t SVOBODNA SLOVENIJA BOJ DVEH SVETOV Oči vsega sveta so danes uprte v Španija za Pireneji in Anglija, če Korejo. Pred mesecem dni je ma-; se bo invazije mogla obraniti. Od n t • _ j rN +r»T rlolvtii fn.nnn qo hn noTOrpl mm.n vi. hnn m.fl. 9.1V- lokdo izmed nas vedel o tej dalnji deželi kaj več kot, da obstoja. Pa se je ravno tam zgodilo nekaj, kar je v živi luči pokazalo, kakšen je dejansko svetovnopolitični polo¬ žaj : negotov in napet tako, da vsak tremitek lahko zabesni nova sve- tam se bo pričel pravi boj na živ¬ ljenje in smrt, v katerem utegne izginiti evropska civilizacija. Mi smo prepričani, da je ta boj neizogiben. Kdor pozna komuni¬ zem, ve, da sta v boju z njim le dve poti: ali brezpogojna vdaja, ali pa tovna vojna. Danes je tudi najve- , boj na življenje in smrt. čjim mirovnim optimistom jasno, ! y tem konfliktu je postala Ju¬ da je svet razdeljen v dva bloka, goslavija zanimiva dežela. Vlada med katerima ni poti do iskrene sprave: na eni strani brutalni ko¬ munizem, ki hoče nasilno obvladati svet, na drugi strani svobodni svet, ki se krčevito trudi, da bi člo¬ veštvu ohranil demokratične svo¬ boščine. Ta demokratični svet z USA na čelu, je vsa povojna leta iskreno delal na tem, da bi prišlo do res¬ ničnega miru na svetu. Bil je vča¬ sih naivno lahkoveren, včasih di- plomatično nespreten, včasih bra¬ tovsko popustljiv, vse samo zato, da bi ostal bivši vojni zaveznik na vzhodu miren. Pa vse zaman. Ko¬ munizem je v miroljubnosti in po¬ pustljivosti videl slabost, ki jo je izrabljal v svojo korist. Neovirano je na svojem območju uvajal svoj krvavi režim bfez ozira ha pogod¬ be in častne besede. Še vež. Prodi¬ ral je sistematično tudi v območja zapadnih demokracij, kjer je s po¬ močjo svoje internacionale upriza¬ rjal neprestane stavke in celo obo¬ rožene upore, da bi zrušil po vojni oslabele evropske države. Izrabljanje ameriške potrpežlji¬ vosti je šlo tako daleč, da izgleda, da je bila celo Rusija prepričana, da si lahko dovoli še kaj več, ne da bi se ji bilo bati kakih vojnih u- krepov od strani Amerikancev in njihovih zaveznikov. In tako se je začel od Rusov ukazani vojni po¬ hod severnih rdečih Korejcev pro¬ ti južnim, ki so pripadali ameri¬ škemu vplivnostnemu območju, češ, saj Amerikanci ne bodo nastopili. Pa so! Kljub svoji zgledni nepriprav¬ ljenosti so Amerikanci na napad odgovorili z orožjem. Ne v svojem imenu, ampak v imenu Združenih narodov, ki so jim dali vso mo¬ ralno oporo. Amerikanci mobilizi¬ rajo čete, dovažajo orožje, ladje in avione in resno trdijo, da ne bodo prej odnehali, dokler rdečih napa¬ dalcev ne poženejo na 38. vzpored¬ nik, mejo med obema Korejama. Rusiji je cela zadeva očividno neprijetna. Stoji daleč zadaj in se obnaša, kakor bi se korejski spor nje nič ne tikal. Na rdeči strani se pojavljajo težki ruski tanki in naj- novejši tipi letal,-človeški material pa dobavlja neizmerni človeški re¬ zervoar: Kitajska. Rusi imajo brez dvoma namen zavleči vojno v Ko¬ reji čim dalj. Tako bi polagoma črpali ameriško vojno moč, študi¬ rali nove načine vojskovanja, u- speh novega orožja in čakali prili¬ ke, da na enak način poskusijo morda kje drugje: V Perziji, Tur¬ čiji, Nemčiji, Jugoslaviji. Na vseh teh neprijetnih krajih je polno znakov, ki kažejo, da se Rusi in njihovi podložniki na to priprav¬ ljajo. Zmaga Amerikancev in Združe¬ nih narodov v Koreji bi bil hud u- darec za Rusijo. Vprašanje je, ali bi sovjeti ta poraz mirno sprejeli. Več je verjetnosti, da bi pričeli na drugem kraju in bolj zares. Ame¬ rikanci to čutijo in širokogrudno zalagajo zapadno Evropo z oro¬ žjem in denarjem, čeprav so pre¬ pričani, da današnja zapadna Ev¬ ropa ni v stanu zadržati sovjetske¬ ga navala. To, kar danes zahodne¬ mu ^svetu nudi varno oporo za končni obračun s komunističnim vzhodom je Afrika, verjetno tudi jo komunist, ki se je uprl oficielni komunistični liniji. Zato mu je ofi¬ cielni komunizem obljubil kazen, ki zadene izdajalca. Nuja je pri¬ gnala Jugoslavijo do zbližan j a z zahodom na gospodarskem in vo¬ jaškem področju. Uporni Tito v tem pogledu zahodnjakom ugaja. Zato mu obljubljajo pomoč, če bi bil napaden. Tito pa pravi, da se bo kot polnokrvni komunist boril proti svetovnemu komunizmu, če bo napaden, na strani “zapadne reakcije”. Brez dvoma grenki praški, ki jih morajo v tem'tesnem precepu s Titom vred požirati tudi vsi njegovi diplomati in vojščaki. In mi, ki od daleč opazujemo ta zgodovinska dogajanja? Prvo je: ohranimo mirno kri in presojajmo dogodke trezno. Nespametno bi bi¬ lo misliti, da se bo zaradi spora na Koreji v kratkem zgodilo, kar si želimo; neresno pa tudi, če bi podcenjevali to, kar se v svetu da¬ nes dogaja. Drugo pa je: Vedno bolj vidimo, kako prav smo ravna¬ li, ko smo sledili svojemu zdrave¬ mu čutu in nastopili proti komu¬ nizmu na način, ki je uspešen: z orožjem v roki. OROŽJE ZA ZMAGO ŠELE IŠČEJO Čez nekaj dni bo poteklo mesec dni, odkar so komunisti sprožili sovražnosti na Koreji. Ta prvi mesec je pokazal, da se je komunistom posrečilo izrabiti presenečenje, s katerim so prešli s tan¬ ki v napad, kajti po teh štirih tednih Vojskovanja so komunistične vojske za¬ sedle dve tretjini ozemlja južne korej¬ ske republike. Domača vojska južne ko¬ rejske republike ni mogla nuditi poseb¬ nega odpora proti komunistom, ameriš¬ ke vojne sile pa, ki se vojskujejo proti komunistom po nalogu UNO, najjovedu- je:jo svojo protiofenzivo nekje južno od mesta Taejon, ki je drugo največje me¬ sto v južni Koreji. KJE SO VZROKI ZAČETNIH NEUSPEHOV? V ameriških listih se polnijo stolpci, kjer razpravljajo o tem, kdo je kriv, da ameriška vojska na Koreji prodira¬ nja komunistov še ni mogla ustaviti. V glavnem se komentatorji strinjajo v tem, da je dosedanje vojskovanje na Koreji pokazalo, da bodo morali v USA temeljito spremeniti nazore o svojem nadalnjem oboroževanju in o ameriški strategiji. Letalstvo in mornarica sta namreč dosedaj tekmovali pri vredno¬ tenju letalonosilke ali pa uporabe dol- goprogovnega bombnika. Prevladovalo- je mnenje, da bodo ob izbruhu vojne odločali bombniki —- leteče trdnjave, ki bedo uničile glavna industrijska in u- pravna središča sovražne države v za¬ ledju in zato bo sodelovanje mornari¬ ce manjšega pomena. Toda na Koreji se je ugotovilo, da so največ uspehov do¬ segla raketna lovska letala, ki so odha¬ jala in pristajala na letalonosilkah. Walter Lippmann je v posebnem član¬ ku obtožil ameriško vojno poveljstvo, da se je v presoji uporabe modernih vojnih sredstev zmotilo. Toliko se je pi¬ salo o tem, da ima ameriška vojska ce¬ lo vrsto tajnih orožij; ko pa so se po¬ javili na Koreji največji sovjetski tan¬ ki, je bilo ugotovljeno, da jim ameriška raketna letala niso kos, ker imajo so¬ vjetski tanki neprodorno okrovje. Proti tem tankom ameriška pehota še nima na razpolago i zpopolnjenih “tankov¬ skih pesti’’, dasi se je tudi o tem mno¬ go govorilo. Borba med mornarico in le¬ talstvom se je končala v prid letalstvu in je obrambno ministrstvo črtalo veči¬ no kreditov za oborožitev in graditev modernih letalonosik. Dalje se Lipp¬ mann vprašuje, kako to, da sovjeti tega prvega uspeha ne izrabijo z ofenzivo na drugih odsekih svetovne napetosti. Zaključuje pa svoj komentar tako, da pravi, da imajo ameriške vojne sile pre¬ malo sredstev preprečiti tak napad, ka¬ kor so ga izzvali komunisti na Koreji, sovjeti pa še tudi nimajo toliko moder¬ nega orožja, da bi že mogli tvegati na¬ pad na USA in ostale zahodne zavezni¬ ke. Ta prvi spopad s komunisti bo po nje¬ govem imel naslednje posledice: 1. v USA bo prišlo do hitrega preobrata v strategiji i n gradnja najmodernejših vojnih sredstev se bo zelo pospešila; 2. boji na Koreji so pokazali, da je še ved¬ no pehota tista, ki odločuje in ameriški pehoti pripravljajo tako protitankovsko orožje, ki bi tank kot orožje v bodočih bojih sploh izločilo; 3. zmage ne odloča¬ jo letala z bombardiranji zaledja, am¬ pak vojak v prvi liniji in njegova opre¬ ma. Med USA in sovjeti se bo zato — po¬ spešilo tekmovanje v oboroževanju; ko¬ nec takega tekmovanja pa more biti sa¬ mo ali pravi končni spopad ali pa kapi¬ tulacija tiste strani, ki stroškov za ta¬ ko oboroževanje več ne zmore. TAJNI SOVJETSKI DOGOVOR S KITAJSKO V 'New Yorku so objavili tisti del po¬ godbe, ki je bil v februarju sklenjen med Stalinom in Maocetungom v Mos¬ kvi in ki naj bi tudi ostal tajen. Po do¬ ločilih te pogodbe bi moral Maocetung svojo Kitajsko oboroženo silo uporabiti kot podlago za mednarodno komunistič¬ no vojsko, ki bi sovjetom zavojevala vso Azijo. Sovjeti so Maocetungu nujno nasvetovali, da se mora število kit. pre¬ bivalstva zmanjšati za 100 milijonov; poleg tega ne more kit. centralna vlada upravljati pokrajin vzdolž severne ki¬ tajske meje in sicer Notranjo Mongo¬ lijo, Sinkiang in Mandžurijo. Te pokra¬ jine naj postanejo samostojne “ljud¬ ske demokratične republike”, v katerih bi imeli sovjeti svojo stalno oboroženo posadko. Med tem ko bi Kitajska izgu¬ bila pokrajine na severu (vse te so bo¬ gate na rudah in gozdovih), bi iskala nadomestilo na juru — v Indokini, Sia¬ mu in Birmaniji ki so najbogatejša polja riža, kar naj prepreči redne la¬ kote kitajskega prebivalstva. Na Koreji se sovjeti neposredno ne vojskujejo, dasi imajo ves položaj v ro¬ kah. Kitajsko komunistično vojsko na- LA POSiOON DL LA ARGENTINA La Confederacion General de Trabajo organizo un brillante aeto en homenaje a la delegacion argentina que actuo en la 33. Conferencia Internacional del Trabajo, reunida en Ginebra. La gran manifestacion tuvo lugar en el Teatro Colon con asistencia del Presidente de la Nacion, GENERAL JUAN D. PERON y su Esposa Maria Eva. Peron. En esta oportunidad pronuncio el Primer Mandatario un importante discurso en el cual fijo la posicion argentina en los graves problemas de la actua- lidad. Dijo el General Peron que se le pregunto este dia cual seria la acti- tud que tomaria el gobierno argentino frente a la situacion internacio¬ nal. El gobierno argentino tomara la actitud que quiera su pueblo y ninguna otra. El Primer Mandatario no es sino el brazo ejecutor de la voluntad de un pueblo socialmente justo, econčmicamente libre y poli- ticamente soberano. Seguira el gobierno la voluntad del pueblo y por eso tiene que ser organizada la comunidad nacional, que permite auscol- tar el pueblo. » La Argentina sabe lo que hay que hacer y lo hara oportunamente en su beneficio y no en el de ningun otro. Por esa razon la politica inter¬ nacional argentina ha sido sin dobleces, pero sin contraer obligaciones que no puede cumplir. Ha sido recta y clara sin hipotecar anticipada- mente nuestras decisiones. „ Staiišže Argentine V Buenos Aires se je vrnilo argentinsko delavsko zastopstvo, ki je v Ženevi sodelovalo na 33. zasedanju Mednarodne organizacije za delo. Glavna konferencija za delo je njegovo vrnitev in opravljeno delo v Že¬ nevi počastila s slavnostjo v gledališču Colon, na katero je prišel tudi predsednik republike general JUAN D. PERON z gospo soprogo MARIJO EVO PERON. Predsednik general Peron je imel ob tej priliki važen govor o sta¬ lišču Argentine z ozirom na aktualne zunanjepolitične dogodke. Dejal je, da so ga istega dne vprašali kaj bo podvzela Argentina zaradi sedanjega zunanjepolitičnega položaja. Na to vprašanje je takoj odgovoril in naglasil, da bo Argentina storila samo to, kar želi argentin¬ ski narod in ničesar drugega. Predsednik republike je samo roka, ki izvršuje voljo naroda, ki živi v socialni pravičnosti, gospodarski neod¬ visnosti in politični suverenosti. Vlada bo zato sledila volji naroda, za kar pa je nujno potrebno, da se organizira popolno argentinska nacionalna skupnost. Argentina ve kaj mora storiti. In bo ob priliki tako tudi storila, kakor ji narekujejo nacionalne koristi in nobene druge. Zato je argentinska zu¬ nanja politika nedvoumna in zato tudi ni prevzemala nikdar takih obvez, -ki bi jih ne mogla izpolniti. Bila je vedno premočrtna in jasno ter nikdar taka, da bi že vnaprej opredeljevala njene odločitve. VSA ARGENTINA LETOS PROSLAVLJA NEMINLJIVE ZASLUGE IN JUNAŠKA DEJANJA OSVOBODITELJA GENERALA SAN MARTINA. SLO¬ VENCI, SLOVENKE! PRIDRUŽITE SE TEM SLAVJEM! UDELEŽITE SE V ČIMVEČJEM ŠTEVILU SPOMINSKE SANMARTINSKE PROSLAVE, KI JO BO PRIREDILO DRUŠTVO SLOVENCEV V NEDELJO 30. JULIJA 1950. TAKOJ PO SLOVENSKI MAŠI NA BELGRANO! PRIDITE VSI V DVORANO SALEZIJANSKEGA ZAVODA, KJER BO TA PROSLAVA! meravajo poslati v zavojevanje Azije, dejansko pa sovjetska vlada še ne bi no¬ sila nobene javne odgovornosti za take vojne pohode. USA in druge države bi se izčrpavale, dočim bi sovjetska voj¬ ska mogla samo opazovati in ugotavlja¬ ti strateške prednosti in pomanjkljivo¬ sti svojega orožja. Le malo je možnosti da se bo tako stanje moglo zavlačevati še dolgo in da bi bili nazadnje sovjeti tisti, ki bi si mogli določiti trenotek, ki bi jim bil najugodnejši. SILOVITI BOJI NA KOREJI Na korejskem bojišču je v preteklem tednu ameriška vojska krčevito zadrže¬ vala silovite napade komunističnih čet, ki eo usmerile najhujši pritisk proti re¬ ki Kum, katera je predstavljala zadnjo naravno obrambno črto pred Taejonom, začasno prestolnico južnokorejske vla¬ de in ameriškim glavnim stanom na Ko¬ reji. TROJNI NAPAD » Komunistični napadi so bili usmerje¬ ni v glavnem na tri dele korejskega bojišča. Najhujši pritisk izvajajo na zapadni del ter so kljub siloviti ameriš¬ ki obrambi prekoračili reko Kum in se razlili proti Taejonu. Na srednjem de¬ lu bojišča so komunisti usmerili napa¬ de proti Taeguju, važnem prometnem središču jugovzhodno od Taejona, na za- padnem pa ob morski obali proti Pusa- hu, ameriškemu izkrcevalnemu prista¬ nišču na južnem delu polotoka. Srednji in vzhodni del bojišča sta bila manj ak¬ tivna, kakor zapadni. KOMUNISTIČNI NAČRT MacArthurjev glavni stan v Tokiju je ugotovil, da so komunisti izdelali vo¬ jaški načrt, po katerem naj bj zvabili glavnino ameriških čet na Koreji v o- kolico Seula, kjer naj bi jih na odprti planoti z naglimi sunki od treh strani obkolili in uničili, nato pa prodrli proti jugu, ki bi ga le slabo branila že ob prvih napadih dezorganizirana južnokorejska Vojska. Načrt se jim ni posrečil, ker so Amerikanci poslali v prve bojne črte le manjše vojaške edinice. dočim so pri¬ hajajoče čete zbirali na južnem delu po¬ lotoka in tam pripravljali glavno ob¬ rambno črto, s katere nameravajo vsaj v jeseni sprožiti protiofenzivo in pogna¬ ti komunistično vojsko do 38. vzporedni¬ ka in morda še čez. AMERIŠKA OBRAMBNA ČRTA Glavna ameriška obrambna črta, pre¬ ko katere ne bodo za nobeno ceno pusti¬ li komunističnih divizij, bo tekla vzdolž obalnega gorovja na jugovzhodnem de¬ lu polotoka nekako od Pohanga do Mok- poja ter bodo ameriške čete imele na¬ ravno zaledje na omenjenem gorovju. KRVAVE BITKE Ameriški vojaški oddelki so bili ves teden zapleteni v silovite boje s komu¬ nisti. Na reki Kum se je komunistom po treh dneh neprestanih napadov po¬ srečilo postaviti na južni obali reke mostišče in to kljub neprestanim letal¬ skim napadom njihovih prvih bojnih li¬ nij. Ker niso mogli s tanki čez reko, so pognali del 2. divizije v vodo in sku¬ šali preplavati ok. 800 metrov široko reko. Od 2000 plavajočih kom. vojakov jih je zaradi nezadržnega obstreljeva¬ nja iz ameriških lovcev samo 160 prišlo na drugo obalo. Za njimi so navalile no¬ ve množice in se obdržale na mostišču. Amerikanci so zlasti s strojničnim og¬ njem desetkali vrste napadalcev ter se n. pr. v enem izmed strojničnih gnezd posadka zaradi neprestanega navala ni mogla izmenjati dva, dni in eno noč. 5 KOM. DIVIZIJ PROTI ENI AMERIŠKI Komunisti so na celem bojišču vrgli v boj 1., 2., 4., 5. in 6. divizijo, medtem ko imajo Amerikanci na bojišču šele eno divizijo, medtem ko druga, ki je prispe¬ la pred nekaj dnevi na Korejo, čaka v zaledju ob glavni obrambmi črti. PORAZNI AMERIŠKI ZRAČNI NAPADI Ameriške veletrdnjave B-29 so dan in noč bombardirale važne strateške po¬ ložaje kom. čet, sovražnikovo zaledje in dvakrat napadle Seul z nad 1000 to¬ nami bomb. Sami komunisti priznavajo, da so ameriški zračni napadi porazni. Poleg vojaštva je tudi civilno prebival¬ stvo utrpelo hude izgube. NOVE AMERIŠKE ČETE IN MATERIJAL Iz USA je na poti večje število pre¬ voznih ladij z vojaštvom in materija- lom, ki stalno prihaja v Pusan, odkoder ga prevažajo na bojišče. Najkasneje do (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 20. VIL 1950 - Ano del Libertador General San Martin Zakopani mejniki Slovenskemu kmetu se ni nikoli prav dobro godilo. Rajni Evangelist Krek je svoji globoki študiji o kmečkem problemu upravičeno dal naslov: “Črne bukve”. Od dni, ko je kmet nehal biti tlačan pa do danes je slovenski kmet padal iz krize v krizo. Imel je premalo zemlje in še ta je bila izmozgana. Ni dala dovolj kruha za družino in tako so najboljše moči morale za kruhom po svetu. Dolge zime, pomladne pozebe, su¬ ša, moča in toča,! črv in rja so nemalo¬ krat skrčile pridelek tako, da so celo trdnejši kmetje morali živež zase in kr¬ mo za živino kupovati. Ker ni bilo go¬ tovine so kmetije zašle v dolgove in za¬ pel je le prepogosto boben. Kljub vsem tem zaprekam kmet ni obupal. Z njemu lastno trdoživostjo se je še bolj zagrizel v svojo zemljo. De¬ narne zadruge so mu dale priliko, da se je rešil oderuhov in dobil nujno potre¬ ben kredit za intenzivnejše gospodar¬ stvo. S svojo lastno glavo in s pomočjo državnih in zasebnih ustanov je začel temeljito študirati, kaj je treba ukreni¬ ti, da bo življenje znosnejše. In je za- če’ na nov način: Moderno je uredil hle¬ ve, svinjake in gnojišča in vanje posta¬ vil živali, ki so pri enaki porabi krme dale več mleka, več slanine in večjo te¬ žo. Izmozgani zemlji je*priskočjl na po¬ moč z boljšim, če je bilo treba tudi u- metnim gnojilom. Sejal in sadil je izbra¬ no semenje. Okoli hiš je nasadil sadne¬ ga drevja in na sončnih pobočjih vin¬ sko trto. Okoli mest in industrijskih sre¬ dišč je začel gojiti zelenjavo. Po borja- ču se je sprehajal trop perjadi, v hle¬ vu je zajčja družina pobirala ostanke krme goveji živini izpod nog, častitljivo pinjo je že marsikje nadomestil mode¬ ren posnemalnik — in tako je bilo za branjevko vedno kaj pripravljenega. Pa je prišel k hiši zdaj desetak od tu, zdaj od tam, da je bilo za petrolej, sol kavo in sladkor in je še ostalo kaj drobiža za reveže in berače. Kjer je vsa družina v lepi slogi poprijela za) delo, ki se je za¬ čelo pred zoro in končalo pozno v noč, je grunt polagoma napredoval. Vedno Več je bilo po naših vaseh vzornih kme¬ tij, ki so nastale kot sad kmetove briht¬ nosti, varčnosti in neverjetne pridnosti. Vse je kazalo, da bo šel razvoj v to smer. Slovenskemu kmetu so včasih radi oponašali prevzetnost in bahaštvo. Pa ni bilo ne eno ne drugo, ampak le u- pravičen ponos nad sadovi svojega de¬ la in izraz tistega sladkega občutka, ki ga je imel, ko je lahko rekel: to je mo¬ je. čut za to, kar je bilo njegovega, je bil v našem kmetu razvit skoro do bo¬ lestnosti. Le spomnimo se, kolikokrat je z trdoglavostjo in dragimi pravdami branil ped zemlje, ki si jo je neupraviče¬ ne lastil njegov sosed. Le spomnimo se, s kako vestnostjo so kmetje varovali svoje mejnike. Izmakniti ali prestaviti mejnik je bil po nezapisanem kmečkem pravu eden največjih zločinov. Zločinci, ki danes peste našo deželo so hoteli prav v tej boleči točki zadati kmetu smrten udarec. Komunizem je na vsej črti začel borbo proti mejnikom, borbo za kmečki komunistični kolektiv, ki so mu dali lažnivo ime “zadruge”. Bistvo prave zadruge je v prostovoljni združitvi članov, ki hočejo v skupnosti več doseči. Med vsemi slovenskimi kme¬ ti, ki so morali v te lažne “zadruge 1 ni niti enega, ki bi vstopil prostovoljno. IZ TEDNA V TEDEN iz svobodnega sveta USA.: Šef amer. štaba Brad!ey je izjavil, da USA ne more in ne bo v krat¬ kem pričela s splošnim protinapadom r:a Koreji. Ameriška vojska se mora pripraviti še na naloge, ki jo bodo ča¬ kale še na “petih ali šestih različnih de¬ lih sveta”. Newyorški župan Dewey je imenoval za obrambnega poveljnika mesta New York generala Claya, bivšega ameriške¬ ga poveljnika v Berlinu. Ameriško letalstvu je vpoklicalo 5000 rezervnih pilotov v aktivno službo ter jih bodo v nekaj dneh prepeljali na korejsko bojišče. Ameriške pomorske družbe so dale ameriški vojski na razpolago večje šte¬ vilo svojih potniških ladij za prevoz a- meriške vojske na Korejo. ACHESON je ostro obsodil akcijo za mir, ki so jo ameriški komunisti spro¬ žili v USA in pobirajo podpise proti a- meriški intervenciji na Koreji. Izjavil je, da “ves demokratski svet obsoja podle komunistične mirovne akcije, ki predstavljajo protidržavna dejanja, ker pozivajo na popolno predajo napadal¬ cu’’. Obsodil je tudi proglas stokholm- skega komunističnega mirovnega zbo¬ rovanja, na katerem so komunisti pro¬ glasili “tistega, ki bo prvi vrgel atom¬ sko bombo, za vojnega zločinca” Ache- son je poudaril da “je pravi vojni zlo¬ činec tisti, ki izda ukaz in izvede napad. LTporaba orožja s strani napadenega pa predstavlja samoobrambo, ne pa voj¬ no zločinstvo.” Ameriška FBI je odkrila komunistič¬ ne priprave za vsesplošne sabotaže po vsej USA v slučaju, ko bi se ta zaplet¬ la v vojno z ZSSR. Vodja amer. progresivne stranke Wa- llace, naspotnik Trumanove zunanje politike, je izjavil, da “soglaša s Tru¬ manovo odločitvijo glede Koreje in s sklepi ZN. “Moja država se nahaja v vojni, ki jo je ukazala UNO ter sem za¬ to na njeni strani.” Njegova izjava je umaknitev USA mornarice iz voda okrog Formoze itd. V angleškem parlamentu so se poja¬ vili glasovi za uporabo atomske bom¬ be, toda ne na Koreji, ampak nad ZSSR. Lord Vansittart je dobesedno izjavil: “No trošite atomskih bomb na K°reji, ampak jih hranite za Moskvo.” Anglija je ZSSR poslala uradno no¬ to o nemških voj. ujetnikih ter zahteva¬ la od Sovjetov javno izjavo, ali je še kaj nemških ujetnikov v ZSSR ali ne, in če jih ni, kaj se je z njimi zgodilo. ★ FRANCIJA: Rene Fleven, novi pred¬ sednik vlade, je dobil v parlamentu za¬ upnico 373:185; v vladi so tudi sociali¬ sti. De Gaulle je po petih letih podal prvi dalši interview ter izjavil, da je spopad na Koreji samo uvod v napad na Evro¬ po, h katere obrambi je nujno treba pri¬ tegniti tudi Španijo; opisujoč kom. tak¬ tiko je podal mnenje, da se mu trenut¬ na oborožitev Evrope zdi pomanjkljiva, ter je treba čim prej zamujeno nadok¬ naditi, kajti le Evropa se bo mogla ko¬ munizmu pošteno upirati. * BELGIJA: Socialisti so v akciji pro¬ ti kraljevi vrnitvi preplavili deželo s štrajki, dosegli pa tudi v parlamentu precejšen moralen uspeh, ko so na be¬ sede nekega poslanca, češ da so Leopol¬ da napravili za krivega v Franciji, kjer se vojska proti Nemcem leta 1940. m megla uspešno upirati zaradi notranje¬ ga razkroja, pričeli prepavati Marseillai- so ter proslavljati Francijo — prav na dan obletnice franc, revolucije 14. juli¬ ja. Seja parlamenta je bila prekinjena. * ŠVEDSKA in DANSKA bbsta pro¬ testirali pri sovj. vladi zaradi razširje¬ nja sovj. obmorja v- Baltiku na 12 milj (običajno je last poedine države morje V širini 5 milj). Švedska vlada je priznala Izrael, po čemer sklepajo, da so spor zaradi smrti vor proti notranji peti koloni, defetiz¬ mu v vrstah meščanov ter indiferent¬ nosti intelektualcev v sedanjem sporu s komunizmom. ★ VATIKAN: Sv. Oče je imel pred 200 juristi vsega sveta nagovor, v katerem je med drugim dejal, da je eno prvih dejanj pri ustvarjanju enotne Evrope odprava ali pa svaj omejitev politične in gospodarske zastarelosti zamljepis- r.ih meja. Poudaril je, da je za poenote¬ nje civilne zakonodaje evropskih dežel nujno potrebno upoštevati naslednja na¬ čela: 1) nuditi vso potrebno zaščito brezpravnim ženam in otrokom, 2) ure¬ ditev pravnega razmerja za tiste, ki so prisiljeni pogosto menjati svoje biva¬ lišče iz dižave v državo ter to preselje¬ vanje olajšati čim bolj mogoče, 3) pri¬ znanje in vključitev človečanstkih pra¬ vic, ki so najožje povezane s celotno ak¬ cijo obnove sveta. Sv: Oče je tudi de¬ jal, da bedo preselitve prihodnjih 50 let tolikšnega obsega, kakor jih obe Ame¬ riki še ne pomnita, kajti vse te prese¬ litve imajo svoje pestre vzroke v II. svet, vojni. * Turčij TURČIJA: V je povzročila razkol v progresivni stranki ter je Wallace izjavil, da bo podal o- stavko, če ne bo stranka sprejela nje¬ govega mnenja. V USA bodo v avgustu pričeli graditi atomske podmornice. * ECUADOR: Vlada pravljeni kom. upor. j i grofa Bernadotta povoljno uredili. je zadušila pri- ANGLIJA: V Portsmouthu je zaradi sabotaže eksplodiralo 8 ladij, polnih municije. 23 lev. usmerjenih lab. poslancev je predložilo vladi nov načrt o pomirjenju sveta, načrt, ki obsega med drugim priznanje rdeče Kitajske in nje sprejem v UNO, omejitev korejske vojne na Korejo, doseči konee s pomočjo UNO (Nadaljevanje s 1. strani) konca septembra bodo Amerikanei spra¬ vili na bojišče do 40 tisoč svojih voja¬ kov z vso opremo in tanki. Za povelj¬ nika ameriških suhozemskih čet na Ko¬ reji je bil imenovan general Walker, šef štaba pok. generala Pattona, ameriške¬ ga poveljnika na nemškem bojišču med drugo svetovno vojno. PRVA ČASNIKARJA PADLA Na Koreji sta te dni padla tudi prva dva vojna časnikarja, dopisnik Hearsto- vega časnikarskega trusta in dopisnik ameriškega vojaškega dnevnika “Starš and Stripes”. AMERIŠKE IN KOM. IZGUBE Ameriška vojska je imela po uradnih podatkih iz Mac Arthurjevega glavne¬ ga stana v Tokiju doslej naslednje izgu¬ be: 27 mrtvih, 94 ranjenih in 245 izgub¬ ljenih, skupaj 366. Po istem poročilu gredo človeške izgube sovražnika v ti¬ soče, v materijalu pa so približno te-le: letala: 24 uničenih, 17 poškodovanih; tanki: 95 uničenih, 75 poškodovanih; različna vozila: nad 500 uničenih, ok. 300 poškodovanih; lokomotive: 30 uni¬ čenih, 13 poškodovanih; manjše ladje in motorni čolni: 11 uničenih in 26 poško¬ dovanih. Te zadruge so le izraz obupa slovenske¬ ga kmeta, ki ni mogel več vzdržati ši- kan, pritiska in gospodarskega izmoz- gavanja, s katerim hoče komunizem streti kmeta, ki je v vsem svojem bist¬ vu nasprotnik te zločinske ideje. Ni dvo¬ ma, da se bo v doglednem času uresni¬ čil načrt komunistov: uničili bodo svo¬ bodnega kmeta. Živčno in gospodarsko izčrpan bo “prostovoljno” ponudil svoj grunt zadrugi, sam pa iznova postal tla¬ čan, ne, manj kot tlačan: mrtva števil. | ka, ki bo po navodilih političnega komi¬ sarja brez volje in navdušenja naredil to, kar mu bo ukazano, pa nič več. Po storjenem ukazanem delu, se bo vrnil na svoj dom in na svojo “ohišm- co”. To novo ime, plod komunistične modrosti, pomeni majhen košček zem¬ lje okrog hiše, ki ga sme kmet še ime¬ novati svojega in obdelovati v času, ko ni ukazano skupno delo. Tudi kravico v zapuščenem hlevu bo še smel imeti in pujska v svinjaku in par jarčk na dvorišču in tepko za hišo bo smel sam obrati, če bo obrodila. To je vse. Slovenski kmet' je padel za stoletja nazaj, v dobo pred tlačanstvom, v dobo suženjstva. In prav to hoče komunizem. Ne samostojno mislečih in gospodarsko neodvisnih ljudi, ampak brezoblično ma¬ so nemaničev, ki jo gnete in premetava po svoje. Slovenski kmetje, ki pod nepremaglji¬ vo silo razmer vstopajo v “zadruge” o- pravijo pred tem obupnim korakom simbolično dejanje: v temni noči gredo in s krvavečim srcem zakopljejo mejnj- ko seženj globoko v zemljo, da tam, kot sveti glasniki pravice počakajo dneva, ko bo slovenski kmet zopet lahko postal na svoji zemlji svoj gospod. In ta dan se bliža! AVSTRIJA — Anglija se je na veli¬ ko radost avstr, vlade odločila zmajša- tj zasedbene stroške v Avstriji. ★ ZAH. NEMČIJA — Nemci in Irci so podpisali trg. pogodbo v skupni višini preko 6,5 mil. dolarjev. Zav. oblasti vneto iščejo na svojem ozemlju rdečega nemškega generala V. Muellerja, organizatorja Volkspolizei iz Vzhodne zone, ki naj bj se v zah. Nem¬ čiji mudil v svrho organiziranja pod¬ talne kom. mreže. * ŠPANIJA: Zaradi obiska princa Ksa- verja Bourbon Parma v Madridu in nje¬ govega razgovora s Francom sklepajo, da se Franco ponovno bavi z idejo ob¬ nove monarhije; vsi španski listi so is¬ točasno pričeli s objavljati pozive za pomoč Korejcem in Amerikancem v njih bojih na Koreji. povzročila veliko vznemirjenje novica o pozivih tamkajšnjih ameriških konzulov ame¬ riškim državljanom, naj se pripravijo na odhod iz Turčije. Za železno zaveso FLR.J: FLRJ se je znašla v najhuj¬ ši kominformovski kampanji po časo¬ pisju in ob mejah zaradi svojega ‘iz¬ dajalskega stališča napram ZSSR’ ter zaradi kupčevanja z zahodnimi zavez¬ niki; vsi sateliti so pričeli valiti ne¬ katere divizije na meje FLRJ, hkrati pa javljati o posegu jug. straž preko njih ozemlja. Do spopada je prišlo edino na bolgarski meji, kjer je bil en vojak u- bit. Djilas je govoril na zborovanju sindi- dikatov ter poudaril pripravljenost ‘ko¬ munistične' FLRJ’, da sklene pameten dogovor z Moskvo in sateliti na osnovi popolne enakopravnosti. Zahteval je sa¬ mo priznanje jug. upravičenosti napram satelitom in tudi Moskvi ter izpolnjeva¬ nje sklenjenih pogodb. * ČEŠKO SLOVAŠKA: je preuredila pravilnik vzorcu ZSSR. Češko-Slovaška za vojsko po ITALIJA: Sforza je v nekem govoru v Rimu dejal, da ‘more Trst postati dru¬ ga Koreja’, kajti Italija, kot je dejal Sforza, se bo v kratkem morala “po¬ tegniti za svoje rojake v jug. zoni, ki jo prosijo pomoči”. De Gasperi je imel v Rimu oster go- ZSSR: Sovjetski tisk je pričel na padati tudi Švedsko in ji očita, da “postaja odskočna deska ameriških im¬ perialistov za napad na ZSSR.” V vrhovnem sovjetskem letalskem po¬ veljstvu je prišlo- do zamenjave doseda¬ njega poveljnika Veršina z novim gene¬ ralom žigarevom. Veršin je zadnjikrat nastopil pred javnostjo na lanskih pro¬ slavah sovjetskega letalstva. ★ ALBANIJA: Enver Hodža je spreme¬ nil vlado na osnovi zadnjih “volitev”; spremenenjena, je tudi oznaka države in Albanija sedaj ni več ‘ljudska republika’, pač pa ‘država kmetov in delavcev’. ROMUNIJA: Z izgonom Msgr. 0’Ha- ra, škofa iz Atalantc (USA) ter vati¬ kanskega zastopnika pri rom. vladi, je bi! zadnji vat. delegat za železno zave¬ so izgnan. RATIFIKACIJA VAŽNE LISTINE Argentinski kongres je ratificiral važ¬ no pogodbo, ki veže države obeh Ame¬ rik (Kanada je izvzeta) in ki nosi ime “pogodba iz Rio de Janeiro.” To pogod¬ bo so ameriške države sprejele na vse- ameriški konferenci, ki je bila v avgu¬ stu 1947 v Riu de Janeiru. Glavne določbe te pogodbe pa so: 1. napad na eno izmed ameriških držav bo¬ do vse države smatrale kot napad na vse države; 2. vsaka država bo začela izva¬ jati sklepe, da pomaga pri obrambi pred tem napadom; 3. vsaka članica te po¬ godb" more začeti izvajati individualne ukrepe, ako še niso sprejeti skupni uk¬ repi; ti ukrepi se lahko nanašajo tudi na dejanja napada na ta ali na drug kontinent in to tudi v slučaju, da napad ni izveden z orožjem; 4. v slučaju spo-- pada med kontinenti mora po določbah te. listine biti izvedeno najprej posredo¬ vanje za mir in to v okviru UNO; 5. tat listina se nanaša na slučaj napada na ozemlje od Severnega tečaja (Kanada je izvzeta), Grenlandije, do Malvinske- ga otočja in do Južnega tečaja. Ako je članica te pogodbe napadena, mora biti slučaj dostavljen na presojo predsedstvu Vseameriške unije. V red¬ nih razmerah se morajo sestati zunanji ministri vseh držav, ki so članice po- , godbe. Ako je tak sestanek nemogoč, ukrepa o skupnih ukrepih takoj pred¬ sedstvo Vseameriške unije. Predsedstvo ureja tudi vse sporne zadeve med člani¬ cami pogodbe. Obrambni sklepi obsega¬ jo: prekinjenje diplomatskih, gospodar¬ skih ali prometnih stikov, in nato obo¬ roženo intervencijo. Te določbe so nam¬ reč enake določbam o sankcijah v po¬ godbi UNO. Vsi sklepi se sprejemajo z dvotretjinsko večino; za kvorum je po¬ trebna prisotnost dveh tretjin članov. Na sejah predsedstva pa se sklepi spre¬ jemajo z navadno večino. Toda glaso¬ vati morejo samo tiste članice, ki so pogodbo ratificirale. Sprejeti sklepi so obvezni za vse članice, toda za oborože¬ ne sodelovanje mora vsaka država da¬ ti svoj posebni pristanek. Pogodba po¬ stane veljavna, ako jo ratificira dve tretjini članic. Registracija ratifikacij so izvede pri UNO. Pogodba velja za nedoločeno dobo, članstvo pa preneha dve leti po predhodni prijavi. Pogodba je stopila v veljavo 4. decembra 1948. ARGENTINA “Argentina”, argentinska šolska križarka, se je v ponedeljek popoldne podala na sedmo potovanje v Evro¬ po. Med drugim bo pristala v Bou- logne sur Mer v Franciji, obiskala bo nekaj skandinavskih pristanišč, pri¬ stala nato v Londonu in se na poti v domovino ustavila v New Yorku. V Buenos Aires se bo vrnila 29 no¬ vembra, potem, ko bo prevozila 25.000 milj. V nedeljo je bila na pa¬ lubi maša za srečno vožnjo, v pone¬ deljek je pa ladjo in njeno posadko obiskal predsednik republike general Peron, v spremstvu svoje gospe so¬ proge Marije Eve Peron, ministrov za vojsko, mornaihco in letalstvo ter ostalih članov vlade. Kot vrhovni po¬ veljnik vseh oboroženih sil je na kri¬ žarki podpisal povelje za nastop vož¬ nje. Ob tej priliki je nagovoril čast¬ niški zbor in vse kadete ter jih opo¬ zarjal na dolžnosti, ki se jih morajo vsi zavedati kot vojaki v službi do¬ movine. Ko je križarka zapuščala prista¬ nišče ji je mahalo v slovo nad deset tisoč ljudi. Argentina bo izpolnila vse svoje obveznosti, ki jih ima kot članica Združenih narodov in ki jih je pre¬ vzela z mednarodnimi pogodbami za zavarovanje miru v svetu. Tako je obvestil zun. minister dr. Jesus Paz brzojavno glavnega tajnika Združe¬ nih narodov Trig-ve Lie-a po prejemu njegovega poziva, naj bi članice ZN z orožjem pomagale uničiti komuni¬ stične napadalce na Koreji. Naprosil ga je, naj ga spravi v direktno zvezo z vrhovnim zavezniškim poveljstvom. General Bertollo, šef Zvezne poli¬ cije, je v torek zvečer govoril preko radia o najnovejši komunistični tak¬ tiki v zvezi z dogodki na Koreji. Jav¬ nost je opozarjal, da so v okviru “ko¬ rejskega tedna” začeli širiti med lju¬ di najbolj fantastične vesti, kakor, da je vlada tajno mobilizirala že več letnikov, da že pvipravlja oddeljke za Korejo itd. Pobirali so tudi podpise za “mir in proti uporabi atomske bombe”, pa tudi denarne prispevke za kom. stranko. Na nekaterih naj¬ prometnejših uličnih križiščih so tudi poskušali uprizoriti demonstracje. General Bertollo opozarja javnost naj ne naseda tej najnovejši kom. taktiki in naj prijavi vsakogar, ki bi skušal motiti javni mir in red in be¬ gati ljudstvo z izmišljenimi novica¬ mi. Policija bo proti vsem izgredni¬ kom postopala po zakonu. Ayuda Social Maria Eva Peron je pred dnevi poslala z letalom v Co- lumbijo kot svojo prvo pomoč večjo količino zdravil, živil in obleke, ki jo bodo razdelili med prebivalstvo, ki ga je prizadel zadnji potres. V Buenos Airesu so komunisti prejšnji petek na dveh mestih vpri- zorili nedovoljene demonstracije proti vseameriški obrambni pogodbi iz Rio de Janeiro. Na ulicah so se po¬ javili z napisi proti tej pogodbi in z gesli za “mir”. Policija je takoj na¬ stopila ter je več kom. motilcev jav¬ nega miru in izzivalcev spravila na varno. Ciudad Eva Peron bo v kratkem postalo veliko novo moderno mesto. Po zadnjih načrtih bodo v tem mestu zgradili tudi velik blok nebotičnikov in sicer 10 nebotičnikov z 20 nad¬ stropji 31 pa z dvanajst nadstropji.. V teh nebotičnikih bo 6.200 stanovanj z 2, 3 in 4 sobami in ostalimi pritikli¬ nami in bo v njih lahko stanovalo 35.000 ljudi. Največje argentinske letališče na Ezeizi so preimenovali in je sedaj Aeropuerto Nacional, železniška po¬ staja na Ezeizi pa se imenuje po mi¬ nistru za javna dela generalu Pista- riniju. I Debenedetti buenosaireški župan, je odobril kredit nad 17 milijonov pe¬ sov za razna zboljšanja v vseh ob¬ stoječih mestnih bolnišnicah. V poslanski zbornici so sprejeli za¬ konski osnutek o lovu na divjačino v nacionalnih področjih. Sprejet je bil tudi zak. predlog o odobritvi 1 mili¬ jon pesov za 7. Mednarodni kongres za kirurgijo, ki bo prihodnje leto v Bs. As. “Clarin”, buenosaireški jutranjik, je v svojih številkah z dne 11., 12., 13., 14., 15. in 17. julija objavljal dol¬ ge članke, v katerih je ameriški čas¬ nikar Morley Cassidi popisal trplje¬ nje in stradanje naroda pod titovo komunistično diktaturo v Jugoslavi¬ ji- Buenos Aires, 20. VII. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. 'Ilovice Lz SCoveniJe^ V Sloveniji imajo letos tako sušo, ka- sedaj predava na filozofski fakulteti, kršne ne pomnijo niti najstarejši lju- Lepega predsednika ima krajevni dje. V začetku t. m. so imeli ponekod ijud. odbor v Kompoljah. Vedno dela vročino nad 50 stopinj. Suša je uničila ! namreč tako, da je zanj prav. Na ne- skoro vse prideljke po njivah. Tako pred- \ kem sestanku so vladni priganjači od vsem koruzo, fižol in krompir. Dne 7. ! kmetov izterjevali zaostanke še neodda- julija se je pa po več krajih Slovenije nega blaga. Dogovorili- so se, da bodo razbesnel silovit orkan, ki je tudi na- \ namesto mleka, ki ga niso oddali, pri¬ pravil veliko škode. Ponekod je pada- peljali gotove količine masti. Ko je pri- la tudi debela toča. šel na sestanek tudi predsednik kraj. posekali. Okoli Splošne bolnišnice pa so i ARGENTINA NAM JE DALA NOV DOM. ARGENTINA NAM JE OMO¬ GOČILA NOVO ŽIVLJENJE. ODDOLŽIMO SE JI, IZKAŽIMO JI SVOJO ZA¬ HVALO. PROSLAVIMO SPOMIN OSVOBODITELJA SAN MARTINA, KI GA V TEM ČASU PROSLAVLJA VSA ARGENTINA. UDELEŽIMO SE VSI SPOMINSKE PROSLAVE. Velika suša je tudi na Goriškem, vsej soški dolini in na Primorskem. Ker bodo zaradi suše izpadli glavni prideljki doma, ljudje sedaj še z večjim obupom zro v bodočnost. Bernard Špacapan, župnik v Podgo- ri, se je nedavno ponesrečil z moto¬ rjem. Sedaj je že toliko okreval, da je že prišel iz bolnišnice domov. V Sloveniji imajo po nekaterih kra¬ jih ob zapovedanih praznikih, ki pade¬ jo na dneve med tednom, maše šele zve¬ čer, ker ljudje zaradi dela podnevi ne morejo priti v cerkev. V Kamnici pri Mariboru je 23. juni¬ ja t. 1. umrla na porodu Makovčeva Fanči. Sinček je ostal živ. Pokojnica je bila zavedna slovenska mladenka in .žena. Naj počiva v miru! Umrli so: Avgust Vidmar, narednik vodnik v p. in biv. koroški borec v Ljb., Josip Velkavrh, miz, mojster v Ljb., Ja¬ nez Omahen, žel, upokojenec, v Ljb., Anna Mihelič, roj. Pahulje, Ana Jaklič, roj. Debevec pri Sv. Gregorju, Sonja Cvikl, uslužb. podjetja Kristlija v Celju, Marija Brezovar v Bizoviku, Peter, Mi- jič, dijak v Ljb., Karol Anton Kregar v Ljb., Franc Sodnikar, lesni manipu¬ lant v Kranju, Marica Kosi v Limbušu, Ivana Oven v Dravljah ,Franc Ključev- šek v Radečah, Andrej Močnik v Šma- rjeti pri Celju, Ivanka Jakopec v Seno¬ vem, Anton Paučnik, Uršula Kavalar, Josipina Podkov, Flora Vedernjak, vdo¬ va po dvornem svetniku, Franc Repan- šek v.Domžalah, Franc Rebernak, biv. zvaničnik dekanata medic, fakultete v p. v Ljb., Anton Vagaja v Ljb., Ana Zupanc, roj. Kozamernik, upokojenka! Tob. tovarne na Viču, Anton Virant v Ljb., Julija Košir, roj. Kennerknecht v Ljb., Nataška Tomič v Ljb., Gregor Kajthauzer, kopač v velenjskem rudni¬ ku, Gustav Dittrich, biv. obrtnik in trgovec v Murski Soboti, Jože Lukežič v Brinju, Ivana Kalan, roj. Ferlič v Ško¬ fji Loki, Neža Kokalj, roj. Petač v To¬ mačevem, Jože Rožič, knjigovodja v Kranju, Marija Sluga, roj. Zupan pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah, Va¬ lentin Ahačič v Hotemežu pri Radečah pri Zid. mostu, Ana Kušar v Ljb., Ma¬ rija Gabrovšek, gospodinja na Pobrežju pri Mariboru, Marija Juvane, roj. Kotar v Ljb., Franc Kovač, biv. lesni trgovec v Zagorju, Rada Duančič, roj. Koch iz Ljb. utonila v Kvarnerskem zalivu, Franc Inkret, gostilničar v Štorah in Bogoslav Kalas, slaščičar v Ljb. Prof. dr. Mihajlo Rostohar je imel nedavno na ljubljanski univerzi nastop¬ no predavanje o temi: Pomen psihologi- po odbora Hren, je začel vpiti, da ne bo od¬ dal masti in da tega ne bilo treba stori¬ ti tudi drugim, če bi bil on zraven pri razpošiljanju vabil za sestanek. In res kmetje nato niso oddali dogovorjene količine masti. • Ko je pa šlo za obvezno oddajo sena je pa isti Hren napram kmetom posto¬ pal tako - le: Vsem je poslal kar po u- radni poti strog poziv, da morajo za e- konomijo v Kompoljah oddati 300 do 400 kg sena. Vsakomur, ki bi pred^ pisane količine sena ne oddal, je zagro¬ zil d kaznijo 5.000 dinarjev in z javnim tožilcem.' — Tako izgleda “ljudska de¬ mokracija’’ v praksi. Pa ima “reakcionarni” zahod le nekaj dobrega. Medtem, ko je titov komuni¬ stični režim na vso moč rohnel proti “reakcionarnemu in imperialističnemu zahodu” so doma pridno posipavali ma- larična področja z DDT praškom in u- ničevali komarje. Seveda niso povedali, da so ga dobili iz USA. Med državljansko vojno doma so kom. partizani brez vsake najmanjše potrebe požigali šole, cela naselja in rušili ce¬ ste ter mostove. Vse to mora sedaj na¬ rod drago plačevati in obnavljati. Tako so med drugim partizani leta 1943 po¬ rušili tudi most čez Dobličico pri Čr¬ nomlju, ki je bil zgrajen leta 1912. Po¬ rušeni most so nanovo postavili šele le¬ tos, in ta dogodek v kom. tisku progla¬ sili kot veliko delovno zmago”. Prosvetno min. v Ljubljani namera¬ va v jeseni odpreti bibliotekarsko šolo. Pogoj za sprejem je velika matura, pouk na njej bo pa trajal eno leto. Slu¬ šatelji bodo med letom prejemali šti¬ pendije. Absolvente te šole nameravajo potem zaposliti kot knjižničarje mest¬ nih in ljudskih ali kot vodje okrajnih knjižnic. Dokumenti o “razvoju ljudske oblasti v Sloveniji”. Znani priganjač kom. re¬ žima in pod njim tudi vseuč. profesor na ljb. univerzi dr. Makso Šnuderl je v založbi “Uradnega lista LRS” izdal knjigo “Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji”. Zbirka obsega od poziva Komunistične partije Slovenije podrli cele vrste dragocenih platan, ki niso bile nikomur v napotje, pač pa bol¬ nikom v veliko ugodje in varstvo pred prahom. Nevolja Ljubljančanov pred tem divjaškim podiranjem drevesnih nasadov je bila tolikšna, da je našla odziva celo v vladnem kom. tisku, ki je zapisal svarilno vprašanje mestni obči¬ ni “Zakaj uničujete zeleno površino Ljubljane?” V Ljubljani na Miklošičevi cesti štev. 7 je še vedno zajutrkovalnica, ki je pa sedaj seveda s kruhom bolj slabo zalo¬ žena. Zato ljudje, ki morajo zjutraj zgo daj v službe, v zajutrkovalnici lahko do¬ be samo “kavo” brez kruha in tak revež mora potem ob tej pobarvani in poslad¬ kani vodi garati do dveh popoldne. Včasih ima pa zajutrkovalnica na poli¬ ci tudi kako žemljico, katero pa navad¬ ni zemljani lahko samo poželjivo ogle¬ dujejo, ker si je s skromnimi prejemki ne morejo privoščiti. “Nobene potuhe za slabo delo”. To splošno zahtevo potrošnikov je končno moral povzeti tudi ljb. kom. tisk in meti drugim navaja to-le ugotovitve: “Kupiš v trgovini srajco, pa je prekratka ali nima ovratnika, pa se jeziš; kupiš me- tersko blago, pa ima napake; če vpra¬ šaš prodajalko od kje je ta roba, pa te gleda začudeno, kako da si upaš vpra¬ ševati za tako državo tajnost”. Tako se sedaj komunistični sistem sam obtožuje pred javnosjo zaradi slabih izdelkov blaga, ki ga izdelujejo v tkzv. državnih ali od države “kontroliranih” podje¬ tjih. V šmarjeti pri Novem mestu je me¬ seca junija t. 1. umrl daleč okrog znani župnik in duhovni svetnik g. Ivan Per¬ ko. Na novomeško pokopališče ga je k večnemu počitku spremilo 23 duhovnih sobratov. Brat pok. duhov. svet. Perka, kaplan Viktor je na prisilnem delu v Ljubljani kot zidar. Slovenci Buenos Aires POGREB GOSPODA SODNEGA SVETNIKA JOSIPA REZLJA Težko je v tem velemestu pripraviti prijatelju zadnjo pot, kot bi jo zaslužil. Pogrebi se vršijo že takoj naslednji dan po smrti, ko mnogi, ki bi radi rajnega počastili, še o smrti zvedeti niso mogli, marsikdo pa ne dobi delopusta. Toda kdor je pok. gospoda poznal, zvedel za njegovo nepričakovano in tako zelo pre¬ rano smrt in je delopust dobil, je prihi¬ tel, da se poslovi od njega. V četrtek, posebno popoldne, so se vrstili številni kropilci ob njegovi krsti v hiši žalosti, večina teh kropilcev pa je šla še pred na pokopališče, da je tam počakala pre¬ veza pokojnikovega trupla. Pri vhodu na pokopališče je opravil pogrebne mo¬ litve g. svetnik Karol Škulj ob asisten¬ ci gg. Oreharja in Knaflja, nakar se je razvil pogrebni sprevod po pokopališču do groba, ki je zdaj zadnje počivališče gospoda svetnika. V sprevodu so šli šte¬ vilni člani Slovenskega katoliškega a- kademskega starešinstva, zastopstvo Društva Slovencev mnogi sanmartin- ski Slovenei in. lepo število znancev, pa prijateljev, ki so romali skupno z njim čez Koroško in Italijo in delili z njim taboriščno usodo v Monigu, Senigalliji in Barletti. Ob času pogreba pa so tudi v podjetju COFIA, kjer je bil rajni us- lužben, ustavili delo in je vse nameš- v Argentini aprila 1941 pa do zakona predsedstva ! čenstvo, uradniki in delavci, v kolikor SNOS o slov. vladi in ukaza o njenem ; niso šli na pogreb, z enominutnim mol- imenevanju”, vse pravne dokumente iz “narodnoosvobodilne” vojne z značajem ali pomenom zakona ali najvišje norme, izdan^ od vrhovnih organov”. V Ljubljani je nekomu padlo v glavo, da je po ulicah preveč zasajenih dreves in so tako brez pravega vzroka podrli celo vrsto zaščitnega drevja. Tako so se med drugih spravili nad kostanjevo a- jt 1 za praktično življenje. Dr. Rostohar lejo pred glavnim kolodvorom in jo vse kom počastilo Rezljev spomin. Ko so grobarji spustili krsto v grob in so navzoči odmolili za pokojnika, vse tam počivajoče in za duše v vicah, je spregovoril sanmartinski slovenski du¬ hovnik, g. svetnik Škulj zadnje besede v slovo. Opisal je g. Rezlja trnjevo pr\t skozi življenje in njegovo uspešno delo v društvenem in poklicnem delovanju. Kot reven študent se je le s težavo pre- IZJAVA AMERIŠKEGA VELEPOSLA¬ NIKA STANTONA FRIFFIS-A Informativna služba USA je včeraj objavila naslednjo izjavo ameriškega ve¬ leposlanika v Argentini g. Stantona Griffis-a: “Več sto oseb, ki žive v Argentini in argentinskih državljanov, je izrazilo že¬ lja, da bi se borili proti komunističnim napadalcem na Koreji. To svojo željo, da bi se borili kot prostovoljci pod okri¬ ljem severnoameriških oboroženih sil, ki nastopajo na Koreji, so izrazili na ame¬ riškem veleposlaništvu in konzulatu ust¬ meno ali pa pismeno. Veleposlaništvo in konzulat Združenih Ameriških držav ze¬ lo cenita te ponudbe in visoko spoštu¬ jeta čustva, ki vse navedene nagibajo k temu, da se prijavljajo kot prostovolj¬ ci. Toda želita sporočiti, da trenutno ne sprejemata prostovoljcev za severno¬ ameriške oborožene sile, za katere se prijavljajo osebe, ki žive v Argentini ali argentinski državljanji, kakor tudi državljani drugih držav. naše borbe „Napada”; večje in manjše doneske članov smo brali v naših listih in revijah. Veliko del leži napisanih, ki pa še niso izšla, in so vreden spomenik današnjim ljudem in časom. Svjetski poudarek občnemu zboru je dalo pozdravno pismo člana Tineta De¬ beljaka. Občni zbor mu je poslal odgo¬ vor, zahvaljujoč se mu za veliko skrb, ki jo goji do družine, izražajoč upanje v skorajšnji njegov povratek iz pampe med svoje prijatelje. Dosedanji odbor je za svoje delo pre¬ jel pohvalo od občnega zbora in je bil nato ponovno izvoljen z malimi spre¬ membami: Dr. Miro Kovačič, preds., Adolf Škerjanec, tajnik, Albin Magister, rival skozi ovire, a vendar poln optimi¬ zma delal za narodno in katoliško stvar. Bil je agilen tajnik SKAD „Danica”, ve¬ dno tudi pozneje zvest delavec v sloven¬ skem kat. pokretu, Kot sodnik je bil odličen uradnik, priljubljen pri ljudstvu in ko je bilo ustanovljeno slovensko do¬ mobranstvo, je delal v njegovem justič- nem odelku, dokler ga dogodki z dru¬ gimi sobegunci ni so pognali v širni svet. In komaj je tu, v novi domovini, nekoliko uredil življenje svoji dnižini, je omagal. Prosil je dragega prijatelja, naj bo pri Bogu priprošnjik za narod, ki hrepeni po odrešenju, katerega gos¬ pod Rezelj ni mogel več dočakati. Takih misli, polni globoke žalosti in iskrenega sočustvovanja z gospo sop¬ rogo in tremi sirotami, so se pogrebci rozhajali, vsi z ljubeznijo v srcu, s kate- odb ., Zorko Simčič, nadzorstvo, Dr. Tine ro se bodo vedno spominjali blagega i Debeljak in Dr. Stanko Kociper, člana razsodišča. moža ,gospoda sodnika Rezlja. OBČNI ZBOR PISATELJSKE DRUŽINE Preteklo soboto je dajal obračun o svojem poldrugoletnem delu odbor PI¬ SATELJSKE DRUŽINE FRANCE BA¬ LANTIČ. Je to edina organizacja na¬ ših izseljenskih leposlovnih ustvarjal¬ cev v svetu, žarišče, ki v duhu plameni¬ ce nesmrtnega genija Balantiča dru¬ ži v svojem okrilju vse pomembnejše li¬ terarne delavce v Argentini in je v sti¬ ku tudi z drugimi po različnih konti¬ nentih sveta. Poleg dveh velikih samostojnih veče¬ rov umetne besede, ki jih je družina v času obstoja postavila pred nas, je bila tudi vrsta manjših, intimnih prireditev: bedenje ob Balantičevem kresu ob vsa¬ koletni obletnici njegove smrti, prosla¬ va 60 letnice Doma in sveta itd. Gotovo ni bilo prireditve naše slovenske skup¬ nosti, ki bi ji ne bili dali jedra člani. Pi¬ sateljske družine. Med vrsto članov je tudi Jeremija Kalin, pesnik dragocene¬ ga spomenika našim mrtvim “Črne ma¬ še”; dalje zasnovatelj odrskega prikaza Družina nameni pripraviti v bodoč¬ nosti večer lepe besede, združen s spo¬ minom na obletnice nekaterih pisate¬ ljev iz naše preteklosti, ki padajo v to tekoče leto, kator tudi svoj tradicijonal- ni Balantičev večer. OSEBNE NOVICE Poroka. V župni cerkvi v Munro sta se 8. julija t. 1. poročila g. Aleksander Pengov iz Kamnika in gdč. Greti Mal¬ gajeva iz Carapachaya. Poročno mašo je imel g. kaplan Albin Avguštin. Po letih preganjanja in trpljenja v raznih campih oebna želimo obilo sreče v novi svobodni domovini! Družinska sreča. V župni cerkvi v Floridi so bili krščeni: 2. julija: Silvija Marjana Marinšek, hči Vinka in Tere¬ zije Lozar; 16. julija: Ciril Metod Do¬ lenc, sin Matevža in Katarine Podbor- šek. V Mar del Sudu so 4. julija dobili v družini Jakšeta Antona in Marije, roj. Turk sinčka-prvorojenčka, ki je pri krstu dobil ime Anton-Martin. Srečnim staršem naše čestitke! HUGO WAST 28 . IVANA TABOR POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM Tako lahko sklepamo, da si, bb v zelo kratkem času sledilo teh pet ali šest papežev. Za Pastirjem in Mornarjem pride pa¬ pež “Flos Florum” (Cvet cvetov). Kakor pravijo razlagalci prerokb, bo vlada teh dveh kratkodobna pokora, da se ljudje pripravijo za zadnje prega¬ njanje in za poslednjo zmago. V tej dobi bo katolištvo prodrlo v naj¬ bolj sovražne in najoddaljenejše kraje zemlje in duš in začelo se bo pokristja¬ njevanje judovskega rodu, kakor ga je oznanil apostol Pavel z besedami, ki vsebujejo veličastne obljube. Za Flos Florum pride papež z imenom De Medietata Lunae (od polmeseca); v njegovem času bo izbran protipapež, povzročitelj velikega razkola kar bo najgotovejši znak bližajočega se konca sveta. Geslo in ime pomeni pomoč nove¬ mu muslimanskemu imperiju. Če vzame¬ mo, da je to prerokovanje nastalo v XII. stoletju in da se je vse doslej vse pre¬ rokovano natančno izpolnilo, nam da misliti na novo vstajenje Mohameda, Kristusovega sovražnika, kar mora vznemirjati naše duše in jih navdajati s slutnjami strašnega preganjanja. Ostali zadnji trije papeži bodo izgini¬ li na skrivnostne načine. Eden izmed njih De Labore Soliš (Od Sončnega de¬ la) naj bi bil ubit na ukaz ali celo z roko Antikrista samega, in za dobo tret let, in pol se bo Cerkev pred preganja, njem zatekla v puščavo. Kardinalom bo uspelo, da se bodo se stali v Jeruzalemu in z največjim na porom v konklavu izvolili predzadnjeg: papeža, verjetno spreobrnjenega Žida katerega prerokovano ime bo Gloria O livae (Slava Oljke), kajti za njegove dobe se bo izvršil prestop Židov v kato lištvo. Beseda “oljka”, ki v bibliji po¬ meni judovsko ljudstvo, daje še večji poudarek podmeni, da bo ta papež iz ju¬ dovskega rodu. Tedaj pa bodo že zvonili zvonovi k novemu letu 2000. Antikrist, gospodar sveta, bo tedaj videl neankrat velik upor narodov v ča¬ su zadnjega papeža, ki ga sveti Mala- hija imenuje Petrus Romanus. ali Pe_ tor II. Ta bo pričujoč, ko se bo prikazal križ nad poljem Armagedona, ki bo pre¬ magal Antikrista, kajti Gospod bo uni¬ čil sovražnika brez najmanjšega orožja, temveč samo s sapo iz svojih ust... Vse te vizije so se v tem hipu prika¬ zale v mislih očeta Placida. Vatikanski radio je v svojem sporoči¬ lu . svetu omenjal tudi dve zanimivosti o papeževi smrti: Pij XII je umrl s pe¬ resom v roki ravno, ko je hotel podpi¬ sati dva dekreta. S prvim zavrača ustanovo Templar- skih vitezov. Z drugim pa bi hotel usta¬ noviti nov meniški red Prosečih bera¬ čev, ki bi živeli samo od miloščine, to- !a v vedni molitvi pričakujoč prihoda Kristusovega, da bi si zaslužili krono, : atero je apostol obljubil vem tistim, u bodo s koprnenjem pričakovali Njego- 'ega prihoda. Predstojnik Oče Simon je bil tako za- cpljen v svojo glasbo, da ni opazil pri¬ roda očeta Placida. Ta pa ni začel ta- :oj govoriti, kajti opazil je, da cerkev ni bilo povsem prazna. Neka čudna skrivnostna postava, ki jo je pričarala ta peklenska glasba, se ,ie zdelo, da se premika okrog presbite- rija. Tudi že ob drugi priliki, ko je igral oče Simon, je opazil pater Placid ta strahoten privid, ki je ugasnil, kakor hitro se prenehali glasovi orgelj. Tedaj — ob prvem primeru — ga je Superior vprašal: “Sto kaj videli, oče Placid?” ‘Da, oče. Videl sem nekega starca z rumenkasto brado.” Oče Superior je samo zastokal in z muko zamrmral med zobmi: “Vedno mi ta Beethovnova glasba prikliče Sumerija.” ‘Tri kdo je Sameri?” Superior ni odgovoril. Očeta Placida je imela takšna rado¬ vednost, da se je zaprl v knjižnico in začel prebirati najstarejše latinske knji¬ ga, da bi našel razlago. In res je našel nekaj, kar naj bi bila zgodovina ali pa le¬ genda. Sameri se je imenoval neki Žid. ki je v puščavi postavil Zlato tele, da so ga potem častili Izraelci. Mozes ga je pre¬ klel, da bo blodil brez prenehanja do pri¬ hoda Mesijevega. Takrat je živel v Je¬ ruzalemu pod imenom Cartofilax in je bil ob procesu Jezusovem prefekt pre- torijancev. Videl je Mater božanskega Učenika, več Njegovih učencev in celo samega Rabija. Ta ga je prenežno pogledal v o- či. S tem pogledom je sicer ganil bivše¬ ga vlijalca zlata, ni mu pa spreobnil srca. Ko je pa naslednjega dne — na petek, določen za Jezusovo križanje, šel Jezus sam, ves poten in krvav mimo njegove hiše, je Cartofilaxa poprosil za kozarec vode. Toda Cartofilax mu je ni dal, da se ne bi blamiral. In Jezus mu je rekel: “Hodi, hodi, dokler me zopet ne boš srečal.” Po tej legendi sedaj nesrečni Sameri, ponekod imenovan tudi Ahasver, blodi po svetu od kraja do kraja, dokler ne bo srečal Jezusa ob Njegovem drugem prihodu na zemljo. Oče Placid je zdaj potrkal patra Su- periorja po ramenu in zgodilo se je kot prvič: ko so utihnili glasovi orgelj, je’ izginila tudi postava blodečega Sa- merija. Pater Placid je pomislil, da je tudi to morda znamenje bližajočih se zadnjih dni sveta, kakor je rekel prerok Joel: “Starci bodo imeli prividenja!” Tedaj je zajecljal: “Prečastiti oče, papež je umrl!...” Oče Simon Samaria se je naglo dvig¬ nil in njegove svetle oči so tisti hip vi¬ dele tisoč stvari, ki jih pobožne in ža¬ lostne Placidove niso. Spomnil se je, da je bodočemu pape¬ žu po prorokovanjih dano ima Pastor vt Nauta — Pastir in Pomorec, kar ho¬ če reči, da bo prispel v Rim z druge strani Oceana. Videl je okoliščine, ki ga potrjujejo v veri, da se že začenja u- resničevati njegova izvolitev. Veter u- pora proti Cerkvi divje biča ves svet. Ladja Petra - ribiča, se zdi, je na tem, da so potopi; veliko upanje pa vstaja v nekaterih katoliških krajih. Pri drugih pa se oglaša misel, da se bo Cerkev lahko rešila samo s tem, če se bo duh Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 20. VII. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SLOVENCI U.S.A. Lista sem vselej vesel. Je dobro ure¬ jevan. Prinaša nam največ novie iz do¬ movine. In naj bolj odgovarja našemu okusu od vseh listov v izseljenstvu. Bog blagoslavljaj Vas in Vaše delo. Lepo pozdravlja Vas in vse prijatelje. L. S. Avstralija MATI DVEH ŠKOFOV. V Sidneyu so zelo slovesno proslavlja¬ li devetdesetletnico žene, ki je mati dveh škofov. Časopisi so o slavljenki izredno lepo pisali. POLKOVNIK JARVIE - ŠESTDESETLETNIH Dne 12. julija je praznoval šestdeset¬ letnico direktor hostela za Novoavs- tralce v St. Marysu g. polkovnik Milton Jarvie, ki je bil svojčas direktor begun¬ skega taborišča v Spitalu na Koroškem. Kot nekdaj je tudi dandanes poln nav- MEDNARODNA VOJAŠKA IN MATERIJALNA POMOČ ZA KOREJO Trygve Lie je poslal 52 državam članicam UNO pozive za vojaško in materijalno pomoč za vojno na Koreji, že pred pozivom so se ak¬ tivno udeležile vojne na Koreji po¬ leg USA še Britanija, Kanada in Avstralija. Vlade posameznih držav sedaj proučujejo možnosti odziva na Lie-jevo zahtevo. Funkcionarji ZN proučujejo možnost o ustanovitvi mednarodne brigade za borbo proti korejskim, komunistom. USA ODKLANJA SOVJETSKO MEŠETARJENJE ZA “MIR” Ameriška vlada je zavrnila vsa¬ ko mešetarjenje za mir na Koreji na podlagi sovjetske zahteve o pri¬ pustitvi komunistične Kitajske v UNO. Tudi na zasedanju glavne skupščine UNO bo USA glasovala proti. Britanski veleposlanik v Moskvi je namreč bil pričel razgovore z Gromikom o možnosti sporazuma Med ZSSR in USA glede Koreje. Prav takoj e indijski vodja Nehru poslal svojo “mirovno spomenico” Stalinu, v kateri se je zavzemal za sklenitev sporazuma med USA in ZSSR glede korejske vojne. ZSSR je v obeh slučajih stavila pogoj: pripustitev rdečega kitajskega de¬ legata v ZN. DARILA ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO, ZDRAVILA. ZA VSE DRŽAVE. Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬ ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬ žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬ lje, usnje, rabljeno obleko: mast, slanino, šunko, med, salame in čokolado. P AN E T It y Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 T. E. 30-7352 Vatikana znal povezati z duhom demo¬ kracije. Kdo drugi kot sam papež lahko izpe¬ lje to reformo? In kdo bo ta papež? V starih časih papeži niso bili vedno iz¬ voljeni izmed kardinalov; izbrali so jih izmed duhovnikov brez škrlatnih obla¬ čil; da, zgodilo se je, da vselej niso bili niti duhovniškega stanu, kakor sveti Fabijan v III. stoletju, ali Janez XX. v XI. st., ki so kot posvetni ljudje priš¬ li na papeški prestol. Kdo je proti koncu tega stoletja naj¬ večja postava v Cerkvi? Kdo izmed nje članov je bolj slaven in znan med vsemi narodi kot ravno on,' superior gregori¬ janskega reda? Pater Superior je obstal v svojih mi¬ slih. Ali naj gre v Rim, in naj zapusti ta Buenos Aires, ki se mu je zdel og¬ romna puščava? Dva tedna je že, odkar je dobil od Ivane film z naslednjimi besedami: “Zbogom! Prav v trenutku, ko bi mo¬ rala sprejeti krst in sveto obhajilo iz Vaših rok, moram oditi. Ne sprašujte me, kam grem, niti kdaj se vrnem. Po¬ mislite le, da sem' manj kot suh list na valovih viharja!” Po tako skrivnostnem slovesu mu je prišel nov listič. Položil ga je v radio in slišal te besede: “To noč sem sanjala o Vas, Videla sem vas v nekem praznem samostanu. Vi ste bili zadnji, ki ste ga zapustili; in ko ste odšli, je bilo že pozno.” PO SVETU dušenja in dela za pomoč brezdomcem, posebno še Slovencem, katerih je na vso moč vesel, če ga pridejo obiskat. Goto¬ vo ni slavlja v njegovi hiši, da ne bi zai¬ gral na klavir in mogočno zapel naše „Oče, mati, bratje in sestre” ter „Mi se imamo radi’’. Slovenci v Avstraliji, posebno pa še v St. Marysu želimo svojemu prijate¬ lju in direktorju vse najboljše k njego¬ vemu lepemu življenskemu jubileju z željo, da bi ostal še dolgo med nami in da bi mu Bog dal enkrat videti domo¬ vino Slovencev in da bi tam zapeli „Mi se imamo radi”. ODMEVI VOJNE NA KOREJI. Vojna na Koreji je povzročila dokaj živčne napetosti v Avstralji. Ljudje so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest, da bo Avstralija pomagala protikomu¬ nistom. Tudi borbe na Malaji povzro¬ čajo nemalo glavobola Avstralcem in ni čudno, da vlada pošilja čedalje več le¬ tal proti malajskim upornikom. ★ Predmeti, katere Je mogoče pošiljati iz Argentine brez dovoljenja V soglasju z rešitvijo 601[50 ni treba oskrbeti dovoljenja od direkcije za izvoz za pošiljanje tu navedenega blaga. Avtomatske zadrge, kosmata blaga iz volne ali le deloma iz volne, fini bonbo¬ ni, cekarji iz bombaža, mate čaj, vol¬ nene čepice ali čepice le deloma iz vol¬ ne, čevlji (iz bombaža ali) iz (volne), (ženski) bombažasti čevlji, čokoladice, čopiči za britje, dežniki, žvečni gumi, kovinaste igle za pletenje, igrače iz suk- na, volne, bombaža in (ali) mešanega blaga izdelki iz plastičnega gradiva, izdelki iz bombaža (in) ali volne (iz- vzemši za dojenčke in otroke) lesni iz¬ delki, izdelki, spadajoči h kultu (iz mar¬ morja ali kamna z bronom, bakrom in (ail) železom), janeževo seme, karame- • le, vse vrste kisa, konfekcije iz volne, bombaža in (ali) mešanega blaga do 10% umetne svile (izvzemši za dojen¬ čke in otroke), predmeti umetne kon¬ fekcije, finega šivanja (do 5% umetne svile, zdrobljena, koruza, koruzni kosmi¬ či, koruzni stroki, koruzno zrnje, indu¬ strializiran krompir, krtače iz žime, kruh, kvas za pečenje, lanolin, lepilo iz žita, likalniki (potrebščine za likanje), marmelada, čebelni med, metlice za pri- sanje prahu, mleko v prahu, kislo mle¬ ko, moka iz sočivja in zelenjave, ječme¬ nova moka, ovsena moka, (ženske) no¬ gavice iz bombaža, volne in (ali) umet¬ ne svile, volnene nogavice, olive, olje iz grozdnih pečka, olivno olje, ostanki iz bombaža, volne, umetne svile in (ali) mešane tkanine, paradižnikov ekstrakt, fino perilo (do 100% umetne svile, al¬ koholne pijača (izvzemši vina in piva), brezalkoholne pijače, piškoti, kosmate pletenine iz volne ali mešane preje, po¬ kalice (navadne in s sestavinami),, zmleti poper, posode za mate čaj, suro¬ va volnena preja, prepečenec, prti, hranilni rezanci, sveži in posušeni, pre¬ kajene ribe v konservah, v razsoli, sve¬ že, stlačene, slane in posušene, rokavi¬ ce (iz bombaža ali (in) volne), konser- Virano sadje, suho sadje (izvzemši belih fig in rozin brez pečk), sveže sadje, kuhano sadje, vloženo sadje, žlahtno sa¬ dje, sadjevec, sadni sokovi, vse vrste sira, naravni sirupi (ne medicinski), Umetni eirupi (ne medicinski), skuta, mlečni sladkor, slaščice in fino pecivo (izvzemši iz mandeljnov in lešnikov), naravno sočivje, suho sočivje (izvzemši grahorja, graha, fižola in boba), sveže sočivje, drobna in debela sol, suhor, (samo kosmata) volnena sukna (do 10% umetne svile), škrob, škrobna mo¬ ka (izvzemši koruzne), testenine, toa¬ letni proizvodi (praški, parfumi, lepo- tila, šminke za ustnice, laki itd.), torbi¬ ce, trakovi (iz bombaža, volne, umetne ali naravne svile in (ali) mešane tka¬ nine) vezalke za čevlje (iz bombaža in (ali) umetne svile), mineralizirane vo¬ de, surova volna, zelenjava, konservira- na, sveža zelenjava, zvočne plošče trgov¬ ska in industrijska želetina, želeji, Gor¬ nji seznam sta izdali glavna direkcija trgovinskega računovodstva ter direk¬ cija za izvoz in uvoz zveznega ministr- Vse prijatelje in znance vljudno obveščam, da bo sv. maša zadušnica za mojega, dne 29. junija t. 1. v Črničah na Goriškem umrlega, očeta FIŠERJA ANTONA v nedeljo dne 30. julija t. 1. v farni cerkvi v San Martinu. Sv. mašo bo bral duh. svetnik Škulj ob 3/4 na 9. uro. Fišer Severin, sin Mavrič Jože in Anton, svaka ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem Slovencem, ki so v tako ve¬ likem številu spremili na zadnji poti našega ljubljenega moža in očeta JOSIPA REZELJ sodnika okrožnega sodišča v Novem mestu Posebno zahvala velja č. duhovščini, zlasti g. svetniku Škulju za bogat nagovor, zastopnikom Društva Slovencev in Slov. kat. akad. starešinstva, svetniku Cepudru, družini Lan¬ gus, fantom iz Carapachay-a, darovalcem vencev in šopkov in vsem, ki so nas tolažili ob tako težki izgubi. Sv. maši zadušnici: San Martin 23. julija . Žalujoča družina. Belgrano 24. septembra. Kakor hitro je oče dobil to fono pis¬ mo, je stopil na streho samostana, kjer je imel svoj majhen avijonček, in pole¬ tel z njim proti Martinezu. Prišel je v uri, ko je zahajajoče son¬ ce ozarjalo z melanholično rdečico sta¬ ra drevesa, med katerimi je tolikokrat hodil v družbi svoje učenke, gospodari¬ ce tega kraja. Služabniki so mu povedali, da je go¬ spodarica odšla sama, ne da bi komur¬ koli povedala, kam, s posebnim avijo- nom za stratosferske polete s hitrostjo 1200 km na uro, s katero lahko prej kot v dveh dneh obleti vso zemljo. Ničesar drugega mu niso mogli pove¬ dati. Pustili so ga samega in žalostne¬ ga ob oknu, prav na mestu, kjer je rastla* nekoč tista vrtnica, katero mu je Ivana Tabor darovala za okras k njegovi maši. Ni se mogel ustavljati skušnjavi, da ne bi pogledal v zasebno sobo Ivane Tabor. Stopil je vanjo kot volk. V grlu ga je tiščalo in srce mu je divje bilo. Videl je njeno posteljo, vso srebrno, z nogami iz ebanovine, preklane kot kozji parklji, rdeče rubinasti, kakor je predpisovala magija. Pomislil je: tu je ležala Ivana Tabor in videla v snu prazen samostan, ki ga je on kot zadnji zapustil, toda že pre¬ pozno! In kakor otrok, ki je izgubil vse, kar ga je varovalo, je padel na ko¬ lena pred posteljo in zajokal, nagnjen nad belim vzglavjem. In skozi njegove krčevite ustnice so prišli stavki,, čudna zmes bogoslovja in strastnosti. “Oh, ljubezen moja, pobožna in sveče- niška, temelj mojega notranjega in apo¬ stolskega življenja! Kristus naju ljubi in On mi je s svojim zasluženjem na križu omogočil, da te ljubim s tako či¬ stostjo, čeprav se nahajam ob robu tvo¬ je deviške postelje...” Krčevito je jokal, Potem pa, ko je iz¬ lil svojo bolečino, je zaspal s čelom na tleh. In tako je prespal več ur. Vrnil se je v svoj samostan proti jut¬ ru drugega dne in odprl s svojim klju¬ čem težka vrata tiho, da ga nihče ni slišal. Ko pa je bil’ v svoji celici je poi¬ skal svoj zvezčič, in napolnil nekaj strani z zmedenimi izrazi, ki so se na¬ našali — kot že navadno — na njego¬ vo razburkano kri in na vladanje Cerk¬ ve: ‘‘Kakšen dan in kakšna noč! Kakor Jakob sem se do zore boril z Angelom in zmagal. To je bil velik dan v mo¬ jem življenju! Stari patriarhi so se obr¬ nili v svojih rakvah: prerokbe so se iz¬ polnile. Goreči bron je tekel skozi moje žile. Oh, moj Bog! Koliko stoletij je šlo skozi mene v teh nekaj urah! Vračam se v svojo celico s pomirjeno zavestjo, kajti ta groza — fizična in moralna,— ki sem jo čutil — bo plodna za Cerkev Jezusovo!” siva za industrijo in trgovino republi¬ ke Argentine. Postopek pri oddaji paketov s prosti¬ mi predmeti je na carinski pošti isti kakor pri zavojih s starim blagom, na poštah v provincah pa je treba na tisko¬ vini “declaracion” napisat) vsebino ko¬ ličine in vrednost paketa. Opozorilo: Vse pošte še ne sprejema¬ jo teh paketov, ker baje nimajo za -to potrebnih navodil. DOBER tTk! NEDELJA: kosilo: Juha z omletnimi rezanci, ribji zrezki z majonezo, sočna pečenka, obložena z zelenim grahom in pečenim krompirjem, endivija salata, lešnikova torta s kremo, črna kava; ve¬ čerja: mrzla pečenka od opoldne, pesa v solati, torta, čaj. PONEDELJEK: kosilo; goveji gul- jaž, polenta, hruškov kompot; večerja: rezanci s šunko, glavnata solata, čaj s piškoti. TOREK: kosilo: juha z vlivanci, jetr¬ ni naravni zrezki, ohrovtova prikuha s krompirjem, rižev narastek z jabolki; večerja: ocvrti krompirjevi hlebčki, ze¬ lena solata, kompot. SREDA: kosilo: zelenjavna juha, na¬ dete telečje prsi, endivija solata, sadje; večerja: sesekljani zrezki, krompirjeva solata, čaj. ČETRTEK: kosilo: možganova jaha s kruhovimi kockami, dunajski zrezki, mešana solata, sir, sadje; večerja: plju¬ čna obara, kruhovi cmoki, kompot. PETEK: kosilo: paradižnikova- ju¬ ha, ribji guljaž, polenta; večerja: mleč¬ ni riž s čokolado. SOBOTA: kosilo: Goveja juha z jetr¬ nim rižem, govedina, sladko zelje s krompirjem, kompot; večerja: klobase z gorčico, kislo zelje, čaj z vinom. DRUŠTVENI OGLASNIK Vse člane in prijatelje SFZ vabimo, da se v nedeljo 30. jubija polnoštevilno udeleže proslave Osvoboditelja genera¬ la San Martina, ki jo ho priredilo Dru¬ štvo Slovencev po slov. maši v dvorani Salezijanske gimmazije na Belgrano. Odbor SFZ. SLOVENSKA DEKLIŠKA ZVEZA v Buenos Airesu lepo vabi vsa slovenska dekleta, predvsem pa članice zveze, da se udeležijo Sanmartinske proslave, ki jo bo priredilo v nedeljo 30. julija 1950 Društvo Slovencev. CERKVENI OGLASNIK Na Belgrano bo v nedeljo 23. t. m. maša za pok. Salezijanca Antona Kle- menška, ki je umrl 25. maja t. 1. v Pun¬ ta Arenas v Chile. ZADNJA POROČILA Močni severnoameriški vojaški oddel¬ ki so se nemoteno izkrcali v pristanišču Pohand v Južni Korej. Prišli so narav¬ nost iz USA in so oboroženi z najtežjim amerikanskim orožjem. Moskovska radijska postaja je obja¬ vila, da severni Korejci vse svoje orož¬ je, ki ga uporabljajo v boju proti Ame- rikancem, dobivajo naravnost iz Sovjet¬ ske zveze. MacArthur je obvestil ameriško vlado in ZN, da je z vso gotovostjo ugotovlje¬ ne, da imajo vse vojaške formacije ko¬ rejskih severnih komunistov sovjetske vojaške inštruktorje. V kom. Kitajski so veliki premiki čet. Računajo, da komunisti pošiljajo na se¬ ver, verjetno proti severni Koreji 200.000 mož. Korejski komunisti so po prehodu re¬ ke Kum poklali 30 ranjenih ameriških vojakov, ki so obležali na bojišču. Od¬ bor ZN za Korejo se je takoj sestal in sklenil, da je treba podvzeti najostrej¬ še ukrepe proti najnovejšim kom. zver¬ stvom. USA vlada je vpoklicala pod orožje omejeno število rezervistov. Predsednik Truman v svoji poslanici zahteva od kongresa 10.000 miljonov do¬ larjev za izdelavo novega orožja, s ka¬ terimi bodo uničili komunistične napa¬ dalce na Koreji in povsod drugod, kjer¬ koli bi se še pojavili. Bedeli Smith, biv. am. veleposlanik v Moskvi, bo .prideljen MacArthurju kot strokovnjak za Sovjete. Predsednik Truman je v svojem vče¬ rajšnjem govoru, ki so ga prenašale vse ameriške radijske postaje, naglašal, da komunistični napad na Korejo pomeni, da take napade komunisti lahko sproži¬ jo tudi drugod. Tada, kakor na Koreji, jih bodo tudi drugod svobodni narodi strli z orožjem. Zato je potrebno: 1) MacArthur mora čim prej dobiti še več vojaštva in orožja. 2) USA se mora še bolj oborožiti. 3) Vsem zaveznicam USA poslati nemudoma še večje količine orožja. Po Trumanovem govoru v USA me¬ nijo, da bodo USA zočele takoj pošilja¬ ti orožje v vse zemljepisno važne drža¬ ve kot n. p. v Španijo, Irsko, Izrael, v nekatere arabske države in v države la¬ tinske Amerike. MacArthur je po izkrcanju dveh no¬ vih am. divizij na Koreji izjavil, da je sedaj konec kom. zmag. Argentinskemu kongresu, so poslanci predložili v odobritev zakon o prepovedi komunistične stranke. Za v suho roteo — primemo nalivno pero! Dobili smo bogato izbiro lepih nalivnih peres zlasti amerikanskih znamk z zlatimi peresi in BIROME svinčnike. Prav ugodne cene. Ne iščite jih drugod, pridite in si jih oglejte brez ob¬ veznosti, da bi jih morali kupiti. Brezjanske Marije na steklo risane, kipi svetnikov, rožni venci, podobice, plakete, sveče, darila vseh vrst! Svetoletni znaki! Važno za duhovnike: na zalogi imamo lepe najnovejše brevirje po zelo ugodni ceni. Pisemski papir in pisarniške potrebščine. Vse to in še mnogo drugega koristnega in potrebnega Vam nudi Santeria y Papeleria "SANTA JULIA" VICTOR MARTINEZ 39 (višina Rivadavie 5700) BUENOS AIRES "ČASA B 0 Y U " OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Tel. 76 - 9160 Prejeli smo moderne zapestne švicarske ure znamke “MENTOR”, anti- magnetične, s 15 rubini, laminirane z 18 krt. zlatom in jih nudimo po iz¬ redno ugodni ceni 245.— pesov; vse ure s pismeno garancijo. Lepa darila za dame in otroke — trajne vrednosti. Vsa popravila ur in zlatnine — vestno in točno. Trgovina je ob delavnikih odprta vsak dan do 20. ure, ob sobotah popoldne pa se lahko naše stranke zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5, CENENI PAKETI-PRVOVRSTNO BLAGO VSI PAKETI SO ZAVAROVANI PROTI IZGUBI Zahtevajte naš novi cenik! “TRANSITO” ENCOMIENDAS I NTERN A C I O N A LES URADNE URE: OD 9. DO 18. CANGALLO 439, Oficina 602 T. E, 34-9185 Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4§44