamnína petrifikácija -e ž delno ali popolno nadomešča­nje skeletnih delov organizma z drugotnimi minerali S: okamnítev PRIM.: fosilizácija petrografíja -e ž področje petrologije, ki opi­suje mineralno in kemično sestavo kamnin in jih po nastanku in sestavi razvršča v sistem S: sistemátska petrologíja petrográfska kárta -e -e ž geološka karta oze­mlja s podatki o razširjenosti in vrsti kamnin petrográfska preiskáva -e -e ž določanje se-stave, strukture ali nastanka kamnine z optič­nimi, mehanskimi in kemičnimi metodami S: petrográfska raziskáva petrográfska provínca -e -e ž › magmátska provínca petrográfska raziskáva -e -e ž › petrográfska preiskáva petrográfska sestáva -e -e ž kamnine kakega območja, določene s petrografsko preiskavo S: kamnínska sestáva PRIM.: litolóška se­stáva petrográfska značílnost kamníne -e -i --ž značilnost kamnine, ki se kaže v njeni struk­turi, teksturi, mineralni zgradbi, barvi, speci­fični teži petrográfski mikroskóp -ega -a m zastar. › mi­kroskóp s presévno svetlôbo petrográfski preparát -ega -a m › mikroskóp­ski preparát (2), petrográfski zbrúsek petrográfski sistém -ega -a m zastar. › klasifi­kácija kamnín, sistemátika kamnín petrográfski zbrúsek -ega -ska m kamnina, zbrušena do debeline 0,03 mm, nalepljena na objektno steklo in prekrita s krovnim steklom S: mikroskópski preparát (2), petrográfski preparát petrográfsko kartíranje -ega -a s vnašanje te­renskih podatkov o razširjenosti in vrsti ka­mnin na topografsko karto petrologíja -e ž področje geologije, ki proučuje nastanek in zgradbo kamnin S: kamenino­slôvje, kamninoslôvje Pettijohnova klasifikácija -e -e [petidžónova] ž razvrstitev sedimentov in sedimentnih ka­mnin po nastanku in sestavi petzit -a [pecít] m jekleno siv do črn kubični mineral, zlati srebrov telurid pfálska orogenétska fáza -e -e -e ž orogenet­ska faza hercinske orogeneze na meji med permom in triasom pH pH-ja [pehá] krat. oznaka negativnega de­setiškega logaritma koncentracije vodikovih ionov phillipsit -a [filipsít] m brezbarven, bel do ru­men monoklinski ali rombični kalijev natri­jev kalcijev zeolit piacenzij -a [piačéncij] m stopnja pliocena med zancleanijem in gelasijem v mediteranskem razvoju S: ástij piedmontít -a m neustr. › piemontít piemontít -a m temno rdeč manganov različek epidota S: mangánov epidót Piemóntski pás -ega pasú m zahodni del Pe­ninskih tektonskih enot iz metamorfnih ka­mnin, zlasti blestnikov, prekrit z mezozojski­mi sedimentnimi kamninami piézoeléktričnost -i ž nastanek električne na­petosti pri natezanju ali stiskanju v kristalih brez obratnega središča S: elektrostríkcija piezométer -tra m navadno vrtina, v kateri se meri višina gladine podtalnice piézométrična depresíja -e -e ž upognitev pi­ezometrične gladine podtalnice, ki nastane zaradi črpanja PRIM.: hidrolóška depresíja piézométrična gladína -e -e ž ploskev odpr­tega vodonosnika, do katere se gladina vode dvigne v večjih porah, vrtinah ali vodnjakih S: gladína podtálnice piézométrična kárta -e -e ž grafični prikaz gla­dine podtalnice s hidroizohipsami pigeonit -a [pižonít] m črn monoklinski mine­ral, kalcijev magnezijev železov piroksen pigídij -a m zadnji del karapaksa pri trilobitih, kjer so členki navadno zrasli S: repni ščít, zádek pikermijska fávna -e -e ž spodnjepliocenski kopenski sesalci, poimenovani po najdišču Pikermij na ozemlju današnje Grčije piknométer -tra m priprava za merjenje gostote tekočin in trdnih snovi piknoplánkton -a m planktonski organizmi ve­likosti od 0,2 mikrometra do 2 mikrometra pikotít -a m temnorjav kromov različek hercini­ta S: krómov spinél pikrít -a m črna predornina peridotitske skupine z olivinom in alkalnim piroksenom pikrítni bazált -ega -a m z olivinom in pirokse­nom bogat bazalt, ki vsebuje malo bazičnih plagioklazov pikrítni porfirít -ega -a m neustr. › pikrít pillow láva -- -e [pílov] ž neustr. › pílov láva pilolít -a m › gôrsko úsnje pílov láva -- -e ž za podmorske izlive značilne kopaste oblike strjene mafične lave S: blazí­nasta láva pinakocíta -e ž vsaka od celic epitela pri spuž­vi, ki gradi pinakoderm pinakoderm -a m zunanja plast pri spužvi, ki jo gradijo pinakocite pinakoíd -a m dve enaki vzporedni kristalni ploskvi, poimenovani glede na lego, npr. pr­vi, drugi, tretji, četrti pinakoid pinakoidnína -e ž neustr. › pinakoíd Píndski narív -ega -a m nariv v Zunanjih Di­naridih, ki je nastal v labilnem pasu znotraj karbonatne plošče, npr. Nariv Budve na ob­močju Črne gore pinít -a m siva, zelena, rjava drobnozrnata, po­gosto amorfna sljuda, sekundarni mineral pinolít -a m siv magnezit, kristalni ali drobno­zrnat agregat v filitu ali lojevčevem skrilavcu PRIM.: giobertít pínula -e ž 1. stranski izrastek makrofila pri praprotih S: mikrofíl (2) 2. izrastki na ramenu pri krinoidih 3. lovka pri oktokoralah piperíno -a m neustr. › piperno piperno -a m nataljen trahiandezitni tuf s pla­menasto strukturo piralspít -a m magnezijev manganov železov granat piramída -e ž kristalni lik s tremi, štirimi ali šestimi enakimi ploskvami, ki imajo skupni vrh, npr. rombična piramida, trigonalna pira­mida, tetragonalna piramida, heksagonalna piramida piramídna kócka -e -e ž kristalni lik v kubič­nem kristalografskem sistemu, ki ima na vsaki ploskvi kocke štiristrano piramido S: tétrakisheksaéder piramidnína -e ž neustr. › piramída pirargirít -a m temno rdeč, siv ali črn trigonalni mineral, srebrov antimonov sulfid, izomor­fen s proustitom pirenejska orogenétska fáza -e -e -e ž oroge­netska faza alpidske orogeneze med eocenom in oligocenom pírešička kamnína -e -e ž paleotipna kisla pre­dornina iz okolice Pirešice pri Velenju pirít -a m zlato kovinski kubični mineral, žele­zov disulfid, dimorfen z markazitom S: želé­zov kŕšec piritizácija -e ž 1. nadomeščanje trdnih delov organizmov s piritom 2. hidrotermalni pro­ces, ki povzroči, da se drobna zrnca pirita razpršijo po kamnini, navadno v bližini žil pirítni framboíd -ega -a m › framboíd piritoéder -dra m zastar. › pentagónski dode­kaéder piritoédrski rázred -ega -éda m neustr. › kúbič­ na diakísdodekaédrična vŕsta simetríje piroeléktrika -e ž pojav električne napetosti pri segrevanju kristalov brez obratnega središča pirofilít -a m bel ali siv monoklinski mineral, aluminijev listasti silikat piroklást -a m drobec, ki nastane z vulkansko erupcijo, npr. drobec vulkanskega pepela, la­pil, vulkanska bomba, vulkanski blok piroklástična kamnína -e -e ž vulkanoklastit, ki je nastal in bil prenesen z energijo vulkan­skega delovanja S: piroklastít piroklástični tók -ega -a m vroča turbulentna mešanica vulkanskega prahu in plinov, ki se hitro razširja in je tako gosta, da se ne dvigne visoko v ozračje, temveč teče po površju piroklastít -a m vulkanoklastit, ki je nastal in bil prenesen z energijo vulkanskega delova­nja S: piroklástična kamnína piroklór -a m rumen, rdeč do črn kubični mine­ral, natrijev kalcijev niobijev hidroksid oksid, izomorfen z uranmikrolitom, od katerega ima več niobija S: pyrrhit piroksén -a m 1. v množini skupina belih, zele­nih do črnih monoklinskih, rombičnih ali tri­klinskih natrijevih, kalcijevih, magnezijevih, železovih enojnonitastih silikatov 2. v edni­ni mineral iz te skupine, npr. diopsid, avgit, broncit piroksenít -a m globočnina peridotitske skupi­ne z monoklinskim in/ali rombičnim pirokse­nom kot značilnim mineralom, z zelo malo ali brez olivina in rogovače S: piroksenolít piroksenolít -a m › piroksenít piroksénova rogováča -e -e ž neustr. › uralít piroksénovec -vca m neustr. › piroksenít piroksénov granít -ega -a m granit s pirokse­nom kot značilnim mineralom piroksénov peridotít -ega -a m globočnina pe­ridotitske skupine, ki vsebuje poleg olivina še rombične in/ali monoklinske piroksene kot značilne minerale, npr. lherzolit, harzburgit piroksénov rógovčev fácies -ega -ega -a m metamorfni facies kamnin, nastalih pri viso­ki stopnji kontaktne metamorfoze, pri tlakih pod 3 × 108 Pa in temperaturah od 550 °C do 800 °C S: kálijev glinénčev cordieritov rógov­čev fácies pirolíza -e ž razgradnja kemičnih snovi s segre­vanjem brez dostopa zraka, npr. premoga S: súha destilácija piroluzít -a m temen jekleno siv tetragonalni mineral, manganov dioksid S: polianít pirometasomatóza -e ž › metasomatóza piromorfít -a m svetlo zelen heksagonalni mi­ neral, svinčev klorov fosfat piróp -a m rdeč magnezijev aluminijev granat S: čéški granát piropisít -a m prsten neasfaltni bitumen, sesta­vljen iz huminskih kislin, vode, voska in sili­cija, redka primes rjavega premoga z veliko peloda pirostilpnít -a m vijoličastordeč monoklinski mineral, srebrov antimonov sulfid, dimorfen s pirargiritom pirotín -a m bakrasto rjav heksagonalni mine­ral, železov sulfid S: magnétni kŕšec pisménkasta struktúra -e -e ž struktura žilnin granitske skupine, v kateri se pravilno prera­ščajo kristali kremena in ortoklaza S: gráfič­na struktúra, simétrično preráščanje pisménkasti granít -ega -a m neustr. › pismén­ kasti pegmatít pisménkasti pegmatít -ega -a m pegmatit, v katerem se vzporedno preraščajo zrna kreme­na in ortoklaza S: čŕkovec pistacít -a m zastar. › epidót piščál -i ž zastar. › goleníca, tíbija pizolít -a m ooid, večji od 2 mm plagioaplít -a m 1. zastar. aplit, ki ga sestavljajo pretežno oligoklaz ali andezin z malo biotita ali rogovače 2. neustr. diorit, ki je drobnozr­nat plagiofír -ja m neustr. › latít plagiogranít -a m neustr. › plagioklázov granít plagiokláz -a m 1. v množini skupina belih ali si­ vih triklinskih natrijevih kalcijevih glinencev 2. v ednini mineral iz te skupine, v katerem je razmerje med natrijem in kalcijem določe­no, npr. albit, oligoklaz, andezin, labradorit, bytownit, anortit S: kálcijev nátrijev glinénec, nátrijev kálcijev glinénec plagioklazít -a m neustr. › anortozít plagioklázna kamnína -e -e ž neustr. › anor­tozít plagioklázov granít -ega -a m granit z alkalni­mi plagioklazi in z malo kalijevih glinencev ali brez njih plagioklázov sienít -ega -a m sienit brez kali­jevih glinencev plagionít -a m svinčeno siv monoklinski mine­ral, svinčev antimonov sulfid plája -e tudi playa [plája] -e ž kotanjasto ozemlje nekdanjega slanega jezera na puščavskem območju z glinasto, drobnopeščeno ali eva­poritno usedlino plakofóri -ov m mn. › poliplakofóri plakoídna lúska -e -e ž rombična ribja luska z bodico na sredi plakolít -a m eliptični kokolit z dvema obroče­ma in ozkim centralnim poljem plaménasta tekstúra -e -e ž tekstura nataljene­ga tufa z lapili zubljaste oblike plaménski čŕni premog -ega -ega premóga m črni premog, ki ima 80 % ogljika PRIM.: má­stni čŕni premog, plínski premog planetárna geologíja -e -e ž veda, ki uporablja raziskovalne metode geologije pri proučeva­nju zvezd planetezimál -a m trdno telo velikosti do ene­ga kilometra v premeru, ki se kondenzira iz medzvezdne meglice in iz katerega se obli­kujejo planeti planétni sistém -ega -a m skupnost planetov v osončju Planínska sinklinála -e -e ž sinklinala iz mio­censkih plasti, ki se razprostira med Pohor­jem, Savinjo, Planino pri Sevnici, Sotlo in proti vzhodu na Hrvaško S: Planínsko­De­seníška sinklinála Planínsko-Deseníška sinklinála -e -e ž › Planínska sinklinála plánkik -a m prvi eonotem kozmičnega časa, ki je trajal od 0 sekunde do 5390 × 10-44 se­kunde plánkton -a m združba majhnih, v zgornjih pla­steh vode lebdečih organizmov, npr. alge plánktonska foraminífera -e -e ž foraminifera, ki živi kot plankton planórbis -a m (rod, lat. Planorbis) planispiralno zavit sladkovodni polž brez posebne orna­mentacije, ki živi od jure dalje planôtasto povŕšje -ega -a s › izravnáva, pe­neplén, ravník (1) plást plastí ž 1. osnovna litološka enota 2. se­diment ali ploščasto kamninsko telo, ki ga od spodnje in zgornje kamnine ločujeta leziki PRIM.: sklad (1) 3. ruda, premog, naftonosni pesek, ki se loči od talnine in krovnine 4. v in­ženirski geologiji kamninsko telo z vzporednimi ploskvami debeline od 5 cm do 60 cm PRIM.: lístič (1), plôšča (3), sklad (2) plástična deformácija -e -e ž sprememba obli­ke telesa, ki ostane po prenehanju delovanja napetosti S: trájna deformácija P: próžna de­formácija plástična glína -e -e ž meljasta glina, ki jo je mogoče gnesti plástičnost kamnín -i --ž lastnost kamnin, da trajno spremenijo obliko zaradi mehanske napetosti plástičnost premóga -i --ž lastnost premoga, da trajno spremeni obliko zaradi mehanskih napetosti v nahajališču plastíd -a m celični organel pri rastlinah, ki vsebuje pigment, npr. kloroplast plastiklást -a m intraklast apnenčevega mulja, ki je bil preoblikovan med sedimentacijo plástnata kamnína -e -e ž kamnina, ki je v plasteh (2) ali v skladih (1) S: skládnata ka­mnína plástnati dolomít -ega -a m dolomit, ki je v pla­steh (2) ali v skladih (1) S: skládnati dolomít plástnati gnájs -ega -a m gnajs, pri katerem so minerali izrazito ločeni po plasteh plástnati silikáti -ih -ov m mn. › filosilikáti, lí­stasti silikáti plástnatost -i ž urejenost usedlin v plasti ali sklade različnih debelin in značilnosti plástnica -e ž 1. črta na geološki karti, ki po­vezuje izdanke iste plasti S: hipsográfska krivúlja, izostráta, nivójnica 2. črta na topo­grafski karti, ki povezuje točke z enako nad­morsko višino S: izohípsa plástni izvír -ega -a m izvir, pri katerem voda izteka iz lezike na meji z manj prepustno pla­stjo plastovíti izvír -ega -a m neustr. › plástni izvír plastovítost -i ž neustr. › plástnatost plástovna vôda -e -e ž zastar. › podtálnica plástovni studenec -ega -nca m neustr. › plá­ stni izvír plášč -a m 1. telesna guba pri mehkužcih, ki izloča lupino 2. telesna stena pri pritrjenih plaščarjih pláščarji -ev m mn. (poddeblo, lat. Tunicata) sesilni morski strunarji, ki imajo hrbtno struno le v stadiju ličinke S: tunikáti pláščeva čŕta -e -e ž črta na lupini mehkužcev, ki jo pušča plaščev rob pláščev rób -ega -a m zunanji rob plašča pri mehkužcih, ki je navadno prirasel na lupino pláščna votlína -e -e ž votlina pri mehkužcih, ki jo obkroža plašč in v kateri so navadno škr­ge S: paliálna votlína plášč Zemlje -a --m › Zemljin plášč platfórma -e ž vrhnji del kratona, sestavljen pretežno iz horizontalnih ali rahlo nagnjenih sedimentnih kamnin, npr. Ruska platforma, Severnoameriška platforma PRIM.: kar­bonátna platfórma plátina -e ž bel kovinski kubični mineral, pr­vina (2) plávni léd -ega ledú m kosi ledu, ki jih nosijo reke ob spomladanski otoplitvi, in ledene go­re, ki se lomijo od polarnih ledenih plošč in plavajo v oceanih proti nižjim zemljepisnim širinam PRIM.: ledéna gôra plavútni trák -ega trakú m opora prvih okončin pri vretenčarjih, ki ima dermalne in endoske­letne hrustančne in kostne elemente plavutonóžec -žca m sesalec, ki ima noge pre­oblikovane v plavuti playa -e [plája] ž › plája pláz plazú m območje preperine, usedline ali kamnine, ki se je hitro ali počasi premaknila s prvotnega kraja in ima vidno spremenje­no površje S: kolúvij, lazína, razgaljnína (2), zemeljski pláz PRIM.: alohtón plazílci -ev m mn. (razred, lat. Reptilia) vretenčarji spremenljive telesne toplote, ki dihajo s plju­či, ležejo jajca ali kotijo žive mladiče, npr. tiranozaver S: reptíli plazína -e ž gmota kamnine ali preperine, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od stabilnega dela pobočja in zdrsne navzdol S: teló plazú plázma -e ž ioniziran plin, v katerem so mole­kule razdeljene na elektrone in ione pléčnica -e ž parna ploščata kost na hrbtu, ki je s sklepom povezana z nadlahtnico in pri nekaterih vretenčarjih tudi s ključnico S: lo­pática, skápula pléčni obróč -ega -a m del okostja, ki povezu­je sprednje ali zgornje okončine s trupom pri vretenčarjih pleistocén -a m epoha kvartarja med plioce­nom in holocenom, za katero je značilno me­njavanje glacialov in interglacialov S: dilúvij, ledéna dôba PRIM.: poledenítev pleistocénska grúda -e -e ž balvan večjih raz­sežnosti, npr. največja v Nemčiji je velika 4 km × 2 km in visoka od 7 m do 20 m pleistocénska terása -e -e ž terasa, nastala v pleistocenu S: diluviálna terása pleistocénski člôvek -ega -éka m (vrste, lat. Ho­mo habilis, Homo erectus, Homo neanderthalensis, Ho­mo sapiens) vse vrste in podvrste človeka, ki so živele v pleistocenu S: diluviálni člôvek, fosíl­ni člôvek, ledenodôbni člôvek, práčlôvek pleistoséistno ozémlje -ega -a s zastar. › po­ trésna cóna, seizmična cóna plejtston -a m (angl. platestone) apnenec, ki je in situ zgrajen z akumulacijo ploščastih talusov alg plemeníta kovína -e -e ž › drága kovína plemeníti kámen -ega -mna m › drági kámen pléna -e ž oksidna ali naluskana plast na mine­ralu, ki je nastala zaradi visoke temperature, npr. pri vermikulitu plénasti premog -ega premóga m zaradi pove­čane temperature naluskan premog plenílec -lca m žival, ki se prehranjuje z drugi­mi živalmi S: epizít, predátor pleokróične bárve -ih bárv ž mn. neustr. › ple­okroízem pleokroízem -zma m sprememba barv zara­di selektivne absorpcije valovnih dolžin v različnih smereh obarvanega anizotropne­ga minerala v presevni polarizirani svetlobi S: mnogobárvnost, polikroízem PRIM.: di­ kroízem pleonást -a m › magnézijev ferít plessít -a m drobnozrnata osnova med kamaci­ tom in taenitom v meteorskem železu plešívški peščenják -ega -a m › máceljski pe­ ščenják Plétovarska antiklinála -e -e ž antiklinala iz oligocenskih in miocenskih plasti, ki se raz­prostira južno od Konjiške gore, Boča in Ma­clja S: Plétovarsko-Máceljska antiklinála Plétovarsko-Máceljska antiklinála -e -e ž › Plétovarska antiklinála plévra -e ž stranski del artropodnega segmenta, npr. pri trilobitu plevrodóntni zób -ega -a m zob, ki je priraščen na notranji strani čeljustnice, npr. pri plazil­cih plevrón -a m vsak od stranskih delov zunanjega segmentiranega skeleta pri členonožcih pleziozáver -vra m (rod, lat. Plesiosaurus) vodni plazilec z majhno glavo, ploščatim telesom, kratkim repom in velikimi veslastimi noga­mi, ki je živel od liasa do spodnje krede pliensbachij -a [plinsbáhij] m stopnja spodnje jure med sinemurijem in toarcijem plikatívna oblíka -e -e ž 1. v tektoniki oblika z izrazito drobno nagubanimi plastmi 2. v pale­ontologiji oblika močno razbrazdane površine lupine školjk ali brahiopodov plikatívna orogenéza -e -e ž orogeneza, ki ob­sega zlasti gubanje plikatívna tektónika -e -e ž tektonika, pri kateri nastajajo predvsem gube plíma -e ž najvišja morska gladina med plimo­vanjem plimovánje -a s spreminjanje višine gladine morja zaradi privlačnosti Lune in Sonca S: bíbavica PRIM.: oscilácija môrske gladíne plímska hipotéza -e -e ž hipoteza o nastanku nebesnih teles pri plimovanju vesoljske me­glice plímski vál -ega -a m val, ki nastane ob mor­ski obali pri hitro naraščajoči visoki plimi in močnem valovanju PRIM.: cunámi plínska célica -e -e ž manjša plinska past med plastmi plínska erúpcija -e -e ž 1. vulkanska erupcija, pri kateri prevladujejo plini nad trdnimi delci 2. izbruh zemeljskega plina pri globinskem vrtanju za nafto PRIM.: erúpcija (2) plínska kápa -e -e ž zgornji del naftnega leži­šča, ki ga zapolnjuje plin, pod katerim je plast nafte in vode plínska pást -e pastí ž vsaka geološka struktura iz poroznih kamnin, pokritih z neprepustnimi plastmi, v katero se lahko ujame zemeljski plin PRIM.: antiklinálna pást, náftna pást, plínski koléktor plínski horizónt -ega -a m plast sedimentov ali kamnin s plinom plínski koléktor -ega -ja m porozna kamnina, v kateri se je nabral plin PRIM.: antiklinálna pást, náftni koléktor, plínska pást plínski ognjeník -ega -a m ognjenik, iz katere­ga izhajajo ob izbruhu pretežno plini, pogo­sto tudi eksplozivno S: plínski vulkán P: lávin ognjeník plínski premog -ega premóga m črni premog, ki ima kurilno vrednost 34.000 kJ, okoli 85 % ogljika, okoli 30 % hlapljivih snovi in se uporablja za proizvodnjo plina PRIM.: má­stni čŕni premog, plaménski čŕni premog plínski vulkán -ega -a m vulkan, iz katerega izhajajo ob izbruhu pretežno plini, pogosto tudi eksplozivno S: plínski ognjeník P: lávin vulkán plínsko pólje -ega -a s območje s produktivni­mi plinskimi vrtinami pliocén -a m serija terciarja med miocenom in pleistocenom pliohíp -a m (rod, lat. Pliohippus) rastlinojedi pred­nik konja s tremi prsti, od katerih je srednji spremenjen v kopito, s hipsodontnimi zobmi in končano molarizacijo premolarjev, ki je živel v pliocenu plisírana tekstúra -e -e ž tekstura, pri kateri so plasti zelo drobno nagubane plítva intrúzija -e -e ž zastar. › súbvulkánska intrúzija plítva vrtína -e -e ž vrtina, globoka nekaj deset ali največ nekaj nad sto metrov plítvi krás -ega -a m kras, v katerem je cona vodnih kanalov blizu površja plítvi pláz -ega plazú m plaz, pri katerem je dr­sina na globini do nekaj metrov plítvi potres -ega -ésa m potres, ki ima žarišče v globini do 70 km plitvomôrski sediment -ega -enta m sediment, ki je bil odložen v plitvem morju in je nava­dno debelozrnat, npr. prod pljúčarice -ic ž mn. (red, lat. Dipnoi) sladkovodne ribe, ki v sušni dobi dihajo z vzdušnimi me­hurji in živijo od srednjega devona dalje S: dipnóji, dvódihálnice plôskev dvójčičnega šíva -kve -- --ž zastar. › dvójčična plôskev plôskev razkólnosti -kve --ž neustr. › razkól­na plôskev plôskev simetríje -kve --ž neustr. › ravnína simetríje plôskev somérnosti -kve --ž zastar. › ravnína simetríje ploskôvni pláz -ega plazú m manjši plaz z ena­komerno debelo plazino in majhnim naklo­nom drsine ploskôvno centrírana osnôvna célica -- -e -e -e ž osnovna celica s štirimi atomi, ki ima ato­me tudi na presečiščih diagonal vseh šestih ploskev paralelepipeda plôšča -e ž 1. ploščasta gmota kamnin v zgor­njem delu Zemljine skorje, npr. karbonatna plošča, bazaltna plošča, narivna plošča 2. › litosferska plôšča 3. v inženirski geologiji ka­mninsko telo z vzporednimi ploskvami debe­ line od 0,5 cm do 5 cm PRIM.: lístič (1), plást (4), sklad (2) plôščasti apnénec -ega -nca m apnenec, ki se pojavlja v tanjših plasteh plôščasti dolomít -ega -a m dolomit, ki se po­javlja v tanjših plasteh plôšček -čka m ploščati ventralni del vretenca S: teló vretenca plôščica -e ž vsak od ploščatih skeletnih ele­mentov, ki je del organizma plôvec -vca m lahka, bela, votličasta, steklasta riolitna ali dacitna predornina, nastala iz ma­gme, bogate s plini S: votlíč plumozít -a m boulangerit z lasastimi kristali plúta -e ž zunanja plast rastlinskega tkiva, ne­prepustna za vodo plútni kámbij -ega -a m kambij, ki nastane iz celic povrhnjice in tvori navzven pluto, proti notranjosti pa neoplutenele celice plutonít -a m zastar. › globočnína, intruzívna kamnína plutonízem -zma m nekdanja teorija o nastanku vseh kamnin iz magme plutónski nivó -ega -ja m zastar. nivo globoč­ nin pluviál -a m obdobje povečanih padavin v sub­tropskem in tropskem pasu v glacialu S: plu­viálna dôba pluviálna dôba -e -e ž obdobje povečanih pa­davin v subtropskem in tropskem pasu v času glaciala S: pluviál pnevmatofór -ja m 1. zračni plavalni mehurji graptolitov 2. zračni listi pri močvirskih ali obrežnih rastlinah 3. zračni poganjki pri pra­protih 4. korenine nad vodno gladino, ki pri nekaterih drevesih služijo za dihanje pnevmatolítska fáza -e -e ž čas med ohlaja­njem magme, v katerem prevladuje delova­nje plinov pnevmatolítska kamnína -e -e ž kisla magmat­ska kamnina, nastala v pnevmatolitski fazi diferenciacije magme, npr. pegmatit pnevmatolítska kontáktna metamorfóza -e -e -e ž kontaktna metamorfoza, nastala zaradi delovanja plinov na magmo in kamnino, v katero prodrejo plini S: pnevmatolítska pre­tvórba pnevmatolítska metasomatóza -e -e ž meta­somatoza, pri kateri nastajajo novi minerali zaradi delovanja plinov na prvotne minerale pnevmatolítska pretvórba -e -e ž zastar. › pnevmatolítska kontáktna metamorfóza pnevmatolítski minerál -ega -a m mineral, ki nastane v pnevmatolitski magmatski fazi, npr. fluorit pnevmatolítsko nahajalíšče minerálnih su­rovín -ega -a -- --s nahajališče, nastalo z od­laganjem pnevmatolitskih mineralov pnevmatolóška kontáktna metamorfóza -e -e -e ž neustr. › pnevmatolítska kontáktna me­tamorfóza pobóčna glína -e -e ž glina na najvišjem delu pobočja 21 pobóčni grúšč -ega -a m s kraja nastanka nava­ljen grušč, ki oblikuje pobočje pobóčni ledeník -ega -a m manjši ledenik na pobočju gore in doline Podgôrsko-Vítanjski tektónski járek -ega -ega -rka m jarek, v katerem so odložene mi­ocenske plasti, ki se razprostira od Slovenj Gradca proti jugovzhodu med Paškim Kozja­kom in Pohorjem mimo Vitanja naprej proti jugovzhodu podhlajeni izvír -ega -a m izvir, v katerem ima voda nižjo temperaturo, kot je srednja le­tna temperatura zraka v tistem kraju PRIM.: ascendéntni izvír, termálni izvír podláhtnica -e ž kost na mezinčevi strani pod­lakti, ki je proksimalno s sklepi povezana z nadlahtnico in koželjnico, distalno pa s ko­željnico in zapestnimi kostmi pri vretenčarjih S: komôlčnica, úlna podláket -ktí ž del sprednje ali zgornje okonči­ne med komolcem in zapestjem S: antebráhij Podmélški pokrov -ega -ôva m pokrov iz glo­bljemorskih zgornjetriasnih, jurskih in kre­dnih plasti med Poreznom, Bačo, Koritnico, Knežo, Podmelcem, Poljubinjem, Tolminom, Mrzlim Vrhom, Vrsnim in Drežnico podmol -ôla m 1. prostor pod previsno steno S: spodmol (2) 2. vdolbina, ki jo je z erozijo v spodnjem delu brega naredila voda podmôrska ekshalácija -e -e ž ekshalacija pli­nov iz vulkanskega območja morskega dna podmôrska erúpcija -e -e ž izbruh magme na morskem dnu S: podmôrski izbrúh, súbmarín­ska erúpcija, súbmarínski izbrúh podmôrska tráta -e -e ž ravno morsko dno, na katerem uspevajo zelo številni, v horizontal-no smer razširjeni organizmi, ki se ohranjajo kot biostroma podmôrski grebén -ega -a m dvignjena podol­govata tvorba na morskem dnu s strmimi in razgibanimi pobočji S: podmôrski hŕbet, pod­môrski prag podmôrski hŕbet -ega -bta m › podmôrski grebén podmôrski izbrúh -ega -a m › podmôrska erúpcija podmôrski izvír -ega -a m izvir sladke vode ali somornice pod morsko gladino, pri katerem nastajajo na gladini značilne klobučaste obli­ke S: brójnica, vrúlja podmôrski járek -ega -rka m podolgovata ozka udorina s strmimi stenami na morskem dnu S: globokomôrski járek, járek (2), oceánski járek podmôrski ognjeník -ega -a m ognjenik, ki nastane, ko lava predre morsko dno S: pod­môrski vulkán podmôrski potres -ega -ésa m potres z epicen­trom na morskem dnu S: môrski potres podmôrski prag -ega prága m › podmôrski grebén podmôrski vršáj -ega -a m vršaj, ki nastane ob izlivu iz podmorskih kanjonov S: abisálna pahljáča, abisálni vršáj podmôrski vulkán -ega -a m ognjenik, ki na­stane, ko lava predre morsko dno S: podmôr­ski ognjeník podnožíšče -a s zenitu nasprotna točka na ne­besnem svodu pod stojiščem opazovalca S: nadír podóčnik -a m koničast zob v sprednjem delu čeljustnice pri sesalcih S: kanín podolít -a m kriptokristalni različek apatita, v katerem karbonatni ion nadomešča fosfatni ion in je s frankolitom in kolofanom glavna sestavina fosforita podólje -a s območje ravnin in dolin brez teko­če vode na krasu, npr. Podgrajsko podolje podólskij -a m stopnja zgornjega karbona med kashirskijem in myachovskijem podólžna dislokácija -e -e ž prelom, ki je vzporeden z geološkimi strukturami podólžna ledeníška razpóka -e -e -e ž razpo­ka, ki nastane pri razširitvi ledeniške doline, navadno na čelu ledenika, in poteka radialno proti sredini ledenika S: radiálna ledeníška razpóka podólžna razpóka -e -e ž razpoka, ki poteka vzporedno s smerjo plasti ali geološke struk­ture podólžni profíl -ega -a m geološki profil (2), ki poteka vzporedno z geološkimi strukturami podor -ôra m odlom kamninske gmote ob raz­ pokanih kamninah in gladkih ploskvah podorína -e ž bloki in grušč, nastali s podorom podórna jáma -e -e ž kraška jama, nastala z udorom stropa starejše kraške jame S: kráška udorína, udórna jáma PRIM.: kolišévka podórni potres -ega -ésa m potres, ki je nastal zaradi podora večje kamninske gmote podpéški apnénec -ega -nca m spodnjejurski temnosiv apnenec z belimi podolgovatimi prekristaljenimi lupinami litiotidnih školjk pri vasi Podpeč pri Ljubljani, ki se je upora­bljal kot naravni kamen podplímska cóna -e -e ž › súblitorál podplímski pás -ega pasú m › súblitorál podrívanje -a s tonjenje ene litosferske plošče pod drugo, pri čemer se spodnja v globini po­časi tali, na meji pa nastanejo globoki ocean-ski jarki S: súbdúkcija podsabotínske plastí -ih --ž mn. zgornjekre­dni in paleocenski rdeč laporovec in laporni apnenec s planktonskimi foraminiferami in nanoplanktonom na Banjški planoti, saboti­nu, v Trnovskem gozdu, na Logaški planoti, Kočevskem podstôpnja -e ž podenota stopnje, npr. corde­volij podtálnica -e ž voda, ki zapolnjuje med seboj povezane pore v vodonosniku in se po njih lahko pretaka S: plástovna vôda PRIM.: pod­zémna vôda, tálna vôda podvŕsta -e ž (lat. subspecies) skupina osebkov kake vrste, ki se lažje razmnožujejo med se­boj kot z ostalimi osebki iste vrste in imajo več skupnih lastnosti podzemeljska jáma -e -e ž zastar. › jáma (1), kráška jáma podzemeljska vôda -e -e ž zastar. › podzémna vôda podzémna akumulácija -e -e ž vodna akumu­lacija za hidroelektrarno pod Zemljinim po­vršjem podzémna jáma -e -e ž › jáma (1), kráška jáma podzémna réka -e -e ž kraški vodotok pod Ze­mljinim površjem podzémna vôda -e -e ž vsa voda pod Zemljinim površjem S: podzemeljska vôda, podzémska vôda PRIM.: podtálnica, tálna vôda podzémni kanál -ega -a m kanal pod Zemlji­nim površjem s tekočo vodo ali brez nje, npr. kanal (2) podzémni krás -ega -a m kras, razvit pod Ze­mljinim površjem podzémno izvoríšče -ega -a s zastar. izvir vode v podzemnih prostorih, npr. na krasu podzémno jézero -ega -a s jezero v kraški jami S: kráško jézero (1) podzémska vôda -e -e ž › podzémna vôda pogáčica -e ž kost, vpeta v mišice pred kole­ nom S: patéla (2) pogóji -ev m mn. kar odločilno vpliva na potek, npr. metamorfoze, nastanek kamnin, razvoj česa, npr. organizma pogréznjena grúda -e -e ž gruda, spuščena ob vertikalnih ali subvertikalnih prelomih S: po­tónjena grúda pogréznjena gúba -e -e ž › potónjena gúba pohódni narávni kámen -ega -ega -mna m v kamnoseštvu naravni kamen, ki se uporablja za tlakovanje Póhorska tektónska enôta -e -e -e ž › Póhor­ski horstantiklinórij Póhorski batolít -ega -a m batolit iz granodio­rita in tonalita z biotitom in/ali rogovačo na Pohorju Póhorski horstantiklinórij -ega -a m horstanti­klinorij iz gnajsa, eklogita, blestnika, amfibo­lita, marmorja, kvarcita in filita med Ribni­ško-selniškim tektonskim jarkom na severu, Konjiško neotektonsko udorino na jugu in Mariborsko-Ptujsko udorino na vzhodu S: Póhorska tektónska enôta poílovčena próga -e -e ž zastar. › poílovljena próga poílovljena próga -e -e ž zastar. preperela plast sedimenta ali kamnine, spremenjena v ilovi­co S: poílovčena próga pojkilítska struktúra -e -e ž struktura magmat­skih kamnin, kjer so v velikih kristalih ojko vključki drugih mineralov, kristali hada, npr. kristali plagioklazov v piroksenu pojkiloblástična struktúra -e -e ž struktura metamorfnih kamnin, v katerih so veliki kri­stali s številnimi vključki majhnih kristalov nastali pri rekristalizaciji pokaolínjenje -a s neustr. › kaolinítenje, kao­linizácija pokarbonátna tla -ih tál s mn. kisla tla, nastala zaradi raztapljanja karbonatnih kamnin pokljúški apnénec -ega -nca m cordevolijski skladnat svetlosiv apnenec z gomolji roženca in s konodonti na Pokljuki Pokljúški narív -ega -a m › Pokljúški pokrov Pokljúški pokrov -ega -ôva m pokrov iz sre­dnje- in zgornjetriasnega apnenca med Ivna­tim vrhom, Goreljkom, Uskovnico in Vogar­jem S: Pokljúški narív pokônčna gúba -e -e ž › normálna pokônčna gúba pokônčni člôvek -ega -a m (vrsta, lat. Homo erec­tus) ena od vrst v razvojnem nizu človeka, ki se je v starejšem pleistocenu pojavil v Afriki, se od tam razširil v evropo in azijo in izumrl v srednjem pleistocenu S: vzravnáni člôvek pokrajínski ahát -ega -a m zastar. › lísasti ahát pokremenenje -a s neustr. › okremenenje, si­lifikácija pokríti krás -ega -a m kras, prekrit z bolj ali manj debelo preperino S: prekríti krás pokrov -ôva m nariv (2) večjih dimenzij, ki ni povezan z izvornim območjem S: tektónski pokrov PRIM.: alohtón 21 pokrôvček -čka m manjša ploščasta loputa, na­vadno pri rudistih S: pokrôvna lopúta pokrôvna lopúta -e -e ž manjša ploščasta lopu­ta, navadno pri rudistih S: pokrôvček polarizacíjska plôskev -e -kve ž › polariza­cíjska ravnína polarizacíjska ravnína -e -e ž ravnina, pravo­kotna na smer linearno polariziranega žarka S: polarizacíjska plôskev polarizacíjske bárve -ih bárv ž mn. neustr. › interferénčne bárve polarizacíjski fílter -ega -a m optični filter, ki se uporablja kot polarizator S: polaroíd PRIM.: navzkrížni níkolovi prízmi polarizacíjski mikroskóp -ega -a m mikroskop z vgrajenima polaroidoma polarizátor -ja m nikolova prizma ali polari­zacijski filter v mikroskopu, ki spremeni ne­polarizirano svetlobo v linearno polarizirano svetlobo polarizírana svetlôba -e -e ž svetloba, ki ni­ha le v ravnini, pravokotni na smer širjenja svetlobe polárna klíma -e -e ž klima, značilna za obmo­čje boreala S: boreálna klíma polárna mréža -e -e ž Schmidtova mreža, vzpo­redna z ekvatorjem namišljene krogle PRIM.: ekvatoriálna mréža polárna projékcija -e -e ž kartografska projek­cija, pri kateri je os projekcijske ravnine isto­vetna z osjo krogle, poldnevniki so ravnine, ki izhajajo iz središča karte in se zvezdasto razhajajo, vzporedniki pa so krogi polárna razdálja -e -e ž › polárni kót polárna simetríja -e -e ž simetrija, pri kateri kristalne ploskve okoli glavne osi niso sime­trične, ker so zgornje ploskve proti spodnjim ploskvam zasukane za določen kot PRIM.: zrcalnosúčna simetríja polárna svetlôba -e -e ž › polárni síj polárna véz -e vezí ž › iónska véz polárni kót -ega -a m kot med pravokotnico na kristalno ploskev in vertikalno osjo kristala S: polárna razdálja polárni síj -ega -a m svetlobni pojav, od 60 km do 600 km nad polarnim območjem, ki nastane zaradi naelektrenih delcev, ki iz­virajo iz Sonca in jih Zemljino magnetno polje odklanja proti poloma, kjer ionizirajo atome plinov v atmosferi S: avróra, polárna svetlôba polárno magnétična rudnína -- -e -e ž neustr. › narávni magnét polaroíd -a m optični filter, ki se uporablja kot polarizator S: polarizacíjski fílter PRIM.: nav­ zkrížni níkolovi prízmi poldnévnik -a m vsak od velikih navideznih krogov na Zemlji, ki poteka skozi severni in južni tečaj in seka ekvator pod pravim kotom S: meridián (1) pôldrági kámen -ega -mna m › okrásni kámen (1) poledenítev -tve ž nastajanje in napredovanje ledenikov v vsakem od glacialov ali umika­nje ledenikov v vsakem od interglacialov, npr. alpska poledenitev, celinska poledenitev PRIM.: ledéna dôba polegla antiklinála -e -e ž antiklinala, pri kateri tvori osna ravnina z vertikalo kot 90° S: pre­vŕnjena antiklinála PRIM.: polegla gúba polegla gúba -e -e ž guba, pri kateri tvori osna ravnina z vertikalo kot 90° S: krôvna gúba, ležéča gúba, prevŕnjena gúba PRIM.: polegla antiklinála, polegla sinklinála polegla sinklinála -e -e ž sinklinala, pri kateri tvori osna ravnina z vertikalo kot 90° S: pre­vŕnjena sinklinála PRIM.: polegla gúba pôlfilít -a m zastar. skrilav glinavec, v katerem je del mineralov glin že spremenjen v sljudne minerale Polhográjsko ozémlje -ega -a s območje iz karbonskih, permskih, triasnih, jurskih in krednih plasti zahodno od Ljubljane med Polhovim Gradcem in Soro pôlhribína -e ž v geologiji, neustr. › kamnína polianít -a m › piroluzít polibazít -a m železno siv monoklinski mineral, srebrov bakrov antimonov sulfid, izomorfen s pearceitom polidimít -a m svetlo jekleno siv kubični mine­ral, nikljev sulfid poliéder -dra m oblika kristala z več različnimi ploskvami, ki je kombinacija več osnovnih likov S: mnogoplôskveni lík, poliédrični lík, sestávljeni lík poliédrični lík -ega -a m oblika kristala z več različnimi ploskvami, ki je kombinacija več osnovnih likov S: mnogoplôskveni lík, polié­der, sestávljeni lík polifilétska skupína -e -e ž biološka skupina, ki izhaja iz več kot enega skupnega prednika P: monofilétska skupína polifilétski razvoj -ega -ôja m razvoj skupine živali, ki izhaja iz več kot enega skupnega prednika P: monofilétski razvoj póliglaciálna teoríja -e -e ž teorija o obstajanju več glacialov v pleistocenu poligonálna kámrica -e -e ž mnogokotna ka­ mrica pri foraminiferah, npr. pri globotrun­kanah polihalít -a m opečno rdeč triklinski mineral, kalijev magnezijev kalcijev vodni sulfat polikroízem -zma m sprememba barv zara­di selektivne absorpcije valovnih dolžin v različnih smereh obarvanega anizotropnega minerala v presevni polarizirani svetlobi S: mnogobárvnost, pleokroízem PRIM.: di­kroízem polimetamorfóza -e ž metamorfoza v stopnjah, pri katerih je več zaporednih metamorfnih procesov pustilo sled v isti kamnini in sta se lahko menjavali progresivna in retrogradna metamorfoza polimíktni konglomerát -ega -a m konglo­merat s prodniki iz različnih vrst kamnin S: oligomíktni konglomerát PRIM.: monomíktni konglomerát poliminerálna kamnína -e -e ž kamnina iz zrn različnih mineralov, npr. granit S: večminerálna kamnína polimorfízem -zma m 1. pojav, da kemična snov kristalizira v več kot eni kristalni strukturi S: mnogolíčnost 2. pojav, da so osebki iste vrste različno oblikovani, npr. zooidi v koloniji polimórfna pretvórba -e -e ž prehod ene kri­stalne oblike v drugo zaradi spremembe tem­perature políp -a m pritrjeni osebek celenterata s cevasto zgradbo telesa, ki se navzgor končuje z osre­dnjimi usti in vencem tentaklov poliplakofóri -ov m mn. (razred, lat. Polyplacophora) starinski mehkužci z osemdelnim kalcitnim skeletom, ki živijo od zgornjega kambrija da­lje S: lorikáti, plakofóri polípna generácija -e -e ž spolna generacija priraslih polipov pri menjavi generacij oži­galkarjev P: medúzna generácija polírna trdôta -e -e ž trdota mineralov, ki se ka­že pri uporabi različnih polirnih sredstev polírni stroj -ega -ôja m priprava za poliranje površin kamnin ali mineralov polisimetríja -e ž večkratna simetrija v dvojč­kih S: mnogozlóžnost polisintétski dvójček -ega -čka m dvojček, nastal z zraščanjem več kristalov po istem dvojčičnem zakonu S: cíklični dvójček, mno­gozlóžni dvójček, sestávljeni dvójček Poljánsko-Vŕhniški nízi -ih -ov m mn. › Blégoško-Vŕhniški nízi pólje -a s ravna udorina, ki jo obkrožajo strme stene v kraškem svetu, nastala zaradi tektoni­ke ali preperevanja pôlkovína -e ž kemijski element z lastnostmi kovine in nekovine, npr. silicij, antimon pôlkovínski sijáj -ega -a m sijaj neprozornega minerala, pri katerem se majhen del svetlobe odbija od površine minerala in dá na porce­lanski ploščici črto, npr. goethit pôlkristálni kremen -ega -éna m kremen, ki je delno kristaliziran, delno amorfen PRIM.: opál, pôlopál pôllíčni rázred -ega -éda m neustr. › hemiédr­ ska vŕsta simetríje pôlnoplôskvenik -a m zastar. › holoéder pôlnoplôskveniški rázred -ega -éda m neustr. › holoédrska vŕsta simetríje pôlodpŕti vodonósnik -ega -a m vodonosnik, ki je pokrit s polprepustno kamnino pôlopál -a m moten, preseven ali nepreseven opal s primesmi PRIM.: pôlkristálni kremen položáj potemnítve -a --m neustr. › pote­ mnítev pól plôskve -a --m točka na pravokotnici na ploskev pôlplôskvenik -a m zastar. › hemiéder pôlplôskveniški rázred -ega -éda m neustr. › hemiédrska vŕsta simetríje pôlprepústna kamnína -e -e ž kamnina, ki je slabo prepustna, zato zavira pretakanje vode med sosednjimi vodonosniki, npr. dolomit S: akvitárd pôlslána vôda -e -e ž morska voda z zmanj­šano slanostjo zaradi dotoka sladke vode S: brákična vôda, somórnica pôlzapŕti vodonósnik -ega -a m vodonosnik, ki je z zgornje ali spodnje strani zaprt s pol­prepustno plastjo, ki je meja vodonosnika pôlžarica -e ž usedlina jezer, sestavljena iz zrn kalcita, manjših od 0,063 mm, in hišic vodnih polžev S: jézersko bláto PRIM.: jézerska kré­da (1), jézerski múlj pôlži -ev m mn. (razred, lat. Gastropoda) morski, sladkovodni ali kopenski mehkužci, navadno s spiralno zavito kalcitno hišico, ki živijo od kambrija dalje S: gastropódi pôlži pljúčarji -ev -ev m mn. (red, lat. Pulmonata) kopenski polži, ki dihajo z dobro prekrvlje­no plaščno votlino in živijo od zgornje jure dalje pôlži predškŕgarji -ev -ev m mn. (podrazred, lat. Prosobranchia) polži, ki imajo zaradi zasuka prebavil v času filogenetskega razvoja škrge pred srcem in živijo od kambrija dalje S: pro­zobránhiji, prozobránhijski pôlži PRIM.: pôlži zaškŕgarji pôlži zaškŕgarji -ev -ev m mn. (podrazred, lat. Opri­ 21 stobranchia) polži, ki imajo srce za škrgami in živijo od spodnjega karbona dalje PRIM.: pôl­ ži predškŕgarji POM-stándard -a [peoem] m (ang. particulate orga­nic matter) standard, ki določa količino delcev organske snovi v vodi ponikálnica -e ž vodni tok, ki zbira vode na po­vršju neprepustnih kamnin in ponika v kraško podzemlje S: ponikoválnica, ponórnica ponikálni járek -ega -rka m površinska stru­ga, po kateri teče ponikalnica S: ponikoválni járek ponikoválnica -e ž zastar. › ponikálnica ponikoválni járek -ega -rka m zastar. › poni­ kálni járek Poníkovska tektónska kŕpa -e -e -e ž tekton­ska krpa iz zgornjetriasnih, jurskih in krednih globokomorskih plasti v okolici Ponikev med Baško grapo in dolino Idrijce poníkovski apnénec -ega -nca m zgornjejurski rožnat ali siv ploščasti apnenec na območju Severnih Karavank, Julijskih Alp in Notra­njih Dinaridov S: ponikvánski apnénec, vrán­ski apnénec PRIM.: biancone poníkovski skládi -ih -ov m mn. zgornjejurski rožnati do rdeči ali sivi ploščasti in lističa­sti apnenci, ki se menjavajo z laporovcem in skrilavim laporovcem z roženci, na območju Severnih Karavank, Julijskih Alp in Notra­njih Dinaridov S: ponikvánski skládi poníkva -e ž › vrtáča ponikvánski apnénec -ega -nca m › poníko­vski apnénec, vránski apnénec ponikvánski skládi -ih -ov m mn. › poníko­vski skládi ponor -ôra m odprtina v kraškem svetu, v kate­ro odteka voda S: požirálnik ponórnica -e ž › ponikálnica ponórni sistém -ega -a m mreža ponorov na kraškem ozemlju pónt -a m neustr. › póntij póntij -a m stopnja spodnjega pliocena med pa­nonijem in dakijem v Paratetidi Póntiško mórje -ega -a s neustr. › Póntsko mórje Póntsko mórje -ega -a s del Paratetide na ob­močju današnje Panonske kotline in Črnega morja v pontiju pooglenítev -tve ž 1. spreminjanje šote v vr­ste rjavega in črnega premoga ter končno v antracit v anaerobnem okolju S: karbonizáci­ja (1) 2. spreminjanje organskih ostankov v ogljik v anaerobnem okolju, npr. žuželke v jantarju S: karbonizácija (2) pópek -pka m spodnji središčni del pri spiralno zaviti hišici nevretenčarjev S: umbílikus popkôvna perforácija -e -e ž 1. luknjica v sredi hišice amonita, ki nastane zaradi izpada juve­nilnih zavojev 2. luknjica, ki nastane v sredini spiralno zavite hišice, navadno pri navtilidih popláv -a m zastar. › aluviálna naplavína, alu­viálni nanos, alúvij (1) popláva -e ž redno ali obdobno razlitje vode iz prenapolnjene rečne struge, jezerske kotanje, morja S: povódenj poplávljanje -a s napredovanje morja na kopno S: transgresíja PRIM.: regresíja popôlna anáteksa -e -e ž anateksa, pri kateri se kamnina popolnoma raztali popôlna razkólnost -e -i ž razkolnost, pri kate­ri se mineral kolje vzporedno z vsemi svojimi ploskvami, npr. kalcit, galenit popôlni odboj svetlôbe -ega -ôja --m odboj svetlobe na mejni plasti med optično gostejšo in optično redkejšo snovjo pri večjih vpadnih kotih, npr. med steklom in zrakom S: totálna refleksíja svetlôbe, totálni odboj svetlôbe populácija -e ž genetsko povezana skupina osebkov iste vrste póra -e ž prazen prostor med delci v kamnini, velik do nekaj milimetrov porazdelítveni kolíčnik -ega -a m razmerje koncentracij topljenca v dveh nemešljivih to­pilih S: distribucíjski koeficient, razporedítve­ni koeficient porcelánasti sijáj -ega -a m sijaj svetlih pre­sevnih mineralov, npr. pri glinencih porcelánka -e ž zastar. › kaolinítna glína porcelánska glína -e -e ž › kaolinítna glína porcelánski kaolínovec -ega -vca m zastar. › kaolinítna glína poréčje -a s del Zemljinega površja, s katere­ga odteka voda z eno reko s pritoki S: réčna mréža PRIM.: povódje Pórezenski pás -ega pasú m tektonska enota na območju Porezna, ki se razprostira v smeri vzhod–zahod porfír -ja m zastar. paleotipni prekristaliziran or­ toklazov trahit porfirít -a m zastar. paleotipni prekristaliziran andezit porfirítski diabáz -ega -a m zastar. paleotipna prekristalizirana predornina ali žilnina, po sestavi med andezitom in bazaltom porfirnína -e ž zastar. kamnina s porfirsko struk­turo porfiroblást -a m večje rekristalizirano mine­ralno zrno v metamorfnih kamninah, npr. granat, andaluzit S: métakristál PRIM.: kri­staloblást, vtróšnik porfiroblástična struktúra -e -e ž zrnata struk­tura metamorfnih kamnin z velikimi porfiro­blasti porfiroíd -a m metamorfna kamnina, nastala z metamorfozo kislih predornin ali njihovih tufov porfiroídna struktúra -e -e ž 1. struktura žilnin in subvulkanskih globočnin z velikimi vtro­šniki in debelozrnato osnovo 2. struktura ru­de z večjimi zrni mineralov, ki ležijo v osnovi drugih mineralov porfiroídni peridotít -ega -a m globočnina ali predornina peridotitske skupine s porfiroidno strukturo (1) porfírska struktúra -e -e ž struktura predornin z vtrošniki in steklasto ali mikrokristalno osnovo S: evporfírska struktúra porfírski gnájs -ega -a m neustr. gnajs s porfiro­ blasti porfírskozŕnata struktúra -e -e ž neustr. › hólokristálna porfírska struktúra pórna vôda -e -e ž voda, ki se zadržuje v porah kamnine pórni kolíčnik -ega -a m količnik, ki označuje razmerje med volumnom praznih prostorov in volumnom neporoznega dela kamnine porocíta -e ž celica pri spužvah, ki obkroža od­prtino in se razteza iz površine v notranjost spongocela porométer -tra m priprava za merjenje poro­znosti kamnin z vtisnjenjem živega srebra v vzorec kamnine porózna kamnína -e -e ž kamnina, v kateri so prazni prostori, ki jih lahko zapolnjuje plin, voda, nafta S: lúknjičava kamnína porózna tekstúra -e -e ž tekstura porozne ka­mnine poróznost kamníne -i --ž lastnost kamnine, da ima prazne prostore, ki jih lahko zapolnjuje plin, voda ali nafta, in se označuje z razmer­jem med volumnom praznih prostorov in volumnom celotne kamnine, npr. medzrnska poroznost, razpoklinska poroznost, kaverno­zna poroznost poróžnice -ic ž mn. zastar. › haraceje, harofíti pórtland -a m neustr. › tithonij portlándij -a m zastar. › tithonij pórtlandski cement -ega -enta m zmleti ce­ mentni klinker, navadno z dodatki žlindre in/ali tufa S: cement (2) porúdena tektónika -e -e ž neustr. › porúdna tektónika porúdenje -a s neustr. › orúdenje (1, 2) porúdna tektónika -e -e ž tektonski procesi v nahajališču mineralnih surovin po nastanku nahajališča PRIM.: postgenétska tektónika porúšena cóna -e -e ž območje, na katerem so kamnine zdrobljene zaradi tektonskih proce­sov Posávske gúbe -ih gúb ž mn. v smeri vzhod– zahod potekajoče gube sedimentnih kamnin Posavskega hribovja, ki so sestavljene iz Tro­janske in Litijske antiklinale in Tuhinjske in laške sinklinale posed -éda m › usad (2) poskúsno odkopávanje -ega -a s odkopavanje mineralne surovine pred začetkom rednega izkoriščanja posnémek -mka m zastar. oblika minerala, ki spominja na neko drugo nemineralno obliko, npr. grmičast posnemek, grozdast posnemek postája -e ž kraj z ostanki sledov bivanja člo­veka iz kvartarja, npr. paleolitska postaja, mezolitska postaja S: najdíšče (1) posteriórni dél -ega -a m del telesa, ki je zadaj, npr. zadnje okončine pri vretenčarjih postgenétska tektónika -e -e ž tektonski pro­ces po nastanku geološke formacije PRIM.: porúdna tektónika póstglaciál -a m 1. toplejše obdobje po vsakem glacialu 2. epoha kvartarja od pleistocena da­lje, ki traja 10.000 let S: alúvij (2), holocén, póstglaciálna dôba póstglaciálna dôba -e -e ž epoha kvartarja od pleistocena dalje, ki traja 10.000 let S: alúvij (2), holocén, póstglaciál (2) póstkinemátska intrúzija -e -e ž › pósttektón­ska intrúzija Postójnsko-Pívška flíšna kadúnja -e -e -e ž kadunja iz paleocenskih in eocenskih apnen­cev ter flišnih kamnin v Postojnski in Pivški kotlini postópna plástnatost -e -i ž spreminjanje de­beline plasti v geološkem profilu S: graduíra­na plástnatost postópna zŕnavost -e -i ž manjšanje velikosti zrn v plasti od spodaj navzgor S: gradácija póstorogéni granít -ega -a m granit, mlajši od orogenetske faze postrvník -a m › troktolít pósttektónska intrúzija -e -e ž intruzija glo­bočnine po orogenezi in tektonski deformaciji S: póstkinemátska intrúzija P: predtektónska intrúzija póstvulkánski pojav -ega -áva m pojav po pre­nehanju vulkanskih erupcij, ki nastane zaradi lokalno povišanega geotermičnega gradienta, npr. termalni izvir, gejzir, mofeta pošévna gúba -e -e ž › nágnjena gúba pošévna plástnatost -e -i ž › navzkrížna plá­ stnatost pošévna potemnítev -e -tve ž pojavljanje kota med optičnimi in kristalografskimi smermi v preseku kristalnega zrna triklinskega in mo­noklinskega kristalografskega sistema v pre­sevni polarizirani svetlobi PRIM.: vzporédna potemnítev pošévna slojevítost -e -i ž neustr. › navzkrížna plástnatost pošévna vrtína -e -e ž vrtina, ki ima odklon od navpičnice pošévni istosmérni prelom -ega -ega -ôma m normalni prelom, pri katerem je krovninsko krilo spuščeno vzdolž prelomne ploskve, na­gnjene v isto smer kot vpad plasti na krilih pošévni nasprotnosmérni prelom -ega -ega -ôma m normalni prelom, pri katerem je krovninsko krilo spuščeno vzdolž prelomne ploskve, nagnjene v nasprotno smer kot vpad plasti na krilih poševnokótni paralelepipéd -ega -a m osnov­na celica monoklinske ali triklinske kristalne mreže poševnoplôskvenik -a m neustr. 1. › rómbični sfenoéder 2. › tetragonálni sfenoéder potemnítev -tve ž pojav, pri katerem postane anizotropni presek kristala pri sukanju pod polarizacijskim mikroskopom temen, ko se nihajne smeri tega preseka skladajo z nihajni­ma ravninama v polarizatorjih S: ekstínkcija potónjena grúda -e -e ž gruda, spuščena ob vertikalnih ali subvertikalnih prelomih S: po­gréznjena grúda potónjena gúba -e -e ž guba, pri kateri tvori osna ravnina z vertikalo kot, večji od 90° S: pogréznjena gúba potovánje kontinentov -a --s › globálna tektó­ nika, premíkanje kontinentov, tektónika plôšč potres -ésa m navadno silovit premik Zemljine skorje zaradi premika kamnin ob prelomu, vulkanskem izbruhu, nenadni sprostitvi aku­mulirane napetosti v litosferi, podora stropa v kraški jami S: potrésni súnek potrésna cóna -e -e ž območje, na katerem se pojavljajo potresi S: pleistoséistno ozémlje, potrésni pás, seizmična cóna potrésna jákost -e -i ž povprečje izmerjene energije potresnega valovanja na enoto preč­nega preseka pravokotno na razširjanje valov S: seizmična intenzitéta potrésna léstvica -e -e ž 1. lestvica z dvanajsti­mi stopnjami, določena glede na učinke po­tresa na zgradbah, npr. MCS-potresna lestvi­ca, EMS-potresna lestvica, MSK-potresna lestvica S: potrésna skála (1) 2. lestvica moči potresa z desetimi stopnjami, določena glede na magnitudo potresa S: magnitúdna léstvica, potrésna skála (2), Richterjeva léstvica potrésna skála -e -e ž 1. › potrésna léstvica (1) 2. › potrésna léstvica (2), Richterjeva léstvica potrésnica -e ž neustr. › seizmoséista potrésni izvor -ega izvôra m mesto v litosferi, kjer zaradi tektonskih premikov, vulkanskega delovanja, podorov ali umetno povzročenih sunkov nastajajo vibracije S: hipocénter, po­ trésno žaríšče, seizmični izvor potrésni móst -ega -ú m območje v potresni coni, kjer ni čutiti potresa potrésni pás -ega pasú m › potrésna cóna, seizmična cóna potrésni roj -ega rôja m več potresov, ki nava­dno spremljajo glavni potresni sunek potrésni súnek -ega -nka m navadno silovit premik Zemljine skorje zaradi premika ka­mnin ob prelomu, vulkanskem izbruhu, nena­dni sprostitvi akumulirane napetosti v litosfe­ri, podora stropa v kraški jami S: potres potrésno valovánje -ega -a s prostorsko ali po­vršinsko valovanje kamnin v Zemljini skorji S: seizmično valovánje potrésno žaríšče -ega -a s mesto v litosferi, kjer zaradi tektonskih premikov, vulkanskega delovanja, podorov ali umetno povzročenih sunkov nastajajo vibracije S: hipocénter, po­trésni izvor, seizmični izvor potresomér -a m zastar. › seizmométer potresoslôvec -vca m zastar. › seizmológ potujóča sipína -e -e ž sipina, ki jo premika veter, npr. barhan, dina poúndij -a m stopnja zgornjega ediacarija med wonokijem in tommotijem povečeválno steklo -ega -a s ročna optična priprava z bikonveksno lečo, ki ima kratko goriščno razdaljo S: lúpa, vekšálno steklo povírska formácija -e -e ž spodnjekredni in zgornjekredni dolomit in apnenec s preho­dom v dolomitno brečo ter bituminozni dolo­mit na Tržaško-Komenski planoti povódenj -dnji ž redno ali obdobno razlitje vode iz prenapolnjene rečne struge, jezerske kotanje, morja S: popláva povódje -a s del Zemljinega površja, s katerega rečni sistem ali več rečnih sistemov odvaja vodo v isto morje PRIM.: poréčje povôdni kônj -ega -a m (rod, lat. Hippopotamus) so­doprsti kopitar, ki ima na vsaki nogi po štiri prste, med seboj povezane s plavalno kožico, in živi od pliocena dalje S: hipopótam povpréčni vzórec -ega -rca m vzorec, dobljen s četrtinjenjem rude ali kamnine povŕhnjica -e ž 1. krovno tkivo višjih rastlin ali živali S: epiderma, epidermis 2. celična plast na zunanji površini organizma, npr. pri nevretenčarjih S: epitél, epitélij površínska kamnína -e -e ž zastar. kamnina na Zemljinem površju brez preperine površínska moréna -e -e ž › krôvna moréna površínska vôda -e -e ž voda, ki teče po Ze­mljinem površju in se zbira v rekah, jezerih in morju površínski kop -ega kópa m odkop ali izkop mineralne surovine na Zemljinem površju S: dnévni kop površínski potrésni valôvi -ih -ih -ôv m mn. (lat. undae longae) najpočasnejši valovi, ki nasta­nejo pri površinskem potresnem valovanju S: dólgi valôvi, L-valôvi površínsko curljánje -ega -a s razpršeno odte­kanje vode po preperini ali vegetaciji, preden se združi v vodni tok ali ponikne v tla površínsko potrésno valovánje -ega -ega -a s potresno valovanje, ki se širi tik pod Zemlji­nim površjem, npr. Rayleighovo valovanje, Lovejevo valovanje powellít -a m zelenkastorumen tetragonalni mi­neral, kalcijev molibdat pozémsko želézo -ega -a s neustr. › telúrsko želézo pozidónija -e ž (rod, lat. Posidonia) manjša školjka z gladko lupinico, ki je živela od silurja do jure pózitivna alometríja -e -e ž pojav, pri katerem en del organizma raste hitreje v primerjavi z drugimi deli organizma PRIM.: négativna alometríja pózitivna velikóst kóta -e -i --ž neustr. › kót óptičnih osí pózitivna vrtína -e -e ž vrtina, s katero je bila najdena koristna surovina PRIM.: négativna vrtína pózitivni kristál -ega -a m kristal, pri katerem optična os poteka v smeri največjega lomne­ga količnika ali pri katerem oklepata optični osi z največjim lomnim količnikom ostri kot pózitivni óptični dvóósni elipsoíd -ega -ega -ega -a m optična indikatrisa z dvema optič­nima osema, pri kateri ustreza razpolovnica ostrega kota največjemu lomnemu količniku pózitivni óptični enoósni elipsoíd -ega -ega -ega -a m optična indikatrisa z eno optično osjo, ki ustreza smeri največjega lomnega količnika S: pózitivni rotacíjski elipsoíd, rota­cíjski elipsoíd (2) pózitivni reliéf -ega -a m relief minerala, do-ločen z Beckejevo črto, ki ima višji lomni količnik od lomnega količnika kanadskega balzama, ki je 1,54 pózitivni rotacíjski elipsoíd -ega -ega -a m optična indikatrisa z eno optično osjo, ki ustreza smeri največjega lomnega količnika S: pózitivni óptični enoósni elipsoíd, rotacíjski elipsoíd (2) pózitivno zaporédje -ega -a s › konkordánca pôzna primárna migrácija -e -e -e ž zaključni del migracije mineralnih raztopin ali nafte pôzni glaciál -ega -a m obdobje od 15.000 let pr. n. š. do 8000 let pr. n. š. S: pôznoglaciálna dôba pôznoglaciálna dôba -e -e ž obdobje od 15.000 let pr. n. š. do 8000 let pr. n. š. S: pôzni gla­ciál pôzno orogéni magmatízem ---ega -zma m magmatska aktivnost v zadnji fazi orogeneze požirálnik -a m odprtina v kraškem svetu, v ka­tero odteka voda S: ponor ppb ppb-ja simbol [p.p.b.]`` m (ang. parts per billion) zastar. › mg/t ppm ppm-ja simbol [p.p.m.]`m (ang. parts per mi-lion) zastar. › g/t prácelína -e ž prvotna celina, ki je nastala v predkambriju ali paleozoiku, npr. Gondwana, Pangea, in se je razcepila v današnje celine práčlôvek -éka m (vrste, lat. Homo habilis, Homo erectus, Homo sapiens, Homo neanderthalensis) vse vrste in podvrste človeka, ki so živele v plei­stocenu S: diluviálni člôvek, fosílni člôvek, le­denodôbni člôvek, pleistocénski člôvek prágij -a m stopnja spodnjega devona med ged­dinnijem in emsijem v pelagičnem razvoju prágôrje -a s zastar. predkambrijsko gorovje, zgrajeno pretežno iz metamorfnih kamnin práh prahú m anorganski in organski delci na­ravnega ali umetnega izvora s premerom, manjšim od 0,063 mm prákrkón -a m (rod, lat. Euamphibia) dvoživka z golo kožo in repom, ki je živela v zgornji juri in kredi práktična géofízika -e -e ž merjenje fizikalnih lastnosti v Zemljini skorji zaradi ugotavljanja geoloških struktur S: uporábna géofízika práktična geologíja -e -e ž zastar. študijska smer geologije prámórje -a s › prvôtno mórje práprot -i ž nespolna večletna praprotnica z velikimi, pernato deljenimi listi, ki navadno nosijo trosovnike s trosi práprotaste pálme -ih pálm ž mn. zastar. › cíkadi, ságovci práprotnice -ic ž mn. (nadrazred, lat. Pteridophyta) nižje rastline iz skupine lisičjakovcev, preslic ali pravih praproti, ki živijo od silurja dalje práptíce -íc ž mn. (podrazred, lat. Archaeornithes) pti­cam podobne živali, pokrite s perjem, z zob­mi v kljunu, plazilskim repom in kremplji na krilih, ki so živele v zgornji juri, npr. arheop­teriks S: arheorníti prárastlíne -ín ž mn. (oddelek, lat. Protophyta) eno­celični rastlinski organizmi z evkariontsko celično steno, brez skeleta ali z organskim, kalcitnim, kremeničnim skeletom, ki živijo od proterozoika dalje S: protofíti práskrílavec -vca m neustr. › filít Práttova hipotéza o izostazíji -e -e -- --ž hipo­teza o ravnotežju med deli Zemljine skorje, ki imajo različne gostote, potopljeni pa so v astenosfero do iste globine práva potemnítev -e -tve ž › vzporédna po­temnítev právék -a m zastar. › arháik právék življenja -a --m neustr. › arháik právéška kamnína -e -e ž neustr. kamnína iz proterozóika pravílo fáz -a --s pravilo, po katerem je v vsa­kem sistemu v ravnovesju število možnosti za dva večje od razlike med številom sestavin in številom faz (2) prázem -a m neprozoren, temno zelen različek kalcedona z vključki amfibolov ali kloritov, okrasni kamen (1) práznjenje vodonósnika -a --s naravno ali umetno črpanje vode iz vodonosnika P: na­pájanje vodonósnika prázverí --ž mn. (podred, lat. Creodonta) razvojna stopnja mesojedih in rastlinojedih sesalcev, ki so živeli od spodnjega paleocena do mi­ocena, npr. zveri, žužkojedi, primitivni kopi­tarji S: kreodónti PRIM.: maherodón práživáli --ž mn. (podkraljestvo, lat. Protozoa) eno­celični živalski organizmi z evkariontsko celično steno, brez skeleta ali z organskim, kalcitnim, kremeničnim skeletom, ki živijo od proterozoika dalje S: protozóji preakvitán -a m zastar. obdobje pred akvitani­jem prebodíšče -a s točka, v kateri namišljena pre-mica prebada kristalno ploskev ali namišlje­no kroglo v krogelnem koordinatnem sistemu S: probójnica preboreál -a m najstarejše obdobje holocena od 8000 let pr. n. š. do 7000 let pr. n. š. S: pre­boreálna dôba preboreálna dôba -e -e ž najstarejše obdobje holocena od 8000 let pr. n. š. do 7000 let pr. n. š. S: preboreál precipitát -a m trdna kristalizirana ali amorfna snov, ki se izloča iz vodnih raztopin zaradi kemičnih in biokemičnih procesov ali z eva­ poracijo S: oborína PRIM.: bíokémična use­ dlína, kémična usedlína préčna dislokácija -e -e ž › préčni prelom préčna ledeníška razpóka -e -e -e ž razpo­ ka, ki nastane pri povečanem strmcu skalne podlage ledenika in poteka prečno na smer ledenika préčna razpóka -e -e ž › préčni prelom préčna žíla -e -e ž › dájk, diskordántna injék­ cija préčni hodník -ega -a m hodnik v rudniku, ki poteka prečno na glavni hodnik préčni odrástek -ega -tka m 1. odrastek na stranskem delu vretenca 2. › apofíza ma­gmátske kamníne préčni prelom -ega -ôma m prelom, pri kate­rem je prelomna ploskev bolj ali manj pravo­ kotna na smer plasti ali geoloških struktur S: transverzálni prelom, prečna dislokacija préčni prerez -ega -éza m › préčni presek préčni presek -ega -éka m presek hišice fosila v ekvatorialni smeri S: mediálni prerez, me­ diálni presek, préčni prerez préčni profíl -ega -a m geološki profil (2), nare­jen prečno na geološke strukture préčnoálpska smér -e smerí ž smer gub in prelomov v Alpidih, ki poteka v Sloveniji od severa proti jugu préčnoálpski prelom -ega -ôma m prelom v smeri sever–jug préčnodínarska smér -e smerí ž › zágrebška smér préčno napájanje -ega -a s napajanje vodono­snika prečno na smer toka podtalnice predátor -ja m žival, ki se prehranjuje z drugi­mi živalmi S: epizít, plenílec predgórje -a s 1. po Koberju del dvojnega oroge­na na zunanji strani njegovih kril 2. v geomorfo­logiji nižje gričevje, hribovje pred gorovjem Predjámski prelom -ega -ôma m prelom v di­ narski smeri od Kambreškega na severozaho­du do Postojne na jugovzhodu predkámbrij -a m eonotem med kozmično ero in paleozoikom predkinemátska intrúzija -e -e ž › predtektón­ska intrúzija predmelják -a m › premolár predórna dolína -e -e ž dolina, ki prečka gor­sko verigo S: prodórna dolína predornína -e ž magmatska kamnina ali piro­klastit, nastala s predorom magme na Zemlji­no površje, npr. riolit, lava, vulkanoklastit S: eruptív, eruptívna kamnína, prodornína, vul­kánska kamnína predpirenejsko-balkánska orogenétska fáza -e -e -e ž orogenetska faza alpidske orogene­ze v zgornjem eocenu predrepna plavút -e -i ž neparna plavut za za­dnikom na trebušni strani pri nekaterih ribah S: análna plavút predrúdna struktúra -e -e ž geološka struktura nahajališča mineralnih surovin, ki je obstaja­la pred orudenjem predrúdna tektónika -e -e ž tektonski procesi, ki so delovali pred orudenjem nahajališča mi­neralnih surovin predtegelénska hládna dôba -e -e -e ž stopnja starejšega pleistocena med reuverijem in te­gelensko toplo dobo v severozahodni Evropi S: brüggenska hládna dôba, brüggenski gla­ciál, predtegelénski glaciál predtegelénski glaciál -ega -a m stopnja sta­rejšega pleistocena med reuverijem in tege­lensko toplo dobo v severozahodni Evropi S: brüggenska hládna dôba, brüggenski glaciál, predtegelénska hládna dôba predtektónska intrúzija -e -e ž intruzija glo­bočnine pred orogenezo in deformacijo S: predkinemátska intrúzija P: pósttektónska in­trúzija predterciárna podlága -e -e ž kamninska pod­laga pod terciarnimi plastmi pregíb -a m območje naglega spuščanja kon­tinentalnega roba v globoko morje S: konti­nentálno pobóčje preglédna topográfska kárta -e -e -e ž karta v merilu, manjšem od 1 : 25.000, s topografski­mi oznakami površja pregrádni izolátor -ega -ja m hidrogeološki izolator, ki pregrajuje vodonosnik v navpični smeri S: barierni izolátor prehnit -a [prenít] tudi prenít -a m bel do zelen rombični mineral, kalcijev aluminijev hidro­ksidni nitasti silikat prehnitizacija -e [prenitizácija] tudi prenitizáci­ja -e ž hidrotermalni proces razpada nekaterih mineralov, npr. plagioklazov v prehnit prehódna cóna -e -e ž območje spreminjanja lastnosti kamnin, npr. postopna zrnavost, po­stopna plastnatost, facialni prehod prekristalizácija -e ž › rekristalizácija prekristaljena osnôva -e -e ž osnova predor­nin, v kateri je v celoti kristalilo amorfno vul­kansko steklo prekríti krás -ega -a m › pokríti krás prelívanje bárv -a --s pojav prelivajočih se spektralnih barv zaradi loma svetlobe na pla­steh, zaradi oksidacije ali ob vključkih v mi­neralu, npr. pri dragem opalu S: iridescénca, irizácija, mávrično nahúkle bárve prelívni izvír -ega -a m izvir, pri katerem izteka voda preko zaporne neprepustne plasti prelívni profíl -ega -a m umeten, različno obli­kovan standardni profil, v katerem se meri pretok vode v potoku ali manjši reki prelívno ôkno -ega -a s vodna kotanja, ki na­stane ob prelivnem izviru na ravnini, npr. na ljubljanskem barju prelom -ôma m razpoka, nastala zaradi premika kamnin S: disjunktívni premík, prelomnína prelómna cóna -e -e ž pas ozemlja ob prelomu ali ob več vzporednih prelomih prelómna čŕta -e -e ž presečnica prelomne plo­skve z Zemljinim površjem S: dislokacíjska čŕta, dislokacíjska línija, prelómna línija, pre­lómnica prelómna deformácija -e -e ž sprememba lege plasti, oblike telesa zaradi preloma prelómna dolína -e -e ž dolina, nastala zaradi erozije tektonsko zdrobljenih kamnin ob pre­lomu prelómna línija -e -e ž › dislokacíjska čŕta, prelómna čŕta, prelómnica prelómna plôskev -e -kve ž ploskev, ob kateri sta premaknjeni obe prelomni krili S: para­kláza prelómna struktúra -e -e ž struktura zmečkanih in zdrobljenih kamnin, nastala ob prelomu prelómnica -e ž presečnica prelomne ploskve z Zemljinim površjem S: dislokacíjska čŕta, dislokacíjska línija, prelómna čŕta, prelómna línija prelómni járek -ega -rka m › tektónska bráz­da, tektónski járek prelomnína -e ž zastar. › prelom prelómni sistém -ega -a m mreža prelomov na kakem območju premíkanje kontinentov -a --s mn. teorija 22 o počasnem gibanju litosferskih plošč na astenosferi, o stikanju plošč vzdolž soraz­merno ozkih con z veliko vulkansko in/ali seizmično aktivnostjo in o njihovem spre­minjanju S: globálna tektónika, potovánje kontinentov, tektónika plôšč PRIM.: Wége­nerjeva teoríja premog premóga m trden kavstobiolit, nastal s pooglenitvijo močvirskih rastlin, ki so jih pri pogrezanju zasipavali sedimenti in se jim je v anaerobnem okolju povečevala količina ogljika premógasti apnénec -ega -nca m neustr. › pre­mógov apnénec premógasti lés -ega lesá m neustr. › lignít, mehki rjávi premog premogíšče -a s območje, kjer je toliko premo­ga, da ga je gospodarno izkoriščati S: ležíšče premóga, nahajalíšče premóga, premógovo nahajalíšče PRIM.: nahajalíšče minerálnih surovín premogonôsna plást -e plastí ž plast (3) s pre­mogom premógova formácija -e -e ž formacija sedi­mentnih kamnin s plastmi premoga premógova kadúnja -e -e ž kadunja z debelej­šimi plastmi premoga, npr. Velenjska kadu­nja, orleška kadunja premógov apnénec -ega -nca m apnenec z vložki premoga premógov horizónt -ega -a m horizont (1) s pre­mogom premógovna kadúnja -e -e ž neustr. › pre­ mógova kadúnja premogôvnik -a m prostor na Zemljinem po­ vršju ali pod njim, kjer se pridobiva premog S: rúdnik premóga premógovo nahajalíšče -ega -a s › naha­ jalíšče premóga, premogíšče premógov rúdnik -ega -a m neustr. › premo­ gôvnik, rúdnik premóga premógov siderít -ega -a m siderit, ki je v pre­mogu drobno razpršen ali v plasteh premógov skrílavi láporovec -ega -ega -vca m skrilavi laporovec z vložki premoga S: pre­mógov škríljnik premógov sloj -ega slôja m neustr. › premógov horizónt premógov škríljnik -ega -a m zastar. › pre­ mógov skrílavi láporovec premolár -ja m vsak od največ štirih zob v če­ljustnici med kaninom in molarjem pri sesal­cih S: líčnik, predmelják, vrzelják premoróžec -žca m › ortóceras premóški apnénec -ega -nca m neustr. › pre­ mógov apnénec premóški horizónt -ega -a m neustr. › pre­ mógov horizónt prenít -a m › prehnit prenitizácija -e ž › prehnitizacija preobrázba -e ž zastar. › metamorfóza preostála magnetizácija -e -e ž neustr. › pre­ ostálo namagnétenje, remanéntno nama­gnétenje preostála talína -e -e ž hlapni deli magme, ki ostanejo v magmatski komori, ko je večina magme že kristalizirala preostálo namagnétenje -ega -a s v preteklo­sti pridobljeno in ohranjeno namagnetenje kamnin S: remanéntno namagnétenje preparát -a m za raziskavo po določenem po­stopku pripravljen mineral, kamnina, fosil, ruda preperéla kamnína -e -e ž zaradi preperevanja razpadla ali spremenjena kamnina PRIM.: preperína preperelína -e ž neustr. › preperína preperévanje -a s razpadanje kamnin in mine­ ralov zaradi mehanskih in kemičnih proce­sov na mestu samem na Zemljinem površju ali tik pod njim S: perenje, prhnenje PRIM.: diagenéza, metamorfóza preperína -e ž usedlina, nastala s prepereva­njem sedimentov, kamnin in mineralov S: ílova sprhnína, perelína, preperínska ílovica, prhlenína, prhník, sprhljívi lápor, sprhnína, spŕhnjena kamnína, spŕhnjeni lápor PRIM.: preperéla kamnína preperínska ílovica -e -e ž zastar. › preperína preperínska poróznost -e -i ž poroznost ka­ mnine, nastala zaradi preperevanja preperínska tla -ih tál s mn. tla, nastala na pre­perini preperínski pláz -ega plazú m plaz, nastal v preperini prepojena kamnína -e -e ž kamnina, ki ima vse prazne prostore zapolnjene z nafto, vodo ali plinom prepojnína -e ž zastar. › impregnacíjsko naha­ jalíšče minerálnih surovín prepústna kamnína -e -e ž porozna kamnina, ki prepušča tekočino ali plin S: vodoprepú­stna kamnína prepústnost -i ž sposobnost porozne kamnine, sedimenta ali preperine, da prevaja tekočino ali plin tako, da se pri tem ne poruši njihova struktura S: permeabílnost preráščenec -nca m 1. kamnina, v kateri se preraščata dva minerala ali več mineralov, npr. pegmatit 2. zastar. druza, v kateri se mine­rali vraščajo drug v drugega presedimentácija -e ž ponovna sedimentacija mineralov, fosilov, drobcev kamnin na dru­gotnem mestu presévek -vka m zrna, ki ostanejo po sejanju na situ S: nadrešetno zŕno PRIM.: odsévek presévna polarizírana svetlôba -e -e -e ž pola­rizirana svetloba, pri kateri se v mikroskopu opazujejo in določajo presevni minerali presévna svetlôba -e -e ž svetloba v mikro­skopu, ki gre skozi mineral ali kamnino presévni minerál -ega -a m mineral, ki delno prepušča svetlobo presihajóča réka -e -e ž reka z občasnim povr­šinskim tokom, npr. spodnji tok iške S: inter­miténtna réka presihajóče jézero -ega -a s kraško polje, oje­zerjeno samo ob visoki vodi, npr. Cerkniško jezero, Planinsko polje S: intermiténtno jéze­ro, kráško jézero (2) presihajóči izvír -ega -a m kraški izvir, aktiven samo ob visoki vodi S: intermiténtni izvír presmúčna laméla -e -e ž neustr. › polisintétski dvójček, sestávljeni dvójček presójni minerál -ega -a m neustr. › presévni minerál Prestránski ravník -ega -a m ravnik iz krednih, antiklinalno oblikovanih plasti v okolici Pre­stranka pretóčna hitróst -e -i ž hitrost pretoka vode v časovni enoti pretóčna količína -e -e ž količina vode, ki se v enoti časa pretoči skozi določen prečni pre­sek površinskega ali podzemnega vodnega toka S: pretok, pretok prelíva pretóčna plôskev -e -kve ž prečni presek povr­šinskega ali podzemnega vodnega toka, sko­zi katerega preteče določena količina vode v enoti časa pretok -óka m količina vode, ki se v enoti časa pretoči skozi določen prečni presek površin­skega ali podzemnega vodnega toka S: pre­ tóčna količína, pretok prelíva pretok prelíva -óka --m › pretóčna količína, pretok pretŕgana zgrádba kristála -e -e --ž struktura (1) s prazninami med pravilnim enakomer­nim zaporedjem atomov ali molekul prevléka -e ž skorja odloženih mineralov na površini kamnin ali mineralov, npr. kalcitna siga, kremenična siga, žveplova siga S: in­ krustrácija (2), sígasta prevléka PRIM.: páti­na (2) prevódnost -i ž sposobnost snovi, da prevaja energijo, npr. elektriko, toploto S: konduktív­nost prevotlína -e ž neustr. › vrtína prevŕnjena antiklinála -e -e ž › polegla anti­ klinála prevŕnjena gúba -e -e ž › polegla gúba prevŕnjena kadúnja -e -e ž kadunja, preobliko­vana zaradi tektonskih procesov prevŕnjena sinklinála -e -e ž › polegla sin­klinála prevŕžena gúba -e -e ž neustr. › potónjena gú­ba prezzo apnénec -- -nca [préco] m zgornjeani­zijski apnenec v Lombardijskih Alpah pŕhka kamnína -e -e ž neustr., 1. › sediment, usedlína 2. › preperína prhlenína -e ž zastar. › preperína prhnenje -a s zastar. › preperévanje prhník -a m zastar. › preperína priabónij -a m stopnja zgornjega eocena med bartonijem in rupelijem S: lattórfij pribréžno mórje -ega -a s plitvo morje nad lito­ ralom S: obréžno mórje priceít -a m › pandermít pridólij -a m serija zgornjega silurja med ludlo­ wijem in spodnjim devonom prikamnína -e ž kamnina, ki obdaja minerale, fosile ali magmatska telesa prikríti krás -ega -a m pokriti fosilni kras priložljívi goniométer -ega -tra m zastar. goni­ometer za neposredno merjenje kotov med dvema ploskvama primárna avreóla -e -e ž avreola (1), ki nasta­ne pri kontaktni metamorfozi S: prvôtna av­reóla primárna geolóška meja -e -e -e ž meja raz­ličnih kamnin v času njihovega nastajanja S: prvôtna geolóška meja primárna kamnína -e -e ž › izvórna kamnína, protolít primárna kámrica -e -e ž › prolókul, proto­kónh primárna léga -e -e ž › primárno mésto, pr­vôtno mésto primárna migrácija -e -e ž 1. prehajanje mi­neralnih raztopin med magmatizmom (1) 2. prehajanje nafte z mesta nastanka v višje plasti primárna plástnatost -e -i ž plastnatost, nasta­la istočasno z nastankom kamnine S: prvôtna plástnatost 22 primárna poróznost -e -i ž poroznost, nastala istočasno z nastankom kamnine S: prvôtna poróznost primárna razpóka -e -e ž razpoka na pobočju, kjer se telo plazu loči od stabilnega dela po­bočja S: zgórnji odlómni rób primárna razpókanost -e -i ž razpokanost ka­mnine, nastala zaradi konsolidacije (1) in iz­gube vode S: diagenétska razpókanost primárna sutúra -e -e ž lobna linija pri amoni­tih med prvo in drugo kamrico primárni izvír -ega -a m izvir, ki se neposre­dno izliva iz vodonosnika PRIM.: sekundárni izvír primárni minerál -ega -a m mineral, ki krista­lizira istočasno kot kamnina okrog njega pri magmatskih, hidrotermalnih ali pnevmatolit­skih procesih in ohrani svojo prvotno sestavo S: prvôtni minerál primárni načín življenja -ega -a --m življenje organizma na začetni stopnji njegovega ra­zvoja, npr. vodni način življenja dvoživk S: prvôtni načín življenja primárni valôvi -ih -ôv m mn. (lat. undae primae) najhitrejši valovi, ki nastanejo pri longitudi­nalnem potresnem valovanju S: longitudinálni potrésni valôvi, pŕvi valôvi, P-valôvi primárni vôdni króg -ega -ega -a m kroženje vse vode na Zemlji S: svetôvni vôdni króg PRIM.: celínski vôdni króg, oceánski vôdni króg, sekundárni vôdni króg primárno ležíšče -ega -a s › avtohtóno naha­ jalíšče primárno mésto -ega -a s mesto nastanka mi­nerala, fosila ali kamnine S: primárna léga, prvôtno mésto P: sekundárno mésto primárno mórje -ega -a s › prvôtno mórje primárno nahajalíšče -ega -a s › avtohtóno nahajalíšče primárno potrésno valovánje -ega -ega -a s prostorsko potresno valovanje, pri katerem nihajo delci kamnin in tekočin okoli stalne točke v smeri širjenja potresnega valovanja in je njihova hitrost odvisna predvsem od gostote in elastičnosti snovi S: kompresíjsko potrésno valovánje, longitudinálno potrésno valovánje, prvôtno potrésno valovánje primáti -ov m mn. (red, lat. Primates) sesalci, ki vključujejo človeka, človeku podobne opice, nižje opice in polopice in so se v eocenu raz­vili iz žužkojedov S: prváki primésni minerál -ega -a m › akcesórni mi­nerál, minerálna primés primesnína -e ž neustr. › minerálna primés primitívna célica -e -e ž › enostávna osnôvna célica primitívna stôpnja -e -e ž začetna enostavna razvojna stopnja organizma primitívna vôda -e -e ž › juvenílna vôda, pr­vôtna vôda primitívna vŕsta -e -e ž rastlinski ali živalski organizem, ki se v daljšem časovnem obdo­bju ni specializiral in ima v primerjavi z višje razvitimi potomci primitivne znake primórdij -a m geološki čas neposredno pred nastankom Zemlje prioritétni zákon -ega -óna m zakon medna­rodne zoološke nomenklature, ki pri imeno­ vanju živali daje prednost najstarejši opisani taksonomski enoti pripravljálno délo -ega -a s vsako delo, s ka­terim se pripravi rudišče ali premogišče za odkopavanje prirástna čŕta -e -e ž › prirástnica prirástna gúba -e -e ž › prirástnica prirástna línija -e -e ž › prirástnica prirástnica -e ž črta, ki razmejuje sezonski prirastek skeleta pri nevretenčarjih, npr. pri školjčni lupini, polžji hišici S: prirástna čŕta, prirástna gúba, prirástna línija priródna meja -e -e ž zastar. › narávna meja priródna síla -e -e ž zastar. › narávna síla priródni magnét -ega -a m zastar. › narávni magnét priródni móst -ega -ú m zastar. › narávni móst prirojena vôda -e -e ž zastar. › juvenílna vôda, prvôtna vôda pritok -óka m vodni tok, ki se izliva v širši tok S: afluéntni tók prízma -e ž kristalni lik iz treh, štirih, šestih, osmih ali dvanajstih enakih kristalnih plo­skev, ki se sekajo v vzporednih robovih, npr. rombična prizma, trigonalna prizma, tetrago­nalna prizma, heksagonalna prizma prizmína -e ž neustr. › prízma probójnica -e ž zastar. › prebodíšče proboscídi -ov m mn. (red, lat. Proboscidea) rastli­ nojedi sesalci z masivnim skeletom, trobcem in sekalci, podaljšanimi v okle, ki živijo od eocena dalje, npr. mamut, afriški slon S: trób­ čarji pród -a m klastična usedlina s premerom pro­dnikov velikosti nad 2 mm, ki jih je zaoblila in odložila voda S: diluviálna gréz, prodôvje PRIM.: bréča, konglomerát, psefít pródje -a s neustr. › pród pródnik -a m zaobljen kos kamnine velikosti nad 2 mm, sestavni del proda ali konglome­ rata S: pródovec prodórna dolína -e -e ž › predórna dolína prodornína -e ž zastar. › eruptívna kamnína, predornína pródovec -vca m zastar. › pródnik prodovína -e ž neustr. › pród prodôvje -a s zastar. › pród productus apnénec -- -nca [prodúktus] m neu­str. › prodúktni apnénec produktívna plást -e plastí ž plast nakopičenih rudnih mineralov, premoga, nafte ali plina, ki jih je mogoče izkoriščati produktívni karbón -ega -a m zastar. karbonski skladi s produktivno plastjo prodúktni apnénec -ega -nca m paleozojski apnenec s skeleti produktusov prodúktus -a m (rod, lat. Productus) ramenonožec z zelo izbočeno ventralno in konkavno dorzal­no loputo, okrašeno z radialnimi ali koncen­tričnimi rebri, ki je živel v karbonu in permu profilíranje -a s izdelava geološkega profila próga -e ž › hodník prógasta glína -e -e ž neustr. › pásasta glína, várva prógasti kristál -ega -a m kristal, ki ima na plo­skvah vzporedne reliefne črte, nastale zara­di vzporedne rasti več kristalov, npr. pirit S: prógovec progenéza -e ž nastop spolne zrelosti osebka v zgodnejšem stadiju razvoja prej kot običajno prognóstični geolóški profíl -ega -ega -a m geološki profil, izdelan na podlagi meritev geoloških struktur na površini za določanje mesta raziskovalnih vrtin, potreb gradbeni­štva prognózna kárta -e -e ž karta ozemlja s predvi­denimi podatki o geološki zgradbi prognózna kárta rudonôsnih pólj -e -e -- --ž karta s predvidenimi podatki o razširjenosti rud na Zemljinem površju prógovec -vca m zastar. › prógasti kristál progradácija -e ž nasipavanje sedimenta na zu­nanjem robu delte ali morske obale progresívna metamorfóza -e -e ž metamorfo­za, pri kateri spremembe napredujejo od nižje stopnje k višji prokariónt -a m organizem, ki nima jedrne ma-se, obdane z membrano, in drugih organelov, ima pa DNA v eni krožni molekuli proklorít -a m zelen mineral iz skupine klori­tov, po sestavi med klinoklorom in chamosi­tom S: klinoklór, penín, ripidolít proksimálna usedlína -e -e ž usedlina, ki je bli­zu izvornemu območju P: distálna usedlína proksimálni -a -o prid. ki je bliže telesu, izvor­nemu območju, npr. proksimalni del okončin, proksimalni del turbidita P: distálni prolókul -a tudi prolókulus -a m najstarejša ka­ mrica hišice organizma, npr. pri foraminiferi, amonitu S: iniciálna kámrica, primárna kámri­ ca, protokónh, pŕva kámrica, začétna kámrica PRIM.: sekundárna kámrica prolókulus -a m › prolókul, protokónh prolúvij -a m usedlina, nastala iz nanosov hu­dournika S: hudoúrniška naplavína, hudoúr­niški grúšč próminske plastí -ih --ž mn. eocenski in oligo­censki konglomerati, drobnozrnati peščenjaki in laporovci, bogati s fosili, ki so se odlagali na območju osrednjih Dinaridov S: próminski skládi próminski skládi -ih -ov m mn. › próminske plastí proóstrak -a m ploščast podaljšek fragmokona pri belemnitih, ki se redko fosilno ohrani propán -a m brezbarven plin, aciklični ogljiko­vodik, sestavni del zemeljskega plina, ki je ob nafti v Zemljini skorji propén -a m brezbarven plin, nenasičen oglji­kovodik, ki nastaja pri krekiranju nafte propilít -a m hidrotermalno spremenjen andezit zelene barve, sestavljen iz klorita, kalcita, epidota, kremena in pirita propilitizírana cóna -e -e ž pas kamnin, spre­menjenih zaradi delovanja postmagmatskih procesov, predvsem delovanja hidrotermal­nih raztopin prósífo -a m del sifa v kamrici glavonožcev, ki ga obdaja septalna ogrlica S: éndosífo prosóma -e ž sprednji del telesa pri nekaterih pajkovcih in rakih prospékcija -e ž ogled, pregled zemljišča zara­di ugotovitve nahajališča mineralnih surovin, vode prostórska grúpa -e -e ž › prostórska sku­pína prostórska kristálna mréža -e -e -e ž › Bra­vaisova mréža, kristálna mréža prostórska skupína -e -e ž eden od 230 mo­žnih načinov razporeditve atomov v homoge­no tridimenzionalno mrežo v strukturi krista­la S: prostórska grúpa prostórsko potrésno valovánje -ega -ega -a s potresno valovanje, ki se širi v notranjosti Zemlje, npr. longitudinalno potresno valova­nje, transverzalno potresno valovanje 22 prostosléd -a m 1. prostor, na katerem je dovo­ljeno iskanje rudnine 2. › prostoslédec prostoslédec -dca m oseba, ki ima dovoljenje za iskanje mineralnih surovin na določenem območju S: prostosléd (2) prosutúra -e ž lobna linija med prolokulom in prvo kamrico pri amonitih protáspis -a m prvi razvojni stadij ličinke trilo­bita, ki ima kroglasto obliko, velik obglavni del, majhen pigidij, slabo segmentacijo in je velik od 0,25 mm do 1 mm PRIM.: meráspis prótasta tekstúra -e -e ž tekstura metamorfne kamnine, v kateri so podolgovati stebričasti kristali vzporedno prepleteni med seboj prótasti gnájs -ega -a m gnajs s protasto teks­turo prótenje -a s pojav, da se plast zaradi stranske­ga raztezanja razlomi v valjaste dele z daljšo osjo na smer raztezanja S: budináž proterozóik -a m eonotem med arhaikom in fa­nerozoikom S: algónkij, eokámbrij, rífej protilíčna modifikácija -e -e ž zastar. › enanti­omórfna modifikácija protismérni prelom -ega -ôma m prelom z vpadom, ki je nasproten vpadu plasti S: an­titétični prelom, heterotáktni prelom PRIM.: istosmérni prelom protísti -ov m mn. (kraljestvo, lat. Protista) enoce­lični rastlinski ali živalski organizmi z evka­riontsko membrano, brez skeleta ali z organ-skim, kalcitnim, kremeničnim skeletom, ki živijo od proterozoika dalje protoenstatít -a m neobstojna modifikacija magnezijevega enstatita, nastala pri termal­nem razpadu lojevca protofíti -ov m mn. (oddelek, lat. Protophyta) eno­celični rastlinski organizmi z evkariontsko celično steno, brez skeleta ali z organskim, kalcitnim, kremeničnim skeletom, ki živijo od proterozoika dalje S: prárastlíne protogín -a m zastar. › ortognájs protogingranít -a m zastar. › ortognájs protokónh -a m najstarejša kamrica hišice or­ganizma, npr. pri foraminiferi, amonitu S: iniciálna kámrica, primárna kámrica, prolókul, pŕva kámrica, začétna kámrica PRIM.: sekun­dárna kámrica protolít -a m kamnina, iz katere je z metamor­fozo nastala metamorfna kamnina S: izvórna kamnína, primárna kamnína, prvôtna ka­mnína protón -a m nukleon s pozitivnim nabojem protoplatfórma -e ž najstarejša platforma ob­močja prótovci -ev m mn. (razred, lat. Psilophytatae) prve višje kopenske rastline s preprostim telesom brez listov, ki so rasle v priobalnem pasu in so živele v silurju in devonu S: psilofíti protozóji -ev m mn. (podkraljestvo, lat. Protozoa) enocelični živalski organizmi z evkariontsko celično steno, brez skeleta ali z organskim, kalcitnim, kremeničnim skeletom, ki živijo od proterozoika dalje S: práživáli proustit -a [prustít] m temno rdeč, siv ali črn trigonalni mineral, srebrov arzenov sulfid, izomorfen s pirargiritom provalencienézija -e ž (rod, lat. Provalencienesia) polž s stožčasto involutno hišico, z neizraziti­mi prvimi zavoji in zelo razširjenim zadnjim zavojem, ki je živel v zgornjem miocenu provalencienézijske plastí -ih --ž mn. plasti s provalencienezijo v srednjem panoniju v Pa­nonskem bazenu provitrinít -a m maceral premoga iz skupine vitrinita, sestavljen iz ostankov celičnih sten S: telinít prozobránhiji -ev m mn. › pôlži predškŕgarji, prozobránhijski pôlži prozobránhijski pôlži -ih -ev m mn. (podrazred, lat. Prosobranchia) polži, ki imajo zaradi zasuka prebavil v času filogenetskega razvoja škrge pred srcem in živijo od kambrija dalje S: pôl­ži predškŕgarji, prozobránhiji prozórni minerál -ega -a m mineral, skozi ka­terega se vidi predmet na drugi strani, npr. sadra, muskovit próžna deformácija -e -e ž sprememba oblike telesa, ki se po prenehanju napetosti povrne v prvotno obliko S: elástična deformácija P: plástična deformácija próžni minerál -ega -a m mineral, ki se po pre­nehanju napetosti v litosferi povrne v prvotno obliko, npr. sljuda próžnostna stálnica -e -e ž obratna vrednost prožnostnega modula próžnostni módul -ega -a m razmerje med obremenilno mehansko napetostjo in defor­macijo kamnine, ki se izraža v newtonih na kvadratni meter S: módul elástičnosti pŕsna kóst -e kostí ž zastar. › gródnica, pŕsni­ ca, sternum (2) pŕsna plavút -e -i ž ena od parnih plavuti na prsnem delu teleostov S: pektorálna plavút pŕsnica -e ž neparna kost na trebušni ali spre­dnji strani prsnega koša pri večini vretenčar­jev S: gródnica, pŕsna kóst, sternum (2) pŕsni koš -ega kôša m del trupa, sestavljen iz prsnih vretenc, reber in prsnice pri večini vre­tenčarjev S: tóraks (3) pŕsni ščít -ega -a m srednji del telesa pri trilo­bitu, kjer so členki prosto gibljivi S: tóraks (1), trúpov ščít pŕsno vretence -ega -a s vsako od vretenc v prsnem delu hrbtenice pri večini vretenčarjev S: torakálno vretence pŕst prstí ž vrhnja plast tal, ki vsebuje malo raz­krojenih organskih snovi PRIM.: húmus prsténa svetlíca -e -e ž zastar. drobnozrnat, sla­bo vezan sfalerit prsténe alkálije -ih -ij ž mn. zastar. › zemeljske alkálije pŕstnica -e ž vsak od členastih podaljškov na distalnem delu dlančnice šape ali stopalni­ce pri večini vretenčarjev S: falánga, pŕstni člének pŕstni člének -ega -nka m › falánga, pŕstnica pŕva kámrica -e -e ž › prolókul, protokónh prváki -ov m mn. (red, lat. Primates) sesalci, ki vključujejo človeka, človeku podobne opice, nižje opice in polopice in so se v eocenu raz­vili iz žužkojedov S: primáti pŕva kózmična hitróst -e -e -i ž najmanjša hi­trost za krožni tir teles okoli Zemlje nad Ze­mljinim površjem, ki je 7910 km/s prvína -e ž 1. v množini prvi razred v sistematiki mineralov, v katerega so uvrščene snovi, ki v naravi niso vezane v spojine S: element (1) 2. v ednini vsak mineral od približno 20 samoro­dnih mineralov, npr. žveplo, železo, diamant, grafit S: element (2) 3. snov, ki je s kemični­mi postopki ni mogoče razstaviti S: element (3), kémični element pŕvi valôvi -ih -ôv m mn. (lat. undae primae) naj­hitrejši valovi, ki nastanejo pri longitudinal­nem potresnem valovanju S: longitudinálni potrésni valôvi, primárni valôvi, P­valôvi pŕvo mórje -ega -a s › prvôtno mórje prvôtna avreóla -e -e ž avreola (1), ki nastane pri kontaktni metamorfozi S: primárna av­reóla prvôtna geolóška meja -e -e -e ž meja različ­nih kamnin v času njihovega nastajanja S: primárna geolóška meja prvôtna kamnína -e -e ž › izvórna kamnína, protolít prvôtna plástnatost -e -i ž plastnatost, nastala istočasno z nastankom kamnine S: primárna plástnatost prvôtna poróznost -e -i ž poroznost, nastala istočasno z nastankom kamnine S: primárna poróznost prvôtna vôda -e -e ž voda, ki se izloči pri viso­ki temperaturi iz magme ali pri metamorfozi kamnin S: ascendéntna vôda, juvenílna vô­da, konátna vôda, mladóstna vôda, primitívna vôda, prirojena vôda PRIM.: vadózna vôda prvôtni minerál -ega -a m mineral, ki kristalizi­ra istočasno kot kamnina okrog njega pri ma­gmatskih, hidrotermalnih ali pnevmatolitskih procesih in ohrani svojo prvotno sestavo S: primárni minerál prvotnína -e ž zastar. › magmátska kamnína prvôtni načín življenja -ega -a --m življenje organizma na začetni stopnji njegovega ra­zvoja, npr. vodni način življenja dvoživk S: primárni načín življenja prvôtno mésto -ega -a s mesto nastanka mi­nerala, fosila ali kamnine S: primárna léga, primárno mésto P: drugôtno mésto prvôtno mórje -ega -a s morje, nastalo na Ze­mlji takoj po ohladitvi njenega površja in na­stanku padavin S: prámórje, primárno mórje, pŕvo mórje prvôtno nahajalíšče -ega -a s › avtohtóno na­ hajalíšče prvôtno potrésno valovánje -ega -ega -a s › kompresíjsko potrésno valovánje, longi­tudinálno potrésno valovánje, primárno po­trésno valovánje pržína -e ž zastar. › alevrít, mélj psamít -a m klastični sediment ali klastič­na kamnina, v kateri so klasti velikosti od 0,063 mm do 2 mm PRIM.: arenít, pések psamítni gnájs -ega -a m zastar. paragnajs, na­stal iz peščenjaka psefít -a m klastični sediment ali sedimentna kamnina, v kateri so klasti velikosti nad 2 mm PRIM.: bréča, konglomerát, pród, rudít psévdofosíl -a m anorganski ostanek ali sled, ki ima strukturo, podobno organski psévdoglej -a m tla z veliko primesi gline ali melja in slabo prepustno podlago, ki zaradi menjavanja prepojenosti z vodo in popolne izsušitve postanejo sivkasto in rjasto maro­gasta psévdohitínski ovoj -ega -ôja m organska hiši­ca pri sladkovodnih foraminiferah psévdokoluméla -e ž neprava kolumela pri ko­ralah, ki jo gradijo v sredini združeni septi psévdomorfóza -e ž pojav, pri katerem prevza­me mineral zunanjo kristalno obliko druge­ga minerala, litičnega zrna ali fosila zaradi preperevanja, oksidacije, nadomeščanja, npr. limonit po piritu, malahit po bakrovih mine­ralih psévdooídni apnénec -ega -nca m apnenec, ki vsebuje obrušene drobce alohtonega apnen­ca, kar spominja na ooide psévdoplánkton -a m plankton, ki se pritrjuje na lebdeče organizme ali predmete in na ta način živi planktonsko psévdopódij -a m nitasti izrastek celice psévdopunktátna lupína -e -e ž lupina pri bra­hiopodih, ki zaradi stebričkov v prizmatski plasti kaže na površini navidezno perforacijo psevdoschwagerina -e [psévdošvagerína] ž (rod, lat. Pseudoschwagerina) foraminifera iz reda fuzulinid z okroglo ali vretenasto hišico s te­sno zavitimi prvimi tremi zavoji, dvignjenimi drugimi zavoji in v bazi nagubanimi septi, ki je živela v spodnjem permu psevdoschwagerinski apnénec -ega -nca [psévdošvagerínski] m spodnjepermski te­mnosiv apnenec, ki vsebuje ostanke psevdo­schwagerin v Dolžanovi soteski psévdosferolít -a m sferolit, sestavljen iz dveh mineralov, ki rasteta iz istega centra, eden z vzporedno in drugi s poševno potemnitvijo psévdosotéške plastí -ih --ž mn. oligocenske plasti gline, glinavca, laporovca, peščenjaka, breče in konglomerata s plastmi rjavega pre­moga v Posavskih gubah psévdotéka -e ž nepravi cilindrični kalcitni skelet pri koralah, ki ga gradijo na obodu združeni septi psevdowollastonít -a m motno bel triklinski mineral, visokotemperaturna modifikacija wollastonita, nitasti silikat S: ciklowollastonit psévdozíljske plastí -ih --ž mn. srednjetriasne plasti temnih skrilavih glinavcev, litičnih pe­ščenjakov in tufov z vložki predornin v osre­dnjem delu slovenije psévdozúhiji -ev m mn. (podred, lat. Pseudosuchia) skupina triasnih plazilcev, iz katere so se razvili dinozavri, krokodili, leteči plazilci in ptice psilofíti -ov m mn. (razred, lat. Psilophytatae) prve višje kopenske rastline s preprostim telesom brez listov, ki so rasle v priobalnem pasu in so živele v silurju in devonu S: prótovci psilomelán -a m zmes trdih koloidnih man­ganovih oksidov, ki ima pogosto grozdasto natečno strukturo S: čŕni svitoglav, mangano­melán, romanechit pterodáktil -a m (rod, lat. Pterodactylus) pterozaver z razponom kril do 8 m, s kratkim repom, z zobmi, reduciranimi na sprednji del kljuna, ki je živel v juri in kredi pteropódi -ov m mn. (podred, lat. Pteropoda) plank­ tonski polži zaškrgarji, ki imajo nogo obliko­vano v dvoje plavalnih kril in navadno nosijo prosojno stožčasto ali spiralno hišico ter živi­jo od krede dalje S: krilonóžci, môrski metúlji pteropódni múlj -ega -a m zastar. › pteropódno bláto pteropódno bláto -ega -a s usedlina, pretežno iz hišic pteropodov S: pteropódni múlj pterozávri -ov m mn. (red, lat. Pterosauria) leteči plazilci s pnevmatičnimi kostmi, z letalno ko­žo, razpeto med podaljšanim četrtim prstom sprednjih okončin in zadnjimi okončinami, ki so živeli od zgornjega triasa do zgornje krede ptujskogórski peščenják -ega -a m spodnje­miocenski peščenjak v okolici Ptujske Gore Ptújsko-Ljútomerska depresíja -e -e ž neustr. › Ljútomerska sinklinála Ptújsko-Ljútomerska sinfórma -e -e ž › Ljútomerska sinklinála pucolán -a m v cementni industriji vsaka od kre­meničnih kamnin, ki se uporablja za izdelavo cementa (2), npr. diatomit, roženec, okreme­njeni tufi pucolánska lastnóst -e -i ž cementacijska la­stnost, ki jo ima trdna snov, nastala po reakci­ji pucolana in kalcijevega hidroksida púding granít ---a m neustr. › óblasti alkálni granít púding konglomerát ---a m konglomerat z dobro zaobljenimi prodniki različnih barv in zelo drobnozrnato osnovo, npr. prominski konglomerat puháljka -e ž zastar. › puhálka puhálka -e tudi puháljka -e ž kovinska cevka z ustnikom za pihanje v plamen gorilnika, s čimer se poviša temperatura plamena S: pu­hálnica puhálnica -e ž zastar. › puhálka púhlica -e ž svetlorumen, porozen, lahko dro­bljiv eolski sediment z zrnci pretežno kre­mena in kalcita velikosti od 0,05 mm do 0,01mm, ki je nastajal na višku glaciala púhlična lútkica -e -e ž lutki podobna apnenče­va konkrecija v puhlici púhlična poílovčena cóna -e -e -e ž preperelo in izluženo površje puhlice, nastalo v inter­stadialu in interglacialu pulzácijska teoríja -e -e ž starejša teorija o rit­mičnem širjenju in krčenju Zemlje pumpellyit -a [pampeliít] m zelen monoklinski mineral, kalcijev železov magnezijev manga­nov vodni skupinski silikat pumpellyitov prehnitov kreménov fácies -ega -ega -ega -a [pampeliítov prenítov] m metamorfni facies kamnin, ki so nastale pri tlakih pod 5 × 108 Pa in temperaturah od 300 °C do 400 °C punktátna lupína -e -e ž lupina pri brahiopodih s številnimi perforacijami purbeckij -a [purbékij] m zastar. obdobje razvo­ja spodnjekrednih skladov v beriasiju na ob­močju severozahodne Evrope pústa glína -e -e ž › peščéna glína pústi čŕni premog -ega -ega premóga m črni premog, siromašen s plini, ki predstavlja pre-hod v antracit S: sijájni čŕni premog pústi rjávi premog -ega -ega premóga m trdi rjavi premog z malo plinov in vode puščáva -e ž območje s skromnim rastjem ali brez njega, kjer je padavin manj kot 200 mm na leto puščávski pések -ega -ska m pesek, nastal v puščavah zaradi fizikalnega preperevanja, ki ga veter napiha in kopiči v sipine PRIM.: barhánov pések, vétrni pések P-valôvi -ôv [pé] m mn. najhitrejši valovi, ki nastanejo pri longitudinalnem potresnem va­lovanju S: longitudinálni potrésni valôvi, pri­márni valôvi, pŕvi valôvi pyrrhit -a [pirít] m › piroklór R rabdosóm -a m del korma pri graptolitu, v ka­terem so teke nanizane v ravnih ali povitih vrstah rábeljske plastí -ih --ž mn. zastar. › borovníška formácija rábeljski apnénec -ega -nca m črn karnijski apnenec, značilen za okolico Rablja PRIM.: lesnobŕdski apnénec rabljíva rúda -e -e ž zastar. ruda, katere izkopa­ vanje je ekonomsko upravičeno Racnogôrska bráhisinklinála -e -e ž brahisin­klinala iz triasnih, jurskih in krednih plasti na območju Racne gore S: Debélohríbska struk­túrna enôta rádanske plastí -ih --ž mn. paleocenske plasti konglomerata, peščenjaka in gline s premo­gom pri Zrečah rádeljske plastí -ih --ž mn. miocenske pla­sti debelozrnatega konglomerata s prodniki gnajsa, blestnika, amfibolita in filita na Ko­banskem, severno od mute in radelj ob Dra­vi ter v okolici Dravograda Rádgonska depresíja -e -e ž neustr. › Rádgon­ska udorína Rádgonska udorína -e -e ž pliocenska udori­na, zapolnjena s kvartarnimi sedimenti reke Mure na območju ob Muri nad Gornjo Rad­gono in na območju Goričkega radiálna cév -e ceví ž cev za pretok vode od vstopnega kanala do ambulakralnih nožic pri iglokožcih S: ambulakrálna cév radiálna ledeníška razpóka -e -e -e ž › podól­ žna ledeníška razpóka radiálna razpóka -e -e ž razpoka skozi os ge­ološke strukture, ki je nastala zaradi radialne tektonike radiálna rebra -ih reber s mn. pahljačasto razpo­rejeni grebeni na hišici ali lupini organizma radiálna struktúra -e -e ž 1. žarkasta razpore­ditev mineralnih zrn v konkrecijah ali man­deljnih S: radiálna zgrádba PRIM.: radiálno vláknata struktúra, sferolítna struktúra 2. rast kristalov v skeletih organizma, ki žarkasto izhajajo iz ene točke v vse smeri radiálna tektónika -e -e ž tektonika, pri kateri sile delujejo v smeri radija Zemlje, npr. tek­tonski jarek radiálna zgrádba -e -e ž › radiálna struktúra (1) radiálni premík -ega -a m › aksiálni premík radiálni prerez -ega -éza m › aksiálni presek, ósni presek, radiálni presek radiálni presek -ega -éka m presek, ki poteka skozi os S: aksiálni prerez, aksiálni presek, ósni prerez, ósni presek, radiálni prerez radiálno vláknata struktúra ---e -e ž dvodi­menzionalna ali tridimenzionalna struktura monoklinskih ali rombičnih mineralov, kate­rih vlakna rastejo iz ene točke PRIM.: radiál­na struktúra (1), sferolítna struktúra rádiks -a m 1. (rod, lat. Radix) močvirski polž z blago vretenčasto, gladko hišico, ki je živel v pliocenu 2. del zoba pri vretenčarjih, ki je v zobni jamici S: korenína (2) rádioaktívne toplíce -ih -íc ž mn. toplice s ter­malno vodo, ki je nizko radioaktivna rádioaktívni izotóp -ega -a m izotop, ki spon­tano prehaja v drug nuklid tako, da iz jedra izhajajo delci alfa, beta in sevanje gama rádioaktívni nuklíd -ega -a m nuklid, ki spon­tano razpada v drug nuklid tako, da iz jedra izhajajo delci alfa, beta in sevanje gama S: rádionuklíd rádioaktívno ravnotéžje -ega -a s ravnotežje, pri katerem razpade na časovno enoto toliko atomov ene vrste, kolikor jih nastane druge vrste radiogéni svínec -ega -nca m svinec, nastal kot končni produkt radioaktivnega razpada uran­-radijevega, torijevega ali uran-aktinijevega niza rádiografíja -e ž › rádiográfska analíza rádiográfska analíza -e -e ž metoda za ugota­vljanje radioaktivnosti kamnin in mineralov, pri kateri se kamnina ali mineral polaga na fotografsko ploščo in določa učinek radioak­tivnih žarkov na emulziji S: rádiografíja rádiohidrokémična metóda -e -e ž metoda, s katero se sledijo uran, torij in radon v talnih vodah rádiohidrokémično sledenje -ega -a s sledenje podzemnih tokov s kratkoživimi radioaktiv­nimi izotopi radioláriji -ev m mn. (razred, lat. Radiolaria) morske praživali s kremeničnim skeletom, ki živijo od kambrija dalje S: mréževci radiolárijski múlj -ega -a m zastar. › radiolárij­sko bláto radiolárijsko bláto -ega -a s usedlina pretežno iz hišic radiolarijev S: radiolárijski múlj radiolarít -a m kremenična kamnina z ostanki hišic radiolarijev radiolít -a m (rod, lat. Radiolites) 1. inverzni rudist brez por in kanalov v zgornji ali levi loputi, ki je živel v zgornji kredi 2. rudist iz skupine radiolitov, ki je živel v zgornji kredi radiolítni apnénec -ega -nca m zgornjekredni apnenec, ki vsebuje ostanke radiolitov radiométrična brázda -e -e ž zasek v kamni­no za jemanje vzorcev za radiometrične pre­iskave radiométrična separácija -e -e ž ločevanje mineralnih zrn po stopnji njihove radioaktiv­nosti radiométrična stárost -e -i ž starost minerala, kamnine ali fosila, izražena v letih, ki se do­loča z radiometričnim datiranjem S: izotóp­ska stárost P: rélativna stárost radiométrično datíranje -ega -a s določanje starosti snovi po količini radioaktivne prvine in produktov njenega razpada radiométrično vzorčevánje -ega -a s jemanje vzorcev za radiometrično datiranje radiometríja -e ž merjenje radioaktivnosti snovi rádionuklíd -a m zastar. › rádioaktívni nuklíd rádius -a m kost na palčevi strani podlakti, ki je proksimalno s sklepi povezana z nadlahtnico in podlahtnico, distalno pa s podlahtnico in zapestnimi kostmi pri vretenčarjih S: kožélj­nica radobójska fávna -e -e ž živali sarmatijske sta­rosti, značilne za območje Radoboja v Hrva­škem Zagorju Radôvljiška kotlína -e -e ž severozahodni del Ljubljanske kotline, nastal v miocenu, ko so se pri pogrezanju ločile Julijske Alpe od Ka­mniško-Savinjskih Alp, zapolnjen s terciarni­mi in kvartarnimi sedimenti in sedimentnimi kamninami S: Radôvljiško­Blejska kotlína Radôvljiško-Blejska kotlína -e -e ž › Radô­ vljiška kotlína rádula -e ž membranski trak pri mehkužcih, na katerem so v prečnih vrstah zobje za struže­nje hrane S: strgálo (2) ráhis -a m srednji vretenasti del prsnega in re­pnega ščita pri trilobitu ráki deseteronóžci -ov -ev m mn. (red, lat. Deca­poda) raki s petimi pari nog S: dekapód (1) ráki dvoklópniki -ov -ov m mn. (podrazred, lat. Ostracoda) sladkovodni ali morski raki z dvo­delno gladko ali ornamentirano hitinasto ali kalcitno lupino fižolaste oblike in z močno reduciranim telesom velikosti od 0,5 mm do 3 mm, ki živijo od kambrija dalje S: ostra­kódi Rakítniška grúda -e -e ž › Rakítniško­Blóška grúda Rakítniško-Blóška grúda -e -e ž gruda iz tri­asnih plasti, ki leži med Rakitno in Blokami S: Rakítniška grúda, Rakítniško­Cérkniška grúda Rakítniško-Cérkniška grúda -e -e ž › Ra­ kítniško­Blóška grúda ráki vitičnjáki -ov -ov m mn. (red, lat. Cirripedia) raki, ki so pritrjeni neposredno ali s pecljem na podlago, imajo kalcitni večploščni kara­paks, vitičaste noge za lovljenje hrane in ži­vijo od silurja dalje S: ciripédi ráma -e ž 1. vsak izmed petih členastih izrast­kov na vrhu čaše pri krinoidu S: bráhion (1) 2. mesnat, spiralno zavit organ s skeletno oporo v notranjosti lopute pri brahiopodu S: brahiálni aparát, brahídij, bráhion (2), ramén­ski aparát ramenonóžci -ev m mn. (deblo, lat. Brachiopoda) tentakulati z dvema bilateralno simetričnima loputama S: brahiopódi, pámehkúžci raménska lopúta -e -e ž rahlo izbočena, rav­na ali vbočena loputa pri ramenonožcih S: dorzálna lopúta, hŕbtna lopúta P: ventrálna lopúta raménska sklépna plôskev -e -e -kve ž neustr. › raménski sklep raménski aparát -ega -a m mesnat, spiralno za­vit organ s skeletno oporo v notranjosti lopu­te pri brahiopodu S: brahiálni aparát, brahídij, bráhion (2), ráma (2) raménski skelét -ega -a m skeletna opora lofo­forja pri ramenonožcih raménski sklep -ega sklépa m sklep med skle­pno ponvico lopatice in glavo nadlahtnice pri vretenčarjih rammelsbergít -a m siv rombični mineral, ni­kljev arzenid, izomorfen z löllingitom in sa­floritom ramózna korála -e -e ž korala, ki se vejasto razrašča rámsavski dolomít -ega -a m ladinijski in spo­dnjekarnijski dolomit v Bavarskih Alpah in na salzburškem randanít -a m temen diatomit s huminskimi snovmi rankinít -a m svetel monoklinski mineral, kalci­jev skupinski silikat rapakívi granít -ega -a m granit, v katerem so velika rdeča zrna ortoklaza obdana z belim plagioklazom rastlínska asociácija -e -e ž › rastlínska zdrúžba rastlínska zdrúžba -e -e ž skupnost rastlin, ki uspevajo ali so uspevale na istem prostoru, območju S: rastlínska asociácija rastlínstvo -a s rastline določenega območja ali obdobja, npr. karbonsko rastlinstvo, morsko rastlinstvo S: flóra PRIM.: géa, živálstvo Ráški prelom -ega -ôma m prelom v dinarski smeri od doline Idrije na severozahodu, mi­mo Deskel, Skalnice, Grgarja, Branika, Šta­njela do Ilirske Bistrice na jugovzhodu ravník -a m 1. z erozijo izravnan del Zemlji­ nega površja, npr. kraški ravnik, pliocenska izravnava S: izravnáva, peneplén, planôtasto povŕšje, uravnáva 2. › ekvátor ravnína simetríje -e --ž ravnina, ki deli lik na zrcalno enaki polovici S: plôskev somérnosti ravnínski kompléks -ega -a m notranja struk­tura karbonatov, nitratov in nekaterih boratov, pri katerih so anionske skupine v ravnini rávni prelom -ega -ôma m 1. lom kristala po razkolni ploskvi 2. lom drobnozrnate kamni­ne, npr. pri skrilavem glinavcu ravnotéžna skála -e -e ž balvan, ki se dotika podlage samo z manjšim delom svoje mase ravnotéžni kámenček -ega -čka m › otolít Rayleighjevo valovánje -ega -a [rejlijevo] s površinsko potresno valovanje, pri katerem nihajo delci retrogradno eliptično v vertikalni ravnini, pravokotno na Zemljino površje ráza -e ž zareza, ki jo povzroči trša snov, mine­ral v mehkejši snovi, mineralu in se uporablja za ugotavljanje relativne trdote razcépljeni vodonósnik -ega -a m vodonosnik, katerega vodno telo je razcepljeno v posame­zne rokave zaradi vmesnih neprepustnih use­dlin ali kamnin razdolomítenje -a s zmanjšanje količine dolo­mita v apnencu S: dedolomitizácija razgáljena meja -e -e ž geološka meja, ki ni pokrita s preperino ali vegetacijo razgaljnína -e ž zastar. 1. neporaščeno ozemlje s skalno podlago brez preperine 2. › kolúvij, pláz, zemeljski pláz raziskoválni rov -ega rôva m rov, narejen zara­di ugotavljanja zalog mineralne surovine S: sledílni rov raziskoválno vŕtanje -ega -a s globinsko vr­tanje v Zemljino skorjo zaradi ugotavljanja njene sestave S: geolóško vŕtanje, sondážno vŕtanje razklon svetlôbe -ôna --m pojav, da so vredno­sti fizikalnih lastnosti kristala različne glede na valovno dolžino svetlobe S: disperzíja (1) razkólek -lka m › razkólni kristál razkólna plôskev -e -kve ž ploskev v kristalu, vzporedna značilnim kristalografskim sme­rem, po katerih se kristal razkolje S: lómna plôskev razkólna razpóka -e -e ž pod mikroskopom vi­dna sled razkolne ploskve, ki leži pod kotom na ravnino zbrušenega mineralnega zrna razkólni kristál -ega -a m kristal, ki se kolje vzporedno z razkolnimi ploskvami S: mi­nerálni razkólek, razkólek razkólnost -i ž lastnost minerala, da se pri dro­bljenju kolje na drobce, ki jih omejujejo zna­čilne kristalne ploskve razkroj rúde -ôja --m neustr. › flotácija razlíka v póti -e -- --ž zastar. › fázna razlíka raznos -ôsa m zastar. › elúvij raznosmérni -a -o prid. ki ima zaradi svoje no­tranje zgradbe v različnih smereh različne fi­zikalne lastnosti S: anizotrópni P: izotrópni raznosmérnost -i ž 1. › anizotropíja 2. › ani­zotrópnost razorít -a m › kernít rázorski apnénec -ega -nca m apnenec cor­devolijske starosti s koralami, spongijami in polži na Razorju razpóka -e ž presledek v kamninah, nastal za­radi tlačnih, nateznih ali strižnih napetosti, npr. tektonska razpoka, diagenetska razpoka, natezna, strižna, tlačna razpoka razpoklínska poróznost -e -i ž trodimenzio­nalna mreža med seboj povezanih odprtih razpok, npr. tektonska razpoka, diagenetska razpoka, in kemičnih procesov, ki omogočajo nastanek vodonosne kamnine razpolôvna dôba -e -e ž čas, ko se količina pr­votnega radioaktivnega elementa zmanjša na polovico razporedítveni koeficient -ega -enta m › po­ razdelítveni kolíčnik razpršeno slojíšče -ega -a s neustr. pojavi mi­neralnih surovin na širšem prostoru razpršílna léča -e -e ž › konkávna léča rázred -éda m (lat. classis) biološka sistematska enota, ki združuje podobne ali sorodne re-dove rázred simetríje -éda --m zastar. › vŕsta sime­tríje razsíp -a m zastar. › elúvij raztróšena kamnína -e -e ž neustr. › preperéla kamnína razvál -a m zastar. › grúšč razvíti pópek -ega -pka m osrednji poglobljeni del amonitne hišice razvódje -a s meja med dvema porečjema ali povodjema razvoj -ôja m 1. spreminjanje genetske sesta­ve populacije v nasledstvenih generacijah S: evolúcija (1) 2. spreminjanje Zemljinega po­vršja zaradi fizikalnih in kemičnih procesov S: evolúcija (2) 3. skupek petrografskih in paleontoloških značilnosti kamnin, nastalih v kakem okolju in času, npr. nemški razvoj, metamorfni razvoj, mediteranski razvoj S: fácies, značáj razvoj mágme -ôja --m zvezno spreminjanje sestave magme zaradi frakcijske kristalizaci­je, asimilacije in mešanja magm S: evolúcija mágme razvójna stôpnja -e -e ž časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z značilnostmi v okviru celote, npr. epirogenetska razvojna stopnja, tektonska razvojna stopnja S: fáza (1), razvójni stádij razvójna teoríja -e -e ž v biologiji, paleontologiji teorija o spreminjanju organizmov, po kateri so se primitivni organizmi postopoma razvi­jali in specializirali S: descendéntna teoríja (2), evolucíjska teoríja, razvójni náuk razvójni náuk -ega -a m zastar. › descendén­tna teoríja (2), evolucíjska teoríja, razvójna teoríja razvójni stádij -ega -a m › fáza (1), razvójna stôpnja rdéča glína globôkega mórja -e -e ----ž › rdéči múlj rdéča ílovica -e -e ž › jerína, kráška ílovica, terra róssa rdéča ókra -e -e ž rjav do rdeč zelo drobnozrnat hematit rdéča pŕst -e prstí ž › jerína, kráška ílovica, terra róssa rdéča tla -ih tál s mn. › jerína, kráška ílovica, terra róssa rdéče álge -ih álg ž mn. (razred, lat. Rhodophyta) morske ali sladkovodne alge brez skeleta ali s kalcitnim skeletom, z rdečim in vijoličnim barvilom, pogosto ohranjene kot fosil zlasti v terciarnih apnencih, ki živijo od kambrija dalje S: rodofíti rdéče bláto -ega -a s zastar. › rdéči múlj rdéči bakrénec -ega -nca m › kuprít rdéči lápor -ega -ja m neustr. › rdéči láporovec rdéči láporovec -ega -vca m laporovec, ki je zaradi primesi železovih oksidov obarvan rdeče, npr. podsabotinske plasti, velikotrnske plasti rdéči múlj -ega -a m globokomorski mulj s hematitom S: rdéča glína globôkega mórja, rdéče bláto PRIM.: organogéna glína rdéči svitoglav -ega -áva m zastar. › hematít (2) rdéči želézovec -ega -vca m › hematít (2) reakcíjski obróč -ega -a m › reakcíjski pás reakcíjski pás -ega pasú m cona okrog kristal­ nega zrna, sestavljena iz drobnokristalnega minerala drugačne sestave, ki je nastala za­radi zaporedne kristalizacije iz magme S: re­ akcíjski obróč realgár -ja m ognjeno rdeč monoklinski mine­ral, arzenov sulfid reálni kristál -ega -a m kristal z nedokončano ali porušeno notranjo strukturo rebro -a s 1. vsaka od parnih kosti, ki poteka­jo od hrbtenice proti trebušnemu delu trupa ali prsnici pri večini vretenčarjev S: costa 2. radialni greben na lupini ali hišici nevreten­čarja recéntna fávna -e -e ž živali, ki živijo v holo­cenu S: recéntno živálstvo P: fosílna fávna recéntna flóra -e -e ž rastline, ki rastejo v holo­cenu S: recéntno rastlínstvo P: fosílna flóra recéntna vŕsta -e -e ž vrsta, ki živi v holocenu recéntni krás -ega -a m kras, na katerem pote­kajo procesi zakrasevanja S: aktívni krás recéntno rastlínstvo -ega -a s rastline, ki raste­jo v holocenu S: recéntna flóra P: fosílno ra­stlínstvo recéntno živálstvo -ega -a s živali, ki živijo v holocenu S: recéntna fávna P: fosílna fávna recipróčna kristalográfska mréža -e -e -e ž › indiréktna kristalográfska mréža réčna délta -e -e ž ravnina pred izlivom reke v morje, na kateri se rečni tok razveji v več manjših rokavov réčna dolína -e -e ž dolina, s prečnim prerezom v obliki črke V, ki jo je izdolbla reka PRIM.: ledeníška dolína 23 réčna erozíja -e -e ž erozija v vodotokih S: flu­ viálna erozíja réčna mréža -e -e ž del Zemljinega površja, s katerega odteka voda z eno reko s pritoki S: poréčje PRIM.: povódje réčna naplavína -e -e ž › fluviálni sediment, nanos réčna nasipína -e -e ž neustr. › fluviálni sedi­ment, nanos réčna sotéska -e -e ž ozka skalnata dolina, ki jo je izdolbla reka S: déber, sopót, sotéska, tésen, víntgar réčna strúga -e -e ž struga, stalno zapolnjena z vodo v različnih delih z različnim prečnim profilom réčna terása -e -e ž vodoravni ali položni del dolinskega pobočja, nastal zaradi poglablja­nja reke v lastne naplavine, npr. aluvialna te­rasa, pleistocenska terasa réčna tokôvnica -e -e ž navidezna črta, ki kaže smer gibanja delcev v tekoči vodi réčni sediment -ega -enta m sediment, ki ga je odložila reka, npr. prod réčnoledeníška usedlína -e -e ž zastar. › flúvio­glaciálni sediment, gláciofluviálni sediment réčnoledeníški sediment -ega -enta m zastar. › flúvioglaciálni sediment, gláciofluviálni sediment réd -a m (lat. ordo) biološka sistematska enota, ki združuje eno družino ali več podobnih ali sorodnih družin redíšče ledeníka -a --s del ledenika nad snežno mejo, kjer ledenik nastaja S: sréžno pólje rédke zemlje -ih -melj ž mn. oksidi lantanidov rédni trák -ega trakú m neustr. › rédni žárek rédni žárek -ega -rka m žarek, ki v optično eno­osnem kristalu niha v ravnini, pravokotni na optično os S: ordinárni žárek PRIM.: izrédni žárek redúkcija -e ž kemični proces sprejemanja ele­ktronov od drugega elementa (3) ali spojine P: oksidácija redukcíjski pogóji -ih -ev m mn. naravni pogo­ji, pri katerih ni prostega kisika S: anaeróbni pogóji redukcíjsko okólje -ega -a s okolje, v katerem zaradi pomanjkanja kisika prihaja do reduk­cije, npr. evksinski bazen reduzát -a m po Goldschmidtu mineralni produkt redukcijskih sedimentacijskih procesov, npr. premog, nafta, sedimentno žveplo REE ree-ja [ereé ereeja], m krat. (ang. rare earth elements) › elementi rédkih zemelj refleksíjska sposóbnost -e -i ž › odsévna sposóbnost refleksíjski goniométer -ega -tra m goniometer za merjenje kotov med kristalnimi ploskvami po odbojih svetlobe na njih refrakcíjska seizmika -e -e ž geofizikalna metoda, pri kateri se za ugotavljanje geolo­ške strukture uporabljajo spremembe loma hitrosti umetno povzročenega seizmičnega valovanja na različnih plasteh S: seizmično refrakcíjsko mérjenje refraktométer -tra m priprava za merjenje lo­mnega količnika svetlobe glede na kot popol­nega odboja refugiálno obmóčje -ega -a s območje, v kate­ro se zatečejo organizmi zaradi spremenjenih razmer okolja régasti kristál -ega -a m neustr. › prógasti kri­stál regenerácija -e ž 1. v biologiji ponovna rast izgu­bljenih telesnih delov 2. ponovna združitev ledenika po ledeniškem lomu regenerírano nahajalíšče minerálnih surovín -ega -a -- --s 1. nahajališče, v katerem so bili rudni minerali zaradi novih pogojev spreme­njeni, npr. zaradi rekristalizacije 2. nahajali­šče, v katerem izvirajo rudni minerali iz sta­rejšega, globlje ležečega nahajališča regionálna geologíja -e -e ž področje geolo­gije, ki proučuje prostorski razpored posa­meznih stratigrafskih in tektonskih enot na širšem območju regionálna metamorfóza -e -e ž metamorfoza, ki zajame veliko območje kamnin v globljih delih litosfere pri tlaku nad 2 × 108 Pa do 3 × 108 Pa in temperaturi 200 °C do 300 °C regionálni pláz -ega plazú m plaz, ki zajame več kvadratnih kilometrov veliko območje in je omejen z geološkimi strukturami regionálno kartíranje -ega -a s geološko karti­ranje večjih območij regionálno metamórfna kamnína -- -e -e ž ne­ustr. kamnina, spremenjena pod vplivom regi­onalne metamorfoze reglína -e ž zastar. › fumaróla regolít -a m 1. nesprijeta preperina na matični kamnini PRIM.: saprolít 2. nesprijeti kamnin­ski drobci na planetih, asteroidih in naravnih satelitih z atmosfero ali brez nje, nastali zara­di padcev meteoritov regresíja -e ž umikanje morja s kopnega PRIM.: transgresíja regresíjska naplavína -e -e ž sediment, ostal po regresiji regresíjska obála -e -e ž obala, nastala po re­gresiji regresíjski cíklus -ega -a m zaporedje odlaga­nja sedimentov zaradi umikanja morja regulárni môrski jéžek -ega -ega -žka m radi­alno simetrični morski ježek z močnimi bo­dicami in razvitim ambulakralnim poljem, ki živi na morskem dnu reichenhalski apnénec -ega -nca [rajhenhál­ski] m spodnjeanizijski apnenec v Bavarskih Alpah in na Salzburškem reiflinški apnénec -ega-nca [rájflinški] m zgor­njeanizijski, ladinijski in karnijski apnenec v vzhodnih Severnih Apneniških Alpah rekristalizácija -e ž proces tvorbe novih kristal­nih oblik mineralov v kamnini S: prekrista­lizácija PRIM.: kristalizácija rekviénija -e ž (rod, lat. Requienia) pahiodontna školjka z neenakima, spiralno zavitima lopu­ tama, od katerih je leva prirasla na morsko dno, ki je živela v kredi rekviénijski apnénec -ega -nca m apnenec z ostanki rekvienij relaksácijska razpóka -e -e ž razpoka, nastala pri popuščanju napetosti v kamninah Zemlji­ne skorje S: sprostítvena razpóka rélativna stárost -e -i ž starost minerala, ka­mnine ali okamnine, določena glede na nji­hov stratigrafski položaj ali razvoj P: radio­métrična stárost reliéf -a m 1. višinske razlike kakega obmo­čja na Zemljinem površju S: konfigurácija povŕšja 2. meja med dvema mineraloma ali mineralom in imerzijsko tekočino, vidna pod mikroskopom zaradi različnih lomnih količ­nikov, npr. jasen relief, močen relief reliéfna energíja -e -e ž energija, ki jo pogojuje višinska razlika kakega območja reliéfna kárta -e -e ž karta, ki kaže relief Ze­mljinega površja relíktna fávna -e -e ž živali, ki so se ohranile iz starejših geoloških obdobij relíktna flóra -e -e ž rastline, ki so se ohranile iz starejših geoloških obdobij relíktni minerál -ega -a m prvotni mineral, ki je obstal v metamorfozirani kamnini in se je ohranil s svojimi prvotnimi lastnostmi relíktni sediment -ega -enta m sediment na ce­linski polici, nastal v procesih, ki zdaj niso več aktivni remanéntna magnetizácija -e -e ž neustr. › preostálo namagnétenje, remanéntno nama­gnétenje remanéntni magnetízem -ega -zma m magne­ tizem v kamnini, ohranjen iz časa pridoblje­nega ali spremenjenega namagnetenja ka­mnine, ki ga je povzročilo nekdanje Zemljino magnetno polje remanéntno namagnétenje -ega -a s v prete­klosti pridobljeno in ohranjeno namagnetenje kamnin S: preostálo namagnétenje Rémšniški narív -ega -a m › Rémšniški pokrov Rémšniški pokrov -ega -ôva m pokrov iz silur­skih in devonskih skrilavcev, ki se razprostira od remšnika in radelj do Prevalj in slovenj Gradca S: Rémšniški narív renardít -a m rumen rombični sekundarni ura­nov mineral, svinčev vodni hidroksidni ura­nat fosfat rendzína -e ž humusna tla, nastala na karbona­tni matični kamnini v pasu zmerne klime renierít -a m mineral, bakrov cinkov železov germanijev arzenov sulfid Rénski tektónski járek -ega -ega -rka m tek­tonski jarek na območju Porenja v Nemčiji rentgenográm -a m › difraktográm rentgenomórfno kristálno stánje -ega -ega -a s zastar. stopnja kristalizacije v mineralu, ki se lahko določi le z rentgensko preiskavo réntgenska cév -e ceví ž elektronka kot del rentgenskega aparata, ki je vir rentgenske svetlobe réntgenska fluorescénca -e -e ž metoda za določanje snovi z obsevanjem z rentgensko svetlobo, ki vzbudi v snovi lastno sevanje z zanjo značilno valovno dolžino réntgenska svetlôba -e -e ž elektromagnetno valovanje z zelo kratkimi valovnimi dolžina­mi velikosti med 0,01 µm in 1 µm S: réntgen­ski žárek, žárek X réntgenski aparát -ega -a m naprava z rentgen­sko cevjo za preiskovanje in določanje kri­stalne zgradbe mineralov réntgenski diagrám -ega -a m › difraktográm réntgenski žárek -ega -rka m › réntgenska svetlôba réntgensko žárkovje -ega -a s neustr. › rént­ genska svetlôba reologíja -e ž veda o trajnih ali začasnih defor­macijah kamnin pri nateznih, tlačnih in stri­žnih napetostih, trajanju napetosti in vplivu temperature répen -pna m v kamnoseštvu repenski apnenec répenska formácija -e -e ž zgornjekredna formacija, ki združuje repenski in kopri­vski apnenec na Krasu S: répenska obréžna tvórba 23 répenska obréžna tvórba -e -e -e ž zastar. › répenska formácija répenski apnénec -ega -nca m siv zgornjekre­dni rudistni apnenec iz okolice Repentabra réperni horizónt -ega -a m 1. stratigrafski hori­zont, določen npr. s fosili S: vodílni horizónt (1) 2. rudonosni horizont, določen z minerali, po katerem se razvrščajo drugi horizonti ka­kega območja S: vodílni horizónt (2) repna plavút -e -i ž zadnja plavut pri vodnih vretenčarjih S: kavdálna plavút repni ščít -ega -a m zadnji del karapaksa pri trilobitih, kjer so členki navadno zrasli S: pi­gídij, zádek repno vretence -ega -a s vsako od vretenc v repnem delu hrbtenice S: kavdálno vretence reprezentatívni osnôvni volúmen -ega -ega -mna m (krat. REV) majhen del celotne kamni­ne, ki je dovolj velik, da omogoča določitev strukture ter fizikalnih in kemičnih lastnosti mineralov, značilnih za celotno kamnino reptíli -ov m mn. (razred, lat. Reptilia) vretenčarji spremenljive telesne toplote, ki dihajo s plju­či, ležejo jajca ali kotijo žive mladiče, npr. tiranozaver S: plazílci resekvéntna réka -e -e ž dolina, ki jo je reka izdobla v smeri vpada geoloških struktur resoplavútarice -ic ž mn. (red, lat. Crossopterygii) ribe kostnice s hrbtno struno in delno poko­stenelimi vretenci in resastimi plavutmi, ki so razporejene kot okončine pri tetrapodih, zato so izhodiščna oblika za razvoj tetrapodov in živijo od devona dalje, npr. latimerija S: kro­sopterígiji resorbírani kristál -ega -a m kristal minerala, ki ima votlinice in zajede zaradi izluževanja, npr. kremen v predornini, skeletni olivin S: okosteni kristál, okóstni kristál, skelétni kri­stál (1) Réški paleogénski bazén -ega -ega -a m › Réški sinklinórij Réški sinklinórij -ega -a m sinklinorij iz paleo­genskih apnencev in flišnih plasti, ki sega od lokev na krasu do klane pri reki v smeri severozahod–jugovzhod S: Réški paleogén­ski bazén, Réški terciárni bazén Réški terciárni bazén -ega -ega -a m › Réški sinklinórij reténcija vôde v kamníni -e -- -- --ž zadrževa­nje vode v kamnini zaradi kapilarnosti retencíjski čas -ega čása m čas zadrževanja snovi, npr. vode, ogljika v določenem okolju ali sistemu S: zadrževálni čas rétij -a m stopnja zgornjega triasa med norijem in hettangijem retrográdna epigenéza -e -e ž › diaftoréza, retrográdna metamorfóza retrográdna erozíja -e -e ž erozija doline v na­sprotni smeri vodnega ali ledeniškega toka retrográdna metamorfóza -e -e ž metamor­foza, pri kateri visokotemperaturni minerali preidejo v nizkotemperaturne S: diaftoréza, retrográdna epigenéza reuverij -a m stopnja zgornjega pliocena med dakijem in predtegelenskim glacialom v sre­dnji evropi S: levantínij REV rev-ja [erevé ereveja] m krat. (ang. repre­zentative elementary volume) › reprezentatívni osnôvni volúmen reverzibílni procés -ega -a m proces, ki poteka v obeh smereh P: ireverzibílni procés reverzna magnétna polárnost -e -e -i ž pribli­žno sovpadanje severnega geomagnetnega pola z južnim geografskim polom in južnega geomagnetnega pola s severnim geografskim polom reverzni istosmérni prelom -ega -ega -ôma m prelom, pri katerem je krovninsko krilo dvi­gnjeno vzdolž prelomne ploskve, nagnjene v isto smer kot vpad plasti na krilih reverzni nasprotnosmérni prelom -ega -ega -ôma m prelom, pri katerem je krovninsko krilo dvignjeno vzdolž prelomne ploskve, nagnjene v nasprotno smer kot vpad plasti na krilih reverzni prelom -ega -ôma m poševni prelom, pri katerem je krovninsko krilo dvignjeno vzdolž prelomne ploskve Reynoldsovo števílo -ega -a [rejnoldsovo] s pretok tekočin in sil, odvisnih od gostote merjene tekočine, njene viskoznosti, hitrosti toka ter dimenzije telesa, pomembno za hid­rodinamične modele rezálni stroj -ega -ôja m priprava za rezanje mineralov, fosilov in kamnin v ploščice za brušenje in poliranje S: žága reziduálno nahajalíšče minerálnih surovín -ega -a -- --s nahajališče mineralnih surovin, nastalo s preperevanjem kovinskih in neko­vinskih mineralov blizu Zemljinega površja ali na njem rezinít -a m različek eksinita, v katerem prevla­duje smola rezistát -a m sediment, obogaten s kemično odpornimi minerali, ki so ostali po prepere­vanju, npr. kremenov pesek s cirkonom, ruti­lom, ilmenitom, zlatom Rhodanski bazén -ega -a [ródanski] m bazen (1) s terciarnimi usedlinami in kamninami v dolini reke Rhone S: Rhonski bazén Rhonski bazén -ega -a [rónski] m bazen (1) s terciarnimi usedlinami in kamninami v dolini reke Rhone S: Rhodanski bazén rhuddanij -a [rudánij] m stopnja spodnjega si­lurja med ashgillijem in aeronijem ríbji skrílavec -ega -vca m neustr. › kómenski apnénec Ríbniška sinklinála -e -e ž sinklinala v meta­morfnih kamninah, zapolnjena s terciarnimi in kvartarnimi sedimenti in sedimentnimi ka­mninami, ki ločuje Pohorje od Kozjaka Ríbniško-Sélniški tektónski járek -ega -ega -rka m tektonski jarek, zapolnjen z miocen­skimi in kvartarnimi plastmi na območju med Vuzenico, Ribnico in Lovrencem na zaho­dnem Pohorju Richterjeva léstvica -e -e [ríhterjeva] ž lestvica moči potresa z desetimi stopnjami, določena glede na magnitudo potresa S: magnitúdna léstvica, potrésna léstvica (2), potrésna skála (2) riebeckit -a [ribekít] m moder ali črn mono­klinski natrijev železov mineral iz skupine amfibolov rífej -a m zastar. › proterozóik ríft -a m › ríftna dolína, ríftni járek ríftna dolína -e -e ž dolg, izrazit jarek, omejen z vzporednimi ali približno vzporednimi nor­malnimi prelomi, ki nastajajo zaradi razte­zanja in tanjšanja kontinentalne skorje, npr. Vzhodnoafriški riftni jarek S: ríft, ríftni járek, táfrogeosinklinála ríftni járek -ega -rka m dolg, izrazit jarek, ome­jen z vzporednimi ali približno vzporedni­mi normalnimi prelomi, ki nastajajo zaradi raztezanja in tanjšanja kontinentalne skorje, npr. Vzhodnoafriški riftni jarek S: ríft, ríftna dolína, táfrogeosinklinála riodacít -a m kenotipna predornina granitske skupine s kalijevimi in natrijevimi glinenci riolít -a m predornina granitske skupine s pre­vladujočimi kalijevimi glinenci S: liparít riolítni túf -ega -a m tuf, nastal z izbruhom gra­nitne magme ripidolít -a m › klinoklór, proklorít ripple mark -- -a [rípl márk] m › tokôvna si­pínica ríss -a m › ríška hládna dôba, ríški glaciál ríška hládna dôba -e -e -e ž stopnja med min­delsko-riškim in riško-würmskim interglaci­alom v Alpah S: ríss, ríški glaciál ríški glaciál -ega -a m stopnja med mindelsko­-riškim in riško-würmskim interglacialom v Alpah S: ríss, ríška hládna dôba ríško-würmska tôpla dôba -e -e -e [vírmska] ž stopnja med riškim in würmskim glacialom v Alpah S: ríško­würmski ínterglaciál ríško-würmski ínterglaciál -ega -a [vírmski] m stopnja med riškim in würmskim glacialom v Alpah S: ríško­würmska tôpla dôba rítmična sedimentácija -e -e ž ponavljanje sedimentacije dveh ali več plasti S: rítmično menjávanje plastí rítmična tekstúra -e -e ž tekstura sedimentov ali nahajališč mineralnih surovin, ki se pona­vlja v eni plasti ali več plasteh rítmično menjávanje -ega -a s neustr. › rítmič­na sedimentácija rítmično menjávanje plastí -ega -a --s › rít­mična sedimentácija rítmično skórjasta tekstúra -- -e -e ž skorjasta tekstura, ki se ponavlja v zaporednih interva­lih ritmít -a m zaporedje plasti, ki se ponavlja v rit­mični sedimentaciji rjáva júra -e -e ž z železovimi oksidi obarvane rjave kamnine doggerske starosti v srednji evropi rjáva tla -ih tál s mn. z železovimi oksidi rjavo obarvan prepereli površinski del litosfere rjávi mangánovec -ega -vca m zastar. › man­ganít rjávi mármor -ega -ja m marmor z večjo pri­mesjo železovih mineralov rjávi premog -ega premóga m premog, nastal s karbonizacijo močvirskih dreves, s kurilno vrednostjo od 8000 kJ do 23.000 kJ, 60 % do 77 % ogljika in 10 % do 60 % vode PRIM.: mehki rjávi premog, tŕdi rjávi premog rjávi svitoglav -ega -áva m zastar. › goethit rjávi želézovec -ega -vca m › limonít roádij -a m stopnja srednjega perma med kun­gurijem in wordijem róbna vôda -e -e ž voda, ki obdaja ležišča nafte ali plina róbna vrtína -e -e ž vrtina, s katero je ugoto­vljena meja nahajališča mineralnih surovin, premogišča, naftnega ali plinskega polja rôčni člôvek -ega -éka m (vrsta, lat. Homo habilis) najstarejši predstavnik v razvojnem nizu člo­veka, ki je živel v starejšem pleistocenu S: sprétni člôvek rôčno vŕtanje -ega -a s vrtanje z močjo rok, npr. pri pedoloških raziskavah ród -ú m (lat. genus) biološka sistematska enota, ki združuje podobne ali zelo sorodne vrste, npr. belodon, človečnjak ródanska orogenétska fáza -e -e -e ž oroge­netska faza alpidske orogeneze v pontiju róding -a m tekstura metamorfnih kamnin z usmerjenimi kremenovimi žilami rodingít -a m srednje- do debelozrnata globoč­nina gabrske skupine, ki ima poleg kalcijevih tudi barijeve in stroncijeve glinence, mono­klinske piroksene in grosular rodofíti -ov m mn. (razred, lat. Rhodophyta) morske ali sladkovodne alge brez skeleta ali s kalci­tnim skeletom, z rdečim in vijoličnim barvi­lom, pogosto ohranjene kot fosil zlasti v ter­ciarnih apnencih, ki živijo od kambrija dalje S: rdéče álge rodoíd -a m z rdečimi algami obraščen, nava­dno kroglast ali elipsoiden kamninski ali or­ganski klast rodokrozít -a m rožnat trigonalni mineral, man­ganov karbonat s primesmi kalcija in železa S: dialogít, rosínka rodolít -a m kamnina, ki jo v pretežni meri gra­dijo rodoidi rodonít -a m svetlo rožnat do rožnato rdeč tri­klinski mineral, kalcijev manganov nitasti silikat, večkrat s primesmi železa, magnezija ali cinka S: manganolít Ródopski masív -ega -a m geotektonska eno­ta, sestavljena pretežno iz predkambrijskih, v manjši meri iz paleozojskih in mezozojskih kamnin in delno prekrita s terciarnimi sedi­menti, ki poteka od Srbsko-Makedonskega masiva proti jugovzhodu skozi Egejsko in Pirinsko makedonijo rôgljasti kristál -ega -a m zastar. v eni smeri močno razpotegnjen kristal z ostrim vrhom rógljev kót -ega -a m neustr. ostri kot romboedr­ske ploskve pri trigonalnih kristalih rogolíčnik -a m zastar. › rožénec rogováča -e ž temno zelen do črn monoklinski mineral, kalcijev magnezijev železov amfi­bol rogováčna kamnína -e -e ž › amfibólovec, hornblendít rogováčni andezít -ega -a m predornina dio­ritske skupine z rogovačo kot značilnim mi­neralom rogováčni diorít -ega -a m globočnina diorit­ske skupine z rogovačo kot značilnim mine­ralom rogováčni gábro -ega -a m globočnina gabrske skupine z rogovačo kot značilnim minera­lom rogováčni granít -ega -a m globočnina granit­ske skupine z rogovačo kot značilnim mine­ralom rogováčnik -a m zastar. › amfibólovec, horn­blendít rogováčni sienít -ega -a m globočnina sienit­ske skupine z rogovačo kot značilnim mine­ralom rógovec -vca m drobnozrnata metamorfna ka­mnina, bogata s kremenom S: kornít (1) rogovínasto srebró -ega -á s neustr. › kerargi­rít (2), klorargirít romanechit -a [romanehít] m › psilomelán románij -a m stopnja zgornjega pliocena med dakijem in zgornjim villafranchijem v Para­tetidi rómbasti dvanajstérec -ega -rca m neustr. › rómbni dodekaéder rómbična bípiramída -e -e ž bipiramida z osmimi enakimi raznostraničnimi trikotniki S: ortorómbična bípiramída rómbična bípiramídna vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol mmm) vrsta simetrije, ki ima tri pravokotne dvoštevne osi in skoznje tri rav­nine simetrije S: ortorómbična bípiramídna vŕsta simetríje rómbična piramída -e -e ž piramida s štirimi enakimi raznostraničnimi trikotniki in rom­bom kot osnovnim pinakoidom S: ortoróm­bična piramída rómbična piramídna vŕsta simetríje -e -e -e -­ ž (simbol mm) vrsta simetrije, ki ima navpično dvoštevno os in skoznjo dve ravnini simetrije S: ortorómbična piramídna vŕsta simetríje rómbična prízma -e -e ž prizma z dvema pa­roma enakih vzporednih pravokotnikov S: ortorómbična prízma rómbična sfenoédrična vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol 222) vrsta simetrije, ki ima tri pravokotne dvoštevne osi S: ortorómbična sfenoédrična vŕsta simetríje, sfenoédrična vŕ­sta simetríje (1) rómbična singoníja -e -e ž kristalografski sis­tem s tremi različno dolgimi kristalografskimi osmi in pravimi koti med njimi S: ortoróm­bična singoníja, ortorómbični kristalográfski sistém, rómbični kristalográfski sistém rómbični kristalográfski sistém -ega -ega -a m kristalografski sistem s tremi različno dolgimi kristalografskimi osmi in pravimi koti med njimi S: ortorómbična singoníja, ortorómbični kristalográfski sistém, rómbična singoníja rómbični minerál -ega -a m mineral, ki kristali v rombičnem kristalografskem sistemu S: or­ torómbični minerál rómbični sfenoéder -ega -dra m kristalni lik s štirimi enakimi raznostraničnimi trikotniki, od katerih sta dva s skupnim robom zasukana proti drugima dvema za poljuben kot S: or­torómbični sfenoéder rómbni dodekaéder -ega -dra m kristalni lik v kubičnem kristalografskem sistemu z dvanaj­stimi rombi S: granatoéder, rómbni dvanaj­steroplôskvenik, rómbski dodekaéder rómbni dvanajsteroplôskvenik -ega -a m › rómbni dodekaéder rómbni porfír -ega -ja m zastar. paleotipni riolit z vtrošniki ortoklaza rombaste oblike rombododekaéder -dra m neustr. › rómbni do­dekaéder romboéder -dra m kristalni lik v trigonalnem kristalografskem sistemu s šestimi rombi, od katerih imajo po trije skupni vrh in so proti spodnjim zasukani za 60° romboédrska razkólnost -e -i ž popolna raz­kolnost po ploskvi romboedra, npr. pri trigo­nalnih karbonatih rombopiramídna simetríja -e -e ž neustr. › or­torómbična piramídna vŕsta simetríje, rómbič­na piramídna vŕsta simetríje romboplôskvenik -a m neustr. › romboéder rombosfenoédrična simetríja -e -e ž neustr. › ortorómbična sfenoédrična vŕsta simetríje, rómbična sfenoédrična vŕsta simetríje rómbski dodekaéder -ega -dra m › rómbni dodekaéder rómbski kristalográfski sistém -ega -ega -a m neustr. › ortorómbična singoníja, ortorómbič­ni kristalográfski sistém, rómbična singoníja, rómbični kristalográfski sistém rómbski sestáv -ega -a m neustr. › ortoróm­bična singoníja, ortorómbični kristalográfski sistém, rómbična singoníja, rómbični kristalo­gráfski sistém rosickyit -a [rosikít] m › žveplo gáma rosínka -e ž › rodokrozít rosolít -a m vijoličen ali rožnat različek grosu­ larja S: landerít rostrokónhi -ov m mn. (razred, lat. Rostroconchia) školjkam podobni mehkužci z dvodelno lupi­no, na zgornji strani podaljšano v ozek kljun, ki so živeli od kambrija do perma róstrum -a m neparna kalcitna ploščica v za­dnjem, pritrjenem delu zunanjega skeleta ra­ka vitičnjaka Róško nagúbano obmóčje -ega -ega -a s ob­močje iz triasnih, jurskih in krednih plasti, na severovzhodu omejeno z Žužemberškim prelomom, na zahodu pa se nadaljuje v Za­hodnodolenjske mezozojske grude rotacíjska hipotéza -e -e ž hipoteza o nastanku nebesnih teles pri rotaciji vesoljske meglice rotacíjski elipsoíd -ega -a m 1. › négativni óp­tični enoósni elipsoíd, négativni rotacíjski elip­soíd 2. › pózitivni óptični enoósni elipsoíd, pózitivni rotacíjski elipsoíd rotacíjski prelom -ega -ôma m prelom, pri ka­terem se obe krili okoli skupne osi relativno sučeta v nasprotni smeri rotliegendes -a [rotlígendes] m spodnjeperm­ska serija med gzhelijem in zechsteinom v srednji evropi rotnovéška formácija -e -e ž srednjepermske plasti črnega apnenca in skrilavega laporovca s fuzulinami v Karavankah rov rôva m vsaka cevasta votlina v Zemljini no­tranjosti, npr. sledilni rov rožénčeva konkrécija -e -e ž konkrecija iz ro­ženca rožénec -nca m različno obarvana mikrokri­stalna sedimentna kamnina, sestavljena pre­težno iz vlaknatega kalcedona S: drésva, rogolíčnik róževec -vca m različek kremena, obarvan za­radi titana, okrasni kamen (1) roževínasto srebró -ega -á s zastar. › kerargirít (2), klorargirít RQD rQD-ja [erkudé erkudeja] m krat. (ang. rock quality designation) stopnja razpokanosti ka­mnine v vrtini, ki se ocenjuje z razmerjem med dolžino vrtine in dolžino jeder, daljših od 10 cm r-stratégi -ov [er] m mn. organizmi, ki se v ugo­dnem okolju hitro množijo in gradijo nesta­bilno populacijo P: k­stratégi rtínskij -a m stopnja spodnjega perma med sak­marijem in chihsijem rubelít -a m rožnat litijev turmalin PRIM.: el­baít rubín -a m rdeč korund, dragi kamen PRIM.: korúnd rubínov spinél -ega -a m temno rdeč različek spinela, dragi kamen rúda -e ž združba naravnih kovinskih ali neko­vinskih mineralov, ki imajo gospodarski po­men, in jalovine S: rúdna mása rúda pod nébom -e -- --ž neustr. › dnévni kop, površínski kop rudárjenje -a s pridobivanje rude rudárska geologíja -e -e ž › rúdniška geolo­gíja rudárski geológ -ega -a m geolog, ki na ob­močju rudnika, premogovnika ali naftnega polja načrtuje in vodi geološke raziskave S: montángeológ Rúdeniška antiklinála -e -e ž neustr. › Rúdni­ška antiklinála rudíst -a m pahiodontna školjka s priraslo lo­puto v obliki čaše ali zavitega roga in prosto loputo v obliki ploščastega pokrovčka, ki je živela v juri in kredi rudístna bréča -e -e ž breča iz ostankov rudi­stov rudístni apnénec -ega -nca m zgornjekredni apnenec z ostanki rudistov v Zunanjih Dina­ridih rudíšče -a s › nahajalíšče minerálnih surovín rudít -a m klastična kamnina, v kateri prevladu­jejo oglata ali zaobljena zrna velikosti nad 2 mm PRIM.: bréča, konglomerát, psefít rúdna bréča -e -e ž breča iz kosov rude rúdna kamnína -e -e ž neustr. › rúda rúdna kárta -e -e ž zastar. › metalogenétska kárta rúdna kontúra -e -e ž zastar. › kontúra naha­jalíšča minerálnih surovín rúdna léča -e -e ž nakopičenje rudnih mine­ralov v obliki leče PRIM.: rúdna žíla, rúdno teló rúdna mása -e -e ž › rúda rúdna paragenéza -e -e ž različni minerali, ki so nastali v enakih ali podobnih fizikalnih in kemičnih pogojih v nahajališču mineralnih surovi S: paragenéza minerálov (2) PRIM.: asociácija (2) rúdna raztopína -e -e ž mineralna raztopina, iz katere se izločajo rudni minerali rúdna rezerva -e -e ž › geolóška zalóga rúdna zalóga -e -e ž › geolóška zalóga rúdna zmesnína -e -e ž zastar. ruda iz več raz­ ličnih mineralov rúdna žíla -e -e ž z rudnimi minerali zapolnje­na razpoka v prvotni kamnini PRIM.: rúdna léča, rúdno teló rudníca -e ž zastar. › minerálna vôda, slátina rúdnik -a m prostor, navadno pod Zemljinim površjem, kjer se pridobiva ruda rúdni konglomerát -ega -a m konglomerat s prodniki ali z osnovo iz rudnih mineralov rúdnik premóga -a --m › premogôvnik rúdni mikroskóp -ega -a m zastar. › mikroskóp z odsévno svetlôbo rúdni minerál -ega -a m 1. mineral, ki po svoji sestavi in količini upravičuje gospodarsko iz­koriščanje 2. zastar. › nepresévni minerál rudnína -e ž zastar. › minerál rúdni nivó -ega -ja m globina, na kateri se v geološki formaciji pojavlja orudenje (2) S: rudonôsni nivó rudninoslôvje -a s zastar. › mineralogíja rudnínska skórja -e -e ž zastar. mineralna pre­vleka na kamnini rudnínstvo -a s neustr. › mineralogíja rúdni obrúsek -ega -ska m › mikroskópski preparát (1), obrúsek rúdni pojav -ega -áva m pojav rude v kamnini rúdni rokáv -ega -a m rudno telo nepravilne podolgovate oblike z izometričnim prečnim presekom Rúdniška antiklinála -e -e ž antiklinala s sre­dnjeoligocenskimi, egerijskimi in miocen­skimi plastmi, ki se razprostirajo od savinje proti vzhodu in v triasnih plasteh od Žusma preko Rudnice in Podčetrtka naprej na Hrva­ško S: Rúdniško­Ivánjska antiklinála rúdniška geologíja -e -e ž področje geologije, ki zajema geološko raziskovanje na območju rudnika, premogovnika ali nahajališča nafte S: rudárska geologíja Rúdniško-Ivánjska antiklinála -e -e ž › Rú­dniška antiklinála rúdno nahajalíšče -ega -a s › nahajalíšče mi­ nerálnih surovín rúdno slojíšče -ega -a s zastar. › nahajalíšče minerálnih surovín rúdno teló -ega -ésa s sklenjeno nakopičenje rudnih mineralov v kamnini PRIM.: rúdna léča, rúdna žíla rúdno zlató -ega -á s zlato, pridobljeno iz rude S: gôrsko zlató P: naplávljeno zlató rudonôsna cóna -e -e ž ozemlje z več nahajali­šči mineralnih surovin PRIM.: orúdena cóna rudonôsna fáza -e -e ž faza, v kateri se iz hidro­termalnih raztopin izločajo rudni minerali rudonôsna próga -e -e ž neustr. plast v nahajali­šču mineralnih surovin, v kateri se je odložila večja množina rude rudonôsni apnénec -ega -nca m apnenec, ki vsebuje rudne minerale (1) S: orúdeni apnénec rudonôsni dolomít -ega -a m dolomit, ki vse­buje rudne minerale (1) S: orúdeni dolomít rudonôsni nivó -ega -ja m globina, na kateri se v geološki formaciji pojavlja orudenje (2) S: rúdni nivó rudonôsni pakét -ega -a m zastar. zaporedje orudenih plasti rudonôsni prelom -ega -ôma m prelom, ob ka­terem so se izločili rudni minerali rudonôsno pólje -ega -a s neustr. › rudonôsna cóna rúdston -a m › flótston rugózna téka -e -e ž nagubana zunanja stena koralita rugózne korále -ih -ál ž mn. (red, lat. Tetracoral­lia, Rugosa) korale s štirimi kvadranti septov in z rugozno teko, ki so živele v paleozoiku S: tetrakorále rúla -e ž zastar. › gnájs rumena ókra -e -e ž › ókra (1) rumeni muskovít -ega -a m rumenkasta kalije­ va sljuda S: máčje zlató rumeni svinčénec -ega -nca m zastar. › wul­ fenít rupélij -a m stopnja spodnjega oligocena med priabonijem in chattijem S: stámpij ruptúra -e ž prekinitev geološke strukture, npr. prelom, razpoka rúsa kréda -e -e ž neustr. › hematít (2) rúsa zemlja -e -e ž neustr. › hematít (2) rúsc -a m ljudsko preperina apnenca, terra rossa rúsi svitoglav -ega -áva m zastar. › hematít (2) rúsi želézovec -ega -vca m zastar. › hematít (2) Rúska platfórma -e -e ž vzhodni del Fenosar­macije S: Rúska plôšča Rúska plôšča -e -e ž vzhodni del Fenosarmaci­je S: Rúska platfórma rúsko steklo -ega -a s zastar. › muskovít rušílna metamorfóza -e -e ž › destruktívna metamorfóza rúšni kót -ega -a m naklonski kot, pri katerem se zruši pobočje ali umetna brežina iz neve­zane ali slabo vezane usedline rúšno jézero -ega -a s zastar. › barjánsko jéze­ro Rútarski pokrov -ega -ôva m pokrov iz glo­bokomorskih mezozojskih plasti med Pore­znom, Podkalom, Rutom, Koritnico, Knežo, Kobiljo glavo, Tolminskim Triglavom, Čadr­gom, Tolminko, Planino Pretovač, Plečo in Javorščkom rutíl -a m rdečerjav tetragonalni mineral, tita­nov dioksid, polimorfen z anatazom in bro­okitom rutílov kremen -ega -éna m kristal kremena z vraščenimi igličastimi kristali rutila, okrasni kamen 24 S saalska hládna dôba -e -e -e [sálska] ž sto­pnja mlajšega pleistocena med holsteinskim in eemskim interglacialom v severozahodni evropi S: saalski glaciál saalski glaciál -ega -a [sálski] m stopnja mlaj­šega pleistocena med holsteinskim in eem­skim interglacialom v severozahodni Evropi S: saalska hládna dôba sabínija -e ž (rod, lat. Sabinia) školjka z okroglimi kanali v prečnem preseku obeh loput sábka -e ž obsežna nizka obalna ravan v suhem podnebju, ki meji na laguno, na kateri nasta­jajo evaporiti, pretežno karbonati in sulfati sábljasta máčka -e -e ž (rod, lat. Machairodus) zver iz družine mačk z velikimi podočniki, ki je živela v mlajšem terciarju in starejšem kvar­tarju S: mečezób, mečezóbi tíger sádra -e ž brezbarven monoklinski mineral, vo­dni kalcijev sulfat S: gíps, málec sadréna káša -e -e ž neustr. › sádrin múlj sadrénec -nca m drobnozrnata sadra, navadno bele barve, včasih večbarvna S: alabáster sádrin kompenzátor -ega -ja m kompenzator s planparalelno ploščico iz sadre za merjenje faznih razlik mineralov z nizkim dvolomom (2) sádrin múlj -ega -a m nevezana zrna sadre, manjša od 0,063 mm safír -ja m modri korund, dragi kamen PRIM.: korúnd safirín -a m 1. zelen ali svetlomoder monoklin­ski ali triklinski mineral, magnezijev alumi­nijev nitasti silikat, izomorfen z enigmatitom, ki nastopa v metamorfnih kamninah z malo kremena 2. moder okrasni kamen (1), npr. modri kalcedon, haüyin saflorít -a m kositrovo bel rombični mineral, kobaltov arzenid, izomorfen z löllingitom in ramelsbergitom sagitálni presek -ega -éka m presek hišice fo­raminifere, pravokoten na smer osi zavijanja, ki poteka istočasno skozi prolokul S: ekvato­riálni prerez, ekvatoriálni presek ságovci -ev m mn. (razred, lat. Cycadopsida) pre­ proste, palmam podobne golosemenke z ole­senelim steblom, ki živijo od perma dalje S: cíkadi, práprotaste pálme saharoídni dolomít -ega -a m zastar. › zŕnati dolomít sáiske plastí -ih --ž mn. neustr. › seiserske plastí sakmárij -a m stopnja spodnjega perma med asselijem in artinskijem sakrálno vretence -ega -a s vsako od vretenc v križnem delu hrbtenice pri večini vretenčar­jev S: krížno vretence sákrum -a m križna vretenca, zrasla v enotno kost, ki je sestavni del medenice pri večini vretenčarjev S: krížnica saksonít -a m zastar. harzburgit z manjšim dele­žem neprozornih mineralov PRIM.: lherzolit saksónska tektónika -e -e ž tektonski razvoj kratonov, ki se kaže v dvigovanju in/ali spu­ščanju blokov ob bolj ali manj vertikalnih prelomih in v gubanju z izrazitim diapiriz­mom S: germanotípna tektónika, germano­típni razvoj saksónsko gúbanje -ega -a s gubanje znotraj kratonov, za katero je značilno znatno dviga­nje blokov S: germanotípno gúbanje salairska orogenétska fáza -e -e -e [salerska] ž orogenetska faza bajkalske orogeneze v spo­dnjem kambriju S: čéška orogenétska fáza sálična kamnína -e -e ž svetla magmatska ka­mnina, v kateri prevladujejo salični minerali PRIM.: kísla kamnína sálična láva -e -e ž gosto tekoča lava (1), boga­ta s silicijem in alkalnimi prvinami sálična mágma -e -e ž gosto tekoča magma, bogata s silicijem in alkalnimi prvinami sálična predornína -e -e ž predornina, bogata s silicijem in alkalnimi prvinami sálični minerál -ega -a m svetel silikatni mine­ral z alkalnimi prvinami salinárični fácies -ega -a m zastar. facies rečnih sedimentov iz srednjemafičnih in mafičnih kamnin in njihovih tufov v srednjem in zgor­njem triasu salít -a m sivozelen kalcijev magnezijev žele­zov piroksen sálmijak -a m brezbarven, bel do rjav kubični mineral, amonijev klorid sálovec -vca m zastar. › lójevec salpingoporéla -e ž (rod, lat. Salpingoporella) dazi­kladaceja z vretenasto razporejenimi redkimi porami, ki je živela v kredi sálska orogenétska fáza -e -e -e ž orogenet­ska faza hercinske orogeneze med spodnjim in srednjim permom Samídi -ov m mn. kraton na območju Belega morja in Barentsove platforme, nastal v sa­midski orogenezi samídska orogenéza -e -e ž orogeneza v ar­haiku in spodnjem proterozoiku, v kateri so nastajali samidi samobárvna rudnína -e -e ž neustr. › idiokro­ mátski minerál samočísta rudnína -e -e ž neustr. › element (2) samolástna Zemljina toplôta -e -e -e ž zastar. toplota Zemlje, ki nastaja pri razpadanju radioaktivnih elementov v njeni notranjosti samoródek -dka m neustr. › element (2) samoródna kovína -e -e ž samorodni mineral, ki je kovina, npr. samorodno zlato, samorodni baker, samorodno železo, samorodno srebro samoródni minerál -ega -a m mineral iz ene prvine, npr. zlato, žveplo S: elementárna ru­dnína samoródno želézo -ega -a s železo, ki ni v spojini z drugim elementom, npr. meteorsko železo, telursko železo samoródno žívo srebró -ega -ega -á s srebr­no bela tekoča prvina (2), heksagonalna v trdnem stanju S: žívo srebró samotnják -a m › balván samovnémanje piríta -a --s zastar. pojav, pri katerem se ob medsebojnem udarjanju dveh kosov pirita krešejo iskre samovnják -a m › balván sanaít -a m mafični fonolit z vtrošniki barkevi­ kita, monoklinskega piroksena in biotita sanidín -a m prozoren, brezbarven monoklin­ ski mineral, natrijev kalijev glinenec sanidinítni fácies -ega -a m metamorfni facies kamnin, ki so nastale pri tlakih do 108 Pa in temperaturah od 600 °C do 1000 °C sanidínov fácies -ega -a m neustr. › sanidinítni fácies sanidínov riolít -ega -a m kenotipni riolit s sa­nidinom sanidínski porfír -ega -ja m neustr. › sanidínov riolít sankovít -a m › métacinabarít sánski paleozóik -ega -a m srednjekarbonski skladi na območju Sane in Une v Bosni S: sánsko­únski paleozóik sánsko-únski paleozóik -ega -a m srednjekar­bonski skladi na območju Sane in Une v Bo­sni S: sánski paleozóik santernij -a m stopnja starejšega pleistocena med piacenzijem in sicilijem v mediteran­skem razvoju S: calabrij santónij -a m stopnja zgornje krede med conia­cijem in campanijem saponít -a m svetel monoklinski natrijev kal­ cijev magnezijev glineni mineral iz skupine montmorillonita S: bowlingit, mílni kámen saprofít -a m rastlina, gliva ali bakterija, ki se prehranjuje neposredno z mrtvimi ali razpa­dajočimi organizmi S: gniložívka saprokolítni premog -ega premóga m neustr. › sapropélski premog saprolít -a m preperina na matični kamnini, na­stala zaradi kemičnih procesov PRIM.: regolít (1) sapropél -a m koloidna snov, nastala z razkra­janjem rastlinskih in živalskih ostankov v globljih delih barij in v evksinskih bazenih s sodelovanjem anaerobnih bakterij S: gníli glén sapropélski premog -ega premóga m mehki rjavi premog, nastal pri diagenezi sapropela, ki vsebuje do 80 % hlapljivih snovi ter 9 % do 12 % vode sárd -a m › sardóniks sárdijska orogenétska fáza -e -e -e ž oroge­netska faza v zgornjem kambriju S: mláda salairska orogenétska fáza sardóniks -a m progast kalcedon s sivimi, beli­mi in rdečimi pasovi S: sárd sarkosépt -a m mesnati sept brez mineralizira­ne opore pri koralah sarmátij -a m stopnja zgornjega miocena med badenijem in panonijem v Paratetidi ter tor­tonijem in pontijem v mediteranskem razvoju PRIM.: panónij Sarmátija -e ž kraton, ki je nastal v srednjem predkambriju in je del Baltiškega ščita S: Sarmátski kratón sarmátijsko mórje -ega -a s miocensko morje vzhodnega dela Paratetide Sarmátski kratón -ega -a m kraton, ki je nastal v srednjem predkambriju in je del Baltiškega ščita S: Sarmátija sassolít -a m bel triklinski mineral, borov hi­droksid 24 sátasti dolomít -ega -a m dolomit z večjimi in manjšimi votlinicami in luknjicami, nastal z dolomitenjem apnenca S: céličasti dolomít, lúknjičavi dolomít sausurit -a [sosirít] m zmes albita, oligoklaza, epidota in zoisita kot produkt sausuritizacije sausuritenje -a [sosirítenje] s proces razpada srednjih in kalcijevih plagioklazov v albit, oligoklaz, epidot in zoisit S: sausuritizacija sausuritizacija -e [sosiritizácija] ž proces raz­pada srednjih in kalcijevih plagioklazov v al-bit, oligoklaz, epidot in zoisit S: sausuritenje Savínjski narív -ega -a m nariv iz srednjetria­snih in zgornjetriasnih karbonatnih kamnin, ki se razprostira od Grintovca preko Ojstrice do Raduhe S: Dobrôveljski narív sávska diskordánca -e -e ž diskordanca na meji oligocena in srednjega miocena sávska fáza -e -e ž › sávska orogenétska fáza sávska orogenétska fáza -e -e -e ž orogenet­ska faza alpinidske orogeneze na meji oligo­cena in spodnjega miocena S: sávska fáza Sávski prelom -ega -ôma m prelom v smeri od Rateč na zahodu, južno od Menine planine, Celja do Sotle na vzhodu in dalje na Hrva­ško scaglia -e [skálja] ž neustr. › podsabotínske plastí scheelit -a [šelít] m prozoren do svetlorjav te­tragonalni mineral, kalcijev volframat schio plastí -- --[skío] ž mn. plasti litotamnij­skega apnenca z velikimi foraminiferami iz zgornjega oligocena in spodnjega miocena v italiji schlernski dolomít -ega -a [šlernski] m spo­dnjeladinijski dolomit v Dolomitih Schmidtova mréža -e -e [šmídova] ž mreža na obodu zgoščenih vzporednikov in poldnevni­kov na projekcijski ravnini, ki je vzporedna z ekvatorjem ali meridianom namišljene kro­gle in se uporablja pri ekvivalentni krogelni projekciji schorlit -a [šorlít] m neustr. › šorlít schwagerina -e [švagerína] ž (rod, lat. Schwageri­na) foraminifera iz reda fusulinid s cilindrič­no hišico in tanko kariotekalno steno z ob vrhu močno nagubanimi septi, ki je živela v permu schwagerinski apnénec -ega -nca [švagerín­ski] m permski apnenec, ki vsebuje ostanke schwagerin schwatzit -a [švacít] m različek tetraedrita, ki vsebuje živo srebro scyth -a [skít] tudi skít -a m zastar. › olenékij in induanij sedentárna fávna -e -e ž živali, pritrjene na podlago S: sesílna fávna sediment -enta m usedli nevezani drobci mine­ralov in/ali kamnin, trdnih organskih snovi in precipitati, ki so nastali med sedimentacijski­mi procesi S: usedlína sedimentácija -e ž odlaganje zrn mineralov in kamnin ali trdne organske snovi in precipita­tov na kopnem ali v vodi S: usédanje sedimentacíjska bréča -e -e ž breča, nastala z usedanjem drobcev kamnin S: usedlínska bréča sedimentacíjski cíklus -ega -a m zaporedje usedanja različnih mineralov ali kamninskih delcev, npr. fliš S: cíklična sedimentácija, usedlínski cíklus sedimentacíjski prôstor -ega -óra m › sedi­mentacíjsko okólje sedimentacíjsko obdóbje -ega -a s čas, v kate­rem je nastajal sediment sedimentacíjsko okólje -ega -a s kopensko, slad­kovodno ali morsko okolje nastajanja in useda­nja sedimentov, npr. globokomorsko sedimen­tacijsko okolje S: sedimentacíjski prôstor sedimentárno rudíšče -ega -a s zastar. › sedi­ mentno nahajalíšče minerálnih surovín sedimentna injékcija -e -e ž vrivanje sedi­menta med starejše kamnine ali sedimente S: injektíranje (2) sedimentna kamnína -e -e ž kamnina, nastala iz sedimenta z diagenezo S: usedlínska ka­mnína sedimentne minerálne surovíne -ih -ih -ín ž mn. mineralne surovine, ki so nastale med se­ dimentacijskim procesom sedimentno kémično nahajalíšče -ega -ega -a s neustr. › nahajalíšče kémičnih sedimentov sedimentno nahajalíšče minerálnih surovín -ega -a -- --s nahajališče mineralnih surovin, v katerem so koristni minerali nastali med sedimentacijskimi procesi S: sedimentárno rudíšče, sedimentno rudíšče sedimentno rudíšče -ega -a s › sedimentno nahajalíšče minerálnih surovín sedimentno-vulkanogéna formácija -e -e ž formacija, sestavljena iz sedimentnih in piro­klastičnih kamnin sedimentologíja -e ž področje geologije, ki proučuje nastanek in zgradbo sedimentov in sedimentnih kamnin sedimentolóška raziskoválna metóda -e -e -e ž metoda, s katero se določata mineralna sestava in razporeditev zrn v sedimentu ali sedimentni kamnini sedlo -a s del lobne linije, ki je izbočen ali od­prt proti ustju hišice amonita P: lób sédnica -e ž najdebelejša kost v kolčnici, ki oblikuje ventralno steno medenice pri večini vretenčarjev S: ischium segmentácija -e ž ponavljanje telesnih delov s podobno zgradbo mišic, žilnega sistema, živcev vzdolž telesa pri členonožcih, npr. pri trilobitih, rakih seiserske plastí -ih --[sájzarske] ž mn. plasti sivih klastičnih sedimentnih kamnin, prete­žno apnenčevih peščenjakov, najnižjega dela spodnjega triasa v Južnih Apneniških Alpah seizmična aktívnost -e -i ž potresi ali oscilaci­je Zemljine litosfere zaradi tektonskih premi­kov, vulkanskega delovanja ali podorov seizmična aparatúra -e -e ž neustr. › seizmo­gráf, seizmométer seizmična cóna -e -e ž območje, na katerem se pojavljajo potresi S: pleistoséistno ozémlje, potrésna cóna, potrésni pás seizmična intenzitéta -e -e ž povprečje izmer­jene energije potresnega valovanja na enoto prečnega preseka pravokotno na razširjanje valov S: potrésna jákost seizmična kárta -e -e ž karta ozemlja s podat­ki o izmerjeni seizmični energiji potresnega valovanja seizmična metóda -e -e ž geofizikalna metoda za raziskovanje zgradbe litosfere z umetno povzročenimi potresi seizmični gradient -ega -enta m sprememba hitrosti potresnih valov z globino ali oddalje­nostjo od hipocentra seizmični izvor -ega izvôra m mesto v litosferi, kjer zaradi tektonskih premikov, vulkanskega delovanja, podorov ali umetno povzročenih sunkov nastajajo vibracije S: hipocénter, po­trésni izvor, potrésno žaríšče seizmični nemír -ega -a m valovanje Zemljine površine, ki ga povzroča človek s svojo de­javnostjo, npr. s prometom, z industrijo seizmični profíl -ega -a m 1. profil na karti seiz­mičnih meritev 2. profil z izbranimi točkami na terenu, na katerih se opravijo seizmične meritve 3. grafični prikaz preseka kamnin v Zemljini skorji na podlagi seizmične karte seizmično raziskovánje -ega -a s vsaka od geofizikalnih metod, pri kateri se za ugota­vljanje geološke podlage uporabljajo viri se­izmičnega valovanja v vrtini ali na površini, npr. geoseizmična karotaža seizmično refrakcíjsko mérjenje -ega -ega -a s zastar. › refrakcíjska seizmika seizmično valovánje -ega -a s prostorsko ali površinsko valovanje kamnin v Zemljini skorji S: potrésno valovánje seizmično várno obmóčje -- -ega -a s obmo­čje na Zemljinem površju, navadno območje kratona ali starejših kratonov predkambrij­skih orogenov, ki ga ne prizadene potres seizmika -e ž 1. področje geologije, ki se ukvarja z raziskovanjem potresov PRIM.: se­izmologíja 2. seizmični podatki določenega ozemlja, npr. seizmika slovenije seizmográf -a m naprava, ki zazna in izriše ni­ hanje tal ob potresu seizmográm -a m krivulja, ki jo izriše seizmo­graf pri nihanju tal ob potresu seizmológ -a m strokovnjak, ki proučuje potre­se S: potresoslôvec seizmologíja -e ž veda o potresih PRIM.: seizmika (1) seizmolóška postája -e -e ž opazovalnica, opremljena z napravami za registriranje in merjenje potresov seizmométer -tra m del seizmografa, ki zazna nihanje tal ob potresu S: potresomér seizmométrska postája -e -e ž neustr. › seiz­molóška postája seizmoséista -e ž črta na seizmični karti, ki po­vezuje enake potresne jakosti na Zemljinem površju seizmoskóp -a m neustr. › seizmométer seizmostratigrafíja -e ž stratigrafija plasti, do­ločena na podlagi seizmike (2) sekálec -lca m vsak od največ treh ploščatih sprednjih zob v čeljustnici pri sesalcih S: in­cizív sekodóntni zób -ega -a m kočnik žužkojedih sesalcev, pri katerem žvekalno ploskev krone sestavljajo visoke ostre konice, npr. pri ježu, netopirju sekrécija -e ž › geóda sekulárni pojav -ega -áva m naravni pojav, ki se zazna na sto ali več sto let sekulárno gíbanje -ega -a s geološki proces, ki traja več sto let, npr. orogeneza, transgresija sekundárna avreóla -e -e ž avreola (3), nasta­la pri kasnejših geoloških procesih, npr. pri oksidaciji, mehanskem preperevanju S: dru­gôtna avreóla sekundárna bonánca -e -e ž del rudišča, obogaten zaradi cementacije S: drugôtna bo­nánca sekundárna kamnína -e -e ž kamnina, nastala 24 z metamorfozo ali iz drobcev izvornih ka­mnin S: drugôtna kamnína sekundárna kámrica -e -e ž kamrica, nasta­la z delitvijo prolokula S: drugôtna kámrica PRIM.: protokónh sekundárna léga -e -e ž lega plasti kamnine, minerala ali fosila na mestu zunaj njihovega nastanka S: drugôtna léga PRIM.: alohtón sekundárna metóda -e -e ž metoda za prido­bivanje nafte iz naftnega nahajališča, kjer ni več mogoče črpati s klasičnimi metodami, zato se v naftno plast vtiskata voda ali plin sekundárna poróznost -e -i ž poroznost, na­stala zaradi delovanja raztopin po nastanku kamnine S: drugôtna poróznost sekundárni izvír -ega -a m izvir iz grušča ali proda, ki ga napaja pod njim ležeči primarni izvir PRIM.: primárni izvír sekundárni lávin tók -ega -ega -a m tok lapilov in vulkanskih bomb skorije, ki so med sedi­mentacijo še tako vroči, da se ponovno razta­lijo in tečejo kot lava sekundárni minerál -ega -a m mineral, ki na­stane po raztapljanju, preperevanju ali meta­morfozi prvotnega minerala S: drugôtni mi­nerál sekundárni sépt -ega -a m sept pri koralnjakih, ki se vriva med primarne septe sekundárni valôvi -ih -ôv m mn. (lat. undae se­cundae) potresni valovi, ki nastanejo pri trans­verzalnem potresnem valovanju in so 1,7­krat počasnejši kot P-valovi S: drúgi valôvi, S­valôvi, transverzálni potrésni valôvi sekundárni vôdni króg -ega -ega -a m kroženje vode nad celino ali oceanom PRIM.: celínski vôdni króg, oceánski vôdni króg, primárni vô­dni króg sekundárno ležíšče -ega -a s neustr. › drugôtno nahajalíšče, sekundárno nahajalíšče (1) sekundárno mésto -ega -a s mesto, na katero so prineseni mineral, fosil ali kamnina S: dru­gôtno mésto P: primárno mésto sekundárno nahajalíšče -ega -a s 1. nahaja­lišče, nastalo s prenosom kamnin, fosilov, mineralov s prvotnega mesta na drugotno mesto S: alohtóno nahajalíšče, drugôtno na­hajalíšče 2. nahajališče nafte, nastalo z mi­gracijo nafte sekundárno potrésno valovánje -ega -ega -a s prostorsko potresno valovanje, pri katerem nihajo delci kamnin okoli stalne točke v rav­nini, pravokotni na smer širjenja potresnega valovanja, katerega hitrost je odvisna pred­vsem od gostote in elastičnosti snovi S: dru­ gôtno potrésno valovánje, strížno potrésno valovánje, transverzálno potrésno valovánje sekvója -e ž (rod, lat. Sequoia) iglavec, ki živi od krede dalje, doseže višino tudi do 110 m, sta­rost preko 3000 let in je v terciarju rasel v sestojih na severni hemisferi, kjer je s svojo biomaso prispeval k nastanku premoga S: mámutovec seladonít -a m › celadonit seláhiji -ev m mn. › môrski psí selandij -a [zelándij] m stopnja spodnjega paleo­cena med danijem in thanetijem selekcíjska teoríja -e -e ž teorija Ch. Darwina o razvoju vrst po naravnem izboru S: dar­vinízem selektívna erozíja -e -e ž različni učinki erozije zaradi različnih fizikalnih lastnosti ali različ­ne stopnje preperevanja kamnin selektívna kristalizácija -e -e ž › frákcijska kristalizácija selektívna tektónika -e -e ž tektonski proces, ki se različno kaže zaradi različne zgradbe in različne stopnje razvoja kamnin selenodóntni zób -ega -a m kočnik prežveko­valcev, pri katerem krono sestavljajo v pol­mesečaste grebene spremenjene vzbokline prvotno bunodontnih zob, npr. pri navadnem jelenu selenologíja -e ž veda o luni sélniška antiklinála -e -e ž antiklinalno zgraje­ne mladoterciarne plasti pri Selnici v Medži­murju na Hrvaškem Sélniški prelom -ega -ôma m prelom v zagreb­ški smeri od Rečenjaka na vzhodu, preko Selnice ob Dravi, Kamnice in se verjetno nadaljuje pod neogenskimi plastmi ob jugo­vzhodnem robu Radgonske udorine Sélška cóna -e -e ž cona iz triasnih vulkanskih in piroklastičnih kamnin, jurskih in krednih plasti v zgornji Selški dolini, med Kropo in Soro pri Škofji Loki, Smledniškim hribom in Preddvorom S: Sélški narív Sélški narív -ega -a m › Sélška cóna seménke -énk ž mn. (oddelek, lat. Spermatophyta) rastline, ki imajo semena, npr. golosemenke, kritosemenke seménska zasnôva -e -e ž del ženskega cveta pri višjih rastlinah z embriom in semenskimi ovojnicami sémiantracít -a m črni premog, ki še ni dosegel zrelosti antracita sémiarídna klíma -e -e ž klima, pri kateri je v posameznih mesecih količina padavin višja od izhlapevanja, npr. stepska klima v tropih PRIM.: arídna klíma sémikvantitatívna metóda -e -e ž kemična analitska metoda, pri kateri v analiziranem vzorcu niso zajeti vsi kemični elementi senarmontít -a m brezbarven, bel, siv kubični mineral, antimonov oksid, dimorfen z valen­tinitom sénčnica -e ž parna kost v možganskem delu lobanje med zagozdnico, temenico in zatilni­co pri večini vretenčarjev S: temporálka sénčnična odprtína -e -e ž vsaka od odprtin v senčnici plazilcev S: temporálna odprtína, temporálno ôkno senílni krás -ega -a m območje napredovanja zakrasevanja apnenca, ki na nekaterih mestih že doseže neprepustno podlago senílni osébek -ega -bka m osebek z degenera­tivnimi znaki staranja sénon -a m zastar. serija zgornje krede med turo­ nijem in danijem Senôvška sinklinála -e -e ž sinklinala iz zgor­njeoligocenskih, miocenskih in pliocenskih plasti, ki poteka v smeri vzhod–zahod med Sevnico in Senovim separácija -e ž 1. objekt ob rudniku ali premo­govniku za ločevanje koristne snovi od jalo­vine in materiala po zrnavosti S: izbirálnica 2. tak objekt v peskokopu, kamnolomu za loče­vanje materiala po zrnavosti S: izbirálnica 3. › mehánsko bogatenje, separíranje separíranje -a s ločevanje jalovine in koristnih mineralov iz rud po njihovih različnih fizi­kalnih lastnostih S: mehánsko bogatenje, se­parácija (3), sortíranje sepiolít -a m različno obarvan monoklinski ma­gnezijev hidrosilikat S: môrska péna, stíva sépt -a m (lat. septum) 1. pregrada, ki deli hišico glavonožca, foraminifere in nekaterih drugih živali v kamre in kamrice 2. radialna pregra­da v notranjosti koralita septálna ogŕlica -e -e ž sekundarna odebelitev sifa pri prehodu skozi sept v kamrici glavo­nožca septárij -a m (lat. septarium) konkrecija s kon­centrično zgradbo in radialnimi razpokami, navadno zgrajena iz železovih mineralov ali karbonatov S: septárijska konkrécija septárijska glína -e -e ž glina, ki vsebuje sep­ tarije septárijska konkrécija -e -e ž › septárij sera -e ž zastar. › žveplo sericít -a m brezbarvna drobnolističasta kalije­ va sljuda, po sestavi med muskovitom in illi­tom, produkt razpada alumosilikatov sericítenje -a s hidrotermalni, epimagmatski ali metamorfni proces razpada in nadomeščanja alumosilikatov s sericitom S: sericitizácija sericitizácija -e ž hidrotermalni, epimagmatski ali metamorfni proces razpada in nadomešča­nja alumosilikatov s sericitom S: sericítenje sericítna sljúda -e -e ž neustr. › sericít sericítni skrílavec -ega -vca m skrilava meta­morfna kamnina, sestavljena pretežno iz se­ricita PRIM.: filít serija -e ž stratigrafska enota, ki združuje dve stopnji ali več stopenj, npr. zgornja jura serija Lovaszi -e --[lovási] ž peščeno-laporna serija zgornjepliocenske starosti pri Lendavi, imenovana po kraju Lovaszi na Madžarskem serlijski dolomít -ega -a m anizijski dolomit s fosilnimi algami v Karnijskih Alpah serpentín -a m 1. v množini skupina sivorjavih, sivozelenih do temnozelenih monoklinskih, rombičnih, trigonalnih ali heksagonalnih ma­gnezijevih hidroksidnih lističastih silikatov 2. v ednini mineral iz te skupine, npr. antigonit, krizotil, bastit serpentinít -a m sivozelena lisasta do črna meta­morfna kamnina iz serpentina in piroksenov, nastala iz ultramafičnih magmatskih kamnin S: káčnik, serpentínovec serpentinizácija -e ž hidrotermalni proces na­domeščanja olivina ali magnezijevih pirokse­nov s serpentinom S: serpentínjenje serpentínjenje -a s hidrotermalni proces nado­meščanja olivina ali magnezijevih pirokse­nov s serpentinom S: serpentinizácija serpentínov azbést -ega -a m vlaknati mono­klinski serpentin (2) S: krizotíl serpentínovec -vca m zastar. › serpentinít serpentínski mármor -ega -ja m temnozelen masiven serpentin, prepleten s kalcitnim ali dolomitnim marmorjem S: zeleni mârmor serpentínski pás -ega pasú m območje ultraba­zičnih kamnin, ki so z metamorfozo delno ali v celoti prešle v serpentin serpúhovij -a m serija spodnjega karbona med viseijem in bashkirijem serravállij -a m stopnja srednjega miocena med langhijem in tortonijem v mediteranskem ra­zvoju sescezób -a m zastar. › mastodónt sesek -ska m prsna bradavica pri sesalcih S: mamíla (1) sesílna fávna -e -e ž živali, pritrjene na podla­go S: sedentárna fávna 21 sesílni béntos -ega -a m bentoška favna, prira­sla na morsko dno sestáva minerála -e -e ž kemične prvine, iz ka­terih je sestavljen mineral sestávljena žíla -e -e ž žila iz več mineralov, npr. pegmatitna žila S: kompléksna žíla sestávljeni dvójček -ega -čka m dvojček, nastal z zraščanjem več kristalov po istem dvojčič­nem zakonu S: cíklični dvójček, mnogozlóžni dvójček, polisintétski dvójček sestávljeni lík -ega -a m › poliéder, poliédrični lík sesutína -e ž zastar. › grúšč sévanje -a s fizikalni pojav, pri katerem vir od­daja valovanje ali delce v vse smeri sévanje álfa -a --s › délci álfa sévanje béta -a --s › délci béta sévanje gáma -a --s elektromagnetno sevanje iz atomskega jedra z valovno dolžino od 10 –8 do 10 –13 mm S: gáma sévanje sevátij -a m podstopnja norija med alaunijem in retijem Séverne Apnéniške Álpe -ih -ih Álp ž mn. se­verni del Zgornjega Avstroalpina iz paleozoj­skih in mezozojskih kamnin, ki je odtrgan od mase Južnih Alp in narinjen preko Peninskih in Helvetskih tektonskih enot daleč na se­ver in ga sestavljajo trije kompleksi narivov, imenovani Bajuvarikum, Tirolikum in Juva­vikum Séverne Karavánke -ih -ánk ž mn. del Drav­skega niza z luskasto in grudasto, ponekod celo narivno zgradbo, ki obsega Obir, Peco in Plešivec séverni pól -ega -a m severno presečišče Ze­mljine rotacijske osi z Zemljinim površjem séverni síj -ega -a m polarni sij nad polarnim območjem severne poloble severnoálpska molása -e -e ž oligocenska in miocenska molasa na severni strani Alp Severnoameriška platfórma -e -e ž severoza­hodni pokriti deli Lavrencije Severnoameriški kratón -ega -a m kraton zahodnega dela Lavrazije, ki obsega obmo­čje današnje Severne Amerike in severnega Atlantika in ga sestavljajo: Kanadski ščit, Se­vernoameriška platforma in Hebridski kraton S: Erija, Lavréncija, Severnoatlántski kratón Severnoatlántski kratón -ega -a m kraton zahodnega dela Lavrazije, ki obsega obmo­čje današnje Severne Amerike in severnega Atlantika in ga sestavljajo: Kanadski ščit, Se­vernoameriška platforma in Hebridski kraton S: Erija, Lavréncija, Severnoameriški kratón Severnokaravánška cóna lúsk -e -e --ž ob­močje naluskanih triasnih in jurskih pelagič­nih plasti, ki se razprostira južno od Severno­karavanškega nariva Severnokaravánški narív -ega -a m nariv iz zgornjetriasnih in jurskih plasti v Vzhodnih Karavankah Severnokitájski masív -ega -a m del Kitaj­sko-Korejskega masiva na območju sedanje severne Kitajske, ki je ostanek Sinokorejske paraplatforme, pozneje Kitajske protoplat­forme sežánska formácija -e -e ž zgornjekredna for­macija na Krasu, ki združuje plastnat drobno­zrnat apnenec, onkolitni horizont in vmesne pole rudistnega apnenca sfalerít -a m rumenorjav ali črn kubični mine­ral, cinkov sulfid S: cínkova svetlíca sfén -a m rumen do rjav monoklinski mineral, kalcijev titanov otočni oksisilikat S: grothit, titanít sfenoéder -dra m lik sfenoedrične vrste sime­trije rombičnega ali tetragonalnega krista­lografskega sistema v obliki klina S: klino­plôskvenik sfenoédrična vŕsta simetríje -e -e --ž 1. › ortorómbična sfenoédrična vŕsta simetríje, rómbična sfenoédrična vŕsta simetríje 2. › tetragonálna sfenoédrična vŕsta simetríje sfenoíd -a m neustr. › sfenoéder sfenoidálka -e ž neparna kost v možganskem delu lobanje med senčnicama, čelnicama, zgornjima čeljustnicama in zatilnico pri ve­čini vretenčarjev S: zagózdnica sfenoídni rázred -ega -éda m neustr. 1. › or­torómbična sfenoédrična vŕsta simetríje, róm­bična sfenoédrična vŕsta simetríje 2. › tetra­gonálna sfenoédrična vŕsta simetríje sferaktínija -e ž (rod, lat. Sphaeractinia) spužva iz koncentričnih lamin, ki je gradila kolonijo jajčaste ali nepravilne gomoljaste oblike in je živela v zgornji juri sferična krojítev -e -tve ž › króglasta krojítev sferična projékcija -e -e ž › krógelna projék­ cija sferičnost -i ž v sedimentologiji oblika prodnika ali zrna, ki se pri primerjanju z obliko krogle, določene z vrednostjo 1, označuje z vredno­stjo, manjšo od 1 sferoíd -a m prodnik, pri katerem je razmerje med širino in dolžino ter debelino in širino večje od dveh tretjin sferoidálna struktúra -e -e ž neustr. › sferoí­ dna struktúra sferoídna struktúra -e -e ž struktura klastične kamnine s sferoidi sferolít -a m 1. kroglasta tvorba velikosti od ne­kaj µm do več mm, v kateri rastejo igličasti kristali radialno iz ene točke, npr. kalijevi gli­nenci v kislih steklastih predorninah PRIM.: mándelj, varióla 2. kroglasto telo ali debelo­kristaliziran agregat, ki ima radialno notranjo strukturo, npr. kalcedon v apnencih, karbona­tne konkrecije v glinavcih in meljevcih sferolítna struktúra -e -e ž struktura kamnin s sferoliti ali variolami PRIM.: radiálna struk­túra (1), radiálno vláknata struktúra sferosiderít -a m različek siderita, sestavljen iz radialno vlaknatih konkrecij kot diagenetski produkt rekristalizacije siderita ali pirita sferulít -a m neustr. › sferolít sfinktozóji -ev m mn. (podrazred, lat. Sphinctozoa) spužve, ki imajo členasto telo, grajeno iz v prerezu okroglih členkov in navadno brez spikul, ki so živele od kambrija do krede sheinwodij -a [šenvôudij] m stopnja srednjega silurja med telychijem in homerijem sheridanit -a [šeridanít] m zelen do brezbarven, lojevcu podoben različek klinoklora, mineral iz skupine klorita shizodóntna škóljka -e -e ž školjka, ki ima shi­zodontni sklep shizodóntni sklep -ega sklépa m sklep med školjčnima loputama, pri katerem leži triko­tni zob leve lopute v jamici, ki jo obdaja raz­cepljeni zob desne lopute shizofíti -ov m mn. zastar. › bakterije, cepljívke shizomicéti -ov m mn. zastar. › bakterije, ce­pljívke shizónt -a m nespolna generacija pri forami­niferah z majhno začetno kamrico in veliko hišico S: B­generácija, B­oblíka, generácija B, míkrosferična generácija, oblíka B P: Á­generácija shonkinit -a [šonkinít] m temen alkalni sienit z alkalnimi pirokseni, glinenci, rogovačo, ne­felinom in olivinom shoshonit -a [šošonít] m temen alkalni andezit z vtrošniki piroksenov in olivina ter hipokri­stalno osnovo z labradoritom, levcitom, avgi­tom in olivinom siál -a m okrajš. (silicij aluminij) del Zemljine skor­je debeline do 100 km, sestavljen pretežno iz granita in drugih saličnih magmatskih ka­mnin ter metamorfnih in sedimentnih kamnin S: granítna skórja, kontinentálna skórja Sibírska platfórma -e -e ž kraton vzhodnega dela Lavrazije, ki obsega območje današnje severne Azije in ga sestavljata na severoza­hodu Anabarski ščit in na jugovzhodu Aldan­ski ščit S: Angára, Angárski kratón, Sibírska plôšča Sibírska plôšča -e -e ž kraton vzhodnega dela Lavrazije, ki obsega območje današnje se­verne Azije in ga sestavljata na severozaho­du Anabarski ščit in na jugovzhodu Aldanski ščit S: Angára, Angárski kratón, Sibírska plat­fórma sicílij -a m stopnja pleistocena med emilijem in milazzijem v mediteranskem razvoju siderít -a m svetlorjav trigonalni mineral, žele­zov karbonat S: jeklénec siderofílna prvína -e -e ž po Goldschmidtu prvi­na s šibko afiniteto do kisika in žvepla, npr. železo, nikelj, kobalt, platina, zlato, kositer, tantal siderolít -a m › aerosiderolít, kamnínski želé­ zov meteorít sideromelán -a m rumenorjavo ali rdečkastor­javo bazaltno steklo PRIM.: tahilít sideronítski gábro -ega -a m gabro z zelo po­večano količino magnetita siderosfera -e ž › barisfera, nífe, Zemljino nótranje jedro siegenij -a [sigénij] m stopnja spodnjega devo­na med gedinnijem in emsijem siegenit -a [zigenít] m jekleno siv kubični mi­neral, kobaltov nikljev sulfid sienít -a m globočnina sienitske skupine sienítni aplít -ega -a m levkokratna drobnokri­stalna žilnina brez kremena sienítni granít -ega -a m granit z zelo malo kre­mena sienítni porfír -ega -ja m zastar. › trahít sienítska skupína -e -e ž skupina magmatskih kamnin z alkalnimi glinenci kot bistvenimi minerali sífo -a m 1. cevasti podaljšek plašča, ki omogo­ča dotok in iztok vode iz plaščne votline pri školjkah in polžih S: sifón (2) 2. membranska cev, ki povezuje začetno kamrico z organiz­mom pri glavonožcu sifón -a m 1. z vodo do stropa zalit rov v kraški jami, ki povezuje jamske prostore 2. › sífo (1) sifonálna brázda -e -e ž žleb, v katerem je na­meščena sifonalna cev pri mehkužcu sifonálna cév -e ceví ž karbonatna cev, ki omo­goča dotok in iztok vode pri mehkužcih S: sifonálni kanál sifonálna cóna -e -e ž del lupine ob sifih pri mehkužcu 23 sifonálna ogŕlica -e -e ž kalcitni obroček, ki nastane pri prehodu sifa skozi sept pri nav­tilidih sifonálni kanál -ega -a m › sifonálna cév sifonostómni pôlž -ega -a m polž z ustjem, po­daljšanim v sifonalni kanal síga -e ž kemična sedimentna kamnina, nasta­la z izločanjem kalcita ali aragonita iz vodne raztopine kalcijevega hidrogenkarbonata, na­vadno v podzemnih prostorih PRIM.: inkru­strácija (2), lehnják sígasta prevléka -e -e ž › inkrustrácija (2), prevléka sigilária -e ž (rod, lat. Sigillaria) drevesasti lisi­čjakovec, visok do 30 m, ki ima na deblu značilne odtise listnih brazgotin in je živel v karbonu sigmoidálna fleksúra -e -e ž fleksura v obliki črke S sigmoídna dína -e -e ž dina z vijugasto obliko, nastala zaradi spreminjanja smeri vetra na kratkih razdaljah S: sigmoídna sipína sigmoídna sipína -e -e ž › sigmoídna dína sijáj -a m optična lastnost minerala, da svetlo­bo odbija ali se svetloba v njem lomi, npr. kovinski minerali imajo kovinski ali polko­vinski sijaj, prozorni minerali imajo steklasti, biserni ali diamantni sijaj, presevni minerali imajo mastni ali porcelanasti sijaj sijájni čŕni premog -ega -ega premóga m zastar. › pústi čŕni premog sijájni želézovec -ega -vca m zastar. › hematít (1) sikón -a m naprednejši gradbeni tip spužve, ki ima povečano površino, poraslo s hoanoci­tami síkula -e ž začetna teka v rabdosomu pri grap­tolitu, ki se po obliki loči od drugih tek síl -a m magmatsko telo, ki se je vrinilo med vzporedni plasti S: konkordántna injékcija síleks -a m 1. v Franciji roženec 2. mineral ali kamnina primerne trdote, ki se je uporabljala za izdelavo kamenega orodja sileksít -a m predornina s 60 % do 100 % kre­mena S: peracidít silicifikácija -e ž › okremenenje, silifikácija silícijev tetraoksíd -ega -a m osnovna tetraedr­ska enota v zgradbi silikatov silificírana kamnína -e -e ž kamnina, v kate­ri so nekateri ali vsi minerali nadomešče­ni s kremenom, kalcedonom ali opalom S: okremenjena kamnína silificírani apnénec -ega -nca m apnenec, v ka­terem so nekatera kalcitna zrna nadomeščena s kremenom, kalcedonom ali opalom S: kre­ meníčni apnénec silificírani lés -ega lesá m les, v katerem je or­gansko snov nadomestil opal, kalcedon ali kremen in je pri tem ohranil svojo strukturo S: okremenjeni lés silifikácija -e ž nadomeščanje nekaterih ali vseh mineralov v kamnini s kremenom, kalcedo­nom ali opalom S: okremenenje, silicifikácija silikát -a m 1. v množini osmi razred v sistema­tiki mineralov, pri katerih zaradi različne povezanosti tetraedrov silicijevega tetrao­ksida nastane značilna struktura, npr. nitasti silikati 2. v ednini mineral iz skupine silika­tov, npr. granat, glinenec, olivin S: silikátni minerál silikátna kamnína -e -e ž kamnina iz skupine magmatskih ali metamorfnih kamnin, ki ne vsebuje karbonatov PRIM.: magmátska ka­mnína silikátni apnénec -ega -nca m apnenec z vključki silikatnih mineralov v območju kon­taktne metamorfoze, ki še ni prekristaljen v marmor silikátnik -a m zastar. sedimentna kamnina iz si­likatnih mineralov silikátni lítični peščenják -ega -ega -a m litični peščenjak z drobci silikatnih kamnin silikátni minerál -ega -a m mineral iz skupine silikatov, npr. granat, glinenec, olivin S: sili­kát (2) silikátni peščenják -ega -a m neustr. › kre­ ménov peščenják, silikátni lítični peščenják silikátni turbidít -ega -a m neustr. › kreménov turbidít silikoflageláti -ov m mn. (red, lat. Silicoflagellata) planktonske bičkaste morske alge z obroča­stim, zvezdastim ali cevastim kremeničnim skeletom, pogosto ohranjene v miocenskih plasteh silikospóngije -ij ž mn. (razred, lat. Silicospongia) spužve s spikulami iz kremenice sillimanít -a m bel do sivorjav rombični mine­ral, aluminijev otočni oksisilikat sillimanítni gnájs -ega -a m gnajs s sillimani­tom kot značilnim mineralom sillimanítov pás -ega pasú m pas močno meta­morfoziranih kamnin, v katerih je sillimanit indeksni mineral silúr -ja m perioda starejšega paleozoika med ordovicijem in devonom S: gotlándij silúrij -a m neustr. › silúr silvanít -a m srebrnobel monoklinski mineral, zlati srebrov telurid silvín -a m brezbarven ali rdečkast kubični mi­neral, kalijev klorid S: kálijeva sôl silvinít -a m kemična usedlina iz silvina síma -e ž okrajš. (silicij magnezij) del Zemljine skorje pod oceani in kontinentalno skorjo, debeline od 5 km do 10 km, ki je sestavljen pretežno iz bazalta in manjše količine drugih mafičnih kamnin S: bazáltna skórja, oceán­ska skórja simátska kamnína -e -e ž zastar. kamnina oce­ anske skorje simátska mágma -e -e ž magma iz spodnjih delov Zemljine skorje, bogata s silicijem in magnezijem simbiónt -a m organizem, ki živi v simbiozi z drugim organizmom simbióza -e ž skupno življenje dveh organiz­mov različne vrste, od katerega imata oba koristi simból -a m 1. črkovni in/ali številčni znak na geološki karti in profilu za starost sedimen­tnih, metamorfnih in magmatskih kamnin, za petrografsko sestavo in genetski tip ter starost kvartarnih usedlin, npr. K1 za spodnjo kredo 2. črkovni in/ali številčni znak za vrsto sime­trije v kristalografskem sistemu, npr. 4/m za tetragonalno bipiramidno vrsto simetrije simból plôskve -a --m recipročne vrednosti parametrov, ki predstavljajo odseke kristalne ploskve na treh ali štirih kristalografskih oseh in se označuje, npr. (111), (1201) S: índeks plôskve, kolíčnik plôskve, Míllerjev índeks PRIM.: Míller-Bravaisov índeks simétrična gúba -e -e ž guba z enakim naklo­nom obeh kril S: normálna gúba simétrični dvójček -ega -čka m dvojček krista­la, ki nastane zaradi simetrijske ravnine simétrično preráščanje -ega -a s zastar. › grá­ fična struktúra, pisménkasta struktúra simetríja kristála -e -e ž simetrija, ki nastane s kombinacijo simetrijskih elementov S: kri­stalográfska somérnost simetrijska ós -e osí --ž › ós simetríje simetríjska plôskev -e -kve ž neustr. › ravnína simetríje simetríjska vŕsta simetríje -e -e --ž neustr. › triklínska pinakoídna vŕsta simetríje simetríjski element -ega -enta m vsaka sime­trijska os ali simetrijska ravnina, ki z medse­ bojno razvrstitvijo določa simetrijo kristala simetríjski rázred -ega -éda m › vŕsta sime­ tríje símična mágma -e -e ž neustr. › simátska mágma simorfízem -zma m zastar. › izomorfízem sinapsídna lobánja -e -e ž lobanja plazilcev z eno senčnično odprtino, ki je za očesno odpr­tino, npr. pri sesalcem podobnih plazilcih sináptih -a m del skeleta, sestavljen iz dveh kalcitnih ali roževinastih ploščic, ki sta v za­dnji kamrici nekaterih amonitov sinaptíkul -a m koncentrični stebrički v čaši koral, ki spajajo septe sincícij -a m tkivo, v katerem celična jedra niso ločena z membrano sinekologíja -e ž proučevanje odnosov med ži­vljenjskimi združbami in okoljem sinemúrij -a m stopnja spodnje jure med het­tangijem in pliensbachijem sinfórma -e ž vsaka vbočena oblika Zemljine skorje singenétska bréča -e -e ž breča, nastala is-točasno z obdajajočimi kamninami S: sínsedimentna bréča singenétska razpóka -e -e ž razpoka, nastala istočasno s kamnino singenétsko nahajalíšče -ega -a s nahajališče, v katerem so mineralne surovine nastajale istočasno z obdajajočimi jih kamninami S: istočásno nahajalíšče, sinhróno nahajalíšče singoníja -e ž razvrstitev kristalov po sood­visnosti kotov in dolžin kristalografskih osi v kristalu S: kristálni sistém, kristalográfski sistém sinhróno nahajalíšče -ega -a s › singenétsko nahajalíšče sínjec -a m zastar. › sljúda (2) sínjevec -vca m zastar. › medlíca sinklína -e ž neustr. › sinklinála sinklinála -e ž vbočeni del nagubanih Zemlji­nih plasti, katerega osrednji del vsebuje naj­mlajše kamnine P: antiklinála Sinklinála Brezína-Véliko Trgovíšče -e -- --ž › Kŕška sinklinála sinklinálna dolína -e -e ž dolina, ki jo je re­ka izdolbla vzdolž sinklinale P: antiklinálna dolína sinklinálna ós -e osí ž vzdolžna os, ki poteka v smeri sinklinale sinklinálna zgrádba -e -e ž zgradba Zemljinih plasti, ki imajo obliko sinklinale sinklinálno dno -ega dna s osrednji del sinkli­nale, v katerem so najmlajše kamnine S: sin­klinálno jedro sinklinálno jedro -ega -a s osrednji del sinkli­nale, v katerem so najmlajše kamnine S: sin­klinálno dno 2 sinklinálno krílo -ega -a s vsako od pobočij sinklinale sinklinórij -a m skupina vzporednih sinklinal, ki pripadajo isti tektonski enoti P: antiklinórij Sinokorejska páraplatfórma -e -e ž del Kitaj­sko-Korejskega masiva, ki je v arhaiku obse­gal območje sedanje Kitajske in Koreje sinonímika -e ž seznam različnih imen za isto vrsto fosila od prvega opisa dalje sinóptična geolóška kárta -e -e -e ž karta, na kateri so podani sočasni geološki pojavi sinóptični pojav -ega -áva m istočasni pojav na različnih območjih sínorogenétski magmatízem -ega -zma m ma­gmatizem, pri katerem nastajajo graniti vzpo­redno z orogenetskimi procesi sínorogenéza -e ž istočasna orogeneza z dru­go orogenezo ali ista orogeneza na različnih območjih sínorogéno obdóbje -ega -a s obdobje, v ka­terem je na več območjih istočasno potekala orogeneza, npr. alpska orogeneza sinrabdozóm -a m več rabdozomov, ki so pritr­jeni na plavalni mehur pri graptolitih sínsedimentárna tektónika -e -e ž zastar. › sínsedimentna tektónika sínsedimentna bréča -e -e ž breča, nastala istočasno z obdajajočimi kamninami S: sin­genétska bréča sínsedimentna tektónika -e -e ž tektonsko do­gajanje, ki je zajelo kamnino v času njenega nastajanja S: sínsedimentárna tektónika síntektónski magmatízem -ega -zma m ma­gmatski procesi, ki so potekali istočasno s tektonskimi procesi sintétični minerál -ega -a m sintetiziran mine­ral z enako sestavo, strukturo in lastnostmi, kot jih ima naravni mineral, npr. sintetični rdeči korund PRIM.: umétni minerál (1) síntíp -a m vsak od primerkov, na podlagi ka­terih je bila opisana nova vrsta, če holotip ni bil določen síntranje -a s zlepljanje kamninskih delcev, ki so bili zaradi visokih temperatur nataljeni, npr. pri kontaktni metamorfozi sinupaliátna škóljka -e -e ž školjka s sinusno zajedo sínusna zajéda -e -e ž črta v obliki sinusne kri­vulje na notranji strani lupine školjke, kjer je rob plašča prirasel na lupino sipína -e ž nakopičenje peska, nanesenega z vodo ali vetrom, npr. morska sipina, rečna sipina, barhan sípka kamnína -e -e ž neustr. › sediment, use­ dlína sistém -a m 1. skupina med seboj povezanih ge­oloških elementov, ki sestavljajo zaključeno celoto, npr. jamski sistem, mineraloški sistem 2. stratigrafska enota, ki združuje dve seriji ali več serij, npr. trias S: geolóški sistém sistemátika kamnín -e --ž razvrstitev kamnin po nastanku, npr. magmatske, metamorfne, sedimentne, po mineralni sestavi, npr. granit­ska, sienitska, dioritska, gabrska, peridotitska skupina, in strukturi, npr. globočnine, pre­dornine S: klasifikácija kamnín, petrográfski sistém sistemátika minerálov -e -e ž razvrstitev mi­neralov po kemični sestavi in strukturi, npr. prvine, sulfidi, haloidi, oksidi, karbonati, sul­fati, silikati S: klasifikácija minerálov, mine­ralóška klasifikácija, mineralóška sistemátika sistemátska kategoríja -e -e ž kategorija na­ravnega biološkega sistema, ki združuje or­ganizme sorodnih lastnosti, npr. vrsta, rod, družina sistemátska petrografíja -e -e ž neustr. › pe­ trografíja, sistemátska petrologíja sistemátska petrologíja -e -e ž področje pe­trologije, ki opisuje mineralno in kemično sestavo kamnin in jih po nastanku in sestavi razvršča v sistem S: petrografíja sistém CIPW -a --[ceipevé] m › CIPW­ sistém sítasta plôščica -e -e ž skeletna ploščica iglo­kožca, s katero se začenja vodovodni sistem sítasto ústje -ega -a s ustje s številnimi odprti­nicami pri foraminiferi sívica -e ž siva morska glina srednjega in zgor­njega oligocena v Sloveniji S: glínati polívnik PRIM.: kiscellska glína skafopódi -ov m mn. (razred, lat. Scaphopoda) meh­kužci s cevasto, z obeh strani odprto, okoli 5 cm veliko hišico, ki živijo od ordovicija dalje S: zobáti pôlžki skakálec -lca m neustr. › brzíca, kaskáda, ka­ tarákt, skok (1) skalenoéder -dra m splošni lik skalenoedrične vrste simetrije tetragonalnega ali trigonalne­ga kristalografskega sistema, nastal zaradi ravnin simetrije iz tetragonalnega sfenoedra ali trigonalnega romboedra skálna góba -e -e ž osameli del kamnine, ki ima zaradi selektivne erozije gobasto obliko skálna kléč -e klečí ž neustr. › grebén (3) skálnata podlága -e -e ž › živoskálna podlága (2) skálnata puščáva -e -e ž › kamníta puščáva skálnati svod -ega svóda m strop v kraških ja­mah S: kaméni svod (1) skálni prag -ega prága m pregrada, nastala z združitvijo kamnite kope in ledeniške grbine med poglobitvama dna ledeniške doline S: ledeníški prag skálniški skládi -ih -ov m mn. › skónca plastí skapolít -a m 1. v množini skupina brezbarvnih tetragonalnih izomorfnih mineralov, ki so kalcijevi, natrijevi, kalijevi, aluminijevi ske­letni silikati s klorovimi, fluorovimi, hidro­ksidnimi, karbonatnimi ali sulfatnimi ioni v strukturi 2. v ednini mineral iz te skupine, npr. meionit, marialit skápula -e ž (lat. scapula) parna ploščata kost na hrbtu, ki je s sklepom povezana z nadlahtnico in pri nekaterih vretenčarjih tudi s ključnico S: lopática, pléčnica skárn -a m kontaktno metamorfna kamnina, nastala na stiku mafične magme in karbona­tnih kamnin skelét -a m notranja ali zunanja organska ali anorganska opora in/ali zaščita organizma S: živálski skelét skelétna álga -e -e ž alga, ki ima kalcitni talus skelétna plôščica -e -e ž kalcitna ploščica v skeletu iglokožca skelétni element -ega -enta m del skeleta, ki daje trdno oporo mehkejšim delom organiz­ma skelétni kristál -ega -a m 1. kristal minerala, ki ima votlinice in zajede zaradi izluževanja, npr. kremen v predornini, skeletni olivin S: okosteni kristál, okóstni kristál, resorbírani kri­stál 2. vejasta ali dendritasta oblika kristala, ki nastane pri hitri rasti, npr. baker, srebro skelétni silikáti -ih -ov m mn. skupina silikatnih mineralov s tetraedri silicijevega tetraoksi­da, povezanimi v tridimenzionalno kristalno mrežo S: ogródni silikáti, pálični silikáti, ték­tosilikáti skít -a › scyth sklad skláda m 1. navadno nad 60 cm debela plast usedlin ali kamnin, omejena z lezikama S: nasad PRIM.: plást (2) 2. v inženirski geolo­ giji kamninsko telo z vzporednimi ploskvami debeline več kot 60 cm PRIM.: lístič (1), plást (4), plôšča (3) skládba -e ž zastar. › skládovnica skládna léga -e -e ž lega plasti, ki je v skladu s položajem ali neprekinjenim razvojem tal­ninskih plasti S: konkordántna léga PRIM.: konkordánca skládnata kamnína -e -e ž kamnina, ki je v plasteh (2) ali v skladih (1) S: plástnata ka­mnína skládnati -a -o prid. ki je v skladih, npr. skla­dnati dolomit, skladnati apnenec skládnati dolomít -ega -a m dolomit, ki je v plasteh (2) ali v skladih (1) S: plástnati do­lomít skládnatost -i ž urejenost usedlin v sklade (1), plasti (2) večjih debelin skladovíti -a -o prid. neustr. › skládnati skladovítost -i ž neustr. › skládnatost skladôvje -a s zastar. › skládovnica skladôvna glávica -e -e ž štrleči deli odpornej­ ših plasti v geološkem profilu (1) S: skladôv­ na greda skladôvna greda -e -e ž › skladôvna glávica skládovnica -e ž zaporedje več plasti (2) ali skladov (1), npr. jurska skladovnica, skladov­nica usedlin, flišna skladovnica S: skládba, skladôvje sklédica -e ž › glicímeris, pektúnkulus sklep sklépa m 1. gibljivi stik kosti pri vre­tenčarjih, npr. ramenski sklep 2. gibljivi stik skeletnih elementov pri nevretenčarjih, npr. sklep pri školjkah sklépna faséta -e -e ž vsako od ravnih ali ne­ravnih polj v sklepu vretenčarjev S: sklépna plôskev sklépna glávica -e -e ž izbočeni del sklepa na kosti pri vretenčarjih sklépna jámica -e -e ž 1. vbočeni del sklepa na kosti pri vretenčarjih S: sklépna sklédica 2. vdolbina na sklepu školjčne lopute sklépna míšica -e -e ž › adúktor, zapirálka sklépna plôskev -e -kve ž vsako od ravnih ali neravnih polj v sklepu vretenčarjev S: sklépna faséta sklépna plôšča -e -e ž del lopute, na katerem so razvrščeni sklepni zobci, npr. pri rameno­nožcih sklépna régija -e -e ž območje na školjčni lo­puti, kjer so razvrščeni deli sklepa sklépna sklédica -e -e ž › sklépna jámica (1) sklépna véz -e vezí ž hitinska vez, s katero se odpirata in zapirata školjčni lupini PRIM.: ligament sklépni grebén -ega -a m greben na sklepu školjke sklépni nastávek -ega -vka m izrastek na dezmodontnem sklepu školjke, ki podpira notranji ligament S: sklépni odrástek sklépni odrástek -ega -tka m › sklépni na­stávek 2 sklépni rób -ega -a m raven, nazobčan ali na­guban rob na levem ali desnem delu sklepa školjke sklépni zób -ega -a m 1. vsak od zob v sklepu školjk 2. zob na drugem vratnem vretencu pri sesalcih sklépni zóbec -ega -bca m izrastek, ki sega v zobno jamico na sklepu školjke in pri zaprti lupini trdno veže loputi skleraktínijske korále -ih -ál ž mn. (red, lat. Scle­ractinia) korale, ki imajo v začetnem ciklusu šest septov in živijo od triasa dalje S: kla­snjáče, madrepórne korále sklerít -a m odebeljeno polje kutikule na zuna­njem skeletu pri členonožcih sklerométer -tra m priprava za ugotavljanje tr­dote mineralov z razenjem skleroproteín -a m beljakovina opornega tki­va pri živalih, ki je odporno proti kemičnim in mehanskim vplivom okolja, npr. kolagen, keratin sklerosépt -a m radialno ležeči kalcitni sept, ki sega od teke proti središču koralita sklerotikálna plôščica -e -e ž 1. vsaka od drob­ nih koščic okrog beločnice pri ptičjem očesu 2. vsaka od ploščic, ki obkrožajo oko pri ne­katerih ribah sklerotín -a m zelo obstojna beljakovina v kuti­kuli insektov in v opornih strukturah pri dru­gih nevretenčarjih in vretenčarjih sklerotinít -a m maceral premoga iz skupine inertinita skóčnica -e ž nartnica med golenjo in petnico pri večini vretenčarjev S: astrágalus, tálus (2) skok skóka m 1. slap manjše višine S: brzíca, kaskáda, katarákt, vôdni skok 2. višinska raz­lika v reliefu, ki nastane zaradi navpičnega premika ob prelomu S: skok prelôma skok prelôma skóka --m višinska razlika v re­liefu, ki nastane zaradi navpičnega premika ob prelomu S: skok (2) skolecít -a m brezbarven do bel monoklinski kalcijev zeolit skolekodónt -a m fosil čeljustnega aparata mnogoščetinca skónca plastí ----ž mn. ladinijske plasti pe­ščenjaka, glinavca in tufa, včasih orudene z živim srebrom, na Idrijskem in Cerkljanskem S: skálniški skládi skopulít -a m protast, paličast ali grmičast kri­ stalit skórija -e ž 1. votličast juvenilni bazaltni piro­klast 2. premog, spremenjen zaradi intruzije magme skoríl -a m zastar. › šorlít skórjasta cínkova svetlíca -e -e -e ž › skór­jasti sfalerít skórjasta struktúra -e -e ž struktura minerala, nastalega zaradi večkrat prekinjene kristali­zacije ali spreminjanja sestave minerala, ki se odlaga na podlagi, npr. struktura sfalerita iz Mežice skórjasta svetlíca -e -e ž › skórjasti sfalerít skórjasta tekstúra -e -e ž tekstura kamnine, v kateri so sestavine razporejene v pasovih skórjasti fosíl -ega -a m fosil, ohranjen v tankih prevlekah preko podlage, npr. stromatolit skórjasti sfalerít -ega -a m sfalerit s svetlo- in temnorjavo obarvanimi plastmi zaradi raz­ličnega odstotka železa S: skórjasta cínkova svetlíca, skórjasta svetlíca skórjasto lepílo -ega -a s neustr. › kóžičasto vezívo skorodít -a m zelen do rjav rombični mineral, železov vodni arzenat skrašeni -a -o prid. zastar. › zakraséli skrepenéla láva -e -e ž › láva (2) skríl -a m tanka ploščica katere koli skrilave ka­mnine, ki navadno nima vzporednih ploskev skrílasta glína -e -e ž zastar. › skrílavi glína­vec skrílava kamnína -e -e ž kamnina, ki se kroji v skrile, npr. skrilavi glinavec skrílavec -vca m › metamórfni skrílavec skrílavi amfibolít -ega -a m amfibolit, ki je postal skrilav zaradi tektonskih procesov S: amfibolítni skrílavec skrílavi apnénec -ega -nca m apnenec, ki se kroji v skrile S: apnéni škrílj, apnéni škríljnik skrílavi dolomít -ega -a m dolomit (2), ki se kroji v skrile skrílavi glínavec -ega -vca m glinasta klastič­na kamnina iz kremena in glinenih mineralov kot bistvenih mineralov, ki se kroji v skrile S: glínasti škríljnik, glínati škríljnik, gomôla, skrílasta glína skrílavi kliváž -ega -a m klivaž v skrilavem gli­navcu skrílavi láporovec -ega -vca m laporovec, ki se kroji v skrile skrílavi rjávi premog -ega -ega premóga m rja­vi premog, ki zaradi sušenja razpoka v skrile PRIM.: lístasti premog skrílavost -i ž lastnost kamnine, da se kroji v tanke ploščice, ki navadno nimajo vzpore­dnih ploskev PRIM.: laminácija (2) skríljavost -i ž neustr. › skrílavost skrilolom -ôma m kamnolom, kjer se v večjem obsegu pridobiva skrilava kamnina skristaljena snôv -e snoví ž neustr. › kristálna snôv skulptúrni narávni kámen -ega -ega -mna m v kamnoseštvu naravni kamen, ki se uporablja za izdelavo industrijsko oblikovanih predmetov ali umetniških del skupína -e ž litološka enota, ki združuje več formacij S: grúpa skupína kamnín -e --ž kamnine, ki imajo ena­ke lastnosti ali enak izvor, npr. granitska, pi­roklastična skupina S: družína kamnín skupínski silikáti -ih -ov m mn. skupina sili­katnih mineralov z več povezanimi tetraedri silicijevega tetraoksida S: sorosilikáti skúta -e ž vsaka od zadnjih gibljivih parnih kalcitnih ploščic v zunanjem skeletu raka vi­tičnjaka skutterudít -a m srebrno bel kubični mineral, kobaltov arzenid sladkovôdna usedlína -e -e ž usedlina, nastala v potokih, rekah, jezerih in močvirjih sladkovôdni fácies -ega -a m facies jezerskih, močvirskih in rečnih usedlin sláni kámen -ega -mna m neustr. › kaména sôl sláno jézero -ega -a s jezero z močnim izhlape­vanjem, navadno na puščavskem območju Slátenska plôšča -e -e ž › Slátenski pokrov Slátenski narív -ega -a m › Slátenski pokrov Slátenski pokrov -ega -ôva m pokrov iz zgor­njetriasnega masivnega apnenca, narinjen na dachsteinski apnenec na območju vzhodno od Doline Triglavskih jezer, Mišelj vrha, Rjavine, Rži in Triglava S: Slátenska plôšča, Slátenski narív slátina -e ž voda, ki vsebuje večje količine raz­topljenih mineralov in/ali plinov S: minerál­na vôda, rudníca slátinski vrélec -ega -lca m naravni ali umetni izvir slatine sledenje -a s vsako delo, s katerim se skuša ugotoviti obseg rudišča ali premogišča in ob­stoj fosilne plasti ali kulturnega horizonta S: sledílno délo sledenje po izpírkih -a -- --s raziskovanje ko­ ristnih mineralov ali mikrofosilov, ki so ostali po izpiranju veziva sléd fosíla sledí --ž neustr. › fosílna sléd, or­gánska tekstúra sledílna vrtína -e -e ž vrtina, s katero se išče mineralna surovina sledílni rov -ega rôva m › raziskoválni rov sledílno délo -ega -a s vsako delo, s katerim se skuša ugotoviti obseg rudišča ali premogišča in obstoj fosilne plasti ali kulturnega horizon­ta S: sledenje slédna prvína -e -e ž 1. prvina, ki v mineralu ali kamnini ni bistvena, vendar je z manj kot 100 g/t vključena v strukturo minerala ali adsorbi­rana na njegovi površini S: míkroelement (1) 2. prvina, ki se v majhnih količinah pojavlja v rastlinskih ali živalskih tkivih in je zanje fiziološko pomembna S: míkroelement (2) slédnica -e ž presečišče geološkega elementa z Zemljinim površjem ali s projekcijsko ravni­no S: trása slédni fosíl -ega -a m neustr. 1. › fosílna sléd, orgánska tekstúra 2. › vodílni fosíl sleme antiklinále -éna --s › antiklinálno teme, teme antiklinále sleme gúbe -éna --s › antiklinálno teme, teme antiklinále sleménasto gorôvje -ega -a s gorovje, nasta­lo z gubanjem Zemljine skorje S: nagúbano gorôvje slemenítev -tve ž › smér plastí sleménska dolína -e -e ž › antiklinálna dolína slépa anomalíja -e -e ž › navídezna ano­malíja slépa dolína -e -e ž dolina, ki jo zapira strma skalna stena s kraškim izvirom ali ponorom S: zagátna dolína slívska formácija -e -e ž paleocenski apnenec z miliolidami na krasu S: slívski apnénec slívski apnénec -ega -nca m paleocenski apne­nec z miliolidami na Krasu S: slívska for­mácija sljúda -e ž 1. v množini skupina brezbarvnih do črnih monoklinskih, psevdoheksagonalnih li­stastih alumosilikatov z vodo in fluorom 2. v ednini mineral iz te skupine, npr. muskovit, margarit, flogopit, biotit S: sínjec sljúdin kompenzátor -ega -ja m kompenzator s planparalelno ploščico iz muskovita za mer­jenje faznih razlik mineralov z nizkim dvo­lomom sljúdnati peščenják -ega -a m neustr. › sljúdni peščenják sljúdni diorít -ega -a m diorit z biotitom kot značilnim mineralom sljúdni glínasti skrílavec -ega -ega -vca m skrilavi glinavec z večjo primesjo muskovita ali sericita sljúdni peridotít -ega -a m peridotit z biotitom kot značilnim mineralom 2 sljúdni peščenják -ega -a m peščenjak z lističi muskovita sljúdni skrílavec -ega -vca m skrilava meta­morfna kamnina, v kateri sta glavna minerala kremen in sljuda S: blestník, sljúdovec sljúdovec -vca m zastar. › blestník, sljúdni skrílavec sloj slôja m neustr. › plást (3) slojevíti gnájs -ega -a m neustr. › plástnati gnájs slojevítost -i ž neustr. › plástnatost slojíšče -a s neustr. › nahajalíšče minerálnih surovín slôjna čŕta -e -e ž neustr. › hipsográfska krivúlja, izostráta, plástnica (1) slôjna vôda -e -e ž neustr. voda, ki spremlja naf­to v naftnem ležišču slôjnica -e ž › neustr. hipsográfska krivúlja, izo­stráta, plástnica (1) slôjni pritísk -ega -a m neustr. › kamnínski tlák, litostátični tlák slôjni tlák -ega -a neustr. m › kamnínski tlák, litostátični tlák slôjnost -i ž neustr. › plástnatost slon slôna m (rod, lat. Elephas) trobčar z okloma v zgornjih čeljustnicah, s tremi molarji v vsaki čeljustnici, od katerih je le eden v uporabi in ga po obrabi nadomesti naslednji in živi od pliocena dalje Slovenjegráška néotektónska udorína -e -e -e ž udorina iz miocenskih, pliocenskih in kvartarnih plasti južno od Slovenj Gradca slovénska orogenétska fáza -e -e -e ž oroge­netska faza alpinidske orogeneze med julijem in tuvalijem Slovénski bazén -ega -a m neustr. › Slovénski járek Slovénski járek -ega -rka m območje mezozoj­skih sedimentnih kamnin na ozemlju osrednje slovenije med Julijsko in Dinarsko karbona­ tno platformo slúzavke -avk ž mn. (oddelek, lat. Myxophyta) pri­mitivne proste ali zajedavske rastline, ki so­ delujejo pri razkroju organske snovi in živijo od predkambrija dalje smalfjórdij -a m stopnja spodnjega varangija med sturtijem in mortensnijem smaltín -a m › smaltít (1, 2) smaltít -a m 1. skutterudit z malo arzena S: smaltín 2. mešanica kobaltovih arzenidov ali drugih kobaltovih mineralov S: smaltín smarágd -a m prozoren zelen različek berila, dragi kamen PRIM.: akvamarín, beríl smaragdít -a m svetlozelen aktinolit, ki vsebu­je krom smér plastí smerí --ž odklon vodoravno po­tekajoče črte na geološki ploskvi od smeri sever–jug S: slemenítev smírek -rka m nečist korund, ki se uporablja kot brusilo PRIM.: korúnd, korundolít smithij -a [smítij] m podstopnja olenekija med dienerijem in spathijem (1) smithsonit -a [smitsonít] m brezbarven ali ze­lenkast trigonalni mineral, cinkov karbonat S: kalamína (3) smôlec -lca m zastar. › obsidián smôlna rúda -e -e ž › nasturán, uránova smôla smôlnati rjávi premog -ega -ega premóga m zelo temen svetleč mehki rjavi premog smôlnati sijáj -ega -a m sijaj nekaterih nepro­zornih mikrokristalnih mineralov z razločnim odbojem svetlobe, npr. pri uraninitu smôlnik -a m zastar. › obsidián smôlni líptobiolít -ega -a m fosilna organska snov, ki jo tvorijo rastline, npr. smola, jantar smôlovec -vca m zastar. › nasturán, uránova smôla SMOW-stándard -a [esemové] m (ang. standard mean ocean water) standard, ki določa izotopsko sestavo kisika in vodika in predstavlja pov­prečno sestavo vode odprtih oceanov v glo­bini enega metra smrdéči apnénec -ega -nca m zastar. › bi­túmenski apnénec smrdéči dolomít -ega -a m zastar. › bitúmenski dolomít Smrekôvška sinklinála -e -e ž sinklinala, zgra­jena iz oligocenskih tufov in laporovcev na območju med Raduho na zahodu in Šmihe­lom na vzhodu ter Smrekovcem na severu in Mozirjem na jugu smrekôvške plastí -ih --ž mn. oligocenske plasti andezita, andezitnega tufa, vulkanske breče, tufskega peščenjaka in tufita v okolici Smrekovca Smrekôvški prelom -ega -ôma m prelom, ki poteka v smeri severozahod–jugovzhod mi­mo Solčave, Smrekovca in Vojnika in v seve­rozahodnem delu deli Karavanke od Savinj­skih Alp smrekôvški túf -ega -a m oligocenski andezitni tuf na območju Smrekovca smúga -e ž zastar. glina s sljudo v udorinah in na zunanjem robu karpatov smúkec -kca m zmleti lojevec snežínka -e ž heksagonalni kristal vode, kate­rega oblika je odvisna od temperature in vla­žnosti zraka snéžna meja -e -e ž višina, do katere sega str­njen sneg v goratih in polarnih območjih, ki se poleti ne stopi S: ločníca trájnega snegá, ločníca véčnega snegá snéžna vrtáča -e -e ž visokogorska vrtača s str­mimi stenami, v kateri se tudi poleti sneg ne stopi S: kotlíč snéžni pláz -ega plazú m s kraja nastanka pre­maknjena gmota snega S: lavína Sóboška antiklinála -e -e ž antiklinalno vzbo­čene pliocenske plasti nad Murskosoboškim masivom na območju Murske Sobote Sóboški masív -ega -a m › Murskosóboški masív sóda -e ž bel monoklinski mineral, natrijev kar­bonat S: natrít, natrón sodalít -a m moder do vijoličast, siv, zelen ku­bični mineral, natrijev glinenčev nadomestek z anionom klora sodôbni člôvek -ega -éka m › moderni člô­vek sodôbni skládi -ih -ov m mn. neustr. › istodôb­ni skládi, izokróni skládi sodopŕsti kopítarji -ih -ev m mn. (red, lat. Artio­dactyla) kopitarji s sodim številom prstov S: arciodaktíli sofión -a m fumarola v Toskani, iz katere izhaja zlasti borova kislina, tudi vodna para, oglji­kov dioksid, žveplovi plini in ogljikovodiki sokôlje okó -ega očésa s preseven do prozoren sivozelenkast različek kremena z vzporedno vlaknato strukturo, nastal s psevdomorfozo krokidolita, okrasni kamen (1) sokôlovo okó -ega očésa s neustr. › sokôlje okó sôl solí ž spojina kovine s haloidom sól -a m raztopina, v kateri se koloidni delci prosto gibljejo S: koloídna raztopína solčávske plastí -ih --ž mn. srednjetriasne pla­sti laporovca in peščenjaka z vključki lapo­rastega gomoljastega apnenca v Južnih Ka­ravankah solfatára -e ž fumarola, iz katere izhajajo žve­plovi plini soliflúkcija -e ž polzenje z vodo prepojenih in na površini odtajanih tal po rahlo nagnjeni zamrznjeni podlagi, značilno za periglacialno ozemlje solína -e ž nav. mn. območje ob morski obali, urejeno za pridobivanje morske soli, npr. se­ čoveljske soline PRIM.: nahajalíšče solí solíšče -a s › nahajalíšče solí solitárna korála -e -e ž korala, ki živi posame­zno P: koloníjska korála solitárni organízem -ega -zma m organizem, ki živi samostojno P: koloníjski organízem sólna bakterija -e -e ž anaerobna bakterija, ki sodeluje pri izločanju halita iz vode sólna dóma -e -e ž lečasta ali valjasta gmota soli med plastmi S: sólni čok PRIM.: diapír sólna glína -e -e ž glina, ki vsebuje halit ali ka­ kšno drugo sol solnhófenski apnénec -ega -nca m litografski apnenec s fosili iz okolice Solnhofna, v ka­terem so našli arheopteriksa S: solnhófenski kámen solnhófenski kámen -ega -mna m › solnhó­fenski apnénec sólni čok -ega čôka m lečasta ali valjasta gmota soli med plastmi S: sólna dóma PRIM.: dia­pír sólni sklad -ega skláda m sklad, ki vsebuje ha- lit ali kakšno drugo sol sólno ležíšče -ega -a s › nahajalíšče solí sólvij -a m stopnja srednjega kambrija med le­ nijem in menevijem somaít monzonít -- -a m zastar. › levcítov mon­zonít somérna gúba -e -e ž guba s kriloma, ki sta vzporedni z osno ravnino S: izoklína (2) somernína -e ž neustr. › ravnína simetríje somórnica -e ž morska voda z zmanjšano sla­ nostjo zaradi dotoka sladke vode S: brákična vôda, pôlslána vôda sónar -ja m priprava za prepoznavanje podvo­dnega reliefa s pomočjo ultrazvočnega valo­vanja sónčni kámen -ega -mna m prozoren različek oligoklaza, v katerem se preliva svetloba rdečkastozlato zaradi odbojev od drobnih lusk hematita S: glinénčev avanturín, glinén­čev aventurín sónčni opál -ega -a m opal z rdečkastim preli­vanjem barv S: ognjéni opál sondážno vŕtanje -ega -a s › geolóško vŕta­nje, raziskoválno vŕtanje sónična karotáža -e -e ž geofizikalna meto­da, pri kateri se za ugotavljanje razlik med kamninami uporablja razširjanje zvočnih in nadzvočnih seizmičnih valov v vrtini S: akú­ stična karotáža sopót -a m › réčna sotéska soródstvo kovín -a --s zastar. skupina prvin v prvem razredu mineralne sistematike, ki ima­ jo značilnosti kovin sorosilikáti -ov m mn. skupina silikatnih mine­ralov z več povezanimi tetraedri silicijevega tetraoksida S: skupínski silikáti sortíranje -a s › mehánsko bogatenje, se­paríranje sorudnína -e neustr. › jalovína sósijska formácija -e -e ž sivi apnenci zgornje­ga dela srednjega perma, bogati s fosilnimi ostanki sotéska -e ž › réčna sotéska sóteške plastí -ih --ž mn. eocenske plasti la­porovca, glinavca in plasti premoga med Rogaško Slatino, Bočem, Konjiško goro in Dobrno sóvdan -a m zaporedje tankih plasti peščenjaka in laporovca v flišu z numuliti eocenske sta­rosti v slovenskem primorju S: sovdánovec sovdánovec -vca m › sóvdan spáček -čka m neustr. › álotriomórfni kristál, ksenomórfni kristál spáčeni kristál -ega -a m zastar. › álotriomórfni kristál, ksenomórfni kristál sparít -a m apnenec z zrnci kalcita, ki so večja od 0,05 mm S: sparítni apnénec sparítni apnénec -ega -nca m › sparít sparnásij -a m lagunski razvoj srednjeeocen­skih plasti v Pariškem bazenu spathij -a [spátij] m 1. podstopnja olenekija med smithijem in aegeanijem 2. zastar. stopnja olenekija med nammalijem in anizijem specializácija -e ž popolna prilagojenost or­ganizma na določeno okolje PRIM.: stôpnja specializácije speciálka -e ž › speciálna topográfska kárta speciálna petrografíja -e -e ž neustr. › petro­grafíja, sistemátska petrologíja speciálna topográfska kárta -e -e -e ž karta v merilu od 1 : 5000 do 1 : 25.000 s topograf­skimi oznakami površja S: speciálka specífična téža -e -e ž teža homogenega telesa na prostorsko enoto, odvisna od kraja na Ze­ mlji, izražena v kg/m3 PRIM.: gostôta spéči ognjeník -ega -a m ognjenik z občasno erupcijo S: spéči vulkán PRIM.: aktívni ognje­ník, ugásli ognjeník spéči vulkán -ega -a m vulkan z občasno erup­cijo S: spéči ognjeník PRIM.: aktívni vulkán, ugásli vulkán spektroskóp -a m naprava za opazovanje spek­ tra elektromagnetnega valovanja spekularít -a m hematit v obliki lističev z moč­nim polkovinskim sijajem S: lúskasti hema­tít, lúskasti želézovec PRIM.: hematít (1) sperilít -a m kositrno bel kubični mineral, pla­tinov arzenid spessartín -a m neustr. › spessartít spessartít -a m rumen ali rjav manganov alu­minijev granat spíkula -e ž drobna igličasta kalcitna ali kre­menična tvorba v telesu nevretenčarja, npr. spužve spikularít -a m sediment, sestavljen v glavnem iz iglic spužev S: spikulít (1) spíkule -ul ž mn. ozki, kratkotrajni curki plina iz kromosfere na površju Sonca spikulít -a m 1. sediment, sestavljen v glavnem iz iglic spužev S: spikularít 2. vretenasto obli­kovan belonit spilecco apnénci -- -ev [spiléko] m mn. plitvo­vodni paleogenski apnenci brez fliša, razviti na območju Vicenze in Verone, bogati s fosil­nimi ostanki morskih ježkov in brahiopodov spilít -a m hidrotermalno spremenjen bazalt z albitiziranim plagioklazom in kloritom, epi­dotom, kalcitom, kalcedonom, prehnitom, ki pogosto zapolnjujejo mandlje, nastal v pod­morskih tokovih lave spilítenje -a s albitenje bazalta S: spilitizácija spilitizácija -e ž albitenje bazalta S: spilítenje spilozít -a m drobnozrnata albitizirana meta­ morfna kamnina iz kremena in albita, s pri­mesmi klorita, sericita in epidota, ki prehaja v adinol in vozlasti filit spinél -a tudi špinél -a m 1. v množini skupina izo­morfnih kubičnih dvojnih oksidov magnezija, železa, cinka, mangana, kroma in aluminija 2. v ednini vsak izmed kubičnih dvojnih ko­vinskih oksidov, npr. gahnit, kromit 3. rumen, moder, brezbarven, zelen ali rdeč magnezijev aluminijev mineral, dragi kamen spinelíd -a tudi špinelid -a m vsak mineral iz skupine spinelov spirákul -a m vsaka od perforiranih tekalnih ploščic ob ustni odprtini, namenjena dotoku vode v usta pri blastoidih spirálna kámrica -e -e ž spiralno zavita kamri­ca pri foraminiferah spirifer -ja m (rod, lat. Spirifer) ramenonožec z ra­dialno rebrasto in metuljasto razširjeno lupi­no, ki je živel v devonu in karbonu spirotéka -e ž spiralno zavita kalcitna stena pri foraminiferah spírula -e ž (rod, lat. Spirula) sipa, ki ima podol­govato telo in v notranjosti spiralno zavit kal­citni fragmokon, živi v večjih globinah spíruli -ov m mn. (družina, lat. Spirulidae) belemni­tidi, ki imajo podolgovato hišico, spiralno za­vit fragmokon in rostrum za kopanje v mulju, ki so živeli v juri spláček -čka m zastar. ploščast prodnik S: spláka spláka -e ž zastar. ploščast prodnik S: spláček splitvélo mórje -ega -a s zastar. morje, ki je po­stalo plitvejše zaradi tektonskih premikov splôščenost -i ž v sedimentologiji oblika prodni­ka, včasih tudi zrna, glede na razmerje med dolžino, debelino in širino splôščeno vláknati trákovec -- -ega -vca m ne­ustr. › aktinolít, trákovec splôšna geologíja -e -e ž zastar. › fizikálna ge­ologíja splôšni elipsoíd -ega -a m namišljeno elipso­idno telo, ki predstavlja različne fizikalne vrednosti anizotropne snovi, nanesene skozi središčno točko v vse smeri splôšni lík -ega -a m › osnôvni lík spodmol -ôla m 1. na Krasu kraška jama z vo­doravnim dnom, npr. Betalov spodmol 2. › podmol (1) spódnja čeljúst -e -i ž gibljiva kost v spodnjem obraznem delu lobanje pri vretenčarjih spódnja čeljústnica -e -e ž gibljiva parna kost v obraznem delu lobanje pri vretenčarjih S: mandíbula spódnje… v zloženkah pri poimenovanju vsake od geoloških dob pomeni, da je ta po nastan­ku najbolj oddaljena od sedanjosti, npr. spo­dnjemiocenski spódnji -a -e prid. ki pri poimenovanju vsake od geoloških dob pomeni, da je ta po nastanku najbolj oddaljena od sedanjosti, npr. spodnji dryas, kambrij, trias S: najstarejši, starejši Spódnji Avstroalpín -ega -a m del avstroalpina iz metamorfnih kamnin, pokrit s karbonskimi do paleogenskimi sedimentnimi kamninami, ki sega od masiva Sesia v Zahodnih Alpah čez Semmering do Litavskega pogorja v Vzhodnih Alpah spódnji Zemljin plášč -ega -ega -a m del Ze­mljinega plašča med srednjim Zemljinim pla­ščem in zunanjim Zemljinim jedrom, ki je iz homogene mafične magme in sega do globi­ne okoli 2900 km S: mézocóna, mézosfera spodúmen -mna m bel do svetlozelen mono­klinski litijev aluminijev piroksen S: trifán spôlni dimorfízem -ega -zma m različna obli­kovanost osebkov različnega spola spóndilus -a m (rod, lat. Spondilus) pritrjena izo­dontna školjka z različno velikima loputama, ornamentiranima z radialnimi grebeni, na katerih so trnasti izrastki, ki živi od perma dalje spóngije -ij ž mn. (podkraljestvo, lat. Parazoa) pri­ trjene, preprosto organizirane, v kormih ali posamezno živeče živali z roževinastim, kalcitnim ali kremeničnim skeletom, ki veči­noma živijo v morju S: parazóji, spúžve spongín -a m kolagensko vezno vlaknato tkivo pri spongijah spongióza -e ž 1. gobasto kostno tkivo 2. ka­mnina, spremenjena v gobi podobno struktu­ro, npr. satasti dolomit spongocél -a m notranja votlina pri askonu spongolít -a m sediment ali sedimentna kamni­na, sestavljena v glavnem iz ostankov spon­gij spóra -e ž celica, ki omogoča nespolno raz­množevanje, npr. pri nižjih rastlinah S: trós sporángij -a m organ pri algah, mahovih, gli­ vah in praprotnicah, kjer nastajajo spore S: trosóvnik spórasti líptobiolít -ega -a m zastar. › líptobio­lítski premog sporinít -a m različek macerala eksinita, v kate­ rem prevladujejo spore sporofíl -a m list, ki nosi sporangij sporopolenín -a m organska snov v steni spor in pelodov, zaradi katere so stene zelo odpor­ ne proti kemičnim in mehanskim vplivom okolja sprédnja gróblja -e -e ž zastar. › čelna moréna, kônčna moréna spremémba bárve -e --ž pojav, da mineral spremeni barvo zaradi segrevanja, npr. ame­tist v citrin spremenjena kamnína -e -e ž neustr. › meta­mórfna kamnína spremínjanje bárve -a --s optični pojav, pri katerem se spreminja barva minerala glede na dnevno ali umetno svetlobo, npr. pri ale­ksandritu sprétni člôvek -ega -éka m (vrsta, lat. Homo habi­lis) najstarejši predstavnik v razvojnem nizu človeka, ki je živel v starejšem pleistocenu S: rôčni člôvek sprhljívi lápor -ega -ja m zastar. › preperína sprhnína -e ž zastar. › preperína spŕhnjena kamnína -e -e ž zastar. › preperína spŕhnjeni lápor -ega -ja m zastar. › preperína sprímek -mka m zastar. 1. › bréča 2. › kon­ glomerát sprostítvena razpóka -e -e ž razpoka, nastala pri popuščanju napetosti v kamninah Zemlji­ne skorje S: relaksácijska razpóka sprstenévanje -a s neustr. › preperévanje spuščeno krílo -ega -a s krilo gube, ki se je pogreznilo ob prelomu spúžve -žev ž mn. (podkraljestvo, lat. Parazoa) pri­trjene, preprosto organizirane, v kormih ali posamezno živeče živali z roževinastim, kal­citnim ali kremeničnim skeletom, ki večino­ma živijo v morju S: parazóji, spóngije srámnica -e ž › dímeljnica Sŕbsko-Makedónska mása -e -e ž › Sŕbsko-Makedónski masív Sŕbsko-Makedónski masív -ega -a m tekton­ska enota od predkambrija do paleogena, v spodnjem delu sestavljena iz proterozojskih metamorfnih kamnin, v zgornjem delu pa iz magmatskih, metamorfnih in sedimentnih kamnin, na območju osrednje Srbije in Ma­kedonije S: Sŕbsko-Makedónska mása srebŕnasti galenít -ega -a m zastar. galenit s pri­mesjo srebra srebŕnasti minerál -ega -a m zastar. mineral s primesjo srebra srebŕni sijáj -ega -a m sijaj nekaterih svetlih kovinskih mineralov, npr. pri srebru, arzeno­piritu srebró -á s kovinsko bel kubični mineral, pr­vina (2) srebronôsna naplavína -e -e ž naplavina, ki vsebuje zrnca srebra srebrov sijájnik -ega -a m › argentít sredíšče inverzije -a --s › sredíšče simetríje (1) sredíšče nasprótne enákosti -a -- --s zastar. › sredíšče simetríje (1) sredíšče simetríje -a --s 1. točka v središču kristala, skozi katero se zrcali vsaka ploskev na kristalu S: obrátno sredíšče, sredíšče inverzije, sredíšče nasprótne enákosti 2. edi­ni element simetrije v triklinski pinakoidni vrsti simetrije sredíšče snopíča -a --s v kristalografiji točka v kristalografski projekciji, v kateri se sekajo vse kristalne ploskve in pravokotnice nanje sredíščna moréna -e -e ž morena, ki nastane iz stranskih moren po združitvi ledenikov S: srédnja gróblja sredíščni pás -ega pasú m pas projekcij plo­skev sinklinorija ali antiklinorija, ki poteka skozi središče Schmidtove ali Wulfove mreže S: centrálni pás sredíščni preréz -ega -éza m › sredíščni presek sredíščni presek -ega -éka m presek skozi sre­dišče fosila S: sredíščni preréz srédnica óptičnih osí -e -- --ž simetrala optič­nih osi v kristalu, ki je največja ali najmanjša os indikatrise dvoosnega minerala PRIM.: kót óptičnih osí srédnja gróblja -e -e ž zastar. › sredíščna moréna srédnja kaména dôba -e -e -e ž obdobje med paleolitikom in neolitikom od 8000 let pr. n. š. do 4000 let pr. n. š., v katerem se pojavita prva lončena posoda in pes kot prva udoma­čena žival S: mezolítik srédnje… v zloženkah pri poimenovanju vsake od geoloških dob pomeni, da je ta po nastan­ku na sredini med največjo in najmanjšo od­daljenostjo od sedanjosti, npr. srednjetriasni srédnje globôk potres -- -ega -ésa m potres, ki ima žarišče v globini od 70 km do 300 km srednjemetamórfna kamnína -e -e ž meta­morfna kamnina, nastala pri tlakih, nižjih od 8 × 108 Pa, in temperaturah, nižjih od 600 °C srednjenémški prag -ega prága m antiklinala, ki na meji med devonom in karbonom razdeli variskični bazen na dva dela srednjeoceánski grebén -ega -a m podmorski gorski greben na stiku dveh nastajajočih li­tosferskih plošč, npr. Srednjeatlantski greben S: oceánski grebén srédnje tŕda vôda -- -e -e ž voda, katere trdota je od 8 °dH do 12 °dH srédnji -a -e prid. ki pri poimenovanju vsake od geoloških dob pomeni, da je ta po nastanku na sredini med največjo in najmanjšo odda­ljenostjo od sedanjosti, npr. srednji mezozo­ik, trias, eocen, pleistocen Srédnji Avstroalpín -ega -a m del avstroalpina iz metamorfnih kamnin z erozijskimi krpami permskih in mezozojskih sedimentnih ka­mnin med Južnimi in Severnimi Apneniškimi alpami s Celovško kotlino, kozjakom in Po­horjem S: Centrálne Álpe, Srédnji Ostalpín srédnji lómni kolíčnik -ega -ega -a m vrednost lomnega količnika, ki je pravokoten na naj­večji in najmanjši lomni količnik v optični indikatrisi kristala Srédnji Ostalpín -ega -a m › Srédnji Avstro­alpín srédnji plagiokláz -ega -a m plagioklaz, v ka­terem sta natrij in kalcij v približno enakem razmerju, npr. andezin srédnji würm -ega -a [vírm] m interstadial v würmskem glacialu S: interpléni glaciál srédnji zemeljski vék -ega -ega -a m era med paleozoikom in kenozoikom, ki obsega tri periode, v kateri se je začela alpinidska oro­geneza in razvoj kritosemenk, sesalcev ter ptičev S: geolóški srédnji vék, mezozóik srédnji Zemljin plášč -ega -ega -a m del Zemlji­nega plašča s plastično, delno kristalizirano magmo med litosfero in spodnjim Zemljinim plaščem do globine okoli 1000 km, v kate­rem so konvekcijski tokovi S: astenosfera sredozémska živosrebrova provínca -e -e -e ž območje živosrebrovega orudenja in živo­srebrovih rudišč na širšem območju Sredoze­mlja, ki imajo določene skupne značilnosti srén -a m sneg, prekrit z ledeno skorjo sréž -a m več let star sneg v visokogorju, ki je zaradi večkratnega taljenja in ponovnega zmrzovanja postal zrnat sréžno pólje -ega -a s del ledenika nad sne­žno mejo, kjer ledenik nastaja S: redíšče le­deníka sŕp -a m neustr. › barhán stabílni izotóp -ega -a m izotop, ki ne prehaja spontano v drug nuklid stabílni nuklíd -ega -a m nuklid, ki ne prehaja spontano v drug nuklid stacionárni pretok -ega -óka m pretok vode, pri katerem sta smer in hitrost pretakanja stalni stacionárni vodonósnik -ega -a m vodono­snik, v katerem voda miruje stacionárno stánje -ega -a m stanje ozemlja, na katerem ni geoloških sprememb stadiál -a m krajše občutno hladnejše obdobje v glacialu stagnácija -e ž obdobje mirovanja geoloških procesov stalagmít -a m kapnik, ki raste s tal navzgor stalaktít -a m kapnik, ki raste s stropa navzdol stálna trdôta vôde -e -e --ž trdota vode glede na klorate, nitrate, sulfate in druge nekarbo­nate, ki se s segrevanjem ne izločajo iz vode S: nekarbonátna trdôta vôde, permanéntna trdôta vôde PRIM.: karbonátna trdôta vôde stálni zób -ega -a m zob pri sesalcih, ki nado­mesti mlečni zob S: permanéntni zób stámpij -a m zastar. stopnja spodnjega oligocena med priabonijem in chattijem S: rupélij stándardni minerál -ega -a m › normatívni minerál stándardni profíl -ega -a m točno določen vzo­rec ali predpisan način izdelave geološkega profila stánična struktúra -e -e ž zastar. › célična struktúra, célična zgrádba stánična zgrádba -e -e ž zastar. › célična struk­túra, célična zgrádba stanín -a m jekleno siv do črn tetragonalni mi­neral, bakrov železov kositrov sulfid S: ko­sítrov kŕšec, stanít stanít -a m › stanín stanovánjski práh -ega prahú m sediment, ki se useda znotraj zgradb ali zaprtih prostorov in je povezan z dejavnostjo v njih S: indu­stríjski práh stára kaména dôba -e -e -e ž najstarejše znano obdobje prazgodovine od prvega namensko izdelanega orodja iz kamna pred več kot 1 milijonom let pa do 8000 let pr. n. š. in so­vpada z ledeno dobo S: paleolítik stára salairska orogenétska fáza -e -e -e -e [salerska] ž orogenetska faza v srednjem kambriju starejši -a -e prid. ki pri poimenovanju vsake od geoloških dob pomeni, da je ta po nastanku najbolj oddaljena od sedanjosti, npr. starejši dryas, paleozoik, trias S: najstarejši, spódnji starejši dryas -ega -a [drías] m hladna faza po­znega glaciala v srednji Evropi stári zemeljski vék -ega -ega -a m era med pro­terozoikom in mezozoikom, ki obsega šest period, v kateri se je začel sklenjen razvoj skeletnih organizmov S: geolóški stári vék, paleozóik stáro… v zloženkah pri poimenovanju vsake od geoloških dob pomeni, da je ta po nastanku najbolj oddaljena od sedanjosti, npr. staroter­ ciaren, staropaleozojski stároálpski metalogén -ega -a m metalogenet­ska cona, nastala v zgodnji fazi alpinidske orogeneze na meji triasa in jure stárokimerijska orogenétska fáza -e -e -e ž orogenetska faza alpinidske orogeneze v zgornjem triasu stárokimerijsko gúbanje -ega -a s orogenetsko gubanje med norijem in retijem statolít -a m ravnotežni kamenček v telesu pri nevretenčarjih ali vretenčarjih, ki omogoča ustrezen položaj organizma stavrolít -a m rjav do črn monoklinski mineral, aluminijev železov otočni oksisilikat stavrolítov pás -ega pasú m pas močno meta­morfoziranih kamnin, v katerih je stavrolit indeksni mineral steatít -a m 1. masivna homogena metamorfna kamnina, sestavljena pretežno iz lojevca in različnih drugih mineralov PRIM.: lójevčev skrílavec 2. › lójevec steatitizácija -e › lójevčenje stebelnice -ic ž mn. (oddelek, lat. Cormophyta) ra­stline s histološko različno korenino, steblom in listi S: bŕstnice stebrasta krojítev -e -tve ž krojitev bazaltov 26 na petstrane ali šeststrane prizme, nastala pri ohlajanju lave S: stebríčasta krojítev stebríčasta kontúra minerála -e -e --ž obris prvotno stebričastega kristala, pri katerem se je nadaljevala rast v drugi obliki stebríčasta krojítev -e -tve ž › stebrasta krojítev stebríčasta struktúra -e -e ž neustr. › stebrasta krojítev stebríčasti kristál -ega -a m rombični ali mo­noklinski paličast kristal, npr. antimonit, kre­men, turmalin stefánij -a m serija zgornjega karbona med westfalijem in spodnjim permom stefanít -a m železovo črn rombični mineral, srebrov antimonov sulfid stefanolít -a m kokolit z zvezdasto obliko osnovnega obroča stegálna lobánja -e -e ž lobanja velikih stego­cefalov brez senčnih odprtin PRIM.: anapsí­dna lobánja stegneníca -e ž kost, ki sega od kolčnega do kolenskega sklepa pri večini vretenčarjev S: fémur stegno -a s del zadnje ali spodnje okončine od kolka do kolena pri večini vretenčarjev S: bedro stegocefáli -ov m mn. (red, lat. Stegocephalia) do 3 m velike dvoživke, ki so živele v paleozoi­ku S: ščitoglávci stegodón -a m (rod, lat. Stegodon) trobčar s kraj­ šo lobanjo, z zobmi z nizko krono, z napre­ dovano redukcijo premolarjev, s povečanim številom prečnih grebenov, dolgimi okli, ki so navadno spiralno zaviti, ki je živel med pliocenom in pleistocenom v Aziji stegozáver -vra m (rod, lat. Stegosaurus) okoli 6 metrov velik dinozaver z majhno glavo in kratkimi sprednjimi nogami, s kožnimi trni in ploščami, ki je živel v zgornji juri steinalmski apnénec -ega -nca [štájnalmski] m anizijski apnenec v vzhodnih Severnih Alpah steklárski pések -ega -ska m kremenov pesek, ki se uporablja v steklarski industriji steklasta kamnína -e -e ž predornina, ki ni kri­stalizirana S: hialínska kamnína steklasta osnôva -e -e ž osnova predornine iz nekristaliziranega vulkanskega stekla S: hi­alínska osnôva steklasta struktúra -e -e ž struktura predorni­ne ali struktura osnove predornine, ki je po­polnoma amorfna in lahko vsebuje različne steklaste tvorbe, npr. trihit (1) S: hialínska struktúra steklasti opál -ega -a m brezbarven prozoren opal S: hialít, vôdni opál steklasti sijáj -ega -a m sijaj prozornih neko­vinskih mineralov, pri katerih gre večji del svetlobe skozi mineral, npr. pri kremenu steklasti túf -ega -a m tuf iz nekristaliziranega vulkanskega pepela S: vitroklástični túf stekléni sijáj -ega -a m neustr. › steklasti sijáj stéljčnice -ic ž mn. (nadrazred, lat. Thalophyta) ra­stline z razvito steljko, npr. alga stéljka -e ž preprosto, navadno cilindrično te­lo pri nižjih rastlinah, ki je pogosto obdano z mineraliziranim skeletom S: tálus (1) stenofót -a m organizem, zelo občutljiv na ni­hanje jakosti svetlobe v okolju stenohalín -a m › stenohalíni organízem stenohalíni organízem -ega -zma m organi­zem, ki živi samo pri določeni slanosti vode S: stenohalín Stenöjev zákon -ega -óna [stenejev] m zakon, po katerem so koti med kristalnimi ploskva­mi različnih kristalov istega minerala vedno enaki S: zákon o stálnosti kótov stenoterm -a m organizem, zelo občutljiv na nihanje temperature v okolju, npr. stenoter­mna žival stépna fávna -e -e ž › stépska fávna stépska fávna -e -e ž živali, značilne za stepo S: stépna fávna stépski bízon -ega -a m (vrsta, lat. Bison priscus) divje govedo, visoko do 2 m, ki je živelo v pleistocenu v Evropi in Aziji in v mlajšem pleistocenu prešlo v Severno Ameriko stépski konj -ega kônja m › merihíp stereográfska mréža -e -e ž › Wúlfova mréža stereográfska projékcija -e -e ž v kristalografiji projekcija prebodišča pravokotnice na kristal­no ploskev, ki prehaja skozi središče projek­cijske ravnine, s kroglo S: gnomostereográf­ska projékcija PRIM.: ekvivaléntna krógelna projékcija, konfórmna krógelna projékcija stereográm -a m diagram ali slika, ki predsta­vlja predmete tako, da dajejo vtis reljefa ali prostorske slike stereosfera -e ž spodnji del Zemljinega plašča, sestavljen iz kovinskih oksidov in sulfidov S: halkosfera stereozón -a m mehurjasti podaljški septov, ki navadno nadomeščajo teko pri koralah sterílna plást -e plastí ž 1. plast, v kateri ni fosilnih ali kulturnih ostankov 2. jalovina, v kateri ni koristnih mineralov sternum -a m 1. primarna ventralna ploščica kutikule na vsakem segmentu pri členonožcu 2. neparna kost na trebušni ali sprednji strani prsnega koša pri večini vretenčarjev S: gró­ dnica, pŕsna kóst, pŕsnica stibianít -a m › stibiokonít stibiokonít -a m bel do rumen mineral, hidrati­ziran antimonit, antimonov oksihidroksid S: stibianít stibioluzonít -a m siv do rdečkastorjav tetra­gonalni mineral, bakrov antimonov sulfid S: famatinít stibiopaladinít -a m srebrno bel do jekleno siv heksagonalni mineral, paladijev antimonid S: alopaládij stibnít -a m › antimonít stíčna preobrázba -e -e ž zastar. › kontáktna metamorfóza stíčna rudnína -e -e ž zastar. › kontáktni mi­nerál stík -a m › geolóška meja stilbít -a m bel do rdečerjav monoklinski kalci­jev natrijev zeolit S: dezmín stiliolít -a m neustr. › stilolít stilolít -a m zobčasto nagubana ploskev, podob­ na lobni liniji pri glavonožcih, v karbonatni kamnini, navadno vzporedna s plastjo, nasta­ la pri diagenezi S: stilolítni šív stilolítni šív -ega -a m zobčasto nagubana plo­skev, podobna lobni liniji pri glavonožcih, v karbonatni kamnini, navadno vzporedna s plastjo, nastala pri diagenezi S: stilolít stilpnomelán -a m črn do temnozelen mono­klinski mineral, kalijev železov aluminijev hidroksidni listasti silikat stisljívost kamníne -i --ž lastnost kamnine, da se njen volumen pod obremenitvijo zmanjša Stíški prelom -ega -ôma m prelom v dinar-ski smeri od Preddvora na severozahodu, ki poteka severovzhodno od Ljubljane, mimo Stične do Črmošnjic na jugovzhodu stišovít -a m tetragonalna modifikacija kreme­novega dioksida, ki nastane pri temperaturi, višji od 430 °C, in pri tlakih nad 7·109 Pa stíva -e ž zastar. › sepiolít stojéča vôda -e -e ž › mirujóča vôda stolón -a m vejnat podaljšek telesa, s katerim se zooidi povezujejo v kolonije stôlpasti krás -ega -a m kras z značilnimi stol­pastimi oblikami, navadno na tropskih obmo­čjih S: krás z mogôtami stolzit -a [stolcít] m siv, zelen tetragonalni mi­neral, svinčev volframat stomatópsis -a m (rod, lat. Stomatopsis) polž s stol­pičasto hišico, okrašeno s prečnimi rebri in zelo debelim ustnim robom, ki je v paleocenu živel na območju Istre stopálnica -e ž vsaka od kosti med nartom in prstnicami pri večini vretenčarjev S: metatar­zálna kóst, métatárzus stopálo -a s del zadnje ali spodnje okončine, ki ga sestavljajo nartnice, stopalnice in prstnice pri večini vretenčarjev stopníčasto prelámljanje -ega -a s več vzpore­dnih prelomov, ob katerih se krila prelomov stopničasto spuščajo ali dvigajo stôpnja -e ž stratigrafska enota, ki združuje dve ali več con (2), npr. karnij stôpnja orúdenosti -e --ž množina in sestava orudenja (2) stôpnja specializácije -e --ž stopnja visoke prilagojenosti organizma na določeno okolje PRIM.: specializácija stôpnjasti prelom -ega -ôma m neustr. › sto­ pníčasto prelámljanje stôpnja zaóbljenosti -e --ž v sedimentologiji šte­vilčna vrednost zaobljenosti, ki ima po klasi­fikaciji Pettijohna 5 in Powersa 6 stopenj S: índeks zaóbljenosti PRIM.: zaóbljenost straníške plastí -ih --ž mn. maastrichtijski, paleocenski in eocenski ploščast apnenec in meljevec s plastmi črnega premoga pri Zre­čah stránska gróblja -e -e ž › bóčna moréna, stránska moréna stránska moréna -e -e ž grušč med steno lede­niške doline in ledenikom S: bóčna gróblja, bóčna moréna, laterálna gróblja, laterálna moréna, obróbna moréna, stránska gróblja stránski odlómni rób -ega -ega -a m razpoka na obeh straneh plazu, kjer se plaz loči od sta­bilnega dela pobočja stránski pritísk -ega -a m › bóčni pritísk, la­ terálni pritísk stránski rokáv -ega -a m › mŕtvi rokáv stránski zób -ega -a m zob na zunanjem delu heterodontnega sklepa pri školjkah S: bóčni zób, laterálni zób stránsko centrírana osnôvna célica ---e -e -e ž osnovna celica z dvema atomoma, ki ima en atom tudi na presečiščih diagonal dveh na­sprotnih ploskev paralelepipeda Stráška kadúnja -e -e ž kadunja, zapolnjena z jezerskimi in močvirskimi pleistocenskimi 26 sedimenti, ki se razprostira med Straško goro in krko S: Stráška udorína Stráška udorína -e -e ž › Stráška kadúnja Stráški prelom -ega -ôma m prelom v prečno dinarski smeri na severnem robu straške ka­dunje, nastale ob tem prelomu stratéška géofizikálna prospékcija -e -e -e ž prospekcija pred začetkom geofizikalnih me­ritev stratifikácija -e ž razvrščanje kamnin v strati­grafske enote stratifikácija vôde -e --ž razslojevanje vode v plasti zaradi razlik v temperaturi, kemični sestavi, gostoti stratifórmno nahajalíšče -ega -a s nahajali­šče, v katerem ležijo mineralne surovine med plastmi sedimentne kamnine ali prevzemajo obliko magmatskega telesa stratigrafíja -e ž področje geologije, ki razpo­reja kamnine po času nastanka in jih združuje po paleontoloških, litoloških, petrografskih, geokemičnih, geofizikalnih, morfoloških in drugih podatkih v geokronološke, stratigraf­ske in litostratigrafske enote S: krónostrati­grafíja stratigráfska enôta -e -e ž litološko ali geokro­nološko določeno zaporedje plasti ali geolo­ških teles S: krónostratigráfska enôta, króno­stratigráfski člén, stratigráfski člén stratigráfska klasifikácija -e -e ž klasifikacija kamninskih plasti ali formacij po časovnem zaporedju stratigráfska korelácija -e -e ž primerjanje stratigrafskih enot različnih nahajališč stratigráfska léga -e -e ž lega plasti v časovno določenem zaporedju plasti stratigráfska léstvica -e -e ž grafični prikaz zaporedja kamninskih plasti po njihovi staro­sti S: stratigráfski stôlpec stratigráfska meja -e -e ž geološka meja med dvema stratigrafskima enotama stratigráfska pást -e pastí ž naftna past, zgra­jena iz zaporedja prepustnih in neprepustnih plasti stratigráfska praznína -e -e ž prekinitev od­laganja sedimentov zaradi tektonskih ali erozijskih procesov, preden so bili prekriti z novimi plastmi S: hiát (1), stratigráfska vrzél, stratigráfski preslédek, zév stratigráfska raziskáva -e -e ž postopek za ugotavljanje starosti in lege kamnin stratigráfska vrzél -e -i ž prekinitev odlaganja sedimentov zaradi tektonskih ali erozijskih procesov, preden so bili prekriti z novimi plastmi S: hiát (1), stratigráfska praznína, stratigráfski preslédek, zév stratigráfski člén -ega -a m › krónostratigráf­ska enôta, stratigráfska enôta stratigráfski horizónt -ega -a m litološko ali geokronološko določen horizont stratigráfski oddélek -ega -lka m neustr. › stratigráfska enôta stratigráfski preslédek -ega -dka m prekinitev odlaganja sedimentov zaradi tektonskih ali erozijskih procesov, preden so bili prekriti z novimi plastmi S: hiát (1), stratigráfska pra­znína, stratigráfska vrzél, zév stratigráfski profíl -ega -a m geološki profil (2), ki zajema stratigrafske enote stratigráfski razvoj -ega -ôja m razvoj kamnin v določenem času, ki jih je mogoče razpore­diti v geokronološke, stratigrafske in biostra­tigrafske enote stratigráfski stôlpec -ega -pca m grafični pri­kaz zaporedja kamninskih plasti po njihovi starosti S: stratigráfska léstvica stratigráfsko horizontíranje -ega -a s litološko in geokronološko določanje zaporedja plasti stratigráfsko zaporédje -ega -a s zaporedje plasti glede na njihovo starost stratoizohípsa -e ž črta na geološki karti, ki povezuje točke z enako nadmorsko višino na določenem stratigrafskem horizontu stratosfera -e ž plast atmosfere nad troposfe­ro, ki sega do višine okoli 50 km, v kateri se temperatura zvišuje in ni vremenskih doga­janj stratotíp -a m plast ali več plasti, po katerih je opisana določena stratigrafska enota S: holo­stratotíp stratovulkán -a m vulkanski stožec, zgrajen iz menjajočih se plasti lave in piroklastitov strdíšče náfte -a --s temperatura, pri kateri se strdijo vsi ogljikovodiki, ki sestavljajo dolo­čeno nafto stréle strél ž mn. › belemnitídi streménce -a s ena izmed treh slušnih koščic v srednjem ušesu pri sesalcih streptospirálna híšica -e -e ž hišica pri forami­niferah, ki se zavija v različnih ravninah, npr. pri globigerini stres strésa m › usmérjeni tlák stres minerál strésa -a m zastar. mineral, ki je nastal med metamorfozo zaradi usmerjenega tlaka, npr. klorit, epidot stréšnik -a m zastar. › stréšni skrílavec stréšni skrílavec -ega -vca m skrilavi glinavec, ki se kroji v tanke skrile in se lahko uporablja kot strešna kritina, npr. zalološki strešni skri­ lavec S: stréšnik strgálo -a s 1. značilno kameno orodje nean­dertalca 2. › rádula stríg -a m istočasno delovanje dveh enako veli­kih nasprotno usmerjenih sil, katerih prijema­lišči sta v zgornji in spodnji ploskvi telesa strížna napétost -e -i ž razmerje med strižno silo in velikostjo ploskve, na kateri prijemlje strig S: strížna obremenítev strížna obremenítev -e -tve ž › strížna na­ pétost strížna tŕdnost -e -i ž največja strižna napetost, ki jo kamnina prenese pred zdrsom strížni kót -ega -a m kritični kot, pri katerem plasti zdrsijo S: kót drsenja strížni prelom -ega -ôma m prelom, ki nastane zaradi večje strižne napetosti v kamnini strížno potrésno valovánje -ega -ega -a s prostorsko potresno valovanje, pri katerem nihajo delci kamnin okoli stalne točke v ravnini, pravokotni na smer širjenja potre­snega valovanja, katerega hitrost je odvisna predvsem od gostote in elastičnosti snovi S: drugôtno potrésno valovánje, sekundárno potrésno valovánje, transverzálno potrésno valovánje stŕjena láva -e -e ž › láva (2) strjeválna toplôta -e -e ž › toplôta kristalizáci­je stŕmec réke -mca --m nagnjenost vzdolžnega profila reke, izražena v promilih S: pádec réke Strnádovo tektónsko ôkno -ega -ega -a s tek­tonsko okno južno od Medvedjega brda na Idrijskem, kjer leži spodnjekredni apnenec pod triasnimi plastmi Strôjniški narív -ega -a m nariv metamorfnega staropaleozojskega kloritiziranega amfiboli­tnega skrilavca na Strojni, v okolici Tolstega vrha proti Libeličam in na Kobanskem, vzho­dno od Dravograda strôjno vŕtanje -ega -a s vrtanje z bencinskim ali električnim strojem stromatolít -a m kalcitna ali aragonitna skorja na morskem dnu ali supralitoralu, ki nastaja pri presnovi modrozelenih cepljivk PRIM.: álgna tekstúra stromatolítna plást -e plastí ž plast s stroma­toliti stromatoporoídi -ov m mn. (podrazred, lat. Stroma­toporoidea) spužve s kalcitno skorjasto prevle­ko, sestavljeno iz lamin in stebričkov, ki ima­jo na površini bradavičasto dvignjene dele z zvezdastimi kanalčki in so živele od kambrija do krede stroncianít -a m neustr. › strontianít strontianít -a m brezbarven, bel, siv, zelenkast rombični mineral, stroncijev karbonat strúga -e ž podolgovata vdolbina na Zemlji­nem površju, ki jo je izdolbla tekoča voda, npr. rečna struga S: koríto strúgasta dolína -e -e ž struga ledeniškega po­toka na območju ledeniškega jezika, ki se pri ledeniških vratih konča z nasipnim stožcem kot sestavnim delom zanderja strújni pás -ega pasú m neustr. › tokôvni pás struktúra -e ž 1. v mineralogiji pravilna razpo­reditev atomov v kristalni mreži S: zgrádba 2. v petrografiji velikost, oblika, razporeditev in medsebojna razmerja mineralnih zrn v kamnini, rudi, npr. zrnata, porfirska, ofitska struktura S: zgrádba, zlog 3. v paleontologiji razporeditev kristalov v skeletih organizmov S: zgrádba struktúrna enôta -e -e ž del strukture v minera­lu ali Zemljini skorji, npr. prostorska osnovna celica, sinklinala struktúrna geologíja -e -e ž področje geolo­gije, ki obravnava regionalne enote, njihovo razporeditev in oblike PRIM.: géotektónika (1) struktúrna kárta -e -e ž karta ozemlja s podatki o geoloških strukturah struktúrna petrologíja -e -e ž področje geolo­gije, ki obravnava strukturo kamnine, njen ra­zvoj in deformacije S: míkrotektónski razvoj struktúrna tla -ih tál s mn. tla, nastala zaradi zmrzali, pri katerih gruščnati obroči obkro­žajo drobnejši material, pri rahlo nagnjeni podlagi preidejo v gruščnate pasove, ki so značilni za periglacialno ozemlje struktúrno jédkanje -ega -a s obdelovanje mi­neralov s kislinami zaradi določanja strukture in sestave mineralov struktúrno vŕtanje -ega -a s vrtanje mreže pli­tvih vrtin na manjšem območju zaradi ugota­vljanja geološke strukture tega območja strúnarji -ev m mn. (deblo, lat. Chordata) organiz­mi, ki imajo hrbtno struno, npr. obloustka S: hordáti Strúško tektónsko ôkno -ega -ega -a s tekton­sko okno v dolini Idrijce, kjer leži paleogen­ski fliš pod krednim apnencem S: tektónsko ôkno Strúg studenčnica -e ž voda, ki odteka iz vodonosni­ka in priteka na Zemljino površje S: freátična vôda, studeníca 26 studeníca -e ž zastar. › freátična vôda, stu­denčnica stúrtij -a m perioda zgornjega proterozoika súbaerska usedlína -e -e ž usedlina, ki nastaja pod vplivom zraka súbaersko preperévanje -ega -a s prepereva­nje na Zemljinem površju pod vplivom zra­ka súbakválna usedlína -e -e ž usedlina, ki na­staja v vodi súbalkálni típ magmátske kamníne -ega -a -- --m kamnina, ki razen glinencev ne vsebuje drugih alkalnih mineralov PRIM.: peralkálni típ magmátske kamníne súbalumínijski típ magmátske kamníne -ega -a ----m kamnina, ki ima majhen presežek aluminijevega oksida, potrebnega za nasta­nek glinencev in glinenčevih nadomestkov PRIM.: métaalumínijski típ magmátske ka­mníne, peralumínijski típ magmátske ka­mníne súbartéški vodonósnik -ega -a m vodonosnik, v katerem je voda pod tlakom, pri katerem se ne more dvigniti na Zemljino površje súbatlántik -a m obdobje holocena od subbo­reala, približno od 800 let pr. n. š. dalje S: súbatlántska dôba, súbatlántska stárost súbatlántska dôba -e -e ž obdobje holocena od subboreala, približno od 800 let pr. n. š. dalje S: súbatlántik, súbatlántska stárost súbatlántska stárost -e -i ž › súbatlántik, súbatlántska dôba súbboreál -a m obdobje holocena med atlanti­kom in subatlantikom od približno 3000 let pr. n. š. do 800 let pr. n. š. S: súbboreálna dôba súbboreálna dôba -e -e ž obdobje holocena med atlantikom in subatlantikom od pribli­žno 3000 let pr. n. š. do 800 let pr. n. š. S: súbboreál Subbriaçonske enôte -ih -ôt [súbbriasónske] ž mn. tektonske enote Zahodnih Alp iz paleo­zojskih sedimentnih kamnin, ki so narinjene proti zahodu in ležijo na območju Francije pod Briaçonskimi enotami súbdúkcija -e ž tonjenje ene litosferske plošče pod drugo, pri čemer se spodnja v globini po­časi tali, na meji pa nastanejo globoki ocean-ski jarki S: podrívanje súbdukcíjska cóna -e -e ž območje, kjer se ena litosferska plošča podriva pod drugo S: cóna konzumácije oceánskega dna, cóna po­drívanja, cóna súbdúkcije PRIM.: aktívni rób, Benioffova cóna súbdukcíjska meja plôšč -e -e --ž › konver­ géntna meja plôšč suberín -a m plutasta organska snov v koreni­nah, steblih in plodovih rastlin, ki ščiti pred izsušitvijo suberinít -a m maceral rjavega premoga in li­gnita, ki izvira iz suberina súbfosílna fávna -e -e ž živalski fosilni ostanki iz starejšega holocena súbhedrálni kristál -ega -a m kristal, ki je le delno omejen z zanj značilnimi kristalnimi ploskvami S: hipidiomórfni kristál súbhedrálno zŕno -ega -a s kristalno zrno v ka­mnini, pri katerem je še prepoznavna njegova kristalna oblika S: hipidiomórfno zŕno súbhercínska orogenétska fáza -e -e -e ž oro­genetska faza alpinidske orogeneze v zgornji kredi súbhorizontálna léga -e -e ž lega plasti, ki so nekoliko nagnjene glede na vodoravni polo­žaj súblitorál -a m del litoralnega pasu pod najniž­jo oseko, ki sega do batiala S: podplímska cóna, podplímski pás súbmarínska erúpcija -e -e ž › podmôrska erúpcija súbmarínski izbrúh -ega -a m › podmôrska erúpcija súbmarínski izlív -ega -a m podmorski izliv lave súbsalinárični sediment -ega -enta m sedi­ment, nastal v brakični vodi súbsekvéntna dolína -e -e ž dolina, ki jo je re­ka izdolbla vzdolž geoloških struktur súbsekvéntni magmatízem -ega -zma m ma­gmatizem (1) pri subdukciji, pri katerem nastajajo andeziti, daciti in rioliti kot glavne kamnine, vendar so mogoče tudi granitne in­truzije S: súbsekvéntni vulkanízem súbsekvéntni tók -ega -a m tok reke, ki teče po subsekventni dolini súbsekvéntni vulkanízem -ega -zma m › súbsekvéntni magmatízem substrát -a m 1. podlaga, na kateri ali v kateri živijo organizmi 2. podlaga, na kateri rastejo kristali súbtróp -a m območje z aridno klimo med trop­sko klimo in klimo zmernih širin z vročimi po­letji, milimi zimami in najvišjo snežno mejo súbtrópska flóra -e -e ž rastline, značilne za subtropsko podnebje súbtrópska klíma -e -e ž klima z visokimi tem­peraturami, nizko relativno vlago in malo pa­davinami súbumbréla -e ž spodnji oralni del klobuka pri meduzah súbvertikálni prelom -ega -ôma m skoraj ver­tikalni prelom súbvulkánska globočnína -e -e ž globočnina, ki je kristalizirala tik pod Zemljinim površ­jem in ima porfiroidno strukturo súbvulkánska intrúzija -e -e ž intruzija magme plitvo pod Zemljinim površjem S: hipabisál­na intrúzija, plítva intrúzija PRIM.: súbvulkán­ski čok súbvulkánski čok -ega čôka m gmota magmat­ske kamnine, ki ni predrla krovnih plasti in je glede na sestavo prehod globočnine v predor­nino PRIM.: súbvulkánska intrúzija súčna simetríja kristála -e -e --ž ponavljanje enakih delov kristala pri vrtenju okrog osi si­metrije S: vrtílna simetríja kristála súčni dvójček -ega -čka m dvojček kristala, ki nastane zaradi sukanja enega kristala okrog dvojčične osi S: hemitrópni dvójček sudétska orogenétska fáza -e -e -e ž oroge­netska faza hercinske orogeneze v spodnjem karbonu sudétsko gúbanje -ega -a s gubanje v okviru sudetske orogenetske faze súha destilácija -e -e ž razgradnja kemičnih snovi s segrevanjem brez dostopa zraka, npr. premoga S: pirolíza súha dolína -e -e ž dolina brez vodnega toka súhi ostánek -ega -nka m ostanek pri suhi de­stilaciji premoga ali lesa, npr. katran súhi premog -ega premóga m črni premog, ki ima od 90 % do 92 % ogljika súhi zemeljski plín -ega -ega -a m zemeljski plin, ki vsebuje zelo malo tekočih ogljikovo­dikov suknárska pŕst -e prstí ž zastar. lojevčev skrila­vec, ki se uporablja za označevanje v kroja­štvu S: suknársko ílo suknársko ílo -ega -a s zastar. › suknárska pŕst suksinít -a m 1. zastar. › jántar 2. grosular, ki ima barvo jantarja PRIM.: grosulár sulfát -a m 1. v množini šesti razred v sistematiki mineralov, v katerega so uvrščeni minerali, ki so spojine kovine z anionsko skupino SO4 2-, skupaj s kromati, volframati in molibdati 2. v ednini mineral iz te skupine, npr. barit, sadra, halkantit sulfíd -a m 1. v množini drugi razred v sistematiki mineralov, v katerega so uvrščeni minerali, ki so spojine kovine ali polkovine z žveplom, telurjem, selenom, arzenom ali antimonom 2. v ednini mineral iz razreda sulfidov, v katerem je anion žveplo, npr. halkozin, galenit súlkus -a m vzdolžna zajeda pri dinoflagelatih, v kateri je nameščen zadenjsko usmerjen bi­ček superpozícija plastí -e --ž naleganje plasti druga na drugo súpralitorál -a m del litoralnega pasu nad najvišjo plimo v območju pršenja valov S: nadplímska cóna, nadplímski pás surovína -e ž naravna neobdelana ali nepre­čiščena snov, namenjena za predelavo, npr. ruda, kremenov pesek, laporovec S: izhódna snôv suspénzija -e ž 1. zmes zelo majhnih trdnih netopnih delcev snovi v tekočini 2. transport sedimenta, pri katerem so zrna (2) bolj ali manj enakomerno razporejena v vodi, npr. kalni tok súšec -šca m zastar. › hudoúrnik súšna klíma -e -e ž › arídna klíma, súšno pod­ nébje súšno podnébje -ega -a s podnebje z manj padavinami, kot jih lahko izhlapi S: arídna klíma, súšna klíma PRIM.: sémiarídna klíma sutúra -e ž 1. stik lobanjskih kosti S: šív (2) 2. stik kamric ali zavojev hišic pri nevretenčar­jih S: šív (1) PRIM.: lóbna línija sutúra faciális -e --ž ozka, tanka, šibka zareza na licu trilobita, kjer ob levitvi poči naglavni šiv sutúrna čŕta -e -e ž › lóbna línija sutúrna línija -e -e ž › lóbna línija S-valôvi -ôv [es] m mn. (lat. undae secundae) po­tresni valovi, ki nastanejo pri transverzalnem potresnem valovanju in so 1,7-krat počasnej­ši kot P-valovi S: drúgi valôvi, sekundárni valôvi, transverzálni potrésni valôvi Svekofenídi -ov m mn. jugozahodni del Sveko­karelidov Svekokarelídi -ov m mn. gorstva na območju Ukrajinskega ščita in Ruske platforme, nasta­la v svekokarelidski orogenezi PRIM.: Kare­lídi, Svekofenídi svekokarelídska orogenéza -e -e ž orogeneza v proterozoiku, ki je segala še v spodnji kam­brij, v kateri so nastali Svekokarelidi oziroma Karelidi in Svekofenidi S: svekokarelíjska orogenéza svekokarelíjska orogenéza -e -e ž › sveko­karelídska orogenéza svetílni plín -ega -a m zmes vodika, ogljikove­ga monoksida, metana, ogljikovega dioksida, acetilena in dušika, pridobljena iz premoga pri segrevanju s suho destilacijo premoga brez dostopa zraka, pri čemer ostajata koks in katran svetlíkanje -a s › fosforescénca (1, 2) svetôvni vôdni króg -ega -ega -a m kroženje vse vode na Zemlji S: primárni vôdni króg PRIM.: celínski vôdni króg, oceánski vôdni króg, sekundárni vôdni króg svéža kamnína -e -e ž kamnina, ki je še ni za­jelo preperevanje svílnati sijáj -ega -a m sijaj zelo drobno vlakna­tih mineralov, npr. krokidolita, ulexita svínčeva ókra -e -e ž rumen ali rdeč mikro­kristalen rombični mineral, svinčev oksid S: masikót svínčev sijájnik -ega -a m › galenít svíšč -a m zastar. › pések Š šagrínasta struktúra -e -e ž struktura, podobna leopardovi koži, npr. struktura kromove rude šamozít -a m › chamosit šandít -a m siv trigonalni mineral, nikljev svin­čev sulfid šár -a m zastar. snop svetlobe šarokaz -áza m neustr. › spektroskóp ščépični prelom -ega -ôma m neustr. › ivérasti lom ščít -a m odkriti del kratona, npr. Kanadski ščit, Baltiški ščit ščitoglávci -ev m mn. › stegocefáli šélf -a m morsko dno do 200 metrov globine, ki obdaja kontinentalno ploščo pred prehodom v globoko morje S: kontinentálna políca šélfni léd -ega ledú m › ledéna bariera šélston -a m (ang. shellstone) karbonatna kamnina, v kateri so lupine školjk ali brahiopodov, ki se ali dotikajo ali je med njimi malo sedimenta Šentjánški narív -ega -a m nariv iz triasnih in spodnjekrednih plasti med Bohorjem, Lisco in Kumom ter v širši okolici Šentjanža šentjúrski apnénec -ega -nca m badenijski siv lapornati mikritni apnenec s pelagičnimi fo­raminiferami med Štorami, Šentjurjem, Poni­kvo in Sv. Lovrencem šenturškogôrski skrílavec -ega -vca m zgor­njekredni skrilavi glinavec in peščenjak v okolici Cerkelj na Gorenjskem šesterostránična piramída -e -e ž neustr. › he­ ksagonálna piramída šesterostránična prízma -e -e ž neustr. › he­ ksagonálna prízma šéstósna íglica -e -e ž spikula pri spongijah s šestštevno osjo simetrije šéstštévna ós -e osí ž os simetrije, ki pri za­suku za 60° povzroči ponovitev prvotne kri­stalne ploskve šéstštévna zrcalnosúčna ós -e -e osí ž os si­metrije, ki pri zasuku za 60° povzroči pono­vitev kristalne ploskve, zrcaljene skozi sredi­šče kristala šévron gúba -- -e ž simetrična škarjasta guba z enako dolgima kriloma šímera -e ž zastar. › himera širína pópka -e --ž premer popka pri spiralno zavitih organizmih, npr. amonitih šírjenje oceánskega dná -a ----s nastajanje oceanske skorje vzdolž srednjeoceanskih grebenov z izlivi mafične lave med odmika­joče se litosferske plošče širokočelni lós -ega -a m (vrsta, lat. Alces latifrons) sorodnik današnjega losa, ki je živel v starej­šem pleistocenu šív -a m 1. stik kamric ali zavojev hišic pri ne­vretenčarjih S: sutúra (2) PRIM.: lóbna línija 2. stik lobanjskih kosti S: sutúra (1) 3. v tekto­niki morfološko izražen stik dveh tektonskih enot, navadno kot tektonski jarek škárjasti prelom -ega -ôma m prelom, pri ka­terem sta krili na enem delu relativno razma­knjeni, na drugem delu pa se razmik zmanj­šuje in na koncu izgine škíndrasti prelom -ega -ôma m neustr. › ivéra­sti lom škíndravi lom -ega lôma m zastar. › ivérasti lom škodljíva primés -e primesí ž mineralna ali ka­mninska primes, ki zmanjša kakovost rude škofjelóški apnénec -ega -nca m liasni plošča­sti apnenec z roženci v okolici Škofje Loke S: želéznikarski apnénec škofjelóški konglomerát -ega -a m oligocenskirdečkast konglomerat v okolici Škofje Loke Škofjelóško-Trnôvski pokrov -ega -ôva m po­krov iz zgornjepaleozojskih, triasnih, jurskih, krednih in eocenskih plasti na Idrijsko-Ži­rovskem območju, na območju Trnovskega gozda in Škofjeloško-Polhograjskega obmo­čja PRIM.: Žirôvsko-Trnôvski pokrov škólj -a m zastar. › čér škóljčna lopúta -e -e ž leva ali desna polovica dvodelnega zunanjega skeleta školjke škóljčni apnénec -ega -nca m srednjetriasna formacija apnenca v Alpah z vidnimi ostanki školjk škóljčni pokrôvček -ega -čka m loputa školjke, ki je razvita v obliki pokrovčka in pokriva ča­ 23 šasto oblikovano drugo loputo, npr. pri rudi­stih S: konhílski pokrôvček škóljčni sklep -ega sklépa m gibljiva povezava med obema loputama školjke škóljkasta krojítev -e -tve ž neustr. › škóljkasti lom škóljkasti lom -ega lôma m lastnost amorfnega ali mikrokristalnega minerala ali kamnine, da se lomi v konkavno ali konveksno površino, pogosto s koncentričnimi grebenčki S: škólj­kasti prelom škóljkasti prelom -ega -ôma m › škóljkasti lom škóljke škóljk ž mn. (razred, lat. Lamellibranchia) morski ali sladkovodni nevretenčarji z dvema enakima ali različnima karbonatnima luputa­ma, ki ju veže značilen sklep S: konhílije školjkovíti apnénec -ega -nca m neustr. › škóljčni apnénec škríl -a m neustr. › skríl škrílavost -i ž neustr. › skrílavost škríljnik -a m neustr. › skrílavi glínavec škrlítev -tve ž neustr. › skrílavost škŕžni pokrov -ega -ôva m opna, ki prekriva škrge pri ribah škŕžni sifonálni stebríček -ega -ega -čka m sifonalna cev pri rudistih, ki omogoča dotok vode šlír -a m zgornjepaleocenska in spodnjemio­censka formacija peščenih laporovcev z bo­gato favno mehkužcev in foraminifer, nastala v času štajerske orogenetske faze na obrobju alp PRIM.: flíš, molása (1) šmaltín -a m neustr. › smaltít šorlít -a m črn natrijev železov turmalin S: skoríl, želézov turmalín Šóštanjski prelom -ega -ôma m prelom v di­narski smeri od Periadriatske prelomne cone zahodno od Šoštanja na severozahodu, preko Sotle, kjer se obrne v smeri vzhod-zahod šôta -e ž gorljiva snov, nastala v močvirjih, pre­kritih z vodo, iz odmrlih dreves in drugega rastlinja v anaerobnih pogojih, npr. lesna šo­ta, mahovna šota, travnata šota, ki vsebuje do 95 % vode šôtasti lignít -ega -a m lignit z nizko stopnjo karbonizacije šotíšče -a s nahajališče šote šôtni máh -ega mahú m (rod, lat. Sphagnum) mah, ki raste v močvirju, se od drugih mahov loči po listih brez vmesnih grebenov špárgljevec -vca m zastar. svetlo rumenozelen različek apatita S: špárgovec špárgovec -vca m zastar. › špárgljevec špát -a m zastar. prozoren do preseven kristal z dobro razkolnostjo, npr. islandski dvolomec špeh špeha m zastar. › gôrsko mléko, jámsko mléko, ólševsko mléko špíljske plastí -ih --ž mn. badenijske plasti konglomerata, litavskega peščenjaka, lapo­rovca in peska severno od Maribora špinél -a m › spinél špinelid -a m › spinelíd štájerska orogenétska fáza -e -e -e ž oroge­ netska faza alpinidske orogeneze v badenijuŠtájerski bazén -ega -a m zahodni obrobni ba­zen Panonskega bazena Paratetide iz neogen­skih plasti, ki leži med Posavskimi gubami na jugu, Graškim paleozoikom na severu in terciarnimi plastmi ob reki Litavi na vzhodu štalenskogôrska formácija -e -e ž formacija, ki obsega v spodnjem delu temen silurski fi­litoidni skrilavec, v vrhnjem delu pa zelen or­dovicijski filitoidni skrilavec z vložki diabaza na območju Remšnika, Dravograda, Slovenj Gradca, Raven na Koroškem in v Mežici S: magdalénska formácija štalenskogôrska serija -e -e ž neustr. › štalen­skogôrska formácija štiriindvajsetérec -rca m neustr. 1. › heksáki­stetraéder 2. › tétragontrioktaéder 3. › tri­gontrioktaéder štíriósna íglica -e -e ž iglica pri spongijah s šti­rištevno osjo simetrije štírištévna ós -e osí ž os simetrije, ki pri zasu­ku za 90° povzroči ponovitev prvotne kristal­ne ploskve štírištévna zrcalnosúčna ós -e -e -osí ž os si­metrije, ki pri zasuku za 90° povzroči pono­vitev kristalne ploskve, zrcaljene od spodaj navzgor in obratno štokvérk -a m žargon v rudarstvu žilje šungít -a m trda črna amorfna snov predkam­brijske starosti, ki vsebuje več kot 98 % ogljika S: grafitoíd (2) T tábula -e ž vodoravna kalcitna pregrada v ko­ralitu tabulácija -e ž nastajanje skeletnih plošč pri di­noflagelatih tabulátne korále -ih -ál ž mn. (red, lat. Tabulata) korale z drobnimi prizmatskimi, ovalnimi ali poligonalnimi koraliti, tabulami, z reducira­nimi septi in porami v steni koralita, ki so živele od silurja do perma taenit -a [tenít] m kubično meteorsko železo s 27 % do 65 % niklja, ki lamelarno obdaja kamacit tafíhnia -e ž fosilna sled, nastala pri neuspe­šnem begu živali tafocenóza -e ž združba fosilnih organizmov iz različnih okolij PRIM.: méšana fávna tafonomíja -e ž področje paleontologije, ki se ukvarja s procesi nastajanja fosilov tafrogenéza -e ž vertikalno gibanje Zemljine skorje, ki povzroča gube in riftne doline táfrogeosinklinála -e ž zastar. › ríftna dolína, ríftni járek tágma -e ž telesni del pri mnogočlenarjih, na­stal z združevanjem posameznih členov, npr. glava pri insektih tahigenéza -e ž ontogeneza s preskokom ne­katerih embrionalnih faz ali faz razvoja, npr. razvoj žuželk brez bube tahilít -a m črn, rjav ali zelen steklasti bazalt S: hialobazált PRIM.: sideromelán tahitélična evolúcija -e -e ž hitrejša evolucija, ki se navadno pojavi po zavzetju novega oko­lja in povzroči številne nove oblike tájga -e ž z iglavci poraslo zamočvirjeno oze­mlje nad polarno gozdno mejo, npr. sibirska tajga takonít -a m z železom bogat roženec in jaspis na območju Lake Superior v Severni Ameriki S: takonítna želézova rúda takonítna želézova rúda -e -e -e ž › takonít takónska orogenétska fáza -e -e -e ž oroge­netska faza kaledonske orogeneze v zgor­njem ordoviciju in spodnjem silurju taksítska tekstúra -e -e ž tekstura predornine, ki ima videz klastične kamnine zaradi meša­nja materialov z različno strukturo v istem lavinem toku taksódij -a m (rod, lat. Taxodium) močvirski igla­vec, visok do 50 m, pomemben za nastanek terciarnega premoga, ki živi od krede dalje taksodóntni sklep -ega sklépa m sklep med školjčnima loputama z vrsto vzporednih zob­cev taksón -a m vsaka enota v naravnem biološkem sistemu, npr. vrsta, rod, družina taksonomíja -e ž razvrščanje organizmov v na­ravni biološki sistem taksonómska enôta -e -e ž enota biološkega sistema, npr. družina, vrsta talasokrátno obdóbje -ega -a s › oceánska dôba talílna toplôta -e -e ž toplota, potrebna, da se mineral prične taliti talína -e ž raztaljena kamnina PRIM.: mágma talíšče ledeníka -a --s del dolinskega ali celin­skega ledenika pod snežno mejo S: ledeníški jezik tálk -a m zastar. › lójevec talkizácija -e ž zastar. › lójevčenje tálna enôta -e -e ž v pedologiji vrsta ali skupina tal tálna erozíja -e -e ž erozija dolinskega dna S: globínska erozíja tálna glína -e -e ž neustr. › talnínska glína tálna moréna -e -e ž nesortiran zaobljen ka­mninski material, ki ga je ledenik iztrgal iz podlage, nosil s seboj in odložil na skalni podlagi tálna vôda -e -e ž voda, ki se kapilarno zadr­žuje tik pod Zemljinim površjem v preperini ali kamnini S: tálnica PRIM.: podtálnica, pod­zémna vôda tálnica -e ž › tálna vôda talnína -e ž vse plasti, ki ležijo pod določeno plastjo kamnine, rude, premoga talnínska glína -e -e ž glina, ki leži pod pre­mogom talnínski izolátor -ega -ja m neprepustna ali 2 slabo prepustna plast na dnu vodonosnika, ki preprečuje odtekanje vode talnínsko krílo prelôma -ega -a --s krilo prelo­ma, ki leži pod prelomno ploskvijo tálnomorénska ravníca -e -e ž talna morena v obliki rahlo valovite prostrane ravnine talón -a m zadnji rob pri zgornjih molarjih ne­katerih sesalcev taloníd -a m zadnji rob pri spodnjih molarjih nekaterih sesalcev tálus -a m 1. preprosto, navadno cilindrično te­lo pri nižjih rastlinah, ki je pogosto obdano z mineraliziranim skeletom S: stéljka 2. nartni­ca med golenjo in petnico pri večini vreten­čarjev S: astrágalus, skóčnica 3. › grúšč 4. › melíšče támarske plastí -ih --ž mn. zgornjekarnijske plasti skladnatega apnenca, laporovca in do­lomita z rožencem v Julijskih Alpah tanatocenóza -e ž združba odmrlih živalskih ali rastlinskih organizmov tangenciálna síla -e -e ž endogena sila, ki ima smer tangente na Zemljino površje tangenciálna tektónika -e -e ž tektonski pro­ces, pri katerem delujejo tektonske sile v smeri tangente na Zemljino površje, npr. gu­banje tangenciálni presek -ega -éka m presek fosil­nega ostanka v smeri tangente na njegovo površino tangenciálno premíkanje -ega -a s premika­nje, ki poteka v smeri tangente na geološko strukturo tanljívost minerála -i --ž lastnost minerala, da ga je mogoče oblikovati v lističe PRIM.: kôv­nost minerála tantalít -a m kolumbit, v katerem prevladuje tantal nad niobijem tanzanít -a m temno zelen ali moder različek zoisita, okrasni kamen (1) tapír -ja m (rod, lat. Tapirus) svinji podoben liho­prsti kopitar s kratkim trobcem, ki živi od eocena dalje Tarímska platfórma -e -e ž del kitajsko-korej­skega masiva na območju sedanje zahodne kitajske, ki je ostanek sinokorejske paraplat­forme, pozneje Kitajske protoplatforme S: Tarímski masív Tarímski masív -ega -a m del kitajsko-korej­skega masiva na območju sedanje zahodne kitajske, ki je ostanek sinokorejske paraplat­forme, pozneje Kitajske protoplatforme S: Tarímska platfórma tarzálna kóst -e kostí ž › nártnica tárzus -a m zgornji del stopala zadnje okončine pri živalih ali noge pri človeku od gležnjev do prstov S: nárt tečenje kamnín -a --s počasno spreminjanje oblike kamnin pod vplivom napetostnih stanj v Zemljini skorji téfra -e ž plast piroklastov ne glede na velikost tefrít -a m alkalna bazaltna kamnina z levcitom in nefelinom tefroít -a m temen rombični mineral iz skupine olivina, manganov otočni silikat tegelénska tôpla dôba -e -e -e ž stopnja sta­rejšega pleistocena med predtegelenskim in eburonskim glacialom v severozahodni evropi S: tegelénski ínterglaciál tegelénski ínterglaciál -ega -a m stopnja sta­rejšega pleistocena med predtegelenskim in eburonskim glacialom v severozahodni evropi S: tegelénska tôpla dôba tégmen -a m membrana, ki ščiti usta pri kri­noidih Téharska antiklinála -e -e ž antiklinala iz sre­dnjeoligocenskih in egerijskih plasti med štorami in šentjurjem téhnična mineralogíja -e -e ž področje minera­logije, ki raziskuje uporabnost mineralov in njihov vpliv na življenjsko okolje téhnična zalóga -e -e ž geološka rezerva, ki jo je mogoče izkoristiti téhnični kámen -ega -mna m kamnina, ki se drobi ali melje za drobljenec ali beton téka -e ž 1. cilindrični kalcitni skelet pri kora­lah 2. vrečasta ovojnica pri graptolitih tekóča vôda -e -e ž vsa voda, ki teče v vodo­tokih tekočína -e ž snov, v kateri se mulekule prosto gibljejo PRIM.: kapljevína tekóči pések -ega -ska m › žívi pések (1) tekodóntiji -ev m mn. (red, lat. Thecodontia) reptili, ki imajo zobe v zobnih jamicah in so živeli od zgornjega perma do zgornjega triasa tekodóntni zób -ega -a m zob, ki raste iz alve­ole (1) tekstinít -a m maceral rjavega premoga z dobro ohranjeno strukturo tekstúra -e ž prostorska razporejenost in/ali usmerjenost sestavin v kamnini ali na površi­ni kamnine, npr. fluidalna, brečasta, mandlja­sta tekstura, hieroglif PRIM.: krojítev tektít -a m steklasti meteorit s 70 % do 80 % kremenice in veliko gostoto PRIM.: meteorít­sko steklo téktofácies -a m facies, nastal zaradi tekton­skih procesov tektogenétska fáza -e -e ž obdobje intenzivnih tektonskih deformacij S: fáza (3) tektogenéza -e ž premikanje in preoblikovanje litosfere S: géotektónika (3), géotektónski procés, géotektónsko delovánje, tektónika (3), tektónski procés, tektónsko delovánje tektónika -e ž 1. področje geologije, ki obrav­nava zgradbo litosfere in premike v njej S: géotektónika (1) PRIM.: néotektónika, struk­túrna geologíja 2. zgradba litosfere, ki je po­sledica tektonskih procesov S: géotektónika (2) 3. › géotektónika (3), géotektónski pro­cés, géotektónsko delovánje, tektogenéza, tektónski procés, tektónsko delovánje tektónika plôšč -e --ž teorija o počasnem gi­banju litosferskih plošč na astenosferi, o sti­kanju plošč vzdolž sorazmerno ozkih con z veliko vulkansko in/ali seizmično aktivno­stjo in o njihovem spreminjanju S: globálna tektónika, potovánje kontinentov, premíkanje kontinentov PRIM.: Wégenerjeva teoríja tektonít -a m kamnina, spremenjena zaradi tek­tonskih procesov, npr. milonit tektonográm -a m diagram, ki kaže določen tektonski proces v geološki zgodovini tektónska akrécija -e -e ž združevanje delov litosfere pri rasti kontinentov S: akrécija (3) tektónska brázda -e -e ž z dveh strani s prelo­mi omejen in pogreznjen del Zemljine skorje S: prelómni járek, tektónski járek P: tektón­ska greda PRIM.: kotlína tektónska bréča -e -e ž breča, nastala iz zdro­bljenih kamnin ob tektonskih premikih S: de­formacíjska bréča, milonítna bréča tektónska čŕta -e -e ž meja med dvema deloma Zemljine skorje, nastala zaradi tektonskega delovanja S: tektónska línija tektónska deformácija -e -e ž sprememba le­ge plasti ali oblike kamninskega telesa zaradi tektonskega delovanja tektónska depresíja -e -e ž pogreznjeni del Zemljinega površja zaradi tektonskega delo­vanja, npr. mrtvo morje tektónska diskordánca -e -e ž › diskordánca (1), kótna diskordánca, neskládnost (1) tektónska dolína -e -e ž dolina, ki je nastala vzdolž preloma ali tektonskega jarka tektónska dŕsa -e -e ž kot zrcalo zglajena po­vršina prelomne ploskve, nastala zaradi pre­mikanja kril preloma S: gôrsko zrcálo tektónska enôta -e -e ž geološka enota (2) z značilno kamninsko zgradbo, nastalo zaradi tektonskih procesov tektónska greda -e -e ž z dveh strani s prelo­mi omejen in dvignjen del Zemljine skorje P: tektónski járek PRIM.: grúda tektónska grúda -e -e ž od vseh strani s pre­lomi omejen in dvignjen del Zemljine skorje S: grúda, hórst P: kotlína PRIM.: tektónska greda tektónska inverzija -e -e ž › inverzija (2) tektónska kárta -e -e ž karta ozemlja s podatki o tektonskih dogajanjih v geološki zgodovini tektónska kŕpa -e -e ž erozijski ostanek nariva na avtohtonu tektónska línija -e -e ž › tektónska čŕta tektónska meja -e -e ž geološka meja, ki jo do­ločajo prelomi ali narivi S: tektónski kontákt tektónska plôskev -e -kve ž ploskev, ob kateri je nastal tektonski premik tektónska predispozícija -e -e ž dovzetnost geološke strukture določenega ozemlja za različno tektonsko delovanje tektónska rajonizácija -e -e ž razporejanje tek­tonskih enot na tektonski ali geološki karti tektónska ráza -e -e ž raza na prelomni plo­skvi, ki kaže na usmerjenost premikov tektónska razpóka -e -e ž razpoka, nastala za­radi tektonskih procesov tektónska síla -e -e ž sila, ki povzroča tekton­ske procese tektónski -a -o prid. ki se nanaša na tektoniko (2), npr. tektonski premiki, tektonsko delova­nje tektónski blók -ega -a m ozemlje, ki je od sosed­njih ločeno s prelomi, npr. tektonska gruda tektónski járek -ega -rka m z dveh strani s prelomi omejen in pogreznjen del Zemljine skorje S: prelómni járek, tektónska brázda P: tektónska greda PRIM.: kotlína tektónski kontákt -ega -a m › tektónska meja tektónski mehanízem -ega -zma m neustr. › géotektónika (3), géotektónsko delovánje, tektogenéza, tektónika (3), tektónski procés, tektónsko delovánje tektónski ostrúžek -ega -žka m manjši ostanek kamnine, odtrgane od nekdanjega avtohtona, ki jo je nariv ali pokrov privlekel s seboj nad novi avtohton in je stisnjena v obliki manjše­ga klina v narivni coni tektónski pokrov -ega -ôva m nariv (2) večjih dimenzij, ki ni povezan z izvornim območ­jem S: pokrov PRIM.: alohtón tektónski potres -ega -ésa m potres, ki nastane zaradi premika delov Zemljinih plasti S: dis­lokacíjski potres tektónski procés -ega -a m premikanje in preoblikovanje litosfere S: géotektónika (3), 2 géotektónski procés, géotektónsko delová­nje, tektogenéza, tektónika (3), tektónsko de­lovánje tektónski razvoj -ega -ôja m razvoj celotne litosfere ali njenih delov glede na tektonska dogajanja, ki se dajo razporediti na območja in/ali tektonske enote tektónski udor -ega -ôra m z vseh strani s prelomi omejen in pogreznjen del Zemljine skorje S: kotlína, udorína P: grúda PRIM.: tektónski járek tektónsko delovánje -ega -a s premikanje in preoblikovanje litosfere S: géotektónika (3), géotektónski procés, géotektónsko delovánje, tektogenéza, tektónika (3), tektónski procés tektónsko-erozíjska diskordánca -e -e ž dis­kordanca (1), nastala zaradi delovanja tekto­nike in erozije tektónsko mirovánje -ega -a s mirovanje v Zemljini skorji med orogenetskimi fazami tektónsko ôkno -ega -a s izolirani del podla­ge ali avtohtona, ki je zaradi erozije viden na površini tektónsko ôkno Strúg -ega -a --s › Strúško tektónsko ôkno tektónsko pôlôkno -ega -a s tektonsko okno v bližini čela nariva, pri katerem je avtohton prekrit s treh strani tektónsko ugrézanje -ega -a s ugrezanje ob prelomih v Zemljini skorji tektosfera -e ž trdni Zemljin ovoj, ki sega do globine okoli 400 km in obsega Zemljino skorjo in zgornji Zemljin plašč S: litosfera téktosilikáti -ov m mn. skupina silikatnih mine­ralov s tetraedri silicijevega tetraoksida, po­vezanimi v tridimenzionalno kristalno mrežo S: ogródni silikáti, pálični silikáti, skelétni si­likáti télemagmátsko nahajalíšče -ega -a s nahajali­šče mineralnih surovin, nastalo zaradi odda­ljenega vdora magme teleósti -ov m mn. (oddelek, lat. Teleostei) ribe, ki imajo popolnoma okosteneli notranji skelet in živijo od jure dalje teleostómi -ov m mn. zastar. › osteíhtiji téletermálno nahajalíšče -ega -a s hidroter­malno nahajališče mineralnih surovin, nasta­lo plitvo pod Zemljinim površjem pri nizkih temperaturah, verjetno daleč od izvora hidro­termalnih raztopin PRIM.: épitermálno naha­jalíšče, hípotermálno nahajalíšče, ksénoter­málno nahajalíšče telinít -a m › provitrinít telómna teoríja -e -e ž teorija o razvoju lista pri praproti, ki naj bi nastal po različnem načinu razvejenja stebla teló plazú -ésa --s gmota kamnine ali preperi­ne, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od stabilnega dela pobočja in zdrsne navzdol S: plazína teló vretenca -ésa --s ploščati ventralni del vretenca S: plôšček telúrski izvor -ega -ôra m izvor mineralov, vode in fizikalnih pojavov, ki so nastali v Zemlji, npr. telursko železo P: meteórski izvor telúrski tók -ega -a m električni tok v Zemljini litosferi, ki ima stalne tokovne poti, pri čemer se odkloni uporabljajo za ugotavljanje geolo­ške zgradbe telúrsko želézo -ega -a s samorodno železo v Zemljini skorji PRIM.: meteórsko želézo telychij -a [telíhij] m stopnja spodnjega silurja med aeronijem in sheinwodijem télzon -a m zadnji neparni trebušni člen pri ra­kih in ostvarjih teme antiklinále -éna --s najbolj izbočen del ali vrh antiklinale S: antiklinálno sleme, anti­klinálno teme, sleme antiklinále, sleme gúbe temeljna kamnína -e -e ž kamnina pod diskor­danco (2), na katero so naložene mlajše ka­mnine ali sedimenti, npr. dolomitna podlaga Ljubljanskega barja S: kamnínska podlága (2) PRIM.: temeljno gorôvje temeljni lík -ega -a m zastar. › osnôvni lík temeljno gorôvje -ega -a s gorovje (1) pod ter­ ciarnimi usedlinami ali kvartarnimi nanosi v velikih kotlinah ali udorinah PRIM.: temeljna kamnína temeníca -e ž parna štirioglata kost v svo­du možganskega dela lobanje med čelnico, senčnico in zatilnico pri vretenčarjih S: pa­rietálka teménska plôskev gúbe -e -kve --ž ploskev, ki v zaporedju plasti poteka skozi temena gub teménsko okó -ega očésa s vidni živec v te­menski odprtini lobanje pri prvih dvoživkah in primitivnih plazilcih, npr. ščitoglavcih S: parietálno okó temno pólje -ega -a s slika v mikroskopu s presevno svetlobo, dobljena z izključitvijo pretežnega dela svetlobnih žarkov s konden­zatorjem, pri kateri je mogoče opazovati zelo majhna zrna mineralov temperatúra skrepenévanja -e -e ž temperatu­ra, pri kateri preide lava (1) iz tekočega stanja v trdno stanje temperatúrni gradient -ega -enta m spremem­ba temperature med dvema točkama, npr. v Zemljini skorji, v atmosferi S: termogradient PRIM.: géotermični gradient temporálka -e ž parna kost v možganskem delu lobanje med zagozdnico, temenico in zatilni­co pri večini vretenčarjev S: sénčnica temporálna odprtína -e -e ž vsaka od odprtin v senčnici plazilcev S: sénčnična odprtína, temporálno ôkno temporálno ôkno -ega -a s › sénčnična odpr­ tína, temporálna odprtína tenantít -a m jekleno siv kubični mineral, ba­krov arzenov sulfid, izomorfen s tetraedritom S: bákrova medlíca (1) tenardít -a m bel do rjav rombični mineral, na­trijev sulfat tenorít -a m jekleno siv monoklinski mineral, bakrov oksid S: melakolít tentákel -kla m bičast organ na glavi živali, ki služi za tipanje, raziskovanje, grabljenje in pritrjevanje tentakuláti -ov m mn. (naddeblo, lat. Tentaculata) organizmi z vencem obustnih tentaklov, npr. mahovnjak, ramenonožec tentakulíti -ov m mn. (razred, lat. Tentaculida) meh­kužci z nekaj milimetrov veliko koničasto kalcitno rebrasto hišico, ki so živeli od ordo­vicija do zgornjega devona ténzijska razpóka -e -e ž razpoka, nastala pri natezanju kamnin v Zemljini skorji S: naté­zna razpóka teodolít -a m naprava za merjenje horizontalnih in vertikalnih kotov na Zemljinem površju teodolítna mízica Fedorova -e -e --[fjódoro­va] ž › univerzálna mízica teodolítni goniométer -ega -tra m goniome­ter (1) za merjenje kotov v dveh ravninah S: dvókróžni goniométer teorétična géofízika -e -e ž proučevanje fizi­kalnih lastnosti Zemlje, njenega trdnega dela, hidrosfere, atmosfere, magnetosfere teorétična petrologíja -e -e ž področje petrolo­gije, ki proučuje genezo kamnin ter fizikalno­kemične spremembe mineralov v kamninah S: teorétska petrologíja teorétska petrologíja -e -e ž › teorétična pe­ trologíja terása -e ž polici podobna oblika površja, npr. rečna terasa terciár -ja m perioda starejšega kenozoika med kredo in kvartarjem terciárna kadúnja -e -e ž kadunja, zapolnjena s terciarnimi usedlinami terebrátula -e ž (rod, lat. Terebratula) ramenonožec z bikonveksno ovalno ali eliptično lupino, ki živi od triasa dalje terédo -a m (rod, lat. Teredo) školjka z ostrorobo drobno lupinico, ki vrta v les in izvrtine nava­dno oblaga s kalcitno oblogo in živi od krede dalje teréstrična usedlína -e -e ž usedlina, nastala na kopnem S: kôpenska usedlína, kôpenski sediment P: môrska usedlína PRIM.: terigéna usedlína teréstrični planéti -ih -ov m mn. trdni notranji planeti Sončevega sistema: Merkur, Venera, Zemlja, mars teréstrični sediment -ega -enta m sediment, na­stal na kopnem S: kôpenska usedlína, kôpen­ski sediment P: môrski sediment PRIM.: teri­géni sediment terga -e ž vsaka od sprednjih gibljivih parnih kalcitnih ploščic v zunanjem skeletu raka vi­tičnjaka terigéna usedlína -e -e ž usedlina, nastala v morju iz kamnin, erodiranih na kopnem S: terigéni sediment PRIM.: teréstrična usedlína terigéni -a -o prid. ki se nanaša na kopno, npr. terigeni drobci, terigeno zrno terigéni sediment -ega -enta m sediment, nastal v morju iz kamnin, erodiranih na kopnem S: terigéna usedlína PRIM.: teréstrični sediment terílnica -e ž porcelanasta ali ahatna skledica za drobljenje vzorcev mineralov ali kamnin S: torílce terma -e ž neustr. 1. › termálna vôda 2. › géoterma, termálni izvír termálna čŕta -e -e ž navadno tektonska črta, ob kateri se pojavijo termalni izviri S: termál­na línija, toplíčnica termálna línija -e -e ž › termálna čŕta termálna vôda -e -e ž voda, ki je vsaj za 4 °C toplejša od srednje letne temperature zraka v določenem kraju termálni izvír -ega -a m izvir termalne vode, ki ima vsaj 4 °C višjo temperaturo od sre­dnje letne temperature zraka v določenem kraju S: géoterma PRIM.: ascendéntni izvír, podhlajeni izvír termična metamorfóza -e -e ž › kontáktna metamorfóza termično namagnétenje -ega -a s namagnete­nje magmatskih kamnin, nastalo pri ohlajanju kamnin, ki ima smer takratnega magnetnega polja terminálna plôskev -e -kve ž ploskev z visoki­mi indeksi v simbolu ploskve termofíl -a m organizem, ki se je sposoben raz­ 2 vijati samo pri višjih temperaturah, npr. to­ploljubno rastlinstvo, toploljubno živalstvo termofílna fávna -e -e ž živali, ki živijo samo v toplem podnebju S: termofílno živálstvo, to­ploljúbna fávna, toploljúbno živálstvo termofílna flóra -e -e ž rastline, ki uspevajo sa­mo v toplem podnebju S: termofílno rastlín­stvo, toploljúbna flóra, toploljúbno rastlínstvo termofílni -a -o prid. ki se nanaša na organizme, ki živijo ali uspevajo v toplem okolju, npr. termofilna bakterija S: toploljúbni termofílno rastlínstvo -ega -a s › termofílna flóra, toploljúbno rastlínstvo termofílno živálstvo -ega -a s › termofílna fávna, toploljúbno živálstvo termogradient -enta m › temperatúrni gradient termokrás -a m periglacialno ozemlje z udori­nami, v katerih je navadno voda, in z drugimi kraškimi pojavi termomagnétna magnetizácija -e -e ž neustr. › termično namagnétenje termometamorfóza -e ž › kontáktna meta­morfóza termominerálna vôda -e -e ž mineralna vo­da, ki ima vsaj za 4 °C višjo temperaturo od srednje letne temperature zraka v določenem kraju terra róssa -e -e ž ilovica, nastala s prepere­vanjem apnenca na krasu S: jerína, jérovica, kráška ílovica, rdéča ílovica, rdéča pŕst, rdéča tla tésen tesní ž › réčna sotéska teserálni sestav -ega -áva m zastar. › kúbična singoníja, kúbični kristalográfski sistém tesnílna zavésa -e -e ž umetna zapora z vodo­držnimi snovmi, npr. cementnim mlekom, za preprečevanje pronicanja vode skozi prepu­stno usedlino ali prepustno kamnino S: injek­cíjska zavésa tetartoéder -dra m kristalni lik v kubičnem kri­stalografskem sistemu, ki ima na vsaki plo­skvi tetraedra tri neenakostranične peteroko­tne ploskve S: pentagóntritetraéder Tétida -e ž ocean med Lavrazijo in Gondwano, ki je obstajal med permom in mlajšim terci­arjem tetráda -e ž simetrična skupina štirih spor ali pelodov, ki nastane pri delitvi matične celice pri rastlinah tetraéder -dra m kristalni lik kubičnega krista­lografskega sistema s štirimi enakostranič­nimi trikotnimi ploskvami, ki imajo po tri skupen vrh tetraédrična tetráda -e -e ž tetrada, pri kateri so spore ali pelodi nameščeni v ogliščih te­traedra tetraedrít -a m jekleno siv kubični mineral, ba­krov antimonov sulfid, izomorfen s tenanti­tom S: bákrova medlíca (2) tetraédrski rázred -ega -éda m neustr. › kúbič­ na heksákistetraédrična vŕsta simetríje tetragonálna bípiramída -e -e ž bipiramida z osmimi enakokrakimi trikotniki tetragonálna bípiramídna vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol 4/m) vrsta simetrije, ki ima navpično štirištevno os in pravokotno nanjo ravnino simetrije tetragonálna piramída -e -e ž piramida s šti­rimi enakokrakimi trikotniki in osnovnim pinakoidom tetragonálna piramídna vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol 4) vrsta simetrije, ki ima navpič­no štirištevno os tetragonálna prízma -e -e ž prizma s štirimi pravokotniki, ki imajo vzporedne robove tetragonálna sfenoédrična vŕsta simetríje -e – -e -e --ž (simbol 4 ) vrsta simetrije, ki ima samo štirištevno zrcalnosučno os S: sfenoédrična vŕsta simetríje (2) tetragonálna singoníja -e -e ž kristalografski sistem z dvema enakima kristalografskima osema in eno različno kristalografsko osjo ter pravimi koti med njimi S: tetragonálni krista­lográfski sistém tetragonálna skalenoédrična vŕsta simetríje – -e -e -e --ž (simbol 4 2m) vrsta simetrije, ki ima skozi navpično štirištevno zrcalnosučno os dve ravnini simetrije in pravokotno nanjo dve dvoštevni osi tetragonálna tetráda -e -e ž tetrada s središčem spor ali pelodov v eni ravnini tetragonálna trapezoédrična vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol 422) vrsta simetrije, ki ima pravokotno na navpično štirištevno os štiri dvoštevne osi tetragonálni kristalográfski sistém -ega -ega -a m kristalografski sistem z dvema enakima kristalografskima osema in eno različno kri­stalografsko osjo ter pravimi koti med njimi S: tetragonálna singoníja tetragonálni minarál -ega -a m mineral, ki kristali v tetragonalnem kristalografskem sistemu tetragonálni sfenoéder -ega -dra m kristalni lik s štirimi enakokrakimi trikotnimi ploskvami, pri čemer sta dve ploskvi s skupnim robom zasukani proti drugima dvema za 90° tetragonálni skalenoéder -ega -dra m kristal­ni lik z osmimi enakimi raznostraničnimi trikotniki, nastalimi zaradi ravnine simetri­je, ki preseka ploskev tetragonalnega sfeno­edra tetragonálni trapezoéder -ega -dra m trapezo­eder z osmimi enakimi trapezoidnimi plo­skvami, pri čemer so spodnje štiri za polju­ben kot zamaknjene proti zgornjim tétragontrioktaéder -dra m kristalni lik v ku­ bičnem kristalografskem sistemu, ki ima na vsaki ploskvi oktaedra tri deltoide S: levci­toéder tétragontritetraéder -dra m kristalni lik v ku­ bičnem kristalografskem sistemu, ki ima na vsaki ploskvi tetraedra tri deltoide S: ikozi­tetraéder tetragráptus -a m graptolit, ki ima štiri poveza­ne rabdosome tétrakisheksaéder -dra m kristalni lik v ku­bičnem kristalografskem sistemu, ki ima na vsaki ploskvi kocke štiristrano piramido S: piramídna kócka tetraklón -a m spongijska spikula s tetraedrično razporejenimi osmi in betičastimi zaključki tetrakorále -ál ž mn. (red, lat. Tetracorallia, Rugosa) korale s štirimi kvadranti septov in z rugozno teko, ki so živele v paleozoiku S: rugózne korále tetrapód -a m žival s štirimi nogami S: četve­ronóžec tevtloporéla -e ž (rod, lat. Teutloporella) kalcitna alga s členki, ki se usedajo drug v drugega in je živela v ladiniju téžec -žca m različno obarvan rombični mine­ral, barijev sulfat S: barít težínska separácija -e -e ž neustr. › gravitacíj­sko separíranje težka tekočína -e -e ž tekočina z veliko gosto­to, ki se uporablja za ločevanje težkih in lah­kih mineralov, npr. bromoform težki minerál -ega -a m kamninotvorni mineral, ki ima gostoto večjo od 2,85, in vsi kovinski minerali téžnost -i ž privlačnost med dvema masama, npr. Zemljina gravitacija S: gravitácija thanetij -a [tanécij] m stopnja zgornjega pale­ocena med selandijem in ypresijem S: lan­dénij tholeiit -a [toleiít] m bazalt, ki vsebuje norma­tivni kremen thomsonit -a [tomsonít] m bel do rjav mono­klinski natrijev kalcijev zeolit tiára -e ž (rod, lat. Thiara) polž z bogato ornamen­tirano vretenasto hišico in eliptičnim ustjem, ki živi od eocena dalje S: melánija tíbija -e ž močnejša kost na medialni strani go­leni pri vretenčarjih S: goleníca, piščál tibiotárzus -a m kost, nastala z združitvijo tibi­je in tarzalnih kosti in značilna za ptice tidalít -a m sediment, nastal s plimovanjem tigerít -a m zastar. › tígrovo okó tígrovo okó -ega očésa s preseven do neprese­ ven različek kremena s prelivajočimi se rja­vorumenimi barvami in vzporedno vlaknato strukturo, nastal s psevdomorfozo riebeckita, okrasni kamen (1) S: tigerít tiksotrópna glína -e -e ž v vodi razmočena zdrizasta glina, ki postane tekoča pri večji obremenitvi tiksotrópni gél -ega -a m gel, ki pri izgubi vode preide v trdno stanje tíl -a m nesortiran sediment ledeniškega izvora, npr. talna morena S: glacigéni sediment, le­deníška usedlína, ledeníški sediment, moréna (1) PRIM.: drumlin tilít -a m klastična kamnina ledeniškega izvora, nastala pred kvartarjem tíltméter -tra m instrument, ki se uporablja v vulkanologiji in seizmologiji za merjenje majhnih naklonov na Zemljinem površju Tímočka cóna -e -e ž sedimentno-vulkanski kompleks v pasu od majdanpeka do Pirota v Srbiji, kjer so zgornjekredni laporovci, pe­ščenjaki in glinavci z andeziti in piroklastiti ter bogata fosilna favna tinkál -a m bel monoklinski mineral, natrijev vodni borat S: bóraks tintiníde -íd ž mn. (podred, lat. Tintinnina) morske ali sladkovodne praživali čašaste oblike z vencem migetalk na robu aglutinirane čaše, velike od 45 µm do 1000 µm, ki živijo od mezozoika dalje tipálka -e ž gibljiva parna ekstremiteta na glavi nevretenčarjev, npr. žuželk S: anténa tipogenéza -e ž zastar. po tipostrofni teoriji prva faza, ki je začetek številnih novih oblik or­ganizmov tipolíza -e ž zastar. po tipostrofni teoriji tretja faza, ki je degeneracija oblik organizmov in na­stajanje lokalno prilagojenih stranskih oblik organizmov tipostáza -e ž zastar. po tipostrofni teoriji druga fa­za, ki pomeni trajanje v tipogenezi nastalih novih oblik organizmov tipostrófa -e ž hitra, bistvena sprememba tipov v filogenetskem razvoju tipostrofízem -zma m › tipostrófna teoríja 21 tipostrófna teoríja -e -e ž zastar. po Schindewolfu teorija o razvoju novih življenjskih oblik, ti­pov, ki veljajo za začetek novih vej živalstva in poteka v treh fazah: tipogenezi, tipostazi in tipolizi S: tipostrofízem tiranozáver -vra m (rod, lat. Tyrannosaurus) najve­čji plenilec med dinozavri, ki je živel v zgor­nji kredi tirkíz -a m › turkíz tirrhenij -a [tirénij] m stopnja mlajšega pleisto­cena med milazzijem in monastirijem v me­diteranskem razvoju titanavgít -a m neustr. › titánov avgít titanít -a m rumen do rjav monoklinski mineral, kalcijev titanov otočni oksisilikat S: grothit, sfén titánov avgít -ega -a m različek avgita s tita­nom titánov želézovec -ega -vca m zastar. › ilmenít tithon -a [titón] m neustr. › tithonij tithonij -a [titónij] m stopnja zgornje jure med kimmeridgijem in berriasijem S: portlándij tkívo -a s skupina celic pri mnogoceličarjih, ki jo sestavljajo diferencirane celice enakih oblik in funkcij, npr. kostno tkivo, mišično tkivo tla tál s mn. površinski del litosfere, ki je nastal s preperevanjem in je podlaga za rast rastlin tláčna tŕdnost -e -i ž odpornost proti tlačni obremenitvi, ki jo kamnina prenese, preden se zdrobi toárcij -a m stopnja spodnje jure med pliensba­chijem in aalenijem točkôvni vzórec -ega -rca m vzorec, ki je bil vzet na posamezni točki na terenu, v rudniku ali pa na kosu kamnine ali minerala tokôvna sipínica -e -e ž (ang. ripple mark) naguba­na površina sedimentnih kamnin, ki jo tvorijo manjši drobni subparalelni grebeni in vmesni jarki, nastala zaradi valovanja morja, jezera, npr. v flišu S: ripple mark tokôvni pás -ega pasú m pas laminarnega toka in turbulentnega toka v rečni strugi tolščéni sijáj -ega -a m neustr. › mástni sijáj tôlščni sijáj -ega -a m neustr. › mástni sijáj tomájski apnénec -ega -nca m zgornjekredni ploščasti apnenec z rožencem, ki je del lipi­ške formacije na Tržaško-Komenski planoti tommótij -a m stopnja spodnjega kambrija med poundijem in atdabanijem tomografíja -e ž grafični prikaz Zemljine no­tranjosti, npr. seizmična tomografija tonalít -a m diorit z več kot 20 % kremena S: kreménov diorít Tonalítna cóna -e -e ž tektonska enota iz tona­lita, ki poteka med Severnimi in Južnimi Ka­ravankami od Toplic pri Beljaku, mimo Sel, Železne Kaple do Slovenjgraške kotline in je s severnim delom narinjena proti severu S: Centrálni dél Karavánk Tonalítni plutón -ega -a m batolit iz kremeno­vega granodiorita na območju Pohorja topáz -a m brezbarven ali različno obarvan, zla­sti rumen rombični mineral, aluminijev otoč­ni silikat s fluorom in hidroksidno skupino, dragi kamen topázni kremen -ega -éna m › citrín tôpla dôba -e -e ž obdobje med glacialoma, za katero je značilno toplejše podnebje in moč­no nazadovanje ledenikov S: ínterglaciál toplíčnica -e ž zastar. › termálna čŕta toplodôbna usedlína -e -e ž › ínterglaciálna usedlína, ínterglaciálni sediment toplodôbno rastlínstvo -ega -a s rastline, ki so uspevale v kvartarnih toplih dobah S: ínter­glaciálna flóra toplodôbno živálstvo -ega -a s živali, ki so živele v kvartarnih toplih dobah S: íntergla­ciálna fávna toplogredni plíni -ih -ov m mn. plini, ki prepre­čujejo odboj sončne energije nazaj v vesolje, npr. ogljikov dioksid toploljúbna fávna -e -e ž › termofílna fávna, toploljúbno živálstvo toploljúbna flóra -e -e ž › termofílna flóra, to­ploljúbno rastlínstvo toploljúbni -a -o prid. ki se nanaša na organiz­me, ki živijo ali uspevajo v toplem okolju, npr. toploljubna bakterija S: termofílni toploljúbno rastlínstvo -ega -a s rastline, ki uspevajo samo v toplem podnebju S: termo­fílna flóra, termofílno rastlínstvo, toploljúbna flóra toploljúbno živálstvo -ega -a s živali, ki živijo samo v toplem podnebju S: termofílna fávna, termofílno živálstvo, toploljúbna fávna toplôta kristalizácije -e --ž toplota, ki jo je treba odvesti mineralni raztopini pri faznem prehodu iz tekočega v trdno agregatno stanje S: strjeválna toplôta toplôtna konvékcija -e -e ž kroženje snovi v navpični smeri, npr. vode, tople vode, vodnih raztopin, magme ali toplotnega toka S: verti­kálna cirkulácija P: horizontálna cirkulácija toplôtna prevódnost -e -i ž lastnost minerala, da prevaja toploto, npr. gline s slabo, karbo­nati s srednje dobro, soli z zelo dobro prevo­dnostjo toplôtni preslédek -ega -dka m otoplitev med stadialoma S: ínterstadiál tôpnost -i ž sposobnost snovi, da se raztaplja v topilu topografíja -e ž prikazovanje oblik površja, vo­da, naselij, prometnih poti dela Zemljinega površja na karti torakálno vretence -ega -a s vsako od vretenc v prsnem delu hrbtenice pri večini vretenčar­jev S: pŕsno vretence tóraks -a m 1. srednji del telesa pri trilobitu, kjer so členki prosto gibljivi S: pŕsni ščít, trúpov ščít 2. del telesa za glavo pri členo­nožcih 3. del trupa, sestavljen iz prsnih vre­tenc, reber in prsnice pri večini vretenčarjev S: pŕsni koš torbernít -a m zelen radioaktivni tetragonalni mineral, bakrov vodni uranat fosfat, izomor­fen z autunitom torerske plastí -ih --ž mn. tuvalijski laporasti apnenec v zahodnem delu Severnih Apneni­ških Alp torijanít -a m črn radioaktiven kubični mineral, torijev oksid, izomorfen z uraninitom torílce -a s zastar. › terílnica torít -a m oranžnorumen, rjav do črn tetragonal­ni mineral, torijev otočni silikat tortónij -a m stopnja zgornjega miocena med serravallijem in messinijem tórzija -e ž zasuk visceralne mase pri polžih za 90° ali 180° tórzijska téhtnica -e -e ž priprava za merjenje zelo majhnih sil z zasukom prečke, obešene na nitki tórzijski kót -ega -a m kot zasuka distalne epifi­ze golenice glede na njeno proksimalno epifi­zo pri medvedih totálni odboj svetlôbe -ega -ôja --m › popôl­ni odboj svetlôbe tournasij -a [turnej tourneja] m serija spodnje­ga karbona med famennijem in vizeijem trabékul -a m vsak od stebričastih sestavnih de­lov septa pri koralah traheáti -ov m mn. (nadrazred, lat. Tracheata) mno­gočlenarji, ki dihajo z zračnicami, npr. žu­želke traheída -e ž ozek prevajalni element v ksilemu žile pri rastlinah traheja -e ž cevka v telesu kopenskih mno­gočlenarjev, napolnjena z zrakom, ki omogo­ča dihanje S: vzdúšnica, zráčnica trahiandezít -a m predornina, ki je po sestavi med trahitom in andezitom S: mugearít trahícer -ja m (rod, lat. Trachyceras) amonit s plo­ščato hišico, širokim popkom, slabo razveje­no lobno linijo, z rebrasto in vozlasto površi­ no hišice, ki je živel v ladiniju in karniju trahít -a m predornina sienitske skupine z alkal­nimi glinenci in zelo malo biotita ali rogova­če S: sienítni porfír trahitoídna struktúra -e -e ž struktura fane­rokristalne globočnine, v kateri so glinenci usmerjeni PRIM.: trahítska struktúra trahítska struktúra -e -e ž struktura predor­nine, ki ima v osnovi glinenčeve mikrolite, usmerjene vzporedno s tokom lave PRIM.: trahitoídna struktúra trájna deformácija -e -e ž sprememba oblike telesa, ki ostane po prenehanju delovanja napetosti S: plástična deformácija P: próžna deformácija trájni fosíl -ega -a m organizem, ki se je nespre­menjen ohranil skozi več geoloških obdobij, npr. latimerija S: konzervatívni fosíl, perzi­sténtni fosíl trájno zamŕznjena tla -- -ih tál s mn. zamrznjen zgornji del litosfere debeline 100 do 150 me­trov, katerega vrhnja plast se poleti v globini od 5 cm do 80 cm odtaja, npr. na obrobju le­denikov S: permafróst trákasti kalcedón -ega -a m kalcedon z različ­no obarvanimi vzporednimi pasovi trákovec -vca m zelen monoklinski železov magnezijev amfibol S: aktinolít transfluénca -e ž prelivanje ledenika čez gor­ski preval v sosednjo dolino transfórmni prelom -ega -ôma m zmični pre­lom, ki je konzervativna meja dveh litosfer­skih plošč in ločuje zamaknjena dela srednje­oceanskega grebena transgresíja -e ž napredovanje morja na kopno S: poplávljanje PRIM.: regresíja transgresíjski cíklus -ega -a m zaporedje odla­ganja sedimentov zaradi poplavljanja morja transgresívna léga -e -e ž lega sedimenta ali kamnine, nastala s preplavitvijo talninskih plasti transkuréntna meja plôšč -e -e --ž meja med litosferskima ploščama, kjer se plošči giblje­ta druga ob drugi vzdolž zmičnih prelomov S: konzervatívna meja plôšč transkuréntni prelom -ega -ôma m 1. prelom, ob katerem dve litosferski plošči horizontal-no drsita druga ob drugi 2. horizontalni pre­mik med dvema geološkima enotama, npr. idrijski prelom S: zmíčni prelom translácija -e ž vzporedno medsebojno premi­ 23 kanje delcev, blokov brez rotacije, npr. lami­narni lavin tok transmisívnost -i ž parameter, s katerim se označuje hidravlična prevodnost vodonosni­ka v meter širokem pasu S: vodoprevódnost transpirácija -e ž izhlapevanje vode iz rastlin v ozračje transportírani pokrov -ega -ôva m neustr. › pokrov, tektónski pokrov transverzálne gúbe -ih gúb ž mn. gube, katerih osi potekajo prečno na kako geološko struk­turo, npr. na gorstvo transverzálni potrésni valôvi -ih -ih -ôv m mn. (lat. undae secundae) potresni valovi, ki nastane­jo pri transverzalnem potresnem valovanju in so 1,7-krat počasnejši kot P-valovi S: drúgi valôvi, sekundárni valôvi, S­valôvi transverzálni prelom -ega -ôma m › préčni prelom transverzálno potrésno valovánje -ega -ega -a s prostorsko potresno valovanje, pri kate­rem nihajo delci kamnin okoli stalne točke v ravnini, pravokotni na smer širjenja potre­snega valovanja, katerega hitrost je odvisna predvsem od gostote in elastičnosti snovi S: drugôtno potrésno valovánje, sekundárno po­trésno valovánje, strížno potrésno valovánje trapezoéder -dra m kristalni lik s šestimi, osmi­mi ali dvanajstimi enakimi ploskvami, pri če­mer ima tri, štiri ali šest ploskev skupen vrh in so proti spodnjim zasukane za poljuben kot, npr. trigonalni trapezoeder, tetragonalni trapezoeder, heksagonalni trapezoeder trása -e ž › slédnica travertín -a m porozna biokemična sedimentna kamnina, nastala z izločanjem kalcita, ki se je pri temperaturi, nižji od 30 °C, izločil iz te­koče vode in obdal rastline S: apnéni máček, léhkovec, lehnják PRIM.: síga traverza -e ž › géotraverza trávniška rúda -e -e ž › bôbova želézova rú­da, bôbovec trbíška bréča -e -e ž 1. spodnjepermska bre­ča, sestavljena iz trogkofelskih apnencev, liditnih prodnikov s pretežno rdečkastim karbonatnim vezivom, ki ponekod prehaja v konglomerat na območju Karnijskih Alp in Karavank 2. formacija v spodnjem permu tŕda vôda -e -e ž voda, katere trdota je od 18 °dH do 30 °dH trdína -e m zastar. › kôpno tŕdi rjávi premog -ega -ega premóga m rjavi premog s kurilno vrednostjo od 15 000 KJ do 23 000 KJ, 71 % do 77 % ogljika in 8 % do 35 % vode PRIM.: mehki rjávi premog, rjávi premog tŕdna kamnína -e -e ž neustr. › sedimentna ka­mnína, usedlínska kamnína tŕdna raztopína -e -e ž vsaka od kristalnih faz, pri katerih se v razponu med dvema končni­ma členoma lahko spreminja kemična sesta­va, npr. plagioklazi S: kristálna raztopína trdnína -e ž neustr. 1. › kôpno 2. › kontinen­ tálna plôšča tŕdni ogljík -ega -a m odstotek ogljika v fosilnih gorivih S: C­fix tŕdno dno -ega dna s › hardground tŕdnost -i ž lastnost snovi, da se upira obre­menitvi, npr. natezna trdnost, strižna trdnost, tlačna trdnost trdôta -e ž lastnost snovi, da se upira razenju ali vtiskanju trdôta rázenja -e --ž trdota minerala, ki se pri­merjalno oceni z globino raze, povzročene s tršim mineralom trdôta vôde -e --ž merilo za vsebnost kalcija in magnezija v naravni vodi, in sicer 1 nem­ška stopinja = 10 mg CaO ali 7,19 mg MgO na 1 liter vode, 1 francoska stopinja = 10 mg CaCO3 na 1 liter vode in 1 ameriška stopi­nja = 1 ppm CaCO3 na 1 liter vode S: hidro­ kémična klasifikácija vôde trdôta vtísnjenja -e --ž neustr. › Vickersova trdôta trdôtna léstvica -e -e ž › Mohsova trdôtna léstvica trdoživnjáki -ov m mn. (razred, lat. Hydrozoa) ko­lonijski celenterati z vencem tentaklov okrog ust, z menjavo generacij in zunanjim skorja­stim ali koncentričnim skeletom S: hidrozóji trebúšna lopúta -e -e ž izbočena loputa, nava­dno z odprtino za pecelj pri ramenonožcih S: pecljeva lopúta, ventrálna lopúta P: dorzálna lopúta trebúšna plavút -e -i ž ena od parnih plavuti na trebušnem delu teleostov S: ventrálna plavút trebúšni dél -ega -a m del, ki je pri vretenčarjih usmerjen proti trebuhu, pri nevretenčarjih pa je spodnji del telesa S: ventrálni dél P: hŕbtni dél tremadocij -a [tremadókij] m stopnja spodnje­ga ordovicija med zgornjim kambrijem in arenigijem tremolít -a m bel ali svetlozelen monoklinski magnezijev kalcijev amfibol treskáva sápa -e -e ž neustr. › jámski plín, me­tán, močvírski plín - treskávi plín -ega -a m neustr. › jámski plín, metán, močvírski plín trétja kózmična hitróst -e -e -i ž hitrost, pri ka­teri telo lahko zapusti Osončje trevorít -a m črn ali rjav kubični mineral, nikljev železov oksid, izomorfen z magnetitom triáda -e ž zastar. › trías triádna dôba -e -e ž zastar. › trías trías -a m perioda starejšega mezozoika med permom in juro S: triáda, triádna dôba, tría­sna dôba tríasna dôba -e -e ž › trías tríboluminiscénca -e ž pojav, pri katerem snov ob drgnjenju oddaja svetlobo triceratóp -a m (rod, lat. Triceratops) dinozaver, dolg od 6 m do 8 m, z 2 m dolgo glavo, za­daj razširjeno v koščeno ovratnico z dvema rogovoma na čelu in enim na gobcu, ki je ži­vel v zgornji kredi v Severni Ameriki in na kitajskem tridimít -a m brezbarven lističasti visokotempe­raturni različek silicijevega dioksida tridimít álfa -a --m rombični različek tridimita, obstojen pri temperaturi okoli 900 °C in niz­kem tlaku S: álfa tridimít tridimít béta -a --m heksagonalni tridimit, ob­stojen pri temperaturi okoli 1400 °C in niz­kem tlaku S: béta tridimít trifán -a m › spodúmen trifilín -a m sivozelen ali sivomoder rombični mineral, litijev železov fosfat S: trifilít trifilít -a m › trifilín tríglavski apnénec -ega -nca m cordevolijski drobnozrnat masiven apnenec na Triglavu, Rjavini, Kanjavcu, na Tičarici in Zelnarici trigonálna bípiramída -e -e ž bipiramida s še­stimi enakokrakimi trikotniki trigonálna bípiramídna vŕsta simetríje -e -e - -e --ž (simbol 6 ) vrsta simetrije, ki ima navpič­no trištevno os in pravokotno nanjo ravnino simetrije trigonálna mréža -e -e ž Bravaisova kristalna mreža, ki ima romboedrično ali heksagonal­no obliko osnovne celice trigonálna piramída -e -e ž piramida s tremi enakokrakimi trikotniki in osnovnim pinako­idom trigonálna piramídna vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol 3) vrsta simetrije, ki ima navpično trištevno os simetrije trigonálna prízma -e -e ž prizma s tremi pravo­kotniki, ki imajo vzporedne robove trigonálna romboédrična vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol 3 ) vrsta simetrije, ki ima navpič­no trištevno zrcalnosučno os simetrije trigonálna singoníja -e -e ž kristalografski sis­tem, v katerem je glavna kristalografska os trištevna os simetrije in pravokotno nanjo tri enake kristalografske osi s kotno razdaljo 120° S: trigonálni kristalográfski sistém trigonálna trapezoédrična vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol 32) vrsta simetrije, ki ima navpično trištevno os simetrije in pravokotno nanjo tri dvoštevne osi trigonálni kristalográfski sistém -ega -ega -a m kristalografski sistem, v katerem je glav­na kristalografska os trištevna os simetrije in pravokotno nanjo tri enake kristalografske osi s kotno razdaljo 120° S: trigonálna sin­goníja trigonálni minerál -ega -a m mineral, ki kristali v trigonalnem kristalografskem sistemu trigonálni pôllični rázred -ega -ega -éda m neu­str. › trigonálna piramídna vŕsta simetríje trigonálni skalenoéder -ega -dra m kristalni lik z dvanajstimi enakimi ploskvami, ki so nastale z razpolovitvijo ploskev romboedra trigonálni trapezoéder -ega -dra m trapezo­eder s šestimi trapezoidi, od katerih so spod­nji trije zamaknjeni za poljuben kot trigonód -a m (rod, lat. Trigonodus) heterodontna intergripaliatna ploščata in ovalna školjka, ki je živela v zgornjem triasu in je v Sloveniji pogosta v apnencu karnijske starosti trigontrioktaéder -dra m kristalni lik v kubič­nem kristalografskem sistemu, ki ima na vsa­ki ploskvi oktaedra tri enakokrake trikotnike trigontritetraéder -dra m kristalni lik v kubič­nem kristalografskem sistemu, ki ima na vsa­ki ploskvi tetraedra tri enakokrake trikotnike trihít -a m 1. raven ali upognjen kristalit lasaste oblike v steklastih predorninah, npr. v obsidi­anu 2. lasasta spikula spongije v apnencu triklínska asimétrična vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol 1) vrsta simetrije brez elementa si­metrije S: asimetríjska vŕsta simetríje, hémi­pinakoídna simetríja, triklínska asimetríjska vŕsta simetríje, triklínska hemipinakoídna vŕ­sta simetríje triklínska asimetríjska vŕsta simetríje -e -e -e --ž › asimetríjska vŕsta simetríje, tríklínska asimétrična vŕsta simetríje, triklínska hemipi­nakoídna vŕsta simetríje triklínska hemipinakoídna vŕsta simetríje -e -e -e --ž (simbol 1) vrsta simetrije brez elementa simetrije S: asimetríjska vŕsta simetríje, hémi­pinakoídna simetríja, tríklínska asimétrična 2 vŕsta simetríje, triklínska asimetríjska vŕsta simetríje triklínska pinakoídna vŕsta simetríje -e -e -e - --ž (simbol 1 ) vrsta simetrije, ki ima kot edini simetrijski element središče simetrije S: tri­ klínska simétrična vŕsta simetríje triklínska simétrična vŕsta simetríje -e -e -e --ž › triklínska pinakoídna vŕsta simetríje triklínska singoníja -e -e ž kristalografski sistem s tremi različno dolgimi kristalograf­skimi osmi in različnimi koti med njimi S: nesomérna sestáva, triklínski kristalográfski sistém triklínski kristalográfski sistém -ega -ega -a m kristalografski sistem s tremi različno dolgi­mi kristalografskimi osmi in različnimi koti med njimi S: nesomérna sestáva, triklínska singoníja triklínski minerál -ega -a m mineral, ki kristali v triklinskem kristalografskem sistemu trikróični kristál -ega -a m anizotropni kristal, ki je v treh smereh različno obarvan trikroítski kristál -ega -a m neustr. › trikróični kristál trilobíti -ov m mn. (poddeblo, lat. Trilobita) členo­nožci s trodelnim telesom, ki so pokriti z mi­neraliziranim hitinastim oklepom in so živeli v paleozoiku S: trókŕparji trilobítov ščít -ega -a m trodelni karapaks pri trilobitih PRIM.: naglávni ščít trilokulínski stádij -ega -a m razvojni stadij pri miliolidnih foraminiferah, pri katerem so v enem zavoju tri kamrice trimorfízem -zma m pojav, da nastopa kemič­na snov v treh kristalnih oblikah, npr. titanov dioksid trioktaédrična kristálna struktúra -e -e -e ž struktura listastih silikatov, v kateri so za­sedena vsa oktaedrsko koordinirana mesta PRIM.: díoktaédrična kristálna struktúra tríósna íglica -e -e ž iglica pri spongijah s tri­ števno osjo simetrije trípel -pla m neustr. › kreménka trípoli -ja m svetla, lahka, porozna kremenič­na sedimentna kamnina, nastala s prepere­vanjem roženca ali okremenjenega apnenca PRIM.: diatomít tripolít -a m neustr. › trípoli triseriálna híšica -e -e ž hišica iz treh nizov kamric pri foraminiferi tríštévna ós -e osí ž os simetrije, ki povzroči pri zasuku za 120° ponovitev prvotne kristal­ne ploskve triticít -a m (rod, lat. Triticites) fuzulinidna fora­minifera, ki je živela v zgornjem karbonu in spodnjem permu triticítni peščenják -ega -a m peščenjak s fora­miniferami triticiti tŕn -a m kostni izrastek na dorzalni strani vre­tenca S: tŕnasti izrástek tŕnasti izrástek -ega -tka m kostni izrastek na dorzalni strani vretenca S: tŕn trnôvski apnénec -ega -nca m spodnjekredni ploščast apnenec z rožencem, algami in or­bitolinami na Trnovskem gozdu S: trnôvski plóščasti apnénec trnôvski plóščasti apnénec -ega -ega -nca m › trnôvski apnénec Trnôvski pokrov -ega -ôva m pokrov iz tria­snih, jurskih in krednih plasti med dolino Bače, Šentviško Goro, Banjšicami in Trno­vskim gozdom tróbčarji -ev m mn. (red, lat. Propboscidea) rastli­nojedi sesalci z masivnim skeletom, trobcem in sekalci, podaljšanimi v okle, ki živijo od eocena dalje, npr. mamut, afriški slon S: pro­boscídi tróbec -bca m mišičast podaljšek nosu in zgor­nje ustne pri nekaterih sesalcih trofofíl -a m list, ki omogoča samo fotosintezo pri praprotnicah trogkófelska formácija -e -e ž formacija spo­dnjega perma z belim, sivim, rožnatim in me­snato rdečim apnencem s številnimi fosilnimi ostanki na območju Karnijskih Alp in Kara­vank trogkófelski apnénec -ega -nca m spodnje­permski svetlosiv do rožnat apnenec z bra­hiopodi v Južnih Karavankah in Karnijskih Alpah trohít -a m krožni sklep med ploščicami v pe­clju fosilnega krinoida trohítni apnénec -ega -nca m apnenec s fosili trohitov PRIM.: krinoídni apnénec trohoíd -a m rogu podobna oblika solitarnega koralita ali hišice foraminifere S: trohoídna oblíka trohoídna oblíka -e -e ž rogu podobna oblika solitarnega koralita ali hišice foraminifere S: trohoíd trohospirálna híšica -e -e ž spiralno zavita stožčasta hišica pri foraminiferah in mehkuž­cih troilít -a m heksagonalni meteoritski mineral, železov sulfid, dimorfen s pirotinom Trojánska antiklinála -e -e ž antiklinala iz pa­leozojskih in triasnih plasti, ki poteka v smeri vzhod–zahod med Domžalami, Trojanami, šentjurjem in mestinjem S: Trojánski narív Trojánski narív -ega -a m › Trojánska anti­klinála trójček -čka m dvojčično preraščanje kristalov po dveh dvojčičnih zakonih trójna tóčka -e -e ž točka v diagramu, ki ozna­čuje tlak in temperaturo, pri katerih je snov v trojnem stanju oziroma v ravnovesju s trdno, tekočo in plinasto fazo trójni stík -ega -a m stik treh geoloških elemen­tov trókŕparji -ev m mn. (poddeblo, lat. Trilobita) členo­nožci s trodelnim telesom, ki so pokriti z mi­neraliziranim hitinastim oklepom in so živeli v paleozoiku S: trilobíti troktolít -a m globočnina gabrske skupine iz kalcijevih plagioklazov in večinoma serpen­tiniziranega olivina S: postrvník trondhjemít -a m salična globočnina dioritske skupine, sestavljena pretežno iz oligoklaza in z zelo malo kremena in biotita tropít -a m (rod, lat. Tropites) amonit s širokimi, nizkimi zavoji, drobnimi vozli na obodu glo­bokega popka in radialnimi rebri na hišici, ki je živel v zgornjem triasu troposfera -e ž spodnja plast atmosfere, ki se­ga do višine okoli 10 km, v kateri nastajajo bistvena vremenska dogajanja, ki vplivajo na površinske geološke procese, in se v njej temperatura znižuje z višino trópska klíma -e -e ž klima z visokimi tempe­raturami, visoko vlago in veliko padavinami trós -a m celica, ki omogoča nespolno razmno­ževanje, npr. pri nižjih rastlinah S: spóra tróska -e ž zastar. › izvárek, žlíndra trosóvnik -a m › sporángij tróšenje -a s neustr. › preperévanje tŕtica -e ž kost na koncu križnice, zraščena iz štirih do petih trtičnih vretenc pri človeku S: kokcigeálna kóst tŕtično vretence -ega -a s vsako od vretenc v trtici pri človeku trúnkus -a m največji del živalskega ali člove­škega telesa, ki obsega prsni koš, trebuh in medenico S: trúp trúp -a m največji del živalskega ali človeškega telesa, ki obsega prsni koš, trebuh in medeni­co S: trúnkus trúpov ščít -ega -a m zastar. › tóraks (1) Tržáški paleogénski bazén -ega -ega -a m pa­leogenski bazen, ki ga zapolnjuje pretežno eocenski fliš na območju med Škofijami, Ko­prom, Dragonjo in Buzetom Tržáško-Kómenska planôta -e -e ž › Tržá­ško-Kómenski antiklinórij Tržáško-Kómenski antiklinórij -ega -a m anti­klinorij iz krednih apnencev in dolomitov ter paleogenskih plasti na območju med Trstom in vipavsko dolino S: Tržáško-Kómenska planôta tsunámi -ja m › cunámi tuberkul -a m vsaka manjša izboklina na ske­ letu, npr. na ploščici morskih ježkov, na lupi­nah ostrakodov, na vretencu pri sesalcih túf -a m piroklastična kamnina, nastala po dia­genezi iz vulkanskega pepela S: groh, túfska kamnína tufít -a m klastična sedimentna kamnina, ki vse­buje od 25 % do 75 % vulkanskega prahu in pepela tufítski apnénec -ega -nca m neustr. › túfski apnénec túfska kamnína -e -e ž › túf túfska láva -e -e ž vulkanoklastična kamnina, nastala iz piroklastičnega toka, v katerem so bili piroklasti še tako vroči, da so se med te­čenjem skoraj popolnoma stalili túfska struktúra -e -e ž struktura piroklastič­nih kamnin, pri kateri so piroklasti različnih velikosti túfski apnénec -ega -nca m apnenec s primesjo vulkanoklastov túfski lápor -ega -ja m › túfski láporovec túfski láporovec -ega -vca m laporovec s pri­mesjo vulkanoklastov S: túfski lápor túfski peščenják -ega -a m peščenjak, ki vse­buje drobce tufov PRIM.: vulkánski lítični pe­ščenják Tuhínjska sinklinála -e -e ž › Motníška sin­ klinála tuholít -a m črna zmes ogljikovodikov, urani­ nita in žvepla tulít -a m rožnat ali vijoličast različek zoisita túndra -e ž območje brez dreves, onstran ark- tične in antarktične gozdne meje tungstenít -a m svinčevo siv heksagonalni mi­neral, volframov sulfid tungstít -a m rumen in rumenozelen prsten rombični mineral, volframov vodni oksid S: vólframova ókra tunicín -a m celulozna zunanja stena pri pla­ščarjih tunikáti -ov m mn. (poddeblo, lat. Tunicata) sesilni morski strunarji, ki imajo hrbtno struno le v stadiju ličinke S: pláščarji túr -a m (vrsta, lat. Bos primigenius) izvorna oblika domačega goveda, ki je živelo v kvartarju 2 turbidít -a m klastična usedlina, nastala iz kal­nih tokov turbidítna sedimentácija -e -e ž usedanje ka­mninskih drobcev iz vrtinčastega kalnega toka turbidítni tók -ega -a m vodni tok, ki nosi ka­mninske drobce, nastal pri podvodnem plaze­nju S: kálni tók turbuléntni pretok -ega -óka m › turbuléntni tók turbuléntni tók -ega -a m tok vode v rečni stru­gi ali kraških kanalih, ki zavzema največji del rečnega korita, kjer zaradi ovir ali trenja ob rečno dno nastajajo vrtinci S: turbuléntni pretok, vrtínčni tók PRIM.: laminárni tók turgít -a m rdeč vlaknati monoklinski mineral, železov vodni oksid S: hidrohematít turingít -a m olivno zelen monoklinski železov aluminijev mineral kloritove skupine, izo­morfen s penantitom PRIM.: chamosit turitéla -e ž (rod, lat. Turritella) polž s stolpičasto hišico z zavoji, ornamentiranimi s podol­žnimi spiralnimi rebri, z okroglim ustjem, ki živi od triasa dalje, posebno pogost je v terciarju turjaít -a m melanokratna alkalna globočnina gabrske skupine z nefelinom, melilitom in vsebuje do 90 % mafičnih mineralov turjít -a m alnöit, ki vsebuje tudi melanit in analcim turkíz -a tudi tirkíz -a m svetlomoder ali mo­drozelen mikrokristalni triklinski mineral, bakrov aluminijev hidroksidni vodni fosfat, okrasni kamen (1) S: kalaít turmalín -a m 1. v množini skupina raznobarvnih trigonalnih natrijevih borovih obročnih sili­katov z vodo in z različnimi kationi 2. v ednini mineral iz te skupine, npr. elbait, dravit, šor­lit, verdelit turmalínov blestník -ega -a m blestnik s turma­linom kot značilnim mineralom S: turmalínov sljúdovec turmalínove kléšče -ih kléšč ž mn. priprava iz dveh turmalinskih ploščic za ugotavljanje pleokroizma turmalínov sljúdovec -ega -vca m zastar. › tur­ malínov blestník turmalít -a m metasomatsko spremenjena pnev­matolitska kamnina iz turmalina in kremena turónij -a m stopnja zgornje krede med ceno­manijem in coniacijem tuválij -a m podstopnja karnijske stopnje med julijem in lacinijem tylait -a [tialít] m zastar. › čizlakít tyrrhenij -a [tirénij] m stopnja mlajšega pleisto­cena med milazzijem in monastirijem v me­diteranskem razvoju tyuyamunit -a [tjujamunít] m rumen rombični uranov sekundarni mineral, kalcijev vodni uranat vanadat U ubéžna hitróst -e -i ž hitrost, ki jo mora doseči telo, da premaga privlačno silo nebesnega te­lesa, npr. druga kozmična hitrost ubikvíst -a m › evriterm učínek tôple grede -nka ----m segrevanje Zemljinega površja, če nekateri plini v večji meri preprečujejo odboj sončne energije na­zaj v vesolje udárna čŕta -e -e ž › udárnica udárna línija -e -e ž › udárnica udárnica -e ž sled, ki nastane pri udarcu z ostro konico pravokotno na gladko površino plo­skve minerala S: udárna čŕta, udárna línija udárno vŕtanje -ega -a s raziskovalno vrtanje z udarjanjem vrtalnega dleta v kamnino udorína -e ž z vseh strani s prelomi omejen in pogreznjen del Zemljine skorje S: kotlína, tektónski udor P: grúda PRIM.: tektónski járek udórna jáma -e -e ž kraška jama, nastala z udo­rom stropa starejše kraške jame S: kráška udorína, podórna jáma PRIM.: kolišévka udórni potres -ega -ésa m potres zaradi udora stropa v kraških jamah uevelít -a m neustr. › wavellit ugásli ognjeník -ega -a m ognjenik, pri ka­terem je prenehala vulkanska aktivnost S: ugásli vulkán P: delujóči ognjeník PRIM.: ak­tívni ognjeník, spéči ognjeník ugásli vulkán -ega -a m vulkan, pri katerem je prenehala vulkanska aktivnost S: ugásli ognjeník P: delujóči vulkán PRIM.: aktívni vulkán, spéči vulkán úkovška bréča -e -e ž ladinijska pisana apnen­čevo-dolomitna breča, ki ponekod prehaja v konglomerat, na območju med Tržičem, Pod­ljubeljem in Dovjem Ukrajínski ščít -ega -a m jugovzhodni del Fe­nosarmacije ukrašévanje -a s neustr. › zakrasévanje ulexit -a [uleksít] m brezbarven triklinski mine­ral, natrijev kalcijev vodni hidroksid borat S: boronatrokalcít ullmannít -a m jekleno siv do črn mineral, ni­kljev antimonov arzenov sulfid úlna -e ž kost na mezinčevi strani podlakti, ki je proksimalno s sklepi povezana z nadlahtnico in koželjnico, distalno pa s koželjnico in za­pestnimi kostmi pri vretenčarjih S: komôlčni­ca, podláhtnica últrabázična kamnína -e -e ž magmatska ka­mnina, v kateri je silicijevega dioksida manj kot v bazičnih kamninah PRIM.: últramáfična kamnína últrabázična nesilikátna kamnína -e -e -e ž › karbonatít Últrahelvétik -a m narivna enota Zahodnih Alp iz triasnih do eocenskih sedimentnih kamnin med Helvetikom in Peninskimi tektonski­mi enotami, ki jo pokrivajo narivi Severnih Apneniških Alp in je narinjena do severnega roba Helvetika, delno celo na Molasne ba­zene últramáfična kamnína -e -e ž magmatska ka­mnina z 90 % mafičnih mineralov ali več, npr. dunit, peridotit, piroksenit PRIM.: últra­bázična kamnína últramilonít -a m zelo drobno zdrobljen milo­nit, v katerem ni vidna struktura prvotne ka­mnine últrazvóčno karotíranje -ega -a s geofizikalna metoda, pri kateri se za ugotavljanje geološke strukture uporabljajo meritve ultrazvočnega valovanja v vrtini úlve spinél -- -a m črn kubični mineral iz sku-pine spinelov, železov titanov oksid, v kro­movih nahajališčih preraščen z magnetitom umaknítveni stádij -ega -a m faza umika lede­nika umbilikálna strán -e -aní ž spodnja stran hišice pri spiralno zavitih organizmih, kjer je razvit popek, npr. pri foraminiferah, glavonožcih umbilikálni lóbus -ega -a m lobus v območju popka med lateralnim in internim delom za­voja pri amonoidih umbílikus -a m spodnji središčni del pri spiral-no zaviti hišici nevretenčarjev S: pópek 2 úmbo -a m zgornji zakrivljeni del lupine pri školjki, ki leži nad sklepom S: kljún, vŕh (1) umétna golíca -e -e ž z razkopom ali vrtanjem razkrit sediment ali kamnina umétni minerál -ega -a m 1. umetno izdelana snov, ki se po fizikalnih in kemičnih lastno­stih razlikuje od minerala, npr. rubinasto rde­če steklo PRIM.: sintétični minerál 2. neustr. › sintétični minerál umétni potres -ega -ésa m potres, ki ga povzro­či človek s svojim delovanjem, npr. eksplozi­ja atomske bombe únipolárna eléktroprevódnost -e -i ž eno­smerna elektroprevodnost v snoveh, ki nima­jo obratnega središča uniseriálna híšica -e -e ž hišica iz enega niza kamric pri foraminiferi univerzálna mízica -e -e ž mikroskopska mizi­ca, ki je vrtljiva v treh pravokotnih smereh S: mízica Fedorova, teodolítna mízica Fedorova upogibljívi minerál -ega -a m mineral, ki ga je mogoče upogibati in se po prenehanju delo­vanja sile povrne v prvotno obliko, npr. mu­skovit, biotit uporábna géofízika -e -e ž merjenje fizikalnih lastnosti v Zemljini skorji zaradi ugotavljanja geoloških struktur S: práktična géofízika uporábna geologíja -e -e ž zastar. › ekonóm­ska geologíja uporábna rúda -e -e ž zastar. ruda, katere izko­pavanje je gospodarsko upravičeno uralít -a m mineral s kemično sestavo amfi­bola in še ohranjeno strukturo prvotnega piroksena uralitizácija -e ž sprememba piroksena v amfi­bol zaradi povečane količine vode v magmi urán-hélijeva radiométrična metóda -e -e -e ž metoda za določanje starosti minerala na podlagi stopnje radioaktivnega razpada ura­novih in torijevih izotopov v helij S: hélijeva radiométrična metóda uranilsulfát -a m › uranopilít uraninít -a m črn kubični radioaktivni mineral, uranov oksid uranmikrolít -a m rumen, rdeč do črn kubični mineral, izomorfen s piroklorom, uranov kal­cijev cerijev tantalov niobijev oksif luorov hidroksid S: djalmaít uranofán -a m rumen in zelen monoklinski kal­cijev uranov vodni skupinski silikat S: lam­bertít, uranotíl uranopilít -a m rumen sekundarni mineral, ura­nov vodni hidroksid sulfat S: uranilsulfát uranotíl -a m › uranofán uránova ókra -e -e ž vsak od rumenih, rdečih, rjavih sekundarnih mineralov, gelastih ura­novih, torijevih in svinčevih vodnih oksidov, razpadni produkti uraninita S: gummít (1) uránova smôla -e -e ž črn drobnozrnat uranov oksid s kolomorfno strukturo S: nasturán, smôlna rúda, smôlovec uravnáva -e ž › izravnáva, peneplén, ravník (1) uravnovéšeni stŕmec réke -ega -mca --m str­mec, pri katerem reka ne erodira dna struge in ne akumulira nanosa urbainít -a m ilmenitit, ki vsebuje do 20 % ruti­ la in od 3 % do 5 % safirina (1) urbánške plastí -ih --ž mn. spodnjemiocenske plasti breče, sljudnega apnenčevega pešče­njaka, laporovca in konglomerata na obmo­čju severno od Maribora urgónski fácies -ega -a m facies spodnjekre­dnih apnencev s pahiodontnimi školjkami urtít -a m levkokratni različek ijolita, pretežno iz nefelina in do 30 % mafičnih mineralov, acmita in apatita usad -áda m 1. manjši zdrs preperine, ki nasta­ne na prehodu iz položnega v strmo pobočje 2. udor stropa nad podzemnim prostorom S: posed usédanje -a s odlaganje zrn mineralov in ka­mnin ali trdne organske snovi in precipitatov na kopnem ali v vodi S: sedimentácija usedlína -e ž usedli nevezani drobci mineralov in/ali kamnin, trdnih organskih snovi in pre­cipitati, ki so nastali med sedimentacijskimi procesi S: sediment usedlínska bréča -e -e ž breča, nastala z use­danjem drobcev kamnin S: sedimentacíjska bréča usedlínska kamnína -e -e ž kamnina, nastala iz sedimenta z diagenezo S: sedimentna ka­mnína usedlínski cíklus -ega -a m zaporedje usedanja različnih mineralov ali kamninskih delcev, npr. fliš S: cíklična sedimentácija, sedimen­tacíjski cíklus uslojenost -i ž neustr. › plástnatost usmérjena kristálna rást -e -e rastí ž rast kri­stala, ki zaradi prostorske omejenosti raste izrazito v eni smeri usmérjeni tlák -ega -a m tlak, ki deluje v dolo­čeni smeri v Zemljini litosferi S: stres ústje -a s odprtina na hišici nevretenčarja S: apertúra (1) ústje réke -a --s izliv reke v morje, jezero ali večjo reko ústna -e ž › peristóm ušésce -a s del lupine ob vrhu školjke, ki nava­dno nosi ligament in ima raven zgornji rob utrjevánje brežín -a --s zavarovanje bregov rek, prekopov in jezer pred tokom, nanosi, erozijo z nasutjem ali injektiranjem (3) utrošeno slojíšče -ega -a s neustr. › impregna­ cíjsko nahajalíšče minerálnih surovín úvala -e ž skledasta vdolbina na kraškem po­vršju, manjša od kraškega polja in večja od vrtače, ki ima neravno dno razčlenjeno z vr­tačami uvanít -a m rjavorumen rombični mineral, ura­nov vanadijev vodni oksid uvarovít -a m zelen kalcijev kromov granat S: krómov granát uvódna kolóna -e -e ž prva in najširša cev, vgrajena v vrtino pri raziskovalnem vrtanju, skozi katero se spušča vrtalno drogovje V vád -a m porozna prstena zmes manganovih in drugih oksidov S: mangánova péna vádi -ja m suha struga v afriški puščavi vadózna vôda -e -e ž voda, ki s površine pro­ nica v globino proti vodonosniku S: descen­déntna vôda PRIM.: juvenílna vôda vagílni béntos -ega -a m bentos, ki se giblje po morskem ali sladkovodnem dnu vakuóla -e ž 1. votlinica v predornini, prvotno zapolnjena s plinom, nastala v lavi med str­jevanjem S: vesíkula (1) 2. vključek plina ali tekočine v mineralu 3. vsaka od z membrano obdanih večjih votlinic v evkariontski celici, zapolnjena s tekočino ali plinom vakuolárna poróznost -e -i ž poroznost, ki jo tvorijo vakuole valanginij -a [valanžínij] m stopnja spodnje krede med berriasijem in hauterivijem valáško gúbanje -ega -a s gubanje v zgornjem pliocenu valencienézij -a m (rod, lat. Valenciennius) polž z nizko stožčasto hišico, ki je živel v pliocenu valencienézijska plást -e plastí ž miocenski la­ porovec z ostanki polžev valencienezijev valentinít -a m bel rombični mineral, antimo­nov oksid, dimorfen s senarmontitom válhija -e ž (rod, lat. Walchia) iglavec z vitkim de­ blom in vretenasto razporejenimi vejami, z znano kutikulo in plodovi, ki je živel v kar­bonu in permu váljasti sklep -ega sklépa m sklep, pri katerem je sklepna površina valjasta, npr. distalna epi­ fiza pri humerusu válj sklépne glávice -a -- --m sklepna površina cilindrične oblike, npr. pri humerusu valovíta plástnatost -e -i ž plastnatost, pri ka­teri so plasti vzporedno nagubane valovíta slojevítost -e -i ž neustr. › valovíta plástnatost válva -e ž ena od dveh kremeničnih loput pri diatomejah vanadinít -a m rumen, rjav, rdeč heksagonalni mineral, svinčev vanadat s klorovim anio­nom van der Waalsova véz -- -- -e vezí [válsova] ž šibka kemična vez, ki nastane zaradi elektro­statične privlačnosti med molekulami v pli­nastih, tekočih in trdnih snoveh S: molékul­ska véz vapnénec -nca m neustr. › apnénec varángij -a m serija spodnjega vendija med sturtijem in ediacarijem Váraždinska depresíja -e -e ž neustr. › Váraž­ dinska udorína Váraždinska udorína -e -e ž udorina iz mio­censkih plasti v širši okolici Varaždina, ki se­ga do Ormoško-Hohotskega praga Várdarska cóna -e -e ž tektonska enota no­tranjih Dinaridov v smeri severoseveroza­hod-jugojugovzhod z jurskimi in krednimi pelagičnimi sedimenti z roženci, ultramafiti, ofioliti in melanži, ki jo delijo od osrednje ofiolitne cone paleozojske kamnine na zaho­dni strani Drine variacíjska širína -e -e ž razpon med največjo in najmanjšo mero osebka ali njegovega dela znotraj ene vrste varióla -e ž okrogla ali zaobljena, kot grah ve­lika tvorba radialno vlaknatih kalcijevih gli­nencev ali piroksenov v bazičnih predorninah PRIM.: sferolít (1) variolít -a m afanitska bazična predornina z va­riolami variolítska struktúra -e -e ž struktura bazične predornine, ki vsebuje variole varíscična orogenéza -e -e ž zastar. › hercín­ ska orogenéza, varískična orogenéza varískična orogenéza -e -e tudi varíscična oro­genéza -e -e tudi varístična orogenéza -e -e ž orogeneza v srednjem in zgornjem paleozoi­ku, v katerih so nastajali Hercindi S: hercín­ska orogenéza Varískično gorôvje -ega -a s gorovje v zahodni evropi, nastalo v mlajšem paleozoiku S: Her­cinídi, Hercínsko gorôvje, Variskídi varískično gúbanje -ega -a s gubanje, nastalo med variskično orogenezo Variskídi -ov m mn. gorovje v zahodni Evropi, nastalo v mlajšem paleozoiku S: Hercinídi, Hercínsko gorôvje, Varískično gorôvje varístična orogenéza -e -e ž zastar. › hercín­ ska orogenéza, varískična orogenéza varjena sôl -e solí ž sol, izločena iz vodne raz­topine s segrevanjem varjeni túf -ega -a m › ignimbrítni túf várnostni steber -ega -bra m neodkopano ob­močje v rudniku, ki varuje pred zrušenjem zgoraj ležečih plasti várva -e ž laminirana usedlina zajezitvenih le­deniških jezer S: pásasta glína vaterít -a m brezbarven heksagonalni mineral, kalcijev karbonat, polimorfen s kalcitom in aragonitom vauklúški izvír -ega -a m iztok aktivnega kra­škega vodnega kanala S: kráški izvír vdévek -vka m zastar. › inklúzija, vkljúček vdor vdôra m zastar. › injektíranje (1), intrúzija vdornínska kamnína -e -e ž zastar. › globoč­nína, intruzívna kamnína večminerálna kamnína -e -e ž kamnina iz zrn različnih mineralov, npr. granit S: polimi­nerálna kamnína veja -e ž 1. vsak od manjših stranskih delov enot, ki potekajo od česa glavnega, npr., veja Variskičnega gorovja, Armorikanska veja 2. potomstvo v zaporednih generacijah, npr. hi­parion, ki je veja prednika konja vejnata koloníja -e -e ž razvejena kolonija koral z mehurjastim skeletnim tkivom, oblikovana v gomoljaste, vejnate in skorjaste kolonije vék -a m geokronološka enota, ki združuje dve periodi ali več period, npr. mezozoik S: era vékston -a m (ang. wackestone) glinena karbonatna kamnina z 10 % do 50 % zrn karbonata vekšálno steklo -ega -a s zastar. › lúpa, pove­ čeválno steklo Velenjska kadúnja -e -e ž › Velenjska udo­ rína Velenjska udorína -e -e ž neotektonska udo­rina v smeri severozahod–jugovzhod s tria­sno podlago, napolnjena z oligomiocenskimi plastmi, pliocenskimi plastmi z lignitom in pleistocenskimi glinami, peski in prodom, na območju med Topolšico in Velenjem S: Velenjska kadúnja, Velenjski bazén Velenjski bazén -ega -a m › Velenjska udorína vélika foraminífera -e -e ž foraminifera s hiši­co, večjo od 2 mm S: mákroforaminífera véliki pók -ega -a m enkratna eksplozija, ki je sprožila nastanek vesolja Velikogôrsko sinklinálno obmóčje -ega -ega -a s območje iz triasnih, jurskih in krednih plasti, ki se razprostira med Bloško planoto, Kočevjem in Goteniško goro S: Gorskokótar­ sko­Goteníška struktúrna enôta velikotŕnske plastí -ih --ž mn. zgornjekredni apnenec, skrilavi glinavec in rdeči laporovec z rožencem v okolici Krškega Velúnjski narív -ega -a m nariv iz starejšepaleo­zojskih filitoidnih kamnin, ki se razprostira od Čofatijevega vrha preko doline Tople, južno od Črne na Koroškem, in naprej proti vzhodu véndij -a m perioda zgornjega proterozoika med sturtijem in kambrijem vendobiónti -ov m mn. organizmi, ki so živeli v vendiju v zgornjem proterozoiku venít -a m › arterít ventrálna léga -e -e ž lega dela telesa glede na trebušno stran organizma PRIM.: dorzálna léga ventrálna lopúta -e -e ž izbočena loputa, nava­dno z odprtino za pecelj pri ramenonožcih S: pecljeva lopúta, trebúšna lopúta P: dorzálna lopúta ventrálna plavút -e -i ž ena od parnih plavu­ti na trebušnem delu teleostov S: trebúšna plavút P: dorzálna plavút ventrálni -a -o prid. 1. ki je usmerjen proti tre­buhu pri vretenčarjih, npr. ventralna plavut 2. ki se nanaša na spodnji del telesa pri nevre­tenčarjih, npr. ventralna loputa ventrálni dél -ega -a m del, ki je pri vretenčar­jih usmerjen proti trebuhu, pri nevretenčarjih pa je spodnji del telesa S: trebúšni dél P: dor­zálni dél ventrálni sífo -ega -a m sifo na spodnji strani zavoja pri glavonožcih S: eksterni sífo verdelít -a m zelen kromov turmalin vereij -a m stopnja zgornjega karbona med me­lekessijem in kashirskijem vergénca gúbe -e --ž odklon temena gube od navpičnice glede na stran neba, npr. vergenca proti vzhodu vermikulít -a m svetlozelen monoklinski gline­ni mineral s sestavo med biotitom in mont­morillonitom, ki pri segrevanju ekspandira vernadskít -a m smaragdno zelen do temnoze­len monoklinski mineral, bakrov hidroksid sulfat S: antlerít vertikálna cirkulácija -e -e ž kroženje sno­vi v navpični smeri, npr. vode, tople vode, vodnih raztopin, magme ali toplotnega toka S: toplôtna konvékcija P: horizontálna cir­kulácija vertikálni prelom -ega -ôma m prelom z nav­pično prelomno ploskvijo vesíkula -e ž 1. votlinica v predornini, prvotno zapolnjena s plinom, nastala v lavi med str­jevanjem S: vakuóla (1) 2. votla izboklina na lupinah mehkužcev ali na skeletih koral vétrna erozíja -e -e ž dolbenje, drobljenje in odnašanje kamnin in preperin zaradi delova­nja vetra S: deflácija, eólska erozíja PRIM.: arídna erozíja vétrna sedimentácija -e -e ž sedimentacija del­cev, ki jih prinaša veter S: anemogéna sedi­mentácija, eólska sedimentácija vétrna usedlína -e -e ž sediment, ki ga je na­nesel veter, npr. puhlica S: anemogéna use­dlína, anemogéni sediment, eólska usedlína, eólski sediment, vétrni sediment vétrni -a -o prid. ki se nanaša na delovanje vetra S: anemogéni, eólski vétrni pések -ega -ska m pesek, ki ga nanaša veter S: eólski pések PRIM.: barhánov pések, puščávski pések vétrni sediment -ega -enta m sediment, ki ga je nanesel veter, npr. puhlica S: anemogéna usedlína, anemogéni sediment, eólska use­dlína, eólski sediment, vétrna usedlína vétrno delovánje -ega -a s učinkovanje vetra na Zemljino površje S: eólska aktívnost, eól­sko delovánje vézana kamnína -e -e ž neustr. › sedimentna kamnína, usedlínska kamnína vezívo -a m v petrologiji kemično izločeni mine­rali v sedimentnih kamninah, ki zapolnjujejo praznino med zrni ali nadomeščajo starejša terigena zrna in avtigene minerale S: cement (1) PRIM.: osnôva (1) vezuvián -a m › vezuvianít vezuvianít -a m rumen, zelen, zelenkastorjav tetragonalni mineral, kalcijev magnezijev aluminijev hidroksidni skupinski silikat S: idokráz, vezuvián vezúvov granát -ega -a m zastar. › levcít vibrákul -a m heterozooid v obliki biča, ki služi za odganjanje larv pri mahovnjakih Vickersova trdôta -e -e [víkersova] ž trdota mineralov, določena z merjenjem diagonal vtiska diamantne piramide v polirano površi­no minerala pod mikroskopom vijáčna ós simetríje -e osí --ž os, ki pri vrtenju povzroči, da se elementi kristala prestavijo za določen del višine vijáčna premestítev -e -tve ž neustr. › vijáčna simetríja vijáčna simetríja -e -e ž simetrija kristala, pri kateri se ponavljajo strukturne enote na vijač­nici, ki ovija vijačno os simetrije víličenje -a s cepljenje ali ločenje vodnega toka v dva toka S: bifurkácija villafranchij -a [vilafránkij] m stopnja zgornje­ga pliocena in starejšega pleistocena v ko­penskem razvoju Vindelícijsko kôpno -ega -a s zastarela hipo­teza o mejnem območju med germanskim epikontinentalnim morjem in sredozemskim geosinklinalnim prostorom v triasu vindobónij -a m zastar. združeni stopnji helveti­ja in badenija srednjega miocena, imenovani po latinskem imenu za Dunaj vínski topáz -ega -a m svetlorumen prozoren topaz víntgar -ja m › réčna sotéska violaít -a m vijoličast natrijev manganov razli­ček avgita Vipávski sinklinórij -ega -a m skupina sinklinal iz paleogenskih flišnih kamnin na območju vipavske doline virgéla -e ž trnasti podaljšek spikule pri grapto­litnem rabdosomu viscerálna mása -e -e ž del telesa za glavo in nad nogo pri polžih, ki vsebuje prebavne, re­produktivne in druge organe viscerálni dél -ega -a m 1. del organizma z drobovjem, npr. visceralna masa pri polžih S: drobôvni dél 2. sprednja stran glave, ki je začetek prebavnega trakta pri vretenčarjih S: faciálni dél lobánje, obrázni dél lobánje vizeij -a m serija spodnjega karbona med tour­nasijem in serpuhovijem viséča dolína -e -e ž stranska ledeniška dolina, ki ima lahko dno do nekaj sto metrov višje kot glavna ledeniška dolina S: obviséla dolína víselska hládna dôba -e -e -e ž stopnja mlajše­ga pleistocena med eemskim interglacialom in holocenom na območju severozahodne evrope S: víselski glaciál, weichselska hlá­dna dôba, weichselski glaciál víselski glaciál -ega -a m stopnja mlajšega ple­istocena med eemskim interglacialom in ho­locenom na območju severozahodne Evrope S: víselska hládna dôba, weichselska hládna dôba, weichselski glaciál viskóznost -i ž lastnost tekoče snovi, da kaže notranji odpor tekočine do tečenja S: žídkost viskóznostna konstánta -e -e ž snovna kon­stanta, ki izraža odpor tekočih snovi proti strižni sili S: žídkostno števílo visôki sijáj -ega -a m sijaj, ki ga imajo minerali z lomnim količnikom nad 1,8 visôko bárje -ega -a s izbočen svet, porasel s šotnim mahom, na katerem rastline nimajo stika s talno vodo PRIM.: nízko bárje visokometamórfna kamnína -e -e ž metamorf­na kamnina, nastala pri tlakih, višjih od 108 Pa, in temperaturah, višjih od 600 °C visokotemperatúrni minerál -ega -a m mineral, ki nastaja in je obstojen pri visokih tempera­turah v magmatskem okolju, npr. kristobalit višína lupíne -e --ž najkrajša razdalja med spo­dnjim robom in vrhom lupine pri školjkah Vítanjski nízi -ih -ov m mn. nizi erozijskih krp mladopaleozojskih kamnin, ki potekajo vzdolž vitanjskega preloma vitrén -a m drobljiv litotip črnega premoga s steklastim sijajem, ki ga sestavljata mikroli­totip vitrit in klarit kot najkvalitetnejša sesta­vina premoga vitrinertít -a m mikrolitotip črnega premoga, v katerem je več kot 95 % vitrinita in inertita vitrinít -a m glavni maceral mikrolitotipa vitrita vitrinítska odsévnost -e -i ž odsevnost pre­moga pod mikroskopom, po kateri se določa temperatura dozorevanja premoga vitriól -a m neustr. › sulfát (2) vitrít -a m mikrolitotip črnega premoga, v kate­rem je več kot 95 % vitrinita vitrofír -ja m predornina granitske skupine s steklasto osnovo P: granofír vitroklástični túf -ega -a m tuf iz nekristalizira­nega vulkanskega pepela S: steklasti túf vivianít -a m travnato zelen do črn monoklinski mineral, železov vodni fosfat vivipár -ja m (rod, lat. Viviparus) sladkovodni polž s trohospiralno konvolutno hišico, ornamen­tirano z vozlički, ki živi od jure dalje S: pa­ludína vkljúček -čka m tujek, npr. mineral, kamnina, tekočina, plin, v osnovnem mineralu ali ka­mnini S: enkláva, inklúzija, vdévek vláknata struktúra -e -e ž struktura monoklin­skih ali rombičnih mineralov, ki so močno razpotegnjeni v smeri ene kristalografske osi vláknati minerál -ega -a m monoklinski ali rombični mineral, močno razpotegnjen v smeri ene kristalografske osi vláknato-lamelárna struktúra -e -e ž struktu­ra, podobna vlaknati, le da so vlakna širša in ploščasta vlážna klíma -e -e ž › humídna klíma, vlážno podnébje vlážno podnébje -ega -a s podnebje, v katerem je letno povprečje padavin večje, kot je izhla­pevanje S: humídna klíma, vlážna klíma vléčne gúbe -ih gub ž mn. gube v inkompeten­tni plasti, ki nastanejo zaradi gubanja vzpore­dnih kompetentnih plasti S: fríkcijske gúbe vlóžek -žka m neustr. › inklúzija, vkljúček vodílna vŕsta -e -e ž vrsta, ki s svojo navzočno­stjo označuje kratek čas geološke zgodovine vodílni fosíl -ega -a m fosil, ki označuje kra­tek čas geološke zgodovine S: karakterístič­na okamnína, značílni fosíl PRIM.: biocónski fosíl vodílni horizónt -ega -a m 1. stratigrafski hori­zont, določen npr. s fosili S: réperni horizónt (1) 2. rudonosni horizont, določen z minerali, po katerem se razvrščajo drugi horizonti ka­kega območja S: réperni horizónt (2) vôdna akumulácija -e -e ž z vodo zapolnjena kotanja, korito na Zemljinem površju, npr. morje, jezero, reka S: vôdni rezervoár, vôdni zbirálnik vôdna jáma -e -e ž jama, skozi katero teče voda vôdna kapacitéta -e -e ž največja količina vo­de, ki jo lahko vsebuje kamnina S: kinéta vôdna kapacitéta odvódnega kanála -e -e -- --ž največja količina vode, ki jo lahko odvaja odvodni kanal vôdna raztopína -e -e ž homogena porazdeli­tev kakšne snovi v vodi v obliki molekul ali ionov vôdni cíklus -ega -a m kroženje vode od izhla­pevanja, kondenzacije v padavine do ponov­nega vračanja v vodni zbiralnik S: hidrolóški cíklus, hidrolóški króg, vôdni króg vôdni horizónt -ega -a m gladina podzemne vode vôdni króg -ega -a m kroženje vode od izhla­pevanja, kondenzacije v padavine do ponov­nega vračanja v vodni zbiralnik S: hidrolóški cíklus, hidrolóški króg, vôdni cíklus vôdni opál -ega -a m › hialít, steklasti opál vôdni rezervoár -ega -ja m › vôdna akumu­lácija vôdni silikát -ega -a m silikat, ki ima v strukturi tudi molekule vode S: hidrosilikát vôdni skok -ega skóka m › brzíca, kaskáda, katarákt, skok (1) vôdni zbirálnik -ega -a m › vôdna akumuláci­ja vododŕžna kamnína -e -e ž zastar. › akviklúd, neprepústna kamnína vodoneprepústna kamnína -e -e ž zastar. › akviklúd, neprepústna kamnína vodonósna kamnína -e -e ž › vodonósnik vodonósnik -a m porozno kamninsko telo, 2 zapolnjeno z vodo S: akvifer, hídrogeolóški koléktor, vodonósna kamnína vodoprepústna kamnína -e -e ž › prepústna kamnína vodoprevódnost -i ž parameter, s katerim se označuje hidravlična prevodnost vodonosni­ka v meter širokem pasu S: transmisívnost vodostáj -a m višina vodne gladine v strugi vo­dotoka ali jezera vodovódna célica -e -e ž shramba za vodo ob bazi brazdne nožice pri iglokožcih S: am­púla vodovódni sistém -ega -a m › ambulakrálni sistém vogezít -a m lamprofir dioritske skupine z ve­čjimi zrni rogovače in osnovo iz alkalnih gli­nencev in rogovače Vójniška antiklinála -e -e ž antiklinala iz meta­morfoziranih triasnih plasti in trahita na ob­močju Vojnika in Velike Pirešice vójniške plastí -ih --ž mn. ladinijske plasti me­tamorfoziranega tufa, glinavca in ploščastega apnenca na območju Vojnika Vójskarsko tektónsko pôlôkno -ega -ega -a s tektonsko polokno, ki spada v sistem idrijskih struktur in je na območju Vojskarske planote volborthit -a [volbortít] m zelen ali rumen mo­noklinski mineral, borov vodni vanadat volčánski apnénec -ega -nca m zgornjekredni tankoploščasti apnenec z roženci na območju Notranjih Dinaridov volframín -a m › volframít volframít -a m črn monoklinski mineral, žele­zov manganov volframat S: volframín vólframova ókra -e -e ž rumen in rumenozelen prsten rombični mineral, volframov vodni oksid S: tungstít vorobevít -a m › morganít vóskasti opál -ega -a m zastar. opal z voščenim sijajem voščéni sijáj -ega -a m moten sijaj presevnih mineralov, npr. pri nekaterih opalih, kalcedo­nu votlíč -a m lahka, bela, votličasta, steklasta ri­olitna ali dacitna predornina, nastala iz ma­gme, bogate s plini S: plôvec votlíkava kamnína -e -e ž 1. › votlínasta ka­mnína 2. › votlíničasta kamnína votlína -e ž z vseh ali z več strani zaprt prazen prostor v Zemljini skorji votlínasta kamnína -e -e ž kamnina, v kateri so votline, brezna in jame, npr. apnenec na Krasu S: kavernózna kamnína (2), votlíkava kamnína (1) votlínica -e ž prazen prostor v kamnini, npr. pri votličastem bazaltu votlíničasta kamnína -e -e ž kamnina z votlini­cami ali porami S: kavernózna kamnína (1), votlíkava kamnína (2) votlíničasti -a -o prid. poln votlinic, npr. votli­ničasta kamnina votlíničasti bazált -ega -a m steklasti bazalt z votlinicami, nastalimi zaradi plinskih me­hurčkov vôzlasti blestník -ega -a m blestnik s kristalo­blasti glinencev S: vôzlasti sljúdni skrílavec vôzlasti filít -ega -a m filit z drobnimi kristal­oblasti vôzlasti rógovčev fácies -ega -ega -a m meta­morfni facies kamnin, ki so nastale v zunanjih delih kontaktne cone pri tlakih pod 1,2 × 108 Pa in temperaturah od 200 °C do 300 °C S: albítov­epidótov amfibolítni fácies vôzlasti rógovec -ega -vca m rogovec s kristal­oblasti albita vôzlasti sljúdni skrílavec -ega -ega -vca m › vôzlasti blestník vpad vpáda m azimut največjega naklona geo­loške ploskve, ki se meri z geološkim kompa­som, npr. vpad plasti, vpad klivažne ploskve vpádnica -e ž navidezna črta, ki leži v smeri vpada plasti S: navzdóljnica vpíjanje -a s › absórpcija vpršena rúda -e -e ž zastar. › impregnírana rúda vránski apnénec -ega -nca m zgornjejurski ro­žnat ali siv ploščasti apnenec na območju Se­vernih Karavank, Julijskih Alp in Notranjih Dinaridov S: poníkovski apnénec, ponikván­ski apnénec PRIM.: biancone vráščenec -nca m zastar. › fénokristál, vtróšnik vráške plastí -ih --ž mn. zgornjekarnijski dolo­mit v okolici Trbiža vrát lopátice vratú --m vmesni del med tele­som lopatice in sklepno ploskvijo lopatice z nadlahtnico pri vretenčarjih Vrátni prelom -ega -ôma m prelom v zagrebški smeri, ki poteka od vasi Soča na jugozahodu do Mojstrane na severovzhodu vrátno vretence -ega -a s vretence v vratnem delu hrbtenice S: cervikálno vretence vrélovec -vca m zastar. › kôtlovec vrémske plastí -ih --ž mn. zgornjekredni skla­dnat apnenec s plastmi črnega premoga pri Vremskem Britofu in Lipici vretence -a s vsaka od kosti hrbtenice, ki se loči po obliki glede na položaj v njej, npr. vratno, prsno, ledveno, križno in repno vretence vretenčar -ja m žival, ki ima hrbtenico vreteníca -e ž › hrbteníca vŕh -a m 1. zgornji zakrivljeni del lupine pri školjki, ki leži nad sklepom S: kljún, úmbo 2. zgornji del polževe hišice S: ápeks 3. v geomorfologiji najvišji del gore, ki ima obliko stožca, piramide, roglja, ploščadi Vŕhniško-Cérkniška grúda -e -e ž gruda iz tri­asnih, jurskih in krednih plasti, ki se razpro­stira na širšem območju Logaške planote vrínek -nka m zastar. › injekcíjsko teló vróča tóčka -e -e ž točka na Zemljinem po­vršju, pod katero se dvigajo iz spodnjega dela plašča ali iz astenosfere tokovi magme vŕsta -e ž (lat. species) biološka sistematska enota med seboj plodljivih osebkov ene populacije ali osebkov z enakimi oblikovnimi znaki vŕsta simetríje -e --ž ena od dvaintridesetih kombinacij elementov simetrije v kristalo­grafskem sistemu S: rázred simetríje, sime­tríjski rázred vršáj -a m stožčasto oblikovan nasip hudour­niških, rečnih ali morskih sedimentov, npr. prodnat, gruščnat vršaj S: pahljáča vŕšni kót -ega -a m kot ob začetnem zavoju polžje hišice S: apikálni kót vŕt -a m neustr. › vrtína vrtáča -e ž zaprta globel na krasu z okroglim do elipsastim tlorisom, globoka od enega do več deset metrov in s premerom od nekaj metrov do več sto metrov, z več deset metrov glo­bokim, z ilovico zasutim breznom v dnu S: dolína (2), drága (1), poníkva vrtálna cév -e ceví ž del vrtalnega drogovja, skozi katerega doteka izplaka na kamnino, ki se vrta vrtálna króna -e -e ž obročast čelni del vrtal­nega dleta vrtálni svéder -ega -dra m končni del drogovja, s katerim se drobi kamnina v vrtini S: vrtálno dléto vrtálno dléto -ega -a s končni del drogovja, s katerim se drobi kamnina v vrtini S: vrtálni svéder vrtálno drogôvje -ega -a s jekleno drogovje za globinsko in geološko vrtanje vŕtanje -a s prodiranje z vrtalnimi napravami v Zemljino skorjo, npr. globinsko vrtanje, geo­loško vrtanje vrtílna simetríja kristála -e -e --ž zastar. › súč­ na simetríja kristála vrtína -e ž izvrtana cilindrična luknja v Zemlji­no skorjo za ugotavljanje geološke strukture ali pridobivanje vode, nafte, plina S: globín­ska vrtína vrtínčni tók -ega -a m › turbuléntni tók vrtljívi kompenzátor -ega -ja m › Bereckov kompenzátor vrúlja -e ž › brójnica, podmôrski izvír vrzelják -a m › premolár vsejéd -a m organizem, ki se prehranjuje z ra­stlinsko in živalsko hrano S: ómnivor vsévanje -a s neustr. › sévanje vškropljena rúda -e -e ž zastar. › impregnírana rúda vtískanje mágme -a --s › injektíranje (1), in­trúzija vtróšeno rudíšče -ega -a s neustr. › impregna­cíjsko nahajalíšče minerálnih surovín vtróšnik -a m večje idiomorfno mineralno zrno v drobnokristalni ali steklasti osnovi predor­nine S: fénokristál, vráščenec PRIM.: kristalo­blást, porfiroblást vulkán -a m 1. mesto na Zemljinem površju, kjer izhajajo magma, plini, kosi kamnin in pri tem oblikujejo vulkanski stožec, kaldero ali ploščo S: ognjeník (1) 2. ugasli vulkan z ohranjeno obliko stožca, kaldere vulkanít -a m neustr. 1. › eruptívna kamnína, predornína 2. › vulkanoklastít vulkanoklastít -a m klastični sediment ali kla­stična kamnina iz vulkanskega materiala, ne glede na transport ali nastanek, npr. pirokla­stit, hialoklastit, epiklastit vulkánska aktívnost -e -i ž prodiranje magme, plinov, vode in kosov kamnin na Zemljino površje S: brúhanje ognjeníka, brúhanje vul­kána, eruptívna dejávnost, ognjeníška aktív­nost, ognjeníško delovánje, vulkánsko delo­vánje vulkánska bómba -e -e ž juvenilni piroklast aerodinamične oblike velikosti nad 7 mm S: ognjeníška bómba vulkánska bréča -e -e ž piroklastična kamnina, v kateri prevladujejo vulkanski bloki in vul­kanske bombe velikosti nad 64 mm PRIM.: aglomerát vulkánska čŕta -e -e ž › vulkánska frónta vulkánska ekshalácija -e -e ž izbruh plinov iz vulkana vulkánska eksplozíja -e -e ž eksplozija plinov v vulkanskem žrelu pred erupcijo ali med njo vulkánska fáza -e -e ž čas delovanja vulkana vulkánska frónta -e -e ž območje vulkanov nad cono podrivanja ali razmikanja litosferskih plošč S: vulkánska čŕta, vulkánska línija vulkánska kamnína -e -e ž › eruptívna ka­mnína, predornína vulkánska línija -e -e ž › vulkánska frónta 2 vulkánski blók -ega -a m piroklast oglate obli­ke velikosti nad 64 mm S: ognjeníški blók vulkánski izbrúh -ega -a m prodor magme, pli­nov, vode in kosov kamnin na Zemljino po­vršje zaradi vulkanskega delovanja S: erúpci­ja (1), ognjeníški izbrúh vulkánski izméček -ega -čka m neustr. › piro­ klást vulkánski kámen -ega -mna m neustr. › erup­ tívna kamnína, predornína vulkánski lítični peščenják -ega -ega -a m pe­ščenjak, ki vsebuje litične drobce vulkanskih kamnin PRIM.: túfski peščenják vulkánski nivó -ega -ja m globina vulkanskih kamnin v geološki formaciji vulkánski ôtok -ega otóka m vrh vulkanskega stožca, ki štrli iz morja v obliki otoka vulkánski pepél -ega -a m piroklasti velikosti do 2 mm S: ognjeníški pepél vulkánski potres -ega -ésa m potres, ki spremlja vulkansko aktivnost S: ognjeníški potres vulkánski práh -ega prahú m vulkanski pepel z zrni velikosti pod 0,063 mm S: drôbnozŕnati ognjeníški pepél, drôbnozŕnati vulkánski pe­pél, ognjeníški práh PRIM.: debélozŕnati vul­kánski pepél vulkánski stôžec -ega -žca m hrib iz lave (2) in/ali piroklastitov v obliki prisekanega stožca z odprtim ali zapolnjenim žrelom S: ognjeníški stôžec vulkánsko delovánje -ega -a s › vulkánska aktívnost vulkánsko jézero -ega -a s jezero v ugaslem kraterju (1) ali kalderi PRIM.: maar vulkánsko ognjíšče -ega -a s rezervoar ma­gme v litosferi, iz katerega občasno ob zviša­nju tlaka plinov ali premika Zemljinih plasti bruhne magma na Zemljino površje vulkánsko otóčje -ega -a s otočje v obliki lo­ka, nastalo nad stikom dveh podrivajočih se litosferskih plošč v oceanu vulkánsko steklo -ega -a s prosojna steklasta snov, nastala pri hitrem strjevanju lave S: na­rávno steklo, ognjeníško steklo PRIM.: obsi­dián vulkánsko žrelo -ega -a s večja ali manjša lija­kasta odprtina, skozi katero izhajajo magma in plini na Zemljino površje S: kráter (1), ognjeníško žrelo, žékenj, žekno Vúzeniški néotektónski járek -ega -ega -rka m jarek, zapolnjen s kvartarnimi sedimenti, ki poteka vzdolž zgornjega toka Drave vzdôlžni prelom -ega -ôma m prelom, pri kate­ rem je prelomna ploskev bolj ali manj vzpo­ redna s smerjo plasti ali geoloških struktur vzdúšnica -e ž › traheja, zráčnica Vzhódne Álpe -ih Álp ž mn. severovzhodni del alpskega gorstva, nastalega z alpidsko prete­žno narivno orogenezo, pri čemer so narivi, poimenovani tudi avstroalpinski narivi, nari­njeni daleč na sever in delno prekrivajo Mo­lasne bazene Vzhodnoevrópska platfórma -e -e ž kraton se­vernega dela Lavrazije, ki obsega del obmo­čja današnje Evrope in ga sestavljajo: Balti­ški ščit, Ukrajinski ščit, Ruska in Barentsova platforma S: Fenosarmácija, Fenosarmácijski kontinent, Fenosarmácijski kratón vzorčeválna brázda -e -e ž plitvejši zasek v ka­mnino zaradi pridobitve svežega vzorca rude ali kamnine vzorčevánje z brázdo -a -- --s jemanje vzor­cev v profilu kamnin ali rud za analizo v obli­ki vzdolžnega zaseka ali v steni rudnika S: brázdanje (2) vzporédna plástnatost -e -i ž plastnatost, pri kateri so površine plasti med seboj vzpore­dne vzporédna potemnítev -e -tve ž potemni­tev preseka kristalnega zrna, ko so optične smeri vzporedne s kristalografskimi smermi v mineralih rombičnega, tetragonalnega in heksagonalnega kristalografskega sistema v presevni polarizirani svetlobi S: práva pote­mnítev PRIM.: pošévna potemnítev vzporédna prilagodítev -e -tve ž prilagoditev enakim ekološkim pogojem dveh različnih organizmov z zelo podobno zunanjo obliko, npr. korala in školjka S: konvergénca (2), konvergéntni razvoj (2) PRIM.: homomórfni organízem vzporédna rást -e rastí ž rast dveh ali več kri­stalov istega minerala, pri katerih so kristalne ploskve in njihovi robovi vzporedni, npr. v druzi, žili vzporédni nikólovi prízmi -ih -ih -zem ž dv. zastar. dva polarizatorja v polarizacijskem mi­kroskopu, katerih nihajni ravnini ležita vzpo­redno vzporédno stebríčasti agregát -- -ega -a m ne­ustr. › vzporédna rást vzravnáni člôvek -ega -éka m (vrsta, lat. Homo erectus) ena od vrst v razvojnem nizu člove­ka, ki se je v starejšem pleistocenu pojavil v Afriki, se od tam razširil v Evropo in Azijo in izumrl v srednjem pleistocenu S: pokônčni člôvek W waalska tôpla dôba -e -e -e [válska] ž stopnja starejšega pleistocena med eburonskim in menapskim glacialom v severozahodni Evro­pi S: waalski ínterglaciál waalski ínterglaciál -ega -a [válski] m stopnja starejšega pleistocena med eburonskim in menapskim glacialom v severozahodni Evro­pi S: waalska tôpla dôba wairakit -a [vajrakít] m brezbarven do bel mo­noklinski kalcijev zeolit wavellit -a [vejvelít] m bel, rumen, zelen radi­alno vlaknat rombični mineral, aluminijev vodni hidroksidfosfat websterít -a m piroksenit z rombičnimi in mo­noklinskimi pirokseni Wégenerjeva teoríja -e -e ž prva teorija o gi­banju kontinentov, tj. kontinentalne skorje po oceanski skorji, pod vplivom centrifugalne sile, ki nastaja pri vrtenju Zemlje in privlačne sile Lune in Sonca PRIM.: tektónika plôšč wehrlit -a [verlít] m 1. globočnina peridotitske skupine iz olivina in monoklinskega pirokse­na 2. naravna zmes prvin bizmuta in telurja weichselska hládna dôba -e -e -e [vajksélska] ž › víselska hládna dôba, víselski glaciál weichselski glaciál -ega -a [vajksélski] m › víselska hládna dôba, víselski glaciál Weissenbergova metóda -e -e [vajs.nbérgova] ž rentgenska metoda, s katero se določa struk­tura orientiranega kristala z zapisom na foto­grafskem filmu wellenkálk -a m spodnji del srednjetriasnih pla­sti s kodrasto laminiranim apnencem v ger­manskem razvoju wemmelij -a m zastar. eocenska stopnja med pri­abonijem in lutecijem v Belgijskem bazenu wéngenska serija -e -e ž neustr. › wéngenske plastí wéngenske plastí -ih --ž mn. zgornjeladinijske magmatske, piroklastične, klastične kamnine in tankoplastnati apnenci s fosili v Lombar­dijskih Alpah wenlockij -a [venlókij] m serija srednjega silur­ja med llandoverijem in ludlowijem wérfen -fna m zastar. › werfenska formácija werfenska formácija -e -e ž po tuji delitvi strati­grafskih enot spodnjetriasne plasti dolomita, apnenca, peščenjaka in laporovca rjave, ro­žnate in sive barve v Karavankah, Julijskih Alpah, na Idrijskem, Cerkljanskem in v Ško­fjeloškem hribovju S: wérfen wéstfalij -a m serija srednjega karbona med namurijem in stefanijem wettersteinske plastí -ih --[veterštájnske] ž mn. anizijski, ladinijski in karnijski apnenec in dolomit v vzhodnem delu Severnih Apne­niških Alp wettersteinski apnénec -ega -nca [veterštájn­ski] m ladinijski in spodnjekarnijski skladnat apnenec, oruden s svincem in cinkom v Se­vernih Karavankah Widmannstaettnova struktúra -e -e [vidman­štétnova] ž struktura železovih meteoritov, kjer osnovo iz plessita sekajo oktaedrske plo­skve kamacita, obdane s taenitom, ki je vidna na polirani in jedkani površini S: Widmann­staettnove línije Widmannstaettnove línije -ih -ij [vidman­štétnove] ž › Widmannstaettnova struktúra Widmanstaettnove čŕte -ih čŕt [vidmanštétno­ve] ž mn. neustr. › Widmannstaettnova struk­túra Wiechert-Gútenbergova diskontinuitéta -e -e [víhert] ž neustr. › Gútenbergova diskontinui­téta, Gútenbergov preslédek willemít -a m bel, zelen, rdeč, rjav trigonal­ni mineral, cinkov otočni silikat, pogosto z manganom williamsít -a m rumen do zelen drobnokristal­ni različek antigorita, podoben žadu, okrasni kamen (1) witherit -a [viterít] m sivobel do brezbarven rombični mineral, barijev karbonat wocheinit -a [vohajnít] m zastar. › boksít wollastonit -a m bel triklinski mineral, kalcijev nitasti silikat wonókij -a m stopnja spodnjega ediacarija med mortensnijem in poundijem 2 wordij -a m stopnja srednjega perma med roadi­jem in capitanijem Wrightov kompenzátor -ega -ja [urájtov] m kompenzator iz kristalov levosučnega in de­snosučnega kremena wuchiapingij -a [vučiapíngij] m stopnja zgor­njega perma med capitanijem in changhsin­gijem wulfenít -a m rumen do rdeče oranžen tetrago­nalni mineral, svinčev molibdat S: rumeni svinčénec Wúlfova mréža -e -e ž mreža v središču zgo­ščenih vzporednikov in poldnevnikov, ki je projecirana na ravnino, vzporedno z ekvator­jem, in se uporablja pri konformni krogelni projekciji S: stereográfska mréža würm -a [vírm] m › würmska hládna dôba, würmski glaciál würmska hládna dôba -e -e -e [vírmska] ž sto­pnja med riško-würmskim interglacialom in preborealom v Alpah, ki je zadnja pleistocen­ska hladna doba S: würm, würmski glaciál würmski glaciál -ega -a [vírmski] m stopnja med riško-würmskim interglacialom in pre­borealom v Alpah, ki je zadnja pleistocenska hladna doba S: würm, würmska hládna dôba wurtzit -a [vurcít] m rjav heksagonalni mineral, cinkov sulfid z železom Y yeadonij -a [jedónij] m stopnja zgornjega kar-ypresij -a [iprésij] m stopnja spodnjega eocena bona med marsdenijem in cheremskanijem med thanetijem in lutetijem S: cuisij yenit -a [ienít] m › ilvaít yugawaralit -a [jugavaralít] m brezbarven, bel Yoldia morje -- -a [jóldija] s › Jóldijsko mórje do rožnat monoklinski mineral, kalcijev zeolit Z zabrédenec -nca m zastar. › balván zacevítev vrtíne -tve --ž vtiskanje cementnega mleka med jekleno zaščitno kolono in steno vrtine, ki jo po strditvi neprepustno zapre zacévljena vrtína -e -e ž vrtina, v katero so vgrajene jeklene zaščitne kolone, ki prepre­čujejo zarušitev začásna trdôta vôde -e -e --ž trdota vode glede na količino kalcijevih in magnezijevih soli, ki se po daljšem segrevanju izločajo iz vode S: karbonátna trdôta vôde začétna kámrica -e -e ž › prolókul, protokónh začétni poldnévnik -ega -a m poldnevnik, ki poteka skozi astronomski observatorij v Gre­enwichu v predmestju Londona zádek -dka m › pigídij, repni ščít zádkova nožíca -e -e ž ena od nožic na repnem ščitu artropodov zadrževálni čas -ega čása m čas zadrževanja snovi, npr. vode, ogljika, v določenem okolju ali sistemu S: retencíjski čas zaganjálka -e ž izvir, v katerem pretok niha v časovnih presledkih zaradi posebne obliko­vanosti dovodnega kanala ali drugih hidra­vličnih mehanizmov PRIM.: gejzír zagátna dolína -e -e ž › slépa dolína zagózdnica -e ž neparna kost v možganskem delu lobanje med senčnicama, čelnicama, zgornjima čeljustnicama in zatilnico pri ve­čini vretenčarjev S: sfenoidálka zágrebška smér -e smerí ž smer geoloških struktur, ki poteka od severovzhoda proti ju­gozahodu S: madžárska smér, préčnodínar­ska smér Zágrebški prelom -ega -ôma m prelom, ki po­teka od severovzhoda proti jugozahodu ali v prečno dinarski smeri S: Madžárski prelom Zahódne Álpe -ih Álp ž mn. jugozahodni del alpskega gorstva, nastalega z alpidsko prete­žno narivno orogenezo, pri katerem se narivi nagibajo proti zahodu in severu, predgorje pa je iz subalpskih struktur in molasnih ba­zenov Zahodnodolénjske mezozójske grúde -ih -ih grúd ž mn. grude iz karbonskih, perm­skih, triasnih in prevladujočih jurskih in kre­dnih plasti na območju južno od Posavskih gub in vzhodno od Želimeljskega preloma do Gorjancev in Krške sinklinale S: Dolénj­sko­Nótranjske grúde, Dolénjsko­Nótranjske mezozójske grúde, Nótranjske grúde zajedávec -vca m organizem, ki živi na škodo drugega organizma, npr. trakulja S: parazít zájzerske plastí -ih --ž mn. neustr. › seiserske plastí zákon o racionálnih parámetrih -óna -- -- --m zakon o razmerjih med odseki, ki jih na kri­stalografskih oseh odsekajo kristalne ploskve in so enostavna racionalna števila S: Haüyev zákon zákon o stálnosti kótov -óna -- -- --m zakon, po katerem so koti med kristalnimi ploskva­mi različnih kristalov istega minerala vedno enaki S: Stenöjev zákon zakraséli -a -o prid. spremenjen v kras S: skrašeni zakrasévanje -a s nastajanje krasa zlasti s ke­mičnim preperevanjem apnenca, redkeje v drugih kamninah zakrašévanje -a s neustr. › zakrasévanje zalilóški skrílavec -ega -vca m neustr. › zaloló­ ški stréšni skrílavec zalívski sediment -ega -enta m sediment, na­stal v morskem zalivu zalóčni bazén -ega -a m bazen, ki leži na tone­či plošči za otočnim lokom in subdukcijsko cono zalolóški stréšni skrílavec -ega -ega -vca m spodnjekredni skrilavi laporovec in glinavec v okolici Zalega Loga v Selški dolini zancleanij -a [canklénij] m stopnja pliocena med messinijem in piacenzijem v mediteran­skem razvoju zánder -ja m prod in pesek, ki ju je ledeniška voda odložila pred čelno moreno v obliki pro­stranih ravnih površin ali nasipnih stožcev zaóbljenost -i ž v sedimentologiji oglatost robov in kotov, odvisna od razmerja med povprečnim radijem lokov, robov in kotov in polovičnim premerom zrna ali prodnika PRIM.: stôpnja zaóbljenosti zapéstje -a s del sprednje ali zgornje okončine na pregibu med podlaktjo in šapo pri živalih ali roko pri človeku S: kárpus zapéstna kóst -e kostí ž vsaka od kosti zapestja pri vretenčarjih S: karpálna kóst, zapéstnica zapéstnica -e ž vsaka od kosti zapestja pri vre­tenčarjih S: karpálna kóst, zapéstna kóst zapirálka -e ž mišica, ki veže dve loputi pri ne­vretenčarjih, npr. pri ramenonožcih in školj­kah S: adúktor, sklépna míšica, zapirálna míšica zapirálna míšica -e -e ž › adúktor, zapirálka zapirálno délo -ega -a s vsa dela, s katerimi se zavarujejo objekti po prenehanju izkorišča­nja, raziskovanja, npr. rudnika, kamnoloma zapórni grebén -ega -a m greben, vzporeden z morsko obalo S: barierni grebén zapŕta poróznost -e -i ž poroznost, pri kate­ri prazni prostori v kamnini niso med se­boj povezani S: diskontinuírana poróznost, nezvézna poróznost P: odpŕta poróznost zapŕti vodonósnik -ega -a m vodonosnik, pri katerem so vsi prazni prostori do neprepustne krovnine zapolnjeni z vodo zasíganje -a s izločanje sige, prekrivanje podla­ge in zapolnjevanje razpok in votlinic s sigo zaščítna cév -e ceví ž cev, s katero se prepreči osipanje manj trdne kamnine pri vrtanju zatílnica -e ž neparna kost v možganskem de­lu lobanje med senčnicama, temenicama in zagozdnico pri večini vretenčarjev S: okcipi­tálka zatrep -épa m območje, kjer se konča slepa do­lina S: dolínski sklep zavoj -ôja m del spiralno zavite hišice pri polžu, glavonožcu ali foraminiferi, ki obsega polni krog zažétek -tka m zastar. › injekcíjsko teló zbirálna léča -e -e ž › konvéksna léča zbírka -e ž sistematično urejena skupina mine­ralov, fosilov ali kamnin, npr. mineraloška zbirka, paleontološka zbirka zbrúsek -ska m kamnina, zbrušena do debeli­ne, primerne za opazovanje pod mikrosko­pom, npr. petrografski zbrusek, paleontološki zbrusek zdrúžba -e ž 1. skupnost organizmov, ki živijo pod enakimi pogoji S: asociácija (1) 2. mine­rali, ki sestavljajo kamnino S: asociácija (2) PRIM.: generácija minerálov, paragenéza mi­nerálov 3. skupnost kamnin, ki je nastala pod enakimi pogoji S: asociácija (3), paragenéza kamnín zechstein -a [céhštajn] m zgornjepermska se­rija med rotliegendesom in triasom v srednji evropi zelena gálica -e -e ž zelen monoklinski mine­ral, vodni železov sulfat S: melanterít, želé­zova gálica zelene álge -ih álg ž mn. (podrazred, lat. Chlo­rophyta) morske ali sladkovodne alge, ki vse­bujejo klorofil, imajo vretenčasto razraslo steljko, od katere se cepijo vejice, pri večini fosilnih vrst je okrog matične celice kalcitni ovoj S: klorofíti zelénec -nca m zastar. mineral iz skupine klori­ tov, npr. penin, chamozit S: klorít (2) zeleni bakrénec -ega -nca m zastar. › malahít zeleni mârmor -ega -ja m › serpentínski már­mor zeleni skrílavec -ega -vca m skrilava nizkome­tamorfna kamnina, sestavljena pretežno iz klorita, aktinolita in epidota, v sloveniji na območju Kozjaka, Pohorja in na Goričkem zeleni vôlk -ega -a m › malahítna prevléka zemeljska ožína -e -e ž ozek pas kopnega med dvema morjema S: ístem, medmórje zemeljska piramída -e -e ž neustr. › kamníta piramída zemeljska smôla -e -e ž › asfált zemeljske alkálije -ih -ij ž mn. oksidi in hidro­ksidi zemeljsko-alkalijskih kovin, npr. berila, magnezija, kalcija S: prsténe alkálije zemeljski pláz -ega plazú m območje prepe­rine, usedline ali kamnine, ki se je hitro ali počasi premaknila s prvotnega kraja in ima vidno spremenjeno površje S: kolúvij, lazína, pláz, razgaljnína (2) PRIM.: alohtón zemeljski plín -ega -a m plinasti kavstobiolit, ki spremlja naftna nahajališča in ima gospo­darski pomen, npr. metan, etan, propan S: narávni plín (2) zemeljski pritísk -ega -a m neustr. › gorotvórni tlák zemeljski vósek -ega -ska m rumen ali rjav naravni parafinski vosek, ki nastane pri oksi­daciji nafte S: dišéči vósek, kaméni vósek, ozokerít zemeljsko-alkálijske kovíne -ih -ín ž mn. ele­menti druge glavne skupine periodnega siste­ma, ki so navadno dvovalentni zemeljsko ólje -ega -a s › náfta Zemlja -e ž planet v Sončevem sistemu, ki je oddaljen od Sonca 150 milijonov km, z ekva­torskim polmerom 6378 km, ekvatorialnim obsegom 40 075 km in površino 5,1 milijar­de km2 zemljasti rjávi premog -ega -ega premóga m zastar. › húmusni premog zemljepísna dolžína -e -e ž v stopinjah mer­jen kot med določenim krajem na Zemljinem površju in začetnim poldnevnikom, merjen na vzporedniku in odčitan na krajevnem pol­dnevniku S: geográfska dolžína zemljepísna širína -e -e ž v stopinjah merjen kot med določenim krajem na Zemljinem površju in ekvatorjem, merjen na krajevnem poldnevniku in odčitan na krajevnem vzpore­dniku S: geográfska širína zemljetoplôtna stôpnja -e -e ž zastar. › géotermična stôpnja, géotermični gradient zemljevíd -a m grafični prikaz Zemljinega po­vršja, npr. geološki zemljevid, specialna to­pografska karta S: kárta zemljína -e ž neustr. 1. › preperína 2. › sediment, usedlína Zemljina kontrákcija -e -e ž zastarela teorija o premikanju kontinentov, nastajanju gorovij in geosinklinal zaradi ohlajanja in krčenja Zemljinega površja Zemljina kromosfera -e -e ž tekoči del Zemlji­nega jedra, v katerem prevladujejo barvne kovine in mafične taline S: kromosfera (2), nifesíma, Zemljino zunánje jedro Zemljina lupína -e -e ž › geosfera, Zemljin ovoj Zemljina ôbla -e -e ž oblika Zemlje, ki se raz­likuje od pravilnega elipsoida zaradi različne geološke zgradbe in rotacije S: geoíd Zemljina sfera -e -e ž › geosfera, Zemljin ovoj Zemljina skórja -e -e ž zunanji kamniti ovoj litosfere, sestavljen iz oceanske in kontinen­talne skorje in jo od zgornjega Zemljinega plašča loči Mohorovičićeva diskontinuiteta Zemljino jedro -ega -a s središčni del Zemlje, sestavljen iz Zemljinega notranjega jedra in Zemljinega zunanjega jedra S: Zemljin osré­dek Zemljino magnétno pólje -ega -ega -a s ma­gnetno polje, ki je posledica električnih to­kov in tokov magme v notranjosti Zemlje S: géomagnétno pólje PRIM.: géomagnetízem Zemljino nótranje jedro -ega -ega -a s trdni del Zemljinega jedra, sestavljen iz železa in drugih težkih kovin S: barisfera, centrosfera, nífe, siderosfera Zemljino povŕšje -ega -a s zgornji del Zemljine skorje, na katerega vplivajo eksogeni procesi Zemljin osrédek -ega -dka m zastar. › Zemljino jedro Zemljino toplôtno sévanje -ega -ega -a s se­vanje toplotne energije Zemlje, ki nastaja pri razpadanju radioaktivnih elementov v njeni notranjosti Zemljin ovoj -ega -ôja m vsaka od zunanjih ali notranjih plasti Zemlje z določenimi fi­zikalnimi in kemičnimi lastnostmi, npr. Ze­mljino notranje jedro, litosfera, hidrosfera S: geosfera, ovoj Zemlje, Zemljina lupína, Zemljina sfera Zemljino zunánje jedro -ega -ega -a s tekoči del Zemljinega jedra, v katerem prevladujejo barvne kovine in mafične taline S: kromosfera (2), nifesíma, Zemljina kromosfera Zemljin plášč -ega -a m Zemljin ovoj med Ze­mljino skorjo in Zemljinim zunanjim jedrom, sestavljen iz spodnjega, srednjega in zgornje­ga Zemljinega plašča S: plášč Zemlje zenít -a m najvišja točka nebesnega svoda nad opazovalcem S: nadglavíšče zeolít -a m 1. v množini skupina svetlo obarva­nih skeletnih alumosilikatov alkalijskih in zemeljsko alkalijskih kovin, ki imajo v struk­turi kanale z adsorbiranimi molekulami vode in kovinskimi kationi 2. v ednini mineral iz te skupine, npr. klinoptilolit, analcim zeolítni fácies -ega -a m združba mineralov, ki nastane s spremembo vulkanskih kamnin v slanih alkalnih jezerih, v okolju s povišanim geotermičnim gradientom, z diagenezo pri pogrezanju in nizko metamorfozo pri 200 °C do 300 °C in 108 Pa do 3 × 108 Pa zeugen -a [cójg.n] m › kamníte príče zeugogeosinklinala -e [cójgogeosinklinála] ž zastar. parageoklina, ki se dviguje ob robu kontinenta zév zeví ž › hiát (1), stratigráfska praznína, stratigráfska vrzél, stratigráfski preslédek zgórnja čeljúst -e -i ž negibljiva kost v spo­dnjem obraznem delu lobanje pri vretenčar­jih zgórnja čeljústnica -e -e ž osrednja parna kost v obraznem delu lobanje pri vretenčarjih S: maksíla zgórnje… v zloženkah pri poimenovanju vsake od geoloških dob pomeni, da je ta po na­stanku najmanj oddaljena od sedanjosti, npr. zgornjetriasni zgórnji -a -e prid. ki pri poimenovanju vsake od geoloških dob pomeni, da je ta po nastanku najmanj oddaljena od sedanjosti, npr. zgornji devon, karbon, pleistocen S: mlájši, najmlájši Zgórnji Avstroalpín -ega -a m del avstroalpina, ki ga tvorijo na jugu Dravski niz, Graški pa­leozoik in krški pokrov, na severu pa sever-ne apneniške alpe S: Zgórnji Ostalpín zgórnji odlómni rób -ega -ega -a m razpoka na pobočju, kjer se telo plazu loči od stabilnega dela pobočja S: primárna razpóka Zgórnji Ostalpín -ega -a m › Zgórnji Avstro­alpín zgórnji Zemljin plášč -ega -ega -a m del litos­fere med srednjim Zemljinim plaščem in Ze­mljino skorjo zgrádba -e ž › struktúra zigomatična kóst -e kostí ž › líčnica zigolít -a m eliptični kokolit s preprostim enoj­nim ali dvojnim obročem in širokim central­nim poljem, ki ga prekrivajo različno obliko­vani prečni elementi Zíljske Álpe -ih Álp ž mn. tektonska enota iz tri­asnih in starejših metamorfnih kamnin, ome­jena na jugu z Ziljskim prelomom S: Zíljski metamórfni pás zíljske plastí -ih --ž mn. zgornjedevonske me­tamorfne kamnine v Ziljskih Alpah S: zíljski sklad, zíljski skrílavec Zíljski metamórfni pás -ega -ega pasú m tek­tonska enota iz triasnih in starejših meta­morfnih kamnin, omejena na jugu z Ziljskim prelomom S: Zíljske Álpe Zíljski prelom -ega -ôma m prelom v smeri se­verozahod–jugovzhod po dolini Zilje, ki loči Ziljske Alpe od Karnijskih Alp zíljski sklad -ega skláda m › zíljske plastí zíljski skrílavec -ega -vca m › zíljske plastí zinnwaldit -a [cinvaldít] m rumena, vijoličasta, modra do črna litijeva železova sljuda zlámbaški lápor -ega -ja m norijski in retijski lapor v vzhodnih Severnih Apneniških Al­pah zláta oslíca -e -e ž neustr. › lidít zlatárska oslíca -e -e ž poljudno › lidít zláti amalgám -ega -a m 1. naravna spojina ži­ vega srebra in zlata z malo srebra in platine 2. umetna zlitina, dobljena pri obdelavi zlata z živim srebrom, ki vsebuje od 40 % do 60 % zlata zláti beríl -ega -a m prozoren rumen različek berila zláti pések -ega -ska m neustr. › zlatonôsni pések zlátnati pések -ega -ska m zastar. › zlatonôsni pések zlató -á s kovinsko rumen kubični mineral, pr­vina (2) zlatonôsna kamnína -e -e ž kamnina, v kateri je samorodno zlato, npr. zlatonosni konglo­merat zlatonôsna naplavína -e -e ž › zlatonôsni pések zlatonôsna rúda -e -e ž ruda bakrovih, svinče­vih, cinkovih mineralov, ki vsebuje samoro­dno zlato zlatonôsni konglomerát -ega -a m kremenov konglomerat, ki ima med osnovo zrnca zlata zlatonôsni pések -ega -ska m pesek, v katerem so zrnca zlata S: zlátnati pések, zlatonôsna naplavína zlatotópka -e ž zmes enega dela dušikove kisli­ne in treh delov klorovodikove kisline, v ka­teri se topita zlato in platina S: kraljéva vôda zlépljeni lapíl -ega -a m lapil kroglaste oblike, zgrajen iz koncentrično razporejenega vul­kanskega pepela zlog zlóga m zastar. › struktúra (2) zmés minerálov zmesí --ž zraščanje več mine­ralov, navadno podobne sestave, npr. limonit, boksit zmíčna razpóka -e -e ž razpoka, ki nastane za­radi zmičnega preloma zmíčni prelom -ega -ôma m horizontalni pre­mik med dvema geološkima enotama, npr. idrijski prelom S: transkuréntni prelom (2) značáj -a m zastar. › fácies, razvoj (3) značílni fosíl -ega -a m fosil, ki označuje kra­tek čas geološke zgodovine S: karakterístična okamnína, vodílni fosíl PRIM.: biocónski fosíl značílni minerál -ega -a m mineral, po katerem se zaradi njegove količine določa ime kamni­ne, npr. biotitov granit, biotitov blestnik značílni presek -ega -éka m presek minerala, fosila ali kamnine, ki kaže njihove glavne značilnosti zoárij -a m oblika kolonije pri mahovnjakih zób -a m 1. modificiran del dermalnega skeleta v ustih pri vretenčarjih, ki služi za drobljenje hrane in je pri sesalcih navadno vsajen v al­veolo (1) 2. koničast ali letvast mineraliziran izrastek v sklepu pri školjkah zobáti kíti -ih -ov m mn. (podred, lat. Archaeoceta) kiti, pri katerih je zobovje podobno zobovju zveri, ki živijo od starejšega terciarja dalje zobáti pôlžki -ih -ov m mn. (razred, lat. Scaphopo­da) mehkužci s cevasto, z obeh strani odprto, okoli 5 cm veliko hišico, ki živijo od ordovi­cija dalje S: skafopódi zóbna jámica -e -e ž › alveóla (1, 3) zóbna plôščica -e -e ž različno oblikovana ploščica sekundarne lupine pod sklepnimi 30 zobmi, ki je na dnu pecljeve lopute pri rame­nonožcih zóbni cement -ega -enta m ovoj zobne koreni­ne pri sesalcih S: cement (3) zobovína -e ž › dentín zoécij -a m osnovna hitinasta ali kalcitna kamri­ca v koloniji mahovnjakov, v kateri živi zooid zoeja -e ž larvalni stadij pri dekapodnih rakih zoglenéli lés -ega lesá m les, ki je zaradi pro­cesa pooglenitve spremenil svojo kemično sestavo zoisit -a [cojzít] tudi cojzít -a m zelenkastosiv rombični mineral, kalcijev aluminijev sku­pinski silikat, značilen za metamorfne ka­mnine zoisitizacija -e [cojzitizácija] ž nastajanje zo­isita pri metamorfozi magmatskih kamnin, bogatih s kalcijem, pogosto povezan s sausu­ritizacijo S: cojzítenje zoisitiziranje -a [cojzitizíranje] s neustr. › coj­ zítenje, zoisitizacija zoisitov gábro -ega -a [cojzítov] m metamorfo­zirani gabro, v katerem je kalcijeve glinence nadomestil zoisit zóoekologíja -e ž področje ekologije, ki prou­čuje živalske organizme in njihovo okolje zoogéna bréča -e -e ž breča iz ostankov fosil­nih organizmov zoogéna usedlína -e -e ž usedlina, ki jo se­stavljajo pretežno ostanki živali S: zoogéni sediment zoogéni sediment -ega -enta m sediment, ki ga sestavljajo pretežno ostanki živali S: zo­ogéna usedlína zóogeografíja -e ž področje geografije, ki pro-učuje razširjenost živali na Zemlji zooíd -a m mehki del osebka pri graptolitih in mahovnjakih zooídna cév -e ceví ž cev, ki povezuje med se­boj posamezne zooide S: funikulárna cév zooksantéla -e ž zeleni simbiont pri hermati­pičnih koralah zóoplánkton -a m plankton, ki ga sestavljajo živalski organizmi, mikroorganizmi, npr. fo­raminifere, radiolariji zóospóra -e ž gibljiva bičkasta nespolna raz­množevalna celica pri protozojih, algah in glivah zráčna kámrica -e -e ž vsaka od praznih sta­rejših kamric pri glavonožcih, napolnjena z zrakom zráčnica -e ž cevka v telesu kopenskih mno­gočlenarjev, napolnjena z zrakom, ki omogo­ča dihanje S: traheja, vzdúšnica zráčni posnétek -ega -tka m fotografski posne­tek Zemljinega površja, narejen iz letala, ali satelitski posnetek, narejen s senzorji, radarji S: aeroposnétek zráčni prekát -ega -a m prekat pri ektokohlijih, napolnjen z zrakom zraslína -e ž zastar. › dvójčična plôskev zráščenec -nca m zastar. › dvójček zrcalnodŕsna simetríja -e -e ž kombinacija zr­ calnosučne in drsne simetrije zrcalnosúčna ós -e osí ž os skozi središče kristala, ki vsako ploskev zasuče za kot 60°, 90°, 120°, 180°, in jo zrcali skozi središče S: inverzna ós zrcalnosúčna simetríja -e -e ž simetrija kri­stala, v katerem je glavna os zrcalnosučna os PRIM.: polárna simetríja zréla kamnína -e -e ž kamnina, ki se zaradi preperevanja zlasti po barvi loči od prvotne kamnine zréla morfologíja -e -e ž izoblikovano ozemlje, ki ga erozija bistveno ne spreminja več zréla réka -e -e ž reka z uravnoteženo erozijo, ki se ne zarezuje in ne naplavlja zréli krás -ega -a m močno zakrasel apnenec z vsemi značilnimi kraškimi oblikami, npr. vr­tača, dolina, brezno zŕnata struktúra -e -e ž struktura globočnin in žilnin z enako velikimi mineralnimi zrni, ki so med seboj enakomerno razporejena zŕnati apnénec -ega -nca m apnenec, v katerem so vidna kalcitna zrna in drobci fosilov zŕnati dolomít -ega -a m dolomit, v katerem so vidna kristalna zrna S: saharoídni dolomít zŕnati kalcít -ega -a m neustr. › zŕnati apnénec zŕnavost -i ž 1. velikost zrn v sedimentu ali sedimentni kamnini S: granulácija 2. sestava sipkega materiala glede na velikost zrn zŕno -a s 1. v petrologiji kristal ali del kristala v kamnini S: enominerálno zŕno, minerálno zŕno, mónominerálno zŕno 2. v sedimentologiji odlomljen kos minerala ali kamnine, nastal na Zemljinem površju zaradi preperevanja kamnin in transporta z vodo, vetrom, ledom S: dróbec, klást zrúšena cóna -e -e ž zastar. › zrúšna cóna zrúšna cóna -e -e ž območje v rudniku, na ka­ terem je prišlo do zrušenja kamnin S: zrúše­na cóna zúnajjamski sediment -ega -enta m › alohtóni jámski sediment zunánja lupína -e -e ž neustr. › perióstrakum zunánja plást -e plastí ž › perióstrakum zunánja sténa -e -e ž › perióstrakum zunánja ústna -e -e ž zunanji rob peristoma pri polževi hišici zunánje jedro -ega -a s neustr. › Zemljino zuná­nje jedro Zunánji Dinarídi -ih -ov m mn. jugozahodni pas Dinaridov zunánji ligament -ega -enta m ligament na zu­nanji strani lupine pri školjkah zunánji pritísk -ega -a m pritisk, ki ga povzro­čajo zunanji dejavniki na Zemljino površino, npr. padec meteorita zunánji zavoj -ega -ôja m najmlajši zavoj hiši­ce pri foraminiferah in moluskih zvarjeni túf -ega -a m › ignimbrítni túf zverí --ž mn. (red, lat. Carnivora) sesalci, ki se pre­hranjujejo z mesom in imajo zato značilno razvito zobovje, npr. mačka, volk zverozóbec -bca m › maherodón zvézdna dôba -e -e ž doba Zemlje v raztalje­nem stanju do nastanka skorje S: kózmična era PRIM.: hadéik zvézna poróznost -e -i ž poroznost, pri ka­teri so prazni prostori v kamnini med seboj povezani, npr. medzrnska poroznost, kraška poroznost S: kontinuírana poróznost, odpŕta poróznost P: diskontinuírana poróznost 30 Ž žád -a m zelenkastobel do temnozelen, masi­ven, kompakten, zelo drobnozrnat piroksen ali amfibol, okrasni kamen (1) PRIM.: jadeit, jadeitit, nefrít žága -e ž žarg. › rezálni stroj žárčenje -a s neustr. › sévanje žárek X -rka --[íks] m › réntgenska svetlôba žárja -e ž zastar. › mágma žárkasto vláknati agregát -- -ega -a m skupek mineralov z radialno vlaknato ali pahljačasto strukturo žárki álfa -ov --m mn. › délci álfa žárki béta -ov --m mn. › délci béta žarkovíto vláknat agregát ---ega -a m neustr. › žárkasto vláknati agregát žaroizgúba -e ž izguba vode pri kemični anali­zi kamnine zaradi segrevanja nad 1000 °C žážarska fávna -e -e ž zgornjepermski žival­ski fosili z območja Žažarja v Polhograjskem hribovju žážarska formácija -e -e ž formacija zgornjega perma s sivim in črnim apnencem, dolomi­tom, z vložki žvepla, sadre, z belerofoni in drugimi fosili na območju Škofje Loke in v Polhograjskem hribovju, na Cerkljanskem, Idrijskem in v Posavskih gubah S: belerofón­ska formácija, žážarska plást, žážarski sklad žážarska plást -e plastí ž › belerofónska for­ mácija, žážarska formácija žážarski apnénec -ega -nca m črn zgornje­permski apnenec z ramenonožci, školjkami, koralami in algami v Polhograjskem hribov­ju, na idrijskem in Cerkljanskem žážarski sklad -ega skláda m › belerofónska formácija, žážarska formácija žékenj -knja m zastar. › kráter (1), ognjeníško žrelo, vulkánsko žrelo žekno -a s zastar. › kráter (1), ognjeníško žrelo, vulkánsko žrelo želéznati konglomerát -ega -a m › želézov konglomerát želéznati kremen -ega -éna m › želézov kremen želéznati ooídni boksít -ega -ega -a m rdeče­ rjav boksit z limonitnimi ali hematitnimi ooidi želéznikarski apnénec -ega -nca m liasni ploščasti apnenec z roženci v okolici Škofje loke S: škofjelóški apnénec želézno končevánje -ega -a s neustr. › oksida­ cíjski pás želézo -a s črn kubični mineral, prvina (2) želézova bakterija -e -e ž anaerobna bakterija, ki sodeluje pri nastanku železovih hidroksi­dov želézova gálica -e -e ž zastar. › melanterít, zelena gálica želézova jézerska rúda -e -e -e ž › bôbova želézova rúda, bôbovec želézova oolítna rúda -e -e -e ž neustr. › ooí­ dna želézova rúda želézova sljúda -e -e ž 1. › lepidomelán 2. ne­ustr. › spekularít želézov bazált -ega -a m bazalt s samorodnim telurskim železom želézov cvét -ega -a m zastar. › aragonít želézov klobúk -ega -a m kamnine v oksidacij­skem pasu, obogatene z limonitom želézov konglomerát -ega -a m konglomerat s prodniki in/ali z osnovo iz železovih oksidov ali hidroksidov S: želéznati konglomerát želézov kremen -ega -éna m rumen ali rjav kre­men, obarvan z železovimi oksidi S: želézna­ti kremen PRIM.: citrín želézov kŕšec -ega -šca m › pirít želézov oolít -ega -a m neustr. › ooídna želé­ zova rúda želézov sijájnik -ega -a m › hematít (1) želézov spinél -ega -a m črn železov alumini­jev spinel S: hercinít želézov turmalín -ega -a m › šorlít Želímeljski prelom -ega -ôma m prelom v di­narski smeri od Ljubljane na severozahodu, skozi Želimeljsko dolino, Rašico, Ortnek, Ribnico do Stare Cerkve na jugovzhodu Želímeljsko-Órtneška grúda -e -e ž gruda iz karbonskih, permskih in triasnih plasti na ob­močju južno od Ljubljanskega barja in zaho­dno od ortneka žélve žélv ž mn. (red, lat. Chelonia) plazilci s ko­stnim ali roževinastim oklepom, v katerega ob nevarnosti potegnejo svojo glavo in okon­čine in živijo od triasa dalje žénska spóra -e -e ž spora, iz katere zraste ženski gametofit pri heterospornih rastlinah S: mákrospóra P: míkrospóra PRIM.: méga­ spóra žídkost -i ž › viskóznost žídkostno števílo -ega -a s › viskóznostna konstánta žíla -e ž z mineralom ali mlajšo kamnino za­polnjena razpoka, npr. rudna žila, žila aplita v tonalitu žílje -a s zastar. preplet žil z rudnimi minerali S: štokvérk žílna kamnína -e -e ž 1. kamnina, ki je prepre­žena z žilami, npr. žilni apnenec 2. › žilnína žílni apnénec -ega -nca m apnenec z drobnimi kalcitnimi žilami žílni gnájs -ega -a m gnajs z injektiranimi žila­mi magme PRIM.: arterít žilnína -e ž magmatska kamnina z zrnato ali porfiroidno strukturo in diferencirano ali ne­diferencirano sestavo, npr. ašistna žilnina, di­ašistna žilnina S: žílna kamnína (2), žilovína, žilovínska kamnína žílni rožénec -ega -nca m roženec, v katerem so razpoke zapolnjene z drugimi minerali žílno nahajalíšče -ega -a s nahajališče, v kate­rem so mineralne surovine kot taline ali raz­topine prodirale po razpokah v kamnini in jih zapolnile žilovína -e ž zastar. › žilnína žilovínska kamnína -e -e ž zastar. › žilnína Žiróvski narív -ega -a m nariv iz paleozojskih plasti, ki se razprostira severno in južno od save in ljubljane do litije Žirôvsko-Trnôvski pokrov -ega -ôva m najob­sežnejša enota Idrijsko-Žirovskega območja in Trnovskega gozda, sestavljena iz zgor­njepaleozojskih, mezozojskih in terciarnih plasti, ki ležijo skoraj povsod v normalnem zaporedju in so nagnjene proti jugozahodu PRIM.: Škofjelóško­Trnôvski pokrov živálska asociácija -e -e ž › živálska zdrúžba živálska migrácija -e -e ž selitev živalskih vrst, navadno zaradi iskanja boljših življenjskih pogojev živálska zdrúžba -e -e ž skupnost živali, ki ži­vijo ali so živele na istem prostoru, območju S: živálska asociácija živálski skelét -ega -a m › skelét živálstvo -a s živali določenega območja ali obdobja, npr. fosilno živalstvo, toplodobno živalstvo S: fávna PRIM.: géa, rastlínstvo žíva skála -e -e ž › živoskálna podlága (2) žívec -vca m zastar. › glinénec (2) žívi bornít -ega -a m neustr. › bornít žívi pések -ega -ska m 1. drobnozrnat pesek, ki se ob tresljajih začne premikati S: tekóči pések 2. pesek, ki ga veter stalno premika življenjska zdrúžba -e -e ž skupnost rastlin in živali, ki živijo na istem prostoru, območju v dinamičnem biološkem ravnotežju S: bio­cenóza življenjski prôstor -ega -óra m okolje, v kate­rem živijo organizmi S: biotóp živoskálna podlága -e -e ž 1. kamninsko po­vršje, ki ni preperelo in je neporaslo, npr. pe­diment 2. kamninska podlaga, pokrita z av­tohtonimi ali alohtonimi sedimenti, npr. v ko­tlinah, jamah S: skálnata podlága, žíva skála žívo srebró -ega -á s srebrno bela tekoča prvina (2), heksagonalna v trdnem stanju S: samoró­dno žívo srebró živosrebrova rúda -e -e ž ruda s samorodnim živim srebrom in/ali cinabaritom, npr. jeklen­ka, jetrenka, opekovka živosrebrova svetlíca -e -e ž › cinabarít, cinó­ber žláhtna kovína -e -e ž zastar. › drága kovína žláhtni kámen -ega -mna m zastar. › drági kámen žlíndra -e ž steklast, emajlast ali luknjičast od­padni produkt, ki nastane pri predelavi rud S: izvárek, tróska žrelnína -e ž zastar. › nék (1) žrelovína -e ž zastar. › nék (1) žužélke -élk ž mn. › insékti Žúžemberški prelom -ega -ôma m prelom v dinarski smeri od Zgornje Besnice na severo­zahodu, Gameljn, severno od Ljubljane, Pod­lipoglava, Žužemberka, Črmošnjic do Sel na jugovzhodu žvekálna plôskev -e -kve ž ploskev na površju krone (2) kočnika pri rastlinojedih in meso­jedih sesalcih S: okluzálna plôskev, žvekálna površína žvekálna površína -e -e ž › okluzálna plôskev, žvekálna plôskev žveplénasta želézova rúda -e -e -e ž zastar. ru­ da, v kateri so železovi sulfidi žvepléne toplíce -ih -íc ž mn. toplice s termal­no vodo, ki vsebuje žveplov dioksid, vodikov sulfid 30 žvepléni cvét -ega -a m neustr. › žveplov cvét žveplenokísli kálcij -ega -a m neustr. › sádra žveplo -a s rumen rombični ali monoklinski mineral, prvina (2) S: sera žveplo álfa -a --s rombično žveplo, obstojno pri temperaturah pod 96 °C žveplo béta -a --s monoklinsko žveplo, ki pri 96 °C prehaja v žveplo alfa, pri 119 °C pa v žveplo gama žveplo gáma -a --s monoklinsko žveplo, ki ni trdno S: gáma žveplo, rosickyit žveplova bakterija -e -e ž anaerobna bakteri­ja, ki povzroča izločanje žvepla iz žveplovih spojin žveplova síga -e -e ž prevleka drobnokristalne­ga žvepla na kamninah vulkanskega območja in na solfatari žveplov cvét -ega -a m žveplo, sublimirano v prah seZnam mineralov acmit, akmit NaFe3+[Si2O6] adular (K, Na)[(Si, Al)4O8] ahat SiO2 akantit Ag2S akermanit Ca2Mg[Si2O7] aksinit (Ca2, Fe, Mn, Al2)B[O|OH|(Si2O7)2] aktinolit Ca2(Mg, Fe)5[OH|Si4O11]2 akvamarin Al2Be3[Si6O18] alabaster Ca[SO4]. 2H2O alanit Ca(Ce, La, Y)Fe2+(Al, Fe)2[O|OH|SiO4|Si2O7] albit (Na, Ca)[(Si, Al)4O8] aleksandrit BeAl2O4 allanit, alanit Ca(Ce, La, Y)Fe2+(Al, Fe)2[O|OH|SiO4|Si2O7] allemontit As+Sb almandin Fe3 Al2[SiO4]3 alofan ~ Al4[(OH)8|(Si, Al)4O6(O, OH)4] . H2O alopaladij Pd5Sb2 alstonit BaCa[CO3]2 alunit KAl3[(OH)6|(SO4)2] amalgam Ag + Hg amazonit K[AlSi3O8] ambligonit (Li, Na)Al[(F, OH)|PO4] amesit (Mg, Fe2+)4Al2[(OH)8|Al2Si2O10] ametist SiO2 amfibol AB[OH|(Si,Al) 8 O22] amfibolov azbest (Mg, Fe2+)7[OH|Si4O11]2 amosit (Mg, Fe2+)7[OH|Si4O11]2 analcim Na[AlSi2O6] . H2O analkim, analcim Na[AlSi2O6] . H2O anataz TiO2 andaluzit Al[6]Al[5][O|SiO4] andezin (Na, Ca)[(Al, Si)4O8] andradit Ca3Fe2 3+ [SiO4]3 anglezit Pb[SO4] anhidrit Ca[SO4] ankerit CaFe[CO3]2 annabergit anortit anortoklaz antigorit antimon antimonit antlerit antofilit apatit aragonit arfvedsonit argentit arzen arzenolit arzenopirit arzenov kršec asbolan atacamit atakamit, atacamit aurichalcit, avrihalkit autunit aventurin, avanturin avgit avrihalkit avripigment azbest azurit baker bakrov kršec bakrov sijajnik bakrova galica bakrova medlica bakrova svetlica barit barkevikit bastit beidellit bela galica beli muskovit beli svinčenec beril biotit bizmit bizmut Ni3[AsO4]2.8H2O (Ca, Na)[( Al, Si)4O8] (Na, K)[AlSi3O8] Mg6[(OH)8|Si4O10] Sb Sb2S3 Cu3[(OH)4|SO4] (Mg, Fe2+)7[OH|Si4O11]2 Ca5[(F, Cl, OH)|(PO4)3] Ca[CO3] 2+ Fe3+[(F, OH)2Si8O22 NaNa2Fe4 ] Ag2S As As2O3 FeAsS FeAsS [(Co, Ni...)(OH)2][Mn4+O2].nH2O Cu2(OH)3Cl Cu2(OH)3Cl (Zn, Cu)5[(OH)6|(CO3)2] Ca[UO2|PO4]2.10H2O SiO2 (Ca, Fe)(Mg, Fe)[Si2O6] (Zn, Cu)5[(OH)6|(CO3)2] As2S3 AB[OH|(Si,Al) 8 O22] ali Mg6[(OH)8|Si4O10] Cu3[OH|CO3]2 Cu CuFeS2 Cu2S Cu[SO4]. 5H2O Cu12[S|(SbS3)4] ali Cu12[S|(AsA3)4] CuS Ba[SO4] Na0,5Ca2(Fe2+, Mg)4(Al, Fe3+, Fe2+)[(OH)2|(Si, Al)8O22] Mg6[(OH)8|Si4O10] Al2[(OH)2|(Si, Al)4O10]. (Ca, Na)0,3(H2O)4 Zn[SO4]. 7H2O KAl2[(OH)2|AlSi3O10] Pb[CO3] Al2Be3[Si6O18] K(Mg, Fe2+)3[(OH, F)2|(Al, Fe3+) Si3O10] Bi2O3 Bi bizmutinit bizmutit bizmutov sijajnik bizmutova okra boehmit bohinit boksit boracit boraks bornit boronatrokalcit boulangerit bournonit bowlingit braunit bravoit breunnerit bromlit broncit brookit brucit bustamit bytownit cahnit calaverit cancrinit, kankrinit carbonado, karbonado carnallit carnotit carollit celadonit celestin celzian cerit cerusit ceylonit chamosit ciklowolastonit cin cinabarit cinkit cinkov spinel cinkova galica cinkova medlica Bi2S3 Bi2[O2|CO3] Bi2S3 Bi2O3 .-AlOOH .-AlOOH in .-AlOOH in .-Al(OH)3 .-AlOOH in .-AlOOH in .-Al(OH)3 .-(Mg, Fe)3[Cl|B7O13] Na2[B4O5(OH)4].3H2O Cu5FeS4 CaNa[B5O6(OH)6].5H2O Pb5Sb4S11 PbCu[SbS3] Mg3[(OH)2|(Si, Al)4O10].(Ca, Na)x(H2O)y 3+[O8 Mn2+Mn6 |SiO4] (Fe, Ni)S Mg[CO3] BaCa[CO3]2 (Mg, Fe)2[Si2O6] TiO2 Mg(OH)2 Ca3(Mn, Ca)3[Si3O9]2 (Ca, Na)[(Si, Al)4O8] Ca2[AsO4|B(OH)4] AuTe2 (Na, Ca)8[(Cl,CO3, SO4)2|(AlSiO4)6].2H2O C KMgCl3.6H2O K2[UO2|VO4]2.3H2O Cu(Co, Ni)2S4 K(Mg, Fe2+)(Fe3+, Al)[(OH)2|Si4O10] Sr[SO4] Ba[Al2Si2O8] (Ce, La, Ca)9(Fe, Mg)[(OH)3|SiO3OH|(SiO4)6] Pb[CO3] 3+O4 MgFe2 (Fe2+, Mg, Al)3[(OH)2|AlSi3O10].(Mg, Fe2+, Al)3 (OH)6 Ca3[Si3O9] Sn HgS ZnO ZnAl2O4 Zn[SO4]. 7H2O (Zn,Fe)S cinkova svetlica cinober cirkon citrin claudetit clausthalit cliftonit clinoptilolit coesit cohenit cojzit, zoisit colemanit columbit cordierit coronadit, koronadit cotunnit covellin crossit cubanit, kubanit curit curtisit cymophan čadavec češki granat čilski soliter črni svitoglav dafnit danalit danburit datolit descloisit dezmin dialag dialogit diamant diamantovec dianit diaspor dickit digenit dikroit diopsid dioptaz disten ZnS HgS Zr[SiO4] SiO2 As2O3 PbSe C (Na, K, Ca)6[(Si, Al)36O72].28H2O SiO2 (Co,Ni,Fe)3C Ca2Al3[O|OH|SiO4|Si2O7] Ca[B3O4(OH)3]. H2O (Fe, Mn)(Ta, Nb)2O6 (Mg, Fe2+)2(Al2, Si)[Al2Si4O18] PbMn8O16 PbCl2 CuS Na2(Mg, Fe)3Al2[(OH)2|Si8O22] CuFe2S3 Pb3[(UO2)8|O8|(OH)6].3H2O C22H14 BeAl2O4 SiO2 Mg3Al2[SiO4]3 Na[NO3] (Ba, H2O)2Mn5O10 (Fe2+, Mg, Al)3[(OH)2|AlSi3O10].(Mg, Fe2+, Al3) (OH)6l. Fe4[S|(BeSiO4)3] Ca2[B2Si2O8] CaB[OH|SiO4] Pb(Zn, Cu)[OH|VO4] (Na, Ca)9[(Si, Al)36O72].27H2O Ca(Fe, Mg)[Si2O6] Mn[CO3] C Al2O3 (Fe, Mn)(Ta, Nb)2O6 .-AlOOH Al4[(OH)8|Si4O10] Cu1,8S (Mg, Fe2+)2(Al2, Si)[Al2Si4O18] CaMg[Si2O6] Cu6[Si6O18].6H2O Al[6]Al[6][O|SiO4] djalmait (U, Ca, Ce)2(Ta, Nb)2(O, OH, F)7 dolomit CaMg[CO3]2 domeykit Cu3As draga kalamina Zn[CO3] dragi opal SiO2.nH2O dragi serpentin Mg6[(OH)8|Si4O10] dragi spinel MgAl2O4 dravit (Na, Ca)Mg3Al6[(OH, F)|(OH, O)3|(BO3)3|Si6O18] dumontit Pb2[(UO2)3|O2|(PO4)2].5H2O dumortierit Al6(Al, Mg, Fe3+)[(O, OH)3|BO3|(SiO4)3] dyscrasit Ag3Sb edingtonit Ba[Al2Si3O10].4H2O egirin NaFe3+[Si2O6] elbait (Na, Ca)(Al, Li)3Al6[(OH, F)|(OH)3|(BO3)3|Si6O18] elektrum Au+Ag eleolit (Na, K)[AlSiO4] enargit Cu2CuAsS4 enigmatit Na2(Fe4 2+Ti)Fe2+[O2|Si6O18] enstatit (Mg, Fe)2[Si2O6] epidot Ca2(Fe3+, Al)Al2[O|OH|SiO4|Si2O7] epistilbit (Ca, Na2)4[Al6Si18O48].16H2O epsomit Mg[SO4].7H2O erionit (Na2, K2, Ca)5[Al10Si26O72].28H2O eritrin Co3[AsO4]2.8H2O evklaz AlBe[OH|SiO4] fajalit Fe2[SiO4] famatinit Cu3SbS4 fassait Ca(Mg,Fe)[Si2O6] faujasit (Na, Ca, Mg)2[(Si,Al)12O24].nH2O (Fe2+, Mg)3[(OH)2|AlSi3O10].(Mg, Fe2+, Al)3 (OH)6 feldspatoid npr. K[AlSi2O6], (Na, K)[AlSiO4] fenakit Be2[SiO4] ferberit FeWO4 fergusonit Y(Nb, Ta)O4 ferokromit Fe2+Cr2O4 feroselit FeSe2 flogopit KMg3[(F, OH)2|AlSi3O10] fluorit CaF2 foid npr. K[AlSi2O6], (Na, K)[AlSiO4] forsterit Mg2[SiO4] fosfuranilit Ca[(UO2)7|(OH)4|(PO4)4].12H2O fosgenit Pb2[Cl2|CO3] franklinit ZnFe3+ 2O4 frankolit Ca5[(F, Cl, OH)|(PO4)3] freibergit freislebenit fucksit gahnit galenit garnierit gedrit gehlenit genthelvit gersdorfit gibbsit giobertit gips gismondit glauberit glavkofan glavkonit glinenčev aventurin glinenčev nadomestek glinenec goethit gonnardit goslarit grafit grahovec granat greenlandit greenockit greigit grenka sol grosular grothit gudmundit gummit habazit halit halkantit halkopirit halkozin halloysit harmotom hausmannit haüyn hazardit (Ag, Cu)10(Fe, Zn)2[S|(SbAsS3)4] PbAg[SbS3] K(Al, Cr)2[(OH, F)2|AlSi3O10] ZnAl2O4 PbS (Mg, Ni)6[(OH)8Si4O10] (Mg, Fe2+)5 Al2[OH|AlSi3O11]2 Ca2Al[(Al,Si)2O7] Zn4[S|(BeSiO4)3] NiAsS .-Al(OH)3 Mg[CO3] Ca[SO4].2H2O Ca(Al2Si2O8).4H2O CaNa2[SO4]2 Na2(Mg, Fe)3Al2[(OH)2|Si8O22] (K, Na)(Fe3+, Mg, Fe2+)[(OH)2|(Si, Al)4O10] (Na, Ca)[(Si,Al)4O8] npr. K[AlSi2O6], (Na, K)[AlSiO4] npr. (K, Na)[(Si, Al)4O8], (Na, Ca)[(Si, Al)4O8] . – FeOOH (Na, Ca)6–8[(Si, Al)20O40].12H2O Zn[SO4].7H2O C Ca[CO3] A3B2[SiO4]3 (Fe, Mn)(Ta, Nb)2O6 CdS FeFe2S4 Mg[SO4].7H2O Ca3Al2[SiO4]3 CaTi[O|SiO4] FeSbS 1. U-Th-Pb oksidi 2. Al4[(OH)8|Si4O10] (Na, K, Ca)4[(Si, Al)12O24].12H2O NaCl Cu[SO4].5H2O CuFeS2 Cu2S Al4[(OH)8|Si4O10] Ba2(Ca0,5, Na)[Al6Si10O32].12H2O Mn2+Me2 3+O4 (Na, Ca, K)8[(SO4)2|(AlSiO4)6] Mg6[(OH)8|Si4O10] hedenbergit Ca(Fe, Mg)[Si2O6] heliotrop helvit hematit hemimorfit hercinit hessit hessonit heulandit hiacint hialit hialofan hiastolit hiddenit hidrargilit hidrobiotit hidrocinkit hidrohematit hidromagnezit hidromuskovit hipersten hloantit hollandit hondrodit hübnerit humit huntit idait idokraz idrialit, idrialin, idrijalit idrijalit illit ilmenit ilsemanit ilvait iolit jacobsit jadeit jalpait jamesonit jaspis jašma jedavec jeklenec SiO2 Mn4[S|(BeSiO4)3] Fe3+ 2O3 Zn4[(OH)2|Si2O7]. H2O FeAl2O4 . – Ag2Te Ca3Al2[SiO4]3 (Na, K, Ca, Sr)8[(Si,Al)36O72].nH2O 1. Zr[SiO4], 2. Ca3Al2[SiO4]3 SiO2 . n H2O (K, Ba)[(Al, Si)2Si2O8] Al[6]Al[5][O|SiO4] Li(Al,Cr) [Si2O6] .-Al(OH)3 K(Mg, Fe2+)3[(OH, F)2|(Al, Fe3+) Si3O10] in Zn5[(OH)6|CO3] Fe2O3 . xH2O Mg5[(OH)2|(CO3)4].4H2O Al4[(OH)8|Si4O10] in (Al,Mg)2[(OH)2|Si4O10]. Na(H2O)4 (Fe, Mg)2[Si2O6] (Ni, Co)As3 (Ba, K)(Mn, Ti, Fe)8O16 (Mg, Fe, Ti)5[(F, OH, O)2|(SiO4)2] Mn[WO4] (Mg, Fe)7[(F, OH)2|(SiO4)3] CaMg3[CO3]4 Cu5FeS6 Ca19Al10(Mg, Fe)3[(OH, F)10|(SiO4)10(Si2O7)4] Ca22H14 C22H14 (K, H2O)Al2[(F, H2O, OH)2|(Si, Al)4O10] FeTiO3 MoO2.nH2O Ca(Fe, Mn2+)2Fe3+[O|OH|Si2O7] (Mg, Fe2+)2(Al2Si)[Al2Si4O18] 3+O4 MnFe2 NaAl[Si2O6] CuAg3S2 FePb4Sb6S14 SiO2 SiO2 CaF2 Fe[CO3] jeklenka ruda HgS jetrenka ruda HgS johannit Cu[UO2|OH|SO4]2.8H2O johannsenit CaMn[Si2O6] jordanit Pb14[S5|(AsS3)6] jordisit MoS2 kaersutit NaCa2(Mg, Fe)4Ti[(OH, O)2|Al2Si6O22] kainit KMg[Cl|SO4].2,75H2O kalait CuAl6[(OH)8(PO4)4].4H2O kalamina 1. Zn4[(OH)2|Si2O7]. H2O 2. Zn5[(OH)6|CO3] 3. Zn[CO3] kalavec MgCa[CO3]2 kalcedon SiO2 kalcijev glinenec (Na,Ca)[( Si,Al)4O8] kalcijev natrijev glinenec (Na,Ca)[( Si,Al)4O8] kalcijev natrijev plagioklaz (Na, Ca)[( Al,Si)4O8] kalcit Ca[CO3] kalijev galun KAl[SO4]2.12H2O kalijev glinenec K[( Al, Si)4O8] kalijev soliter K[NO3] kalijeva sljuda KAl2[(OH)2|AlSi3O10] kalijeva sol KCl kalinitrit K[NO3] kaliofilit KAl[SiO4] kamacit . – Fe + Ni kamena sol NaCl kamena strela SiO2 kämmererit (Mg, Cr, Al)3[(OH)2|AlSi3O10](Mg, Cr, Al)3(OH)6 kankrinit (Na, Ca)8[(Cl,CO3, SO4)2|(AlSiO4)6].2H2O kansit FeNiS kaolinit Al4[(OH)8|Si4O10] karbonado C karborund SiC karneol SiO2 kasiterit SnO2 kerargirit AgCl kernit Na2[B4O6(OH)2].3H2O kianit Al[6]Al[6][O|SiO4] kieserit Mg[SO4]. H2O klavdetit, claudetit As2O3 klinoenstatit (Mg, Fe)2[Si2O6] klinoklor (Mg, Fe2+Al)3[(OH)2|AlSi3O10].(MgFe2+Al)3(OH)6 klinoptilolit (Na, K, Ca)6[(Si, Al)36O72].20H2O klinozoisit Ca2AlAl2[O|(OH)|SiO4|Si2O7] klorargirit AgCl kloriti kobaltin kobaltov cvet kobaltov kršec kobaltov pirit kobaltov sijajnik kobaltova okra kolofan kolumbit kordierit, cordierit kornit koronadit korund korundofilit korundolit kositer kositrov kršec kositrovec kotlovec kotunit, cotunnit kovelin, covellin kremen kriptolit kriptomelan, cryptomelan kristobalit, cristobalit krizoberil, hrizoberil krizokola, hrizokola krizolit, hrizolit krizopraz, hrizopraz krizotil, hrizotil krokidolit krokoit kromit kromov diopsid kromov granat kromov magnetit kromov spinel kromov vezuvianit kromov wulfenit kromova sljuda krvavec ksenotim kubanit kunzit npr. Mg, Fe2+Al)3[(OH)2|AlSi3O10].(MgFe2+Al)3(OH)6 CoAsS Co3[AsO4]2.8H2O CoCo2S CoCo2S CoAsS Co3[AsO4]2.8H2O Ca5 (F, Cl, CO3)|(PO4)3 (Fe, Mn)(Ta, Nb)2O6 (Mg,Fe2+)2(Al2Si)[Al2Si4O18] (K, Na)(Na, Li)2(Mg, Mn3+, Fe3+Li)[(OH)2|Si8O22] PbMn8O16 Al2O3 (Fe2+Al)3[(OH)2|AlSi3O10].(Fe2+Al)3(OH)6 AlAl2O4 Sn Cu2FeSnS4 SnO2 Ca[CO3] PbCl2 CuS SiO2 (Ce, La, Nd)[PO4] KMn8O16 SiO2 BeAl2O4 Cu4H4[(OH)8|Si4O10].nH2O Mg2[SiO4] SiO2 Mg6[(OH)8|Si4O10] Na2Fe3 2+Fe2 3+[(OH)2Si8O22] Pb[CrO4] Fe2+Cr2O4 CaCr[AlSiO6] Ca3Cr2[SiO4]3 Fe2+(Fe3+Cr)2O4 CrAl2O4 Ca19(Al, Cr)10(Mg, Fe)3[(OH, F)10(SiO4)10|(Si2O7)4] Pb[(Mo, Cr)O4] K(Al, Cr)2[(OH, F)2|AlSi3O10] Fe3+ 2O3 Y[PO4] CuFe2S3 LiAl[Si2O6] kuprit kvarcin labradorit lambertit landerit langbeinit lantanit lapis lazuli laumontit lavrit lavtit lawsonit lazulit lazurec lazurit lechatelierit ledvičnjak leonhardit lepidokrokit lepidolit lepidomelan lesni jaspis lesni opal levcit levigliant levkoksen levkopirit levynit libetenit lidit lievrit limonit linarit lineit linnaeit, lineit litargit litijev lepidomelan litijev turmalin litijeva sljuda lizardit lojevec löllingit lonsdaleit lorandit Cu2O SiO2 (Ca, Na)[(Si, Al)4O8] Ca[(UO2)2|(OH)2|si2o6].5H2O Ca3Al2[SiO4]3 K2Mg2[SO4]3 (La, Ce)2[CO3]3.8H2O (Na, Ca)8[S2|(AlSiO4)6] Ca[Al2Si4O12].4H2O (Ru, Os)S2 CuAsS CaAl2[(OH)2|Si2O7].H2O MgAl2[(OH)2|(PO4)2] (Na, Ca)8[S2|(AlSiO4)6] (Na, Ca)8[S2|(AlSiO4)6] SiO2 (Na,Ca)2Mg5[(OH,F)2|Si8O22] Ca[Al2Si4O12].2H2O . – FeOOH K(Li, Al)3[(OH,F)2|(Si, Al)4O10] K(Mg, Fe2+)3[(OH,F)2|(Al, Fe3+) Si3O10] SiO2 SiO2.nH2O K[AlSi2O6] HgS + ZnS FeTiO3 in TiO2 FeAs2 (Na, Ca)2[(Al, Si)9O18].8H2O Cu2[OH|PO4] SiO2 Ca(Fe, Mn2+)2Fe3+[O|OH|Si2O7] . – FeOOH in . – FeOOH PbCu[(OH)2|SO4] CoCo2S CoCo2S . – PbO K(Fe2+, Al, Li)3[(OH, F)2|(Si, Al)4O10] (Na, Ca)(Al, Li)3Al6[(F,OH)|(OH)3|(BO3)3|Si6O18] K(Li, Al)3[(OH, F)2|(Si, Al)4O10] Mg6[(OH)8|Si4O10] Mg3[(OH)2|Si4O10] FeAs2 C Tl[AsS2] luskasti železovec Fe3+ 2O3 lutecit SiO2 luzonit Cu3AsS4 mackinawit FeNiS mačje oko 1. BeAl2O4 , 2. SiO2 mačje srebro Kal2[(OH)2|AlSi3O10] mačje zlato KAl2[(OH)2|AlSi3O10] maghemit . – Fe3+ 2O3 Fe2+Fe2 3+O4 magnetit magnetni kršec FenSn+1 3+O4 magnezijev ferit MgFe2 magnezijev kromit MgCr2O4 magnezijev turmalin (Na, Ca)Mg3Al6[(OH, F)|(OH, O)3|(BO3)3|Si6O18] magnezijeva sljuda KMg3[(F, OH)2|AlSi3O10] magnezijeva železova sljuda K(Mg, Fe2+)3[(OH, F)2|(Al, Fe3+) Si3O10] magnezit Mg[CO3] 3+O4 magnoferit MgFe2 magnokromit MgCr2O4 malahit Cu2[(OH)2|CO3] manganit . – MnO(OH) manganolit Ca(Ca, Mn)Mn3[Si5O15] manganomelan (Ba, H2O)2Mn5O10 manganov epidot Ca2(MnFe3+)(Al, Mn)2[O|(OH)|SiO4|Si2O7] manganova pena Mn-oksidi margarit (Ca, Na)Al2[(OH)2|(Si, Al)4O10] marialit Na4[Cl|Al3Si9O24] markazit FeS2 marmatit (Zn, Fe)S martit Fe2O3 masikot ß – PbO medeni topaz Al2[(F, OH)2|SiO4] mejonit Ca4[CO3|Al6Si6O24] melakolit CuO melanit Ca(Fe3+, Ti)2[SiO4]3 melanterit Fe[SO4].7H2O melilit (Ca, Na)2(Mg, Al)[Si2O7] melit Al2C6[COO]6.16H2O melnikovit FeFe2S4 meroksen K(Mg, Fe2+)3[(OH, F)2|(Al, Fe3+) Si3O10 mesečev kamen 1. (K, Na)[(Si, Al)4O8] 2.(Na, Ca)[(Si, Al)4O8] metacinabarit HgS metahalloysit Al4[(OH)8|Si4O10] mezolit Na2Ca2[Al6Si9O30].8H2O Mg2(Mg,Fe3+,Al) [(OH)2|(Si,Al)4O10]. Mg0,35(H2O)4 miargirit AgSbS2 mikroklin K[AlSi3O8] mikrolit (Ca, Na)2(Ta, Nb)2(O, F, OH)7 millerit NiS milni kamen Mg3[(OH)2|(Si, Al)4O10].(Ca, Na)x(H2O)y mimetezit Pb5[Cl|(PO4)3] 3+O4 minij, minium Pb2+Pb2 minnessotait (FeMg)3[(OH)2|Si4O10] mirabilit Na2[SO4].10H2O mlečni opal SiO2.xH2O mlekovec SiO2 modra galica Cu[SO4].5H2O modri azbest Na2Fe3 2+Fe2 3+[(OH)2Si8O22] modri beril Al2Be3[Si6O18] moissanit SiC molibdenit MoS2 molibdenov sijajnik MoS2 molibdit MoO3 monacit (Ce, La, Nd)[PO4] montebrazit (Li, Na)Al[(OH, F)|PO4 ] monticellit (Ca, Mg)[SiO4] montmorillonit (Al1,67Mg0,33)[(OH)2|Si4O10]. Na0,33(H2O)4 mordenit (Na, Ca, K)6[AlSi5O12]8.28H2O morganit Al2Be3[Si6O18] morion SiO2 morska pena Mg8[(OH)2|Si6O15]2. 12 H2O morska sol NaCl mullit AlAl1+x[O|Si1–xO4–x/2] x . 0.2 muskovit KAl2[(OH)2|AlSi3O10] mutmanit AgAuTe2 nagyagit Pb(Pb,Sb)[S2(Au, Te)] nakrit Al4[(OH)8|Si4O10] nasturan UO2 natrijev glinenec (Na, Ca)[(Si, Al)4O8] natrijev kalcijev glinenec (Na, Ca)[(Al, Si)4O8] natrijev ortoklaz (Na, K)[(Si, Al)4O8] natrijev soliter Na[NO3] natrijeva sljuda NaAl2[(OH)2|AlSi3O10] natrinitrit Na[NO3] natrit . – Na2[CO3] natroalunit NaAl3[(OH)6|(SO4)2] natrolit Na2[Al2Si3O10].2H2O natron . – Na2[CO3] naumanit . – Ag2Se nefelin (Na, K)[AlSiO4] nefrit (Na, Ca)2Mg5[(OH, F)2|Si8O22] nemalit Mg(OH)2 nepouit (Ni, Mg)6[(OH)8|Si4O10] nikelin NiAs nikljev antigorit (Mg, Ni)6[(OH)8|Si4O10] nikljev kršec NiAs nikljev saponit (Mg,Ni)3[(OH)2|(Si, Al)4O10].(Ca, Na)x(H2O)y nikljev sijajnik NiAsS niobit (Mg, Fe, Mn)(Nb, Ta)2O6 niter K[NO3] nitratit Na[NO3] nontronit Fe2 3+[(OH)2|(Si, Al)4O10]. Na0,3(H2O)4 nordmarkit 4Al2[O|SiO4]. AlMn2 2+O3OH noumeit (Mg, Ni)6[(OH)8|Si4O11] nozean Na8[SO4|(AlSiO4)6] nsutit Mn(O, OH)2 odinit (Fe2+, Mg, Al)5[(OH)8|(Si, Al)4O10] oktaedrit TiO2 oligoklaz (Na, Ca)[(Si,Al)4O8] oligonit (Fe, Mn)[CO3] olivin (Mg, Fe)2[SiO4] omfacit (Ca, Na)(Mg, Al)[Si2O6] oniks SiO2 3+O4 opakit, opakinit Fe2+Fe2 opal SiO2. nH2O oranžit Th[SiO4] orientalsko mačje oko BeAl2O4 ortit Ca(Ce, La, Y)Fe2+(Al, Fe)2[O|OH|SiO4|Si2O7] ortoklaz (K, Na)[(Si, Al)4O8] osmiridij Os+Ir ottrelit (Mn2+, Fe2+, Mg)Al2[O|(OH)2|SiO4] paladij Pd paligorskit (Mg, Al)4[OH|(Si, Al)4O10]2.8H2O pandermit Ca4B10O19.7H2O paragonit NaAl2[(OH)2|AlSi3O10] pargasit NaCa2Mg4Al[(OH)2|Al2Si6O22] patronit VS4 pearceit (Ag, Cu)16As2S11 pektolit Ca2Na[OH|Si3O8] pelosiderit Fe[CO3] penantit Mn2Al[(OH)2|AlSi3O10].(MnAl)3(OH)6 penin (Mg, Fe2+Al)3[(OH)2|AlSi3O10].(MgFe2+Al)3(OH)6 pentlandit Fe(Ni, Fe)8S8 peridot Mg2[SiO4] periklaz MgO peristerit (Na, Ca)[(Si, Al)4O8] perovskit CaTiO3 pertit (K, Na)[(Si, Al)4O8] in (Na, Ca)[(Si, Al)4O8] petalit LiAl[Si4O10] petzit Ag3AuTe2 phillipsit (Ca, Na, K)2[Al6Si11O32].12H2O piemontit Ca2(Mn3+Fe3+)(Al, Mn3+)2[O|(OH)|SiO4|Si2O7] pigeonit (Mg,Ca, Fe2+)[Si2O6] pikotit CrAl2O4 pilolit Mg6[(OH)8Si4O10] pinit KAl2[(OH)2|AlSi3O10] pinolit Mg[CO3] piralspit (Mg, Fe, Mn)3Al2[SiO4]3 pirargirit Ag3[SbS3] pirit FeS2 pirofilit Al2[(OH)2|Si4O10] piroklor (Ca, Na)2Nb2(O, OH, F)7 piroksen AB[Si2O6] piroluzit ß – MnO2 piromorfit Pb5[Cl|(PO4)3] pirop Mg3Al2[SiO4]3 pirostilpnit Ag3[SbS3] pirotin, pirotit FenSn+1 plagioklaz npr. (Na, Ca)[(Si, Al)4O8], (Ca, Na)[( Al,Si)4O8] plagionit Pb5Sb8S17 platina Pt 3+O4 pleonast MgFe2 plumozit Pb5Sb4S11 podolit Ca5[(F, Cl, OH)|(PO4)3] polianit ß – MnO2 polibazit (Ag, Cu)16Sb2S11 polidimit NiNi2S4 polihalit K2Ca2Mg[SO4]4.2H2O powellit Ca[MoO4] prazem SiO2 prehnit Ca2Al[(OH)2|AlSi3O8] priceit Ca4B10O19.7H2O proklorit (Mg, Fe2+Al)3[(OH)2|AlSi3O10].(MgFe2+Al)3(OH)6 in proustit Ag3[AsS3] psevdowollastonit Ca3[Si3O9] psilomelan (Ba, H2O)2Mn5O10 pumpellyt Ca2(Mn2+, Fe, Mg)(Al, Fe, Mn3+)2[O|OH|H2O|SiO4|Si2O7] pyrrhit rammelsbergit rankinit razorit rdeča okra rdeči bakrenec rdeči železovec realgar renardit renierit riebeckit ripidolit rjavi svitoglav rjavi železovec rodohrozit rodonit rogovača romanechit rosickyt rosinka rosolit roževec roževinasto srebro rubelit rubin rubinov spinel rumena okra rumeni svinčenec rusi svitoglav rusi železovec rusko steklo rutil sadra sadrenec safir safirin saflorit salit salmijak samorodno živo srebro sanidin sankovit saponit (Ca, Na)2Nb2(O, OH, F)7 NiAs2 Ca3[Si2O7] Na2[B4O6(OH)2].3H2O Fe3+ 2O3 Cu2O Fe3+ 2O3 As4S4 Pb[(UO2)4|(OH)4|(PO4)2].7H2O (Cu, Zn)11Fe4(Ge, As)2S16 Na2Fe2 3+Fe2 3+[(OH)2Si8O22] (Mg, Fe2+Al)3[(OH)2|AlSi3O10].(MgFe2+Al)3(OH)6 . – FeOOH . – FeOOH in .-FeOOH Mn[CO3] Ca(Ca, Mn)Mn3[Si5O15] Na<0,5Ca2(MgFe2+)4(AlFe2+Fe3+)[OH|(Si, Al)4O11] BaMn2+Mn4 9+O20.3H2O . – S Mn[CO3] Ca3Al2[SiO4]3 SiO2 AgCl (Na, Ca)(Al, Li)3Al6[(OH, F)|(OH)3|(BO3)3|Si6O18] Al2O3 MgAl2O4 . -FeOOH in .-FeOOH Pb[MoO4] 3+O3 Fe2 3+O3 Fe2 KAl2[(OH)2|AlSi3O10 TiO2 Ca[SO4].2H2O Ca[SO4].2H2O Al2O3 1. (Mg3,5Al3,5)Al[O2|Al4,5Si1,5O18] 2. (Na,K,Ca)8[(SO4,S)2|(AlSiO4)6] CoAs2 CaMg[Si2O6] NH4Cl Hg (K, Na)[(Si, Al)4O8] HgS Mg3[(OH)2|(Si, Al)4O10].(Ca, Na)x(H2O)y sard SiO2 sardoniks SiO2 sassolit B(OH)3 scheelit Ca[WO4] schwatzit Cu12Hg[S|(Sb, S3)] senarmontit Sb2O3 sepiolit Mg8[(OH)2|Si6O15]2. 12H2O sera s sericit KAl2[(OH)2|AlSi3O10] serpentin Mg6[(OH)8Si4O10] sfalerit ZnS sfen CaTi[O|SiO4] sheridanit (Mg, Fe2+Al)3[(OH)2|AlSi3O10].(MgFe2+Al)3(OH)6 siderit Fe[CO3] siegenit CoNi2S4 sijajni železovec Fe3+ 2O3 sillimanit Al[6]Al[4][O|SiO4] silvanit AgAuTe4 silvin KCl skapolit npr. Ca4[CO2|Al8Si24O48], Na4[Cl|Al3Si9O24] skolecit Ca[Al2Si3O10].3H2O skoril (NaCa)(Fe2+Fe3+)3Al6[(OH,F)|(OH,O)3|(BO3)3|Si6O18] skorjasti sfalerit (Zn,Fe)S skorodit Fe3+[AsO4].2H2O skuterudit CoAs3 sljuda npr. KAl2[(OH)2|AlSi3O10] smaltit CoAs3 smaragd Al2Be3[Si6O18] smaragdit Ca2(Mg, Fe)5[(OH)2|Si8O22] smirek Al2O3 smithsonit Zn[CO3] soda . – Na2[CO3] sodalit Na8[Cl2|(AlSiO4)6] sokolje oko SiO2 sončni kamen (Na,Ca)[(Al,Si)4O8] spekularit Fe3+ 2O3 spessartit Mn3Al2[SiO4]3 spinel, špinel npr. ZnAl2O4, FeAl2O4 spodumen LiAl[Si2O6] srebro Ag srebrov sijajnik Ag2S stanin Cu2FeSnS4 stavrolit 4Al2[O|SiO4]. AlFe2 2+O3(OH) steatit(2) Mg3[(OH)2|Si4O10] stefanit Ag5[S|SbS3] stibianit Sb3+Sb2 5+O6(OH) stibiokonit Sb3+Sb2 5+O6(OH) stibioluzonit Cu3SbS4 stibiopaladinit Pd5Sb2 stibnit Sb2S3 stilbit (Na, Ca)9[(Si, Al)36O72].27H2O stilpnomelan K(Mg, Fe)8[(OH)8|(Si, Al)12O28].2H2O stišovit SiO2 stolzit ß – Pb[WO4] strontianit Sr[CO3] suksinit Ca3Al2[SiO4]3 svinčev sijajnik PbS svinčeva okra ß – Pb O šamozit, chamosit (Fe2+, Mg)3[(OH)2|AlSi3O10].(Mg, Fe2+, Al)3 (OH)6 šandit Ni3Pb2S2 šorlit (Na, Ca)(Fe2+Fe3+)3Al6[(OH, F)|(OH, O)3|(BO3)3|Si6O18] špargljevec Ca5[(Cl,OH)|(PO4)3] špinel, spinel npr. ZnAl2O4, FeAl2O4 šungit C taenit Fe+ Ni talk Mg3[(OH)2|Si4O10] tantalit (Fe, Mn)(Ta, Nb)2O6 tanzanit Ca2Al3[O|OH|SiO4|Si2O7] tefroit (Zn, Mn)2[SiO4] tenantit Cu12[S|(AsS3)4] tenardit . – Na2[SO4] tenorit CuO tetraedrit Cu12[S|(SbS3)4] težec Ba[SO4] thomsonit NaCa2[Al5Si5O20].6H2O tigrovo oko SiO2 tinkal Na2[B4O5(OH)4].3H2O tirkiz CuAl6[(OH)8(PO4)4].4H2O titanit CaTi[O|SiO4] titanov železovec FeTiO3 topaz Al2[(F, OH)2|SiO4] topazni kremen SiO2 torbernit Cu[UO2|PO4]2.11H2O torijanit ThO2 torit (Th,U)[SiO4] trakovec Ca2(Mg, Fe)5[(OH)Si8O22] tremolit Ca2Mg5[(OH, F)2Si8O22] 3+O4 trevorit NiFe2 tridimit trifan trifilin, trifilit troilit tulit tungstenit tungstit turgit turingit turkiz, tirkiz turmalin tyuyamunit ulexit ullmannit ulve spinel uralit uranilsulfat uraninit uranmikrolit uranofan uranopilit uranotil uranova okra uranova smola uvanit uvarovit vad valentinit vanadinit vaterit verdelit vermikulit vernadskit vezuvianit, vezuvian vezuvov granat violait vivianit volborthit volframit volframova okra vorobevit wairakit SiO2 LiAl[Si2O6] LiFe[PO4] FeS Ca2Al3[O|OH|SiO4|Si2O7] WS2 WO3.H2O Fe2O3 . xH2O Fe2Al[(OH)2|AlSi3O10](Fe, Al)3(OH)6 CuAl6[(OH)8(PO4)4].4H2O npr. Na, Ca)(Fe2+Fe3+)3Al6[(OH, F)|(OH, O)3|(BO3)3|Si6O18], (Na, Ca)(Al, Li)3Al6[(OH, F)|(OH)3|(BO3)3|Si6O18], (Na, Ca)Mg3Al6[(OH, F)|(OH, O)3|(BO3)3|Si6O18] Ca[UO2|VO4]2.6–8H2O CaNa[B5O6(OH)6].5H2O Ni(As,Sb)S Fe2TiO4 Na<0,5Ca2(Mg.Fe2+)4(AlFe2+Fe3+)[OH|(Si, Al)4O11] [(UO2)6|(OH)10|SO4].12H2O UO2 (U, Ca, Ce)2(Ta, Nb)2(O, OH, F)7 Ca[(UO2)2|(OH)2 |( Si2O6)]. 5H2O [(UO2)6|(OH)10|SO4].12H2O Ca[UO2|OH |( SiO3)]2.5H2O U-Th-Pb oksidi UO2 [(UO2)2|V6O17].15H2O Ca3Cr2[SiO4]3 Mn - oksidi Sb2O3 Pb5[Cl|(VO4)3] Ca[CO3] (Na, Ca)Mg3Cr6[(OH, F)|(OH, O)3|(BO3)3|Si6O18] Mg2(Mg, Fe3+, Al)[(OH)2|(Si, Al)4O10]. Mg0,35(H2O)4 Cu3[(OH)4|SO4] Ca19Al10(Mg, Fe)3[(OH, F)10|(SiO4)10(Si2O7)4] K[AlSi2O6] (Ca, Fe)(Mg, Fe)[Si2O6] Fe2+ 3[(PO4)2].8H2O B3+[V5+O4 ]. H2O (Fe, Mn)WO4 WO3.H2O Al2Be3[Si6O18] Ca[AlSi2O6]2.2H2O wavellit Al3[(OH)3|(PO4)2].5H2O wehrlit Bi + Te wiliamsit Mg6[(OH)8|Si4O10] willemit Zn2[SiO4] witherit Ba[CO3] wollastonit Ca3[Si3O9] wulfenit Pb[MoO4] wurtzit ZnS yenit Ca(Fe, Mn2+)2Fe3+[O|OH|Si2O7] yugawaralit Ca[Al2Si4O12].4H2O zelena galica Fe[SO4].7H2O zelenec npr.(Mg, Fe2+Al)3[(OH)2|AlSi3O10].(MgFe2+Al)3(OH)6 zeleni bakrenec Cu2[(OH)2|CO3] zeolit npr. Na2[Al2Si3O10].2H2O, NaCa2[Al5Si5O20].6H2O zinnwaldit K(Fe2+, Al, Li)3[(OH, F)2|(Si, Al)4O10] zlatarska oslica SiO2 zlati amalgam Au + Hg zlati beril Al2Be3[Si6O18] zlato Au zoisit Ca2Al3[O|OH|SiO4|Si2O7] žad 1. (Na, Ca)2Mg5[(OH,F)2|Si8O22] 2. NaAl[Si2O6] železo Fe železova galica Fe[SO4].7H2O železova sljuda K(Mg, Fe2+)3[(OH,F)2|(Al, Fe3+) Si3O10] železov cvet Ca[CO3] železov kršec FeS2 železov sijajnik Fe3+ 2O3 železov spinel FeAl2O4 železov turmalin (Na, Ca)(Fe2+Fe3+)3Al6[(OH, F)|(OH, O)3|(BO3)3|Si6O18] živo srebro Hg živosrebrova svetlica HgS žveplo S žveplov cvet S Zbirka Slovarji Doslej izšlo 1996 Marjeta Humar s strokovnjaki za papirništvo PaPirniški terMinološki slovar) Milena Hajnšek - Holz, Primož Jakopin: odzadnJi slovar slovenskega Jezika Po ssk J 1997 Jože stabej slovensko-latinski slovar Po: MatiJa kastelec – gregor vorenc, dic tionarivM latino-carniolicvM (1680–1710) 1998 Peter Weiss slovar govorov zadrečke doline Med gornJiM gradoM in nazarJaMi: poskusni zvezek (a–H) ivanka šircelj-znidaršič (ur.) Besedišče slovenskega Jezika z oBlikoslovniMi Podatki 1999 več avtorjev: Pravni terMinološki slovar: do 1991, gradivo 2002 več avtorjev: Planinski terMinološki slovar (2002) 2005 Meta dobnikar, Marjeta Humar, simona Jarc, Miha Jeršek (ur.) geMološki terMinološki slovar drago kladnik, Milan orožen adamič, Franc lovrenčak (ur.) geograFski terMinološki slovar 2006 Maks Pleteršnik slovensko-neMški slovar. transliterirana izdaja. Uredila Metka Furlan vilko novak slovar stare knJižne PrekMUrščine več podatkov o slovarjih najdete na spletnem naslovu: http://zalozba.zrc-sazu.si Fotografija na ovitku: – prednja stran: guba v krednem flišu, dolina Nadiže (foto Jernej Pavšič) – hrbtna stran: Paladin (kaskia) bedici, zgornji karbon, Karavanke (foto Jernej Pavšič) slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slova slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slova slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slova slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slova slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slova slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slova slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slova slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slova slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slova slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slova slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slova slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slova slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slova slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slova slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slova slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slova slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slova 8.148 SIT / 34 € ISBN 961-6568-84-1 ISBN 961-6568-84-1 slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slova slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slova slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slova 9 7 8 9 6 1 6 5 6 8 8 4 5 slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji