številka 14
četrtek, 11. aprila 1996
130 tolarjev
Ložničani zaprli odlagališče odpadkov
V torek dopoldne so krajani Ložnice pri Žalcu protestno zaprli edino odlagališče komunalnih in industrijskih odpadkov v žalski občini, kije že več kot 20 let v opuščenih gli-nokopih nekdanje opekarne na Ložnici. Zapora bo predvidoma trajala dva meseca.
Krajani pravijo, da so razmere ob deponiji vedno bolj nevzdržne in da deponija nima ustreznih dovoljenj, predvsem za že izvajana nadvišanja in širjenje na zemljišče, last sklada kmetijskih zemljišč. Zahtevajo dodatne pogovore o višini odškodnin oziroma ekološke rente. Pravijo, daje imela občina do sedaj dovolj časa, da reši problem odlaganja odpadkov drugje.
Zupan Milan Dobnik očitke krajanov o neaktivnosti občine zavrača, prav tako meni, da ima deponija ustrezna dovoljenja in da je po besedah inšpektorja za okolje Aleksandra Bukanovskega
celo med najbolje urejenimi v državi. Včeraj popoldne (sreda) seje srečal s celjskim županom Jožetom Zimškom. Usklajevala sta določila pogodbe o odvozu odpadkov iz žalske občine na deponijo v Bukovžlaku. Pogodbo morata potrditi še oba občinska sveta. Dokler Javne naprave Celje, ki upravljajo z odlagališčem, ne bodo Ložničanom pokazale odločbe, da bodo smeti vozile drugam, bodo ti vztrajali na zapori. Smeti bodo izjemoma smeli voziti samo iz vrtcev, šol in zdravstvenih zavodov.
■ rox'(foto: L. Ojsteršek)
Svet Mestne občine Velenje
Moratorija na koncesije jv zdravstvu niso sprejeli
Na torkovem zasedanju Sveta Mestne občine Velenje je bil v ospredju predlog sklepa o začasni zadržanosti dajanja koncesij v zdravstvu. Predlagal ga je župan z obrazložitvijo, da mora biti najprej vzpostavljena mreža javne zdravstvene službe. Te pa zaenkrat ni bilo mogoče narediti, ker za to nimajo potrebnih navodil Ministrstva za zdravstvo.
Že objavljeno gradivo za sejo Sveta, v katerem : bil seveda tudi omenjeni sklep, je izzvalo med
■zdravniki, ki tudi že leto dni čakajo na koncesijo, [r negodovanje. Tudi razprava o tem je bila ostra in deljena, končala pa se je z zavrnitvijo predlaganega moratorija.
Na torkovem zasedanju so se odločili za odprodajo šestih gradbenih parcel v obrtno servisni in oovanjski coni v Stari vasi. Imenovali pa so tudi komisijo, ki bo bdela nad to prodajo. Sprejeli so tudi pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki in osnutek odloka o ureditvenem načrtu industrijske cone Nove Preloge. Brez večjih pripomb so soglašali tudi z osnutkom odloka o ureditvenem načrtu Šalek. S tem dokumentom želijo ohraniti ta slovenski biser pod Šaleškim gradom. Čeprav
je ostalo nekaj odprtih vprašanj, so potrdili osnutek odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč. Predvsem je nekatere motilo, da naj bi prepustili prodajo oziroma dajanje v najem občinskih zemljišč z navadno večino, sami pa o tem odločajo z dvotretinsko večino. Če pa bi upravnemu odboru odvzeli pravico prodaje, pa je upravičenost oblikovanja sklada sploh vprašljiva.
Soglašali so tudi z osnutkom odloka o krajevnih skupnostih in mestnih četrtih, ob tem pa poudarili, da je treba na to temo organizirati razpravo v krajevnih skupnostih, predvsem pa gradivo opremiti s kartami, tako da bodo jasno vide meje med posameznimi predeli. Podprli pa so tudi osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center.	■ Mira Zakošek
Sreda, 21. dan stavke:
KONEC?
Pogajalski skupini glavnega stavkovnega odbora zdravniškega in zobozdravniškega sindikata Fides in vlade, sta včeraj (sreda, 10. aprila, dopoldne) nadaljevali pogajanja.
Žal o tem, kako so ta potekala, še ne moremo poračati, ker so bila tudi tokrat za zaprtimi vrati. Kot smo zvedeli tik pred zaključkom redakcije, so bili pogajalci že tako daleč, da bi lahko naredili konec stavki. Ta se do po svoji dolžini, včeraj je trajala 21. dan, gotovo uvrstila v zgodovino'stavkovnega gibanja v Sloveniji.
Danes (četrtek) je mogoče oboje: konec stavke in odrešitev bolnikov ali pa nova pogajnja. Zato več šele naslednjič.
■ mkp (foto vos)
Občinski svet Šmartno ob Paki
••••••••••••••••••••••••••a
Brez zapletov s proračunom
Šmarski občinski svetniki so v torek zvečer na redni seji obravnavali vrsto pomembnih zadev. Zaključnega računa proračuna niso potrdili in so ga vrnili strokovni službi, sprejeli pa so osnutek odloka o letošnjem proračunu v znesku dobrih 167 milijonov tolarjev.
Osnutek bistvenih sprememb in dopolnitev ni bil deležen, saj so ga pred tem temeljito obravnavali in prevetrili v razpravah na vseh ravneh. Proračun bodo sprejemali na naslednji seji, ki bo že 22. aprila.
Na tej seji bodo ponovno razpravljali o občinskih simbolih, saj je komisija v torek predlagala dva nova, prav tako bo nove razprave deležen program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki na torkovi seji ni bil finančno ovrednoten.	■ jp
STAVKA
Sončne Golte
Praznične dni so številni ljubitelji smuke in sonca preživeli na Golteh. Samo v ponedeljek je to smučišče obiskalo preko tisoč ljubiteljev smuke, lepo vreme in ugodno termiko pa so izkoristili tudi jadralni padalci. Obilo
snega na utrjenih progah je obenem zagotovilo, da se bo letošnja smuka na Golteh podaljšala še pozno v april, mogoče celo v maj. ( ■ foto leši)
ISSN 0350-5561

ssp*'. ,
Ob koncu tedna se bo vreme malo izboljševalo in topleje bo.
Of» ■ ' M\W % !'<•••■ OMft |« i 1/fH-lNltVt VV»ftl s. ti- : !\!|i
/Mirr\ m s\u> liti pfjsi v: .. \;>,
Si. !'->	v
9770350556014
CAS
;
prila 19
Norice
Po Zgornji Savinjski dolini
Pomoč malemu gospodarstvu
LJUBNO OB SAVINJI - Razvoju obrti in podjetništva veliko pozornosti namenjajotudi v ljubenski občini. Seveda bo občina te usmeritve denarno podprla v okviru možnosti občinskega proračuna. Obrtniki in podjetniki morajo svoje programe predstaviti do konca aprila, občinski svetniki se bodo do njih opredelili," določili obseg sredstev in jih razdelili.
25 let društva invalidov
MOZIRJE - Društvo invalidov so v tem kraju ustanovili pred 25 leti. Že takrat je s svojo dejavnostjo pokrivali celotno območje bivše občine Mozirje, z novo lokalno samoupravo in petimi občinami se to ni spremenilo, novo je le ime -Zgornjesavinjsko medobčinsko društvo. Dejavnost društva je seveda pomembna in zahtevna, pri čemer težav tudi ne manjka, četrtstoletni jubilej pa bodo slavnostno obeležili 11. maja z veliko prireditvijo na prostoru pred Savinjskim gajem.
Rešujejo denarne zadeve
MOZIRJE - Na občnem zboru ZŠAM Zgornje Savinjske doline niso mogli doreči nerešenih denarnih zadev, pravih odgovorov na porabo sredstev v lanskem letu ni bilo niti na kasnejšem sestanku izvršilnega in nadzornega odbora združenja. Zaradi tega so določili 17. april, ko naj bi stvari dokončno razčistili, izvršilni odbor pa naj bi ugotovitve obravnaval najkasneje do konca meseca.
■ip
Osemenjevanje vsak dan
MOZIRJE - Mozirska veterinarska postaja je vsekakor razveselila živinorejce po vsej Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini. Z začetkom aprila bodo namreč osemenjevanje na domu opravljali tudi ob nedeljah in praznikih. Izjema so le 1. januar, velika noč, 1. maj, 25. junij, 1. november in božič.
Cepljenje psov
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA - Redno cepljenje psov proti steklini bodo veterinarji v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini po ustaljenem razporedu izvedli od torka, 16. aprila, so sobote, 20. aprila, zamudnikom na posameznih mestih pa bodo na voljo vsak dan ob 7. do 8. ure na veterinarski postaji v Mozirju.
Iz dela gasilskih društev •••••••••••••••••••••
Obnovili bodo dom
NAZARJE - Nazarski gasilci so dobro uresničili svoj lanski delovni načrt. Veliko dela so namenili izobraževanju in strokovnemu usposabljanju članov ter vzgoji podmladka, uspešno pa so nadaljevali tudi servisiranje gasilnih aparatov, za kar so zagotovili vsa potrebna soglasja.
Seveda so se udeležili vseh tekmovanj na različnih ravneh, posebej so zadovoljni s tehtnim sodelovanjem z ostalimi društvi v kraju, klicu sirene pa so se odzvali sedemkrat. Na tej podlagi so oblikovali tudi letošnje naloge, dodali pa velik zalogaj, to je obnova strehe in zunanjosti njihovega doma, saj mora biti še naprej njihov ponos in zadovoljstvo.Sprejeli so tudi sklep, da naj Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline, o tem je bilo po vsej dolini v zadnjem času veliko vroče krvi, v sedanji obliki deluje naprej, občina Nazarje bo sredstva za njeno delovanje nakazovala neposredno, za izpraznjeno mesto njenega poveljnika pa so predlagali Franja Pukarta.
■ JP
Obnova zunanjosti In ostrešja bo zahtevna naloga, ki pa se
Je nazarski gasilci ne bojijo
Občinski svet Ljubno ob Savinji
Svetniki že sprejeli proračun
Nedavno redno sejo so ljubenski svetniki namenili predvsem obravnavanju in sprejemanju predloga občinskega proračuna za letošnje leto. Predlog so pred tem temeljito obravnavali in ga uskladili, zato so proračun na tej seji sprejeli po hitrem postopku.
Predvideni prihodki dosegajo 147 milijonov tolarjev. Od tega je 9,6 milijona nemanjenih dejavnosti občinskih organov, 10,2 za delo občinske uprave, 24,4 za izobraževanje, 6,8 za socialno področje, 10,1 za otroško varstvo, 2,4 za kulturo, 3,3 za šport, 2,7 za turizem, 2 za malo gospodarstvo, 32,1 za ceste, 16 za komunalno dejavnost, 4 za poslovne prostore, 12,5 za gasilstvo in 2 milijona za rezervo.
Seveda so sredstva namenili še za druge postavke. Za raziskovanje vira termalne vode v Okonini 2 milijona, pri čemer naj bi svoj delež (po 500.000) prispevale tudi ostale štiri občine, 2 milijona pa je prispevek države.
Za vzdrževalca gozdnih cest so svetniki ponovno izbrali domačinko Terezijo Buija, saj seje njena forma z delom v lanskem letu res izkazala. Seznanili so se s potekom del pri sanaciji Ljubnice, pri čemer je pomembno, da so zavarovali pet objektov, ki so bili neposredno ogroženi vse od velike poplave pred petimi leti, od podjetja Kovinarstvo pa bo občina odkupila stanovanje in ga namenila za rševanje socialnih vprašanj.
Na razpis za demografsko ogrožena področaja je ljubenska občina prijavila štiri projekte, precej pozornosti pa so svetniki namenili nadaljnji gradnji primarnega voda kanalizacije in čistilne
naprave. Pridobiti bo treba še nekaj soglasij lastnikov zemljišč in nadaljevati postopek pridobivanja potrebnih dokumentov, da bi gradbeno dovoljenje zagotovili vsaj do konca avgusta.
Posebno zadovoljstvo so svetniki izrazili ob dejstvu, da je pomoč nesrečni Detmarjevi družini v Radmirju, ki ji je požar v začetku leta uničil streho nad glavo, ponovno dokazala izjemno človečnost in solidarnost vseh v kraju, občini in izven nje. Z zbranimi prispevki so namreč že kupili hišo z manjšim gospodarskim poslopjem in s tem družini dokončno zagotovili bivanje v novem domu.	■ Jp
LJubnica Je skupaj s sotočjem s Savinjo dokončno urejena

Občinski^ svet Gornji^Grad
Proračun in radar
Jutri, v petek, se bodo na 17. redni seji zbrali gornjegrajski občinski svetniki. Dovolj obsežen dnevni red so si naprtili, zlasti pomembni točki pa bosta informacija glede nameravane gradnje radarskega sistema na Menini, predvsem pa obravnava predloga letošnjega občinskega proračuna.
Občinski svet je gradivo pripravil že zdavnaj, opredelil vsote za posamezne postavke, razporeditev znotraj njih pa je prepustil ustreznim odborom in delovnim telesom. Žal se takšna obravnava ni obnesla, saj se posamezni uporabniki niso mogli, znali ali hoteli dogovoriti in so žogico vrnili občinskemu svetu.
Pomembne točke bodo še obravnavanje pobude glede ustanovitve sklada za razvoj malega gospodarstva Zgornje Savinjske doline, potrditev, izvajalca za vzdrževanje gozdnih cest lokalnega pomena v občini Gornji Grad, svetniki se bodo pomudili tudi pri problematiki cen za nadomestilo stavbnega zemljišča, ob gradbeni ceni stanovanj in stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in še pri čem, sejo pa bodo pričeli ob 18. uri.
■ JP
Žalski svetniki spet o proračunu
Zupan Milan Dobnik napovedal ustavni spor
Prejšnji četrtek je žalski občinski svet nadaljeval pred 14 dnevi prekinjeno sejo. Najprej so sprejeli odlok o določitvi števila članov svetov krajevnih skupnosti in določitvi volilnih enot za krajevne volitve, nato pa pričeli 13. redno sejo s ponovno obravnavo odloka o letošnjem proračunu.
Proračun je bil sicer sprejet že februarja, zaradi treh spornih dopolnil pa je župan Milan Dobnik zadržal njegovo izvajanje. Po županovem mnenju je nezakonito dopolnilo, da mora o vsaki investiciji oziroma investicijskem vzdrževanju nad milijon tolarjev dodatno odločati občinski svet, še zlasti, ker so sicer v postavkah proračuna sredstva že razdeljena tudi po investicijah. Svetniki so ob sprejemu proračuna zmanjšali sredstva za plače v občinski upravi na indeks 106. S tem je bilo denarja premalo za pokritje zakonsko
določene plače za 29 zaposlenih na občini. Tokrat so sredstva za plače povišali za pokritje teh obveznosti. Za župana pa je sporna tudi četrtkova odločitev sveta, da 7 milijonov tolarjev za izvedbo lokalnih volitev začasno zagotovijo iz sredstev promocije, naknadno pa naj bi jih opredelili v rebalansu proračuna. Razprava je bila zelo ostra, Milan Dobnik pa je po seji napovedal ustavni spor.
V nadaljevanju se je seja nekoliko umirila. Svetniki so prisluhnili ravnateljem šol in direktorjem javnih zavodov, ki so pojasnjevali zaključne račune in težave, s katerimi se srečujejo. Potrdili so zaključne račune vseh, nato pa sejo prekinili pred obravnavo zaključnih računov Javnega komunalnega podjetja Žalec in proračuna občine za leto 1995.
■ rox


Spominjanje na staro
Kadar mi kdo poreče: "A ne, da je bilo včasih lepše?" sem vedno v dilemi. Ocenjujem, kdo je ta, ki me to sprašuje, da bi ugotovil, ali sprašuje resno ali me hoče le speljati na politične limance. Uradnega tovrstnega preštevanja menda pri nas vendarle ni, vedno pa se najdejo posamezniki, ki želijo meriti politično temperaturo in ugotavljati, kam piha veter. Ne zanimajo pa jih smeri vetra na splošno, le za posameznike bi radi zvedeli, na katero stran se nagibajo. To je namreč v sedanjem predvolilnem času še posebej pomembno.
V nekaterih naših občinah tipajo razpoloženje ljudi še na drugače. Mnogi so menili, da bomo v novem času živeli v takih razmerah, dajie bo treba več beračiti pri ljudeh, naj prispevajo za šolstvo, komunalo ali kako drugo dejavnost. Menili so, da je samoprispevek nekaj preživelega, kar je utonilo skupaj s samoupravljanjem. Pa očitno še zdaleč ni tako. V kar precej občinah se spet odločajo za tak "staroverski" način zbiranja denarja. In slišim, da so ljudje kar v dvomih, kako naj se izrečejo. Je že res, da so jezni, ker so menili, da je s takim zbiranjem denarja vendarle konec, pa vendar tudi vedo, da marsičesa ne bodo imeli, če ne bodo sami kaj prispevali. Nekateri pa ob tem še pomišljajo, če se ne bi izrekali za kaj "preživelega", za nekaj, kar naj bi kazalo na nostalgijo za preteklim časom, če bi se izrekli za samoprispevek. Če upoštevamo slednje, potem so se na zadnjem referendumu za samoprispevek
v šentjurski občini najbolj izkazale krajevne skupnosti v večjih centrih. 7h so očitno ljudje politično bolj obveščeni in so v izglasovanju nazadnjaškega samoprispevka videli nekaj slabega. In so bili proti. Preprostejši krajani vaških krajevnih skupnosti pa so spet podlegli govoricam, da je najbolj zanesljivo tisto, kar si urediš sam. Ob sedanji povečani centralizaciji še posebno!
Ne vem, kako bo izid glasovanja o samoprispevku v občini Šentjur pri Celju vplival na razploženje ljudi v Celju. Tudi tam so naenkrat spoznali, da občina sama, čeprav je že podpisala dogovor z resornim ministrstvom, ne bo zmogla zbrati dovolj lastnega denarja za dograjevanje šol. Ni še sicer dolgo tega, ko so nekateri opozarjali, da se Celje stara, da je šolskega prostora celo preveč, zdaj je vse drugače. Ne vem, ali je za vse kriv le nov zakon, ki za eno leto podaljšuje osnovno šolo, ali se je kaj premaknilo v kaki glavi. Dejstvo je, da tudi v Celju zdaj nekateri vidijo rešitev šolske prostorske stiske le s pomočjo meščanov. Ti pa za zdaj še niso rekli ne bev ne mev.
Ker nekateri v ponovnem uvajanju samoprispevkov vidijo korak nazaj pri našem razvoju, se tudi bojijo, da če bi "popustili" tu, lahko kaj kmalu še kje. In bi se vračali tja, od koder smo komaj zbežali.
"Ja, zakaj smo se pa potem borili?" bi lahko spet kdo ponovil geslo, ki smo ga sicer že tudi poslušali veliko let.
■ (k)
DOGODKI
NAS «AS 3
15. seja Sveta Mestne bčine Velenje
ljubljanska banka
Naprodaj šest parcel ' Stari vasi
vetniki Mestne občine lenje so na torkovem tsedanju podprli odprodajo šestih gradbenih par-i namenjenih servisnim elavnicam in stanovanjskim hišam. Stavbna zemljišča merijo od 892 do 1420 kvadratnih metrov in bodo naprodaj od 9.272.035 do 14.320.140 tolarjev. Vse parcele so \ komunalno urejene.
Svetniki so pred glasovanjem o tej odprodaji podprli tudi dodatni sklep, ki ga je predlagal Dragan Martinšek v imenu LDS. Z njim so dali komisiji za odprodajo gradbenih parcel pooblastilo, da lahko v interesu razvoja in vzpodbujanja drobnega gospodarstva ter podjetništva v Mestni občini Velenje, odproda parcele najboljšim možnim ponudnikom tudi takrat, če višina ponujene cene ne dosega pokritja stroškov odkupa zemljišča in stroškov komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča.
Ob tem so imenovali tudi komisijo, ki bo vodila to prodajo. Predsedoval ji bo Dragan Martinšek (LDS), člani pa bodo dr. Franci Blatnik (ZLSD), dr. Vladimir Korun (SDSS), Ludvik Hribar I (DeSUS), Franc Sever (nes-trankarski), Aleksander Forštner (SKD) in Mehmed Bečič (SDA).
Dorekli ravnanje s
komunalnimi
odpadki
; Marca leta 1994 je dobila občina Velenje odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki in že takrat so obljubili, da ga bodo dopolnili še s pravilnikom, ki bo natančno opredelil posamezne naloge, na novo pa uvajajo tudi prispevek za | priključitev na ravnanje z odpadki.
Pravilnik natančno opredeljuje območje urejanja, zbiranja odpadkov, odstranjevanje in odvoz odpadkov, mesta odlaganja, izdajo soglasij... Predvidene pa so seveda tudi kazni.
1 LDS je predlagala amandma, s katerim so zadolžili izvajalca, da uredi odjemna mesta. Ta morajo biti določena sporazumno med izvajalcem in predstavniki krajevnih skupnosti ter s pisnim soglasjem last-; nika. V nasprotnem primeru se odjemna mesta določijo v upravnem postopku. t, Tako amandma kot celoten pravilnik so svetniki potrdili.
Zavrnjen moratorij nad dajanjem koncesij v zdravstvu
■■■ Največ energije je svetnikom na torkovem zasedanju pobral predlog sklepa o začasni zadržanosti dajanja koncesij v zdravstvu, ki pa so ga po dolgi in burni razpravi, zavrnili.
Predlagatelj omenjenega sklepa je bil župan Srečko Meh.
Predlagal je, da naj velja
moratorij dokler ne bo sprejet plan zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji in na tej osnovi vzpostavljena mreža javne zdravstvene službe ter med občinami Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki urejena premožensko pravna razmerja v skladu z določbami zakona o lokalni samoupravi. V obrazložitvi je poudaril, da v Sloveniji ni sprejetega plana zdravstvenega varstva s katerim se določijo merila za postavitev mreže javne zdravstvene službe. Šele, ko bo to sprejeto, bodo dokončno znana merila za postavitev mreže javne zdravstvene službe. Odločno je tudi poudaril, da si mora kot predstavnik ustanovitelja zdravstvenega doma Velenje prizadevati, da ohrani obstoječo raven osnovnega zdravstvenega varstva. Povedal je tudi, da so o tem razpravljali tudi z zobozdravniki, ki so zainteresirani za koncesijo in za najetje obstoječih zobozdravstvenih ordinacij in jim predstavili probleme zaradi katerih v tem času izdaja koncesij ni možna.
Tone De Costa (SDSS) je bil nad predlogom moratorija zgrožen. Očital je, da se skuša z njim zajeziti podjetništvo v zdravstvu in s tem tudi višjo kvaliteto. Že samo zadrževanje vlog za koncesije je po njegovem nesprejemljivo, ob tem pa je opozoril tudi na neraci-olanosti, ki so prisotne v javnih zavodih.
Igor Centrih (ZS) je vprašal, kdaj je bila sploh podeljena zadnja koncesija in si tudi sam odgovoril - v mandatnem obdobju sedanjega sveta nobena. Po njihovem bi moral svet sprejeti povsem drugačen sklep, s katerim bi naložili odgovornim, da začnejo koncesije takoj odobravati.
Franc Sever (nestrankarski), je podprl prizadevanja zdravnikov in zobozdravnikov za odprtje zasebnih ordinacij v sestavi javnega zavoda. Ob tem je opozoril, da se sicer lahko zgodi, da bodo ti odšli iz zdravstvenega doma in bomo imeli zdravstvo razpršeno po vsem mestu.
Podobnega mnenja je bil tudi Marko Jeraj (SLS).
dr. Jože Zupančič (ZLSD) -direktor Zdravstvenega doma, je utemeljil nujnost, da se najprej opredeli mreža osnovnega javnega varstva, ob tem pa tudi nanizal uspehe, ki jih ima Slovenija z dosedanjo organiziranostjo zdravstvene službe.
dr. Borut Korun (SLS) je menil, da so navodila ministrstva za zdravstvo dovolj izdelana. Predlog moratorija mu je bil povsem nesprejemljiv, še posebej, ker o podelitvi posamezne koncesije tako in tako odloča občina.
Milica Tičič (LDS) je poudarila, da je zdravstvo eno najpomembnejših področij našega življenja in več kot jasno je, da vlada na tem področju nekaj ni naredila. Kljub vsemu pa tega tezvoja ne smemo prepuščati stihiji, ampak je treba zadeve celovito razrešiti.
Tone Lovrec (SKD) je bil
podobnega mnenja, ocenil pa je, da je glavni krivec za takšno stanje, pa tudi za stavko v zdravstvu, ki traja že 20 dni, minister Voljč.
V razpravi so sodelovali še drugi svetniki in ob koncu predlagali poimensko glasovanje o predlaganem moratoriju. Za jih je bilo 8,11 jih je bilo proti, šest pa se jih je vzdržalo. Moratorij torej ni sprejet. To pa seveda ne pomeni, da bodo zdravniki željene koncesije in prostore tudi dobili. Pristojndst o tem je v rokah urada za javne gospodarske dejavnosti.
Ureditev industrijske cone Nove Preloge
Svetniki so na torkovem zasedanju brez večjih pripomb sprejeli tudi osnutek odloka o ureditvenem načrtu Nove Preloge. Ta pomeni regulacijo že izdelanih posegov. Zajema območje v smeri vzhod - zahod, pretežno raven prostor med cesto Šoštanj - Velenje oziroma reko Pako na jugu in železniško progo.
Svetniki so v razpravi o tem dokumentu poudarili nujnost ohranitve zelenih površin in predlagali, da se morebitne potrebe po dodatnih parkiriščih rešijo z izgradnjo garažne hiše.
Z odlokom ohraniti Šalek
Naselje Šalek pod Šaleškim gradom je pravi narodopisni slovenski biser, ki ga je treba ohraniti. Vse to predvideva osnutek odloka o ureditvenem načrtu Šalek, ki predvideva ohranitev vseh zaščitenih objektov (cerkev, Prislanova hiša z gospodarskim poslopjem), prenovljeno gostišče Lipa in celotno središče kraja).
Lasten sklad stavbnih zemljišč
Že nekajkrat je bilo v Svetu Mestne občine izpostavljeno vprašanje o tem, ali nekatera področja delovanja oblikovati v sklade. To velja tudi za področje stavbnih zemljišč. Osnutek takšnega odloka so svetniki na torkovem zasedanju tudi potrdili, vendar pa je ostalo nedorečeno zelo pomembno vprašanje. Nekateri svetniki so namreč menili, da je nesprejemljivo, da bi z navadno večino potrdili odlok s katerim bi lahko določena skupina odprodajala ali dajala v najem občinsko premoženje. Sami o tem odločajo z dvotretinsko večino. Če pa upravnemu odboru sklada ne bi dovolili prodajo zemljišč, pa je pa smiselnsot oblikovanja sklada verjetno vprašljiva. Te dileme bo potrebno razrešiti do priprave predloga odloka.
Osnutek odloka o KS in mestnih četrtih
V osnutku odloka o krajevnih skupnostih in mestnih četrtih so predvidene krajevne skupnosti Bevče, Cirkovce, Gorica, Konovo, Paka pri Velenju, Pesje, Plešivec, Podkraj
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Na podlagi določb 19. člena Statuta Ljubljanske Upravni odbor LB Splošne banke Velenje d.d.
iljanske banke Splošne banke Velenje d.d.,
SKLICUJE 12. ZBOR LJUBLJANSKE BANKE -SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d.,
ki bo v sredo, 24. aprila, ob 10. uri v sejni dvorani Mestne občine Velenje.
Predlog DNEVNEGA REDA:
1.	Otvoritev zbora, sprejem dnevnega reda in izvolitev delovnih teles
Predlog sklepa: Sprejme se predlagani dnevni red in izvolijo predlagana delovna telesa.
2.	Temelji poslovne politike banke za leto 1996
Predlog sklepa: Sprejmejo se temelji poslovne politike banke za leto 1996.
3.	Spremembe Statuta LB Splošne banke Velenje d.d.
Predlog sklepa: Zbor banke sprejme predlagane spremembe Statuta LB Splošne banke Velenje d.d.
4.	Volitve članov v upravni in nadzorni odbor banke
Predlog sklepa: Zbor banke izvoli predlagane kandidate v upravni in nadzorni odbor banke.
5.	Imenovanje revizorjev za revizijo letnega obračuna banke za leto 1995
Predlog sklepa: Za revizijo letnega obračuna LB Splošne banke Velenje d.d. banke za leto 1995 se imenuje COOPERS&LVBFIAND Podjetje za revizijo in druge računovodske storitve d.d. Ljubljana. 7. Pobude in vprašanja delničarjev
Na zboru delničarjev Ljubljanske banke Splošne banke Velenje d.d., Velenje bodo delničarji odločali o objavljenih predlogih za posamezno točko dnevnega reda. Delničarji bodo 5 dni pred zborom po pošti prejeli gradivo za posamezne točke dnevnega reda z glasovnicami in pooblastilom za udeležbo na zboru. Za glasovanje na zboru so opravičeni delničarji banke, imetniki rednih in prednostnih delnic, ki so vpisani v delniško knjigo najmanj 15 delovnih dni pred sejo zbora in so vpisani do konca seje.
Predsednica upravnega odbora LB Splošne banke Velenje d.d. Saša Oprešnik, dipl. oec.
- Kavče, Staro Velenje, Stara vas, Šalek, Šentilj, Škale -Hrastovec, Šmartno in Vinska gora kot samostojne pravne osebe. Mestne četrti Velenje -Desni breg, Velenje - levi breg vzhod in Velenje - Levi breg -zahod pa nimajo statusa pravnih oseb.
Javni mladinski zavod Mladinski center
Na torkovem zasedanju
osnutek odloka o ustanovitvi
javnega zavoda Mladinski center, s katerim naj bi zagotavljali prostorske in preostale pogoje za organizirano izvenšolsko dejavnost mladih. Mladinski center naj bi imel prostore v Rdeči dvo-
; občinskega proračuna name-j nili za to 4.890.880 tolarjev.
Svetniki sprašujejo
Igor Centrih (ZS) -Zanimalo ga je, kdaj je imel Upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč zadnjo sejo in kako ga lahko odpokličejo.
Anton- Lovrec (SKD) -Opozoril je, da jim je bilo pred letom dni, ko so bili strankam, ki imajo prostore na Šaleški v Velenju odvzeti skupni prostori, obljubljeni novi. Pa jih še vedno nimajo.
Prav tako pa še tudi vedno ni nič narejeno na področju
'm
81, ZDRUŽKNA USTA
• uKuitnik demokratov
ofaHiKtn t»"ganizacyii \ekiyt
Vljudno vabimo ne občanke in občane Mestne občine Velenje na TEDENSKA SREČANJA OB SREDAH
od 17. do 20. ure na sedežu stranke, Prešernova 1, K nadstropje. Srečanja so namenjena pogovorom o aktualnih zadevah.
Vsako zadnjo delovno sredo v mesecu bo na razgovoru prisoten tudi predsednik stranke, Srečko Meh.
VABLJENI I
t;
financiranja poslanskih skupin svetnikov.
Opozoril je še na to, v kako zelo slabem stanju je centralno otroško igrišče.
FVanc Sever (nestrankarski) - Predlagal je, da dobijo svetniki stalno dovoljenje za parkiranje pred občinsko upravo. Podal pa je tudi predlog spremembe treh členov statuta občine. (Proučila jih bo komisija za statut in statutarna vprašanja).
Adolf Štorman (RZ) je bil nezadovoljen z odgovori, ki jih je dobil na zastavljena vprašanja. Še posebej se je hudoval nad tistim o vrtičkarstvu. Menil je, da nekateri v občinskih strokovnih službah skrbijo za to, da bi se občani slabo počutili. Protestiral pa je tudi ob tem, da naj bi nekdo oddal kotalkališče v najem.
Herma Groznik (ZLSD) -Tudi njo je odgovor na njeno
pobudo, da bi prepovedali rolkanje na Cankarjevi cesti v Velenju, razjezil. To je ponovno izpostavila, ob tem pa predlagala tudi izgradnjo steze za rolkanje na otroškem igrišču.
Nezadovoljstvo nad odgovorom na postavljena vprašanje je izrazil tudi dr. Vladimir Korun (SDSS), ki je ob tem tudi dejal, da vprašanj ne bo več postavljal, ker je to očitno brezpredmetno.
Karli Stropnik (LDS) je prav tako ponovno predlagal, da čim prej uredijo pokopališče v Podkraju in menil, daje treba plane DES uskladiti z občinskimi.
Tone De Costa (SDSS) je predlagal, da preidemo v zimskem času za urejanje cestišč na uporabo kalcijevega klorida, ki je okolju manj škodljiv kot sol.
■ Mira Zakošek
KAŠČAS
Volilno programska skupščina Občinske zveze prijateljev mladine Velenje
a*ii*i8iiii«(i(i(iiisaiiiiBiiiii«9ii«(iiiiti8itiiiii«iiii(iii
Otrok ne zanimajo
meje - skupaj tudi v bodoče
V	Velenju Je bila v torek, 2. aprila, volilno programska skupščina Občinske zveze prijateljev mladine Velenje, navladne, samostojne, humanitarne in nepridobitne društvene organizacija, ki deluje v Javnem Interesu širokega kroga otrok, mladostnikov in staršev. Ta prostovoljna organizacija, Je v zadnjih nekaj desetletjih opravila pomembno delo pri prostočasnih aktivnostih otrok.
V	Mestni občini Velenje, občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki deluje pod njenim okriljem 15 društev prijateljev mladine, deloaktivnostovvnjihpaje v celoti brezplačno. Niti meje, ki Jih Je postavila lokalna samouprava Jih pri delu z otroki ne bodo motile. Le organizirati so se morali v skladu z novimi mejamf in novimi društvenimi pravili In se preimenovati. Zdaj so Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje.
Marsikaj je, s čimer se lahko društvih prijateljev mladine ne gre
pohvalijo. Kljub kroničnemu pomanjkanju sredstev na vseh področjih, jim je v lanskem letu uspelo spraviti pod streho vse, kar so si zamislili. Pa tega ni bilo malo! Na področju imenovanem PROSTI ČAS OTROK so izvedli projekt ekološkega izobraževanja učencev 7. razredov osnovnih šol pod skupnim naslovom "Varujmo in ohranimo Šaleško dolino", v dveh letih je v njem sodelovalo 1500 otrok! "Bralna značka", ki je neizbrisno zazanamovala marsikatero mladost in bralnim navadam navdihnila novo svežino, bo letos praznovala 30 let. Samo v minulem šolskem letu je v gibanju sodelovalo 66 odstotkov osnovnošolcev v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. "Vesela šola" je prinesla celo državne prvake: Heleno Brežnik iz osnovne šole Livada ter Jerneja in Barbaro Mazej iz osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj. Pod okriljem zveze prijateljev mladine je potekalo raziskovalno delo, posebna akcija na svetovni dan otroka "Prvošolci, pozdravljeni!" pa medobčinsko šahovsko tekmovanje...
Na področju dela z otroki in straši v krajevnih skupnostih in
prezreti TIP telefona, ki je praznoval peto obletnico neprekinjenega delovanja, otroške kavarne, žurčka, VI. Pikinega festivala in mladih prostovoljcev iz Gimnazije Velenje, potekala je XXII. mala Napotnikova kiparska kolonija, na otroškem parlamentu novembra lani so mladi spregovorili na temo Da bi zmogel reči: ne, hvala - drogam, alkoholu, cig-aretom in vsem nestrpnostim.
Sploh pa ne gre prezreti letovanja in rekreacije otrok, saj si v Zvezi še posebej prizadevajo, da
bi Čim več otrok, še zlasti zdravstveno in socialno ogroženih, preživelo vsaj del počitniških dni brezskrbno. Lani je na morju letovalo 235 otrok, od tega 192 iz zdravstvenih razlogov in na priporočilo zdravnika. Za te so uspeli pridobiti dodatna finančna sredstva od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na Slemenu je potekalo otroško mesto - sončno mesto, vrsto aktivnosti zanje je bilo izvedenih v času zimskih počitnic, sploh pa je bilo pestro, veselo in množično v Veselem decembru kot so ga
Utrinek z volilno programske skupščine Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje.
poimenovati -26 predstav se je zvrstilo za predšolske otroke, obdariti so 2060 otrok in organizirali več kot 50 nastopov dedka Mraza. Prav tako obsežen pa je tudi delovni program za letos.
V torek prejšnji teden so na skupščini slovesno izročili Zlate znake zveze prijateljev mladine Slovenije trem članicam Občinske zveze prijateljev mladine Velenje, kijih druži izjemna ljubeze do otrok in nenehna skrb, kako mladi rod danes živi. Priznanja so sicer podelili v ljubljani, tokrat pa so vsem trem nagrajenkam čestitali še enkrat. Zlati znak zveze prijateljev mladine Slovenije so prejele: Milena Ahtik, Fanika Jurjevec in Teja Podgoršek.
Izvedli so volitve in imenovali organe Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje. V upravnem odboru skupščine Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje so: predsednica Majda Lesničar in članice ter člani: Milena Brusnjak, Joška Dolinar, ki vodi tudi Odbor za organizacijo Veselega decembra, Marija Glinšek, ki vodi Odbor za Kajuhovo bralno značko, Zdenka Jakopanec, Kristina Kovač, sekretarka Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, Marija Kuzman, ki vodi komisijo za letovanje in rekreacijo otrok, Anka Maček s svetovalne skupine TIP, Majda Menih, Tone Skok, Bojana Špegel, Marija Vodovnik, ki bo bdela tudi nad Odborom za sodelovanje s starši in družino ter Andreja Zelenik, ki bo skrbela za odbor za prosti čas.
m Milena Krstič - Planine
Premogovnik Velenje
• ■■»»■■■•»■■■•■H
Sodobna učilnica za pridobivanje novih znanj
Znaniu oosvečaio v ve- erne in uspešne metode izobra- za opremo in nepraktično.	nimi in temami iz stroke. Uve
Znanju posvečajo v ve lenjskem premogovniku velik pomen. Zato se nenehno trudijo dvigovati kadrovsko strukturo zaposlenih, delavcem omogočajo podiplomski študij ter pridobivanje aktualnih znanj iz svoje in drugih strok v različnih oblikah izobraževanja v zunanjih inštltucijah, takšna izobraževanja pa organizirajo tudi v podjetju. In nenazadnje je velenjski premogovnik med redkimi podjetji v Sloveniji, kl še razpisuje štipendije za dijake in študente.
Vteh dneh seje izpolnila dolgoletna želja organizatorjev izobraževanja v Premogovniku. Namenu je bila namreč izročena sodobno opremljena učilnica. V podjetju so za interne oblike izobraževanja dosedaj sicer imeli učilnico v sklopu službe za varstvo pri delu, ki pa ni več zadovoljivo služila vedno večjim potrebam po izobraževanju v podjetju ter sodobnejšim pristopom k učenju. Stara učilnica je bila prevelika in preslabo opremljena, saj mod-
iuspešne ževanja priporočajo delo v manjših skupinah. Z veliko naklonjenostjo vodstva podjetja, predvsem tehničnega direktorja Marjana Kolenca, je ideja o preureditvi večje pisarne v sodoben učni prostor padla na plodna tla.
V novi učilnici je prostora za 20 udeležencev, opremljena pa je z najsodobnejšimi učnimi pripomočki: računalnikom, televizorjem, videom, grafoskopom, radiom, tablami, platnom in di-aprojektorjem. Večino te opreme so v podjetju že imeli, vendar so jo za potrebe posameznih oblik izobraževanja prenašali iz prostora v prostor, kar je bilo škodljivo
opremo in nepraktično.
Da je učilnica res velika in pomembna pridobitev, pove podatek, da Služba za organizacijo, nagrajevanje, izobraževanje in informiranje v premogovniku prek leta organizira veliko število različnih izobraževalnih oblik, ki jih izvajajo v sodelovanju s predavatelji iz podjetja ali z zunanjimi sodelavci. V podjetju poteka vsak teden več oblik internega izobraževanja: vzporedno tečejo predavanja za delavce obrata HTZ ter nadzornike, poslovodje, obratovodje in vodje služb. To izobraževanje poteka vsako leto, nadgrajujejo in poglabljajo pa ga z aktualnimi sploš-
Jvel-
javljeni so jezikovni tečaji, letos je steklo izobraževanje s področja kakovosti, ki bo trajalo dalj časa. Stalna oblika so preverjanja znanja nadzorno-tehničnega osebja ter izobraževanja za pripravnike, mentorje in inštruktorje pripravnikov, varnostnike, kombajniste...
Vedno se trudijo izbrati dobre predavatelje, skrbijo pa tudi za izobraževanje lastnega kadra. Tako v nekaterih izobraževalnih oblikah že uspešno sodelujejo delavci Premogovnika - strokovnjaki tehničnih, ekonomskih in družboslovnih ved. Največ težav pa je organizatorjem izobraževanja pri njegovi izvedbi dosedaj vedno predstavljal primeren prostor. Tako so gostovali v različnih prostorih v podjetju, v vili Široko v Šoštanju in še kje.
»Dlana Janežlč
Mozirska občina dr. Drnovšku:
mmmmmmmmmmmmMmmmmMmmmmm
"Zanikrna samovščenost logika moči!"
Glede nameravane gradnje radarskih sistemov na Menini planini po prvem valu ogorčenja In odločnega nasprotovanja, seveda tudi sprenevedanja države in "stroke", trenutno vlada navidezno zatišje. V obeh prizadetih občinah Nazatje in Gornji Grad tečejo aktivnosti svojo pot, zeloJasno pa gradnji nasprotuje tudi občina Mozirje. Na njenem občinskem svetu so večkrat obravnavali to kočljivo problematiko, v razpravo so se vključila tudi delovna telesa in politične stranke, skupno stališče pa Je, da Je potrebna Javna razprava s sodelovanjem strokovnjakov, po potrebi tudi razpis referenduma še v prvi polovici tega leta.
Odločijo naj' vsi Zgornj'esavinjčani
Mozirski občinski svet je sprejel tudi ustrezne sklepe. V prvem odločno nasprotuje gradnji, v drugem zahteva obravnavo na javni tribuni z udeležbo predlagateljev projekta in neodvisnih strokovnjakov z drugi področij, tretji pa predlaga sklic zborov krajanov in izvedbo referenduma na celotnem področju Zgornje Savinjske in Zadrečke doline.
Pismo predsedniku vlade
V	imenu vseh sta župan občine Mozirje Jakob Presečnik in predsednik njenega sveta dr. Anton Jezemik predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku poslala odprto pismo. V uvodu posebej poudarjata prepričanje, da vse okoliščine v pripravi in izvedbi tega projekta kažejo na mnogo globlji problem, kot se zdi na prvi pogled. Že pri varstvu okolja kaže projekt vsaj dve veliki razpoki.
"Prva zadeva osnovno človeško pridobitev demokracije, da je svoboda enih omejena s svobodo drugih. Na dlani je zaključek, da v tem primeru država pozablja na dejstvo, da je le eden od členkov verige, ki naj bi skrbeli za blagostanje svojih ljudi. Ni modrost, kako ljudi prepričati, kaj je zanje bolje, ampak biti v to sam trdno prepričan. Ob resnih razhajanjih strokovne javnosti glede tega vprašanja je več kot očitno, da zmaguje oblast z logiko moči in medijske prepričljivosti, pri čemer naraščajoča aroganca državi lojalnih deluje že kar precej neokusno.
Druga razpoka zadeva stroko. Kot kaže se ta ne razhaja zgolj v aplikativnem smislu, ampak že celo v temeljnem, kjer pričenja dvomiti celo v lastne aksiome. Težko, če sploh kdaj, bomo dobili odgovor na to predrzno in očitno neprijetno vprašanje. Gotovo pa je nekaj, to bi moralo zanimati predvsem stroko, oblast pa bi morala vsaj terjati dialog stroke, če je ob vsej zanikrnosti ali morda samovšečnosti ne zanima razplet, " piše v pismu.
Kaj sploh lahko stori lokalna oblast?
V	nadaljevanju pisma je v ospredju vprašanje kaj lahko stori lokalna oblast, kadar zazna, da večina ljudi nasprotuje ravnanju države, škarje in platno apasta v drugih rokah. Referendumi, politizacija problema, medijska kampanja in vsi drugi načini pregrevanja ozračja so naj bi bili tuji, saj smo v naši državi še včeraj prisegali na demokratizacijo in zanjo tudi glasovali.
"Najbrž vsi ne mislijo tako, kar bomo po vsej verjetnosti spregledali najkasneje na naslednjih volitvah. K sreči bodo prav kmalu, zato pričakujemo, da ne boste zadeve opazovali z distance marginalnostiproblema za državo," je še zapisano.
NE za kratkotrajnost
"Za Zgornjo Savinjsko in Zadrečko dolino je izgradnja radarskih sistemov ključnega pomena pri snovanju strategije razvoja kmetijstva, gozdarstva, gostinstva in turizma. Ne zavzemamo se za kratkotrajne, morda celo donosne rešitve lokalnih skupnosti. Zanima nas dolgoročni razvoj ob naših primerjalnih prednostih, kamor pa morebitno brezupno, za nekatere pa varljivo "merjenje tovrstne moči" z državo zagotovo ne sodi," sta zapisala Jakob Presečnik in dr. Anton Jezernik.	■
Zgornja Savinjska dolina
Stanovanja v lasti občin
Po tem, ko je mozirski občinski svet zadnji od petih potrdil drugi del predlogov skupine za pripravo elementov delitvene bilance bivše občine Mozirje, so se stvari bistveno spremenile.
V tem delu je namreč tudi dejstvo, da se stanovanja delijo po legi, torej bodo občine poslej same upravljale s stanovanji na svojem področju. Pohiteli so v Gornjem Gradu, kjer so že s 1. aprilom pričeli pobirati stanjjfino v korist občinskega proračuna, ostale štiri občine pa bodo to začele s 1. majem.
•JP
Občinski svet Nazarje
Usoda lesne industrije in proračun
Na nedavni redni seji so se nazarskl občinski svetniki lotili zlasti dveh pomembnih zadev. Najprej prve obravnave predloga letošnjega občinskega proračuna, nato pa še problematike nazarske lesne Industrije s posebnim poudarkom na ekološki sanaciji tovarne Ivernih plošč.
Želje presegajo možnosti lovnih mest pa je za Zgornjo
Predlog letošnjega prora- Savinjsko dolino ključnega čuna je bil dobro pripravljen. Pred tem sta ga namreč temeljito "obdelala" odbor za pripravo proračuna in za komunalne zadeve in zlasti slednji je v največji možni meri upošteval želje in potrebe obeh krajevnih skupnosti in občine kot celote. Bistvenih sprememb znotraj posameznih postavk tako ni bilo, nekaj tehtnih pripomb pa so imeli svetniki, ki so se zavzeli za kmetijstvo. Predlagali so namreč, da bi sredstva za kmetijstvo iz občinskega proračuna namenjali bolj neposredno kmetom, da bi ti bolj neposredno občutili občinsko pozornost in pomoč, saj se sredstva preko zadruge in drugih "posrednikov" preveč izgubljajo. Sprejetje proračuna na naslednji seji torej ne bi smelo biti prevelik zalogaj, kljub "normalnemu" dejstvu, da je želja in potreb vedno nekajkrat preveč, da bi jim lahko zadostili s 151 milijoni tolaijev.
Zdravo jedro je možno
Predsednik Glinovega hol-dinga Anton Vrhovnik je svetnikom spregovoril o vseh naporih reševanja nazarske lesne industrije od leta 1992 do danes, posebej še o razgovorih s skladom, ki je lastnik in lesno industrijo na nek način prodaja. Dejstvo je, da hčere poslujejo pozitivno, da zaposlujejo okrog 1.200 delavcev iz vseh petih občin, ohranitev teh de-
pomena.
Po njegovih besedah naj bi bilo vse jasno še v letošnjem letu, ko naj bi prišlo do lastninjenja in do dokončnega obračuna med holdingom in skladom. Zadnji čas namreč je, da firme, ki bodo "preživele" ali dobile nove lastnike, začnejo nov naložbeni ciklus in prenehajo vlaganja v golo preživetje kot vsa leta doslej. Nazarski lesarji se nadejajo Ugodnega razpleta brez stečaja, saj si te najbolj črne inačice ne želijo niti upniki. Naloga seveda ni lahka, stanje pa tudi ni toliko črno, da bi vnaprej onemogočalo zdrava jedra za nadal-nji razvoj lesne industrije.
Kmalu še manj onesnaževanja
Drugi del je predstavil mag. Ivo Glušič, šlo pa je za oceno trenutnega stanja naporov za zmanjšanje onesnaževanja zraka in okolja iz tovarne ivernih plošč, saj krajane dokončno mineva potrpežljivost. Ivo Glušič je ppdrobno predstavil projektno nalogo, ki jo tudi s pomočjo ministrstva za znanost in tehnologijo razvija mariborska tehniška fakulteta. Na enem od obeh su-šilnikov so že namestili vzorčno čistilno napravo in sprotne meritve dokazujejo onesnaževanje daleč pod dovoljeno mero. Na podlagi tega naj bi še letos na en sušilnik priključili čistilno napravo, na drugi pa čim prej in najkasneje pred letom 2.000, ko poteče tudi zakonski rok.
■yp
Turistično društvo Nazarje
"Imejmo se radi..."
Res, Iz leta v leto večjemu številu članov nazarskega turističnega je delček besedila priljubljene skladbe "imejmo se radi, čas hitro mineva" že skorajda vodilo pri njihovem vse bolj pestrem delu.
Tako Je bilo tudi v minulem zimskem času, ko so na podlagi lanskih dosežkov že pričeli priprave na številne letošnje prireditve.
Ob oceni dela v prejšnjem letu so bili upravičeno zadovoljni. Vse osnovne naloge so v celoti izpolnili, čeprav jim je pri nekaterih malo ponagajalo muhasto vreme, pa so bili tudi temu kos. Kar nekaj je bilo teh prireditev, na katere naslanjajo svoje delovanje. Pred njimi kaže omeniti pomladansko čiščenje okolja, ki so ga s pomočjo krajevne skupnosti in posebej občine zelo dobro izvedli in ga želijo letos še bolje. Pri izbirnem tekmovanju za "zlato harmoniko" v Ljubečni so se jezili
zaradi vremena, vedri zvoki "fra-jtonaric" pa so dober glas društva in kraja vseeno ponesli daleč naokrog, tudi do sklepnega dela v Ljubečni, kjer so se najboljši iz Nazarij odlično odrezali, celo v velikem finalu.
Druga velika prireditev je srečanje otrok Zgornje Savinjske doline s tekmovanjem v rolanju. Lani se je vnovič potrdilo z velikim številom sodelujočih in še večjim obiskom. Decembrskih in prednovoletnih prireditev še sko-raje ne kaže naštevati, tu je še
Turistično društvo Rečica ob Savinji
Lenartov sejem okrepil ponos
Letošnjo zimo je rečičko turistično društvo slavilo desetletje bogatega dela. Ustanovitelji so takrat posadili zdravo drevo z močnimi koreninami, ki vsako leto poganja nove in vedno lepše mladike. Malo je namreč turističnih društev daleč naokrog, ki bi že sicer razvejano dejavnost, vsako leto sproti še temeljito dopolnjevali. Med tiste redke gotovo sodi društvo na Rečici ob Savinji. Na lansko leto so člani gotovo lahko ponosni, načrti za letos pa so še bolj zahtevni.
Že mnoga leta je njihova o-srednja prireditev "od lipe do prangeija," ki v vsaki vnovični izvedbi dobiva pestrejšo podobo. Večdnevna prireditev je zrasla iz nekdanje vaške olimpiade, ta je sicer Še vedno sestavni del slavja na Rečici, vendar je program o-srednje rečičke prireditve iz leta v leto bolj razvejan in se je lani z
različnimi tekmovanji, narodopisnimi razstavami, predstavami in nastopi vrstil cel teden dni. Letos bo še bolje in še lepše, trdijo na Rečici.
Stalnica pri delu društva je gotovo zgornjesavinjski želodec, napore za zaščito blagovne znamke so kronali pred nedavnim, vendar o tem posebej, dejstvo pa je, da so glas o tej izvirni specialiteti ponesli po vsej domovini in izven nje.
Skrb za lepo okolje bodo letos ponovno okrepili, saj se znova želijo uvrščati visoko v tekmovanju za najlepše slovenske kraje, kjer so ne tako dolgo nazaj bili čisto na vrhu. Posebnih kozolcev s turističnimi in ostalimi oznakami, lani niso uspeli postaviti, pač ni bilo dovolj denarja, zato jih bodo letos, izdali so razglednico Rečice, pripravili nekaj izletov, ob vseh ostalih naporih pa seveda
vsakoletna otroška maškarada, lani so poskrbeli za strokovne in druge izlete članov in krajanov, stalno so dežurali v lepo urejeni brunarici ob delavskem domu in še bi lahko naštevali.
Vsega tega in drugih "malenkosti" seveda ne bi zmogli, če ne bi bili deležni lepega razumevan-
ja in pomoči krajanov, malega gospodarstva in podjetij, pa krajevne skupnosti in posebej občine Nazaije. Takšno dobro voljo želijo in pričakujejo tudi letos, še malo prijaznega vremena ob prireditvah, v njihovo zagnanost pa tako ne kaže dvomiti.
■ip
Srečanje otrok z rolanjem, kot vodilno točko prireditve, se vse bolj uveljavlja
velja omeniti novosti.
Na prvem mestu je "Lenartov sejem," s katerim so obudili štiris-toletno izročilo sejmaijenja v kraju. Najbrž jih ob tem "malo boli glava." Izjemna privlačnost in visoka raven te narodopisne prireditve že ob prvi izvedbi je namreč velika obveza, pa vseeno zatrjujejo, da bo letos še boljše. Novost je bilo tudi prvo srečanje krajanov v novoletni noči "vošči svojemu sosedu," saj so bili nad odzivom in vzdušjem še sami
presenečeni.
Načrti za letos se glede na našteto ponujajo sami po sebi, novosti pa spet bodo. Predvsem gre za razstavo z imenom "Pozimi pa rožice ne cveto." Želijo namreč obuditi izdelovanje rož iz krep papiija, ki so bile dolga desetletja nepogrešljiv del vsakršnih prireditev, navad in običajev. To ni samo želja, vendar "otipljiva" naloga, saj so že navezali stike s strokovnjaki, torej spet nekaj novega in posebnega.
■7p
Izraba prostora v Mestni občini Velenje (15)
Izraba prostora v Mestni občini Velenje (15)
'iiiiaiiiisiiaiiiiiiiinaiiiiiiia
Na Lubeli vrtičkarsko naselje
Zdaj bo naposled, kot vse kaže, v Mestni občini Velenje razrešen "problem" Luble. Ta se je pojavil okoli leta 1990, ko je kmet, ki je bil lastnik jase na vrhu Lubele to razparceliral in parcele prodal, kot je bilo rečeno, za namene čebelarjenja.
Ker je bilo v prvotnem obdobju skladno s starim zakonom možno čebelnjake graditi brez lokacijske dokumentacije, so ljudje, pač s pretvezo, da gradijo čebeljnake, gradili na Lubeli vrtne ute kot neke vrste malih vikend hišic.
Ko je ta zakon "preminul", so nekateri "čebeljnake" postavili na priglasitev del, kar je bilo takrat možno. Velika večina teh novih lastnikov, ki so iskali mir v naravi, pa je naenkrat začela množično graditi: najprej manjše lesene hiške, ki so rasle in rasle. Teh je danes 14, manjših in večjih, vsaka pa je zgrajena na svoj način, po svoje, z različno kritino, različnimi nagibi, različnimi materiali... "Ljudje so naenkrat dobili korajžo, češ, da jih niti inšpekcija ne preganja. Čeprav je urbanistični inšpektor prav na tem področju posredoval vsaj dvakrat in izdal nekaj odločb, se ni kaj dosti spremnilo. V zahodnem delu se je potem pričela gradnja dostopne nove ceste, ljudje so si začeli ograjevati vrtove, ker je teren ponekod v malo večjem naklonu so začeli graditi visoke škarpe ..." pravi Marko Vučina predstojnik Urada za okolje in prostor v Mestni občini Velenje.
Ko je urbanistični inšpektor nastopil odločno in celo zahteval, da bo nekatere objekte treba porušiti, so se novi prebivalci Lubele organizirali. "Vedeti je treba, da smo v času izdelave PUP-a za sanacijo degradiranega okolja leta 1993 samo dva
objekta na tem območju legalizirali, ker sta jih lastnika prijavila in tudi plačala takoimenovano uzorpacijo, potrebno za legalizacijo črne gradnje. Drugi objektov niso niti prijavili na razpis za nedovoljene posege v prostor. Na pobudo Mestne občine Velenje in v dogovoru s predstavniki lastnikov smo se dogovorili, da skupaj nastopimo za rešitev tega problema."
Ker pa je to področje po srednjeročnem planu še vedno kmetijsko področje, so ugotovili, da tu ne bo mogoče urediti vikend naselja, čeprav bi to ljudje želeli.
"Našli pa smo kompromis, da bi le omogočili gradnjo manjših objektov. Na Lubeli naj bi nastalo nekakšno vrtičkarsko naselje, podobno kot Kunta Kinte v Velenju, kar pa je skladno z namensko rabo prostora, glede na to, da gre za kmetijsko področje.
Urbanisti smo v dogovoru z lastniki postavili na tem področju zelo trde pogoje. Lastniki, to se mi zdi zelo pomembno, so se zavedali, da bo ob pomanjkanju denarja v občinskem proračunu težko za 22 lastnikov najti denar za izdelavo zazidalnega načrta, zato so se odločili, da bodo sami plačali posebne strokovne podlage zazidalnega načrta vrtičkarskega naselja Lube-la. Ko smo videli, da je na strani lastnikov dobra volja, je tudi Mestna občina Velenje poka-
zali dobro voljo in pomagala pri vseh akcijah, da seje izdelal ta zazidalni načrt"
Projekt upošteva mnenja lastnikov, pa tudi s krajevno skupnostjo Cirkovce so ob dokončanju posebnih strokovnih podlag uskladili zahteve. V prvi fazi je namreč že prišlo do nesoglasij med stanovalci Cirkovc, predvsem tistimi, ki stanujejo
SL
Jst -
neposredno ob cesti, ki vodi na Lubelo in porabniki prostora na območju Lubele. "Zdaj je tako, da objekti, ki se bodo gradili nimajo možnosti, da se priključijo na elektriko in vodo. Imeli bodo kapnico in kemična stranišča v objektu ali pa zgrajene nepropustne greznice na izpraznjevan-je, brez odtoka v okolico, da se podtalnica v tem okolju ne bi onesnažila do pretirane meje. Na te pogoje so lastniki prostali," pravi Marko Vučina.
Obenem so postavili tudi trde pogoje za gradnjo teh objektov. Kakšni so, pa več prihodnjič.
m Milena Krstlč Planine
Lubela bo dobila idilično podobo (foto: vos)
-—
PSwii
-
■ ■ i " ■ ■
_
69
_

OD VSEPOVSOD
11. a 1991
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE RABLJENA
AVTO CELJE... vozila
celje, ljubljanska c. 11	NA ZALOGI
TIP VOZILA	BARVA	LETNIK	MPC
FORD MONDEO CLX1.816V	modra met.	93	2.279.601,00 SIT
FORD ESC0RT CL 1.4 3 V	rdeča met	94	1.717.170,00 SIT
FORD SIERRA1.8DCL	srebrna met	91	1.560.673,00 SIT
FORD ESC0RT 1.41	bela	90	1.069.683,00 SIT
FORD FIESTAIC 1,1	rdeča	90	990.700,00 SIT
OPELVECTRA1.8I5V	srebrna met	91	1.633.840,00 SIT
OPEL KADET 1,7 D	bela	91	1.190.700,00 SIT
FIAT TEMPRA 1,6 IESX	modra met.	91	1.322.000,00 SIT
FIAT T1P01,4 IE	modra	94	1.426.000,00 SIT
FIAT T1P01,4 SX	bela	93	1.350.000,00 SIT
FIAT CR0MA1600	modra	89	790.000,00 SIT
PEUGEOT 4051.6 6L	siva met	91	1.407.480,00 SIT
LADA SAMARA 1300 5 V	bela	90/91	614.250,00 SIT
LADA SAMARA 1300 5 V	bela	91	605.032,00 SIT
LADA SAMARA 1300 5 V	siva met	95	998.000,00 SIT
CIM0S AX11 TGE	bela	90	780.300,00 SIT
CITROEN AX SP0T1.113 V	rdeča	novo v.	1.379.947,00 SIT
DAIHATSU CHARADE	bela	93	1.024.500,00 SIT
HUNDAY P0NY GLS	rdeča met.	90	953.200,00 SIT
HUNDAY P0NY GLS	siva met	91	988.515,00 SIT
RENAULT CLI0 1,2 RN	rdeča	93	1.197.300,00 SIT
RENAULT R 5 CAMPUS 5 V	rdeča	90	677.978,00 SIT
RENAULT R 5 5 V	srebrna met.	90	834.833,00 SIT
RENAULT R 5 3 V	srebrna met.	93	933.500,00 SIT
IMVR18TU	krem	87	703.500,00 SIT
VW TRANSPORTER 2.0	bela	89	1.209.056,00 SIT
VOLVO 340 GL DIESEL	modra met.	87	680.000,00 SIT
IMVTRAFICT1200D	modra	85	399.000,00 SIT
ZASTAVA 101 SKALA	bela	88	178.500,00 SIT
SSANGY0NG K0RAD0 RS 4 X 4 modra		94	2.520.000,00 SIT
ŠKODA FAVORIT 135 LX	rdeča	93	839.700,00 SIT
ZA VOZILA DO ŠTIRI l£TA STAROSTI DAJEMO DELNO GARANCIJO!
Ipavčeva 21 (Salon FORD) INFORMACIJE NA TEL 063 / 31 -919
UhIiI Miku mlin zl + M%rtr,«n!
it/h n tttta kuttn. Min anlm stan n tirni J
65 Quellejerijnia£rad za Slovenke in Slovence
Prva nagrada je odšla v Krško
Ob koncu lanskega leta je pripravil Ouelle, največja evropska hiša kataloške prodaje, ki ima svojo družbo tudi v Sloveniji, v Velenju, veliko mednarodno nagradno igro "Lucky Star". Za sodelujoče v igri so pripravili 336 nagrad v skupni vrednosti 25.000 nemških mark, med njimi tudi tri denarne. Pogoj za sodelovanje v igri pa je bil izpolnjen kupon z vpisanim datumom rojstva.
Moto mednarodne nagradne igre Quelle je bil "Sreča je zapisana v zvezdah". In datum rojstva je prinesel srečo, prvo nagrado 15.000 nemških mark, Jenny Janjanin iz Krškega. Sicer pa je v nagradni igri "Lucky Star" odšla v Slovenijo skoraj petina vseh nagrad, in sicer 65.
■ Besedilo in slika: (ek)
1 1	m	1 *' 1 Bp.f** s k	
l/il c?», M		n mmr m mW iS i. > r m	
			
		r^^pa |	
Jenny Janjanin ni skrivala zadovoljstva, ko ji je direktor družbe Quelle Alojz Gabrovec izročil ček za 15.000 DEM.
Društvo upokojencev Velenje •••••••••••••••••••••••i*
Kritike na račun vlade
Pred nedavnim je velenjsko društvo upokojencev izvedlo letni občni zbor, ki se ga je udeležilo 43 delegatov, izvoljenih na letnih občnih zborih pododborov društva. Med gosti so bili predsednik upokojenske stranke Slovenije DeSuS Jože Globočnik, območna strankina predsednica Rozika Hribar, predstavnik Medobčinske zveze DU Velenje Ludvik Uranjek, predsedniki DU Žalec, Mozirje in Šoštanj ter drugi.
Najprej je poročilo o delu v preteklem letu podal predsednik DU Velenje Ivan Josip Povh. Med ostalim je povedal, da društvo trenutno šteje preko 3.200 članov, samo lani pa se jih je na novo vključilo 216. V nadaljevanju je poudaril uspešnost pevskih zborov, športnih sekcij in drugih, predvsem pa je dodal, da so vse sprejete načrte v celoti uresničili. Spregovoril je še o uspelih srečanjih, izletih in piknikih, kijih ni bilo malo. V obdobju 94/95 so člani pododborov med božičem in novim letom prvič obiskali člane društva starejše od 75 let in jim izročili darilne pakete. Enake pozornosti so bili deležni tudi nepokretni invalidi. Na kratko je orisal še potek minulih letnih občnih zborov v devetih pododborih, pri tem pa dodal, da so bila po obisku sodeč vabila zelo uspešna in se glede tega javno zahvalil našemu času, Radiu Velenje in TV kanalu 8.
Po poročilu je sledila plodna in živahna razprava. Rudi Satler je tako med drugim dejal: "Minister Gasparije ob neki priliki govoril o socialnih pokojninah, kar je popolnoma nesprejemljivo, saj smo pošteno plačevali prispevke v pokojninski sklad. Upokojencev je danes preko 450.000, kar pa ni naša krivda, saj nas je bilo leta 1990 samo 225.000. Obstaja resna nevarnost, da se zruši pokojninski sistem, saj je v državi aktivnih le 600.000 delavcev, od tega samo 400.000 produktivnih. Prav tako je povsem nesmiseln privilegij predčasna upokojitev poslancev s kratko delovno dobo. Sklad SPIZ-a bi moral biti naš, praktično pa upravlja z njim država oziroma vlada. Tudi kapitalski sklad bi morali upravljati upokojenci sami."
Jože Suhel, član republiškega odbora ZDUS-a: "Protestni shod upokojencev v Ljubljani letošnjega februaija je dal določene rezultate kot podlago oziroma podporo za ustavni spor, za kar je pristojno ustavno sodišče. Upokojenci na shodu so zahtevali, da njihove predstavnike sprejme tudi predsednik parlamenta Jožef Školč, ven-
dar je ta sprejem odločno odklonil, namesto upokojencev pa je sprejel ptujske kurente. Zato predlagam, da na volitvah damo glas tistim, ki nas podpirajo. Pokrovitelj zbora upokojencev Slovenije, ki bo junija v Planici, bo predsednik države Milan Kučan."
Jože Globačnik, predsednik stranke DeSUS Slovenije: "V tem letu si bo vlada prizadevala, da bi nas upokojence naredila neenotne. Zato se moramo enotno boriti, da naši interesi ne bodo izdani. Zastavljam si vprašanje, ali bomo imeli večno 125.000 nezaposlenih. Glede na tako visoko številko nas smatrajo za breme slovenske družbe. Primer: Za 15 let delovne dobe je pokojnina 17.000 tolaijev in normalno je, daje ta upokojenec socialno ogrožen. V teh primerih mora država izplačati razliko iz proračuna, izplačuje pa ga iz pokojninskega sklada.
Letos so volitve, zato lahko pričakujemo velike manipulacije, ki bodo upokojencem prinesle izrazito negativne posledice. Evidentiranje možnih kandidatov za parlament ho v vseh slovenskih volilnih enotah. Zato morajo vsa društva upokojencev priprave na volitve aktivno spremljati. Če bo volilni sistem enak prejšnjemu, bomo šli na volitve samostojno."
Pred iztekom letnega občnega zbora DU Velenje je predsednik čestital Adolfu Lipniku za knjigo Zbrane pesmi. Avtor se je zahvalil za čestitko in obljubil izdajo še ene knjige, obenem pa povedal, da bo pri društvu ustanovil literarni krožek.
MB.Mugerle
Upokojenci vsem tegobam navkljub znajo najti tudi čas za
kratke trenutke sprostitve
Poslovni novice
-	GZS Območna zbornica Celje organizira srečanje med slovenskimi in slovaškimi podjetji, ki bo v sredo, 17. aprila ob 10. uri v Celju. Kotizacije ni.
-	Sklad R Slovenije za razvoj obvešča, daje odprt javni razpis za sofinanciranje investicijskih projektov. Sklad odobrava dolgoročno posojilo z vračilno dobo 8. let, izhodiščna obrestna mera je devizna klavzula + 6,5 %, ki se lahko poveča od tveganosti investicije. Delež Sklada pri financiranju posameznega projekta je največ 30 %, najvišji znesek je lahko 2 MIO DEM v tolarski protivrednosti.
-	GZS Združenje za trgovino objavlja razpis ZAHTEVEK ZA DODELITEV KONTINGENTA ZA UVOZ KONČNIH TEKSILNIH IZDELKOV za široko porabo za obdobje od 1.7. do 31.12.1996.
-	Podjetje TINEX Kranj vabi na tridnevno šolanje o
NOVOSTIH NA PODROČJU LEŽAJEV, TESNIL, OLJ IN MASTI, ki bo v Gozdu Martuljek od 16. do 18. aprila.
-	Center Brdo vabi v mesecu maju na naslednje seminarje:
*	OSNOVE MANAGEMENTA ZA KADROVSKE MANAGERJE
*	VODENJE MARKETINGA
*	PRESTRUKTURIRANJE PODJETIJ ZA VEČJI PROFIT
*	UČINKOVITA KOMUNIKACIJA S POVDARKOM NA VIZUALNI KOMUNIKACIJI '
Prijavnice so na voljo na Savinjsko šaleški območni zbornici Velenje.
-	Center za tehnološko usposabljanje je izdal prevod nemške uspešnice TAKO SE USPEŠNO PRODAJA, po ceni 3.900 SIT.
-	Visoka strokovna šola za podjetnike, ki se začenja jeseni v Portorožu razpisuje vpis 120 rednih študentov in 160 študentov ob delu. Šola traja 6 semestrov na naslednjih lokacijah: Portorož, Ljubljana, Novo mesto in Slovenske Konjice. Prijavnice so na voljo na Savinjsko šaleški območni zbornici Velenje. Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Savinjsko šaleški območni zbornici Velenje, Trg mladosti 2. (zgradba Zavoda za urbanizem), telefon: 063-856-920, telefax: 063-855-645. ■
Ob dnevu potrošnikov
Zveza potrošnikov Slovenije je bila ustanovljena junija 1990. Letošnji 15. marec, svetovni dan potrošnikov, pa je tudi peta obletnica izhajanja revije VIP - varuha interesov potrošnikov. Revija je brez reklam, naročnikom pa posreduje neodvisne informacije o izdelkih in storitvah v Sloveniji in tujini. Ob tej priložnosti so v prostorih ZPS v Ljubljani pripravili tiskovno konferenco, na kateri so prisotne seznanili z novo številko revije VIP, s primerjalnimi testi, ki so jih opravili in izidom dveh novih brezplačnih informativnih brošur: Nakup rabljenega avtomobila in Do čistoče le s kemijo. Letošnji dan potrošnikov je bil namenjen hrani, predvsem zdravi prehrani.
V	Sloveniji deluje šest svetovalnih pisarn, med njimi že tudi štiri mesece svetovalna pisarna ZPS v Velenju.
V	tem času smo s potrošniki obravnavali več kot sedemdeset primerov. Pri tem ugotavljamo, da potrošniki težko uveljavljajo svoje pravice, ker nimajo ustreznega znanja in informacij, poleg tega pa so v odnosih do ponudnikov blaga in storitev dejansko v podrejenem položaju. Največ pritožb je na račun monopolistov na področju telefonije, oskrbe z vodo, toplotno energijo in elektriko. Če smo še pred nekaj leti tarnali nad slabo izbiro v trgovinah, imamo zdaj drugo težavo. Sama poplava izdelkov na trgu pa še ni dovolj, da bi bil posameznik enakopraven partner ponudnikom. Potrebna je zdrava konkurenca, to pa je bolj prispodoba iz učbenikov kot pa zrcalo dejanskih razmer. Potrošniki so premalo informirani tudi na področjih posebnih oblik prodaje (prodaja od vrat do vrat, prodaja po pošti, prodaja na obroke). Največkrat je problem pri roku za pritožbo. Pomembno pa je vedeti, da ima kupec v določenem roku pravico odstopiti od pogodbe in vrniti izdelek.
Problemov je veliko tudi na področju upravljanja in vzdrževanja stanovanjskih hiš in obračunavanja stroškov. Posebno poglavje pa je področje zavarovanja, tako osebnega kot premoženjskega. Kaj vse mora vsebovati zavarovalna polica, kakšne so možnosti odpovedi, v kolikšnem času mora biti premija izplačana?
Bližajo se časi potovanj in dopustov. Dobro je, če se že prej seznanite, kakšne pravice imate, če agencija spremeni ceno potovanja, ga odpove ali pa spremeni program. Kolikšen je rok reklamacije in do kolikšne odškodnine ste upravičeni?
ZPS zato potrošnike informira in jim svetuje preko svojih svetovalnih pisarn, preko medijev, izdaja svojo revijo VIP in izobraževalne brošure, vpliva na vlado, ministrstva in parlament za učinkovitejšo in boljšo zakonodajo na področju varstva potrošnikov, poleg tega pa deluje na mednarodni ravni. Pri našem delu pa se kaže, da je potrošniška organizacija najuspešnejša takrat, ko potrošniki pridejo po nasvet, preden sprejmejo neko odločitev.
V	naši pisarni smo veseli vsakega obiska, saj je s tem potrjena potreba po svetovalni pisarni v našem mestu. Brezplačnega nasveta je deležna vsaka stranka, težje primere pa posredujemo naši pravni pisarni v Ljubljani. Delujemo za območja občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mozirje, Nazarje, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad, Luče in Mislinja, dobrodošle pa so tudi stranke iz drugih krajev.
Prostore imamo na Efenkovi 61/b, naši telefonski številki pa sta 063/853-099 in 855-181, int. 33. Uradne ure so ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, za nujne primere pa vsak delovni dan.	■
Usposabljanje za delo s cikloplentanom
V Gorenju Gospodinjski aparati so pred dvema letoma začeli s postopnimprehodom na proizvodnjo hladilno' -(-zamrzovalnih aparatov brez okolju škodljivih freonov,ki so jih nadomestili s ciklopoet-anom.
Proizvodnja z novimi snovnmi pa je zahtevala tudi dodatna znanja zaposlenih v obratih, kjer so uvedli ciklopentan. Zato so morali vsi zaposleni v porogramu Hladilno'zamrzovalni aparati na tečaje, poleg njih pa še nekaj zaposlenih v programu Kuhalni aparti terostali strokovni in drugi delavci,ki so povezani s proizvodnjo hladil-no'zamrzovalnih aparatov.
Pred dnevi je usposabljanje sklenila zadnja skupina iz obrtaa PlastikaČ ž vselej pa so morali zaposleni opraviti tudi pisni preizkus znanja (na naši sliki).
■HJ.
1. aprila 1996
W ČAS 7
{ornjesavinjski želodec
iaa*saaa*aaaaaa»aa«aiiaa*«8iaa
»svestiti izdelovalce in kupce
Med pomembne stalnice v bogati dejavnosti Turističnega društva Rečica ob Savinji že do-ega pol desetletja sodi skrb za gornjesavinjski želodec. Ocenjevanje so pričeli leta 1990, ko so ajbolj "pogumni" izdelovalci pri-esli trinajst želodcev. Pa to ni ila nesrečna številka, saj je napovedala izjemen napredek v vseh pogledih.
; v lanskem letu se je opogumilo preko 60 izdelovalcev, prvo komisijo so sestavljali domači navalci, danes so v njej vrhunski strokovnjaki živilske tehnologije, ki ji predseduje predstojnik katedre za mesne izdelke na ljubljanski biotehnični fakulteti prof. dr. Božidar Žlender, posebej pomembno pa je, da se je ob številu ocenjenih želodcev v teh letih bistveno dvignila zlasti njihova kakovost.
Že dve leti kasneje so se na Rečici ob Savinji skupaj z Zgor-njesavinjsko kmetijsko zadrugo podali v novo "pustolovščino." Sprejeli so velik izziv - zaščito blagovne znamke z geografskim poreklom. Osnovno in daleč najbolj | pomembno vodilo je bilo, da bi najprej osvestili izdelovalce, za njimi pa zlasti kupce, saj so bili in so še v prodaji industrijski in "drugačni" zgornjesavinjski želodci, ki s pravimi nimajo prav nič skupnega; razen oblike in imena (pogosto še cene). O razliki v vsebini,
Olfijf d.o.o. r sala 38, tes.: 720-592 ■ PE VELENJE
Zavzeto strokovno delo je obrodilo željen in bogat sad
okusu in senzoričnosti seveda ni treba razpravljati.
Skupaj z vrhunskimi strokovnjaki so natančno izdelali osnove in standarde za izdelavo, nenehno so opozarjali na napake pri izdelavi, sušenju in zorenju in v dobrih treh letih trdega dela uspeli. Letošnjega sedmega februarja so dobili potrdilo za vse napore. Pod številko 9290001 je zgornjesavinjski želodec dobil zaščito blagovne znamke z geografskim poreklom, kar je prvi primer med vsemi slovenskimi suhomesnati-mi izdelki.
Velikokrat doslej so želodec prdstavili domači in tuji javnosti na najrazličnejših prireditvah, naslednja predstavitev bo na vrsti že v ponedeljek, 15. aprila na Ptuju. Gre za prireditev "Dobrote slovenske kuhinje", ki pomeni osred-
njo predstavitev slovenske kulina-rike, organizira pa jo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo v sodelovanju s patentnim uradom in ostalimi strokovnimi ustanovami. Osnovni namen teaga je predstavitev dolgotrajnega in zahtevnega postopka za zaščito blagovne znamke vsem ostalim slovenskim izdelovalcem.
■/P
■ KJER VEDO KAM ČAS HITI!!!
PROTON '
6 letno PROTON-ovo jamstvo!
415GU4V že od 19.990 DEM
415	GLSi	22.990 DEM (servo, centr. zaklepanje, elek. pomik spr. stekel...)
416	GLXi	24.990 DEM (16V, 113 KM, servo, cent. zakl., elek. pomik stekel...)
'Krediti 2-5 let, T+6% do T+10%
PIAGGIO SCOOTERS
ZIP50	312.000,00 SIT
SFERA 50 348.000,00 SIT TVPH00N 50 328.000,00 SIT QUARTZ 50 339.000,00 SIT 'Krediti na 1 leto T+2%1
OBIŠČITE NASt
DUSET/
d.o.o.
DUSETI d.o.o., TRGOVINA - SERVIS
Parižjje 8 a, Braslovče 63314
Tel. & fax.: 063 / 720 - 598
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER
traktorjev, kosilnic in motokultivatorjev s priključki
VELIKA IZBIRA MOTORNIH ŽAG, VRTNIH KOSILNIC, KOSILNIC NA LAKS, MOTORNIH NAHRBTNIH ŠKROPILNIC
GENERALNA POPRAVILA IN REZERVNI DELI BCS, MAG, ACME, LOMBARDINI
Vse kupljene stroje sestavimo, preizkusimo in seznanimo kupca s pravilnim delovanjem in vzdrževanjem.
Sekcija žena po operaciji dojke Velenje organizira predstavitev prsnih protez, modrčkov in kopalk AMOENA v torek, 16. aprila 1996 ob 18. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Velenje.
Obenem vas obveščamo, da lahko dobite te proteze tudi v ID Velenje, vsak tretji torek v mesecu od 17. do 18. ure v prostorih zdravstvene vzgoje poleg sejne sobe.
Vabimo vse žene in njihove svojce, ki doslej še niste vključeni v sekcijo, da se nam pridružite, saj bomo skupaj lažje reševali čustvene stiske, ki jih prinaša bolezen.
OBVESTILO
Vse ljubitelje psov, ki bi želeli svoje rodovniške ljubljence
pripeljati na ocenjevanje zunanjosti, obveščamo, da Kinološko društva gornje savinjske doline organizira 14. aprila s pričetkom ob 9. uri na vadbišču v Varpoljah ocenjevanje zunanjosti. Ocenjevali se bodo zdravi psi, starejši od 9 mesecev, športne In siužbena pasme ter retrivsa^ "	C^MMŠ;
S seboj obvezno prinesite potrdilo o cepljenjih psa (rumena knjižica). Ifre nadaijne informacije dobite na tel. št.: 063/720-334.
STANOVANJSKI SKLAD
OBČINE VELENJE
Titov trg 1 3320 VELENJE
Na podlagi 93. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (predlog), ter po sklepu, ki ga je na 8. seji, dne 23. februaija 1996, sprejel Upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Velenje, objavljamo
JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
Neprofitna stanovanja se po tem razpisu dodeljujejo upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje, in sicer:
- občani Mestne občine Velenje, ki sodržavljani Republike Slovenije, katerih mesečni dohodki na družinskega člana v obdobju od 1.4.1995 do 31.3.1996 so nad mejo, kijih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanjavnajem po 100. členu Stanovanjskega zakona in Zakona o socialnem varstvu. To je neto dohodek na družinskega člana, ki je nad:
1.29 % plače v državi za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti oziroma 21.229,00 SIT
2.34 % plače v državi za otroke od 7. do 14. leta starosti oziroma 24.889,00 SIT
3.42 % plače v državi za otroke od 15. leta starosti do zaključka šolanja oziroma 30.745,00 SIT 4.52 % za odrasle osebe oziroma 38.066,00 SIT. Tako ugotovljen dohodek družine ne sme presegati naslednja merila:
Št. članov gospodinjstva t.	Skupni dohodek družine, preračunan na "družinskega člana ne sme presegati spodaj navedenega odstotka nad povprečno neto plačo v državi v obdobju od 1.4.1995 do 31.3. 1996
1	80% oz. £31.766,30 SIT
2	50% oz. 219.610,50 SIT
3 .	20% oz. 263.532,60 SIT
4	5% oz. 307.454,72 SIT
5 in več člansko	največ do povprečne plače v državi oz. 366.017,50 SIT
V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki so jih posamezniki in njihovi ožji družinski člani prejeli v obdobju od 1.4.1995 do 31.3.1996.
2.
Na razpisu za oddajo neprofitnega stanovanja v najem ne mo-
rejo sodelovati lastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili skladno z določbami stanovanjskega zakona o privatizaciji stanovanj in državljani, ki so lastniki primernega stanovanja ali stanovanjske hiše.
Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati tudi tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili.
3.
Stanovanjske razmere, ki vplivajo na uvrstitev pri pridobitvi neprofitnega stanovanja v najem:
-	stanovanjski status udeleženca razpisa
-	kvaliteta bivanja
-	utesnjenost v stanovanju
-	arhitektonske ovire
-	mlada družina, mladi
-	družina z večjim številom otrok
-	invalidi
-	družina z manjšim številom zaposlenih
-	izobrazba udeleženca razpisa in njegovega zakonca.
4.
Udeleženci razpisa za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem morajo k vlogi, ki mora biti pravilno izpolnjena na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo na sedežu Stanovanjskega sklada občine Velenje, priložiti naslednja potrdila in dokazila:
1.	Potrdilo o državljanstvu - izda Upravna enota Velenje, Odd. zaUNZ
2.	Potrdilo o stalnem bivališču za udeleženca in ožje družinske člane ter potrdilo o skupnem gospodinjstvu, ki ne sme biti starejše od 1 meseca - izda UE Velenje, Odd. za UNZ
3.	Dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji za ožje družinske člane udeleženca, ki niso državljani Republike Slovenije
4.	Dokazilo o stanovanjskem statusu udeleženca in družinskih članov - najemna ali podnajemna pogodba, kupoprodajna pogodba
5.	Dokazilo o kvaliteti bivanja - točkovalni zapisnik, površina stanovanja
6.	Potrdilo o neto dohodkih za udeleženca in družinske člane za obdobje od 1.4.1995 do 31.3.1996
7.	Potrdilo izplačevalca o neto dohodkih in prejemkih izven delovnega razmerja za udeleženca in ožje družinske člane za obdobje od 1.4. 1995 do 31.3.1996
8.	Potrdilo o premoženjskem stanju izda RUJP - izpostava Velenje
9.	Potrdilo o nezaposlenosti za udeleženca razpisa in njegovega zakonca, s podatki o višini prejemkov za obdobje od 1.4.1995 do 31.3.1996
10.	Potrdilo o invalidnosti udeleženca ali ožjega družinskega člana
11.	Potrdilo, če je udeleženec razpisa ali ožji družinski član gibalno ovirana oseba
12.	Dokazilo o stopnji strokovne izobrazbe udeleženca in njegovega zakonca - fotokopija spričevala, diplome...
5.
Na podlagi tega razpisa bo udeležencem po dokončanem postopku v najem oddanih 16 neprofitnih stanovanj s kvadraturo od 25,89 m2 do 75,86 m2 ter vsa neprofitna stanovanja, ki bodo even-tuelno izpraznjega v času veljavnosti prioritetne liste iz tega razpisa.
6.
Udeleženci tega razpisa morajo k prijavi oddati vsa v 4. točki navedena dokazila, sicer so vloge nepopolne in se zavržejo.
Popolne vloge bo obravnavala posebna komisija, ki bo opravila oglede in točkovanje stanovanjskih razmer in drugih, za uvrstitev na prednostno listo, v razpisu določenih pogojev.
Po končanem razpisnem postopku bodo rezultati tega razpisa na enak način kot ta razpis, objavljeni predvidoma do avgusta 1996.
7.
Kadar se na prednostni red za oddajo neprofitnih stanovanj v najem uvrstijo udeleženci razpisa z enakim številom točk, imajo prednost pri razvrstitvi na prednosti red udeleženca razpisa, pri katerih predstavlja višina neprofitne najemnine za posamezno stanovanje manjši delež v družinskem dohodku.
8.
Višina najemnine za neprofitna stanovanja iz tega razpisa bo ugotovljena skladno s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Uradni list RS, št. 47/95) in bo za nova stanovanja znašala 3,8 % letno od vrednosti stanovanja.
Najemnina za stanovanja, zgrajena pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona znaša 2,9 % letno od vrednosti stanovanja.
9.
Na ta razpis se lahko prijavijo tudi najemniki neprofitnih stanovanj, ki glede na število družinskih članov nimajo ustrezne stanovanjske površine oziroma primernega stanovanja. K prijavi je potrebno priložiti soglasje lastnika, da Stanovanjski sklad občine Velenje njihovo dosedanje najemno stanovanje lahko uporabi za reševanje upravičencev tega sklada.
10.
Rok za zbiranje prijav po tem razpisu traja od 11.4. do 11. 5. 1996.
Prijave, prispele po tem roku in tiste, ki ne bodo opremljene z vsemi potrebnimi dokazili, ne bodo upoštevane.
Ponovno se lahko prijavijo vsi državljani, ki so se prijavili na razpis za dodelitev socialnega stanovanja, pa so zaradi visokega dohodka bili zavrnjeni.
Po končanem postopku bo vsak prosilec o rešitvi svoje vloge obveščen s pisnim sklepom, ki ga izda Upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Velenje.
Dodatne informacije v zvezi s tem razpisom dobite na Stanovanjskem skladu občine Velenje, Titov trg 1, Velenje, telefon: 063/855-610.
Predsednik OUSS Janko Lukner, dipl.soc.
B KAS CAS
KULTURA
Šentilj pri Velenju
Škofjeloški pasijon
Muzejna vejenjskemjjradii
Spet odprt ves dan!
VELENJE - Od 1. aprila so obiskovalcem zbirke Muzeja na velenjskem gradu na ogled vsak dan od
9. do 19. ure, razen ponedeljka, ko je muzej zaprt.
V Muzeju so postavljene stalne zbirke: slovensko premogovništvo, rekonstrukcija stare trgovine in gostilne, Foitova zbirka, galerija slovenskega slikarstva od impresionizma do danes, galerija Lojzeta Perka, Cirila Cesarja, baročne cerkvene umetnosti Šaleške doline, maketa jame in ostanki mastodonta.
■ mkp
Na tiho nedeljo, 24. marca, so verniki župnije Št. Ilj pri Velenju in okoliških župnij doživeli prijetno postno spodbudo. Namesto običajnega križevega pota, ki ob nedeljah popoldne zbira zavzete vernike, je tokrat šentiljska mladinska skupina pod vodstvom domačega župnika pripravila zanimivo priredbo starodavnega Škofjeloškega pasijona.
Osem izbranih prizorov Jezusovega trpljenja so povezovale stare postne pesmi, ki jih je izvajal otroški zborček pod vodstvom Simone Završnik. Izvedbi je dajalo poseben čar starodavno narečje Škofjeloškega pasijona in postnih pesmi.
Ta postna prireditev sodi v vrsto drugih slovesnosti, ki jih župnija načrtuje ob pomembnih obletnicah, kijih letos praznujemo v Št. Ilju. Prva pisna omemba cerkve v kraju sega namreč v leto 1261, župnija sama pa v leto 1426. Na te prastare verske korenine našega naroda nas je želel spomniti tudi Škofjeloški pasijon, ki tudi obhaja letos častitljivo obletnico, saj je bil napisan pred 275 leti kot prvi dramski tekst v slovenščini.
Šetniljski mladinci so tako lepo pokazali, da iz korenin vernosti našega naroda raste in zori tudi vera današnje generacije.
J. K.
"laz Janez sem s hriba"
LEPA NJIVA - V nedeljo popoldne bo gotovo zelo zanimivo in prijetno v dvorani osnovne šole Lepa njiva. Rodbina Oblakovih bo v sodelovanju s Prosvetnim društvom Nagelj pripravila recital pesmi Janeza Oblaka in Jakoba Acmana in ga posvetila izidu izidu zbirke njunih pesmi z imenom "Jaz Janez sem s hriba." Scenarij je pripravil Anton Acman, pevsko ga bodo obogatili bratranci rodbine Oblak, prireditev pa bodo pričeli ob 15. uri.
Ob 40-obletnici TEŠ-a •••••••••••••••••••
Pokrovitelji svetovno znanega zbora
Termoelektrarna Šoštanj, generalni pokrovitelj velikonočne turneje svetovno znanega Akademskega zbora Mihaila I. Glinka iz St. Petersburga po Sloveniji
Termoelektrarna Šoštanj letos slan 40-letnico obratovanja. Pred štirimi desetletji, točneje 16. maja 1956, so iz Termoelektrarne Šoštanj stekle v slovensko omrežje prve kilovatne ure električne energije. Vsa ta leta velikih prizadevanj, načrtovanj in naložb so izpopolnjena s sočasnimi termoenergetskimi pridobitvami v slovenskem prostoru in doseženimi rezultati pri pokrivanju potreb električne energije.
Sicer pa Tfermoelektrarna živi s svojim okoljem tudi drugače - spodbuja, pomaga, gradi, soustvarja.
Termoelektrarna Šoštanj obeležuje letos svojo štiridesetletnico z generalnim pokroviteljstvom svetovno znanega Akademskega zbora Mihaila I. Glinka iz St. Petersburga, ki je že stoletja veselje in ponos ruskega glasbenega sveta in glasbene kulture. Svoje korenine ima zbor v letu 1476, ko je moskovski vojvoda Ivan III. za potrebe cerkve in države ustanovil Zbor vladarjevih diakonov, v 18. stoletju pa se je zbor s carjem Petrom Velikim preselil v današnji St. Petersburg. Zbor je bil vedno nepogrešljiv pri izvajanju najbolj zahtevnih del svetovne zborovske glasbe. Z njim so sodelovali svetovno znani in priznani umetniki: Leopold Stokovvski, D. Šostakovič in G. Sviridov. Od leta 1974 zbor vodi dirigent Vladislav Čemušenko, rektor petersburške akademije za glasbo, kije svoje življenje posvetil razvijanju in širjenju bogate ruske glasbene tradicije.
Omenjeni zbor bo bogastvo in lepoto ruske bogoslužne in narodne glasbe predstavil na velikonočni turneji tudi slovenskim poslušalcem, saj bo po vsej Sloveniji imel kar petnajst koncertov.
Tako se bo 17. aprila ob 19.30 uri predstavil tudi v Šoštanju v župnijski cerkvi sv. Mihaela.
■ I. T.
Likovni svet otrok 96
ŠOŠTANJ - Osnovna šola Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj prireja pod pokroviteljstvom občine Šoštanj in revije za najstnike PIL - Pisani list že 28. razstavo Likovni svet otrok. Otvorili jo bodo v soboto, 13. aprila, ob 11. uri, v Kulturnem domu v Šoštanju.
Razstava, ki bo v prostorih šole in si jo bo najprej moč ogledati takoj po svečani otvoritvi, bo odprta vse leto, do naslednje razstave. Na ogled bo ponudila okoli 500 najkakovostnejših v različnih tehnikah izdelanih likovnih stvaritev otrok iz vse Slovenije.
■ mkp
Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje
Obeta se zanimiv večer dr. Zmago Kumer
Pod naslovom ENO SI ZAPOJMO bo potekal drevišnji kulturni večer v velenjski knjižnici, ki se bo pričel ob 20.00. Magister Jože Hudales se bo pogovarjal z dr. Zmago Kumer, znanstvenico na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki že štirideset let proučuje slovenske ljudske balade in ljudska glasbila.
Na večeru bosta sodelovali ljudski pevki Malčka Jelen in Lojzka Jezernik, trio Šaleške folklorne skupine KOLEDA in del ansambla Šaleških predic.
Dvoje gledaliških predstav
V	petek, 12. aprila, ob 20.00, bo v domu kulture v Velenju
gledališka predstava Amaterskega gledališča Velenje ZALJUBLJENCA V PODZEMELJSKI ZELEZNICI, ki je namenjena kot nagradna predstava za abonente belega in rumenega gledališkega abonmaja.
Brezplačne vstopnice dobijo abonenti na blagajni doma kulture.
V	soboto 13. aprila, ob 20.00, pa bo za abonente rumenega abonmaja predstava PDG iz Nove Gorica MISEL LAZNIVKA, ki je bila dne 9. marca odpovedana zaradi bolezni v ansamblu.
Najslavnejši pevski zbor na svetu
Ruski Mešani pevski zbor MIHAILIVANOVIČ GLINKA iz Sankt Petersburga bo v okviru svoje velikonočne turneje nastopil tudi v šoštanjski cerkvi sv. Mihaela in sicer v sredo, 17. aprila, ob 19.30. Vstopnice po 1.000 SIT že prodajajo v Domu kulture v Velenju in na Pošti v Šoštanju. Dirigent bo Vladislav Čemušenko. Na programu bodo spevi ruske velikonočne liturgije.
Moški pevski zbor Kajuh Velenje
V soboto vsakoletni koncert
Začetki delovanja Moškega ^^HMipr".	jmjjr-	^H^^^UHi
pevskega zbora Kajuh iz Velenja segajo v leto 1920. Na pobudo navdušencev I so se
zbrali prvi pevci in pod taktirko Frana Koruna Koželjskega pričeli prepevati. Od tedaj naprej zbor I nadaljuje začeto delo z I
manjšimi ali večjimi nihan-	IP^ I
ji, izjema so seveda vojna	g^^^^g^^^fc^^MBMI
Lani je zbor slavil 75 -	KAfmM^jnV^^B^
nastopa
doma in v tujini.
Pevci vsako leto ljubiteljem zborovskega	a^^^^^^^KBBl^^H	M
privržencem pripravij o koncert. pip ^VVHHJV	»»^BEPKBBMrJBBBft' ^flKH
Tako bo tudi letos, ko ga bodo HI^IHHH^IMh
v Glasbeni šoli Fran Korun
Koželjski pričeli v soboto ob 19. 9
uri in 30 minut. V soboto bodo ff* '
poskrbeli za posebnost, saj bodo
poleg njih zapela še komorni zbor Pentakord iz Ljubljane in dekliški zbor KUD Ivan Cankar iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu.
■ b.m.
Zgodilo se je
11. malega travna
Leta 1913
V Slovenskem narodu so vabili na gledališko predstavo v Šoštanj:
"Štajersko. Šoštanj. Igra "Legijonarji"je v nedeljo v vsakem oziru dobro uspela. Zadovoljila je občinstvo, kije nas prišlo obiskat tokrat v prav lepem številu. Igra se ponovi v nedeljo 13. t.m. ob 3.uri popoldne, da si jo lahko tudi tujci pogledajo! Zveza z vlaki je na obe strani jako ugodna za prihod in odhod gostov! Torej v nedeljo vse v Šoštanj, da si pogledate "Legijonarje"!"
Po novicah iz slovenskega časopisja sodeč je bilo kulturno življenje v Šoštanju nekdaj zelo razgibano!
Leta 1926
Med številnimi reklamami in ponudbami, ki so bile objavljene v vsaki številki Slovenskega naroda, smo tokrat povzeli naslednjo reklamo:
"KMETJE, PORABITE VAŠ DENAR ČIM KORISTNEJŠE
S Fordsonom zmanjšate proizvajalne stroške za polovico.
Fordson - Traktor lahko vrši delo od 6 konjev in dovrši to delo v polovici časa in za polovico stroškov. Fordson - Traktor potroši najmanje količine najcenejše kurjave in to samo, kadar dela. Vaši konji pa rabijo hrano tudi tedaj, ko ne delajo.
S Fordson - traktorjem ki se prodaja po zelo nizkih cenah,
lahko preorjete hektar v štirih urah, osem hektarjev pa dnevno lahko pokosite. Fordson - traktor Vam vleče razun tega vsak drugi gospodarski stroj. Traktor se lahko v kmetijstvu uporablja kot stalen stroj za najrazličnejša dela, kakor mlatenje, vejanje, vezanje snopov in za druga slična dela.
Ne opustite torej prilike in zahtevajte pri prvem zastopniku Fordovih strojev da Vam brez stroškov pokaže kako ti stroji delujejo. Z zadovoljstvom se boste začudili, ko boste ugledali delo Fordsonovih traktorjev. Traktor Fordson Din 39.700. FORDSON - Fordson proizvod - FORD - Ford Motor Company. Obiščite še danes enega naših mnogoštevilnih zastopnikov v deželi."
Kljub učinkoviti reklami je bil v tistih časih traktor še zelo redek gost na naših prostorih!
Leta 1960
Novica iz ljubljanskega Dela govori o svojevrstnem rekordu velenjskih premogarjev:
"V velenjskem rudniku so marca nakopali 195.000 ton lignita. To je največja mesečna proizvodnja kar obstaja rudnik Februarja so nakopali 188.000 ton premoga. Tako lep uspeh je pripisati izredno visoki storilnosti in veliki prizadevnosti rudarjev."
O stalnem povečevanju proizvodnje v velenjskem premogovniku nam zgovorno priča tudi podatek, da so 12. aprila leta 1993 nakopali kar 100 ton lignita na delavca.
■ Damijan Kljajič
107,8
11. aprila 1996
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
lovi poslovni kovčki opremljeni^ rokavicami
|Naše podjetje je spet bogatejše. Kupilo je ra poslovna kovčka.
Koristita ju in se z njima ponašata propagandista, Sašo Konečnik in Jure Beričnik. Na voljo sta bila dva, enake markantne znamke sicer, ampak eden večji in drugi manjši. Za ta velikega se je zgrebel Jure, ker lahko vanj spakira šal, dežnik, rokavice, po potrebi pa še kaj drugega, kar je nujno za terensko delo. Sašu je ostal manjši, ker on rokavic itak nikoli ne nosi. Niti v poslovnem kovčku. Izbrala pa ju je Nina Jug, njuna šefica, ki je zadnje dni marca koristila še lanski dopust. Šla je v Bad Kleinkirchen in tam smučala s Franzem Klammerjem. Razložila mu je seveda vse o Radiu Velenje in on ji je zatrdil, da ga tudi sam včasih posluša. Zlasti kadar v njem nastopata Strašna Jožeta. Baje razmišlja celo o tem, da pride na njuno zabavo v Vinsko Goro, konec prihodnjega tedna. Da je res smučala s Franzem ima menda dokaz. Foto pride prihodnji teden po
pošti. Morda ga celo objavimo.
S poslovnim kovčkom pa hodi naokoli tudi glavni tehnik na Radiu Velenje Mitja Čretnik. Ta si ne pusti svetovati, zato si je kovček izbral in nabavil kar sam. V njem prenaša eno disketo z vsemi "fajli", ki so objavljeni v časopisu na strani 107,8.
Nič kaj praktičen, tako vsaj sama pravi, pa ni poslovni kovček urednice Radia Mire Zakošek. Menda se ne odpira tako, kot bi se moral. Zato ji vedno, ko ga odpre, padejo ven vsi kuliji in vse beležke. Pa še posebnega predala za rokavice ne premore, zato jih Mira ali ne nosi s seboj, ali pa jih ima kar v žepu.
Drugi smo zaenkrat še brez poslovnih kovčkov. Vse, kar nosimo s seboj gre v večje ali manjše vrečke. Razmišljamo pa že o tem, da bi jih nabavili.
M mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO.
ROČK ME BABY
7. julija naj bi na ljubljanskem hipodromu v Stožicah potekala prireditev, imenovana ROČK ME BABY FESTIVAL Gre za festival, ki bo slovenski publiki na enem mestu predstavil največja
la za enega najbolj donosnih poslov v zgodovini pop glasbe.
imena svetovne poplame glasbe. Po dosedanjih podatkih naj bi v (upajmo) sončnem julijskem dnevu nastopili Bryan Adams (na sliki), Deep Purple, Lou Reed, Melissa Etheridge, Alvin Lee Band, Ray Cokes in domači Jure Košir & Pasji kartel. Druge podrobnosti o prireditvi za zdaj še niso znane.
SCOOTER
Nemška tehno zasedba Scooter po uspehu med raver-skimi fani na starem kontinen-
tu poskuša zavzeti tudi Veliko Britanijo. To jim kar dobro uspeva, saj je njihova skladba Back in the UK tamkaj naletela na odličen odziv in se uvrstila na 18. mesto britanske lestvice. Še bolje ji kaže na sosednjem Irskem, kjer se je skladba uvrstila celo med deset najbolj priljubljenih, nekaj zahvaljujoč tudi spremenjenemu naslovu, ki so ga za te potrebe podjetni Nemci spremenili v Back to Ireland.
D.A.Z.
V teh dneh je izšla prva kompaktna plošča zasedbe D.A.Z.,
dueta, ki ga sestavljata Zvone Hranjec, sicer kitarist skupine Chateau in nekdanji član skupine Šank Ročk ter David Davidovič - Dadi, ki je postal znan predvsem po svoji interpretaciji uspešnice skupine Bon Jovi - Always. Ploščo so posneli v velenjskem studiu Dynamic, med desetimi skladbami, ki so na plošči, pa najdemo tudi uspešnico Če me ljubiš in skladbo Vedno (Always) v dance verz-
TAKE THAT
Premišljena kampanija povezana z razpadom skupine Take That se bo veijetno pokaza-
Od takrat, ko so prvič oznanili svoj razpad pa do danes, so Take That stalni gostje neštetih časopisov, revij in televizijskih ter radijskih oddaj, vse kar je na kakršenkoli način povezano z njimi pa gre za med. Vse to še dodatno podžiga izreden uspeh njihovega zadnjega singla, priredbe skladbe slovitih Bee Gees - How deep is your love, ki kljub pričakovanju tolče vse rekorde v prodaji.
M Mitja Čretnik
MILAN KLEMENČIČ -LE BARON
Potem, ko so člani skupine Le baron v preteklih nekaj letih kar nekaj časa delovali v velenjskem in širšem glasbenem prostoru, kjer so nastopali na raznih plesih in zabavnih prireditvah, so se kmalu po izidu njihove prve in edine kasete Zabava, v lanskem letu razšli. S prenehanjem njihovega delovanja pa ni izginilo tudi ime Le baron, saj pod tem imenom še vedno deluje njihov nekdanji član Milan Klemenčič. Njegovo delo se od dela s skupino, s katero so
LESTVICA SLOVENSKIH PET
Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 16. aprila, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88,9 MHz).
1. GIMME 5
2 RICO & LETEČI POTEPUHI
3.	PATROL
4.	JANI KOVAČIČ
5.	MAJDA SEPE
Ritem mladosti To ni fer Cecilia
Skrivnostni vlak Ribič, ribič me je ujel
i NAGRADNI KUPON
j Ta teden glasijem za:
Ime in priimek
Naslov:
NAŠ ČAS, Foitova 10, 3320 Velenje
večji del po plesih preigravali stare uspešnice, precej razlikuje. Obdal se je namreč z mlado dekliško plesno skupino N-ERGY TEAM (sestavljajo jo Mojca Deberšek, Petra in Karin Šinkovec in Mojca Podpečan) s katero skupaj predstavlja program zabavno-kabaretnega tipa. S skupino sodeluje nekaj mesecev, tričetrt urni program, ki ga predstavljajo na nastopih, pa je večinoma avtorski. Nastopajo predvsem po diskotekah ter ob različnih otvoritvah in drugih podobnih priložnostih. Poleg tega pa se Milan Klemenčič pospešeno pripravlja tudi na snemanje svoje prve kompaktne plošče. S snemanjem namerava pričeti v mesecu maju v velenjskem studiu Dynamic, kjer je bila posneta tudi kaseta skupine Le baron. Skladbe za to prvo samostojno CD ploščo bo prispeval znani domači glasbeni ustvaijalec Zvone Hranjec (Šank Ročk, Chateau, D.A.Z.), izšla pa bo enkrat jeseni. Razen te plošče ima Milan Klemenčič - Le baron v načrtu še marsikaj (med drugim tudi snemanje videospota), o čemer pa kaj več zapisali kdaj drugič.
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje	in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 7. aprila:
1.	ZEME: "Venček uspešnic	10 glasov
2.	FW: "Važno je, da smo pravi	9 glasov
3.	MARELA: "Ohcet v Ljubljani	7 glasov
4.	SLOV. ODMEV: "Ohcet v Kandršah	3 glasovi
5.	BLEG0Š: "Veliki Visočan	1 glas Predlogi za .nedeljo, 14. aprila:
1.	HENČEK:
2.	KOPITAR:
3.	NIPIČ:
4.	PTUJSKIH 5:
5.	SLAK - BRENDI:
"Lepa mora bit" "Prijafli čin-čin" "Hej prijatelji" "Abraham" "Skupaj zapojmo"
Vili Grabner
DISKCEK KOTIČEK
TEŽKA MEHANIZACIJA V ŠALEŠKI DOLINI
Dolgo se že ni zgodilo, da bi v tako kratkem časovnem razmaku v Šaleški dolini nastopili dve skupini s tako eminentnim pedigrejem, kot je bil to primer zadnji teden meseca marca, ko
sta v razmaku dobrih treh dni šaleško publiko poskušala razriti in povaljati Buldožer in Parni valjak. Dve skupini, ki imata bržkone več točk na katerih se razhajata, vendarle opredeljuje kar nekaj skupnega. Obe sta vrhunec svoje slave že doživeli (verjetno tako v komercialnem, kot tudi ustvarjalnem in umetniškem smislu). Obe sta vrhunec slave doživeli v bivši Jugoslaviji in bili popularni na njenem nekdanjem celotnem ozemlju. Obe izhajata iz zgodnjih sedemdesetih let in člani obeh skupin so si po povprečni starosti kar blizu. Obe prepevata (večinoma) v hrvaškem jeziku. Obe je žal prišlo pogledat premalo ljudi.
Parni valjak, legenda jugoslovanskega ročka, ki je v zadnjem času tako z obuditvijo nekaterih starih hitov z izidom albuma Bez struje in z odličnim zadnjim električnim albumom Budenje (1993) nedvomno zbudil veliko zanimanje, je nastopil v večnamenski dvorani v Vinski Gori. Ta se je še enkrat pokazala za precej primemo za take prireditve, saj z že narejenim odrom in presenetljivo dobro akustičnostjo spada med boljše podobne objekte v Šaleški dolini. Če k temu dodamo še veliko mero profesionalnosti članov skupine in njihovih tonskih mojstrov, ni potrebno posebej poudarjati, daje bil zvok tisto sredo, 27. marca, zelo dober. Dober zvok in dober nastop \er razpoložena publika, ki pa bi je bilo lahko tudi več, pa so bili porok za dober koncert. In tak je, tudi bil. Pravo koncertno vzdušje z odzivno publiko, ki je zaživela že pri prvi skladbi, se je ob spretnem nizanju balad in hitrih skladb stopnjevalo skozi ves nastop in kulminiralo takrat, ko na takih nastopih tudi mora - ob koncu koncerta in prvem dodatku. Ta je trajal dobrih petnajst minut in sledil mu je še eden. Obiskovalcu rockovskih nastopov to pove vse.
Buldožer so nastopili 30. marca v klubu Max v Velenju, kjer so promovirali svoj come back album Noč. Preporod ene najbolj kontroverznih slovenskih ročk skupin, ki si je v času svojega najbolj plodnega obdobja pridobila precej simpatizeijev zunaj Slovenije (več kot doma), je poživil domačo glasbeno sceno in zbudil precejšnje zanimanje za njihove nastope. Teh je bilo v okviru promocijske turneje albuma Noč kar nekaj in eden takih je bil tudi v klubu Max. Obisk je bil slab, čeprav je treba resnici na ljubo priznati, da Buldožerji s svojo glasbo niso ravno magnet, ki bi vlekel ljudi na njihove nastope. Zato je bilo m«d publiko opaziti večinoma pričakovane obraze, med njimi tudi tiste, ki so si Buldožerje ogledali že v začetku osemdesetih, ko so v dvorano velenjskega Kulturnega doma uspeli privabiti ne dosti več kot kakšnih trideset občudovalcev (nekaj let kasneje je bil obisk na koncertih v Rdeči dvorani in takratni Vrtnici v hotelu Paka precej boljši). Ljudi je na koncert prignala radovednost in zanimanje kako zvenijo Buldožerji po vseh teh letih. Lahko so se prepričali, da nekoliko pomlajeni (basist) zvenijo prav tako kot pred leti in da so še vedno najbolj prepričljivi v starih skladbah. Novih skladb smo pravzaprav slišali malo, od vseh pa najbolj v spominu ostane Vojno lice, nekakšen hit, ki je sicer nastal že pred leti, uspešnica pa je tudi na sosednjem Hrvaškem. Njihova odlika so še vedno duhovite napovedi skladb in dialogi s publiko, ki pa so z leti prav tako nekoliko izgubili ostrino.
■ Mitja Čretnik
Krajevna skupnostJEdvarda Kar delja^ se otepa^ s k^upom^pro^blemov
Nered na vsakem koraku!
Vse od naselitve prvih stanovalcev, pred štirinajstimi leti, se srečujejo v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja z mnogimi problemi. Četudi je bilo to stanovanjsko naselje zgrajeno po sodobnih urbanističnih merilih, je tu odprtih vprašanj toliko, kot le malo kje. Še sreča, da se ocenjevalci, ki so izbrali mesto Velenje med večjimi mesti za najlepše v Sloveniji, niso ustavili v tem predelu. Ocena bi bila vse prej kot takšna!
noče kandidarati na nasledkih krajevnih volitvah, ko ne bomo več samostojna krajevna skupnost, ampak mestna četrt," je dejal Marko Bauman.
Na svoje težave nenehno opozarjajo občinsko vodstvo in župan je pred dnevi sklical na to temo sestanek, kjer so skušali najti rešitve.
Lani je dobila krajevna skupnost iz občinskega proračuna slaba dva milijona in pol, vendar pa naročnik vseh del še ni opravil. Dogovorili so se,
je razširilo tudi na vse pešpoti, pa tudi na zelenice. "Zdaj smo se odločili, da postavimo zaporo na začetku te dovozne ceste, ključe pa bodo imeli samo tisti, ki imajo dovoljenje za dovoz na Kardeljev trg," je povedal Marko Bauman, ki je ob tem poudaril tudi, da jim velikp težav povzročajo tudi tovornjaki, ki pogosto parkirajo na njihovih parkiriščih, predvsem pod stanovanjsko stolpnico Kardeljev trg 1. Bojijo se, da bo v prihodnjih mesecih še veliko huje, ko bo stekla gradnja nakupovalnega centra pri velenjski pošti. Nadomestno parkirišče, ki gaje Vegrad zgradil, je namreč mnogo premajhno.
Parkirišč pa je v tem delu Velenja za skoraj polovico premalo. Vodstvo krajevne skupnosti vidi rešitev v odstranitvi hriba (ob izgradnji te stanovanjske soseske so izkopano zemljo navozili v središče te krajevne skupnosti in tako je nastal umetni hrib), na tistem mestu pa bi zgradili garažno hišo, če pa to ne bi šlo, pa vsaj parkirišče.
Nakazali so tudi možnost investiranja. Podjetje Likar&sin bo napravilo v krajevni skupnosti anketo in ugotovilo, koliko krajanov bi se odločilo za takšno naložbo. Seveda bi v tem primeru odprodali tudi dosedanja pokrita parkirišča v krajevni skupnosti. Ob tem Marko ^auman odločno poudarja, da krajani ne bodo' dovolili, da bi bili kupci teh parkirišč krajani od drugod. Stanovalci tega območja morajo imeti pri tem prednost.
Krajevna skupnost Edvarda Kardelja je zelo neurejen predel Velenja. To pa seveda ni čudno, saj ni nikogar, ki bi skrbel za red in čistočo, f UP
velikih stanovanjskih blokih težko organizirati, j da bi se čiščenja lotili udarniško.
Predsednik krajevne skupnosti je sicer ravno ta čas pozval krajane, da se v pomladnih dneh udeležijo tradicionalnih očiščevalnih akcij in očistijo svoj kraj. To je sicer lahko enkratna rešitev,'za red v tem predelu mesta pa bo treba seveda sistematično poskrbeti. Povsem "ftespre-jemljivo je namreč, da to v tako gosto naseljenem predelu mesta ni rešeno.
Pred leti so krajani s sredstvi samoprispevka J uredili otroško igrišče, ki ga v veliki meri uporablja vrtec. Žal pa tudi to nima upravljalca, s tem ] pa tudi ne vzdrževalca. Tako kot cela krajevna skupnost je tudi otroško igrišče zanemarjeno, igrala so polomljena, povsod je polno odpadkov ... Na zadnjem sestanku z vodstom krajevne I skupnosti so se sicer dogovorili za obnovo igral, a s tem celovito problema še vedno niso rešili.
Veliko pripomb imajo krajani in seveda vodstvo vrtca tudi zato, ker se zbirajo pod vtrčevski-mi pokritimi prostori v večernem času mladi, ki tu popivajo, odmetavajo steklenice, tudi injekcijske igle in podobno. Krajani vidijo rešitev v tem, da vrtec omenjene prostore zagradi.
Zanemarjeno je tudi obrežje Pake, polomljene so ograje, uničene pešpoti in luči. Mnogi lokali ostajajo nedograjeni in nevarni za otroško igro...
Pred vsem tem si v Velenju ne bomo več smeli zatiskati oči. Kardeljev trg je takšen, kot in je razreševanja problemov se bo treba lotiti sis-matetično in celovito. V občinskem proračunu
V kreativni delavnici so pred tednom dni ban/ali plrhe.
Periskop - Klub iskalcev zaposlitve
VELENJE - Klub iskalcev zaposlitve Periskop, ki gaje ustanovila velenjska območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje, namenjen pa je iskalcem zaposlitve in brezposelnim osebam, je upravičil svoj obstoj. Danes ima okoli 70 članov, vsak dan pa prihajajo novi. Pod okriljem Periskopa deluje med drugim tudi več ust-varjalih delavnic, med njimi delavnica za zdravo življenje, za osebnostno rast in kreativna delavnica. Prostore imajo v bivši stavbi Farmina.
■ mkp
Druggajavira dražba premož^enja^Sipak PJastikeniJbiJa uspešna
Se je upanje za prodajo v enem kosu
3. aprila je bila na Okrožnem sodišču v Celju druga javna dražba za prodajo premičnega in nepremičnega premoženja Sipak Plastike, d. o. o., v stečaju. Kljub nekoliko milejšim pogojem pri prodaji premoženja, izklicna cena je bila 855.000 nemških mark v tolarski protivrednosti in z možnostjo plačila kupnine v dveh obrokih, ta tudi tokrat ni uspela. Na dražbo ni pristopil nihče.
Kot smo slišali s strani stečajnega upravitelja podjetja Lojzeta Posedela pa se je vsemu navkljub le pojavil resen interesent, ki ima do 11. aprila čas, da po enaki izklicni ceni in ob enakih pogojih to premoženje kupi. "Do takrat še vedno obstaja verjetnost, da bo premoženje prodano v enem delu in za to ceno. V tem primeru bi proizvodnjo lahko nadaljevali. Če pa se primeri, da interesent ne bo sklenil pogodbe, bom pripravil predlog za prodajo premoženja po delih. Izračuni so namreč pokazali, da je možno s prodajo posameznih strojev oziroma linij za izdelavo izdelkov iz plastike in potem s prodajo samega zemljišča in stavbe iztržiti enako vrednost, kot je bila ponujena na javni dražbi," pravi Lojze Posedel.
Poročali pa smo že, da je bil 14. marca na Okrožnem sodišču v Celju tudi prvi narok za preizkus terjatev. 58 upnikov je prijavilo za 122.976.277 tolarjev terjatev. Stečajni upravitelj jih je priznal v višini nekaj več kot 39.000.000 tolarjev, prerakal pa v višini blizu
Problemi ostajajo vsa leta enaki. Ta stanovanjska soseska namreč nikoli ni bila dokončno zgra-jena, investitorjem pa tudi ni uspelo uveljaviti potrebnih garancijskih popravil. Čeprav živi tukaj več kot dva tisoč davkoplačevalcev, pa doslej tudi ni bilo mogoče zagotoviti rednega
čiščenja in vzdrževanja tega predela Velenja.
"Problemov je res toliko, da vseh niti našteti ni mogoče. Svet krajevne skupnosti sije močno prizadeval, da bi jih razrešili, a brez denaija seveda ni nič. Pogosto pa smo naleteli na prepreke. Prav vsi smo razočarani in tudi nihče izmed nas
O vsem tem smo kramljali z Markom Baumanom, predsednikom sveta te krajevne skupnosti
10.000.000 tolarjev. Za 11 terjatev se ni izjasnil. "To pa zato, ker se podatki po dokumentaciji, kije bila v Sipak P^stiki, d. o. o., precej nenatančno vodena, ne ujemajo s podatki, ki sb jih prikazali upniki. Odločili smo se, da se z znanima družbenikoma o spornih terjatvah pogovorimo in se o njih odločimo šele na drugem naroku."
Med največjimi upniki so poleg delavcev Sipak Plastike, d. o. o., v stečaju še Mlakama, Abanka in podjetje Fit. "Mi smo za vsakega delavca korektno izračunali, koliko mu pripada, in delavci lahko takoj po vnovčitvi premoženja pričakujejo izplačilo," pravi stečajni upravitelj.
■ Milena Krstlč - Planine
da bodo to storili takoj, ko jim bodo dopuščale vremenske razmere. Predvsem je potrebno zasaditi in ozeleniti zelenice. To je bil tudi edini denar, ki ga je krajevna skupnost dobila iz proračuna ves čas svojega delovanja.
Še vedno pa ostaja odprto vprašanje odvod-njavanja ploščadi nad pokritimi parkirišči Kardeljevega trga 1,2 in 3. Naložba za ureditev tega problema bi zahtevala preveč denarja in četudi so pred leti za ureditev zbirali celo sredstva samoprispevka, tu ob deževju še vedno nastane jezero, da o tem, kako kaplja na avtomobile v pokritih parkiriščih, ki so pod ploščadjo, sploh ne govorimo.
Vse pa kaže, da bo še dolgo tako, saj v tem trenutku menda ni jasno niti to, kdo bi moral ploščad sanirati.
Veliko negodovanja vsa leta povzroča tudi dovoz do lokalov na Kardeljev trg. Pred dobrim letom so skušali zadevo urediti na ta način, da so dovolili takšno vožnjo samo lastnikom lokalov, in sicer do stanovanjskega bloka Kardeljev trg, kjer so tudi namestili zaporo. Četudi je na tej dovozni cesti postavljen prometni znak, ki prepoveduje vožnjo vsem ostalim voznikom, tega nihče ne upošteva in pred omenjeno stanovanjsko stolpnico je nastalo veliko parkirišče, ki se
skrbi samo za trimetrski tranzitni pas skozi ta predel (mimo pošte do Erine trgovine Prehrana), tega tudi pluži. Vse ostalo pa je prepuščeno stanovalcem. Ob tem pa je jasno, da se je v tako
bo treba zagotoviti sredstva tudi za redno vzdrževanje mesta, če to ne bo šlo, pa uvesti v ta namen kakšne posebne prispevke.
■ Mira Zakošek, foto vos
Lojze Posedel: "Postopek teče hitro. Okrožno sodišče Celje je zaradi tržne zanimivosti programa omogočilo že v decembru razpis iskanja najboljšega najemnika, M žal nI uspel, potem pa še dva razpisa javnih dražb po najbolj ugodnih pogojih, ki jih zakon o stečaju in likvidaciji omogoča."
mmm
tkanja l® >joj cfesiioJii^
Potem ko je Rudar doma zadnji čas dosegel le pet točk, so trenerju Prašnikarju pokazali vrata. Torej petica vedno le ne pomeni odličnosti.
Za ali pred
Poslušam, naj bi za stavko zdravnikov stale stranke. Ampak, kolikor vem, stojijo zaradi stavke zdravnikov stranke pred zdravstvenimi domovi in bolnišnicami.
Žrtev
Čeprav naj bi živeli že v modernih časih, se vendarle še tudi pri nas dogajajo nekateri čudni nazadnjaški običaji.
V velenjskem Premogovniku so žrtvovali eno hčerko, da bi bila mati bolj zdrava.
Zapora
Vsi se pritožujemo nad Italijani, ker še kar nočejo dvigniti "rampe" veta in nas spustiti v Evropo.
Ampak zdaj so nas še bolj ukleščili Avstrijci, ki mnogim Slovencem dobesedno preprečujejo vstop v združeno Evropo
Čudno
Ob vsakem malo večjem deževju dobršen del Zgornje Savinjske doline rad zaplava.
Ko pa hočejo zdaj v Okonini priti z vrtanjem do vode, je pa ni in ni.
Vleče se
Bolj ko seje vlekla stavka zdravnikov, več je bilo ljudem do zdravja kot do zdravnikov.
Čudenje
Po Velenju kar naenkrat vsi obsojajo nekakšne nepridiprave, ki da so porušili "Časovno trdnjavo" med knjižnico in kulturnim domom.
Kaj pa, če je šlo za uradno odstranitev črne gradnje?
Za konec
Tisti, ki so slepi od ljubezni, so lahko optimisti. Prej ali slej bodo spregledali!
KRIŽEM KRAZEM PO JUTROVEM (2)
Marjan Marinšek
Oljska gora pravzaprav ni prava gora. Višja je kakšnih sto metrov od nivoja mesta Jeruzalem, od katerega je odaljena sobotno pot daleč. I Kako lep izraz za kratko pot! Na sedmi dan v tednu je namreč po stari judovski postavi prepovedano vsako delo, tudi daljše potovanje ali vožnja z avtobusom. Sobota ali šabbat je namenjena le počitku, molitvi, bisku sinagoge ali Zidu objokovanja in seveda uživanju dobrot, ki si jih Judje pripravijo že prejšnji dan. Če se na šabbat pelješ- z avtobusom skozi naselje Mea shearim, ki je rezevirano za pravoverne Jude, boš kaj lahko dobil kamen v šipo, saj Judje tudi od šoferjev in turistov htevajo, da ta dan počivajo. Urejevanje prometa v soboto prevzamejo \rabci.
Zakaj žaluje Oljska gora?
Tedaj so se iz gore, ki se imenuje Oljska in je blizu Jeruzalema, obotni pot daleč, vrnili v Jeruzalem, pravi Sveto pismo. Oljska gora je še danes precej porasla z oljkami; vrtov z oljčnimi nasadi je vse manj, zato pa so tu judovski grobovi, apnenčaste skale in zlasti številne votline. Od Jeruzalema jo loči potok Cedron, katerega struga je bila v istusovih časih dvanajst metrov globlja, saj se je nivo slavnega , potoka v dva tisoč letih zvišal zaradi posutja zemlje in odlaganja odpadkov, pa tudi zaradi neprestanega rušenja mesta, ki so ga povzročali njegovi osvajalci od Rimljanov do Perzijcev, Arabcev in križarjev. Potok Cedron je tedaj tekel v globoki in temni soteski, ki so jo morali emostiti, če so hoteli priti iz mesta na Oljsko goro. Danes seveda ni več slišati cedronskega žuborenja, o katerem poje lepa slovenska pesem:
Oljsko goro tiha noč pokriva, potok Cedron žalostno šumlja ...
Oljska gora leži na vzhodni strani Jeruzalema, vzhod pa ima v mnogih verstvih religiozni pomen. Vzhod sonca naznanja prihod Boga, ki se razodeva. Preden so imeli Judje svoj tempelj, so hodili molit na Oljsko goro. Tudi Mesija naj bi prišel od tod, iz Betfage. Na cvetno
11. aprila 1996 ZA	NI	INI	IV	0	<! »1
nedeljo je prijezdil na osličku, kot je napovedoval prerok Zaharija, se spustil po pobočju Oljske gore in vstopil v mesto skozi zlata vrata, ki so na vzhodnem delu jeruzalemskega obzidja. Judje pri teh vratih še danes pričakujejo prihod svojega Mesije, zato je tam okoli največ (najdražjih) grobov - v prepričanju, da bodo ob prihodu Mesije tu pokopani prvi vstali iz groba. Ameriški milijarder Maxwell je menda plačal milijon dolarjev za grob blizu zlatih vrat ...
Čeprav na Oljski gori ni več toliko oljk kot nekoč, so tiste oljke, ki tu še stojijo, stare tudi več kot tisoč let. Med njimi so take, ki so morda še videle Kristusov smrtni boj, ali pa so vsaj njihove naslednice. Ob vznožju je vrt Getsemani, kjer frančiškani z vso skrbnostjo ohranjajo in varujejo prav tista najbolj častitljiva oljčna drevesa. Beseda getsemani sicer pomeni stiskalnico za olje, in res lahko v tem vrtu še vidiš staro stiskalnico, ki potruje, da so tu pridelovali olivno olje.
Oljke v vrtu Getsemani so dejansko edine žive priče dogodkov, ki so se dogodili na mestu, kjer danes stoji bazilika Narodov, kot imenujejo katoliško cerkev Kristusovega smrtnega boja, zgrajeno leta 1920 z denarno pomočjo dvanajstih narodov. Kot za vse cerkve v Sveti deželi velja tudi za to, da stoji na mestu, kjer je nekoč stala bizantinska cerkev iz prvega obdobja krščanstva in križarska iz dvanajstega ali trinajstega stoletja. Bazilika je zidana tako, da v njej doživiš moč teme. Toliko bolj te zadene slepota, ko stopiš z razkošnega sonca v ta kraj stiske, in tisto, kar najprej zaznaš, je ogromen mozaik s podobo angela, ki daje Kristusu moč v smrtnem boju. Pogled ti potem pade na skalo pred oltarjem, obdano s trnovo krono iz kovanega železa. V trnje so vpleteni golobi, ki pije-
V liliji/ OKJ V pik-ivill guiuui, IVI piJV/-
jo iz čaš trpljenja. Na tej skali naj
bi Kristus potil krvavi pot. Ko se potem ozreš v kupolasto nebo, se ti zazdi, da v celoti doživiš noč na Oljski gori, ki jo v skupini slovenskih romarjev pričneta opevati Vera in Mojca: ... bleda luna za oblak se skriva, zvezdica nobena ne miglja.
Toda v kripti cerkve je še votlina, ena tistih votlin na Oljski gori, kjer naj bi se Kristus večkrat zadrževal s svojimi učenci in je služila za prenočevanje. Tudi v času Kristusove smrtne agonije naj bi njegovi ujienci spali tu, dokler jih ni prebudil z besedami: Niste mogli bedeti z menoj, niti eno uro ne? Vstanite! Moja ura je prišla. Votlina je povsem preprosta; le tri freske spominjajo na Judežev poljub in Jezusovo ugrabitev.
Do hrbta Oljske gore, odkoder lahko v jasnem vremenu zaznaš bleščeče obrise Mrtvega moija in kot kača vijugasto reko Jordan, je treba še mimo kapelice Kristusovega joka, sredi pinij in oljk, na mestu, kjer naj bi se Kristus zjokal nad usodo Jeruzalema - usodo človeštva. Njegovo mesto ga ne bo sprejelo. Prišli bodo časi, ko od vsega tega sijaja ne bo ostal kamen na kamnu, ki ne bi bil porušen. Samo nekaj deset let po njegovi smrti so Rimljani do tal porušili Jeruzalem in največjo svetinjo judovske vere - tempelj. Frančiškanom, ki so zgradili to kapelico, se je res posrečilo, da so zadeli podobo solze.
V krščanskem upanju pa nebo nad Oljsko goro ne ostaja prazno.
Prerok Zaharija pravi, da bo ob koncu časov Gospod stopil na Oljsko goro in božja slava se bo razodela. Stopite na Oljsko goro tudi vi in kupite oljčno vejico, ki vam jo ponujajo ubožni Palestinci. Ozrite se po Jeruzalemu, ki je bil med vsemi mesti največkrat osvojen in razrušen in morda boste razumeli željo njegovih prebivalcev po življenju v miru, izraženo v tolikokrat zapeti pesmi Hevenu shalom alechem -mi prinašamo mir. Tedaj boste morda razumeli simboliko joka nad tem mestom ...
Oljska gora - Procesija na cvetno nedeljo
LB fffl K Dfr
mu mirno
mi&N *
Dokaz
Sodnik vpraša poškodovanega:
-	Vi trditev, da vas je obtoženi udaril s kanto po glavi?
-	Res je, točno na sredino glave!
-	Vendar, kolikor jaz vidim, na vaši glavi ni najmanjše sledi poškodbe.
-	Točno, gospod sodnik. Toda pogledati morate kanto.
Lep primer
Paznik vpraša zapornika:
• Zdi se mi čudno, da vas nihče ne obišče. Nimate sorodnikov in znancev?
-	Imam, a so vsi tukaj.
Kdor čaka
dočaka! ^
Zgornjesavinjčani so dočakali začetek nadalnje gradnje ceste od Ljubnega proti Lučam, dočakali tudi opravičilo za čakanje. Res, izvajalec se vsem v prometu opravičuje za občasne prekinitve, ki se bodo vrstile v naslednjih mesecih in je pri tem iskren.
Pa takšne iskrenosti nihče ne pričakuje od tistih, ki so obljubljali, lagali in se sprenevedali nekaj let; na opravičilo tistih bo treba čakati vekomaj.
Sva pa nora, da (še) nisva nora ^
Država nori, nora je kmetijska politika, nore so najine krave, noro je vse, kaj sploh še čakava bika neumna?
Če naju takoj ne priznajo za nora, bova znorela.
©©©©©© _
jf v ndsr
«| cesim podjetje d d.
Direkcija republike Slovenije za ceste iJ tZMJMC:	cestno podjetje celje
a jmmmcBJS mngust joe
MESTNA OBČINA VELENJE - SVET -
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 45/94, 57/94, 6/94 in 14/95) in Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83,42/85,47/87,5/90 in Uradni list RS, št. 10/91,13/93), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) ter 19. člena Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 10/95) je Svet Mestne občine Velenje na svoji 14. seji dne 12. marca 1996 sprejel
ODLOK O VZREJI PSOV IN OBVEZNOSTIH PRI VZDRŽEVANJU ČISTOČE JAVNIH POVRŠIN
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok ureja bivanje in vzrejo psov ter vzdrževanje čistoče zaradi onesnaževanja javnih površin z iztrebki psov na območju Mestne občine Velenje.
2.	člen
Popis, označevanje, cepljenje kontumac in postopke z necepljenimi ter potepuškimi psi ureja zakon o veterinarstvu.
3.	člen
Pravice in dolžnosti imetnika psa po tem odloku veljajo za osebo, ki je lastnik psa, ki ji je pes zaupan, ki psa vzreja ali ima psa na kakršenkoli način v posesti (v nadaljevanju besedila: imetnik psa).
II.	VZREJA PSA
4.člen
Posamezno gospodinjstvo ima lahko v vzreji največ dva psa. Za vzrejo večjega števila psov si mora pridobiti dovoljenje urada lokalne skupnosti, kije pristojen za komunalne zadeve.
Določilo ne velja za imetnike psic, dokler te hranijo mladiče.
V	stanovanjskih zgradbah je dovoljeno vzrejati psa na podlagi določil o hišnem redu, ki morajo biti v skladu s tem odlokom.
5.	člen
Imetnik mora za psa skrbeti in mu zagotavljati:
-	zadostne količine ustrezne, zdravstveno neoporečne pitne vode in hrane,
-	ustrezen prostor oziroma bivališče, ki omogoča neovirano vstajanje in stanje, leganje in ležanje ter zadostno razgibavanje (podstrešja, balkoni, terase, kleti in podobno ne smejo biti psom stalno bivališče),
-	psom čuvajem, ki so privezani na verigo, verigo dolžine najmanj tri metre,
-	ustrezne zoohigienske pogoje: svež zrak, svetlobo, čistočo in zaščito pred mrazom, sončno pripeko oziroma vročino, padavinami, prepihom,
-	pravočasno veterinarsko oskrbo, če je žival bolna ali poškodovana oziroma nebolečo usmrtitev, če je po veterinarski presoji neozdravljivo bolna ali poškodovana in ji bolezen oziroma poškodbe povzročajo trpljenje,'
-	za omejitev prirastka nezaželjenih živali, z začasno osamitvijo, kontracepcijo, kastracijo ali sterilizacijo,
-	varen in udoben prevoz, v javnem prometu pa upoštevati predpise o prevozu živali.
6.	člen
Imetnik psa je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje brez nadzorstva in ne ogroža ljudi in živali.
V	času, ko pes ni pod neposrednim nadzorstvom svojega imetnika, mora biti v svetlem in zaprtem prostoru, v ogradi oziroma pe-sjaku ali pripet na verigo, katere doseg je najmanj tri metre oddaljen od javne poti.
Imetnik psa čuvaja mora namestiti na vidno mesto opozorilni napis "hud pes".
Na ulicah in trgih v mestnem območju ter na drugih gosto nasel-
jenih območjih občine, ki so namenjena pešcem, se pes lahko vodi le na povodcu (kratki vrvici); popadljivi psi pa morajo nositi tudi nagobčnik.
7.	člen
Če imetnik psa ne ravna v skladu z določili tega zakona in psa zanemaija, ga muči ali če je pes nevaren za okolico, se mu ga lahko odvzame.
Predlog za odvzem psa po prvem odstavku tega člena lahko podajo občani ali služba občinskega nadzora veterinarskemu inšpektorju na Upravni enoti Velenje.
Sklep odvzema izvrši veterinarsko higienska služba veterinarskega zavoda.
Psa preda novemu imetniku, v azil ali ga brezbolno usmrti.
Postopek zadnjega odstavka tega člena velja tudi za pse brez lastnikov.
Stroški postopka bremenijo lastnika, če ta ni znanjih plača Mestna občina Velenje.
8.	člen
Imetniki psov, iz tretjega člena tega odloka, morajo vsako leto plačati občinsko takso v višini 3.000 SIT.
Plačila takse je oproščen invalid, ki ima izšolanega psa in ga potrebuje zase.
Takso, ki jo določa ta člen, odmeri in izterja občinska finančna služba na osnovi registra psov.
III. POSTOPEK RAVNANJA Z NEREGISTRIRANIMI PSI IN DRUGI PREVENTIVNI UKREPI
9.člen
Pse, ki ne nosijo pasje znamkice in se gibljejo brez nadzora, mora veterinarsko higienska služba v sklopu Veterinarskega zavoda Slovenije izpostava Celje uloviti. Ujeto žival mora služba na zahtevo imetnika vrniti, če ta dokaže lastništvo.
S pisno vlogo naslovljeno na veterinarsko inšpekcijo upravne enote Velenje, lahko lastnik zahteva vrnitev psa v roku do 8 dni od dneva, ko je bil pes ulovljen. Lastnik mora povrniti stroške, ki so nastali z ulovom in oskrbo psa.
O vlogi za vrnitev psa odloča v upravnem postopku veterinarski inšpektor.
Če lastnik v določenem roku psa ne zahteva oziroma ne plača stroškov ulova in oskrbe, lahko veterinarsko-higienska služba psa ponudi Kinološkemu društvu Velenje, če društvo psa ne sprejme, pa v last drugi osebi oziroma se psa da v zavetišče za pse ali humano pokonča.
Če je psa potrebno usmrtiti, plača stroške usmrtitve lastnik psa oziroma občina, če lastnik ni znan.
10.	člen
Če se pri psu pojavijo znaki, ki vzbujajo sum, da je žival zbolela za steklino (močna razdraženost ali potrtost, napadalnost, slinjen-je, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa), mora imetnik tako žival takoj osamiti v dobro zaprtem prostoru, ki je ločen od ljudi in živali, ter o takšnem stanju psa obvestiti veterinarsko organizacijo.
Če občan opazi žival, ki kaže opisane znake vedenja in se neovirano giblje, je prav tako dolžan o tem obvestiti epizotiološko službo Veterinarskega zavoda izpostava Celje.
11.	člen
Kdor na javnem mestu najde poškodovanega psa, je dolžan o tem obvestiti veterinarsko higiensko službo veterinarske organizacije, ki žival prevzame v oskrbo. Kdor najde na javnem mestu poginjenega psa, mora prav tako obvestiti veterinarsko higiensko službo veterinarske organizacije, da ta truplo odstrani z javnega mesta.
Ko veterinarska organizacija prejme prijavo, obvesti imetnika psa, če je znan, o najdbi oziroma postopa po določbi tretjega odstavka 7. člena.
Poškodovanega ali ranjenega psa, za katerega je mogoče ugotoviti imetnika, je treba zdraviti v sporazumu z imetnikom.
12.	člen
Če pes ugrizne ali kako drugače poškoduje človeka, se mora poškodovani javiti zdravstveni ambulanti ali antirabični ambulanti. Ta obvesti o ugrizu veterinarsko organizacijo in veterinarsko inšpekcijo, da ta ugotovi identiteto psa in določi ukrepe.
Pes, ki je ugriznil človeka, mora biti najmanj 10 dni pod vete narskim nadzorom, ne glede na to, če je bila cepljen proti stek ali ne.
Stroški nadzora bremenijo imetnika psa.
IV.	OBVEZNOSTI PRI VZDRŽEVANJU ČISTOČE
13.	člen
Pse ni dovoljeno voditi na otroška igrišča, njive, vrtove, travnike v bližini šol, tržnice in druge dele obdelane kmetijske površine ter na površine, na katerih je to s posebno oznako prepovedano.
14.	člen
Imetniki oziroma spremljevalci psov morajo z javnih površin, stopnišč in vhodov stanovanjskih zgradb na območju mesta ter z drugih gosto naseljenih območij mesta, namenjenih pešcem, sproti odstranjevati iztrebke psov.
V.	NADZOR
15.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja služba občinskega nadzora, če za posamezne zadeve ni pristojna veterinarska inšpekcija.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
16.	člen
Z denarno kaznijo najmanj 8.000 SIT se kaznuje za prekršek imetnik psa:
-	če vodi psa na otroška igrišča, njive, vrtove in druge obdelane kmetijske površine ter na površine na območju mesta Velenje, na katerih je to s posebno oznako prepovedano (12. člen),
-	če redi več kot dva psa ali ima vzrej ališče psov in ne prij avi vzre-je v roku 8 dni (7. člen),
-	če psu ne zagotavlja zadostne količine zdravstveno neoporečne pitne vode in hrane, ustreznega bivališča, ustreznih zoohigienskih pogojev, dovolj dolgo verigo, pravočasno veterinarsko oskrbo, preventivno omejitev prirastka nezaželjenih živali in varnega ter udobnega prevoza, ki je v skladu s predpisi o prometu (5. člen),
-	če psa na površinah, kjer se to zahteva, ne vodi na povodcu oziroma mu ne nadene nagobčnika, če je pes popadljiv (6. člen),
-	če z javnih površin na območju mesta in z drugih gosto naseljenih območij mesta, namenjenih pešcem, sproti ne odstrani iztrebkov psov (14. člen),
-	če s stopnišč in vhodov v stanovanjskih stavbah sproti ne odstrani iztrebkov psa (14. člen),
-	če ni pokončal psa na način, kije predpisan s tem odlokom ali če poginule živali ni oddal veterinarsko higienski službi (9. člen).
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o registraciji in označevanju psov ter vzreji domačih živali (Uradni vestnik občine Velenje, št. 9/78) ter tretja, četrta in peta alinea 8. člena Odloka o komunalnem in javnem redu ter miru (Uradni vestnik občine Velenje, št. 17/90).
18.	člen
S sredstvi, zbranimi na podlagi 8. člena tega odloka ter z dodatnimi sredstvi iz proračuna se najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka zagotovi izgradnja zavetišča za pse. Kasneje se ta sredstva namenjajo za delovanje zavetišča.
19.	člen
Besedilo tega odloka se pred uveljavitvijo objavi v tedniku Naš
čas.
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje.
Predsednik Sveta Mestne občine Velenje Drago Martinšek, l.r.
OKOLJU PRIJAZEN DOM
SPREMENIMO SVOJE NAVADE L
Varčevanje z energijo se prične pri drobnih vsakdanjih opravilih, kjer lahko dosežemo občutne prihranke že s pravilnim ravnanjem tako pri ogrevanju kot pri uporabi električnih ...	B°sP°diniskih aparatov.
^eIiI^JSVcT 0 takem ravnanju smo v tej rubriki že pisali energetsko svetovanje obširneje. Zato le na kratko o tem. Znižajmo Energetsko svetovalna temperaturo prostorov in se topleje oblecimo.
pisarna Velenje Prezračujmo občasno, intenzivno in le kratek £as. 3320 Velenje, Titov trg 1 Ne zastirajmo grelnih teles z zavesami in
tel.: 063/856-151 pohištvom. Uravnavajmo temperaturo v prostorih s termostatskimi ventili in znižajmo temperaturo prostorov ponoči ali podnevi, kadar smo odsotni. Skrbimo za pravilno temperaturo medija v ogrevalnem sistemu z uravnavanjem temperature kotla in nastavitve mešalnega ventila. Izključimo električne aparate in razsvetljavo, če je ne potrebujemo. Energetska svetovalna pisarna Velenje, vodja pisarne, mag. Branko Caglič
Prijave za svetovanje: Mestna občina Velenje, županova pisarna, tel. 856-151 ali POP d.o.o., tel. 855-861
oprema d.o.o.
Preloška 1, 3320 Velenje
RAZPIS10E PROSTO DELOVNO MESTO ZA KOMERCIALNEGA DIREKTORJA
Pogoji za zasedbo:
-	visoka izobrazba ekonomske ali tehnične smeri
-	aktivno znanje nemškega in angleškega jezika
-	5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
Kandidat bo Imenovan za dobo štirih let. Kandidati naj pisno prijavo z dokazili oddajo v 8 dneh po objavi v kadrovsko službo ESO Oprema, d.o.o.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni.
Prejeli smo
Izgradnja azila za zavržene živali
Veseli me, da ste se v Mestni občini Velenje tako približali našim stremljenjem varstva živali pred mučenjem. Kolikor poznam večino podobnih odlokov, nimajo v svojem sestavu meril za humano ravnanje s psi, zato sem tega večkrat prefotokopirala in ga razposlala slovenskim društvom proti mučenju živali s pripombo, naj pri svojih občinskih odborih dosežejo vsaj temu podoben predpis. Poslala celo društvu na Reko, s katerim imam poslovne stike in sem jim priporočila, naj ga sprejmejo kot vzorec.
Pri izgradnjo azila sem vam pripravljena pomagati z navodili in načrti, ki jih imam iz tuj ine. Morda bi za začetek pričeli s skromno izgradnjo nekaj boksov za pse in primemo kletko za mačke.
■ Lea Eva Mueller, svetovalna direktorica v Svetovni zvezi za varstvo
živali
HOROSKOP
OVEN od 21. marca do 20. a|>rila
Znani ste po "obilnem" govorjenju, ki vsakega prepriča. Toda tokrat vam bo malo težje preiti od besed k dejanjem. Velike besede se bodo razblinile kot milni mehurčki. Mogoče bi morali za nekaj časa prenehati z diplom-atiziranjem.
BIK od 21. aprila do 21. maja
Ne bodite tako škodeželjni, to vam lahko zelo škoduje. Vedite, da se energija, ki jo oddajate v okolje, vrača kot bumerang. Ce je negativna, bo taka gotovo tudi prišla nazaj. Ljudje pa tudi ne pozabijo tako hitro.
DVOJČKA od 22. maja do 21. junija
Sorodnikov ne gre zanemariti, čeprav vam gredo zelo na živce. Naj bodo še tako nemogoči, oni bodo prvi, ki vam bodo priskočili na pomoč. Partnerja ne pustite samega naokoli, v družbi se mu pridružite in mu pokažite, da ga imate radi.
RAK od 22. junija do 22. julija
No ja, morda boste res vstali z levo nogo, vendar pa vam bo prijatelj, ki ga radi srečate, popestril dolgočasne urice. Imeli se boste prav zanimivo. Ljubezen: razmislite o svojih dejanjih.
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Partner vas bo prijetno presenetil, zato ga ne razočarajte. Pozabite na stare zamere in se zabavajte. Življenje je prekratko, da bi ga napolnjevali s prepiri in turobnostjo. Konec tedna pa ne pozabite presenečenje vrniti.
DEVICA od 24. avgusta do 22. septembra
Spomnili se boste nasveta, ki ste ga pred kratkim velikodušno prejeli, a takrat odrinili v kot svojih misli. Zapekla vas bo vest, saj bi lahko bilo zelo drugače, če tega ne bi storili.
TEHTNICA od 23. septembra do 23. oktobra
Skrajni čas je, da si privoščite odmor in malo razmislite o svojih ljubezenskih podvigih. Na pamet vam bo fjrišlo več možnih rešitev in odločili se boste za pravo. Čaka vas več prijetnih dnevov.
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Ko boste najbolj osamljeni, se spomnite nesoglasij iz preteklosti in takoj vam bo lažje. Še pomislili ne boste na resno zvezo. Obiščite raje svoje prijatelje in z njimi preživite prijeten večer.
STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
Novica vas bo dosegla nekoliko prepozno, kar pa nikakor ne opravičuje vaše odločitve. V teh ste precej I neomajni in prepričani v svoj prav. Razmislite, ali ne I bi bilo bolje malo popaziti na svojega partnerja.
KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja
Malo se zamislite nad svojim neodgovornim življenjem. Pravila družbe so pač taka kakršna so, morali se jim boste prilagoditi, da se vam to ne bo maščevalo. Pri tem vam bodo vaši prijatelji radi priskočili na pomoč.
VODNAR od 21. januarja do 18. februarja
Napisali boste pismo, vendar ga po stari navadi ne boste oddali. Lahko, da boste pozabili ali pa bo vmes nekaj drugega. Razmislite, ali ni to zadnje bolj možno.
RIBI od 19. februarja do 20. marca
Zgodila se vam bo velika krivica in ne boste je mogli kar tako pozabiti. Nekdo vas že nekaj časa načrtno napada in skuša spodkopati vaš poslovni ugled. Naredite načrt in odločno stopite proti njemu.
Obstajajo tri vrste polti: mlečno-beli porcelanski ten,
Prepoznali ga boste po bledikasti koži, po kateri so posejane rdečkaste sončne pege. Koža je občutljiva, zato jim preveč sonca škoduje. Barva las se vedno giblje okoli rdeče, pa naj bo to svetla ali temna,
Razdelili ga bomo v dve skupini: tip Sneguljčice s svetlo poltjo in temnimi lasmi ter "južni" tip olivne kože. V primerjavi z jesenskim tipom deluje precej hladneje. Na soncu polt ne poijavi preveč. Lasje so redko svetli, temveč temno rjavi, črni ali modro črni - in vedno imajo pridih hladnosti. Barve oči pa so ponavadi ledeno mrzle: temno modre, temno sive, kristalno zelene, temno rjave ali skoraj črne.
Kateremu tipu pripadate?
Pogled v omaro nas vsake toliko časa bolj ali manj vznemiri. Kosi oblek, nabranih z vseh vetrov in strani neba, ki smo jih kupili, ker so nam bili trenutno všeč, so vsak zase lepi in zanimivi, toda ko jih želimo kombinirati, nastane katastrofa.
V nekaj nadaljevanjih vam bomo počasi razkrili skoraj vse skrivnosti modnega oblačenja, ki pa se razlikujejo glede na tip osebe. In prav o tem bo govora v današnjih nasvetih.Ločimo 4 tipe.
Ženske tega tipa imajo nekaj nežnega na sebi. Predvsem na koži, ki nenašminkana deluje svetlo in transparentno ter ima zlat podton. Pri nekaterih je polt rahlo rdečkasta. Kljub občutljivi koži pa na soncu hitro poijavi-jo. Barva las je svetla: lanena, zlata, pšenična, medena ali rahlo rdečkasta. Oči so ponavadi modre, sivo modre, modro turkizne, rjavo zelene ali zlato rjave. Zelo redko imajo temne ali zelene oči.
^tS"
hladna in rožnato obarvana, ki je dobro prekrvavljena, ter olivna. Le-ta na soncu hitro poijavi. Posebna značilnost so zanimivi lasje, katerih barva se preliva. Najpogosteje so pepelnato svetli ali srednje do temno ijavi. Oči pa so sivo-modre, svetlo modre, modro zelene ali lešnikaste.
korenčkasta ali kostanjeva. Trepalnice in obrvi ponavadi komaj opazimo, zato pa je barva oči zelo intenzivna: žareče svetlo modra, olivna, temno ijava ali zelena. Vedno pa so barve tople in kristalno čiste.
Mandljev riž
/21 mleka zavremo s ščepcem soli. 70 g dolgozrnatega riža stresemo v mleko in ga kuhamo pri majhnem ognju 30 minut, da se napne, nato ga ohladimo.
Penasto umešamo 60 g masla, dodamo 75 g zmletih mandljev, 1/2 žličke cimeta in 1/2 žličke sladkorja ter vse primešamo k rižu.
Mandljev riž po
želji še dodatno osladkamo, ga naložimo v steklene kozarce in ponudimo z brusničnim kompotom.
NASVET: Kadar želimo, da bi ostal riž še posebno zrnat, ga pred kuhanjem najprej temeljito operemo, da odstranimo lepljivi škrob. Nato ga na hitro blanširamo in zatem še enkrat oplaknemo s hladno vodo. Šele nato ga stresemo v mleko in zavremo.
Zdravilne rastline
Pljučnik
(Pulmonaria Officinalis L)
piše:	Pljučnik je trajnica, do
Marjana 30 cm visoka rastlina, Plajhner ki raste po listnatih gozdovih in grmovju. Na pokončnem, nekoliko kosmatem steblu rastejo izmenično kosmati, jajčasti, belo pegasti listi. Cvetovi stojijo v šopih na koncu stebla, so rdeči, tudi modri ali vijoličasti. V zdravilne namene nabiramo liste in cvetne vršičke marca ali aprila, same liste tudi po cvetenju do meseca junija, vedno v suhem vremenu. Rastlino posušimo hitro pri temperaturi do 40 stopinj, večinoma moramo še sušiti pri umetni toploti zaradi letnega časa, če je toplota premočna, se uničijo zdravilne učinkovine. Posušeno rastlino - drogo shranimo v suhem, zračnem in hladnem prostoru, v papirnatih vrečkah ali kartonskih škatlah, lahko pa tudi v steklenih kozarcih.
Pljučnik vsebuje zdravilne snovi, ki predvsem učinkujejo na dihala, ki je enakovreden suličastemu trpotcu.
Zdravilne učinkovine so kremenčeva kislina, kalcijeve soli, smola, čreslovina, sluzi. Zaradi teh snovi vpliva na pljuča in je zato tudi odlično domače zdravilo pri vseh pljučnih boleznih, vendar pa se moramo prej posvetovati s svojim zdravnikom.
Kot domače zdravilo in tudi v lekarništvu uporabljamo že dolgo časa cvetočo rastlino in liste. Pljučnik je učinkovit posebno pri katarjih dihalnih poti, pri kašlju, gripi, bronhitisu. Pljučnikov čaj zdravi tudi hripavost in vnetje v grlu, če ga pijemo in grgramo. Čaj tudi zavira vnetje in pospešuje izločanje seča. Blaži vnetje sluznice v prebavilih, v ustih in žrelu. Zdravi mehur, če ga pijemo kot čaj.
Nežne liste lahko uporabljamo v dobrih zelenjavnih juhah, sveži sok pa vsebuje vitamina A in C ter hranljive snovi, kar nam pride prav v spomladanskem času. Prav tako si lahko pripravimo iz mladih listov pljučnika tudi solato ali špinačo. Pri bolezni pljuč in bronhijev si lahko pripravimo čajno mešanico iz naslednjih rastlin: 100 g pljučnika, 100 g listov suličastega trpotca, 50 g listov kopriv ter 50 g njivske preslice. Na dan spijemo tri skodelice čaja, ki ga pripravimo kot poparek, s prevreto vodo prelijemo (2 del) eno čajno žličko mešanice, pustimo pokrito do 10 minut, nato odcedimo in pijemo po požirkih.
Zelo je tudi učinkovit čaj iz pljučnika brez drugih zelišč.
V ljudskem zdravilstvu so včasih dajali posušeni pjučnik med vodo pastirji živini, ki je bolehala za kašljem.
14 KAS VAS_TV SPORED	_11. aprila 1996
četrtek, 11. aprila
SLOVENIJA 1
10.15	Otroška oddaja
10.30	Batman, 26/32
10.55	Ribje poti, 3/4
11.25	Po domače
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
15.10 Letališče 21. stoletja, 1/3
16.00 Gore in ljudje
17.00	TV dnevnik 1
17.10	ŽIVŽAV
18.00	Kate in Allie, 19/22
18.30	Kolo sreče, tv igrica
19.05	TV nocoj
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik 2
20.05	Norec v množici,
	16/16
20.35	Tednik
21.25	Moški, ženske
22.15	Napovedniki
22.20	Nikar, oddaja o
	prometu
22.30	TV dnevnik 3
22.55	Poslovna borza
23.10	Seaquest, 3/21
SLOVENIJA 2	
12.15	Po Tuniziji, 1.
	oddaja
12.35	Znanje je moč
12.45	Zgodbe iz Amerike,
	4/6
13.35	DP v košarki (M),
	zadnje kolo
14.55	Zveza za rope,
	avstral.japonski
	film
16.35	Norec v množici,
	15/16
17.00	Vera, 2/4
18.00	Po Sloveniji
18.45	Svetovni poslovni
	utrip
19.15	Zlati petelin, 6/6
20.05	V žarišču _
20.35	Doktor Finlay, 4/7
21.25	Svetloba in senca,
	2/3
21.55	Podoba podobe
22.45	Umetniški večer,
	nastanek modeme,
	5/6
23.15	Košarka final four
	(M) - finale, pos-
	netek iz Pariza
petek, 12. aprila
SLOVENIJA 1
10.40 Učimo se ročnih
ustvarjalnosti, 6/52 10.55 Otroci širnega sveta, 25/26
11.25 Veronikino dvojno življenje, franc.polj.film
13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.30 Terra X, 4/10 15.15 Resna glasba 16.20 Kam vodijo naše
stezice 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Moja ideja, 4/20 17.40 Otroška oddaja 18.00 Kate in Allie, 20/22 18.30 Hugo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sorodne duše, 6/21
20.40 Podarim dobim 20.50 Pogej in zadeni 22.30 TV dnevnik 3 23.00 Očka umira, amer. film
SLOVENIJA 2
10.40 Svetovni poslovni
utrip 11.10 V žarišču 11.40 Znanost od blizu, 6/20
12.05 Podoba podobe 12.55 Nastanek modeme, 5/6
13.25 Krik stene,
nem.fran.kanad.fil m
14.55 Moški, ženske 15.55 Sorodne duše, 5/21
16.25 Svetloba in senca, 2/3
16.55 Ribje poti, 4/4 17.25 Veliki dosežki
slovenske kirurgije, 12. del 18.00 Po Sloveniji 18.45 Poglej me! 19.25 TOKTOK 20.05 V žarišču 20.20 Forum 20.35 Angel Falls, 3/6 21.25 Studio city 22.25 TV avtomagazin
22.55 Novice iz sveta
razvedrila 23.20 Nor na reklame, 15/15
sobota, 13. aprila
SLOVENIJA 1
08.05 Radovedni Taček 08.20 Kljukčeve dogodivščine, 14/24 08.40 Male sive celice, kviz
09.25 Zgodbe iz školjke 09.55 Učimo se tujih
jezikov, francoščina 4/11
10.15 Poluks in modri
maček, franc. film 11.40 Veliki dosežki
slovenske kirurgije 12.10 Popotovanje v
Benetke 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.55 Terra X, 5/10 14.35 Tednik 15.25 Christy, 10/21 16.20 Tekmovalci, 4/5 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroška oddaja 17.40 Tiri skozi čas, 2/8 17.55 Slovenski magazin 18.25 Ozare 18.30 Hugo, tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Presodite 21.15 Zgodbe iz Amerike, 5/6
22.10 Turistična oddaja 22.40 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.10 Breezy, amer. film
SLOVENIJA 2
11.00 Poglej in zadeni 12.30 Živalske domislice,
amer. film 14.05 Znanost od blizu, 7/20
14.30 Veslaški dvoboj osmercev; Oxford:Cambridge 14.55 Murska Sobota: DP v nogometu; MURA:HIT GORICA, prenos 16.55 Ljubljana: finale
slovenskega pokala v rokometu za ženske KRIM ELECTA:BRANIK MARIBOR, prenos 18.30 Karaoke 19.30 4x4 20.05 Bombavluna-
parku, amer. film 22.00 Zlati petelin, 6/6 22.45 Sobotna noč
nedelja, 14. aprila
SLOVENIJA 1
08.50 ŽIVŽAV
09.45 Jekleni jezdeci, 3/8
10.10 Dve balerini
11.00 Moj prvi video, 5/12
11.30 Obzoijaduha
12.00 ljudje in zemlja
12.30 AFS France Marolt, 1. del
13.00 Poročila
13.05 Hugo, tv igrica
13.35 Karaoke
14.35	Nedeljska repor-
	taža
15.05	Dlan v dlani
15.20	Janina hiša, amer.
	film
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Po domače
18.45	Za tv kamero
19.00	Včeraj, danes, jutri
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik 2
19.50	Zrcalo tedna
20.10	Nedeljskih 60
21.10	Vera, 3/4
22.05	Napovedniki
22.20	TV dnevnik 3
22.40	Ana med volkovi,
	španski film
SLOVENIJA 2	
10.55	Angleška glasbena
	lestvica
11.45	Videošpon
12.30	V vrtincu
13.15	TOKTOK
13.50	Pogej me!
14.30	4x4
15.00	Odbojka: 3. tekma
	finala končnice DP
	(M), posnetek
16.30	Ljubljana: ŠRG VN
	narodnega doma,
	posnetek in prenos
18.30	Vaterpolo: 3.
	tekma finala
	končnice DR
	prenos
19.30	Kolesarska dirka
	Pariz - Roubaix,
	posnetek
20.05	Izgubljene civilizaci-
	je, 6/10
20.55	Intervju
21.55	Tiri skozi čas, 3/8
22.10	Eva, nizozemska
	drama
23.00	Športni pregled
ponedeljek, 15. aprila
SLOVENIJA
10.55	Arabela se vrača,
	6/26
11.25	Ana med volkovi,
	španski film
13.00	Poročila
13.05	Novice iz sveta
	razvedrila
13.50	Utrip
14.05	Zrcalo tedna
14.20	Za tv kamero
14.35	Forum
14.50	Nedeljska repor-
	taža
15.20	Intervju
16.20	Dober dan,
	Koroška
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Radovedni Taček
17.25	TV oko, 6/13
18.00	Simpsonovi, 28/48
18.30	Lingo, tv igrica
19.05	Risanka
19.15	Žrebanje 3x3
19.30	TV dnevnik 2
20.05	Frasier, 22/22
20.30	Omizje
21.25	Letališče 21.
	stoletja, 2/3
22.15	Napovedniki
22.30	TV dnevnik 3
22.50	Šport
23.00	Seaquest, 4/21
23.50	Svet poroča
SLOVENIJA 2
10.15 Učimo se tujih jezikov:
francoščina, 4/11
10.40 Turistična oddaja
11.00 V žarišču
11.15 Policisti s srcem, 23/26
12.00	Presodite
13.00	Sobotna noč
15.00	Studio city
16.00	Športni pregled
16.45	Frasier, 21/22
17.05 Muenchenčana v Hamburgu, 2/14
18.00 Po Sloveniji
18.45 Sedma steza
19.15 Angleška glasbena lestvica
20.10 Osmi dan
20.40 Blaznost, ang. film
22.35 Brane Rončel izza odra
torek, 16. aprila
SLOVENIJA 1
10.30	Japonske pravljice
11.00	Cyrano de
	Bergerac, 4/4
11.35	Poluks in modri
	maček, franc. film
13.00	Poročila
13.05	Lingo, tv igrica
14.25	Moj prvi video,
	5/12
14.55	Obzorja duha
15.25	Eva, nizozemska
	drama
16.20	Mostovi
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Kljukčeve dogo-
	divščine, 15/24
17.25	Jekleni jezdeci, 4/8
18.00	Kate in Allie, 21/22
18.30	Kolo sreče, tv igrica
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik 2
20.05	Brez žensk ne gre,
	6/6
20.35	Dosje
21.25	Roka ročka
22.15	Napovedniki
22.30	TV dnevnik 3
22.55	Poslovna borza
23.10	Seaquest, 5/21
SLOVENIJA 2
11.35 Sedma steza
12.05 Osmi dan
12.35 Tekmovalci, 4/5
13.05 Slovenski magazin
13.35 Nedeljskih 60, ponovitev
14.35 Vražji Tartini
15.40 TV avtomagazin
16.10 Analitična mehanika, 14/52
16.40 Brez žensk ne gre, 5/5
17.05 Doktor Finlay, 4/7
18.00 Po Sloveniji
18.45 Pot v nebesa
19.15 Videošpon
20.05 V žarišču
20.35 Muenchenčana v Hamburgu, 3/14
21.30 Oči kritike
22.20 Stoletje filma, 1. del
sreda, 17. aprila
SLOVENIJA 1
10.15 Otroška oddaja j
10.25 Skok med zvezde, 13/14
10.50 Roka ročka
11.40 Izgubljene civilizacije, 6/10
12.30 AFS France Marolt, J 1. del
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče
13.35 Zgodbe iz školjke 1
15.15 Dlanvdlani
15.30 Dosje
16.20 ljudje in zemlja
17.00 TV dnevnik 1
17.10 Pod klobukom
18.00 Kate in Allie, 22/22.
18.30 Kolo sreče
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.05 Gospod Bean, 8/13
20.35 Tot Ziens-u-revoir, nizozem. film
22.40 TV dnevnik 3
23.10 Seaquest, 6/21
00.00 Zaljubljenca, 2/4
SLOVENIJA 2
■
12.00 Pot v nebesa
12.30	V žarišču
13.00	Oči kritike
13.50	Stoletje filma, 1.
	del amer. filma
16.40	Gospod Bean,
	7/13
17.05	Angel Falls, 3/6
18.00	Po Sloveniji
18.45	Po Tuniziji
19.15	V vrtincu
20.05	V žarišču
20.25	Nogomet: Polfinale
	evrop. pokalov
22.20	Koncert orkestra
	SF de fall: lutke
	mojstra Pedra
00.30	Odbojka: 4. tekma
	finala končnice DP
(M)
Petek, 12. aprila
TVS1 23.00
OČKA UMIRA, amer. film, 1990
Režija: Jack Fisklgrajo: Beau Bridges, Tess Harper, Judge Reinhold Del Shores je napisal scenarij po lastni gledališki predstavi. Režiser Jack Fisk je precej gostobeseden tekst strnil v družinsko dramo otrok in njihovih družin, ki se zberejo zaradi očetove bolezni. Vsi imajo sicer očeta radi, še bolj pa jih skrbi njegova zapuščina.
Provincialno teksaško mestece postane v njihovem življenju pomembno središče, saj se v njem odloča tudi njihova prihodnost. Izvrstna igralska zasedba omogoča prepričljivo profiliranje likov v drami, ki se razplete po očetovi smrti drugače, kot so dediči pričakovali... Sobota, 13. aprila
TVS1 10.15
POLUKS IN MODRI MAČEK, franc. anim. film
. lj 11? i : a - - / i C
Režija: Serge DanotAnimacija: J. M. Cahier
Zgodba govori o deklici Margot in kužku Poluksu, ki živita v pravljični rožnati deželi. Med njima vlada veliko prijateljstvo, pa tudi drugi prebivalci kot so kravica, špiralnik, ura kukavica, vlak se trudijo, da je življenje ubrano in polno veselih pesmi. Poluks je sicer opozoril na mačjo nevarnost, a se Margot vseeno odloči, da zavlada deželi in jo obarva v modro... , )j i tj; ' i i J - j v y,3
TVS1 23.10
BREEZY, amer. film, 1973
Režija: Clint Eastwood Igrajo: William Holden, Kay Lenz, Jdan Hotchkis Frank Harmon, trgovec z nepremičninami, ki po ločitvi živi sam v razkošni vili v bližini Hollywooda, naleti na mlado dekle in se z njo zaplete v pogovor, kakršnega dotlej ni bil vajen. Sproščena, neprisiljena Breezy je čisto nasprotje afektiranih in izumetničenih žensk, s katerimi je sicer obkrožen... r. 11 1 t
Nedelja, 14. aprija.......
TVS1 15.20
JANINA HIŠA, amer. film, 1993
Režija: Ene Rothhlotterbecklgrajo: James Woods, Anne Archer, Missy Crider Janina hiša je ameriška televizijska melodrama v dobrem pomenu besede. Odlikuje se z zgodbo o medčloveških odnosih, v katerih ne manjka čustvenih stisk, dvomov, pa tudi srečnih trenutkov ne. V filmu Janina hiša je James
VVoods upodobil vdovca Paula Moorea, ki že dolge mesece žaluje za umrlo soprogo. Tako mora sam skrbeti in vzgajati svoja otroka, najstniško hčerko Hillary in mlajšega sina Bobbyja...
TVS1 22.40
ANA MED VOLKOVI, špan. film, 1972
Režija: Carlos Sauralgrajo: Geraldine Chaplin, Feman Gomez, Joe Maria Prada Ana kot tujka pride v hišo, kjer ob stari materi živijo njeni trije sinovi, eden z
ženo in tremi deklicami. Medtem ko Ano zadolžijo za vzgojo deklic, se zdi, da se mora več posvečati odraslim kot otrokom. Mati je bolehna in pretirano nostalgična do preteklosti in od Ane pričakuj, da ji z razumevanjem stoji ob strani...
(1)1) £ /. f 2 fl i? 1 f ) ■
KA
15
Nova serija vlomov v avtomobile
Avtomobilski vlomilci niso imeli praznikov. Samo v noči na 6. april je neznanec v Velenju vlomil v tri osebne avtomobile znamke Zastava 750, ki so bili parkirani na parkirišču na Prešernovi cesti v Velenju. Iz enega je odnesel avtoradiokasetofon in Franca P. oškodoval za okoli 20.000 tolaijev; iz drugega je ukradel avtoradio in Seada K. oškodoval za prav toliko; iz tretjega je odnesel še en avtoradio in Slobodanko U. oškodoval za 18.000 tolarjev.
Na Koroški cesti je neznanec vlomil v Jugo in odnesel plastični zaboj z orodjem in akomulatorski vrtalni stroj. Andrej G. je oškodovan za okoli 80.000 tolaijev.
Na Stantetovi je neznanec iz stoenke odnesel dva zvočnika in dve zavesi za zadnjo šipo. Franjo K. je oškodovan za okoli 18.000 tolaijev.
Vnočina7. april je neznanecvlomilv Jugo na Koželjskega cesti. Odnesel je zadnjo polico z zvočnikoma in Asima S. iz Velenja oškodoval za okoli 20.000 tolaijev, naslednjo noč pa je bilo na istem parkirišču vlomljeno v še en Jugo. Vlomilec je odnesel avtoradiokasetofon in Alenko T. iz Velenja oškodoval za okoli 30.000 tolaijev.
Vlom v spominsko sobo
V času od 17. marca do 7. aprila, je neznanec vlomil v spominsko sobo XIV. divizije v Plešivcu. Ukradel je orožje iz II. svetovne vojne: tri avtomate, puškomitraljez in tri puške. Objekt s spominsko" sobo je v lasti Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje. Vrednost odnešenega orožja bo ugotovoljena naknadno.
Steljali - tudi z orožjem
Policisti so pred in med prazniki okrepili svojo prisotnost na terenu in tako skušali s svojim delom prispevati k mirnemu in varnemu praznovanju. Statistike jih namreč opozarjajo, da se običajno ob praznikih poveča število prometnih nesreč, kršitev javnega reda in miru, da je več nesreč tudi zaradi uporabe različnih pirotehničnih sredstev in orožja, storilci različnih kaznivih dejanj pa običajno tudi ne počivajo.
Na območju Policijske postaje Velenje so med prazniki sprejeli kar nekaj klicev gorčenih občanov, ki jim je pokanje in streljanje pošteno paralo živce, "najzanimivejši" pa je bil klic, ki je prišel iz Araja Gorenje 7. aprila, malo čez 18. uro. Tam je namreč nekdo streljal kar s pravim orožjem. Komisija Urada kriminalistične
400 naročnikov je ostalo brez telefonske zveze
• t«««a«**n*ii«!t«a*»*B«*ain
Nikoli ni klical vroče linije!
Nekega Velenjčana (?) je moral strahotno razburiti visok račun, ki gaje prejel za porabljene telefonske impulze. V torek, 2. aprila, zjutraj, je na Trgu mladosti v Velenju nasilno odprl telefonsko razdelilno omarico in v njej porezal več žic. Blizu 400 naročnikov je v hipu ostalo brez telefonske zveze.
Podjetje Telekom je oškodovano za kakšnih 200.000 tolarjev. Storilec je na kraju dogodka pustil sporočilo, da ni nikoli klical vroče linije. Policisti na podlagi tega sporočila sklepajo, da je bila storilčeva pobuda za rezanje telefonskih žic, prav v visokem računu, ki gaje prejel za PTT storitve.

službe je opravila temeljit ogled kraja, našla tudi dokaze, kot poročaj o, pa so tudi storilcu že na sledi.
Požar v stanovanju
V ponedeljek, 8. aprila, okoli 14.40 je izbruhnil požar v kopalnici stanovanja na Kidričevi cesti, last Borisa M. iz Velenja. V požaru je zgorel ventilator, toaletna omarica in še nekaj druge kopalniške opreme. Požar so pogasili gasilci, ki so morali v stanovanje vstopiti na silo, saj stanovalca v času požara ni bilo doma. V požaru je nastalo za okoli 150.000 tolaijev gmotne škode, najbrž pa je do njega prišlo zaradi pregretjaventilatoijavkopalnici.
Bogat plen vlomilca v Savinji
V noči na petek, 5. aprila, je neznanec vlomil v prostore blagovnice Savinja v Moziiju. Vzel sije čas in kot vse kaže, najprej dobro preiskal notranjost. Odnesel je okoli 1600 (!) "štek" različnih vrst cigaret, skoraj 100 pločevink piva, nekaj več kot 300.000 tolaijev gotovine, več parov smuči in več oblačil.
Z vlomom je podjetje Savinja blagovnica Moziije oškodoval za 3.132.490 tolaijev.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Poostren nadzor prometa na Celjskem
Vsak tretji voznik med kršitelji
V petek, 5. aprila, med 15. in 22. uro, so policisti na Celjskem izvedli poostren nadzor ugotavljanja psihofizičnega stanja voznikov v cestnem prometu. Kontrolirali so 929 voznikov in skupno ugotovili 292 različnih prekrškov.
To pomeni, da je vsak tretji ustavljen voznik storil prekršek. Od tega je bilo 120 kršitev takšnih, da so morali policisti napisati predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, 142 voznikom pa je bila izrečena denarna kazen na kraju prekrška.
Še to: 59 voznikom je bila zaradi vožnje pod vplivom alkohola, vožnje brez vozniškega dovoljenja ali zaradi večjih tehničnih napak na vozilu, prepovedana nadaljnja vožnja.
jevodja kljub zaviranju vlaka ni uspel pravočasno ustaviti. S prednjim delom vlaka je trčil v desno bočno stran osebnega avtomobila.
Voznica Danica O. in sopotnik v vozilu Drago L. sta v trčenju dobila manjše poškodbe, vendar sta zdravniško pomoč odklonila.
Z avtobusom zadel peško
V	torek, 2. aprila, ob 14.55 se je v naselju Žalec pripetila hujša prometna nesreča. 48-letni Marko-Srečko G. iz Gotovelj je vozil avtobus po ulici Heroja Staneta iz smeri avtobusne postaje proti Savinjski cesti. V semaforiziranem križišču je pri zeleni luči z avtobusom zavil v desno. Med zavijanjem pa je s prednjim desnim delom avtobusa zadel peško 55-letno Nevenko K. iz Žalca, kije iz njegove desne strani, pri zeleni luči, prečkala vozišče, na zaznamovanem prehodu za pešce. V trčenju se je Nevenka hudo poškodovala in se zdravi v celjski bolnišnici.
Izginila Marija svetnica
V	času med 2. in 5. aprilom, je neznani storilec prišel do nezavarovane kapelice v Vinski Gori. Iz notranjosti je odtujil kipec Marije svetnice, visoki okoli 80 centimetrov, last Ivana L. iz Vinske Gore. Kipec je vreden okoli 40.000 tolarjev.
Vlom v osebni avtomobil
Vnoči na 6. april, je neznanec vlomil v osebni avtomobil znamke Jugo parkiran pred stanovanjskim blokom na Polzeli. Odnesel je avtoradiokasetofon in lastnika vozla Marjana P. iz Polzele oškodoval za približno 43.000 tolaijev.
K sreči je bilo srečanje z vlakom "nežno"
V petek, 5. aprila, ob 4.34 se je na zavarovanem železniškem prehodu v kraju Petrovče zgodila prometna nezgoda med voznico osebnega avtomobila in potniškim vlakom. K sreči se je nesreča srečno končala, saj nihče od udeleženih ni biktelesno poškodovan, materialna škoda pa znaša okoli 1.500.000 tolaijev.
22-letna Danica O. iz Pake pri Vitanju je vozila osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Liboj proti križišču z magistralno cesto v Petrovčah. Ko je pripeljala do zavarovanega prehoda ceste čez železniško progo, vozila pri znaku rdeče luči ni ustavila, temveč je zapeljala na železniški prehod in vozilo ustavila med spuščenima zapornicama. V tistem je iz celjske smeri pripeljal prazen potniški vlak, ki ga je upravljal 43-letni Albin Š. iz Prožinske vasi. Stro-
Tedenske cvetke
Bivše žene so vedno zanimive. Enim je potem, ko jih nimajo več, hudo žal za njimi. Pa sijih tu in tam še želijo videti in zvedeti kako živijo zdaj, ko imajo mir. V četrtek prejšnji teden, zvečer, se je za obisik pri bivši ženi odločil A.K. Jasno je, da mu vrat ni hotela odpreti, zakaj bi mu jih pa? Zato si je bivši mož pomagal kar sam. Z močnim brcanjem vvratamu je uspelo streti odpor. Ampak samo vrat. Ko je vstopil, se je lotil dela. Stanovanje se mu je očitno zdelo preveč urejeno. Dela, ki se ga je lotil, pa ni dokončal. Prekinila gaje policija.
Morda prav tista, ki je na velikonočni ponedeljek, sredi noči, prekrižala pot Štefanu. Ob postopku legitimiranja se jim je zdelo malo čudno, čemu bi Štefan sredi noči potreboval motorno žago Husquarna. Ker tudi legitimira-nec ni prav dobro poznal odgovora, so mu jo policisti do takrat, da se spomni, kje jo je dobil, zasegli. Naslednji dan so zvedeli, da prav takšno
žago pogrešajo pri Telekomu na Kidričevi cesti. Šefanu zdaj ni treba več napenjati možganov od kje mu žaga.
Edvard pa je svojega terenca preizkušal - kje drugje kot - na terenu. Z vožnjo po njivi je poškodoval nasad, s poskusom na pravi cesti pa se ni najbolje odrezal. Pri Bevčah je zapeljal s ceste in tam počakal policiste.
Zakaj s kulturo v Velenju nista najbolj zado-volja dva mladoletnika, bosta preko staršev predstavnikom Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje še lahko sporočila. Je pa lulanje po kulturnem domu zelo neprimerna oblika protesta. Tako kot je neprimerno tudi odstranjevanje prometnih znakov, pa čeprav kakšen udeleženec v prometu z njihovo postavitvijo ni zadovoljen. Za tiste štiri prometne znake, ki so jih med Šoštanjem in Velenjem sredi noči 6. aprila, odstranili objestneži, bo treba na zagovor.
Vlomilci delavni tudi na Koroškem
Policisti na Koroškem obravnavajo dva primera kaznivega dejanja vloma. Na Ravnah na Koroškenm je storilec s silo telesa vlomil lesena enokrilna vrata in si utrl pot v delavnico, kjer je odtujil akomulatorski vrtalnik znamke Black & Decker, v Pamečah pa je neznanec na silo odprl pokrov prtljažnika osebnega avtomobila in ukradel okrasno polico z zvočniki. Policisti v Radij ah zbirajo obvestila za storilcem, ki je z osebnega avtomobila odtujil smuči. Te je kasneje odvrgel.
Požar upepelil Lado Samaro
V	sredo, 3. aprila, ob 4.10 je izbruhnil požar na osebnem avtomobilu znamke Lada Samara, ki gaje po lokalni cesti Črna - Ko-privna vozil 54-letni Emil S. iz Črne. Ta je vozilo ustavil in poklical pomoč. Kljub hitremu posredovanju gasilcev pa je avtomobil v celoti zgorel. Škoda znaša okoli 700.000 tolarjev, policisti pa domevajo, da je požar nastal zaradi okvare električne instalacije v delu vozila, kjer je nameščen motor.
Zemeljski plaz zaprl cesto
V	sredo, 3. aprila, okoli 22.45, seje na lokalno cesto Muta - Bistriški jarek, sprožil zemeljski plaz in jo v dolžini 15 matrov popolnoma zaprl. Plaz, v katerem je bilo okoli 200 kubičnih metrov zemlje in kamenja, je poškodoval asfaltno površino in 15 metrov zaščitne ograje.
Delavci Komunalnega podjetja Radlje ob Dravi so zaprtje ceste preko noči označili s cestno-prometno signalizacijo, v zgodnjih jutranjih urah pa so zemljo in kamenje odstranili iz vozišča.
Avtomobili so vse bolj mamljivi
Lani je s celjskega območja izginilo 92 osebnih vozil, v večini primerov so bile na delu organizirane skupine. Raziskali so trinajst primerov. Na UNZ Celje sumijo, da v tretjini primerov ni šlo za prave tatvine, ampak za zavarovalniške goljufije.
Tatvine osebnih avtomobilov so se zadnji čas močno povečale tudi pri nas. Lani je na celjskem območju izginilo 92 vozil, v večini višjega cenovnega razreda. Predvsem ljudje, ki se s tatvinami osebnih avtomobilov ukvaijajo na organiziran način, kradejo vrednejša vozila, pri katerih je seveda tudi večji izkupiček. Celjski kriminalisti ocenjujejo, da gre pri večini vozil, ki so izginila lani, za dejavnost organiziranih skupin. Zato je tudi raziskava primerov veliko težja. Na UNZ Celje se sicer lahko pohvalijo z izredno raziskanostjo vseh kaznivih dejanj, ki so se zgodila lani, raziskali so kar 65 odstotkov vseh primerov, pri tem pa vse najtežje, pri tatvi-
nah osebnih avtomobilov pa le niso tako uspešni. Raziskali so namreč trinajst primerov. Proti nekaterim osumljencem prav zdaj teče sodni postopek na celjskem okrožnem sodišču.
Policisti in kriminalisti so lani v svoji aktivnosti izsledili ali zasegli sicer veliko več vozil. Na svojem območju so zasegli okoli 50 vozil, ki so bila ukradena v drugih krajih zunaj celjskega območja. Začasno pa so zaradi ponarejene dokumentacije ali številk na vozilih zasegli še okoli sto vozil. Ob tem še ugotavljajo, da v vseh primerih, ko posamezniki prijavijo tatvino avtomobila, v resnici niti ne gre za tatvino. Ocenjujejo, da gre v tretjini primerov za zavarovalniške goljufije. Lastniki tatvine prijavijo, dobijo zavarovalnino, vozilo pa prodajo "pod roko". Tudi pri takih dejanjih so posamezniki zelo spretni in vedo, kako morajo ravnati, da jih ne izsledijo. Toda primeri kažejo, da se sčasoma vse razkrije.
SAŠ ČAS
msm

ŠPORT
■■i——i
Biostart Publikum - Rudar 0:0
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiinai
Točka napoved za boljše igre?
Zaradi praznične velikonočne nedelje so srečanja 25. prvenstvenega kroga odigrala v soboto, 26. pa včeraj ( v sredo). Velenjčaniso gostili Muro
Strelci se niso izkazali. Na treh tekmah (Mura - SCT Olimpija, Korotan HIT - Gorica in Biostart Publikum - Rudar) gledalci niso videli nobenega zadetka. Grmelo pa je v Izoli (1:5), med domačim moštvom in igralci Primorja, kjer so po začetnem vodstvu domačih Ajdovci kar petkrat premagali vratarja Izole. Toplo vreme je očitno razcvetelo tudi mariborske vijolice, ki so brez težav ugnale Beltince. Mariborčani so zmagali kar s 3 :0, mrežo nogometašev iz Beltinec pa je prvi načel nekdanji Velenjčan Amir Karič.
Vse oči na Celjskem pa so bile uprte v savinjsko - šaleški derbi med velenjskim Rudarjem in Biostart Publikumom. Srečanje je razočaralo približno 700 gledalcev, seveda bolj domače, kot "Velenjske knape", saj so se rudarji vendarle vrnili domov z dragoceno točko.
Rudar: Dabanovič, Hudarin, Balagič, Ratkovič, Žilnik, Dema, Pranjič, Cvikl (Pevnik), Pavlovič, Ekmečič, Mujanovič (Javornik).
■ vos
Kot da Je bil domači trener (na posnetku levo) b olj
zadovoljen od velenjskega
Namizni tenis
Uroš Slatinšek v Nemčiji
Član velenjske ERE Tempo Uroš Slatinšek (prvi z leve na possnetku desno) te dni nastopa za slovensko reprezentanco na odprtem mladinskem prvenstvu Nemčije v mestu Betzingen.
Športna zveza Žalec in namiznoteniški delavci iz Petrovč so izvedli polfinalno tekmovanje šolskih športnih društev. Nastopilo je 130 igralcev in igralk iz tretjine slovenskih krajev od Radeč do Lendave, med njimi tudi 23 predstavnikov velenjskih osnovnih šol. Na državno prvenstvo ŠŠD, ki bo v četrtek, 18. aprila, v velenjski Rdeči dvorani, so se uvrstili po štirje najboljši v vsaki kategoriji ter zmagovalni ekipi v kategoriji učencev in učenk, to pa je uspelo tudi štirim velenjskim predstavnikom.
V kategoriji točkovanih igralcev je zmagal Damijan Vodušek (Gustav Šilih), pri dekletih s točkami je bila Karmen Steblovnik (Livada) tretja; pri učenkah (kategorija B, brez točk, od 5. do 8. razreda) je zmagala Saša Koprivec (Anton Aškerc), pri učenkah od 1. do 4. razreda pa je bila tretja Maja Sluga (Livada).	B
Od torka (spet) Borut Jarc
Po sedemnajstih mesecih Je od torka naprej na krmilu Rudarja spet Borut Jarc ■ Njegov pomočnik Josip Vugrlnec
V Rudarju, razumljivo, niso držali križem rok, potem ko so se v torek zjutraj prejšnji teden razšli s trenerjem Bojanom Prašnikaijem. Čez noč so začasno (za srečanje z Biostart Publikumom) povišali v glavnega treneija Josipa Vugrinca, dosedanjega vodjo mladinskih selekcij, v torek pa je moštvo prevzel novi (stari) trener Borut Jarc, ki je zeleno-črne že vodil dobrih osem mesecev pred dvema letoma (od 13. januaija do 26. septembra).
"Z Bojanom Prašnikar-jem smo se sporazumno dogovorili, da prekinemo sodelovanje, zaradi krize rezultatov predvsem na domačem igrišču. Slabe igre so
Bo Borut Jarc (kmalu) prenesel nasmeh tudi med gledalce?
povzročile tudi zmanjšanje števila gledalcev, saj smo, na primer, na polflnalni tekmi z Olimpijo prodali ob sezonskih le še nekaj več kot sto vstopnic.
Poudariti moramo še nekaj: Sodelovanja nismo prekinili, ker bi morda imela uprava bolane ambicije. Naše cilje smo potrdili tudi na letošnji skupščini kluba pa jim ni nihče nasprotoval, čeprav je vsakdo, tudi tisti, ki so odgovorni za njihovo uresničevanja, imel možnost to storiti. Šlo je enostavno za to, da so smo na podlagi zagotovljenih pogojev (finančnih pa tudi
drugih) pričakovali veliko več. Skratka, rezultati niso bili v skladu s pogoji, ki smo jih zagotavljali," sta pojasnila novo spremembo v klubu na torkovi novinarski konferenci predsednik kluba Janko Lukner in direktor Martin Štajner, na njej pa je bil med drugim navzoč tudi podpredsednik Velenjskih knapov, rudarjevih navijačev, Teo Jelen.
V naslednjih desetih, štirinajstih dneh naj bi novi trener dobil pravo sliko o kakovosti prevzetega moštva, "da slišimo tudi njegovo mnenje. Še vedno pa velja, da je naš cilj uvrstitev v pokal Intertoto. Če bomo v teh naslednjih dneh ugotovili, da to ni stvarnost, bomo pač morali znova spregovoriti o naših željah, ciljih in seveda tudi o zagotavljanju pogojev."
To pa ni edina sprememba v strokovnem vodstvu kluba. Z Bojanom Prašnikarjem je odšel tudi njegov pomočnik Stanko Božičevič, pomočnik novega trenerja pa bo Josip Vugrlnec.
Ali se bo obnesla, kot kaže, nova "moda" v slovenskem nogometu - vračanje treneijev, in celo menjave, bo pokazal čas. Morda ljubitelji nogometa v Velenju sedaj pričakujejo tudi vračanje nekdanjih Rudaijevih nogometašev (Kariča, Gorška, Bulajiča...), ki so v novih klubih med najboljši, v Rudarju pa so očitno pred leti napačno sodili o njihovi kakovosti, ali pa je vzrok, kje druge. To niti ni pomemebno. Dejstvo je, da so medtem oblačili zeleno-črni dres tudi mnogi igralci, ki se z zgoraj omenjenimi sploh niso in ne morejo primeijati.
Slepili bi se, če bi pričakovali, da se bodo nekdanji Rudarjevi igralci vrnili v svoj nekdanji klub, čeprav nič ni nemogoče. Njihova cena je namreč zelo (pre)visoka. Toda veijamemo, da bodo nad mladimi v prihodnje še bolj bedeli, in da jih ne bodo znali le vzgojiti (po tem so znani že doslej), ampak tudi obdržati.
I vos
Olimpija II Brezovica-Šoštanj Topolšica 1:3


Pričakovana zmaga
Igralci Šoštanja Topolšice so v predzadnjem krogu v skupini za obstanek v l.B ligi v gosteh zanesljivo premagali zadnjo Brezovico, seveda so si prvo mesto na lestvici zagotovili že veliko prej. Izid je bil 3:1 (4,10, -14,9).
Gostje so bili boljši v vseh prvinah odbojkarske igre, pravo vrednost pa so pokazali le v prvem nizu. V nadaljevanju so nekoliko popustili, mladi domači igralci pa so priliko delno izkoristili v tretjem nizu.
V zadnjem krogu bo v Šoštanju gostovala ekipa Žirovnice, ki si je v boju s Črnučami v tem krogu tudi zagotovila obstanek. Obe moštvi bosta zato igrali predvsem neobremenjeno, gledalci lagko pričakeujejo zanimivo in kakovostno igro, tekmo pa bodo v soboto pričeli ob 18. uri.
Zagorje : Era Šmartno 1:0 (0:0)
Illg(SllStlliai(IBltl8Ilili
Znova slabo
Šmarčani se tudi s tretjega gostovanja vračajo s porazom. Sama tekma je pokazala niz slabosti Šmarčanov, ki se ponavljajo skozi celo spomladansko obdobje. Morali bodo pogledati, kaj je narobe in zaustaviti padec, ki se mu reče tretja liga.
Tekma se je začela izredno ugodno, saj so imeli Šmarčani pobudo, kontrolirali so položaj na igrišču in domačili so bili v podrejenem poločaju. Strelci pa niso imeli dovolj moči, da bi zadeli domačo mreža Igrali so preveč čez sredino, premalo so se odkrivali, tako da so domači obrambni igralci z lahkoto zaustavljali napade Šmarčanov.
Takoj v začetku drugega polčasa pa je Grobelšek s strelom s 50 m zadel prečko, nato pa so domačini v enem izmed redkih napadov zadeli šmarško mrežo. V nadaljevanju so Šmarčani napadali, ker pa v svojih vrstah nimajo več pravega "golgeteija", so bila vsa prizadevanja zastonj in domov so se vrnili s tretjo ničlo.
V nedeljo bodo Šmarčani prosti, čez 14 dni pa gostujejo v Vevčah pri ekipi Avtoekipa.
T. Grobelšek: "Zopet poraz, kije pokazal naše slabosti predvsem v napadu, kljub premoči ne znamo dati gola."
Era Šmartno: Magrič, Polovšak, Jurčec, Irman, Štefančič, Grobelšek, Fajdiga, Podgoršek (Stojko), Žlak (Mešič), Hodžer (Me-sanovič), Purg.	■Janko Gorlčnlk
NK RUDAR VELENJE
NAJVEČJA IN NUUUil IHtUMA IGRA IDMUt
NAPOVED REZULTATA
Prlmorje: Rudar
NAJVatlA IN MUMUiA IUSIAMU MBA ■UMJUA
NAPOVED REZULTATA
Prlmorje s Rudar
Cena stavnega lističa je 200 SIT Pravilen rezultat prinaša 3 točke, pravilen tip pa 1 tačko. Točke te seltevajo. Število stavnih lističev in vplačanih stav ni omejeno. DOBIČEK OD NAGRADNE IGRE JE NAMENJEN FINANCIRANJU MLADINSKE, KADETSKE IN PIONIRSKE SELEKCIJE NK RUDAR
fOAI
K H iHMKUMJt.
KIA MOTORS
Ime in priimek, naslov
(izpolni čitljivo)
KMN "Fori" Skale
njt mummmummmm*
Ze 6. liga
malega
nogometa
Od aprila do oktobra bo v Škalah že 6. liga malega nogometa, prvi krog bodo pričeli 26. aprila, igrali bodo ob petkih, odigrali pa bodo pomladanski in jesenski del.
Prijave na naslov: Božidar Repnik, Škale 47/a, 3320 Velenje, sprejemajo najkasneje do danes, 11. aprila, obvezno prijavni-no pa lahko ekipe vplačajo tudi na sestanku vodij ekip, ki bo jutri, v petek, v prostorih GD Škale.
Najboljši bodo prejeli lepe denarne nagrade, pokale in praktične nagrade.	■
TEŠ Elektra-Portorož 99:72 (53:27)
Visoka zmaga in obstanek
V	l.B ligi so odigrali zadnji krog razigravanja. V skupini za uvrstitev od 11. do 20. mesta je TEŠ Elektra v svoji dvorani visoko premagala Portorož in si seveda zagotovila obstanek v ligi. Končni vrstni red: Bistrica in GD Hrastnik po 29 točk, Parmalat Parklji in TEŠ Elektra po 28, itd.	■
Streljanje - Izkazali so se
Na regijskem strelskem prvenstvu mednarodnega programa pištoljarjev v Slovenskih Konjicah so se izkazali tudi velenjski tekmovalci. Pri mladinkah je zmagala Velenjčanka Špela Matijevič s 346 krogi pred Majo Goznikar iz Rečice in Velenjčanko Vanjo Ravn-jikar. V članski konkurenci je zmagal Peter Tkalec Rečica s 574 krogi, 2. Simon Vetemik 569 Velenje, 3. domačin Ljubič 566 krogov. Pri članicah je zmagala Zora Rovrinc Laško, pri mladincih pa Celjan Darko Zelj. Norme za nastop za državno prvenstvo, ki bo konec meseca v Ljubljani, so od velenjskih tekmovalcev še izpolnili: pri članih Klančnik, Šterman, pri mladinkah pa Suljič in Durakovičeva.
UF. Žučko
Šahovske novice
V	četrtek, 4. aprila, je bil redni mesečni hitropotezni turnir za prehodni pokal ŠŠD za leto 1996. Udeležilo se gaje 26 tekmovalcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu. Vrstni red: 1. Marjan Črepan (11 točk), 2. Peter Voglar (10.5), 3. Radiša Rajkovič (10), 4. Milan Goršek (8.5) 5. Drago Kristan (8.5) itd.
Na tedeskem nagradnem turniiju za osnovnošolce, ki je bil v petek, 5. aprila, ob 16.30 uri, je nastopilo 13 osnovnošolcev, ki so odigrali 12 partij vsak z vsakim. Vrstni red: 1. Igor Topič (10 točk, OŠ Livada), 2. mesto Marko Višič (9, OŠ Karel Destovnik Kajuh), 3. Siniša Topič (8, OŠ Šalek) itd.	■Andrej Novak
o hribih in dolinah
Novice o domačih ljubljenčkih: psi, mačke in ostala druščina
llllll^StfillSIIIIIIIHISIIIIIflllllfllllllffllllll
S štirinožnim prijateljem naokrog
Vedno v formi
Spomladi, ko se prične narava prebujati in postajajo dnevi daljši, sončni žarki pa močnejši, se tudi v človeku prebudi želja po telesni aktivnosti. Takrat si želimo zopet boljšega počutja, radi bi bili aktivnejši, bolj zdravi in seveda spričo bližajočega se časa dopustov tudi bolje izgledali.
Tako marsikaj sklenemo in si zastavimo ambiciozne programe za rekreacijo. Dobro pa vemo, da je duh sicer močan, le telo je šibko. Kaj kmalu od dobronamernim sklepov ne ostane kaj več kot slaba vest.
Posebej to velja za jesen in zimo, ki sta le redko namenjena tovrstnim dejavnostim. Pa bi morali biti, kajti gibanje je potrebno v vseh letnih časih.
Srečni so tisti, ki imajo pse: gibanje skupaj s štirinožnim prijateljem je veliko zabavnejše. Sicer pa, če pes mora "nekam", se sprehodu tako ali drugače ne boste mogli izogniti. Ekratna priložnost torej, da domnevno zoprne sprehode s psom spremenite v vsakodneven rekreacijski trening.
Hoja - zdrav način športne aktivnosti
Pa brez strahu: saj ni treba drveti z vrvico v roki po parku in slediti tempu vašega psa. Jogging, modni šport osemdesetih let, tudi v Ameriki ni več popularen. Trenutni trend je hitra hoja. Hoja je nova "rekreacijska filozofija" in pomeni za razliko od ostalih modnih športnih smernic v prostem času zdrav razvoj v pravem pomenu besede. Končno je hoja človekov najbolj naraven način gibanja. Poleg tega se pri
tem za razliko od drugih vrst Športa praktično ne morete poškodovati.
Sprehod s psom - dvakrat na dan po 20 minut, poleg tega še dvakrat po eno uro ob koncu tedna - je recept za dobro telesno pripravljenost, zdravje in sprostitev. Pri tem s sprehajanjem ni mišljeno pohajkovanje. Pravi tempo uberete tedaj, ko ste ob koncu sprehoda nekoliko zadihani. Ali pa enostavno opazujte svojega psa. Če mora - vsaj od časa do časa - zamenjati hojo s tekom, potem greste dovolj hitro in tako trenirate srce in pljuča. Seveda za sprehod po možnosti izberite okoliš, kjer je malo pro-
teče in naigra. S sklanjanjem in metanjem palic boste namreč trenirali tudi lastno telo.
Tudi v "pasjem" vremenu
Skrivnost zdravilnega učinka sprehoda je v njegovi doslednosti. Psu na ljubo boste opravili nujni sprehod tudi v nekoliko manj vabljivem vremenu in tako mimogrede koristili tudi lastnemu zdravju.
"Slabega vremena ni, so le slaba oblačila" - to velja za sprehod s psom. S primerno obleko in čevlji boste kos vsakovrstnemu vremenu. Kljub morebitnemu začetnemu neu-
meta. Vsaj ob koncu tedna se podajte na potep po nepozidanih površinah, denimo po travnikih in gozdovih, in se tako nadihajte svežega zraka.
Redni sprehodi koristijo tudi zdravju vašega štirinožnega prijatelja. En krog po soseski namreč še zdaleč ne zadošča potrebam po gibanju. Ko se sprehajate s psom po naravi, mu lahko mimogrede mečete palico. S tem ne boste osrečili le svojega ljubljenca, ki se tako lahko dodobra na-
Malo borbenih Iger, malo počitka, pred-vsSmpa veliko užitka ob druženju
Srednješolci v malem nogometu
Velenjčani (šele) tretji
Na izbirnem malonogometnem tekmovanju celjskega območja za nastop na srečanju srednjih strojnih šol 19. aprila v Ljubljani je prvo mesto osvojila ekipa Srednje tehniške šole Celje, pred ekipo Kovinarske šole iz Štor, Srednjo strojno šolo Velenje in Srednjo šolo iz Štor.
Celjani so v tekmi za prvo mesto premagali Štorovčane s 7 : 6, Velenjčani pa v tekmi za treje mesto Zrečane s 5 : 4. V obeh srečanjih sta bila zmagovalca znana šele po kazenskih strelih.	g
godju bo tudi vašemu psu sprehod v dežju v veselje. Poleg tega taki sprehodi krepijo psu telo in odpornost. Doma nato otrite psa s kakšno staro brisačo in mimogrede ogrejte lastne ohlajene ude.
Razen skrajno neugodnih vremenskih razmer, kot so denimo nevihta ali hud mraz, vreme ni nikoli tako "pasje", da ne bi mogli na sprehod. Sicer pa ima sprehod v naravi tudi v slabem vremenu svoj čar.
■
Šport velenjskih upokojencev
IIISSKlRVIltlKSfllllKB
Pozimi je bilo zelo pestro
Lani 40 izletov in vzponov
Srečali smo jih na Paškem »Kozjaku. Dragico, Gelco in Mak-similjana.
"Prišli smo na Paški Kozjak, kot vsako pomlad, na velikonočni | ponedeljek.
Hoja je bila prijetna, veliko iitka smo si privoščili že kar I potjo, ko pa je sonce tako prijetno grelo," so se razgovorih ljubitelji planin in gora.
"Lani smo skupaj opravili kar 40 izletov, vzponov na naše lepe gore," so dejali. Zares lepa Številka. Vredna posnemanja!
uhj ¥
m*........i...................................
Veterani Sorenja
* a ■ a b
te boljši kot lani
Rokomeši nekdan-r jega Šoštanja tudi letos
I sodelujejo v tekmovanju za pokal Alpe - Pa-nonija, v katerem nastopajo ekipe iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Igrajo na izpadanje.
Veterani Gorenja so I se v prvem krogu sestali z ekipo Moslavine s Hrvaške. V prvi tekmi je [ bil izid neodločen - 29 : 29, na povratni prejšnji teden v velenjski Rdeči dvorani pa so bili gostitelji boljši in zmagali z 29 :25.
Kot skupni zmagovalci so se velenjsko - šoštanjski veterani uvrstili v drugi krog tega zanimivega tekmovanja. Prvič so v njem sodelovali lani, vendar so izpadli že v prvem krogu z ekipo celovških ■ veteranov.
Za domače so igrali: Vajdl, Hajsek, Vačovnik, Robi Lesjak 11, Stvarnik 7, Javornik 4, Majhen, Mernik, Silovšek, Rudi Lesjak 3, Skornšek 2, Jambrovič 1, gBlagotinšek 1, Mernik, Klemenčič, Skok.
■ vos
fseeno prijetno na Paškem Kozjaku
Velikonočni ponedeljek je bil t naročen za izlete v planine, nce seje bohotilo na sinjemo-emnebu; z vrhov seje zrcalila ežna belina.
Paški Kozjak se je ponujal v >ej svoji lepoti; le koga ne bi rivabil.
Kar nekaj skupin, vmes več ov in tudi nekaj posameznikov, in nenazadnje tudi motoriz-1 izletnikov, se je v ponedel-ovem dopolnevu okrepčalo v
Planinskem domu na Paškem Kozjaku.
Oskrbnika Olga in Drago Ramšak sta pričakovala tekače in kolesaije, ki so običajno na ta dela prosti dan opravili svoj prvi spomladanski vzpon. Predvidena akcija je bila namreč odpovedana zaradi predpisov, ki pa zahtevajo tudi znatna denarna sredstva. Teh pa niti oskrbnika niti kdo drug ne more zagotoviti, še najmanj pa re-kreativci ali športniki sami. Od-
padla je torej tekma in tudi udeležencev ni bilo kaj prida. Le zakaj ljudje tako radi tekmujejo, seje spraševala peščica tekačev in planincev, ki so kljub temu merili svoje moči s strmino, za svoje zadovoljstvo in lastno odgovornost.
Lep dan se jim bo vtisnil v spomin. Tudi zaradi prebujajoče se narave in spomladanskega cvetja na obronkih Kozjaka.

Kegljanje
Športniki velenjskega društva upokojencev so se v januaiju, februarju in marcu izkazali s pestro dejavnostjo in lepimi dosežki.
V vseh treh mesecih so pridno kegljali. Upokojenke so ob dnevu žena v Celju premagale gostiteljice, nato pa so bile ob materinskem dnevu boljše še v Velenju, kjer so bili od Celjanov boljši tudi moški. V februaiju so se v borbenih igrah moški in ženske pomer-iliz ekipama iz Prevalij, za 19 kegljev pa sta bili boljši ekipi.
Na štirih sekci-jskih borbenih turnirjih so bili pri upokojencih najboljši Ivan Gradečak, Ludvik Hojnik in Boro Zgonjariin, pri ženskah pa Milica Kovač, Sonja Zgonjan-in in Marija Sevšek.
Smučanje
Na regijskem smučarskem prvenstvu v Črni na Koroškem je sodelovalo devet predstavnikov velenjskega društva, najboljša pa sta bila z drugim in tretjim mestom v kategoriji od 60 do 70 let Vinko Miklavžina in Vlado De-tela.
Na sekcij skem prvenstvu na smučišču v Šaleku so bili najboljši Vinko Miklavžina, Vlado Detela in Darko Miklavžina, na zaključnem tekmovanju na Pun-gartu pa so se od prvega do tre-
tjega mesta zvrstili Vinko Miklavžina, Vlado Detela in Rudi Sevšek.
Šah
Vsak prvi ponedeljek v vseh treh mesecih so odigrali dvoboje s šahisti krajevne skupnosti Šmartno. Januarja so bili boljši šahisti krajevne skupnosti, februarja in marca pa upokojenci.
Na občinskem ekipnem prvenstvu je sodelovalo sedem ekip, šahisti DU Velenje pa so osvojili tretje mesto.	mb.m.
18 KAK ČM	4. aprila 1996
• • '" " ' - •'• ......... . . . :y>,, .
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO -
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki:
Četrtek, 11. aprila - dnevni dežurni dr. Lazar, nočni dr. V.Renko in dr. Rus
Petek, 12. aprila-dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Kočevar
Soboto, 13. aprila in nedeljo 14. aprila - dežurni dr. Slavič in dr. Mijin
Ponedeljek, 15. aprila - dnevni dežurni dr. D.Vrabič, nočni dežurni dr. Lazar in dr. Grošelj
Torek, 16. aprila - dnevni dežurni dr. Ramšak, nočni dr. Urbane in dr. Rus
Sredo, 17. aprila - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar
Zobozdravstvo:
13. in 14. aprila - dežurni dr. Romana Lah v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 12. aprila do 19. aprila - Ivo * Zagožen, dr. vet.med„ Jerihova 38, Velenje, mobitel 0609/633-677.
vmslo^
Maloprodaja
SPCSELO
tel.: 063/852-781, 853-250
parke! lamelni	1.661,00
kotne letve	121,00
keramika Rondine	1.375,00
lepilo za keramiko	967.75
steklene prizme	273,90
kabel PPR 3x2,5	68.75
plafonjere	468,00
žični« **	' 117,60
strešRaokna :	29.781,00
strešna lina	12.025,00
podstrešne stopnice	21.318,00
	
*	Poleg naštetih VROČIH CEN Vam nudimo še ves ostali gradbeni, vodovodni in toplovodno-inštalacijski material.
*	Možnost plačila: kartice Activa ali Visa ali na več čekov, gotovinski popusti...
*	Omogočamo Vam tudi prevoz!
*	Obiščite nas v SPC Selo pri Velenju in zadovoljni boste!
VSE ZA GRADNJO NA ENEM MESTU vb n štorvelenje
AVTOCENTER MEH o (©) Servis in prodaja	OOOD
	Audi
3320 Velenje, Koroška 7d tel. prodaja: 063/ 85 29 55 in 85 68 24 fax: 063/85 28 84	
za nova in rabljena vozila
Vse na enem mestu -AVTOCENTER MEH in Porsche Leasing
pestra izbira rabljenih vozil
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
V tednu od 1. aprila do 7. aprila 1996 so povprečne dnevne koncentracije S02,
izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in
Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g
S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
4.4.	AMP Veliki vrti	350 mikro-g/m3
6.4.	AMP Veliki vrh	200 mikro-g/m3
■ MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA
|»1.4. la.4. na.*. ■<-< HI*, pa.-t. »7.4. |
ID.DS.
d.o.o.
2eleznina DELTA Šoštanj, Kajuhova 12, tel.: 881-049,881-235
POMLADANSKA RAZPRODAJA
*miza delovna Black & Decker	23l	$2	16.269,00
*miza delovna Black & Decker	12,	S9	8.602,30
*paromix120	38.	iO	27.216,00
*varilni transformator 27.300-45.		)0	19.110-31.500
*mlin za žita	281	10	19.810,00
"radiator električni oljni	20	S5	14.059,50
*peč na petrolej	373	)0	26.145,00
*aparat za sladoled	123	£2	8.555,40
*brusilka ELU 31.231	-413	C1	21.862-28.792
^kosilnica na nitko elek.	9	M	6.422,00
^štedilnik na trda goriva	71	50	50.232,00
*zidne ploščice	1	50	1.162,00
*zidne ploščice	1	?I0	1.057,00
*zidne ploščice	1»	50	798,00
Nudimo vam elemente za ogrevanje z možn		ostjo montaže!	
Topli pod termotal	1^87		1.110,90
i
ERA
OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO
SISTEMSKEGA INŽENIRJA
Trgovina Z Živilskimi in Kandidati marajo poleg splošnih pogojev, ki jih določa
neživilskimi izdelki, d.d. zokon< izf°lnievafi 5e nasledni": „ i . n v ln - da imajo VII. stopnjo strokovne izobrazbe, smer Velenie, Prešernova 10 računalništvo, lahko tudi pripravnik
- da aktivno obvladajo vsaj en svetovni jezik.
Pisne prijave z dokazili sprejemamo 8 dni po objavi, na naslov: ERA d.d., Kadrovska služba, Prešernova 1,3504 Velenje.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili.
Avto Celje
DELOVNI ČAS: vsak delovnik med 7. in 17. uro, ob sobotah pa je možen ogled od 7h do 12h.
FORD FORD MONDEO At FORD TRANS
*	leasing * staro za novo * izjemno ugodni krediti
*	servis in nadomestni deli zagotovljeni
VELENJE 063/851 060 MOŽNOST
CELJE	---------
ŽALEC
063/851-06 063/31-919
063/712-116
k a ih o v i: 1.1: m j i
ČETRTEK,ll.APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na sviden-je; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambu- I lanta; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 12.APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 I Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2 x 12 umazanih vmes ob 8.45 Kličemo UNZ in ob 9.30 Poročila; 10.00 Na sviden- I je; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 I Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 13. APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na I svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktual- I no; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo o fimu; I 17.00 KvizTrinajstica; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 14. APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7,00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in ostale čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; I 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 15.APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; I 9.00 107,8 Avtomoto hereov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 I Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 16. APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; I 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 I Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Poz- I drav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 17. APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8,00 Težava je vaša, rešitevje naša; I 7.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokroviteljica ERA Velenje; I 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 I Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na I svidenje;
I
DOM KULTURE VELENJE
ja, 14.4. ob 20. uri KDO BO KOGA - gangsterska komedija
Režija: Barry Sonnenfeld Vloge: John Travolta, Rene Rušo, Gene Hackman, Danny DeVito Čisto povprečen in nepomemben izterjevalec dolgov Chili Palmer se je naveličal tega dela in hoče nekaj novega. Priložnost vidi v srečanju s filmskim producentom Zimmom. Zaplete se v hollywoodske igrice in frajerje skuša naučiti, kako se to v resnici pravilno počne. Njegove izterje-valske izkušnje imajo pri tem velik pomen...
Travolta je za to vlogo dobil ZLATI GLOBUS V KOMEDIJI!
Ponedeljek, 15.4. ob 20. uri-ISTNEM VLAKU-akcijska
ZMEDA V POS
komedija Režija: Joseph Ruben Vloge: Wesley Snipes, Woody Harrel-son,...
Polbrata John in Charlie sta ne-wyorška policaja pri tranzitni policiji na newyorški podzemni železnici. Že od malega sanjata o tem, da bi oropala poštni vlak, ki vsako noč vozi milijone dolarjev z newyorških
podzemnih postaj. Toda ovira ju dvoje stvari, dejstvo, da sta policista ter njun neznostni šef. To so njegovi vlaki, njegov denar in njega še nikoli niso oropali. Toda na silvestrski večer je trenutek najugodnejši... Tu pa je še novinka pri tranzitni policiji, šarmantna Jennifer, v katero se oba zaljubita...
KINO ŠOŠTANJ
Petek, 12.4. ob 20. uri
KDO BO KOGA - gangsterska komedija
Torek, 16.4. ob 18. uri ZMED A V POŠTNEM VLAKU - akcijska komedija
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Sobota, 13.4. ob 20. uri KDO BO KOGA - gangsterska komedija
Torek, 16.4. ob 20. uri ZMEDA V POŠTNEM VLAKU- akcijska komedija
Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo.
ISKRA FERITI d.o.o., Ljubljana, Stegne 29, spada med velika podjetja s pretežno izvoznim programom. Zaradi širitve obsega poslovanja in avtomatizacije proizvodnje,
Zi
za poslovno enoto Ljubno ob Savinji in sicer:
-	dipl. ing. ali ing. elektro za dela na področju tehnologije in vzdrževanja
-	strojnega tehnika za področje tehnologije
izobraževanja. :
Informacije dobite po telefonu v kadrovski službi v Ljubljani tel. 061 / 571 -159 ali direktno v poslovni enoti
-230
OBVEŠČAM STRANKE, da
preneham z dejavnostjo z 3.7.1996. LESARSTVO JOŽE NUNCIČ ml. SP.
MALI OGLASI
št. 12, rabljeno, prodam. Telefon 882-781.
NOVI DOM, Trg mladosti 6, Velenje, AGENCIJA ZA PROMET NEPREMIČNIN. Telefon/fax: 063-856-899PRODAM GOLF, letnik 81, telefon 881-245.
TROSOBNO STANOVANJE, 84 m2, v prvem nadstropju na Kardeljevem trgu jugozahodna lega, prodam. Informacije po 18 uri po telefonu 853-019.
GOLF DIESEL JXD, letnik 87, reg. 10/96, prodam za 7500 DEM. Telefon 857-163, Dare.
INŠTRUIRAM MATEMATIKO
za osnovne in srednje šole. Telefon 881-296.
PRAŠIČA 150 kg, ugodno prodam. Telefon 852-032.
MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE ' OBVEŠČA,da bo v nedeljo dne 14.4. prodajala mlade kokoši nesnice, stare 6 mesecev, cepljene in tri mesece stare grahaste in rujave, od8. do 8.30 v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202.
TOČILNI PULT (dve hladilni komori, vitrina), rabljen, dobro ohranjen, ugodnopro-damo. Cena po dogovoru. Informacije: Era d.d., telefon 853-151, interna 282.
PNEVMATSKO KLADIVO RK
VRT ODDAM ZA NEGO ZELENICE in cvetic, mlajši upokojenki. Telefon 856-834. GOLF, letnik 93, avtomatik na
novo registriran, prodam. Telefon 0602-42-008.
JUGO 45 A, letnik 86, zelo dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 881-106 Šoštanj.
R-9, LETNIK 83, reg. do 9/96, prodam za 3300 DEM. Telefon 864-202.
KUPIM CISTERNO ZA OLJE.
(2000 - 2500 I) Telefon 728-158, po 20. uri.
V MOZIRJU PRODAMO NEDOGRAJENO HISO ali zamenjamo za stanovanje s doplačilom. Telefon 854-066, zvečer.
GORSKO KOLO PRODAM.
Telefon 853-550.
JUGO KORAL 45 L, LETNIK 89,
AX,L 90 IN 92, dobro ohranjeni. Možen kredit.Telefon 855-975. JUKIČ SADETA SP ZASTOPANJE, preneha z dejavnostjo 12.7.1996. ZASTAVO JUG0101, letnik 88, prodam. Telefon 895-197.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
tiiiitiaiiiiiiatitM
Poroka:
Damir Fiklč, Velenje, Ul. Janka Vrabiča št. 26 in Badema Saleševič, Vrhpolje št. 16, Republika BiH. Smrti:
Angele Šibakoski, roj. 20.11.1925, Celje, Miklošičeva ul.št. 5; Stanislav Jelenko, roj. 1931, Vrhpolje pri Kamniku št. 74; Franc Bohorč, roj. 1919, Prapretnošt. 16.
Upravna enota Žalec Smrti:
Magdalena Olga Rak, stara 82 let, druž. upok., Gotovlje št. 75; Emil Hirschberger, star 74 let, upokojenec, Kasaze št. 35; Marija Poteko, stara 87 let, upokojenka, Polzela 175/a; Stjepan Kanjir, star 49 let, delavec, Prebold, Graščinska c. 15; Frančiška Mak, stara 78 let, upokojenka, Gotovlje št. 113.
Upravna enota Mozirje
■ •»••■»S«**«***!**«
Kako je prazna hiša, ker Te ni! Ne boš pomladi čakal na bregeh, ker zvončkov šop, kot lani že cveti-In s Tvojim Je še naš utihnil smeh...
Ob nenadni izgubi ljubega očeta, starega očeta in brata
MARTINA PUNGERTNIKA
14.11.1935-24.3.1996 iz Raven
se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, nas tolažili in sočustvovali z nami. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo pevskemu zboru Ravne, častni straži in
godbi, govornikom gospodu Skarlovniku, gospe Kotnik, predstvaniku Rudnika ter gospodu kaplanu za opravljen obred in praporščakom za zadnji pozdrav.
Žahyoči: sinova Vinko in Franci ter hči Jožica z družino in sestri
DVA ELEKTRO MOTORJA 4
KW in 1,5 KW, prodam. Telefon 858-884.
ALFO 155 TLS reg. vse leto, letnik 93, prodam. Telefon 852-685. BON OLDY 9000 SIT in nov BTV SELEČO TXT, OSD, TIMER, prodam 20 % ceneje.Telefon 857-631.
KARTO ZA PREMOG PRODAM. Cena 23.000 sit. Telefon 858-412.
OPTIKA FORTUNA (med Ero Šport in Namo), okulistični pregledi.
SADIKEČEŠENJ,MARELICIN OREHCV izbranih sort, prodam. Telefon 852-514.
MATEMATIKO, KE
ugodneje. Telefon 858-041.
RA« za O
M
iUNALNlSTVO INŠ1
Si
IJO IN TRUIRAM
KUPIM SOBNO KOLO. Telefon 852-063.
ENOSOBNO STANOVANJE I.
nadstropje, opremljeno, prodam za 45.000 DEM. Telefon 851 -304. NOVO, manjšo, avtoprikolico prodam za 350 DEM. Telefon 855-818.
DVOSOBNO STANOVANJE IV.
nadstropje, 55 m2, prodam. Telefon 856-733 po 20. uri. SIMENTALSKO TELICO težko 350 kg prodam. Telefon 892-352. UČITELJ MATEMATIKE IN FIZIKE nudi inštrukcije za osnovnošolce, pred vsem za eksterno preverjanje matematike - male mature. Telefon 882-785 po 18 uri.
LIGUSTER SADIKE ZA živo mejo, prodam. Telefon 728-720.
Smrti:
Marija Antonija Gorjanc, stara 90 let, druž.upok., Šmarje pri Jelšah, Ul. M. Vrečarja 5; Aleksa Šalamon, stara 83 let, drž. Hrv. Ivanovec; Jožef Štefančič, star 68 let, upok., Ložnica pri Žalcu 35/a; Rudolf Rehar, star 82 let, upok., Zaloška gorica 12; Milan Lesjak, star 62 let, upokojenec, Lipje42/b; Miran Cvenk, star 49 let, Šempeter v Sav. dolini 28.
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te
išče,
nič več ni Tvojega smehljaja, utihnil je Tvoj glas, obstalo Je srce in ostali so sledovi pridnih rok. Solze se ne dajo skriti,
bolečina zatajiti. Prazen tvoj prostor v hiši
ni mogoče nadomestiti.
Breme tega sveta Je pretežko, da bi ga nosil samo eden In žalost tega sveta je preveč grenka, da bi jo trpelo eno samo srce.
(Oscar Wllde).
CECILIJA TAJNSEK
15.11.1910-30.3.1996
Ob boleči izgubi naše ljube mame se iskreno zahvaljujemo
vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali. Iskrena hvala primariju dr. Fijavžu za dolgoletno zdravjenje, patronažni sestri Andreji za sočutne besede in nego na domu. Hvala vsem sosedom in sorodnikom za pomoč, darovano cvetje in sveče. Zahvala cerkvenemu zboru za spremljavo svete maše in odpete žalostinke ob grobu. Hvala govornikom in gospodu župniku za verski obred.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, starega očeta, brata, svaka in strica
MILANA LE S JAKA
1934-1996 iz Lipja
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, denarno pomoč, darovano
cvetje, sveče in spominske maše. Iskreno se zahvaljujemo za pomoč v najtežjih trenutkih, družinam Sušeč, Jakopovim in Dajelovim. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora in pevcem moškega pevskega zbora za odpete žalostinke, gasilcem Vinske Gore, godbi Zaija, praporščakom in govornikoma, Stanetu Lesjaku ter Sandiju Osetiču za besede slovesa ob preranem grobu. Zahvaljujemo se tudi kolektivu TE Šoštanj. Vsem še enkrat hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, kar nam je dokaz, da ste ga spoštovali in imeli radi.
Žalujoči: žena Pavla, sinova Milan in Branko z družinama
Hčerki Ivica z možem Lenartom, Cilka z možem Tonetom in vnuki
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, svaka in
strica
ALOJZA ŠTRAUSA
14.6.1930-1.4.1996 rudarja v pokoju iz Vinske Gore
Iskrena hvala zdravniškemu osebju na oddelku intenzivne nege Bolnišnice Celje, nečakinji Daiji, ki mu je po svojih močeh lajšala bolečine in ga bodrila. Hvala Planinskemu društvu Vinska Gora in vsem, ki ste ga pospremili ob slovesu, mu podarili cvetje, sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala gospodu Usaiju za pogrebne usluge, govornikom za poslovilne besede, gospodu župniku
Krašovcu za opravjen obred, cerkvenim pevcem, oktetu ter Rudarski godbi. Hvala tudi sosedom, še zlasti pa sorodnikom za pomoč pri organizaciji pogreba. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in se ga boste spominjali.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
V življenju vse mine Inse spremeni, spomin na ČLOVEKA pa vedno živi!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in dedka
PAVLA PLANINCA
9.4.1910-31.3.1996
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče. Prav tako se zahvaljujemo osebju ZC Velenje, kolektivu RLV, govornikoma, pevcem in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: sin Pavle z družino in ostalo sorodstvo
i»ti
"Naš čas" reda ja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d jbjo. Velenje, Cesta Ftantiška Foita 10. Izhaja ob četrtkih.
Po mnenju Minijtrtro n informiranje {1.23/26-92 je "Nai čas" uvrščen med proii-vode informativnega značaja ii 11 točke, tarifna Številko 3,10 katere se plačuje S od-
Uredniitvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krsfič-Planlnc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Miia Zakošek (novinarji), Peter Rihtarit, Janja Košuta-Špegel (oblikovalca).
Zi pTST	Sedež uredništva in uprave: Velenje,Foitora 10, P4>. 89, telefon
(063)853-451354-761956-955.	Rat prelom In oblikovanje: IUIftll[lEIWI Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-403-38482.
Cena posameznega izvoda je 130,00 tolarjev trimesečna naročnina	Grafiaia priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
1430,polletna naročnino 2860, letna naročnina 5200 tolarjev.	Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Zbor zgornjesavinjskih zadružnikov
•••••••••••••••••••••••••••••a
Bomo kmetje vedno (nora) molzna krava?
Praznični ponedeljek so za 4. redni občni zbor delovno izkoristili zgomjesavinjski zadružniki in tako zaokrožili občne zbore v devetih zadružnih enotah. Hladno dvorano zadružnega doma v Solčavi je obravnava lanskega poslovanja in gospodarjenja, posebej pa še razprava o zaostrenih razmerah v slovenskem kmetijstvu, dobro razgrela, člani zadruge pa ogorčeno izrazili svoje nasprotovanje zadnjim ukrepom slovenske vlade. Prepričani so namreč, da država prav njim jemlje kolikor se ji zahoče, v ostalih dejavnostih pa počnejo kar se jim zljubi.
Za začetek je direktor Zadruge Moziije Anton Vrhovnik predstavil lansko poslovno leto. Glede fizičnega obsega poslovanja je poudaril posebno zadovoljstvo. Zadruga je namreč lani zbrala največ mleka v vsej njeni zgodovini. To pomeni preko 11 milijonov litrov, zlasti pomembno pa je, da je bilo od tega skoraj tri četrtine mleka najvišje kakovosti. Dokaj ugodni so tudi ostali pokazatelji, žal pa to ne
podatkih je Anton Vrhovnik posebej poudaril, da Zgornja Savinjska dolina glede na svoje naravne danosti drugačne izbire nima, torej bo treba vztrajati naprej, pohvalil je dobro sodelovanje z vsemi petimi občinami, glede nadalnjih usmeritev zadruge pa je dejal, da mora še bolj prisluhniti svojim članom in vsem ostalim kmetom. Njeno vodilo mora biti solidarnost manjših in srednjih kmetov, ki se po nekaj desetletjih znova uveljavlja.
V letošnjem letu bo poslovanje še bolj oteženo. Osnovni cilj zadruge je, da tudi letos posluje pozitivno. Tb je vsekakor težka naloga in za njeno uresničitev bodo potrebne tudi žrtve. Tb pomeni dodatno zmanjšanje števila zaposlenih vsaj za petnajst; nekaj bo upokojitev, nekaj tudi viškov. Pomembno bo zagotoviti, da bo rast stroškov nižja od rasti inflacije, nujno bodo morali prodati vse izdelke ob sprotnem plačevanju. Načrt fizičnega obsega je realno zastavljen, problem bodo seveda kupci in redni plačniki, ob tem pa so v usmeritve zapisali velike možnosti v Bosni in Hercegovini, posebej pri živinoreji.
Velike težave so na denacionalizacij skem področju, saj je zadruga dobila precej zahtevkov za vračilo zemljišč in objektov, ki naj bi bili njeni, pa niso, obenem
velja za finančni iztržek. Kljub celotnemu prometu 3,7 milijarde tolaijev je ustvarila samo 9 milijonov dobička, katerega večji del so namenili poslovnemu skladu, ostalo pa kot ristorno članom zadruge za prodajo preko zadružnih kartic v višini dveh odstokov opravljenega prometa v lanskem letu.
Seveda so bili za takšno poslovanje potrebni posebni ukrepi. V zlatih časih je zadruga zaposlovala 380 delavcev, lani jih je bilo že sto manj in število bodo letos še zmanjšali. Tudi za naložbe nikoli ni dovolj sredstev, saj lanskih 52 milijonov v nobenem primeru ne zadovoljuje potreb. Ob vseh ostalih številkah in
ki so v posmeh svojemu dobremu namenu krepko prizadeli živinorejce, zlasti pridelovalce mleka na višinskih kmetijah, ki so v mlečno proizvodnjo intenzivno usmerjene, ob tem največje, najboljše in doslej zgled vsem ostalim daleč naokrog. Za preživetje gre.
Dobesedno za preživetje. Spremenjen način premiranja mlečne proizvodnje je oklestil
vsega pa nikjer ne dobi službe. Kako naj dela na kmetiji, če nima zagotovljene varnosti. "In potem mi pravijo, kaj se razbuijaš, saj bodo mladi skrbeli za tebe," seje zgrozil eden od kmetov.
In pri vsem tem je nedorečenosti veliko. Zanimiv je podatek o najvišji možni pokojnini, ki so ga zadružniki izračunali sami na zelo konkretnem primeru. Na primeru kmeta,
ki je dokupil vsa možria,leta, vsa ostala plačeval najvišji možni razred za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa njegova pen-zija komaj dosega 50.000 tolaijev. Nihče jim ni izračunal, kakšna naj bi bila penzija, če bi plačevali teh 11.800 tolaijev.
Še veliko so govorili, dokazovali in bili ogorčeni, na koncu pa ugotovili, da ob vseh tegobah zanje ni posluha nikjer, torej bodo morali sami pljuniti v roke in preživeti.
■ JP
Razprava na občnem zboru je bila razgreta, na trenutke celo pregreta, poglejmo nekaj izjav in ugotovitev:
Viktor Marine, tajnik Zadružne zveze Slovenije:" Dejstvo je, da eden brez drugega ne morete. To ob vseh zadkih dogodkih in ukrepih velja še posebej. Glede novih premij za mleko in drugih ukrepov minister pravi, da so za kmete ugodnost, vsi naši in vaši izračuni pa kažejo ravno nasprotno. Prav tako je za ministra vse normalno, kmetijski programi v državi se v redu uresničujejo, na drugi strani pa se minister in ministrstvo na vse naše predloge in ostre zahteve sploh ne odzivata. Mi smo agresivni, imamo tudi dva pravnika samo za te zadeve, uspehov pa ni."
-	"Zakaj sploh imamo zadružno zvezo? Vse naše proteste pošiljamo nanjo, vse naše zahteve, njeni predstavniki pa trdijo, da jih ministrstvo sploh ne upošteva. Za kaj jo torej rabimo in dobro plačujemo? Zakaj zveza ne udari po mizi, če vlada skoraj vsem ostalim popušča? Ce je, tako, je bolje, da se sami neposredno pogajamo, denar za delovanje zveze pa porabimo bolj koristno!"
-	Tajnik zadružne zveze: "Zvezo ste sami ustanovili. Če je nočete, je pač ne bo, s^j ni sama sebi namen."
-	"Vse boU je jasno, da v naši državi brez sile ne uspeš. Vsem popustijo, pa imajo veliko višje plače, nam pa vzamejo kolikor rabijo, nas pri tem nihče nič ne vpraša in kar ostane pač ostane. Ta ostanek pa je ničla, če ne še mai\j."
-	"Vsi stavkajo, novinarji, zdravniki, železničarji, mnogi še grozijo, kaj pa mi!? Če bomo štr^jkali kmetje, nas bodo mediji poteptali in do konca umazali."
-	"Mladi bodo skrbeli za nas na kmetijah? To je nemogoče, takšne trditve so neresne, žaljive, žalostne."
ga ima tudi sama svoje zahtevke. Zal so se vsi postopki krepko zavlekli, niso bili sklenjeni lani in vsi si želijo, da bi bili vsaj letos.
Ob vsem tem se težave kopičijo iz dneva v dan. Dovolj zgovoren je že zadnji primer v zvezi z "norimi kravami. Povpraševanje po govedini se je v Slovenije že zmanjšalo za polovico, je pa toliko večje po perutnini. To bi sicer bilo ugodno, če perutninarstvo ne bi bilo v veliki meri odvisno od uvoza krmil. Pri hmelju je še huje, saj je svetovna konkurenca prehuda. Podobnih primerov je še več, vendar so najhujši drugje.
Na prvem mestu so vladni ukrepi za spodbujanje kmetijstva,
dohodek višinskih kmetij, nov in še hujši udarec pa pOmeni skoraj za 300 odstotkov višji prispevek za pokojninsko zavarovanje, česar kmetije preprosto ne zmorejo. Dvig cen mleka za 9 odstotkov je prizadel samo kupce, kmetom ni prinesel nič, saj seje vse razblinilo ob dodatnih ukrepih in obremenitvah. Eden od članov zadruge je zžse izračunal, da mora na leto oddati dobrih 18.000 litrov mleka, če želi samo pokriti stroške pokojninskega zavarovanja. Dvig prispevka od 4.300 na 11.800 tolarjev na zavarovanca je prehud, ob tem pa je še veliko nejasnosti, ki ponujajo krute zgodbe. Kmetija s štirimi člani tega ne zmore; po prvi razlagi se mora vsak zavarovati v tem znesku, ali pa se ne zavaruje. Po drugi, ki je na zboru nihče ni mogel potrditi, naj bi se obvezno en član zavaroval v tem znesku, za ostale bi bilo možno za znesek 4.300, vendar to ne pomeni nikakršne socialne varnosti. Kmetje, ki so tik pred penzijo, bodo seveda plačali; ne zmorej pa plačati denimo za sina, ki naj bi prevzel kmetijo, povrh
Jvan Acman^ vodja DE Kmetijstvo:
Spet kubiki za preživetje?
"V Zgornji Savinjski dolini je mlečna proizvodnja temeljna usmeritev, saj jo pogojujejo naravne danosti. Strokovne in selek-cijske službe so pri takšnem usmerjanju v dobrih dveh desetletjih dosegle zavidljive uspehe. Pri tem je pomembno, da prevladuje ijava pasma z ameriško krvjo, ki zagotavlja mlečno proizvodnjo, ni pa za pridelavo mesa, torej bomo morali pasemski sestav dopolniti oziroma prilagoditi mesni pridelavi.
Uspehi zadnjega obdobja so na dlani. Lani je zadruga odkupila preko enajst milijonov litra mleka, največ v zgodovini. To pomeni preko 4.000 litrov mleka na kravo, kar je največ v Sloveniji. Letošnji vladni ukrepi za spodbujanje kmetijstva so resno prizadeli višinske kmetije. Sprememba premiranja mlečne proizvodnje z litra mleka na žival pomeni, da so kmetije na našem območju izgubile preko polovico sredstev. Ob enaki količini mleka smo izgubili preko 30 milijonov tolaijev, kar pomeni krepko zmanjšanje dohodka na kmetijah.
Bojimo se, da bodo zlasti višinske kmetije, ki drugih virov dohodkov preprosto nimajo, spet posegle v gozd, kar bo dodatna in vsestranska škoda.
Pa to še ni vse. Viške mleka mora Slovenija izvoziti, z novimi ukrepi pa so bile mlekarne deležne zmanjšanja izvoznih spodbud. Na tujem trgu cenovno niso konkurenčne, zato so mlekarne pred izgubami. Ker je zadeva takšna kakršna je, je mlekarna ukinila spodbude za koncentracijo proizvodnje, ki so veljale zadnjih pet let in so zlasti večje rejce spodbujale k še večji proizvodnji. Za pokritje izgube je uvedla en (1) tolar za odkupljen liter mleka, s tem pa bodo rejci izgubili še več. Na zadrugi smo pripravili program, z uresničitvijo katerega želimo vsaj ublažiti ta izpad. Računamo na sredstva iz občinskih proračunov. Zadeva nikakor ni prijetna, saj bi bilo bolje ta denar porabiti za dodatne spodbude kmetom. Če bomo uspeli nadomestiti ta izpad, ki je že dejstvo in je neizbežen, bomo izpad dohodka vsaj ublažili, vse pa je odvisno od razumevanja naših petih občin."
Mejna prehoda Holmec in Vič
Poostrena kontrola prometa in potnikov
Iz Uprave za notranje zadeve Operativno-komu-nikacijskega centra Slovenj Gradec so sporočili, da avstrijski varnostni organi že od 1. aprila naprej poostreno kontrolirajo promet potnikov preko mednarodnih mejnih prehodov Holmec in Vič. Zaradi tega prihaja do občasnih kolon vozil in čakalne dobe, ki traja od 20 do 30 minut. Čakalne dobe so zlasti v
popoldanskem času.
Avstrijski obmejni organi pri nameravanem vstopu v Avstrijo dnevno v poprečju na obeh prehodih zavrnejo 40 vozil. Največ zavrnitev je zato, ker vozila niso opremljena z mednarodno oznako po dimezijah, ki veljajo za posamezne vrste vozil. Drugi razlogi pa so naslednji: vozniki nimajo pri sebi zelene karte, vozniškega ali prometnega dovoljenja, vozila niso opremljena z varnostnim trikotnikom in prvo pomočjo, v
posameznih primerih pa pnevmatike nimajo zadostne globine žlebov. V večini gre za tehnične razloge zavrnitve, manj pa je teh zato, ker potniki nimajo s seboj dovolj sredstev.
Ko gre za nakupovalna potovanja zahtevajo, da imajo slovenski državljani pri sebi od 400 do 500 ATS, v primerih turističnih potovanj in potovanj v druge države Evropske unije pa zahtevajo večje vsote, odvisno od dolžine in trajanja potovanj.	■
Radio Velenje vabi na lavno radijsko oddajo
v petek, 19. aprila, ob 20. uri
v večnamensko dvorano v Vinski gori
Igor in Zlati zvoki Pop design Gamsi
Simona Vodopivec Iča in Matevž trašna Jožeta
in druge čveke
redsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek miss Slovenije Tea Boškin Brigita Bukovec