Reakcionarji. Da živimo v dobi reakcionarstva v Avstriji vobče, je znano, saj ni že skoraj dne, ko bi ne slišali o izdatnib naredbah v nazadojaškem duhu; posebe pa še na Slovenskem in specialno na Kranjskem, kjer je zadnji čas zavladala črna internacionala posebno nad šolstvom in predvsem nad ljudskim šolstTom. Ne glede na strastne napade, ki jih prinaša dannadan najpoštenejši list na Slovenskem izpod peres blagoslovljenih in le deloma blagoslovljenih prstov še Bnikdar kaznovanih urednikov-1, izpregovoriti hočemo le o šolstvu kot takem in pokazati svetu, da so ravno ti, ki vpijejo in se rote, kaki prijatelji napredka in obče blaginje so, največji nasprotniki tega. Ne rečemo, da ni vmes mož, ki so res vneti za napredek, a ti so redki in, kakor se kaže, brez moči. Obče znano je, da je napredek in s tem v zvezi blaginja posameznih narodov, držav, dežel, krajev in okrajev zavisen pred vsem od kulturnega napredka temeljem dušerne izobrazbe. In ta zopet zavisi od urejenega šolstva, bodisi od najvišje do najnižje kategorije, od ljudskega šolstva, zakaj le potom tega je mogoča izobrazba širših proletarskih mas in kmetiškega ljudstva. Srečni, bogati, četudi majhni narodi se predvsein ponašajo z dobro urejenim ljudskim šolstvom in ne prikrivajo tega, da se imajo za svojo srečo in bogastvo zahvaliti le šoli. Brez pouka, brez šole ni napredka, ni blaginje, ker se ne more konkurirati z na- prednejšim, duševno bolj razvitim in zato za gospodarstvo sposobnejšim narodom. Pri nas ne moremo še biti ponosni na svoje šolstvo, zakaj to še dolgo ne bo senca tega, kar bi moralo biti, in sicer zaradi premalo šol. So kraji, kjer je še na sto otrok brez pouka. Zopet so kraji, kjer ima po sto in več otrok malce kake zasilne šole dvakrat na teden. Ia zopet druge šole so prenapolnjene, v pretesnih prostorih itd. Le malo je v naši deželi res pravih šol, kjer vladajo normalne razmere ia 80 možni potrebni uspehi. In dokler bo tako, ne bo bolje, in najsi najnovejši psevdoprijatelji ljudskega šolstva skličejo še toliko sbodor v kako Škofjo Loko ia naj magari uniformirajo vse svoje zavedne in nezavedne pristaše in drže še tako poučna socialna predavanja, ne bo boljše in pojdemo rakovo pot. Predvsem je treba, kar smo že češče poudarjali, dati nek temelj obči naobrazbi. In to ni drugače mogoče, kakor potom ljudske in to dobro urejene ljudske šole z normalnimi razmerami. Eako se mora človek učiti višje matematike, če ne zna naštevanke in nima temeljnih pojmov iz ljudske šole. In z odkritim yizirjem vržemo vam v obraz očitanje, da ste vi največji nasprotniki šole — reakcionarji v pravem pomenu besede. Kakor prej omenjeno, treba že veliko in veliko, da se bo moglo meriti naše šolstvo z onim v naprednejših kronovinah. Nas, ki poznamo dobro naše šolske razmere, ne zadene nobena krivda, konstatiramo tu javno, da je naše Ijudsko šolstvo v administrativnem oziru še silno pomanjkljivo in bo treba še par sto razredov, če bočemo, da bo vsaj splošno popolnjeno. Ta nedostatek je dobro znan tudi centralni vladi na Dunaju. In ta vlada leto za letom daje v tem oziru klofute s predbaeivaDJem, da je kranjsko ljudsko šolstvo vsestransko pomanjkljivo. Pa tedaj se vzdigne iz vaše srede mož in to odločno zanika in dokazuje, kako so za šolo vneti in koliko zanjo store. Dalje. Znano je, da so kraji, kjer je treba novih šol, ali že obstoječe razširiti in to v najzanesljivejših vaših krajib, a ljudstvo 7 svoji kratkovidnosti se temu upre. In kje ima najboljše pomagače in podpihoyalce ? V vas. Namesto da bi tako ljudstvo poučili, pomirili ia mu razložili pomen šole; mu povedali, da je dobro urejena šola pra^i blagoslov za dotični kraj; saj 7am nobeden ne jemlje vašega duševnega prepričanja, ga bujskate, da šole ali ni treba, ali da že taka zadostuje. Še več. So pa kraji, kjer je ljudstvo samo prišlo do tega in zahteva šolo. Namesto, da bi takemu ljudst?u šli blagohotno na roko, ga ovirate in vso stvar zadržujete. To nam izpričuje Mulja^a. Kaj bi še naprej navajali razne primere in potrdila, saj zadostujejo besede samega voditelja dr. Šušteršiča, ki se je izrazil pri neki seji, menda 7 dež. šol. s^eta ni dolgo temu, in sicer: BMi ne dovolimo nobenega razreda in nobenega učiteljskega mesta vež." To zadostuje ia je najklasičneja priža, kakšni prijatelji šolstva so. In naj prinaša BSlo7enee" še take statistične podatke o Ijudski izobrazbi 7 klerikalnih državah, vzemimo Belgijo, in naj še toliko ypijejo in pišejo o strokoyni izobrazbi ter kmetiškib šolah, o socialnih in prometnih kurzih, dotlej, dokler bodo za^zemali napram ljudski šoli tako reakcionamo stališče — oni že vedo, zakaj — in nasproto^ali s tako 7ehemenco raz^ijanju ljudskega šolst^a, niso druzega ko reakcionarji.