SVOBODNA SLOVENIJA Ano (Leto) VIL Buenos Aires, 3. februarja (febrero) 1948 No. (Štev.) 5 Laž se podira sama V zadnji številki “Slovenskega glasa”, glasila slovenskih “titov- cev” — staronaseljencev, je izšel uvodnik z značilnim naslovom “Bomo rušili in uničili ono, kar smo nad četrt stoletja gradili?” V njem je tudi stavek: “Predvideva¬ li smo svoječasno, da bodo ubežni¬ ki naše domovine rušili naše edin- stvo, nismo pa pričakovali, da jih bedo prehiteli naši ljudje, ki so se nad 20 let žrtvovali v naših orga¬ nizacijah”. Zato so se tedaj obdali od nas kot s kitajskim zidom, prepoveda¬ li vsako, občevanje z nami “izda¬ jalci”, vsako pomoč svojim soro- jakom, ki prihajajo brez nič v de¬ želo, kjer so si oni “patrioti in na¬ cionalisti” dobili bogastvo, samo, da bi se ne okužili od naše - resni¬ ce, za katere pričevanje smo zdaj tu. Pred resnico so hoteli zavarova¬ ti svoje s tako prevaro združene organizacije, toda, laž se je zače¬ la podirati sama, ne da bi nam bi¬ lo potrebno začeti z od njih “pred¬ videvanim rušenjem”. Danes vidi¬ jo svojo lažno stavbo v razvalu: javno javkajo, da so na psu, da so na dnu razdora, da bo šlo vse orga¬ nizacijsko delo 20 let po zlu. vsa njihova “skupnost”, ki je bila z la¬ žjo in prevaro zvarjena po vojni. Ne v našem listu, v svojih listih danes lahko- berejo od prič, ki jim verjamejo, da je Titov režim “iz¬ dajalski”, da v Jugoslaviji vlada “krvniški režim”, da ni svobode, da-naj citiram dobesedno “Jug. iseljenički glas” krvnik Rankovič vlada v državi po metodah, prevze tih od fašizma in Gestapa, oprav¬ lja najpodlepša ubijanja, zapira in muči najboljše. . . komuniste, prve borce za svobodo in socializem. . . špionira vse” itd. Kako nadzira, zapira in ubija šele tiste, ki so pro¬ ti komunizmu! Nam niso verjeli, svojim ve- rjamejo-laž je očitna, stavba je začela razpadati. Tu smo sorodni¬ ki, ki smo bili žive priče grozodej¬ stev doma — nam niso verjeli; zdaj jim pišejo tisti, ki so iz njih srede šli domov, prav isto: iz bar¬ ke gredo v zapore, denar jim je zmrznil, se pravi, ukrali so jim ga, dva med njimi sta obsojena, ker nista poznala “svobode” doma. V isti številki titovskega lista je pismo F. Kurinčiča iz domovine, kjer doslovno pravi: “Najmanj iz¬ med povratnikov so zadovoljni ti¬ sti, ki s o bili prej fanatično navdu¬ šeni! “Videli so resnico in otipali laž. Vse je laž: slava partizanske vojske in njih zmage. Laž je Titov nacionalizem. Laž je njegov komunizem. To mu očita, kominform. On pa trdi, da je prvi in najbolj pravoveren ko¬ munist ; Laž je njegova svoboda in nje¬ gova vnema za prostovoljno delo. Njegov poslanec Georgi jev piše, da “s silo goni ljudi na delo”. Laž je njegov panslavizem in njegovo slovenstvo. Izgubil je Go¬ rico, zapravil je Trst, izgublja Ko¬ roško in zdaj še celo slovenske , postojanke v Trstu itd. itd. \ Vsa svoboda in slava sedanje Jugoslavije je-laž. To zopet pravi že omenjeni poslanec Georgi jev, ki sedanje razmere doma označuje takole: “Tam je največje nasilje, vsi zapori so polni, prvoborci so ranjeni, mučeni po koncentracij¬ skih taboriščih, preganjani od a- gentov in morajo - bežati iz drža¬ ve. Da, in mi naj bi ostali v takih razmerah doma, mi, ki smo odloč¬ ni protikomunisti ?! In ker smo bežali, smo “izdajal¬ ci”. In zato smo bili okuženi za vas, da ste se zagradili pred nami kot pred gobavci. Ali vas sedaj ni sram, ko spregledujete to laž, na katero so vas lovili? In vjeli. Zdaj boste imeli občni zbor svojega z lažjo zvarjenega skupnega Ljud¬ skega Doma, ki vam je pobral va¬ še prejšnje društvene domove, premoženje in'člane. Zdaj se ta stavba ruši. Porušite jo čimprej, .saj je vse laž, na čemer stoji. Ni to stavba, ki ste jo gradili četrt stoletja, temveč stavba izpred e- nega leta, iz leta 1947. Naj se zru¬ ši, ker nima resnice za temelj. Predsednik republike general Juan Domingo Peron govori poslancem ustavodajne skupščine V kongresni palači je bila 27. januarja izredna seja poslancev novoizvoljene ustavodajne .skup¬ ščine. Tej seji je dal poseben po¬ men predsednik republike general Juan Domingo Peron, ki je imel v kongresni dvorani daljši govor o potrebi spremembe' sedanje argen¬ tinske ustave. Poslanska zbornica je bila za to priliko bogato okrašena z zasta¬ vami in grbi. V višini prve gale¬ rije so bili obešeni grbi vseh ar¬ gentinskih provinc, nad predsed¬ nikovim sedežem je pa visela ve¬ lika slika generala San Martina. Socialna ustanova “Maria Eva Duarte de Peron” je ustavodajni skupščini podarila nekaj dragoce¬ nih predmetov. Tako sliko gene¬ rala San Martina, tri argentinske zastave, križ, sveto pismo in umet¬ niško izdelan stol za predsednika republike. V naslonjalo tega stola je vrezana slika generala Perona, argentinski državni grb in argen¬ tinska zastava. Z s pred osmo uro j e občinstvo napolnilo ves prostrani trg pred kongresno palačo, v kateri so bili že zbrani poslanci ustavodajne skupščine. Navzoči so bili tudi vsi visoki povabljeni gosti, med kate¬ rimi je bilo mnogo višjih častnikov iz vseh vrst argentinskih oborože¬ nih sil. Pred vhodom v kongresno palačo je bila postavljena častna četa kadetov zvezne policije, ki je izkazala predpisane časti predsed¬ niku republike od njegovem pri¬ hodu. Predsednik general Peron je prispel s svojo gospo soprogo Ma¬ rijo Evo Duarte de Peron ob če¬ trt na deveto uro. Vsi navzoči so ga burno pozdravili. Izredna seja ustavodajne skup¬ ščine je pričela ob pol devetih. V dvorano je prva stopila ga Maria Eva Duarte de Peron. Vsi so jo navdušeno pozdravili, predsedni¬ ka republike so pa spremljali v dvorano člani posebne sprejemne komisije ob splošnem vzklikanju. Predsednik" general Peron je v po¬ slanski zbornici najprej potegnil na drog argentinsko zastavo, nato je pa takoj povzel besedo. V svojem daljšem govoru je poudarjal nujnost spremembe se¬ danje ustave. Podal je pregled razvoja argentinske zgodovine. Omenjal je predvsem dva važna trenutka, t. j. majsko revolucijo in revolucijo z dne 4. junija 1943. Od osvobodilnih vojn generala San Martina je orisal razdobje do sprejetja ustave leta 1853. Pou¬ darjal je, da zakoni ,ki so za go tovo dobo primerni in potrebni v poznejših razdobjih več ne odgo¬ varjajo potrebam naroda in drža¬ ve. In jih je zaradi tega treba spremeniti. Podrobno jet opisal tu¬ di razmere v republiki pred junij¬ sko revolucijo leta 1943 ter je po¬ hvalno omenjal veliko vlogo, ki so jo v tej revoluciji odigrale oboro¬ žene sile, in razmere, ki so nasto¬ pile po tej revoluciji, ki so potem republiko postavile v dobo social¬ ne demokracije. Svoj govor je predsednik gene¬ ral Juan Domingo Peron zaključil s prošnjo Bogu, naj bi s svojim blagoslovom spremljal delo usta¬ vodajne skupščine. TRUMAN NE POPUŠČA Na drugem mestu poročamo o Stali¬ novi izjavi. — Ko so v VVashingtonu časnikarji vprašali Trumanovega tajni¬ ka Rossa, ali se je predsednikovo sta¬ lišče o tem kaj spremenilo, da se bo s Stalinom razgovarjal samo v Wa- shingtonu, je Ross odgovoril,i da so zna¬ ne samo zadnje Trumanove besede, ko je povdaril, da se bo s Stalinom raz¬ govarjal samo v Washingtonu. Nosotros en la Argentina La mayoria de los refugiados an- ticomunistas eslovenos ya llegaron de Europa y se eneuentran en la Argentina. Todos saben cuanto de- ben a las autoridades argentinas por el permiso para desembarcar en este pais. Alrededor de cinco mil anticomunistas eslovenos trabajan ahora aqui para crearse un hogar y condiciones de vida. Pero nuevos transportes estan previstos y asi el mas largo numero de los refugia¬ dos anticomunistas eslovenos se ha- llara en la Argentina. Los Eslovenos son conocidos co- mo gente trabajadora. Por eso to¬ dos esperan cooperar en el gran esfuerzo economico y constructivo de la Argentina. Inmediatamente despues de haber llegado, ya los obreros y tecnicos eslovenos entran en la colectividad trabajadora or- gentina; asi se esfuerzan a contri- buir al progreso de la Republica Argentina. Los Eslovenos trabajan en los ta- lleres y construcciones en Buenos Aires y en sus alrededores. Largos grupos de los obreros eslovenos pudieron entrar en las obras, tan magnificamente conducidos por el Ministerio de Obras Publicas de la Nacion. Asi construyen nuevos ba- rrios en Ezeiza, Chapad Malal; has- ta en Tierra del Fuego se transpor- to el obrero esloveno. Muchos tra¬ bajan tambien en otras provincias argentinas; mas de 250 anticomu¬ nistas hay ya en Mendoza y mu¬ chos de ellos tienen familias. Nue¬ vos emigrantes eslovenos ya culi.i- van la tierra en Rio Negro, Chubut, San Luis, Cordoba, S. Fe, Misiones, Entre Rios. En todos estos lugares Y en todas las circunstancias los emigrantes anticomunistas eslove¬ nos hacen un esfuerzo corpun para ofrecer un trabajo honesto; asi es¬ peran de poder muy pronto valori- zar su significacion en la vida de su ndeva Patria — Argentina. . STOLETNICA PREŠERNOVE SMRTI Dne 8. februarja 1949 bo preteklo sto let, odkar je v Kranju umrl največji slovenski pesnik DR. FRANCE PRE¬ ŠEREN, pesnik Sonetnega venca in Krsta pri Savici. Mi vsi vemo, kaj je za slovenski na¬ rod njegova pesem, kaj mu pomeni Pre¬ šeren kot umetnik, prvi besedni umetnik in naj večji, in kaj kot Slovenec. V pri¬ hodnji številki “Svobodne Slovenije” mu bomo posvetili uvodno stran. Vsa slo¬ venska skupnost v Buenos Airesu pa bo počastila njegovo stoletnico v nedeljo 13. februarja ob šestih popoldne v dvo¬ rani Salezijanske gimnazije na C. Bel- grano s svečanostjo, ki jo v imenu Društva Slovencev prirede Literarna družina France Balantič, Igralska dru¬ žina Narte Velikonja in pevski zbor. Ne bo to navadna akademija, temveč dramatsko prikazana Prešernova pesem v nepretrgani povezavi kot dramatska prireditev. Vstopnja $ 2.— in 1.—. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 4. TRUMAN 0 AMERIŠKI ZUNANJI POLITIKI KAJ JE NOVEGA V ARGENTINI V četrtek dne 20. januarja je Truman slovesno nastopil svojo novo dobo vlada¬ nja, ki bo trajala štiri leta. Potem ko je položil prisego, je v obsežnem govo¬ ru pojasnil bodočo politiko svoje vlade. Uvodoma je omenil, da bo storil vse, da bo zboljšal blaginjo ljudstva, ki živi v Združenih držav. Zunanje politični del svojega govora pa je začel z ugovitvijo, da ni res, da je vojna neizbežna. Komunizem je tisti, ki trdi, da mora sedanja razdelitev sve¬ ta v dva tabora nazadnje nujno prive¬ sti do vojne. Ameriška demokracija pa sloni na prepričanju, da zamorejo svo¬ bodni narodi, ki res žive v demokraciji, vedno na miren način urediti vsa vpra¬ šanja in težave med seboj. Pobuda za mir pa je v rokah Združenih držav, ki je veliko upanje vseh narodov, ki ljubi¬ jo svobodo. Temelji ameriške zunanje politike pa so naslednji: 1. brezpogojna pomoč in podpora UNO, čigar ugled mora biti okrepljen: 2. nadaljevati se mora z de¬ lom za gospodarsko obnovo sveta; 3. na¬ rodi, ki ljubijo svobodo, se morajo še bolj strniti, da bodo varni pred napa¬ dom. Vlada USA bo predložila obsežen svetovni načrt, ki bo obsegal vsa sred¬ stva za zboljšanje položaja polovice člo¬ veštva, ki prenaša veliko stisko in živi v bedi. Velik ideal ameriške politike pa je, da bi lahko vse svoje sile posvetila de¬ lu za mir in sicer za pravičen in tra¬ jen mir in ta mir naj bo tak, da ga bo¬ do lahko sprejeli vsi svobodni narodi kot enaki med enakimi. Na to je predsednik Truman ozna¬ čil komunizem kot napačno filozofijo. Tisti narodi, ki so zapadli pod oblast komunizma, so padli pod oblast najve¬ čjega nasilja, bede in pomanjkanja. Ob¬ sodil je komunizem zaradi svojevoljnih zapiranj ljudi in zaradi tega, da prepre¬ čuje svobodno mišljenje. Dejanja komu¬ nizma so stalna grožnja za narode, ki hočejo živeti v miru in svobodi in si žele zagotoviti dolgo dobo miru in ob¬ nove. Trumanov govor je v vsem svetu iz¬ zval veliko presenečenje, ker niso pri¬ čakovali, da bi bil Truman tako ostro obsodil komunizem, obenem pa napove¬ dal vso pomoč tistim, ki se hočejo re¬ šiti iz krempljev komunistične tiranije ali pa se pred njo obvarovati. London¬ ski “Times” je napisal, da pomeni ta govor, da se bo “mrzla” vojna še po¬ ostrila in da lahko traja še celih deset let. MEDNARODNA KRONIKA PARAGUAJ. — V Paragaiaju so pri¬ redili revolucijo in odstavili predsedni¬ ka Gonzalesa; začasno predsedništvo je prevzel general Rolon. Nova vlada je objavila, da bo v dveh mesecih izvedla volitve novega predsednika. Državni ■udar je izvedla stranka colorado. SOVJETSKA ZVEZA. — Precej ne¬ pričakovano je maršal Stalin podal rav¬ natelju agencije INS izjavo, v kateri pravi, da je pripravljen sniti se s pred¬ sednikom USA Trumanom. Stalin je v svoji izjavi povdaril, da je sovjetska vlada pripravljena podpisati z ameriško vlado nekakšen mirovni pakt; prav ta¬ ko je pripravljena ruska vlada ukiniti blokado Berlina, ako se ustavijo pri¬ prave za ustanovitev posebne nemške vlade za zahodno Nemčijo in se snide konferenca štirih zunanjih ministrov, da uredi nemško vprašanje. — Prvi ko¬ mentarji v USA, Angliji in drugod ni¬ so preveč optimistični, ker povsod oov- darjajo, da so kakršnikoli zaključki s sovjeti možni samo tedaj, če se vse ugodi Stalinu. — V Stockholmu pa so že objavili, da se bo konferenca med Trumanom in Stalinom vršila ali na Švedskem ali pa v Švici. • NORVEŠKA. — Danska, Švedska in Norveška se niso mogle sporazumeti o tem, kako bi se organizirale v obramb¬ no zvezo. Zlasti Norveška je zastopala mnenje, da naj bi se vse tri države s svojo zvezo naslonile na snujoči se blok atlantskih držav. — Toda švedska je odklonila, ker se boji ruskega soseda, tik pred zaključkom razgovorov pa je sovjetski poslanik v Oslu grozeče pov¬ prašal norveško vlado, ali se res misli Norveška priključiti atlantskemu oak- tu. -— Zastopniki vseh treh skandinav¬ skih držav so nato hitro končali svoje posvete. IZRAEL. — V Izraelu so bile prve volitve. Največ poslanskih mest je do¬ bila delavska stranka, ki ji načeluje predsednik vlade Ben Gurion. Komuni¬ sti bodo v parlamentu imeli samo štiri poslance; arabska manjšina je tudi do¬ bila štiri mandate. ANGLIJA. — Konferenca zahodnih peterih držav, ki je bila v Londonu, se je končala tako, da je bilo sklenjeno ta¬ koj ustanoviti “evropski svet”, čigar sedež bo v Strassbourgu. Ta svet bo pripravil organizacijo širše evropske unije; med prvimi misli v ta svet vsto¬ piti Italija, nakar bi sledile še druge države, ki prejemajo podporo v okviru Marshallovega načrta. USA. — Bivši glavni poveljnik za¬ vezniških vojnih sil, general Eisenho- wer je podal izjavo, v kateri pravi, da ne verjame, da bi moglo' kmalu priti do vojne. On meni, da so vse vojne velika neumnost. V tej izjavi pa je povedal, da je bila V letu 1945 v sovjetskem po¬ litbiroji! v Moskvi skupina vodilnih oseb za zbliženje in mirno sodelovanje z zahodom, toda Stalin je bil tisti, ki je zagovarjal politiko nezaupanja in so¬ vražnosti do zapada — in je seveda nje¬ gova obveljala. CSR. — Namestnik sovjetskega zu¬ nanjega ministra Višinski se zdravi v Karlovih Varih; živčno je zelo bolan in trpi na hudih napadih. — Govorilo se je tudi, da je bila v Karlovih Varih konferenca držav, ki spadajo v sovjetski blok, toda ta novica je bila nato zani¬ kana. SOVJETSKA ZVEZA. — V Moskvi je bilo z velikim povdarjanjem objav¬ ljeno, da so Sovjetska zveza in njeni vzhodni sateliti sklenili ustvariti pose¬ ben gospodarski, vojaški in politični blok. V ta blok pa Titove Jugoslavije niso povabili. Na posebni konferenci bodo izdelali poseben načrt za gospo¬ darsko sodelovanje, ki naj podpre tiste vzhodne države, ki niso pristopile k Marshallovemu načrtu. USA. — V Washingtonu se razvija posebna konferenca za trgovino z ži¬ tom. USA in druge glavne pridelovalke žita zagovarjajo, da bodi enotna med¬ narodna cena določena na 2 dolarja za vrečo (37 kg). Sovjetski delegat pa je presenetil konferenco s predlogom, da naj se ta cena zniža za 50%. Ta pred¬ log so zlasti z veseljem pozdravili an¬ gleški delegati. Ta sovjetski predlog je prvi pojav, da se sovjeti pripravljajo na “dumping”, to je na prodajanje pod ;e- no, da bi na ta način izzvali najprej go¬ spodarski zastoj v posameznih državah, — Predsednik gospodarskega sveta Miguel Miranda je poslal posebno nis¬ mo prezidentu republike general« Pe¬ ronu, v kateremu ga prosi, da ga raz¬ reši dolžnosti predsednika gospodarske¬ ga sveta. Kot razlog navaja slabo zdrav¬ stveno stanje. Ostavka je bila sprejeta in je bil za predsednika gospodarskega sveta imenovan finančni minister Ce- reijo. — Novi predsednik gospodarskega sveta, minister Cereijo je takoj sklical več sej reorganiziranega sveta in raz¬ prave na sejah so bile zelo obsežne; predsednik Cereijo je o posvetih sproti obveščal prezidenta republike generala Perona. — Centrala banka je na priporočila gospodarskega sveta takoj razveljavila vsa podeljena zamenjalna dovoljenja za uvoz blaga in za prenos fondov v tuji¬ no. Ta ukrep je pa le začasen, ker bodo kmalu objavljena nova navodila. — Določbe o državljanstvu. Skupšči¬ na, ki ima nalogot spremeniti ustavo, je v besedilo novega .ustavnega določila o državljanstvu, vnesla nekaj sprememb in se bo tako čl. 20 ustave glasil takole: Tujci v Argentini bodo po petih letih bivanja avtomatično dobili državljan¬ stvo; tisti tujci pa, ki bodo hoteli še naprej ohraniti svoje prvotno držav¬ ljanstvo bodo mogli to obdržati, ako bodo pri pristojnih oblasteh podali pis¬ meno izjavo v tem smislu. — Torej ho poslej zadeva s podeljevanjem držav¬ ljanstva naslednja: a) tujci, ki bivajo neprekinjeno že dve leti v Argentini, bodo mogli dobiti državljanstvo, ako vložijo prošnjo pri pristojni oblasti; h) po petih letih bivanja bodo tujci avto¬ matično postali državljani Argentine, toda izvzeti bodo tisti, ki bodo pismeno izjavili, da žele ohraniti svoje držav¬ ljanstvo in ta izjava ne bo povod, da bi morali nato zapustiti Argentino. — Delavci raznih strok so stopili v mezdno gibanje. Delno stavkovno giba¬ nje je bilo najprej ustavljeno v mesar- nato pa splošno svetovno gospodarsko krizo. VATIKAN. — V posebni izjavi je Vatikan obsodil delovanje italijanskih takozvanih “krščanskih progiresistov” 1 . Ta skupina hoče biti levo krilo De Ga- sperijeve krščanske demokracije, dejan¬ sko pa je kom.unistična peta kolona v tej stranki. Izjava Vatikana pravi, da ta skupina ne tolmači pravilno neka¬ terih katoliških načel. Zanimivo je, da je vodja te skupine Rodano pred leti na shodih govoril, dai se je sešel enkrat z Edvardom Kocbekom, ki da je bil za¬ stopnik “katolikov” v Titovem taboru. Rodano je Kocbeka vprašal, ali mu vest — njemu! kot katoliku — dopušča sode¬ lovanje s komunisti. Kocbek mu je re¬ kel, da mu vest to dopušča. Rodano je s to izjavo nato agitiral, dokler sedaj to njegovo naziranje ni naletelo na javno obsodbo. ski stroki in sicer po posredovanju go¬ spodarskega sveta. V tiskarski stroki pa v nekaterih podjetjih stavka traja naprej in se zato nekateri listi opravi¬ čujejo pri svojih bralcih zaradi tega, ker ne morejo izhajati redno. — Na železnicah so stopili v veljavo razni novi predpisi za potniški promet. Nekateri stopijo v veljavo takoj, drugi pa šele 1. marca. Tako je stopil takoj v veljavo predpis, da se ukinjajo po¬ vratni vozni listki. — Avtomobilske dirke za svetovno prvenstvo se vrše te dni v Buenos Ai¬ resu. Prvi del dirk je bil v nedeljo dne 30. januarja, drugi del pa bo v nedeljo dne 6. februarja. V nedeljo dne 30. ja¬ nuarja je zmagal Italijan Ascari. Pri poskusni vožnji pa se je nekaj dni pred dirko ubil francoski dirkač Wimille. VISOKO PRIZNANJE Prijatelj lista nam je pokazal pismo, ki ga je prejel od prevzvišenega škofa dr. Gregorija ROŽMANA iz Clevelanda z dne 22. januarja. Prevzvišen v pismu omenja tudi Ko¬ ledar Svobodne Slovenije in pravi o njem naslednje: “Koledar sem že prejel, čudim se, da je bilo mogoče tako knjigo izdati. No, vsak slovenski begunec si jo bo skušal kupiti, če le mogoče. Je mnogo drago¬ cenega gradiva v njem. A srce trpi med čitanjem.” TITO — PRVI ČASTNI ČLAN SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI Sedanje vodstvo Slovenske aka¬ demije znanosti in umetnosti je imenovalo Tita za prvega častne¬ ga člana. Pač bridko mora biti pri srcu še živečim ustanoviteljem Slov. akad. znanosti in umetnosti. Ustanova, katera naj bi združila cvet slovenskih izobražencev je sprejela kot “pravega častnega člana” človeka, ki je slovenskemu narodu znan samo po tem, da so njegovi oboroženi oddelki med voj¬ no uničili nešteto slovenskih kul¬ turnih spomenikov. Iz takih ust je potem pač lahko prišla beseda, da „ja za Slovence nacionalno vpraša¬ nje rešeno in sicer zelo dobro re¬ šeno v splošno zadovoljstvo vseh naših narodov: rešeno tako, kot sta učila Lenin in Stalin. . . “Ka¬ ko srečni so pač morali biti naši bratje v domovini, ko so posluša¬ li ali brali te tako ,,tolažilne” be¬ sede! Posebno so pa morali biti z hjimi ,,osrečeni” naši prevarani koroški in primorski Slovenci. . . Da pridejo take besede iz ust “prvega častnega člana” Sloven¬ ske akademije znanosti in umet¬ nosti je nepozabljiva sramota za njeno vodstvo pa tudi za njenega “najbolj odličnega člana”! Igralska družina Narle Velikonja PONOVITEV Joža Vombergarja drame "VRNITEV” bo v nedeljo G. februarja 1949 ob 18. uri (šestih zvečer) v DVORANI SALEZIJANSKE GIMNAZIJE na Calle Belgrano VSTOPNICE po $ 3,— in 2,— v predprodaji v pisarni Društva Slovencev, VICTOR MARTINEZ 50 Štev. 4. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Novice iz Slovenije VPRIZORITEV VOMBERGARJEVE “VRNITVE” Preplačevanje delavcev prepovedano. V titovmi je veliko pomanjkanje delov¬ nih'moči. Da bi posamezna podjetja ob¬ držala delavce, jim ponujajo višje pla¬ če, kakor pa so uradno določene in tudi ugodnejše delovne pogoje. Proti tem po¬ javom nastopa kom. tisk, in zagovarja imenovanje komisij za revizijo katego¬ rizacije in razvrstitve delavstva po nje¬ govi sposobnosti. V vsakem podjetju bo poslovala tudi komisija za delovne nor¬ me. Zadruge brez blaga. Kmetijska za¬ druga v Mavčičah je ie dalj časa za¬ prta. Komunistično časopisje napada poslovodjo zadruge Petra Kalana, ki pa na vse napade odgovarja, dal mora ime¬ ti zadrugo zaprto, ker enostavno nima blaga za prodajo. Rožič, mizarski mojster v Tržiču, ni nič kaj dobro zapisan pri titovcih Ljb. kom. časopisje ga napada, da že eno le¬ to ne more najti vsaj dva dni časa, da bi vzstavil okna v šolskem poslopju v Lomu nad Tržičem. Nove obsodbe v Novem mestu. Pred titovimi oblastmi se je nedavno moral zagovarjati Osolnik Anton iz Muhabe- ra. Očitali so mu, da je 29 ha zemlje kljub modernim strojem tako slabo ,b- deloval, da je pridelal samo 50 merni¬ kov pšenice, pred vojno pa 250 merni¬ kov. Prej je redil 10-15 prešičev, zdaj samo 3. Krompirja je pred vojno imel toliko, da ga je 1 vagon lahko prodal, zdaj ga pa ima komaj za lastno porabo. Davkov ni plačeval, zemljo pa je raje dajal v najem. Obsodba: zaplemba ce¬ lotnega premoženja in zaporna kazen 1 leto pogojno. Na zaplembo celotnega premoženja je bil zaradi enakih prestop¬ kov obsojen tudi Rupar Janez, ki bo pa še razen tega moral prebiti v zaporu eno leto in 3 mesece. “Vzorno” poslovanje kom. uprave. V menzi Delavskega doma v Ljubljani je zaposlenih 32 oseb. Upravo menze so vodile tako “vzorno”, da je 20 odstot¬ kov krompirja, jabolk in čebule zgnilo. Tudi hrana v menzi je zelo slaba in eno¬ lična. Splošno nezadovoljstvo. Titov proti- ljudski režim vedno bolj izgublja tudi delavstvo, kar je razvidno iz napada kom. tiska na “delovni kolektiv v tovar¬ ni usnja v Ljutomeru. Očita mu “slabo ideološko politično izobraževalno delo, sindikat ni nudil večje pomoči v borbi proti kapitalističnim elementom v vasi, delavstvo pa premalo sodeluje z organi ljudskih oblasti.” V Mariboru so imeli pred kratkim za¬ nimivo razpravo proti Marinko Mariji st. in ml. Javni tožilec ju je obtožil, da sta zažgali državno pitališče svinj in gospodarska poslopja trem pos. v Ločicu v Slov. goricah. Povzročena škoda 300.000 din. Prvoobtoženka je tudi pi¬ sarila na razne strani grozilna pisma z geslom: Smrt partizanom — nam pa življenje. Obsodba: Marinko Marija st. 19 let zapora, Marinko Marija ml. 14 mesecev. živalski vrt v Ljubljani. Od Večne poti pa skoro do vrha Rožnika bodo 1 za¬ čeli urejati prostore za živalski vrt. Krožni železnici okoli Ljubljane iz Dravelj za Rožnikom do priključka na tržaško železnico so dali ime “železnica 5. kongresa K. P. J.” Postaja v Kosezah se imenuje “Jelenov žleb.” Progo so gradile mladinske “udarne” brigade. V Ljubljani g pid c na Ambroževem trgu stanovanjske bloke. Dolenjsko cesto v Ljb. so regulirali. Proračun Titove Jugoslavije za leto 1949 znaša 161 miljard dinarjev. V i.ri- meri z lanskim ogromno povečanje. Pri poskusu prebega čez mejo so ti- tovi oznovci ustrelili 16. letnega sina pok. polkovnika Tončija Kokalja. Na “sabotersko-vohunsksm” procesu v Ljubljani so bili obsojeni: ing., Anton Bokal na smrt, Šubic živa na 11 let in 8 mesecev, ing. Stane Vidmar na 5 let pris. dela, prof. Hvastja Franc na 10 let, Hvastja Cilka na 2 leti, mizar Praz¬ nik Ivan na 5 let. pris. dela, Druškovič Vekoslav na 2 leti, Bokal Marjan na 1 leto in 8 mesecev ter Breskvar Janez na eno leto poboljševalnice. Na progi Sežana - Dutovlje je (lila pred dnevi železniška nesreča. Proga je bila šele pred kratkim dograjena in so tračnice že sedaj vse razmajane. “Igralska družina Narte Velikonja” je v nedeljo 30. januarja vprizorila Vombergarjevo ljudsko igro “Vrnitev” v režiji g. Jožeta Petriča in z avtorjem samim v eni glavnih vlog (Peter), v dvorani Salezijanske gimnazije na O. Belgrano. O igri sami kot literarnem delu ne bomo govorili, čeprav bi bilo zanimivo razčleniti njen dramatski živec, kar pa bo prilika drugje. Naj povem samo ne¬ kaj bežnih vtisov s predstave. Režiser je s svojo zamislijo skušal iz kmečke božične ljudske igre napraviti trage¬ dijo višje oblike v smislu grške dra¬ me, ko v življenje stopi poslanec božji tu v obliki “svetonočnega berača” Ja¬ neza, da seJ ob njem razodene greh pre¬ teklosti in kazen sodobnosti. Ta Janez zato ni človek tega sveta, temveč sti¬ liziran, patetični lik s svojim etičnim poslanstvom ter veliko moralno veliči¬ no v sebi, ki se odpoveduje svoji sreči, da ne razdere sreče drugih. Toda nrav s tem razodene greh, dopolni svoje Po¬ slanstvo ter doživi kot povračilo milost, da umre v naročju svoje žene, ki ga kot taka prizna' in ljubi.. Režiser je dal Janezu to mesijani- stično poslanstvo, ki ga je igralec tudi močno odigral ter podal nepozabni Jk. Jerica jd prav tako pokazala pravi dra¬ matski živec ter izredno močno skalo Slovenci v Buenos Aires, 2. februarja. Prihod novih Slovencev. V nedeljo, 30. jan. prispela francoska ladja “Ja- maique” iz Le Havre. Pripeljala je 79 slov. beguncev iz Avstrije. Za nedeljo, 6. februarja, je napovedan prihod ame¬ riške vojaške prevozne ladje “Hol¬ brook” s 1085 begunci. Od teh je okoli 500 Slovencev iz beg. taborišč v Av¬ striji. Vse Slovence opozarjamo na ponovi¬ tev vprizoritve Vombergarjeve “Vrnit¬ ve” v nedeljo, 6. februarja ob šestih zvečer v dvorani Salezijanske gimnazije na C. Belgrano! čustvenega izraza in nenavadne vžive- losti; ni pa toliko tip za kmečke do¬ ge, kakor za klasične drame z veliko ekspresivnostjo. Peter pa je stal na re¬ alnih tleh vaškega mogotca brez denio- nizma, čeprav je bil dvakratni morilec. Ta trikot je bil glavna vsebina drame, ki je v ekspresijonistični režiji pokaza¬ la velika čustva, pa premalo vzdržala psihološko ravnotežje verjetnosti, za kar bi bila poklicana vloga Lenke, pa jo je avtor premalo avtoritativno :o- stavil v ta boj treh. Stranske vloge so bile v splošnem dobro odigrane z otro¬ ci vred, nekatere naravnost karakter¬ no, kakor Anže in veliki hlapec, da ime¬ nujem ta dva, ne da bi druge kakorkoli podcenjeval. Igra je v celoti uspela. Ne moremo se načuditi idealizmu teh igralcev, ki žrtvujejo ves svoj prosti čas in si od- trgavajo tudi nočne ure, da zadoste kul¬ turni potrebi slov. novonaseljenstva. In to kljub daljavam in pomanjkanju last¬ nih prostorov za skušnje in vaje (na odru je bila mogoča samo ena skušnja) Dosegli so velik umetniški uspeh in .glo¬ boko hvaležnost pri Slovencih, ki .-o uživali in sočustvovali, s to usodo dru¬ žine v stari domovini, katere iluzijo je podčrtal s kulisami še arhitekt Vo- lovšek. Kdor ni bil pri premijeri, naj ne za¬ mudi vsaj ponovitve! Ne bo mu žal! Argentini Slov. beg. družina v Miramarju ob obisku č. g. Hladnika. Filip Terčelj: POGLAVJE IZ V vasi je zazvonilo poldne; ne¬ kam dolgo je zvonilo in poznalo se je, da so pod zvonikom otroci. Od¬ ložil je kladivo, obrisal si je pot z rokavom, tipal po nožu in se plazil pred jamo. Po stezi si je med brinjem uti¬ ral pot Nejček. V culi je nesel lo¬ nec skube s turščičnim kruhom in veliko leseno žlico. Polil je prt, ker ga je bodlo brinje. Pred jamo je zaklical: “Očka!” “Hoj!” se je oglasil Fortunat. Fantič je krenil proti votlini. Odvezal je culo, previdno podal očetu lonec, nato še žlico in sedel na pesek. Starec se je površno pre¬ križal in zajel z žlico. “Ali vas še kaj boli, očka?” je vprašal mali. “Ne bo hudega, Nejček! Boli, pa neha!” je dejal možato. V srcu pa mu je bilo prijetno in nežno, da bi pobožal otroka, ki edini še čuti z njim. Zelo rad je-imel Fortunat Nejčka. Igrače bi mu delal, če bi videl. Na kolenih ga je pestoval in masleno štruco mu je parkrat ku¬ pil. Tako rad bi ga peljal na sejem. "VOZNIKOV" pa ni mogel, še tako ga je moral večrat mali voditi, zlasti če je bilo mračno. Kar za roko ga je prijel in nagovarjal: “Pazite, očka, ka¬ men! Zdaj bo pa luknja, tam je blato!” “Saj vidim!” se je navidez bra¬ nil Fortunat. Pa v resnici ni videl in dobro mu je bilo, da je hodil Nejček z njim. Samo potihoma naj mu kaže, je prigovarjal, da ne bo¬ do ljudje mislili, da je res slep. Nekaj pa je bodlo Fortunata v dno duše: “Da bi ga videl, Nej¬ čka, na lastne oči naj bi ga videl v obraz, oči-da bi presodil, ali je res sbi tistega, ki je kriv strahot¬ nih nesreč. “In tega Fortunat ni mogel, ker so njegove oči skoraj ugasnile. Pojužinal je. Vsakokrat pa je imel navado pustiti nekaj v loncu za Nejčka. Danes mu je pustil ve¬ liko, ker mu jed ni dišala. “Le zajemi, Nejček!” “Potem bo pa za Vas prema¬ lo”. “Dosti je za oba.” Fantič je hlastno jedel in migal z glavo, kakor je videl pri konjih. “Mama je rekla, da pridite do¬ mov. Danes ne bo polirja!” Nejček je segel v žep, Fortunat pa je na- gloma zasekal besedo: „Kdo pravi, da ga ne bo?” “Mama je rekla in jaz sem ga srečal, ko je šel z motorjem v me¬ sto. Poglejte, očka!” Deček je ste¬ gnil roko; na majhni dlani se je zasvetila desetica. “Kaj imaš?” “Dpnnr” “Kdo ti ga je dal?” “Polir.” Staremu se je raztegnil obraz. Grobo je vprašal: “Kdaj?” “Saj sem rekel: danes, zdaj, tamle doli pod hišami. Preden je pognal kolo, me je poklical. Nej¬ ček, je dejal, sem pojdi in vzemi pa kolač si kupi! Nato je oddrdral: Pof, pof, pof!” “Proč vrzi!” “Zakaj ?” “V stran ga zaženi, sem dejal!” Fantiču je šlo na jok. Umaknil je roko in krepko stiskal denar. Fortunatu je vrela kri. Zamahnil je z roko, da bi zagrabil Nejčka. Mali se je preplašeno umaknil. Nikdar ni videl očeta tako divje¬ ga. “Si treščil proč?” “Ne!” Nejček se je plazil po pe¬ sku. Fortunat je stegnil roko in zagrabil za kladivo. V starem je besnelo kakor ob hudi uri. Sikalo je vanj in ga nago¬ varjalo, naj udari. “Daj, pankrta!” je hujskalo. “Gadjo zalego boš zatrl. V krvi mu teče isti strup, kot pri očetu. Ta strup se bo raz¬ lezel v njem in uničil še druge, ki so nedolžni. Saj veš, čigav sin je. Ta vrag mu je ponudil denar in fant ga je vzel!” “Še enkrat ti rečem: Vrzi proč ta prokleti denar!” “Ne bom! Mami ga ponesem! Starec je hropel. Nikdar doslej se mu Nejček ni uprl. Fortunatu so se napele žile, slina se mu je poce¬ dila iz ust po sivi bradi. V duši mu je zavrelo. Strašna jeza ga je pre¬ vzela. Kar nič se ni zavedel, ko je zavihtel kladivo. Sam vrag mu ga je potisnil v roko. železo je zaž¬ vižgalo po zraku. Hresk! “Mama!” V pesku se je zvijal Nejček. Kla¬ divo ga je zadelo v glavo. Kri je brizgala po tleh. Udrla se je dečku iz ust. Zagolčal je, se stresel in omahnil. Nobenega glasu več! (Konec v prihodnji številki) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 4. SLOVENCI ANGLIJA Stratford-Avon, 24. jan. Posebnih novic vam ne morem sporo¬ čiti. List z veseljem prebiram in samo želim, da bi se še bolj razširil. Mogla bi vam pa napisati, mnogo, mnogo o vetrinjski in teharski tragediji, katero sem preživljala sama, pa se mi je po¬ srečilo uiti iz tega pekla. Zdi se mi več¬ krat, da je vse to, kar sem preživela od Vetrinj, Pliberka, Slovenjgradca, Teharij do ponovnega bega, skoraj ne¬ resnično. Toda, ko ponovno berem o vsem tem v vašem časopisu in celo sre¬ čujem imena, ki so mi znana iz teda¬ njih zaporov, vidim, da je vse resnič¬ no ter bo ostalo za vedno nepozabljeno. Skoro v vsakem delu sveta je še živ človek, ki je sam okusil komunistično krvoločnost in nasilnost. Kot vsi zavedni in zdravo misleči Slovenci žele vso srečo in napredek Svo¬ bodni Sloveniji, prav tako ji želim tudi jaz. Da bi bila vsem nam raztresenim Slovencem po vseh delih sveta resnični vodnik in da bi med nami vsemi vzdr¬ ževala duhovno vez. Iskreno Vas po¬ zdravlja S. R. ITALIJA Rim, 20. jan. Smrt zavednega rodoljuba. V Rimu je po daljšem bolehanju 9. januarja pre- OSEBNE NOVICE Poroka. V soboto, 29. januarja, sta se poročila v Villa Tapiales g. Radoš Martin in gdč. Bevčar Olga. Čestitamo! Mlada Argentinca. V družini Amona Milana se je 30. januarja rodil krepek sinko, ki mu bodo pri krstu dali ime Peter. V soboto 29. januarja so pa v Monte Grande krstili hčerkico Stani¬ slava in Marije Trpin. Pri krstu je do¬ bila ime Marija-Marta. Srečnim star¬ šem naše čestitke. Slovenska svatba pri San Martinu. Pri San Martinu je močna naselbina slov. novonaseljencev, ki imajo v tam. župnijski cerkvi tudi vsako nedeljo slov. mašo, pri kateri poje slov. pevski zbor. In je med Slovenci tudi precej deklet. Njihove vrste je pa v zadnjem času razredčil za eno g. Rudolf Bras, nav¬ dušen pevec in član biv. EPZ v Servi- glianu in pozneje v Senigaliji ter se¬ danjega pevskega zbora slov. protikovn. beguncev, ki si je za življensko druži¬ co izbral gdč. Cveto Langusovo in sto¬ pil z njo 22. jan. pred oltar v Sanmar- Vsak slovenski izseljenec rad poma¬ ga svojim dragim v domovino. Toda vsakdo nima časa, da bi sam izvršil na¬ ročila in predpisane formalnosti na uradih. Posredovalnica “Triglav” pa izvršuje vseh vrst naročila zavojev za domovino in vso Evropo najhitrejše in najcenejša, kar je mogoče. Pošiljamo vseh vrst živež, staro in novo obleko, milo itd. Pišite nam po ce¬ nike in navodila! Posredovalnica “Triglav”, Calle a Monte Chingolo 1947, Villa Dominico F. S. N. G. R., Avellaneda, Provincia Buenos Aires. PO SVETU minul g. N. Vogrič, oče priznanega rim¬ skega odvetnika dr. Alojzija Vogriča. Naj počiva v miru, vsem njegovim pre¬ ostalim pa naše iskreno sožalje! Ponoven blagoslov sv. Očeta sloven¬ skim beguncem, 13. januarja je zapu¬ stilo špitalsko taborišče na Koroškem zopet večje število Slovencev, namenje¬ nih v Argentino. Slovenci v Rimu so o tem obvestili sv. Očeta in ga zaprosili za blagoslov za nje. Salezijanec g. Mernik Janko, ki je tudi potoval s tran¬ sportom, je prejel v taborišče Grulias- co pri Turinu, kjer so se begunci za nekaj dni ustavili, sledečo brzojavko od Msgr. Montinija, namestnika vatikan¬ skega državnega tajnika: “Njegova Sve¬ tost z očetovskimi željami spremlja; slo¬ venske begujince na poti v Argentino. Izroča jih, kakor tudi njihovo potovarje in njih usodo v novi domovini stalne¬ mu varstvu nebeške Matere ter jim srčno rad podeljuje zaprošeni apostol¬ ski blagoslov, ki naj jim bo v tolažbo in oporo.” U. S. A. Cleveland, 15. jan. Prosim Vas pošiljajte mi Svobodno Slovenijo. Zanimajo me vse podrobno¬ sti iz življenja prijateljev in znancev, s katerimi sem skupno preživljal težke begunske dneve v Serviglianu in Seni- tinski župnijski cerkvi, kjer ju je po¬ ročil č. g. duh. svetnik Karel Škulj. Po poroki so se svatje z nevesto in ženinom zbrali na stanovanju nevestine matere in so.vsi skupaj preživeli lep slovenski ženitovanjski večer. Mendoza, 20. jan. Od naših najmlajših prijateljev in bralcev Svobodne Slovenije v Mendozi, smo dobili naslednje ljubko pisemce: Dragi gospod! Oprostite, da se Vam tako dolgo nisem zahvalil za prejete znamke. Nekaj jih je bilo res tako le¬ pih, da sem jih vesel. Priporočam se Vam še za drugič. Nam še kar gre. V neki novi hišici imamo sobo. Smo skupno z družinama Triler. Imamo že tudi nekaj pohištva. Otrok nas je v hiši 11. Kričimo in ska¬ čemo dovolj. Včasih se tudi stepemo in skregamo, pa smo kmalu zopet prija¬ telji. Kasteljansko znam toliko, da ho¬ dim kupovat, pa včasih tudi kak sta¬ vek že razumem. Ob nedeljah imamo mašo; dosedaj še s kasteljansko pridi¬ go. Pri maši z Božotom ministrirava. Popoldne imamo litanije z blagoslovom ter slovenskim nagovorom in petjem. Mesto mi ugaja. Nima visokih hiš in nebotičnikov. Najvišje poslopje je šest- nadstropna bolnišnica. V mestu je mnogo parkov. V tako imenovanem “velikem parku” je žival¬ ski vrt, kjer so živali kar na prostem v raznih zarekah. Tu je veliko zani¬ mivih stvari, veliko umetno jezero itd. Vročina je tu ista, kot v Bs. Airesu, pa jo lažje prenašamo, ker je suha in je niti dosti ne čutimo. Na cesti je pa skoro hladno, ker skoro ni ceste brez drevoreda. Zelo mi je žal, da dedka in strička ni sem. Lepo Vas pozdravljata Marko in Boži Bajuk. galiji. Posebno živo sem se vseh spo¬ minjal ob božičnih praznikih. Zelo mi je hudo, ko nimam nikogar poleg sebe. Zrli se mi, da sem potisnjen nekam v samoto, čeprav imam vsega zadosti. Preko Svobodne Slovenije bom z vami vsemi zopet združen. Vsem iskreno že¬ lim veliko sreče in božjega blagoslova v novem letu. Iskreno Vas vse pozdrav¬ lja Jože Vrtačnik. SENZACIONALEN PROCES PROTI KOMUNIZMU Viktor Kravčenko je že nekaj let eno najbolj znanih imen v svetu. Leta 1944 je prišel v Washington kot član sovjet¬ ske nakupovalne komisije in po nekaj mesecih je svoje službeno mesto zapu¬ stil; nekaj časa se je moral skrivati pred komunističnimi zasledovalci, toda kmalu je napisal knjigo “I Chose[ Free- dom — Izbral sem svobodo”. Ta knjiga je ena najhujših obtožb proti komuniz¬ mu in Stalinu in je dosedaj izšla v 22 jezikih. (Ker je knjiga silno zanimiva in preprosto pisana, bi vsakemu, ki se želi s takim branjem hitreje naučiti ka- stiljanščine, nasvetovali, da si kupi španski prevod, ki je izšel pri založbi Kraft v Buenos Airesu.) Pred nekaj tedni je Kravčenko prišel v Pariz ,kjer je imel napovedano pre¬ davanje v dvorani Zemljepisnega druš¬ tva. Naval na dvorano je bil velikanski in tik pred predavanjem je komunistič¬ ni literarni tednik “Les Lettres Fran- caises” objavil napad na Kravčenka; trdil je med drugim, da je Kravčenko nepismen, da je plačanec ameriške vo¬ hunske službe in da je premalo sposo¬ ben, da bi bil on napisal knjigo “Izbral sem svobodo”. — Na predavanju, kjer je pred hišo bilo razpostavljenih 60 policajev, v dvorani med ljudmi pa 20, je Kravčenko napovedal, da je proti li¬ stu vložil tožbo in sicer zaradi razža- ljenja časti; zahteva od lista odškod¬ nino miljon frankov. Obenem je pove¬ dal, da so ga po letu 1944 sovjetski agentje že štirikrat hoteli ubiti in si¬ cer enkrat v Holywoodu in trikrat v Newyorku. Toda dosedaj jim je še vedno ušel. Proces se je začel v Parizu dne 24. januarja in vse se razvija tako, da obeta to biti eden najbolj zanimivih jav¬ nih obračunov s komunizmom. Ravna¬ telj komunističnega tednika je povabil Svobodna Slovenija izhaja kot tednik vsak četrtek Uredništvo in uprava je na VICTOR MARTINEZ 50, Buenos Aires NAROČNINA: pri plačilu naročnine za celo leto 25 pe¬ sov. Pri plačevanju naročnine v obro¬ kih pa za pol leta 15 pesov, za četrt leta 8 pesov. — Posamezna številka 0.70 pesa. Za ostale države Latinske Amerike: na¬ vadna 30 pesov, letalska 40 pesov. U. S. A.: navadna 6 dolarjev, letalska 8 dolarjev. Kanada: navadna 7 dolarjev, letalska 9 dolarjev. Anglija: navadna 2 funta, letalska 3 f. priče iz Sovjetske zveže in iz drugih delov sveta; povabljen je tudi bivši predstojnik Kravčenkov general Ru- denko, dočim je Kravčenko povabil več ameriških osebnosti, med temi tudi ge¬ nerala Donovana, ki je bil med vojno načelnik ameriške špionaže. Povabili so tudi Kravčenkove žene in ena je že pri¬ šla v močnem spremstvu sovjetskih agentov. — Na eni razprav je ena prič očitala Kravčenkiu, da je dezerter, to¬ da K. je hitro odgovoril ir* vprašal ori- čo, ali ni bil “dezerter” glavni tajnik francoske kom. stranke Thorez, ki je leta 1939 pobegnil iz Francije in po kraljevsko živel v Kremlju v Moskvi; on pa se je dejansko vojskoval po letu 1941 proti Nemcem. — Poročila o do¬ sedanjem poteku razprave kažejo, da so komunisti napačno izbrali to tarčo in francoski komunistični listi že pišejo, da ta proces ni med Kravčenkom in tednikom, ampak da se razvija tako, da naj postavi na pranger francosko ko¬ munistično stranko. — Kako veliko za¬ nimanje je za proces, se vidi iz tega, da sedaj v Parizu prodajo dnevno po ti¬ soč izvodov Kravčenkove knjige “Izbral sem svobodo”. Društvo Slovencev sporoča Iz Rima smo od IRO EMG II prejeli vprašanje, kakšen čin in številke sta imela pri Rafu gg. Gabrijelčič Stani¬ slav in Srebrnič Vladislav. Prosimo ime¬ novana gospoda, da se javita v dru¬ štveni pisarni. Od “Diademe Argentine” . je prišla ponudba za nastanitev do 100 slov. be¬ guncev — samcev v Comodoro Riva- davia. Podjetje preskrbi vsem samcem stanovanja z vsem udobjem. Začetna plača je 365 pesov mesečno. Za hrano je treba plačati 90—110 pesov mesečno: morebitne nabave za stanovanjsko o- premo oskrbi tudi podjetje proti pla¬ čilu. — Vsakdo, kdor delo nastopi, je nekaj časa, a ne več kot 3 mesece na poskušnji. Možnosti napredovanja v službi so podane. Podrobnosti lahko zveste v društveni pisarni. Prednosti pri nastavitvi imajo strokovno usposoblje¬ ni delavci in pa peoni. Namestitev dobi tudi nekaj družin, toda družinski po¬ glavarji morajo biti kvalificirani v po¬ klicih, ki jih podjetje potrebuje. Poziv. Ponovno se obračamo na vse rojake s prošnjo, naj priskočijo priha¬ jajočim slov. beguncem na pomoč pri iskanju stanovanj in sob ali pa naj v^aj začasno vzamejo katerokoli družino k sebi. Napovedani so pa še novi tran¬ sporti. Ljudje, ki' prihajajo sem, večino¬ ma nimajo nikakih svojcev. Javljajte naslove prostih hiš in stanovanj društvu ali pa naravnost 'novoprihajajočim. KOLEDAR SVOBODNE iSLOVENIJE lahko dobite: v upravi VICTOR MARTINEZ 50 pri č. g. Hladniku, PASCO 431 v trgovini Časa Boyu, OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) in pri g. Lojzetu Erjavcu, ALVARADO 350, Ramos Mejia "ČASA B O Y IT ” OLAZABAL 2336 (pol kvačke od ogla Cabildo 2300) Lepa izbira ur, zlatnine, srebrnine in nakita. Vsa popravila ur in zlatnine najvestneje in točno izvršena. Odprto vsak dan od 9. do 12.30 in od 1J+.30 do 20. Ob sobotah popoldne se slovenske stranke lahko zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje štev. 5 Najboljša blaga iz uvožene angleške ali domače čiste volne ima na zalogi ANTON KOBI MAIPU 474/V.I. soba A. Telefon: 32. Ddrsena 4539, BUENOS AIRES Kličite me ali obiščite ob delavnikih od 13—15 in od %21—22 ure, ob nedeljah in praznikih pa ves dopoldan do 11 ure. Sporočite mi- prosim, Vaše želje, da Vas obiščem ali prinesem vzorce in blaga na ogled. lmprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. A. 54-4644