Pazin in pripravnica za učiteljišče. Na prvi pogled se dozdeva geografska leža istrskega, s treh strani po morju pristopnega polotoka zavidljiva; ali ako natančneje presojamo njegovo ležo, opažamo, da je Istra potisnjena v morje, izločena od prometnih emporijev, ki severno od nje globlje zasezajo v evropsko celino in tvorijo gospodarsko težišče za ves jug. Imamo tu Trst in Reko; prvi dominira nad vso severno Istro do Umaga, Buzeta in Podgrada, a Reka razprostira svojo vplivno slero preko Kvarnera in Liburnije, ki je z naravnim zidom — Učko — oddeljena čd južne Istre. Del polotoka južno od Vodnjana kakor vso ozko zapadno obalo moramo prepustiti interesni sferi Pulja, Rovinja in Poreča, a ostala srednja Istra bi bila odvisna od Pazina, ki se pa kakor sploh nobeno istrsko mesto, ne pospne do gospodarskega emporija. Istra je premajhna, nego da bi mogla sama zase tvoriti gospodarsko uvaževanja vredno celoto, ali za srednjo in del dolnje Istre je Pazin gospodarsko središče: tu je naravno križišče \rseh večjih cest za Trst, Poreč, Pulj, Labinj, Reko in Buzet. Pred tridesetimi leti je bil Pazin na potu gospodarskega propadanja — kakor druga celinska istrska mesta — z nekaj trgovcev in obtrnikov. ki so živeli od hrvaške okolice. Ali po otvoritvi državne železnice Divača-Pulj, je pričela za Pazin nova era: trgovina z vinom je obogatela nekaj trgovcev, in v mestu se je pričelo novo življenje. Ko je leta 1886. prešla občina v hrvaške roke, je pričelo meščanstvo sovražiti našega kmeta, ker niso v njem dotedaj na vseh poljih zatiranem trpinu, hoteli videti sebi enakopravnega državljana, in med italijanske vrste je prešlo več hrvaških družin, ki so postale pozneje kot dobri trgovci tem&lj pazin&kega italijanstva. Borba, ki jo je bil hrvaški kmet, ni bila samo narodna, ampak tudi socialna, gospodarska. Da se kmet osvobodi ne le narodno, anipak tudi materialno, so osnovali leta 1896. »Posojilnico«, ki ji je sledilo leta 1900 tudi gospodarsko društvo. Z ustanovitvijo hrvaške gimnazije I. 1899. so bili Italijani poraženi na polju narodnega boja; gospodarski boj se pa bije nadalje, in od njegovega izida je odvisen tudi uspeh nacionalne zmage. Končna zmaga bi morala biti naša, zakaj živelj dovaža mestu novih sil. Leta 1890. je imel Pazin le 1792 duš, a leta 1910. so jih našteli 2793, med katerimi je bilo le 1100 Italijanov. Kakor vsako razvijajoče se mesto, tako mora tudi Pazin svoj naraščaj iskati v priseljevanju: m-edtem, ko se ljudstvo v pazinskem okraju pomnožuje y 10 letih za 6.9%, se je pomnožilo v Pazinu v 20 letih na 56%. In v resnici je 31.46% pazinskega prebivalstva rojenega izven pazinske občine: od teh jih spada na Slovane 21.78% in na Italijane 9.68%. Hrvaški živelj napreduje v Pazinu mirno ali konstantno, in od volje vodilnih iaktorjev je odvisna popolna znnaga. Tudi na šolskem polju moramo zaznamovati napredek: otroški vrtec je prenapolnjen, ljudska šola se razvija na obče zadovoljstvo; v I. gimnazijski razred je vstopilo letos 54 učencev, za naše raznieres lepo število; le s pripravnico za učiteljišče ne more in niti nizadovoljen noben pošteno misleč Hrvat. 2e v »Učit. Tov.« z dne 20. septembra t. 1. je bilo dokazano s številkami, da ona ne vrši svoje naloge, da je v Pazinu nepotrebna! Mesto bi ne izgubilo z njo ničesar. Sinovom našega naroda pa je na razpolaganje za pripravljanje za učiteljišče hrvaška gimnazija. Ne samo, da pazinska pripravnica ne izpolnjuje niti z daleka zahtev, ki jih vanjo stavlja narod in država, am,pak ona je eden izmed najdražjih učnih zavodov v Avstriji sploh. Ne proti Pazinu in ne proti hrvastvu Pazina, ki bi se miu s premestitvijo ne skrivil las na glavi, ampak za celokupni hrvaško-slovenski narod v Istri in v njegovo korist se mora pripravnica premestiti od tod v Buzet, kjer bo mogla vršiti nalogo in izpokijevati dolžnosti, ki jih ima do države in do hrvaŠko-slovenskega naroda v Istri! Naš narod potrebuje šol in učiteljev, zato naj ne bodo one šole, ki smo se jih priborili s težko muko, le za parado, temveč za istinito širjenje izobrazbe med naše ljudstvo. Ne v paradiranju, ampak v smotrnem nardono-gospodarskem in kulturnem resničnem delu ima narod svojo bodočnost!