XIV. izvestje škofijske gimnazije
v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano o šolskem letu 1918/19.
,4
Izdalo ravnateljstvo.
Vsebina:
Šolska poročila za leto 1918/19.
i
v	.=
St. Vid nad Ljubljano.	i|
Založilo	vodstvo škofijskega zavoda sv.	Stanislava.	13
Tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
S*?--
XIV. izvestje škofijske gimnazije
v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano o šolskem letu 1918/19.
©s
Izdalo ravnateljstvo.
©s
Vsebina:
Šolska poročila za lelo 1918/19.
Št. Vid nad Ljubljano.
Založilo vodstvo škofijskega zavoda sv. Stanislava. Tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
'	jTi!
h
j $ ii; i
%
Šolska poročila za leto 1918/19.
i.
Učiteljski zbor.
Učiteljsko osobje koncem šolskega leta.
A.	Za obvezne predmete.
1. Janez Gnidovec, dr. modroslovja, ravnatelj, svetni duhovnik, rektor škofijskega zavoda sv. Stanislava, je poučeval grščino v V. : 5 ur.
2. Luka Arh, profesor, svetni duhovnik, razrednik v V., je poučeval slovenščino v I., latinščino v I. in V.; 19 ur.
3. Anton Breznik, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, član višjega šolskega sveta, je poučeval slovenščino in hrvaščino v V.—VIII.: 16 ur.
4. Franc Jere, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, razrednik v III., je poučeval latinščino v III., grščino v III. in VIII.: 16 ur.
5. Ivan Knific, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, šk. duhovni svetnik, varuh prirodoslovne zbirke, je poučeval matematiko v I., III., VI., VIII., fiziko v III. in VIII., logiko v VII., psihologijo v VIII.: 21 ur.
6. Anfon Koritnik, profesor, svetni duhovnik, razrednik v IV., je poučeval slovenščino v IV., latinščino v IV. in VIII., grščino v
IV.: 19 ur.
7. Jožef Kržišnik, profesor, svetni duhovnik, razrednik v I., varuh zemljepisne zbirke, je poučeval zemljepis v I., zgodovino in zemljepis v II., VI. in VII., nemščino v I.: 17 ur.
8. Franc Kulovec, dr. bogoslovja, profesor, svetni duhovnik, v vojni divizijski župnik, je po vrnitvi dobil dopust.
9.	Franc Omerza, profesor, svetni duhovnik, razrednik v VI., je poučeval latinščino v VI. in VII., grščino v VI.: 16 ur.
10. Jernej Pavlin, profesor, svetni duhovnik, propovednik, je poučeval verouk v I.—VIII.: 16 ur.
11. Franc Pengov, profesor, svetni duhovnik, varuh prirodopisne zbirke, je poučeval prirodopisje v I., II,, IV., V., VI., nemščino v III,: 15 ur.
12. Gašpar Porenta, akademični slikar, profesor/ svetni duhovnik, varuh risarske zbirke, je poučeval risanje v i.—IV., lepopisje v I.: 13 ur.
13. Jožef Prešern, profesor, svetni duhovnik, razrednik v II., je poučeval slovenščino v II. in III., nemščino v II., latinščino v II.: 19 ur.
14. Anton Ratajec, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, je poučeval matematiko v II., IV., V., VII,, fiziko v VII,: 16 ur,
15. Janez Samsa, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, razrednik v VII., je poučeval nemščino v V.—VIII., grščino v VII.: 16 ur.
16. Franc Trdan, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, razrednik v VIII., je poučeval zgodovino in zemljepisje v III,, IV., V., VIII., nemščino v IV.: 18 ur.
\
\
B. Za neobvezne predmete.
1. Vojteh Hybasek, svetni duhovnik, je poučeval petje v 5 oddelkih po 1 uro na teden : I., II., III., IV.—V., VI.—VIII, skupno 5 ur; poleg tega je poučeval cerkveno petje in glasbo.
2. Profesor Gašpar Porenta je poučeval risanje za višje gimnazijce po 3 ure na teden.
3. Profesor dr. Anton Ratajec je poučeval francoščino v 2 oddelkih po 2 uri na teden, skupno: 4 ure,
4. Profesor dr. Franc Trdan je poučeval italijanščino v 3 oddelkih, v 2 po 2 uri, v 1 po 1 uro na teden, skupno 5 ur.
5. Profesor Jernej Pavlin je poučeval slovensko stenografijo v 2 oddelkih po 1 uro na teden, skupno 2 uri.
2.	Izpremembe.
Namestni veroučitelj Jernej Pavlin je bil z razpisom kn. šk. ordinariata z dne 1. avgusta 1918, št. 3068, imenovan za pravega vero-
učitelja z naslovom ,profesor*.
Dne 11. oktobra je umrl profesor Franc Rebol.
II.
Učni načrt.
V obveznih predmetih je ostal učni načrt neizpremenjen, kakor je priobčen v izvestju za šolsko leto 1912/13. s to razliko, da se je poučevala slovenščina v I. in II. razredu po 5 ur, v III. in IV. po 4 ure, v V.—VIII. po 3 ure in po 1 uro hrvaščina; nemščina pa v vseh razredih po 3 urfe ria teden.
Neobvezni predmeti.
1. Prostoročno risanje. V tem predmetu so se poučevali učenci
I.	in II. razreda po 3 ure na teden; učenci III. razreda (v dveh oddelkih) in učenci IV. razreda po 2 uri na teden. — V I. razredu so risali preproste, iz geometričnih likov sestavljene (moderne in historične) plohe ornamentalne motive, stilizirane naravne like, predmete v narisu in plohe oblike po naravi. Risanje iz spomina. Risbe se proizvajajo s svinčnikom in čopičem v dveh do treh barvah.
V II. razredu:	Perspektivno risanje po prostem opazovanju; risanje prostorovih likov v zvezi s sorodnimi predmeti v naravi in pohištvu; nadaljevanje risanja plohih motivov. Risanje iz spomina in vaje v skiciranju, V III, razredu: Nadaljevanje risanja po predmetih iz raznih tehničnih in umetnoobrtnih strok ; risanje primernih rastlinskih oblik; skiciranje. V IV. razredu: Nadaljevanje risanja po predmetih, v tretjem razredu navedenih, v razširjenem obsegu.
V prostem tečaju za višje razrede 3 ure na teden: figuralno risanje, počenši z razlago in risanjem človeške lobanje ; študij vzornih glav po starih in modernih vzorih in sadrovih odlitkih. Risanje po živem modelu (glave in cele postave). Nadaljevanje risanja in slikanja po motivih iz rastlinstva, živalstva in umetne obrti. Figuralno skiciranje. Modeliranje v glini.
2. Petje. Učni načrt je ostal neizpremenjen, kakor je objavljen v izvestju za šolsko leto 1916/17.
3. Italijanščina se je poučevala v treh oddelkih : v prvih dveh po 2 uri, v tretjem po 1 uro na teden. V 1. tečaju je bilo 24 učencev iz IV. in V. razreda. Za podlago je služila učna knjiga Baroni-Segatini, Lehr- und Lesebuch der italienischen Sprache, I. del. Pri pouku se je gledalo predvsem na praktično stran italijanščine in se upoštevala važnost pravilne pisave. Zato so se tudi pisale tri šolske naloge in se učili na izust poedini odstavki iz »Bibliotheca, italiana« zv. 15, Libro di lettura. V 2. tečaju je bilo 17 učencev iz V. razreda. Obravnavala se je sintaksa po knjigi Ivi-Lovera, Grammatik der
\
italienischen Umgangssprache, ter. prebiral po »Bibliotheca italiana« zv. 11., Cuore, ter zv. 8,, II burbero benefico. V 3. tečaju je bilo 12 učencev iz VI. razreda. Razen slovniških vaj po knjigi Baroni-Segatini, o. c. III. del, so brali A. Manzoni, I promessi sposi iz zbirke »Raccolta di letture italiane«.
4. Francoščina. Prvi tečaj po 2 uri na teden. 41 učencev iz
V.—VIII. razreda. Fr. Juvančič : Učna knjiga francoskega jezika za srednje in njim sorodne šole. Prvi del. Ljubljana 1910. — Drugi tečaj po 2 uri na teden. 4 učenci iz VII. in VIII. razreda. Prvo poletje : Otto-Süpfle, Französische Konversationsgrammatik, Heidelberg 1914. Množina lastnih imen, tujk in sestavljenih samostalnikov. Kongruenca. Predloga de in ä. Prislovi, zaimki, pridevniki, nikalnice in vezniki. Concordance des temps. Nedoločnik in deležniki. Drugo polletje: Čtivo iz Velhagen & Klasings Sammlung französischer u. englischer Schulaufgaben: Choix de nouvelles modernes, I. vol.
5. Stenografija se je poučevala v dveh tečajih po 1 uro na teden. — Za prvi tečaj je bila učna knjiga »Slovenska stenografija«, Fr. Novak. Prvi del. Korespondenčno pismo. 2. in 3. izdaja. Ta tečaj so obiskovali dijaki V. razreda, v prvem polletju 30, v drugem 29.
V	drugem tečaju se je rabila »Slovenska stenografija«, Fr. Novak. Drugi del. Debatno pismo. Tečaj je obiskovalo v prvem polletju 18 in v drugem polletju 16 dijakov Vft in VIII. razreda.
III.
Učne knjige,
ki se bodo rabile pri pouku v šolskem letu 1919/20, kakor v iz-vestju 1914/15, s primernim ozirom na novejše izdaje.
IV.
Prebrana tvarina.
A.	Iz latinščine.
*111. razred : Cornelius Nepos (ed. Košan) : De Miltiade, de The-mistocle, de Aristide, de Cimone, de Thrasybulo, de Pelopida, de Epaminonda. Qu. Curtius Rufus: št. 2 in 3. — Privatno: De Pau-sania (9 uč.), de Agesilao (2 uč.), de Lysandro (3 uč.), de Hainil-care (14 uč.).
IV. razred : Caesar:	De bello Gallico (ed. Prammer), I.
V. razred: Ovidius	(ed. Sedlmayer): Metam. 1,	2, 3,	4,	5,	6,
11,	12, 16, 17, 18, 30. — Eleg. I. 1, 5. — II. (Fasti) 2, 5, 17. — Tristia 1. — Ex Ponto 2. — Livius (ed. Zingerle): lib. I. 1—18; lib. XXI. 1—21, 30, 40, 41, 43,	44. — Privatno: Tristia 8. —	Fasti	3,	4.	—
Metam. 26, 27. — Livius:	lib. F. 19—27, 56—60.
VI. razred: Sallustius Crispus, Bellum Jugurthinum. — Cicero, In Catilinam or. I, — P.Vergilius Maro, Aeneis 1. I, II. Bucolica ecl. I,
V, VII. Georg. II, 458—540; IV, 149—227. — Privatno: Cicero, In Catilinam or. II, III, IV. Sallust. Cr., Bellum Catilinae.
VII. razred: Cicero, Pro Archia poeta; In Verrem 1. IV; Tuscu-lanarum disputationum 1. V. — P. Vergilius Maro, Aeneis 1. III, IV,
VI. — Privatno : Pro Sex. Roscio Amer. (3); Pro Qu. Ligario (2); Pro rege Deiotaro; Cato maior de senectute.
VIII. razred: Prvo polletje: Qu. Horatius Flaccus, Carm. I, 1, 3, 4, 6, 7, 10, 11, 14, 18, 20, 21, 22, 24, 31, 32, 34, 35, 37. 11,2,
3, 6, 7, 10, 13, 14, 17. III, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 13, 16, 18, 21, 29,
30.	IV, 2. Epod. 2. Sat. 1. I, 1, 9. II, 5. Ep. I, 10, 13. — Drugo polletje: P. Cornelius Tacitus, Annal. I, 1—30, 49—54. IV, 1—9, 37—42, 57—59.
B.	Iz grščine.
V. razred: Prinz, Xenophon, Anab. št. 1—11, 12 e, 19. Hellen, št. 2. Kyrup, št. 1, 3. Zasebno: Anab. št. 12 a—d, 16. Hellen, št. 1. Homer, Iliad. I, II. Zasebno : III, IV, V.
VI. razred: Homer, Ilias (ed. Christ) : III, IV, VI, XVI, XXII, XXIII 1-—214, XXIV. — Herodot (ed. Scheindler): št. 16—24. — Privatno: Ilias V (3), VII (3), VIII (3), IX (2), X (2), XI (3), XII, XIII (3), XIV (3), XVII (6), XIX (2), XX (3). Herodot št. 32.
VII. razred: Homer, Odiseja (ed. Christ): I, V—XII, XIII 187 do 268, XIV 1—360, XVI 1—224, XIX 386—604, XXI 1—95, 393—434, XXII 1—76, XXIII. — Demosthenes (ed. Wotke) : Tretji govor zoper Filipa. — Prvi olintijski govor (kurzorično). — Platon (izd. Christ): Sokratova apologija. — Privatno: Odiseja XIII, XV, XVII, XVIII, XXII, XXIV.
VIII. razred : Platon (ed. Schneider): Kriton ; Gorg. 79—83 ; Fajdon 1—13, 32—34, 45—49, 63—69; Polit. II, 18—21, X, 1, 2, 3,
4, 7, 8 ; Tim., 6; Theajtet, 25. Aristoteles: Polit. I, 1, 2; IV, 11; Poet. 1—15. Sofokles : Antigona.
V.
Pismene naloge.
A.	Iz slovenščine.
V.	razred.
l.*i Umrlim sošolcem v spomin. — 2. Katere balade in romance so mi najbolj ugajale? — 3.* Kdo on je, ki vstaja čez veke na dan?
i	Z ' so zaznamovane domače naloge.
To narod je — jugoslovanski. (Gregorčič.) — 4. Prevelika sreča človeka ugonobi. (Nioba.) — 5. Dantejevo potovanje po »Vicah«. —
6.* Morje. (Po očrtu.) — 7. O čem poje lirik? —8.* Belgrad — naša prestolnica. — 9. Homerovi junaki. — 10. Kako naj počitnice dopolnjujejo šolsko izobrazbo ?
VI. razred,
1.* Kako naj berem leposlovna dela? (Po razgovoru v šoli.) —
2.	Od Ajshila' do Ibsena. — 3.* Kalvarijo svojo naš rod je imel, — a zdaj mu rešitve je zor zažarel, — napočil mu dan je vstajenja. (Gregorčič.) — 4. Hektorjeva smrt. (Po Homeru.) — 5. Pomen ptic v stvarstvu. — 6.* Tam krožijo solnca in merijo čas, — večno mirna, — brezobzirna — noč in dan teko preko nas. (Župančič.) —
7. Staroslovenska vaja. — 8.* Močan si, o slovenski narod! Tisoč in pet sto let krvaviš, izkrvavel nisi. (Cankar.) — 9, Ob starorimskem zidu v Ljubljani . , . 10.* Kakšnih izobražencev bo potrebovala naša država ?
VII. razred.
1.* Gorje mu, kdor odneha v neugnanem tekmovanju narodov ! — 2. Prva slovenska knjiga. — 3,* O Bog, Jugoslavijo osrečiti nam hoti! — 4. Vzori in boji srednješolskega dijaka. — 5.* Življenje organizma. — 6. Kuj me, življenje, kuj! (Župančič.) — 7. Najlepše Prešernove pesmi. — 8.* Sto in sto let stojiš, hrast; pod tabo pa gine v dolini rod za rodom. (Stritar.) — 9. O oliki.
VIII. razred.
1,* Narava bodi vaša učiteljica. (Rodin.) — 2. Ilirizem — najlepša doba slovenske zgodovine. — 3.* Učakal rad bi srečni dan, dan našega združenja. (Gregorčič.) — 4. Izobraženec naših dni. — 5* Rad nastavljam uho na drog brzojavni; — v službi stoji nepremičen kurir in poje in poje, — z motnim mrmranjem vesti spremljajoč, — ki oddaja jih dalji, (Župančič.) — 6. Kateri predmeti so mi bili v gimnaziji najljubši ? — 7.* Kako bi študiral gimnazijo, če bi jo še enkrat začel ? — 8. Zrelostni izpit.
B.	Iz nemščine.
V,	razred.
1.	Das Schicksal des Menschen in der deutschen Ballade. (Nach gelesenen Gedichten.) — 2. Bertran de Born. (Inhaltsangabe des gleichnamigen Gedichtes von Uhland.) — 3, Das Feuer bei den
Naturvölkern. (Eine kulturhistorische Betrachtung.) — 4. An der Grenze zweier Welten. (Nach dem Gedichte »Der Tod des Tiberius« von Geibel.) — 5. Die Rolle der Kraniche im Gedichte »Die Kraniche des Ibykus« von Schiller. — 6. a) Ein Wiedersehen. (Nach dem Hildebrandslied.) — b) Gunter und Siegfried auf Isenstein. (Eine Szene aus dem Nibelungenlied.)
VI. razred.
1. Roland — das Ideal eines christlichen Ritters. (Ein Charakterbild.) — 2. Der italienische Humanist. (Eine kulturgeschichtliche Skizze.) — 3. Hüon von Bordeaux vor dem Kalifen zu Bagdad. (Nach Wielands Oberon.) — 4, Wettstreit zwischen Winter und Frühling. (Kampfgespräch.) — 5. Wie sollen wir unsere Liebe zum Vaterlande betätigen? — 6. a) Wodurch erweist die Jungfrau von Orleans bei Schiller ihre göttliche Sendung? — b) Die tragische Schuld der Jungfrau von Orleans nach Schiller.
VII. razred.
1.* Die Bedeutung der Kunst und Wissenschaft für die Bildung des Menschen. (Nach Ciceros Rede für den Dichter Archias.) —
2.	Blüte und Verfall der Kultur in Schillers »Spaziergang«. — 3.* Die griechische Unterwelt und ihre Bewohner nach der Odyssee. — 4. Der Glockenguß — ein Bild des menschlichen Lebens, (Eine Betrachtung über die Komposition des Liedes von der Glocke.) — 5.* a) Sokrates — ein Vorkämpfer des Idealismus. — b) Wer sich an andre hält, — Dem wankt die Welt; — Wer auf sich selber ruht, — Steht gut. (Paul Heyse.) — 6. Goethe als Dichter und Staatsmann , im Drama »Torquato Tasso«,
VIII. razred.
1.* Über die Bedeutung des Tagebuches für unsere Selbsterziehung. — 2. Hochmut kommt vor dem Falle. — 3.* Wallenstein — »des Lagers Abgott«. — 4. Der Krieg 1914—1918 in seinem Unterschiede von den bisherigen Kriegen. — 5. Wodurch erscheint der Verrat Wallensteins bei Schiller in einem milderen Lichte? —
6.* Wenn der Pöbel aller Sorte — Tanzet um die goldnen Kälber, — Halte fest: Du hast vom Leben — Doch am Ende nur dich selber, (Theodor Storm.)
Prosta predavanja.
A. Slovenska.
VII.	razred.
1. Bednarik: Staroslovenski grobovi v Bohinju. (Po V. Šmidu.) —
2.	Vilhar: Chanson de Roland.—3. Vodnik: Moderni simbolizem.—
4.	Tomc: Novejša glasba. — 5. Zupan: Francosko slovstvo v 17. veku. —6. Žabkar: Starejše angleško slovstvo. — 7. Heferle: Kratek pregled španskega slovstva. — 8. Jeršič: Korš, preväjavec Prešernov. — 9. Prodnik: Staroslovenska družba. (Po Ljud. Hauptmannu.) *— 10. Erzar: Stara Ljubljana. — 11. Tomažin: Moderna nemška lirika. — 12. Miklavčič: Starejše francosko slovstvo. —
13.	Bartol: 17. vek, zlata doba španskega slovstva. — 14. Fister: Camoens.
VIII.	razred.
1. Balanč: Angleški roman v 19. veku. — 2. Hvastija Ivan: . Francosko pripovedništvo v 19. veku. — 3. Gorup; Italijansko slovstvo v 19. veku. — 4. Jerina: f o. Stanislav Škrabec. — 5. Prijatelj: Puškinov Evgenij Onegin. — 7. Kosmač: Tolstoj. — 8. Lavrenčič: Dostojevski. — 9. Volk: Solovjev. (Po dr. Grivcu.) — 10. Langus: Starejše poljsko slovstvo. — 11. Rott: Novejše poljsko slovstvo. —
12.	Bergant: Starejše češko slovstvo. — 13. Merše: Novejše češko slovstvo. —14. Mlinar: Pravoslavje. (Po dr. Grivcu.)
B. Nemška.
VII.	razred.
1. Tomc: Über Wagners Psyche. — 2. Vilhar: Die Hauptvertreter der griechischen dramatischen Kunst. — 3. Tomažin: Martin Greif, ein deutscher Lyriker. — 4. Lesar Jožef: William Shakespeare und sein Drama. — 5. Miklavčič: Der Jenseitsglaube der Hellenen nach Homer und Aristophanes. — 6. Bednarik: Über das Studium der Geschichte. — 7. Janežič: Leben denkende Wesen nur auf der Erde? — 8. Žabkar: Photius und das orientalische Schisma.
/	I'
VIII.	razred.
1.	Volk: Lenau — ein Dichter der Melancholie. — 2. Rott: Heinrich Heines Leben und Werke. — 3. Langus: Polonius, Laertes und Ophelia in Shakespeares »Hamlet«. — 4. Prijatelj: Inhalts-
angabe und der geschichtliche Hintergrund von Fr. W. Webers »Dreizehnlinden«. — 5, Gorup:	Über die hauptsächlichen praktischen
Anwendungen der Elektrizität. —7 6. Bergant: Franz Liszt, sein Leben und Wirken.
VII.
Učila.
I.	Gimnazijska knjižnica.
A.	Učiteljska knjižnica.
Varuh: Profesor Jernej Pavlin.
Učiteljska knjižnica se je pomnožila za 1055 del, oziroma 2076 zvezkov. Koncem šolskega leta 1918/19. šteje 3328 del v 7354 zvezkih. Šolskih izvestij ima 2175.
Časopisi in zborniki.
1. Allgemeines Literaturblatt. 28. letnik.
2. Archiv für slavische Philologie. 37. zvezek.
3. Bergstadt, Die. (Paul Keller.) 7. letnik.
4. Carniola, Izvestja. Muzejskega društva za Kranjsko. 10. letnik.
5. Christliche Kunst. Die. 15. letnik.
6. Christlich-pädagogische Blätter. 42, letnik.
7. Čas. (Leonova družba.) 13. letnik.
8. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. 1. letnik.
9. Časopis za zgodovino in narodopisje. 14. letnik.
10. Demokracija. Socijalistična revija. 1. 2. letnik.
11. Dom in Svet. 32. letnik.
12. Echo, Das literarische. 21. letnik.
13. Geographischer Anzeiger. 20. letnik.
14. Gral, Der. 13. letnik.
15. Historisch-politische Blätter für das katholische Deutschland.
162. zvezek.
16. Hochland. 16. letnik.
17. Hrvatska Prosvjeta. 6. letnik.
18. Hrvatska straža. 17. letnik.
19. Jahrbücher, Neue. 22. letnik.
20. Katechetische Blätter. 20. letnik.
21. Lehrproben und Lehrgänge, 1919.
22. Ljubljanski Škofijski list. Leto 1919,
23. Ljubljanski Zvon. 39. letnik.
24. Monatsblätter für den katholischen Religionsunterricht an höheren
Lehranstalten. 20. letnik.
25. Nastavni vjesnik. Knjiga 27.
26. Natur und Kultur. 16. letnik.
27. Naturwissenschaftliche Wochenschrift. 18. zvezek.
28. Popotnik. 39. letnik.
29. Slovenski Učitelj, 20. letnik.
30. Stimmen der Zeit. 49. letnik. 96. 97. zvezek.
31. Theologie und Glaube. 11. letnik.
32. Theologisch-praktische Quartalschrift. 72. letnik.
33. Uradni list deželne vlade za Slovenijo. 1. letnik.
34. Vrhbosna. 33. letnik.
35. Zeitschrift für den physikalischen und chemischen Unterricht.
32. letnik.
36. Zeitschrift für österreichische Gymnasien. 69. letnik.
Knjižnica je ud Družbe sv. Mohorja, Leonove družbe, Matice Hrvatske, Slovenske Matice in Šolske Matice ter dobiva knjige Jugo-slavenske Akademije znanosti i umjetnosti.
B.	Dijaška knjižnica.
a)	Slovenska.
Varuh: Profesor Jožef Prešern.
Slovenska dijaška knjižnica se je pomnožila za 40 novih del v 73 zvezkih in za 19 zvezkov starih del. Koncem šolskega leta 1918/19 šteje 723 del v 2613 zvezkih.
b)	Nemška.
Varuh: Profesor dr. J. Samsa.
Nemška dijaška knjižnica se je pomnožila za 18 del, oziroma 58 zvezkov (deloma iz zapuščine f prof. Fr. Rebola). Koncem šolskega leta 1918/19 šteje 545 del v 1814 zvezkih.
II.	Veroučna zbirka.
Varuh: Profesor Jernej Pavlin.
Dr. Ulrich Schmid. Das katholische Kirchenjahr. 60 slik.
Dr. Heinrich Swoboda. Liturgische Wandtafeln. 25 slik.
III.	Zemljepisna in zgodovinska učila.
Varuh: Profesor Jožef Kržišnik.
Zbirka je ostala neizpremenjena.
IV.	Prirodopisna zbirka.
Varuh: Profesor Frančišek Pengov.
Zbirka je ostala neizpremenjena.
V.	Prirodoslovna zbirka.
Varuh: Profesor dr. Ivan Knific.
Zbirka je ostala neizpremenjena,
VI. Risarska zbirka.
Varuh: Profesor Gašper Porenta.
Prirastek : 3 granate, 2 čeladi in 2 kitajski vazi.
VII. Glasbena zbirka.
Varuh: Pevovodja Vojteh Hybasek.
Cerkveno petje: 24 lat. maš (4 orkestralne), 6 Requiem, 1058 skladb za mešani zbor, 134 za moški in 24 za deški zbor.
Svetno petje: 440 skladb za moški zbor, 20 za deški, 81 za mešani zbor in 52 skladb za en in več glasov s spremljevanjem kla-x virja ter 3 spevoigre.
Orkester: 360 skladb.
VIII.
Zrelostni izpiii.
Tekom šolskega leta 1918/19 so bili sedemkrat zrelostni izpiti za kandidate, ki so vsled vojaške službe dobili dovoljenje, da so se vpisali v VIII. razred in potem delali zrelostni izpit. Na podlagi ministrskega razpisa z dne 8. oktobra 1914, št. 2988, in razpisa narodne vlade SHS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, z dne 16. novembra 1918, št. 8524, so bili vsi kandidatje oproščeni pismenih nalog in deloma tudi ustnih izpitov.
Ustnim izpitom je predsedoval vladni svetnik, deželni oziroma višji šolski nadzornik dr. Janko Bezjak, dne 12. oktobra ravnatelj dr. Janez Gnidovec in dne 13. maja višji šolski nadzornik dr. Ivan Grafenauer.
A.	Seznamek abi tur i e n t o v-v o j a ko v, ki so dovršili zrelostni izpit v šolskem letu 1918/19,
1. Božič Leopold, rojen 1896, Idrija, študiral 7 let na gimnaziji in dovršil dne 12. oktobra 1918 zrelostni izpit soglasno.
2. Baš Jožef, rojen 1900, Dolnice pri Št. Vidu nad Ljubljano, študiral 7 let na gimnaziji in dovršil dne 22. oktobra 1918 zrelostni izpit soglasno.
3. Čemažar Franc, rojen 1899, Ravni pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko, študiral 7 let gimnazijo in dovršil dne 22. oktobra 1918 zrelostni izpit z odliko.
4. Križman Andrej, rojen 1898, Mlaka pri Komendi, študiral 5 let na gimnaziji in dovršil dne 22. oktobra 1918 zrelostni izpit soglasno.
5. Lavrič Janez, rojen 1900, Sodražica, študiral 7 let na gimnaziji in dovršil dne 22. oktobra 1918 zrelostni izpit soglasno.
6. Žigon Jožef, rojen 1900, Trst, študiral 7 let na gimnaziji in dovršil dne 22. oktobra 1918 zrelostni izpit soglasno.
7. Koselj Jakob, rojen 1900, Smokuč pri Žerovnici, študiral 7 let na gimnaziji in dovršil dne 9. novembra 1918 zrelostni izpit soglasno.
8. Arko Jožef, rojen 1898, Otavice pri Ribnici, študiral 6 let na gimnaziji in dovršil dne 16. novembra 1918 zrelostni izpit soglasno.
9.	Lavrenčič	Gabrijel,	rojen	1898, Logje pri Breginju pri Kobaridu,
študiral 7	let na gimnaziji	in dovršil dne 17. decembra 1918	zre-
lostni izpit soglasno,
10.	Mežan Ivan, rojen	1897,	Spodnji Bernik pri Cerkljah na	Gorenjskem,	študiral	5 let	na gimnaziji in dovršil dne 17.	de-
cembra 1918 zrelostni izpit z večino glasov.
11. Čadež Ivan, rojen 1898, Delnice pri Poljanah nad Škofjo Loko, študiral 6 let na gimnaziji in dovršil dne 16. januarja 1919 zrelostni izpit soglasno.
12. Eršte Leopold, rojen 1897, Dolenje Medvedje selo pri Trebnjem, študiral 6 let na gimnaziji in dovršil dne 16. januarja 1919 zrelostni izpit soglasno.
13. Mencinger Franc, rojen 1897, Gradec, Štajersko, študiral 5 let na gimnaziji ter dovršil dne 16. januarja 1919 zrelostni izpit soglasno.
14. Jenko Mihael, rojen 1897, Zgornji Bernik pri Cerkljah na Gorenjskem, študiral 5 let na gimnaziji ter dovršil dne 13. maja 1919 zrelostni izpit soglasno.
15. Mavrič Jožef, rojen 1897, Črniče pri Gorici, študiral 6 let na gimnaziji in dovršil dne 13. maja 1919 zrelostni izpit soglasno.
16. Sever Ivan, rojen 1897, Ježica pri Ljubljani, študiral 6 let na gimnaziji in dovršil dne 13, maja 1919 zrelostni izpit soglasno.
17. Zalokar Jožef, rojen 1895, Rečica pri Bledu, študiral 5 let na gimnaziji in dovršil dne 13. maja 1919 zrelostni izpit soglasno.
B.	Redni zrelostni izpit v šolskem letu 1918/19,
V	poletnem roku 1918/19 se je zglasilo in dobilo dovoljenje za zrelostni izpit 21 učencev VIII. razreda.
Pismeni izpiti so bili od dne 15, do 17, maja.
Kandidatom so se	predložile sledeče naloge	:
1. Iz latinščine (dne 17. maja): Vergil, Aen,	V.	833—867.
2. Iz grščine (dne 15. maja): Fajdon, pogl. 57.
3. Iz slovenščine (dne 16. maja) na izbiro:
a) Kako so ugodne politične in gospodarske prilike pospeševale prosveto ?
b) Lepa je zemlja; zakaj bi ne mogel biti človek srečen na njej?
c) Razvoj slovenske lirike.
Za temo a) se je odločilo 14 kandidatov, za temo b) 3 kandi-datje, za temo c) 4 kandidatje.
Ustni izpiti, ki jim	je predsedoval višji šolski	nadzornik	dr. Ivan
Grafenauer, so se vršili	od dne 26. do 28. maja.
C.	Seznamek abiturientov, ki so dovršili zrelostni izpit v glavnem roku 1918/19.
1. Balanč Franc, rojen 1901, Knapi pri Bukovščici, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 26. maja zrelostni izpit z odliko.
2. Bergant Mavricij, rojen 1900, Krasce pri Moravčah, študiral 9 let na gimnaziji in dovršil dne 26. maja zrelostni izpit soglasno.
3. Gorup Anton, rojen 1900, lomaj na Primorskem, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 26. maja zrelostni izpit z odliko.
4. Hvastija Franc, rojen 1898, Savlje pri Ježici, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 26. maja zrelostni izpit soglasno.
5. Hvastija Ivan, rojen 1900, Medvode pri Preski, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 26. maja zrelostni izpit z odliko.
6. Jerina Ciril, rojen 1899, Sinja gorica pri Vrhniki, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 26. maja zrelostni izpit z odliko.
7. Koman Leopold, rojen 1899, Dravlje pri Št. Vidu nad Ljubljano, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 26. maja zrelostni izpit z odliko.
8. Kosmač Ciril, rojen 1900, Cerkno na Primorskem, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 26. maja zrelostni izpit z odliko.
9. Kozjek Anton, rojen 1898, Moste pri Žirovnici, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 26. maja zrelostni izpit soglasno,
10. Kunc Franc, rojen 1900, Rovte pri Logatcu, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 27. maja zrelostni izpit soglasno.
11. Langus Jožef, rojen 1897, Peračica pri Lešah, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 27. maja zrelostni izpit soglasno,
12. Lavrenčič Franc, rojen 1899, Vrhpolje pri Vipavi, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 27. maja zrelostni izpit z odliko,
13. Markež Franc, rojen 1900, Jesenice, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 27. maja zrelostni izpit soglasno.
14. Merše Franc, rojen 1899, Moste pri Komendi, študiral 9 let na gimnaziji in dovršil dne 27. maja zrelostni izpit soglasno.
15. Mlinar Jakob, rojen 1900, Stara vas pri Žireh, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 27. maja zrelostni izpit z odliko.
16. Oblak Janez, rojen 1899, Jama pri Mavčičah, študiral 8 letna gimnaziji in dovršil dne 27. maja zrelostni izpit soglasno.
17. Pogačnik Anton, rojen 1899, Kamna gorica, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 27, maja zrelostni izpit soglasno.
18. Prijatelj Jožef, rojen 1899, Vinice pri Sodražici, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 28, maja zrelostni izpit soglasno,
19. Rott Jožef, rojen 1899, Dol pri Ljubljani, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 28, maja zrelostni izpit soglasno.
20. Štupar Jožef, rojen 1898, Benečija pri Trebnjem, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 28. maja zrelostni izpit z odliko.
21. Volk Anton, rojen 1900, Vrba pri Breznici, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 28. maja zrelostni izpit z odliko.
IX.
Kronika.
Šolsko leto 1918/19 se je pričelo dne 20. septembra s sv. mašo, Dne 21. septembra se je pričel šolski pouk.
Dne 27, septembra je bila sv, maša za pokojnega Antona Hočevarja, ki je padel na tirolskem bojišču. Bil je priden in nadarjen mladenič in član dijaške Marijine kongregacije. Gojenci so za pokojnega darovali sv, obhajilo.
Dne 28, septembra je bila sv, maša za pokojnega Franceta Demšarja, ki je po dovršenem zrelostnem izpitu nadaljeval vojaško službo in vsled težkih ran, ki jih je zadobil dne 16. junija na Monte di Vali’ Bella, umrl dne 21. junija. Rajnik je srčno želel, da bi postal duhovnik ; pa Bog je sklenil drugače in ga je poklical v cvetu mladosti. Življenje blagega mladeniča je opisal prof. Kržišnik vil. letniku Mentorja, stran 39 in 40.
V	začetku meseca oktobra je nastopila v zavodu »španska bolezen« in se je silno hitro širila, pa v začetku ni bila videti nevarna. Dne 6. oktobra popoldne pa nagloma umrje dijak 4. razreda Karol Stepančič, ki je že iz otroških let bolehal vsled hude srčne napake. Bil je jako priden in pobožen mladenič, ki je večinoma vsak dan prejemal sv. obhajilo ; pogreb s sv. mašo je bil dne 8. oktobra. Dne
7.	oktobra je v ljubljanski deželni bolnici umrl dijak 5. razreda Jožef Pečkaj. Bil je silno vesten, bogoljuben mladenič, član dijaške Marijine
kongregacije. Dne 23. oktobra je bila sv. maša, pri kateri so gojenci zanj darovali sv. obhajilo. Dne 10. oktobra je umrl prvošolec Franc Konšek, priden učenec, ki je silno hrepenel, da bi bil sprejet v zavod. Ni dosegel namena zavoda na tem svetu, upamo pa, da mu je zavod pripomogel k večji sreči v večnosti. Istega dne 10. oktobra je umrl dijak 5. razreda Franc Plešec, nadarjen, vesten gojenec in kongre-ganist. Pogreb s sv. mašo je bil dne 12. oktobra. Dne 11. oktobra zjutraj pa je Bog poklical v večnost profesorja Frančiška Rebola.1 Še istega dne po 1. uri popoldne je umrl prefekt Janez Pečkaj.2 Tako
f Profesor Reböl.
je zavod sv. Stanislava naenkrat izgubil dva vestna, marljiva gospoda, ki sta z veseljem delala vsak v svojem poklicu.
Profesor Reböl je bil iz celega srca učitelj. Ljubil je mladino in je z mladeniškim navdušenjem deloval v šoli. Ostali čas pa je večinoma porabil s čitanjem. Mnogo denarja je izdal za knjige. Drugih stroškov skoraj ni poznal; v obleki je bil skromen, v gostilno ni
1 Tovariš prof. Arh je opisal njegovd življenje vil. letniku Mentorja, str. 111
in 112.
2 Njegovo življenje je op<sano v 11. letniku Mentorja str. 75.
nikdar zahajal. Bil je trezen, preudaren in potrpežljiv človek, ki ga ni iz ravnovesja spravila ne vesela družba, ne kakšna neprijetna zadeva. Vestno natančen je bil v presojanju zmožnosti in pridnosti svojih učencev. Spretnost za lepo in lično pisavo je imel v toliki meri, da je bilo res veselje v roke vzeti bodisi kak uradni spis ali pa rokopis, namenjen v tiskarno. In postrežljivost pokojnega tovariša! Če je le mogel, je ustregel, dasi ga je stalo mnogo truda in časa. Rajnik je bil tudi kongreganist, član duhovniške Marijine kongregacije v zavodu sv. Stanislava. Par mesecev pred svojo smrtjo je tudi on z drugimi dobrotniki omogočil, da se je vršil shod in nato duhovne vaje kon-greganistov v zavodu. Med udeleženci je bil tudi njegov bivši učenec abiturijent Janez Mrak, ki je v začetku oktobra vstopil kot elev pri mornariškem komisarijatu v Pulju, pa kmalu nato obolel in dne
17.	oktobra, 6 dni po smrti svojega razrednika, umrl. Naj nebeška Mati, Devica Marija, izprosi obema kongreganistoma, da jima kmalu zasije večna Luč. Bridka izguba profesorja Rebola je bil hud udarec za člane učiteljskega zbora, ki so visoko cenili delavno moč, pridnost in ljubeznivost svojega tovariša, kakor tudi za učence, ki so spoštovali in ljubili svojega učitelja in razrednika.
Prefekt Pečkaj je bil že dolgo časa šibkega zdravja, vendar pa toliko močan, da je mogel uspešno izvrševati svojo službo. Bil je blagega srca in je pridno delal in molil za svoje gojence. Imel je v zavodu brata v 5. gimnazijskem razredu, o katerem je zgoraf povedano, da je umrl dne 7. oktobra. Vzor medsebojne bratovske ljubezni moremo imenovati njuno prisrčno iskrenost in vdanost. Ko je smrtno bolni gospod prefekt zvedel o smrti ljubljenega brata, pokazal je svojo temeljito krepost vdanosti v sveto voljo Božjo. Dasi v začetku ni bila bolezen videti zelo nevarna, je vrli bolnik hitro poskrbel, da je pravočasno prejel sv. zakramente za umirajoče. Kmalu nato pa je izgubil popolno zavest; 4 dni za bratom se je preselil v boljše življenje. Dne 14. oktobra je prevzvišeni g. škof dr. Anton B. Jeglič opravil mrtvaško opravilo ter pokopal na pokopališču v Št. Vidu profesorja Rebola in prefekta Pečkaja.
Dne 16. oktobra je umrl dijak 5. razreda Franc Lekšan. Hudo ga je prijela španska bolezen kmalu v začetku in ga je slednjič premagala. Rajnik se je jako lepo pripravil za pot v večnost. Kot zadnja žrtev silne španske bolezni je dne 8. decembra umrla usmiljenka s. Fidelija, ki je požrtvovalno vršila svojo službo posebno ob razsajajoči bolezni, pa si vsled napora tudi sama nakopala smrtno bolezen. Že 13. avgusta pa je vsled pljučnice umrla usmiljenka s. Liberata, ki je pridno oskrbovala vrtnarstvo. Tako se je tekom enega leta devet oseb iz zavoda preselilo v večnost,
Dne 14. decembra ie zavod slovesno proslavil narodni praznik. Ob 8. uri so se zbrali učenci in zbor učiteljev in vzgojiteljev v veliki kapeli. Rektor dr. J. Gnidovec je v cerkvenem govoru vnemal navzoče k hvaležnosti do neskončno dobrotljivega Boga, da nam je naklonil zaželjeno združenje troimenskega naroda, in vzpodbujal k vztrajnemu in vestnemu delu ter goreči molitvi za domovino, obenem pa tudi k pravičnosti do drugih narodov. Nato je bila sv. maša in zahvalna pesem pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom. Sledila je slavnost v dvorani. Pevci so pod vodstvom pevovodje V. Hybäska zapeli »Slovenska zemlja«. Nato je profesor dr. Fr. Trdan v slavnostnem govoru podal kratko zgodovino troimenskega naroda in kazal na idejo ujedinjenja, kako se je razvijala in kaj je razvoj oviralo. Slednjič je proslavil spomin mož, ki so največ pripomogli do združenja. Sledila je deklamacija S. Jenkove pesmi: Zedinjena Slovenija (Fr. Pogačnik,
6.	razr.). Rektor dr. Gnidovec je prečital adreso Narodnega viječa in odgovor Nj. Visokosti prestolonaslednika Aleksandra. Nato je zapel pevski zbor Gostinčarjevo »Neka živi Jugoslavija«. Sledile so deklamacije : V. Vodnik, Ilirija oživljena (A. Volk, 8. razr.), P. Preradovič, Rodu o jeziku (St. Dobovšek, 6. razr.), O. Župančič, Naša beseda (A. Vodnik,. 7. razr.). Slavnost se je zaključila, ko so pevci zapeli »Lepa naša domovina«.
Ker je bilo v zavodu veliko vneme in navdušenja za učenje hrvatskega jezika, je vodstvo naprosilo dr. A. Juriča, D. J., Hercegovca, da bi prišel v zavod. Z izredno spretnostjo je vrli gospod doktor dva meseca kot učitelj hrvatskega jezika v zavodu med učitelji in dijaki dosegel jako lepe uspehe. Zanesel je v zavod tudi navdušenje za pripravo proslave tristoletnice mladeniškega vzornika sv. Ivana Berhmansa.
Dne 8. januarja se je proslavljala stoletnica smrti Valentina Vodnika. Osmošolec Iv. Hvasiija je prečital članek dr. Ivana Preglja, »Valentin Vodnik — ob stoletnici njegove smrti« (Mentor XI, str. 29). Sledile so deklamacije Vodnikovih pesmi »Ilirija oživljena«, »Kos in brezen«, »Vršac«; »Moj spominek« ; med posameznimi deklamacijami-pa je pevski zbor pel pesmi: »Zadovoljni Kranjc«, »Dramilo rojakom« in »Moj spominek«. Po skupni slavnosti so šli učenci v šolo, kjer je bila v posameznih razredih »Vodnikova ura«, da so dijaki bolj spoznali slavnega buditelja Slovencev.
Dne 15. februarja se je zaključilo prvo polletje s sv. mašo in razdelitvijo polletnih izkazov. Dne 16. februarja se je pričelo drugo polletje ; dne 17. in 18. februarja je bil šolski pouk.
Dne 12. marca je na povabilo g. škofa dr. A. Jegliča obiskal zavod g. kardinal Bourne v spremstvu kr. ministra g. dr. Alaupoviča
in zagrebškega nadškofa g. dr. A. Baura. Obiskal je najpreje veliko hišno kapelo, sledila je kratka slavnostna prireditev v dvorani. Pevski zbor pod vodstvom g. pevovodje V. Hybäska je zapel »Nazaj v planinski raj« ; rektor dr. J. Gnidovec je v kratkem govoru pozdravil Nj. Eminenco, nato g. ministra in g. nadškofa. Pevski zbor je zapel »Gozdič je že zelen«. Potem je minister dr. Alaupovič v krasnem govoru dijake vnemal k marljivemu delu za domovino v strahu Božjem in iskreni ljubezni. Slednjič so pevci zapeli »Lepa naša domovina«. Nato si je g. kardinal s spremstvom ogledal zavod.
Dne 1. maja se je v dvorani proslavil spomin Zrinjskega in Frankopana. Prof. dr. Franc Trdan je podal zgodovino teh dveh za naše brate Hrvate velepomembnih mož. Nato je pevski zbor pod vodstvom g. pevovodje V. Hybaška zapel »Lepa naša domovina«.
Dne 31. aprila je bila sv. maša za pokojnega bogoslovca Fr. Mrharja, bivšega gojenca zavoda sv. Stanislava, ki je po dovršenem zrelostnem izpitu vstopil v ljubljansko bogoslovno semenišče, pa je čez dve leti hudo obolel in 13. januarja 1919 umrl na Bregu pri Ribnici. Bil je jako vesten in marljiv gojenec in vrl bogoslovec; z veliko potrpežljivosto je prenašal dolgotrajno bolezen. Gojenci so za pokojnega darovali sv. obhajilo.
Dne 12. maja je bila sv. maša za pokojnega bogoslovca J. Per-jatla, ki je v zavodu z odliko dovršil zrelostni izpit dne 22. junija 1918 ter v jeseni vstopil v bogoslovno semenišče. Že bolehen je šel na velikonočne počitnice in je dne 3. maja umrl na očetovem domu v Škrajneku pri Ribnici. Meseca marca je bil sprejet v Marijino kongregacijo bogoslovcev. Gojenci zavoda sv. Stanislava so med sv. mašo prejeli sv. obhajilo za njegov dušni pokoj.
Dne 24. maja je šolski pouk nadzoroval višji šolski nadzornik
dr. I. Grafenauer.
Dne 6. junija se je zaključilo šolsko leto s sv. mašo in razdelitvijo izpričeval,
X,
Kako se je pospeševal ielesni razvoj mladine.
Za zdravje in telesni razvoj mladine se je v zavodu mnogo skrbelo. Poleg ugodnosti svetlih in zračnih prostorov v zavodu so uživali gojenci tudi udobnost rednega menjavanja učenja s prostim časom in razvedrilom in dobivali sicer preprosto, toda zdravo in tečno hrano. Mnogo so se gibali na prostem. Večinoma trikrat na dan so hodili na igrališče, redno trikrat na teden na izprehod.
Pod nadzorstvom vzgojnega zavoda so se gojile raznovrstne igre z ozirom na starost in učne oddelke. Iger so se udeleževali vsi učenci.
Tekom šolskega pouka so bili med posameznimi učnimi urami stalni odmori; ker traja dopoldanski glavni odmor dvajset minut, so prebili učenci večinoma tudi ta čas na igrališču.
Za bolnike se je posebno skrbelo v primernem bolniškem oddelku.
Zahvala ravnateljstva.
Za knjižnice in zbirke so naklonili zavodu lepih darov;
G. dr. Anton Bonaventura Jeglič, škof v Ljubljani; g. dr. Mihael Napotnik, škof v Mariboru; g. J. Aljaž, šk. svetnik, župnik na Dovjem; dr. Rudolf Andrejka, okr. glavar v Ljubljani; prof. L. Arh ; prof. dr. A. Breznik; dr. Fr. Grivec, profesor bogoslovja v Zagrebu; g. V. Hybäsek; prof. dr. Fr. Jere; prof. dr. Iv. Knific; prof. A. Koritnik; prof. J. Kržišnik; g. V. Majer, kurat v Izlakah; prof. J. Pavlin; prof. Fr. Pengov; prof. G. Porenta; prof. J. Prešern; f prof. Fr. Reböl; prof. dr. Fr. Trdan.
Vsem tem gg. dobrotnikom in drugim, ki so se kakorkoli dobrohotno spomnili zavoda, izreka ravnateljstvo prisrčno zahvalo. Bog povrni!
XII.
Statistika učencev.
Število.
Za šolsko leto 1918/19 je bilo sprejetih v I. 57, II. 44, III. 52,
IV.	39, V. 39, VI. 53, VII. 29, VIII. 39; skupaj: 352.
število učencev koncem šolskega leta 1918/19 v I. 53, II. 40,
III.	46, IV. 38, V. 36, VI. 53, VII. 22, VIII. 22; skupaj: 310.
Po materinščini: Slovencev 305, Hrvatov 5.
Po veri vsi rim.-katol. veroizpovedi.
Razredba.
Koncem šolskega leta 1918/19 je bilo odlično sposobnih v I. 11, II 9 III. 11, IV. 8, V. 12, VI. 14, VII. 8, VIII. 9; skupaj: 82; sposobnih v I. 26, II. 19, III. 29, IV. 28, V. 21, VI. 28, VII. 12, VIII. 13; skupaj: 176.
nesposobnih vi. 11, II. 6, III. 1, IV. 0, V. 0, VI. 0, VII.O, VIII. 0; skupaj: 18;
ponavlj. izpitov je bilo dovoljenih v I. 4, II. 3, III. 4, IV. 0, V. 3,
VI.	9, VII. 1, VIII. 0; skupaj: 24; neizprašanih je ostalo v I. 1, II. 3, III. 1, IV. 2, V. 0, VI. 2, VII. 1,
VIII.	0; skupaj: 10.
Udeležba pri pouku v prostih predmetih.
Prostoročno risanje je bilo obvezno za vse učence nižje gimnazije ; iz višje gimnazije se je pouka udeleževalo 15 učencev (9 iz
V.	razreda, 4 iz VI. razreda, 2 iz VII. razreda).
Pouka	v italijanščini	se je	udeleževalo	v I. tečaju 24 učencev
iz IV. in V.	razreda, v II.	tečaju	17 učencev	iz V. razreda, v III. te-
čaju 12 učencev iz VI. razreda.
Pouka	v francoščini	se je	udeleževalo	v I. tečaju 41 učencev
iz V.—VIII.	razreda, v II.	tečaju	4 učenci iz	VIL in VIII. razreda.
Petje je bilo obvezno za učence I., II., in III. razreda; kot prostega predmeta se je petja udeleževalo 9 učencev iz IV., 9 iz V., 25 iz VI., 10 iz VII., 1 iz VIII. razreda.
Pouka v stenografiji v I. tečaju se je udeleževalo 29 učencev iz V., v II. tečaju 14 iz VI. in 2 iz VIII. razreda.
< Ustanove.
Število štipendistov: 23; skupni znesek ustanov : 5646'46 K.
J
Imenik učencev koncem šolskega leta 191819.
*
(Debeli tisk znači odličnjake.)
I. razred.
Aparnik Stanislav, Kamnik.
Bajt Jožef, Kanal (Primorsko).
Bašca Stanislav, Preddvor.
Brunskole Emil Vladimir, Ljubno.
Cirk Ivan Stojan, Žužemberk.
Cizelj Pavel, Kamnik.
Cucek Janko, Celje (Štajersko).
Cunder Milan Frančišek, Mala vas ' pri Ježici.
Čepon Anton, Ljubgojna pri Hor-julju.
Gabrovec Benedikt, Praprot pri Šempolaju (Primorsko).
Gams Silvester, Mekinje.
Grzinčič Bojan Pavel, Kamnik.
Hočevar Alojzij, Stranska vas pri Semiču.
Hubad Ivan, Toplice.
Jergovič Ivan, Sarajevo (Bosna).
Kalc Anton, Trst (Primorsko).
Klobovs Frančišek, Breznica pri Škofji Loki.
Koman Vladimir, Predtrg pri Radovljici.
Kralj Ignacij, Zagorica pri Dobre-poljah.
Kranjc Frančišek, Dobec pri Begunjah.
Kušar Valentin, Učak pri Št. Go-tardu. *
Lavrič Karol Jakob, Žužemberk.
Majdič Fortunat, Podoreh pri Moravčah.
Mašera Andrej, Kobarid (Primorsko).
Minatti Daniel Ivan, Studenec pri I*u'
Mislej Viktor, Vrhpolje pri Vipavi.
Mlakar Ivan, Volčja jama pri Šmartnem pri Litiji.
Mlakar Jakob, Viševek pri Starem trgu pri Ložu.
Močnik Janez, Zalog pri Cerkljah na Gorenjskem.
Muren Jožef, Gorica (Primorsko).
Oberstar Anton, Zapuže pri Ribnici.
Otrin Jakob, Spodnje Domžale.
Penko Anton, Trst (Primorsko).
Pipa Stanislav, Brdo.
Pirc Bogomir Viktor, Kopriva pri Tomaju (Primorsko).
Poteko Pankrac, Sv. Pankrac pri Grižah (Štajersko).
Prekorsky Filip, Senožeče.
Ravbar Albert, Komen (Primorsko).
Rebula Ivan, Krnica pri Vodnjanu (Primorsko).
Rejec Zoran Nikolaj, Kobarid (Primorsko).
Starc Martin, Čurili pri Metliki.
Stariha Anton, Praproče pri Semiču.
Škrjanc Ivan, Matena pri Igu.
Štrubelj Ivan, Vižmarje pri Št. Vidu nad Ljubljano.
Šular Anton, Mirna.
Šušteršič Ivan, Verd pri Vrhniki.
• Tavčar Adolf, Selca.
Tom Franc, Št. Gotard.
Turk Bogomir, Veruda pri Pulju (Primorsko).
Zajec Valentin, Terzin pri Mengšu.
Zovič Ljubomir Janez, Pazin (Primorsko).
Žagar Viktor, Št. Jurij pri Litiji.
Žitnik Jožef, Šmarje.
n.
Bajec Karol, Vipava.
Balantič Maks, Trst (Primorsko).
Budin Ivan, Miren pri Gorici (Primorsko).
Clemente Edvin, Petrinci pri Gori pri Sodražici.
Čuperla Melhijor, Koludrovica pri Proseku (Primorsko).
Erjavec Alojzij, Draga pri Višnji gori.
Fleiss Rihard, Kanal (Primorsko).
Fortuna Matija, Govjek pri Žireh.
Gorše Martin, Spodnje Brezovo pri Višnji gori.
Guna Frančišek, Zagorje ob Savi.
Hafner Janez, Binkeljpri Stari Loki.
Hafner Janko, Škofja Loka.
Ilija Alojzij, Sp. Brnik pri Cerkljah.
Jernejec Franc, Sinčavas pri Do-brlavasi (Koroško)
Kopač Vincenc, Breznica pri Žireh.
Kožuh Ludovik, Straže pod Turjakom.
Kregar Stanislav, Žapuže pri Št. Vidu nad Ljubljano.
Kuhelj Bogomir, Kostanjevica.
Lavrenčič Alojzij, Planina pri Vipavi.
Lenardon Anton, Sv. Ivan pri Trstu (Primorsko).
ra.
Adamič Jožef, Domžale.
Bole Viljem, Brezje pri Mošnjah.
Brecelj Bogdan, Gorica (Primorsko).
Čufar Andrej, Sava pri Jesenicah (Gorenjsko).
Didič Stanislav, Idrija.
Dolinar Rudolf, Smlednik.
Eržen Peter, Puštal pri Škofji Loki.
Eržen Viktor, Studenci pri Trbovljah (Štajersko).
Ferkulj Jožef, Struge.
Gerzinčič Janez Miroslav, Kamnik.
Golobič Alojzij, Štrekljevec pri Semiču.
Istenič Maks, Dobračeva pri Žireh.
Jeklin Fortunat, Pečine pri Tolminu (Primorsko).
razred.
Likar Florijan, Kolk pri Šturiji.
Maček Matej, Ljubljana.
Mecilošek Rudolf, Zagorje ob Savi.
Mencej Martin, Studenec-Ig.
Mihelič Peter, Sodevca pri Starem trgu.
Milič Aleksander, Briščiki pri Trstu (Primorsko).
Mrak Peter, Pečine (Primorsko).
Oberstar Jožef, Sodražica.
Oblak Frančišek, Poljane nad Škofjo Loko.
Peric Miroslav, Gradišče pri Renčah (Primorsko).
Peterlin Anton, Kamnik.
Pianecki Zoran Anton, Ljubljana.
Premrl Bogomir Rafael, Vipava.
Rijavec Jožei, Gorica (Primorsko).
Schlosser Alojzij, Vižmarje pri Št. Vidu nad Ljubljano.
Skarabot Kazimir Jožef, Kanal (Primorsko).
Smolič Jožef, Korita.
Strlič Edvard, Žiri.
Škufca Alojzij, Znojile pri Krki.
Vodeb I^an, Dolenja vas pri Artičah (štajersko).
razred.
Jernejec Peter, Sinčavas pri Do-brlivasi (Koroško),
Kalčič Ivan, Gorica (Primorsko). Kapus Jožef, Lesce.
Klopčič Franc, Mošenik pri Moravčah.
Košmerl Vincencij, Vrhnika. Lapanja Vladimir, Bracan (Primorsko).	^
Magajna Adolf, Gorenje pri Stu-denem.
Mayr Julij, Dvorje pri Cerkljah.
(Gorenjsko).
Mencinger Avguštin, Javornik pri Koroški Beli.
Mikelj Jožef, Kamna gorica. Mikuž Ciril, Prečna.
Oblak Stanislav, Vrhnika.
Perko Anton, Višnja gora.
Petrič Anton, Podmilj pri Polšniku. Pipa Anton, Brdo pri Lukovici. Podboj Ivan, Divača (Primorsko). Podobnik Jožef, Opčine (Primorsko).
Presnik Ivan, Zdole pri Vidmu (Štajersko).
Puc Daniel, Ljubljana.
Puc Miroslav, Ljubljana.
'Puntar Franc, Trška gora p.Krškem. Rodman Ernest, Vipava.
Rozman Rudolf, Cerovec pri Št. Janžu.
Schmutz Ferdinand, Postojna. Skok Stanislav, Domžale.
Sosič Anton, Herpelje (Istra). Šetinc Ivan, Jesenice pri Vel. Dolini. Vidmar Roman, Šturije.
Zabret Jožef, Britof pri Predosljah. Ziegler Milan Anton, Vrhnika. Zupančič Anton, Studenec pri Igu. Žbontar Mihael, Kamna gorica. Žitko Alojzij, Gorica (Primorsko).
IV.	razred.
Bajlec Franc, Bogojina (Ogrsko).
Bajt Adolf, Kanal (Primorsko).
Bergant Anton, Godešiče pri Retečah.
Bertok Jožef, Rižana pri Kopru (Istra).
Brozovič Marijan, Vrbnik na Krku (Primorsko).
Cerkovnik Franc, Trstenik pri Št. Rupertu.
Demšar Viktorijan, Stara vas pri Žireh.
Dornik Franc, Zaprice pri Kamniku.
Filippini Jožef, Trst (Primorsko).
Gulič Alojzij, Dobravlje pri Tomaju (Primorsko).
Hartman Franc, Otoče pri Dobravi.
Hren Anton, Verd pri Vrhniki.
Jeglič Anton, Ljubljana.
Kalin Marijan, Solkan (Primorsko).
Kambič Alojzij, Omota pri Semiču.
Kopač Andrej, Medno pri Št. Vidu nad Ljubljano.
Korce Adolf, Ljubljana.
Kovač Jožef, Posavec pri Podnartu.
Kunc Janez, Jelični vrh pri Gorah nad Idrijo.
Miklavčič Anton, Podbukovje pri Krki.
Močan Vladimir, Celovec (Koroško).
Pavlin Janez, Radovljica.
Peterlin Stanislav, Podboršt pri Komendi.
Pipa Rudolf, Logatec.
Podboj Franc, Divača (Primorsko).
Rapsel Bogoljub, Tolmin (Primor.).
Repe Anton, Želeče pri Bledu.
Ronko Anton, Cerknica.
Rott Gotard, Velike Lašče.
Rutter Avguštin, Dovže pri Šmartnem pri Slov. Gradcu.
Šorli Peter, Grahovo ob Bači (Primorsko).
Tonkli Anton, Breginj pri Tolminu (Primorsko).
Udir Anton, Javornik pri Kor. Beli.
Ukmar Viljem, Postojna.
Vajdetič Jožef, Gor. Podgora pri Starem trgu.
Vombergar Jožef, Pšenična Polica pri Cerkljah.
Zorn Miroslav, Prvačina (Primorsko).
Žigon Avguštin, Ljubljana.
V,	razred.
Albrecht Jožef, Kamnik.	Bratuš	Janez, Srednja	Kanomlja
Bartol Franc, Sodražica.	pri	Spodnji Idriji.
Bergant Janez, Su,hadole pri Ko- Brozovič Ljudevit, Vrbnik na Krku mendi.	(Primorsko).
Debeljak Valentin, Škofja Loka.
Dolenc Jožef, Vrhnika.
Eržen Ivan, Cerkno (Primorsko).
Fajdiga Viljem, Radovljica.
Grims Stanislav, Škofja Loka.
Hladnik Janez, Petkovec pri Rovtah pri Logatcu.
Husu Valentin, Barkovlje pri Trstu (Primorsko).
Ivančič Jakob, Sv. Križ pri Litiji.
Jankovič Jožef; Tomišelj.
Jereb Vinko, Tržič.
Kosmač Janez, Sp. Gameljne pri Šmartnem pod Šmarno Goro.
Kralj Angel, Sv. Križ pri Trstu (Primorsko).
Magister Jožef, Vižmarje.
Odar Alojzij, Jereka pri Bohinjski Srednji vasi.
Podobnik Jožei, Spodnja Kanomlja pri Spodnji Idriji.
Puc Franc, Dolenja Dobrava pri Trati.
Ruter Stanislav, Šmartno pri Slov. Gradcu (Štajersko).
VI.
Bernik Vincencij, Gorenja vas pri Retečah.
Blaznik Pavel, Škofja Loka.
Brandstätter Jakob, Forest City (Amerika).
Clemente Avguštin, Ljubno,
Debeljak Franc, Škofja Loka.
Demšar Anton, Sestranska vas pri Trati.
Dobovšek Stanislav, Boštanj.
Eisselt Erik, Podpreska pri Dragi.
Filipič Jakob, Trata.
Glinšek Franc, Sv. Križ pri Kostanjevici.
Habič Janez, Vrhnika.
Jankovič Janez, Dol. Košana.
Jeglič Franc, Begunje.
Jenko Jožef, Topolec pri Trnovem.
Juvančič Janez, Bovec (Primorsko).
Kanc Alojzij, Ljubljana.
Klemen Peter, Šmartno nad Kamnikom.
Sedej Viktor, Velika Ligojna pri Vrhniki.
Sluga Franc, Trst (Primorsko).
Sosič Ludovik, Herpelje (Primorsko).
Stariha Matija, Calumet (Amerika).
Stok Andrej, Povir pri Sežani (Primorsko).
Tancar Vinko, Jesenice.
Teršelič Martin, Gorenje Skopice pri Cerkljah.
Umek Janez, Blatna Brezovica pri Vrhniki.
Urankar Pavel, Selce pri Češnjicah.
Urbanija Anton, Žiče pri Rovih.
Vajevec Stanislav, Kamnik.
Vidau Jožef, Opčine (Primorsko).
Werbole Rudolf, Izlake pri Čem-šeniku.
Žerovec Franc, Mlino-Bled.
Izredna učenca-vojaka:
Bizjak Franc, Dolenja Dobrava pri Trati.
Kaluža Rudolf, Narin pri Kpšani.
razred.
Knap Anton, Idrija.
Kocjan Jožef, Sežana (Primorsko)-
Kovač Franc, Domžale.
Kowarik Bogomil, Mokronog.
Kristanc Leon, Srednja vas pri Št. Jurju.
Lamovšek Matija, Kostanjevica pri Št. Rupertu.
Lesar Jožef, Hrovača pri Ribnici.
Logar Franc, Vrzdenec pri Horjulju.
Mali Filip, Tržič.
Milič Angel, Repnič pri Proseku (Primorsko).
Mrak Janez, Gorenja vas nad Škofjo , Loko.
Oblak Jakob, Hotavlje pri Trati.
Pance Vincencij, Glinice, Ljubljana.
Pavlin Jožei, Kremenca pri Sv. Vidu nad Cerknico.
Petelin Alfred, Zgonik pri Proseku (Primorsko).
Pirman Franc, Windber, Pa. (Amerika).
Pogačnik Fridolin, Ljubljana. Premrl Franc, Vrhpolje pri Vipavi. Rant Alojzij, Reteče.
Remškar Franc, Brezje pri Čem-šeniku.
Rijavec Jožef, Divača (Primorsko). Slapšak Julij, Leše pri Tržiču. Sosič Stanislav, Opčine (Primorsko). Srebot Evgen, Divača (Primorsko). Stanonik Jakob, Sestranska vas pri Trati.
Stok Viktor, Divača (Primorsko). Strnad Jožef, Kranj.
Štukelj Ciril, Motnik.
Šuštar Franc, Grmada pri Dobrniču.
Tomšič Janez, Tacen p, Šmartnem pod Šmarno goro.
Vadnjal Adolf, Zagorje na Krasu. Vavpetič Ladislav, Krško.
Žabkar Stanislav, Krško.
Žargaj Tomaž, Duplica pri Kamniku. Žen Jožef, Češnjica pri Srednji vasi. Žibert Jožef, Suha pri Predoslih.
Izredni učenci-voj^ki.
Jenko Mihael, Zgornji Brnik pri Cerkljah.
Missia Jožef, Mota pri Kapeli (Štajersko).
Zalokar Jožef, Rečica pri Bledu.
VII.	razred.
Bartol Friderik, Jelovec pri Sodražici.
Bednarik Rado, Gorica.
Bohinec Jožef, Zalog pri Cerkljah na Gorenjskem.
Drolc Jožef, Jesenovo pri Čemše-niku.
Erzar Matija, Poženik pri Cerkljah na Gorenjskem.
Fister Franc, Brda pri Radovljici.
Heferle Henrik, Mokronog.
Janežič Josip, Ljubljana.
Jeršič Bogomir, Rovte pri Logatcu.
Kralj Anton, Zagorica v Dobrepolju.
Lesar Anton, Sušje pri Ribnici.
Lesar Jožef, Gorenja vas pri Ribnici.
Miklavčič Maks, Dolenje Ravni pri Poljanah na Gorenjskem.
Pečnik Janez, Bodovlje pri Škofji Loki.
Rustja Alojzij, Skrilje pri Kamnjah.
Tomažin Jožef, Dunaj (Nemška Avstrija).
Tomc Matija, Kapljišče pri Metliki.
Turk Adolf, Zamostec pri Sodražici.
Vilhar Albin, Postojna.
Vodnik Anton, Žapuže pri Št. Vidu nad Ljubljano.
Zupan Franc, Bohinjska Bela.
Žabkar Albin, Krško.
Med šolskim letom so napravili izpit čez VII. razred bivši vojaki učenci:
Eršte Leopold, Dolenje Medvedje selo pri Trebnjem.
Hvastija Franc, Savlje pri Ježici.
Jenko Mihael, Zg. Brnik pri Cerkljah (Gorenjsko).
Koman Leopold, Dravlje pri Št. Vidu nad Ljubljano.
Kozjek Anton, Moste pri Breznici.
Križman Andrej, Mlaka pri Komendi.
Mav Alojzij, Groblje pri Mengšu.
Mavrič Jožef, Črniče (Primorsko).
Mencinger Franc, Gradec (Nemška Avstrija).
Mežan Ivan, Spodnji Brnik pri Cerkljah (Gorenjsko).
Oblak Otmar, Vrhnika.
Sever Ivan, Ježica pri Ljubljani.
Zalokar Jožef, Rečica pri Bledu.
VIII- razred.
Balanč Franc, Knapi pri Bukovščici. Bergant Mavricij, Krasce pri Moravčah.
Gorup Anton, Tomaj (Primorsko). Hvastija Franc, Savlje pri Ježici. Hvastija Ivan, Medvode pri Preski, Jerina Ciril, Sinja gorica pri Vrhniki. Koman Leopold, Dravlje pri Št.
Vidu nad Ljubljano.
Kosmač Ciril, Cerkno (Primorsko). Kozjek Anton, Moste pri Žirovnici. Kunc Franc, Rovte pri Logatcu. Langus Jožef, Peračica pri Lesah.
Lavrenčič Franc, Vrhpolje pri Vipavi.
Markež Franc, Jesenice.
Merše Franc, Moste pri Komendi. Mlinar Jakob, Stara vas pri Žireh. Oblak Janez, Jama pri Mavčičah. Pogačnik Anton, Kamna gorica. Prijatelj Jožef, Vinice pri Sodražici. Rott Jožef, Dol pri Ljubljani. Šoklič Valentin, Bohinjska Bela. Štupar Jožef, BenečijapriTrebnjem. Volk Anton, Vrba pri Breznici..
I
I
t