PESMI LJUBEZNI STR. 3 ČÜDNI VTIČI V RITKAROVCI STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 8. maja 2008 • Leto XVIII, št. 19 25 LEJT VARAŠKOGA MUZEJA Razstava Ruta in predpasnik Monoštrski muzej so odprli pred 25. lejtami na 29. apriliš. 1983. leta je Varaš svetiu 800-letnico ustanovitve cistercijanskoga kloštra, kaulek steroga je po tistim zraslo mesto. Med svetašnjimi programi tistoga leta je bila otvoritev lokalno-zgodovinskoga in narodnostnega muzeja tö. Pri tom, ka se je v Varaši muzej odpro, sta mela dosti zaslug dva Slovenca, ravnatel varaške šaule Károly Gašpar pa njegva žena, steriva sta v 60. pa 70. lejtaj po slovenski vasnicaj vküppobrala stare stvari, leseno škir pa posaudo za nüc pa lepoto. Njina zbirka (gyűjtemény) je slüžila kak fundament za razstavo, stera notpokaže zgodovino pa živlenje Porabski Slovencov. 25. apriliša so ob 25. obletnici muzeja odprli razstavo z naslovom Ruta in predpasnik (Vacalejg in förtok). Zbrane je pozdravila ravnateljica varaškoga muzeja Marija Kozar. Na žalost zakonca Gašpar nej mogla pozdraviti, ka sta že obadva pokojna, ejkstra je pa pozdravila hčerko Avgusta Pavla, Judito. Muzej od leta 1986 nosi menja Avgusta Pavla. Marija Kozar je gorpreštejla pismo ravnateljice soboškoga muzeja Metke Fujs, stera je osebno nej mogla pridti na oblejtnico. Varaški pa soboški muzej vküper pripravlata pro-na Dolenjom Seniki v pisarni slovenske samouprave, več priložnostnij razstav), najlepši dokaz toga je pa slovenska iža z Gorenjoga Senika, stera je postavlena v s kanzenu v Somboteli. Ta iža je nej samo zatok pomembna (fontos), ka je najstarejša iža v škanzeni, liki zatok tö, ka se v njej pa kaulek nje zbirajo Slovenci, tam majo prireditve za velko nauč, za kresno nauč. Dapa delali so tam že slovenski likovniki, malari iz Novoga mesta, meli večkrat razstave. Ravnatelj Horváth je največ gučo o planaj, ka vse bi ešče radi napravili. V sombotelsko slovensko ižo bi radi spravili opremo (berendezés), takšno, kak je inda bila. Varaški muzej bi radi obnauvili od zvüna pa od znautra. Od zvüna bi se ešče en tau vcüjzozido, najbole je potrejben en lift, zatok, ka invalidi pa starejši obiskovalci sploj ne morejo gor na prvi štuk. Bila bi pa ešče ena sprejemnica tö, gde si obiskovalci leko küpijo karte ali čakajo, se spočinejo. Razstavo Vacalejg pa förtok je notpokazala Marija Kozar. Za razstavo je največ gradiva dobila od Djagarske Trejze (Horváth Balázsné) z Gorenjoga Senika pa od Marije Lang iz Slovenske vesi. Na razstavi leko vidite, kak so naše stare materé gnauksvejta vacalejge (delenske, iz kašmira ali kartona) nosile, kak so je vezale. Förticke so že tö cejlak taminauli, inda so nosile ženske cejle förtoke, steri so se zar zakapčüvali, potem förtoke na ramena, zdaj pa ženske nosijo namesto förtikov »otthonke«. Na otvoritvi razstave so varaške ljudske pevke pod vodstvom Marije Rituper spopejvale dvej pesmi s primerno vsebino, v eni so spejvale o vacalejgi, v drugi o förtoki tö. Pa naj ne pozabimo, trno lejpe so tö bile. Tak kak se šika, mejle so lejpe förtoke pa vacalejge na glavi. Marijana Sukič jekt, s pomaučjov steroga bi se leko varaški muzej tö obnauvo, modernejši grato. Sándor Horváth, ravnatel Železnožupanijskih muzejov, kama spada varaški muzej tö, je vözdigno, ka muzej že dugo dobro vküpdela s Slovenci, sad toga leko vidimo v Porabji v več vasnicaj (razstava za Gorenjom Seniki v staroj fari, etnološki kotiček 2 Sombotel: pogovor pri škofu Andrásu Veresu DO KDAJ SLOVENCI S SVOJIM DUHOVNIKOM? Sombotelski škof dr. András kalovci. Dušnopastirsko delo medijev morali zapustiti se-pel cerkveni pevski zbor ali bo maše s slovenske, prekmur-Veres je na lanski birmi v bo zaupano enemu samemu dež škofije, gospod András v gosteh župnik iz Prekmurja. ske strani. gornjeseniški cerkvi prvič župniku. Za sedaj je sicer Veres pa je prek »neke ženske« Pričakovati, da se bo madžar-V Porabju, najpogosteje na javno povedal, da bo moral vprašanje rešeno tako, da sporočil, da ni pripravljen po ski duhovnik lotil slovenskega Gornjem Seniku, so doslej tamkajšnjega duhovnika pre-župnik z znanjem sloven-pogovoru povedati ničesar. jezika - je iluzija, celo v cerkvi. delovali številni duhovniki iz mestiti v drugo faro, verni-skega jezika opravlja dušno-Zato zdaj neuradne informa-Sklicevati se na to, da jim slo-Prekmurja. Med najbolj znakom pa poslati madžarskega pastirsko delo, toda kot sem cije s približno eno uro traja-venska beseda pripada tudi na nimi seveda Jožef Košič, Janoš župnika, kajti Ferenc Merkli že omenil odbornikom, ga jočega pogovora. Predsednika tem področju, kaj dosti ne bo Kühar in Ivan Camplin v no krovnih slovenskih organiza-zaleglo, ali pač. Tu je tudi stič-vejšem obdobju. Tako za Jo cij sta škofa Andrása Veresa na točka s tretjo ravnijo, kaj žefa Košiča kot za Janoša Kü seznanila z željo, da bi imeli hoče škofija. Vsaka škofija, in harja velja, da nista bila samo Slovenci še naprej bogoslužje in druge cerkvene obrede tudi v svojem jeziku. Sedanji žup nik je začel vključevati v svoje delo mlade, med katerimi je tudi pevski zbor. Škof je na pogovoru govoril o treh interesih, in sicer kaj želi župnik Ferenc Merkli, kakšne so želje Slovencev in kakšne načrte ima škofija. Najprepro steje rečeno, se interesi pre pletajo, drug drugega sicer do polnjujejo in tudi izključujejo. Preprosteje pa to izgleda tako, če začnem pri župniku. Ako se odloči in vztraja, da ostane zakaj bi bila sombotelska iz-dušna pastirja, marveč mno na Gornjem Seniku, si s tem jema, želi imeti čimveč uspeš-go več oziroma tisto, kar so je edini, ki lahko opravlja cer-bom čez leto ali dve moral zapre možnosti napredovanja nih, izobraženih duhovnikov, Porabski Slovenci potrebovali kvene obrede v slovenskem prestaviti v drugo župnijo. na cerkveni hierarhični lest-kar seveda ni narobe. Ali se in želeli; z delom in zapuščino jeziku-narečju in madžaršči-In tako ne bom mogel dati vici. Ferenc Merkli namreč je pri tem pripravljena ozreti sta presegla svoj čas in prostor ni. Ob tem je govoril tudi o duhovnika, ki bi obvladal spada med inteligentne in že na potrebe majhne slovenske ter postala pomemben del delu župnika in ga pohvalil za slovenski jezik, ker jih ni-zdaj zelo izobražene župnike. skupnosti na Madžarskem, je slovenske cerkvene in tudi poaktivnosti na številnih podro-mamo...« Pogovor za Stopinje Študiral je tako v Sloveniji kot vprašanje, na katero bomo svetne zgodovine. Deloma to čjih. Od lanskega avgusta so je datiran z 21. avgust 2007. v Rimu, zato je skoraj razum-dobili odgovor čez nekaj let. velja tudi za nedavno umrlega vse porabske vasi v eni fari, za Sporočilo na birmi, seznani-ljiva (ali upravičena, je drugo Za zdaj ne kaže najbolje pa gospoda Ivana Camplina, ki je katero kot dušni pastir skrbi tev odbornikov, objava v Sto-vprašanje) škofova želja, da tudi za obupati ni. deloval v drugih okoliščinah Ferenc Merkli. pinjah, pogovori z župnikom mu omogoči intelektualni Predsednika krovnih sloven-– kot »gostujoči župnik«. Na željo uredniškega odbora Ferencem Merklijem, so bili razvoj, česar pa, tako zgleda, skih organizacij sta se lani Zakaj prejšnji odstavek? Za-Stopinj 2008, letnega zborni-dovolj za vzpodbudo predsed-ne bo mogoče, ako ostane v v Murski Soboti pogovarja-radi premisleka, ali je tudi ka, ki izhaja v Murski Soboti, nikoma Državne slovenske sedanjem okolju. Naš prijatelj la s pomurskim škofom dr. sedanji čas primeren, vzpodje sombotelski škof András samouprave Martinu Ropošu Ferenc Merkli pravi, da želi na Marjanom Turnškom, ki je buden, da postane sedanji Veres odgovoril na tri vpraša-in predsedniku Zveze Sloven-Gornjem Seniku ostati vsaj pred nedavnim maševal tudi duhovnik Ferenc Merkli sonja, med katerimi je bilo tudi: cev Jožetu Hirnöku, da prosita še tri leta in med tem časom v Monoštru. Na pogovoru je dobni, aktualni nadaljevalec »Imate kakšne načrte glede za sprejem pri sombotelskem zagovarjati doktorat. Kako pomurski škof, ki se je dotlej Jožefa Košiča, Janoša Küharja pastoralne oskrbe Slovencev škofu. Srečanje, na katerem je bo dalje, mu verjamemo, da že pogovarjal z dr. Andrásem in drugih, ali se bo odločil, v Porabju?« Odgovoril je: »Po-sodeloval tudi župnik Ferenc zdaj ne more povedati. Druga Veresem, o kolegu povedal: da duhovniško pot nadaljuje tem, ko sem slišal mnenje du-Merkli, je bilo v torek, 29. raven je, koliko je pripravlje-»Res, da je novi škof prišel z tam, kjer lahko naredi več, hovnikov, sem tako odločil, da aprila. Zaradi, bojda organi-na škofija ustreči Porabskim druge strani Madžarske, in ker je sposoben in ga zato bomo na ozemlju naše škofije zacijskega nesporazuma, ko Slovencem in jim zagotoviti teh razmer prej ni poznal, je tam želijo, če ne celo zahtevaizoblikovali dve narodnostni se naj tajnik Robert Kürnyek bogoslužje in druge cerkvene pa že na začetku škofovanja jo. To je tiste vrste dilema, ki župniji, ustrezno jeziku dane s škofom ne bi dogovoril, da obrede: od krsta, poroke do pokazal veliko odprtost in jo mora sam pri sebi in s sabo narodnosti. Tako se bo za na-bodo pogovor spremljali tudi pogreba, v slovenskem jezi-pripravljenost prisluhniti Slo-raz/rešiti duhovnik, Porabski selja s slovenskim jezikom odgovorna urednica TV od-ku. Če jim »vzame« sedanjega vencem.« Kaj dosti pa pomur-Slovenec Ferenc Merkli. Verosnovala župnija s središčem daje Slovenski utrinki in novi-duhovnika in »pošlje« mad-ski škof ne more narediti, kaj-jamemo mu lahko, da se ne na Gornjem Seniku. Sem nar Sotočij - oddaje o Sloven-žarsko govorečega, je več kot ti tudi v Sloveniji je premalo bo zlahka odločil za nobeno spadajo še Dolnji Senik, Šte-cih v sosednjih državah Radia očitno, da slovenske besede katoliških duhovnikov, zato možnost, za ostati ali oditi ... vanovci, Verica, Andovci in Sa-Slovenija, smo predstavniki ne bodo slišali, razen ko bo bi težko »ponudil« slovenske Ernest Ružič Porabje, 8. maja 2008 3 Pesmi ljubezni Mešani komorni zbor Zveze Slo-v krajevno skupnost (mi bi prav-vajo, pridelajo. Majo velke go-razgledno točko v Goriških Br-Na sobotnom koncerti, pred vencev iz Monoštra je 26. pa 27. li ves) Šempas. Malo je »kriva« rice, krmijo 30 bikauv, 60 svinj dih, gori na razglednom stolpi sterim je guč emo goriški župan apriliša preživo dva trno lejpa bila ena naša radenska pevka na leto. Dapa pri nji rejsan vsi (kilátótorony) smo malo lovili gospod Brulc, so nas trno toplo dneva v Šempasu pa okolici. Me-Milena tö, vej je pa za güžino primejo za delo. Mala deklična, sapo, pa ovak smo se tö lovili za sprejeli. Vejndrik zatok tö, ka šani pevski zbor Lipa iz Šempasa telko vse pripravila, kak če bi vejndrik nej bila več kak štiri lej-ograjo, ka smo meli takšno čüte-smo mi prišli od najbole daleč je bijo v Porabji letos februara za na gostüvanji bili. Zatok pa, gda ta stara, je tak dola nosila talejre nje, ka se ziba pod nami. Pogled-pa mi smo tista »nekdanja« za kak prava kölnarca. Na drugi nili smo si vasico Šmartno, stera mejska (če pa več nejga meje) den, gda so nas pozvali v njino je zatok zanimiva, ka v njej ščejo skupnost, od stere so najmenje zemenico, naj malo kauštamo obdržati pa obnoviti stare rame, znali. Zvün nas so ešče popejvali njino vino, ali kak se taumi čedno kak so gnauksvejta bili. Šetali oktet iz Trsta, komorni zbor iz pravi, na degustacijo vina, smo smo se po vauski gasaj, gledali Železne Kaple pa domanji meša vidli, ka mali »vert« (vejndrik tri iz kamna zozidane iže z malimi ni zbor. Škoda, ka smo samo en lejta stari pojbič) že ma reden de lavski gvant (kezeslábas) pa na svoj način pomaga. Pri nji smo se rejsan meli kak doma, gesti je domanjo bilau, oni pa trno pri jazni (barátságos). V dvej dnevaj smo spoznali en lejpi tau krajine. Prvi den po obedi smo se pelali na Sveto Goro, gde se je leta 1539 pastiden slovenske kulture. Meli so smo si na počivališči Tepanje na-rici Urški skazala Marija pa ji dva nastopa, v soboto večer so punili želodce, smo se težko na-zapovejdla: »Povej ljudstvu, naj popejvali v Slovenski vesi, v ne-zaj na bus spravili. mi tukaj hišo zida in me milosti delo popodneva v Monoštri v V Šempasi nas je počako sam prosi.« Mi smo pa k njej vzdi-Slovenskom daumi na osrejdnji predsednik, prejdjen vesi gos-havali, dokeč smo na tau visko prireditvi Zveze. Že te so se zgu-pod Volk. Šempas je lejpa ves v goro prišli. Pisala sam že, ka je čali z delavci Zveze, da vabijo oknami, stere majo šugatere tau njinoga programa leko čüli. varaški zbor apriliša k njim. 27. (zsalugáter). Tau pa zatok, ka v Dosta popejvanja je pa bilau po apriliša v Sloveniji (najbole pa toj krajini rad pije veter, steromi tistom na prijatelskom srečanji, na Primorskom) svetijo Den se pravi burja (bóra). Mrzeu ve-stero se je zavleklo prejk paunaupora proti okupatorju, svetijo ter z maurdja bi ovak trno raz-uči. tau, ka so se v drugoj bojni prau lado rame. Te vasi so zidali na V nedelo popodneva smo vküti postavili fašistom. Na te den so trno malom mesti, iže so tak, ka per z domanjim zborom pa z planirali koncert, na šteroga so če bi bile vküpzakeldjene, ena se mlašečim cerkvenim zborom pozvali Slovence s Talanjskoga, naslanja na drugo. Tau je po ed-popejvali v cerkvi, stero so le-Avstrije pa Vogrskoga. nom tali zavolo mrzloga vetra, pau obnovili, z deli so enjali en Členi komornoga zbora (okrep na drugom tali pa zatok, ka so den pred koncertom. Gospod čani s štirimi členi iz radenskoga s tejm prišparali zemlau, na ste-župnik, steri je našoga župnika zbora) smo se z veseljom podali roj so leko pauvali. Vsakši padén Merklija pozno ešče iz Rima, je v na tau dugo paut. Nej samo za zemlé so vöponücali. Poglednili pozdravnij besedaj vözdigno, ka volo tauga, ka radi spejvamo, smo si cerkev na Kostanjevici je pesem bila tista, stera je v težliki zatok tö, ka smo znali, ka mo ali Kapeli kak domanji lidgé ki cajtaj v Slovencaj držala düšo, vidli dosta lejpoga, zanimivoga. spodnji Vipavski dolini, v njej naš bus počasen bijo, dapa baja popravijo. V kripti te cerkve so njim davala mauč. Tisti tau Slovenije je gnauksvej-žive kakšni 1100 lidi. Kak smo je bila, ka je nej emo zavolé »ko-pokopani zadnji členi francos-V cerkvi smo se zahvalili dota ranč tak trpo zavolo granice od gospauda Volka zvedli, lidgé njov« tö nej, zatok se je pa trno ke kraljevske držine Burbonov. manjim za vse njine trüde, ka kak Porabje, istina, ka so se tam se po cejloj krajini spravlajo s mantrau, dokeč je po strmij Občüdovali smo lejpo türkizno so nas tak lepau gorprijali, v meje prva oprla. Tisto območje kmetijstvom, največ pauvajo (meredek) serpentinaj tagor farbo reke Soče (Tonček je vmes vüpanji, ka mo se ešče vidli pa je ranč tak stičišče romanskega grauzdje, črešnje, marelice. (Na prisopo. Bodjali smo se, ka stane deklamiro o Gregorčičevi krvavi sodelovali. (Furlani, Italijani) pa slovanske-žalost so črešnje, zavolo toga, ka pa mo na rit tanazaj, zatok smo Soči), zamislili smo se nad tom, Pa nej ka bi pozabila! Pevke pa ga (Slovenci) prebivalstva, kak je apriliša dosti deža bilau, eške brž začnili Marijine svete pesmi kelko so lidgé trpeli na soški pevci smo se veselili tauma tö, je Porabje stičišče (találkozási nej zrejle bile.) Druga dejavnost, spejvati. Dapa splačalo se je. Z fronti (isonzói front) v prvoj ka je naš zborovodja Tomaž pont) slovenskoga, nemškoga in od stere živejo, je turizem. Ka se vreja smo zaglednili s snejgom bojni, gda smo se stavili pri kost-Kuhar biu z nami zadovolen, če madžarskoga prebivalstva. Kak od tauga rejsan da živeti, smo pokrite vrhe Julijskih Alp, en tau nici, v steroj so čunte več gezero rejsan je tü pa tam med dirigise pri nas križajo razne kulture, vidli mi tö na kmečkom turizmi Dolomitov, Furlansko nižino… sodakov. Pa naj ne pozabim! ranjom čemerno pogledno, gda ranč tak pri njij tö. (falusi vendégfogadó), gde smo Najlepša je pa bila bazilika, ste-Prejk nekdanje meje smo se tak smo nej cejlak tak »vlejkli«, kak Skurok sedem vör smo se vozili spali. Že več generacij držine se ro nam je pokazo pater Bernat. vozili sé pa ta, ka smo sploj nej je on z rokauv kazo. (naš mladi šofer je vozo varno, spravla s tejm. Vse, ka ponidijo Škoda, da smo malo časa meli. znali, če smo ešče v Sloveniji ali Marijana Sukič dapa pomalek) dočas smo prišli gostom (vendég), sami pripau-Drugi den smo se pelali na lejpo že v Italiji. predsednica zbora Porabje, 8. maja 2008 4 »Če maš delo v plani, maš zakoj gora staniti« Mariška Lang (Karbini Majči) v Slovenskoj vesi, vas gdakoli pa stokoli leko prosi, vsakšomi vse včinite. Ka vas žené, ka vam dá telko mauči, ka se vam nikdar nika ne vnauža? »Vejš, tau tak pride, ka zazrankoma gora staneš pa če máš delo v plani, té maš zakoj gora staniti. Sir nika moram delati, tau sam že tak včena.« • V svoji delovni lejtaj ka ste delali? »Dja sam tresti lejt odla v židani fabrik. Bila sam tkalka, delala sam na tri šifte. Od šestdesetausmoga leta so že švicarski automatski mašini bili. Edendvajsti lejt sam delala na dvajsti mašinaj, tau je pettresti stopajov tá pa telko nazaj.« • Tau si pa ranč ne moram broditi, ka bi doma nej vertivali, ka nej? »Krave smo meli, smo delali vsefalé. Tak vejš, če krave maš, te moraš dosta vse spauvati, s senaum delati, vse. Zatok sva pa tak delala z možaum, ka sva se menjavala, nikdar sva nej prišla vtjüper, on je v kosino fabriko odo, dja v židano. Tak je nekak vsigdar doma bijo. Mlajše smo meli. Te sam štja mejla eno botro, tisto smo tö mi na skrbi meli. Ona je tö mejla krave pa smo te štja k njej tö mi odli delat. Gda je sama ostala pa betežna, te smo go tö mi opravlali.« • S tejm, ka ste delali v tri partiji, ste že v mladi lejtaj leko šli v penzijo, depa vejn do gnesden skur skauz de-late. Kak ste prišli prejk na tjöjanja? »Tau je samo tak prišlo, tau sam nej dja sama stejla, depa tau je dugo ta prajti. Osemdesetdevetoga sam bila že v penziji, gda so me zvali v vesi v malo fabriko, gde so štrumfe redli. Mislila sam si, tau je tü tak skrak do nas, pojep že oženjenji bijo, se napevalo, ka do ižo redli, penzija je tö mala bila, pa sva si te z možaum doma tak zgučala, ka mo išla delat. Štrumfe sam parala pa sam gora šivala cejdalo, na steroj je gora bila spisana cejna. Gda so s štrumfi gora enjali kaulek 1990. leta, se je ranč aupro plac (sejem) v Varaši pa me je prejdnja zvala, naj ji na tjeden dni vöpomorem, zvala me je pucat v bife. Tak sam išla delat za tjeden dni na plac, pa je držalo sedemnajset lejt. Zvöjn pucanja sam pomalek vse drügo tü mogla delati, piti vödavati, sendviče redti, viršline tjüjati, sledkar gril piceke pečiti. Gnauk je samo bife mali grato pa so prejk naprajli za restavracijo, te se je oprla tjünja. Te sam pa tadala ostala za tjüjarco. Za en čas sam že djesti vö tö mogla nositi, posaudo dola brati, ka je kölner nej sto za vraga nej tau naprajti. Ka ’š te z njim delo, če sva bila dva, moraš naprajti ti sam. Delavci so odišli, prišli, dja sam pa ostala tadala. Gda je meni tü više prišlo tau, sam en čas leko odavala mlašeči gvant. Samo ka se je nika obrnaulo pa sam pá mogla nazaj titi tjüjat. Pa tau dočas, ka je nej drügi prejdjen vzejo prejk cejli plac, gda smo vsi odišli.« • Mi smo se z varaškimi pa slovenčarskimi pevkami fejs radüvali, ka te bar malo počivali, nete odli kak gora potegnjena vöra. Zakoj smo se vujsnili? »Moj sin je tü delo na placi pa je zdaj vövzejo eno restavracijo s tejm, ka je najprvin k meni prišo, če mo ma pomagala. Te zdaj ka povejš enomi deteti? Dočas moram, pomagam.« • Zvön rednoga dela, ka vse delate, včinite z dobre vaule? »Zvün dela štja dosta vse mam na glavej. Odim spejvat slovenske pesmi z varaškimi-slovenčarskimi ženami na Slovensko zvezo, vogrske pesmi z varaškimi ženami v Klub varaški penzionistov, svete pesmi pa v cerkev.« • Te gvüšno morate meti dober glas pa velko volo. »Dja rada popejvlam, dja doma sama tö dostakrat popejvlam. Moja mati je tö odla popejvat dosta lejt s števanovskim popom. Tau samo tak leko delaš, če tau ti s srca delaš, če s srca pride pa maš zatau grlo. Gda v radioni kaj čüjem, dja tö moram popejvati, ali večer v televiziji, te štja na posteli tö popejvlam. Prva sam med tjüjanjom tö popejvala, depa zdaj že moram bola ta paziti, ka včasik kaj vöostane, če kaj tjüjam ali pečem.« • Ka drügo mate šče? »Nota sam v Drüštvi porabski penzionistov pa v Klubi Harmonia tö, pri varaškom klubi penzionistov pa štje funkcijo tö mam.« • Kak zandolejte furt nikam titi? »Tašoga reda doma vse trbej njati pa titi. Njive več ne delam, mam pa veltji gračenek pa sad-no drejvdja. Delo te ostane. Gda domau pridem, dočas je sveklau, dočas delam, ka je pa znautra, tisto pa v noči obredim.« • Na Slovenskoj zvezi smo Vas prosili že za tjüjanje dödölov v Sloveniji, pečenjé fanke na Borovo gostüvanje, skaldje na razstavo... Kak leko tau tü? »Tau samo tak de, če ščeš. Moja mati je sir tak prajla, ka »vsigdar na tejm boj, ka leko komi kaj pomagaš pa komi kaj leko daš. Te ti je tak ležej na srcej, ti je baugše.« Ovak nišoga ejkstra recepta nejga za tau. Če si tak brodiš, ka zdaj tau nemo mogo delati ali nede dobro, te nede. Včasik si moraš zbroditi, ka dja, pa te že nika bau.« • Tjelkokrat sam čöjla odvas, povejmo, če je bila buča v vesi ali kašen drüdji vekši svetek, ka ste stjöjali pa spekli, ste vse nalekli mlajšom, vi ste pa prišli popejvat z ženami. »Tjelkokrat dja tau dobim nazaj? Vejš, dja tau dostakrat tak napravim, vsakši ma svoj klüč, naj leko pride tašoga ipa tö. Dja rada tjüjam. Dja sam tak rada, gda tak dosta leko stjüjam pa tisto tak žmano zejo. Tisto je tak dobro! Pri nas svetki tá ne minejo, ka bi vsikši nej doma bijo. Gda sam štja nej sama bila, te tö tak bilau. Dja sir cejloj držini tjüjam, puna tjünja nas je. Te štja ležej bilau, gda je moja mati živela, ka je nekak doma bijo.« • Vi ste preveč za svojo držino, vi morate biti trno dobra mati pa tašča tü. »Tau oni vejo. Dja sam tak, če enomi daš, té drügomi tü moraš dati. Dja svojo snejo ranč tak držim, kak če bi moja hči bila. Gda kaši dar tjüpim, sir obadvej gnako dobijo. Dja mojo snejo tö rada mam. Če sam dja prisildjena na koj, mena tö dobro spadne pomauč. Gda sam si nogau strla, sta me s sinaum vred trno lepau opravlala. Cejli ram so mi spucali, vsikšo staro posaudo pa ronjo sta mi ta ličila. Ali gda je farbanja bilau, sam domau prišla iz dela pa je vse sčiščeno bilau, štja mala vnukica je pomagala. Vejš, kak je tau dobro čütenje! Tau tak moraš delati, če si ti prisildjeni na nji, ti nazaj nika tö moraš dati. Dočas ka moraš, moraš pomagati. Steri mlajše ma, tisti ám vsikši vej tau!« Klara Fodor Porabje, 8. maja 2008 5 Čüdni vtiči v Ritkarovci Dosta fele živali sam že vido v Porabji, dapa taše ešče nej kak v Ritkarovci pri Petini Šerfeci. Gda sam je prvič zagledno, sam tau mislo, ka sam zablaudo pa sam že nin v Afriki. Tau je zato bilau, ka so tau bili noji (strucc), šteri so me prejk grajke tak čüdno gleda li, ranč kak dja njij. Pet ji je bilau vsevküp. Sprvoga sam nej dau valati svojim očam. Eden mejter od ograje sam stano pa sam samo gledo te čüdne stvari, dapa nej dugo. Zato ka je kokaut taprišo, perauti rancrazpüsto, pa proti meni začno staplati. Gda sam tau zagledno, brž sam dva stopaja znak staupo. Ranč te je prišo Peti Šerfec. »Samo se ne bojiš od nji?« • Etak prejk grajke zato nej, dapa notra za niše pejnaza bi nej üšo, ma pravim pa ga pitam, kak ma je na pamet prišlo, ka de štruce držo. »Dosta novin pa knjig sam što od nji, pa tak se je tau te začnilo. Zanimive živali so, pa zato sam se te tak odlaučo, ka mo je dja doma tü držo.« • Maš kakšen cil z njimi? »Nej, samo za volo hobija je držim. Sprvoga sam tri piščance prineso, potistim pa tri vözraštjene. Enga kokauta (petelina) pa dvej kokauši.« • Kelko vaga štruc, gda je ešče piščanec? »Kauli dvej kili vaga, gda je en mejsec star.« • Tej, šteri so že vözraštjeni, tej kakšno cejno majo? »Visko cejno majo, istino, dja sam tri küpo za stauosemdeset djezero forintov, ka je sploj fal. Ovak eden pride za telko ali ešče več. V malom oglasi (apróhirdetés) sam vido, ka so za enga kokauta štiristau djezero forintov prosili.« • Dosta štrucov držijo na Vogrskom? »Prvin je več bilau, dapa zdaj je že menje, zato ka nega trga. Pa tau je tö velki problem, ka nega, gde bi je mesarili. Tisti, šteri je za mesau držijo, tisti je na (H)rovačko vozijo mesarit.« • Štruce samo za mesau držijo? »Za mesau pa za djajce.« • Ka z djajci delajo? »Za restavracije se odajo, ali se pa spominčki napravijo iz nji. Ena djajca kilo pa pau vaga, pa pet, šest lidi se leko nadjej z nje.« • Ti si že djo štrucovo djajco? »Djajca ešče nej, dapa mesau sam sprobo.« • Gde si djo mesau? »Doma sam mogo enga zarezati, zato ka je ranjeni bijo.« • Kak ste ga zarezali? »Ranč tak, kak gda doma kokauš zarejžejo. Telko je razlika, ka štruci na glavau nika gora trbej potegniti, naj ne vidi. Ovak ne ladaš z njim. Za mesau so štruci najbaukši do ednoga leta starosti. Potistim že bola tašo žlavo mesau majo.« • Kakšno žma ma mesau? »Bola črno mesau ma, kak če bi govedina bila. Nišoga posebnoga žmaja nejma. Če bi nej znau, ka dješ, nej bi znau, ka je tau štruc. Zanimivo je ešče tau, ka štruc ma najmenje holesterola (koleszterin) v mesej.« • Ka djejo? »Travo, semen, krmilo njim polagamo na den trikrat. Zrzanka pa večer ali semen ali krmilo dobijo, podne, gda dje, te travo. V zimi senau dobijo. Vodau cejli den majo nalečeno, v stero jim vitamine notra zmejšamo.« • Tej vtiči so v Afriki doma, nej njim je mrzlo tü pri nas? »Nej njim je mrzlo, zato ka tam, gde so oni doma, tam je vodne vrauče, v noči je pa sploj mrzlo. Tak ka pri nas se ešče vejn baukše počütijo kak v Afriki.« • Kak žmeten je eden vözraštjeni kokaut? »Staupetdeset kilogramov vaga. Pa za volo tauga, ka so tak žmetni, velko mauč majo. Skrb trbej meti, zato ka tej vtiči vekšoga brsnejo kak eden konj. Za volo tauga je nevarno notra k njim titi, sploj pa te, če djajce škeš dolavzeti. Te je kokaut sploj nauri, zato, ka on tü ranč tak sedi kak kokauši. Djajco samo tak leko dolavzemeš, če go vkradneš.« • Kak si pripelo te velke štruce? »S tašimi prikolicami, s šterimi konje vozijo. Sploj težko smo je naklali, zato ka se je kokaut nej njau. Tak nauri je bijo, ka je ešče štaline dvera dolabrsno. Dja trno tü nédem med nje, zato ka je bola moja mati polaga pa njau bola poznajo.« • Kak tadala, maš kakšne plane s tejmi velkimi vtiči? »Zdaj gnauk ešče ostanejo za hobi, če baude povpraševanje (kereslet) za mesau, za jajce, te mo vekši farm emo.« Karel Holec Porabje, 8. maja 2008 6 »Eške dosta kaj znamo« Mlinarstvo je edna od najbole stari obrti, štere so lidgé poznali. Bilo je eno od pavarskij del, štere je mogo pavar napraviti, ka je leko do krüja prišo. Pri nas v Prekmurji je bilou dosta vodnih mlinov, na Muri, na Ledavi, pa na kakšom potoki eške tü. Vsakši mlin je pa meu tüdi stope za ajdovo (dinsko) pa prose-no kašo, štera je v našoj künji nepogrešljiva. Kesnej so mlinske kamne zamenjali valji (henger) in valjčni mlini. Kesneje so kcoj prišli eške mlini na parni in eške malo kesnej električni pogon. Po Goričkom najdemo dosta propadlih mlinov, šteri samo tak na nikoj dejo, nej ka bi štoj skrbo za njij. Takšniva leko vidimo na primer v Serdici pa v Sotini. Žalostno je gledati takši pro-pad. Mamo pa lejpi primer, kak fajn poskrbeti za mlin, pa ga vöponücati za turizem, če za drugo nej, v Markovcih ob potoki Velika Krka. Té mlin je v 19. stoletje postavo Aleksander Lenaršič, šteri ga je nüco za kukurco mleti do smrti leta 1932. Te je mlin sin Bela prejk vzeu, liki se je v mlini ponesrečo in leta 1939 mrau, zato je s Francije nazaj prišo njegov brat Janez, ka de družinsko tradicijo dale pelo. Mlin je obnovo, pa ga tak prilagodo, ka so se v njem vse vrste žita leko mlele. V mlini je delo do smrti. 1985 je mlin prejk vzeu sin Jože, po domače Branko in njegova žena Hilda. Té je dau kcoj napra- viti elektromotor. Liki čas je prineso svoje, želje lidi so bile različne, Branko je zbetežau, pa več nej mogo delati, zato mlin od leta 1995 stoji. Na Brankojovo željo so leta 1999 začnili z obnovo, štera je trajala do leta 2002 in toga leta so mlin razglasili za kulturni Mlinarstvo spomenik. Predstavleno je vse, od vaganja do pakivanja mele v žakle. Leko bi pa mlin tüdi eške pognali, če bi ščeli. V tom mlini pa leko vidimo tüdi motor na lesni plin ali holc gas. ŽidoLenaršičev mlin v Markovcih je lejpi primer, kak ohraniti kulturno dediščino, jo pokazati drügim, pa v njem pripraviti eno fajno razstavo o mlinarstvi. Pa ka nemo gučala samo o mlinaj, šteri se dajo pognati, naj vam predstavim tüdi enoga, šteri ešče flajsno mele. Tou je Kolenkov mlin v Gornji Bistrici, šteri je tüdi povezani z močnov družinskov tradicijov. Antonov oča Martin je pred 2. svetovno bojno meu tretjino mlina na Muri. Po začasnom deli v Franciji je küpo eške tretjino in se včiu mlinarstva, kcoj je küpo tretjino in na konci sam vert grato. Doletejla ga je velka nevola, ka njemi je té mlin pogoro. Gda je bilo bojne konec, je kak odškodnino doubo 50 metrov hrastove hlodovine (fausline) in si je s tistoga lesa zgrado eške gnes obstoječi stari mlin. Preselo ga je vkraj od vodé, k staroj »banovinskoj« cesti v Črenšovce. Malo je mleu pšenico, žito, na kamne seveda. Zatou ka je pri iži trno dosta mlajšov bilou, 11, je mogo mlin dostakrat doj zaprejti, pa za drügim poslom iti. Leta 1985 je Anton, gnejšnji vert, nazaj z Nemčije prišo, küpo mašine, popravo pa vred vzeu mlin in začno »tirati mlinarstvo«. Po izobrazbi je vönavčeni kovinostrugar (vasesztergályos), liki je vse izpite napravo, samo ka leko mlin vodi. Starejši sin je tüdi mlinar, inženir živilske stroke, zdaj mlin že skoron sam vodi, ka se Anton pakiva v penzijo. Pri Kolenki majo konvencionalno mletje žitaric pa mletje in luščenje na kamen. Pravi, ka je edini mlinar, ka eške kamen ma. Napravijo takšo melo, kakšo stranka ščé. Delajo pa vse vrste mele: pšenično, rženo, dinsko, ovseno, kukurčno… Povejzani so pa tüdi z drüštvom Mozaik in drüštvom Ajda iz Lendave, zatou, ka eške na kamne melejo. Tak so ustanovili Ekološki center Svit, šteri predelava žita, lušči piro, ajdo, mele punovrejdno melo na kamen in tak dale. Pravzaprav se bavi z zdravo prehrano. Eške gnes je pri Kolenki skoron tak kak inda: pripelaš zrnje, pa pelaš melo. Ekološke izdelke pa leko dobimo tüdi v trgovini Sončnica v Soboti, na tržnicaj, senjaj, razni prireditvaj, lejko se pa celou po pošti prištöla. Fajn je videti, ka eške rejsan nešče na kamen mele, kak se je inda mlelo. Je pa trno žalostno gledati, kak stari mlini merajo eden za drügim. Moremo pa priznati, ka jih je nekaj, ka so jih že fajn obnovili, seveda so se povezali z Zavodom za spomeniško varstvo (Műemlékvédelmi Hivatal) ali podobnimi institucijami, tak ka je vse tak kak trbej. Takšni so v Gornjih Slavečih, Berkovcih, Neradnovcih, Mali Polani, Ižakovcih, Veržeji… Nej je vse samo propad, neka de mogoče eške cvelo. Jasmina Papić (podatke zbrala avtorica za potrebe projekta Craftattract – tradicionalne obrti – nove atrakcije za kulturni turizem, Intereg IIIA, Sosedski program Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004 – 2006, ki ga za Pomurje izvaja Pokrajinski muzej Murska Sobota) Porabje, 8. maja 2008 7 NAŠA ZLATA RIBICA POZDRAVLJAMO MATERE IN Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. BABICE Mati ima izjemno vlogo v srcu užalimo. Zgodi se, da kaj tudi klorni skupini, ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. NEVOLA PO POVOUDNJI Povouden je nej dobra gé. Nej za lidi, nej za poula pa za stvar tö nej. Depa ribe so ovak malo zmejšane gé. Vidijo velko vodou pa že začnejo lejtati kouli po njoj. Gda pa se ta voda nazaj potegne, ostanejo po poulaj v kakši mali grabaj. Tam se njim nika dobroga ne more zgoditi. Dosta lagvoga pa gvüšno. Pa ranč tak se je zgoudilo z ribami iz potoka zlate ribice. Povouden je taminoula, ribe pa ostanole zgrablene v mali grabaj po poulaj pa travnikaj. V toj nevouli so zazvali zlato ribico, naj kaj naredi. Naj si kaj trno čednoga vözbrodi. Depa zlata ribica je bila v gnaki nevoulaj kak druge ribe. Vode širom po grabaj je bilou vse menje. Pa je bila vse bole vrouča. Ribe so si kuman eške odijavale. Ništerne so bile že napou mrtve. Ja, ja velka nevoula, velka, velka, velka nevoula. Stari mouder krap je ostano v potoki. Lejto je gor pa doj pa se tö nevoulivo. Ka naj naredi, ka naj naredi? Tak so se spitavale vse ribe tak v grabaj kak v potoki. Zlato ribico pa je v toj velkoj nevouli kcuj k tomi bilou eške sram. Sram jo je bilou, ka se je znajšla v tistoj grabi. Sram jo je bilou, ka bi una mogla vedeti, ka vse se leko zgodi. Pa jo je bilou sram zatoga volo tö, ka ne more pomočti svojim sestram ribam. Tak je samo čakala, naj se zgodi, ka de se zgoudilo. Tak je vövidlo, ka ribe zvün potoka preminejo. Štrki pa čaple so že začnole lejtati više zgrableni rib. Edni tej velki vtiči so že začnoli namakati klüne v grabe z ribami. Je pa včasi v žitki tak tö, ka pomouč pride, gda jo najmenje čakaš. Pa zato tö, ka je zlata riba čalerska riba. Njeno nevoulo je vpamet vzeu vodeni možakar, ka se drži bole vkraj od njenoga potoka. Un živé v ednom velkom potoki, skur tak velkom, kak je Raba. Nagnouk je vpamet vzeu, kak un nika čüti. Vpamet je vzeu, kak čüti nevoulo. Je čüto, ka bi tou leko bila zlata ribica. Pa bole kak je čüto, bole je gvüšen biu v tou. Depa zlatoj ribici dun trbej pomočti. Tou pa zato, ka je nagnouk že vedo tö, ka si ne more sama pomočti. -Vej pa potok brezi zlate ribice je nikši potok nej gé, - si je povedo sam sebi pa se zagno po vodej tagor. Eške prva kak prva je biu v potoki od zlate ribice. Stari krap njemi je vse taraztumačo. Vodeni možakar je zdigno svojo zeleno tejlo puno lüskin iz vode. Začno je vküper nabirati ribe pa je nositi nazaj v potok. Nagnouk znouva čüti, kak zlata ribica eške vekšo nevolo ma. Pogledne koulivrat pa vidi štrka, kak jo drži v klüni. Brž skoučo na štrka pa njemi vöpotegne zlato ribico. -Spuni mi želenje pa te pistim v vodou, - njoj je pravo vodeni možakar. vsakega otroka. Mati je tista, ki jo poiščemo, če smo veseli ali če nas kaj žalosti. Mati je tista, ki smo ji vedno najbolj pomemb ni mi, njena »deca«. Njena prisotnost, njen trud je del našega življenja. Največkrat niti ne opazimo, koliko se trudi, naj bo na mizi naše najljubše pecivo, naj imamo vedno čisto obleko in topel, varen dom. Njej je vse to naravno, tako mora biti. Toliko prosi le, naj ostanemo dobri otroci. Otroci in odrasli, vsi smo zaposleni vse leto, imamo svoje dolžnosti, vsakdanje radosti in težave. Težko je ostati vedno dober, včasih koga tudi pozabimo, mogoče važne stvari. Toda v vsakem koledarskem letu je en dan, ki ga nikoli ne smemo pozabiti, in to je prva nedelja v mesecu maju. To je materinski dan, ko pozdravimo naše mamice. Tudi na šoli jim pripravimo program. Letos smo na Gornjem Seniku praznovali 27. aprila po maši v domačem kulturnem domu. Težko smo čakali ta dan. Ko se je dvorana napolnila z našimi mamicami in babicami, smo začeli našo proslavo. Recitirali smo madžarske, slovenske in nemške pesmi. Mamicam in babicam sta zaplesali tudi fol O PRIREDITVAH NA KRATKO 19. aprila 2008 smo dobili vabi-Program se je začel popoldne lo v Šalovce na prireditev »Zlati ob treh. Tekmovalce so razglas«. Ta program imajo že 13. delili v dve skupini. Na oder je ki delujeta na naši šoli. Fantje so zaigrali dve pesmi na harmoniki in klarinetu, eno pa na kitari. Nastopil je še pevski zbor, zapeli so štiri pesmi. Program so popestrile tudi kratke igrice. Ob koncu smo naše mamice in babice obdarovali z lepimi rdečimi nageljni. Prireditev sta počastila tudi generalni konzul gospod Drago Šiftar s soprogo in predsednik DSS gospod Martin Ropoš. Martina Zakoč DOŠ Gornji Senik Foto: Takács Adrián Donát pomočnica in župan smo zastopali števanovsko šolo. Tudi naši učenci so pokazali, kako znajo peti. 25. aprila popoldne so v vrtcu najmlajši čestitali svojim mamicam in babicam. Z dvojezičnim programom so se malčki zahvalili za vzgajanje, za ljubezen in za skrb materam in babicam. 27. aprila pred mašo so pa šolarji pripravili program ob materinskem dnevu. Ob nastopu svojih otrok in vnukov je bilo v dvorani veliko solznih oči. Otroci so se pripravili s pesmimi, Od tisoga časa so ribe malo bole moudre gratale. Gda čütijo, ka se voda nazaj vleče med brege, se bole v globko vodo potegnejo. Ka pa štrki? Nika nej, Spunila njemi je želenje. Želo pa si je, naj so vse ribe brž nazaj v potoki. pužaki so tö dobri za gesti. in jih zapojejo. Pri petju jim po-vali. Mi smo bili povabljeni kot ca Miki Roš maga CD ali kaseta. gostje. 6 učencev, ravnateljica, Porabje, 8. maja 2008 Agica Holec izberejo znane slovenske pesmi dalci, poslušalci so lahko glaso-ravnatelji leto v kulturnem domu Šalovci. stopilo kar 27 pevcev. Imeli so plesi in igrami. To je tekmovanje, tekmovalci si strokovno komisijo in tudi gle PETEK, 09.05.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.30 OSMI DAN, 12.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 14.25 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 16.00 IZ POPOTNE TORBE: TURISTI OBIŠČEJO OVCE, 16.15 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.25 PETA HIŠA NA LEVI: STAROST JE ROKENROL, DRUŽ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, POTROŠNIŠKA ODD., 17.35 TV POGLED, 17.45 ATENE - ROJSTVO DEMOKRACIJE, FRANC. DOK. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 VOJKO ANZELJC: ZAČNIMO ZNOVA, TV SER., 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, EVROPA.SI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 POLNOČNI KLUB, 0.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 9.5.1990, 0.50 ATENE -ROJSTVO DEMOKRACIJE, FRANC. DOK. SER., 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL PETEK, 09.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.30 GLASNIK, 8.55 PISAVE, 9.50 TEDENSKI IZBOR, 13.45 ŽOGARIJA -KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA, 14.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 9.5.1990, 14.35 PRIMORSKI MOZAIK, 15.05 ŠTUDENTSKA, 15.30 ZDAJ!, 16.00 EP V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: KRISTINA REMŠKAR, 20.00 PUSTOLOVKA, FRANC. DOK. SER., 20.55 BRAM IN ALICE, AM. NAD., 21.15 HENDRIX, AM. FILM, 22.55 AVDICIJA, KAN. FILM, 0.40 HUFF, AM. NAD., 1.40 INFOKANAL * * * SOBOTA, 10.05.2008, I. SPORED TVS 6.05 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.30 DAN DRUŽIN, PRENOS IZ CELJA, 12.05 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEKMA, 14.05 UPS!, IGR. FILM EBU, 14.20 SUPPORT YOUR LOCAL SHERIFF, AM. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PRAVI BIZNIS, HUM. NAN., 20.55 TONE PARTLJIČ: ŠČUKE PA NI, ŠČUKE PA NE -NAZAJ NA CENTER, NAZAJ V PARTIZANE, TV NAD., 22.00 POROČILA, VREME,ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 RIM, AM. NAD., 0.30 ZBIRALKA, FRANC. FILM, 1.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 10.5.1990, 2.05 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANAL SOBOTA, 10.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.30 SKOZI ČAS, 7.40 TEDENSKI IZBOR, 14.35 POZDRAVLJEN, PEKING -PRVAKI IN IZZIVALCI, 15.10 EP V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 16.10 EP V GIMNASTIKI, 17.00 SVETOVNI POKAL V GORSKEM KOLESARSTVU, 18.10 ROKOMET (M), CIMOS KOPER - GORENJE, 20.00 SANJSKA USODA AMELIE POULAIN, FRANC. FILM, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 ODŠTEVANJE DO PESMI EVROVIZIJE, 22.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.20 SOBOTNO POPOLDNE, 1.30 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 2.25 INFOKANAL * * * NEDELJA, 11.05.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 FINA GOSPA, ANG. NAD., 14.55 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. NAD., 15.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.25 IVAN OMAN -KMET IZ ZMINCA, DOK. ODD., 22.15 ARS 360, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 MANDŽURSKI KANDIDAT, AM. FILM, 1.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 11.5.1990, 1.25 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL NEDELJA, 11.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.05 SKOZI ČAS, 8.15 TEDENSKI IZBOR, 9.40 Z GLASBO IN S PLESOM ..., PON., 10.30 SP V VESLANJU, 11.35 ŽIVLJENJE S KITI, ANG. POLJ. SER., 12.00 TEDENSKI IZBOR, 13.25 ZDAJ!, 13.55 EP V GIMNASTIKI -ORODJA, 17.45 EP V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 18.45 SVETOVNI POKAL V VESLANJU, 20.00 VRTOGLAVI DUBAJ, FRANC. DOK. ODD., 20.55 KMETJE, POLJS. NAD., 21.50 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.35 RELI SATURNUS, REPORTAŽA, 22.55 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.45 NA UTRIP SRCA, 0.40 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 12.05.2008, I. SPORED TVS 6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.10 ATENE -ROJSTVO DEMOKRACIJE, FRANC. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ZVEZDE POJEJO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 16.05 KOŽA, DLAKA, PERJE: NEPRAVILNOSTI, DOK. NAN., 16.15 BINE: ČAROVNICE, LUTK. NAN., 16.30 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE: VELIKO IN MALO, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 TEMNA STRAN ŠIMPANZOV, ANG. DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 VROČI STOL, 21.00 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OPUS, 23.25 GLASBENI VEČER, 1.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 12.5.1990, 1.25 TEMNA STRAN ŠIMPANZOV, PON., 2.15 DNEVNIK, 2.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.20 INFOKANAL PONEDELJEK, 12.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.20 SOBOTNO POPOLDNE, PON., 13.05 TEDENSKI IZBOR, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKIH MEST: STOCKHOLM, DOK. SER., 22.45 JOHNNY ZOBOTREBEC, IT. FILM, 0.40 INFOKANAL * * * TOREK, 13.05.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 NA POTEP PO SPOMINU, 9.45 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 TEMNA STRAN ŠIMPANZOV, ANG. DOK. ODD., 11.55 IVAN OMAN -KMET IZ ZMINCA, DOK. PORTRET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 HE-MAN, RIS., 16.10 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM POLETNI DAN NA KMETIJI, POUČNO RAZV. ODD., 16.20 ZOJA KAJETO, RIS., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 ZGODBA KRONISTA IN DOKUMENTARISTA ING. MIRANA PAVLINA, DOK. SER., 18.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 ZADNJA KINO PREDSTAVA, DOK. MESECA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 SESTRI, FRANC.-BELG. DOK. ODD., 0.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 13.5.1990, 0.30 PODOBE 20. STOLETJA, PON., 0.55 KRVAVA POROKA, FRANC. FILM, 2.25 DNEVNIK, 3.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.25 INFOKANAL TOREK, 13.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 12.45 TEDENSKI IZBO, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 V DUHU GLASBENEGA IN PLESNEGA IZROČILA, 19.55 NOGOMET, FINALE SLOVENSKEGA POKALA, 22.00 GLOBUS, 22.30 POTOVANJA ANDRÉJA GIDA, FRANC. DOK. FILM, 0.05 JUTRIŠNJE VREME, POLJSKI FILM, 1.40 INFOKANAL * * * SREDA, 14.05.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.35 KNJIGA MENE BRIGA, 11.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.25 PODOBE 20. STOLETJA, 11.55 NA UTRIP SRCA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ARS 360, 13.40 OPUS, 14.05 ZADNJA KINO PREDSTAVA, DOK. MESECA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 16.40 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 IZBRANO POGLAVJE, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PROPAD, NEMŠ. FILM, 21.25 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 14.5.1990, 0.45 IZBRANO POGLAVJE, PON., 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL SREDA, 14.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.50 HRI-BAR, 14.50 PRAVI BIZNIS, HUM. NAN., 16.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 14.5.1990, 16.40 ŽIVLJENJE S KITI, ANG. POLJ. SER., 17.05 ČRNO BELI ČASI, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 VEČERNI GOST: ALEŠ HAUC, 20.00 NOGOMET, FINALE POKALA UEFA, 23.00 DUŠAN JOVANOVIĆ: PREVZGOJA SRCA (KARAMAZOVI), TV PRIREDBA PREDSTAVE SLG CELJE, 1.10 SP V HOKEJU NA LEDU SKUPINE A, ČETRTFINALE, 3.35 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 15.05.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 IZBRANO POGLAVJE, 11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SER., 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RIS., 16.05 POROKA MOJIH STARŠEV, IGR. FILM IZ IRSKE, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE!, RIS. 18.50 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 OSVOBOJENI GRADIMO -DELO OSVOBAJA: KOČEVSKA -SLOVENSKA SIBIRIJA IN GOLI OTOK, DOK. SER., 20.45 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 ZATOČIŠČE, ANG. TV FILM, 1.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 15.5.1990, 1.40 DUHOVNI UTRIP, 1.55 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 INFOKANAL ČETRTEK, 15.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.20 GLOBUS, 14.50 VRTOGLAVI DUBAJ, FRANC. DOK. ODD., 15.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 15.5.1990, 16.05 PRVI IN DRUGI, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 MED VALOVI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 20.00 CIRCOM REGIONAL 2008: GALA VEČER, 21.30 POD RUŠO, AM. NAD., 22.20 SKRIVNOSTI SRCA, KAN.-IT. FILM, 23.55 29. ULICA, AM. FILM, 1.35 INFOKANAL ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo