Leto XI. tkaM mtm občin Ormož in Ptuj Ptuj, dne 20. oktobra 1975 Številka: 13 VSEBINA: OBČINA PTUJ 123. Poslovnk o delu Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj 124. Odlok o delovnem času v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih v občini Ptuj 125. Odlok o določitvi imena ulice v mestu Ptuju 126. Odlok o prenehanju nekaterih skladov občine Ptiq 127. Sklep o uvedbi krajevnega prispevka za sofinanciranje izgradnje komunalnih in družbenih objektov na območju Krajevne skupnosti Ledcovec 128. Sklepi o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov na območju Krajevne dcupnosti Dolena 129. Sklep o izvolitvi sodnkov porotnkov občinskega sodišča v Ptuju (po območjih krqevnih skupnosti.) 130. Sklep o razrešitvi občinkega javnega pravobranilca v Ptuju 131. Sklep o imenovanju občinskega javnega pravobranilca v Ptuju 132 ,Sklep o razrešitvi dosedanjega ravnatelja in o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Osnovne šole Bratov STRAFELA, Markovci pri Ptuju. 123. Na podlagi 13. toCke 268. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, 5t. 5-45/74) in 40. člena odloka o Izvršnem svetu skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2-8/1975) je Izvršni svet skupščine občine Ptuj na svoji 37. seji, dne 19. junija 1975 sprejel POSLOVNIK o delu izvršnega sveta skupščine občine Ptuj I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem poslovnikom se v skladu s statutom občine Ptuj in odlokom o Izvršnem svetu skupščine občine Ptuj določajo pravila za delo Izvršnega sveta skupščine občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet). 2. člen Izvršni svet kot izvršilni organ skupščine občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: občinska skupščina) opravlja z ustavo, zakoni in odloki občinske skupščine določene zadeve iz svoje pristojnosti samo na sejah. . . . Seji Izvršnega sveta lahko prisostvujejo m sodelujejo brez pravice odločanja predsednik in podpredsednik občinske skupščine ter predsednik posameznih zborov. 3. člen Izvršni svet ter njegovi odbori in komisije sodelujejo pri pripravljanju predpisov in drugih aktov in pri opravljanju drugih zadev iz pristojnosti Izvršnega sveta z ustreznimi občinskimi organi, s predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti ter s predstavniki drugih zainteresiranih samoupravnih organizacij. II. DELOVNO PODROČJE IZVRŠNEGA SVETA 4. člen Izvršni svet določa program svojega dela v adu s programom dela občinske skupSčine in nih zborov. Pri tem upošteva politiko in ukre-določene z akti občinske skupščine, kakor tudi ige osnovne naloge, določene s predpisi in druž-limi dogovori, ki jih sklene občinska skupščina. 5. člen Organizacija, delovno področje in delo Izvršnega sveta so določeni z odlokom o Izvršnem svetu skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2-8/75). Pri izvrševanju svojih funkcij in nalog, določenih z odlokom iz prejšnjega odstavka, Izvršni svet: — spremlja stanje na vseh področjih družbenega življenja in izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih predpisov in splošnih aktov občinske skupščine, izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov širših družbeno-političnih skupnosti, za katerih izvrševanje so odgovorni organi v občini ter usmerja in usklajuje delo občinskih upravnih organov in organizacij, ki opravljajo zadeve, ki so posebnega družbenega pomena za občino, — obravnava osnutke odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov ter drugo gradivo, ki ga pripravljajo upravni organi in organizacije, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena za občino, jih oblikuje kot svoje predloge ter dostavlja v razpravo in sprejem občinski skupščini, — obravnava predloge drugih pooblaščenih predlagateljev, ki jih ti predlagajo občinski skupščini ter daje občinski skupščini svoje mnenje o teh predlogih, — oblikuje predlog obsega splošne in skupne porabe v občini, družbenega plana občine, občinskega proračuna in zaključnega računa o izvršitvi proračuna, programa dela občinske skupščine in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, — skrbi za izvrševanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov občinske skupščine, sprejema odredbe, navodila, pravilnike, odločbe in skle- — usklajuje delo občinskih upravnih organov in spremlja izvrševanje njihovih programov dela ter obravnava poročila o organizaciji in delu upravnih organov in podvzema ukrepe za zboljšanje dela in organizacije teh organov, — opravlja tudi dnige zadeve, ki so potrebne za izvrševanje funkcije in nalog, določenih z odlokom o Izvršnem svetu in z drugimi odloki občinske skupščine. Izvršni svet opravlja tudi tiste zadeve, ki so mu dane v pristojnost z odloki, drugimi predpisi in splošnimi akti občinske skupščine, z zakonom in drugimi predpisi širših družbeno-političnih skupnosti. III. PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA 6. člen Predsednik Izvršnega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsednik) v okviru pravic in dolžnosti, določenih s statutom občine in odloki občinske skupščine: — predstavlja Izvršni svet, — sklicuje seje Izvršnega sveta in jim predseduje, — podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejema Izvršni svet in skrbi za njihovo izvršitev, — skrbi, da se uporablja poslovnik o delu Izvršnega sveta in o sodelovanju Izvršnega sveta z drugimi organi in organizacijami, — daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti Izvršnega sveta, ali vprašanj, ki so važne za delo Izvršnega sveta, —- usklajuje delo Izvršnega sveta z delom drugih organov v občini, — skrbi za organizacijo dela Izvršnega sveta in o uveljavljanju javnosti in odgovornosti o delu Izvršnega sveta, — skrbi, daje predsedstvo občinske skupščine obveščeno o splošnih vprašanjih, o katerih odloča Izvršni svet, — opravlja tudi druge zadeve, ki mu jih poveri Izvršni svet. 7. člen Podpredsednik Izvršnega sveta sodeluje s predsednikom pri pripravljanju sej Izvršnega sveta in pomaga predsedniku pri opravljanju drugih zadev. Ce je predsednik Izvršnega sveta odsoten, ga nadomestuje z vsemi pravicami in dolžnostmi podpredsednik. iv. Člani izvršnega sveta 8. člen Člani Izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej Izvršnega sveta, sodelovati pri obravnavanju in določanju o vprašanjih, ki se obravnavajo na sejah ter pri sprejemanju splošnih aktov in sklepov Izvršnega sveta. 9. člen Vsak član Izvršnega sveta ima pravico in dolžnost: — predlagati Izvršnemu svetu, da obravnava določeno gradivo in podvzame ukrepe za reševanje vprašanj iz pristojnosti Izvršnega sveta, — predlagati osnutke predpisov in zahtevati, da jih Izvršni svet obravnava in če jih sprejme, jih dostavi občinski skupščini kot svoj predlog, — predlagati amandmaje k predlogu predpisov in drugih aktov, ki jih obravnava oziroma sprejema Izvršni svet, — daje pobudo za pripravo odlokov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen Izvršni svet, — zahtevati od Izvršnega sveta, da na svoji seji obravnava probleme organa uprave, katerega predstojnik je, in da podvzame ukrepe iz svoje pristojnosti za reševanje teh problemov, — predlagati Izvršnemu svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov, — predlagati, da se posamezne zadeve odloži z dnevnega reda Izvršnega sveta ali se vrne upravnemu organu ali predlagatelju, — biti informiran o vsem, kar mu je potrebno, da lahko uresničuje svoje pravice v delu Izvršnega sveta. 10. člen Clan Izvršnega sveta je odgovoren za izvršitev nalog, ki mu jih je poveril Izvršni svet. O izvršitvi teh nalog poda član poročild Izvršnemu svetu na njegovo zahtevo ali po lastni iniciativi. 11. člen Clan Izvršnega sveta, ki je predstojnik upravnega organa, pa še posebej skrbi za izvajanje stališč, smernic in sklepov Izvršnega sveta glede vprašanj iz delovnega področja upravnega organa, katerega predstojnik je, ter je odgovoren, da pred Izvršnim svetom pravočasno sproži vprašanje iz pristojnosti Izvršnega sveta z delovnega področja upravnega organa, ki ga vodi. . 12. člen Člani Izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da so na sejah zborov občinske skupščine ali na skupni seji vseh zborov občinske skupščine poročevalci ali tolmači predlogov in stališč Izvršnega sveta. 13. člen Kadar člani Izvršnega sveta nastopajo na sejah občinske skupščine in na drugih sejah in sestankih kot predstavniki Izvršnega sveta, imajo pravico in dolžnost, da iznesejo samo tista stališča in predloge, ki jih je sprejel Izvršni svet. V. ODBORI IN KOMISIJE IZVRŠNEGA SVETA 14. člen Za proučevanje vprašanj iz pristojnosti Izvršnega sveta, dajanja mnenj, pripravljanje predlogov o posameznih vprašanjih in za izvrševanje nalog, lahko ustanovi Izvršni svet stalne ali začasne odbore in komisije. 15. člen Izvršni svet ima te-le stalne odbore in komisije: 1. Odbor za razvoj, analize, plan in finance, 2. Odbor za gospodarstvo, 3. Odbor za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve, 4. Odbor za družbene dejavnosti, 5. Koordinacijski odbor za usklajevanje razvoja in spremljanje delovanja krajevnih skupnosti, 6. Koordinacijski odbor za spremljanje družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja, 7. Komisija za premoženjsko pravne zadeve, 8. Komisija za lovstvo in ribištvo, 9. Komisija za koordiniranje razvoja računalništva, 10. Komisija za varstvo okolja. 16. člen V delovno področje odbora za razvoj, plan, analize in finančno politiko spadajo vprašanja: — družbeno ekonomskega razvoja občine, — predlaganje izhodišč in osnov za izdelavo planov in programov občine za kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno obdobje, ki predstavljajo skupaj z metodologijo in organizacijo izdelave osnovo za izdelavo osnutkov razvojnih dokumentov, — obravnavanje in predlaganje osnutkov razvojnih dokumentov, kot so: kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni razvojni plani občine, regije in makroregije, | — vprašanja davčne politik^, — analiziranje stanja, gibanja in razvoja gospodarstva in negospodarstva, ki tvori osnovo za kratkoročno ali dolgoročno usmeritev, — spremljanje in izvajanje razvojnih dokumentov za izdelavo rebalansov in dopolnitev razvojnih dokumentov, — vprašanja splošne bilance sredstev, — financiranje družbenopolitične skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter krajevnih skupnosti, — predlaganje in obravnavanje izvajanja proračuna občine in zaključnega računa proračuna občine, — vprašanja delitvenih odnosov v organizacijah združenega dela, — predlaganje smernic za kratkoročne in dolgoročne ukrepe, ki naj jih na področju vsklajevanja gibanja gospodarstva, splošne in skupne porabe podvzame občinska skupščina, njeni organi, ali pa, ki se priporočajo v izvajanje drugim dejavnikom v občini. 17. člen V delovno področje odbora za gospodarstvi, spadajo vprašanja: — gospodarske politike v občini, — predlaganje ukrepov za razvoj in napredek gospodarstva, — usklajevanje gospodarskih gibanj, — vprašanje delovne sile in kadrov v gospodarstvu, — industrija, kmetijstvo in gozdarstvo, trgovina in kontrola tržišča, promet in zveze, obrt, gostinstvo in turizem, — druge gospodarske panoge, — produktivnost dela, — razvoj samoupravnih odnosov in druge zadeve s področja gospodarstva, v kolikor ne spadajo v področje drugega odbora. 18. člen V delovno področje odbora za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve spadajo vprašanja: — regionalnega in urbanističnega planiranja, — gospodarjenja s prostorom, — izmere zemljišč, — vprašanja stanovanjske politike in usmerjanja razvoja stanovanjskega gospodarstva, — komunalne dejavnosti ter vodnega gospodarstva. 19. člen V delovno področje odbora za družbene dejavnosti spadajo vprašanja: — organizacije dela in razvoja s področja vzgoje in izobraževanja, telesne kulture in športa, kulture in prosvete, socialnega varstva in skrbstva, zdravstvenega varstva» invalidskega zavarovanja» — vprašanja borcev NOV in žrtev fašističnega terorja ter — vprašanja štipendiranja in kadrovske politike teh področij. 20. člen V delovno področje koordinacijskega odbora za usklajevanje razvoja in spremljanje delovanja krajevnih skupnosti spadajo vprašanja: — planiranje in usklajevanje razvoja krajevnih skupnosti, — organizacije in razvoja samoupravljanja v krajevnih skupnostih, — vprašanja sistema dela delegacij in konferenc delegacij krajevnih skupnosti, — obravnavanje in predlaganje načina financiranja krajevnih skupnosti. 21. člen V delovno področje koordinacijskega odbora za spremljanje družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja spada: — spremljanje družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja med družbenopolitičnimi skupnostmi, sindikati, med organizacijami združenega dela, interesnimi skupnostmi in krajevnimi skupnostmi, — daje pobudo za reševanje in urejanje posameznih vprašanj na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in v krajevnih skupnostih z družbenim dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem, — predlaga IS s tem v zvezi podvzemanje določenih akcij. — o prometu z nepremičninami družbene lastnine v upravi občine Ptuj, — o oddaji v uporabo stavbnih zemljišč, kadar se le-te oddajo brez javnega natečaja, — okvirne cene kmetijskih in stavbnih zemljišč in — opravljanje drugih nalog s področja premoženjsko pravnih zadev. 23. člen V delovno področje komisije za lovstvo in ribištvo spada: — spremljanje gospodarjenja z lovišči v občini, — obravnavanje in potrjevanje lovskogospo-darskih načrtov lovskih družin, — spremljanje, ali ribiške družine gospodarijo z ribiškimi okoliši v skladu z ribiško gospodarskimi načrti ter s tem seznanjajo Izvršni svet. 24. člen V delovno področje komisije za koordiniranje razvoja računalništva spada: — spremljanje in proučevanje razvoja računalništva v občini, — usklajevanje, svetovanje in pomoč zainteresiranim uporabnikom pri izbiri računalniške in programske opreme ter kadrov v zvezi ž avtomatsko obdelavo podatkov (AOP) na področju gospodarstva in negospodarstva, — dajanje pobud med uporabniki AOP za skupne programske rešitve (software) in poslovno tehnično sodelovanje, — izvajanje tudi drugih nalog s področja AOP, — sodelovanje s strokovnimi združenji in regionalnimi ter republiškimi sorodnimi komisijami. Komisija za varstvo okolja obravnava naloge s področja: — varstva narave, — zaščite naravnih značilnosti pokrajine, — zaščite vode in zraka pred onesnaženjem, — skrbi za vzgojo prebivalstva v zvezi z varstvom okolja, — opravlja druge naloge v zvezi z zaščito in varstvom človekovega okolja. 26. člen Predsednike in člane komisij in odborov imenuje Izvršni svet izmed svojih članov in izmed občinskih funkcionarjev. Za člane posameznih odborov in komisij so lahko glede na delovno področje odbora oziroma komisije imenovani tudi predstavniki organizacij združenega dela ter družbenopolitičnih in drugih samoupravnih organizacij. Predsednik odbora oziroma komisije mora biti član Izvršnega sveta. 27. člen Odbor oziroma komisija lahko v mejah svojega delovnega področja zahteva od občinskih upravnih organov, naj pripravijo osnutke posameznih predpisov in drugo gradivo, ki je potrebno za delo odbora oziroma komisije. 28. člen Odbori oziroma komisije delajo na sejah in samo na sejah sprejemajo odločitve. Seja je sklepčna, če je na njej prisotnih več kot polovica članov odbora oziroma komisije. Odbor oziroma komisija sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov. 29. člen Predsednik odbora oziroma komisije pripravlja, sklicuje in vodi seje in skrbi za izvrševanje sklepov 'odbora oziroma komisije. Če je predsednik odbora oziroma komisije zadržan, ga nadome-stuje član odbora oziroma komisije, ki ga določi odbor oziroma komisija. Predsedniku odbora oziroma komisije pomaga pri pripravljanju sej in opravlja drugo strokovno delo sekretar Izvršnega sveta. O seji odbora se sestavi zapisnik. Zapisnik obsega bistvene podatke o poteku seje, razpravi, predlogih ter o sprejetih stališčih in sklepih. 22. člen 30. člen V delovno področje komisije za premoženjsko Predsednik odbora oziroma komisije povabi pravne zadeve špada odločanje: na sejo predlagatelja predpisa ali drugega akta ozi- roma predstojnika občinskega upravnega organa, v katerega področje'spada vprašanje, ki je na dnevnem redu seje. Ti imajo pravico sodelovati v obravnavanju, ne pa tudi pri odločanju. Če je predstojnik upravnega organa zadržan, lahko pošlje v sporazumu s predsednikom odbora ali komisije na sejo svojega namestnika ali drugega strokovnega delavca. Odbori in komisije lahko pokličejo na svoje seje tudi posameznega strokovnjaka iz občinskih upravnih organov ali druge strokovnjake, da dajo na seji potrebna pojasnila in mnenja o posameznih vprašanjih. 31. člen Odbor oziroma komisija ob priliki obravnavanja osnutka ali predloga predpisa ali drugega gradiva skrbi za to, ali je gradivo pripravljeno tako, da se lahko o njem razpravlja in odloča ter predlaga Izvršnemu svetu sprejem odgovarjajočih sklepov v zvezi s tem gradivom. Izvršni svet lahko po lastni pobudi ali na zahtevo upravnega organa načela za izdelavo predpisa. Izvršni svet lahko da hkrati tudi navodilo za delo pri pripravi predpisov in mu tudi določi rok, v katerem mora biti osnutek oziroma predlog predpisa predložen. 36. člen Izvršni svet skupaj s strokovnimi službami upravnih organov mora pravočasno pripraviti izhodišča za sestavo družbenega plana in proračuna občine. 37. člen Če ugotovi predsednik Izvršnega sveta, da predloženo gradivo za sejo Izvršnega sveta ni pripravljeno v skladu s tem poslovnikom, ali da sicer predlog ni zrel za odločanje, ga vrne predlagatelju v dopolnitev. VIII. SEJE IZVRŠNEGA SVETA VI. SEKRETAR IZVRŠNEGA SVETA 32. člen Sekretar Izvršnega sveta: — pomaga predsedniku Izvršnega sveta pri pripravljanju sej Izvršnega sveta, — skrbi za pripravo gradiva za seje Izvršnega sveta in da je to gradivo pravočasno dostavljeno članom Izvršnega sveta in drugim vabljenim predstavnikom, — skrbi za pravočasno sklicevanje sej Izvršnega sveta, — skrbi za izvrševanje nalog Izvršnega sveta napram občinski skupščini, — skrbi za izvrševanje sklepov Izvršnega sveta in za dostavljanje teh sklepov organom in organizacijam, ki so jih dolžne izvršiti, -r- hrani zapisnike sej IS, izvirnike predpisov in drugih aktov, ki jih sprejme Izvršni svet, — skrbi za obnavljanje predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejme Izvršni svet v okviru svoje pristojnosti, —- skrbi za pripravo gradiva in za sklicevanje sej odborov in komisij Izvršnega sveta in za tehnično usklajenost dela v delovnih telesih Izvršnega sveta, — opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri Izvršni svet ali njegov predsednik. V primeru zadržanosti ali odsotnosti sekretarja IS, ga zamenjuje član, ki ga določi Izvršni svet. VII. PRIPRAVA SEJ 38. člen Izvršni svet razpravlja in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah. Seje Izvršnega sveta so javne. Izvršni svet lahko sklene, da bo o posameznem vprašanju razpravljal brez navzočnosti občinstva. 39. člen Izvršni svet odloča na seji, kateri prisostvuje več kot polovica članov Izvršnega sveta. Izvršni svet odloča na seji z večino glasov navzočih članov, če z zakonom, statutom občine ali s tem poslovnikom ni drugače določeno. 40. člen Predlog dnevnega reda seje določi predsednik Izvršnega sveta s pomočjo sekretarja. Predsednik Izvršnega sveta sklicuje seje Izvršnega sveta po lastni pobudi. Sejo mora sklicati, če to zahteva predsednik občinske skupščine ali najmanj 5 članov Izvršnega sveta z navedbo vprašanj, ki se naj obravnavajo na seji. 41. člen Vabila na sejo z gradivom morajo biti dostavljena članom Izvršnega sveta praviloma štiri dni pred sejo. Izjemoma v posebno opravičenih in nujnih primerih je lahko gradivo za sejo dostavljeno tudi v krajšem roku, od roka, določenega v prejšnjem odstavku. 33. člen Strokovne zadeve v zvezi s pripravo sej Izvršnega sveta opravlja sekretar Izvršnega sveta. Seje Izvršnega sveta pripravlja po navodilih predsednika Izvršnega sveta. 34. člen Predloge, da se posamezne zadeve dajo na dnevni red seje Izvršnega sveta, je treba dostaviti sekretarju Izvršnega sveta 10 dni pred sejo. Izjemoma v nujnih in posebno opravičenih primerih se lahko predlog dostavi tudi v krajšem roku. K predlogu za predložitev posameznih zadev na dnevni red seje Izvršnega sveta je treba priložiti tudi gradivo, o katerem naj Izvršni svet razpravlja. Če gre za obsežno gradivo, je treba dostaviti tudi krajši povzetek tega gradiva. Predlog ali osnutek predpisa ali drugega splošnega akta se dostavlja v obliki in v tekstu, kakor ga je treba sprejeti. K osnutku ali predlogu je treba priložiti tudi obrazložitev. K predlogu gradiva mora predlagatelj predložiti tudi predlog sklepa, ki naj ga Izvršni svet v zvezi s tem gradivom sprejme. 35. člen Osnutek odloka ali predlog odredbe ali drugega akta občinske skupščine oziroma Izvršnega sveta pripravi občinski upravni organ po lastni pobudi ali na zahtevo Izvršnega sveta ali njegovega odbora, komisije, ali drugega organa ali organizacije v katerih delovno področje spada zadeva, o kateri se bo razpravljalo na seji. 42. člen Za pravočasno dostavljanje gradiva in vabila za seje članom Izvršnega sveta in drugim osebam skrbi sekretar Izvršnega sveta. 43. člen Seji predseduje in jo vodi predsednik Izvršnega sveta. Če je predsednik odsoten ali zadržan, vodi sejo podpredsednik Izvršnega sveta. Sejo Izvršnega sveta lahko vodi tudi pooblaščeni član Izvršnega sveta. 44. člen Po otvoritvi seje predsednik najprej ugotovi, če seji prisostvuje dovoljn o število članov, da lahko Izvršni svet dela in odloča. Ko predsednik ugotovi, da prisostvuje seji zadostno število članov, se dajejo eventuelne pripombe na zapisnik prejšnje seje. Če ni pripomb, predsednik ugotovi, da je zapisnik prejšnje seje sprejet. 45. člen Dnevni red seje določi Izvršni svet na predlog predsednika. Vsak član Izvršnega sveta lahko predlaga pismeno pred sejo ali ustno na seji, da se sprejme posamezno vprašanje na dnevni red. Določeni dnevni red seje se med sejo lahko spremeni. 46. člen Po sprejetju dnevnega reda se preide na razpravo o posameznih vprašanjih praviloma po vrstnem redu, določenim z dnevnim redom. 47. člen Izvršni svet obravnava vprašanja iz svoje pristojnosti praviloma na podlagi pismenega gradiva (poročila, elaborati, osnutki oz. predlogi, predpisi in podobno). 48. člen Na začetku obravnave lahko da predlagatelj pojasnilo k poročilu, osnutku oziroma predlogu. Izvršni svet lahko odloči, da se obravnava najprej v načelu in nato v podrobnostih. Če se v razpravi ugotovi, da osnutek ali predlog predpisa ali drugega akta ni potreben, ga izvršni svet odkloni. Če se ugotovi, da gradivo ali predlog ni zrel za nadaljnjo obravnavo, ga Izvršni svet vrne odboru oziroma komisiji ali predlagatelju v dopolnitev. 49. člen V obravnavi se lahko predlagajo k osnutku ali predlogu predpisa ali drugega akta amandmaji. O amandmajih se glasuje prej kot o določbi, h kateri so predlagani. Če se predlagatelj z predlaganim amandmajem strinja, postane amandma sestavni del predloga. Amandmaji se predlagajo praviloma pred sejo pismeno, lahko pa tudi ustno na seji. Izvršni svet lahko med obravnavo ali po končani obravnavi, preden se glasuje, sklene, da se nadaljnja obravnava oziroma odločanje odloži na eno od prihodnjih sej. 50. člen Vsako vprašanje se obravnava, dokler je zanj priglašenih govornikov. Obravnavo sklene predsednik, ko ugotovi, da ni več govornikov. 51. člen Po končani obravnavi Izvršni svet glede na podatke obravnave in sprejeta stališča: — sprejme ali odkloni predpis ali predlog, — vzame poročilo s pripombami ali brez pripomb na znanje, — vrne stvar odboru ali komisiji v ponovno proučitev oziroma predlagatelju v dopolnitev, — če ni bilo določenega predloga, preide na prihodnjo točko dnevnega reda. Predsednik Izvršnega sveta lahko po lastni pobudi ali na predlog predlagatelja formulira predlog sklepa, o katerem naj Izvršni svet odloči. Glasuje se javno. 52. člen Če sprejme Izvršni svet na seji kakšno spremembo k osnutku ali predlogu odloka ali drugega splošnega akta, opravi končno revidiranje besedila pravna služba Izvršnega sveta v sodelovanju s predlagateljem. Končno besedilo predpisa ali akta predloži predsedniku Izvršnega sveta v podpis sekretar sveta. 53. člen Ko je dnevni red izčrpan, predsednik zaključi sejo. Seja se lahko prekine za določen čas tudi preden je izčrpan dnevni red. O prekinitvi seje odloča Izvršni svet. 54. člen O seji Izvršnega sveta se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o poteku seje, o razpravi, o predlogih ter o sprejetih stališčih in sklepih. Član Izvršnega sveta, ki je na seji izjavil posebno mnenje, lahko zahteva, naj se bistveni deli njegove izjave vpišejo v zapisnik. 55. člen Za zapisnik in za hrambo izvirnih zapisnikov skrbi sekretar Izvršnega sveta. Zapisnik se pošlje članom Izvršnega sveta najpozneje z gradivom za prihodnjo sejo. Zapisniku se priloži pismeno poročilo sekretarja o izvrševanju sklepov Izvršnega sveta. Odobritev zapisnika prejšnje seje se da kot prva točka na dnevni red vsake seje. Zapisnik podpišeta predsednik in sekretar Izvršnega sveta. IX. IZVRŠNI SVET TER SKUPŠČINA OZIROMA NJENI ORGANI 56. člen Izvršni svet ima pravico in dolžnost, da skrbi za pripravo predlogov odlokov in drugih aktov v zvezi z izvajanjem politike, ki jo je dolorila občinska skupščina. Izvršni svet je dolžan poročati občinslci skupščini o svojem delu. Na zahtevo zbora pošlje zboru tudi druga poročila. 57. člen Kadar dobi Izvršni svet vabilo na sejo zbora občinske skupščine, na kateri se obravnava predlog odloka ali drug predlog, ki ga je dal Izvršni svet, je Izvršni svet dolžan poslati na sejo svojega predstavnika. Kot predstavnika pošlje praviloma predsednika Izvršnega sveta oziroma člana, ki je predstojnik občinskega upravnega organa, ki je pripravil osnutek odloka ali drugega predpisa za Izvršni svet, lahko pa tudi drugega člana Izvršnega sveta. 58. člen Odgovore na vprašanja zbora občinske skupščine ali delegatov občinske skupščine, ki so postavljena Izvršnemu svetu in se tičejo splošne politike Izvršnega sveta, daje predsednik Izvršnega sveta ali podpredsednik oziroma član Izvršnega sveta, ki ga določi Izvršni svet. Odgovore na vprašanja zbora občinske skupščine ali delegatov občinske skupščine, ki so postavljena Izvršnemu svetu in se tičejo zadev s področja občinskih upravnih organov, da predstojnik upravnega organa, če Izvršni svet drugače ne določi. 59. člen Predstavnik Izvršnega sveta se udeleži seje občinske skupščine in razloži stališče Izvršnega sveta o posameznih vprašanjih. Predstavnik ima pravico, da v imenu Izvršnega sveta predlaga amandmaje k predlogu odloka ali drugega akta, o katerem odloča občinska skupščina, in da se izjavi o drugih amandmajih k predlogom odlokov ali drugih aktov, ki jih je predložil Izvršni svet. Predstavnik Izvršnega sveta lahko predlaga zboru občinske skupščine, naj odloži odločanje glede posameznega vprašanja, da bi lahko Izvršni svet zavzel svoje stališče. Izvršni svet lahko po lastni pobudi ali na zahtevo zbora oočinske skupščine določi posamezne strokovnjake, da se udeležijo seje zbora zaradi dajanja pojasnil. 60. člen Izvršni svet lahko predlaga zboru občinske skupščine v poprejšnje obravnavanje teze ali osnutek za predlog odloka ali drugega akta, da jih obravnava in da sporoči svoja stališča in mnenje. 61. člen Zahteve občinske skupščine in njenih zborov, ki jih sporoči Izvršnemu svetu predsednik zbora, da izdelajo občinski upravni organi posebno poročilo, elaborat, osnutek odloka ali drugega akta ali podobno strokovno opravilo, pošlje Izvršni svet pristojnemu upravnemu organu ali službi Izvršnega sveta. Če ima Izvršni svet glede postavljene zahteve kakšne pomisleke, jih sporoči predsedniku občinske skupščine oziroma zboru. Izvršni svet skrbi za to, da občinski upravni organi in službe Izvršnega sveta izvršijo strokovne naloge iz prvega odstavka. Zahtevano poročilo, osnutek predpisa in podobno pošlje upravni organ oziroma služba občinski skupščini oziroma zboru po Izvršnem svetu. sproti poročila, informacije in analize ter drugo gradivo, ki ga izdelajo za občinsko skupščino ali za svoje potrebe. 64. člen Izvršni svet ter njegovi odbori in komisije lahko zahtevajo od občinskih upravnih organov, da v mejah svojega delovnega področja pripravijo osnutek odloka ali drugega akta ter elaborat, dokumentacijo ali drugo gradivo, ki je potrebno Izvršnemu svetu pri njegovem delu. 65. člen Izvršni svet lahko zahteva od občinskih upravnih organov poročila o stanju glede posameznih zadev in o izvrševanju določenih nalog iz svojega delovnega področja. Izvršni svet lahko naroči občinskemu upravnemu organu, naj razišče stanje na določenem področju, prouči posamezna vprašanja, ali izvrši v določenem roku posamezno zadevo iz svojega delovnega področja in Izvršnemu svetu o tem poroča. Izvršni svet obravnava stanje v posameznih občinskih upravnih organih in na podlagi obravnave določi ukrepe in naloge, ki so jih upravni organi dolžni storiti, da se izvršijo zadeve, ki so z zakoni in drugimi predpisi dani v njihovo delovno področje. 66. člen Če je občinski upravni organ pooblaščen, da izda predpis ali reši kakšno zadevo v soglasju z drugim upravnim organom, pa ne doseže njegovega soglasja, jima določi Izvršni svet obvezne smernice za rešitev vprašanj, ki so med njima sporna. Izvršni svet da občinskim upravnim organom obvezne smernice tudi takrat, kadar pride med njimi do spora glede pristojnosti ali kadar se pri opravljanju zadev iz njihove pristojnosti pojavijo druga sporna vprašanja. XI. SLUŽBE IZVRŠNEGA SVETA 67. člen Za opravljanje strokovnih, administrativno tehničnih in drugih nalog, ki so potrebne za delo Izvršnega sveta in njegovih teles, ima Izvršni svet ustrezne službe, ki so organizirane v sekretariatu Izvršnega sveta. 68. člen Delovna mesta v sekretariatu Izvršnega sveta se določajo z aktom o sistemizaciji delovnih mest. Delovna mesta v sekretariatu Izvršnega sveta se praviloma zasedajo na podlagi razpisa. 69. člen Sekretar Izvršnega sveta organizira, vodi in usklajuje delo v sekretariatu. XII. OSTALE DOLOČBE 70. člen Predpisi, ki jih sprejme Izvršni svet iz svoje pristojnosti, se objavijo v uradnem glasilu občine Ptuj. Izvirnike predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejme Izvršni svet, hrani sekretar Izvršnega sveta. 71. člen Izvršni svet ima pravico naložiti posamezniku ali organom opravljanje določenih nalog. O zadolžitvi posameznikov oziroma organov za opravljanje nalog po prejšnjem odstavku odloča Izvršni svet na seji. X. IZVRŠNI SVETIN OBČINSKI UPRAVNI ORGANI 62. člen Poleg drugih pravic in dolžnosti, ki so določene v tem poslovniku, ima Izvršni svet nasproti občinskim upravnim organom še pravico in dolžnosti, ki so navedene v naslednjih določbah. 63. člen Občinski upravni organi oziroma samoupravne organizacije, katerih ustanovitelj je občinska skupščina, so dolžni pošiljati Izvršnemu svetu XIII. KONČNA DOLOČBA 72. člen Ta poslovnik velja takoj, ko ga sprejme Izvršni* svet. Poslovnik se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptiij. številka: 020-44/74-1 Ptuj, dne 19. junija 1975 Predsednik Izvršnega sveta SO Ptuj Franjo Gnilšek, dipl. inž. 1. r. 124. Na podlagi 24. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/310—73), 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/31—73 in 16—145/74) in 14. točke 244. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5—45/74) je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1975 sprejela ODLOK o delovnem času v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih v občini Ptitj I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok ureja minimalni delovni čas, ko morajo biti poslovne enote organizacij združenega dela, ki opravljajo trgovinsko, gostinsko in obrtno dejavnost ter gostinski obrati in obrtne delavnice samostojnih obrtnikov (v nadaljnjem besedilu: obrati) odprte za poslovanje s potrošniki in strankami. Ta odlok določa tudi najpoznejši čas do katerega smejo biti odprti gostinski obrati. Delovni čas družbenih in zasebnih obratov iz prvega odstavka tega člena določijo delovne skupnosti teh organizacij oziroma samostojni obrtniki, upoštevajoč pri tem krajevne potrebe, potrebe turizma, načelo dobrega gospodarjenja in določbe tega odloka. 2. člen Občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo, lahko v izjemnih primerih dovoli, da se delovni čas obrata podaljša, spremeni, ali da se obrat med delovnim časom zapre. 3. člen Obrati v manjših krajih lahko svoj delovni čas prilagodijo krajevnim potrebam. Organizacije združenega dela morajo za tako spremembo poprej dobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za gospodarstvo. 4. člen Za poletni čas po tem odloku se šteje čas od 1. aprila do 30. septembra, za zimski čas pa čas od 1. oktobra do 31. marca. 5. člen Delovni čas mora biti v obratih vidno objavljen. Če je obrat zaprt zaradi izjemnega dovoljenja, izdanega na podlagi 2. člena tega odloka, morajo biti na vidnem mestu v obratu objavljeni podatki o tem, koliko časa bo obrat zaprt, ter številka in datum izdaje dovoljenja. II. DELOVNI ČAS 1. Trgovine na drobno in druge prodajalne 6. člen Prodajalne iz tega člena morajo biti odprte vsak delovni dan, razen sobote v naslednjem času: 1. Trgovine na drobno vsaj sedem ur in sicer: — v poletnem času med 7. in 19. uro — v zimskem času med 8. in 18. uro 2. Prodajalne kruha med 6. in 17. uro. 3. Trgovine z reprodukcijskim materialom med 7. in 15. uro, enkrat tedensko pa morajo biti odprte tudi popoldne do 18. ure. 4. Trafike vsaj tako, kot je določeno za trgovine na drobno. Ob sobotah morajo biti trgovine na drobno odprte vsaj pet ur. Prodajalne z živili morajo biti odprte ob sobotah do 15. ure in vsaj ena prodajalna z živili v Ptuju, po dogovoru med trgovskimi organizacijami, do 19. ure. Trgovine z reprodukcijskim materialom so lahko v soboto popoldne zaprte. 7. člen Trgovski obrati, ki poslujejo nepretrgano (Non-stop), morajo biti odprti vsak delovni dan v letnem času od 7. do 19. ure, v zimskem času pa od 7. do 18. ure, razen sobote, ko morajo biti odprti vsaj pet ur. 2. Gostinstvo 8. člen Gostinski obrati, ki strežejo gostom s hrano in pijačo, morajo biti odprti vsak dan od 7. do 22. ure. Hoteli in drugi nastanitveni gostinski obrati, ki nudijo gostom prenočišča, poslujejo časovno neomejeno. Gostinski obrati v trgovinah se ravnajo po delovnem času trgovine. Gostinski obrati razen obratov iz drugega odstavka tega člena, smejo biti en dan v tednu zaprti. 9. člen Gostinski obrati, ki strežejo gostom s hrano in pijačo, smejo, biti odprti najdalje do 23. ure. Gostinski obrati iz prejšnjega odstavka so lahko odprti tudi od 5. do 7. ure zjutraj. Nočni lokali so lahko odprti vso noč, vendar najdalje do 05. ure zjutraj. Gostinski obrati so lahko ob sobotah4 in nedeljah odprti dve uri dalj, kot je določeno v prvem odstavku tega člena. Ob dneh pred državnimi prazniki, ób praznikih, na pustno soboto in nedeljo ter na pustni torek, so gostinski obrati lahko odprti vso noč. 3. Obrt 10. člen Obrtni obrati in obrtne delavnice, ki poslujejo neposredno s strankami, morajo biti odprti tako, kot je to določeno za trgovine. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko brivsko frizerske delavnice razporedijo 42-urni tedenski delovni čas med tednom tako, da smejo biti ob ponedeljkih zaprte, morajo pa biti izjemoma odprte tudi ob ponedeljkih pred prazniki. Ne glede na določbe prvega odstavka lahko obrtni obrati in delavnice ostalih strok razporedijo delovni čas tudi drugače, če tako zahtevajo krajevne potrebe ali značaj dela, s tem da morajo upoštevati 42-urni -delovni teden. III. KAZENSKE DOLOČBE 11. člen Z denarno kaznijo od 100.— do 30.000.— din se kaznuje za prekršek temeljna organizacija združenega dela: 1. če nima obrata odprtega v določenem času; 2. če ima gostinski obrat odprt dalj časa kot to določa odlok. Z denarno kaznijo od 20.— do 2.000.— din se kaznuje tudi odgovorna oseba temeljne organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 12. člen Z denarno kaznijo od 20.— do 5.000,— din se kaznuje za prekršek temeljna organizacija združenega dela, če nima v obratu vidno obešenega obratovalnega časa. Z denarno kaznijo od 20.— do 500.— din se kaznuje tudi odgovorna oseba temeljne organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 13. člen Z denarno kaznijo od 20.— do 5.000.— din se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik, če stori prekršek iz 11. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 20.— do 500.— din se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik, če nima v obratu vidno obešenega delovnega časa. IV. KONČNE DOLOČBE 14. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poslovnem času v trgovskih. gostinskih in drugih poslovalnicah v okraju Ptuj (uradni list SRS, št. 41/54 in 14/55). 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 14—3/75—2 Ptuj, dne 30. septembra 1975 Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton P o 1 i č , 1. r. 125, Na podlagi 7. člena zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS št. 10/48, 8/49 in 20/50), 6. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list SRS, št. 25/59) in 4. točke 246. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-45/74, je Skupščina občine Ptuj na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1975 sprejela ODLOK o določitvi imena ulice, v mestu Ptuju 1. člen V mestu Ptuju se na novo določi ime ulice, ki se odcepi od Mlinske ceste proti Turistično-gostinskemu centru Ptuj in se imenuje ALEJA BRATSTVA IN ENOTNOSTI. 2. člen Grafični prikaz novoimenovane ulice v merilu 1 : 1000 je sestavni del tega odloka. 3. člen Za izvedbo tega odloka skrbi geodetska uprava občinske skupščine. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 015-2/75-1 Ptuj, dne 30. septembra 1975 Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton Polič 1. r. 126. Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih (Uradni list SR Slovenije, št. 39-461/1974) in 229. člena statuta občine Ptuj, je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1975 sprejela ODLOK o prenehanju nekaterih skladov občine Ptuj 1. člen Ugotovi se, da je z 31. decembrom 1974 po zakonu prenehal socialni sklad občine Ptuj, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi socialnega sklada (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/65). Sredstva, pravice in obveznosti tega sklada se po zaključnem računu za leto 1974 prenesejo v finančni načrt samoupravne skupnosti socialnega skrbstva. 2. člen Prenehata sklada občine Ptuj: 1. Cestni sklad, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi cestnega sklada občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 8/70); 2. Sklad požarne varnosti občine Ptuj, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada požarne varnosti (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/65). Sredstva, pravice in obveznosti skladov se prenesejo: iz prve točke tega člena v finančni načrt samoupravne skupnosti za ceste in cestni promet, iz druge točke tega člena pa v finančni načrt samoupravne skupnosti za požarno varnost. 3. člen Sklada iz drugega člena tega odloka prenehata z zadnjim dnem tistega meseca, v katerem bo ustanovljena samoupravna interesna skupnost, na katero se prenašajo sredstva, pravice in obveznosti. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 400-14/75-2 Ptuj, 30. septembra 1975 Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton Polič 1. r. 127. Na podlagi 1. in 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3—8/73) in 1. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29—263/72) ter 35. in 36. člena statuta Krajevne skupnosti Leskovec, je zbor delegatov Krajevne skupnosti Leskovec na seji dne 28. septembra 1975 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega prispevka za sofinanciranje izgradnje komunalnih in družbenih objektov na območju Krajevne skupnosti Leskovec. L V krajevni skupnosti Leskovec se na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu, dne 20. julija 1975 uvede krajevni samoprispevek (v nadaljnjem besedilu: samoprispevek). Samoprispevek se uvede za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih objektov na območju krajevne skupnosti Leskovec. II. Samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. oktobra 1975 do 30. septembra 1980 III. Samoprispevek v denarju znaša: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja in nadomestila, po stopnji 2 % osebnih dohodkov; — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, 2 % od izplačane neto pokojnine in invalidnine; — za zavezance^ ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ter intelektualnih storitev, po stopnji 2 Vo od davčne osnove; — za zavezance, ki imajo dohodke iz kmetijske dejavnosti, po stopnji 10 % od katasterskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek; — za zavezance zaposlene v inozemstvu, letno 1.000 dinarjev. Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov, plačujejo prispevek za vsak vir dohodka posebej. Samoprispevek se ne plačuje od dohodkov družbenih pomoči. . IV. Zavezanci za samoprispevek so občani in delovni ljudje, ki imajo stalno ^prebivališče na območju krajevne skupnosti Leskovec. •V. S samoprispevkom bo zbranih 1,200.000 dinarjev. S temi sredstvi bo krajevna skupnost sofinancirala naslednji delovni program: — modernizacija regionalne ceste II. reda Videm—Leskovec—Cvetlin v dolžini 5 km na območju krajevne skupnosti Leskovec; — modernizacija ceste IV. reda Cirkulane, Veliki Okič, skozi Leskovec v smeri Podlehnik v dolžini cCa 3 km (vinska cesta); — gramoziranje vseh že obstoječih krajevnih cest in klancev; — gradnja mostu preko Psične—Zg. Leskovec — v smeri Trdobojci; — gradnja ceste v Veliki Varnici (Dolgo) cca 1 km; — gradnja mrtvašnice in lope za mrtvaški voz; — dokončna ureditev pokopališča, ter asfaltiranje ceste na pokopališče; — gradnja javne razsvetljave; — gradnja javnega vodovoda; — gradnja bencinske črpalke; — druga nepredvidena dela; — adaptacija prosvetne dvorane; — obvezno delo pri vzdrževanju krajevnih cest in poti. Višina in obseg del pri vzdrževanju krajevnih cest in poti ali v primeru neopravljenega dela ustrezno plačilo določi vsako leto posebej zbor delegatov krajevne skupnosti Leskovec po predhodno ugotovljenih potrebah. VI. Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin obračunava in odteguje izplačevalec dohodka oz. pokojnin ob izplačilu in ga nakazuje na račun krajevne skupnosti Leskovec. Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, odmerja in pobira davčna uprava skupščine občine Ptuj v imenu krajevne skupnosti. Osnovo za odmero samoprispevka ugotavlja davčna uprava po predpisih, ki veljajo za odmero davkov in prispevkov. VII. Svet krajevne skupnosti Leskovec je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del po tem sklepu. VIII. Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. IX. Sredstva Samoprispevka se smejo uporabiti le za tiste namene, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden. X. Samoprispevka v denarju so oproščeni občani od dohodkov, glede katerih velja oprostitev po zakonu. XI. Zavezanci, kateri so se pogodbeno zavezali za enkratni prispevek za asfaltiranje cest, se jim ta priznava in obračuna v skladu z določbami tega sklepa. XII. Izjemoma sme svet krajevne skupnosti odločiti, da se samoprispevek odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost oz. onemogočilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. XIII. O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi zaključni račun, ki se predloži zboru delegatov kraje/ne skupnosti Leskovec v potrditev. XIV. Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. oktobra 1975 dalje. KS št. 014—178/75 Datum: 28/9—1975 Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Alfonz Kodrič, 1. r. 128. Na podlagi 1. in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3-8/73) in 1. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29-263/72) ter po 111. členu statuta krajevne skupnosti Dolena je zbor delegatov krajevne skupnosti Dolena na seji dne 10. septembra 1975 sprejel SKLEP o uvedbi samoprispevka za sofinansiranje programa izgradnje komunalnih In drugih objektov na območju krajevne skupnost! Dolena. I. V krajevni skupnosti Dolena se na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 25. maja 1975 uvede krajevni samoprispevek (v nadaljnjem besedilu: samoprispevek). Samoprispevek se uvede za sofinansiranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Dolena. II. Samoprispevek se uvede za dobo. petih let in sicer od 1/10-1975 do 30/9-1980. leta. III. Samoprispevek v denarju znaša: — 2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih delavcev; — 2 Vo od zavezancev, ki prejemajo neto pokojnino višjo od pokojnine z varstvenim dodatkom; — 5 % od katastrskega dohodka negozdnih površin kmetijske dejavnosti in od vrednosti prodanega lesa; — za zavezance, ki imajo dohodke od samo stojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev in se jim davki ter prispevki odmerjajo po dejanskem dohodku, po stopnji 3 % od celotnega dohodka iz take dejavnosti, zmanjšanega za stroške, ki so bili za dosego dohodka nujno potrebni; — za zavezance, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev in se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, po stopnji 3 % od zneska, od katerega bi bil po veljavnih stopnjah odmerjen tolikšen znesek davka, kot znaša pavšalni znesek davka; — din 800.-stvu. letno od zaposlenih v inozem- IV. Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Dolena. V. S samoprispevkom bo zbranih 575.000.- dinarjev. S temi sredstvi bo krajevna skupnost sofinansirala naslednji delovni program: — modernizacija regionalne in krajevnih cest; — gramoziranje vaških cest in rekonstrukcija mostov; — gradnja skupnih objektov (kulturni dom v Selih, klubska soba in zdravstvena ambulanta v Doleni; — gradnja trafo postaj in ojačanje električnega omrežja in dr. VI. Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin obračunava in odteguje izplačevalec dohodka, oziroma pokojnine ob izplačilu in ga nakazuje na račun krajevne skupnosti Dolena. Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z zasebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, odmerja in pobira davčna uprava skupščine občine Ptuj v imenu krajevne skupnosti. Osnovo za odmero samoprispevka ugotavlja davčna uprava po predpisih, ki veljajo za odmero davkov in prispevkov. VIL Svet krajevne skupnosti Dolena je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del po tem sklepu. VIII. Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. IX. Sredstva samoprispevka se smejo uporabiti le za tiste namene, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden. X. Samoprispevka v denarju so oproščeni občani od socialnih podpor minimalnih pokojnin in invalidnin ter drugih dohodkov glede katerih velja oprostitev po zakonu. Izjemoma sme svet krajevne skupnosti odločiti, da se samoprispevek odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. XI. O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev zboru delegatov krajevne skupnosti Dolena. XII. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 014-1/75 Datum: 10/9-1975 Predsednik zbora delegatov KS Dolena: Anton Zlahtič 1. r. 129. Na podlagi 16. in 17. člena temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ št. 7-82/65), 17. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS št. 20-220/65) in 22. točke 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5-45/74) je Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1975 sprejela SKLEP o izvolitvi sodnikov porotnikov občinskega sodišča v Ptuju (po območjih krajevnih skupnosti) 1. Za sodnike porotnike Občinskega sodišča v Ptuju se po območjif»\krajev-nih skupnosti občine Ptuj izvoli: 1* — 10 sodnikov za mladinsko sodstvo in — 150 sodnikov porotnikov za ostalo sodstvo. 2. Za sodnike porotnike občinskega sodišča v Ptuju se izvolijo: 1. KRAJEVNA SKUPNOST CIRKOVCE 1. BASTEVC Janko, trgovski poslovodja, Zgornje Jablane 40, 2. BRUMEC Janko, mehanik, Mihovce 45, 3. PERNAT Stanko, kmet, Cirkovce 20, 4. POTOČNIK Štefan, kmet, Spodnje Jablane 36, 5. POTOČNIK Vinko, strojni tehnik, Spodnje Jablane 5 2. KRAJEVNA SKUPNOST CIRKULANE 6. BRODNJAK Janez, kmet, Mali Okič 16, fr' % 7. EMERŠIČ Ivan, kmet, GradiSCe 79, 8. FIJACKO Martin, kmet, Drenovec 69, 9. MAJCENOVIČ Ivan, kmet, Dolane 21 3. KRAJEVNA SKUPNOST DESTRNIK 10. GALUN Ivan, užitelj, Vintarovci 53, 11. SIMEONOV Franc, miliinik, Vintarovci 53, 12. SAFRANKO Anton, kmetijski tehnik, Vintarovci 47/a, 13. ZELENIK SreSko, uslužbenec, Destrnik 13 4. KRAJEVNA SKUPNOST DOLENA 14. GLAŽAR Martin, upokojenec, Pristava 31, 15. HEBAR Jože, logar, Zg. Pristava 35, 16. LETONJA Konrad, kmet, Dolena 10, 17. LETONJA Rajmund, kmetijski tehnik, Dolena 10 5. KRAJEVNA SKUPNOST DORNAVA 18. CuS Mirko, kmet, Mezgovci 57, 19. PETERSlC Anton, elektromonter, Dornava 71/a, 20. ŠIREC Alojz, uCitelj, Dornava 136 (za mlad. sodstvo) 6. KRAJEVNA SKUPNOST GORIŠNICA 21. BEZJAK Alojz, kmet, Moškajnci 14, 22. FRIC Ivan, upokojenec, Gorišnica 12, 23. KUREŠ Albert, upokojenec, Moškajnci 16, 24. PETEK Franc, kovač, Moškajnci 17, 25. PIGNAR Janez, kmet, Zamušani 16, 26. PUNGRAClC Maks, miličnik, Gorišnica 91, 27. ŠUMAN Janez, kmet, Gorišnica 102, 28. VOJSKI Ivan, elektromonter, Zagojiči 33 7. KRAJEVNA SKUPNOST GRAJENA 29. POTRČ Franc, kmet, Mestni vrh 107, 30. TOPLAK Slavko, kmet, Grajenščak 13, 31. VAUPOTIČ Bogomir, učitelj. Grajena 60, 32. VODA Maks, delavec. Mestni vrh 93 8. KRAJEVNA SKUPNOST HAJDINA 33. DREVENŠEK Blaž, pleskar, Gerečja vas 39, 34. DOBNIK Anton, delavec, Sp. Hajdina 46, 35. FERCEC Marica, gospodinja, Draženci 7, 36. KIRBIŠ Mirko, kmet, Hajdina 94, 37. KLEMEN Franc, kmet, Slovenja vas 33, 38. OREŠEK Dušan, strojni ključavničar, Poljska c. 29, 39. PAL Anica, Draženska c. 19, 40. PERNAT Franc, trgovec, Draženci 34, 41. PLETERŠEK Stanko, kmet, Slovenja vas 38, 42. SKAMLIC Ciril, uslužbenec, Sp. Hajdina 8, 43. SORŠAK Marica, gospodinja, Draženci 36, 44. ŠRAJBER Ferdo, kmet, Zg. Hajdina 91, 45. ZUPANIČ Jože, skupinovodja, Sp. Hajdina 55 9. KRAJEVNA SKUPNOST JURŠINCI 46. HERGA Ignac, kmet, Kukava 23, 47. KEKEC Vilko, kmet, Senčak 2, 48. KOVAClC Franc, učitelj, Juršinci, 49. ŽAJDELA Martin, trgov, poslovodja, Juršinci 2 / 10. KRAJEVNA SKUPNOST KIDRIČEVO 50. BEDNlCKI Katica, soc. delavka, Kidričevo 13, 51. KLEMENČIČ Franc, VKV delavec, Apače št. 178, 52. KRAJNC Franc, elektrotehnik, Kidričevo 1, 53. LAMPIČ Stane, delovodja, Njiverce 20, 54. MAGDIČ Milan, pek. mojster, Kidričevo 5, 55. MUHIC Majda, učiteljica, Kidričevo 11 (za mlad. sodstvo) 56. PANZALOVIČ Dorde, met. tehnik, Kidričevo 1, 57. REPEC Franc (ml.) VKV^elektrolizer, Kungota 120, 58. VRABIČ Ana, laborant, Kidričevo 6, 59. ZOREC Konrad, brivec, Kidričevo 3 11. KRAJEVNA SKUPNOST LESKOVEC PRI PTUJU 60. BEDRAČ Anton, Berinjak 12, 61. BEDRAČ Jože, Repišče 3, 62. KODRIČ Alfonz, učitelj, Zg. Leskovec 10 (za mlad. sodstvo) 12. KRAJEVNA SKUPNOST LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU 63. DOLENC Franc, upokojenec, Lovrenc na Dr. polju n. h. 64. MEDVED Jože, kmet, Pleterje 42, 65. MEDVED Franc, upokojenec, Lovrenc na Dr. polju 122, 66. PERNAT Janez, upokojenec, Žup. vas 12, 67. PLANINŠEK Franc, kmet, Pleterje 22 13. KRAJEVNA SKUPNOST MAJŠPERK 68. IVANČIČ Stanko, kmet, Medvedce 8, 69. KOROŠEC Martin, kmet, Lešje 27, 70. LAMPRET Ludvik, krojač, Breg 30, Majšperk, 71. MARKOVIČ Živadin, ključavničar, Majšperk, Breg 12, 72. OBREHT Milan, uslužbenec, Koritno 2, 73. PREDAN Borut, predm. učitelj, Majšperk 9, 74. PRISTOVNIK Dušan, uslužbenec, Majšperk 11/a, 75. PLANINC Anton, avtoprevoznik, Majšperk 10, 76. RAKOVEC Jože, učitelj, Majšperk, Breg 35, (za mlad. sodstvo) 77. SAGADIN Maks, tekst, tehnik, Breg 35, 78. SAŠE Vili, strojni ključavničar, Breg 10, 79. SMOLEJ Ivan, učitelj, Majšperk n. h. (za mlad. sodstvo) 80. ŠIREC Franc, ključavničar, Majšperk 35 14. KRAJEVNA SKUPNOST MARKOVCI 81. BEZJAK Konrad, kmet, Markovci 61, 82. CRE3NIK Anton, kmet, Borovci 23, 83. FEGUŠ Daniela, učiteljica, Markovci (za mlad. sodstvo) 84. KODRIČ Franc, trgov, poslovodja, Zabovci n. h. 85. KOLEDNIK Janez, kmet, Stojnci 9, 86. NOVOSEL Anton, avtomehanik, Stojnci 141/a, 87. RAJTMAJER Terezija, delavka, Bukovci 163, 88. SIMONIČ Jurij, delavec, Zabovci 33, 89. SOLINA Alojz, učitelj, Markovci 31 (za mlad. sodstvo) 90. SOLINA Ivanka, učiteljica, Markovci 31 15. KRAJEVNA SKUPNOST PODLEHNIK 91. KUPClC Edi, kmetijski tehnik, Podlehnik 22/a, 92. MLAKAR Rozalija, gospodinja, Zakl 4/a, 93. MERC Anica, kmet. tehnik, Kozminci 12, 94. VERK Radovan, ravnatelj šole Podlehnik, Gruškovje 109 (za mlad. , sodstvo) 16. KRAJEVNA SKUPNOST POLENŠAK 95. FLORJANČIČ Ivan, kmet, Lasigovci 13, 96. KOVAClC Ivan, matičar, Polenšak 44/a, 97. VIČAR Janko, kmet, Strejaci 8 17. KRAJEVNA SKUPNOST PTUJSKA GORA 98. GAJŠT Anica, gospodinja. Podleže, 99. KRAPEŽ Albert, krojač, Ptujska gora 8, 100. PURG Ivan, ključavničar, Stogovci 44, 101. STRAŠEK Anton, delavec, Ptujska gora 19, 18. KRAJEVNA SKUPNOST ROGOZNICA 102. BENKOVIČ Tomislav, st. upokojenec, Rogoznica 42, 103. HORVAT Anton, delavec, Kicar 26, 104. KAUCEVlC Jože, st. upokojenec, Nova vas št. 71, 105. LAČEN Štefka, gospodinja, Nova vas pri Ptuju 20, 106. PETROVIČ Franc, bančni uslužbenec, Podvinci 59 19. KRAJEVNA SKUPNOST STOPERCE 107. JERIC Vinko, kmet, Sveča 5, 108. TACIGA Feliks, delavec, Stoperce 9, 109. VTlC Franc, upokojenec, Dol pri Stopercah 5 20. KRAJEVNA SKUPNOST TRNOVSKA VAS 110. GROSEK Franc, kmet, Trnovska vas, 111. VRŠIČ Franc, vodovod, inštalater, Trnovska vas 9, 112. VURCER Karel, učitelj, Trnovska vas 44/a (za mlad. sodstvo) 21. KRAJEVNA SKUPNOST VIDEM PRI PTUJU 113. DREVENŠEK Franc, vodja avtoparka, Pobrežje 96, 114. GALUN Friderik, delavec, Videm 53, 115. JERENKO Jože, zidar, Barislavci 1, 116. KIRBIŠ Ivan, delavec, Vareja 4, 117. KOLEDNIK Jože, upokojenec, Barislavci 21, 118. SODEC Ignac, kmet, Pobrežje 136, 119. ŠIMENKO Fric, delavec, Pobrežje 65 22. KRAJEVNA SKUPNOST VITOMARCI 120. KOSTANJEVEC Janez, kmet, Gibina 26, 121. PLOJ Ferdo, delavec, Drbetinci 4, 122. TOMAŽIČ Jože, dipl. vet., Drbetinci 4/a, 123. TOŠ Franc, delavec-šofer, Vitomarci 40/a 23. KRAJEVNA SKUPNOST ZAVRČ 124. KOKOT Anton, kmet, Hrastovec 4, 125. MURKOVlC Tomaž, kmet, Zavrč 6, 126. PRAVDlC Franc, kmet, Hrastovec 7, 127. PUNGRAClC Ivan, upokojenec, Turški vrh 14, 128. ROPlC Franc, kmet, Gorenjski vrh 14, 129. TEŽAK Ivan, kmet, Turški vrh 51 24. KRAJEVNA SKUPNOST ŽETALE 130. LETONJA Stanko, kmet, Žetale 87, 131. PLIBERŠEK Valter, učitelj, Žetale 13, 132. STOJNŠEK Franc, kmet, Nadole 12, 133. ZAJŠEK Alojz, kmet. Dobrina 69 25. KRAJEVNA SKUPNOST PTUJ 134. CEBEK Vinko, avtomehanik, Ormoška 1, 135. CUCEK Milan, ref. za kadre OS, Ptuj, Natašina pot 1, 136. FABJAN Stane, upokoj.. Mariborska 11, 137. FAJFARIČ Anton, kleparski mojster, Ptuj, Bratov Reš 14, 138. GLATZ Aleksander, uslužbenec, Rogozniška 2, 139. GLUSlČ Dominik, upokojenec, Stuki 9, 140. HORVAT Konrad, šef avtoparka, Ptuj, Poljska c. 15, 141. JANŠA Ivan, mehanik, Na pristanu 6, 142. KOLARIČ Franjo, uslužbenec, Ptuj, Ormoška 1, 143. KOZEL Edi, požar, inšpektor, Ptuj, CM drev. 7, 144. LORGER Anton, profesor, Kramb. pot 2, (za mlad. sodstvo) 145. MEGLIČ Janko, krojaški mojster, Budina 31, 146. MESARIČ Marjan, šef avtoparka, Rogaška 2, 147. MAJCEN TonCka, upokojenka, Selška c. 5, 148. MUHIČ Jože, upokojenec, ŽnidariCevo nabr. 6, 149. PIRŠ Herbert, upokojenec, Trstenjakova 5, 150. PIRŠ Irma, gospodinja, Ptuj, Trstenjakova 5, 151. RITONJA Rozina, upokojenka, Ptuj, ZavrSeva 12, 152. RIŽNAR Franc, upokoj., Ormoška 9, 153. ŠPRAH Franc, avtomehanik, GregorCiSev drev. 9, 154. TOMANIČ Viktor, direktor, Rajšpova 10, 155. VAUPOTIČ Franc, upokoj., Krčevina 3, 156. VIDOVIČ Ožbalt, uslužbenec, Čufarjeva 11, 157. VOGRINEC Janko, upokojenec, Vedova 9, 158. VRBNJAK Jože, upokojenec, Orešje 1, 159. VRTIČ Štefan, upokojenec, Stuki pri Ptuju, 160. ZEMLJAK Milica, upokojenka, Ptuj, Škrabarjeva 1. 3. Mandatna doba izvoljenih sodnikov porotnikov traja dve leti t. i od 1. oktobra 1975 do 1. oktobra 1977. 4. Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormoi in Ptuj. številka: 74-1/65-1/4 Ptuj, dne 30. septembra 1975 Podpredsednik Skupščine občine Ptuj ^ OtonPoličl. r. 130j 131. 132. Na podlagi 32. člena temeljnega zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SFRJ št. 15-299/65) in na podlagi 24 točke 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj šš. 5-45/74), je Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1975 sprejela SKLEP o razrešitvi občinskega javnega pravobranilca v Ptuju 1. Liljana FRIEDL, roj. 17. marca 1935 v Ljubljani, diplomirana pravnica, stanujoča v Ptuju, Kajuhova 5. se razreši dolžnosti občinskega javnega pravobranilca v Ptuju s 30. septembrom 1975. 2. Ta sklep začne veljati 30. septembra 1975, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep Skupščine občine Ptuj št. 111-128/62-1/3 z dne 22. februarja 1973. Številka: 111-146/75-1/4 V Ptuju, dne 30. septembra 1975 Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton Polič 1. r. Na podlagi 9. člena ter ob analogni uporabi 32. člena temeljnega zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SFRJ št. 15 - 299/65) in 24. točke 243. člena statuta občine Ptuj .(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5-45/74), je Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopohtičnega zbora dne 30. septembra 1975 sprejela SKLEP o imenovanju občindc ega javnega pravobranilca v Ptuju Vida VIDOVIČ, roj. 13. marca 1938 v Ptuju, diplomirana pravnica, stanujoča v Ptuju, Ciril Metodov drev. 19 se imenuje za občinskega javnega pravobranilca v Ptuju. 2. Mandatna doba imenovane pravobranilke traja osem let, t. j. do 1. oktobra 1983. ta sklep začne veljati 1. oktobra 1975, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 111-161/75-1/4 Ptuj, dne 30. septembra 1975 Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton Polič 1. r. Na podlagi 12. člena zakona o spremembi i" dopolnitvi zakona o osnovni šoli (Uradni lis* SRS, št. 14-108/69), 35. in 36. člena statub Osnovne šole Bratov STRAFELA Markovci pri Ptuju ter 25. točki 243. člena statuta občin6 Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št 5-45/74), je Skupščina občine Ptuj na seji z bor6 združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno političnega zbora, dne 30. septembra 1975 sprejela SKLEP o razrešitvi dosedanjega ravnatelja in 0 imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Osnovne šole Bratov STRAFELA Matk ovci pri Ptuju Gvido ČEPIN, učitelj, rojen 31. avgusta 1925 v Kalcah, stanujoč v Markovcih, se razreši dolžnosti ravnatelja Osnovne šole Markovci pri Ptuju z 31. avgustom 1975. 2. Silva KOLARIČ, učiteljica, rojena 18' oktobra 1929 v Ptuju, stanujoča v Markovcih 33t| se imenuje za vršilca dolžnosti ravnatelja Osnovne šok Bratov STRAFELA. Imenovanje vršilca dolžnosti ravnatelja navedenega v prejšnjem odstavku velja od L septembra 1975 dalje do imenovanja novega ravnatelja te šole na podlagi razpisa. 3. Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 110-3/72-1/4 Ptuj, dne 30. septembra 1975 Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton Polič 1.r. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma dvakrat mesečno, in to v četrtek. Cena posameznega izvoda 1 dinar. Naročniki Tednika ga prejemaj? brezplačno. Izdajatelj redakcija Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik MARICA FAJT. Sedež uredništva Ptuj' Srbski trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje ..Mariborski tisk“, Svetozarevska 14, Maribor.