!: V.- - ' ■■■-"■' 4 , <;W'
c A.

.

'


$$$? S

v.:V‘ : AO

' 4 '-'’ s : ' •

*v&v*W*.

icie


j  -O ,?c 3

... BMBPI M <' fp

a V; ' 1  . ‘ , v '

- ■ •'. '• . .!5 •<’&-* '•* ••" * . >V'i V. - ■

'

s

'


> .N

7 Z-*'*;

. a ! i : }

■

iip *



v" •


rtv;





S$S£;

.


;  • S ' .

■- 'H
■ \.' r  '  >" 5

, 1  ,

. ;/ ■■ * •

7

'h  ■' -

-• t  v. '

‘


;:v'.



r


'



V^Cr

-

A -.v .v.. , ..-,


■


3 > A■>.’

' >V,. H

'-3  \,i... 1  ' ;*• ■

<■_' « ' :

■jMf



■ ■ ‘ r .,i -<wAy '..-u*  ;-K) V*;

•■ ■ ■. . ■. ■ ■ ■ , ■

‘ 0 &S





¥'¥-V :


>^i§;

' 3

HH

'I:

? •

|g i

11 ®

- -

s Ste

, §§Sp?

•

■

7  ¥

-

•- ,>. .>V ; • V ; .?:


Vs^/V^,
V>, -K^W-  ifra"

!l-»

čM

fvi ?:t

■  •



. A ■ ^

'j :-v ■ . •/.' ■•• -"*• •,*'*•'•-• • W-V--' : -"-.<

i;. • ■ -/• • v..... , <- y:  ^ ;•' ^

.. . -• 'i' 'V'& i

' • ' " K-.' "'


•£ w<

m


.; ■ • 'H«

■r*

t.»


• ,,


,:Ai?v




, *' :


'

r 4  ;


jy x.

»FF

■n, j ■>.

' ■

-'  v ■ ■ - . ■-  _ ;'

k .

v'•s’"* a- >,•

.

vA - ''' • ■ \ ...

mi




• "'H

■

.v-?-«' „wc.v

.

: 'Y FF - a

. a ; .mM

'FF ;  ’

* 7  \ s

F, , , v

: Tbt*  \ 1

v ; '»F'~

F'F .'; -''F"' ; ,•

\ v , -

* ‘ ‘ , F - - ' -,

' ■' - <■ .'. ■'V' • .i ..- • .* .4  '• V

-•v ; ?  ^ ’ ■ . y

; ..




; :;;£rv



v' ■

'


>®s F ,■ ' '•f  - - v  • ,

r Vfsf ||A

■ •

.. , • < „
•_ Fr".

'

H§§

r\ XH'' t  . *•

**ufc$k* -■ *'CA

■ ■  ’<•/;.«" • < • • r' sxV.-

r-;,y,V : ; Fs;.g;

"a - :• ■

i  . • ■

'• • ' • ' A' ' 1

* "- '

• • • F- . Tv . > '• .:: ,'- • -ss* - ■..• ;

,* <. , H i  v  %  f

.

< * j

Ei-vv.■«■■■• -07 . , ". Mir.

m

•.j-'

A?

-

.

. A

' :  v’

:: •. - . .

r-v,v

v

\r^w.v! 5 : •

: M ir- ~ ! . v v. ?, . . • ><o ." :••(,; • :

- . " ■ M'(

Vv-4 ' ■ -Al . -v . '

S>:va1^:AA-V -Ct .. '&«■ V

-A-v -v .

E V S T A H I.

Povidt i& jiidžm Jlndtoj’a Pfmula-

Na sveti® bo dal

Pooeef Purtjer  ,

duhovnih vs JLubJanski duhoruprv-r)*.

V2 LUB.LAN2.
nil J o x e f B1 a 3  n i k, 1852.

'aj Leopold Kremxar, Imhvovej
>e? Tranijo Nro.  12.

1V5645

Va natis tth bukav so milostiva knc;}
Gospod Gospod
ANTONI  A L O J 3  I,

.L u b .1  a n s k a roko f,
dovolih  2. dan kirnovija  1802.

oanu

Prijatel!

Se postav?,! Matiju, švrojimu bratu, ke je v?

Tv®jib rokali um?rl, na gr®b 3 nam ne, in s?

nan napisal

V g sred?:

,,Preggodej ivmje je koujiije
Ve grmb položil smeri’ vihar /

Ve bile kmaV mlade roijirje
Boga Bogu dajale v' ddr .

Po tebe noij in dan gdihujem;
ril' bratili! ne te vet/ naga j.

Pa videte te perqakujem
Veselega kedej ve. raj\“

ob kraji:

„I.e truplo tvmje te poijzva  /

P er Boge, upam , duh je tvoj.

3akaj oko soigre preliva  ? —

V nebeseh tude bral se moj V

Nekar ne jokaj! V^em? v? dar te bukve-
J, in bera. Ve n?b je kedej Tvoj preJube
at tolaxbo nan/elj ve neb se bo tude Tv®je
"qe potolaxilo.


—.-

j rea

ICjOVOU

\Sldor iuje blagosti ah veijne srci/e vs nebe¬
sih , jo bo vi nadlogah nami. Kdor je %ig re¬
sni/j> iuje, mu ne nobena nadloga preiezav-
na, sg psrgadeva, se trudg, se vpira, se poli',
in pretsrpi rad vse težave, de b> le dosegel,
po qem?r nama duma hrepeni.

Tako pgrgadovdue se najde ve ziv.leng
svetega E. v sl ah ja, he je popisano ve teh bu-
hvi/jah po vejem tabo, kakor so ga /njene in
sloveije pisav je, postavem, Kombejigi, Baro¬
ni, Papebrohi, Tillemont, Baillet in me dru¬
ge, nam grojile. Negovo xiv.let.ie je polno
pravega kerujanskega duha, pravijnoste, u-
smiJena, poKlevnosle, ponižnosti, poterpez.li-
vosle, strahu Bmzjiga in Brnzje JLabe.gne; du¬
ha, kg svet in negove slepotije gam j uje, in
imenitne, jlovekov poklirj ve sebe in ve drugih
jisla in jesti ; In vziva jasno blago, kakor
de bg ga ne vrival; je vesel, ije ga ima; je
vesel, je ga nema; ga lahko pogreui, ije mu

VI

je odvgeloj k a raji vse pretarpi, raji rjalo
amer je, kakor de ba Boga ragralil. Negovo
riv.leue je tilda lep ggled neskonipno modre
in dobrot live previdnosla Umrje: ggled, kako
Bog svoje j vest e slurabnake po preipudnah
nam negnaneh polah ka seba voda; kako jih sa  I
tarp.lenem oipivauje, va dobršni iitarduje, in ga
vetja blagost va nebesah parprav.la ; kako jim
na gadne vse larp.lene le va nah prid obarne.  ■
3a lega vodo parporoijtm vsakamu, de
naj bere xiv.ler.ie svetega Evslahja. S pognala  j
bodo, ktera ga bero, de je karupanska kaiola-
wka vera hup pravega ragsvat.lena, in de je
tam tarna, kjer ne te hupa', in videla bodo,
kdkoiina je poboxnost pravega kristjana,
kako se va mnogah okolaupatiah nawsga xi-
v.lena ragodeva, kolako rasniijna lubegan Bo¬
rja va goretjah karupanskah sanjah premore.
Potlej bodo Boga fuda vedno hvalila, de jim
je dal va katolavrka vera rojenem bita, in ga
bodo parssripno prosila, de naj jim da iuda
rasla va negovam s pognana, tardneje vau upa¬
ta , in ga bol in bo.l hihita, de ga bodo kade j
oblhpje va obliipje gledala in vrivala, kakor ga
sveta Evstahi xe gleda in vriva.  —

J. B.

Jsrva razdava.

V g kr i x g je 3 v e l i i[ a u e.

Sto let po Kristusovem r®jstv?, pod Rimskem
rjesarjem Trajanam, je  acivel vojvoda Plarjid^ po
imen? Evstahi znan vsemu k?rujansk?mu svetu.
Partjane, sovraamgke Rim.lanov, je bil ve veij
b®jih premagal, in je ^elo slrovel po ijesarslv?.
Ko je bil mir storjen, je ir«l deleij od rjesarjev?-
ga dv®ra, na svoj grad, p«r klersm je bila bo¬
gata pristava. Tukej, ve hupe svwjiga oijeta,
med v«rt? in vinograde, med travneke in niva-
m«, ga je bo.l veselilo, kakor pa ve Rime, tiste
ljas velekem mest?, sveta. Prevzetnost? in z a pra-
vdivost? , k? ste takrat ve Plime gospodovale, in
1<e sle bile pozneje tega mesta gr»b, ne m®-
gel terpet?. Ponircno le in po starem, ko nego-
v? dedje, se je nmsil. Akoravno je bil silno
bogat; vender n«vj neijemernega in nepotrebne¬
ga ne bilo v? negov« Iiiip?, tud?upQxreienost?
ne bilo zoat?. Le v? red posprav.teno in ijedno
je moglo vse bit?. In kar je ire bole, bil je
d®br?ga ssrrja. Negova xena je bila zala in 1-33^
umna, in mu v? vs?m popolnama enaka. V?
edinost« in lub^n? sta seivela , in pod uir6k«m
nebezam ga skorej ne bilo sreijn?ir«ga zakona.

8

Ve svojih dveh .lube^niveh sinovih sta imela
posebno vesele. Starji je bil ves oijetu podo¬
ben 5 mlaji je bil ves materenega oblujja. Lepo
sta se vedla, in veliko dobrega obetala.

Kakor je bil Evstahi ve vojske seruen in
moijen korenak , tako je bil ob ijase miru do-
brot.liv in usmi.len. De so mu negovo obilno
po.le obdelovale, in negovo reivino oskerbels;
je imel veliko hlaprjov in dekel, ktere so bili
po reege tistega tjasa negove suane. Pa Evstahi
jim je bil dober gospod ; je ijestil ve i.Veh ijlo-
vereko natoro , in se je vse per^adjal jih podu-
ijite, jim terdo sluxbo polajreale, in jih osre-
ijile. Jih ne tepel in klel, ree gmerjal jih ne;
ampak ^e lube^nejo jih je svaril, in tude, ko
je mogel oster bite, je bilo nekej Jube^nivega
ve vsem negovem djane. Kedar so imele texji
dela, postavem ob setve, korene, aeetve, terga-
tve in mlaijve, jim jc dal vselej tude kej bolega
in krepkejiga jeste. Nekole nč bil bo.le vo.le,
kakor ije je svoje podložne ^adovo.lne in ve¬
sele okole sebe videl. Vse je imel rad, ko svojo
lastno druacino, in ko dober oije ve srede svo¬
jih otrok se je med nime srečnega retel. Veij
jih je i3 terde suanoste izpustil, de so bili svo¬
bodne, ako jih je godne ^a toleko sreijo spo-
3nal, in jim je dal roe kej kakorene dobrave,
de so jo na svojo roko obdelovale, in mu le
kej malo davka od ne opravJale. Marsektere¬
ni u serijnernu vojujaku, ke je pod nim sluxil,
je kakoreen kos po.la groijil, in mu re>e hireo
postavel, de je po dokomjane kervave vojske
doma dobrote miru vacival. Tude uboge ptujrje

so se les nemu gatekale, in nobeden ne roel bre3
pomotje od nega. Sv®jiga bogastva je bil le
3ato vesel, bo je se’ nim drugem lahko poma¬
gal, in ve veliko tjast s« je u;tel, de je 38 roko,
ktera je pred meq tolekan sretjno nosila, 3de
m®gel revesepa dobrote delite. Enega leta mu
je o negovem g®de nekej kmetov , ktere je bil
i3 velike nadloge otel, ve gnamne hvalesenoste
venerj i3 mnogeh ijvetliq spletlo, in med dve
orna jene smreke pred negovo hitro prepreglo. To
videle je vesel svroji seene rekel: „Lorbarjeve ven-
rje., k e so me jih po doblene v®jske spletale, so
serjer tjestit.live: pa veliko lubtre in prijetneje
tre me je ta le vcneq 13 r^vetlii]; ve nem, glej,
se svetejo S0I3G hvaleseneh serrj!‘ £

Lastina dobrega vojvoda se je ^tegala
med Tiburam in Prenestam, starema mesta-
ma na Latrkem, in na ene Strane jo je mejil
gost goj3d, ve kterem je bilo veliko devje 3ve-
rine. Evstahi je rad van na lov hodil. Nekej
ljasa dcg,  be. bil lahko kdo mislel, ga lov po¬
sebno mika. ^lčle dni je ve goj3de prebil,
in pa tre qelo prenattjil je ®nde ale ve kake
gouje, ale pod kako petjjo ve jame. Pa ravno
3de ne kej maral 3a lov. Vse kej dru3ega ga
ve goj3d seene', ve nem se nekej spremena.
Evstahi je 3de, ko je mir, in bol utegne, jel
p remi ir le vate, 3al<aj de je tjl®vek na svete. Te-
m®ta in tih®ta ve goj3de mu je bila ve to 3L-
ste perpravna, nehtje ga te ve negovem pre-
mitr.levane ne motil in begal. Negove tovarn e, so
veijkrat menile, de je le kako 3ver pode se
od neh 3gubil; ®n pa je ve senqs na kako-

io

ronem i«t®re sedel, in glob®ke reqi pretuhtoval.
3davno scg so se bili prepir« 3avolo maliko-
vavstva in kerufanstva 3aqele, in so ves svet
omajal«. Malikovavqe so kristjane, kolekor je
bilo v« neb m®qe, preganal«; 3« ®gnem in
meqem so jib ^atirale. Kristjane jim neso dru-
3?,ga imele ve bran postavete, kakor pametno
pogovarjane in vo.lno poterp.leue, aeivo vero
ve Boga in svffijiga 3 veliijarja, terdno upane
bo.Iega aciv.lena in lube3en do vseh Judi , tude
do svmjih sovraamekov in preganavqov. Nejgre-
qeno veliko kristjanov je bilo pomorjeneh, gro-
30vitno neusmi.leno so jih te3ale in muqi]g.
Vender je irtevilo kristjanov nekako preijudno
veqe in veqe perhajalo. Ne le po mesteh, am¬
pak tude po vaseh in samrotneh pristavah se je
kerujanska vera ra3ttirjala. Ve veliko krajih
so bili tempe.lne malikovavqov vse pra3ne, na
neh altarjih se ne veq darovalo. Tude kg  na
qesarjevem dvore in med v®jsko je bilo veliko
kristjanov,

Evstahi je nespamet in slepolijo maliko-
vavstva bol in bol spo3naval. Hudo mu je’
djalo, de so kristjane tako neusmi.leno prega-
nale in morile. Marsekej kristjanov je ale per-
kril, ale se 381.1 e pognal, in jim se sv®jo ve-
lavo acivlene otel. Je vedel, de so tude ne-
ktcre negoveh podloxneh kristjane, in jim je
bil i3 serqa dober. Ale wn sam takrat uie ne
bil kristjan, Premalo je we  kerujansko vero
po3nal, de be jo bil po vredno ijestil in spre-
jel.

Enaga dne tadej se je spet napraval na
lov. Veij tovarujev gre sc’ nim, in velika mno-
xai]a slusabnakov ga sprem?. Se razidejo va
goj^d? po sv®jih staneh, in pobijejo veliko
^verine. Prota večeru spodi Evstahi ire gro¬
bno velirjaga jelena 38 lenciuja, ga gona, in se
38I0 udala od sv®jih tovarirev. Gonja in debe¬
le korenine, ka se po gojčda naskriaeam ra3-
prostirajo, so ga 3adara:evale; na 3adne pride
do starmaga skalovja, in ne more dale. Po¬
sebno prijeten se mu 3di ta kraj, in 3a sa-
m®tno premiiu.levane je ko nalauj. Skopo le
posija solnrje sko38 gosto rjerovje in smreijje,
in kratkočasno roumla bistra vodirja 3med ska¬
lovja po peska in kamnah. Evstahi, vas spe¬
han, sede na utargano skalo, se nasloni na
roko, in 3aqne spet premili;.levata, kar mu je
*e da.l qasa par sarqa.

„Rasniqno,“ reqe sam par seba, „modraga
slvarnaka mora svet imčta. Vse vidne stvari
nam ga očnanujejo. Svatlo solnrje na neba
in lamna gouja po gojčda, starmo peijevje
in bistra vodiqa, ka 3med nega ičvira, visoka
smrčka in vsak mahak, ka se ob nčj ovija,
yse stvari spriijujejo sv®jiga stvarnaka modrost,
dobrot.livosl in mogoijnost, vse ga poveličuje¬
jo , vsaka po svinje.“

„1 qakaj je le ijlrovak, ka je vandar veliko
imenitnama od dručah stvari, va marsaijčm nar
nepopolnauia stvar? Rako je to, de je ®n, ka
sa svinjini urnam tolako raqi 3najde, in do
kmnqa doxene, va nar potrebnama rčija, va
sp°3nana sv®jiga stvarnaka,  tako gr®-

12

3no neveden? Kaj je toleko narodov, in rjelo
nas, mogoijne in prebrisane Rim.lane, tako
premotilo, de kamne in les po boxje ijeslemb
in molemo ? Kako je to, de od nega, ke
je vse stvaril, tako malo vemo? 3 akaj se nam
ne da bole spoznate? Ob, kaka xalostna per-
godba je mogla »[loveirke um tako ©temnite
in ra^djat«, de se je tako deleij od pravega
spoznana zgubil, in de je na 3adne ve tako
strauno slepoti j o 3abredel !‘ 4

„Se ijloveu>ko krepostjo in poboxnostjo ne neij
boJe ko se ijloveirkem spo3nanem. 3 akaj me je
3gled ijloveiuke popolnoste pred oijmi, in je ne
morem doscije? Kako je to, de spoznamo, kaj je
prav in dobro, in de nam to tude dopade; store-
mb pa le vender, kar je hudobno, in kar stude-
mo ? Od kod je to nv^pertje ve tjloveke ?
Kako je to, de so Judje tako spaijene in ra3U3~
dane, tako ^akopane ve pregrehe, vse drugaijne,
kakor be mogle bite? Oh, kako se me doste-
krat gnuse, ko sliiuem od hudobij, ke so jih
Judje se poijele! Pa kaj toaeem ije3 dru3eh hu¬
dobije? Le sam ve se naj pogledam. Svet me
ima serjer poratenega in dobrega moxa, pa ko-
leko se moram mjitate! Kolekokrat sem se vdiil
svojimu hudemu nagnenu in hudobnem stra¬
stem ! Koleko dobrega sem opustil, kar be bil
lahko storil! Kolekokrat sem per svojih dobreh
deleh le Tjjoveiuke hvale iskal! In kaj me ho-
ije 3 avoJo preteklega umirite, kaj me storile
tako popolnega, kakorumemu me nekej ve me¬
ne bite veleva! Paij.res, ijlovek je slaba, gre-
una stvar, ke se sama ne ve pomagateI - 4

„In oh, vg kolsks revs jo ijlmvgk na 3em.le!
Vg jokg in vgs ne3tnoxgn pride na svet, vg brit-
kosts in tescavah gre i3 sveta. In negovo xiv.le-
ne — oh, kako je polno nadlog, bol^gn in
skerbi! In qe je tudg vse sv®je dni gdrav, v g
vese.lg in obilnostg, kako kmalg ga vse to mi¬
ne! Kako mu xe spomin vg smgrt vse sladkost?
tega svgta ogreni! Kolško sreijnsire je ptirja tam
na drsvesg, kg veselo proje, ngq ne ve od sv®-
je prihodne smsrtg! — In kakoirna je p®tlej
po smsrtg 38 nams ? Kar qg oqmi vidsmo p?r
ijlov ekg, negovo truplo; to je pwtlej prah in
pepel. Kaj pase 38 duiro 3godi, od ktere mi
Kim.lang pravsmo, de je le senrja? Oh, vg
tisto neznano dgxelo, ks morajo vss vano, in
nobedsn na3aj {3 ne ne pride, ne moremo
drugaijs ko sg straham in gr®30 mislsts!“

„Kristjang ssrjer mensjo, de se je stvarnsk
svsta nsm bole ra3odel. Pravsjo, de ga bole
po3najo ; de vedo pomorp tako sivele, kakor
bs sivete moglg. In desgravno so 3ansqevang in
preganang, se irtčjejo le vender nar sreijngire
Judi na 3emJg. In se ms 3di, de je res to.
Se .lubgjo po bratovsko, in sg neso nevoujli-
v?; so kr®lkg in ponisns i3 serija, in ne ve¬
do, kaj je je3a in maiijevane, ne po3najo na¬
puha; so bre3 vse lakomnoste, so vse dobro-
tlivg in usmilens, so stanovitne in pokojne v?
nar strairnejireh mukah. Se ne boje r]glo smsrtg;
tre le veselg so je, in jo sprejmejo ko pri-
jatlgrjo, ktera jih pele vg bols sivdene. —
Pa veliko, kar ssm od nsh vere siliral, se m«
3di gr®3no neumno. Vergjejo, de je Sin vss-

gamogoqnaga Boga 13 nebes na 3emlo parroal,
in jib je se svrojo smartjo na krixa odreunl.
Kdo more to umeta? Kaj de Sin B®xji ba bil
na krixa umarl, in ludem pomagal! Ala pa
more druggm pomagate, kterg sam seba ne more
pomagate ? In alg ne smart na krixa po Rim¬
ska 3a nar hujroa hudodelnake in ^bojnake,
nar 3anaTj.livu;a in 3asram.liviua?“

Evslahi je ire dale premim.leval, in se vto-
pi va globoke raiji, i3 ktersh sg ne veda! po¬
magata. Po tem 3dihne, pova3dvigne oqi in
roke prota nebu, in reqe : „0  Bog, mena ne-
3nano bitje, ka sa qloveka stvaril, va negovo
sarqe usmi.lene vdihnil, in se gotovo 38 milem
oqesam van 03irair, poglej mene nevednega in
greronaga revexa, in usmila seme! Sej jelenu,
ka po v®da hrepeni, mejo ugasim, in vse stvari
sa modro in lube3nivo preskarbel; bom la sa¬
mo ijloveka, ka ga po rasniqa, kreposta in
blagosta meja, mejnega pustil? Ah, pokama ma
tadej, kam de naj se oharnem! Slapotij mali-
koviivstva sam sit do garla; vera va Odramenika
pa, kteraga so nama vojujaka bre3 pomoija na
krixa vidala umreta, se ma nespametna 3di.“
Ko je to Jereka!, 3anmmi nekej pred nim
na skalovji. Se 03^', in glej, velak jelen je
na skalovji, kteraga je pred tolako Tjaša gomil.
Vstane, in seme po samostrel, kar vida med
negovama rogama svatsl krix, ktera je tamna
goj3d okrog nega ko solnrje-obsvetil. In lu-
be3niv glas 33 neba ga poklhje po imena,
ktero je doslej imel, in reije: „Plaqid, Plaqid!“
Eystahi se prestrama, se varme na kolena, in

i5

reije: „Gospod! kdo sa? 44  Glas odgovori: „Ja3
sam Kristus, ka sam na krixa umarl, odreirita
tebe in vse Judi. 44  Evstahi reije: „ 0 h, Go¬
spod! kaj hoijen;, de naj storim, de bom 3ve-
liipn? 44  Glas odgovori: ,,Pojda va blixne me¬
sto h’ karujanskamu irkofu; tam se ta bo po¬
vedalo, kaj de štora/ 4

Na to je parka3an 3ginila, ko blisk va ijer-
na nmija, in okola Evstabja je spet tamno ko po¬
prej. Ala va l.iegova duira se je ra3SVatlilo. Vas
je va vese.la in hvala, ko 3misla, de Bog 38
ludmi tolakan Jube3nivo ravna, in de tuda
nega ne p03abil; 3di se mu, kakor de ba bil
va svetam raji. Tista veijer u;e ba se bil rad
varnil do svmjih tovannev, in barx poiskal ime-
novanaga udtofa, in x’ nim govoril. Pa bilo je
aee prep<D3no. Torej je mnda va sammta preniD-
ijil, in tista kraj mu je bil svet in vexa nebe¬
ška, ravno kakor oijaku Jakobu kraj, kjer je
va spana tuda Broxjo parka3an imel, in vida.l
visffiko gred, ka so angela ginra in doda po i.rej
hodila.

nuja razdava.

Evstahi in negovs se dajo harstit a.

R„

prota

varne

se je dan napoijil, se obarne Evstahi
domu. Grede 3asliroa lovrje, svinje to-
, va rog trobite in sklirjovala se. Vso

— 16 —

noij ga neso bili pogreroile; ker jih je veij mno¬
žen bilo, je sledna menila, de je per ktere
druge. Ko so se pa gjutrej sorolg, in ga ne bilo
med nime, jih je 3elo 3askerbeIo. 3 adneij
pride, in vse se ga obvesele, in ga domu po-
spremejo.

Trajana, negova ocena, ga je veselo spre¬
jela, in vse bo.l prija3na mu je, ko druge
krate. Tedej reije Evstahi: ,/Trajana! kaj je,
de se dans tako vesela? Me imaro mar kako no-
virjo povedale ?“

,,Res,“ reije Trajana, „nekej prav vesele¬
ga te imam povedale. Le posluroaj! To noij
nesem m®gla 3aspate; le reiji, klere se me 3de
nekej rjasa pravel, so me po misleh hodile.
Kar Rim.lane od Boga in negoveh lastnost mi-
slejo, se me je oce del ijasa pra3no, neumno
in ostudno do3devalo; vender sem se bala vero,
ke sem ve nej nakvitcko 3rastla, koj 3apustite,
in odrede se daritvam, ktereh se nate rjesar
in nar imenitneže moxje ite 3mirej derxe. In
pa kam be se pcutlej le djala? sem se mislela.
Tedej 3dihnem in reijem na glas: Oh, kdo
me da luij, de me bo ra3svetlila; kdo
me ra3odene r esniij o, ve ktere edine
je 3velit[ane?  Ve teh misleh sem 3aspala.
In glej, ve spane videm nekoga vsega Tjestitli-
vega i3 svetlega oblaka stopite, in me prija3no
reije: Jutre hote ti, tvoj mox in tv®ji
o trm rje ke mene p er role, in spo 3nale,
de jih ja3 3 v e 1 i ij a m, ktere me .lubejo.
Ve tem sem se 3budila. Kaj, lube moj! reijero
od teh san,  kaj pomenejo ?“

— 1 7  —

Evstahi je vas v« vesela ^avpil: „ l Ieujen
bode Bog kristjanov, ®n prava edina Bog, ka
je stvari 1 nebo in gemlo, de se je tud?, teba par-
ka^al. Tista, kteraga sa v? sanah vidala, je šara
Gospod Jegus. Tuda men?, je milost storil, in
se m? je razodel.“ 3 de ji pove od parka;^?,
ktero je va goj3da imel, in ko Evstahi od ne
parpovaduje, se ji 3di, ravno kakor de ba
negovo obličje ire 3de tistaga krioea svatl®ba
obdajala.

Trajana je 3vasto posl vtirala , in retje sa
pov83dvignenam3 rokama: „0, kako lapo se
vjamejo neben;!;a parka3an, ka .sa jo ti vitla!,
in sane^ ka sam jih' j«3 imela! -B.es, Je3us
Kristus, ka ga kristjana Odranjenika 1  svata ime;
nujejo, hoije nama in najnam otrakam veqs
srctpo parpravata , kakor jo svet premore. ]W
kar tadej, duba moj, vetp ne odldadajva vda-
leaeita se sretje, ktera nama je na ponudbo!
Ule dans se napravava ka trkofu, de 3veva, kaj
nama Gospod Je3us 3apovaduje.‘ ,:

„Ravno ta,“ retpe Evstahi, „je tuda m®ja
misal. Ya hitro,-ka jo imava va m&s.ta, se hova
preselila 5 p®tlej bova lahko v enkrat-sa irkofam
govorila.‘ £  Na to je dva s v® j ih sluxabnakov, ka
sta mu bila posebno 3vesta, pred se poklirjal.
Enamu je bilo ime Akarji, enamu Antijoh. Bila
sta oba praviipia rriocea, in i3 vsaga, sarrja kar,
ujanska vera vdana.-In Evstahi jima pove, kako
se mu je Kristusova goj3da preijudao ra3odel.

To slimate pova.3dvigne Akaipi roke, in re¬
tpe na glas: „Iiva.len hoda Bog, neben'ka Q)ipe*
in natp Gospod in 3 veliijar, Je3us Kristus, de

2

i8

ste tud« vi, \jestit* vojvoda, ke spognanu prave
vere poklicane! Sem rekel veijkrat Antijohu in
drugem kristjanam, de ste ve usmilene do ubo-
3?h enak?, Kornelju stotneku, k? se je gavolo
svoje dobrot.livoste B©xje usmi.lene perdobil,
in ke ga je angel na aposte.lna Petra nasvetoval.
Ravno tako je Kristus sam vas na svetega uikola
Joana nasvetoval. Bog bode 3ahva.len in negov
prelube Sin Je^us Kristus!“

„Je prav!“ reije Evstahi; „dans tre pojde-
mo ve mesto. Izberita jih me nekej gmed mo¬
je druxine, ktere so xe kristjane, ale pa xele kri¬
stjane bite, de pojdejo ge menoj. Ko pa ve mesto
pridemo, pojdeta vidva ke mkofu, in mu bota
povedala, de nesem bil • kristjanam nekole so-
vraxnek, in de me ga je nebemka perka3?n na¬
svetovala, in prosita ga, de naj pove, kedaj
be ja3, moja xena in moja sinova predn smč-
le.“ Tedej se berx napravejo, in se v?3dvignejo
ve mesto, Evstahi, i.iegova xena in negova si¬
nova in vei[ 3vesteh sluxabnekov in sluxabneq.

Akarp in An ti j oh gresta na ravnost ke mko-
fu. Dobro sta ga po3naIa, in tude on ji je xe
3davnej 3vesta Gospodna uijenija po3nal. Mu
povesta, kar jima je bilo naročeno. In mkof
je silno vesel, 3ahvale Boga in Je3usa Kristusa,
in potlej reijet. „Kristjane ve tem meste smo
gr®3no preganane. Smert be ja^  utegnil nako¬
pate vama in vajnemu gospodu in negove dru¬
žine. Ne le perproste ko golob, ampak tude
ra3umne ko kaija moramo bite. Dreve o mra-
ke bom sam perirel ve himo vaj nega gospoda . u

— 1 9  —

Sluacabnaka povesta svojimu gospodu, kako
sta opravala. Postrbsc.livost svetega u/kofa ga je
va ssrrje genila. Ko se je solnrje skrilo, in se
je jelo mrarjita; gbere Evstabi vse svoje va veleka
obpdnaija, in reije veliko sveij parxgata. Kar
pride irkof 38 dvema dubovnama. Evstabi jim
gre nekolako naprota, in se varxe pred rokofa na
kolena. Pa rokof ga prime 3a roko, in mu re-
rje, kakor nekadej Peter Kornelju: ,,Vstanite,
ja3 sam tuda le ijlovak kakor vi!“ UJkof sto¬
pa va obednarjo. Vsab O)ji so van obarnene.
Bil je rjestikliv starijak, Joan po imena, poln
modrosta, Iube3na in ponixnosta, in n;e u\je-
narj aposta.lnov, bla30 rjalo svetega Joana, tiste¬
ga, kteraga je Je3us posebno parsenjno Jubil.
Sa ijastjo, Iube3najo in persarijnam 3aupanem
so vsa do nega napolnena.

Tadej mu Evstabi odpre svoje sarrje. Mu
parpovaduje od svojib dvomov, od svojiga sla¬
bega xiv.lena, od svojiga nolranega nepokoja,
in kako se je Gospod Je3us n emu in negove,
scena parka3al, in kam jima je rfckal ite. Na
3adne reije: „Tako, milostiva udcof! me doslej
ne bilo dru3aga ko nevednost, grčb in reve;
povejte ma tadej, kako ba se ma pomagalo?“

llikof reije: „Nevednost, greb in reve so
del vsab .ludi. Kdor sam ve, se gre, in se ne¬
koliko preudara; spo3na veliko pomankane ve
sebe, J3 kterega sa sam ne more pomagata. Par
tem sa mjsla: Kej posebnega se je moglo sa

vjlovekam 3godita, de je negov um tako otam-
nen, negova vo.la tako lia budamu nagnena,
in de je tolakan revam podvarxen; budo se je

20

mogel ve Boga pregreuits, de je ob negovo
lube3?n in prija3nost pericel, in sg le negovo
jejo nakapal. In res, greh naujgh pervgh star-
irev, kg se od n e h na nas vse i3vira, je toleko
3motuavo ve nas storil; ta je vse oslepil, po-
paijil, ijasno in veijno nesreijne storil.“

„Ale usmi.leng Bog nas ne bre3 pomoije pu¬
stil. Poslal je svffijiga edinorojengga Sinu, Je-
3usa Kristusa, vg naue odrsirene na svet, kterg
je naro temne um rajsvetlil, naico popaijeno vo¬
do kg dobrgmu prenagnil, ja nas terpel in u-
merl na krise. Kristus sam je tsdej luij, po
kterg moremo Boga prav spojnats; ©n sam mo¬
re greh vg nas 3atretg,-in veji, kg nas ve-
sejo, ra3tgrgatg, nas kg vsemu dobremu osi¬
vite, in 38 Bogam spravetg; ®n sam nas more
se tukej na 3emle osreijite, in nas navdate se
tako movfjo, de vse reve in nadloge tega sveta
volno preterpemo, in se rjelo smerte ne boji¬
mo, tgmuq se je veselemo, ker nam je le pre¬
stop ve veijno sivleue. Ravno kar nam je
mankalo, nam je Kristus pgrdobil. Tesar plo¬
ven; k a natora potrebuje, in natre serije seli;
to najdemo vg kerujanske vere. To vam je ne
nekoleko neumevno; pa bo.l ko bole Kristusov
nauk spojnavale in dopolnovale, bole bole ume-
le. Kdor negov nauk ve in dopolnuje; spo-
3na, de je ij Boga.“

„Vem d®bro,“ reije n;kof u-e dale, .,kako
ste bili do ubosijov usmilene, kako ste se 38
pregauane kristjane ponairale,'in jih veliko od
smerte otele. Tako ste Kristusu slusile, ire prc-

21

d«n ste ga pognala; gde bote gved«l«, komu ste
sluxil«.“

„Dogde vam je bil krix, kaj pa de, kakor
pred Rimlanu ganaipliv les, na kter«ga hudodel-
n«ke in ragbojngke ga velike hudobije obeta¬
jo, le gnamne prekletstva. Al« kar je Jegus Kristus,
®n neskamjno nedolxn« in svet«, ig 3g®l .lu-
begn« do nas na krix« um«rl; nam je krix
podoba nar vei|« lubegn«, k« s« jo mislet« mo¬
remo, in sveto gnamne nau/«ga odmrena, kte-
ro nas opomina, de svajimu lubegnivemu Odr«-
»eeniku ga lubeg«n tud« .lubcg«n povraifujmo, in
de bod«mo po negovo ponixn« in kratk«. ®n,
k« se je do sm«rt« na krix« ponixal, ie gde
v« nebeu)k«m veliijastv«, in je vs«m ludem, k«
van ver«jejo, v« vetrno gveliijane. In torej ima
tud« kriac, k« se vam je v« nebetrk« svstlab«
pgrkagal, ta lep« pomen: V e krise« je gve li¬
pane.“

Po Jegusov«h besedah: „Pred jih mjite,
patlej jih k«rstite!“ je p«np«l irkof odslej vsak
veijer v« Evstahjevo hirno. Vs« v« hi iej«  so se
veselil« te ure, in se v« obedn«rj« gbral« okrog
nega. Pred ukam so vselej na glas in ig s«r-
i]a molil«. Patlej jih je prijagno in .lubegnivo
uijil. Po uk« so spet molil«, in opomngl jih
je, de naj rad« molejo, in de naj se tud« po-
st«jo, in vbogajme dajo. To so tud« storil«, in so
xe.lno psrijakoval« dneva, ko bodo ksnijen«,
od grehov oijiujen«, in s« svetem Duham na-
polnen«. Ko je ta dan pgru ! «l, se je gbralo
veij kristjanov, de jim bodo bmtr« in botre.
Bilo je mikej tjestitJiv?ga, ko so Evstahi, ne-

22

gova scena in negova sinova vero vs Jezusa
Kristusa sprejela, se vsam 3motam in greham
odpovedala, in oblubila ijisto in sveto xiveta.
Uikof jih je kerstii va imena Boga Oqeta, Sina
in svetega Duha. Tuda sluxabnaha in sluxab-
nai]e, ka jih je Evstahi seboj va mesto parpe-
lal, in ha ire neso bili kristjana, so se dala
karstita. Uikof jim je dal par svetam karsta no¬
ve, kardanske imcfra. Evstahi je dobil we  le
^de par karsta to ime, pred namraij se je Pla-
lpd imenoval; negova scena Trajana je dobila
ime Teopista, slarji sin Agapit, mlaji sin Teo-
pist.

Drugo nedelo je rokofte nove karujenake va
3biralau[e kristjanov pelal, in jih karujanska
obijena skakal. Vsa obhajajo vesele vidata bla-
^aga moxa in poboocno sceno, od kterah so xe
veliko d®braga sliirala, in jih lubegnivo pogle¬
dujejo. I3 vsaga šerpa hvalajo Boga in nego-
vaga Sirni Je3usa Kristusa, de je nah irtauulo
spet pomnoxil. Pmtlej parstopajo sa pastjo ks
Gospodna mrp, in sklenena sa svmjim Odreue-
nikam store sveto oblubo xiveta le nemu, ka
je 3ane umarl. Lapo tiho je bilo tapas po 3bi-
ralauja; na 3adne 3apojo na glas hvalno pe¬
šam , in se ra3idejo.

Ker se je Evstahi sa sv® jima koj druga dan
na svoj grad mislal varnita, je nkof rekal:
,,Smo va ijaseh hudega preganana; nobeno uro
sa nesmo svesta, de ba nas ne 3grabala, ne
djala na te3avnaqo, ne obglavila, ne vargla dav-
jim 3verinam va jed, ne saxgala. Bog ve, ala
se bomo roe ksdej na tem sveta videla ala ne!

23

Tore) vas perporoijim, ko n^kedej sveta Pavl
Efeaeane in neh Staramine, Bogu in n egov?, mi-
loste.“ Na to je mkof v? serrje ganen pokleknil,
in seVnim v?s gb®r s? solzam? v? oijeh, tar
mol?: „0 Bog! usmil? se nas, in da), de

smo, kar nas je tukej gbraneh, s? teboj in tv®-
jim Sinam in med seboj vedno gedinene; de
smo stanovitne v? ver? in .lubegne, in se po
nobenem preganane od pota resnirje ne damo
odvernite; de se nas nobeden ne pogubi, te-
muij de se po kratkem terp.len? tega sveta vs?
tam ve kra.lestve tv®je ijasti spet snidemo. To,
.lubegnive (Dije ! te prosemo po Jeguse Kristus?,
tv®jim Sine in Gospode nairem. Amen.“

UJkof vstane, in reqe ve dube prerokovana
Evstabju in negove xene u>e to posebno: „Do-
gde sta imela vse, kar ludje ijasno sretjo ime¬
nujejo, bogastvo, ijast, gale otr®ke; pa skusi¬
te tude bota mogla, kaj ima me grenkega i{lo-
vemko acivlene. Tode nekar ne obupajta ve terp-
lene. Bog jih skuma, ktere .lube. Terplene,
ktero vama bo Bog poslal, se bo seqer ogg na
svete ijestit.livo igmlo; pa me huji bo permlo.
Spolnilo se bo nad vama: Blagor mu, kdor
skumno prebo; doskumen bo venerj xiv.lena
prejel, kterega je Bog tistem oblubil, ke ga
lub?io. a

Pffltlej je mkof spustil Evstahja in negovo
xeno in vse, ke so bili x’ nima permle, in re-
H« : ,,Pojdete ve mire, in Gospod bode ge

vame

24

Ur st ja raftava.

Ev st ah i iti Teopista ub d % na.

Evstahi in negova ocena Teopista sta bila te-
dej spet na svinjini grade. Vnoveij, tako re-
koij, sta jela xivčte ; kakor de be bila preroje¬
na, se jima je gdč-lo. Vse stvari na gem.ls so
se jima gdč lep«/« dogdčvale; kar kol« sta po¬
gledala, šolarje na neb« in rrosa po tleh, sadje
na drčvji in geli in rjvgtlirje na pod?, vse jima
je bilo gdč dar dobrotdivgga Boga. Vesela sta
bila, de sla se po Jegusa 38 Bogam spravela,
in de smčta Boga po otroijje Ogeta imenovat?.
Bilo jima je kakor komu, k?, se je od svmjiga
Jubega doma ggubil, in va nepokoji dolgo po
ptujim klatil, kedar spet domu pride. Vsak
dan sla brala svetg evangeli, in .ve nem veliko
tolaxbe in pokoja nauda. Ngkole nčsta mingla
Boga prehvalite; vsako jutro sta ve vese.ls per-
ijela, vsak veijer vg vese.ls in Bmxji hvale kon-
ijala. Veijkrat sta ss rekla: j^liovsk, kg Boga
ne pogna in ne dubs, je ko riba na suhem; vg
gpognans Bmxjim in vg lubegns B®xji u;e le
resnitjno xivi. Jegus sam je djal, de je le to
včijno xiv.lene, ije spognamo Boga in n egov g-
ga edinorojengga Sinu, kterega je poslal.”

Alg per tčm nč gmirej ostalo; godilo se
jima je, ravno kakor svetemu Petru per Jegu-
sovem spremine na gmrg. Tam je bilo dobro
prebivate; pa mogel je spet gg gore vg dolino

sol3 * kjer ga je tjakalo britko terplene. Tako
so perude tude nad Evstahja in Teopisto dneve
sk utrne. Nar poprej sta terpela na premoxene.
SCivinska kuga je vstala v?, tistem kraji, in tu-
de po Evstahjeveh hleveh 3deliije hudo. Vsr¬
kajo mu krona, gov^dena in drobnerja; na
3adue mu le xivintje ne ostane xivo, vse je
poginilo. Pa EvstaM je rekel, ko nckeaej Job:
„Gospod je dal, Gospod je v^el; tjeujeno bo¬
de Gospodovo ime!“ Teopista pa je rekla
,,To je le tjasna gguba. Nar mane greh stori
ijloveka ho.l nesrečnega, kakor ko be tre tole-
ko tjed ale ves svet ggubil.“

. Pa kmale je perudo nad ni tre huji terp-
Jene. Nale^na bolehen se je med Judmi 3at{G-
la, in velika morija je po soseske; tude ve Ev-
stahjeve hitre je en dan nekej proslov gbolelo.
Akaiji JnAntijoh pertetjeta ve ene sape, in tre¬
petaje retje Akarji: „Gospod, bexite 38 gospo
in otrorje, in pa le berx! Ta bolehen je ku¬
ga!“ ,.Kaj kuga! -4  3avpije Teopista vsa bleda.
„ 0 h, tje je pa kuga, Bog se smile! J, kaj nam
je storite? Hotjemo le bexate ale ostate ? ; ‘ An-
tijoh prave: „Ako ostanete, ste vse mertve. U-
smilete se vsaj svrojih otrotjitjev, in bexite! i-4  Ale
Evstahi retje: ,,Vso svrojo druxino sem imel do-
3de 3miram ko svroje otrroke; kako be jih ne¬
ke 3de ve nar vetje potrebe mrogel 3apustite?
Ostaniva raji per neh, Tuba mroja! To je tole-
kan Epa perloxnost drobro storite , nekar je ve
nemar ne puujajva. 3de je pertrel tjas, de po-
l:axeva, ale sva prava Jegusova uijenrja. Sej je
Je3us rekel: ljubite se med seboj, kakor sem

26

vas ja3 lubil; i3 tega bodo vse spo3nals, de
ste motji uijenrje, ako se .lubete med seboj. In
kakorona Iube38n be bila to, ko be svatjrjam ve
neb potrebe ne pomagala? Storiva, .luba Te-
opista! kar .lube38n od naju hoije, in vse dru¬
go 3roijiva Bogu. ©n naji in najne otroke tu-
de tukej lahko obvareje , in nas najde, kamor
kol« be bexale. Torej bova ostala, in stori naj
38 nama po sv®ji svete vole.“ Sta ostala. Vei{
nuneh sluxabnekov je 3bexalo.'Akaqi, Antijoh,
in kar jih je bilo kristjanov, pa ne mislelg ne-
so ve beg; djale so: ,,Mi vas ne 3apustemo,
3veste vam bomo do smerte. <s

Bol^en je 3mirej de.l okole sebe segala;
tude Akarji in Antijoh in skorej vse Evstahjeve
poisle so jo dobile. Ve grade in po vseh hin;ah
okrog gradu je bilo polno bolnikov; pa neko-
gar skorej ne bilo, de be jim bil stregel. Tedej
sta se jih Evstahi in Teopista podstopila, in
jim pomagala po sv®ji matije, ©n je stregel mo-
xem in mlademjem, otna scenam in dekliijem.
Od jutra do veijera, rjele nrnji rjelo sta preho¬
dila okrog bolneh, umirajoijeh in mertveh. Ven-
der nesta nalila bol^ne; tude nuna sinova ne.
Vse so popolnama 3drave ostale, in veijkrat so
se rekle besede svetega pisma: ,,Kdor ve 3avetji
Narviutega prebiva, ino stanuje pod slemenam
vsegamogoijnega Boga: se ne boj pirirje, ke

u;viga po dneve; ne 3lega, ke la38 ve teme; ne
kuge, ke opoldne mori. Naj tisuij jih pade na
strane negove, in tema na negove desniqe; do
nega se ne perblixa.“

W 3  7 ' —

e Popase je bol^en vender preala. Veliko

n Judi je bilo ^ano pomerlo; kar jih je o^dra-
e velo, so slabe lagils ko senqa, in ko merleij
i- so bili blede. Evstahi in Teopista sta Boga

- hvalila, de je ni in nuna sinova tako preiju-

- dno per ^dravji ohranil, in de jima je Akarjja
f in Antijoha in ire veij dru3eh ^vesteh sluxabne-
j kov in sluxabneq od smerte otel.

[ 3 de vender sta se boleh qasov nadjala;

, tode nunega terp.lena tre ne bilo ko>neq. Ma¬
likovale blixneh krajev, neq bode po toleqeh
nadlogah, ampak ®e le huji, kolnejo Evstahja,
de je od malikovavstva uslopil, in store hudo¬
bne naklep nadn ite, in ga obropate. ,,Kdo
druge , 44  pravejo, „je bogove ra3draxil, kakor Ev¬
stahi in kristjane, se ktereme on derxi, de so
nam take nadloge poslale, in de moramo vse
wibo negovega ustopa qutite ? Ko be se ®n ne
bil pokristjanil, be ne bili kuge imele. Poj-
demo, in 3nosimo se nad nim! Hrabre vojuja-
ke , ke jih je 3mirej per sebe. imel, in negove
sume so ubsxale , ali pomeriš, ale so ire pre-
kilove, de be se nam m®gle ve bran postave-
te. Gr®3no je bogat, lep rop bomo storile. 4 '
In res, jih pride devja derhal per belem dneve,
planejo ve grad, poropajo 3latnino, sreberni-
no, oblaijila in vse mnoge jedila; naloxe, kar
se da, na V030ve, in kar ne morejo seboj V3e-
te, potarejo, pobijejo in pokončajo. In grede
spred grada vriskajo in devjajo. Evstahi ne
skorej dri^ega otel ko xiv.leue. Pa volno je
terpel to 3gubo: „Naj bo , 44  je djal; „sej je
lo le ijasno blago, ktero mine. Lepire ga je

28

utsrpete , ko imete. Blagor mu, kdor iafe za¬
kladov, kg talje ne pridejo do neh, in kg jih
niffl.lg ne snedo!“

Evstahi in negova xena sta sv®je nadloge
bol in bol ijutila. Pgrnrel je ijas setve; pa ne
bilo ne pluga, ne rateja, ne semena, ne xivine.
Evstahi se je vg tej potreba obernil kg bogatč-
jim Rimlanam, kg jih kuga ne bila tolgkan
poškodovala, in kg jih tudg neso bili obropalg.
D®brg prijatla so mu bili poprej, so ga več¬
krat obiskals, in ®’ nim na lov hodilg ; alg ko
so 3asliu;al8, de je kristjan, so vso druxbo x’
nim odrejala. Dobremu Evstahju je bilo to
texko. Rad be bil videl, de bg tudg oni karujan-
sko vero sprejele ; ker je pa neso h®tle , je tudg
neh druoebo lahko pogrešil. Pa ko je bil po¬
prej neh nekterem velike dobrote storil; mu
bodo, se je mislgl, vsaj tiste 38 nar potrebnetreme
reijmi tako dolgo pomagale, de jim jih bo mmgel
povernite. Alg malikovavrjg nesb umele Jezuso-
veh besed: „Bole je date, ko vzete.“ Druge
Za druggm se lexnivo izgovarjajo. Kdo prave,
de nema kej date, ker sam komej izhaja, in
se zaklina, de je taka; kdo druge, ktere se
mu je pred hinavsko psrlizoval, ga zde zane-
ijuje, in 38 ggrdo odprave; we kdo druge mu
sveteje, de naj iz dexele gre. „Glej, tv®ji so-
vraxneke,“ mu reije, „te mislejo zavo.lo tvroje
vere zatoxite, in umrete be mogle pmllej ti,
tv®ja xena in tvroja sinova.“

UJe kg qesarju se je Evstahi obernil. Imel
je ve Rime d®brega prijatla, ktere je pgr rjesa-
rji veliko velal. Do tega je pisal, in ga pr®-

— 2 9  —

sil, de naj psr rjesarji gan govori. Ale ijesar,
ka je bil malikovaver|, reije: ,,Plai}ida vojvoda
sem gmirej ve ijasls imel; kristjana Evstahja
pa, kakor se gde imenuje, ne pognani. Ms je
prav xal, de se je moD toleke ljasti vere vdal,
na ktero je per nas smsrt postavlena. Mu po¬
magate ve negove edinu[ene, ktere je sam nar
bo.l kriv, be bilo mu potuho dajate, in ga ve
nepokorujene ulerdovate. 3agovarjate, in od
smerte otevate ga pa tude ne smem, to be bilo
natrem postavam nasprote. Vender ker je x}6-
sarstvu xe veliko dobrega storil, in be me tex-
ko stalo ga ve smert obsodite; be ®n nar bole
storil, ko be se ig Lairkega utegnil, in kje na
pokranah rjesarstva perkril. *le g e  pa, kar be
ire nar raji videl, svfflji nove vere odpovd; me
bo naipel milostivega qesarja.“

Ko je Evstahi ta odgovor prebral, reije
svroji acene: ,,Teopista! ve tej dexele nama veij

ne ostate, pojdeva ve Egipt. Tam upam, bova
ase kakoiren kotiček dobila, kjer bova mogla ve
mire in pokoji Bogu sluaeite. UJe dans se na-
praveva se svojime otroijiije na pot; tode gve-
qer, ko se gmraqi, de od nevernega ludstva
tod okrog ne bova terpe!a.“ Teopista reqe:
„Texko me je gapustite prelepe kraj, kjer sem
luq sveta gagledala, in svoje mlade leta ve ve¬
sele prexivela; vender sem perprav.lena ite. Mi-
slem se: Te je xe Boxja vola to. Angel vareh
naj nas spreme!“

To sliirate se Akaqi in Antijoh gelo ustra-
ireta. ,,3a Bwxjo vo.lo 1 “  gavpije Akaigi; ,,kaj
breg vse postrexbe pojdete na ptuje ? Preslaba

5o

ire sva po bolehna, de ba vas mogla sprdmita;
oh, vsaj tol?,ko me pomakajte, de se nekolako
okrepipiva ! Potlej pojdeva 30 vama, ije je tre¬
ba, tuda na krioeam svet.“ Antijoh pa reqe:
,,Moj Bog! ala ne xe to dosta hudo, de morate
ko ubexna svoj grad in svojo pristavo popusti¬
ta? Kaj hoijete zapustita tuda me svoja sluxabna-
ka, ktera.vas do smarta .lubata? Oh, le malo
me potarpite! Kmala bova tardna, in pojdeva 3«
vama, in vam bova polajmevala vse texave na
pota; noij in dan, ije bo treba, vam bova de¬
lala va ptuji daxela, in sluxila vsakdana krah.“
Evstahi je xalostan rekel: „Vem hvalo 33
vajno lubc^an in 3vastobo; de ba pa 3de 3*0 menoj
ula, vato ne morem dovolita. Ja3 smem ita, ka¬
mor hot[em, ker sam slovo dobil od rjesarja: vaji
pa vojau{ana a;e vexe ijesarju; kamor sta po-
stav.lena, onda morata ostala, in strelja na qe-
sarjevo pove.le. Bog vaji obara, in vama po¬
verila , kar sta ma diabraga storila!^

Vojujaka sta el a, in 38 xa!ostjo povesta
druga druxina, de pojde dobra gospod 30 go¬
spo in sinama me noi]6j od tod po dalnam

sveta. Par tej priija je ta govorirpi po vsa sose¬
ska 3aiF,untiela. In 13 vsah hi in se Judje shaja¬
jo pred grad, de ba me enkrat videla svrojo

dobro gospaido, ke jim je o kuxne boli^na tola-
ke dobrote storila, in de ba se od ne poslovi¬
la. Bili so me hladi in klavarna, veliko jih
je komej ob palarja parkrev.lalo. Vsa plakajo
in 3dihujejo, ko bodo 3gubila tolake dobrol-
nake. Pa Evstahi jih tolaxa , in reije med dru¬
gam : „Ostanite le tardna va vera, va upana in

3i

vs lubegne: po tdm se bomo, ije ne na gem-
le, pa gotovo vs nebeseh spet videle. 4 *

Ko je luna 13 3a gorja persijala, reije
Evstabi svmji ocen«: „ 1 , 3dc pa pojdeva ve Go¬
spodovem imena {“  Tadej 3axeno druseina, in
kar jih je perudo, velek jok, in na glas tarna¬
jo. Evstahi in Teopisla sta ire vsakemu ve ro¬
ko segla, tude nuna sinka pomoleta slehernemu
sv©je roijirje. In dobre p®sle' in podloxne jo¬
kajo in tarnajo ir e glasneje, pospremejo gosp®-
do, in vse be rade oc’ no ude. Evstahju se milo
stori, in ne more besederje pregovorite; miga
jim, de naj ostanejo. In ostanejo, in gledajo
38 britkeme solarne 3a dobrem gospodam, po¬
bočno gospo in lube3nivema dei{kama.

Ah, pai{ je bilo žalostno videte jih tako
ite ! I3 neb obleke se je videlo, de so imenit¬
nega stanii, in de so bili kedej bogate; seijer
pa vse ra3odeva, de so 3de uboge in ubeasne.
Evstahi, 3«. meijem okole ledja in se suleijo
ve roke, nese na hrebte ijulo nar potrebneireh
oblaipl, ktere so jim bili hudobne tolovaji ire
pustile. Teopisla, oblečena ko Rimske gospe,
nese velek jerbas breirna ale jedil, ker se je bilo
bate, de be per ludeh na pote, ke so kristjane
3elo ijertile, ne sprosila potrebnega kruhka
ne sebe ne otroipijem. Deijka pa tekata, se
ve, neskerbna 3raven sv®jih starirev, ker ne¬
sla po3nala nesreije, in ji je veselilo vedno
kej novega videte. Tako so irle po terde qe-
ste, ktere so se pred ve koijii v03ile.

Teopisla se 03ira 3« mileme solarne ve
oi£«Ii na3aj prote gradu, ke se je, od lune ob-

sijan, 3med tamnaga drevja videl. Pa Evstabi
prave: „Teopista, nakar ne jokaj! Pred alg
po3neje ba ga bila mogla tako 3apustita. Tu-
kej na 3em.lg smo le popotnaka, in nemarno
stanovitnega doma. Le 3« vo.lo tarpiva, kar na¬
ma je Bog poslal; kadej se bova veselila par
nem vg nebesab, in najnaga vesela nama nab¬
ije ne bo odv3el.“


etzrta ra&dtava.

Evstahjevg na morji in 3 amorsrj.

ilJLed goj3dg in gorama gre Evstabi 38 xeno
in sinama poijase pred seboj; mest in targov
se skerbno ogibajo. x le3 nekej dni pridejo do
morja. Velika barka mnda je ravno va Egipt
namenena. Morjarji jo oee nakladajo, in vale
teoeke sode in skrine vano. Lastnik barke,
bogato obleten 3amorarj, vas koraldast po vra¬
ta in mreseh, je med nima, in jim uka3uje.
Evstabi ga ogovori: „Ala ba nas h®tla va Egipt
prepelata, mene, m®jo aceno in ma>ja sinova ?“
,,3akaj ne ?“  reije lastnik prija3no, in pre¬
mera vse kmala sa sv®jima oijmi; „prav rad
vas pelem \“  ,,Kolako pa,“ vprauja Evstabi,
„vam bom plaijal vo3nine, in kolako 3a bra¬
no po pota ? ; ‘ Lastnik reije: „Ne veliko, kej
malega. Pa bova see p®tlej naredila, ko se tje
parpelemo; 3a to ne treba skarbela.“ So stopila

33

ve barko. In morjarji vsjdvignejo maijka, l?r
odrinejo. Vetsr je ko nalau[, in roijno plava
barka po morji. Detjkama se 3di, kakor.de
hi  3 e ruda in dr?.vesa prek i.iu b?xale. barka pa
slala, in štet vesela ; al? v? obiiijji nune matere
je britka ocalost, ko ji duba Lauka d?xela Spred
oiji jgina.

Evslahl jo tolax?, rekoip: ,,En Bog je na
v®d*, kakcr na suh?m, in bo ;ja nas sksrbel;
®n , k? je vsa 3emda negova, nam bo dal naj-
tE drugo džpeelo , dokler nas ne vjarne ve d?xe-
lo, kjer bo veij?n mir.“ Teopista se umiri v*
previdnost? modr?ga Boga, in ijuda B®xje vse-
gamogoijnost? na morji $ kter?b doslej we nd
vidsla, jo skojE bod 3vedrujejo. 3 jutrej ogle¬
duje 3? moxein in sinama v?3hajoije solnije $ in
negovo 33130 na neb?, k? se v« morji utrina, ka¬
kor de b? bilo dvoje solnije. Po dnevE 3agle-
dajo veijkrat kak otok visroko i3 morja inole-
t?, in ko se ob nem pedejo, jim je, ravno kakor
de b* otok se sv®jiins sinspn? skalam? in 3 e ^ e "
n?m? drEVesž memo n?h plaval. Ssmt?rtje vi-
d?jo grrojne m®rske ribe 3ravEn barke plavat?,
in rjeie trume mmrsk?h ptiijev nad vodo letate.
3  d e jim veter prijetno pih.la, jde gr®3no buiji;
lunalž igra 3? valov?, kmal? gon? valove, de se
straicno kopiij?jo. 3 vevjer se jim solnije spet
l?po na neb? in ve v®d? xeri, prcd?n v? morje
utone. Tud? v? n®ij? ostanejo dolgo po kmni]?,
in gledajo prijajno luno in tolskan 3 vej d, k?
na neb? blisketajo, in se v? morji utrinajo.
Tako se pedejo uno mirno po morji. Te3 ne¬
ke j dni se pokaxe suha [jemda, in ®nd?, s?

- 34  —

misl?jo, bodo vsaj babo ostrenje in tol?bo 3emle
dobil? , kolskor jim je bo treba vz n?h xivex
in*k?dej v? nsh grob.

Al? nekej xa!ostn?ga — bdo b? mislgl! —
se ^godi. Lastnih barbe jc poxelel Evstahje-
ve xefie. Koj, bo jo je bil psrvsij ^agledal,
se je 3av3el nad lieno l?poto in psrludnostjo,
in xe tabrat je sam p?r seb? storil pregretim?
naklep jo moxu V3et?. 3 a tega vo.lo ne V03?
prot? mestu, bamor so se namenil?, ampak se
d?rxi prot? puufav?, bjer ne bilo sborej dru3?-
ga vid?t?, bo gole sbale in p?ii{ote. T? 3ape.le
v? braj, in retje: „To je d?xela, v? btero ste
hoti?; 3de plavajte, in potlej id?te na suho.“
Evstabi se gaijud?, t?r reije: „To ne d?xela,
kamor sta nas ob.lubils pe.lat?!“ Lastnik pa
reije: ,,To bom ja3 v?nd?r bole vedsl bo vi!
Le plavajte, in nebar se n?t{ ne obotavlajte! u
In hotje tol?bo platjsv, de je bila desetkrat ve-
x]? od navadne vo3nine. Evstabi ost?rmi nad
strairno krivico, in prav?, de vse negovo pre-
moxene ne dovol le polovirje plaijat?. Last¬
nik barbe, bter? ne dru3?ga xelel bo skregat?
sc, 3atjne serdito govorit?. „Kaj3avpije,  ka¬
kor de b? bi! obdsvjal, „kaj de me poloviije m?
ne bole platjal?! To ste me pa napravsl?! S?m
sodil po vam? oblek?, in menil, de ste bej pri¬
da Judje; 3de pa vid?m, de ssm beraijijo vo-
31I! Kako se predsi^nete bre3 potrebnega d?-
narja tak dal?n pot storit?, in druge objedat?!
Kratko in malo, ja3 hoijem platjan bit? do 3a-
dn?ga vinarja. Edzn vaju jo mora’ 33 to pre-
d?r3nost skupit?. Na moje besede jc xena od-

33  —

slej m®ja stix?na! ®na ms ostane ts na barkg/vi dru¬
ge pa se ms spravšte na suho! Na šema bom meno
prodal, in sg skuplengtng dgnarji se splaipd. 44 *
To sliuatg je Teopista strahu in grai^ia o-
blgdela ko mgrlgij. Evstahi se je na vso moij
premagoval, de bs svaije je3e nad tokko krm¬
ijo ne ^pustil. Deijka sta padla na kolena pred
lastnika barke, in ga jokaje prosgta, de naj
jima mamke ne odvgame. Alg lastnik ^tegne
roko, in reije Evstahju: „Vi 3g deskama se

mg kar bgrac poberite 32 moije barke; vi pa, 4£
reije Teopistg, „ostanete na barke! 44  Teopista
plane 3g ra3peteme rokamg do svmjiga mora,
se ga oklene, in vpije: „OIi, Evstahi, ja3 te

ne ^pustim! Pomagaj mg 3a B®xjo vo.lo! 44
Evstahi sexe po svoj meij, prime 3e levirjo svin¬
jo meno, 3g desnirjo pa 3avgrti svoj meij r.a-
kviniko, in reije: „Presnetg 3amorgij, jenaj u-
k.lubovate; ije ne, bom 3g meijem udarel! 44  Pa
lastnik barke, kg se je bil 3e morjiirji me
3govoril, kar migne, in trije m®ijng korenakg
popadejo Evstahja od 3adej, mu metj ^3 rok
potegnejo, in ga terdo dgrxe; lastnik pa 3gra-
be Tebpisto, in jo Evstahju 3g vso silo 13 rok
i^tlrga. Ve teni pade Teopista vg omedleverjo,
in se ngij ne 3ave. Ko sta deijka svoijiga oije-
ta ve rokah morjarjev, sv®jo' mater pa vg o-
mgdlevgrjg vidgla, in sg mater mgrtvo misbla;
3'aijneta' tako milo jokatg in tarnatg, de bg se
ju kamne usmilglo. Alg neverngkg so brc3 u-
shii.lei.ia. Sunejo oijeta 13 barke na suho , 3a-
aceno ue negova sinova 3a nim, in odrinejo
3g xeno, in se pe.lejo da.le, in vriskajo.

3  *

— 3.6

Evstahi, pravitjng mox., kterg bg sg hej ta-
ipga nakolg, ile bi! domishl, sloji, kakor be bil
oramnen, na breg? ob.morji, sli ire komej jok
svmjih sinov, ktera se mu kolen oklepata, Ste¬
guje roke prot? morju, in ne Opusti barke 13
oqi, dokler sc ve noup immgglg popolnama ne
3gubl, ;o;[ .1 ; ...• ••

Evstahi pride iude ob sinova.

l^.gdar je barka, kg je Teopista na n e j, Ev-
stahju in uegovgma sinama spred oqi 3gini-
la, sede Evstahi pod stermo peqjo, de bo ©n-
dg prenovil. Kegova sinova lexeta kg nemu,
vsak na eno plat nega, in jokata tako dolgo po
lubs mamb, de Taspgta. Alg vg oiji xalostng-
ga oijeta ne spana. 3 gubo vsgga ijasngga pre-
moaeena je volno pretgrpel, komej mu je bila
vg ijislg. De mu je pa Teopista, sg ktero je
bil vg svelgm 3akong in le engga duha in engga
ssrrja, i3 rok ^fgrgana, in de je ©na, lube-
3i;iiva xena, vg oblast? dgvjiga neverngka, kterg
nema nobengga slrahii B©xjiga, to ga ne^re-
ijeno xalg; s?rqe ipu hoqe xalostg poiptg. Tode
tgrdgn vg. verg se tolaxg ; pogleduje protg, 3ve-
3dam , kg se bol na ncbg perka^ujejo, in pra¬
ve: ,. 3 mirej lue, o Bog, se ti, nam lube3nivg
(j)i[e! Kar ti storili 1 , je vse prav in nam d©bro,

— 3 y —

ae lik 6 hudo naj se'Tud« do3'dt$i. 'Bre^ Ivmjc
vest« in 3op«r tvmjo volo te -m? hflfe .thbe TeO-
piste ne bili n}a>gl« V3<?le. Pa v{e je- ravno V«
oblast« tolovajev«^ tjujetr ti nad nof tsr jo bom
varoval in ohranil. In vem, a-e ‘ le boljše bo
v s tč j' skuirn« neba krfepOst 3asv«tilj{ > ''raVlSo ho
ta le t«mna noi| v« svstimb« pVesjistsh ^Vč^d.
In kakor kole je gde d*$eij od m en je inksvmjih
lub«h otrok, ih tferpe kakor kol« dplgO' t^ lo-
ijiUTj nčksdej, upam j se bomo-spel gjdriteilfe"',
tje ne xe tukej na 3eml«ypa tanvkej nad gvii-
3 dam«. (<  • ‘ o‘.t. j: -i iap t

Poijas* se je storila t«rda noxp In vstane
hud -vihar, in inuujno plmskajo valov« po morji.
Po pepevji kript' pononjn« ptiif«. d)d i}fcIe>qVšK-
ftfc EvStahi leva rjut« , in -IvIi3 inega 'Se dali np-
' jnana kaija prot« morju. P« Evstfthja ne jupa-
de s«rrje. ,,Kdor v« tti, o Bog; 3sUsjia, <{ ^je ctjal,
,,se ne boji levovega xrela; in je $tide ;, nie;i'ka¬
pam« in gad« serij« n! Kakor otrafifitja''ipiaven
mene mirno speta, in ne ijutvta'ij«Jo hoberte
nevarnost«; tako imam jo3', k« pogrtain vso ne¬
varnost, v« te,- Gospod, vse 3aupaue ; !‘‘ "In red,
kakor je bila kol« straonVa ta nop, jo' je Evstahi
3« Bci)xjo pomopjb vendar sretjnO prfibilv.

Ko se je dan 3030»!, ^aifne soilnpe pargrč-
vat«, in 3budi dčijka 13 špana^ K«rx pogledata
po svinji m oprte, se ogrela, in vprairata po
mater«. In vnovep, ko ne matere; se pjokata.
(Di|e ji hoije tolaxit«; pa komej ji pogleda, lu-
bs^uivp dčpka bre3 matere, se mu s«rpe po¬
dere. „Oh, luba otropipa,“ prav« sam p«r se-
b«, „pap sla veliko 3gubila! Kako le vama bom

38

•j «3  namestil dobro mater! ££  Kmal? utihneta detp
ka, in bs rada kosila. (Dije je gledal, kje b?
kej .dobil, de b? jima dal jest«; pa nekjer ne r®d-
n?ga drevesa, nekjer ggrmiija^g jagodam«. Je tr?l
na v?rh skale, de b? bole okol? sebe videl; pa
vse po dplgem in trir 6 k?m je g®lo in pusto,
n?kol? rt?kjer ne .pohitntva, ne obdelanega pola.
3 ?lo dpleij, se mu -pli, de vid?, nekej dr?ves
in g?rmo.vja v? v?rst?, ravno kakor de b? ob
kraji vlelike reke rastle, in retje deskama: „Tje
pojdimo, ;  tam bli;j se ra3uirja rodovitna plana-
va! Tam 3adej m?nde je Egiptovska d?xela;
tam vmorebil? bomo tud? vajno mamko spet
paudftkJu Sp se v?3dvignil?, in gredo tod tje.
Kcr.detjka texko stane po pešk? hodit?, prime
3? vsako roko en?ga, in ji pc»le. Ob en? stran?
imajo st?rmo skalovje,.>ob en? pa morje. Solnice
p?rhaja 3mirej vitre, in bo.l in bol jih perpeka.
Ubpga-sd^tjkp sta xejn,a, tjuda, de ne skop?rn?la.
„<l)tfip! u ,.prjav?lAgapit, ,;pe.lite naji vsaj k? morju,
de bova pi}asej je tam do v® J vode. ££  „Ta ve¬
da, .huba olrotjitja !“ retije ®tje, „ne 3apijatjo;
boil ko b? jo, pila, bol b? vaji. xejalo, in pa
ne 3bolela b? po učjr ££  „Oh, ££  gdihne Teopist,
„to je pa v?nd?r hudo! Tol?ko vode imamo
pred pij (ni, in bova nje cepje. um?rla! ££  Detjka
xe.ne moreta vet{ hodit?. (Dije V3ame kmal?
lega kmal? unsga v? narotjje; na 3adne mora
oba peste. In:tud?sam se je xe komej po k®nq?
d?rxal. ££  ,

Opoldne tre le, ko je bila vrotpna nar
linji, pridejo do nekej koirateh dr?ves, in bli 3
sl i ue j o vodo uumel?. Detjka padeta koj pod
p?rvo dr?vo v? scnijo; ®tje p?rsedc k? nima,

- 3 9  -

in reqe: „0, kako je tukej hladno in prijetno!
Kako d®bro de oqem to jelene! Kolakoivna
dobrota B®xja je senqa, ha je nektera naq ne
rjislaj o! Morebita de ^a senqo Boga ire nakola
nesta 3ahvalila va sv®jim xiv.lena! O .luba otro-
qnja, vsaj gde ga ^ahvalita!“ Ko sta se deijka
malo spoijila in ohladila, 3aijneta spet toxita,
de sta xejna in laijna. Tuda oqetu se je xeje
xe skorcj je3ak nebesa parlipnil. Je vstal, re¬
kel deijkama tam sedeta, in gre ka reka po vode.

Ko je ka reka parual, 3leti velak pov®den
ptitf 3med tarstja pred n im nakviroko. Evstahi
pogleda med tarstje, in najde gnezdo polno
jajq; ko raqje jajqa so debele in ire popolna-
ma ijiste in daibre 3a jed. V^ame ruto i3 xer
pa, in jih lapo vano 3I0T.1 in povexe; po¬
tlej V3ame xele3no ijelado 38 glave, (pc> vojau ka
namrat{ se je nosil,) 3ajme vode vano, in jo sam
pije; in je ue 3ajme, in se varne ka deijka-?
ma. Dene ruto 38 jajqe pred nima na 3e!eno
trataqo, in 3ravan ne vodo va ijelada, tar vese¬
lo reqe: „Videta, Juba otroqiqa, kako nam je
dobrotliva Bog tuda va tej puujava obed parpra-
val! Bre3 teh jajq in bre3 te vode ba bili mo¬
gla lakote in xčje umreta. O, pova3dvignamo,
predan 3avxijemo negove dari, ka nemu sarqe
in oqi! £{  Oba sta vstala, pova^dvigneta mlado
roqiqe, in niolata tako poboxno, de nar sre-
ijnana, ko se ka bogata. ini3a usede, velikokrat
ne tako. Na to tre le jima da ®qe pita vode ij
Ijelade, in sarkala najdene jajqa, in kar jih ni¬
ma ostane, jih sam poje. Deijkama so se jajqa*
desaravno so bile serove, in v®da tako parlegle,

— 4  o —

de me nobena 'jed in pijana nune dni ne tako,
Tude po jede L sta molila, in 3ano Boga 3ahva-
lila tako psrssrijno, de me rukole 3a noben dar
ne tako.

,, 3 de pa,“ jima rerje Evstahi, „se uideta
ts le na travo, in se malo naspita. Ja3 pa grem
gledat, kje bs' se m m gl o rje3 r^ko prits. ^3 no
moramo ite, ako horjemo vg Egipt prits, in ne
poginita vg tej puu[avg.“ Odkrehne od drevesa
debelo vejo, se naredi palaijo, sg ktero se bo
branil, rje bo tr^ba, in gre na ogled. Reka je
3*16 dereija, na sred? globoka, in na dng polna
gladksh in spo^ngh kamnirjkov, po ktereh S8
Tjiovsk ne bil svest terdne stopine. Vime gorg
3a reko itg, kjer bs se morebits lose qe3 no
psrtido, pa goa[a in skalovje ne pgrpustilo. Se
verne -k? svojima sinarna, ji 3budi, in prave;
,,'Pojdgta, Juba moja! vaji bom 38 Bosjo po-
moijjo skusil ije3 r^ko prenestg. e<  Ji pele kg
rek?, in reije: „Ker vaju ne morem obeh kma-
lg preneste, bom pa vsarjsga posebej. Ti, Aga-
pit! so usedg t? le na breg?, pod to vsrbo Vs
s^nrjo; ti pa, Teopist! mg pojde vg narmjjeA*
Ga poprime 38 lsvirjo vs narotjji; 38 desnirjo
dersi moijno palgrjo, nekej de se nano opira,
n^kej pa de *’ -no vodo pred sgboj poskurea,
kako je globoka. Serijno jo brede sko38 reko;
na sreds m-u je voda do pgrs, in pgr vsake sto-
ping ga hoije spodnest? in V3et?. Po velikem
trud?, pride 38 derjkam vender srečno na uha
kraj reke; 3ahvale Boga, s? otre pot se ijela,
sa malo porjije, in potlej reqe: ,,Teopist! se^
■de tukej na tla, 3de grem me po tvojiga bra-

teqa.“ Se je spet spustil ve reko; pa komej p$h-
brede na Sredo, slftii« Agapita, k« gre ravno poi.T,
3akriijat«: „Oh, oije, pomagajte! Devja 3ver
me hoije sneste, pomagajte! 4 ' Evstahi pogleda,
in vida velirpga leva xe prav bi 13 otroka. ®tje
vpije na vse gerlo nad^verjb, in ji par ti; pa
kakor b« mignil, ggrab« lev otroka, in pobe¬
gne x’ nim. Kako se je moggl per :  t^j prnj«>
lube^nivž oije prestrašit«! Vpije, in se xene iia
vso moij, de b« pred na breg p«rš«l; pa ko pri¬
de, xc ne'veij videle leva, ne slišat«' ubo3«ga
otroka. 3« gost«tn g«rmovjem, robidjem in ter-t
nem je ond« gojgd prepreden, kamor sO j&
lev 3? otrokam obžrnil, in Evstahi ne more
33 nim. Opraskan od terna; in 3asopen obstoji,'
glasno mu s«ri]e tolije, kolena se mu gib.lejo,
po vs«h ud«h se trese; le samo palarja ga tre po
konij« deroči. In 3dihuje: „ 0 h, 3aston je v«s

moj trud! Leva veij ne morem doit«, veij ne
otroka xiv«ga 13 xrela-mu i.^tsrgat«! Oh, more-'
bit? de je mojiga .lub?ga Agapita ace pohrustal,
in ga ne dru3?ga ko n o Lakomna koujiija !• O
Jube3i;iiv« otrok, t«dej s«‘ mi tud« jti odv3et!
Ah, tako 3godej in tako strašno, v« 3obeh Jute
3veri, s« mog«l svoje mlado mivJene končat«,
o lubijsk moje duše!“ 3 Gnlost«n opre oiji v«
nebo, in gleda, in ne besede {3 nega. Potlej
reije : „Je xe tvoja vo.Ia, ®ije nebešk«! de se jo
tako 3godilo. 3 Ge Veftv, ejakacj s« to perpustil!
JVe^Vedn« serjer, pa gotovo modre -in dobrd-
t.liv« so tvoji sklepe! JVIokejrit«, dc b«"bilo do¬
brega deijka rce hej strauJnejiga 3adelo; oh,
morebite b« bil me v« huji oerilo. pregrehe in

— 42  —

hudobije 3aro?l! Moj Bog! kakor te jc bil Abra¬
ham perprav.len sv®jiga hpika darovat?-, tako t?
tude ja3 podarim svojiga Xub?ga Agapita.“

Teopist na un? stran? je vid?l, kako je lev
negovsga kraterja 3grab?l in nesel, in je jel
britko plakat? in vpit?. In ko je tud? oijeta,
kter? se je bil od reke udalil, i3 oiji zgubil,
vpije me glasneje: „©qe, ®qe moj! kje ste?
Oh, pridete, n?kar me ne 3apustite! <£  ffiqe se
ccajosten verne k? rek?, in se deijku od dcleq
oglas? rekoq: „Bod?.tiho, lub? Teopist, in per
mir?! Glej, sej sem tukej, in grem xe k? te¬
be ! ££  Pa, ah, strarona re,i{! Kornej je anje do
reke psru/sl, vid? unkraj reke volka, k? ga je
vpitje p?rkliqalo, po Teopista hitet?. Ubog?
deijek poskoq? od tal, in b?,xi ,,J<olekor more
po breg? pved volkam. ©qe vpije na vso moij,
in maha i«perti s? palsrjo. Al? gr03ovit? volk
je kar plan«- 3a deijkam, in ga 3grab?l, in
vlekel v? goj3d. Kako je p?r tej priq? dobre¬
ga oijeta v? s?rqe 3abolelo, ne gretje. V? ker-
vav?h b©jih na vojske, ko je bilo tisuq meijev
in sulerj van namerjeneh, je stal neprestrairen,
in se ne genil; 3de pa mu otsrpnejo skorej vse
udje. Se je seijer spustil v? reko, de b? rev-
Tjetu pomagal; pa preden jo prebrede, je bil
volk xe deletj ve gouj?, in detjka ne bilo n?q
veq videt?.

Ves 3began se ®qe na bijeg? sesede. Toleko
neprevideneh nadlog ga je vsega pobilo; in iq
uma spravelo. „Oh,“ je djal, ko se je spet qa-
vedel, „tedej m? je tud? 3adi:ie upane ugasnilo,
3adna podpora se poderla, vse vesele, kterega

— 43  —

sem svoje stare dni perijakoval, zginilo! Ve ma¬
lo dpeh sem 3gubil svojo .lubo oijetuavo, svoje
prijalle, svojo xeno in svoja sina. Oklesteno
drevo sem, ktcro nema ne vej, ne mladik. Ob,
moja xalost je paij ne veije, l<o je bila xalost
oijaka Jakoba, kedar jo svojo Jubo Piahelo po¬
kopal, in mu je bilo povedano, de je Joxefa,
nar iubiuega negoveb sinov, devja 3ver ra3ter-
gala. Sej je on vender ue veij sinov imel, o-
stal mu je ue .lube3nive Benjamin; mene pa
je tude .lube3i.iive Benjamin vget! Ja3 ga 3de
nemara veij, ktere be me tolaxil! Po vse pra-
virje 3de 3e Jakobam labko retjem : Oh, me¬
ne dru3ega ne i[aka, ko od xaloste in
brit kos te ite 3 a sinama ve grob!“

Na to je malo potihnil, in ije3 nekej ija-
sa reije: „Ah,  ko be ne spo3nal tebe, moj Bo-
xji Odreuenik, in be ve tebe ne imel tolekan
lepega 3gleda poterpexlivoste ve nar straunejueh
texavah: be jo po Rimske naredil se svojim
xiv.leuem ; be se meij nastavel, in se van 3ale-
tel — pa sej ga tud? veij nemam — ale be pa
ve to le vodo skopil! Pa Kristus nas drugaije
uiji. Moramo pite ko3ar?q terplena, ke nam ga
nebeuke (Dlje poda. Moramo reije se Kristusam :
©ije, tvoja  vo.la naj se 3godi, ne mo¬
ja! Teje  xe tako skleueno. Tukej terp.lenu ne
moremo ubexate; tam pa, ije 3? vo.lo in sta¬
novitno terpemb, nas ijaka po 3rnage venerj ve-
se.la, ke ne bo nekole 3venil.“

Tako se je Evstahi nekoleko umiril; pa
ko pomiuluje, kaj se je 3adua dva stran na
dneva 3god:Io, ga je vnoveij ve serije jelo pcije.

3akaj ne le 3? vnatism tsrplenem, bol ire 32
notramms teacavams ga je Bog h<i>t?l skusit« in
orjistit?. „Kaj,“ prav« spet, in se 3gane, ka¬
kor de bs ga bila strela 3adela, ,,kaj nes?m
vs?ga tega sam kriv? Kaj ssm v?nd?r niislel,
de ssm Teopisto, svrnjo lubo sceno, 3aupal ne-
jnaiisrau ijloveku, un?mu hudobnemu 3amor-
i]u, k« mu je ve<[ neš?m mmg?l 13 rok ijtsr-
gat?! Al?, mu je nes?m, tako rekorj, sam
3dal? Oh, stratma, strarpna reij! In kako ne¬
spametno, kako neusmi.leno je bilo od mene,
de s?m svoija otroijiija v? tej puujav?, tam A-
gapita, tukej Te opis ta , sama pustil ssdets! Oh,
de me ne strauma rjut?v in tu.lene davjih 3 v e-
ri norjojumo noq 3modriio! Al? nes?tn po t?m
tak?m ubo3?h otroijiijev sam podv?rg?l dsvjim
3verinam? Al? nes?m neusmilen <inje,al? ne¬
sem morivgrj, moriv?q svrojih otrok? Oh, ka¬
ko karvavo se utap.la solnqe v? morje, in m?
m?nde oijita: Ti sam s? kriv prelite'ker-
vi sv »d jih otrok  !“

;  „Ne| ne!“ rei[e 3de pokojna®?, „{3 neusmi-
lena tesga nesam storil. Se bom britko ks-
sal vse sv(i>je dni, de s?m sv<nji xen? v? suxnost,
svojima otroipqema v? sm?rt psrpommgal; pa
i3 neusmi.lena do n?h, vedama in radovo.lno se
to ne 3godilo, ampak le 3ato, ko s?m prema¬
lo pomiskl. In vendar kako hudo me to peqe!
O, kako hudo mora we  le ijloveku p?r s?rrj?
bit?, k? vedama in radovo.lno hudo stori, k?
premitrleno bliocmga v? nesreijo parprav? ! Oh,
koga je vandar i{lu>v«k, ko se psr nar boltra vo¬
le ne more Iiudaga obvarovat?! Kako mu je

— 45  —

treba Boga vsak dan prosit«, de b? ga ragsv^tlil
in vadil

,,Pa,“ je kmal? spet rek?], „al? ne krivi¬
čno bre^ premisleka delat? ? Oh, pred b? bil ino-
g?l da»bro premisiet?! — Al? bods s? kakor ko-
1 «; ti, o Bog usmi.lena, s? maje edino p?rb?-
xal?uje! Psr3anes? m* milostivo, kar s?n1 ve
tem 3adolxil. Poprav? spet, kar sem pokril;
eb?rn? to v? dobro. Sej s? vs?gamog6č?n in
neskfflnijno dobrotJiv, in sej s? po svajirn apo-
st?.ln? rek?!: Kter ? Boga lubejo, se jim vse
v? dobro i 3 i d e; torej tud? ii?h 3 fr; o te in neh
greh?, ije se jih resnično kesajo in pokore. Oh,
ko b? te tolaxbe ne imel, b? mogel obupat?!“

Se je utolaxil, pa le 33 malo »jasa. 3 mi-
rej 3? novega ga vest los? in peije. Stašama
s? 3ai{ne te 3motnave ig spomina ^bijat?, in
sklene ne veij pretuhtovat?, in s? k? seriju gna¬
le, kar se je 3godilo, ker je to pi^no, in mu
netj ne pomaga, ampak le k? Bogu molit?, in
nega polajirana in tolaxbe prosit?. „Qhje,“ je
djal, ,,k? s? svajimu .lub?mu Sinu v? smertneh
texavah angela 3? nebes poslal, in ga v? t?rp-
Jeu? potolaxil in pokrepčal, glej, tud? maja
duua je xalostna do sm?rt?! Oh, ne pust? me
bre3 tolaxbe in pomoij?!'* Angela 3? nebes s?-
ijer ne bilo k? nemu; pa Bog mu poude drug
polajir.lej, kter? je xe marsekomu nar veije
britkost? al? pregnal al? pa gmanaal. Bog m«
poude sladko spane, in prečudne saue pove-
sele negovo duno. Sanalo se mu je, de liod?
po temnem goj3de; pa kakor b? trenil, posije
solnrje po vsem goj3de, ter ga račsvetli, in du-

— 46  —

be Agapit s*di ves 3dr.1v in pokojin na tratsrp,
in se mu lube3i.iivo nasmeh-lava, in lev besci ves
planin spred nega; delei{ prek nega pa sloji
Teopist, negov bratsij, in gleda hvaležno pro-
t? nebesam, ter kaxe se perstam volka, k« lexi
mertev 3raven nega na tleh. Ve tem se je Ev-
stahi 3budil; pa je kmale spet 3aspal, in vno-
vetj vide sv®ja sinova ko lepa ijversta mladenija,
obletjena ko Rimske vojupike, in na nuneh svet-
leh ijeladah 3elene lorbarjeve vejiqe 3ataknene.
Se je spet prebudil, in ne enkrat 3aspal, in
glej, 3de vida we  sv®jo xeno, ktera negova si¬
nova predn pe.le, in Evstabi je ne^reijeno vesel.

^llLsda razdava.

Dobre kmetje.

K o se je jutrena 3arja napoijila, in je obla¬
ke in morje, skalovje in drevje obsijala, se
Evstabi 3budi. Prerjej pogrem sv®ja sinova
in nuno Jubo mater. Videl jih je ve sanah;
3de jih nekjer ne vide, in je žalosten. Pa
prot« nebesam je pov^dvignil oiji, roke in
serije, in nebeškemu Oijetu v« skerb 3roijil
vse, kar ga texi. Restit.livo je solnije ve3hajalo,
in lepo prija3no ra3svetlovalo nebo in 3em.lo.
Torej reije Evstabi: ,,Snmje seje solnrje neka¬
ko kervavo in mraijno 3a morje nagnilo, in
dans vstaja tako svetlo in ijestitlivo! Tu de na-

— ki —

roeh dra3?h prijatlov 3manka, ko solrirja, ke
se je skrilo 33 morje, 3a ijerne oblake; vcij
jih ne videmo na tem svet«, kedar jih temna
nrnj 3akrije: pa periplo bo kedej jutro, ko
jih bomo ko v?3hajoije solnrje vz  sv8tl©be in
ijaste spet videle. 44

Evstahi sz  je 3de vse pe^adjal, de be per-
irel ve permorsko mesto, kamor se je imel 3a-
moraj 38 barko vstanovite, in kjer je upal
najte svffijo xeno, in se pomočjo veku« gospo¬
ske jo otcte $3 rok gerdega tolovaja. Ve^dvig-
nil se je, in je roel uno xalosten pred seboj
po peske. Ne videl dru3?ga ko morje in vi¬
soko skalovje, in grobno texko ga pot stane.
Skorej je 3g®rel, tako ga je solnrje peklo. 3 e
nekoleko riberjame, ke jih je per kraji morja
vjel, se je tolaxil lakoto, xejo pa 33 obilno
roso, ke je po uirakopernatem 3eJle stala. Ta¬
ko je storil dan hoda. 3 de pa je skalovje,
ktcro je doslej vu/trii] sebe imel, deleij ve mo¬
rje segalo, in ne m<ngel veij daJej. Per Strane
le se mu odpre tokava ve gorje. Po nej se je
spustil; in na, we  ve vetje puujavo je peneel!
Nekjer ne najde sledu ijlovekovega; stopine
devjih 3veri le so so ve peske p03nale. Ko
se je noij storila, se spla3e na stermo skalo
ve jamo, in se stisne ve kot, de be tje3 noij
kaka 3ver ne penila do nega, in ga ne ra3*
lergala. Ko se je bil pa dan 3a3nal , je roel
spet da.lej. Puujava je perhajala vedno stra-
trneji. Spet je bilo solnije xe n^ko, in n;e
ne i3 tokave. Malo pusteh jagod in malo vo¬
de 13 so^eijega studemja je negova edina jed

— 48  -

in pijatja. 3 Gc je menil, de ga ,bo k®ngq>vs
tej strairng puufav*: bar pride h? o^k?, neko*
Isiko obhojeng stgg«. Ko je a?! nekej qasa po
nej, glej, se mu ^nied golave dolina odpre,
ih k m alg ugleda vis©ke drevesa 3« garjernielgin
perjem, p®tlej 3elene travngke 3« rmientnu in
rgdeipjng ljvgtlirjamg, p®llej n;ir®ke ni ve sg stgr-
njo, na 3adne ijedno vas, kg se je komej
3med drevja vidgla. 3 ahajoqgga solnt]a rarg
obsijajo dolino, in prav Igpo jo je vidglg.

Evstahi hvalgBoga, de mu je dal spet vi*
dgtg pohiuitvo in pode, in gre vesel navdoi, in
pride vg vas. Pred eno pgrvgh hiiu, kg je ipgl
raemo lash, sgdi star mor. Dva Jubegniva otro-
ijiija, na vide3 negova vnuka, igrata pgr nego-
.vsh nogah. Evstahi stopg kg nemu, in reqe:
„Xiubg ©i|e! alg bg m®ggl kje vg tej vasg po-
potngk prenoijitg? a  Slaripk odgovori: ,,Ostani*
te, ije vam je Jubo, koj pgr meng; ,me bote
prav ragveselilg. Malo je. kar premorem; pa
13 sgrqa rad bom postreggl. £<

Evstahju je ponudba dopadla, in gre x’
nim vg hiwo. Mor mu pgrnese kruha, sadja
in vina, tgr rerje: „Ponudgte se sg tem le, de

pride m©ja hqi sg pola, in verjerjo napravg.
Jejte in pite, Gospod vam pomo^s!”* Po teh be¬
sedah je Evstahi spo3nal, de je ta mor kri¬
stjan, in se od vesela ne ve kam djatg. „Bog
ga bodg 3ahvalen,“ je djal, „kterg me je sgm
pgrpedal; tudg ja3 verejem vg Gospoda Kristusa,
nairgga Odrgirenika!‘ £  Starijgk se je ravno tako
©bveselil, de je kristjana pod streho dobil. Ko
sta oba med davjimg in neusmiJeneme nevern*-

65

poboxna gospa? Kj<£ sta vana sina, obelna Aga-
pit in .lubegnivg Teopist? Kako, de ste sami
in ^apuufeng vg tej revna bajta? Kaj vam od
vse vane sreije, od vsah vanah ijestnah svalin
ne dru3aga ostalo , kakor to le gnami.ie na vrata?
Ob, povejte nama, alg prav vidava, ala naji
oi|i motajo, in ga ne nesva naula, kteraga ta¬
ko ace.lno bijeva ?“

Evstabju, obijut.livamu in usmi.Iertgmu mo-
xu, so xe dolgo so^e vg oijeh igralej ^de pa,
ko je slinal svojo predrago reeno in svoja pre-
.luba sina po imeng imenovata, in ba mogal sta-
rama prijatlama dopovedat« , kaj se je stranna-
ga x’ nima ugodilo, ga jok premaga. Tolakan
milo je jel jokata, de sg je vse lirje in pa ne
oblaijiio 3mwvjil. ,,0h, prijatla moja,“ je rek gl,
„xalostne raiji vama moram povedat«! Moja si¬
na sta xe 3davnej marfva; oba so 3veri poxgr!e.
Mojo xeno mg je hudoban vjlovak, ne neusmi-
Jenna ko davja 3verina, i3 rok ^targal, in ko
ne hotla parvolita va greh in osramotei.ie, jo je
umoril. Paij res tadej, de sam sam in 3apu-
ujen, in britko xalujem! Natj ne potoram 33-
vo.lo 3gube ijasnaga blaga. Naj bom svetu to¬
da ralostan 3gled nekadane velikost«; naj mu
bom tuda xiva priija, kako nestanovitna je vsa
ijasna srerja: 38 vse to se naej ne 3menam. Ala
de sam ob svojo .lubo sceno, ob svoja .loba si¬
na parroal, to rana globoko moje sarrje, in ta
rana se ne tako naglo 3ar)«lila, kakor rana,
ktero ma je takrat lista šolarja storila; ona ne
3de karvavi. Pa je xe vo.la Borja tako. Ime
Gospodovo koda ijeujeno! Tardno 3anpam va

66

besede svetega pisma, de terp.lene tega sveta ne
neg prote vese.lu, ktero nas tam tjaka. Tam se
bomo se svmjime .lubeme spet videle. 44

Grogovita pergodba 3e blago xeno in 30
Jube3nivema detjkama prestraire 3vesta sluxab-
neka silno, in ko videta S0I3C ve Evstahjeveh
oijeh, 3aijneta tako na glas tarnate in jokate,
kakor de be dobro oceno mertvo ve kerve pred
seboj videla, in kakor de be iube3niva olrogi-
qa ravno per tej priqe devje 3Veri ra3mesarjale.

Kmetove ve blixne hitre so slitrale pred
vriskate, 3de tarnale in jokate per Evstahji;
vse perhrume j de be videle in shirale, kaj de
je. Pa Evstahi je rekel: ,,Ta le jaka moxa,

glejte, sta mffija stara 3nanqa! Ravno kar sta
me sp03iiala, in se 30)0 ra3veselila; ko sem
jima pa od smerte svinje drage xene in svmjih
.lubeh sinov povedal, sta 3agnala tolekoiren jok. 44

To je kmetove do S0I3 genilo. Ko je pa
Akaqi videl, de 30 Evstahjem kakor se svaijim
hlaprjam ravnajo, in de tre ne vedo, kak ime¬
niten gospod je bil otn kedej na svete; jim re¬
ge: „Mende tre ne veste, kolegega gospoda ste
doslej ve tej revne koge imele. (Dn, ke se 3de
per vas se svmjime rokame xivex sluxe, je kedej
bre3 trtevila ludem kreh dajal; tnn, ke. je 3de
delaveg, je kedej gele vinjske vmdil, in le mi¬
gnite mu je bilo treba, in tisuij in tisug juna¬
kov mu je bilo pokorneh. Vati a mala vas, ke
jo, kakor slitrem, Badis imenujete, bo slovela,
ko bo vekov in vtikov preteklo, ker je inn ta¬
ko dolgo ve nej prebival. ®n namreg, ke pred
vame stoji, je slovetje Rimske vojvoda Plagid. 44

— 6 7  —

Kmetov?, to sl brat?, so vs? oštermele; o-
motn? in poln? ijasli so Spred Evstahja odsko¬
čile. 3 akaj Rimske vojvoda je bil tisi? ijas v?
veqg ijast? ko kne3?. Pa Evslahi je rck?l: „N?ij
ne marajte^ lub? prijati?! Na tem svet? je aee
po Bmocji naredb? tako, de morajo en? ^apo-
vsdovat?; eni pa sluttatš. Tud? je le Boacja vo¬
la , de so nekter? bogat?, nekter? pa ubog?.
Al? bod? s? kdo gospod al? kmet, prednsk al?
podložen, bogat al? ubog; p?r Bog? je to vse
eno. Ne oblast in ijast p?r ludeli, ne posv?tno
bogastvo, ampak le pobožnost in - krepost nas
dela Bogu prijetne. Beraij, k? l?po ocivi, je
v? Boxjih oijehveij?, ko oblastnik j kter? d?xe-
lam 3apov?duje, pa je hudoben. O, de b? bi¬
li le, k?dar Gospod pride nas sodit, v? svojim
poklii}? 3vest? naj dene!“

Antijoh je rekel: „Vij premestit? vojvoda!
ste bili 3mirej 3vest? svojimu pokliqu , kar sle
bili v? ksrujanstvo poklican?, in pa kar vas
po3nava. Ko ste bili tre bogat?, in ste me ob¬
last imel?; ste s? svojim bogastvam le reve¬
žem pomagal?, in s? svojo oblastjo le stiskanje
otevals. Ko je skunma nad vas pernda; ste raji
3gubil? qesarjevo prija3nost in svoje vojvodstvo,
raji ob vse Svoje premoxei.ie psro/l?, kakor pa
od Kristusa uslopil?; In kako ste vse vo.lno t?r-
pel ?,  ko so ncusmilen? nevern?k? v? vanj? hiiue
ropal?, vam po ocivlene stregle, in vas psrmo-
ral? i’3 d?xele pobegnit?! Je3usa Kristusa spo-
3nat? je p?r vas veif ve.lalo, ko vsa prija3nost,
vsa ijast, vse bogastvo sveta; i3 lube 3 n? do
Kristusa, in de b? nego v 3vest uijen?q ostal?,

68

ste tukej s« potam ve obra^g svoj krgh jedlg,
in tiho in skrito xi velg.“

Dobršni ludom je ve sgrrje seglo, kar sta
vojaka rekla. Starš kmet pa, ijestits sivijsk,
je Evstabja 3a roko prijel, in s?, sokjamg ve o-
ueh rekel: ,,Preblage mox, toleko let xe ste
pgr nas, in neste 3111! 18 od sv<oje velikostg in
od sv«)jiga vojairtva, ne stvargrje potoxilg 30- s
psr svoje preganavrje! Ponižnost in .lubo38n
Jezusa Kristusa je rgsniijno vg vaipgm sgrrjg. j
Radujte in veselite se, de ste bili preganang,
in de ste mogli tolgko pret?rpetg; glejte, vaire i
plaijilo bo obilno vg nebessb! 44

deveta razdava.

Evslahi gre od pluga  de vojno.

K  o je bil Evstabi spet sam 38 vojakama, se
x’ nima spet 38 m^o usede. Med lem je kme- |
lirja jelenovo perjenko 38 druggmg jgdmi na mi-
30 pgrnesla. ,,Jejta 380, jirijatla, in ra3vese-
lita 38 vinam svmje sgrr]c!‘‘ rerje Evstabi pri- ;
ja3no, in jima spet natoip. Alg Antijoh 3dilme,
in reije: „0, najno sgrrje je xc tako nasiteno
vese.la in xalosts, de se hoije ra3poijitg! Kako
bg m(»gla 3de jestg in pit?.!* 4  Akarji mu to po-
tardg. ,,J. no,“ reije Evstabi, „morebit? bota pa
po3neje kej vxila. Pa pred vsgm druggm mg
3de povejta, kako se godi kristjanam, naiagm

— 6 y  —

prelubam b ra tam in sestram? Al« jih ire 3mi-
rej tabo moijno preganajo ? u  „Ne veq tako,“
odgovori Akarji. ,/lesar jih naij vei{ tako ne
ijerta kakor pred; daxelska poglavarji in sodni¬
ka so pa tuds spognala, de mu sa pregananent
kristjanov nasj ne ustrežejo. Torej odjenuje
preganane, in va nekterah krajih je xe popol-
nama odjenalo.

„Boda ga Bog 3ahva.len!“ reije Evstahi.
„De ba xe s k mre j liegova ijerkav popolnama
mir vxiva!a! Pa we  nekej ba 3de rad vedal.
Sta govorila pred od pove.Ia, ka ga imata, me
3iskata; kako je pa to?“

„Pai{ prav,“ reqe Akaqi, „de me spomna-
te. Glejte, od vese.la vas spet vidata, in od xa-
losta po vama xena in vairah sinovah ba bil
skorej vse drugo, qslb rjesarjevo pove.le do
vas po3abil. Posluirajte tadej ! Kar ste vi tu-
kej le med tema gorama in skalama, se je po
sveta veliko preobarnilo, . ijesar nesle 3vedaJa.
Partjana, ktere ste kadej sa tolako ijastjo pre-
mmgla, so prelomila vse obete, in 3a veliko
vaijsko ropila qe3 reko, ktera Rimsko rjesarstvo
meji, ije3 Hidaspo, in odganala povsod Rimske
straxe, in poxigala in morila po vsa daxela.
Sporoijnika 3a sporoijnika so pardirjavala va
Rim sa silnama proumama, de naj jim poroJe-
jo kej pomoip; rje ne, bo vse 3gub.leno. Be-
sar je mogal va huda 3adarga bita. Predeleij
xe je svoje rjesarstvo ra3udril, in 3de ga texko
stane ohranita, kar je pardobil. Vcij polkov,
in tuda polk, va kteram sva midva, je skliijal
na noge. Sam jc partial pred 3brano vrnjsko,

— 7 ° —

in je reksl vojakam, de naj pomrisjo staro sla¬
vo, in naj vnovsij ra^slavsjo Rimsko ime. Pa
veliko stolngj^ov in mansh vojakov je na glas
3avpilo: Svetiš ijesar, le nairsga vojvo¬

da Plai]ida nam spet dajte, in Par-
tjans bodo padal« ko muhe!  To je Zde¬
šarja 3slo ggnilo. Rekel je: S s m aee uka-

3al vssm poglavarjem in oblastnika m
po R i m s k s h dsrscavab, de naj po nem
op ra ir ujej o. Ako ga vas kdo upa dobi¬
te, naj stops i3 vsrste, in naj ga gre
iskat; ijestito ga bom obdaril, zje ms
psrpe.le jaijsga vojvoda. Veij vojakov je
i3 vsrste stopilo, in se vmidijo. Med nims sva
bila tuds midva; vedsla sva namrsij, de ste mi-
slsls v* Egipt its, in sva vas upala najts tam vs
tistsb krajih. — Psr tej priijs sva dobila od ije-
sarja pisane poveJa do vssh dsseelsksh in vojsk-
nsh poglavarjev, de naj naji na vso moij pod¬
pirajo vs opravile, ks 3^deva sreijo vssga ije-
sorstva, in naj ijestitsga vojvoda Plaqida, ije
ga je Fiim.lanam ae dano najts, 38 vso spodo¬
bno ijastjo nategama vs Rini dajo psrpe.lats.
Lets 3a nedrsjem branem te pisma, rjesar je
ss sv®jo roko vs nsh podpisan; nate, berite jih
sami.“ Jih je potegnil 13 3a nedrsja, in jih da
Evstal;ju vs rokp,

„Po3abite tsdej, <£  reije Antijoh, „po3abile,
vas prossm, krivirje, ktere so vam storil« na
Rimske 3em.ls, in pojdste 3« nama! Ssrija ve¬
liko tisuijev pogumnsh vojujakov gore 3a vas.
Resar sam vas bo 3« velikem veselem sprejel,
'le bote spet natio vrojsko vodils; bomo sovra-

_ 7 1  —

xneka ukrotile, svetu .tube mir dodelile, in 3«
3elenem lorbarjem ovenuarie pernle 13 vojne. 44

Evstabi retje: „B®xja previdnost, se vide,
je tako obernila, de sta nauda m*je perkrito
prebivaleuje, in de sta me, preden sta tre ve
vas peruda, 3med vseh prebivavrjov pervega
dobila. Bog je vajne stopine semkej nape.lal,
in dolxen sem sluxite sv®ji domovine, in jo
reirite, ije je treba, tude se svrojo kervjo in
sv®jim 3civ.lej.1em. Neij ne marajta; jutre 3 ju*
trej grem 3e vama. Kakor sem meij rad spre¬
menil se plugam, ker sem spo3nal, de je to
vo.la B®xja; tako sem 3de perpravden plug 3a-
pustite, in spet metj poprijele, ker spo3nam ,
de je spet to vola B®xja, ne de be ropi! nad
mirne narode, temmj de be tisuij pokojneh
druxin, marsekej nedolxneh, mai'sektero mater
x’ neneme otrotjiije obvaroval sovraxnekove pre-
der3noste. Bog me pomagaj, in kmale ne bo
Partovske vojakRimskega po.la kontjeval, ne ve tj
pil sovraxnekov k®n 13 nau/eh potokov! 44

Drugo jutro, ko, se je dan 3a3naval, je Ev-
stabi 3e vojakama 13 sv®jo bajteije stopil, de
be od dudi ve vase slovo V3GI. r lelo trumo
xe jih je bilo 3braneh pred liegoveme vratme.
Hoj po vse vase so bili 3vedele, de sta ga per-
trla dva negova prijatla obiskat, in de je ®n
slovetj vojvoda. Dobre Judje so imele nad tem
veliko vese.le, in so vojujaka prija3no po3drav-
•lale. Ko jim je pa Evstabi 3de 03nanjl, de jih
bo 3apustil, in se ne to d®bo od jieh lotjil;
so jele vse na glas xalovate. Vse i3 vasi so per-
vreli, in so jokale in tarnale, kakor de be ga

— 72  —

martvaga va grob nesla. Evstahi jifi je pogova¬
rjal in tolaxil, rekoip. „Nai{ ne jokajte! Je xe
Boxjavo.la, de se loijamo. Le stanovitna bodate
va ver«, upati« in Iube3ti8, po tem se bomo
spet vid«]« tam gora v« nebesah. Bog vas obara,
tiegova milost boda vselej nad vama!“

Kestitliva slanjak Klemen, ka ga je bil Ev¬
stahi parvaga spoznal, in je bil ^dfš nar starji
va vaša, je blixe ka tiemu stopil, mu pomoli
sa sobama va oijehroko, in reije: „Bog vas je
lesam poslal, in tako dolgo med nama pustil,
de ste vas ta tiegov .lud ka spognanu rasnirje par-
pe.lala, in ga vsaga dobraga nauipla. 3 de vas je
spet od tod poklirjal, kaj moremo 33 to? Nego¬
va vola se ^ida! Pa 3ahvalam vas va imena vseh
priijajdiph ga vso lube3«n, ktero ste nam ska-
3ala teh petnajst let, in Gospod vam vse obil¬
no povarn«.“ Vsa druga šo mu 38 jokam to hva¬
lo na 3naue dajala, in vsak ga je xelel ue po¬
sebej 38 uslma in 38 roko 3ahvalita. Moxje sa
sivo glavo so mu podajala svojo suho desnirjo,
in otroijiija so mu 38 naroijja svojih mater ne¬
dolžne roijiqe molila. Po tem so ga vsa prcqej
deleij 13 vasi pospremila, in le ko jih je nad¬
ležno prosil, so se varnila.

Evstahi je tnal nar poprej do poglavarja,
kteraniu so bili tista kraji va oblasta. Poglavar,
3agledavua moxa po kmemko obleijenaga in
viidrii] nega na vsaka plat« vojaka 38 oro¬
žjem, je menil, de sta mu karjaga vjetrja par-
gnala. Ko je pa gaslival, de je ta kmeu/ka mox
vojvoda, kteraga sa tolako skarbjo iujejo, je vas
ostarmel. Ga sprejme 3« veliko qasljo, in pre-

skarbi 38 obleko, ka se spodoba takemu stanu,
in 38 orfflDcjem; tuda se kona ga preskarbi, in
mu da ue nekej konnakov, de ga spremejo do
morja. Ta je bilo 3mirej kej bark 3a ljesarje-
ve pove.la parprav.lenah, in Evstahi se odpe.le
barx prota Rimu.

Evstabi je sreijno V8 Rim parna!, in se na¬
pove na ijesarjevam dvore. Resar je imel ravno
velaka svafjjbran, in 38 imenitname rasjmi opra¬
va ta ; pa shirata, de je 3axelena vojvoda tukej,
je kar sa strola skanjil, pisma i3 rok vargel, in
mu 3« ra3prostartama rokama naprola tekal. In
ga pe.le 3a roko va 3bornerjo, in prija3no vpra-
uiuje: „1 kako se vam je godilo, pre.luba moj
vojvoda! kar vas ne na vaicam grada, in kako
je kej vau.a xena in vasrama sinama?“ Ro je rje-
sar 3asli;ral, kako xalostno se je sc’ nima 3go-
dilo, se je vas 3ganil; negova vest mu je hudo
osjitala, de je tarjaga mosea va tolako ndsrerjo
parpraval. Dolgo ne mmgal govorita, na 3adne
resje: ,,Kar nas va naira velika xalosta sre tolasea,
je to, de smo vas vendar spet dobila. Par tej pri-
tja vas postavam vojvoda sv® ji vasjska, ktera je
sa Partjana va huda vojna. Vam 3rosjim sretjo
sva)jih darxav. Vsa v®jska je scelčla, de ba jo
vi pe.lala nad sovraxnaka; le s je bo vas spet pred
seboj videla , sa upa ukrotita nairega sovraxna-
ka, poka3ata , de je Plimsko or®xje (»e hudo na
sveta, in perdobita dobrotna mir. Napravate se
tadej, de to spolnate, na pot; vse 3aupane imam
va vas!“ Na to ga je rjesar sam 38 3namna vojvod¬
stva posjeslil, in mu dal vojvodsko palarjo va ro¬
ko. In po vsam Rima so obhajala vesele, de je

— 74  —

ijestita vojvoda pgriral, in de mu je spet vojska
groijena.

Evstahi je hitel na okrane Rimskaga ijesar-
stva, in je parroal do vojske. Vesel vrisk je voj¬
ska ^agnala, in 3» novo sarifnostjo se ijuta na¬
vdano. Umetna vojvoda je kmala vidal, de je
vojska preveej oslablena in^begana, de ba se
mogla lotita moijnaga sovraxnaka, in ga uxu-
gata. Sovraxnak je imel svojo posebno moi[
va konnakah; veliko veij jih je otel, in gib-
keji in urnaira so bili ko Rimska. Evstahi je
postaval svojo vojsko med skalovje, goj3de in
mlakuxe, tako de ji sovraxnsk sa svojima kon-
naka ne kej mogal, in se mu nakar s topi m  o ne
dala premaknita. Med tem se je Rimska voj¬
ska bol in bol mnoaeila 38 novinca, k a so par-
hajala i3 vsah mest in vasi Rimskah daxel. Voj¬
voda jih je vedno sam mjil; je bil skorej vse¬
lej par nah, kadar so se va or«>xji vadila, in
nar tjvarstejira korenake 38 nekej starama in
skutrenama vojaka sa je ^bral 3a svojo xivotno
straxo ala 3a svoje xivotarje, ktera ba le, ka¬
dar ba bil boj nar Iiuji, parstopila , in 3mago
srečno dognala. Kadar so se bili mlada voja¬
ka dobro 3uqila, in se 3vadila va malah bojih,
sa kterama so sovraxnaka vsesko3a draxila, in
se 30 negovama 3vija;jama sa3nanila; je dal Ev¬
stahi novele na sovraxnaka od vsah strani kmala
planita. Sovraxnak, 30 dolgam obotavlaiiem o-
moten in neskarban , tega ne previdal, in vas
oplauen se je spustil va beg; pa kmala je ne¬
kej novah trum na pomoij dobil, in se tardo
va bran postaval. Tadej je Evstahi svojim uka3al

odjenata, in se nagaj pomaknita. Nektera stara
vojaka so godarnala, vandar so se obarnila. Ev-
stahi je po3nal Partovske konnake. Kadar so
baacala, so narobe sadela na koneh, 38 lirjam
prota sovraxnaku obarnena, in so tako baxe sa
svmjima ostrama puirjama veij iv kode storila,
kakor pode in va pravam boji. Ko so se Rim-
.lana nekej mil umaknila, jim Evstahi 3apove
ustavata se, in Partjane 38 novaga poprijeta.
Ya tako stisko je sprava! ,sovraxnaka, kakor je
acelel. Partjana so jela bexata; pa Rimska v®j-
ska jim je tuda xe 3a brabtam stala. Spredej
in 3adej so jim nastavlene sulaqe, kakov xe-
lfc’3an 3id, ks jim ga ne moij predreta. Omotna
kffina se 3aletavajo va sulaqe, ala pa se po kronija
spenajo, in ritansko na tla telebajo, in 3mai£-
kavajo sv®je j^daije. Ob obeh straneh pa so
starme gore in grobne mlakuxe. Va strairna
3adarga je bil sovraxnak. Obupna in vsa ob-
davjana se varxejo negova vojaka na trumo, par
ktera je bil vojvoda Evstahi sam, ker so d®bro
vcdala, de jih je ®n va tako past spe.lal, in jo
xe ra3kroplajo, kar ji parclerete dve blixue
truma na pomoij, in tisuij up tov ga varaje so-
vraxnakovah pirirj, de jim daje spet pokojno
svffije povela. Sovraxnak je bil popolnama ote-
pen. Ne^retjeno veliko Partjanov so vjela, vas
nah stan va roke dobila, in vse 3aloge, ka so
jih bili doslej naropala, jim odpela.

3 de je Evstahi svmjo v®jsko rje3 mejno re¬
ko, i£C3 Ilidaspo , prepela!, in va mesta in
tardnave, ka jih je 3apustil sovraxnak , sv®je
straxc postaval. Sovraxnak, ka je pred Rimskam

_ 7 fi —

derxavam vedno nepokoj delal, ^de dru3?ga ne
xelel l<o miru in pokoja. Evstahi je vjetern o-
roocje pobral, in jih spustil; neh kne3e in voj¬
vode ]>a je v?, 3astavo obderacal. In je stavel
pogodbe miru se toleko razumnostjo, de se
Partjane neij ven neso predel ani le Rim Janam
ukliibovate, Nasledek edinega boja in delo nc-
ktereh dni je bilo to. Potlej je 3bral Rimsko
vojsko, je ska3al vojupakam svoje vese.le nad
sretpno 3mago, in jim napovedal, de se bodo
3de prerjej vs Rim vernils; le to, je djal, mu
je xal, de mora tanek jakeh vojujakov vender
u;e nekej 3» straxo onde pustite. Vesela voj¬
ska je 3agnala velek vrisk , in hvala vojvodova
je donela do neba. Evstahi pa je hvalil le Bo¬
ga , Gospoda vojskneh trum, de mu je tako
ijeslito 3mago dodelil.

razdava.

3mage god veselo obhajan.

JEvstahi je sklenil svojo vojsko sko3e take kra¬
je na3aj ve Italejo pedale, klereh pred ne bila
gadela. Pred seboj je poiri-lal tropo konnekov,
de so po mesteh in tergeh napovedovale i.iegovo
v«>jsko, in ji preskerbovale perpravno stanova-
letije in xivcx. Tako jt'3de tropa konnekov ve
veliko mesto, ke so se Rimske ijesarji na svo¬
jih poteh na Julrovo ijase kcj mudile, in so ga •

— 77  —

torej 38 brehkem gradam o^ahtale. Mesto je ime¬
lo hudo terdnavo, nameste 03idja pa so bili le¬
pi vgrtje okrog nega. Po doline, v« ktere je
stalo, so rastle visaike, k o n; a te drevesa, kg so
ob vroijine hladno senqo dajale. Veip virov in
bistreh potokov jo je molilo, in tud« ob ne
tako vroijg letene je vse lepo 3elenelo in ijvetlo.

Meujane, med ktereme je bilo veij boga¬
teli kuprjbv, je vojna se Partjane 38I0 skerbela.
Del Tjaša xe neso nnj gotovega 3vedele od Rim¬
ske vmjske. Govorirja le je bila med nime,
de Rim.lane per vse pomoije, ke so jo dobile,
le vendar kej ne morejo; de ne 3mirej med
skalovjem in močvirjem tiije, in se sovraxne-
ku, ke ”ga je listja in trave, ne bodo mrogle
dolgo branite. Pred dvema dnema je bil rjelo
kuperj , ktere je vmjsko se potrebnem breirnam
3akladal, ves xalosten penisi, in rekel, de se
je Rimska v®jska sovraocneka serjer lotila, pa
moijneji sovraxnek jo je opokal, in deleij na-
d a j 3 a podil; in de je ta beg sam se svojima
oijmi videl, tode se je urno od ondod pobral,
in be bil xe poprej perirel, ko be mu na po¬
te acivina ne bila omagala.

Ta xalostna novirja je meujane 3elo ostra-
nila, in ko so 3de na veijer od deleij velek
prah videle valite se nakviuko, in 3med nega
oru>xje blisketate; je vse trepetalo in vpilo:
„Sovraxnek, sovraxnel<!“ Ravno kakor de be vi¬
dele neb mesto xc ropate, in kakor de be pla¬
men goreijeh hira xe prolg nebu lrvigal , neij
drugaije jim ne bilo. Redar so pa vojujake,
pred klereme so bili ve slrabe, ve mesto per-

- 78  -

jezdile, ko so jih meujane svoje' prijatle in
varhe spoznala, ko so vojak« gagotovilg, de je
hil tisi« beg le dobro preudarjena 3vijaija so-
vraxneka v« rnrexd 3vodit«, ko so v« .ludstvo
veselo in prija3no kliijal«: „Ne le 3mage, tu-
dž miru smo vam parada 03rtanit“; tedej se
je nsh strah v« ne3nano vesele spreobernil.
Vse je veselo vriskalo in ukalo. Meiijan« so
se le skiioala, kter« bo dragem gostem bole
postregel, P«r tej priije so do vojvoda poslal«,
in mu sreijo voujil« ke dob.len« 3mag«, ter ga
prosile, de naj s« svojima ssrijnem« vojujake
vsaj kakoone dni per I.i«h Ostane , de be se ne-
koleko spoijile; ker so jih sovraxneku otele,
pravejo , jim bodo, kolekor le premorejo, ra¬
de postregle.

Druge dan, ko je bilo solnrje xe prerjej vi¬
soko na neb«, se je vojska perblixala. Na trav-
nerjeh, ke so bili ravno poseljene, so stan na¬
redile, in kmale se je videlo ne^reijeno veliko
lepo 3versteneh beleh uotorov; vojvoda pa je
pospremlen od ofhjerjev in svojih xivot;irjev ve
mesto jezdil. Menja n e so ga 3« vso mogoijo
ijastjo sprejele. 1 lesle in ulerje so bile 3« 3ele-
nem perjem potresene, in marmorjev« stebre
rjesarskega grada, kjer je prebil, so bili 3«
berulenam in lorbarjeveme vejiijame prepreoce-
n«, in jjo vejah so visela pisane venrje i3 vseh
mno3«h rjvetlirj. Mlademje 3« o-lkenem« mladi-
kame ve rokah in daklitja se ijvetlirjama ovenija-
ne so 3mago prepevale, in po vsakem stavke je
mnox veselo 3aukala, in trobente so 3apele. Po¬
glavar mesta, star in ijestit.liv mox, je vojvodu

— 79  “

verni) 13 3elengga lorbarja podal. Evstahi je
V3el venel), 13 dveh vejil) le je spleten , ga je
ra3delil, in stotnekama, ke sta 3raven nega jez¬
dila, vsakimu eno vejirjo pomolil. $, 3 g vama
je rekel, „dglim ta Venel )\  ngq msii ko ja3 sta
ga 3asluoeiIa. Rad bs, 44  je,u’e perdjal, in se pro-
tg drugim obžrnilj „ko bg m®gel, 3« vso vinjsko
ta lorbarjev venel) delil, ker je tuds 3mago vsa
v®jska 38 menoj delila. 44

Vg mests je bila tude scena ijeujerigga vojvo¬
da, ®na , kg so jo vss .ludje mertvo mislele, bla¬
ga Teopista.

Pa kakor je kole bila 3mage in miru vese¬
la, jo je le vgnder velika xalost prehajala. Pgr
bogate hiiug* kamor jo je bil kupšrj prodal, je
suxgna sluxila. Bilo ji je popolnama ne3nano,
de je nenega moxa, kg se je pred kaksme trest-
najstgmg lete 38 britkgm serijam mogla od nega
lmjitg, rjesar vg vojne 3opsr Partjane spet voj¬
voda postaval. Ko je jjutrej ta vesele dan na
vgrts, ktergga je vcqg dei le ®na oprav.lala, i)vgt-
liqe vg jcrbase nabirala, in drugem suxncm
podajala, de so jih po okneh in drugod nate-
knilg; sg je le mislgla: „Oh, take godove so
ltsdej mmjimu moxu, blagemu Plai)idu, pre-
.lubgmu Evstahju dajale, ko je pgru;?,l 3magaver)
iq vojne! 44  Kako bg bila m®gla mislgtg, de ta
god ravno nemu vela, de te i)v?tliqe prav 3an
nabira!

Ko so tsdej hrup 3agnalg: „Vojvoda gre ! 44
in je vse teklo ga videt 38 negoveme junake vred;
je Teopista mogla ve kuhens delat?, kjer so vi-
u/em vojakam, ks so imele ta dan ve tiste hiu/g

jest? , velek obed napraviš]?. Je slitrala Judi ve¬
selo ukat?, in trobente jjete; ©na pa je le tiho
odifiovala , in marsekaka sohja se  ji je utergala
13 oiji. ,,0h,“ je rekla sama p?r sebe, ,,m®jiga
Evstahja pa veij ne mvjaj! NegoveJUobiiijja na
tem svet? paij veij ne bom vid?la! Nemu se n?ij
veij ne obhajajo tak? godove. Tiste sreijne ijase
so 3ame 3a vselej minule! Pa ve nebeseh ga
upam spet videte; ko tukej sv©je vojskovane
dokomjamo in preterpemo, bomo tam god liiji-
ire 3mage veselo obhajale. 44


sšgapit in Teopist se brata spoznala.

C^firjerji, ke so obedovale ve hiire, ve ktere je
Teopista sux?na sluxila, so ude po obede na v?rt
ob hiiue ; vroijina je bila malo odjcl.iala. Mnogo
koristne gelenave in medeunega sadja je bilo
na verte, in neij skorej se mu mi po3nalo, de
je bilo to jutro tolekan rjvetlirj i3 nega poter-
ganeh. Verta se je deraeal lepo 3elen log, ke ga
je bilo nekej od solnija obsijanega, nekej od vi-
soirjega drevja obsenijenega. 3 med dreves se je
lejio ve stan videlo; negove bele irotmre so se od
deleij ka3ale kakor osneirene lioije. Pod dvema
vismkema in kocratema drevesama, ke je xc gost
mah nune delile ohranjal, je stala velika kam-
nena mi^a 3? nekej kamneneme klopmi. Bister

— 4y —

k? mogla ajiret«, je 3<Ie tud« obema, kakor du~
bejnivmia bratama, ktera se v« p tuji daacela iu
med sovraxn«m dudam neprevidama snideta iu
spoznata. Oba, Evstahi in starijak, k« mu je
bilo Klemen ime, sta se po bratovsko objela.
De imata eno vero, eno upai.ie, eno nebeško
•lube3«n, de sta s« po duh« v« rfflda, to jima
je veij, ko vsa rodovina po karva, Bila sta s«
tako da>bra, ravno kakor b« bila xe  deset let
vkupej seivela.

Na to je hiji s« svaijim moiem s« poda
domu parala. „Vid«la,“ jima retje prija3no star-
uak, „v« tem le d obrana m oso« nam je Gospod
enaga svntjih mjenrjov in prijatlov poslal!,“ Oba
sta ga 3«lo vesela, in ga dube3nivo p03dra.va.ta.
Evstahi jim 3de parpovaduje, kako je mog«l
3<tvodo karujanske vere i3 svroje domovine po¬
begnita, in kako so mu Iiudmbna dudje in dute
3veri V3eda xeno in sinova. Vsa ga 3'rssto po¬
slušajo in milajejo; mlado gospodino so S0I3C
posilile; poboxna, starijak pa je na 3adne rek«!:
„Le 3aupajle! Mena se vse tako 3*ii, de tiste
sane, sa ktersms vas je Bog parvo notj po 3gub«
vaaah sinov potolažil, niso bre3 pomena, Sej
vandar neste vidala, de ba bile duba d e tj k a 3veri
ra3targale; morebita de tre xiv|ta 1 “  „Kako ba
bilo to mogotje?“ prav« Evstahi. Starijak pa re-
tje: ,,Bogu ne natj nemogotje; Ba>xji vssgamo-
goijaosta ne smemo meje slavat«. In ko b« tiste
sane tuda le prihodna svet 3adele, in ba bila
vaša sina 3a ta svet tuda res xe m«rtva; sta
3de dube3niva angelrja pred sedexem B«>xjim,
in lam ji bote gotovo spet vidala, Vaao xeno

k

5 o

pa bo xc Bog varoval. Ja3 ijalo upam, de jo
bole V8 Egipta spet nanls, in 13 oblasta hudb-
bnaga neverngka otels. Ko b?. ja3 sc ne bil ta¬
ko star, bs vas tje spremil. Pa moj 3et ta le,
Klit, pojde rad 3» vama; am je ace enkrat tam
bil, in vse pota so mu 3nane.“ Te besede so
šalostngga Evstahja 38I.0 oveselile. Je večerjal
38 dobrsma dutramg, in gre hvaleacsn in 3au-
pliv k» pokoju.

Drugo jutro se sg Klitam, mladsm kmc-
tam, predan se je tre dan storil, naprava na
pot. Kolgkor moreta, hodita urno, in le opol¬
dne, ko je nar huji vrotjina, se nekolsko od¬
dahneta. Ko sta pgrtrla 3med hribov na ravntn-
to, najme Evstahi 3a danarje, k a jih je imel tre
pgr sebg, velb.luda alg kamelo, in nan sedeta,
de se jima pot tre bol spgtri. Tadej prideta
vg pgrmorsko mesto, in bark ip’lo vsrsto je
<Dndg va kraji stalo. Evstahi gre, in 3at[ne po
barkah gledata. Drobro tre se ve Evstahi spomngta,
kakotrna je bila tista, na kters sta se ®n in ne-
gova aeena vo3ila, in bsrac jo ima vg otjeh ;
prav brega se je liujala. In stops bli3 ne, in
jo pregleduje.

Delavgq, kg je vg n e j na skrina ssdel, ga
vpratra: „ 3 akaj ogledujete barko od vs?h stra¬
ni tako sksrbno,* bg jo mar rad?. l«upilg?‘ £
Evstahi mena, de je delavsi} 13 trale tako re-
k?l, in ga 3? milam, pa bistrsm otjesam po¬
gleda. Mox pa reije: „Ne, ne! je rgsnirja!

Barka je na prodaj! Gospodar, kteraga je bi¬
la, bogat 3amor?rj, je mgrtgv. 44  Evstahi popra-
truje bol na tanko. Delavsq pa prav?: „V?r-

ni

jemite m?., de naij drugaqp. Ule ne dolgo,
kar je barka va kraji; ala nen gospodar ne bil
tako sreijan, de ba bil ociv na suho parafcl. Sam
vidal, ko so ga maftvaga 3? barke parnesla.
Nagle smarta, pravajo, je umarl.“ ,,To je paij
ijudndP 4  reqe Evstahi; $,ala pa veste, kje je
gospa, ka se je na barka parpelala?“ „Gospa?“
reije delavaq ; j,sej ne bilo nobene gospe na bar¬
ka !‘ £  „Paq,“ reije Evstahi bo.l ragno, ^,je mo¬
gla bitai O, povejte ma, .luba moj, kje ba jo
dobil! Veliko .lube3an bote ska3ala rienamu xa-
lostnamu moxu.“ Delavaq je pa le tardilj de
ne nobene gospe vidal, ktera ba bila 33 barko
parada.

Dva kupija, ka sta ravrid memo tila, po-
stojita j in slinita to. „Je, je res tako , kakor
moi prava!“ revje nu edan. „Ja3 sam imel tu-
da blago na tej barka j in sam je vsak dan h*0-
dil tfakah Sam vidal sa svrojima oijmi, ko je
va kraj parada, in nesam od ne iral, de je bi¬
la vsa ^losena; Ala xene, vam povem , ne bi¬
lo nobene vidata na barka. Ne bilo dri^^ga na
Uej, ko morjarji in lastnikovo truplo.“ Etstahi
pove nekolako, kaj de se mu je pargodilo, in
prosa kupica $ kterama se je prav uxalilo, de
naj mu pomagata morjarjev kteramu na sled
prita j de ba ga i3prarcal, kam je kola negova
scena prerida. Kupqa pravata: ,,Bo texko tre

kteraga dobita! Po lastnikova smarla so pred
ko ne na dru3ah barkah sldxbo V3ela* in mo-
rebita so xe vsa spet od tod odrinila; klipijija
namraij teije gde drnbro, in blago gre spod rok.
Vandar greva koj sama, in bova popraaevala. u

Kmal? sta spet p?nrla,: in reijeta: „Sva 3iskala
dva morjarja, pa noijeta n?q vedsi?, de b? bila
kaka xeo$ka na bark?.“

■Na Evstahjevo protimo sta morjarja pred
sodno gosposko poklirjana. 3 ?lo se ustrarrsta,
ko stopsta v? sodniujgn?i]o, in ^agledata moxa,
kterega sla pred nekter?m? dnem« 3« barke na
sam»tno puslino pomagala pahnit?. Tud? Evsta-
hi je oba ko j spoznal, in ji t?rdo prime. 3 de
se udasta, de se je Evstahi res 3? aceno in si-
nama na bark? vročil. „Ko pa Evstahi,“ pra-
vsta, „ne imel s? rjem v03rtine platjat?, je
lastnik barke nega in j.iegova sinova uka3al na
suho vrei{?; xeno pas? je sux?no p?rd?rxal, in
se ji je prav prija3n?ga dc^al. Ker pa scena ne
marala 3an, in ne storila po negovgh xe.lah ;
jo je v? svd>ji togmts 38 meijem prebodsl , in
neno m?rtvo truplo v?, morje vžrgsl. Po tem
pa je bil v?s nepokojin ; ko 13 plavxa je vro¬
čina 13 negov?ga obra3a puhtela, in ne bilo
dolgo, se je s?sed?l, in je urh srh Tako xiv.le-
ne in taka sm?rt, smo djal? , je gospodarju
3?lo v? netjasl, in smo sklenil? od vssga tsrdo
molijat?. Pa pokliijana pred satdbo morava, ka¬
kor kol« naji to texko stane, vse po praviq?
povedat?.“ To sta s? psrsego pot?rdila, in poi-
tlej sta i3puujena.

Kako je bilo pa xalostn?mu Evstahju p?r
s?rrp, se ne da nskakor i^retp. Vss pobit je
ir?l 13 sodniu{?n?qe, in hod? p?r morji na breg?
s?mt?rtje, in molqi. V? negove otji tre n (5  bi¬
lo S0J3. P®tlej obstoji, in protok sol3 se mu
udere po liq?h, in se V3re prot? nebu, in reqe:

53

„Ti, lube Boj, sg perpustil, de sem zgubil svto-
jo sceno! Tvaiji vole se ponižno podverxem,
in jo nioism. Ti, lube (Dije, sg jo ke sebe
v^gI!  Oh, bo.le je vendar, de je kervavo smert
storila, kakor de be bila v? greh in osramote-
iae pervolila! — O .luba m*ja Teopista,“ je
rekel da.lej, ,,vetj tedej na tem svete ne bom
videl tvtnjih lube^niveh otji ! Blagor tvmjimu
3 veliijanemu duhu! Pa prcose game Boga, de
te bom 3 ? najneme otroijiije per -sedeže BtDžjim
spet videl.“

Ko je Evstahi okole gosposke h«odiI, je
bil Klit, negov tovarm , velb.luda ve'hlev djal,
in ga je oprav.lal. Pa je kmale gtfslimal žalo¬
stno noviijo: „3Geno, ke se je na barke vodila,
so umorile, in ve morje vergl?.“ Gr®fta je do¬
brega kmeta spreletela. DGalosten in se sobnem«
otjmi gre po Evstahja, ke je ves 'objokan po
morji gledal. ,;0h*, moj Bog !‘ 4  rflu rteije Kilt,
,,se ne ljudem, de morja bre 3  S0I3 ne morete
gledale, ker je grrob vame lube žene. Pa raji,
Evstahi, se V 3 rite prote nebesatn! ^e tilde l.ie-
no truplo na dne morja lexi, je le vender i.ie-
na duma ve nebesih. Nar lep me smSrt je sto¬
rila, ker je raji umerla, kakor gremila. Netj
tedej ne jokajte; me le veselile se, in Boga
hvalite!“—,,Imate prav, lube prijatel retje
Evstahi, in mu roko stisne; ,,bode ga Bog za¬
hvalen! ®na je, kakor kole je bilo s traten o,
vse prebila, in je sretjno kontjala. Bog daj,
de be tud?, mi svmjc xivlene, naj bo tilde pob
no rev in texav, na zadne le srctpio sklenila !* 4

54

ofsdma ra&dlava.

Evstahi sluxt pzr kmeti.

JEvstahi in mlade kmet Klit se sprehajata ne-
kej ijasa molije ob morji, le ve sv®jih xalo-
stneh serqeh govoreta qe Bogam. Patlcj reqe
Klit: „Noq se je storila. Ale be ne uda na
kertjmo ale gostineqo , kjer sem nama veijerjo
in leaduje reke} napravete? 44  Sta uda. Pa Ev¬
stahi ne more ne jeste, ne spate; tude Klitu
se neq ne po.lube, Vsa preparjena sedeta ve
stanuje, ktefp so jima dale, in se meneta od
acalostne pergodbe. JMa gadne reije Klit: „Tu-
kej ve Egiptž nemale kej veq penjakovate;
kam se bote 3de obepniIe?“ Evstahi prave:
„To me me ne bilo ve ijisle; pa kaj ijem dru¬
gega , kakor poiskate kaqega kota na jemle,
kjer bom xaloval in umeri, lje Bog ue kej
drujega je menoj ne sklene?' 4 — ,,h[e je taka
reije Klit, j, vas proseno, pojdele je menoj.
Maja hiua in vse, kar premorem, vam bo ve
postrežbo. Oh, bo.le be majiga starega oijeta,
maje a;ene in majih otrok ne magle rajvese-
lite, kakor ije se 36 menoj vernete, in per nas
ostanete! 14  Evstahi je pomislel, in reije: „ 1 ,
pa pojdem! Tode nadlege vam ne bom delal,
in kruha ne bom lenuh jedel. Svete aposte.l
je djal ; Kdor ne dela, naj tude  ne  je.
Prijel se bom po.lskega dela, in vam pomagal
per kmclii. Roka, ktera je bila dova.l krepka

55

3» meij in sularjO; vsaj ne bo tako slaba, de l>a
3a plug ne darxala.“ To Klita 3^)6 ra3veseli.
„0hreije  poln hvale, ,,takti veselo bomo
vkupej sivela, kakor angelija vs nehesah ! <£

Drugo jutro sta sedla na velbluda, in se
varneta. Sretjno dojdeta ve vas, in dobra star-
tjak, gospodina in otrorja ji sprejmejo 3« ve¬
likem veselem; pa tuda salost jih obide, ko sta
povedala, kako sta slabo opravila. Slitrata, de
se hotje Evstabi kmetije lotit«, je dobra star-
ijak sa svojo sivo glavo 3majal; Evstahi pa je
le ostal par svojim sklepa. Le ene retji je pro¬
sil. 3a Klitovo hitro je bila vitiava, in lepo
drevje je na nej rastlo. ,,Tam,“ reije Evsta¬
bi, in pokaxe na vitravo, „tam med unama
drevesa ba rad hin/arjo sam 3ase, kjer ba o
pra3n«b urah lapo liho va moiitva in premi-
ir.levana prebil.“ Dobra ludjn mu ob.lubajo te
xele dopolnile. Koj druga dan se podslopajo
dela. Evstahi oijerta hitre tj o po nena trirjava
in dolgoste, ter pridno pomaga. In kmala je
bila dodelana. Streha je bila se slamo pokri¬
ta, in slonela je na malo obtesaneh paneh.
Stene so bile se protjem gosto opletene, in
3? maham opaxene. Hitrerja, kaj pa de, je
bila na videj prav slaba; vender je ne le da*
xja dobro branila, ampak tuda mra3a in ve¬
tra obvarovala, snega namratj va tiste dexela na-
kole ne vidajo. 3 notrej je imela le dva pre¬
dela. Va pervam, ka se je preijej sko3a dura
vati partrlo , je stanoval, va drugam, pa spal.

Va tiij revna inahnata kotje sa slamnato
streho je 3de Evstahi prebival, on, ka je imel

56

nrikadej lep grad. Tardo se je kmetije prijel;
kmala se je je navadil , in je veliko vese.la va
uej namd. Mislal je, kakor tist« Rimska pe-
V8ij, k« blagruje moxa, ktera nema posva-tneh
komatij in prepirov, ampak dovolan in vesel
plug darxi, in nd lakoman in skop. Je bil
kakor slovela vojvoda Rinrjinat, ktera, ko so
Rimlana do nega poslala, in mu vojvodstvo
ponudila, je ravno na niva oral , in je od
pluga mal na vojno, in se je po dob.lena 3ma-
ga spet varnil ka plugu, in se na oijetovam d®ma
par slab®tna noira in kmeirka brana rjalo naq
ne gmenil ^a bogastvo in lask svata.

Ko je bilo na po.la podelano, je imel Ev-
stahi ^a vartam ob sv®ji biirarja opravata. Ga je 38
brajdama in smokvama ala figama nasadil; ga
je okopaval, in b®ba, graba in din van nasadil,
in mnoge 3elenave nasajal. Opoldne je veqa
del par kmetovab juxanal, velikokrat koj 3U-
nej na pola; na trato va kakoomo senijo je
sedal gravsn nah, tar vesel x’ nima ij' ene skle¬
de 3ajemal, in sa ne xelel bolit/ab jedi. Ve¬
čerjal je pa le bol sam par leva ala va kakam
drugam kotička svmje bajtarje, in med tem 3mi-
rej kej bral, postavam i3 svetaga evangelja, ala
i3‘ djaj.ia in listov apostalnov, ala ^psalmov.

Po veijarji je kre rad na laseno klop sedal,
ktero je bil pod koiratam dravesam naredil.
Velikokrat so kmetova, poboxna in dmbra ludje,
ka nerau parsedla, in ko je bila vetjema 3arja
utonila, in so see ijvr^de na neba miglale, se
je pogovarjal x’ nima od vere va Boga in Je-
3usa Kristusa in od dobrot, ktere nas, kadar

— 5 7  —

se sv'^t okrog nas v* vtijno noij pogrebne, tam
g»r* nad gve^daniž ijakajo. Sz  p«rs«ri|n«m ve¬
selem je pravsl od nebercke p«rka3n«, k« jo je
tam v« goj-jds imel; ve if krat je rek gl, de le
ksrnjanska vera dumo umiri in upokoji, in se
le vz  nej more upate veijno xivlene. Tud«
jim je uje marsekej povedal, kar je xe sv*je
dni skusil, in je bilo podmjlivo ^ane. I3 ne-
gov«h povest so lahko sklenile, de je bil nek«-
dej bogat moi, in de je imel p«r vaijsk« ime¬
nitno sluxbo; pa de je «n po v s* m svet« slove¬
li« vojvoda Plaijid, tega jim i;| ponixnost« ne
povedal. Po3nal« so ga le po k«rujansk«m ime-
n« Evstahja.

Drug« ludje v« vas« so bili ue skorej vs«
nevern«k«. Pa Evstahi jim je vs«m bre3 ra3loij--
ka p«r vsak« p«rloxnost« rad doibro storil. Ker
je bil modreje;«, v« dobr«m t«rd«n in s«ri|«n ;
jim je lahko 3« besedo in djanem pomagat.
Med drug«m so i.i«h pola ne le jelen«, ampak
tud« straem« d«vji preumj« 3d«loval«, lute 3ven
so 13, blixn«h goj^dov nad ijede hodile, in 3de
je lev kako govedo ragtergal, 3de volk kako
0V130 unes«l. Takrat namr«i| ue neso 3nal« 3«
ffignem strelat«, in mirn« kmetje 3last« so se
texko d«vjin« ubranil«. Jak« Evstahi bran« 3ve-
rem na n«,h pola in v’ n«h i|ede, in prebi
mars«kako ijerno noi| pod mil?m nebam. Sam
dobsr samostrel«q ui|i tud« moxe, kako de naj
ora>xje naprav«jo, in ^verino strelajo in pobi¬
jajo; in veliko 3verine, levov in volkov, je pa¬
dlo, vjloveku pa seiiie noben«mu n«i| hudsga
3godilo. - •

58

.Lucije so imela veliko gaupai.ie do dobra-
ga Evslahja, in so ga 3alo qeslil«. Sa svtujo po-
moarjostjo in par.Litin ost jo sa je vsa h sanja par-
dobil. Ko je 3veqer par sya>ji hiirarj« pod drev¬
jem sadel; se jih je 3mirej vetj okrog nega
3biralo, mor, xeu in otrok, in so ga 3vasto
posluaalavsako besedo so mu 13 ust prestregla.
Nar raji je tistikrat govoril od sretje pravaga
kristjana. Spolnile so se par nem, kakor par
vseh, ktera J^usa Kristusa prav sp obirajo, be¬
sede: „ Vera jem, 3ato govorim. 44  Ker so ne-
gove besede 13 sarija parale, so se tuda sarrj
prijele. Sko38 jih je veij va Kristusa verovalo.
Karujansk maronak, ka je od ncvernakov pre¬
gnan va to dolino parroal , jih je karstil, in jim
kruha xiv.lena podelil. Evstahjeva hiuarpv je
bila namesta rjerkve. Ko je pa maiunak ije3
nekej let vdrugaij pariral, so mogla sveto Go-
spodno veijerjo 3unej Evstahjeve kotje obhaja¬
ta, Evstahi namraq je doxivel vesele, de so
vsa, kar jih je bilo va tej vaša, karujansko ve¬
ro sprejela, de so bili vsa enaga sarqa in eriaga
duha, in pa lepa podoba karajanske obijane va
d jan a.

(J orna razdava.

! '■■■ -  : 1  • ■ >» .Gii Ifc j  'I .*,'■* ..

Vojaka prideta p O Ev s talij a.

P . ,  . _ •’ :  ■ (

etnajst let oee je Evstahi va sreda med dobri¬
ma kmeta vas dovo.ian prexivel. Kaj se je ta

— 5g —

»jas po svet* godilo, je le malo ved*l, al* pa
n*i|, En veijer, ko je hribov seiirja xe  dele»{
v« dolino segala, in je trudna v*la 38 3 varu e-
nam plugam prot« domu gnal, je 3agledal dva
ptujrja, k* se prot* vas* d*rx*la. Po nunah
sv*tl*h »jeladah in po nune »pk*rlatast* oblek*
in po nunah sularjah, k* ste ko solnrje bliske-
tale, je xg od deleif po3nal, de sta vojaka.
Evstahi, nekadej junak in vojvoda v* v.®jska‘,
se ju obveseli, in postoji. Vojaka prideta do
nega, in Evstahi spo3na 3* velikem 3av3etjem,
de sta negova nekadana sluxabn*ka, Akaiji in
Antijoh. (Dna pa nega nesla spo3nala; v* obra3
namr*»j je bil 3*lo ogffirel, in negova odargne-
na kmeirka obleka ga je »ne bol ne^nanaga
delala. In pa kako b* s* bila m®gla poutena
vojaka tud* le misl*t*, de je revno obleten*
mox, k* pred nima stoji, nun nekadana gospod
in vojvoda!

Evstahi jima poda poln vesela roko, ter
reije prija3no : „Bog vaji sprejm*, prijatla!

Kaj vaji je kol* v* to dolino parneslo, kjer oec
veliko let nobena Rimska sulerja nč blisketa-
la? ££  Akaiji prav*: „Po3dravlen* tud* vi, do¬
bra mox! Vojvoda Plai^ida iufeva po j|esarje-
v*m povel* po krixam svet* j pa ga ne more¬
va dobit*. Kakor kaxe, se bova m*nde 3* maj¬
hno i|astjo mogla varnita, ko ga ne mo»| na-
kjer najta. ££  Evstahi vid*, de ga ne po3nata,
in torej jima tud* ®n no»|e preijej povedat*,
de ji po3na. H®t*l je popred 3vedata, al* sta
»ne negova poprejuma 3vesta prijatla, in 3akaj
ga qesar, k* je negovo milost ggubil, 3de iskat*

6o

veldva. Reije jima le: „IN T o, no, morebiti de

ga pa pred najdeta, kakor menita! Kolikokrat
se kej neprevidama 3godi! Pa solnrje se xe
skriva , in vidva sta trudna. Pojdita 38 menoj,
in ostanita noijoj per meni; vama bom 38 ve¬
selem postregel. 144

Vojaka s« tega nesta dala dvakrat reiji;
kej i]ilo posebnega jima je to, de ji Evstahi
ki sebe vabe. Sta uda x’ nim v?, vas. „Pojdita
3de tje le ve biro o, 44  jima reije, tir pokaoce 3*
biljem na sv©jo bajtiijo; „jaj bom ko j 3a vama
perasl, de le trudna v®la opravim.“ „Kaj ve to
le koijo? 44  reije Akarji pomiirlevaje; „neste li
gospodar te domaijije?” ,,Gospodar ne, 44  reije
Evstahi, „ampak prav 38 prav le negov hlapsrp.
Pa le verjemita, de bota dovodna postrexbe.“
„No, no, se bo videlo! 44  reije Akaiji glavo jmaje-
vaje, ter gre g®r vi hiirsijo, in 38 nim gre Antijoh.

Evstahi pa je med tem voda vgnal, in ji¬
ma poklade; protlej teije ke gospodarju in go-
spodine., in prave: „Dva jaka vojaka, ki sta
tod uda, sem dobil, in ji sprrosil, de bota per
mene prenorjila. Spodobi se vender, de jima
kej boli veijerje perpravem, in kak ko3aretj
vina pred ni postavam. Proseni, pomarpte me
nekoliko; dvakrat bol pridno vam bom delal, de
bom perdelal, kar snesta.“ „Kaj p er delal* !>•“■
reije kmet; ,,to ste xe 3davnej stoterno perde-
lali. In pa sej je naira dolxnost popotnike
pod streho jemati. 4 * Kmetirja pa reije: „Rav-
no prav, de imam ire ijetert jelena, ki ste
ga uni dan ustrelili; ko j bo napravlena pe-
ijenka! Vina pa vam dam, kolikor ga potre-

6i

bujete, in pa nar bolnega, ka ga imam.“ Se
je obarnila, in pernese kruba in v arij vina.

Ko je Evstahi sa parstenam verijem in sa
kruham va hiueijo stopil, sta bila ptujrja meij
in ijelado xe odloxila, vsak svinjo sularjo va
kotiijek postavala, in se 38 10130 usedla. Ev-
stabi jima vina va kupaijo natoija ,  in reije
prija3no : ,,Posivita se nekolako s? bruham in
vinam, de bo ve ij er j a naprav.lena ! <c  Akarji pri¬
me 38 kupeijo, pije in reije: .jTako dobrega
vina ba ne bil iskal va tej bajta, in po pravi-
ija reija, tuda tako dobrega moxa ne!“ Obe¬
ma se vino parlese, in sta prav dobre vole.
Od Plaijida, svojiga nekadanaga vojvoda, 38-
ijneta govorita. Akaiji prava : „Plai]id je bil
mox, de mu ga na 3emla ne enarjega., Par
nem sva sluxila, jNe bom praval, kako je ve-
dal vinjsko vodita , kako jo va red stavata in
gospodovata, kako nas je xe negov pogled sa
sarijnostjo navdajal, kako se je spreumel na
3mago, in kako je bil 3maganijam mil in do¬
ber , kako je ostro ravnal 3S vojaka, in ven¬
dar -lube3i.iivo ko prijatal in oije. Tega, .luba
moj ! vam ne bom praval; va kej taipga ba
se vi ne 3vedala dmste. Pa de ba ga bili vi le
va negova hiira vidala, kako je bil vas lube-
31.UV in dobrotliv, in vandar 3mirej va ijast?!
Negove oiji so bile povsod. Od nega se sme
reija: Oko gos jiodarjevo nivo gnoji, kra¬
vam mleko parbolma.  Lepnaga pola in
3aln;a sivine ne bilo nakjer, Vandar to je ue
kej malega. 3 a svojo druxino je ue le kej
laj)6 skarbel! Pravemo va pregovora: Kakormen

gospodar, tak hlap si]. In res, Evstahi je
vedno le da>bre pa>sle imel. Verjemite alg ne
vgrjemite, midva sva bila ss tem dobrem mo-
aeem pod eno streho, sva bila negova sluxa-
bngka, irt sva imela vse negovo gaupane, Sva
bila sftjer le 3med nar man rog h vojakov; pa
je Vender 3« nama ravnal, kakor ®qe se sv®ji-
mg otrorjg , kakor brat sg sv®jimš bratg; Oh,
jok tne sile, kolgkdrkrat se domislsm tisteh src-
tjtnsh ijasov! Pa 3davnej aee so pretekle, in od¬
slej je veq nčmam vesele ure! Najno sgrrje ga
aceli me videt« BoJgga moxa, ko je bil ®n,
svet ne premore!“

,,To, prijatel , tf£  reqe Evstahi pOsmsh.lnje
se, „se prav« pa vsndgr ne3merno hvalil«.
Ob.lubsln, de ne 3a en las bo.lš od mene!“

„3a en las ne bol« od vas?“ poprime
Akai]i vnet 3a besedo. „Se ravno ne bom tfu-
dil vame odkritossrijnostg, ste res pomten in
dobar mox tudg v« miftjih oijeh; tode pred
nameril vojvodam, pred sloveipm Plaqidam, se
pa vgndgr le skrite! l Ie ne, bom mislgl, de
ste ga ve glavo dobils. 44

,,Tude negova scena, 44  sence Antijoh v*
besedo, „jc bila prava gospa, vsa vredna taqe-
ga mooca. In sinka, kg sta ji imela, o kako
sta bila 3ala irt aeiva, kako .lube3i.iiva deljka!
Edgn, 38 gostem« in qerngkast?mg lasqg, je bil
oqetu podobgn; edgn, 3« rgmcrtkastgmg lasq«,
je bil vgs materen. Rad bg ji vidgl, kakomna
junaka sta gde. Večkrat smo vojak« med sgbdj
reklg: To bota prava vojujaka;  ko  bg  bi¬
lo  mogoije, me bg oijeta prekosila. 44

63

Videla $v®ja nekadana sluscabnaka in nuno
gvast®bo in Jubegan do nega, je Evstahi sce
3elo ganen ; ko ga pa we opomnata pretekleh
sreigneh dnev, negove predrage scene in nego-
veh pre.lubah sinov, je vas pretresen. Velika
scalost ga obide po dobra scena in po lolekan
lubegmvah otroijiijah. Se premaguje , de joka
naglasne Opusti; komej sce ga udarauje. Tade)
vstane^, pogleda skoge ®kno, in reije sa pobi¬
tem glasam: „Va krem.la se je norj storila.

Grem po luij, in bom gvedal, ala bo sk®rej
veijerja. ££  Prav ga prav je pa le irel, de se
je 3unej neviden 3jokal.

Ko je odiral, reije Antijob: „Kaj se ta
3di, .luba moj ! .ala ne ta mox nairamu ijeirje-
nemu vojvodu podoben? DaJej ko sam ga
ogledoval, bol se ma je dogdevalo, de mu
je podoben. Tude. negova beseda se ma gdi
Plarjidova. Ven;, de ma ne bilo neij drugaija,
kakor de ba videl naj nega nekedanega dubega
gospoda? Poglej ga vander prav pagno, ko spet
va hi aro pride, ala ne ®n tista, k e. ga bijeva. ££

Akaqi prave: ,,Kaj ta ne va misel ne pri¬
de? Ala sa 13 uma? Pije sa to vgel, de ba naiu
imenitna vojvoda par kmeta ga hlapija sluxil?
Kaj, de ba ®n gde volar bil; de ba roka, kte-
ra je nekedej qelo Rimsko vrojsko vodila, gde
biq vartila! Ne reijem, de ba va obrage tega
kmeta ne bilo nekej blagega in ijestitliva-
ga, in de ba ne bil Plarjidu podoben. Pa ja3
menam, de le bo.l sce.le Plaigida vidata, in mo-
rebite tuda vino, ka nama je xe va glavo sto¬
pilo, ga podobnaga delajo. Pa vem gnamne, po

— 64  —

kterem ga lahko spoznava. V* boji je bil nt-
kedej ts le ga v ra tam, kjer se gelada in oklep
stikata, ss sulego vboden; ostro acelego mu je
naredilo pregej hudo rano. Ta rana se mu je
seger gagelila; pa 3namne rane se we  3mirej
pogna, in mende ga ponese tude seboj ve greb.
Me tedej to 3nami:ie, kedar spet ve hi ir o pri¬
de, per nem gagledava; ne drugage mislete,
kakor de je res Plagid. <£

Evstahi je pernesel svetilo, ga je na mi^o
postave!, in se perklone, de be big ve nem po¬
pravek Tedej vpreta vojaka ber:c ogi na negov
vrat, ugledata 3namne rane, in skogeta, od
stermena in vesela vsa omotena, ig ga mige,
kakor de be bila ig uma peruda. Veg ne ve¬
sta, kaj de delata. Vriskata od vesela, se okle¬
neta negovega vratu, in ga objemata in kuum-
jeta, de be ga kmale gaduirila. Na to se mu
verrsela ke nogam, in ga ponižno proseta, de
naj jima ganese, de sta se ve vesele svinjiga
s^rga spogabila spodobne gasti do nega. Pmtlej
ga spet ga roke poprimeta, ravno kakor de be
se bala, de be bilo le san a, kar videta 38 ogrni.
,jO vi, sergne vojigak, ££  praveta, ,,vi , na«
vojvoda Plagid , ale kakor vas raji imenujeva,
nair pregestite Evstahi ! vi najin prijatel, najiu
dobrotnek, najin mge! poglejte svinja nevredna
sluzabneka na koleneh. Pa ve kakoumem stane
vas najdeva! Oh, kako se je ge vame spremeni¬
lo, kar smo ge vame gadno vojno dobile, kar
vas ne veg na vairem grade! Oh, toleko ste
jih kadej osregile, in gde ga ne, kters b* se vas
usmilel! In kje so Teopista, vaua preblaga

potok je med logam in vertam rrumlal. Ofiijc-
rji jo udarejo berv ve log, in se usedejo po
kamneneh klopeh; hladen vetj-erj jim p ih.la ve
obra3, prav prijetno jim je. 3 a mirne perroe-
ta roe^rekej dru3?h ofirjcrjev i3 blixneh hiu;. Tu-
da verj vojakov 13 stana pride sem ve senrjo.
In posedejo ale polexejo pod drevese, neb su-
lerje so polaknene po tleh, neh rjelade lexe 31-8-
ven neh, in neh ujitje so po dreveseh oberrene.

Teopista pernese po povede svoje gospodine
ofiqerjem per kamnene mi3e velek verrj vina se
perroijneme k 03 ar rje , kruha in sadja ve rjednem
jerbasrjeke. Je postavela vse na mi30, in 3der
lana sede b 113 na ruueno ve senijo rjvetorjega ger-
ma. Gospodina ji je bila namrerj 3apovedala,
de naj onde ostane, in jim streoce, in rje kej
permanka, hitro donese. Noben vojak se ne
mislel, de be bila ona kej veij ko suacena ; 38-
kaj nena sivkasta obleka je bila le 13 volne,
in na glave je nosila slabo jverteno jreijo.

Vojakam Teopista rjelb nerj ne bila ve ijisle;
so pile svoj pot, in pijarja jih stori preijej 3go-
vorne. Govorile so veliko od srerjno dokonija-
ne vojne in od svojih junairkeh del. Tedej se je
jrostaren in malo rjmeren ofiijer obernil ke mla¬
demu ofirjcrju, ke je bil 3al ko kri ve mleke, in
mu rerje: „Stotn?k! tebe je pa vojvoda dans gro-
3no porjestil, ker te je polovirjo svojiga lorbarje-
vega venija podelil.“ Stotnek odgovori modro:
„Veneij ne bil le mene, ampak je bil vse vojske na-
menen. Vojvoda sam je to povedal. Ja3 sem
ga tude le ve imene vse vojske prejel. 4 * Drug
ofirjcr je djal: „Pol lega veruj a se je stotnek

sc o

82

drobro 3<isluxil. Vsa veste, kako je sovraxnak,
l<o se je od vseh strani oklcnenaga videl, v?
31 (n 1>« svmjiga obupana ne poskusil nau-e varsle
predreta, in se je 38 vso mocjjo na ravnost va
vojvoda ^agnal. Ko ba stotn?k ta le s? sv®jo
pogumno trumo in una truma S8 svrojim sar-
rjnam stolnakam , k ter 8 je dans drugo polovirjo
venrja prejel, ne bili o pravem ijasa na pomoij
partekla ; ba bili svmjiga jaijega vojvoda more-
bite 3gubile, in kdo ve, kako ba bil broj p®tlej
^tekal. 44  „Ej, kaj u;e neka ne reije stare oli-
rjer; „sej je bilo ue nas drmjah kej. Pa boda
s?,, kakor kole horje, tega vendar ne morete ta¬
jita, de mlad? stotnsk t? le in negov tovarn;,
k? ga 3de ravno n<£ par nas, sta va kratkem
veliko sreipo storila.“

„Je res, 44  reqe mlada stotnak, ,,imam to-
lako sreijo, de ma je veijkrat, ravno kakor de
ba va sanah xivel. Je komej leto preteklo,
kar sam ne 3a plug dararal. 44  — „INo,‘ 4  mu sc-
sce stara otii]er gardo va besedo, „tadej le kme-
irkaga rodu? -4  „To ravno ne,“ odgovori stot¬
nak; „pa 38 mladega se ma je godilo tako pre-
ijudno, de vam moram vendar nekolako pove¬
dat?. Moj mije neso bili kmet, ampak velak
ospod in vojujak; tega se spomnam ire od
troijjih let. So imela 3alo vismko hitro, in
va prostornem hrama vso opravo roj ujaka, breh-
ko ijelado, svetal ocelegan oklep 3? meljem in
sulaijo in lep Ujit. Ule prav dffibro vem, ka¬
kci sam se ljudi!, ko so ma onje enega dne ra3-
kladala, ijamii de jim je vsa la scelegna opra¬
va. M<i>ja maja so bili lepe postave, in sam sli-

85

ual veijkrat reijg, de je krog in krog ne tako
lepe gospe. Imel sgm tudg n/e majhnega brata;
lep deqgk je bil 3« dolggim in rgmenk.latgma
lasqg. Pa najng status so bili 3?lo nesreijng.
Vsa naw8 k® 1.1 8 , tuds rgjavgq, ks so ®qe na loY
na nem jc^dils, in kg mg je bil 3med vsgh
kon nar J.ubu/8, so 3bolčlg in poginils. Kmah
po tem so .ludje bolehala, in jih je veliko po-
mgrlo. To je bilo paq tarnane! Na 3adne so
najng starirg vse popustih, in so tclg deleq, do
morja. ®ndg smo sedlg vg barko. Deijka sva
se gr®3no qudila velikg vrnde, in ko je barka
vedno omahovala in se gugala, sva nekoleko
3bolela. Dolgo nesmo drujgga vidglg ko nebo
in vodo; 3agledavu;g spet suho 3cm.lo, smo se
moqno ra3veselilg. Pa tg.dej , ne vem 3«kaj,
je vstal velak prepir na barkg. Morjarji so 38
gardo najnaga oqeta in naji na suho pghnilg ;
najno mater pa je lastnik barke , gard 3amor?q,
na barka obdarxal. Se vem u/e dmbro spomnata,
kako sva deijka gardaga 3amorqa prosila, de
naj nama .lube matere ne jem.le; pa ne n?q
pomagal o.“

Teopista, Evštabjeva xena, je to povest
3mirej 3vgsteje posluuaia. „Qh, moj Bog! u
reije sama pgr seba, in vstane 38 ruuane, „to
je vse m<nja pargodba; vse, kar pgrpovaduje od
svrojiga oqeta, svinje matere in svajiga malaga
brata, se na tanko vjame. Vg rgsniqg, ta mla-
dg vojii|ak je moj sin, moj parsarijna Agapit!' £
Se pomakne malo protg 1.1 emu, kolena se ji
tresejo, in pošlima 38 nepokojngm sanjam, kaj
ne porcije.

— 84  —

Stotnik je dale psrpovsdoval: „So odrini-
1* barko, k? so bili najna mat? na uej, in je
spet trla na globoko morje. Sva vpila, in na
glas jokala po svcnji .lub? mater?, in sva gle¬
dala 3a barko, de je 3ginila 13 najn?h oiji.
Tud? najin mije so britko jokal?. N?kol? me
jih nessm vidsl jokat?, in ssrrje m? je hmtlo
poijits, ko so 3? 3alit?m? oipni v? nebo se v3i-
ral? in molil?, in so nama veijkrat reki?: Mo¬
lita, otroijiija, molita v?nd?r 3a s v «> j o
mater!  Smo prenotjils pod mil?m nebam, in
drugo jutro o svit? smo ml? da.le. Skorej b?
bila revexa vrovjine, lakote in xeje skopernela.
3 adn?i[ smo psrmls v?nd?r do reke, ob ktere
je nekej drsves senrjo delalo, ©ije so ml?, in
nama p?rnesl? jajrj in v? ijelad? vode; ssijer b?
bila lakote in xcje umsrla. Na to so prijel?
p?rv?q mmjiga bratsqa, in ga nesi? ije3 reko.
Strahama ssm gledal, kako so mije derejo vo¬
do bredi?, in 3? velik?m trudam un? breg do¬
segi?, in bratsija pod drsvo v? semrjo posadil?.
PuitJej so se spet spustil? v? numeijo reko, in
gredo po me. Ssm bil prav vesel, ko so se
m? psrblixeval?; kar 3aslimsm nekej po suh?m
prot? men? it?. Se o3rem, in 3agledam stra-
u>no 3ver, k? je 31 jala na vse xrelo. Takrat
me nessm vedsl, de je bil lev. Ssm jel na vse
gsrlo vpit?, in s?m mu h®t?l ubexats. Pa kakor
£? trenil, me je 3grabsl, in me v? xrels nes?l
v? goj3d.“

V? tem je mladsh ofirjerjev ed?n, tiste, k?
je bil drugo vejirjo lorbarjev?ga venija prejel,
in ravno kar k? om^ju psrsedsl, na vss glas

3«vpil: ,,Moj brat!“ in je 3« ra3petema roka¬
ma na stotneka planil, se ga 38 vrat oklenil,
in 13 vsega serija pov3el: „Moj brat, moj lu-
be brat, moj predrage Agapit! Ah, verjeme me,
de sem res tvoj brat, tvoj Teopist! Ja3 sem
liste dthjek, ke so ga mije ije3 reko nesle. Ja3
sem videl se svojime oijmi, kako je tebe tiste
lev 3grabel, in ko blisk se teboj ve gojjd sk®-
ijil. Tude mene je kmale po tem volk i^el.
O, kako je ijudna previdnost B®xja, de sva
bila oba oteta! Kaka ne^reijena sreija je, de
se, ke sva se xc dolgo se3nanila in .lubila, 3de
nanaglema brata spo3nava!“

Agapit, une brat, je ravno tako slermel,
in se veselil. Ne m®gel dvomile, de je svw-
jiga mlajiga brata, sv®jiga Jubega Teopista,
spet nairel. Ga je objel, kuueval, in®ijil se
solarne vese.la, in je pojemal: ,.Moj brat, moj
lube brat!“ in ne mrogel dolgo ijasa nobene
druge besede ijreije. Teopista pa,, mina mate,
je skorej ve vesele 3medlela , in se stjene na
runeno. Vesele, ve enem 3alem Rimskem stot-
neke sv®jiga prelubega Agapita spo3nate, jo je
bilo ace tako predelo, de je vsa trepetala. Ko
je ne i3 ust dru3ega slolneka 3asliuala veselo
vpitje: „Moj brat!“ ko je tedej ve tem ravno

tako 3alem junake sv®jiga dru3ega sinu , sv®-
jiga lubijeka Teopista, spoznala; je bilo to «ia-
terenemu seriju preveij. Kerna tema se ji stori
pred oijmi, in le kakor 13 kake delave in ka¬
kor ve S4i.iah sline govorile.

Tode tistekrat je ne imel nehije ve ijisle'.
Brata sla se imela veliko ^pramevate, se veliko

— 86  —

dopovedovale, in od vesela ne vesta, kaj be po-
tjela. „Kaj kola delajo najin anje? 44  vpratra Aga-
pit, „in alg nese najne lube matere veij nauel? 44
,,Moj Bog! 44  retje Teopist, „kar me je volk u-
ncsel, neseni stvarerje sliu;al ne od oijeta ne od
najne lube matere.* 4  „Oh, 44  reijeta oba skorej
3? eno besedo, „morebite so najne lube slame
xe mertve! Naj be tre xivele, kakotrno vesele be
bilo 3ane, ko be bili 3de le lukej per naju pritja
najne sretje!

Ofiqerje, ko so okrog stale, je 3?!o vese¬
lilo videle, kako de sta se brata spo3nala. „0
tjudo, pretjudo! 44  je djal eden, in je pokal
rokama, „kej taijega se ne pergodi kmale ve
tjlovetrkem xiv.leue !‘ £  Druge je pov3el besede
Plimskega pevrja: „Dajmo pite veselico, in 38
nogo teptajmo ob tla!“ Glas vesela je perhrtt-
* mel do vojakov, ke so lexale pod drevese. Se
spravejo vse po kninr)? , in teko gledat in sli-
trat, kaj de je. In ko 3vedo, kaj se je pergodi-
lo, ukajo od vesela. Tiste pa, ktere so bili i3
trum dveh stotnekov, poganajo vesele Iirup:
„ 3 dravje namerna stotnekama! Dav?, o e le jima
je vojvoda lorbarjev vener) podelil, in 3de se
brata poznata! 3 dravje sertjnemajunakama, src-
tjnema bratama! 44

— P,7 —

7  'eopis ta bg se rada dala spojnats svo¬
jima sinama.

3 mi rej na rimane sedela, 3« glavo nasloucna
na rjveloije ggrmovje. Neno oblicjje je bledo
kakor m?rliijevo, nene ušla so napol odpsrte,

spregovorile, ne roke 3g?nit?. Veselo ukane in
vpitje vojakov jo je 3budilo 33 nene omgdlčv?-
r|c. Ko se je spet 3aved?la , je bila učna p?r-
va misel dal? se sp03nat? sva>jiina sinama, in ji
po matersno po^dravets. Tode mnoa:?r|a voja.
kov, ks so bili pijdng vese.la, jo je oslranila;
rilg se sl<038 ne se ji ne pametno 3delo. „Iiaj
bg m? lo le pomagalo ?“  je rekla sama p?r se-
bg, „Ab bg m«)ja sina, kg sla 3de v« sred?, sre-
ije in slave, ubogo, 3an?i;evano sua:?no bmlla
svrojo mater spo3nalg? Oh, ko be se me ludg
ne sramovala, Jj? m? Ie v?nd?r ne vsrjela pre-
Tjej, de ssm nuna mate! Kako bg lo spriijala?
Ne vedgla bg jima skorej dru3?ga povedat?, ka¬
kor kar sta sama rekla, in morebitg bg misbla,
de vse to le 3a nima govorim , de bg me re-
uila i3 suxnostg, in vg bol? slan postav?la. Vse
lahko, de bg ofiijorje vg nevo.lo pgrpravsla, in
vojak?, bg me utegnil? 3asramoval? in 3asm?bo-
vatg. Pa sej stanuje 3de moj sin Agapit 3?, rng-
ndj pod eno streho; ko domu pride, pojdem

nene oi]i 3atisnene. Ne m®gla n?kar besedgqe

— 88  —

3* uina va 1.1 e go v o stanimo, in ®nda na samam,
ije ma je dano, ga bom loxe prepričala, de sam
negova mata. In ako me Agapit sv®jo mater
spo3na, me bo tuda moj sin Teopist, ka 32 ma-
noj vsaj va enem mesta prebiva, kmala sv®jo
mater spo3nal. Jej, to bo vese.le, ka ga ne
^reija!“

Slab®tna ae se  je Teopista varnila, in je
uda pod streho va sv®jo sam®tno i3bo. Ta, ko
je bila sama, so se ji so^e sijurkama po lii]8
udarle. „Oh je djala, in roke povačdvignila,
in se na kolena vargla, „{3 sarija te 3ahvalam,
dobrotliva in usmi.lena Bog! Ti, vsagamogo-
ijna Bog, ka sa Daniela 13 levnaka, in Jona 1*3
trabuha morskaga soma reo.il, ti sa tuda m®ja
sina otel i3 levovaga xrela in i3 volkovah 3ob;
teba ne nai[ nemogoče! Ti sa tako obarnil, de
sta se ma>ja sina pred m®jima oijmi spo3nala,
in se veselata ; de sam bila ja3, nuna mata,
priija nunaga velirpga vesela, in sam ravno
po nunam vesela tuda ja3 dosegla vesele ji spo-
3nata, vese.le, va kteram vso revo in britkost
dolge loijitve lahko počabam! Kakor ti potola-
xau', tako ne 3na nahije tolaxita; kakor ti ove-
seliu;, tako ne 3na nahi{e o veselo viita. Teba,
«oi|e usmi.lena, ka sa vir vse tolaxbe in vsaga
vese.la, teba hoda veijna hvala!“

Je klecala nekej ijasa vsa 3amaknena va
molilva. „Pa“ — je pmtlej rekla, ,,kje je ®ije
m® j ih najdenah sinov? Kaj se je le x’ nim
3godilo, ko moj sin Agapit naij ne ve od ne¬
ga? Tuda Teopist mande, »je sam prav slhrala,
in se ma ne le saualo, naij ne ve od nega.

- 8 9  -

Alg so dgvje 3veri, ko sta jim bila sina i3 xre-
la ijtgrgana, morebit* oqeta 3grab*Ie in pox*rle?
Alg je morebit* ko ja} vg suxnost pgrugl, kjer
mu vsako novo solmje pgrnese novo sealost?
Alg morebits de mu solmje se ngij veq ne sve-
tg? Pa ngkar tega, ngkar! M®je ssri]e mg pra-
vg, de ire xivi. Ti, Jlubg Bog! sg ga gotovo
obranil, in otel i3 vsgh nevarnost in rev. Ti
bou; dokomjal sv®je delo, in kakor sg mg dal
spet najtg sina, mg bou; tudg oijeta dal najt*,
de bo nau;e vesele popolno.“

Po tem je vstala, in kg roknu stopila. Od
tod je svffija sina d®lg na trating lahko vidgla.
Drug* pgr druggm sta stala, med ofirjcrji in
vojakg, kakor de b* dale pgrpovgdovala, kako
se jima je godilo. „Je xe res,“ reije nuna ma¬
ti, vsa predeta od vesela, „®na sta, ®na sta
vg r*snir|g! Agapit s* svmjims 3aijernel*mg lasmi
je v*s lepe očetove postave, in rgmenkastg lasjpg
ungga ra3odevajo motjiga Teopista. Kako sta
v*nd*r 3de }ala in ijestitliva moia m®ja sino¬
va! Tode ne vesta u;e, kako ne^reijeno ji lu-
bg m®je matergno sgrrje. Pa kako ji qem pre¬
pričat*, de ssm ji pod sv®jim ssrqam nosila,
de sla m®ja sina? Le kg nima it*, in jima na
ravnost reqg: Glejta, ja 3 s* m vajna mat*!
to ne gre. Te besede i3 ust suxgne bg se jima
prečudne čdele; vg oblčkg uboge sux*ne in po
lolgko letgh b* me gotovo veq ne po3nala. Po¬
vedala jima bom nar poprej, de ssm bila svo¬
bodna Rimlanka, in so me po krivhjg v* su-
xnost prodal*. To ji bo ra^ssrdilo, vg s*rqe se
jima bom smilgla, in rada in 3V*sto me bota

— go —

poslušala. Poitiej jima bom povedala sv®jo zgo¬
dovino ]  povedala jima bom, de sam blagega ro¬
du in ocena slovegaga Plagida, lia je h®tal g 8
menoj in ss svaijima sinkama va Egipt pobegni¬
ta. Morebita ji opomnam kakoume pargodbe ig
nunah otrogjih let, po ktera se jima bo dozde¬
valo, de sam nuna mata, Ala morebita je med
vinjsko ktera jak vojujak, ktera je ne pod m®-
jim moiem sluxil, in me bo pognal, in ma
sprigal, de rasnirjo govorim. Tako se bo na
gadne vse raggratlilo, in imela bom vesele sy®-
ja sina parsargno objeta in kuiiriit«. 44

Teopista je zde zagledala, de gredo voja¬
ka vsakseba 38 zelene trate, in de se luda ofi-
rjerji ne’ ne pomikajo. Le nena sina sta se spet
na klop usedla. „ 3 dc,“ rege sama par seka,
,,gde je prava gas; gde grem, in se jima bom
dala spoznata. Moj Bog! ragsvatla me, in daj
ma prave besede na jegak, de ji bom prepričala,
de govorim rasnix|o.“ Sa je otarla solze, in je
telila na vart. Pa ravno je uda po barva, ka
je bila »jez p®tok, kar se sina vazdvigneta,
in gresta dale. Tode ne gresta prola hitra;
po drugam pota skoga sengnata log sta se o-
barnila. Teopista se je barx spomislala, in na¬
redi malo ovinka, de ji sretja. Sarrje ji je utri¬
palo, in po vsah udah se je tresla.

„Blaga vojti[aka!“ jima rege sa trepego
besedo, „ala vaji smem nekej poprosila? 44  Aga-
pit jo pogleda va bledo obliijje; pozna, de je
jokala, in ji rege: ,,Ne boj se, in nag se ne
tresa; sargno in g 8  zaupanem povej sv®jo pr®-
111.10. Rada, ge je le mogoge, ta bova poma-

— gx —

gala.“ Je rekla: ,.S?m RimJanka po r*d«; pa
po krivil]« so me od moxa in od otrok odt«r-
gal« , in me v« suxnost prodal «.“  ,,Kaj ne,“
reqe Agapit, „b« rada, de b« te midva i;] suxno-
ste rešila? Pa to ne v« naju« manj«, to pre¬
more le vojvoda .“ Je  rekla: „Rada v?rjamem j
pa pros«m , poslušajta me v«nd«r, kako se je
3« menoj godilo. Prepričala se bota, de s«m
blage Rimske rodovine, in xena 3de morebit«
sce po3ab.len«ga, nekedej pa od vs«h ijeujen«-
ga vojvoda .“  Tud« to,“ reije Agapit , „bo voj¬
voda nar bode presodil. Midva sva ptuja v«
Rim«, In počnava le malo Plimske blage ro¬
dovine; našemu vojvodu pa je tvoj moi goto¬
vo 3nan. K? nemu se ob«rn« s« svinjo pr®šno. (4
Je rekla: „Pa kako b« pgrirla do nega, in al«
se 1)0 pai[ ponixal, in posluual ubogo sux*-
i.io ? -<  Bova midva 3ate prosilareije  Teopist,
mn drug«  sin. „Je v«s dobrdt.liv in perJu-
d«n , in ker se vid«, de so tv®je besede rssni-
ljne, te bo gotovo uslišal. Ravno greva k«
nemu po ncgove pove la; le 3« nama pojd«.“
Te ponudbe se ne nadjala, n«if kej ji ne
vireij. Sloji oterpnena, in ne ve, kaj de b« sto¬
rila ; rada b« se bila dala svojima Jub«ma
sinama v« prija3n?m pogovor« spočnat«, in
rplo n«ij ne čde perprav.lena s« svinjo pr®ši.io
bodit« pred vojvoda, slovcijega 3magavrja, ktc-
r« ji je, s« miši«, popolnama neznan. Pa ncna
sina sta rekla: „Hsmu lol«ko pomiirlevana in
ometjovana ? Nama sc mudi,  sva se xe tako
malo čapognila. Kar 3« nama pojil«, pa bo!
l ake lepe psrloanosl« x’ nim govorile ne bo

— 9 2  —

spet kmala. HJla bou, sva ta poroka, sko3* vse
straxe bre;^ podarxka, in bou; videla nauaga slo-
veijaga vojvoda, in gotovo ne pojdeu bre3 to-
laxbe in pomotja od nega.“ „1 naj pa bo,“
reije Teopista; „s>m vama prav hvalexna 33 lo
ponudbo, in grem 3« varna.** Stolnaka sla na¬
glo stopila, in Teopista je uda 3a nima; sarqe
ji je tolklo.

razdava.

Evstahi in Teopista se spoznala.

Stotnaka sta se parblixala gradu, ka je vojvo¬
da v« nem prebival. Na vralah so po marmorje-
vah stabrah ue visele 3eleije barudenove in lbr-
barjeve veje 32 venqa 13 mnogoterah qvalliq.
Straxa , ka je ronda stala , po3drava stotnika sa
spodobno pastjo. Duibro se je materanamu sar-
qu, Teopista, to 3delo, in gre 3a sinama po
marmorjevah slopuirjah va gorue poslopje, kjer
je vojvoda stanoval. Va vexa ji je Agapit rc-
kal postala, in je sam pred vojvoda stopil; pa
je kmala spet paru/al, in ji mignil, de naj le
gre predn.

Teopista stopa va negovo stanirjo. Gr®3no
brahka je bila. Stene so se svalile od 3lata in
marmorja, in tla so bile sa pisanama sakna po-
garuene. Evstahi, po vojvodsko obleijen , je
stal par visaikam u>kna, ka je na veijer solnqc

— g 3  —

skonen sijalo, ves je v?. svetlmbe; 3raven nega
na 111132* kg je bila sg ipkerlatam prepeta, je le-
xala negova svetla ijelada 38 redeijem perjem,
slonokostena in po3laijena vojvodska paleta ’'
meij 38 3latgm roijnikam.

Ponixno, kakor se suxeng spodobe, je Te-
opista 3a durmg obstala, in je h<ntla ravno spre¬
govorite, in svffijo proirno povedate, kar spo-
3»a ve vojvode svaijiga moxa, .lubgga Evstahja.
3a3di se ji tako mlad, kakor ko je xenen ve
dan poroke pred no stal. Oslermi, se 3gane,
obledi, in gleda van 38 nepremaknenerne oijmi.
Piollej plane 32 ra3prosterlema rokama prote ne¬
mil, in 3avpije: „0  moj mox!“ Pa na po)le pota
se prestrašena ustave, in obese roke po sebe, ka¬
kor de be hffitla omedlele. Videla je namreij,
de je nen mox veij ne pojna. In jo je res
prav ostro in 38 nekako nevolo pogledal, ravno
kakor de be ji hmtel oijitate: „Kaj ije to bite?
Ale ne 13 uma ta suxsna, ke so jo kg mene per-
pelale?“ ftegova xena, je menil, je xe pred
veliko lete umerla; torej mu rjelo vg misel ne
pride, de be bila ta suxeua negova luba Te-
opista. Vender stope poln usmi.lena ke ne, de
be se bole prepričal od xalostnega stanu, ve
kterem se jo je mislel.

(Dna pa je rekla: „Ah, moj preblage, moj
predobre mox! ale me tgdej veij ne po3nair ?
Se serjer neij ne qudem temu j leta, nadloge
in britkoste so me, kaj pa de, 32I0 spreme¬
nile. Pa proseni, poslušaj me, preden me ka¬
kor ptujko odprave®! Take skrivnoste te ko¬
ljem povedale, ktere so le tebe in mene 3na-

ne, in 13 ktereh botp gotovo spo3nal, kdo dc
sem. Rimska vinjska te prav« seijer Plarjid; pa
ime, po kterem te kristjane kliijejo, in ktero
se dobil, ko se se Iie kejrujanske vere spreober-
nil, je Evstahi. Spomne se tistega svetlega kli¬
ma, kterega se ve goj3de med jelenovem« rog? 3a-
glcdal; tis teh san, po ktereh se je Kristus tud?
men? ra3odel; tistega pobomnega mkofa Joana,
ktere je naji in najna otroijiija v? tib? ntnije
kerstil. Ob, sej moram vender ne vedet?, de
jc bilo men? p?r svetem kerste dano ime Teo-
pista , slarjimu najneh .lubegniveh sinkov ime
Agapit jn mlajimu ime Teopist! Spomne se
vseli nadlog, ke so po prerokovane poboxn?ga
ukofa nad naji penile, in sva jih 3? 3aupa-
uem ve Boga serijno in stanovitno preterpela ;
spomne se, kako so nama ijede poginile, ka¬
ko so se spremenile najne po.la ve puujo in
najin grad ve bolniiijenerjo, kako so naji kma-
le po tem tolovaji obropale; spomne se najne-
ga malostnega bega in tistega strannega 3asa,
ko so me na barke, — ob, serqe se terga ve
mene, ko se ga domislem! — od tebe in naj¬
neh Jubeh otroijiijev odloiple. Vprauaj me po
nar man meh okdleujenab teh 3godeb, iri vse
te bom povedala. Vpramaj me rjelo po bese¬
dah, ktere se me per tiij ale une perlomnosle
govoril, in ktereb ra^un mene nehije ne sli¬
ni al, in vse te bom ponovila; vse ne dmbro
branem ve svinjini spomine. Verjem?, ja3 sem
lista Teopista, tvoija mena, ktera te je neijlo-
venke 3amorei) plakajoijo in napol mertvo ij
rok i jlergal; od tistega ijasa, me skorej nest-

najst let, sem vedno po tebe gdihovala, in
sem 'te sv®jo .lubc3en in ^vgstaibo ijisto obra¬
nila, in te jo bom obranila do smerte. Kakor
resoiijno se ti tiste, kterega so po B®xjih mo-
drm sffidbab to nadloge ^adole; tako resnično
sem jag tista, klora jib je vs'e se teboj delila!
Spo3naj me ledej sv®jo 3vesto .lube3i.iivo oceno,
ke se x’ no, akoravno le malo lot, vender le
sreijno xivel , in se jo persenjno .lubil. Toga
nekole ne verjamem, de be ti, ke te je Bog
visokoje kakor kedej pove^dvignil, in te se
pastjo in slavo poveliijal, 3d£ mene 3aneijeval
in 3avergel, ke me je do stanu uboge suxene
ponixal! Ne, ne, toga ti ne more®, prelube,
predobre Evslabi ! Ob, m®je serije je bilo ve¬
dno per tebe, tude ko sva bila loijena! Ne
morem gretje vese.la, de po dolge loijitve spet
videni tv®je obliijje! In gotovo je d®ba, ko
nama je- Bog dal po budeh’ skmrnah se spet
snite, tude tebe d®ba perserijnega vese.la 1 “

Evstabi je svrojo xeno, ko je govorila,
skerbno pregledoval. Bledo serjer je bilo ve tem
pretrese neno obliijje, in suxene obleka jo je
3elo patjila ; vender se mu je ljeda.le bo.l 3na-
na do3devala, in nena navadna prijetna bese¬
da mu sexe ve serije. Sp03na jo. Prečudne
olnjut.leji ga obidejo, ko je .lubo Teopislo,
ktero je xe skorej irestnajst let mertvo mislel,
3de xivo videl pred seboj. Se ijude, se veseli,
mileje, je skorej ves sam {3 sebe.

,,Teopista,“ je 3avpil, ,,res, ti se — li,
mmja draga, m®ja pre.luba xena, ke te neiem
nekakor po3abil! Ob, ve kakoirne reve te najdem !

— 9 6’ —

Pa — Bog, mn vsegamogoijne, bode ^abva.len
in ijetijen, de m« te je spet dal! Vsa ijast in
slava, 33 ktero mg jih je tolekan nevoufliveh,
ne neij, ne rjelo neij prot« vese.lu se te spet
oklenit« s« svmjima rokama.“

Se je je oklenil, in ji je mmijil lirja 3«
grorkeme solarn«. Tud« mna je od vesela S0I3G
loijila. Vse svatje nekedane terplene sta po3a-
bila; sreijna se utejeta, pov«3dvigiijeta prot« ne¬
bu oiji in roke, in hvaleta nebenkega Oijela.

^itirnajdia raftava.

Sina spoznala svatje s tar m e.

Elvstahi je bil ne^reijeno vesel, de je svinjo
pre.lubo xeno nairel. Tode kmale mu je misel
v« svmja sina to vesele ogrenilo. Teopisla ga
bo 3de, je mislsl, po nunsh sinov?b vprauala,
in mn ji ne bo mmgsl perkrite, de so mu ji
• 3veri odvzele; in ta misel mu je bila ko texka
skala na serij«. „Oh, dobra mate,“ je rekel
sam per sebe, „kako kmal« se bo tvmje vesele
spet vb xalost spreobsrnilo, ko 3 vguj , de so 3' r e-
ri najna sinova ra3tergale!“ Ko je to premi-
roleval, reije Teopista: „ 3 de pa, lubB moj, de¬
liva ire sb svffijima lubema sinama to vesele!
O, kako ji xeli m®je matereno serije po tole¬
kan dolgB loijitve spet objete!“ Evstabi 3dihne
i3 globočine, in reije: „Ponixno, ve prahe, lu-

— 97  —

ba Teopista, moliva ne3vedne, pa vselej modre
in dobrolJive swdbe B®xje! Najneh sinov ne
veij, 3veri so ji ra^tsrgale!“

A!« Teopista reije vsa vesela: ,,Ne, ne, lu-
bs Evstahi, se moten;! Tv®ja sina ne xiveta !
Bog ji je otel 13 .ocrela devjih gveri! Per tej
priija ji hoijem xiva pred te postavi! Na tv®-
ji Strane sta bila v« vojn«, in sla se junauko
bojevala! Bre;] nune serijnoste, bre3 nune .lu-
h 103 n e do tebe be ti morebite ne bil gmagal, in
mi be bili morebite ve sovraxnekoveh rokah!"‘
,,Teopistareije Evstahi, ,,kaj te ae ve misel
ne pride! Mende venaer nese nobena preroke-
na!“ (Dna pa je tekla ve vexo, in reije mladema
vojujakama: „BaIeta, vojvoda be vaji rad!“ In ji
pe.le predli, prime enega 3« desnirjo, enega 3«
levirjo , ter prave 38 velikem veselem: ,,Glej,
ta le mlada vite3« sta tvmja sina! Ta le 3» 38-
ljerneleme lase je tvoj Agapit, kterega te je bil
lev, in ta tukej le 3?. remeneme lase je tvoj Te-
opist, kterega te je bil volk V3el. Pa kaj jim
morejo tude dereije jveri, kterem je Bog va¬
rali? Bog ji je olel, Bog ji je spet pred te per-
pe.lal, pod negovo roko sta se na tv®ji stran?
bojevala. Nesla druge dru3?ga, ne tebe po3na-
la; v r end?r sta te 3« moijjb pomagala perboje-
vale slavilo jmago. Ravno kar sta se pred m®-
jirne oijmi brata spo3nala; spo3naj ji 3de ue
ti, sreijne ®ije, ke še'ji,, de se ju nese p03n.1l,
3med lisuijev drirjeh poijestil, sv®ja jaka sino¬
va!“ Evstahi se 3agro3i, in reije: „Kaj, de la
junaka, ke'sem dans lbrbarjev veneij med m
podelil, ba bila m®ja sina? Tista diijka, ke sem

- 98  -

4

ji 3* g*'®3° 3<*glcdal vs xrela davjib ^veri, loj
de 1)3 bila od smertn vstala! 0 predobrotliva,
usmi.lens Bog, to vese J e ba ma bilo preveliko!
UJe ne morem tega varjetaP 4

Teopista pa reije *. „Varjema m?., dobra
«Hje, de sta tvroja sina! Ja3 se va tem nakakor
ne motam, do tardnaga sam prepričana. Pa ija-
mu ba veij govorila? Le dmbro ji poglej! Glej
ga, svaijiga Agapita, negove oiji, negovo ijelo,
negove usta, in sam povej, ala ne teba enak,
ala ne vas tvoj? Glej ta le svmjiga Teopista, ne¬
gove viicneve oiji, negove ramene lase, ala ne
vas svmji matera podoban , ko je bila tre va
rjvetji svffije mladosta ? Nakar tadej veij ne po-
miicluj; tv®ja sina sta, objema ji! u

Ra3veselena roije veij ne pomiieluje; obja¬
me 3de Agapita, 3de Teopista, in debele sokje
teko po negovah liijah. Vesele vxiva dobrah
Staričev, kadar vidajo, de se nab otrmija dmbro
vedejo. Pa tuda sinova preuine vesele, ko va
ijestitam vojvoda, va svinjini poglavarji, ka ga
je vse spou tovalo in lubilo, najdeta lube3uiva-
ga oijeta, kteraga sanje se va solzah topi.

Teopista, blaga xena in mata, je na strana
stala, in se veselila, ko je videla oijeta in si¬
nova se objemata. Ne more se jib nagledata.
Vesela so^e ji igrajo po bledah liijah, pre¬
srečno se tcteje.

Sinova pa nesla mislala, de je nuna .Tuba
mata, po ktera sta kadej dcijka tolakan milo
jokala, in vedno jdihovala, tako bli3 par nu.
To jima oče rjalo ne paralo va misal, de je bleda
suaeana 33 objokanama oijnii, ktero sta i3 u-

— 99  —

smi.lena pred vojvoda perpelala, nuna mat?.
V? svdijim priij?jb<[?m vesel? sla to susesno po-
polnama pohabila, in jo y^  nemar pustila, ka¬
kor de b? je ne bilo*

Al? blagemu oijetu se je to grorpno ijudno
333delo; mehil je narhreij, de se je mat? sva>-
jima sinama, prodan ji je predn perpe.lala, da¬
la sp0;3nata. Torej je 38 vidno žalostjo in re-
siuuto rekel: „1 kaj imata, pre.luba sina! le 3a
oijcta S0I3G in .lube^en? Al?, ne bota ue dru¬
ge sladke dolaciiost? dopolnila? I kako, de sv<n-
je matere ne ne imenujeta? Al? veij ne gori
331.10 vajnO Serije, in al? bomo no loijil? od
svmjiga vesela? —.Me pogledujeta 3? 3av3etjem
in jirepadena ! I sej se bota m?nde u-e vender
spomnsla svroje matere, kako vaji je vajne Otro-
ljje leta perserifno .1  ubila! Teopist, al? veij ne
veti, kako te je takrat, ko s? bil o nameni be-
g? na pot? optual, v? naroijji nosila? In ti,
Agajiit, al? s? tud? ti po3abil, kako sta na bar¬
ke oba jbolola, in kako vama je takrat lube^ni-
vo stregla, rjele noiji p?r vaju preijula? Vsaj
naue acalovane in tarnane, ko nam jo je ti st?
3amor?rj 1*3 rok ijtsrgal, morata ire jiomnst?! •—
Oh , godilo se ji je od tistega tjasa grobno hu¬
do ! Prodal? so jo v? siiainost, v? kter? me 3de
kopsrni! Res, revna je 3'de in ganeijevana! Pa
Se je bota 3ato mar sramovala? Oh, po tem
b? m? bilo Juli m?« ko b? vaju 3? nobenem oije-
sam veij ne bil videl!“

„.Lub? anje!“ reije na to Agapit, in prime
3a svoj meij, „le povejte nama, kje de je hu-
d®bn?k, tiste gsrd? 3amor?i], 1<? je najn? mam-

7  *

100

k* tolal«o xal?ga storil? Ta le metj bom v? ne-
gov? kerve oksrvavil! Vso negovo d?rhal bom
vz kostne ra3selial, de mater olmem!“

Teopist prav?,: ,,,Lubg rotje! ko veste, de

so mat« v? siKrnost?, 3akaj jih pa neste oce 3dav-
nej retrile? O, le naglo nama povejte, kje de
jih hotjeva iskat?,! Vsega do 30 d ne kap.le svroje
k«rvi se ijcm vanal«, de le mater j'3 suxnost?
retrem! 44

Evslahi retje: ,,Kaj de je ne ne po3nata?
Je Ib to mogoije ? Pa — desB je ne po3nata.
sta jo xe videla. Le poglejta, ta le je! IV.O, k?
je vaji mroja sina predme postavela, postavam
ja3 3de vajno mater pred vaji. 44

Sinama se milo stori, ko svinjo mater stl¬
ačeno 3agledata. Kakor je pred porastlo nuno
vesele, ker sta ravno vb slovet[?m vojvode, k?
sta ga tjestila ničimo vseh dru3?h Judi, svrojiga
otjeta spo3nala; tako ji 3de psr vsem vesele,
de sta, svmjo mater spet natrla, nen ubocrne in
revne stan ve serije 3aboli. Vesele in ocalost ji
sprehaja, in ne moreta uderacate mileh S0I3. Ma¬
te pa stoji vesela ko vb raji pred nima. Nekej
milega in lube3nivega se svet? vb nenem obliijji
in v?, nen?h so^neh otpih. In sinama je, ka¬
kor de be videla angela 3? nebes. „Mat?, pre-
litba mat?! 44  3avpijeta 3? enem glasam, in pla¬
neta, in se je okleneta okol? vratu , in ne 3?
besedo, ampak le s? solarn? in se poboxnem?
pogled? prols nebesom dajeta svatje vesele na
3nane. ©tje pa retje v? ne3mer? svrojiga vese¬
la: ,.Na vse g?rlo b? 3avpil, de b? ves svet

sliual: O vi vsa, k? se Boga bojite, pridete,

101

poglejte in 3 a sl i ir 8 te, kakoume velike mji jesto-
ril nad msnoj, mojo xend in mojim? olro»p!“


^Pdnajdta raftava.

M la d g krnel.

ekej ljasa po tem reije Evstahi: „Ma>ji obijul-
-1 e j i me ^magojejo! Tud?, vese.lc slabi ijloveka,
d(«sl?krat ire bo.l ko xalost. Slabost rn? p? rim ja.
Stopimo malo Iiiu;e na bladn? grak!** Odpre
dur?, in gre s? svinjo xeno in s? svojima sina-
ma na mostov®, s? ktersga se je lepo vid?lo
po mesltnli v? rt eh in po rodovitna planavs.
Moli[e stoje nekolžko ljasa ob kraji p?r marinor-
jev?h st?br?rj?h. Bil je prav lep tisi? veijer.
Hladna sapa je pihlala sko r j? blixne jaguede.
Solnrje je od prija^naga nebela, od blixn?h
vasi in od dalnsh gor in goj^dov ravno slovo
jemalo. Evstahi poka®e na r?deije solnijne xa-
ri, ter reije: „0, kako velak je Bog v? svojih
del?h! Pa kakor je vel?k in ijcslilliv v? svojih
stvarjenah r?ijeh, tako je tud? do ijloveka pri-
japn in dobrol-liv. (Dn, k? nam je po tem
ra^be.lensm dnev? tak hladan in prijetsn veijer
dal, nam je tud? po britkost? spet vesele po«-
delil. Hvalile torej Gospoda, ker je bre^ kon-
rja .liibep.iiv in dobrot.liv.“ 3d<i sede Evstahi
s? svojo xeno na marmorjevo klop na mostov®?,
in sina psrsedeta k? staruem, vsak na eno plat.

102

Tadej reije Evslahi: „ 3 de vem, Juha Teopista!
de so te morjarji, ka so ma rekla, de sa mar-
tva, va suxnost prodala; tuda vem, de sta vi¬
dva, Juba sina! ig xrela davjib 3veri oteta. Ala
kako se je to ggodilo, in kaka je bila kej ga
vama tolako let, kar se nesmo vidaja , tega <1 e
ijalo naij ne vem. Povejte ma to po veljam;
vem, de bom tuda va tem mogal Boga hvalita
in ijestita,“

Teopista prava : „Nar prej, Juba sina ! po¬
vejta vidva mena in svaijimu oijetu, kakouma
je bila ga vama, kar sam bila jag od tislaga neu-
smiJenaga gamorrja vama, in kar sta bila vidva od
leva in volka svrojimu oijetu vgetn. Ig sanja rada
ha sliirala, kako se je kola mmjima srnama godilo .“

Na to gaijne Agapit od sebe parpovadcvata.
„Kako de me je lev,“ prava, ,,'tam ob tista re¬
ka ggrabal, in je ga manoi va gojgd gbexal; to
so onje ire vidala, in mata so poprej le ig mo¬
jih ust sliirala. Kako ma je bilo par sanja, ko
me je lev va xrela imel; tega veij ne veni, in
mande tuda takrat nesam vedah Ko sam se spet
popolnama gavedal, gagledam veij sveij gorela.
Va kmeirka bajta na poste.Ia sam lexal, in veij
moxakov, xensk in otrok, kolakor jih jfi  mo¬
glo va bajt.o, je  stalo okrog mene. Va sarrje
sam se jim smilal, in Boga so hvalila, de me
je ig tolake nevarnosta reuil. Jg moje obleko
so sklenila, de moram ig da.Ine daxele in ime-
nilnaga rodu bita. Torej so me radovedna igpra-
irevala, kako de sam gairal va ta gosta in pusta
gojgd, ka je poln Jutah gveri. Dolgo jim ne-
sam mmgal odgovorita, kakor ha bili rada. 'Vsa

so milovala mrnjiga oijeta in m®jiga bratci]«, in
moxje so sklenil«, de ju pojdejo iskal. Tode
noij xe je parlisnila , in v« goslo prevaljenem
goj^da be se ne bili ved sla kam djala. Kakor
hitro pa se je dan napojil, so se napravila na
pot. Pridejo do tiste reke, in ne jajtjne lupi¬
ne najdejo na brega pod drevesam, kjer smo 3a-
di.ieij obedovala; od oijeta pa in od mtnjiga bra¬
teča ne najdejo nakjer nobenaga sladu. DCalostna
se varnejo, in pravajo: Pred ko ne, so jve-
ri m o x a in unaga olrmka ra3targale,
ker sc nest a imela sa ijem ubranita.  Ko
ha se bili ©nds dolgo mudila, ba bili morebila
ne kake nune kosti natrla. Tam ob tista reka
je namrau gr<i>3no nevarno, xejna 3verina de-
letj i3 puujave hoda tje na vodo.“

„Kako pa sam bil 13 levovega xrela srečno
otet,  so ma moxje veijkrat parpovadovala, in
tilda , kar sam jim ja3 takrat jamtngal poveda-
ta, so ma pmllej pravala. To se je tako le 3go-
dilo: Mošeje so va gojjde drava sekala, in so

se ravno prola domu obarnila, kar jo Jev, 33
menoj otrmkam va screla, vas planan in spe¬
han i'3 ja skale pardarvi. Va hipa planejo saruna
moxje 38 namerjenama sakirama nad leva, in
edan n ah ga sa sekiro useka. Par tej priija me
lev Opusti, se poxene va moxa,  in ga hoije
va svmji jltnbe rajtargata. Tode una moxje po¬
magajo svtnjimu tovarnu. Vsak sa svinjo sakiro
mahne po leva; srjurkama mu kri i3 ran lije, in
3baxi va stratrnam rjutji.“

„Po tein me moxje od tal vajdvignejo. Se
nesem saijer natj 3avedel, pa bil sam ne nepo-

kvarjen. Se neso mugl« preijudila, de me lev
ne umoril, in pa ir e rplo ranil ne. Nek ter« so
menila , de to je od tod, ker lev, ko so ga moj
(Dije podila, ne imel (jasa, de ba me bil po¬
hrustal, tamuij je naglo po goj^dg tekal, in
ravno roe va prava d®ba nam pariral v a roke.
Nektera pa so tardila, de me je lev, kakor
druge ropne 3''erx, ocivaga hrolal svrojim mladi-
ijem psrnesta, in se je torej skarbno varoval,
de me ne ranil. To pa so vsa dj&I* , de me
je Bog ohranil, in de ga ijato vse sv®je dni
ne morem dovm.l ^aPivalita.^

,,Po tem vstane med nima prepir, ktera
3med nah de ba imel vese.le me na svoj dom
rejenrja V3eta. Pa tista, ka je parva leva sa
sakiro mahnil, sa tega vese.la ne da odvzeta.
Prija3no me V3ame va naroijje, nese na svoj
dom, in poloxi va jiosteio, kjer sam se poija-
sa spet popolnama 3avedal, kakor sam povedal
koj va 3aije!ka.“

,,Sarijna dravarji so bili kmetje i’3 majhne
rasi, unkraj goujatah gor, ka jo od morja Jo-
ijajo, va globffika dolina. Vsa prebivavrja va tej
vaša so bili kristjana. 3 Qe pred veij leta, ob
preganaua, ktero do te odroijne doline noben-
krat ne seglo, so bili karujanska duhovna v a n o
parbaxala, in so prebivavijam 03nanovala sveta
evangeli. Dobra Judje so ga 38 vese.iem spre¬
jela, in poboxna karujanska obijana je vstala
13 nah. Vsam je va skarba aciveta ko d©bra o-
tr®Tj? edinaga Oijcla va nebesah , vsa se Jubsjo
med saboj ko bratje in sestre. Le mir in edi¬
nost je med njjn?. Nakola se ne r«3prejo 3'a-

100

vo.lo ljasnega blaga ; druge drugemu se 3* vo.lo
podelujejo, bar imajo. Vse so pridne, in se
trudejo tolebo perdelate, de morejo tude sta¬
rem in slabmtnem Ju dr'm pomagale. Kerujanska
lubt'3?n , »na, lepo 3namne resniijneh kristja¬
nov, ne de be terpinam neh terp.lene le polaj-
nievala, jim ga ue rjelo oslajuuje.“

„Tude 3a otročji uk je bila runde vsa sberb.
Kerujansl« duhoven, poboxen stanjels, be se je
tiste, dol ve svrnje prebivaleuje rjvndi! , in je
mislel tam med tistems dobrem?, .ludmi svinje
xiv.lej.ie sklenite, se je veliko pei^adjal neb o-
trffike poglavilneh resnirj nau.e svete vere nau-
ijite. (Dn je tude mene uijil, ' in ker je bil
skuti en mox, in jc vrfdel, de ja3 ne bom vedno
ve tistem d ml? ostal, me je uqil tud? 'to  e dr 113 eh
umetnost, be so ljlovebu koristne. I3 vsega ser¬
ija je xe!el, de b? bil j«3 dober kristjan , in
kedej koristen mox na svete, de b? bil qasno
in veijno sreejen.“

„Tud? sem mogel, ko sem odrastel, 3jutrej
pred 301’am alg na nivo alg ve travnek ile, in
ne tabo lexbe brneube dela opravlate. Bo.l in
bol so me lile spod rob, in ve. neh sem se d«>-
bro uterdil, sem moif in brepbost perdobil.
Tude me ne rnaubalo perloxnosle poskusite, svin¬
je serijuosle, in breposte, in se urite. Devje 3 veri
i j gor, b? jim je bila naira dolina, tako reboij,
odvzeta, so nas vedno nad!exevale , in posebne
moiji in urnosle je bilo treba jim ijede na pa¬
tre in vode ve pluge ubranite. Tabo sem 3? 3dra-
vo duuo in 3tlravem truplam do verha doraslel.
Marsekomu, ob.lubem, be se tista vas revna in

io6

dolgoijasna ^clela; ja} pa sam va nej svinje mla¬
de leta tako dovo.lno in srevjno preživel, de na-
hola noben mladenetj ve  kra.levam poslopji ne
tako.“

„Nekole tuda bs ne bil verjel, de bom ta
prijetne kraj kedej ^apustil. Kar pride od rje-
sarja uka3, i3 te male vasi mladenija ve voja-
ujeno postavata. Ker je bilo namreij rjesarstvo
ve nevarnosta, in je hudo ul o 3a vojake; so
jih tuda ve da.lnah okranah ijesarstva ve voja¬
ke jemala. .Ludje ve vaša so bili vse prepade¬
na; 3akaj vojskovala se in kri prelivala je bila
tem mirnam .ludem strauma misel. Pa 3de ne
bilo dru38ga storite. Rimska vojujak je xe ijo-
kal novinrja ve tej vaša. I3 vseh hiii) bg bili
mogla vad.lata ala lo3ata, koga de bo 3adelo.
Oijetje in matere in sestre so se tresle }a sino¬
ve in brate. Tadej se obudi va mena preijudna
sartjnost; xe.le ila va vojno 3a svinjo oijetnavo
se vnamejo va mm ji m sarrja., Sej so bili, sam
rekal sam par seba, tuda moj linje vojujak, in
so bili vendar tuda dobar mox in prav kristjan,
kakor stotnak va Kaparnauma ala kakor stotngk
Komeli, in veselilo me je, de morem dobrem
.ludem, ka so me overina odvzela, in ma tola-
kau dmbraga storila, tuda kej postreija. Torej
sam stopil pred voju[aka, in mu rekel: Ne

treba vad.lata, ja3 grem sam rad sa ta¬
koj.  Vojujak me je pogledal, me na ramo po-
tap.lal, in vesel rekal: 1 'o je nimirko! M a je
vtneij tv m j a sanj n ost in velikost in v .s a
t v m j a postava. P a r p r a v g se le na pot,
de p o j d e ti 33 manbj.  Par odhoda sam ire

— 107 —■

blagoslov prejel od poboxn*ga mairnfk, in
vsa vas je loijila sol^e, in ma srenjo vou|ila. £<

„Kako de so ti parprosta kmetje, med lite¬
rarna s;-m doslej acivel, dmbr* .ludje, in kako
srečna ba bili lahko vsa .ludje, ko ha  bili pra¬
vi* kristjane; sem tre le spoznal, ko sem h] ti-
stiga sreijnaga dola med svet pern el. 0 , kako-
iran ra^lopek je med n im e in uirokam svetom!
Tam ve listah m imeli bajlarjah ne silirale od pre¬
greh , ke so med svetam vsakdane. Tiste dobre
dutre ne vadb, kaj je lax ah go.k-fija in krivi-
rja. Na durah jim nč treba pahov in liJuijavnarj,
nžkomur se ne bata tatvine. Tam ga niham vi-
di-1 pijanima, ne sliiral kletve, ah roteua ah le
nar mana nespodobne besede. Mladenka so pa¬
metna, spoutujejo stare Judi, so iji^la in po¬
hlevna; (jeklarje so vse nedohrne, kradite in po¬
nikne. Tam nsi[ ne vado, kako hudmban je
svet 3uncj n*h. Tuil* ja;] nesem lega vedal,
in ko sam pariral pmllej med druge Judi, ma
je bil greh kej ostudan. (Dn, sani djai, oskru-
1.1 a in s p a tj * p 1 o v e tr k o natoro; #n je
garda b o 1 e 3a n, k t e r a telo oslabi, 3 d e -
la, in 3 g o d e j pod 3 e m J o sprava,  in  d u -
ir o v a b r e 3 a n v e it n e s m ar  ta  pogrošne. 11

,,Posebno pa sam na pota tod sam veliko¬
krat 3*. žalostjo vidal, kako je malo skarbi 30
olroijji poduk. Sam pariral v* marsaktero hi¬
tro, in mnda vidal, kako starina in poisla olr<i>-
ke pohujiriijejo in paipjo. Se smejajo slolmn
nagnenem in slrastam, ka se va otrorjah obu¬
ti lijejo , in jih neumno izgovarjajo; vsa hitra se
mora vdata n a h hrme, in jim pokorna bila; jih

— io8 —

iem.lo na pojedene in ples, kjer se veliko hu¬
dega vide in sline. Maiji Juhe stane«, "em, h«
bili 3« menoj in nunjim bralam vse drugatje
ravnale. Pa ko sem videl tiste sprijene otr®ke,
sem mislel: Ale be ne bilo veliko bo.le, de be
iarjega nesreijnega otrmka lev ale volk tako ne¬
pokvarjenega ko mene unesel med d (»brc Audi,
kjer be bil bo.le 3rejen, in be se ve gdravje du-
ue in telesa pervadil molitve in dela?“

i.Kako se me je da.lej godilo, je oijetu
.in bratil gnano/ ntkej vender moram poveda-
te, uesar mate n e ne vedo. Kmale ko sem
peni;«] ve vojaupno, in sem se ge veliko dru¬
gem« novinr)e v« o ran: ji uril; so me vojvoda
med svo>je scivotarje vgele. Oh, kdo be s« bil
takrat mislel, de so to moj ouje! Sem sei]er
vedel , de je vojvodu Plarpd ime. Pa de je
to ime mmjiga oifeta , nesem vedel; to samo
sem vedel od svrnjih otrovjjih let, de so nnnja
mate rnuijimu otjelu le Evstahi rekle. Ve, vsak-
d a 1.1 e h rnaleh b(»jib , ke so bili ire pred vele-
kem bojem, sem bil gmirej prav sregen, in
ko je stoinek naire trume od pirirje uslre.lčn
padel, so vojvoda mene stotneka postave,]«.
Moj brat je penrel 3« drugem kerdelam no-
vinrjov. Tud« nega so vojvoda acivotarja 13-
volil« , lode ke druge trume poslal« , in v«
kratkem je bil tud« ®n slotnek. Takrat sva
se seznanila, ker sva se vetjkrat videla; pa
kdo be se bil mislel, de sva se brata! Sva sc
s«rjer tud« ve u krat pogovarjala, tode le od
svojih vojairkeh opravil. U.e le dans, ko so
pogovore ravno tako nanesle, de sem jel od

— 1 oq —

svinje mladost? perpovedovate, sem poneve-
dama razodel skrivnost, de sva s? brala.

„Paxj modro in ijudno je Bog obraijal,
de smo se spet vse natrle in spoznale! O, ka-
koirno vese.le je to, de sva se midv* , ke sva
se 3davnej 3tiana in prijatla, 3 d e brata sp»-
3nala; kako ir no vese.le, de sva ve moijnem
vojvode, ke so dans lorbaijeve v (j ir) e med na-
ji podelile, sv®jiga -liibeji.iivega oijeta nairla^
kakoirno nei^reijeno vese.le, de so nama <nije
ire naj no lubo mater pokapal?! Po vse pravil]*
smeva reije : 'i'o je dan, k e nama ga je

Bog perpravelj veselimo in radujmo
se ob nem!”

ra Odtava.

Allad e pastir.

„ 3 e menojreije  na to Teopist, „je bila

skorej ravno taka. Ko me je volk v^el in ne¬
sel , so mije tre videle. Dva jaka pastirja sta
me volku ig gobrja reirila. Iskala sta ovna
po gouje, ke se je bil 3med drobnerje 3gubil;
kar 3asliireta otrinka vekute. Postojita, in pa-
3?ta, od kod de je vek, kar ugledata volka,
ke je plamen po tolovajevo 3? menoj besal.
Imela sta kocastega psa per, sebe, ktere.se vol¬
ka neij ne bal. Tega poujujeta, in pes skoij?
serdit nad volka, in ga popade 38. vrat. Te de j

1  10

me je volk izpustil 13 golica j de ha sam svin¬
jo koxo branil. Tode pastirja parletata s? su-
iarjama, in gaprebodeta, de na mesta oblexi.
Potlej se ogreta po men?. Volk me je le ;^a
obleko deroča!, in nesem bil nsij pokvarjen,
ne okarvav.len, ne ranem To videle sta bila
3?lo vesela, in sta Boga hvalila* 44

„In edan pastirjev me je Vgel, in nesal
na svoj dom. Doma, ko me je bil strah mi¬
nul, in sam spet mrogal spregovorit?, me je
i3praweval, kako de sam v? tiste goj3d ^arcgl.
Sam povedal, kako se nam je godilo, kako je
mrojiga brata lev, mene volk otjetu V3P-I, in
kako so (tuje tam ob reka sami ostala* Ko ba
ne bilo xe gamujeno, reije pastir, h s ual mjc-
ta poiskat; pa oh, gotovo je xe tud« tvojiga
mjeta kakor tvojiga brata kak lev alg volk
pox?rl! Tista, kraj ob reka je, tako rekoif, sha-
jalfeuje davjih 3veri, in ako nema kdo dn^aga
or®xja kakor kakoiren tlesk alg kad , se jim ne
va stana ubranita* 44

„Pastir, ka me je bil na svoj dom V3G],
in ma je veij ko stokrat povedal, kako sam bil
olet, je bil kristjan, prav poborcan in pravitpn
mox: negova xena je bila ravno tako poboa:na
in dobra duira* Obema sam se smilil, in ko
sam jima povedal, de ma je ime Teopist, po
nairarn jetike Bogoverna alg BogO^veSts, sta se
3?lo obveselila, ker sta 13 tega spoznala, de sam
karujanskah slaruev. Sklenila sla me redita sa
svojim malam sinam, l<g je bil mojih let,
in sta me rada imela ko svojiga laslnaga o-
trfflka. 44

111

„Po gorah s?mt?rtje je prebivalo vetj pa¬
stirjev, k« so bili v$? kristjan«. Tud« s?mkej
je bilo p?rudo ob pregauai.i? n tke j ksrujansksh
duhovnov, in ed?n i:i?h je bil tukej ostal, de
b? to ksrujansko obtjsno vladal. Veliko .lube-
3?n je imel do nas otrok, veselo nas je mjil
k?rujansk?h r?sniq in tud? tre dru^feh koristn?h
r?eji. T?dej s?m 3?lo tako ko moj brat Agapit
doraujal, in ne bom tega nada.lej p?rpov?dovaI.“
„Pastir, kfer? me je s? sv®jim sinam kojil,
je imel obilno drobnvi]e. Ko sva detjka vetj?
psrhajala, sva mu mogla pomagat? drobn?tjo
past?.; ko sva pa odraslla, in sva bila ale tol?-
ko mmrjna in urna, de sva jo mogla 3 v eri n?
branit?, je ^avo.lo starost? mars?k?dej doma o-
stal, in je vso sksrb 3a a:ivino nama mladen¬
ičema (jrotjil. En?ga dne t?dej sva drobn?rjo
deleij v? gorje ^agnala. Na veijer naredsva
®g?ii, nekej de b? s? verjerjo napravila, ne-
kej pa de b? ^veri, k? se ®gi.ia boje, od dro-
bnsije odv?rnila. P?r ®gn? s?de krem.Iava pri¬
javno, bilo je xe v?lo o mrak?; kar najin ve-
l?k? p?s, k? je pred nama leacal , po k®nr)? sko-
ij?, in vaijne hudo lajat?. Bil je tre ravno list?
p?s, k? je bil nek?dej volka tako moijnd 3gra-
b?l. Prei^ej star je rte bil; pa oavo.lo svrnje
3V?st®be je imel ue xivex p?r hitra. Tud? dru-
g? ps? se oglase; in laj se ravlega vse prek.
Kak volk se blixa, sva menila; in vstaneva, in
sexeva vsak po svojo sul?r)o; pa — le kdo b?
s? bil to miški! — obormncen vojujak jo maha
prot? nama. Vse kej posebn?ga je bilo to v?
teh sam®ln?h gorah. 3 ? vojujakam gre moj

J 1 2

rednik, in je vss prepaden in xalost?n. Mladcmja
s? nesva m<i>gia gum el?, kaj de b? kilo ; pa sva
kmal? gved?]a.“

„Tuda tuura soseska je mogla vojaka po¬
stavat?. Tisi« popoldan xc je kil vojujak vse
inlademje, kar jih je rniDglo meif sukat«, 3«
u?h oijet? gbral pod vc-bko lipo, kjer se so¬
sesko shaja, in je bil ukazal vadJat? , ktersga
de bo gadelo. Ker se je voj lijaku mudi¬
lo, in ne stsrpel, de b? bil star?, pastir svib-
jiga sinu poklirjal, je nuje mog?l gan vad.la-
t?. In ravno nega je gadelo, in vojujak je
gde p?m >1, de b? ga koj seboj v pd.“

„Dobr? mladen?q, ko je to sliiral, obbr
di ko merbij, in staremu oijetu stoje solge v?
oijeb. Al? jag reijem vojujaku: Pustite tega,
mene vnemite! Jag pa s?m rad vojak! Ko
s?m vid?l vairo ijelado in subrjo blisketat? se
par najn?m <ngn?, se m? je serije smejalo.
Moj nuje so bili tud? vojak, in so tud? ime¬
la ijelado in subrjo doma. Res, 303 naj grem
ga svmjiga prijatla 3? vam?! To je bilo voja¬
ku vujgij. Se m? posmeja, in revje: Aha,
lirikorirna star?, tak? mlad?! S? jak mladen?ij!
Pojd? le 3? mžnoj! Te imam raji ko unsga
gelemja, kter? se trese ko aiba.“

„M®jimu redniku in negov?mu sinu se u-
derejo S0I30 po obraga, tobko sta vesela. Ah,
je djal star? pastir, to b? bila pa v?nd?r pre¬
velika .lubcgan, de b? ga drugega n?l v? vojno!
Jag pa sem rek?l: To nč n?q veq, kakor kar
s?m dolx?n. (De le veija hvalo s*m vam doku?n
3a to, kar ste nad msnoj storil?. Kaj m? miste

— 113  —

xivJena otel?, in me grediJs? Me va vojn? tud*
urmrjem, iri 3a vatt?ga sinu, k* hi* je drug*
brat, xiv.lei.ie dam; bod* to mrnja brala 3a.li!-
bc3*n, ktero ste mg storil*. In pa sej se spo¬
dobi, de kristjan* ig lub^n* drug* 33 dru3?ga
acir.lene dajo, kakor je Kristus sv®je xiv.lei.ie
dal 38 nas vse** 4

*,Star? mooe m* je rek?l jokaje: Me je
taka, moj sin, i pa pojdi-! Bog t? je dal toli¬
ko s?rqe. Bog daj, de bg bil tud* junak, ka¬
kor David, k* ga je Bog od drobn?qe v*
vojno pokliqal, in de b? tud?, p?r vflijsk? do-
b?r in pobox?,n ostal kakor David! Morebit? de
je to tvffija sreija, de pastirsko pal?qo s? su-
l?i[0 prememu.’; men* se q«lo vse tako gdi,
de l* bo to sreijo p?rnes!o, de t« bo Bog
tvaije lepo djai.ie pov?rnil. (Dn bod? tvoj ujit,
in naj te rili? 13 vs?h nevarnost, v? ktere bo ir
pgrtpgk M? je dal ue svoj blagoslov* in s?m
u?l 3« vojujakam. 44

„Dobr? pastir je imel paq prav, liegsve
besede so se spolnile* De s?m u?l 33 svciiji-
ga prijalla v* vojno, to je bila rnoija nar
veij? sreija; kakor je bila tud? srnja mmjiga
brata, de je ir?l 33 driv^gga v? vojno. Bog je
naji mlada vojujaka s?mkej napelal * kjer sva
se brata spoznala, in sva naula ue oijela in
mater. Obilno nama je najno .lube3?n po-
vmiil. ftemu bod? vsa ijast in hvala!* 4

8

u4

o/e cUmna-jda razdava.

Snxsna.

TFeopista mat?, se je s? sobnem? otjmi prot?
nebesam v3?rla, in retje : „0 patj res, usnii-

.lenemu Bogu bod? ijast in hvala, de je vaji,
pre.luba mmja sina, tabo prečudno otel, in
doslej tako dobrdt.livo 33 vaji skerbel! Pa po-
sluuajte 3de ne, kako je nebetrk? ®tje tud?
mene otel, in ^ame dobrdt.livo sksrbel, kako
je tud? nad m?ndj.sv®jo neskronijno dube3?n
poka3al.“

,,lL’e pomn?m v? xivo,“ je 3de 3aijela, „ka-
ko je tist? netjloveuk? 3amor?i] tebe, .lub? Ev-
stahi, in m®ja draga sina i3 barke na sanuntno
puslffito porinil, in mene s? silo i3 tvmjih rok
i3l?rgal, in na bark? p?rd?rxal. Ko s?m se bi¬
la i3 om?dlev?rje 3budila, in sem se spet 3ave-
dela; se je ne3duu n? 3amor?r), k? so bili de¬
narji negov bog, in slast? negove nebesa, pred
me na kolena v?rg?l, in me je prmsil odpu-
ujena, ako je s? teboj in m<i>jima sinama pre-
terdo ravnal, in je djal, de je to le {3 .lube-
3n? do mene storil.“

„Kako t? more,“ je rekel, „list? mox ne
per serij? bit?! ffin je ijel bera tj, ja3 pa sem
bogat. Imam dovm.l 3lata in srebra, biserov
in dra jeh kamnov; igbers s? 3ase, kar kol?
hetjetr, in t? bom dal. V? ukerlat le bom obla-
tjil, in t? dal jest? in pit?, kar boip kol? h®-

— 115  —-

tla. Deset ijernah suocan ta ho  streglo, ti pa
bom k ra .le val a (j e;3 m®je sarqe. Ala sa morem
kej ijestit.Iivmaga mislata? Podaj mz  tadej svffl-
jo roko, in parvmla. Savarnila, se ve, sam ga
3?. gardo, in mu pokapala, de studam negovo
ponudbo. Pa dva dni me ma je veliko pa^a-
deval, ma je ^de obetal, 3de parili, de ba se
vdala va negovo vo.lo. Sej te vnamem, je re-
kal; glej, kolaka sreija se ta ponuja! Ne vem,
kako morem tako neumna bita, de se je bra¬
nam.“

„Tretji dan 3jutrej je spet pred me sto¬
pil, in me je prija3no vpratral, kako de ma
je, in ala sam sa ace premislala. Pa va m®jih
sobanah oqeh in va vsam m®jim obra3a je bral,
de ma je me 3mirej 3oparna negova ponudba;
tadej je rekal sardit: 3 de sam pa oce sit tvmji-
ga vednaga jokana in obrekovana; tuba ne tre¬
ba, de ba se ta parl^oval, ala te le sa pra3nam
partenem stramil. Do veqcra ta dam me odlog
premislata, in pred tuda m®jiga obliijja ne bom
vidala. Ko bo pa solnrje va 3atona, se nadjam
d®braga odgovora. Me je bubo pogledal va svm-
ji togrota, in je mal sa stramnam partenem vasvmjo
staniqo, ka jo je na barka posebej imel, in je
dura 33 saboj 3al®pnil, de se je vse streslo.* 4

„Sam bila vesela, de sam imela vsaj ta dan
mir pred nim. Sam sedla va kot barke, sam
se 3avila va svmjo peqo, in sam britko jokala,
tar ka Bogu molila, de naj ba ma odvarnil sil¬
no nevarnost. Va tem je dan premal. Solnqe
se je nagibalo, negova gadna mara so oce va
morji utonila; pa gardaga trinoga np bilo. Vi-

a sam morjarje vse nepokojne in oparjene
sanitarije hodita, in uaptajo, in ^majujejo 3?
ramama in glavama. Nesem vedala, kaj b* to
pomenilo: vandar se ma je nekolako n pan a v a
sarrja 3asvatilo. Kar 3aslin;am, de je lastnika
barke huda vroijniija prijela, in de mu je hu¬
do. In res solnrja veij ne vidal va^hajata, tre
lista veijer je umeri. Ta nagla smart, sam sa
mislala, je oijitna l^sn negovali hudobij , in
sam Boga hvalila, de me je otel.“

„Morjarji so bili 3gube svmjiga gospodarja
3alo acalostna, in name jc3na. Ja3, so vpila, sam
kriva negove bolehna in smarla. Se strenejo,
imajo svat, in me sklenejo prodata va suaenost.
Tako, so djala, se bomo nar bo.le čmaiijevala
3avo.lo smarta svaijiga gospodarja; sa, skup.lena-
ma danarji pa sa bomo svoijo ocalost nekolako
pregnala. Pa sa neso upala, me pehata va, par-
morsko mesto, kamor je bil nah ranka gospo¬
dar namenen, in od kodar so bili oni in nah
gospodar; 3avilg so jo va drugo parmorsko me¬
sto , kjer se jim ne bilo treba bala, nobenaga
i3prairevdna, od kod de imajo praviqo me v*
suxnost prodajata.“

„Smo parala v* to mesto, in morjarji me
koj na targ postavajo na prodaj. Bena je bila
prerjej velika. Nekdo, ka je sa s 11x1,1 a, kupče¬
val,  me je vprairal, kaj de 3118111 vse delata,
de be vidal, ala, sam tolako vredna ala ne. V«
svmji mladnisla sam se bila vsah xenskah del na¬
učila, ka so bile blagorodna Rim.lanka potrebne.
Sam mu vse povedala, ker sam menila, de sa,
bom sa tem svoj lexka slan kej polajuala. Kup-

— n 7  —

r]u je bilo, kakor sam p»tlej 3vedala, od bo¬
gate hitre narotjeno, de naj skusa sui?no do¬
bita, ktera ba bila teh del d®bro vajena. To¬
rej je rekal: l Ie je vse res, kakor govorili', sa
vredna tega danarja ; ako m a pa laxen, ta bom
kar vrat 3avil. Ala ire ostanen par sv«>ji bese¬
da? Sam mu potsrdila. Tadej je lakomnem mor-
jarjem denarje na desko naatel, in so jih vese¬
lo pobrala, in so se varnila na barko. 1,4

,',Kuparj me je pe.Lal va majhen hram , je
ravnal ue precej spotit.iivo 3« manoj, in me
ne pustil va natjcmar pomankanar tar peta. Bil
je vesel, de je tako datbro kupijijo storil. Ke3
nekej dni je uda trmpa tescko oblozcenah velb.lu-
dov od ondod ; tuda ja3 sam bila , kakor drugo
blago, na velb.luda posajena, in va to me¬
sto parnesena. Ko so velb.ludje obstala pred bi-
iro, kamor je bila vsa klada namenena ; pride
berx gospodar, prebere kuptjevo pismo, 3ma-
ja 3 a glavo, in se namardne, ker sam se mu
predraga 3dela. In res je kupsq, kakor sam
pmllej slinala, 3ame trikrat vetja qeno posta¬
val , kakor je bil ron 3ame dal. Vandar pokli-
ije gospodar svnijih slugov enaga, in retje: Pe¬
la to ŠUEE81.10 do gospe, in reqa, de naj jo po¬
skusa. Ako res qna , kar ma je pisano, ba se
dalo ne vselej kej obresla dobila par t^j kup
ijii; tje pa ne, bom to dragino koj gja-velb.lu-
da na3aj poslal. 44

„Na to se je nevo.Ian spred mene obarnil,
in je >ral drirjaga blaga pregledovat. Sluga pa
me je pedal va. brahko slaniqo. Gospa je sade-
la na lapo obletjenain stola, in pred no na mi-

3» je bilo vse polno dra3«h biserov, 3mecl kle-
reh je nar lepše in nar debelše na 3late. nile
nabirala. Bila je per.ludna in kratka vidate;
per vsem leska okrog ne je bila po domaije ob¬
lečena, in vsa ponixna in pohlevna. Ko me
je ugledala, se je 3ŽI0 3ačudila, in me je pre¬
gledovala 38 milem oijesam, in prija3no opra¬
ševala. Koj po perveh besedah sem dobila ne¬
kako 3aupane do ne, in sem bre3 pomiir.leva-
na odgovorila na nene vprašana, in vse odkri-
toserijno povedala. Pa preden sem ^govorila,
je vstala, 38 ra3petema rokama ke men« plani¬
la, me objela, in kuuevala, in lubo sestro ime¬
novala. Se psrvega sem se gr®3no ustrašila ,
kmala pa se je ta strah v? vese.le spremenil.
Bila je kristjana, tode 3oper vo.lo sv®jiga mo-
xa, in ko je i3 mrojiga govorjena spo3nala, de
sem tude ja3 kristjana, me je sestro imenova¬
la. O, sce dolgo, je djala, sem ke Gospodu
molila, de naj ms pošie kerufansko prijalleijo,
k« je potrebujem vs svmjim stan«! 3 d(i tedej je
uslišal mffljo molitev, bode mu ijast in hvala!" 4

„Me je rekla useste se 3raven ne na stud ,
in me prosila, de naj ji bo.l na tanko povem,
kaka de se je 38 menoj godila. Sem vse po¬
vedala, in pa3no in se solarne ve oijeh je po¬
vest poslušala. Ne^re^eno jo je veselilo sli-
šate, kako preijudno je Bog tebe, .lube Evsla-
hi ! in pa mene he kerujanske vera pokliijal.
M®jim .lubem staršem in mene, je djala, je
bil svete evangeli xe pred vei{ lete 03nano-
van , in roi{ e J i n  niate in j83 smo bili vse en
dan kerujene. Ker so m®ji starše se škerlatam

— ii 9  —

kupuevale, so  m? dal« ime Lidija, ve spomin
tiste .Lubje, 1 « jo je svete Pavl he kardanske
vere perpravel, in je bila tude irkarlatarirja.
Bilo je takrat xe skorej eno leto, kar sem se
bila omoxila, in kar so bili m®ji starue mene
in mffijimu moxu to le hitro 3« nekej blagam
vred prepustila. Moj mox pa je bil takrat
deletj od doma po kuptpi, kadar smo bili
karujena. Ko je domu pertrel in 3vedel, de
smo kristjana, se je 3elo ustrauil. I kaj ne
veste, je djal, kako strau/no de kristjane po¬
vsod preganajo? Sam videl po svete jih neusmi-
.leno morita. Tadej smo tuda mi ve nevarno-
sta prita ob vse sv®je premoxene, in pa u te
13 el o ob xiv.lene. Vendar nam je pa obetal,
de se bo tude ©n dal kerstite, kadar bo to
bre3 nevarnosta mmgel storite.“

„Kmala po tem so moj ©tje umeriš. Moj
mox je dobil 3de vse blago ve roke, in torej
se je vedno Ogovarjal, de ima se kuptpjo
preveij opraveta, in ne utegne mislete ve ker-
ujansko vero. Oh, le to mu je bilo va vjisle,
kako ba se 39 ta svet 3akladov nabral; 3a ne-
beu/ke 3aklad pa mu ne bilo mar ! Ko so jele
tude te ve tem meste kristjane preganate, in
gro30vitno te3ale in morita, je bil ve sv®jim stra¬
ha vas omotan. Le ime Kristus  naj sve 3*
materjo izrekle , se je le po vseh udeh tresel.
Terdo nama je 3apartil ne hodite ka B®xji slux-
be, ke jo imajo kristjane tre sanitarije skrivej;
u;e tega ne perpustil, de be bile kake kristja¬
ne ve meste obiskale, ale de be bile ®ne ke na¬
ma hodile. M®jo mater in mene je to, kaj

120

pa de, ’p<]o bolelo; britko sve velikokrat na ti¬
hem jokale. Pred trem? mesr|a je Gospod Bog
tud* m®jo mater k* seb* poklical, in ^de sem
bila sama, odločena od vseh ktrujanskeh pri-
jallov in prijati?!], v? prebritk? radost?. In l?-
dej lahko vero, je rekla, — in sol^e so se ji po li-
rj?h urjrele , — kako sem vesela, de dobim v?
tcb? ksnijansko sestro ! Pred svetam s?i]er in pred
m®jim moxem morati ti bit?. m®ja sumita, in j«3
lv®ja gospa; ko bove pa same, s? bove sestre.‘‘
,,M? je poka3ala svmje otrotjiije, dve .lube-
3i.iive d?klet?, in majhn?ga detjka, in je rekla:
Te m®je otrotjitje m* boti pomagala 33 nebe¬
sa 3redit?. Oni so m? Jubro? ko bisere tam le
na mi3?, Jubro? ko vs? 3akladje m®jiga morah“
„P®llej je Lideja 3? menoj govorila od u-
metnost, 3avo.lo ktereh me je nen mox kupil.
Neno posebno dtilo 3raven gospodinstva je bilo
rokerlat in tentjirjo 3a prodaj psrpravJate; tud*
je sux?nam, k? so pisane sekna in platna tkale,
al?. 3lato vaue vdevale, otferte in opise dajala,
in pridno pregledovala , al? vse prav delajo.
Je rola po vetf opisov, in m? je dala na 3biro,
po kterem opis?, de hotjem delat*. Sem s? brbra¬
la en?ga, kler? m? je bil nar bo.l vroet], pa je
bil tud? nar texji. U.kerlat je bil mnogoterno
3* 3latam opisoval?. Ob , b* ne bila nekol? ver¬
jela, de bom 3? delam, ktero s?m nekedej le
3a kratek tjas imela, tre vsakdan? krelt s? mo¬
gla sluxit?! Paij je prav, sem s? takrat misle.la,
de se t]l®vek v? mlad®sl? tpsa namji! Ko je
tj03 neke j tjasn gospodar perroel gledat, kako de
jtej delam, je bil 3* m®jim delam in 3last* 3*

12  1

m®jo urnostjo prav dovolsn, in me je pohva¬
lil. No, no! je rek?!; d?n.ir, ki s?ni ga pate
dal, ne pav?rxen.“

..Odslej pa sem mogla od jutra do t?rde
noiji neprenehama delat?, in od bl?ujep?ga
ukerlata in plata so me jele opi bolet?. Lid?ja
je svmjiga moxa vepkrat prosila , de h? m? dal
vsak dan vsaj kakouno uro popi tka; pa postom
En?ga dne pa me je vpela s?boj na v?rt. Ne-
kej peli je na nem prav slabo rastlo. S?m ji
rekla, kako b? jim bilo treba postrep?, in ka¬
ko bs se lahko v?s v?rt olčpirol, in to ire 3*
dobipkam. Lidsja je to koj svmjimu moxu po¬
vedala, in ga je naprav?la, de je v?rt v? mrnjo
sk?rb propil. Noj pa bo no, je djal; pas, k?
ga bo v? to obsrnila, vsaj ne bo popolnoma
3gub.len, nama bo morebits ire prav 3adel.
S?m se podstopila verta, s?m stregla rcvn?m pe-
lem , in so s? lunah opornmgle , in so l?po ra-
stle. Tud?, s?m mars?kej na v?rt? prenaredila ,
in vs*m , k? so psrul? na v?rt, je to dopadlo.
Kar oiitm dmbro de, je rekel gospodar, in ve¬
liko ne ve.la, je pmirej nar bole. Teopista naj
ima le ire v? prihodne v?rt v? sk?rb?. Tiste
dve ur?, ko s?m bila po tem vsak dan 3? Ki¬
dajo na v?rt? , ste bile moj popit?k.*‘

,,Gosjjodar je kmal? spopnal, de s?m kri¬
stjana. Pa m? tega ne dal nekakor na pna-
ne; samo de je pa«? rek?l : Kristjan? so nar
pvsslejtr?, volneju.? in pridneir? suxne; pa pa
kuprja so v?nd?r le nevarna rep. Me jih v?r-
xejo med 3veri, ai? jih s?xgejo; kdo mu
pov?rne denar, k? ga je pane dol? Lid?ja je

12  2

pa vender ^mirej upala, de bo roe kerufan-
sko vero sprejel. Oh, je veijkrat rekla, pmtlej
be bil najin ^akon (re le popolnama srcijen,
pffillej be bilo ve naroe hiroe ko V8 nebeseh!“
,,Enkrat je Lideja hudo ^bolela; vse v«
hiroe smo mislsl?, de bo umerla. Tedej je
svmjiga moxa prosila, de naj k? nene poste.l«
pride. Nei^retjeno tencko ga je to stalo; ko
pred posvetne Judje, se je smerte grobno bal.
Vendar je par«,?], in ves prestraroen stop? pred
n en o posteJo. Videle, de je vedrega obraba
in vesela, se je 3?lo 3av3el. Mu ne rolo ne-
kakor ve misel, kako de je smerte vesela, in
je djal, de se mu to prav pudno 3di. ®na
pa je rekla: .Lube moj! 3ato sem smerte ve¬
sela, ko sem kristjana. Oh, ja^ paij xelim ,
de be bil tude ti kristjan! Glej, vse blago,
ke ga imava na tem svete, moram 3de 3apu-
stite, in tude ti ga bon; kedej, morebite kma-
le, mogel 3apustite. Pa vem dmbro, de me
na unem svete boje jakladje Tjakaj o; o, de
be le roe ti ve Kristusa veroval, in se spre-
obernil! Proseni te, lube moj, store to!“

„In roe nekej te proseni, je rekla, in po-
ka3ala svmje otroijiije, ke so ob neng posteJe
jokale in 3dihovale. Te najne otrovjiije sem
d©3de kerujanske vere uijila. Ta vera, vem,
je nar drajroe dar, k? jim ga morem 3apustite.
Oh, nekar jim ga ne jem Je! Teopista je kri¬
stjana kakor ja^. Q)na je bila druga mate
nunjim olroijiijem , in bo tude V8 prihodne.
Puste, jih, ko j03 umerjeni, ve neneh 3Vesteh
rokah. Predrage moj, obJube m? to, in bom

123

veselo umarla ! Keno vedro oblitjje, urn mir
in jjffikoj, nena .lube^i.iiva skarb 3» olnpke
m o:j:  a 3; !o 3ganejo. Oblubil je n eno 3a.d1.10
prmirno dopolnite, in ve joka je iral od ne.
Lidaja je pmtlej 03dravela. Pa urnah besed
m o s ne po3abil. 3 dw je karcijanstvo raji tar-
pel; veqkrat je 3v«std posluival, ko sve 3?
Lidajo od karufanskah rasni]} govorile, in ko
je preganaue kristjanov po rjesarjevam p o vel a
nehalo vg nan;am mesta, je Lidii ljslo parpu-
stil kg B*xji sluxbg kristjanov hodila, in jaq
sam jo smela sprem Jata, kar je naji nerp-eije-
no veselilo.“

„Kar je preganane kristjanov minulo, se
je va nau;am mesta veliko raiji spreobarnilo. Ve¬
liko mox in xcn, tud« Judje imeni t naga stanu,
so 3de karujansko vero oqit.no priijala; ire veq
jih je jelo hg karujanskamu uku hodita, in so
tud? sprejela k?ru[ansko vero. Kali spreobarne-
1.1 e tud? ne bilo bre3 sadu, parneslo je temu
mestu velike dobrote. "Pako, postavam, so qde
3?, ubogam?, 3atiranamg suxng, naj so bili kri¬
stjana al?. ne, veliko usmi.lenu/a ravnala. Nekte-
ra kupi]? in premoxng gospodarji so dala svo¬
jim karujanskam suxnem svobodnam bita. Pa
nanjaga gospodarja, desaravno sa je Lidaja veli¬
ko pgr-jadjala, ne bilo mogoije sprosita, de ba
bil vsaj mena dal svobodna bita. Je sar)er veq-
krat to obJubil, pa je le 3mirej od dne do
dne odlau;al. Uie rplo tolako se ne dal sprosita,
de ba bila smela suxane oblaijilo sleqa., in se
nosita ko svobodna. Mande se boji, de b? mu
ne ubtgnila, ko ba ne bila ko suxana obleqe-

124

na. Ttid» so it e ne dal kerstit?, 3 mirej ima
prod n;e kak posebno opravilo opravsts, in
preden je to oprav.leno, se vid? xe spet v? ka¬
ko drugo ure potrebnsir? opravilo 3 a borna ta n ?-
ga. Tako teaeko je lakomn?mu bogatinu prit«
v« neberrko kradestvo. Pa kakor s?m kol? mar-
s?kej hud?ga pretsrpela od lakomnsga in skops-
ga moxa, s?m pa v? druxb? blage Lidsje v?n-
d?r tud? veliko vese.Ia vxi!a. Bila s?m p?r nej
le na vide3 uboga sux?na; v? ranil}« pa m« je
bilo drobro, in ssm se mars?k?dej v« Bog? ve¬
selila.“

Ko je bila Teopista svmje zgodbe dopove¬
dala , je jel tud? Evstahi psrpovsdovat?, kar se
mu je bo.l posebn?ga p?rgodilo, in retje: „Naj-
ne psrgodbe, .luba Teopista! in psrgodbe naj-
n?b sinov so delo B®xje previdnost?, ijudo B®-
scjiga usmi.lena. 44

j,Kako sv?tle so m? 3dc vse pota, po kte-
r?h nas je Bog v®dil, in ktere so m? bile pred
tolžkan t?mne! Tam v? puiijavg, postavam, s?m
se tolažil s? tem, de, kdor v* Boga gaupa, se
mu odp?rt?ga levovaga oerela ne treba bat?; in
ste m? všndsr koj takrat 3veri m®ja sinova v'3-elel
Tega takrat nes?m ra3umel. Pa al? ne Bog
mene pred levovsm oerelam ubranil, in kar je
ure veij, al? ne mmjih otroijiijev i} rrrela .lutžh
3veri prerpulno otel ? In al?, ne imel Bog v«
tem, de m« ji je pustil odvzet?, in v? vs?m,
kar je 3? nam? storil, nar modrejurah in .lube-
3uivir?h rnissl ? Ob, l<o b? bila midva, -luba
Teopista, svmje premoxene gmirej v? pokoji
posedla, in v? star? gvege s? svelam ostala; ko

L? bila bo poprtid 3mirej imenitne gosli ime¬
la , in le ve kratkoijasneh druxbah vese.la iska¬
la : kako lahko b? bila spet ve sv«>je poprejtrue
grebe 3aii'la, in In  drujega ne imela od resni-
tjneh kristjanov ko pralno ime! Tud?. 3» otr®-
ke je v? velik? hi ir?, kjer se vse po vel?k?m
godi, velika nevarnost, in gotovo b? svmjih si¬
nov ne bila mmgla tako d®bro 3redit?, kakor
sva ncelela. Al? Bog je vse drugaije in bole
obernil. Nama je odv3cl najno premoiene,
najne imenitne prijatle, rjesarjcvo Jube^en, naji
je loijil dru3?ga od drujega in od naj n? h otro-
ijiijev^ in obloxil s? tsrp.lenem. Ja3 s?m ko
priden kmet 3a plug derxal, in skutina me je
3««i{ila , s? kakem trudam s? mora kmet svoj
kruhek perdobile. V? sam®ts , deletj od sveto-
vega uuma sem se injil Boga in sebe ne le
prav spo3navate: Je3usov svet? nauk se je bol in
bol m m ji ga serija prijemal. Ti, luba Teopista!
k? te je svet kedej tolekau ijislal, se mogla u-
boga sux?na bile; pa take nadloge so ®g?n, k?
nas oijiste od madexev skrivnega napuha. In
tud? najna sina sta perula k? ludtm , per kte-
reh sla se nauijila molit? in delate, in sla bila
obvarovana vseh nevarnost spačenega sveta.“

„Pa ne le nam,  ampak tud? drugem je
i3 nairega terplena sretja in blagost ijvirala.
Men? je Bog dal kmete v? tiste doline v? do¬
bro, Bogu prijetno ludstvo spreobernil?. Ti,
Teopista! s? v? hitro, kjer s? xivela, B®xji
blagoslov psrnesla. Najna sina sla se svojim
dobrdlnekam hvalexna skajala, ko sta dobro-
vo.lno v? vojake it la; 3drava in ulerjena na

126

limetah sta rjesarstvu v? vaijski k? sreijng 3ma-
gg pomagala. In m('mo vsaga dru^sga smo se
po tolakain tarplena vsa spet srečno ssuda; nar
vetja blagost in vesele pa nas ijaka u’e le vg
nebmh.‘*

,,Tako ima list« svatla krix, kg sam ga ta¬
krat v g goj^cta. vidsl, pa le spet pomen 3a nas.
Nar popred sarjer je pomenil, de je krix, k«
je bil pred nepoirten in 3namue prekletstva,
3dc po tarp.lena in smarts Jezusa Kristusa pa
3nami.ie negovaga velitjastva in n a ir e blagosta.
Alg tista svatlg l<rix je tudg to ne pomenil , de
morajo tud? krixa, ka jih mi nase vnamemo,
in 38 vo.io nosamo, nam bite v?, ijast in bla¬
gost. Vsak krix, kg nas 3de texi, delaj nam
tuda me tolako srammte in boletjin, nam bo
nekadej vg ijast, in nas bo ravno tako sg tje-
stitlivo svatlmbo obdal, kakor je mene tista ne-
beirka krix vg goj3da obdal.“

Xena in sina so mu to potardila , so bili
vesela pretekhga tarp.lena, so hvalila Boga, ktc-
rg ijlovčka po tarna kg lutja, po krixah ka sre-
ijg, po xalosta kg veselu pc.Ie.

Med lem se je noij storila. Luna sije pri-
ja3no na neba. Vse je tiho; le blixna pculok,
ka lune linj vg nem migla, uumi kratkočasno.
Lapb dure rjvatliije i3 okolanah vartov, ko dra¬
ge diuave puhti nah duh nakvimko; pa tre lep¬
ile kipe obtjiil.leji hvale in tjeujena i3 teh bla-
gah sarrj prota nebesam.

3 de se je Evstahi va^dvignil, in retje:
„Noij se nam je naredila; sluxba nunja me
klitje, de grem, in dam vojakam 3a julratrua

-- 127  -

dan svroje p o ved a. Vidva, duba sina! spremi¬
ta mater 3de na^aj na nen dom; utegnii bi
kdo v? nepmkoj prit? , ko bi je ne bilo. Ju¬
tri 3jutrej, duha Teopista! te bom tam obi¬
skal, te od kupqa i) suxnost? odkupil, in 38-
hvalil tv®jo dobrotdivo prijatl?qo Lid?jo.“

Gdsmnajdta razdava.

Keriganske pogovore per jede.

Ji JPrugo jutro sta vojvoda Evstahja, ko je vstal,
negova sina xe pred negovo staniqo ijakala,
in ga po3dravela s? perssrijno otroijjo ijastjo.
Gre x’ nima k? Teopist?. Ko je v? hiuo sto¬
pil, se mu reqe, de Teopista in Lidija ne
ne morete koj obiskovavi)ov sprejet?., gospo¬
dar pa je ir?l xe pred dnevam 3? doma po
svffiji kupijii. Evstahi gre t?dej s? sinama ma¬
lo na v?rt; r®sa ne se je v? jutra n? m solni)?
lepo svetila in utrinala. Hodijo po v?rt?. s?m
ter tje, in se prija3no pogovarjajo, kar pride¬
te dve xensk? na v?rt. Ena, visfflke postave,
je oblečena v? belo t?nqiqo, k? je l?po v?
g?bc nabrana do tal. ftena prija na glav? je
polna 3lat?ga qvetja. T?nko 3agrinalo ko paj-
ijevsna ^akriva neno qv?toqe obličje. Bila je
Teopista. Evstahi se je 3av3el nad neno 1 ?-
p®to. Snoej?, ko jo je vp?rv?q spet videl, je
bila bleda ko nurlsij; n?q lepega ne bilo v?

uenem obličji. Teske dela nanmij, ke jih
je imela posebno pred ta dan par gostovimi;
obilne sok^e, k?, jib je toipla par voj vodo vam
prihoda; omedleveija, kg je par spoznana svo¬
jih sinov- vai.to padla, in slrab in vese.le, ke
ga je spet ob neprevidenem ugled« svwjiga mo-
xa obvjutiia, vse to jo je bilo 3«lo ^delale. 3 de
se je oddahnila od truda in nepokoja vtp:rej-
uuaega dne. Vese.le jo je v« lirja ^apeklo, lu-
be^uivo se sveUjo nene ovp. Mlada ko v« dan
poroke je bila videt«.

Una xenska pa, ke je bila obleijena, ka¬
kor de be bila Teopistena dekla, je bila Lideja. j
Spodobe se, je Lideja rnislela, de svenjo prija-
llerjo po učnem stane preoblečem. Ravno je
bila obleka 38 imenitno gospo dodelana. Te-
opista pai[ ne mislela, kadar jo je gospodar
terdo ke delu perganal, de to obleko sama se¬
be dela. Lideja ji je to obleko podarila ; jo
je x’ 1.10 prav posilila, in je rekla, de je 33
ieno Rimskega vojvoda ne le preslaba. Dnibro
se je je prijela. In gospodarju je vest hudo o-
vjitala, de je seno mogočnega vojvoda tako
silno ke delu perganal; 3« veselem ji je svo-
bodnost dodelil, in pa ue dra3«h darov ji je
vnudil.

livstahi in negova sina so po3dravele Teo-
pisto, in dobrotlivo Lidijo perseripio 3ahvalil?»
Pavlic j se sprehajajo vse skupej po verte, se
pogovarjajo od prev{udneh naredeb Ba)xjih, in
livalejo Brosjo sveto previdnost. Na to prose
Lideja, de be vojvoda in stotneka se Teopisto
per uej na verte 3ajtrovale. Se usedejo 3a mar-

— 12 9  —

morjevo 111130, I<a so mnoge jadi in jerhasip-
ka nabranega sadja na nej. Brajda 3* velikana
gostam perjem se je nad 111130 ra3peuala, in
je delala prijetno senqo, in okrog 1.1 e so bile
grediqe 38 lapo dii[>eqama vartniqama in qvatli-
qama in dravesa polne medaijnaga sadja.

Par jeda je Evstahi vart mmijno hvalit.
„Lepg vgrt,“ je rekal, in se va Teopisto o^arl,
„ne dela le tjasti pridna vartnariqa, *n je tuda
3gledalauje Bo>xjiga veličastva. Uno sadje le ,
ka je nanieneno nas pohladita in posivita, ka¬
ko prijetno je tuda n a »a m oijem ! In kako la-
po vonajo te le qvatliqe ! Kakouno prequdno
moij vandal' je stvarnak dal va ganjasle dravesa
in va slabe koreninaqe, de pogana tako lepo
sadje, tako prijetan duh iq 1.1 ah! Va rasniqa,
vart je qisto 3arkalo modrosta in dohrol.livosta
Ba>xje.“

,,Paq res! 4 * reqe Teopista. „Ta vart le,
ka sani ga oprav.lala, ma je bil tuda 3mirej
ko bukve, ka ma jih je stvarnak odparl pred
ni® j ima oqmi, in Je3us Kristus ^lagaL Kosam
pogledala limbarje, ma je bilo, ravno kakor
de ba ma jih nam 3 veliqar sa parstam lnvpl,
in me opominal, de naj ^aupam va nebeirka-
ga Oijela, ktera ne tako lapo oblaip , torej 3»
.ludi, sv®je otrfflke , gotovo ue bo.le skarbi.
Uno dravesqe le, kg je tolakan bogato Ippaga
sadja, ma prava, de naj bom tuda ja;^ bogata
d®brah del. Ta vinska tarta le, ktera po vsah
mladikah, ka se je daroce, sok in xivlene ra3*
liva , de obrode veliko dadiraga gročdja, ma
je Jubečuiva podoba, de le, qe ostanem sa

9

i 3 o

Kristusam na tanko ^druneena, bogat sad 3a-
morem obrodita. Nar slabji 3eli, meta, koper
in kuman, ka je nekadej veliko kjraelrjov od
nah desetino dajalo, me opominajo Jc3usova-
ga uka, de bodemo, se ve, tuda va malem
3vasti, par tem pa, kar je poglavitnega ve po-
postava, praviije, usmi-lena in vere, nakola
ne opuu{ajmo. Tuda 3eli, ka sam jib 3opar
m©jo volo vidala rasla, in sam jih sa koreni¬
no ^rovala, so me opomiuale Je3usovaga uka:
Vsaka 3el, ka je ne moj nebeirka  (Dije
posadil, bo ^rovana.  I3 tega sam se uiji-
la, de, kar bre3 Boga in negove pomoija
3at{nemo, ne more obstala. Tuda rplo nar
manira vsah samen, goruirujno 3arnarje, ka
sam ga va 3cm.lo usajala, in je sijasama 3rastlo
ko dravo, me je uijilo, in ka dobremu spod-
badalo. Nad nim sam vidala, kako de se B®a:je
kra.lestvo, kra.lestvo rasnirje in kreposta, va
ijloveka seijer par malem 3aijne, pa mora ve¬
dno rasla, de do varha dorasle.“

Tadej je Teopist rekel: ,,.Luba mata!

kakor je bil vam vam vert po Je3Usovah pre-
lepah prilakah va  poduk , tako je bilo mena
m® je pastirstvo va poduk , ko sam ire tam po
sammtnah planinah drobnarjo pasal. Tam ne
bilo dru3aga vidata, ko pastir in drobnarja in
ijasa kakoiran volk. Tam ne bilo dru3aga sli->
trata, kakor de se je kaka ovija 3gubila, ala
de je va jamo padla, ala de smo 3med ovarj o
svmjim ijasa k®3le 3a klane odbirala. Pa ravno
od tega je Kristus tolakan lepe prilske jemal,

— i3i —

de se mž je moj nijks pokliij v* nah nekako
Tjestit dojdeval. 44

„Rar se da od Jegusove p«rs«rtjne lube-
jn« in jaup.livost« do nega kol« podutjlivaga
reije, nam stave prelepa prileka od dobrega
pastirja, od negoveh ov«ij in od volka pred
oiji. Moj vsakdan« pokliij me je vsak dan
uijil: Dober pastir pojna vse sv®je ovije, jih
kliqe vse po imen«, hod« pred nini« jih vo-
d« s« kratko mbo na jeleno pairo in ijisto
vodo ; tako nas vod« nair nebeirk« dobre pa¬
stir, in skerbi ja nas, de nam netj potrebnega
ne permanka. Vsak dan sem videl, in se uijil:
Kakor ovije svajiga pastirja pojnajo, negov
glas slutrajo, in ja ni m teko; ptujrja pa ne
posluirajo, in tud« ja nim ne gredo, ampak
ire od nega beaee: ravno tako naj b« tud« mi
dobrega pastirja naireh duo; pojnal«, ga slu-
wal«, in ja nim hodil«; japeliveh besed ptuj-
rjov pa nekar ne posluiuajmo. 44

:,K«dar sem videl volka pril«, de b* se
overj lotil, in jih podavil, in sem se sam svajiga
sciv.lena vanal, de b« ovije ohranil; kako jasne
so m« bile takrat Jejusove prelepe besede:
Ja3 sem dobr« pastir;  dam  svroje  seivle-
ne ja sv®je ovije; n « h ij e m« jih ne bo
13 m® j ih rok vjel!  Oh,  sem protlej veij-
krat rek«l, kdo b« nega ne Jubil, kdo van ne
jaupal! Brej nega b« bili .ludje ko ijeda brej
pastirja. 44

„Jcjusova prileka od jgublene ovijiije je
nekako prav ij pastirstva vjeta. Veijkrat se
m« je kaka ovija jmed drobneije jgubila, in

9 *

1,32

sem je iskal po liri bili in dolinah, in je no¬
sem pred jenal iskale, de sem jo nairel. In
kakoirno vesele sem imel, kedar sem jo u-
gledal! Na sv®je rame sem jo 3^del, in na-
3aj nesel; in sem poldirjal prijatle in sosede,
in jim rekel: Veselite se 38 menoj, ker
sem svffijo 3gubleno ovrjo  na  ir el!  — prav
tako, kakor je Jejus popisal vse to. Tedej
so me prav ve serrje segle Je3US0ve besede:
Tako bo ve neb e s eh med angele B w x j i -
me vesele nad greirnekam,  k.tere se
spokori.  Oh, kakoirna lubejen, sem se mi-
slel, kakoumo ne^reijeno usmi.Iei.ie! Ne d®sle,
de se spokorne greomek sprejme, tude vesele
med angele B®xjime je nad nim. To me je
tako 3genilo, de be bil na ves glas klirjal 3a
vsakem greirnekam: I kaj be ti ne h® tel
hite najdena ovija na ramah dobrega
pastirja

,,Kedar je kaka ovija ve jamo padla, in
sem jo poln usmilena i3 jame i^lekel, so me
ve misel perirle Je3usove besede: Kdo 3 med

vas je, ako ima edino ovijo, in mu ve
jamo pade, de be se je tude ve s e b 61 o
ne podstopil, in je ne ^lekel? In kaj
ne ijlmvek veliko bole ko ovrja?  Kolekan
bol tedej, sem se p®tlej mislel, se moram ijlo-
veka usmilete, in mu pomagate, ke ga videni
ve nadloge! Veliko 3aupane tude ve usmilene
Bd)xje in ve Jejusovo lube^en do nas se je ve
m®jim serije obudilo, in sem sklenil nekole ve
nobene stiske ne obupate. Sej sta vender ne-

133

beirke ®qe in negov prelubg. Sin do nas ue ve¬
liko bo.l usmilena, ko jag do oven ’. 44

„Grroga pa me je obula vselej, kadar je
bilo vtreba loipits krnele od ovgq; ko so bili kro¬
gle gnane ve mesniqo , ovqe pa so me ostale,
in so se pgr mire pasle po prijetne tratine. Ta¬
krat sem mislel ve tiste straune dan, ko bo per-
uel Sin qlovekov ve svrojim veliijastve, in bo
hudobne od praviijneb loqil kakor pastir krogle
od oveq, in ko pojdejo protlej budobne ve ve-
ijno terp.lei.ie, praviijne pa ve veijno vesele . 44

Teopist je sklenil se teme le besedama: „Sem
govoril morebite od preveij gnaneb reqi. Pa vse
so kg mrojiga pastirstva, in to nar bo.l pomnem.
Tako je Jegus- tude perprostsm pastirjem ve sa-
mrotne puii[ave bukve odperl , polne lepeb pri-
lek in podob, ktere nam .lubegnivo ve misel
dajo, kar nam je ve nanjo blagost . 44

,,Mroje bukve pa , 44  reqe A ga pit, „so bile
pole, klero sem se potam ve obrage obdeloval,
ko sem me kmet bil. Naj tude jag kej povem,
kar me je moj kmeuike stan posebno prijeten
delalo . 44

„Kedar sem nivo ga setev perpravlal, osat
in robidje ig ne trebil, kamne x’ ne spravlal,
jo ludem in ocivine gagrajal, p ti ipe sc’ he gro-
nil; sem se mislel, kako de me je treba svatje
serqe perpravete, de bo seme Broirje besede dro-
bro gem.lo vg nem natrlo. Pgr tem sem spo-
gnal, de, kdor posvetnem gmotnavam dura od¬
pre v« svroje s?rqe, kogar ssrrjc je enako skalg,
kg je pokrita sg plitvo pgrstjo, kdor vg svrojim
serqg terne ijasneh sksrbi in mesengb slast pusti

— i34 —

gnata; par nem seme B®xje besede ne more
sadu obrodita. Ko sam po tem lepo paenirjo
na sv®ji ni v?. 38 vese.iem ogledoval, pa 38 xa-
lostjo tude .lulko med no ugledal, ktera se ne
dala porovata, de ba se paenirja ne pokvarila;
sam spo3nal, 3akaj de ima Bog 38 grecrnaka
tolako potarplene, in de 3asluxena ka3na le
vandar ne bodo odnda. Ko je na 3adne acetgv
paruda, in smo xanrp vesela polno snopje na¬
birala, lulko in osat pa poxigala ; S8m mislal
V8 tista velaka xetvana dan, ko bodo angela B®xji
parada xet, in kriviijnake in pobujiulivrje va
®gan pometala, praviijna pa bodo pmtlej va kra-
lestva sv®jiga Oijeta svatila ko solnrje.“

„Tuda orodje, ktero ima kmet, ma je bi¬
lo podiiiplivo. Kadar sam 3a plug prijel, d®-
bro vadoij , de je treba pridno delata, ne pa
nemarno 03irata se, ako hoijem kej opravata;
sam sa mislal, de tuda va B®xjih raijch nemar¬
nost naij ne vela, in de le dobrovolan delavaij
va dobram raste. Kadar sam va reireta xito
plal ala i{istil, in dmbro pretresoval, de sam
dobro 3arno od plev in druge sodarge loijil;
so ma vselej va misal parade Je3Usove besede,
de je skuanava 3a nas nekako plane, in nam
je d®bro treba molita, de nau;a vera ne oma¬
ga, in de skuano sreijno prebimo. Kadar
sam xito meril, sam mislal va besede: Sa ka-

korrono mero merate, sa tako se vam bo
odmerjalo.  Kadar sam parual va mlin, kjer
imajo posvatnexa velikokrat d®sta gardah maran,
me je mlinska kaman opomnal besed: Gorje
ijloveku, po kteram pohujroane pride;

»35

bole b e mu bilo, de b e se mu m 1  i n s k
kamen na vrat obesil, in se potopil ve

„Nar prijctneire in nar Jubir?. prileka pa
m? je bila prileka od piieniijnega 3?rna, k«
se ve 3emlo useje , in spet lepa bil ig nega
3raste. To opomn« kmeta, k« 3«rna ve brajde
useva, de bo pred ale pogneje ®n sam v*
globokeji bra3do , rt  gr®b, usejan , nekedej
pa spet od smerte vstal rt  novo sciviene . 44

„Takd je Kristus kmetu 3?lo polajiral per
svffijih Tjasneh opravilih mislete ve veijne rexji.
Je3usovg uk« imajo res nekej vis®x]ega rt  se¬
be; pa so vender tako po domaije in umevno
povedan?, de oce samo to dov®.l spriijuje, de
so B®a:ji nauke.

K  * r uj a n s k a g o s p o d i n a.

Sjideja, dobra gospodina, je doslej molijala;
3de poprime besedo, in reije: „Je res; ja3
sem se veijkret ijudila, kako de je Kristus sv®-
je visoke uke tako po domaije in umevno v*
prilekah vsakdanega ocivJena 03nanoval, de jih
je vsake, kerujenerje mogoije umete. To me
je per hiirne.h opravile,h pai| velikokrat ve mi¬
sel perudo. Perangane luije, pomivane posode,
kerpane oblatjila mu neso bile tako slabe opra-

globoijino morja !* 4

i36

vila, de ba od nah ne bil v^el prilak, po kte-
rah ba luda otrcoga uegov uk uničila.“

„Moj ranka crnje so, predan so bili ire
karujena, goreije aielela poduka va tisfah rasni-
rjab , ka jih je gloveku posebno treba vedah.
Torej so se sagnanije 38 uijenam nipxem,, ka
so mu modrajan rekla. Uijena mox je veij-
krat par nas obedoval, in je veliko govoril
od g a ne trnka  svata, od kre])6sta in neumar.li-
vosta ; pa je govoril tako va visq>qah izrekah ,
de sam ga prav malo uničila, in 3 d d besedage
veij ne vem. Kako umevne pa so prilake od
domaijah rai[i, ka je Jrgus 3aklad svinje Bmocje
modrosta var.ie shranil, in kako lahko jih je
va spomina ohranila! Stokrat na dan se ma
vnudajo va rnissl.“ ' *

„Kadar luij parxgem, in jo, se ve, na sve-
ijnak denem, ne pod inernak; ma pride va
misal , de naj sveta .ludem na »a lug, de vida-
jo naire dobre dela, in hvalajo Oijeta, ka je
va nebesah. Kadar dekle sklede, ko3arr)e ala
drugo posodo prav rpslo pomivajo ; se spom-
nam, de mora vse, kar se va skledah in ko- *
garrph na migo postava, tuda po pravirja par-
dob.leno bita, de je gislo. Kadar ma je treba
obnoiveno obleko gakarpnita, ne devarn 3;!pla¬
to ig oovaga sakna nane. To ha se reklo no¬
vo sakno potratovata; nova karpa na slava, ob¬
leka ha se tuda naij ne parlegla, ampak le vi¬
dela ba se see od deleij. In tadej ma pride
vselej na misal Jegusova prilaka, ka prava, de
naua pravilnost ne sani bila ko slaba obleka

— i3 7  —

polna paplat, ampak apislo nova obleka, nare¬
jena le ip engga kosa.“

,, r liilo pgr vdevang trivanke se upim : Ka¬
kor velb.lud ab kamela ne more it« sko-
3.g tr i v a n k s n o uho, tako tud« lakomne
bogatin ne more v g nebeško  k r a .1 e s t v o.
In takrat, ko je 38I0 otovorjen velb.lud pred
hitro pgrtrsl, se m? je tre posebno tehtna do-
pdevala. Oh, uboga žival ! ssm djala veliko¬
krat; vse bogastvo, ka ga nos?, jo le texi, in
ji rjglo ngtj ne pomaga. Te žival? je ettak
pgoltng bogatin, ktera sg 38 velikem trudam pa-
hlade na kep sprav.la, in jih ne vxiva. Itakor
je 38 velb.luda pred vratme treba tovore plo-
xils, preden more vs hlev ite ; tako mora tudg
tak bogatin svmje neipmerne skgrbi po denar¬
jih in svmje hrepenene po tjasn?m blagg odlo¬
žit? , alto hotje itg skop? tiste 03ke durg, kg pe-
lejo ve v e tj no xivJLene.“

,,K?dar grem na dvori oje kokotram potresat,
ma je k okla, kg plujeta pod svmje perute spra-
v.la, podoba .lubepns Jepusa Kristusa do nas ,
kterg nas ho rje vse okrog sebe 3brats, in ve
svmjo hrambo vpete; golob?!] mg je podoba ne¬
dolžnost? in pgrprostostg; rjglo vrab?q, ke pri¬
de med kokotrg 3?rn pobirat, in ga nebetrkg
(Dije ne popab?, m? opnanuje, de ta (Dqe tre
veliko bo.l pome skgrbi.“

„Ravno tako najdem v? kuhgi.i* dovm.l pre-
mhr.levat?. fl)g?n , kg na ogniuj? gori; vmda,
kg mora vs kuhgiig pptirej p?r rokah bit?; sol,
k? se ne more pogreu-il?, so pgad retji, od kle-
r?h je Jepus tobkan tehtne pribite jemal. Vse

i38

pravata b* bilo preverj; pa nekej bol navadnah
moram vendar ire povedata. Ko m®je dekle dro-
scl va testo mešajo, de k rab ve^haja, in je lapo
rabal; vidam prav oijito, kako mora JC3USOV
uk vse naice djane in nebane preminita in pre-
V3ete, de je dmbro. Ko so bile ljasa 3a kake
gosti 38I0 velike parprave, in je veliko rok ja-
di parpravlalo; mg je bilo vselej, kakor de ba
mg Je3us govoril: Ne trudate se vendar tolakan
3a jed, k« mine; pei^adujte sg raji 3a jed, kg
je 3a veijno onivlene, kg vam jo Sin rjlovekov
daje. Ko vs kuhana tudg le jajrje ubijem, se
spomnem Je3usovgh besed: Q)qe ne da svmji-

mu otrmku irkorpjona, ko ga jajrje prosa; ko-
lakan bol jim bo dal nebeirka ®ije , kters ga
prosajo, drobrab darov, svmjiga dubd

„Va m®je veliko vesele je Je3us nektere
lepe prilake tuda od opravil V3el, ka jib kuprja
imajo. Kadar kuparj, ktera 38 bisera kuprjuje,
kak posebno lep biser dobi; proda, rje je tre¬
ba, veliko dru38ga blaga, de le tista biser ku¬
pa. Tako se moramo tuda mi, rje je treba,
rada vsaga rjasnaga blaga 3nebita, de dosexemo
prelepa nebeirka biser, veijno blagost. Preisko¬
vane dobiijka in 3gube, ktero kuprju veliko¬
krat glavo bela, me opomna Je3usovab besed:
Kaj pomaga ij 1  o v c k u, ako vas svet do¬
bi, pa s v® j o dumo pogubi?  Lakat me o-
pomna, de 38 vsama svojima skarbmi ire pedi
ka sv®jimu telesu ala tuda sv®jimu xivlei.ru ne
moremo pardjata, in de ba torej bole ravnala,
ko ba svmje misla in skarbi na kej bolsga in
bole obraijala. Navada va kup ire kej malaga

po varha pardala, ah povarhovina me opomns
Je^usovgh besed: Iujite nar poprej Broscji-
g a kradestva in negove p r a v i q e, vse
drugo vam bo parvarsceno (ko povarho¬
vina).“

„Tuda muaiqa tukej na mige le, ka je
padla v a mleko, me opomna Jegusovaga uka:
Gorje jim, ktera muu/irje preqejajo,
velbdude pa pooeirajo; ktera se majhnah
grehov varajejo, velike hudobije pa poqena-
jo! Ta drobdanaq kruha le me opomna Je-
3usovah besed, k a nam modro varijnosf parpo-
roijajo: Poberite drobdanqe, de se ne

spridajo. Balo drobtine na m^a ma ogna-
nujejo velaka nauk od nesk©nqne praviijno-
sta; me opomnajo neusmi.lenaga bogatina, kte-
ra bolnamu uboxqu n/e drobtin ne parvoujil,
in ^ato na unam sveta tuda kapdeqe v©de ne
sprffisil. 44

Evstahi jo je 3vasto poslun/al. „Paq res, ££
je rekel, ,,uk Je3usa Kristusa je ijestit.liv va
vsam, va velakam in va malam; negove prila-
ke so po b®xje vis®ke, pa vendar po.ludne.
Vse stvari, nar mana raiji nač negovaga uka
lapo opominajo. Olr®ku ga je moij umeta,
kolakor je treba 33 negovo starost, in odra-
ujen mox ga ima vse sv®je xive dni dov®.l
premin/devate. O, de ba se paq ko Je3us nad
stvarjenama raqmi 3gledovala; de ba uk, ka
nam ga ®ne 03nanujejo, rada poslmrala, in
sad obrodila 3a veijno xivdene ! ££

3 de, ko je Evstahi obmohjal, se parbli-
scata sarqna vojujaka Akaqi in Antijoh, ka sta

— 14o —

sce nekej i[asa kake stopine od nah stala, in
ju nobedan ne vidal. Dava we  le sta ^asliu/a-
la 38,neigreijenam veselem, de so xena in si¬
nova nunaga vojvoda, ka sta jih martve ob-
xalovala, we  par xivleua, in so se spet na¬
rok; 3vesta sluxabnaka sta parada, de ba jim
svmjiga sarrja vesele odkrila. Pa dobra moxa
od samaga vesela komej govorata, in sob^e ji¬
ma qrejo po ob 1-33*. Teopista jima prija3no
poda roko, in Agapit in Teopist ji objameta.
Tadej reije Akarji: ,,Kakor sam v a britkosta
sv®jiga sarija jokal, ko sam nau-o blago gospo
in nena sinova martve mislel; tako jokam 3de
od vesela, ko vidam vse tri pred manbj sta¬
la xive in 3drave.“ Antijoh reije: ,,Ravno tako
se ma 3di, kakor de ha bili res od smarta vsta¬
la. Ja3 mislam, de vesele, ka to sreijno ju¬
tro in va tem prijetnam varla m® j e sarx|e na¬
vdaja, ne kej mana od tistaga vesela, ktero
je Marija Magdalena obijutila, ko se ji je Kri¬
stus po sv®jim od smarta vstajena na varta
parka3al. O, kakoirno ne^reijeno vesele bo
ob nauiem vstajena !"‘

Na to je Evstahi rekal: „ 3 de je rjas, de
se va stana pokaxem. Vidva, luba sinova!
gresta 38 manoj; ti pa, Teopista! ostana par
sv®ji luba prijatlarja, de spet pridemo.“ Ko
se je va sreda med svojima sinama in med
starama voju[akama stanu blixal, je bilo vse
po konrja, Vesel hrup je vstal med vojaka,
ravno kakor par kaka velika cjmotngšjva; pa
barx stoji lapo va reda vsa v®jska. 3 a vese-
lam vriskam po3drava sv®jiga vojvoda in ne-

gova sinova, glas trobent se komej sliire 3med
vpitja. Vse voujg srei{0 blagemu oijetu in do-
brema sinama, in marsekters poroten mox je
djal: „Ko be bil naro vojvoda svo>ja sinova,

ktera je 3ined vsgh vojujakov povg3dvignil, xe
poprej po3nal; be bil kmale kdo mislgl, de je
oijetova dubegen to storila. 3 de pa moramo
vse, mala in velgks , reqg, de ne gledal osebe,
ampak le serijnostg in poguma mladgh junakov.
O, kakorono vese.le je to 3a oijeta, de vg ne-
3nan?h mladcmjeh, ktera je imel nar serijruiji
junaka, 3de sv®ja sinova spo3na v

Evstahi je na veqer vs« v®jsl« veselico
napravgl; drugo jutro pa je odrinil 30 va>jsko
vred. ©n je pred no jezdil; negova ocena pa
se je 3adej no vg koqii pedala, in sinova
sta jezdila 31'uven kotjije.

vaj'itla ra&dtava.

Bodz gveist do smzrts, in tz bom dal
venzjj xiv.leiia.

15  vs taki je bil tgdej spet tako sreijsn, kakor
sg more ljlcnvgk na 3emJg vou[itg. Premagal je
moijne sovraxneke, in povsod so ga 30 veliksm
veselem 3magavqa sprejele; naroel je spet svm-
jo Jubo oceno, in vg nar blagejrogh mlademjeh.
med vmjsko je neprcvidama svroja 3gubdena si¬
na spo3nal; na pote vg Rim je gde, in vesele

- 142  -

Rim.lans se xe  perprav.lajo ga sprejet* 32 vso
spodobno qastjo.

Ko be bila ta povest le ^miro.lena bravrjatn
ve kratek qas, be se mogla se tem ijestitlivem
vhodani konqate; tode de se resniqa obran«,
se ne sme 3amolqatg pergodba, ktera mora se-
qer vsako obijutlivo serqe 38 britko žalostjo
napolnit«, pa je velika in pestita ve oqeh pra¬
vega kristjana, in per vsak ocalostneh obqutle-
jih, k? jih obudi, tude sladko potolaace. Name-
stg lorbarjevgga venqa, se ktergm je ijesar mi¬
ški bla3«ga vojvoda ovenqatg, ga je ijakal me
TjestiUiv«-’* veneq.

Predgn je Evstahi vg Rim perirgl, je qesar
Trajan umgrl. Adrijan, kg je bil qesarju vg
rrode, in ga je bil rejenca kg sebe V3el, je
bil negov nastopne!«. Ta novg ijesar je bil vekk
malikovaveq, in je vero vg engga Boga qertil
i3 vsgga serija. Memo tega je bil ne vedesee-
vavstvu in vsem vraocam vdan, in ves qmeren
in neusmi.len. Posebno veliko ss je pe^adjal
slavo svuijiga spredngka in dobrotngka Trajana
3atretg, in kjer je le m®gel, je negovgm na-
redbam ravno nasprotg ravnal. Torej je tudg
kristjane uka3al vnovgij preganate.

Tudg sgqer qesar Trajan je popred kri¬
stjane grobno preganal. Bre3 rotgvila jib je bilo
neusmiJeno pomorjenem Med drugeme je rekel
svetega Ignaijja, Antijohiirkega rekofa, ke je bil
uijeneij svetega aposte.lna Joana, vg Rim per-
peJate, in ®ndg vretje pred devje 3veri, ktere
so ga, kakor be trenil, na drobno ra3tergale, iri
neso dru3?ga pustile od nega kakor nekej kou{iq.

Pa po3neje je qesar Trajan od kristja¬
nov bode jel mislete. Veliko so mende dexel-
ske poglavarji in oblastnike s* svinj ime' popise
ke temu perpomaigle. Imamo list sloveijega Plin.
ja, Bitinskega poglavarja, ve kterem je kri-
stjanam veliko ve hvalo rejenega. Plini pitne
namreij ve nem, de od tisteh, ktere so se 13
strahu pred smerljo kerujanske vere odpoveda¬
le , in od tisteh, ktere so tude na te3avnerp
svinji vere 3veste ostale, ne mmgel dru3ega
3vedete, kakor to, de se postavien dan ve tedne
pred solmjnem ve3hodam 3bero , svrojimu Kri¬
stusu, kterega Boga tjeste, hvalne pesme po¬
jo, in per vere perseoeejo, de ne bodo neq
hudega poijele, ne kradle, ne ropale, ne pre-
uiemtovale, de bodo storjene oblube na tanko
spolnovale, in kar jim je 3roijenega, 3vesto
spet oddale, kedar bo treba; po tem pa na-
ra^en gredo, pa se tiste dan tre enkrat sni¬
dejo, in skupej jedo, tode ve vse spodobnosle
in nedolxnoste; pa tude tega vetj ne delajo,
kar so jim take 3bmre od rjesarja prepovedane.

Besar Trajan je, kakor se vide i3 nego-
vega odgovora do Plinja, od preganana kri¬
stjanov nekoleko odjenal. Tega sejjer, morde
i3 posvetne ra3umnosle, ne rekel, de be jim
veij 3a glavo ne mio; pa prepovedal je od¬
slej kristjane preiskovate, ale popraaevate, kdo
de je kristjan, ale vsako t<»xbo preqej po-
sluirate. Ako je tude vedel, de je ta ale uns
kristjan; se je delal, kakor de be ne vedel ,
in rad ble^o je imel, de je taka govorirja
nehala. Pregauane je skorej popolnama mi-

nulo. Kesar Adrijan pa je  bsra, ko je jel
qesarits, svoje sovrau;tyo do kristjanov po-
ka3al. Vs krajeh qelo, kjer je bil Jegus Kri¬
stus rojen, kjer je na krixe umeri, in kjer
je od smerte vstal, je sv®je malike postavel;
in plamen pregai.iai.ia, kg je bil 10 skorej
ugasnil, se je vnovgvj vnel. Kristjane so hu¬
do tegale, in neusmi.leno morilg. Spet ko po¬
prej so slepg malikovavqg dgvjalg : „Kristja¬
ne 1 e vam!“

Ko je Evstahi ve Rim peric el, ga je rjesar
Adrijan .lube3iiivo sprejel , lepo 3ah valil 3a
dobleno gmago, gagotovil sv®je milostg, in
bogato obdaril. P® tl e j je ijesar god sreijne
3mage uka3al obhajate, in se je napovedane
dan res xe napravgl 38 veliko ijastjo ve tem-
pg.l itg, in svojim bogovam hvalno daritev
opravetg. Evstahi ga je imel spremite, de hg
tam pred altarji lexmveh bogov kadilo na
scerjavsrjo deval, in po tem i3 qesarjeve roke
lorbarjev veneq prejel. Alg Evstahi se je bra¬
nil qesarja tje spremite, in le na prag mali-
ukega tempg.lna stopite.

,,Kaj!“ reije qesar 38 veliko nevo.lo, „Piim-
skem bogovam mar ne boir hvalne daritve 3a
svmjo 3mago oprav*l? Ale meneir, de jim nese
hvale dolxen, de so te tv®jo xeno in tvoja si¬
nova spet 3drave ve roko dale?“

Evstahi odgovori odkritoserijno in bre3
strahu: „Moj qesar! ja3 sgm kristjan. Kog,

kterega kristjane molemo, me je po JC3USS
Kristus?,, svojim Sine, 3mago dodelil; ®n m?
je spet dal mojo xeno in moja sinova. Kernu

— s  i/,5 —

samemu s? in dol .tv  n hvalno daril? v. Van? h bo¬
gov ne bom n?kol? madil; oni neso drujsgia l<o
rjmiir.lene podobe 13 lasa, kamna in btvHha, k?,
so jih iflovEiike roke naredile. Ja3 niobm edi-
n?ga rasniifnvga in xiv?ga Boga, kter? je stva-
ril nebo in gein.Io, in je svmjiga edinorojcn?ga
Sinu ria svet poslal, Audi reudt od 30101 in gre¬
ha, od rev in sm?rl?.“

Po rjesarji je vse vrelo, tako je bil je3?n;
v?nd?r se je premagoval, in prija3n?ga k«3al.
Nespodobno, je mende mislvl, in pa ue ne¬
varno b? bilo slovei]?mu vojvodu 3de prerjej
s? s m ? rt j o xugat?. lian?! je pred poskusit?, ko-
l?ko 3dajo par nem sladke besede in ob.lube.
Ih  vso s v m j o 3govbrnostjo s?, p« padeva ga oma¬
jat?, in pregovorit?; pa Evstahi se ne da pre¬
maknit?. Mesar ga je spustil s? prijavno be¬
sedo, de naj we  kej pomisl?; skrivej pa je na¬
ročil nekej imenilnam Rim.Ianain in Rirn.lan-
kam, E vstali jev?in in Tebpist?n?m vsrstnikam
in vsrstniijam, de naj Teopisto in herta sino¬
va napravajo, de prosajo Evstahja kletje in jo¬
kaje, rjesarja ne draaeit? 3? ncpokonlp.no , am¬
pak raji darovat? bogovam.

So u?le, in vsarjvga posebej k? temu nago¬
varjal?. Pa poboxna xena in blaga sinova je
grlica spreletela nad tak?rn nagovorom; vs? so
psrpravlen?' raji umr^l?, ko Boga in Jfc^usa
Kristusa 3atajitf. Se snidejo, de drug? 3a dru-
3?ga ne vedvl, p?r Evstabji, in mn povsdo,
kaj se je 3godilo. In ®ije, mat? in sina se
ulsrdujejo v? sklep? ja vero umret?; de so bi¬
li tsrdno prepričan?, de jih je Bog jjo dolg?

1 o

loijitva le 3»to spet ^druocil, de b* druga druga-
mu sarqp dajala Boga in svojiga 3 veliijarja s*
svojo smartjo poijestita.

Ko jej£i]esar vida]., de 3* lepo in 3s vsema
mnogama obet a par Evstabji in negova druži¬
na naij ne oprava, jih je jel sa hudo popri-
jtmata, in jim ocugate. Poklirjal je Evstahja
pred se, in mu reije: ,,Shiram, de sa we nc-
sa. preniishlj tuda tvoja ocena, pravajo, in tvoja
sina so terdovralna ko ti. Štora po mojim
pove.la; ije ne, te dam 38 oceno in sinama
sodniku va roke, de vas obsoda po postavah.
Pomisla, de potlej ne odidete smarta!“

Evstahi odgovori: „Svatla rjesar! sam vam
pokoren va vsam, kar je prav, in se spodo-
ba; 3* veselem se vanam va srei[0 Rimskega
naroda svojjga ociv.lena, kakor sam se ga xe veij-
krat. Ala svoji vesta nasprola ne morem rav¬
nata; do te ima le Bog oblast, in Boga je
treba bol sluirata ko ludx.“

Vas ra^kaijen ukaxe. tjesar mn odleta
ijestne gnamna vojvodstva, in ga odpelats
va jeijo;. toda je rekel Teopisto in nena sina
perpreta. Jih parpelejo pred sodbo.. Pa vsa,
Evstahi , negova xena in negova sinova, tarda-
jo pogumno, de so kristjana, in hoijejo va
karujanstva siveta in umret?. Obsojena so vsa
n lir j e na ludskam gltdalauja varxena bita med
davje 3veri.

To je bilo silno veliko, okroglo mesto,
sa peskam posuto: kamnene klopi, druga nad
drugo, so bile okrog, nega, in so visoko se¬
gle ; po sto tifjuijev ludi je irio vaue. Par-

— 147  —

trsi je straicns dan. Breg ti tavila Judi sedi
po klopeh od tal do vgrha, de bodo gledal*
strairno psrgodbo. Kar pgrpcdejo vojak« Ev-
stahja, negovo oceno in negova sina. Bri tj«
jih postavajo ve sredo gledaleuja, in gredo od
neh. Stanovitne duae pa se vesele ravno «>n-
de, kjer je bil kedej sveta Ignarji v a polteh
dutsh gveri ragdrobden, vertžij muijenstva do¬
sege. Oh, xe so se spomnelg negoveh besed:
,,Ja 3  sem ptreniija Gospodova; gobje dgvjih
gveri me morajo smlete, de bom Kristusov
ijist krgh“!

Neverno .ludstvo je hudo devjalo, in stra-
irno vpitje gaxene, de naj bera: gveri nane ig-
puste. SGelefo je videt« , kako de bodo nedol¬
očne .ludi ragtergale in porcerle. Britja odpro
gverem dure, in trtirje strairn« levg planejo ig
gverinaka. Pa tjudo , n?tj aalega ne store svet-
nikam; ue ne dotaknejo se jih, temuij ko krat¬
ke jagneta se predne uleaejo. Nevo.lno in pre-
klinaje se .ludstvo ragide. Ti dudje neso spo-
gnalg, de so neusmidentie od gverine.

^lesarja je gragna jega prijela, de je tako
igteklo; ue vg huji smsrt so Evstahi in nego v*
obsojene. V« veliko bronasto petj, k* je bila
odgunej dgvjimu junrju podobna, so vretje in
Seagate. 3Ge pred tiste vetjer so vetj seasn drev
perpedalg, in petj gatjelg kurite, de be bila
druge dan prav ragbedena. Negnano veliko du¬
di se gbere drugo jutro okolg ragbedenc petji,
kolekor so nar blixe mogle. Pervletjejo mutjen-
rje, vseh otji so nane obarnene. Blig ognene
petji postoji Evstahi, povsgdvigne otji in roke

— i 48  —

prota nebu, tar mol* na glas, in i.iegova sino¬
va in nuna mala molajo k’  iti m i-j globotjine
svojiga serija: „Vsagamogoi|,na Bog? Gospod 1

nebes in penile! uslitra. natro pohlevno molitev,
in dodela,nam, spojim sluxabnekam , de nas
la ogen oifista od vsah madexev, in dosexerno
del tv tujih svetnikov.; 3 a kratek tjas sa nam lask,
ka smo ga nekadej na sveta imela, spet povar- j
nil; daj nam namesta te pralne in gamarlive i
tjasti 3dti tisto velitjastvo, ka ga nakola, ne ho
konarp Glej, vo.lno in 38 vese.lem se ta damo
va dar. Te gori ogan, ka nas bo povxil. (bije,
mala in sinova smo ta parprav.lena ya xgavan
dar. Sprejma milostivo ta dar; tiste pa daj va
sramoto, k ter a se ta vstav.lajo. Medeno boda
po nas, tvojih n e vred n ah sluxabnakah, tvoje
sveto ime! Oh, ne 3av8r3?. te daritve, kakor
daritve Aba.lnove in Abrahamove in karvi par-
vaga mutfcnrja lUtefana nesa 3avargal! Reuia nas
in vse, ktera bodo tre 3a nama po tem pota
larp.leiia hodila, vsah 3legov, ka nas texe va
tej dolina S0I3, in V3ema nas vse va svoje kra-
.lestvo.“

Po tej molitva 3 asi i tra-jo vsa trlirje va svo¬
jih sarrjah, de je Rog rekal Amen, in vsa
svetnika in angela va nebesah so 38 vese.lem
povzela Amen.

3 de so vsa it ti rje ^a pevj varxena, in ko
ha trenil , so vsa martva. Nah dutre so trle va
nebesa ; nah trupla pa so t{e3 tri dni, ko so
petf odparla, nepoukodovane natile, in po-
boxn8 kristjana jih pokop.lejo.

Sm?rt svetili mutjenrjov Evstahja, Teopi-
sle, Agapita in Teopista je med kristjan« v«
spomin« ostala/ de L« se n?h spomin tud« p?r
l<ristjan?h prihodi.ish ijasov ohranil, so se ush
imena v?, bukve vssh muijemjov gapisale, in
20. dan ki morija je odloijen bil obhajat« nsh
spomin al? god.

Ko je preganane kristjanov, ktero je ne
dve sto let tsrpelo, na ^adi.ie popolnama ne¬
halo; so bli3 Tiburskega mesta, k« mu 3de
po Lan k« Tivoli prav? j o, ravno ®nds, kjer je
Evstahi neksdej na huv? nebeirko p?rka3?n
imel, ijerkv?i]o postavsls; na grob? pa, v?
ktcrsm koujirje svet?h muiienijov Evstahja, ue-
gove xen« in negov?h sinov lexe, so veliko
i}erk?v s?3idal?. Ta stara in lepa ijerkev stoji
v? Rim? ue dan danaui.i?. V? spomin darovi-
tost? svetsga Evstahja, ktera je bila 3aijet?k
negovšga spreobsrneua, in mu je psr Bog?
milost p?rdobila, p?rnesc v? tej rjerkv? Rimsko
.ludstvo vsako leto obilno darov, de se med
uboge ra3d?le. Ra3dp.le1.1e dobrovoin?h darov
se sklene s? to le molitvsjo :

„DodeI?, o Bog! svinjini sluxabn?kam , k?
posnemajo 3gled svetsga Evstahja, in uboxrje
tvmje rjerkve na 3emJ? 3? dobrovoJnmi? darnu
ra3veselujejo , kar te prossjo, de se k?dej x’
nim in negov?m? tovarn? p?r teh? v? nebeirk?
rjast? vekoma vesele, po Je3us? Kristus?, tv®-
jim Sin?, Gospod? nairsm, Amen.“

K A 3  A L O.

a  4 Stran.

Predgovor . V

I. Va krixa je 3veliT£ane ....  7

II. Evstahi in negova se dajo karstita . 10

III. Evstahi in Teopista ubexna ... 24

IV. Evstahjeva na morji in ^amorar} . 02

V. Evstahi pride tuda ob sinova . . 36

VI. Dobra kmetje. 46

VII. Evstahi sluxa par kmeta . . . . 54

VIII. Vojaka prideta po Evstahja ... 58

IX. Evstahi gre od pluga va vojno . . 68

X. 3 mage? god veselo obhajan ... 7 6

XI. Agapit in Teopist se brata spoznata 80

XII. Teopista ba se rada dala spoznata

svmjima sinama.87

XIII. Evstahi ’in Teopista se spoznata . 92

XIV. Sina 5po3nata svmje slanre ... 96

XV. Mlada kmet.101

XVI. Mlada pastir.109

XVII. Suxana . . . . . . . . . n 4

XVIII. Karufanska povovora par jeds . . 127

XIX. Kariijanska gospodina ....  i 35

XX. Boda gvest do smarta, in ta bom dal

venaq xiv.lena . . , . . 141

******

9

.1

SiSfcfšj&č-,