p. 'II ©■> »S n B» O BK.®S3ISSBHfflH L K T O 1931 — SIGV1LKA 2. Kristus in za V on Slišali ste, da se starim reklo: N'e prežestvujl .Jaz vam pa po-Vem: vsak, ki ženo pogleda s poželenjem, je že z njo preše-stoval v svojem srcu. ('<• pn te tvoje desno oko po-hfl'3a, izderi ga In vrzi od sebe! !!oltše je, da greš z enim očesom v življenje, kako)' pa z dvema v pogubljenje. I ti če te tvoj« roka pohujšu, odsekaj jo in vrzi od sebe. Boljše je, da greš z eno roko v življenje, kakor pa 7. obema v pogubljenje. Tudi je bilo rečeno: Kdor j-de košček sveta, kjer se naseli, ljubeznivo, razumno, delavno ženo in cvetočo kopico otrok, tedaj šele spozna, kaj se nravi biti človek. Trajni mir se naseli vanj in vsa njegova dotedaj razgibana notranjost se ustali. Bog pa tudi ve, zakaj je družino za aroval z nočno ograjo šeste bržje zapovedi. S tem Bog ni postavil tvoje družine samo v tvoje, ampak še prav posebno v svoje varstvo. V starih časih je imel mož nravico, ubiti tistega, ki se je vtihotapil v njegovo družino in jo je hotel razdreti. Pa kdo bi se upal posluževati se te pravice, če na njemu samemu družina ni nekaj svetega? S svejo zapovedjo pa je Bog družino postavil pod varstvo vesti in je označil prelom zakonske zvestobe ne le kot zločin proti družini bližnjega, ampak kot zločin napram Bogu samemu. Pa vpraša morebiti kdo, ali je sploh mogoče zoperstaviti se nagonom, ki človeka vlečejo z vso močjo v vživanje? Ali pa je strah pred božjo kaznijo in pred sramoto dovolj močan, da obvaruje človeka pred prestopki? Vsi vemo, da ne in tudi Bog sam to trdi. Kjer je poželenje v človeku tako močno, da človeka obvlada, tam se čuti božja zapoved kot veriga in vsaka prilika je človeku dobrodošla, da se te verige oprosti. Človek, ki je ves prevzet teh in takih misli, niti razumeti ne more, kako morejo živeti ljudje čisto zdržno. Zato pa more priti tako potrebna ozdravitev družine le iz plemenitega razumevanja, le iz spoštovanja do žene, iz spoštovanja do samega sebe, le iz plemenitega mišljenja, iz junaškega moškega hotenja. Le iz čistega in plemenitega srca more rasti čistost. Zato pa gre, ko hočemo družino dvigniti, v prvi vrsti za to, da oplemenitimo notranjost in izrujemo iz nje vse nečisto poželenje in če bi nas tudi bolelo tako, kakor, če si izrujemo oko, ali odsekamo roko: tako pa se zbudi močno moško hotenje. K temu pa je treba, da si postavi današnji moški svet v dušo čisto, lepo, plemenito sliko žene in družine. Marijo, božjo Mater radi častimo. Koliko lepih Marijinih pesmi znamo! Ali smo že kdaj mislili na to, kaj se prav za prav nravi Marijo častiti? S j to ne pomeni nrav za prav nič drugega kot častiti naj^lemenitejšo in najsvetejšo ženo. Saj je Marija vzor žene novega zakona, ker združuje v sebi najlepši vzor devištva in krščanskega materinstva, kakor n^j bi bila oba vtelešena v vsaki ženi. S?j je b'!a Marija uboga žena, preprosti otrok svojega ljudstva. Njo častiti se pravi nositi v sebi ideal, najlepšo sliko najboljše žene. Kdor Marijo iz srca časti in ne misli samo, da je Marijino češčenje nekako »zavarovanje« za večno življenje, ta postane prav in resnično plemenit. In če pogledamo v vsakdanje življenje, kateri možje so v resnici čisti,, bomo videli da tisti, ki v svojem srcu nosijo sliko svoje matere, ki jo spoštujejo in ljubijo. Ne zaradi njene moderne obleke, ne zaradi bogatega nakita, ne zaradi njene učenosti, ampak zaradi njenih tihih žrtev, njene neizčrpne ljubezni in skrbi za vse;, ki so ji izročeni. Pa tudi oni mlade<-niči in možje, ki svoje sestre čislajoo in ljubijo, ker so marljive, zveste in plemenite in so jih take videli rasti in doraščati ob strani svoje matere. Vsi pa lahko vidimo, da nam je v tem oziru treba še temeljite vgoje, bodisi za moške, bodisi za ženske družinske člane. Vsem nam je namreč potrebno prepričanje, da je družina kraljestvo v malem, v katerem sta mož in žena zrastla v resnično in živo enoto, v katerem se oba trudita z delom v prid lastni družini in splcšnosti ustvariti tisto socialno zajednico, ki bo otrokom in otrok otrokom v blagoslov. To pa bo le tedaj, če se zakon in družina povrneta v tiste idealne razmere nazaj, ko je bila družina še sveta in smo delovanje v njej imeli za ustvarjajoče božje delo. Ko so še vsepovsod veljale božje zapovedi in je imela božja beseda »Ne smeš ...!« še svojo polno moč. Vedeti namreč moramo, da nam božje zapovedi niso dane v breme, ampak v naše časno in večno dobro. • Bel kruh Kaj nam mari bel kruh, saj ga nimamo; še za črnega gre včasih trda. — Tako se bo marsikdo razhudil, ko bo bral gorenji naslov. Jaz pa pravim: Blagor vam, ako nosite v domač mlin domače žito, da vam ga zmelje domač mlinar »na črno«! Blagor družini, kjer peče gospodinja iz take mcke vsakdanji kruh! Obžalovati pa moramo, da se z raznimi drugimi škodljivimi novo-tarijami pod pretvezo kulturnega napredka, širijo po kmetih tudi glede kruha silno slabe navade, ali bolje rečeno — razvade. Dandanes je že redka kelick j večja vas, kjer bi ne imeli peka. Če ga pa ni, pa vozi v vas svoje izdelke pek iz bližnjega trga ali mesteca. Ljudje pa segajo po svežih žemljih, belih štrucah, nekateri celo po žemljicah, kifelcih ali po drugih pekovskih izdelkih. Koliko je dandanes že po kmetih hiš, kjer jedo tak pekovski kruh, čeprav niti pol toliko ne zaleže kakor domač, dasi je dvakrat dražji. Prav tako je po kmetih že mnogo, vsaj premožnejših hiš, kjer sploh ne marajo domače moke, tudi če je »na belo« narejena, ker menijo, da je kruh iz nje prečrn, preoster. Rajši kupujejo najdražjo belo moko, samo da je kruh bel. Pa se boste morebiti zopet hudo-vali, češ da zato tako pišemo, ker kme-'tu ne privoščimo belega kruha. V nekem oziru imate prav. Kaj boljšega, tečnejšega, za ohranjenje telesnih moči in za zdravje prikladnejšega mu privoščimo nego je bel kruh. Kdor še ne ve, naj si sedaj zapomni, da ima popolno hranilno vrednost le tista moka, ki je is celega žitnega zrnja, ki ima v sebi torej vse snovi, ki so v žitnem zrnju. Čimbolj pa je presejana, da se odstranijo iz nje zlasti vse tiste zunanje plasti, ki oklepajo jedro in pa klica, tem manj je vredna, pa če je še tako bela. Nekatere za življenje nujno potrebne snovi in skrivnostne sile, ki jih je narava nasnovala v žitu, namreč niso v notranjosti, v jedru žitnega zrna, amp?k v plasti, med zunanjimi kcžicami in jedrom. Način, kakor dandanes v velikih mlinih me-ljejo žito, je pa tak, da se izrabi zh moko izveiine le notranje jedro, vse zun^rje plasti pa ostanejo na sitih in gredo največ v ctrebe. Zato pa je "kruh iz t?ke. rekel bi »do mrtvega« zmlete in neštetokrat presejane bele mol^e pena, ki ji manjkajo najvažnejše snovi (vitamini in rudninske snovi). Prav zato pa tak kruh. zlasti delavnemu človeku nele nič ne zaleže, ampak je poleg tega tudi kaj slab pospeševavec zdravja, ker lahko oo-vzroča, če bi ga uživali redno in obilo, marsikatero motu j o in obolerje. Mi jemo nrazno reno, zato ker je bela in se čuti v ustih prijatno me1 ka in rahla ter rada oolzi po grlu. Pr~šičem pa dajemo vitamine in druge važne snovi, ki ostanejo v otrebih. Sedaj pa razumete zakaj blagru-jemo družino, kjer uživajo kruh iz domače pravilno napravljene mcke in obžalujemo vse tiste zaslenljence, ki mislijo, da je bel kruh višek dobrote. Dokler bo jedel kmet kruh iz naravno pripravljene moke bo trden in bo lahko vztrajno opravljal najtežje posle. Z belim, zlasti s pekovskim kruhom ima pa trojno zgubo: 1. je mnogo dražji, 2. mnogo manj zaleže in ne pospešuje delazmožnosti in 8. tudi zdravju ni tako prikladen kakor domači kruh. To pa ne velja samo za kmeta?, ampak za vsakogar. Tudi meščanu, aH pa recimo gospodi bi v marsikaterem oziru jako koristilo, ko bi manj cenila bel kruh in zahtevala kruh iz polnovredne moke, kakoršne pa žal ne izdelujejo naši velemlini. Tudi glede tega bi bila temeljita preuredba nujno potrebna, da ne bi jemali tako važnemu živilu kakor je žito, za življenje in zdravje nujno potrebnih snovi, ter jih dajali živalim, človeku pa nudili prazen škrob — vse zaradi tega, da se pasejo oči in zadovolji pokvarjen okus. ft. Ii. Snažen5« madežev Obleka, ki je polna madežev, je neokusna in navadno znak nepazljivosti, površnosti ter zanikrnosti. Vrhu tega pa je madeže večinoma težko odstraniti in obleka se pri tem lahko bolj ali manj pokvari. Pred vsem moramo paziti, da obleke sploh ne za-mažemo, in sicer s tem, da smo vedno delu in priliki primerno oblečeni. Predpasnik ni nikoli sramota, temveč nujna potreba, čo hočemo varovati obleko. Kadar pa smo oblečeni praznično, pa bodimo temu primerno previdni in pazljivi. Že zaradi majhne neprevidnosti uničimo dostikrat deloma ali pa tudi popolnoma dragoceno oblačilo. Višek zanikernosti pa jo, če madežev ne skušamo odstraniti sproti, ampak jih kar pustimo na oblačilu. Čim starejši je namreč madež, tem težje ga odstranimo. Zato osnažimo vsak madež takoj ali vsaj čimpreje! To pa včasih ni lahka naloga in zahteva vsaj nekoliko vaje, pazljivosti, pa tudi potrpljenja. Posebno težko Je odstranjevanje tedaj, kadar nam ni znan izvor madeža. V splošnem je za to delo dobro, da vemo tole: Vsak madež skušajmo odstraniti naj prvo z mlačno vodo in milom in šele potem, če to ne pomaga, upo-rabljajmo druga učinkovitejša sredstva. Če se nam polije črnilo, barva ali mast, si prvi trenutek pomagamo s pivnikom. Madežev ne smemo drgniti. Kadar uporabljamo sredstvo, ki ne učinkuje takoj, tedaj ne obupajmo, ampak nadaljujmo s snažen jem: potrpežljivost je tu velikega pomena Kadar snažimo z jedkimi (ostrimi) sredstvi, tedaj jih nanesimo na blago le s pomočjo vate ali platnene krpice. Snovi (kemikalije), ki ne izhlape takoj moramo izprati z veliko množino vode. Pri snaženju z bencinom moramo podložiti pod mesto, kjer snažimo, razne snovi, ki vsrkavajo bencin. Take snovi so glina,, kreda pivnik itd. Ako kupimo v lekarni ali drogerlji sredstvo za odstranjevanje madežev, tedaj ga najprvo preisku-simo glede učinka na blago in barvo. To napravimo na koščku istega blaga kot je obleka, če pa nimamo nobene krpice, pa na kakšnem na zunaj nevidnem delu oblačila (n. pr. na notranji strani, na obrnjenem ovratniku itd.). Različni madeži zahtevajo različna sredstva, da jih odstranijo, zato ni možno, da bi imeli le eno splošno sredstvo za vse vrste madežev. Najobičajnejši madeži so: Mastni madeži. Včasih jih odstranimo, če jih po-tresemo gosto z apnenčevim ura bom in položimo nanje vroč likalnik. Če je treba, ponovimo to večkrat. Isti uspeli dosežemo tudi z nastrgano kredo aH z ilovico v prahu, katero natrešerno na madež in pod njega, pokrijemo s. pivniki in polikamo. Mastne madeže "odstranimo tudi z zmesjo bencina in igane magnezija takole: V majhni posodici zmešamo bencin in žgano ina^-nezijo, da dobimo nekakšno kašo, s katero namažemo madež na debelo in pustimo, da se posuši. Suho skilu čimo in čc treba tudi izplakn^mo. Podobni so madeži mesnega toka in omak. Pod vplivom vročo vodo k> se bolj vjedo v tkanino (kakor madeži krvi), zato jih namočimo v mlačno vodo in oeinažinio kakor mastne madeže. M a d e ž i od kolo m a ?. a. Tak madež namažemo najprvo s sirovim maslom, ki ga čez nekaj časa zopet ostrgamo proč. Nadalje pa snažilko h trpentinom ali pa na i*ti način kakor mastne madeže, Madeže, ki »o nastali od mastnih hi potnih rok, odpravimo /. mešanico 15 g belega čistega mila, 100 g etra, 60 g salmijaka in 1 1 vode, ter izplak-nemo (izperemo) v mlačni vodi. Posebno učinkovita je zmes iz 80 g bo-raksa v prahu, ki ga stopimo v pol steklenice vrele vode. Prod uporabo to mešanico dobro stresemo in uporabljamo pri tem čisto krpo in krtačo. Madeži od slearina (sveč). Madež položimo med dva pivnika in pote-zamo čez s toplini likalnikom in premikamo pivnik, dokler madež ne izgine. Madeži od l a n e n e g a olja. Zoper te madeže uporabljamo organska topila kakor acetov, bencin. Madeži od oljnatih bar v. Te odstranimo najprvo s terpen-tinom, potem pa z mlačno vodo. (Dalje prih.) S. H. Dr. A. Breceij: Protln ali putika Oblike protiuu Niiiiiavaduejša oblik« te bolezni je j»ro-tinov napad. Časih se putika naznanja > rbenjcm ali pečenjem v podplatih ali lahnem krču v nieeah — star Rimljan je označil te predznake z izrazom /šepet putike — navadno, pa napadi; svojo žrtev sredi noti. Bolnika zdrami iz najboljšega spanja huda Jjuča bolečina v katerem sklepu, največkrat v palcu na nogi ali katerem drugem manjšin oklepu. Bolečina se stopnjuje, napadeni sklep je sili) občutljiv, celo posteljna odeja poviroču muke z golim dotikom. Proti jutru a bol poleže, bolnik zadremlje. Podnevi je >t;injt >:nosn6. napadeni sklep je močno zn-brekel in višnjevo zardel, ta nekako vijol-(Vtii oteklina bo- kaže tudi v obližju sklepu. Uibitiije je kajpada hudo boleče. Proti vetrni m' iHileoinn oouovi. v«*ih oboli ie ka- teri drugi sklep, proti jutru napad pojenju. To se ponavlja nekaj dni, napadi se omilju-jejo In prenehajo. Tudi oteklina polagoma splahne, gibanje, ki je izprva še boleče, se omogoča v člmdalje vlSjl meri, čez nekaj tednov ali mesecev je sklep tako uporaben, kakor ie bil pred napadom. V zgodovini je omenjena redkost, ua je mož putikar dosegel n;; starogrških olimpijskih igrah zmago v teku! Kedkokdaj ostane bolezen pri enem samem napadu. Ker se Je malokdo zna ali Uefif ali more odtegniti vsem kvarnim vplivom, ki povzročajo putiko, se pratinovi napadi zelo radi ponavljajo, po enkrat, dvakrat ali celo štirikrat ua leto. Pri pogostnih napadih se napadeni sklepi ne morejo več (.pomoči, okorevajo stalno in se spačljo v nerodne oblike. Prej ali slej se pojavijo v sklepih ali ob njih, časih tudi v sosednjih ldtah (v njih sluznih mešičkih) protinove (/rt-e, ki vsebujejo sečnokisle soli. Manjše grčice se uapravljajo celo na oddaljenih mestih, posebno rade na hrustančustih delih telesa (uhelj, nos, grlo). Značilna posebnost protina je, da napade skoraj vsakikrat sklep palca <>a nogi in za njim tudi druge manjše sklepe, časih nožni (ali skočili) sklep, sklepe prstov na nogi ali roki, bolj redkoma v zapestju ali kolenu ali komolcu. Pri navadnem protinu ostaja drobje, ki je za življenje važno in potrebno, dolgo časa neskvarjeno. To izkušnjo poznajo Angleži, ki imajo mnogo več te bolezni ko drugi omikani narodi. Ko napade putika koga na Angleškem, mu pridejo prijatelji čestitat, češ da putika pomeni dolgo življenje. Marsikatera putika, ki se je začela z akutnimi napadi, se preminja v kronično, kar je v zvezi z življenjskimi škodljivostmi bolnika, pri drugih se pa kronična putika nekako vtihotaplja v telo z zdržljivimi bolečinami, ki niso nikdar zelo hude, a tudi nikoli prav ne odnehajo, a vnetno otekanje napadenega sklepa se zdržno veča, protinove grče so pri tej vrsti putike zelo številne in velike. Kdor vidi takega putikarja. se čudi, kako more človek s tako skvarje-niml udi Se toliko gibati. Poleg teh dveh običajnih oblik putike. nagle in počasne, ki kvarita večidel xamo sklepe in druge gibalne naprave telesa, poznajo zdravniki še dolgo vrslu nenavadnih, neznačilnih (atipičnih) oblik. Omenjena je /e bila putika, nastala radi prvotne izkvai -jenosti obisti (počasna zastruplienja s svincem ali alkoholom). Pri tej obliki trpi tudi srce in /jIje (OtrSevanje je redna posledica); pojavljajo se razni kožni spuščaji, označeni r močnim srbenjem, tudi dušico ali astmo upravljalo nekateri učenjaki v zvezo s pro-tinom. Mnogo bolečih živčnih vnetij (nev-ralgije) gre ua lovaš putike, prav tako nekaj očesnih in ušesnih bolezni. To mneuje so opira na zdravniško izkušnjo, da protiproti-nasta sredstva pomagajo tudi proti tem boleznim. Preprečevanje in zdravljenje Glavne misli glede preprečevanja prodna so bile že omenjene, ob pičli in preprosti hrani ter z zadostnim gibanjem se izogne putiki tudi človek, ki izhaja od proti-nastih roditeljev. Človek s prirojeno naklonjenostjo k protinu naj se varuje nekih hra-niv, znanih radi svoje škodljivosti, ker vsebujejo snovi, ki se iz njih tvori v telesu sečna kislina v višji meri. V skupino za protin škodljivih hraniv spadajo skoraj vse mesnine, posebno pa drobje in zlasti bela jetra ali priželc; med rastlinskimi hranivi vsebujejo tovrstne škodljivosti sočivje (grah, fižol in posebno leča), posušene gobe in v ogromni množini kakao ter čokolada. Manj škodljivo je sveže meso, ki je pusto, možgani, kuretina; popolnoma neškodljiva so jajca, mleko in vsi mlečni izdelki, vse tolšče, žitna zrna, gomoljnice, zelenjava ter sadje. Ta vodila glede prehrane naj pozna in upošteva vsakdo, ki ga ogroža putika! Glede zdravljenja protina naj navedem poučno zgodbico, ki sem jo bral v stari zdravniški knjigi in jo povem vsakemu puti-kariu kot uvod k nadalinemu svetovanju. Ob Vzhodnem morju je živel v sredn'em veku duhovni gospod, ki ga je silno trla putika. V njegov dvorec so udrii morski roparji in ga oplenili in še nje^a samega odpeljali na samoten otoček, kjer je moral pasti — prešiče. Za hrano ni imel ujetnik nič drugega kakor n'e?ova čreda, želod, zelenjave in otrobe, tudi bivališče je bilo menda skupno. Kako se je počutil v teh razmerah udobnemu življenju vatani gospod, ni težko uganiti. In vendar trdi on sam ki je to zgodbo doživel in popisal, da mu Bog ni poslal v vsem živltanju več'e sreče od tistega ujetništva, zakaj v prašičjem bivališču in ob svinjski hrani je tekom mesecev popolnoma okreval in pustivši putiko roparjem, pobegnil domov vesel, da se je naučil zdravo živeti. Putikariu v napadu bolezni treba zdravil in mazil, ki mu bolečine olajšata in časih tudi napad skrčijo. Takih zdravil ie mnogo, fsak putikar že pozna tisto, ki je njemu laibolj primerno. Izven napada, ko treba odpravljati zastale bolezenske tvorbe, so v rabi mnoga umetna in naravna zdravila, ki naj v telesu raztapljata sečno kislino in telo izpirajo. Od nekdaj že slove v tem poUrledu mineralne vode za pitta, v naši domovini so take vode v Rogaški Slatini in v Radencih. Ugotovljen je in splošno priznan učinek na protinastega človeka radioaktivnih voda, ki jih je mnogo tudi v naših krajih. Kopanje v topli vodi je bolniku prijetno, na bolezen samo pa ugodno vpliva tista neznansko ten- ka snov, ki izhlapeva iz vrelca in ji pravijo radijeva emanaci a, ki je neko izžarevanje radija (najredkejše in najdražje prvine -- 1 kovine). Kako lahko iz*or s! mo sneq Kepe zmrznjenega snega uporabljamo namesto ledu za hlajenje jedil. Če pridemo domov z napol zmrznjenimi prsti, tedaj jih zdrgniino s snegom, preden gremo na toplo. Če pometemo s snegom tla iz mehkega lesa, n. pr. kuhinjska tla, postanejo zelo čista. Tudi perilo postane lepo belo, če ga sušimo na snegu. Sicer je izprva popolnoma trdo, potem se Da lepo zmehča in obeli. Snežnica je m lika voda in je za pranje mnogo boljša nego voda iz vodovoda. Preproge lepo osnažimo če jih ne-semo na sneg in jih s pravo stranjo drgnemo po snegu toliko časa, da je sneg popolnoma čist pod njimi. Š. H. snrt Premnogi, ki imajo pravico do življenja, do življenja niti ne pridejo. To so žrtve takoimenovane bele smrti«, otročiči zamorjeni še pired rojstvom, pretresljive priče, kako celo lastni starši življenja svojih otirok ne cenijo, nimajo za mar. K zdravniku, vernemu katoličanu, je prišla gospa in je tožila o veliki razburjenosti in vsesplošni oslabelosti. Zdravnik je v očeh in na cbrram potrte žene takoj spoznal, kaij ie vzrok njene bolezni. Rekel ji je: Vi ste bolj bolni na duši kakor na telesu. Vam more predvsem dnhovmik pomagat L« Iznenadena vsled teh besedi je s solzami v očeh prizmela, da je že šestkrat odpravila plod telesa in da radi tega sedaj nima miiru ne podnevi ne ponoči. Vedno vvidi šest majhnih otročičev pred sebojj in sliši, kako žalostno zdihujej« in jokajo!____j Pošljite naročn nof J • m I®«-)-. 9; O.IW Ci f^i IZ ®: I«I * Id i I i t* M. K.: Po'ževo hrepenenje Polž čepi na vejici, kremži se in solze 1 ije: šel bi v svet, na tuje — tja, kjer življenje klije! Hej, prodal bi bajto, grunt za denarcev mošnjo, smuk! — v kočijo, smuk! — odtod z dragoceno krošnjo. Kar po bliskavo bi šlo preko belih cest mimo bajnega razkošja daljnih velemest Frak, cilinder bi si kupil, svetle čeveljčke na škrip. Imenitno, hej, bilo bi tisti hip: Spet s kočijo, ves gosposki, bi pribahal se domov ... Jojme, od zavisti počil sosed zlobni bi njegov!-- Polž čepi na vejici, kremži se in bridko joče: čudo to se izpolniti noče mu in noče ... Grimm - M. K.: Pes In vrabec i. Je živel nekoč pes, ki ni imel skrbnega in usmiljenega gospodarja, nego je imel gospodarja, ki mu je namesto hrane največkrat brce dajal. Nekaj let je pes voljno trpel, ko pa je bilo trpljenja in nehvaležnosti le preveč, je pobegnil od gospodarja in se napotil v širni svet. Nekega dne ga je srečal na cesti vrabec in ga sočutno pobaral: »Ja, prijateljček, kaj pa je s teboj, da si tako žalosten?« Pes mu je odgovoril: »Kako bi ne bil žalosten, moj ljubi vrabec, kako bi ne bil, ko sem pa tako neizrečeno lačen, da komaj komaj še lazim po tej solzni dolini!« »Pojdi z menoj, prijateljček, pojdi z mencj! Bom že poskrbel, da se boš do sitega najedel.« In sta skupaj potovala dalje. 2. Dospela sta v neko mesto. Pred veliko mesarsko stojnico na trgu je vrabec obstal in svojemu dru-gu dejal: »Počakaj, prijateljček, počakaj, ti bom preskrbel kos mesa.« Ozrl se je okoli sebe, če ga kdo opazuje, ter jel nato s kljunčkom kljuvati v kos mesa. In je kljuval toliko časa, da je meso padlo na tla. Pes ga je bliskovito pograbil z zobmi, stekel z njim v varen kotiček in ga hlastno pojedel. »No, prijateljček, ali si zdaj sit?« ga je pobaral vrabec. »Mesa sem sit, moj ljubi vrabec, mesa — a kos kruha bi se mi zdaj močno prilegel.« »Tudi tega boš dobil, prijateljček, tudi tega. Pojdiva dalje!« In vrabec je vodil psa do druge stojnice, kjer so bile zemlje naprodaj. Jel je kljuvati s kljunčkom v kup že-melj in je kljuval vse dotlej, da sta dve zemlji padli na tla. In je tudi te pes z velikim tekom pohrustal. »No, ali si zdaj sit, prijateljček?« »Zdaj pa, zdaj, moj ljubi vrabec. Hola, zdaj si pa pojdiva malo mesto ogledat!« Ko sta si dodobra ogledala vse zanimivosti in lepoto mesta, sta nadaljevala pot. 3. Nedaleč zunaj mesta se je pes mahoma domislil, da je truden, strašno truden. In je dejal vrabcu: »Moj ljubi vrabec, zdaj bi pa rad malo zadremal.« »Le zaspančkaj, prijateljček, le! Jaz bom medtem na onemle drevesu sedel in kakšno lepo zapel. In je pes legel sredi ceste na tla in res kaj kmalu v globok sen za-tisnil oči. Takrat pa je, o Marija, privozil po cesti voz, v katerega so bili vpre-ženi trije konji. Voz je bil natovor-jen z dvema ogromnima sodoma žlahtnega vina. Ko je vrabec na drevesu videl, da se voznik noče ogniti spečemu psu, nego da vozi naravnost proti njemu, je prestrašen zakllcel: Hej hej, voznik, ne povozi mojega prijateljčka! Ako to storiš, bom naredil, da postaneš reven kot miš!' Voznik pa je sirovo zakričal: »Kaj boš ti sirota naredil...! In je počil z bičem in pognal konje naravnost čez psa; težko okovano kolo je šlo preko njega in ga pogazilo do smrti. V svetem srdu je Z8klical vrabec: • Neusmiljeni človek! Umoril si mojega prijateljčka — gorje ti! To zlobno dejanje boš poplačal s svojimi konji in s svojim tovorom! »Hahaha,«: se je nesramno '/arežal voznik, : kaj si vsega ne domisliš, potepin! Ti mi boš pa res škodoval, lil In je brezskrbno vozil dalje. Vrabec pa je brez besede zletel na voz, smuknil pod odejo, s katero sta bila pokrita soda z vinom in začel neslišno kljuvat? v sod. In je kljuval toliko časa, da je izkljuval v sodu luknjo, skozi katero je jelo vino ciir-koma teči na tla. Ko se je voznik obrnil, da bi pogledal, če je na vozu vse v redu — je bilo že prepozno: vino je bilo do zadnje kapljice izteklo.., -Ovbe, jaz siromak!:; je zastokal voznik in se prijel za glavo. »Počakaj, počakaj — boš še večji siromak postal! : mu je neizprosno dejal vrabec. Zletel je prvemu konju na glavo in mu izkljuval oči. Voznik je vzel v roko gorjačo in hotel 2 njo ubiti vrabca. Slednji pa je bil medtem jadrno odfrfotal s ko« njeve glave, in voznik je namesto vrabca zadel konja, ki je brez glasu padel na tla in poginil. Ovbe, jaz siromak! je znova za- i stokal voznik in se prijel za glavo. ■ Počakaj, počakaj — boš *e večji siromak postal! Na te besede je vrabec spet smuk-nil pod odejo in začel s kljunčkom j kljuvati drugi sod. Tudi iz tega je j vino kaj kmalu izteklo. Ovbe, jaz siromak! je za tarnal voznik, ko se je ozrl in zagledal novo škodo. »Počakaj, počakaj — boš še večji siromak postal!« je mrko dejal vrabec in zletel na glavo drugemu konju ter mu izkljuval oči. Voznik je vdrugič zamahnil :*. g r-jačo in zadel namesto vrabca drugega konja na glavo, da se je mahoma 3&a- ; valil po tleh in poginil. Ovbe, jaz siromak! je obupno kriknil voznik. Počakaj, počakaj — boš še večji siromak postal! je zagrozil vrabec in sedel na glavo tretjemu konju ter mu izkljuval oči. Voznik je vtretjič zamahnil z gorjačo in namesto vrabca ubil zadnjega konja. o »Ovbe, ovbe — jaz siromak! je grozno zatulil voznik. A neizprosnemu vrabcu še ni biilo kazni dovolj. S pretečim glasom se je poslovil od voznika: Počakaj, px>- ; čakaj — boš še večji siromak postali! . ; (Nadaljevanje.) Vsaka in tudi vsak si mora tod časa do časa Izprati lase. Ako to »izvršiš t navadno, trdo vodo, se bocdo las je sprijeli ko se posuše. Da I to preprečil, prilij vodi, v kateri izplia-kuješ lase nekoliko kisa, ali pa žlicco limoninega soka. Rečena jabolka so jako okusna i in zdrava. Še boljši okus pa dobijo, akko jim med tem ko se pečejo dodaš paar kapljic limoninega soka.