AVGUST 1952 Nabožni slovenski mesečnik Vnebovzeta - P.Odilo ofm., . 225 Praznik Marijin /pesem/- Limbarski . 226 Pisane cvetke - K. 227 Srednji Šmaren .. 228 Škof Sheen na TV - Priredil P.Inocenc ofm . 230 Neznanemu Bogu - Fr. Nikolaj ofm...232 Devica hvalevredna - P. MirŠek . 234 Zbogom, Marija Brezjanska! - M. Jakopič.236 Čebelica - Dr. Ivo Česnik.236 Dve sestri - Po Slomšku P. O. 238 Romarski zvonovi . 239 Vitez naše ljube Gospe - Prevaja p. Odilo. 242 Po kraljestvu križa .246 Pa jo je izkupil! . 248 Pri Mariji Pomagaj . 249 Lemontski odmevi . 250 Kramljanje na zapečku. 253 Urejajo in izdajajo SLOVENSKI FRANČIŠKANI v Združenih državah ameriških Glavni urednik - Editor: Fr. Martin Stepanich OFM Upravnik- Business Manager: Fr.CyrilShircelOFM * Naslov - Address: AVE MARIA, Box 608, Lemont, Illinois Telephone : Lemont 873 * Naročnina - Subscription rate: Za U.S.A. in Kanado $ 2.50 - Za inozemstvo $ 3.00 * Naročnina je Tvoj dar slovenskim fantom, ki se v lemontskem semenišču pripravljajo na duhovniški poklic. Naročnikov in dobrotnikov se lemontska frančiškanska družina spominja pri dnevnih molitvah, zlasti pri svetih mašah. ♦ Printed by AVE MARIA PRESS, Lemont, Illinois • Published once monthly - twice in October - by the Slovene Franciscan Fathers, Lemont, Illinois, in the interests of the Commissariat of the Holy Cross. Entered as second class matter at the post Office of Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at special rate of postage provided for In section 1103, act of October 3, 1917. - Authorized July 14, 1945. LETNIK 44. ar La avgust 1952, Vnebotecta raznik Marijinega vnebo¬ vzetja je za Marijo praznik najvišjega poveličanja. Ta dan se spominjamo in veselimo, da je Bog povišal enega iz¬ med nas - človeka : ko je Marijo tudi s telesom vzel k sebi v nebesa. Vemo in verujemo, da je pred Marijo Jezus sam s poveličanim telesom odšel v nebo. Toda On je bil Bog in človek, Marija pa samo človeški otrok, četudi je imela v božjem odrešilnem delu tako važno vlogo. Kako naj dopusti njen in božji Sin, da se v prah spremeni telo, iz katerega se je oblikovalo Njegovo najsvetejše telo? Da do sodnega dne ugasnejo in se razkroje oči, ki so Ga tako ljubeče gledale? Da razpa¬ dejo roke, ki so ga tako skrbno negovale, mu rezale kruh in vodile prve korake? Ne, vsak dober otrok, če bi le mogel, bi svojo mater vsega tega obvaroval in bi ji dal živeti do konca sveta. In Jezus je to storil: obudil je svojo Mater v novo življenje, jo vzel v nebesa, ji dal mesto poleg sebe ter jo kronal za Kraljico nebes in zemlje. To je vera in nauk svete Cerkve od prvih stoletij do danes. Pa je praznik Marijinega vnebovzetja tudi za nas praznik največjega pomena. Najprej je potrdilo naše vere v vstajenje mrtvih. O Jezusovem vstajenju je rekel sveti Pavel: “Če ni vstajenja od mrtvih, po¬ tem tudi Kristus ni vstal. Če pa Kristus ni vstal, je prazno naše oznanje¬ vanje, prazna tudi naša vera. . . ” Toda Kristus je vstal in v Kristusu bomo vsi oživeli. Marija pa je bila prva, ki je bila deležna te velike obljube, de¬ ležna na poseben način. To je izjema, toda za nas živo potrdilo vere, da bomo vstali tudi mi. Zakaj če je hotel in mogel Bog obuditi Marijo takoj po smrti, zakaj ne bi mogel in hotel ob sodnem dnevu obuditi vseh, kakor je obljubil ? ! Prav tako je praznik Marijinega vnebovzetja za nas tudi praznik ve¬ selega upanja. Ni samo Marija deležna časti in sreče - tudi nas čaka podobna sreča in čast, če bomo le v Kristusu “zaspali". Zato nam prav nihče ne more zameriti, če se na ta dan ne veselimo samo Marijine sreče, temveč mislimo pri tem tudi na svojo bodočo srečo ter odliko vstajenja in vnebovzetja. Cerkev sama nas ta dan priganja k veselju: “Radujmo se vsi v Gospodu. . . Njenega vnebovzetja se vesele.angeli. . . ” Še več! Marijino vnebovzetje nam ne odpira samo razgled v neke daljne zarje poveličanja ob koncu sveta. Tudi v sedanjost, v sredino naše¬ ga zemeljskega življenja nam sveti luč Marijinega vnebovzetja in nam °žarja vso našo življenjsko pot. Saj nas uči zdravega gledanja in 226 AVE MARIA prave vrednosti vsega posvetnega. Kristjan, ki veruje v vstajenje lastnega telesa in obenem v poveličanje vsega vesoljstva ob sodnem dnevu, ne more biti sovražnik sveta in vsega stvarstva. Vsako stvar zna prav ce¬ niti, vsako stvar spoštuje in jo uvršča v službo božjo. Ve, da kepa zlata ni vse, ve pa tudi, da ima vsaka stvar svoj pomen in svoje božje poslanstvo. Zato se kristjan resnično veseli vsakega napredka v tehniki, v kulturi. . . Vsega se pametno in z večnostnim gledanjem tudi poslužuje. Pri vsem na¬ predku sodeluje ter istočasno seveda vse usmerja proti nebu. Pa še bolj v osebno življenje nam sveti luč Marijinega vnebovzetja. Tu vidimo na živem zgledu, za kaj je določeno naše telo. Praznik nas uči pravega razmerja do lastnega telesa. Tudi naše borno, pa vendar tako uporno telo, čaka podobno poveličanje. Tudi naše telo je določeno, da bo na sodni dan dejano na desno stran. Zato kristjan svoje telo spoštuje in ga ima v časti. Ve, da je posvečeno po krstu in zato tempelj Svetega Duha. Ve, da se ta tempelj vedno bolj posvečuje z milostjo, predvsem s preje¬ manjem Rešnjega Telesa, ki je po besedah svetih očetov “zdravilo ne¬ smrtnosti”. Kristjan mora vedeti, da je sveto obhajilo poroštvo našega vstajenja. “Kdor je moje meso. . . ga bom obudil poslednji dan. "Toda spo¬ štovanje telesa še ni oboževanje! Kristjan ne postavlja telesa na prvo me¬ sto: duša šele napravi človeka za človeka. Tudi mora telo služiti duhu, biti mora zvesto v službi božji. Bog je poveličal Marijino telo, ker je bilo ve¬ dno "posoda duhovna". Tako bo tudi naše telo doseglo poveličanje le, če bo vselej tempelj Svetega Duha in živi tabernakelj božjega in Marijinega Sina Jezusa. P. Odilo OFM PRAZNIK MARIJIN Odprta je zlata zavesa, duhtijo nebeški vrtovi, prepevajo rajski duhovi, Marijo nesejo v nebesa . Pred njimi se zlivajo zarje, vse luči so v raju prižgane, cvetlice pa v šopke nabrane krasijo sionske oltarje. "Pozdravljena hčerka, nevesta!" sprejema jo Sveta Trojica. "Pozdravljena Mati, Devica!" odmeva z najvišjega mesta. O, hipi veselja in sreče! Z Marijo moj duh se raduje, pri Bogu zdaj Mati kraljuje, njen prestol se v zlatu leskeče. Sušite se solze pekoče, Marija bolezni ozdravlja, Marija nam prostor pripravlja v deželi, kjer nihče ne joče... Limbarski Avgust 1952. 227 /7/ CZsi sosedje so jo občudo¬ vali zaradi njene izredne ljubezni do cvetlic. Že prva pot iz postelje jo je vodila na vrtiček za hišo k pisanobarvnim ljubljenkam. Vsako je pobožala s svojim nežnim pogle¬ dom, za vsako se je posebej zani¬ mala in jo ljubeče zalivala. Prva pot zvečer, ko je prišla iz dela, je je bila na vrt, kjer se je mudila do mraka. Nič čudnega, da je bil ta njen prostorček za hišo kot en sam velik in čudovit šopek. Tudi na vsa¬ kem hišnem oknu je morala biti le¬ po negovana cvetka, ki se je ljubko smehljala na ulico in pozdravljala mimoidoče, kakor jih je tudi Mary sama, če je bila na vrtičku. Da, ta¬ ka je bila Miss Mary! Kaj čuda potem, da jo je tako jezilo in motilo, ko je gledala skozi okno vlaka, s katerim se je sleherni dan vozila na delo in zopet domov. Sama puščoba je bila ob progi. Tudi n jen vlak je vozil - kakor navadno pelje vsaka proga - po razkopanih, neobdelanih in zanemarjenih krajih. Ne, tega ni mogla več prenašati! Tudi ob njeni progi morajo rasti ro¬ že ! Morajo ! Morajo ! In kaj je napravila Miss Mary? Za nekoliko dolarjev je nakupila se¬ mena navadnih poljskih cvetlic. Ko Pisane cve/ie je tiste dni vlak dirjal iz mesta in v mesto, je Mary sedela pri odprtem oknu, četudi prepiha ni bila nič kaj vesela. Počasi je sipala pest za pestjo nakupljenega semena skozi okno, veter pa ga je razsejaval ob progi daleč naokrog. . . In v dobrem mesecu - kolikšna razlika! Zanemarjen breg ob progi je ozelenel in se razcvetel. Puščoba je izginila, da so potniki kar str¬ meli. Zdelo se jim je, kakor bi ne¬ vidna roka razgrnila vzdolž tračnic pisano cvetno preprogo. Po vseh vagonih vlaka je tekel pogovor o ču¬ doviti spremembi. Preje se je vsak potnik zatopil v svoj časopis, da si vsaj malo okrajša pusto vožnjo. Kdo bo gledal zanemarjen svet ob progi! In zdaj? Nikomur ni bilo do branja. Naslajali so se ob lepoti cvetoče o- kolice. Pogled jim je počival na iz¬ biri barv in cvetnih oblik ter jim je bil kakor oddih po delu v mrkih pi¬ sarnah in zatohlih delavnicah. Vlak ni več poznal kislih obrazov; iz vseh vagonov je odmeval smeh in prijazne besede. Miss Mary je vse to videla in slišala. Nihče ne bi mogel biti bolj vesel spremembe. Bilo ji je v veli¬ ko zadoščenje in dolarji, ki jih je potrošila za semena, so ji prinesli 228 AVE MARIA več užitka kot ne vem kako dragoce¬ no darilo. Popotniki seveda niso ve¬ deli, kdo jim je pripravil veselje in jim nastoril cvetja ob progi. Le ne¬ kaj prijateljic jo je videlo pri nje¬ nem skritem delu. + + + Vsi se vozimo v vlaku časa in življenja. Kolikokrat nas vodi ta vlak po puščobah neprijetnih ur in dni. Nič cvetlic veselja, prazničnega razpo¬ loženja, lepih besedi, smehljajev. . . Vse mrko, vse dolgočasno. In mi? Ti in jaz - sopotnika na tem vlaku? Kako majhne žrtve je treba, pa vsak izmed nas lahko spremeni to puščo¬ bo v cvetočo okolico, ki bo razve¬ seljevala vse druge, predvsem pa nas same. Kaj mislimo na to? Pri¬ jazna beseda, smehljajoči se obraz, sočuten pogled, veselo razpolože¬ nje. . . kaj niso vse to ljubke cvetke, ki razveseljujejo naše življenje in pokrivajo puščobo vsakdanjosti? In to doma v družini, na delu v pisarni ali tovarni, na ulici, na vlaku,vse¬ povsod. Pa prav vsi imamo toliko semena teh cvetk v sebi, da nam ga niti kupiti ni treba. Samo uporabiti ga je treba, samo sejati ga je treba krog in krog nas. Ali delamo tako ? Zakaj ne ? K. Srednji Šmaren ljudje so iz¬ najdljivi. Zelo globoko u- mevano so se v domovini zadnja leta oprijeli novega praznika Marijinega brez¬ madežnega Srca, ki ga ob¬ haja Cerkev dne 22.avgusta, osmi dan po Vnebovzetju. Praznik Marijinega brezma¬ dežnega Srca so začeli ime¬ novati Srednji Šmaren . Pravijo, da so prvi prišli na to srečno izbiro prazn iškega imena v Moravčah. Ime se nam zdi res po¬ srečeno in kaže, kako je ljudstvo novi praznik takoj sprejelo kot nekaj svojega in mu kot svoji narodni last¬ nini dalo domače in najbolj primerno ime. Novi praznik pa ni samo časovno sredi med Velikim in Malim Šmarnom, temveč t.udi po svoji vsebini in na¬ menu nekako veže oba naša avgustova Marijina praznika. Kakor Marijino rojstvo po¬ meni začetek in Marijino vnebovzetje konec njenega zemskega bivanja, nas spo¬ minja novi praznik brezma¬ dežnega Srca na Marijino vrnitev in stalno bivanje med nami. Saj je ta praznik Marija sama v veliki meri pospešila s svojimi "vrnitva¬ mi" - prikazovanji v Fatimi. Posebno pa se Marija vrne med nas, ko se posvetimo njenemu Srcu in to Srce tudi vedno vdano častimo. Saj je srce znak ljubezni in že itak pomeni domačnost in bližino. Ali ni tudi pod tem vidikom novi praznik "v sredi" med Velikim in Malim Šmarnom? Torej po vsej pravici Sred' nji Šmaren ali Srednja Maša . Zavedati pa se moramo: ta praznik nam nalaga tudi neko dolžnost. To namreč, da se tudi mi vsak dan bolj vračamo k Mariji . P^ 1 korak na tej poti je kesanje in pokora, ker se z njo Avgust 1952. odtrgamo od greha in pa po¬ svetnih stvari.- Drugi korak je dobrota, ljubezen. Ravnati se moramo po zla¬ tem pravilu: Ljubezen za ljubezen, srce za srcel - In tretji korak je posveti¬ tev, s katero se brezma¬ dežnemu Srcu Marijinemu popolnoma darujemo in iz¬ ročimo. če tako umevamo pomen novega praznika, potem bo Marija tudi sredi našega življenja. Večkrat radi molimo tole kratko in lepo posveti Ino molitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu, gotovo pa to ne pozabimo na praznik Srednjega šmarna: 229 O, Marija, naša ljuba Mati, sprejmi v milostno Srce, verne vse, ki množice jih Tvoje danes Ti priporoče. (✓ Marija, preslavna Mati božja in ljubljena Mati člo¬ veštva I Da sledimo tvojemu naročilu v Fatimi, se danes posve¬ timo tvojemu brezmadežnemu Srcu. Posvetimo ti svoje telo in svojo dušo, svoj razum in svoje srce. Posvetimo ti svojo deželo in svoje družine, svoje domove in svoje delo. Posvetimo ti vse, kar je v nas in kar je okrog nas. Obljubimo ti, o brez¬ madežno Srce Marijino, da bomo vedno neustrašeno priznavali resnice svoje svete vere. Obljubimo ti, da bomo držali božje in cerkvene zapovedi. Obljubimo ti, da bomo darovali svoje molitve in svoje žrtve za spreobrnjenje grešnikov in za njih zveličanje. Obljubimo ti, da hočemo zadostovati za grehe in malomarnosti drugih. Naša Ljuba Gospa, Kraljica presvetega rožnega venca, sprejmi to našo posvetitev! Izprosi nam, da bomo tej posvetitvi in tej obljubi zvesti do končal Amen. / Dodaj tri očenaše: za ohranitev vere vdruži- nah,za spreobrnjenje grešnikov in v zadoščenje za grehe sveta./ 230 A VE MARIA del j časa je, kar je dala družba Du- mont na televi¬ zijski program stvar, ki je takore- koč oskrunila vse za¬ povedi televizije. Saj te¬ levizija služi reklami in tudi vsem mogočim programom kaj dvomljive vrednosti. Zdaj pa: pol ure tedenskega verskega programa, sleherni torek zvečer - konkurenca komiku Miltonu Barleju in pevcu Si¬ natri. Program nima orkestra, ne petja, ne pestrih ali smešnih prizo¬ rov. Vse, kar je na programu, je katoliški’škof Fulton J. Sheen, ki stoji pred televizijsko kamero in govori, v prvih dveh mesecih je ta verski program prešel iz treh na petnajst različnih TV postaj. Uspeh, ki ga doslej na televiziji še ni nihče doživel. Vsa Ame¬ rika ve zanj, ne le katoličani. Zdaj v poletju, ko škof ne na¬ stopa, dobiva sleherni dan pisma zahvale in želje, naj v jeseni ne pozabi preko TV-aparata obiskati njih doma. Prijel je v človeški naravi na križu.Roke, pribite na križ, nas ne morejo siliti; noge, prebodene z žeblji, nas ne morejo zasledovati. Prava lju¬ bezen je vedno neoborože¬ na. Hoče nas samo gani¬ ti s tem, da nam kaže sliko, kaj mu je na¬ pravilo uničenje na?e svobo - de zara¬ di gre¬ ha ." NEKAJ SHEENOVIH ODLOMKOV "Bog sam je hotel, da ga vidimo po stva¬ reh . če vidiš sliko, misli? na umetnika . če gleda? na oder, nehote misli? na režiserja. Tako tudi božjo večnost spoznavamo po času.Gora ni gora,marveč razodetje božje moči. Sončni žarek ni žarek, ampak Bog po njem razodeva svojo lepoto. Snežinka za nosni sneg, ampak razodetje božječi- stosti..." "Demokracija ne temelji na božji pravi¬ ci kraljev, ampak na božji pravici osebe. Vsaka oseba ima svojo vrednost, ker jo je Bog ustvaril, ne pa zato, ker ji jo prizna država... Mi smo neodvisni od dikta¬ torjev samo zato, ker smo odvisni od Boga." “Da bi nas pridobil zase, da bi nas prisilil, je prišel Bog med nas kot nezmožen človek. in ka- Škof Sheen razmišlja svoj govor, predno stopi pred kamero. Govora nikdar ne piše, četudi do¬ biva po vsakem nastopu preko 8000 pisem s prošnjami , naj bi svo¬ je TV-go - vore izdal. Škof Sheen ponaza¬ rja govore z risbami. Delo pri tabli nava¬ dno zabeli s šalo. "To je zvezda,” kaže gledalcem svoj umotvor, "da boste ve¬ deli. Izgjeda pa, kot bi bila pi- . 9! jana. Avgust 1952. škof Sheen je že dolga leta znan kot odličen go¬ vornik in pisatelj. Zdaj je duša glavnega ameriške¬ ga odbora za zunanje mi¬ sijone in med ameriškimi škofi gotovo najbolj pri¬ ljubljen. Mnogi mu prero¬ kujejo kardinalski klobuk. Njegovi govori so zelo skrbno pripravljeni, a po¬ daja jih čudovito neprisi¬ ljeno. V njih se vedno za¬ veda edino zveličavne vere toliške Cerkve, kar pa danes ne- katoličanov nič več ne moti. Saj resnica more biti samo ena. Njegov jezik je živahen, geste zgovorne. Naravne in mirne oči imajo neko hipnotično moč, ki prevzamejo vsakega. Mnogo globlje prodirajo, kot luči TV. Sheen na svojstven način prikazuje svojim tako raz¬ ličnim gledalcem in poslu¬ šalcem Boga in Njegovo delo ter veličino Kristusove lju¬ bezni v našem vsakdanjem življenju. Na levi sliki prav¬ kar govori o rojstvu božjega Sina. Z živo in toplo besedo pripoveduje, “ da Jezuščkova ročica drži na vajetih sonce in luno in zvezde. . . ” Njego¬ ve oči so se kar zabliskale, ko je dvignil svojo desnico in se je zdelo, kakor da hoče sam pomagati in prijeti za uzdo. . . Med govore vpleta škof Sheen tudi šale, o katerih se je izra¬ zila TV-kritika, da niso prav nič manj izvirne kot šale komi¬ ka Barleja. Vendar ima pri njem tudi smeh vse drugna- men in uči tudi z njim. “CI07 vek se razlikuje od živali, ker ima poseben dar - moč smeha. Žival se ne zna sme¬ jati, ker nima duše, ’’ je ne¬ koč razlagal pred TV-kamero. Priredil P. Inocenc OFM 232 AVE MARIA Neznanemu bile slike raznih znamenitosti du¬ najske cerkve sv. Štefana. Dobiček je bil namenjen za obnovitev cerkve, kije bila med vojno močno poškodo¬ vana. Kaj ni to lep dokaz, da se naš človek vseh slojev zanima za Boga? In koliko cerkvic! Niti jih človek prešteti ne more, kose vozi z avtom po cestah. Vsa verstva, ki obstojajo, / // o J e na enem w izmed misi¬ jonskih potovanj pri¬ šel sveti apostol Pavel v Atene, je tam videl med množico poganskih oltarjev tudi ol- Fr.Nikolaj ofm tar, ki je bil posvečen “Neznanemu postavljajo svetišča svojemu Bogu. bogu”. Atenci so imeli, kakor poro¬ ča sveto pismo, veliko veselje s po¬ slušanjem novih stvari. Pavel je s svojim naukom vzbujal občudovanje Toda stopimo bliže in poglejmo v notranjost teh svetišč ! Koliko je praznih, le redkokdaj se napolnijo. Postavljena so - neznanemu Bogu... in povabili so ga, naj bi jim govoril. Apostol se je vabilu odzval in jim govoril;“Atenci! Po vsem, kar vi¬ dim, ste zelo pobožni. Ko sem nam - Ljudje pač ne najdejo več časa hoditi v cerkev. Kar stopite z mano pred pročelje mestne cerkve, pa bomo videli, kako hite mimo ne da reč hodil okrog in ogledoval, kaj vi častite, sem našel tudi oltar, na katerem je bilo zapisano: Neznane¬ mu bogu. Kar torej častite, dasi ne poznate, to vam jaz oznanjam. Bog, ki je ustvaril svet in vse kar je na njem. . . ” (Apd 17, 23-25). Ko bi svetnik danes hodil po svetu, posebno po ulicah modernega velemesta, bi prav tako gotovo na¬ šel mnogo oltarjev z istim napisom, ki jih postavlja današnji proč od Bo¬ ga zabredli človek. Toda ali ni ta sodba preostra, nepravilna ? Le ozrimo se okrog sebe! Ali ne vidi¬ mo veličastnih cerkva, katerih le- bi dali čast svojemu Stvarniku! Saj se ga spominjajo, saj bodo prišli k Njemu, toda zdaj ni časa. . . Pred nami hiti državnik. Tisoč misli mu polni glavo. Na cerkev se niti ne ozre, če pa se, je njegov po¬ gled zasmehljiv. Kaj Bog-moj bog je država! Za njim orihaja trgovec. Iz bor¬ ze se vrača, kjer je napravil bogati dobiček. Zviti smehljaj mu igrana obrazu, s katerim se pač ne more ozreti proti cerkvenim vratom. V žepu mu žvenkeče denar. Ta je nje¬ gov bog... Stežkim srcem pričakujemo na¬ poto in umetnino človeštvo občuduje ? Kaj niso te hiše božje last posame¬ znih narodov, ki se zanje posebno zanimajo in jih hočejo ohraniti v spomin poznim rodovom, ki bodo za nami živeli? Da bi se človeštvo ne slednjega. Kdo je? Ah, oni znan¬ stvenik, kateremu se vse klanja in občuduje njegovo znanje. Kako g a ljudje častijo! Pa zakaj ne, saj jim s svojo učenostjo razkriva skrivno¬ sti narave. Že hiti mimo. V strahu, zanimalo za svojega Boga, to pač ne bo res. . . Ob koncu druge sve¬ tovne vojne je avstrijska vlada izda¬ la posebne znamke, na katerih so da bo odhitel ne da bi vsaj za trenu¬ tek pomislil na Boga, mu gremo na¬ proti. Ce hoče tudi on pozdraviti Gospoda, ki mu je daroval tolikšno Avgust 1952. znanje, ga vprašamo. Kaj? Boga? Ali ni znanost že dokazala, da sploh Stvarnika ni, da je vse nastalo samo po sebi in se je človek razvil iz opi¬ ce? Kdo naj se še muči z neumnost¬ mi srednjega veka ? ! Že ponosno odhiti mimo. Mi pa gledamo za njim in vidimo, da ima roko stalno v žepu. Kaj neki ima skrivnostnega v njej ? - Kos stare konjske podkve. In čemu? Da bi ga obvarovala pred nesrečo. Njegovo srce ne pozna Boga. Toda ne smemo še obupati! To so bili le trije iz takoimenovanih ‘višjih krogov’. Preprosti ljudje go¬ tovo bolj zahajajo k svojemu Stvar¬ niku. Res se nam kmalu približa pre¬ prost mestni uradnik. Iz strahu, da bo šel tudi ta mimo, in ker je naš prijatelj, ga sami vprašamo: “Ali veruješ?” - Uradnik se posmeje. Seveda verujem! Kaj mi ne verja¬ mete ? Kar z menoj in vam pokažem krstni list! - Se predno pa nam po¬ kaže krstni list, je za nas stvar gle¬ de njegove vere popolnoma jasna. Med potjo nam razlaga: Vsi njegovi predniki so bili verni kristjani, za¬ kaj bi torej ne bil on ? Sicer pa po njegovem v naši moderni dobi to ni tako važno. Vera je vera, pa naj bo katera koli že! Vse so enako do¬ bre !-Potrti se vračamo k pro¬ čelju cerkve, mislimo pa še na tega meščana. Ta še veruje, toda svoje srce je daroval “neznanemu Bogu" . Saj drugače bi vedel, kaj Bog od njega zahteva, kaj je bila Njegova želja pri razodetju. 233 Večer je že. Ljudje hite mimo nas in le redki so, ki se ustavijo za kratek čas v cerkvi. Tudi delavec se vrača od svojega dela. Morda bo ta obiskal svojega Gospoda, mu po¬ tožil svoje težave in Ga prosil za nadaljno pomoč? Zmotili smo se. Celo jezi še, da sploh še stoji cer¬ kev. Njegov bog je komunizem, raj na zemlji, ki pa ga bo tako bridko prevaral - — Velik del modernega človeštva danes hodi mimo cefkva, ker jih sploh ne vidi. V njih očeh so te hiše božje postavljene "neznanemu Bogu”. A vendar so bili stari poganski Grki Pavlovega čaša veliko na boljšem. Oni so iskali resnico in jo zato tudi našli, moderni človek pa tiči v ne¬ pregledni megli, ki mu zabranjuje pogled. Še živi v verski tradiciji, ne ve pa, kam ga vodi to življenje brez dejanj. “Bog je mrtev, ” je rekel nemški brezverec Nietzsche. “Najboljše, kar imamo, je morda dediščina iz ču¬ stvovanja prejšnjih časov. Sonce je že zašlo, a nebo našega življenja še žari od njega, četudi ga mi več ne vidimo. Bog je mrtev, a ljudje še ne vedo, kaj se to pravi, kaj se mo¬ ra z vero v Boga vse porušiti. . . ” Da, naše življenje še žari od Sonca božje ljubezni, četudi je ogenj zaradi naših ledenih src ponehal. Naj nam Bog nakloni to milost, da ta žar ne bo zašel popolnoma! Naj bi zno¬ va vzplamtel, da bi v našo dobo od¬ tujitve od Boga zopet posvetilo Sonce večne resnice! Povsod Boga naJi mladini, naj sveta vera jo blaži; naj daje mož mladim naporom, za vzore svete jo vzgoji I AVE MARIA Mati boi j a beži grajske cerkve v Ljubljani. Načrt je izdelal Plečnik. Tudi pravilno razumeva¬ nje tega naziva nam pove šele la¬ tinski naziv “Virgo praedicanda”; Devica, o katere devištvu naj se pridiga, katerega češčenje smo dolžni širiti in proslavljati. O Marijinem vednem devištvu je nekako pridigal že sam Sv. Duh v svetem pismu stare zaveze z napo¬ vedmi prerokov in Marijinimi pred- podobami. Med napovedmi je najbolj zna¬ čilna in jasna ona pri preroku Izaiju; Devica hvalevredna “Glej, devica bo spočela in rodila sina in njegovo ime bo Emanuel, to je Bog z nami. ” V 18. psalmu pravi psalmist: “V sonce si je postavil svoj šotor. " Te besede nanaša sveta Cerkev na Ma¬ rijino prečisto devištvo, da bo nam¬ reč rojen Kristus iz kot sonce čiste¬ ga telesa. Med Marijinimi predpodobami pastavljajo cerkveni učeniki na prvo mesto Mojzesov goreči grm, v ka¬ terem se mu je prikazal Bog in mu ukazal rešiti svoj narod iz egiptov¬ ske sužnosti. Videl je, da grm gori, pa ne zgori. O tem grmu zato pravi sveta Cerkev v mašnih molitvah na svečnico: “V grmu, ki ga je videl Mojzes, da gori in ne zgori, smo spoznali tvoje neomadeževano devi¬ štvo, o sveta Mati!” V skrinji zaveze - saj tu je bi¬ val Bog v svetem šotoru med svo¬ jim ljudstvom v obliki svetlega oblačka, tudi vidijo učeniki pred- podobo Marijinega devištva. Skrinja je bila najdragocenejša, zunaj in znotraj vsa zlata. Kot zlato čisto je bilo Marijino naročje, v katerem se je učlovečil Bog sam ter v njem devet mesecev prebival. Prerok Ecehijel govori v 44. po¬ glavju o viziji novega templja, v katerem so bila vrata. Takole pravi: “In rekel je Gospod; Ta vrata bodo zaprta; ne bodo se odprla in nihče ne pojde skozi nje. Ker je Gospod Bog Izraela šel skozi nje, zato bodo zaprta tudi poglavarju." Sv. Avguštin in drugi razlagalci svetega pisma Avgust 1952. vidijo v tem napoved Marijinega vednega devištva. Nihče ne pojde skozi tempeljska vrata, zaprta bodo tudi poglavarju sv. Jožefu, njenemu ženinu. Takih in sličnih predpodob Ma¬ rijinega vednega devištva imamo v stari zavezi dolgo vrsto. V novi za¬ vezi pa stopi pred nas Marija sama kot Devica, katero je pozdravil an¬ gel Gabrijel - poslanec božji in ji oznanil Odrešenikovo rojstvo. Sveta Cerkev je vselej pridigala o Marijinem vednem devištvu, ga učila narodom in ga proslavljala prav vsa stoletja do danes. Kamor koli po svetu je nesla veselo oznani¬ lo našega božjega odrešenja, je po¬ nesla tudi ta nauk in bodrila vernike, naj ga širijo in proslavljajo. Povsod je nesla s seboj Marijin prekrasen in kot mogočno sonce svetal zgled ter zanj navduševala vse duše. Ko¬ liko jih je šlo za tem soncem! Zlasti moramo katoličani pridi¬ gati ta nauk proti onim krščanskim ločenim bratom, ki ga taje in noče¬ jo priznati devištva Materi božji. Celo to zmoto trdijo, da je imela kot Jožefova žena z njim še več otrok. Ovrgli smo to zmoto pri na¬ zivu "Mati deviška’*, tu pa naj do¬ stavimo k ostalim še en protidokaz: Ko bi Jezus imel res več bratov in sestra, bi s križa svoje Matere prav gotovo ne izročal v varstvo tu- 235 jemu človeku, svetemu Janezu. Ma¬ rija bi s Kalvarije ne šla k aposto¬ lu, ampak bi se vrnila domov k dru¬ žini. Svojih starih let bi ne preživela pri svetem Janezu, ampak pri svo¬ jih otrocih. - Sploh pa krivoverci pozabljajo, da je Marijino božje ma¬ terinstvo tako tesno zvezano z nje¬ nim vednim devištvom, da dobi celo ono svoj sijaj šele v njem. Ker je Devica - Mati in Mati - Devica, je Marija svetu to, kar je: najvišji in najpopolnejši vzor ženske, ki si ga more zamisliti samo Bog. Ker pa so krivoverci zavrgli njeno devištvo, je Marija zanje izgubila tisti sijaj , ki ga ji je Bog dal pri človeškem rodu: zavrgli so jo kot božjo Mater, pretrgali vsako njeno češčenje in se sami napravili za duhovne sirote. To hočemo povedati Mariji s tem nazivom in ji priznati, da se čutimo dolžni njeno devištvo pro¬ slavljati, o njem pridigati in ga ši¬ riti povsod, kjer in kadar le more¬ mo. Ali sploh imamo kaj koristnej¬ šega, kaj lepšega in potrebnejšega ? Le naj govore o tem starši po dru¬ žinah, učitelji in vzgojitelji po šo¬ lah in zavodih, pridigarji in misi¬ jonarji po cerkvah, uredniki, pisa¬ telji, slikarji... Kako čistejše in srečnejše bi doraščala naša mladi¬ na ! Na vse to opiramo svoj globoki “Prosi za nas ! ” P. Miržek /ra letošnjem Baragovem dnevu marquettske škofije, dne 29. ju¬ nija v Haughtonu,Mich., je bil storjen prvi uradni korak pro¬ cesa proglasitve blaženim: škof Noa je imenoval zgodovinsko komisijo, katero tvorijo poleg častnih članov: Rt.Rev.Msgr.Joseph.L.Zryd, ge¬ neralni vikar marquettske škofije; P.Dr.Ciril Shircel OFM, Lemont; in pa Mr.Joseph Gregorich, glavni zgodovinar Baragove zveze. Ameriški SlovenciI Podprimo Baragovo stvar z molitvijo, z za¬ upnim zatekanjem k svetniškemu rojaku in z darovi Hudi od nos je odvisno, kako bo Baragova stvar napredovala! 236 A VE MARIA Qbogom, Matija Ste^janikal Odhajam na pot, slovo moram vzeti; spet pojdem na ceste, v tovarno, med stroje, spet bom poslušal vrvenje in boje z življenjem, usodo in srečo. Odhajam... Oj, zbogom, Marija! Ti daj mi roko, da pregloboko po poti neznani ne zdrvim. Saj vidiš, kako hitim za njimi, ki svet jih opaja, ki jim ponuja od kraja vse, kar srcu prija * pomagaj, pomagaj, Marija! Oj pojdi, Marija, z menoj na pota, neznana križišča, bodi z menoj sredi vrišča, sredi jokanja strojev, sredi strasti in bojev. Mati, daj, daj mi roko, da padel ne bom pregloboko! Sam sem, uboga sirota, - čoln brez krmarja - tuja so mi vsa pota in bojim se viharja. Marija, stoj mi ob strani in Dete, ki držiš ga na dlani, naj me blagoslovi za težke prihodnje dni! Z Lem on ta pojdi z menoj * saj se še z Brezij poznava - noč je prav temna nocoj, naj si roke podava, da ne bom hodil sam po poti, ki je ne znam * brez Tebe, brez Tebe, Marija. Marijan Jakopič Čebelica XkO je ljubi Bog ustvaril živa¬ li, je vsaki dal posebno nalogo. Nato jih je odpustil, da so se razšle po zemlji. Mnogim je rekel, naj gredo in služijo človeku. “Vodi slepca in varuj človeku hi¬ šo, " je naročil psu. “Pomagaj kmetu obdelovati polje, vlači mu voz in plug, ” je zapovedal volu. “Prepevaj, razveseljuj človeka s svojim gostolenjem in obračaj nje¬ gov pogled v nebo, ” je ukazal slav - čku, škrjančku in mnogim drugim ptičkom. “Ne bodi vedno tako okoren, moj osliček! Rad pomagaj in prenašaj tovore čez hribe, " je dejal oslu. I n tako je šlo naprej. Tudi čebelica je prišla na vr¬ sto. Zletela je Bogu pred noge, čaka¬ la na njegovo odločilno besedo in si mislila: “Upam,, da me Bog Oče vidi- Ustvaril me je tako majhno, majhno- Bojim se, da le velike živali dobijo posebno nalogo na zemlji. Ah, j aZ Avgust 1952. 237 pa bi bila tako rada vedno pridna in marljiva! Ko bi nebeški Oče vendar tudi zame našel kako delo, da ne bom brez koristi na svetu! A sem gotovo premajhna. . . " Dobri Bog, ki je seveda vedel, kaj njegova stvar misli in želi, se je tedaj sklonil k tlom. Ponu-dil je čebelici prst, da mu je zlezla na roko. “Tebi, čebelica moja, dajem dve posebno lepi in veliki nalogi, ” je lju¬ beznivo spregovoril Stvarnik. “Po cvetlicah boš zbirala sladke kapljice in cvetni prah. Med boš delala in otroci ga bodo zelo radi jedli ter jim bo dajal moč in rast. Mnogim bolni¬ kom bo služil kot zdravilo in vsem ljudem kot tečna in redilna hrana. - Toda tebi sem namenil še drugo na¬ logo. Iz satja, ki ga znaš tako lepo in umetno graditi, bom ljudi naučil de¬ lati sveče. Sveče bodo s svojo milo in prijetno lučjo razsvetljevale temo. Človek bo sicer našel še druge po- močke, da bo z njimi preganjal noč, toda sveča bo ostala najlepša luč. Na vsakem oltarju v moji hiši na zemlji bo zavzemala častno mesto. Sveča bo ljudem podoba in znamenje, da v mo¬ jem Sinu Kristusu gori luč nadnarav¬ nega življenja, luč, ki sveti vsemu svetu. V času stiske in bridkosti bo njen mili plamenček trpečemu srcu v tolažbo, v veselih dneh in svečanih urah pa bodo plapolajoče sveče pov¬ zdigovale v človeku praznično raz¬ položenje. Zdaj pa odleti na zemljo! Gotovo si zadovoljna s svojo odlično nalogo, moja ljuba čebelica!" In dobri Bog se je z ljubeznijo nasmehnil ter stegnil roko. Tedaj je čebelica - zum, zum, zum, - odletela na svet. Ustanovila je prvi panj, zgra¬ dila je satje in podarila človeku slad¬ ki med ter dišeči vosek. Iz voska pa so se ljudje kmalu naučili delati sve¬ če, kakor je Stvarnik napovedal. Le¬ pe, svetlo plameneče luči, ki raz¬ svetljujejo božje oltarje in jih ljudje prižigajo v zahvalo in prošnjo pred božjim obličjem. Blagoslovljene pa nosijo verniki na svoje domove, da svetijo umirajočim ter jih spominjajo Kristusa. n . x .. Dr. Ivo Cesnik Lemontski tebel ici na poti za medom... 238 AVE MARIA sestri, veselje in žalost,sta obhodili ves široki svet .Mnogo sta po sve- DVE SESTRI Po A. M. Slomšku - P. 0. lec, pelin ti je hrana in solze so ti pijača. Pa solz ti nikdar ni dosti, kakor vodeničen Kaj res pomaga v vinu iskati tolažbo?... tu videli, veliko poskusili. In koder sta hodili, povsod sta puščali vidna znamenja svojih stopinj. A druga drugi sta si bili vedno spota, nikdar nista prišli skupaj. Ko je prva sestra prišla v vas, v mesto, v hi — šo, je druga že odhajala. če je druga sto¬ pila pod streho, je bila prva že čez prag . Nekoč pasta se vendarle srečali .Mno¬ go sta si imeli povedati, kot vse rado go¬ vori, kar je ženskega spola. Cele tedne je trajalo, da sta si izpraznili srci. Veliko je bilo povedanega veselega, pa tudi mnogo grenkega. Ali do prave edinosti in do pravega razumevanja med obema sestrama ni prišlo. Tele besede smo ujeli iz dolgega pogovora naših dveh sester. Veselje žalosti oponaša, kako neusmi¬ ljenega srca je, ker ne ve nič drugega,kot stiskati ljudi in žaliti ter grenkost po sve¬ tu saditi. Veselje govori:" Pred teboj vse beži in se skriva, pa naj bo mlad ali star, moški ali ženska. Vsakemu si nezaželjen in trdosrčen gost. Jok je tvoj sprem I jeva- človek: bolj kot pije, bolj ga žeja. Tako delaš tudi ti, moja čudna sestra žalost.Več grenkosti kot naliješ v kupo, bolj si zado¬ voljna. Huje kot človeka tlačiš, bolje se počutiš. Trdosrčna mačeha si celemu svetu in zato te vse črti ter sovraži..." Žalost je k vsemu temu molčala, po¬ tem pa je dobila tudi ona besedo. Takole je žalostna sestra povedala svoji veseli. Žalost govori: "Sestra, pometaj pred svojim pragom!Dosti boš imela oprav¬ ka, predno doš vse uredila. Bruna v svojih očeh ne čutiš, pa se oziraš za pezdirjem v mojem očesu. Mnogo več hudega storiš po svetu kot pa jaz.Ti ljudem možgane zmešaš in popolnoma zmotiš njih pamet. Kjer ti svoj ogenj zakuriš, jih mnogo skače okrog plamena kakor muhe in vešče. Mar¬ sikdo se osmodi in opeče ter zabrede v požar strasti in greha. Kjer si ti doma, tam ljudje navadno pozabijo na Boga: v dobri volji ter razuzdanem veselju se premnogi pokaže in pokvarijo. Kar ti popačiš, mo¬ ram jaz popravljati. Katere ti zamažeš, jih zamorem le jaz osnažiti, zakaj kakor se zlato v ognju čisti, tako se duše čistijo v trpljenju, ne v razposajenem veselju. Ti vabiš ljudi v prevzetnost in napuh, jaz pa jih naravnavam na pravo pot ter jih učim ponižnosti. Midve sva si enaki v tem, da se vedno po svetu potikava in nikjer stal¬ nega mesta ne najdeva. Tu na zemlji sva minljivi, v večnosti pa ne bo več spre' membe.. Tako sta se pomenkovali veselje in žalost. Do kraja sta se sprli ter se ločili v sovraštvu. Sovražite se Še danes in hodite po svetu vsaka svojo pot.- Avgust 1952. Veselje in žalost sta poslanki božji: kamor Bog zapove in dopusti, tjakaj na¬ merita svoje korake. Kakor je vse pod božjim soncem nestanovitno in minljivo, tako tudi veselje in žalost. Dan in noč, sonce in deŽ se menjavata, tako tudi vese¬ lje in žalost. človek, ne prevzemi se v veselju, a tudi se ne boj trpljenja 1 Ako si vesel, ne 239 žali Boga, ne stori grehaI Ako si žalosten, ne godrnjajI Veselje in žalost na zemlji le kratko trpita, srečna večnost nima ne konca ne kraja. Trpi voljno na zemlji po volji božji, da se boš vekomaj veselil v nebesih. Veseli se pametno na svetu, da ne boš enkrat večno jokal. Išči pravo ve¬ selje, ki ti ga da lahko samo Bogi Varuj se žalosti, ki grešnika čaka na drugem svetu I ternim in Oltarnim društvom! V Lemontu pri Mariji Pomagaj imajo že več let svoje DUHOVNE VAJE Materina društva iz Cle¬ velanda in sicer v soboto in nedeljo po prazniku Marijinega vnebovzetja - letos torej 16. in 17. avgusta. Vsi govori in vse pobožnosti so takrat posvečene našim materam in ženam. Iz Clevelanda pride navadno kakih 150 do 200 žena. Ali bi ne bilo lepo, ko bi se tem materam pridružila še druga Materina društva, saj so ustanovljena skoraj v vsaki fari? Saj bi se organizirale slovenske matere iz Chicaga, So. Chicaga, Jolieta, Wauke- gana. La Salle-a, Milwaukeeja. .. in prišle s svojimi busi? Bližnje na¬ selbine bi morda dobile bus tudi za soboto zvečer, da bi se udeležile pro¬ cesije z lučkami. Matere in žene iz okolice Lemonta, organizirajte se! Naše požrtvo¬ valne romarice iz Clevelanda vedno povprašujejo za Vami, ki ste blizu Marije Pomagaj. Mislite si lahko, s kakšnimi žrtvami pridejo te tako daleč. Koliko truda, koliko stroškov! - Zato pridite še druge na duhovne vaje! Če hoče katera prenočiti, naj sporoči! Če pride večja skupina in že¬ li dobiti pri nas kosilo ali večerjo, naj se prej oglasi, da vemo pripraviti! (Naslov: Baraga Home, Box 608, Lemont, Illinois) Matere, žene, prisr¬ čno ste vabljene za te dneve na ameriške Brezje! Pobožnosti se začno v soboto zljutraj ob 9. uri, ko dospejo busi iz Clevelanda, s prvim govorom in sveto mašo. Drugi govor ob 3. uri, nato spovedovanje.’ Ob 5. uri križev pot pri sestrah, zvečer ob pol osmih ro¬ marska pridiga z blagoslovom, nato ganljiva procesija z lučkami k votlini in okrog jezerca. - V nedeljo ob 7. uri obhajilna sveta maša s pridigo, ob H.uri slovesna maša s pridigo pri votlini. Popoldne so pete litanije in Ura molitve pred Najsvetejšim. V mraku procesija z milostno podobo, na¬ to slovo od Marije, združeno s posvetitvijo brezmadežnemu Srcu. ><***,» ■A* h k '1 Vrhovni pr« d ’*J frančiškanov - Svete Dežele, P’ 1 Faccio OFM, i e 1,0 J nem obisku * , Združenih drž °J sliki si ogledni«! vrt znanega f rfll ’ skega samost Washingtonu. j Misijonarji obiskujejo črne delavce, od ka¬ terih mnogi še nikdar niso prišli v stik s ka¬ toliškim duhovnikom. Slika je vzeta v Jack- sonvi lle,N.C. Duhovnik med malico govori Črncem o Kristusovi zapovedi ljubezni do bližnjega. Ameriški prvakinji v skoku na daljavo: Mable Landry (za seniorje) in Barbara Jones (za juniorje), sta odšli na olimpijade v Helsinki kot ameriška reprezentanca za lahko atletiko. Pred odhodom iz New Yorka sta prosili za blagoslov. -. izdala D ija je izdala iški znamki li evharistič ikesa v Barce lj« je nova vati k I mamka v sp letnice prve pa p Nadškof Ciepiak, katol iške Jane neke C Rusiji, ki je Osojen na s Kišel v U.S. > 1926. Poročilih se Opravami za ,e * blaženim. Belgijsko mesto Bruges priredi vsakih pet let versko igro na prostem, pri kateri nastopa nad 2000 ljudi. Misterij se imenuje "Sanguis Christi" in ga bodo letos igrali šestkrat v avgustu. .. B Nadškof Ciepiak, katoliške I o |e izdalo dve tinski znamki ob I EVELETH, Minn. - Piše Gabriela Mavi: Oglašam se, ker sem dolžna iskreno zahvalo Kraljici ameriških Brezij, Mariji Pomagaj, in pa pre¬ svetemu Srcu Jezusovemu. Zatekla sem se po pomoč in jo tudi dobila. Lemontska Marija Pomagaj je že tolikim pomagala. Srečni smo lahko Slovenci za morjem, da imamo svoje Brezje. ERBEZZO, Italija - Piše Rev. Ja¬ nez Zupančič: Cenjeno uredništvo! Zahvaljujem se Vam, da mi pošiljate Vaš mesečnik “Ave Maria". List je zelo dobro urejevan, pisan v lepi slo¬ venščini, prinaša pa poučne in glo¬ boke članke v preprosti in za vse do¬ jemljivi obliki. Prebiram ga ne samo jaz, ampak tudi drugi, z velikim za - dovoljstvom. Ob branju “Ave Marije" imam vedno občutek, da nisem na tu¬ jem, ampak na ljubljanskem franči¬ škanskem vrtu, kjer sem kot begunec z Dolenjske med vojno tolikokrat po¬ sedel in pomodroval z gostoljubnimi Patri. Lemontčanom torej vse priznanje m vsem moje iskrene pozdrave ! CLEVELAND, Ohio - Piše Ger - trude Zaman: Mislila sem, da sploh ^e bom mogla več pisati: slabo vidim m roke niso več za pisanje. Edino kar Prebiram, je draga Ave Marija, ta mi je še ostala na stara leta zvesta. Zato pa sem ji zvesta tudi jaz in se ogla¬ šam, četudi težko. Solze so me oblile, ko berem o le¬ tošnjih lemontskih slovesnostih. Tako rada bi obiskala Marijo Pomagaj in z rajnim možem sva tolikokrat delala načrte, pa ga je Bog pred menoj po¬ klical k sebi. Mene pa je medtem za¬ dela kap po levi strani in je noga še zdaj mrtva. - Zdaj gotovo še bolj ra¬ zumete,kaj mi pomeni Ave Maria. Bog bodi Vam plačnik, ko jo tako prijetno urejujete. Z njo pride cerkev k meni, stari revi, ko jaz k njej ne morem. S pomočjo povečalnega stekla jo pre¬ biram, a preberem jo, hvala bodi do¬ bremu Bogu. Vsaka vrstica mi kaj no¬ vega in lepega pove. Do smrti bom ostala zvesta Ave Mariji! na5i pokojni Jernej GERBECK, Barberton,0 \ John PETRIČ, Cleveland,Ohio Anna FORTUNA, Bedford,Ohio Andrew JEREB, Cleveland,Ohio Mary PIRC, Cleveland,Ohio Ferdinand ARKO, Cleveland,Ohio John MAKOVIC, So.Chicago,IIL Joseph HEGLER, Cleveland,Ohio Mary VRČEK, Bedford,Ohio James SEPIC, Cleveland,Ohio Peter ZUNICH, Detroit,Mich. 254 Ni bilo prej prostora, pa Jele zdaj objavljamo ne¬ kaj slik iz Materin¬ ske proslave new- yorške slovenske fa¬ re svetega Cirila in Metoda. Program je bil prijetno izbran. Poleg petja ter slo¬ venskih in angleških deklamacij naših mlajših v čast mamicam so nam igralci pod vodstvom S.Kregarja pokazali lep prizor "Večerna molitev". Kljub slabemu vremenu je bila farna dvorana polna. Slike predstavljajo: Mrs.Fann/ Hribar, najstarejša slovenska mamica v newyorškem in brooklynškem okraju (stara 82 let), ki je ob koncu predstave dobila šopek,- Farna dekleta so tudi nastopila. - Okornov Franci je mamicam prav lepo deklamiral - Tudi naši dve "primadoni", Lidija in Frances Holesek, sta nastopili. |, F. JOLIET, 111. - Pošilja Mary Skul: Brala sem v Ameriški domovini, da še priporočate začlaneBaragove zve¬ ze z dolarskim darom. To je pa res taka malenkost, da bi se moral vpi¬ sati prav vsak ameriški Slovenec. Saj mora biti vsakemu proglasitev Baraga za blaženega res srčna zadeva. Kar še se obrnite name, pa bom spet kaj poslala! WESTFIELD, Mass. - Piše John Lukman: V dolžnost si štejem, da se Vam zahvalim za tako točno in redno pošiljanje dragega lista Ave Marije. Tako mi je všeč, da ga preberem kar vsega naenkrat. Potem pa roma še k mojemu prijatelju, ki je pri vojakih v Kaliforniji. Tudi on je njegov vdani prijatelj. Se enkrat: Bog plačaj I WEST LINTON, Škotska - Piše Filip Vidmar: Menjal bom naslov, pa bi pro¬ sil, da bi za ta čas ustavili pošilja¬ nje lista. Ne bi rad, da bi se mi izgu¬ bila kaka številka, ker se mi je list silno priljubil. Kaj se ne bi, ko pa je tako preprost in bogat obenem. Tudi Vaši Koledarji so lepo branje. Res veliko velja slovenski tisk v tujini. STRABANE.Pa. - Piše Frances Tomšič: Pošiljam za Baragovo zvezo z željo, da bi Zveza zaživela, kakor je nekoč. Brala semnovi življenjepis škofa Baraga in je tako zanimiv, da bi Avgust 1952. ga gotovo z veseljem bral vsak či- tatelj Ave Marije, posebno starejši . Mogoče bo ravno ta knjiga pripomogla k večjemu poznanju našega oltarnega kandidata in ga dvignila na oltar. Prisrčno pozdravljam vse, ki se trudite za nas na lemontskem gričku! EL-LATROUN, Jordanija - Pa naj se še jaz oglasim. Sem trapistovski brat, ki sem prišel v Sveto Deželo kot trinajstletni fant in me je takrat sprejel pokojni p. Adolf Čadež ofm. Tako mi je že od takrat poznana Va¬ ša lepa revija in sem prav iz nje iz¬ vedel za radodarnost ameriških Slo - vencev. Naš samostan (Monast&re de N. D. des S ept-Douleurs, El-Latroun, B. P. 27-Ramallah, Jordanie, Via Bey- routh) so začeli zidati že pred več leti, a še ni dovršen zaradi pomanjkanja sredstev. Mogoče bi pa tudi ameriški Slovenci kaj prispevali, da bi se delo nadaljevalo. Saj toliko molimo za do¬ brotnike. Imamo lep apostolat: tu se neprestano moli, bodisi za celo Cer¬ kev, bodisi za duše posameznikov; na drugem mestu pa hočemo z zgledom krščanskega življenja in deli ljubezni do bližnjega koristno vplivati na oko¬ lico. Nešteto je okrog nas arabskih vojnih beguncev in drugih revežev, po¬ večini mohamedancev, katerim sa¬ mostan deli hrano in zdravila, jim preskrbi delo itd. . . Tudi malo šolo imamo za otroke teh beguncev. Vse to je naše misijonsko delo in ko bi bil samostan enkrat izgotovljen, bi lahko še več dobrega storili. Vse prisrčno pozdravljam in bom mogoče kdaj še kaj več napisal o na¬ šem skritem življenju. Če pa bom s tem pismom našel med bralci kakega dobrotnika, ga pa ne bomo pozabili pri svojih molitvah in žrtvah trapistov- skega življenja. -Br. Stanislav Pretnar. Tri sestre ob grobu matere, Mrs.Katarine Warsek /Waukegan, III./, dolgoletne na - ročnice Ave Marije. Sr. M. De Lourdes je benediktinska sestra. 255 PITTSBURG, Kans. - Piše Barbara Omahne: Pri daru za orgle tudi jaz ne smem izostati, obenem pa prav iz srca pozdravljam zlatomašnika p. Ka¬ zimirja. Naj mu da Bog še dolgo živ¬ ljenje, da nam bo še kaj lepega napisal v drago Ave Marijo! Tako rada prebi¬ ram njegovo razlago litanij, ko tako domače vse pove. Bog naj mu povrne za njegov trud! Obenem se zahvaljujem sv. Antonu, da mi je našel izgubljeni denar. Vsem bi rada povedala, da ta svetnik izgub¬ ljene stvari res hitro najde, če se le zaupno zatečemo k njemu. ST. LOUIS, Mo. - Piše Marija Ster¬ gar: Že večkrat sem Vam mislila pi¬ sati, pa se kar ne spravim k papirju. Rada pa bi Vam povedala, davselej, ko pride Ave Marija, odložim delo in jo začnem brati. Poleg Ameriške do¬ movine je to edino slovensko branje naše družine. Kako sem lani gledala v Ave Mariji prelepo sliko Bleda s Sv. Katarino nad Zasipom in Stolom v ozadju, katerega sem iz domače hiše sleherni dan gledala skozi okno. Naša družina je doma iz Zg. Gori j pri Ble¬ du. V Ave Mariji sem videla sliko in brala o p. Jozafatu Ambrožiču ofm, ki je misijonar v Egiptu in celo korni 256 AVE MARIA Slika predstavlja uršulinko Sr. M. Marian (Youngstown, O. ),hči Mr.in Mrs. Franka Čoža, slovenskega farmarja iz okolice Windhama, 0. Bila je uslužbena na youngstownski telefonski centrali, od tu pa jo je nebeški Ženin poklical na svojo nebeško centralo - v uršulinski samo¬ stan, kjer skuša sleherni dannajti zvezo duš - zlasti mladine - z glavno centralo presv. Srca. Oče in mati sta na svojo hčer zelo ponosna. Pa tudi na druge svoje otroke, saj imata še šti¬ ri hčere in tri sinove, pa vsi so lepo katoliško vzgojeni. Mr. Čož je prišel v Ameriko 1913. iz Štange pri Ljubljani in se 1919. poročil s pri¬ dno ameriško Slovenko. Štirideset let sta že oba navdušena naročnika in bralca Ave Marije. škof. Iskreno ga pozdravljam in mu priporočam v molitev našo družino. Gotovo ne ve, da smo v Ameriki, saj je dolga vrsta let, ko smo skupaj ho¬ dili na vajo za igre in nosili orlovsko uniformo. Je namreč doma iz naše vasi. - Tudi gospo Angelo Šater v Av¬ straliji bi rada pozdravila, četudi je osebno ne poznam, a je doma iz na¬ šega Blejskega kota. - Tako, vidite, mi je Ave Marija odkrila, da nismo sami izpod Triglava rajžali od doma. Rada bi že pripeljala vso družini¬ co na ameriške Brezje, pa nam za enkrat “finančni minister” še ne do¬ voli. Prišli pa bomo, prav gotovo! MONTREAL, Que. Kanada- Pošilja Lojze Žižek: Dragi g. urednik! V ime¬ nu članov našega Slov. Baragovega društva Vas iskreno pozdravljam in Vam pošiljam trideset dolarjev za Baragovo zvezo. Mnogo se govori, še več pa piše o pripravah za Baragovo beatifikacijo. Ta veličastni korak - prišteti svetniškega rojaka med bla¬ žene - pa zahteva mnogo molitev in tudi gmotnih sredstev. Zato naj bi ta lepa zamisel našla odziv pri vseh ka¬ toličani, zlasti pa seveda med ver - nim slovenskim ljudstvom. Tudi Slovenci v Montrealu, zlasti člani Baragovega društva, se tega zavedamo, saj to je naša sveta dol¬ žnost. Ker ne moremo razpolagati s kakimi tisočaki ( naše društvo je šele v začetku razvoja), Vam pošiljamo ta skromni znesek. Pokaže naj našo dobro voljo in naj služi cilju in sanjam slovenskega ljudstva: dvigniti škofa Friderika Baraga na oltar! Prisrčno pozdravljeni! Pri Mariji Pomagaj /konec/: Bili so krasni prizori, ko je prevzvi- šeni blagoslavljal nas in naša polja. Prvi oltar so pripravile čč. sestre, drugega Prekmurci pri svojem kri¬ žu, tretjega chicaški Slovenci pred Romarskim domom, četrtega pred samostanom Jolietčani. Tu je prišla Najsvetejšemu naproti Marija Po¬ magaj . Ob pol treh je bil v cerkvi sklep romanja s slovesnimi petimi litani¬ jami, Rev. Kovačič pa je podelil ro¬ marjem papežev blagoslov, ki si g a je izprosil osebno od svetega očeta- Ti dnevi bodo ostali vsem ro¬ marjem nepozabni. Toliko pestrosti in petja in molitve ne moreš najti ni¬ kjer drugje, kot le pri Mariji Poma¬ gaj. Mi pa se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, da je bila slovesnost tako prisrčno domača in lepa. DOBROTNIKOM BOG POVRNI ZA SV.MAŠE: Po $250: F.Krlstlch; po $100: R. Horvat; po $35: F.Petrič; po $20: E.Gerbeck, A. Novak, J.Pike; po $15: M.Fortuna, P.Stefanich; po $14: L.Chemagar; po $12: M.Feuce; po $10: J.Zuzek, Sr.M.Lourdes,OSB, M.Krainz, N.N., F. Vende, A.Bojc, J.Mulec, M.Zonta, A.Rakovec, M.Minlon, L.Chemazar; po $8: J-Stepec, K.Rogina; po $7: P.Laurlch, F.Ercul, Mrs.Vornezzi; po $6: F.Zorc, S.Marolt, A.Vidigoj, F.Sfiligoj, J.Skrabec, M.Narobe, C.Kalan, A.Klamer, S.Vidmar, M.Pisto- tnik, M.Simonisek, F.Kastigar; po $5: M.Kallster, J.Mihelič, F.Gosanec, M.Stanger, F.Krajchyrak, A.Novak, Ovsenik, A. Z or man, C.Madic, M.Tubisek, J.Golob, G.Vodisek, M.Gradodelnik, S.Prijatelj, S. Mlkulich, M.Cekada, J.Peterka, A.Chuchnik, F.Grdina, M.Madic, M.Evltz, A.Hopp, J.Perme, M.Lampert, F.Snyder, F.Knez, J.Kopac, N.N., L.Kosmach, F.Kazoglav, M.Stiglitz, Mr.Mrs.Gor- janc, A.Križman, J.Mihelich, Mrs.Kalisek, M. Medveš, M.ZaJc, M.Povirk, F.Hren, A.Nemec, J. Skorenshek, Kepic Fam., Mrs.Mokorel; po $4: A. Florjančič, L.Kalan, M.Jenko, M.Arko, T.Ellis, C.Gradishar, N.N., M.Bratkovic, J.Susa, M.Merlok, L. Chemazar, V.Lovko, F.Snyder, Mrs.Kamnikar, J.Hrovat, M.Kovach, A.Zorman, M.Tezak, F. Tomšič, M.Furar, M.Centa; po $3: A.Terlep, F. Konchan, Mrs.Poljak, L.Gregorcic, R.Kotar, Ivfrs. M. Pritekel, Mrs.Bozic, J.Gllvar, F.Milnat, M.Sivic, L. Stefan, j.Kerzic, M.Haklin, Mrs.Steplc; po $2.50: F.Žitnik, S.Barley; po $2: j.Skrabec, A.Remskar, F.Kamin, A.Trlep, J. Jaklič, A.Erdan, J.Knaus, A.Lorber, Miss Grdadolnik, S.Jerse, A.Edan, M. Pavlovčič, Ivt.Fisher, V.Dollnar, Mr.Fajcman, Mrs.Zalar, Mrs.Smolc, A.Lokanc, J.Dolenc, M. Virant, L.Pirc, J.Kovač, L.Zitnik, J.Skubelj, A. Bobbini, A.Clark, S.Selak, F.Kristanc, J.Shine, M. Darovic, L.Perusek, M.Hren, M.Gorse, M.Sluga, J.Nemanich, H Miklič, J.Atzenbeck, J.Mandel, M.Tavcar, S.Malaker, F.Kamin, J.Gostic, E.Lon- carich, M.Ross, H.Preotle, W.Kovach, F.Horwath, A.Zalusky, F.Vranicar, A.Jerbis, A.Pazel, M. Jelarcic, A.Raddell, M.Zore, M.Cekada, G.Logon- der, L.Umek, M.Grasek, M.Jerbis, M.Gorse, M. Krainz, A.Krojacic, LJevnik; po $1.50: F.Holesek, M.Sivic, M.Pevic, J.Tushar; po $1: A.Plemel, K. Maček, A.Katzer, M.Strumble, A.Perko, A.Penko, A.M.Jerbis, T.Rolich, H.Somrak, M.Zore, M.Tomac, J.Tushar, M.Jelarclc, M.Sraj, A.Zelko, M.Knafelc, A.Miller, F.Radulovlc, M.Tezak, J.Scufsa, J.Sku- fsa, I.Nesbltt, J.Dimberto, J.Kubacki, M.Secola, R.Dlmberio, F.Ulcher Jr., E.Petrovic, J.Ulcher, T. Dimberio, M.Gidos, R.Nikolanci, M.Magajino, F.Cerar, G.Bocchi, S.Serveson, N.Franich, S. Forti, J.Hočevar, A.Dragar, L.Zorc, A.Duich, Mrs.Beber, A.Lorber, Mrs.Povirk, Mrs.Gerdovich, J.Knauss, H.Dolenc, H.Petrič. ZA SEMENIŠČE IN DRUGO: Po $20: Mr.Mrs. Ogrinc; po $10: I.Jevnik; po $5: A.Fortuna, M. Usnick, Mrs.J.Bernot, M.Kolence, M.Stiglitz, M.Povirk, N.N.; po $2: Mrs.Vornezzi, G.Crnko- vich, K*s.J.Gregorič, M.Klobuchar, J.Jenko; po $1: N.N., Mrs.J.Bettenberg, A.Plemel, M.Klobuch¬ ar, Mrs.Kamnikar, M.Gorse; po .90Centa < M.Kallster, J.Schmidt, F.Tomsic, F.Snyder, M.Rangus, ZA ROMARSKI DOM: Po $5: M.Kolenc, H.Papesh; po $1: A.Miller, C.Tischler. DAROVI JOLIETČANOV ZA ZLATI ANTIPENDIJ: Po $10: Mr.Mrs.J.Kochevar; po $5: Mrs.M.Terlep, Mr.Mrs.M.Gregorich, Mr.Mrs.L.Terlep, Mrs.B.Skri- nar, Mrs.F.Horwath, Mrs.C.Q-egory, Sgt.E.Pucel, Mrs.A.Pucel, Mr.M-s.F.Setina, Mr.Mrs.J.Nahos, R.M.Gregcry, Mr. Mrs. F.Vranicar, N/frs.J.Tezak, Mr.Mrs.F.Kociowcic, Mrs.C.Suhadolc, Mr.A.&e- gory, S.Setlna; po $3: Pfc.R.Setina USAF, Mrs.B. Ancel, Mr.Mrs.J.Horvath, Mr.Mrs.F.Skedel, Mr.lvts. L. Muren, Kts.L.Kodrich Sr., Mrs.A.SurJan, Mr.M. Gorsich Sr., G.Lavric; po $2: Mrs.M.Skul, Mt.A. Skul, Mrs.E.Toth, Ivk.Mrs.C.Setina, Mr.Mfrs.F. Bradach, Mr.s.K.Dragovan, Miss K.Vlasich, Mr. Mrs.N.Ckegorach, Mr.Mrs.A.Skoff, Miss M.Kostelc, Mr.Mrs.J.Russ, Mr.Mrs.J.Adamich Sr., Mrs.B.Gre- gory, Mr.Mrs.F.Turk, Mr.Mrs.J.Russ, Mr.^frs.J. Znidarsich, Mrs. F. Stimac Sr., Mrs. T. Horvath Mr. Mrs. A. Plut, Mr. Mrs. A. Papesh, Mrs. A Skedel, Mrs. F. Kerne, J. Bučar, F. Trlep: pc $1.50: Mr.M’s.M.Kramarich, Mrs. J.Brezar, Mrs.M. Gregorash, Mrs.Kozlevcar; po $1: Mr .Mrs. J.Ter lep, Mrs.C.Zupančič, P.Laurlch, Mrs.V.Ambrose, Mrs. A.Mlakar, Mts.M.Zupanclc, Mrs.A.Frltz, Mrs.M. Attaway, Mrs.M.Bubica, A.Glatz, Mrs.N.Vraničar, W.Vraničar, Mrs.M.Vlasich, Mrs.M.Ambrose, Mrs. M. Terlep, Kt.N.J.Vranlcar, Ms.J.Kauzlovlc, Mrs. M.Jerman, Mr.Mrs.W.Cody, Mr.Mrs.A.Papesh, pvt. F. J.Muster, J.Muster, Mts.L.Simons, M-.F.Cobil, Mr.L.Martincic, L.Stukel, A.Stukel, Genevive, E. Marinčič, F.Sega, F.Lekan, M.&A.Papesh, J. Željko, Mrs.J.Zeljko. ZAHVALE bomo objavili drugič. k vners w TMtvillo 0 Oiku 1 b:...* -urr——X. I i ameriške Si late -wrt »J tiverdale Dol ton' -1 f Jfei from Chicago