TOSAMA V PRVI TRETJINI LETA 1995
ta lira in dolar, kupci pa še kar vztrajajo pri istih cenah, ki pa bi za nas pomenilo prodajo z izgubo, ker dostikrat toliko izvozimo kot uvozimo nas izredno bremeni nizek tečaj tujih
Tretina leta 1995 je za tosamo. Kako je podjetje to uvodno letno obdobje v poslovnem smislu preživelo ocenjuje glavni direktor Janko Velkavrh dipl.ing.
ŠtTje meseci leta 1995 so že dovolj Prve ocene in komentarje. Spre-J®rri Plana za leto 1995 je bil deležen JPhogih polemik, štirimesečni rezul-^at| Pa nudijo nekatere odgovore o realnosti postavljenih planskih ciljev.
P|an prodaje za leto 1995 je postavljen v višini 3.858 mio SIT, tretjina od rega je 1286 mio SIT, dosežena proda-v Prvih štirih mesecih pa 1168 mio ilT in predstavlja 91 % izpolnitev pla-na^ v večino stimulativnih kriterijev smo vgradili progresivno dinamiko Prodajnega plana, ki znaša za prve suri mesece 1.210 mio SIT, in je izpolnjena s 97 %. v kolikor bomo torej v nadaljevanju leta prodajo povečevali P° Planski dinamiki, potem od 100 % uosega plana ne zaostajamo veliko.
Toicimci
o
TQI DESFTIjETJA neprekinjenega internega časopisa tosame
j16 Plan posatavljen realno? Odgovor lahko poiščemo v bilanci uspeha za obdobje l-IM/1995, po kateri izkazuje-[no le 1,7 mio SIT čistega dobička, rako da kaže, da z minimalnim planom nismo pretiravali. Dobička torej Praktično ni, upoštevati pa moramo uejstvo, da je izračun uspeha že obremenjen s 15 mio SIT sorazmer-ino a dela za Pokrivanje izgube iz leta ^"3, 10 mio SIT izrednih odhodkov, sorazmernim delom stroškov regresa v višini 14 mio SIT ter da smo rezul-rat obremenili z 5,6 mio SIT, ki smo Jin izplačali kot stimulacijo ne glede na to, da jo glede na rezultate ne bi rnogli. Rezultati poslovanja nam še uodatno potrjujejo tisto kar sicer do-Dro vemo: nujno moramo povečeva-
ti prihodke od prodaje in zmanjševati stroške. Boljši prodajni uspeh nam obetajo novi trgi Ukrajine, Poljske in Madžarske, kazijo pa ga odpovedi kupcev iz Italije in Skandinavije. Zaradi dviga cen surovin smo bili prisiljeni povišati cene našim izdelkom, pada-
valut napram tolarju. Zaradi predvidene spremembe v načinu naročanja je zelo upadla prodaja setov za nego bolnikov.
Da bi zmanjšali stroške delovne sile smo že izvedli nekatere investicije za avtomatizacijo proizvodnje: stroj za
v četrtek 11. maja 1995 so delavci Tosame volili člane v prvi svet delavcev, volilci (tisti z aktivno volilno pravico) so se pri glasovanju odločali o 21 kandidatih za trinajstčlanski svet delavcev, večino kandidatov je predložil sindikat, nekateri pa so prišli na listo z zbiranjem potrebnih podpisov o podpori za posameznikovo kandidaturo.
PRODAJA V PRVI izpolnitev Štirimesečnega
OPERATIVNEGA PLANA
TRETINI 1995
DOSEG GLEDE NA TRETINSKI DELEŽ IZ GN’95
komprese ter Šivalni liniji za operacijske komprese in vatirance, ter dodatni stroj za pakiranje setov, večji investicijski zalogaji pašo še pred nami.
Glede na postavljene limite seje zelo povečala vezava sredstev v gotovih izdelkih, terjatvah in surovinah. Predvsem prva ima tudi svoje pozitivne strani, tj. dobra zadolženost in možnost takojšnjih dobav in je tudi deloma načrtovana, kljub temu pa bo treba vezavo sredstev zmanjšati.
Plače uspemo izplačevati po kolektivni pogodbi, prav tako nam je uspelo letos že aprila izplačevati regres do višine, ki jo zahteva kolektivna pogodba, do celotne planirane višine pa ga bomo pod pogojem, da bodo to omogočili boljši rezultat poslovanja.
Lastninjenje je v zaključni fazi, poleti dobimo še zadnjega lastnika v obliki ene ali večih investicijskih družb, sicer smo pred odobritvijo drugega
soglasja agenciji in vpisom družbe v sodni register.
v zaključni fazi je tržna analiza in navezovanje stikov s prodajnimi partnerji v višegrajski skupini, v kratkem načrtujemo tudi intenzivnejšo prisotnost na tržišču Hrvaške in Makedonije, kar naj bi omogočilo izboljšanje skromnih poslovnih rezultatov v nadaljevanju leta.
AMERIŠKI IZZIV
Iz dvonadstropnega prekooceanskega letala s "hotelsko" postrežbo smo prestopili v Concinatiju v tesno dvomotorno propelersko letalo in do Milvvaukeja leteli nad ogromnim ledenim jezerom. Strah smo preganjali s presticami in arašidi ter sokom, to je edina hrana pri notranjih letih. Pred petnajstimi leti smo v Shebay-gen Falls na obali tega jezera v državi VViskonsin v ZDA kupili plenični stroj, kaj nas čaka ko se bomo zbasali iz letalčka? Hvala Bogu, čakal nas je Horstov cadilaci
Hitro smo pred podjetjem G.C.JOA kjer naj bi postavili diagnozo ostarele mašince za pleničke.
Poleg ameriške zastave je pred veliko novo tovarno plapolala še častna izvozna zastava.
Brez ceremonij nas je sprejel vnuk lastnika, ki dela kot vodja prodajnega trženja in dva dni z nami iskal najboljšo rešitev naših težav.
Rešitev je več: stroj je mogoče in potrebno izboljšati, vendar pa se ne izplača iz njega delati najmodernejšega avtomata. Najslabše bi bilo stroj pustiti tak kot je sedaj.
Tudi v tem primeru drži, da "cagav" fant ne bo pri fejst punci....
Po temeljiti obravnavi nas je naš gostitelj povabil na kosilo. Sita nisva bila, radovedna in žejna pa in smo šli v isto gostilno kot pred leti. Takoj so nam prinesli steklenico mrzle vode,
potem pa še sendvič - to je bilo kosilo. Kako nebi človek na vse to spil eno pivo čeprav ameriško? In smo ga! Poleg kosila, ki res ne obremenjuje želodca, je name največji vtis napravila umirjena vožnja in vljudnost voznikov na cesti, ter izumrtje kadilcev.
Kajenje sicer ni prepovedano je pa omejeno na mesta kjer ni nekadilcev! izgleda, da jim samomorilsko življenje "ne leži".
Čeprav sva večino časa v Ameriki prebila v preprostih pisarnah ali pa na vožnji so le nekatere podrobnosti nepozabne. Najprej je to preprosto oblačenje in drugačne, ter večinoma tudi preproste hiše. Najbolj pa ugaja lahkotna prijaznost ljudi.
Nam so bolj pri srcu zapletene stvari, zato bi nekaj ameriške preprostosti in zato učinkovitosti tudi nam prav prišlo.
Kdor ne verjame naj gre v Ameriko in se prepriča.
To je ameriški izziv!
V. D.
JOJ, KOLIKO BI JIH ŠELE1 LAHKO BILO, ČE BI IMELI4 ►IZPOLNJENE PLANE V PRVIH ŠTIRIH MESECIH LETA.


i
fejM n
ISEKRir SEMI 0IEUI15/1
TOSAMIH
DROBTINICE
r. DriJštvo novinarjev Slovenije ima mdi sekcijo novinarjev v podjetjih in zavodih. Sekcija združuje delavce, ki se okvarjajo s časnikarstvom v podje-tjjn, kamor sodijo zlasti glasila podje-
Petos je bila nagrada, ki jo podeljuje svojim članom omenjeno društvo, Podeljena urednici Krkinega časopisa, kar predstavlja lepo spodbudo tovrstnemu informiranju v podjetju tudi v novih časih.
12 zadnjega Presseka, to je biltena, !<'9a izdaja občasno sekcija podjetniških novinarjev, je bilo moč izvedeti tudi naslednje:
po sklepu izvršnega odbora sekcije Je bilo Evropskemu združenju ured-uikov podjetniških časopisov poslalo pismo in v njem naša želja, da 2eiimo postati člani te stanovske organizacije.
Torej tudi tovarniški časopisni uredniki želijo v Evropo!
Pomladnem portoroškem srečanju združenja Manager so se pogo-
varjali tudi o plačah.
Ob dejstvu, da je na zahodu delež plač v bruto proizvodu okoli 9 odstotkov, pri nas pa je bil lani 13 %, so na srečanju ugotovili naslednje: plača (posameznika) je premajhna, plače (na splošno) so pa prevelike, v preteklem mesecu je bilo Tosamo zaslediti le posredno omenjeno. Dnevnik je 28. aprila 1995 zapisal v zvezi s sodnim postopkom zoper po-
slovneža iz Velike Loke tudi naslednje:
Spisek ogoljufanih je dolg... veliko škode je po obtožnici naredil tudi domžalski TOSAMI in Kamniškemu Kemostiku. Kot lastnik in direktor AcconutBankd.o.o. bi moral do junija 1992 po sklenjeni pogodbi o odkupu 10 miljonov hrvaških dinarjev rosami nakazati 3 miljone tolarjev, v resnici pa jih je le 120.000....
FITNES - ORGANIZIRANA TELOVADBA
ohladitev v prijetnem lokalčku Mlinček ob brezalkoholni pijači in klepetu.
Udeležba je bila vedno najmanj 95 %. Vse udeleženke telovadbe smo v dobri kondiciji in zato sindikat daje možnost tudi moškim članom sindikata, da kondicijo pridobijo tudi oni. To akcijo sindikata pozdravljamo in upamo, da se bo jeseni zopet ponovila.	j. k.
v mesecu februarju in marcu je sindikat Tosame organiziral za sindikalistke Fitnes - organizirano telovadbo v Fitnes centru v srednjih Jaršah. Udeležilo se nas je dvajset članic sindikata:
Razgibavanje je potekalo pol ure z vaditeljico ob prijetni glasbi, pol ure pa na raznih orodjih in mizah.
Po končanem hudem naporu pa
TOiAmm I iZ30=t
MARJAN PETERKA
že večkrat sem slišal ugibanja in tudi sam sem si želel ustvariti pravo podobo sodelavca, ki ga že vrsto let srečujem v rosami, da bi skupaj z drugimi doumel, kaj je osnovno vodilo njegovega življenja, ki ga po zunanjosti in še nekaterih drugih značilnostih karakterno uvršča morda med najbolj zanimive osebnosti podjetja. TO je MARJAN PETERKA, delavec v skladišču surovin.
Pred prvomajskimi prazniki je bil sklenjen dogovor o obisku in klepetu na njegovem domu v Borovi ulici 7 na Viru. To je v tistem delu tega urbano zelo gosto naseljenega in industrijsko razvitega kraja, kjer je športni park in hiša za hišo samih uspešnih obrtnikov.
ko se pripeljem tja, na hišni ograji sloni starejša ženica, ki mi kasneje pove, da je Marija, stara že 82 let, vdova po možu Jožetu že od leta 1978 in da je Marjanova mati. Ker sina še ni bilo doma, mi je v tistih nekaj minutah povedala veliko zanimivosti, ki se navezujejo na njeno družinsko preteklost, predvsem pa na obdobje gradnje hiše v letu 1952 in Marjanovo rojstvo, 29. julija 1954 kot edinega otroka. Postajala je nekoliko nestrpna a hitro potolažena, ko na dvorišču zagleda Marjana. Odšli smo v hišni prostor - kuhinjo in zanimiv klepet se je nadaljeval.
K maminemu uvodu Marjan doda le še, da je v Tosamo prišel iz induplati Jarše 13. septembra 1975, nato pa na vsako moje nadaljne vprašanje sledi odgovor v stilu pravega predavatelja. Upal bi se celo trditi, da tako pre-prečljivo in v tako lepo vezani slovenščini, da si je nebi želel odreči kakšen najbolj izkušeni retorik.
"Skromen, pošten, samozavesten in deloven človek sem' nadaljuje in doda, da tudi njega spremljajo določene slabosti ali tiste pomanjkljivosti človeka, ki jih mnogi skrivajo ali zanikajo. Preprosto, nočejo jih priznati, a vendar obstajajo."
Moje otroštvo je doma tu. Bilo je skromno a zelo ozko enako mnogim. Indijanci, kavbojci, Nemci, partizani,
ribiči ...vse to smo nekoč bili ob
bregu prelepe Kamniške Bistrice in bližnjih soseskah. Otroci, polni idej in domišlije".
"Osnovno šolo, stavbo v Domžalah, ki so ji rekli 1. Osnovna šola in jo danes ni več, nisem uspešno zaključil. Le šest razredov mi je uspelo napraviti in nato zelo kmalu še preostanek obeh na Dopisni univerzi v Ljubljani. Zaposlil sem se v Induplati Jarše. Leta 1974 sem zaključil vojaščino, ki sem jo služil v Makedoniji v prelepem Ohridu, nekaj časa tudi v Costivarju, preostanek pa še v bližini Skopja. Zelo sem trpel in če bi moral danes to obdobje ponoviti, se za ta korak ne bi zlahka odločil. Zopet sem se
vrnil na delo v induplati in po letu dni našel novo in sedanjo službo v Tosami."
Marjanova prisotnost na delu v Tosami je nekaj več. in zdi se mi, da ga prav ta 'nekaj več" napravlja pred očmi sodelavcev skrivnostno zanimivo osebnost. Kaj ga pravzaprav vodi k velikemu prijateljevanju s sodelav-
ci, katerim se rad zaupa predvsem v vlogi svetovalca, rekel bi, pravega sindikalnega zaupnika, ki danes to zaradi določenih razlogov uradno ni več? Kaj ga napravi tako ponosnega, prevdarjenega in razumevajočega, ko gre za delavska vprašanja? Kaj ga vodi, da s svojo stalno prisotnostjo pri pomembnih odločanjih podjetja tako rad in zavzeto sodeluje? Kaj je v njem odločilo, da je v času privatizacijskega postopka, preobrazbe podjetja v delniško družbo in predvsem s svojim vloženim kapitalom ta čas največji delničar - posameznik v Tosami? Kaj za kajem bi se še lahko vrstili in tudi ugibanja o njegovi ob; čutni različnosti od nas mnogih, bi težko našla svoj konec.
"Pogledi, kakršnje imam na vse te pomembne dejavnike življenja, kamor zagotovo sodi predvsem prostor, kjer si služiš kruh in tako ustvarjaš lastno eksistenco in tudi drugih sodelavcev, so izključno moji, povsem osebni in trdno sem pripričan, da tudi pravi. Težko opazujem nezadovoljne obraze sodelavk in sodelavcev zaradi stvari, ki bi bile lahko boljše. To me vznemirja in preprosto ne morem "šparati" jezika, če si bližje dogajanju, odločanjem, si seznanjen ih dano ti je razmišljanje, kaj je in kaj ni prav. Zato v določenih stvareh skušaš postati vpliven in če si uspešen, je občutek, da si koristil sebi in ostalim
nekaj najlepšega. Podjetje je središče marsikaterih dogajanj. Prednost vedno dajem gospodarskemu in socialnemu področju. Zanimajo pa me tudi vsi ostali spremni dejavniki. Prav zaradi tega pa v meni večkrat nastane posledica, zakar mi ni vseeno, kakšna so predvidevanja o perspektivi podjetja, kako potekajo najrazličnej-
se kapitalske naložbe, kako atraktivni za trg so naši proizvodi in kakšno je splošno gospodarjenje losame. Vse to me dela takšnega, kakršen sem. V ftieni se kopičijo želje in spoznanja, oa smo tudi delavci spoštovanja vre-oen kapital, ki z delom in drugim vladanjem v podjetje ustvarjamo svoj skupni lepši danes in jutri. Kljub te-tto. da smo po mojem mišlenju še v Marsičem daleč od boljše blaginje, uparn in verjamem, da vse, kar sem Vložil v delničarski mošnjiček, ima svoj smisel in perspektivo.
Ker tudi Marjan, kot vsi ostali, del živ-^enja v preostanku časa namenja še utugim stvarem, sva se iz področja tazmišlanja o ekonomiji, ki mu ni či-«0 tuja, saj mu je za uspešen zaključek Srednje ekonomske šole v Ljub-'Jani zmanjkalo le še nekaj izpitov in Matura, čas razgovora namenila drugim rečem.
starost mame mu nenehno vzbuja skrb za urejanje in vzdrževanje do-tfa, včasih tudi pripravo hrane. Imel sem občutek, da ga nekoliko moti, ker si še ni ustvaril družine.
Cisto drugačni občutki pa so me navdali, ko sva se pogovarjala o ribištvu, hjegovi veliki predanosti še iz časa kratkohlačniških dni.
Lepšega od druženja z naravo ni! če J0 opazuješ in jo imaš rad, ti zagotovo pokloni najmanj od tistega, kar oa nje pričakuješ. In prav ribištvo, Predvsem gospodarske zavzetost za ta lepi del žive narave mi pomeni resnično veliko. Sem član RD Bistrica Domžale, ki je največje tovrstno društvo v Sloveniji. Njen ribiški okoliš je Pogat in velik. Da bom natančnejši; vsi pretoki Kamniške Bistrice od nje-Pega začetka vodotoka pa vse tja do 'Zliva v Savo so v skrbi našega društva. ere torej kar za 36 ribogojnih Področij."
N' rni posebno veliko do večjih ulovov. Bolj se nagibam k že omenjeni skrbi za čisto okolje, bogato in zdra-
vo življenje rib v ribiških rajonih in tudi skrb, da se ti darovi narave ne bi prekomerno ilegalno izkoriščali." "Ribiška zveza Slovenije ima bogat repertoar možnosti za različna izobraževanja.Mnogih sem se že udeležil in si tako zagotovil in izpopolnil veliko potrebnih znanj. Trenutno sem vodja čuvajske službe za področje Domžal. Svoje strogosti ne zanikam. V času kontroliranja doživljam marsikaj. Marsikaj vrednega in nujnega kazni, včasih pa tudi lepa beseda poišče pravo vzgojno mesto." "Če grem na lov, se najrajši odpravim k Rači (zajezitev pod Gorjušo). Imam občutek, da se tam najbolj sprostim in tudi razveselim ulova kakšnega krapa, ščuke, klina ipd. V ribiško opremo ne vlagam posebno veliko. Če bi se mi nekoč ponudila možnost urediti lastno gojišče rib in če bi mi možnosti to dopuščale, bi za to ljubiteljsko delo prijel z obema rokama". Ribištvo, ribištvo in še velikokrat - ri-
bištvo! To je neločljivi del Marjanovega zasebnega življenja, ki ga bogati z izročili in darovi narave in vzpodbuja k nenehnim izzivom, zelo pomembna pa so tudi zbližanja med ljudmi, ki največkrat prerastejo v prava, pristna prijateljstva.
Ko sva klepetala, sem nenehno razmišljal, kje bi ga "našel", kje bi vsaj nekoliko raznežil njegovo, po zunanjosti občutno vidno samozavest. Bleknem! "Marjan, kaj pa lov tistih rib ali ribic, ki imajo dve nogi?" Sledi vznemerljiv nasmeh in odgovor, kot izstrelek iz topa: "Nimam časa in jih trenutno ne gojim niti ne lovim! Občasno sem jih že in še jih nameravam. A kaj, ko ni bolj žalostnega trenutka kot je, če te zapusti dekle. Takrat sem čisto na tleh, povsem nemočen in nujno rabim nekoga, da me razbremeni tega groznega šoka. Preprosto, bojim se teh morečih trenutkov".
zunaj je lep pomladni dan. Kot nalašč za prijetno druženje z naravo, zato je bilo potrebno najin pogovor počasi zaključiti. Nekaj besed sva spregovorila še o razmišljanjih o morebitnih spremembah načina življenja gledano iz splošnih vidikov, pa jih nisva odkrila. Marjan pravi, da se zasebnosti ni moč izogniti, razen če bi se zamaknil v puščavo. Torej, odvisnosti od drugih se ni moč izogniti. "Osebne diskretnosti je možno obdržati zase. In nadaljuje. "Z dejanji, ki ti na nek način lepšajo in bogatijo življenje, jih kaj hitro izdaš. To so običajno željen) cilji. Tisti, ki so sanje in kijih najbolj želiš. Priznam. Veliko jih imam. vsi so namensko pošteni in močno povezani z marsičem, kar sem v tem razgovoru že povedal." "Lepi in dragi avtomobili me ne zanimajo. Ne zanimajo me ozko opredeljene ideologije, strankarstvo...Za-
nima me danes, jutri in nadaljne obdobje. Zanima me želja po lastni družini. Zanimajo me cilji in uspešnost Tosame. Zato sem tak, kakršen sem. Pomembno je , da sem delaven in pošten. Pa ne le do sebe , marveč do vseh, ki so del mene. To pa ste vi sodelavci moje, vaše in kmalu tudi njihove Tosame.
Na ta način mi je v 10. TOSAMINEM IZBORU, moram reči, kar uspešno, vsaj zase "ratalo" odkriti zanimivo osebnost - sodelavca MARJANA PETERKA. Marsikaj me je presenetilo. Pozitivno, da se razumemo! v življenju sem slišal že veliko predavanj, ki so me obogatile z razmišljanji, deloma pa tudi z znanjem. Nekaj k vsemu je tokrat prispeval tudi sodelavec Marjan, kajti dano mi je bilo slišati in spoznati več radovednosti, ki so bile doslej skrite v mnogih vprašanjih. Morda tudi v vaših, spoštovane sodelavke in sodelavci.
M. S.
moniKA
Delavski svet je na svoji seji v mesecu aprilu sprejel spremembo Pravilnika o organiziranosti podjetja in sistemizaciji delovnih mest. Sprememba se nanaša na to, da se pri delovnih mestih "snemalec blaga" in "navijalec tkanin" uvede naloga "u-pravljanje z viličarjem."
Sprejeta sta bila dva pravilnika s področja računovodstva in sicer Pravilnik o računovodstvu in Pravilnik o popisu in usklajevanju knjigovodskega stanja z dejanskim stanjem v predlagani obliki, s tem, da se upoštevajo pripombe iz javne obravnave.
v 15-dnevno javno obravnavo se daje H. del Gospodarskega načrta za leto 1995.
Sprejet je bil zapisnik Komisije za odpis med letom z dne 13.03.1995 s sklepi, ki jih je predlagala komisija. Pooblasti se direktorja podjetja, da sklene individualno pogodbo o zaposlitvi za mesto vodje Prodajne službe z Vojkom Gorencem ing. Odpišejo se zaloge gotovih izdelkov v skladišču Skopje po dejanski vrednosti 2.076.292,00 SIT v breme proizvajalnih stroškov prodanih proizvodov. Prometni davek v višini 415.258,00 SIT pa se knjiži v breme drugih stroškov. Zaloge v skladišču Skopje je potrebno stalno spremljati. Do 30.06.1995 se devetim delavkam iz Proizvodnega sektorja, ki so bile sprejete za določen čas, podaljša delovno razmerje.
DELOVNI IN OSEBNI JUBILEJI
Ker so v prejšnji številki izpadli delovni in osebni jubileji, jih tokrat objavljamo za mesec marec in april.
V	mesecu marcu so delovni jubilej 10 letnico delovne dobe izpolnili naši sodelavci:
-	FRANCI ROŽIČ
-	LUCIJA KAMENŠEK
20 letnico delovne dobe:
-	SONJA VIDOVIČ
-	IRENA KLOPČIČ
30 letnico delovne dobe:
-	FRANC DOLINAR
V	mesecu aprilu so delovni jubilej 10-letnico delovne dobe izpolnili naši delavci:
Erika Brnot, Nataša Smolnikar, Andreja Šuštar.
v mesecu marcu so praznovali okrogli življenski jubilej naslednji sodelavci:
štiridesetletnico MIRA CESTNIK, MARIJA MUJDRICA
tridesetletnico MARKO GRČAR
V mesecu aprilu so praznovali okrogli življenski jubilej naslednji sodelavci:
-	štiridesetletnico LJUBA DROBNE
-	tridesetletnico HERMAN AVBELJ, HERMAN ŠLIBAR, JANJA BUDNAR, ERIKA BRNOT.
Ob tej priliki vsem želimo še mnogo zdravih in uspešnih let.
MOČ JE ZNOTRAJ TEBE
Od vseh ljudi, ki jih boste spoznali v življenju, ste edini, ki se ne boste nikoli zapustili ali izgubili.
Zakaj si ne upamo izraziti svojih čustev nezadovoljstva? zakaj nas je strah povedati, kaj bi moralo biti drugače, da bi bili v službi in v zasebnem življenju uspešnejši in zadovolnejši? Zakaj bi morali vedno znova stiskati zobe in biti večne žrtve? če si človek ne zastavi pravočasno vprašanj, ki ga pripeljejo do njegove resničnosti, mu bodo kmalu prav ta vprašanja zastavila bolezen. Včasih naših bolezni je psihomatskega izvora, kar pomeni, da smo si jih pridelali z neustreznim odnosom do življenja, z nezsravimi držami in negativnimi
čustvi, ki jih nismo znali ali zmogli izraziti.
Mnogo je metod in tehnik, kako se naučiti srečati samega sebe, da bomo lahko potlej srečali tudi druge in vzpostavljali osrečujoča razmerja. Da nas ne bo strah in da bomo zaupali sebi in drugim.
Louise Hay predlaga metodo desetih korakov.
Prvi korak: prenehajte se kritizirati. Nihče ni popoln, tudi vi ne. vaše napake naj bodo učiteljice, da boste drugič bolje ravnali.
Drugi korak: nehajte se plašiti. Življenje vedno prinese rešitev in nikar si ne dopovedujte, da za vas poti ni.
Je! In našli jo boste.
Tretji korak: bodite prijazni, blagi in potrpežljivi s seboj, četrti korak: bodite prijazni do svojega uma. imejte pozitivne misli, vizualizirajte in meditirajte.
Peti korak: pohvalite se.
Šesti korak: stojte si ob strani. Prosite za pomoč prijatelje in skupine, ki se ukvarjajo s problemi, ki vas mučijo. Sedmi korak: ljubite tudi svoje slabosti. S humorjem in smehom obravnavajte svoje pomanjkljivosti in spoprijateljite se z njimi.
Osmi korak: skrbite za svoje telo. Bodite pozorni na prehrano, ne pijte alkohola, gibajte se in ne kadite. Deveti korak: delajte z ogledalom. Vsak dan si poglejte v obraz in si kaj prijaznega povejte. Vzljubite svojo podobo. Če ste na koga jezni, sedite pred ogledalo in mu povejte, kar mislite, da mu gre. Jeza hoče in mora na plan. če ji tega ne dovolimo, nas bo razžirala od znotraj.
Deseti korak: ljubite se zdaj. Prav ta ZDAJ je izjemnega pomena. Ne tarnajte zaradi včerajšnjega dne in ne belite si las s tem, kar bo jutri. Ta trenutek je edini, ki ga imate resnično na razpolago in samo nanj lahko vplivate. Ga boste preživeli ljubeče ali pa vam bo ušel kot droben pesek med prsti.	s R
POLETJE 5
Na razpis za poletno letovanje v počitniških objektih Tosame je letos prispelo 288 prijav. Največja želja za uporabo tovarniških "hotelskih uslug" v poletnem času so kandidati podali za morski kamp v Valkanel-skem zalivu (77), sledi zdraviliški kamp v Moravcih ter počitniško naselje Mareda (36). Vloge za letovanje so bile komisijsko pregledane na podlagi česar je bil po običaju napravljena razporeditev delavcev.
Pri tem je treba zapisati, da zaradi obstoječih kapacitet 14. delavcem ni bilo mogoče ustreči z letovanjem v Maredi, ter 10. v Izoli, vsi ostali so dobili možnost letovanja v kraju, kjer so to želeli.
Do tega trenutka predstavlja poseben problem letovanje na izolskem rtiču, saj domžalsko naselje (v katerem sta tudi Tosamini letovanjski hišici) nima urejenih pogodbenih zadev z občino Izola.
Jopio se zahvaljujem vsem, ki ste me s svojim podpisom podprli v kandidaturi za bodoči Svet delavcev, zahvaljujem pa se tudi tistim, ki bi tudi Podpisali pa niste mogli. Cilj je bil podati toliko podpisov, kolikor zahteva zakon.
to je znak, da so bila moja prizadevanja dosedaj pravilna in da zato uži-
SODELAVCI
V tej številki tosame so s svojimi pismenimi prispevki sodelovali: Viljem Dolenc *ng., Tatjana Korošec, Albina Kosmač org., Silva Mežnar, Sonja Rode, Marjan Štrukelj, Janko Velkavrh dipl.ing., Feliks Vodlan mg,
Crafična oprema časopisa, oblikovanje in risbe: Feliks Vodlan ing.
Objavljene fotografije so posneli: Jože Vidmar, Viljem Majhenič ter Viljem Dolenc.
Računalniška obdelava tekstov: Valentina Ocvirk
Orafična postavitev časopisa: Bojan Rab-zeij, Papiroti, vse iz papirja, Krko, d.o.o. Avtorjem posameznih prispevkov se uredniški odbor zahvaljuje za sodelovanje in vabi tudi druge k sodelovanju.
1- marca 1923, torej pred 72 leti, je ^ačela obratovati firma Kocjančič in drug d.z.o.z., ki je bila predhodnica sedanje Tosame. Novoustanovljeno
vam večjo podporo, kot sem si lahko sploh mislil. Hvala in obenem obljubljam, da bom tudi po izvolitvi deloval v prid v seh nas - delavcev.
MILAN DRČAR
Sindikatu Tosame se zahvaljujem za obisk (žal sem bil v zdravilišču). Lep je občutek, da tudi med boleznijo kdo misli name.
JANKO ČEBULJ iz Belilnice
Ob smrti moje mame Zajc Pavle se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč, darovano cvetje, ter spremstvo na njeni zadnji poti, delavcem Sanitetne konfekcije. Zahvala tudi sindikatu podjetja za denarno pomoč.
ŽAVBI JUSTINA
Uredniški odbor TOSAME:
Viljem Dolenc, Milan Drčar,
Silva Mežnar, Tinca Ocvirk,
Feliks vodlan. izdaja in tehnično ureja SKS-splošna služba, interni časopis TOSAMA p.o.
VIR, Šaranovičeva 35 izhaja enkrat mesečno v 1100 izvodih. Tisk: Papiroti, vse iz papirja, Krško d.o.o.
Na podlagi zakona o prometnem davku lUr. list RS 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje tt.25-201/92 z dne 23.03.1992, sodi tasopis med proizvode informativne narave po 13. toč tar. št. 3, za katere se platuje 5 S davek od prometa proizvodov.
V*-----------------------------------s
podjetje je začelo delovati v skladiščnem prostoru papirnice na Količevem.
Ob 72. letnici obstoja firme Kocjančič
-	Tosama, bralcem zastavljamo nagradno vprašanje:
-	Koliko delavcev je. po vašem mnenju, zaposlovalo podjetje Kocjančič In drug v začetku poslovanja.
Na kupončku imate zapisane tri možne odgovore. Obkrožite tistega, za katerega menite, da je pravi!
°B USTANOVITVI FIRME KOCJANČIČ DANAŠNJE TOSAME l/ MARCU 1923 JE BILO ZAPOSLENIH NASLEDNJE ŠTEVILO DELAVCEV:
1- NIČ PROIZVODNIH DELAVCEV
Z 3 DELAVCI
Z- 15 DELAVCEV
ime in PRIIMEK:
NASLOV:
izpolnjen Kuponček oddajte v Tosamln nabiralnik (ali pošljite po pošti v TO-SAMO) do konca meseca maja.
Osnove v mesecu maju
Nagrade mentorjem in inštruktorjem
7.725.00	SIT/176 ur
Delo v deljenem delovnem času s
-	prekinitvijo nad 2 uri
12.875.00	SIT/176 ur
Dnevnice za službena potovanja v državi
-	cela dnevnica 5.150,00
SIT
-	polovična dnevnica
2.626.00	SIT
-	znižana dnevnica
1.905.00	SIT
Kilometrina z osebnimi vozili
22.00	SIT/km
Stroški za prevoz na delo
-	oddaljenost do 4 km
160.00	SIT/dan
-	oddaljenost od 4 km do 8 km 220,00 SIT/dan
-	oddaljenost od 8 km do 12 km 300,00 SIT/dan
-	oddaljenost od 12 km do 16 km 340,00 SIT/dan
-	oddaljenost nad 16 km
400.00	SIT/dan
Odpravnine ob odhodu v pokoj
193.137.00	SIT
Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev in spremljevalcev
-	prevožen kilometer s tovorom
3,69 SIT
-	tekoči kilometer 2,46 SIT
-	spremljevalec tovora 1,48 SIT
■ Albina Kosmač
JUBILEJNA FOTOREPORTAŽA
rO prejšnji šieitifki je bito kur nekaj prostora posoeienetfa okteta ob ajetfooi .10. obletniei (lelooanja. 7« ~fosaadn spominski album in tca oseb tistih 9r>,H l % CJosamooeeo, ki niso motili o žioo spremljati jabilejnetia koncerta na rOirn, objaoljamo nekaj posnetkoo s kraja dogodka. rf)o-adraoni nat/ooor s/atdjenceo je opraoil predstaonik sponzorja prireditoe direktor (Janko ^Oefkaorh dipLint/., sama prirediteo pa se je zaključila s skupnim nastopom oseh nastopajočih oktetoo in podelitoijo priznanj in spominkoo.