Maribor, četrtek, 7. julija 1927 Leto I. (Vlil.), štev. 53 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. » Ljubljani št. 11.409 Vetja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandnova cesta št,t3 Oglasi po tarifu - Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulici. St 4‘ Vlada odklanja vsak kompromis s pašlževel Zmešnjava v radikalni stranki postaja vedno večja, vlada pridobiva na vplivu BEOGRAD, 7. Julija. Z veliko napetostjo pričakovana seja glavnega odbora radikalne stranke, v katerem imajo •pašičevci večino, ni Prinesla pričakovanega razčiščenJa v stranki, temveč je postal položaj sedaj ge bolj zapleten. Vsekakor pa je vlada lahko zadovoljna z uspehom svoje taktike. Pagičevci namreč nikakor ne uPajp pričeti ofenzivo proti vladi, vlada pa je nasprotno zopet pridobila na času, da ge bolj učvrsti svoj položaj v stranki in potisne pagi-čevce polagoma popolnoma v ozadje. Vsa znamenja kažejo, da to ni več daleč. Razdvojenost v vrstah Pagičevih pristašev je vedno večja in razkol je Popoln. Današnje časopisje se obgirtio bavi z včerajšnjimi dogodki na seji glavnega odbora radikalne stranke in označuje soglasno neuspeh pagičevcev kot zmago vilade nad stranko, katere vodstvo se bo hočeš nočeš končno moralo ukloniti in se sprijazniti z novim položajem. Nekateri ministri izjavljajo, da je vlada sklenila, da ne privoli sploh v noben kompromis. Po izjavi vodje radikalov Ace Stanojeviča pa Pade končna odločitev šele na prihodnji seji glavnega odbora stranke, ki se bo vršila dne 13. t. m. Do tedaj namerava skupno s svojimi pristaši storiti vse, da se doseže kompromis. Ako pa ostane tudi ta akcija brezuspešna, potem namerava prepustiti dogodkom svoboden razvoj. UlfimaS Davldovlievlh pristašev Marinkoviču Kritičen položaj v BEOGRAD, 7. julija. Tudi v demo-patski.stranki postaja položaj vedno polj kritičen in spor med Davidovičem in Marinkovičem vsak dan očitnejši-Vlada 3e zavzela odločno stališče proti v°dji stranke Davidoviču in njegovim pristašem in želi, da pride v novo skupščino čim več pristagev Marinkovičeve skupine. Pričakovati je, da Pojdejo zato demokrati na volitve skoro povsod z ločenimi listami demokratski stranki — Razkol skoro neizogiben Na včerajšnji seji demokratske stranke se je obširno razpravljalo o težavnem položaju stranke in je bilo končno sklenjeno, staviti zunanjemu ministru Marinkoviču ultimatum, da mora takoj opustiti vsako nadaljno akcijo proti Ljubi Davidoviču, sicer je razkol demokratske še Pred skupščinskimi volitvami neizogiben. Manifestaciisko zborovanje učiteljev v Kranju KRANJ, 7. julija. Danes dopoldne se je vršilo manifestacijsko zborovanje UJU, katerega se je udeležilo nad 300 Učiteljev in učiteljic, vladni svetnik Žnidaršič, župan Ciril Pirc, inšpektor v Ministrstvu prosvete Flere in številni Zastopniki razfih korporacij, s kongresa le bil odposlan kralju brzojavni pozdrav. Po zborovanju so položili učitelji na spomenik kralja Petra, kakor tudi na fcrobove pesnikov Prešerna in Jenka ter taauih umrlih tovarišov vence. Nehote se ustrelil t,:.B£0qrad, 7- julija. Policijski nrad-čnn ,lan Petrovič, ki je imel včeraj no-X ®!užbo, jc postal ponoči žrtev tragi-: LT^- Imel je V rokah samokres, mnn,. • Kačanka Kostričeva v, ven( ar jo morska pošast takoj izginil0. Od leva raztrgan pri snemani« fl|ma-Včeraj se je vršila v Rimu razprava radi nesrečnega slučaja »noman)u filma »Qno vadiš?« 1. 1924. Nekega^statista je lev nemškega krotilca derja popolnoma raztrgal. Lastnik * -skega podjetja jc bil oproščorubOIinc der t>a obsojm ua 6 dk*cc Mladostni vrelec Staro in po vsem svetu razširjeno pripovedko o čudodelnem studencu, v katerega skačejo starke, da pridejo ven kot mladenke, hočejo po vsej sili realizirati razni pomlajevalni operaterji. — Razni listi vedo povedati, da je enemu izmed njih izročila svoja stara leta in svoje mladostne nade nekdaj slovita madžarska subreta Uka Palmay. Te dnj je še bila stara 63 let, z operacijo jih bo Ta izgubila kakih 30. To je še vedno Prav primerna starost za slovito igralko. Svet se vedno bolj tolaži z nado, da bodo kmalu koledarska leta postala brezpomembna, ker bodo pomlajevalni operaterji ljudi povračali v mladost. Če bo 63letni lavor madžarske oderske zvezde res dobil izgled lePe triintridesetletne starostne dobe, se bo Pomlajevalnim o-peraterjem zaupalo mnogo od starosti o-temnelih zvezd gledališkega sveta, mlade filmske dive bodo pa brez strahu gledale v bodočnost, ker bodo pozneje, ko ji bodo same enkrat rabile, operaterji gotovo še spretnejši kot so danes. Ig Peta odlika. terpentincvo milo- /><1r&jknL J- pred nesnago in da se ne osuši. Varni ste pred ponaredbami, ker sta znak in zavitek zakonito varovana. 1.) Terpentin v milu. 2.) Velik in priročen kos. 3.) Prijeten duh. 4.) Slike iz pravljic za izrezati. 5.) Milo je v zavitku. 6.) Svetla barva. 7.) Razkuženje perila. MaH© praznoverja danainjih dni Nesrečna 13 na Angleškem — Praznoverje slavnega pilota — Med srečonosnimi živalmi tudi — krave Tudi današnja moderna, z velikimi napredki znanosti in tehnike obeležena Goba je polna praznoverja in to celo tam, kjer je po splošnem mnenju doma stvarnost in prevdarnost- Evo, Angležev! — Poleg vsepovsod razširjenega praznoverja raznih pokli-cov — n. pr. ribičev, lovcev, mornarjev, rudarjev itd. — veruje angleški ?vet še v marsikaj, kar niti nam. ki imamo še toliko starih vraž, ne pade na um-Na mnoge časopisne pozive je izrazila velika angleška večina svojo vero v — nesrečno številko 13. Na 13. se nihče ne ženi. Uslužbenci uradov za poroke na ta dan nimajo dela. Če pa pade 13. še na petek, pa lahko spijo in je izključeno, da bi jih kdo dramil. Nihče ne bi Prenočeval v hotelski sobi vi '■H zat° Številke tudi ni v hote-ih. če bi kdo po vsej sili hotel številko t ’].n€ M spravil samo hotelske ampak ,ir,,viLar?Vrodne. kopališčne in druge binami’ r£*I>°IaKajo s sobami in ka- n da™ "b° “*£»•kCT *» ste"lko .. Ze aavno Odpravil« n,lTvr.V- odpravile in niso priprav- kar''„iMe™ ™r.ki **•» z,hto™°' K s‘™» Številka. tako srečonosne so mnoge živa|i jvino- gim je sreconosna mačka, v p jo veruje Izkopane kosti starodavnih dunajskih zločincev Stavbeno gibanje dunajske občine se je razširilo tudi do takozvanega »hriba vešalc (Oalgenberg) in do »Predice ob križu«, kjer je bilo nekdaj v starem Dunaju javno morišče. O zločincih, ki so končali na torti morišču, poročn stara dunajska sodnijska kronika, kjer je tudi zabeleženo, kje so justifldranci vse pokopani- Ko so ta teden začeli okrog Gal-genberga kopati temelj zn nov« zgradbe, so pa naleteli na cela okostja, lobanjo in raztresene človeške kosti. Smatra se, da so to ostanki iz one dobo, ko so u-smrčenco pokopavali kar na mestu h. smrtitve. Kcr podatki iz najbrž dokaz, da dolarske Princeso nočejo imeti opravka z moškimi, ki iščejo samo doto. Re«, uboga so bogata, dekleta! Kako naj ▼odo, ali jih ta ali oni resnično ljubi ali pa velja njegovo oboževanje s, vo ni!im vemo bančnemu kontu. To v ".n n V je tako težko rešiti. fln se ||j dolarskih princes ni poi< jpo Izbirna tekma A-tim : B-tim od goden & M. o. L N P (sl u ž b e n o). Iz tehničnih razlogov se tekma A-tim:B-tim, ki je bila določena za nedeljo 10. trn. odgodi. Odigrala s© bo v postavah, kakor so bile objavljene v zadnjih službenih objavah, ki ostanejo vi celoti veljavne tudi za pri hodnie, v četrtek 14. trn. ob 18. na igrišču SK Maribora. Sokolstvo Prednjaški zbor opozarja člane do 2& leta, da se vrši redna telovadba odslej ob pondeljkih in petkih od 18.30 do 20. ure. Ta ura je za telovadbo najprimernejša. Zbor poziva vse telovadce, da se ra imajo po teh urah in posečajo redno telovadbo na letnem telovadišču. Na svidenje! Prednjaški zbor. Riviera nekdaj in sedaj Riviera nekdaj in sedaj. Nekdaj tako slovita letovišča Mentone, Nizza in Monte Carlo so še komaj senca nek danjega sijaja in življenja. Riviera neizprosno registrira vse povojne težave Evrope. Narava je ostala sicer lepa kakor nekdaj, a njena lepota ne pride več do pravega izraza vsled življenja, ki se je temeljito spremenilo. Nekdaj toliko slavljena iluminacija čarobnih parkov, je nekako otemnela v kričeči svetlobni reklami v poslih mrzlično hitečega novega sveta. Velike in sijajne restavracije in kavarne se vsake sezone bolj praznijo. Častit-ljivo-stari plačilni natakarji tožijo redkim starim gostom nad minulostjo starih časov in nad sedanjostjo. »Kako je bilo nekdaj, ko je prihajalo k nam bogastvo cele Evrope!« — Kje je pa sedaj to bogastvo? — Izginilo je, novo bogastvo je pa bogzna kje. Koketnost proti volji. Na rotterdamskem gledališču še deluje igralka Vilhelmina Kov, ki je stara že preko 70 let. Zadnjič je imela ulogo neke 60lotne žen© in ker so ji vsi zatrjevali, da še prav mlado izgleda, se za ulogo sploh ni šminkala. Med predstavo Pa jo je režiser grajal, češ se je premalo šminkala in da izgloda premlada za ulogo. Svoji graii je režišer še pristavil: »Kako morete biti pri svoji starosti še tako koketni?« Stara igralka se je morala tokrat starejše šminkati, da je iz-gledala za blizu 20 let mlajša kot je t resnici- Znanost no varuje pred surovostjo. Budimpcštansko dermatološko kliniko je obiskalo v na učne svrhe 40 ameri- kanski.h zdravnikov. Vodja klinike profesor Rekam je hotel nekaterim gostom razkazati klimške prostore, izbral si je pa za to čas, ko je bilo celokupno oeoln je, i/Avemši vratarja, odsotno. Ker vratar slučajno še vseh ključev ni imel pri roki, sc je profcsor.Reknm tako razbu-i'!, da ga je s palico Parkrat udaril po glavi Amerikanski gosti so se ob izbruhu to surovosti takoj obrnili in odšli Stran t Mariborsfc! V C C E R N !K jutra. V Mariboru, une 7. VIL \0J1 Stoletni jubile j harmonike Ni dežele, kjer bi bila harmonika tako priljubljena, kakor v Belgiji. Posebno v flamskih pokrajinah je najbolj priljubljen instrument. Nič manj, kakor 50.000 igralcev na harmonike je v Belgiji in so organizirani v 2800 društvih. Ta organizacija igralcev na harmoniko je imela pretekli teden v Bruslju veliko slavnost, na kateri so proslavljali stoletni jubilej tega priljubljenega instrumenta. Iz vseh dežel so prihiteli ljudje, da prisostvujejo svečanostim. Amerika, celo Avstralija so odposlale svoje zastopnike. Belgijci zatrjujejo, da je harmonika izviren belgijski instrument, ki so ga sami izumili pred 100 leti. To sicer ni popolnoma dokazano, vendar Belgijce ni to čisto nič oviralo, da se ne bi z vso dušo veselili velikega dogodka. Priredili so velik tekmovalni koncert, na katerem so kazali svojo umet nost na harmoniki amaterji, poklicni igralci in virtuozi. Koncert je bil, kakor zagotavljajo navdušeni poslušalci, zelo lep. Posebno navdušenje je nastalo, ko je zasviral starostni predsednik društva par komadov na harmoniko, ki je bila v resnici sto let stara. Glasovi sicer niso bili več ravno harmonični in deljena so bila tudi mne nja, ali izvirajo slabi glasovi vsled starosti harmonike ali pa starosti igral ca, toda to vse skupaj ni motilo navdušenja. Višek svečanosti pa je tvoril veliki slavnostni sprevod skozi mesto. Na stotine in stotine igralcev na harmonike, vsak s svojim instrumentom in s svojo lastno jubilejsko koračnico, je korakalo po ulicah in cestah. Samo predstavljajte si, kako je to izgleda-lo . .. Bili pa so zopet tisoči, ki jim je stvar silno ugajala, pa tudi tisoči, ki so se zgražali in zapirali okna. ko so paradirale mimo njih harmonike. In temu se gotovo nikdo ne bo čudil! Miš za 25.000 dolar ev Med številniki klubi, ki obstojajo v Ameriki, je klub »ljubiteljev miši« nedvomno eden najbolj redkih. V njem so združeni vsi strastni ljubitelji miši, toda ne takih, katerim nastavljamo pasti ali spuščamo nanje mačke, temveč samo nenavadnih eksemplarjev, ki jih goje z veliko skrbnostjo. Ta klub je priredil sedaj mišjo razstavo v Chicagu, na kateri so zastopane najrazličnejše dragocene vrste. Videti je indijske, kitajske in afrikanske miši. bele, rjave, rdeče in pisane ter vseh velikosti. Dobiti je miši »velikane«, v kolikor je o miših to sploh mogoče govoriti in dalje zopet miške, ki niso nič večje kakor hrošči. Ena teh malih mišk, eksemplar iz Sibirije, vzbuja posebno občudovanje poznavalcev miši. Zivalica je dobila častno nagrado v obliki zlate, z briljanti posute ogrlice. Neki ljubitelj miši pa je za nagrajeno živalico ponudil nič manj kakor 25.000 dolarjev. Toda lastnik je kljub velikanski ponudbi ni hotel prodati, ker se nikakor ne more ločiti od svoje ljubljene živalice, od katere pričakuje še mnogo večje sreče. Ponesrečena vojaška parada v Londonii. Velika vročina je temeljito pokvarila vojaška parado v Londonu ob sprejemu in pozdravu egiptovskega kralja Fuada-Gardisti, oblečeni v starinske, bogato okrašene in zato tudi prav težke in vroče uniforme, so vsled silne vročine pri paradi popolnoma odrekli. Par jih je omedlelo, eden je Pa padel s konja, ki je začel dirjati naokrog in begati zbrane radovedneže. Parada se je predčasno — sredi programa — končala. Sicer je pa tudi egiptovski kralj hitro menjal svojo bogato in vročo uniformo britanskega maTŠala. fgsominiaite se CHD E. G. Brat: llgrablienl milijoni Roman ameriškega Jugoslovena. 53 Tam pa se je zgodila nesreča. Ko se je bilo treba legitimirati, so ga zgrabili s triumfom ter ga vlekli na policijo. »Tat milijonov! Chicagoški defravdant! 5000 dolarjev nagrade! Na, Dodd se bo jezil!« je slišal govoriti na desni in levi. Prestrašil se je, saj se je zavedal, da ga imajo prav za tistega slovitega tatu, o katerem so polni vsi časopisi in s čigar doživljaji so se zabavali skoraj vso pot preko morja. Kaj storiti? Če pove. da ni Jack Bell, nego Emil Popper, ga izroče nemški policiji, in moral bo znova v ječo, A povrhu dobi morda še eno leto, če ne celo dveh. Če vztraja, da je Ivan Belič, ga bodo mrcvarili tukaj ter ga končno zaprli! Najpametneje bo, če ne odneha. Odličnega bančnika ... zeta znanega milijonarja . . . posestnika krasne vile in še krasnejše ženice Amerikanke, — takega moža gotovo ne bodo pretepali in puščali stradati po smrdljivih luknjah. Naj gre torej stvar po svojem tiru dalje, — končno se Popper morda vkljub vsemu še izmuzne, da ne bo treba nazaj v nemško sužnost. Tako je sklenil Emil Popper in kolikor možno molčal. Odgovoril je jedva na vsako deseto vprašanje. »Kaj hočete še?« je deial ponosno. »Saj pri-»navam vse: pišem se Ivan Belič, — sem prvi uradnik banke Olivera Hcgana v Chicagu, — imam krasno vilo in 5e krasnejšo ženko ter sem odnesel iz blagajne tri milijone dolarjev. Punktum!« Nato so prinesli več ogromnih plakatov z Doddovo tiralnico in Jackovo sliko ter jo primerjali s Popprovim obrazom. Toda majali so glave. »Nos ima čisto drugačen . . . strašno ordina-ren! Vse drugo bi še bilo. ampak . . . nos! Oje!« Popper se je razjezil: »Kje. za vraga, ste našli to mojo najslabšo sliko? Ali naj bom jaz odgovoren, da imamo v Chicagu fotografe mazače? Moj nos je moj nos. in — punktum! Fotografi imajo vobče to prekleto bedasto manijo, da izkušajo obraze polepšati, pointere-santniti. pogenijaliti. Zato slike retuširajo! Meni so naretuširali celo tuj nos . .. vrag jih zajahaj!« Obvestili so policijsko ravnateljstvo v Chicagu o svojem plenu, a dobili so-odgovor, da je Oliver Hegan pravkar zbolel ter se je moral odpeljati v toplice. Uradnik, ki ga zastopa, ne more pustiti banke, v ostalem pa prosi Hegan, naj se počaka Dodda. ki ima polnomočje, da uredi vse. Dotlej naj ostane Belič v zaporu, a naj mu dovolijo vse možne olajšave in priboljške. Tako je ostal Emil Popper nadalje zaprt, a godilo se mu ni slabo. Zelo se je torej prestrašil, ko je nekega dne stopil v celico gladko obrit, eleganten gospod ter ga je nagovoril nemški: »Vi ste Ivan Belič?« t »Da. gospod, sem in ostanem,« je izjavil Popper. »Kako ste dobili to listino v roke?« je vprašal Dodd in pokazal Jackovo državljansko pistno. »Hm . . . kako? Kakor jo dobi pač vsak Ame-rikanec!« »Ampak to listino sem imel že v rokah,« je izjavil Dodd. »zato trdim, da ste jo ukradli«. »Kako si upate! To je drzno natolcevanje! Pismo je pristno in moje.« »Vi niste Belič,« je vztrajal Dodd. »Gotovo imate kaj zelo hudega na vesti. Zato vas vzamem s seboj na Nemško, ker ste Nemec, in tam se že izkaže, da ste lagali!« Popprova energija je že omahovala. »Pokličite vendar mojega šefa Hegana semkaj: konfrontirajte naju!« je še prosil. »Pokličite moje bančne kolege . . . poznajo me!« Dodd je postajal zbegan, trmasta vztrajnost Emila Poppra bi bila že skoraj zmagala. V tem hipu pa je dejal: »Naravnost iz Strenovega prihajam, gospod!« in Popper je omahnil ječeč: »Iz Strenovega? Torej me je izdal?« »Na, torej . . . zdaj povejte vse!« je vzkliknil Dodd zmagoslavno. »Meni pač ne uide nihče! Če mi zdajle priznate čisto resnico, vam obetam, da se vam ne zgodi nič hudega: seveda, če niste navaden morilec ali ropar! — Govorite! Kdo ste? Kaj ste zagrešili? »Pišem se Emil Popper,« je jecljal pisar. »Bil sem občinski pisar. Plačevali so mi le 60 mark na mesec. Stradal sem. Bos- sem bil skoraj in razcapan. Zaman sem čestokrat prosil, naj mi plačo povišajo. Dolgo sem trpel. Končno sem začel jemati kolke . .. spravljati globe in takse. Moral sem! Lačen sem bil. brez obutve, brez obleke! A razkrilo se je — in obsojen sem bil . . .« »Koliko so vam prisodili?« »12 mesecev.« »Koliko ste jih prestali?« »Tri tedne in en dan.« »Dovolj!« je dejal Dodd smehljaje. »A kje ste dobili to pismo?« # Zdaj je povedal Popper svoj doživljaj tistega dne med viharjem v Strenovem. (Dalje prihodnjič.) Mafi oglati ki (tuli ja v poara-dovalna in aocijalna namen« •Mlnstva: vsaka beaada 30 p, »ajmanjll inaaak Din 5- l Mali oglasi Žanitva. dopisovanja in ogla. si trgovskega ali reklamnoga značaja; vsaka beaada 50 p, najmanjll znasak Din 10 — ValeUne za sladoled, va©h vrat kekse, biškote in drugo najfi-nejSe pecivo priporoča delikatesna trgovina Franc Ku-rin&č, Aleksandrova c. 31, poleg glavnega kolodvora. Zaloga slovi* te domače tvornice keksov V. Bizjak in drug, Rog. Slatina. 869 Dobor zaslužek dobi takoj več poštenih, »govornih oseb S prodajo jako koristnih, dobrih predmetov. Oglasiti se: Tattonibachova ulica St, 16, I. nadstr. vrata 7. 459 Soba g posebnim vhodom ■ celo hrano s« takoj odda. Ruška cesta 45~6- 463 Radio dvocevni, kompletna naprava, prodam po ceni. Naslov v upravi »Večornika«. 469 Učenca inteligentnega, kateri ima veselje do brivske obrti, sprejme takoj Fran Novak, Aleksandrova cesta. 457 Mirna stranka 3 oseb iŠ5e stanovanje 3, 2 ali 1 sobe s kuhinjo v teku tega meseca. Ponudbe prosim pod št. »467« v upravi lista. 467 Gramofonske plošče na prodaj. Metelka Cankarjeva ulica 13, od 14.—15. ure. 460 Jaz > Tl 0._ n c On ■S s .5 “ Ona i § Onf 03 O **-« Vi Mi 3 E 0. G a Vsi - ,~ m h m ji K 0 M tu IS) 10 ca j* c/) O a (D o O o r9 s NaJftneJSe tajno maslo Iz sladke pastelizirane smetane od Pive piekmurske miekur-J ne v zalogi edino v delikatesni trgovini Franc Kurinčič, I Aleksandrova cesta 31. :t?i p||iniiiiiiiiujiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||„„|,mm,,,!,,!,,mniiii E I ne ordlnlra od 10. julija do 1. avgusta 1927 Dis»on@nft 487 za večjo ža>o (mehak les) se išče. Biti mora toliko snreten, da lahko v vsakem pogledu zastopa upravnika. Oni, ki reflektirajo na to mesto morejo dokazati dolgoletno prakso v komercijelni in tehnični upravi Žage in popolno zmožnost v prodaji. Biti morajo naši državljani z znanjem srbohrvatskega in nemškega jezika v pismu in govoru. Reflektanti naj vpošijejo svoje obširne ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja, reference in zahtevo pla'e na „Jugoslovensko Rudolf mosse d. d." Zagreb, Zrinjevac 22 pod šifro ,Disponent‘. nepoznani nikake utrujenosti Icef vedno nosim Tatma > , pete! O > *•>» XI NI a Rnform-ste;*lenice £ ia vkuhavanja saJ a in povrlnin ter ,a sadna sok« ,0 ra ?no Se n»jbo'jie in najcenejSe. Uluvua xtt'ogit ** Jugoslavijo Lovre Pctovar, Ivanjkovci. v,orcl tudi v zalugi pri tvrdki p|nUr lonar», Maribor. Izdaja Konzorcij »Jutra v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Stanko Detela v Mariboru klor s« tu,|j niirooila aprajemaio. a P N M sr f* < o T iska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik