w n York telo leto • »7.00 celo leto $7.00 GLAS NARODA The largest Daily in List slovenskih delavcev vAmeriki ■ f T -1 - e- — bmederaryday except SmimIojs and lege! Holiday«. 75,000 TELEFON: OHelsee, 3—8878 Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TEUTON: CHelsea 3—3971 No. 60. — Stev. 80. NEW YORK, MONDAY, APRIL 6, 1936.— PONEDELJEK, 6. APRILA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. PUCE SE ZE POSTAVLJA Z ZAVOJEVAWJEM ABESINIJE Ostanki abesinske armade se v neredu umikajo PROCES JE VELJAL DVA MILIJONA Stroški znašajo nad dva mil iona dolarjev.—Največ je izdala zvezna vlada. — Nagrada za aretacijo. TRENTOX, X. J., 5. aprila. —Bruno Richard Ilaupfmann, ki je bil zločinec že v Nemčiji in ki je nepostavno prišel v Ameriko, je bil za Združene države v zadnjih šestnajstih dramatičnih mesecih največja izguba v kriminalni zgodovini. Skupni stroški, katere je Hauptmann naprtil ameriškemu narodu, znašajo nad dva miljona dolarjev. ECKENER SE JE HUDO ZAMERIL DIKTATORJU Novega zeppelina ni hotel imenovati Hitler. — Le pod pritiskom je odletel z novim zrakoplovom na propagando. BERLIN, Nemčija, 5. apr. — Poveljnik zrakoplova Graf Zeppelin in zgraditelj najnovejšega zrakoplova Iiindeir burg, dr. Hugo Eckener, je pri nazijili prišel v nemilost zaradi svojega obnašanja tekom kampanje za volitve v državni abor. Ker ni hotel objaviti posebnega volit venega poziva, kot so napravili drugi odlični Nemci, je propagandni mini Največ je izdala zvezna via- ster dr. Goebbels na liste izdal da, da ga je zasledila in mu dokazala zločin. V ta namen je zvezna vlada izdala $800,000. Policija in nevvvorška sodišča so imela stroškov okoli četrt miljona dolarjev. Država New Jersey je za preiskavo in sodnijsko obravnavo potrošila $162,713.94. ('asopisi so svojim poročevalcem plačali okoli $265,000; brzojavke in poročila po telefonu in kablu znesejo okoli $250.000. Država New Jersey bo plačala nagrado $25,000 o-sebam, ki so pokazale sled za Ilauptmannovo aretacijo. Koliko je izdal governer Hoffman za svojo preiskavo, ni znano, kakor tudi niso znani izdatki družili oseb, ki so vodile svojo preiskavo. Uradno je bilo dognano, da je bilo za Hauptniannovo preiskavo in ob sodbo izdanih $2,131.713.94. PERZIJA ODPOKLI-CALA DIPLOMATE WASHINGTON, D. C., 2. aprila. — Jeza, ki je tlela, oil- j kar sta dva policista v Klkton, | Md., v oktobru aretirala in vklenjenega odvedla na |X)li-cijsko stražnico perzijskega poslanika v Washingtonu Gba-fer Djalala, je sedaj prišla na dan. Perzija, ali, kot se sedaj i" menuje, Iran, je Združenim dr žavam obrnil? hrbet in zaprla svoje jioslaništvo v Washingtonu in vse konzulate po Zdr-ženih državah. Diplomati v Washingtonu in konzuli -v New Yorku in Chieagu so pospravili svoje stvari in bodo v nekaj dneh odpotovali. Državni tajnik Cordell Hull se je zaradi tega dogodka sicer opravičil pri perzijski vladi, toda pripomnil je, da se mora* jo tudi tuji diplomati r?.^nati po ameriških postavah. Odpoklic diplomatskih zastopnikov že ne pomeni preki-njenja diplomatskih odnosajev tajna naročila, da o dr. Ecke" iierju, kakor tudi o novem zrakoplovu Hindenburgu ničesar ne objavljajo. V svoji kampanji so naziji naprosili vsakega odličnejšega Nemca, da v časopisih objavi svoj poziv na narod. In tej prošnji so tudi vsi večinoma ustregli. Dr. Eckener pa, ki je v svojem mišljenju zelo neodvisen, je to odklonil, rekoč, da ni politik. To je razjezilo nazi-je, ki so se poleg tega še spomnili, da je v predsedniških volitvah leta 1932 podpiral Hin-denburga proti Hitlerju. Naziji tudi vedo, da je dr. Eckener le s protestom dovolil, da sta se zrakoplova Graf Zeppelin in llindenburg udeležila kampanje ipri zadnjih volitvah. Vse to je tudi nazijski vladi dalo dovolj povoda, da je prepovedala dr. Eckenerju, da bi vodil zrakoplov llindenburg na prvi vožnji v Rio de Janeiro in ga bo mesto njega vodil kapt. Lah man, dr. Eckener pa je na krovu samo kot potnik. MLAD NAZUEC UBIT GRADEC, Avstrija, 5. aprila. — Štirje moški so od zadej ustrelili mladega nazija, po i menu Kralič, ko se je s kolesom peljal po cesti. Dva napadalca sta bila aretirana. zahtev Združenih držav, ko je v nemirih v Teheranu L 1924 poulična druhal ubila ameriškega podlkonzula Roberta W. Imibrieja. Tedaj so Združene države zahtevale naslednje: — Perzija se more opravičiti; mora plačati podkonzulovi vdovi $60,000; kaznovati one, ki so krivi uboja; častna straža z dvema generaloma za spremstvo trupla do pristani- DEL. TAJNICA _GOVORI OSEBI Miss Perkins navaja podatke o svojem potomstvu in možitvi. — Njeni predniki so bili Angleži. WASHINGTON, D. C., 5. aprila. — Delavska tajnica je v d veli pismih odgovorila na 4'politične govorice*' o svojih družinskih zadevah. V enem pismu pravi Miss Perkins, da je bila rojena 10. aprila, 1882 v Bostonu in da je odgovorila na tozadevno vprašanje Mrs. W. MacMillan iz New Yorka, ki jo je prosila, da ji odgovori, kaj je resnice na govoricah, da ni bila rojena v Ameriki in da je židovskega pokoljenja. Miss Perkins pravi, da so se njeni predniki po očetu in po materi naselili v Ameriki že »v 17. stoletju in da so prišli iz Anglije. Njen praded John Perkins je prišel v Ameriko leta 1660 in se je naselil v Ipswich, Mass. Predniki njene matere pa so tudi prišli s Škotskega v 17. stoletju. V svojem drugem pismu na Charlesa F. Woods iz Riverside, Cal., pravd Miss Perkins, da je bila 26. septembra, 1913 poročena s Paulom Wilsonom v New Yorku. MORNARIŠKA POGODBA ZA PET LET Ko se je posebni poslanik predsednika Roosevelta, Norman If. Davis, vrnil iz Londona z mornariške konference, je rekel, da do 1941 ne bo treba nove mornariške pogodbe. Pogodbo so podpisale Anglija, Francija in Združene države. Davis ipa pravi, da upa, da boste pogodbo vkratkem tudi podpisali Italija in Japonska. šča; v njegovo čast 11 strelov med obemMdržavama, kajti a-liz topa in $110,000 za križarko, meriško poslaništvo še vedno . ki je bila iz Amerike poslana, ostane v Teheranu. Ida prepelje podkonzulovo tru- JPenijs asB^dor ni pozabila plo v Ameriko. CVETNA NEDELJA V RIMU VATIKAN, 5. aprila. — V mnogih desetletjih je bil Cvetno nedeljo Rim najbolj prazen. Tudi letos je družina Bre-sca iz San Remo papežu Piju izročila palmo. Družina Bre-sca že od leta 1585 vsako-Cvetno nedeljo izroči palmo iz svojega vrta. Ob "velikonočnem času navadno vsako leto pride v Rim veliko ^število turistov in romarjev, letos pa jih je bilo izvanredno malo. Na prigovarjanje kardinalov in svetovalcev se je papež Pij odločil, da bo šel v juniju na grad Gandolfo, kjer bo ostal štiri mesece. V letošnjem Koledarja je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale Ihabitelie TRAGEDIJA SLOVENSKIH ZAKONCEV Včeraj zjutraj je znani slovenski soboslikar Mr. Anton Birk zaduhal v svoji hiši, 6145 Linden St., Brooklyn, N. Y., plin. Stopil je v prvo nadstropje* kjer sta stanovala zakonca Podboršek. Ker sta vrata na trkanje niso hotela odpreti, je pozval policijo, ki je vdrla v stanovanje. Nudil se jim je«pre-tresljiv prizor: kuhinja je bila prenašičena s plinom. Na tleh na žimnici sta ležala v objemu Joseph Podboršek in njegova žena Enima. Bila sta mrtva. Na mizi je bilo pismo, v katerem sta sporočila sorodnikom in prijateljem vzrok svojega strahotnega sklepa. Lani jima je umrla osemletna hčerka Em ma, in tega udarca nista mogla preboleti. Joseph Podboršek ("Sot-larjev" iz Domžal) je bil star devetintrideset let. Bil je simpatičen mož ter je bil svoječa-sno velika opora slovenskega pevskega in dramatičnega dru-štva "Domovina". Šaljivih vlog, ki jih je mojstrsko kreji-ral na odru, ne bo newyorska slovenska javnost tako kmalu pozabila. Njegova žena Emma (Grbčeva) je bila stara šele devetindvajset let ter zadnje čase ni bila posebno dobrega zdravja. Oba sta bila splošno priljubljena. Trupli ležita v pogrebnem zavodu Stenger, 291 St. Niclio-1 Rusija na svoji vzhodni meji las Ave., Ridgewood. Pogreb velikansko armado. Na man RDEČA ARMADA PROTI VSEM SOVRAŽNIKOM Ruska armada je dovolj močna, da odbije vsak i japonski napad. — 400 tisoč vojakov je pripravljenih« MOSKVA, Rusija, 5. aprila. — Vojna nevarnost na Daljnem Iztoku je večja, kot kdaj poprej. Zadnji spopad med Mongoli in Mančukuanci je bil tako resen, da je izgledalo, kot da se je že pričela prava vojna. Po japonskih poročilih je bilo tekom enega leta nad sto uličnih obmejnih spopadov. Ali bo prišlo do vojne med Mančukuo in Zunanjo Mongolijo f Mnogo važnosti je zvezanih s tem vprašanjem, kajti Mančukuo pomeni Japonsko in Zunanja Mongolia sovjetsko Rusijo. Josip Stalin je prejšnji mesec rekel časnikarskemu j>oro-čevalcu Rovu Howardu, da bi Rusija napad na Zunanjo Mongolijo smatrala za povod za -vojno. Stalin nikdar ne govori, da ne bi v resnici mislil, kar pove. Vsled tega je jasno, da bo Japonska imela vojno z Rusijo, ako napade Zunanjo Mongolijo. Ali pa Japonska želi imeti to vojno? Tudi najzagrizenejši japon-jski militaristi vedo, da ima bo v sredo dopoldne. Številnim sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. DEČEK USTRELIL MATER PASSAIC, N. J., 5. aprila. — Enajst let stari Mioliacl Koroteff je z revolverjem u-strelil svojo 35 let staro mater Antoinette Koroteff. Policiji je deček povedal, da jo je ustrelil, ker -se je bal, da ga bo mati natepla, ker opoldne ni hotel jesti juhe. *4Rekel sem ji," je pripovedoval deček," da bom jedel juho, ako mi obljubi, da me bo po šoli vzela v park, da bom jahal ponija. Pa ni hotela obljubiti." Ker se je bal kazni, je šel v sosedno sobo in je s police vzel očetov revolver. "Ko sem videl, da hoče vzeti palico in me natepsti, sem jo ustrelil." Ustrelil je samo enkrat in krogla je mater zadela v glavo. Bila je na mestu mrtva. Državni pravdnik Arthur C. Dunn bo proti dečku vložil obtožbo zaradi umora po prvem redu. Zaradi svoje mladosti pa bo najbrže izročen mladinskim oblastim. džurski meji ima danes Rusija najmanj 400,f>00 vojakov, ki so preskrbljeni z vsem potreb-Jnim za moderno vojevanje. V treh lefili je Rusija izpre* menila transsrbirsko železnico iz enotirne v dvotirno in skoro dokončala novo železnico bolj proti severu do Vladivostoka. Rusija ne bo pričela vojne, dokler ne bo k temu prisiljena. Konečno odločitev v tem ima Japonska. Toda vpričo sedanje vojaške moči Rusije bo tudi največji militarist premislil, predno bi hotel vdariti na Rusijo. Je premočna, da bi ji mogla Japonska do živega, zato navzlic obmejnim spopadom na vojno na Daljnem Iztoku skoro ni mogoče misliti. LAKOTA PRETI MONGOLU! KALGAN, Kitajska, 5. apr. — Notranji Mongoliji, ki bo pozor išče bojev, ako pride do vojne med Rusijo in Japonsko, preti velika lakota, ker je v letošnji nenavadni hudi zimi zmrznilo mnogo domače živine. V spominu najstarejših ljudij je bila letos najhujša zima. — Zmrznilo je do 80 odstotkov živine. In še sedaj pokrila deželo debela odeja snega. ZA VZDRŽEVANJU REDA IN MIRU V ZAVZETEM OZEMLJU B 0 RABILA ITALIJA POL MILIJONA VOJAKOV Italijani so zavzeli važno postojanko Quoram. — Po trdovratnem boju je bila glavna sila cesarjeve armade pDražena. — Pet italijaWskih letal je obstreljevalo glavno mesto. — Zadnja in odločilna bitka se bo začela konci tega tedna. RIM, Italija, 5. aprila. — Ob deseti obletnici fašističnega mladinskega gibanja je govoril italijanski ministrski predsednik tisočerim laškim otrokom ter posno izjavil, da je končna zmaga v Abesiniji v italijanskih rokah. Malo prej je bil brzojavil maršal Badoglio, da je scila osebna armada abesinskega cesarja strahovito poražena pri jezeru Ahangi. Abesinci beže v paničnem strahu proti jugu, in zasledujejo jih vsa italijanska letala, ki so zaenkrat na razpolago. — Včeraj je prvi armadni zbor zopet zočel prodirati proti jugu. Italijani so dosegli sovražnika ter uničili zadnje ostanke cesarjeve garde. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da bo v teku par dni italijansko armadno vodstvo v Vzhodni Afriki zadalo zadnji in odločilni udarec Abesincem. V akcijo bodo stopila vsa letala, s katerimi razpolaga armadno vodstvo v Afriki. Istočasno z zračnim napadom bo uvedel general Graziani ofenzivo pri Saša Haneh na južni fronti ter zasedel trikot med Harrarjem, Džižigo in Diredavo. Mussolini pošilja vAfriko nadaljne oddelke vojaštva. Ako se mu bo posrečilo zavzeti vso Abesini-jo, bo potreboval v zavzetem ozemlju najmanj pet-stotisoč mož, ki bodo vzdrževali mir in red. Predobro namreč ve, da Abesinci ne bodo mirovali, četudi jim Italijani zasedejo deželo. ASMARA, Abesinija, 5. aprila. — Armada, kateri poveljuje neguš Haile Selasise, je bila poražena južno od Ašangi jezera ter v neredu beži proti jugu. Kolikor je italijanskih aeroplanov na severni fronti, zasledujejo in bombardirajo bežečo armado. Abesinci so se trdovratno upirali italijanskemu prvemu armadnemu koru, toda so se slednjič morali umakniti proti goram Addi Assel in Ghergi. Maršal Badoglio je razbil zadnjo armado, ki je branila cesto proti Addis Ababi. Quoram, ki so ga Italijani zavzeli, se nahaja 1 5 milj južno od Ašangi jezera in je največje strategične važnosti. Cesar Haile Selassie je do zadnjega časa imel v Quoramu svoj glavni stan. Odločilna bitka se je vršila dva dni v dolini Me-can, južno od Mai Ceu. Po nesrečni bitki pri Ašangi jezeru se je cesarjeva armada še enkrat zbrala in postavila sovražnika v bran, toda se ni mogla ustavljati silovitemu ognju italijanskih baterij. Bežeči Abesinci so odmetali orožje in municijo. Kot poroča maršal Badoglio, \so imeli Abesinci velikanske izgube in so na bojišču pustili več tisoč pušk, mnogo strojnic in 8 topov. ADDIS ABABA, Abesinija, 5. aprila. — Pet italijanskih aeroplanov je 45 minut bombardiralo! Addis Ababo in s strojnicami obstreljevalo letali* šče. Povzročena škoda je sicer neznatna, toda mo-e ralni učinek je velik. Po mestu je nastala velika zmešnjava, kajti v me* sto je na sobotni sej m prišlo mnogo kmetov iz oko-* lice. 2 9 M T) D A New York, .Monday, April 6, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJ. R rA. 'Glas, Naroda" (A Corporation) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY fzank Saksrr, l're^ideot L. Benedlk, Trees. Flute of bnslneu of the corporation and addresses of above officers: SIC Wm* IS* Street, Itane rb tf Ma&haOan, New York City, N. ¥. "GLAS NARODA" (Voice mI the People) Issued Every Dar Crcept Sundays and Holidays Za celo leto velja sa Ameriko in Kanado .....................$6.00 Ea pol leta....................$3.00 Sa Četrt leta..................$1.30 Za New York za celo leto...... $7.00 Za pol leta....................$3.50 Za inozcmstro.za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lzTsemfii nedelj in praznikov -GLAS NARODA". 216 W. l£th Street. New York. N. Y. Telephone: CHelsem 3—3878 NEPOJASNENA ZAGONETKA A' petek zvečer je bil v državni kaznilnici v Trenton, New Jersey, usmreen na električnem stolu 'Bruno Richard Hanptmann. Bil je obsojen zaradi odvedbe in umora Lind-bergiiovogu otroka. Do zadnjega hipa je zatrjeval svojo nedolžnost. Po mnenju državnega pravdništva je bilo pa nabranih dovolj dokazov za njegovo krivdo. Hauptmannov odvetnik je vložil priziv proti smrtni obsodbi. Najprej pri najvišjem državnem in. naposled pri najvišjem zveznem sodišču. Vsi pozivi so bili zavrneni. O njegovi krivdi je dvomil governer države New Jersey ter je svoječasno odgodil za trideset dni izvršitev smrtne kazni, misleč, da se bo v tem času izpričala, če že ne njegova nedolžnost, že vsaj njegova neudeležba pri groznem zločinu. Rok je potekel, in Hauptmann bi bil moral že y torek nmreti. V zadnjem hipu je pa padel sum na drugega, in izvršitev smrtne kazni je bila zopet za tri dni odgodena. Medtem je pa veleporota razbremenila novega osumljenca vsake krivde, in Hauptmann je moral umreti. Ali je dolgotrajni proces s celimi -kupi dokazov in z ne-številnimi pričami (popolnoma razjasnil zag^netko odvedbe in umora? Pretežna večina javnosti je mnenja, da slučaj ni pojasnjen. In vse se zgraža nad gotovimi ljudmi, ki so skušali kovati iz Hauptmannove zadeve politični kapital. Bojazen, da bo s Hauptmanuom »vred šlo v grob precej nerazvozlanili zagcnetk in problemov, se je vresničila. Lindbergh - Hauptmannov slučaj bo ii"«brž uvrščen med nepojasnene zločine. Če je bil Hauptmann kriv, ga je popravici zadela kazen, ki jo določa postava za umor. Ce ni bil kriv, je pa zdaj vsekakor bolje zanj, kot da bi se še dalje igrali z njegovim življenjem. SAMUEL INSULL Gotovo se še spominjate častitljivega gospoda Samuela Xnsulla,*ki je bil pred let! spravil v Chicagi par tisoč ljudi ob vse njihove prihranke. Svoje veliko podjetje jo vodil nepošteno, in Uo jo prišel polom ter so delničarji izgubili milijone in milijone dolarjev, je Insrll Utre. Mata ee aampma obrnite na uae ea vea po jami' . JK preekrbime vm, bodiši prošnje ea povratna dovolje-fija, potne Uete, vieeje t» epioh veo, kar je aa potovanje pa-v majhiirejiem ban, in kar je glavna, aa najmanjše Nedriavijani maj ne odlašajo do eadrnjapa trenutka, ker prodno to doki m Washingfono povratno dovoljenja,, EE-EN-TMY PERMIT, trpi najmanj om mteeo. rišite *oroj takoj m breapladua navodila ki Vam. da boeto poceni in udobno SLOVEN1C PUBLISHING GO. SBtAXEL BUREAU. 216 West l&h Street . New Yorlc, JSJ.X, Rastoče reke In drveči ledeniki so v kakih tucat držav povzročili strašno škodo in prinesli mnogo gorja stotisočinam ljudi. Približno dvesto ljudi je utonilo, predno je visoko vodovje odteklo. Le v vzhodnih pokrajinah se škoda na življenju in lastnini ceni na več kot petsto miljonov dolarjev. Pittsburgh, veliko industriyalno središče v Pennsvlvaniji, ki je bilo nekoliko dni malone one-spobljeno vsled velike povod-nji, šteje s-vojo škodo na skoraj isti znesek. Deroča reka Ohio, ki je poplavila tri države, je spravila ob streho mnoRo tisoč ljudi in je prisilila zaprtje mnogih tovarn. Nevarnost bolezni in kug je povzročila mobilizacijo vseh (zdravstvenih iil sanitarnih sredstev v prizadetih pokrajinah. Neposredno vprašanje, u-stvarjeno ml povodnlji, je seveda rehabilitacija onih pokrajin, kjer je povod en j ponehala in preskrbovanje potrebnega prebivalstva z živežem in staniom. Vojska 250,000 WFA delavcev je bila nujno odposlana v središče popravljenih pokrajin, da pomagajo lokalne oblasti v delu rehabilitacije. Ameriški Rdeči Križ je apeliral za pomožni sklad treh miljonov dolarjev, ali zdi se, da 'je potrebna veliko večja vsota, da «e pride v okom obupnim potrebam žrtev velike povodu ji. To rešilno delo je sicer zdravo in plemenito, ali strokovnjaki in znanstveniki, ki opazujejo vsakoletne škodo biljonov dolarjev, bolj poudarjajo potrebo, da se nekaj stori za preprečen je in omejevanje povodu j i v bodočnosti. Oni uvide valj o, da od eni izmed glavnih vzrokov povodnji in prašnih viharjev je erozija prsti. Ceni se, da voda in veter odnaša vsako leto kakih 8000 miljonov ton vrhnje prsti v tej deželi. Vsled tega prst ne more pridržavati več deževnice in, ko nastane suša, vetrovi odnašajo raz rabljeno prst polu pustnih visokih planjav. Nekoliko načinov za kontrolo povodnji je bilo že uvedeno v prakso z velikim uspehom. Na primer, Norrisov jez Tennessee Valley Avtoritete shra-nja povodenjsko vodovje reke Clinch, ki zalaga vso državo. Boulder Dam. ki je takorekoč dogotovl^jeTi, l»o sli ran j al vodovje deroče reke Colorado in se to vodovje bo vporabljalo za irigacijo, vodovode, razvoj e-lektrične sile in kontrolo povodnji. Skoraj dogotovljen je tudi program za kontrolo povodnji reke Mississippi, in ka- ko dobro je načrt uspel v najbogatejši dolini na svetu, se je pokaralo ravno letos, ko smo imeli največje povodnji v zadnljem desetletju, kajti ogromna reka Mississippi je lepo ostala sredi svojih bregov in mirno odtekala svoje ogromno vodovje v zaliv. Konservacijski sistem v državi Ohio, ki vključuje sistem vodo shranjujoči h reservarjev ob reki Miami, tekoč"i skozi Dayton, ima namen končati vsako mogočnost povodni j i. Grand Goulee jez v reki Columbia v Washingtonn služi ob enem za irigacijo, razvoj električne 'sile in za kontrolo povodnji. Ali navzlic ogromnim stroškom za zgradnjo trli prepre-čilnih sredstev proti zdivja joči naravi treba potrošiti še mnogo1 več denarja za kontrolo povodnji. National Resource Committee, ki gleda naprej v bodočnosti z resno skrbjo, naz-znanja, da vse, kar se je storilo tu pa tam, ni še od daleč za-tlosti, da dežela sploh nima ni-kakega resničnega načrta za kontrolo povodnji ob večini rek v tej deželi, ki pretijo s vodnijo. Velika navarnost za življenje in lastnino najde se v glavni strugi reke Ohio, ene izmed naj-divjili rek vse dežele in poglavitnega povzročevatclja povodnji ob svojih noštevilnih pritokih. Isto velja za reko Connecticut in Merrimac v New England, kjer je tudi divjala nenavadna povoden j. Reka Ohio začenja ob mestu Pittsburgh naprej, ko se reki Mo-nongahela in Allegheny zlivata v eno mogočno reko; obe ti reki predstavljata stalno nevarnost, kjer ni nikake kontrole povodnji. Ravnotako je zgodovinska reka Potomac stalno nevarna za glavno mesto Washington. Letošnje katastrofe so oživile zanimanje za kontrolo povodnlji v širokem obsegu, zlasti- za preprečevanje povodnji vsled temeljitih vzrokov: erozije prsti. In predlaga se, da se ol »širne površine manj vred-Tijih poljedelskih zemljišč u-maknejo iz obdelovanja povrnejo k prejšnji rabi kot paše — nadalje govori se o ustvarjanju mogočnega zaščitnega pasu gozdovja od severa do juga skozi vso sredno deželo, o* gradnji teras in o l>oljših metodah obdelovanja zemlje. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. Dopisu Ali ste že naročili Slove ns k o - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JCGOSLAVUO % 2.75 ..... I c.:s .. $ 7.25 •n.75 mu H1N Din. 1M Din. 200 Din. 300 Din. M0 Dfo. 1000 Din. 2000 f ITALIJO Za $ ».25................. Ur 100 t 18.20___________Lir 200 $ 44.00 ______Lir 500 $ 87 M____Ur 1090 $174.00 _______Ur 2000 8280.00 _______Ur SOM KEM 8K CENE BEDAJ HITEO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Ispl&tiJo vetjih sseokor sot igormj BftveSeno, bodU ▼ ttnarjlb ali lirah dovoljujemo le bolje pogoje. ClLA f ASEEMSSJH DOLASJia ^ tt«■1 ■■ HMKit PNISU •*•«•••#•• 8 •m— - ..........9ioJ8 lil— - - ..........810.— 820,— " " 821.— M« _ M m m M oo m Mill Prejemnik dobi ▼ starem kraju i*pl»flk. v dolarjih. NUJNA NAKAIOLA IZVRŠUJEMO PO CABLB LBTTfB ZA PRISTOJBINO $L— , t ' BLOVEtUC PUBLISHING COMPANY »GIm Naroda" Forest City, Pa. Ne morem druj?aee, kakor e zgražajo nad tako lažnjivim do^iisom. Ni resnica, da je bilo krobotanje, ampak ])Opolnoma dostojno razgovarjanje med pričujočimi. Toda dobro čutim, kaj Vi mislite in ka tovo Vam ni ira cikate in namigavate in s t<*m hočete očrniti dobro ime osebe, katera Vas tako j»ri miru pusti kakor bi Vas sploh na svetu ne bilo. Zakaj niste Vi toliko gentlemana? Vi nadalje omenjate, da o polnoči je bila molitev az;ir, Jos. Verliovšek, Fr. Koc st.. Frank Koc ml.. Mike Turkovič. Anton Tomšič, Ana Iskra in Math PentaVec. — Samci: Jakob Markič, Mihael Skrinar in Matilda Pavlešič (bila začasno v vodi. ki je zalila kuhinjo). Mnogo naših delavcev je prizadetih, ker so začasno brez dela, nekateri pa za stalno. Po dvomesečni bolezni je u-mrl v Rock Springs, Wyo., Peter Bercich, star 56 let. Rojen je bil nekje pri Sv. Duhu. Od" gojen je (bil v starološki fari, odkoder je prišel #v Ameriko pred 26 leti. Zapušča ženo, pet hčera in dva sinova. Pet je mladoletnih. Bil je član dr. št. 18 JSKJ. Navidez so bre&i>omembne, so pa v ravnici tako značilna, da bi jih bilo škoda izročiti pozabi j en ju. * Pri Knoxville, Texas, je far-merja J. 11. Petra pri molžnji krava tako brcnila, da mu je prebila kost v kolenu. Navzlic strašnim bolečinam, ki jili je občutil, je v jezi z vso silo u~ daril kravo. Udaril jo je pa tako nesrečno, da je zlomil roko. ★ V Grceensboro, North Carolina. se nahaja med kaznciici, ki popravljajo ceste, tudi letni Bill Mornev. Uradnik, ki je pregledoval njegove papirje, je ugotovil, da je to že njegova 61. kazen. 61-krat je bil aretiran in kaznovan zaradi nerodnosti, ki jih je v pijanosti uganjal. Ja, žeja je res huda reč... Advertise in 'Glas4 Naroda" * Najlepše Velikonočno Darilo, ki ga morete poslati svojcem v do-movino, je denarna pošiljatev. Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila. SL0VENIC PUBLISHING C«- 216 West 18th Street New York 1 V Rockford, 111., ne «ve sodnik, kaj bi počel z Johnom Lar-sonom. Larson je šel v salon in zahteval časo piva. Morrisu Cor-tezu, ki mu je pivo prodal, je izročil bankovec, rekoč: — To ni pravi bankovec. To je denar, ki se ga poslužujejo igralci na odru. Cortez se je zasmejal, vrgel bankovec v register ter odštel Larsonu za štiri dolarje devetdeset centov drobiža. Naslednjega dne je nesel Cortez denar v banko, kjer so mu povedali, da pet dolarski bankovec ni pravi. Larsona so aretirali. Sodniku je s pričami dokazal, da je Corteza opozoril na ničvredni bankovec. * Po ulicah v Hou-tou, Texas, stil dirjali dve auibulanei. Šoferja sta s sirenami drug drugega preupila. Na vogalu sta se ambulančna 'vozova trčila. Oba šoferja sta bila ranjena. Bolnikoma, ki sta ju vozila, j«' pa-divja vožnja tako škodovala oziroma pomagala, da sta odšla ozdravljena peš domov. A V nekem sadovnjaku v Yakima, Washington, je lani zmrznilo odpadlo sadje ter se je začel v njem razvijati alkohol. Sadovnjak je letos poln ptič -pevk. ki padajo z vej in se sumljivo motovilijo jk> tleh. Med njimi so robini največji pijanci. * Župan mesta Denver, Colo., je dognal, da so njegovi policisti preveč debeli. Predpisal jim je dijeto ter razne telesne vežbe in jim naročil, da morajo na vsak način shujšati. Po treli tednih jih je dal stehtati. Razen dveh »o se vsi zredili za nekaj funtov. * V vojni se je večkrat zgodilo, da je bil kavaleristu konj pod sedlom ustreljen. Nekaj sličnega je doživel Gene Piersol v Brewster, Neb. V avtomobilu se je ač živel v hiši pri'njih. Babica se je strahovito prestrašila, ko je opazila, da ji je >il eln povoščeno platno in pri "edi je omokal. Odkašljav;il s o je in pljuval in bil obut v težke, mastne škornje, ki je z njimi vse pomazal. Kar štiri tedne ie bival del Prost se je tako razveselil, da ni hotel niti za trenutek počakati, da bi se le čim prej iz-nebil detla. Vtaknil je pismo v žep in odšel v pomočnikovo sobo, da mu ga izroči. Ded je sedel in pisal, ko je vstopil prošt. Pisal je neko pridigo, a je bil tako v zadregi, ko da bi pisal kako ljubezensko pismo. Komaj' se je premagal, da je povedal, kaj je pisal, ko ga je prošt vprašal, kaij je skril v miznico. Stari prošt je videl, da se bo deda zdaj iznebil in zato je bil bolj dober z njim. In prvikrat je začel razmišljati o tem, da je bil ded pač tak, kakršen je bil in da je postal pastor. Začel je deda izpraševati. T< da j mu jo ded vse pove-dal. Da ga je zmeraj tako ve -(. lilo pridigovati. Da je šel in je pri d i go val drevesom, kraj poti. ko .je hodil s svojo materjo beračit. Saj ni vedel, kako in v proštiji, ne da bi imel kai lela. Stari prošt m« ni mogel ( zakaj, a zmeraj je imel le to , . dovoliti, da bi bral iz cerkvenih: željo, da bi bil pastor in bi pri prever resen obraz m je bil kar kniiir> kakor ga tudi ni mogel j digoval divji na pogini radi gostili. čr-| T)11gtiti nf nih las. Dedu nikoli ne bi bilo tako dobro, če bi ne bil že zgodaj osivel. Tako je bil pa ko kak razbojnik in tak videz bi •oz dvoma ni spodoben za pastorja. pustiti na prižnico. Ded vel v hiši in molčal in pritoževal. Dozdevalo se je, da je imel tem dovolj posla, da je homa zasledoval babico. Bnhica je imela navado, da je sedevala Babica je večkrat pripovedo-] v po<1stna ^tari pro>t v četrtem tednu prejel od škofa pismo, kjer mu j<* bila prošnja uslišana. V tem pismu je bilo bržkone tudi neko pisanje za deda, da naj si poišče drugo •dužbovanje. zi-| Stari prošt ga je začudeno o ni vprašal, kako s«* je mogel šolati, ko je bil tako reven. In ded je vse povedal. Tn tako je none- izvedel, da .ie <1o v diru do vhoda parka 'Solitude', \ parku pa korakoma. "Kako prekrasno je tukaj! Takle park bi hotela imeti, — pa ta lični grad z balkoni in stopiči — divota! Tukaj bi mogel biti človek srečen!" Dernliof je nekoliko zaostal. Knez se je sklonil k njej ter je izkušal ujet: njen pogled. Njene oči so se mu smehljale in jiznova je vzkliknila: "Dražesten je ta gradi-j ček 'Solitude'." j V tej uri se je porodil v knezovi duši daletko-jsežon načrt in najvrelejša stra-t za liusinjo mu je objela srce. Kolikorkrat je prišel knez na konverzacijo ; k Veri Sepanovi, vsakokrat jo je prosil v šali : ar kapljic "strupa" iz njene stekleničice, v kar je smehljaje privolila, ne da bi kaj rekla na to. Ko pa je danes zopet prišel je dejala: "Mon princ, kaj vam pomaga teh par kapljic? — Ko ste se že navadili nanj, se morate povsem obdati - tem vonjem potem boste i-meli pravi užitek. Dovolite mi, da vam dain celo stekleničico na razpolago, kajti tega ne dobite nikjer." "Resnično, nekaj strašnega je na tej vonjavi." Vera se je nasmehnila. "Ah, česa vsega si ne izmišlja ta rafinirani Pariz v užitek po razkošju lilepečemu svetu! Ti parfumi vsebujejo vsi več ali manj snovi, ki vplivajo na živce ter se jih zato lahko privadimo. Človek jih potrebuje vedno več in več, dokler končno ne moremo niti dihati brez tega o-]lojnega vonja." "Opasen užitek to," je mrmral nekoliko prestrašen. "V sobi, napolnjeni s cvetjem, bi človek ne sedel, — tem umetnim vonjavam se pa uda jamo." Odtod torej ono čudovto občutje, ki se ga je polastilo nedavno, ko ji---aujaje ure in ure o njej. pritiskal robec na svoje čelo, robec, ki je celo ponoči izhlapeval sladki vonj njenega parfuma. "Kaj hočemo! Življenje je prekratko, da bi se človek odrekal slastem; moderno življenje zahteva modernih sredstev — a so še mnogo o-pasnejša, kot je to." Njemu pa se je vzbujala vest, kajti take ? t vari so mu bile zabranjene. Toda preveč je bil že v njeni oblasti, nazaj ni mogel več — njene oči so mu ukazovale. Naglo in nervozno je zgrabil steklenico, da bi jo odprl, Vera pi mu je smeje branila: "Nikari, tekočina bi se vam mogla razliti v žepu, in prehudi duh bi vam škodoval. Prosim, izvolite se za sedaj po-služiti mojeira falcona." (Dalje prihodnjič.) ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati''Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1 |Z BAGaJADA V STAMBUL , 4 knjige, a slikani, €27 strani Vsebina: Smrt Mohamed fimint; Karavana smrti; Na bega ▼ G oropa; Družba En Narr Cena ____________LM KRIŽEM PO JVTKOVSH 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Mlin; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Šamarih; Med Jezldl Cena __________________1.56 PO DIVJEM KIIRDISTANT 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: Amadlja; Bes i* Ječe; Krona sveta; Med drema ognjema Cena ---------------1 J5$ PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča ▼ soteski; Mirldlt; nfivpjba qo Cena ____________1j« SATAN IN ISKARIOT U knjig, a slikami. 1704 Vsebina: Izseljenci; Toma šetar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; ALmadeo; V treh cveta; Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 West 18th Street Izdajalec; Na lovu; Spet n* divjem za padu; Rešeni milijoni; Dediči Cena ______________L5t V GOBAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mohamedanski svetnik Cena .......................1.59 WIMTOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem za pada; Za iivljenje; NSo-či, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netora oporoka Cvm------- tiJ T I 4 knjige, a slikami. 597 strani Vsebina: Boj s medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bih, in njegova poslednja pot Cena _______ "Glas Naroda" New York, N. Y. * : WL39 New York, Monday, April 6, 1936 TWM L7TB0EBT 3IZJOVWr* ŽJTTtLT T9T7.W. 9 Kje je Eva? 29 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. OSEH UR MED SOMI V tajnem nemiru gre Ludvik in v nekaj minutali stoji pred kavarno. Pri vratih vidi napis: Vsak dan koncert. Njegovo s rce mu vtriplje do grla. Vstopi in takoj vidi, da je bil oder, na katerem je stal klavir, prazen. Malo bolj pomirjen sede k majhni mizi ter si pri natakarici naroči okrepčilo. Ko mu ga prien-.se, jo vpraša mimogrede: "Pri vratih je vendar oznanjen koncert. Kot pa vidim, še ni pričel." "Ne, gospod, prične se šele po dveh popoldne." "Tako, tako. Ali je samo klavirski koncerti" "Ne gospod, klavir in gosli. Imamo zelo dobro igralko na gosli, ki zanje mnogo priznanja. Pa tudi igralec na klavir zelo dobro igra, samo če hoče. Včasih pa tudi noče.". In natakarica se nekoliko zasmeje. "Je pač mlad in nezanesljiv?" vpraša Ludvik mirno, ]>a vendar ga pri tem muči nepoznana ljubosumnost, ker je ta klavirist vsak dan igral z Evo. "O, ne, ima že skoro šestdeset let. Seveda prihajajo naši stalni gostje večinoma zaradi gospice Mantel, naše igralke na gosli. Igra tudi z«'lo lepo, je prava umetnica, to pravijo vsi, ki kaj o tem razumejo." "Potem pa bo tudi že precej v letih, kaj ne?" Natakarica se začudi. "O, ne, je mlada in lepa hi pravzaprav spada v veliko koncertno dvorano, kjer nastopajo pravi umetniki in umetnice. Toda je tako zelo ponižna in vesela, da more tukaj igrati za sto frankov na mesec in prosto hrano. Mislim, da ji je prej, predno je dobila tukaj službo, zelo slabo godilo in spočetka ji je bilo videti, da se je tresla, kadar je morala na oder. Nekoč mi je rekla, da bi rajši igrala za špansko steno, kjer je ne bi nikdo videl, ker ji je mučno, da jo vsi ljudje glodajo. Mislim pa, da je nekdaj videla boljše dneve. Spočetka je nosila tako obrabljeno obleko, blago se ji je trgalo. Toda novo obleko si je mogla kupiti šele na koncu dragega meseca, ker je morala ob koncu pif. ega meseca odplačati predujem, katerega ji je takoj pri nastopu službe ;zplačal gospod Sohrev. Drugače sicer nikdar ne plača predujema. toda pri "jej napravil izjemo, kar je tako zelo zamj prosila. Toda zaklepetala sem se in gospodu se bo zdelo dolgočasno." Kako se je motila! Ludvik je s plamtečim zanimanjem sledil njenim besedam. "Ne, gospodična, to človeka vseeno zanima. Toda sedaj memla nimate več časa z menoj govoriti." Natakarica skomigne z rameni. "Sedaj, dopoldne je pri nas vse mirno; priti bi morali popoldne, kadar je koncert. Tedaj ni noben stol prazen in imamo vsi dovolj dela. Zlasti, odkar gospodična M a rf t e 1 igra pri nas." "Zares mi napravi jate veliko veselje, da bi enkrat slišal njeno igranje. Ima tudi mnogo častilcev, kaj ne?" V lijegovem vprašanju je bila tiha bojazen. Natakarica pa se smeje: "Seveda, častilcev ne manjka; dobiva mnogo cvetlic, pa tudi od dam. Tmla cvetlic nikdar ne vzame s sboj domov, temveč jih vedno pusti tukaj. Zdi se mi, da ji ni jjrav nič prijetno, da dobiva toliko cvetlic. Neizrečeno je bojazljiva. Naš gospodar pa tudi gleda na to, da je vedno v nekaki daljavi od gostov in tega je zelo vesela. Pri nas imamo zelo dostojne goste, ne sme se dogoditi nič nepoštenega, in tudi gospodična Mantel se ne spušča v pogovor z gosti. Tudi hodi vedno sama domov. Stanujem v njeni bližini in pogosto jo vidini iti pred sebdj, kadar — naj bo — grem s svojim prijateljem domov. Pa se tudi zelo boji in nekoč mi je rekla, da je vedno pomirjena, kadar ve, da grem za njo. Zapiramo ob dvanajstih zvečer, toda svoje delo skončam vedno nekaj minut pozneje kot ona in tedaj vedno čaka, dokler tudi jaz nisem gotova. Rada bi jo spremila s svojim prijateljem, toda tega noče — imamo pa samo to prosto uro zvečer, da se razgovori mo, kaj ne?" Ludvik je natakarici tako hvaležen, da mu pove vse, kar je hotel vedeti. In smeje ji prikima. "Seveda, tedaj ne potrebujete še spremljevalke. Pa vendar je le|>o, da takorekoč malo pazite na mlado umetnico." "Seveda, saj vemo, kako je, č«> je človek sam. Pa z menoj je tudi vedno prijazna in ni nič visoka, ker je nekaj več, kot smo drugi." Ludvik plača in ji da tako napitnino, da ga natakarica skoro prestrašena pogleda. * T4o ste se menda zmotili, gospod." "Ne, ne, samo obdržite, kar ste tako lepo govorili. In danes popoldne prav gotovo zopet pridem, da bom slišal koncert. Po vašem pripovedovanju sem postal zelo radoveden in drugače mi je tudi dolgočas." "Gospod najbrže ni od tukaj?" "Ne, samo na potu skozi mesto/' "To sem si mislila. Sinoči je bil tukaj tudi nek gospod, star okoli petdeset let, toda zelo odličen. Prav gotovo tujec, ki se je zelo zanimal za igranje gospodične Mantel. Tudi danes bo prišel, kot pravi gospodar; kupiti je hotel njene gosli, ker so zelo stare in dragocene. Toda jih noče dati, ker jih ima za spomin na svojega- očeta. Gospodar je rekel, da bi ji za nje rad dal majhno premoženje, pa mislim, da jih ne bo dala. Slišala sem, kako je sinoči po koncertu rekla gospodarju, ko ji je prigovarjal, da bi gosli prodala: "Nisem jih prodala, ko sem umirala gladu; sedaj, ko imam dovolj jesti, pa jih prav gotovo ne dam." Ludvik posluša s pekočim zanimanjem. Natakarica ni slutila, kako važno je bilo zanj vse to in kako čudno ga je ganilo, da Eva Mantel ni bila zadovoljna prodati gosli. Tudi to mu je njeno podobo pokazalo v svetlejši luči. Kako globok obči wte*k je moral živeti v njenem srcu, da je v svojih razmerah odklonila visoko vsoto za gosli, ki so ji bile spomin na njenega očeta! Globoka ginjenost se ga oprime, ko mu je natakarica nevema pokazala Evo v taki luči. Kako je morala ^trpeti pri misli, da mu je bila dolžna in je .navzlic svoji bedi vzela predujeiii, da mu je vrnila sto frankov. O, vsled besed natakarice je bilo njegovo hrepenenje do Bve in ljubezen do zelo povečana. In veselilo ga je, da je Eva vsako noč domov in da z nikomur ni prišla v stik. Oddahne se, .(Dalj« prihodnjič.) V Kaira so sprejeli brezžično vest ameriškega pamika "Garfield" ki je sporočil, da je v Rdečem morju rešil več oseb s potopljenega italijanskega prevoznega parnika "Marchiti-mo". O tem potopu poročajo pretresljive podrobnosti. Parnik je izginil v valovih deset minut potem, ko se je na njem razpočil kotel. Po eksploziji je začel goreti. Ker je ta nesreča uničila srednji del ladje z rešilnimi čolni., ki so bili tam shranjeni, posadka in večje število težko ranjenih italijanskih vojakov, ki so se vračali v domovino, niso Imeli nobenih rešilnih čolnov na razpolago. V največji naglici so si napravili iz vseh mogočih predmetov dva splava, na katerih so se rešili s parnika tik preden se je potopil. Toda svit plr^enov jc bil privabil strašne some v celih tropih. Ljudje na splavih so se jih branili s tem, da so od časa do časa zagnali v morje ZBIRKA, zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG IE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI.__ i'-'"*"'.. ..H."' ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ >35 ANDREJ HOFER ....................................................50« BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................—...........35e BE LG RAJSKI BISER ............................................35c BOŽIČNI DAROVI ....................................................35c BOJ IN ZV\GA ........................................................ 20c CVETINA B 1ROGRAJSKA ....................................45e CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c Čarovnica s starega grada ....................25e DEVICA ORLEANSKA ............................................50« DEDEK JE PRAVIL (pravljice) -------------------------4«e ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........35e FRAN BARON TRENK ............................................35e ERA DIAVOLO ...................................................— 50e GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran MH- f-inski. veselomodre humoreske, 72 strani .35 HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA _________________40e JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30e KOREJSKA BRATA (Mire o misijonarjih t Koreji) ........................................................3ujele brezžične klice na pomoč in so dospele še pravočasno da rešijo ponesrečence. Med osem-urnim bojem s somi pa je bilo že osem mornarjev postalo žrtev nenasitnih morskih volkov. KO JE DED SNUBIL BABICG Vadnljevanje g 3. str a a «. peljali v gozd. Le babica je ostala doma, češ, da mora pa-.icfc ^ ^ ^ žiti na hišo, ker je tudi služin-La odprla in'pogledala. A ni-čad dobila dovoljenje, da sme kogar ni bilo in spet se je se- nekoga, ki bržkone stoji ali sedi pod oknom. Mogoče sedi kdo pod oknom in se joka, — si je dejala. Ti se pa ialostiš in strašiš brez vzroka. In prisilila se je, da je stopila k oknu, iti ven, tako, da ni bilo ne hlapca na dekel v hiši. Edini, ki je bil razen babice doma, je bil ded. A ona je vedela, da bo moral iti na podružnico sv. Ane in bo ondi imel pridigo. Babica se drugače brez dvoma ne bi bila upala o-stati sama v hiši. A preden je ded odšel, si je zaželel požirek piva iz srebrnega vrča, ki je bil zmeraj pripravljen v jedilnici. In ko je prišel v jedilnico in je zagledal •babico samo notri, jo je zasnubil. Ona ga je takoj zavrnila in ded je odšel, ne da bi je bil prosil ali klečeplazil pred njo. Babica je bila vesela, da je bilo zdaj odpravljeno. Niti na mar ji ni prišlo, da bi se ji bil ded smilil. Saj nima mlado dekle z nikomur tako malo usmiljenja ko s čestilcem, ki ji je zoprn. In babica je šla pred zrcalo in se je spogledovala sama s seboj. Videla je, kako je gosposka in lepa, smejala se je oh misli na črnoara pomočnika, ki je menil, da bi jo mogel dobiti. Mahoma pa se je prestrašeno zdrznila. Zdelo se ji je, da nekaj sliši. Pozorno je prisluhnila in si ni upala dihati. IB resnično, brezx dvoma je bil nekdo, ki se je jokal v sosednji sobi. ' Mislila si je. da se je pač kak gost vrnil in je šla v drugo sobo, da bi videla, kaj je. Ko je stopila v jedilnico, je razločno slišala ihtenje in vendar ni bilo žive duše v sobi. Jedilnica je bila sicer prostorna sobana, ni pa imela kotička, kjer bi se bil ! mogel kdo skriti. Vendar je babica iskala okoli in pogledala še pod mizo in pod pletene stole. Pogledala je celo v kamin in za vrata. Nobenega človeka ni bilo v sobi. A medtem ko je Iskala, je razločno slišala, kako se nekdo joka. Jok pa je prihajal od nekod nad oknom, skoraj odondod, kjer je ded prej stal, ko jo je bil zasnubil. Babica si je hotela dopovedati, da se ji vse samo dozdeva. Stisnila je zobe in se hrabro približala mestu, odkoder je prihaljal jok in si je mislila, da zdaj pač ne bo ničesar slišala. Vendar, to ni bilo domišljija, zakaj vzdihovanje in ihteče jokanje je še zmeraj trajalo. Na vsak