Od praznika do praznika 6. oktober praznik občine Lenart se približuje. Še nekaj dni in začele se bodo prireditve v počastitev občinskega praznika in ustanovitve nove Jugoslavije, ki so ji bili postavljeni prvi temelji na drugem zasedanju AVNOJA-a. Od praznika do praznika tudi v naši občini beležimo napredek na vseh področjih družbenega življenja. Počasi, vendar vztrajno stopa naša občina po poti napredka. Gradimo nova stanovanja, ceste, izboljšujemo prehrano kmetijskih delavcev, urejamo /trgovino in razvijamo socialistično kmetijsko proizvodnjo. Za enkrat so načrti lepiši kot doseženi uspehi, vendar nam doseženi rezultati vlivajo pogum, da s še večjim elanom po-primemo za delo in čimprej dosežemo več, kakor smo v vseh teh letih odkar praznujemo naš praznik in tudi prej dosegli. Družbeni bruto dohodek se je v občina od 1957 povečal cd takratnih 2 milijard din v letu 1962 na 3,300.000 din. Računamo, da se bo letos družbeni bruto dohodek povzpel na 3 milijarde 900 milijonov din. Napredek je viden, čeprav počasen vendar siguren. Seveda družbeni sektor gospodarstva znatno hitreje napreduje, kakor zasebni kar kaže, da še naši občani niso v celoti doumeli potrebe po specializaciji kmetijske proizvodnje in, da se še niso dovolj navezali na kmetijske organizacije, ki naj postanejo faktor socialističnega razvoja vasi. Družbeni bruto dohodek je bil leta 1962 v družbenem sektorju od zasebnega nižji samo za okrog 100 milijonov din, kar je v relativnem smislu velik napredek, če upoštevamo površine s katerimi razpolaga zasebni sektor, ki jih je okrog 88 odstotkov. Tudi podatki o družbenem bruto dohodku na prebivalca kažejo precejšen napredek. Medtem, ko je leta 1957 prišlo na prebivalca 120 tisoč din bruto dohodka, se je le-^ta leta 1962 povečal na 197 tisoč din. Narodni dohodek pa se je od leta 1957, iko je znašal na prebivalca 60 din leta 1962 povečal na 94 tisoč. Številke o družbenem bruto dohodku in dohodku na prebivalca bi bile večje, če nas ne bi domala vsako leto nadlegovale razne vremenske neprilike, ki so kmetijstvo prizadele zlasti leta 1962. Naš vsakoletni občinski praznik bo bogatejši in lepši toliko bolj, kolikor bomo vsi z vsemi silami delali. doma in Leto III. Štev. 19 Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Lenart, 19. septembra 1963 SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE LENART GOSPODARJENJE V LETOŠNJEM PRVEM POLLETJU KZ Lenart v prvem polletju med slabšimi — Zasebni gozdovi dokončno priključeni v upravljanje GG Maribor — Vida Brumen novi tajnik občinske skupščine. Oba zbora Občinske skupščine Lenart sta se 7. septembra sestala na skupni seji. Občinska skupščina je obravnavala in sklepala o analizi zaključnih računov za leto 1962, potrdila je davčni zaključni račun za preteklo leto1, obravnavala gibanje gospodarstva v letošnjem I. polletju, odobrila nekaj garancij, nakupov in prodaj zemljišč in koriščenje proračunske rezerve. Potrdila je tudi spremembe statuta komunalne banke Maribor. Po poročilu .sveta za kmetijstvo je razpravljala še o gospodarjenju z gozdovi. Pred zaključkom skupne seje so odborniki razrešili nekatere člane komisij in imenovali oz. izvolili nove. Iz analize o izvajanju plana in gospodarjenju v prvem polletju je mogoče ugotoviti, da je Kmetijska zadruga Lenart v letošnjem prvem polletju nekoliko slabše gospodarila kakor ostale delovne organizacije v občini. V celoti vzeto letos beležimo v primerjavi s preteklim letom znaten napredek pri izpolnjevanju planskih nalog deloma na račun večje produktivnosti, deloma pa na račun nove delovne sile. V vseh panogah je (Nadaljevanje na 4. strani) t. . ,-» MAGISTRALA SKOZI LENART KONČANA. — Pred dnevi so delavci Cestnega podjetja Maribor položili zadnje metre kock in tlaka na odseku severne magistrale v Lenartu in njenih odcepih. Na drugi strani berite razgovor z vodjem delovišča. Na sliki: med tlakovanjem Ptujske ceste. Beograd je bil te dni spet prizorišče pomembnega mednarodnega dogodka. V njem so se sestali delegati okrog 60 držav na 5J. konferenci interparlamentar-ne unije. Ob otvoritvi konference je govoril tudi predsednik republike Josip Broz Tito, ki je poudaril, da je unija pomemben vz,vod miroljubnih sil v svetu. Za predsednika letošnjega zasedanja so izvolili dr. Joža Vilfana, predsednika jugoslovanske skupine. V splošni razpravi o perečih problemih sveta in demokracije so delegati parlamentov govorili predvsem o pomenu moskovskega sporazuma, boju proti rasizmu, razorožitvi in o spoštovanju človeških svoboščin. Razen tega je bilo naše glavno mesto v minulih dneh gostitelj predsednika revolucionarne delavsko kmečke vlade LR Madžarske Ja-nosa Kadarja, ki je bil na neuradnem obisku v Jugoslaviji. Na razgovorih s predsednikom Titom je bilo ugotovljeno, da je dosedanji razvoj odnosov med obema državama uspešen Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič se je mudil na uradnem obisku na Poljskem kjer se je razgovarjal predvsem, z zunanjim ministrom Rapac-kim. Sprejel pa ga je tudi premier Cyrankiewicz. Razgovori med Kočo Popovičem in poljskimi državniki so bili uspešni in so potekali v zelo prisrčnem prijateljskem vzdušju. Ugotovili so* da obstojajo velike možnosti za nadaljnjo poglobitev medsebojnih odnosov. Po vrnitvi pa je tovariš Koča Popovič sporočil, da je predsednik Tito povabljen naj obišče Poljsko. Napovedani obisk predsednika republike v Latinski Ameriki je vzbudil veliko zanimanje latinsko ameriške javnosti pa tudi drugod po svetu. Velik poudarek pa dajejo v svetu tudi novici, da le predsednik Kennedy povabil predsednika Tita na ' neuradni obisk v Washington, ko se bo mudil oktobra v New Yorku med zasedanjem generalne skupščine. Južnovietnamski diktator Di-em je s svojo politiko pritiska proti budistom še vedno »tarča« svetovnega tiska. Porajajo se vprašanja, koliko časa bodo še lahko ZDA podpirale tako osovraženega diktatorja, ki spreminja Južni Vietnam v pravo koncentracijsko taborišče, da o pre-natrpanih zaporih s političnimi zaporniki sploh posebej ne govorimo. In medtem ko ima predsednik Kennedv veliko drugih skrbi, med drugim spet zaradi rasistov v Alabami, ki so hoteli preprečiti desegregacijo javnih šol v tej ameriški zvezni državi, mora reševati probleme v zvezi s svojo politiko do diktatorja Di-ema. Ta politika pa velja ZDA vsak dan stotisoče in stotisoče dolarjev, Južni Vietnam pa nove in nove človeške žrtve. OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBCINSK ISINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS in ostale družbeno politične organizacije občine Lenart čestitajo za občinski praznik vsem občanom in želijo veliko uspehov pri izgradnji socializma. PRIREDITVE V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA PRELOŽENE Na zadnji seji pripravljalnega odbora za občinski praznik 1963 je bilo odločeno, da se prireditve v počastitev občinskega praznika preložijo za nedoločen čas. Združenje šoferjev in avtomehaniikov pri KZ Lenart se še ni odločilo, ali bodo tudi dirke preložene. Prijave združenje še vedno sprejema Do preložitve prireditev je prišlo predvsem zaradi tega, ker do 6. oktobra ne bodo končana dela na adaptaciji gostilne in kulturnega dana. V petek 6. septembra so bila zaključena deda pri tlakovanju in asfaltiranju odseka severne magistrale in njenih odcepov v Lenartu. Spet je bilo opravljeno veliko delo. Lenarčani so končno dočakali dan, ko jim ne bo več potrebno gaziti po blatu Ob slabem vremenu in požirati prah v lepem vremenu. Radgonska cesta je razen odseka pri Kilemosu v celoti tlakovana, prav tako mariborska do Špitala. Središče trga pokriva tlak, medtem ko je Skoraj vsa Ptujska cesta asfaltirana. Decembra podpis pogodbe o gradnji tovarne sadnih koncentratov Končno sodobna cesta Ob zaključku del na odseku severne magistrale v Lenartu smo zaprosili tov. Bertoncedja, vodjo delovišča, da nam pove nekaj besed o delu in življenju. Na kakšne težave ste naleteli pri urejevanju severne magistrale skozi Lenart? Večjih težav nsem imel, čeprav sem prvič vodil delovišče v takem obsegu. V začetku smo imeli težave z dovozom kock za tlakovanje, ikar pa se je kasneje obučtno izboljšalo, saj nam je priskočila na pomoč KZ Lenart s svojim transportnim parkom. Koliko delavcev je štela skupina, ki je delala v Lenartu? Na tem delovišču smo imeli tri skupine: v Lenartu je cesto tlakovalo v začetku 14 ljudi, pozneje, ko so šla dela h kraju, pa se je število zmanjšalo. Na delovišču Črni les je delalo 16 ljudi predvsem domačinov. Izkopali so okrog 2 tisoč m3 zemlje, ki so jo porabili za razširitev ceste. Ob zaključku zemeljskih del in tlakovanja se je dela lotilo 10 asfalterjev. Od kod so bili delavci, ki so delali na lcnarškem odseku magistrale? Poleg domačinov so delali tudi delavci iz sosednih republik. Največ jih je bilo iz Slavonske Pože-ge in Prekmurja. Kolikšna je vrednost opravljenih del? Opravljena dela na odseku severne magistrale Skozi Lenart so vredna okrog 100 milijonov din. Kako ste se počutili v našem kraju? Počutil sem se dobro, saj so mi delavci in občinski organi z razumevanjem pomagali. Kaj vam bo iz Lenarta ostalo najbolj v spomnil? Morda to, da živite Lenarčani na samih ceveh. Kako to mislite? Ko smo opravljali zemeljska dela, smo naleteli na vsakih nekaj metrov na kakšno cev. Torej je vso lenarško podzemlje kot paj-kova mreža prepredeno s cevmi. Kam odhajate iz Lenarta? Nekaj jih je odšlo na deloVišče v Ruše, ostali pa so se razkropili na druga delovišča, ki jih imamo preko 30 v mariborskem okraju. Lepa hvala tov. Bertoncelj in mnogo uspehov na prihodnjem delovišču! Kakor kaže bo do realizacije tovarne sadnih koncentratov končno le prišlo. Postopek se že vleče celih sedem let. Pred sedmimi leti so bili izdelani tudi prvi načrti, ki pa so danes v vsakem pogledu zastareli. Med tem časom se je zlasti tehnološki proces tovrstne proizvodnje tako izboljšal, da bi z montiranjem opreme predvidene s prvotnim načrtom ne dosegli predvidene količine proizvodov niti potrebne kvalitete. Podjetje »Jedinstvo«, ki je prevzelo gradnjo tovarne sadnih koncentratov pri Lenartu, je že izdelalo nov projekt, ki teme- lji na najsodobnejših dosežkih in izkušnjah podobnih tovarn v svetu. Po zagotovilu zagrebškega podjetja »Jedinstvo« bo lenarška tovarna sadnih koncentratov po opremi enaka podobnim tovarnam v Evropi, bo pa celo bolje opremljena, kakor podobne tovarne na Balkanu. Do decembra bodo v imenovanem podjetju izdelali še zaključne analize, po 15. decembru pa naj bi sledilo končno sklepanje pogodbe o izgradnji. Z izgradnjo naj bi začeli prihodnjo pomlad. Tovarna sadnih koncentratov bo po načrtih začela obratovati avgusta 1965. leta. V PREMISLEK IN UKREPANJE Ali je Lanartu zares potreben nov zdravstveni dom? Nekateri zdravstveni delavci naše občine se navdušujejo nad zamislijo, da bi kazalo razmišljati v prihodnjih letih o gradnji novega zdravstvenega doma. Prav sedaj, ko razmišljamo o pripravah na izdelavo sedemletnega družbenega načrta občine je nujno, da se ustavimo tudi ob tem za občane nedvomno važnem vprašanju. Znano je, da Zdravstveni dom Lenart namerava graditi protituberkulozni dispanzer, ki naj bi ga postavili v neposredni bližini zdravstvenega doma. Novogradnja PT dispanzerja bi veljala okrog 10 milijonov dinarjev. Del sredstev ima zdravstveni dom zasiguranih, del pa naj PLAN JESENSKE SETVE KZ LENART Na zadnji seji zadružnega sveta Kmetijske zadruge Lenart 29. avgusta so med drugim potrdili tudi program jesenske setve. Plan jesenske setve je razdeljen na lastno in kooperacij sko proizvodnjo. KZ Lenart bo to jesen posejala na lastnih površinah 39 ha pšenice, 26 ha ječmena, 106 ha koruze in 29 ha ovsa, detelje in travnih mešanic. V kooperaciji naj bi po planu kmetje sejali pšenico na 380 ha, ječmen na 64 ha in rž na 16 ha. Plan žitaric je nekoliko zmanjšan na račun krmilnih rastlin. Na seji zadružnega sveta so poudarili potrebo po pravilni izbiri kvalitetnih semen, po dobrem gnojenju in strojni setvi. Vse to bo zagotovilo tudi maksimalne proizvodne uspehe. Priporočajo za letošnjo setev pšenice zlasti Leonardo in francosko sorto Etual du šuazi. Na določenih območjih se obnese tu- -di italijanka San pastore. Najvažnejše je, da kmetje pravočasno naročijo potrebna semena, Šolanje kmetijskih kadrov Občina Lenart kot izrazito kmetijsko območje v perspektivi potrebuje še več visoko šolanih kmetijskih kadrov, ki bodo pomagali hitreje razvijati kmetijsko proizvodnjo. V kmetijski zadrugi Lenart so se odločili, da bodo štipendirali v prihodnjih sedmih letih 34 dijakov in študentov na nižjih, srednjih, višjih in visokih kmetijskih šolah. Za štipendije bo zadruga vsako leto odrinila nad milijon din sredstev. KZ Lenart bo šolala na agronomski fakulteti 2, pravni fakulteti 1, višji agronomski šoli 5, višji ekonomsko-komercialni šoli 2. srednji živinorejsko-veterinar-ski šoli 2, ekonomski srednji šoli 5, kmetijski srednji šoli 6, sred- nji strojni šoli 2, nižji sadjarski šoli 5 in na nižji živinorejski šoli 4 slušatelje. V KZ Lenart si bodo. v prihodnje prizadevali, da bi v omenjenih šolah predvsem šolali ljudi iz proizvodnje, ki so se kot poznejši strokovnjaki tudi najbolje obnesli. Prvenstveno bodo skušali zagotoviti kader zaposlen v kmetijski zadrugi, ki ima pogoje za nadaljnje šolanje ali pa bodo šolali vsaj kader iz občine, ki bo po končanem šolanju imel interes ostati v občini. V lenarški zadrugi nameravajo v prihodnjih letih posvetiti tudi vso skrb izobraževanju delavcev na delovnem mestu. umetna gnojila in strojne usluge, oziroma, da pravočasno sklenejo kooperacijske pogodbe, kajti le tako je mogoče zadrugi zagotoviti potrebna semena in ostale usluge. Vsa leta nazaj se opaža, da se kooperacijske pogodbe sklepajo neorganizirano in preko določenega-roka, kar vse otež-koča zadrugo pri doslednem izpolnjevanju pogodb. Vsakdo, ki zadnji trenutek pred setvijo naroči semena ali umetna gnojila, ne more kriviti zadruge, če mu ne more nabaviti potrebnega materiala. Pogodbe bi morale biti sklenjene, tako so poudarili na seji, vsaj do 10. avgusta vsako leto. Kljub temu, da niso bile vse pogodbe sklenjene do omenjenega roka, pa na lenarški zadrugi upajo, da bo mogoče zagotoviti zadostne količine gnojil in kvalitetnega semena. KZ Lenart je letos sklepala pogodbe samo v primerih, ko je bila s pogodbo določena količina potrošnje umetnih gnojil v taki količini kot jo določa odlok o agrotehničnem minimumu, ki ga je sprejela Občinska skupščina Lenart. Ekonomskim enotam lenarške zadruge je naročeno, da vodijo evidenco o tistih kmetovalcih, ki ne trošijo po odloku o agromi-nimumu predpisanih količin u-metnih gnojil. Taki primeri bodo predani tudi kmetijski inšpekciji pri občinski skupščini. bi prispevala občinska skupščina. Nekateri menijo, da bi veljalo razmišljati o novogradnji zdravstvenega doma v katerem bi našli prostor vsi oddelki, ki so za našo občino v perspektivi potrebni in ne bi bilo potrebno nobene novogradnje, ki pa poleg tega niso nikoli funkcionalno povezane. Novi zdravstveni dom tipskega načrta, kakršnih je že več, bi stal okrog 50 milijonov dinarjev. Stal naj bi predvidoma na prostoru med Rotovžom in sosedno stanovanjsko zgradbo nekoliko pomaknjen nazaj tako, da bi bilo mogoče pred domom uredili manjši park. Nedvomno bi zdravstveni dom sodil na ta prostor, saj bi lepo dopolnil podobo tega dela Lenarta. Kaj pa s sedanjo zgradbo zdravstvenega doma? Verjetno bi bilo najbolje, če bi jo odkupilo katero podjetje, ki potrebuje stanovanja za svoje delavce. KZ Lenart planira, da bo v prihodnjih sedmih letih zgradila 34 stanovanj za svoje delavce. Z manjšimi preureditvami pa je mogoče v sedanjem zdravstvenem domu dobiti 6 družinskih stanovanj in morebiti še kakšno samsko. V domu je urejena kurjava, pa tudi vodovod imajo. Vrednost zgradbe zdravstvenega doma nekateri ocenjujejo na 15 milijonov din. Sestavek ima namen sprožiti razpravo o gradnji ali negradnji zdravstvenega doma. Prav bi bilo, da bi o tem svoje povedali tudi občani na zborih volivcev. Volitve in imenovanja Na skupni seji obeh zborov občinske supščine Lenart so bili izvoljeni v komisijo za prošnje in pritožbe Ivan Verboten, predsednik in člani Jože Fekonja, Anica Vajnhandl, Lizika Lorbek in Feliks Vogrin. V upravni odbor Komunalne banke Maribor sta bila imenovana Edo Zorko in Ivan Verboten. V svet Zdravstvenega doma Lenart pa so bili imenovani Janez Muršak, Rado Mejovšek in Ivan Kandut. Ker je bil dosedanji predsednik sveta za občo upravo in družbene službe izvoljen v svet Z D Lenart, so za novega predsednika tega sveta izvolili tov. Gabriela Kosija. Tolikokrat sem že slišal in bral o upravnih organih in oblastnih organih občine. Ali je kakšna razlika med enimi in drugimi? Oblastni organi občine so valjema organi. Te oirgame voli ljudstvo na neposrednih splošnih volitvah. V občini je tak oblastni organ občinska skupščina. Upravni organi občine so tisti organi, (ki ne posredno izvršujejo zakone im druge predpise, kolikor ni z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi širših družbeno političnih skupnosti. Občinski upravni caigami opravljajo zadeve iz svojega delovnega področja samostojno, na podlagi zakonov in drugih predpisov, ter po smernicah in sklepih občinske skupščine im njenih svetov. Upravni organi občine so oddelki in odseki, ki jih določi občinska skupščina s svojim statutom. Gaibriel Kosi tajnik občinske skupščine Lenart Zanima me, če bo tudi letos v Lenartu šivalno prikro-jevanli tečaj in ali bi bilo mogoče tak tečaj pripraviti tudi v Lokavcu, kjer je veliko zanimanje zanj? Tovarna šivalnih strojev Mirna ima za območje Šta- Na seji Občinskega sindikalnega sveta Len|:rt je bil za novega predsednika izvoljen tov. Tone ŠKRBAN. jerske 2 strokovni učiteljici za poučevanje v krojno šivalnem tečaju im sicer: eno za okraj Maribor in širšo dko-lioo, drugo pa za okraj Ptuj in okolico. Tečaje prirejamo v krajdlh, kjer se prijavi najmanj 30 tečajnic im da dobimo na razpolago prostor za poučevanje. V kolikor bo v kraju Lokavec dovolj tečajnic in na razpolago prostor, bomo tudi tam organizirali tečaj. Bralka lahko dobi podrobnejša pojasnila v naši tovarni ali pa neposredno pri maši strokovni učiteljici Justi Vo-dušek Maribor, Glavni trg 7. Franjo Bule direktor Tovarne šivalnih strojev »Mirna« Mirna Lahko davčni izterjevalec izterja zaostali davek, če je rok plačila že potekel v primeru, da se davkoplačevalec obveže, da bo dolg poravnal v najkrajšem času, ker trenutno nima denarja? R. V. Sr. Gasteraj Po uredbi o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov, davčni izterjevalec ne le da lahko, ampak mora pozvati davčnega zavezanca — dolžnika, da plača tiste javme dajatve, ki jim je rok plačila potekel. V primeru, da davčni dolžnik plačilo zapadlega davka ne poravna, pa mora davčni izterjevalec uvesti neposredno pri davčnem dolžniku postopek za prisilimo izterjatev. Davčni izterjevalec ni upravičen in pristojen podaljšati rok plačila v plačilo zapadlih davkov davčnemu zavezancu. Jamez Kostanjevec šef uprave za dohodke občinske skupščine Lenart Kdaj bodo v tovarni usnja začeli z rekonstrukcijo in koliko bo stala? Naš kombinat pripravlja večjo specializacijo posameznih obratov, med katerimi je tudi obrat v Lenartu, vendar pa zaenkrat o konkretnem datumu začetka rekonstrukcije, o bodočih kapacitetah in stroških še mi mogoče govoriti. Vse to bo namreč prineslo delo, prizadevnost posameznikov im razvoj sam. Drago Pere direktor Usnjarskega kombinata »Konus« Slov. Konjice TEHNIČNI POUK V OSNOVNI SOLI Spet so se na stežaj odprla vrata in šolske klopi bodo zasedli naši ukaželjni učenci. Na poti v šolo in iz šole domov bodo živahno razpravljali o raznih dogodkih, ki so jih doživeli v času počitnic. Izmed ostalih dogodkov je bilo gotovo mnogo lepih doživetij na področju tehnike, zato bodo imeli zlasti predavatelji tehničnega pouka pri pojasnjevanju različnih vprašanj precej dela. Lahko smo kar veseli, da smo na ta način povezali tehnično vzgojo z življenjem in iz te tako naravne povezave našli pot do samega dela pri tehničnem pouku. Kaj bomo torej delali pri tehničnem pouku, katerega so nam poverili in s tem zaupali težko nalogo? Predhodno je treba po okvirnem učnem načrtu izdelati podrobni učni načrt, ki pa naj bo takšen, da ga bo možno uresničiti. Prav je, da predavatelj pred sestavo tega načrta upošteva material, orodje in ostale pogoje, pod katerimi se bo tehnični pouk odvijal. Pri izbiri materiala iz katerega bodo različni izdelki bomo gledali na to, da nam bo material dosegljiv in ne predrag. Posluževali se bomo predvsem odpadnega materiala elektro in kovinske stroke, se povezali s kakšno mizarsko delavnico radi lesnih odpadkov pa tudi ilovico, vrbo in ličja, ki ga je pri nas dovolj, ne kaže zametovati. Naslednja naloga učitelja tehničnega pouka je, da si primerno uredi eno izmed učilnic, razen, če je za to dodeljen poseben prostor, v katerim bo imel tehnični pouk. V tem prostoru naj bo potrebno orodje, ki je spravljeno v po- sebnih omarah in po možnosti porazdeljeno na lesno, kovinsko in papirno stroko. Če orodja ni, bomo to stvar obrazložili upravi šole, katera bo po svojih finančnih možnostih gotovo nabavila najosnovnejše orodje. Vsega seveda ne bo možno nabaviti, ker bi za to bilo potrebnih več sto tisočev, če smo uspeli za začetek nabaviti vsaj nekaj kompletov orodja za lesno ali kovinsko stroko, naslednje leto pa še ostalo, smo s tem dosegli že mnogo. Delavnica, ki smo jo na ta način uredili in vanjo postavili še kakšno delovno mizico s krožno žago in vrtalnim strojem, bo zaživela. Zgrešeno je mnenje nekaterih, da zadostuje za tako tehnično delavnico omarica v kateri najdemo le po enojne klešče, kladivo in kakšno žagico ter nekaj svedrov. Kaj naj dela skupina učencev v kateri naj bi bilo največ 15 učencev in učenk, če imamo na razpolago samo po en komplet takega orodja? Gotovo bodo v tej skupini vsaj štirje učenci istočasno potrebovali pri obdelavi svojega izdelka klešče ali kladivo. In, čc jih ni sc bodo učenci po učilnici sprehajali in čakali in nemalokrat tudi prerivali, da pridejo do zaželenih klešč ali kladiva. Taka ura tehničnega pouka je neuspešna, učenci in učitelj so nezadovoljni in odpor do tehnične vzgoje se je od ure do ure večal. Pri teh- ničnem pouku želimo prav tako načrtnega dela kot pri ostalem pouku in le takšen pouk je uspešen. V skupinah, o katerih smo že govorili in ki naj ne presegajo število 15 do 20 učencev, ker je z večjo skupino delo sploh nemogoče, naj bodo učenci in učenke. Mišljenja, da je tehnika in tehnični pouk samo za učence, je že zdavnaj za nami. Zato je nujno, da se tudi dekleta tehnično izpolnjujejo, saj bodo imele iz dneva v dan vedno več opravka z različnimi stroji v gospodinjstvu in gospodarstvu. Vsakdanje življenje nam to že potrjuje. V okvirnem učnem načrtu za tehnični pouk je mnogo nakazanega in povedanega to pa zato, da si bomo lažje izbrali in se odločili za stvari, ki so izvedljive. Pri sestavi samega učnega načrta za naše delo moramo upoštevati tudi povezavo med ostalimi predmeti. Povezavo bomo zlasti našli z geometrijo, priro-dopisom, fiziko in kemijo. Razgovori med učitelji, ki predava- jo zgoraj omenjene predmete in učiteljem tehničnega pouka so potrebni in koristni. Tako se bodo pri tehničnem pouku izdelali razni učni pripomočki in učila, ki se bodo s pridom uporabila. S tem pa ni mišljeno, da bo tehnični pouk splošna delavnica za popravilo raznega šolskega inventarja, kot so to na nekaterih šolah že predvidevali. NABAVILI SMO SI ELEKTROMOTOR Naši kmetovalci si v zadnjem času v vedno večjem številu nabavljajo elektromotorje za pogon raznih strojev. Ker so to po večini enofazni elektromotorji z močjo od 1 do 1,5 KM, je njihova uporaba omejena, to se pravi, da jih lahko uporabimo le za pogon lažjih strojev oziroma takih, kot so predvideni v prospektih. Šele, ko smo elektromotor pravilno inštalirali in dali strokovno pregledati, lahko z njim delamo. Po navadi imajo novejši elektromotorji vgrajen automat, ki pri preobremenjenosti sam izklopi in elektromotor se ustavi. Le redko se elektromor preveč segreje, če smo ga preveč obremenili in da se ni pravočasno izklopil. Segretega motorja ne smemo hladiti z vodo ali z vlažno krpo, kot se to tudi dogaja. Tak način hlajenja je lahko smrtno nevaren za vsakega, ki je z njim posredno ali neposredno vezan. Vedeti namreč moramo, da je v elektromotorju 220 V napetosti in da vlaga pospešuje prevodnost električnega toka. Bodimo obuti in stojmo, če je le mogoče na suhih tleh, ko opravljamo z elektromotorjem. Piše: Josip Merdaus Q «g Iz tehnike ZC1 SOlO Iti ClOm (2) o . JP G -C >o tesssfr JU ELja^Bj [ij qj ^ '"O O £ H a Tov. Škrban se je rodil 2. 4. 1932. leta. Služboval je v več kmetijskih organizacijah, nazadnje je bil obratovodja na Kmetijski zadrugi Lenart. Po poklicu je kmetijski tehnik. Tov. Škrban je pred leti že opravljal posle neprofesionalnega predsednika občinskega sindikalnega sveta, tako da mu je delo v sindikatih v lenarški občini znano. Preden je bil izvoljen za predsednika občinskega sindikalnega sveta je bil sekretar 00 ZK na Kmetijski zadrugi Lenart. Pri njegovem odgovornem političnem delu mu želimo veliko delovnih uspehov. (2) Voličina včeraj in danes V poslovalnici trg. podjetja »Izbira« Cerkvenjak v Selcih dosega štiričlanski delovni kolektiv iz meseca v mesec večji promet. Avgusta letos so prodajalke prodale blago v vrednosti 12 milijonov din, od tega odpade 8 milijonov na potrošniška posojila. ...... V lenarški usnjarni iz meseca v mesec dosegajo boljše proizvodne rezultate. Kakor smo že poročali, so plan izvoza za vse leto izpolnili, oziroma presegli do konca letošnjega prvega polletja. To podjetje, ki je v občini edino industrijsko, sodi med najboljša v občini. Na sliki: v eni izmed hal podjetja. O znani vinski kleti v Štajngrovi pri Benediktu smo tudi pisali. Klet stoji na turistično zanimivi točki, saj je odtod mogoče videti daleč naokrog. Okrog kleti se razprostirajo vinogradi polni grozdja. Klet pa zaradi častitljive starosti in posebne gradnje vzbuja občudovanje obiskovalcev. Na sliki: značilni vhod v klet in skupina delavcev zadružnega obrata v Benediktu. Piše: Konrad Rebernik, predsednik KO SZDL Anketa, ki smo jo izdelali, obdeluje tudi kmetijstvo. Deloma smo o tem že pisali, danes bi se omejili na razvoj in problematiko poljedelstva. Z anketo so bili ugotovljeni odnosi v poljedelstvu v letih 1961, 62 in 63. Navajamo samo nekaj podatkov o kulturah, s katerimi se večina kmetovalcev na območju Voličine ukvarja. Kmet je na našem območju so leta 1961 pridelali nekaj nad 50 tisoč kg koruze. Upoštevati je potrebno, da je bila to leto normalna letina. Stanje se je občutno poslabšalo naslednje loto, ko je območje KO SZDL Voličina občutno prizadela toča. Leta 1962 so kmetje zato pridelali samo 1.480 kg pšenice. Posledice zime v letošnjih zimskih mesecih so se občutno odrazile tudi na zmanjšanem pridelku pšenice letošnje žetve. Kmetje so komaj pridelali nekaj nad 28 tisoč kg pšenice ali za 32 tisoč kg manj, kakor leta 1961. Poglejmo še podatke o pridelkih koruze, krompirja in detelje. Medtem, ko je bilo leta 1961 nad 54 tisoč kg pridelane koruze, se je pridelek naslednje leto zmanjšal na 9 kg, pridelek krompirja se je od leta 1961 zmanjšal od 85 tisoč na triindvajset tisoč kilogramov. Podatkov o višini pridelka leta 1963 nismo dobili, ker v času anketiranja ni bilo opravljeno spravilo teh pridelkov. Kljub temu, da veliko govorimo, da je potrebno kmetijske površine čedalje bolj izkoriščati za krmilne rastline, pa pridelki kažejo, da ne dosegamo predvidenih uspehov. V Voličini je anketa pokazala, da so kmetje 1961 leta pridelali 65 tisoč kg detelje, naslednje leto samo 36 tisoč in 1963. leta 29 tisoč kg. Torej stalen padec. Delno so temu krive nepovoljne vremenske razmere, delno pa kakor kaže, kmetje živino prodajajo zaradi ugodne cene in zato gojijo samo toliko krmnih rastlin, kolikor je pač najnujnejše potrebno. Seveda pa je na drugi strani tudi iz tega jasno vidna težnja po drobnolast-niški proizvodnji gojenja vrste raznih kultur, ki zahtevajo veliko dela in majhen pridelek. (Nadaljevanje prihodnjič) GOSPODARJENJE V LETOŠNJEM PRVEM POLLETJU (nadaljevanje s 1. strani) bil .polletni plan realiziran povprečno s 47 odstotki. Ta podatek kaže, da imamo domala vse pogoje, da se izvršitev plana do konca leta približa zadanim obvezam. Kmetijska zadruga Lenart je prvo polletje zaključila s 36 milijoni din izgube. Največ izgube so ustvarile ekonomske enote Mesnine in Transport od 7 do 10 milijonov din. Vzroki za nastalo izgubo so različni, vendar pa kaže, da so delovni kolektivi ekonomskih enot posvečali premalo skrbi izpolnjevanju plana. V glavnem pa prevladujejo objektivni vzroki, saj so na primer morali zaradi neugodnih cen, da bi zaustavili nadaljnjo izgubo v Mesninah proizvodnjo začasno prekiniti. Transportni park ni bdi v celoti izkoriščen zaradi letošnje hude zime. Tako so bili traktorji brez dela 3 mesece, kar se občutno pozna. Na seji občinske skupščine so nekateri odborniki strogo kritizirali zakaj je prišlo do izgube. Kolektiv zadruge je zavedajoč se svoje odgovornosti ukrenil nujne ukrepe, ki naj bi prispevali k boljšemu poslovanju. Na predlog Občinske Skupščine so že izdelali potrebno analizo, odpustili bodo nekaj delavcev zlasti tistih, ki dela- jo na odkupu. Zadruga je planirala, da bo odkupila okrog 400 vagonov sadja, realizirali pa bodo komaj 20 vagonov zaradi letošnje slabe letine. Mnogo bolje je prvo polletje zaključila KZ Zg. Sčavnica, kjer so se znižali stroški poslovanja in rentabilno poslovali tako, da ne izkazujejo nobene izgube. O ostalih panogah gospodarstva smo v našem listu že poročali. Na seji občinske skupščine so odborniki na predlog sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga je podal Ivo Rapoc razpravljali o gospodarjenju z gozdovi in pogodbenem sodelovanju. Ob koncu razprave so potrdili sklepe KZ in GG Maribor o priključitvi zasebnih gozdov v upravljanje. Dosedanji tajnik občinske skupščine Gabriel Kosi je bil pred kratkim imenovan za ravnatelja Zavoda za duševno defektne v Hrastovcu, zato ga je občinska skupščina razrešila dolžnosti tajnika skupščine. Ob tej priliki se je Edo Zorko predsednik občinske skupščine tov. Kosiju toplo zahvalil za njegovo osemeletno delo v svojstvu tajnika skupščine. Na predlog komisije za volitve in imenovanja je bila za novega tajnika občinske skupščine izvoljena Vida Brume-n, dosedanji šef odseka za plan, član občinskega komiteja ZKS in predsednik ideološke komisije pri kmetijstvu. SEJA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA Sindikati naj razpravljajo o letošnji polletni konferenci Na seji občinskega sindikalnega sveta Lenart v torek dne 10. septembra so razpravljali o zaključnih računih delovnih organizacij za leto 1962 in o nadaljnjih nalogah sindikata v občini. Na seji je bilo naglašeno, da bodo sindikalne podružnice morale vso skrb posvečati izobraževanju delavcev in sposobnim perspektivnim kadrom v podjetjih. Zlasti to velja za direktorje in računovodje. Na seji so sklenili, da naj vse sindikalne podružnice čimprej razpravljajo o polletni bilanci gospodarjenja. Namesto dosedanjega predsednika sind. sveta Franca Kralja, ki odhaja na drugo dolžnost, je bil izvoljen tov. Tone Škrban, za novega tajnika pa itov. Janko Kob-ler. (3) NOČNI IZLET V BRUSELJ Tretji dan bivanja v Solo-minesu smo namenili zabavnim izletom. Opisal vam bom prirojeno gostoljubnost Slovanov. Na tekmovanju v nedeljo zvečer sem se spoznal z izseljencem iz Poljske, ki ima ženo Slovenko. Seveda sta me takoj povabila na dom in gostila, da bi se lahko na tisti račun preživljal 14 dni. Da bi mi kar najbolj ustregla, sta me vozila na daljiše in krajše izlete s svojim avtomobilom. Proti večeru smo se napotili še v Bruselj. Ne morete si zamisliti vožnje po avtostradi Pariz — Lille in Lille — Bruselj. Pižo je drvel s 150 km na uro. Lille »Mali Pariz« je ostal za nami, prehod čez francosko belgijsko mejo je potekel brez stroso zaupno SE ENKRAT OKORIŠČANJE NA RAČUN ZADRUGE Članek, ki je izšel v »Domačih novicah« 22. avgusta v rubriki »Strogo zaupno« je osebno mnenje tov. Knuplež Ivana ali pa popolnoma ne-obveščenega ali skrajno ten-dencioznega dopisnika. Ne sme se mi šteti v zlo, če tako nesmiselno in neutemeljeno trditev zavračam in razlagam v tem odgovoru. Konec julija letos je zadružni svet KZ Zg. Ščavniea — Velka imel sestanek. Nekaj dni pred sestankom so člani zadružnega sveta sprejeli z dnevnim redom kup »sklepov« (vse naj bi bila priprava za sestanek). Stvari, ki se tičejo mene in ki so bile zapisane na vabilih zadružnega sveta poslanih vsakemu članu na dom, so izmišljene s katerimi me hočejo onemogočiti. Dosti stvari sta si namislila tov. Knuplež in tov. Kacja-n. Sicer pa se kaj drugega niti posluževati ne moreta, ker me za vsako ceno hočejo proglasiti za tata. Posedujem račun številka 1823/62, dobavnico številka 113/62 š čimer me računovodstvo KZ Zg. Ščavniea obremenjuje za 54 kg ječmena po 44 din — 2.376 din, 100 kg pšenice po 45 din — 4.500 din, 1.400 kg hrušk ind. po 15 din — 21.000 dan in 300 kg MALI OGLASI V rejo vzamem par volov teže od 900 do 1000 kg. Naslov v upravi lista. nezgod in že je Pižo požiral kilometre po belgijskih ravninah. Po dveh urah vožnje smo zagledali mestni sij in začutili bulevarje ponoči, ko se kopljejo v morju raznobarvnih luči in reklam. Globoko se vtisne v spomin tudi bruseljsko razstavišče z atom-ijem, ki je zares mojstrovina moderne tehnike. Salomines se je že kopal v jutranjih sončnih žarkih, ko sem se vračal iz Bruslja. SLOVO OD IZSELJENCEV Ves prevzet od nočne vožnje in gostoljubnosti mojih gostiteljev sem odšel na poslovilni banket v Lons, ki ga je priredilo Delavsko sindikalno združenje Flandrije. Tu je bila zbrana večina slovenskih izseljencev, ki živijo v Satominesu in Lonsu. Tu smo se srečal še zadnjič z repre-zentanti Flandrije ob čaši šampanjca in obloženi mizi. Bilo je mnogo lepih poslovilnih besed. Zupan mesta Lons jabolk ind. po 20 din — 6.000 din. 1.400 kg industrijskih (hrušk in 300 kg jabolk sem kupil z namenom, da jih predelam v mošt (hruškovec), kar sem tudi naredil. Po najnovejši strokovni literaturi »POLJOPRIVREDNI PRI-RUČNIK« iz leta 1959 in »KLETARSTVO« ing. Miško Judeža iz leta 1955, da 1.700 kg sadja 1.020 litrov mošta t. j. 60 odstotkov. Trditev v članku, da sem se okoristil na račun zadruge je nepravilna in lažna. Res sem hruškovec s traktorjem odpeljal v Ivanjkovce, vendar v mamino klet. Iz kleti sem nato v isti po-sodi prodal vinski mošt na EE Ivanjkovci. Smatram, da imam pravico do nakupa sadja in traktorskih uslug kot vsak državljan. Podrobno bom vso zadevo razložil pristojnim organom, ki vso zadevo raziskujejo. Janko Markovi č NAMESTO FAZANOM SVOJIM KOKOŠIM V letošnji hudi zimi so vse lovske družine v svojih revirjih krmile divjad. Tako je tudii delala lovska družina na Zg. Ščavnici. Kandidat za lovca tov. Kacjan Franc se je s traktorjem vozil po koruzo, ki jo je kupila ščavniška lovska družina. To koruzo je razvažal od lovca do lovca za krmljenje. Pri zadnji vožnji si je tov. Fran Kacjan odpeljal na dom za svoje kokoši 50 kg koruze v storžih. Malce zapoznela vesit, vendar aktualna in kritike vredna. Veterinarska postaja Lenart nujno išče za svojega veterinarja opremljeno ali prazno sobo v Lenartu. Ponudbe pošljite na veterinarsko postajo Lenart. je v svojem govoru med drugim poudaril, da naj postane to srečanje tradicionalno. Ob tej priliki smo se dogovorili, da bo prihodnje leto gostovala reprezentanca Flandrije v Sloveniji. Francoski rokoborci bodo imeli prihodnje leto v Sloveniji 5 srečanj, od katerih so tri že dogovorjena. Prvič bodo nastopili v Kopru, drugič v Ljubljani in tretjič v Mariboru. Za preostala dva nastopa pa še kraji srečanja niso doolčeni. Zaželeno je, da bi tudi Lenart sprejel v goste našo izseljensko reprezentanco. Banketu so sledila povabila, naslovi, izmenjava slik, daril in podobno. Ob slovesu je bilo vzdušje prej žalostno kot veselo. Stisk rok in na svidenje čez dve leti, to je bilo vse, kar smo še lahko spravili iz sebe. S solznimi očmi smo se poslovili na železniški postaji v Lonsu. Še zadnji pogled na naše gostitelje in že se je izgubljal Lons v daljavi mepo-zabljen s svojimi gostitelji. Pot nas je sedaj vodila v Pariz, kjer smo imeli v programu še tretje srečanje s francoskimi rokoborci in sicer z reprezentanti Pariza. (Nadaljevanje prihodnjič) VESTI IZ BENEDIKTA Med počitnicami so prepleska-li tri učilnice v spodnji šolski zgradbi. Za gornjo šolo pa so že nabavljena nova okna, ki jih bodo vgradili šele prihodnje leto. Leta 1965 bo praznovala šola 100 letnico svojega obstoja. Učitelji se na to pomembno slavje že sedaj pripravljajo. V ta namen bodo primerno uredili okolje šole in tudi šolske zgradbe, kolikor jim bodo dopuščala sredstva. POMISLI — UGANI ■Na sliki je zgradba sredi trga nekega kraja v občini. Uganite, katera ustanova ima v zgradbi trgovino z reprodukcijskim materialom in v katerem kraju ta zgradba stoji? Odgovor pošljite na Uredništvo »Domače novice«, Lenart Radgonska cesta 9 (Rotovž) do vključno 1. oktobra 1963. Izmed pravilnih rešitev bo ena izžrebana in nagrajena s knjigo. Slovo od Toneta Fotograf je te dni zabeležil čedno skupino ljudi, ki so se ob dobri pijači zabavali pozno v noč ob vinski kleti v Štajngrovi. Med njimi je bil tudi Tone Škrban, obratovodja KZ Lenart v Benediktu, ki se je poslovil od svojih sodelavcev. Radi smo ga imeli, nam je zaupal neki delavec. Želimo mu veliko uspeha na novem delovnem mestu, pa tudi kmetijskemu tehniku Francu Zemljiču želimo, da bi se dobro imel na novem službenem mestu v Jurov-skem dolu. Tako je dejal delavec Jakopec. POZNATE KRAJ ...? Poznate kraj, kjer ni mesnice, ne pekarne, kjer gostilno Skoraj so izgubili in parket so v dvorano položili? Vozni red merodajni -močno so spremenili, tako, da za tolažbo Gradiščani lokalni avtobus so zdaj dobili. Če hočeš od Maribora olb vsaki uri v Gradišče priti, moraš iz Lenarita, če zmoreš še, kar lepo peš oditi. Učiteljem bi radi stanovanja letos že gradili, pa so spregledali, da tako hitro stanovanja ne gre graditi. Moderne luči trg jim lepo krase, ponoči pa za silo stare še gore. Za moderno obljubljeno trgovino star lokal prazen že stoji, »Izbiri« pa se nikamor ne mudi. Trojica bivši ribnik je imela, v njem plavala je rib vrsta cela. Tam 'kjer nekoč je bistra voda stala, košati se v močvirju rogoz in trava zastarela. Piše: Jože Šuman iz Lormanja 5 slanostim taiaiatei V FRANCIJI slovenske cjorice tfTfrOfbi OB 20-LETNICI USTANOVITVE ODBORA OF PRI LENARTU V SLOVENSKIH GORICAH Piše: Franc Rogl Sredi decembra 1941 sem se vrnil iz nemškega vojnega ujetništva. Ko sem v Mariboru čakal na avtobus, skoro nisem več čul slovenske besede. Tudi pri Lenartu se je vse silno spremenilo. Prišlo je nekaj hitlerjevskih nadute-žev, ki so prevzeli vodilna mesta. Okrog teh pa so se ponižno sukali domači lenarški nemškutarji, ki pa so bili Slovencem silno naduti. Fašizem nam je vzel vse državljanske, narodnostne in človeške pravice. In če ne bi bilo v nas upanja v svobodo, bi morali soglašati s Prešernom, ki pravi: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot iso pod svetlim soncem sužni dnovi«. Od vsepovsod so še prihajali glasovi o uspehih jugoslovanskih partizanov, le tu v naši okolici je bilo vse tiho. Res je, da smo se razgovarjali o sedanjosti in o bodočnosti z zavednimi Slovenci, da se je število zavednih vedno bolj večalo, vendar se je začelo končno pravo organizirano delo šele takrat, ko sta prišla v naše kraje s Pohorja tovariša ZALAZNIK Franc-Leon in ROJS Srečko-Niko. Bil je precej hladen jesenski večer dne 6. oktobra 1943, ko sva s tovarišem Francem MARClCEM korakala proti lenaršikemu pokopališču. Čeprav je bilo hladno, me je prevzemala vznemirljiva toplota, kajti silno prijeten je ibil občutek, da se bova prvič sestala z resničnima partizanoma. Tovarišu MARClCU je sporočil tov. Bogdan DEVIDE, lekarnar pri Lenartu, maj prideva midva ob 19. uri na sestanek za pokopališče. Ob določeni uri sva bila na mestu. Kmalu sva opazila, da se nama od severovzhoda preko pašnika bližata dve postavi. Prihajala sta od Ivana MURŠAKA starejšega s Cmur-ške ceste. Po toplem stisku rok in formalnemu seznanjenju, smo se pogovorili o situaciji na sploh in posebej v Slovenskih goricah. Razložila sta nama naloge Osvobodilne fronte in nama dala navodila, kaj in kako je treba delati. Tako smo dobili trdnejšo osnovo za nadaljnje delo. Odslej smo začeli redno dobivati partizansko literaturo, kar nam je mnogo koristilo pri delu. Laže si pridobil človeka, če si mu dal kaj prebrati in tako smo tudi laže pridobivali nove postojanke za naše partizane. Med prve aktiviste Osvobodilne fronte pri Lenartu v Slovenskih goricah štejem predvsem tovariše: Franca MARClCA, bivšega občinskega tajniika, ki ga je leta 1947 na zverinski način umorila četniška banda na Pohorju, dalje Bogdana DEVIDE. lekarnarja pri Lenartu, umrl je v koncentracijskem taborišču, Mladena DEVIDE, sina in takrat študenta, sedaj uslužbenca našega veleposlaništva v DR Nemčiji v Berlinu, Jožeta CEHA, ključavničarskega mojstra pri Lenartu. Pozneje so se virste aktivistov hitro širile, posebno aktivna je bila mladina. Med mnogimi dogodki, kli so vplivali na naše delo in nadaljnji razvoj, navajam dva primera in to sta aretaciji pri Lenartu v začetku septembra in sredi decembra 1944. Lepega poletnega popoldneva v začetku avgusta 1944 sem se pri »Mamiki« — Pirherjevi mami na Ptujski cesti sestal s tov. ROJ-SOM Srečkom — Nikom in GOLOBOM Ernestom — Petrom. Ponosna sta mi najprej razkazala pred par dnevi priborjeno brzostrelko. Pogovorih smo se o situaciji in o našem delu. Posebno vesel sem bil mladega Petra, ki sem ga prvič in žal tudi zadnjič srečal kot partizana. Nekaj dnii pozneje smo zvedeli, da so bili pri Jakobu izdani partizani, ko so se mudili pri gostilničarju, kjer je bil itudi otroški /vrtec. Izdala jih je nemška otroška vrtnarica. Nemci so obkolili hišo, nekaj jih je vstoplo v sobo, kjer so bih naši fantje. Gestapovec je zakričal: Hande hoch!« (roke kvišku!). Peter je hotel zgrabiti svojo brzostrelko in že ga je pokosil rafal. Ostale so Uklenili in jih odpeljali proti Mariboru. Niko je bil uklenjen skupaj s tov. Vojkom LOVSETOM, ki je bil pred okupacijo učitelj pri Jakobu. Ko je pol-tovorni avto vozil v strmi breg počasneje, sta Niko in Vojko skočila iz avtomobila, pri čemer se je »lisica« prelomila in tako sta bila rešena vezi. Vojka so Švabi ujeli, Niko pa jim je srečno ušel v koruzo ob cesti. — Med drugimi so gestapovci aretirali tudi KRAJNCA Jožeta iz Jurovskega dola, ki se je z motorjem pripeljal kot sodelavec partizanov na sestanek k Jakobu. Po nekaj dnevih so se gestapovci! nenadoma pojavih pri Lenartu in aretirali so tov. Franca MAR-ClCA, DEVIDE Bogdana, Ivana MURŠAKA starejšega ter Ivota CELHARJA, bivšega sodnega uradnika. Pozneje smo izvedeli, da je aretirane izdal KRAJNC Jože, iki je s tem rešil sebe, a izdane štiri tovariše pa so fašisti poslali v koncentracijska taborišča, od koder se DEVIDE Bogdan in Ivan MURŠAK nista več virndla. Ta izdaja je nas ostale zelo prizadela. Ker s KRAJNCEM nisem imel posebnih stikov, sem ostal na svobodi, ostali pa so mu osebno izročili nabrani denar. Naše delo je moralo teči naprej, zato smo pritegnili v naš krog nove sodelavce. Drugi dogodek pa je tale: Ze sredi poletja 1944 sva s tov. MARClCEM dognala da se širi pri nas liist »Kri in zemlja«, ki je pisal proti partizanom. Treba je bilo izslediti izdajatelja in raznašalce. S pomočjo mladine, predvsem pa s pomočjo PURGAJEVE Mimike (sedaj Altove) smo ugotovili, da izdaja list neka ZMAGOSLAVO-VA, češ, da jo hoče gestapo zasli-GERL Mimika od Lenarta. Še več: dognali smo, da si pri Lenartu izbirajo že novi občinski odbor, v katerem bi naj bil BREZNIK Ludvik, kmet iz Zg. Žerjave župan, VAJNGERLOVA pa tajnik. S tov. MARClCEM sva se dogovorila, da se bova osebno pogovorila z njima. Vzela sva mnogo literature, ki je govorila o našem sodelovanju z zavezniki, da bi tako dokazala, kako nespametno je ukvarjati se s tako dejavnostjo, ki nikamor ne vodi in slabi našo enotnost. Tov. MARClC se je razgo-varjal z VAJNGERLOVO, jaz pa z BREZNIKOM. Oba sta tajila in trdila, da ne sodelujeta z nikomer in podobno. Kmalu nato je VAJNGERLOVA poskrbela za to, da nas je prišel nekdo od njih strašit k Lenartu. Bil je to neznan, lepo oblečen moški s črnimi očali. Postavil se je pred občinski urad, kjer sem takrat delal. Ko sem šel domov, ,me je pred sodiščem (sedaj občinskim uradom) vsa prestrašena ustavila VAJNGERLOVA, češ da jo hoče gestapo zasli-šati in aretirati. Odšla je v poslopje in za njo je prišel neznanec. Isto zadevo je hotela potem natvezati tudi tov. CELHARJU na hodniku sodišča. Nato sem iz stanovanja naprej opazoval (iz bivše Sairnečeve hiše), -kaj se bo zgodilo. Po Radgonski cesti se je kmalu nato pripeljal ŠKAMLIC, ki je bil takrat zaposlen na občini v sosednjem Gradišču, doma pa je bil od Benedikta. Ta je bil visokošiolec in zagrizen naš nasprotnik, kar je pozneje po osvoboditvi dokazal, ko so ga ujeli v cerkvi pri Treh kraljih. Kmalu sta prišla še VAJNGERLOVA in neznanec ter so vsi trije zavih v poslopje današnje gostilne, takrat pa je bila tam notri nekakšna zadruga, kjer je bila VAJNGERLOVA zaposlena. Naslednji dan sem srečal VAJNGERLOVO in sem jo vprašal, kako je bilo z aretacijo. Odgovorite je, da so jo aretirali in odgnali proti Jurju, spotoma pa da je pobegnila v gozd. Za tako debelo laž nisem našel odgovora. Kasneje se mi nismo več ukvarjali z VAJNGERLOVO in BREZNIKOM, pač pa so sledili njuni dejavnosti terenci v našem okolišu. Ker nista nehala delati proti nam, je prišlo sredi decembra do tega, da so ju naši varnostni organi aretirali in obsodili. Ze takrat smo sumili, da je bilo njihovo početje povezano z vodstvom naših nasprotnikov, kajti iz lastnega nagnenja ti ljudje ne bi počenjali takih neumnosti. Kakor je znano, se je VAJNGERLOVA po osvoboditvi rešila iz Drave in nas nekatere izdala gestapu. Ker je bil Lenart med okupacijo v ptujskem okraju, so nas 18. decembra aretirali in odpeljali v ptujske zapore. Med aretiranimi smo bih: Devidejeva mama,, Marčičeva žena Telzerjeva Anica, Šteger, Muhič, Slatič, Er-man, Dreo, Cvetko, dva orožnika (nemška): Markoli in Putz, ter jaz. Med nami sc^bili takšni ljudje, ki niso z nami prav nič sodelovali. Gestapovci so kmalu našli tudi med našo .skupino človeka, ki je klonil in začel izdajati. To je bil Ivan Slatič, ključavničar pri Lenartu, zaradi njega je bilo pozneje aretiranih še 14 ljudi. Ob spominu na te težke dni sem hotel opozoriti na to, kako hudo je, če med lastnimi ljudmi ni sloge in sodelovanja. Dvakrat hudo pa je, če kdo z izdajstvom skuša reševati sebe. — Hm ktoji pa tetu 1000 — Piše: Franc Šuman (5) V pravljicah in pesmih je bila izražena želja naših prednikov po vrnitvi miru in pravice, s čemer bi nastopila doba blagostanja, ki bi jo edini lahko uresničil plemeniti in pravicoljiubni kralj Matjaž, ki še danes spi dn čaka v podzemnem gradu pod Peco. Za naše prednike se je med tem časom pojavilo novo gorje. Turki, ki so se leta 1396 prvič pojavili v Ptuju, so mesto požgali in okolico oropali. Vpadi Turkov so postali pogostejši. Leta 1418 se je nenadoma pojavil pred Radgono turški vojskovodja Amurat z 20 tisoč možmi močno vojsko ter brezuspešno napadal dobro utrjeno mesto. Ker ni uspel, se je umaknil preko Mure in napadel grad, kd ga je trikrat naskočil, vendar je bil vselej odbit. Razjarjen zaradi neuspeha se je obrnil s svojo vojsko pri Apačam, kjer je ropal, požigal vse, kar mu je prišlo na pot. Vojvoda Erhest Železni je na Lipniš-kem polju takoj zbral vojsko Štajercev, Krajncev in Korošcev z okrog 6 tisoč pešcev in 700 konjenikov. Pridružil se mu je še Niko-la Franlkopan z 800 pešci in 250 konjeniki. Z vojsko se je Ernest Železni naglo pomikal ob desnem bregu Mure proti Radgoni. Vojvoda Ernest Frankopan in Ekart Hertbestein se z vso silo vržeta na sovražnika, Frankopan se sreča v gneči z Amuratom, ga smrtno za-bode, ostala vojska pa uniči 12 tisoč sovražnikovih pešcev in 7.300 konjenikov, med njimi 16 turših vodij. Majhen del turške vojske zbeži proti Radgoni, kjer so ji stari in mladi Radgončani zadali končni mrtni udarec. (Nadaljevanje prihodnjič) Delovne organizacije čestitajo za občinski praznik Kmetijska zadruga Lenart v Slov. goricah z ekonomskimi enotami Benedikt, Cerkvenjak, Gradišče, Ju-rovski dol, Lenart, Seilee, Voličina, Mesnine, Mizarstvo in žaga »Brest« ter Transport. Pospešuje kmetijsko proizvodnjo — odkupuje kmetijske pridelke in živino, prodaja reprodukcij,siki material, nudi kvalitetno meso in mesne izdelke, opravlja vsa mizraska dela in razrez lesa ter vrši usluge s traktvorji in kamioni. OB OBČINSKEM PRAZNIKU ČESTITA SVOJIM ČLANOM — KOOPERANTOM IN OSTALIM POSLOVNIM PRIJATELJEM TER ŽELI OBILO USPEHOV PRI IZGRADNJI SOCIALIZMA. KMETIJSKA ZADRUGA Zg. Ščavnica - Velha v SLOVENSKIH GORICAH čestita vsem občanom za občinski praznik in jam želi veliko uspehov pri izgradnji boljše socialisitione bodočnosti. Priporoča se s svojimi izdelki in uslugami. Gradbeno podjetje Lenart opravlja vsa zidarska dela in druge tovrstne usluge PREBIVALCEM OBČINE LENART ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK IN JIM ŽELI MNOGO USPEHOV PRI IZGRADNJI SOCIALIZMA Kolektiv trgovskega podjetja ,Potro»nih' Lenart čestita ob občinskem prazniku vsem delovnim organizacijam in delovnim ljudem občine Lenart ter jim želi obilo uspehov pri nadaljnji izgradnji socializma. — Kolektiv se vsem svojim odjemalcem toplo priporoča. Trgovsko podjetje ,Izbira' Cerkvenjah se priporoča svojim potrošnikom z bogato izbiro raznovrstnega blaga po primernih cenah. Hkraiti čestita občanom k letošnjemu občinskemu prazniku in jim želi mnogo delovnih uspehov ter se še nadalje priporoča. Obrtno podjetje ,Klemos' Lenari SE PRIDRUŽUJE OSTALIM DELOVNIM ORGANIZACIJAM OBČINE K ČESTITKAM ZA LETOŠNJI PRAZNIK OBČINE LENART. — Priporoča se s svojimi uslugami. GOSTINSKO PODJETJE Lenart ČESTITA OBČANOM OB NJIHOVEM PRAZNIKU IN SE PRIPOROČA Čestitkam za občinski praznik občine Lenart se pridružujejo: Obrat »Konus« Slovenske Konjice v Lenartu Zdravstveni dom Lenart Zavod Hrastovec Lekarna Lenart Veterinarska postaja Lenart Pekarna Lenart Krojaštvo Lenart Obrat GG Maribor v Lenartu Filmski spored GRADIŠČE 22. septembra ob 15. in 20. uri »SREČANJA«, poljski film 29. septembra ob 15. in 20. uri »TEROR BARBAROV«, italijanski barvni Cs film VOLIČINA 22. septembra ob 16. in 19. uri »VRTOGLAVICA«, VV film 29. septembra ob 16. in 19. uri »MOJA LEPA MAMA«, nemška komedija ODKUPNE CENE KMETIJSKIH PRIDELKOV IN ŽIVINE PRI KMETIJSKIH ZADRUGAH LENART IN ZGORNJA ŠCAVNICA ŽIVINA ta o 13 -M T3 > Cen a 5 a V} a a o 6 v -a O a ■a Vrsta Kvaliteta 03 <3 >N > ■ cs o u bo ČO H a d. EL, MG junice I a 18 m 400 58 265 285 MG junci I a 18 m 450 58 265 285 MG junice I 18 m 380 55 255 275 MG junci I 18 m. 420 55 255 275 SG junice I a 36 m. 450 56 265 285 SG junoi I a 36 m. 500 56 265 285 SG junice I 36 m. 420 54 255 275 SG junci I 36 m. 470 54 255 275 Krave, voli I 4-6 1. 400 55 do 230 Krave, voli U 4-10 1. 400 50 do 200 Krave, voli III 4-12 1. 400 45 do 160 Krave, voli IV 4-15 1. 400 40 do 110 Junci in junice za nadaljnje pitanje 18 m. 300 — do 260 Junci in junice za nadaljnje pitanje 12 m. 200 — do 240 Teleta ženska I 6 m. 150 58 320 340 Teleta moška I 6 m. 180 58 320 . 340 Teleta ž. m. I 3 m. 100 _ 320 Teleta ž. m. I 2 m. 90 — 300 _ Teleta ž. m. I 2 m. 80 _ 290 _ Teleta ž. m. I 2 m. 70 _ 280 _ Teleta ž. m. I 2 m. 80 _ 270 _ Teleta ž. m. II in III po oceni komisije Prašiči bekon I 8 m. 80-95 — 300 320 Prašiči bekon II 8 m. 80-95 — 280 300 Mesnati prašiči 12 m. 80-95 — 265 285 Mesnati prašiči 12 m. 80-95 — 265 285 Mesnati prašiči 12 m. 110-125 — 280 300 Mesnati prašiči 12 m. 80-95 — 255 — Mesnati prašiči 12 m. 95-110 — 260 — Mesnati prašiči 12 m. 110-125 _ 265 _ Prašiči 12 m. do 80, nad 125 — 250 — KZ LENART: Kalo nahranjenosti pri prašičih 2 'It, pri govedu 6 %. Pri živini se odbije % v višini, da se KZ ZG. ŠCAVNICA: Odbitki pri doseže odgovarjajoča klavnost. goveji živini 6 do 7 %, pri teletih 2 % in pri svinjah 3 %. OPOMBA UREDNIŠTVA: Gornj e cene veljajo enako za obe kmetijski zadrugi glede na določila pred kratkim izislega predpisa. KMETIJSKI PRIDELKI KZ LENART Jabolka, čista, zdrava I jabolka, čista, zdrava II 60 deb. cena 35 50 20 Breskve, čiste, zdrave I 60 75 Breskve, čiste, zdrave, II 50 50 Marelice, čiste ,zdrave I 45 70 Marelice, čiste, zd'rave II 35 50 Hruške, čiste, zdrave I 50 50 Hruške, čiste, zdrave H 40 30 Slive trgane s peclji I — 35 Fižol v stročju, brez niti suh — — 40 Jajca, debela, čista, zdrava Jajca, drobna, čista, zdrava 60 24 50 20 .Seno, otava brez šara — — 13 Detelja — — 15 Slama — šar — — 8 Gobe, suhe, bele I — 1.000 Gobe, suhe, bele II. 700 Prevzem sadja se vrši strogo po kvaliteti. Jabolka: Grafenštein I. 60 35 Pisani kardinal I. 65 30 Zlata pramena I. 55 35 Baumanova reneta I. 60 30 Herbetova reneta I. 65 30 Ostale zrele rdeče sorte I. 60 30 Ostale zrele zelene sorte I. 65 20 Ostale zrele zelene sorte II. 15 Zdrava, čista, nečrviva, brez mehaničnih poškodb, drevesno zrela. Breskve I. 60 80 Breskve II. 50 50 Hruške plemenite sorte Viljanovke, Dobra, Lojzka 50 50 Ostale sorte 40 30 Slive trgane s peclji in meglico I. 25 Slive industrijske 15 Seno-otava brez šara 15 Krompir jedilni I. 20 KZ ZGORNJA ŠCAVNICA Pšenica, rž največ 2% primesi in 14 Vo vlage kg din 50 Oves, ječmen največ 2 % primesi in 14 •/1 vlage 45 Krompir jedilni 15 Jabolka rane vrste I razred 30-35 Hruške rane vrste I razred 35 Jajca Kos din 22 ZA MOREBITNE SPREMEMBE CEN V ČASU DO IZIDA NASLEDNTE ŠTEVILKE UREDNIŠTVO NE JAMČI. Trg. podj. .IZBIRA' Cerkvenjak sporoča 20 do 30 odstotkov smo znižali cene moškim, ženskim in otroškim bundam. Posebno velika izbira je v naši poslovalnici »Drvanja« v Benediktu. Tudi moškim Oblekam smo cene znižali za 20 do 30 odstotkov. Priporočamo se za ugoden nakup. L v kraj To pot smo se odpravili v Selce, kjer smo se najprej ustavili na obratu Kmetijske zadruge Lenart. V našem razgovoru so sodelovali Jože Ceh, Viktor Kraner in Simonič. SEDEMLETNI RAZVOJ SADJARSTVA Znano je, da selško območje sodi med kraje, kjer najbolj uspeva sadje. Zadnja leta je sicer toča in huda zima napravila precej škode, ki se bo poznala še nekaj let. Letošnja sadna letina je po besedah tov. Ceha minimalna. Edino, kar je letos polno rodilo so bile slive, ki so jih pridelali 9 tisoč kilogramov na ha kolikor so tudi planirali. Posledice toče se v selških nasadih tako močno čutijo, da je pridelek hrušk pod predvidevanji, ki so upoštevala posledice toče. Pri jabolkah je pridelek sicer količinsko dober, vendar pa kvalitetno ne odgovarja. Okrog 60 odstotkov sadja je namreč črvivega, ki ga ne bo mogoče posredovati na trg, čeprav gojijo v Selcih žlahtna jabolka. Pri hruškah se bo pridelek sukal okrog 3 tone od planiranih 7 tisoč kg. Pri jabolkah bo količinsko plan dosežen in sicer 9 vagonov. Prav toliko pa so tudi planirali. Nasadi so se deloma po toči že opomogli, vendar je 15 do 20 odstotkov sadik posušenih in jih bo potrebno zamenjati z novimi. Kmetijska zadruga Lenart je že izdelala sedemletni plan razvoja. Plan med drugim tudi določa razširitev sadjarske proizvodnje in v tej zvezi povečanje površin posajenih s sadnim drevjem. Letos bodo v Selcih kakor hitro bo vreme dopuščalo obnovili okrog 30 ha površin za sadjarstvo. Prihodnje leto pa naj bi po planu za sadjarstvo pripravili 87 ha površin. Letos in prihodnje leto bodo zasadili predvsem hruške in jablane. Kmetijska zadruga Lenart je že naročila načrte za 80 ha jabolkovih in hruškovin nasadov, ki bi prišli v poštev leta 1965 in 1966. S predvidenimi obnovami bi v Selcih pridobili 180 ha sadjarski kompleks. Upoštevajoč obstoječe nasade in predvidene obnove bi v Selcih imeli leta 1966 250 ha sadovnjakov v intenzivni in sodobni obdelavi. Seveda je nastajanje novih sadjarskih kompleksov nujno povezano z novimi arondacijami. V prihodnjih letih bo potrebno na selškem območju arondirati okrog 100 ha površin primernih za sadjarstvo. Na selškem zadružnem obratu se ubadajo s problemom, kaj storiti s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, ki stojijo sredi površin, ki pridejo v poštev za aronadacijo in na katerih bodo v prihodnjih letih sadovnjaki. Kakor kaže, bo potrebno te zgradbe odkupiti od sedanjih lastnikov in jih kasneje porušiti. SELCE KRAJEVNI CENTER Da ALI NE? Nekateri Selčani negodujejo nad tem, da bi bilo potrebno v prihodnjih letih vezati ta gospodarsko dokaj razvit kraj s sosednim krajevnim centrom Voličino. Če se globje poglobimo v selški problem, moramo priznati, da imajo deloma prav, morebiti pa celo docela prav. Vprašanje, ali naj bo center v Voličini ali v Selcih, dela zlasti preglavice nekaterim vodilnim ljudem SZDL v Selcih. V glavnem niso proti centru v Voličini. S podatki pa lahko dokažejo, da imajo tudi Selce pogoj za nadaljnji hiter razvoj. S čim lahko to dokažejo? Predvsem se opirajo na dejstvo, ki ga ni mogoče oporekati, da se bo v prihodnjih letih socialistični sektor kmetijstva znatno hitreje razvijal na njihovem kakor pa na sosednem voličinskem območju. Že sedaj, kakor je znano, zadružni obrat razpolaga z. večjimi površinami zasajenimi s sadnim drevjem, ki iz leta v leto daje večji pridelek. Kakor smo uvodoma omenili, pa so načrti v prihodnjih letih tudi dokaj smeli. Večina delovne sile ali večina delavcev, ki naj bi bili tudi važen politični element kraja, je zaposlenih na selškem posestvu. Tu se do neke meje že ustvarja proletariat, saj je malo ljudi zaposlenih na posestvu, ki bi imeli večje površine obdelovalne zemlje. Torej je gotovo, da imajo Selce morebiti od vseh krajev v občini največjo prihodnost glede na specializirani gospodarski razvoj, ki pa prinaša lepe dohodke. Predstavniki tega kraja vedo povedati, da so njihovi prebivalci med najbolj aktivnimi v tem koncu občine. Sem štejejo tudi Završčane, ki se lahko ponašajo zlasti z uspehi v zadnjem času. Zanimivo je, da ima selška trgovina večji promet, kot nekatere poslovalnice v samem Lenartu. Po doseženem prometu sodi med najboljše poslovalnice v občini. Selčani se močno potegujejo zato, da bi v prihodnjih letih dobili kino. Hkrati se zavedajo, da bi obisk v voličinskem kinu močno padel, kajti kino Voličina je v glavnem odvisen od obiskovalcev iz gornjih krajev, to je od Zavrha in Selc. Sicer pa kdo jim ima, spričo dejstva, da so zmožni zagotoviti obisk kinopredstav, opo- rekati potrebo po nabavi široko-tračne kinoaparature, kakršno želijo imeti? Čedalje bolj se širijo glasovi, da bi kazalo v Selčiht odpreti primerni gostinski lokal. Da je potreba po lokalu, zgovorno kaže deloma primer v Zavrhu, kjer je promet vedno večji, še večji vzrok pa je v tem, da skozi njihov kraj pelje cesta, ki povezuje Maribor, Lenart in Ptuj. Promet je zlasti ob nedeljah skozi kraj velik. Za ureditev kina in gostilne bodo potrebna seveda znatna sredstva, ki jih nameravajo tudi sami zbrati. Pravijo, da bi se potrudili, če bi jim pomagala tudi občina s svojimi sredstvi. V predzadnji številki smo na tem mestu pisali o gradnji stanovanjskega bloka v Voličini. Tod naj bi zgradili blok za učitelje in nekatere uslužbence zadruge, ki bi bili zmožni plačevati najemnino. V Selcih pa so še ved, no mnenja, da kaže tudi pri njih graditi stanovanjski blok, kakor je to bilo že s planom predvideno. Gradnjo bloka predvsem utemeljujejo s tem, da se bo posestvo v prihodnje pospešeno razvijalo in bo potrebovalo več strokovnjakov, ki bodo zaradi primernih dohodkov zmogli najemnino. Tov. Čeh meni, da se bo v prihodnje večalo število kvalifir cirane delovne sile, kar je razumljivo glede na postopni hitrejši prehod na mehanizirano obdelavo sadovnjakov. Za vse te ljudi bo potrebno zagotoviti potrebna stanovanja in gradnjo tudi planirati za prihodnje sedemletno obdobje. Iz vsega povedanega izhaja, da bodo Selce postale v perspektivi krajevni center, ki mu ne bo kazalo odrekati svojega pomena. DELAVNA KRAJEVNA ODBORA SELCE IN ROGOZNICA Na območju krajevne organizacije SZDL Selce delujeta dva krajevna odbora in sicer Selce ter Rogoznica. Oba sta letos pre4 cej storila. Selški krajevni odbor vodi tov. Simonič, rogozniškega pa dejansko tov. Kraner, predsednik. Uspehi so tem večji, ker je formalno izvoljen drugi predsednik. Uspeli so tem večji, ker krajevna organizacija SZDL in krajevni odbor delata z roko v roki, kar je vse pohvale vredno in za vzgled marsikateri organizaciji SZDL, ki dela mimo krajevnega odbora, bodočega zametka krajevne skupnosti. Oba krajevna odbora sta se letos iz razumljivih vzrokov lotila predvsem popravila krajevnih poti. Na območju krajevnega odoora Selce so se največ ukvarjali z zemeljskimi deli: kopanje jarkov in popravilo nasipov, ki jih je voda porušila. Prekopali in preme-tali so okrog 300 m3 zemlje in navozili nekaj gramoza. Največja dela so opravili na cesti Selce — Straže, ki je bila najbolj potrebna popravila. Doslej so za popravilo cest izkoristili 172 tisoč din. Na razpolago pa še imajo okrog 200 tisoč din, ki jih bodo do konca leta po zagotovilu predsednika KO v celoti uporabili. Ker dobijo gramoz brezplačno, bodo ostanek denarja potrošili za plačilo prevozov in delovne sile. Kakor hitro jim bo vreme dopuščalo, se bodo lotili navoza gramoza na ceste, ki so ga nujno potrebne, saj je cestam mnogo naškodila letošnja ostra zima. V prihodnji številki se bomo srečali z dogodki in problemi iz Lokavca. Urejuje uredniški odibor: Ernest Šmid, predsednik — Člani: Edo Zorko, Mirko Košmerl, Jelka Firbas in Tone Štefanec — Odgovorni urednik Tone Štefanec -Uredništvo Ln uprava Lenart, Radgon ska cesta 9 — Izhaja stalno na 8 straneh dirugi in četrti četrtek — Letna naročnina 44)0 din, inozemstvo 800 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor štev. 601-11-608-103 — Ime: Občinski odbor SZDL Lenart — »Domače novice« — Tiska C P »Celjski tisk« Celje SELCE