SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXII (66) • STEY. (N°) 6
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 28 de febrero - 28. februarja 2013
vlada pada
Bomo dobili premierko?
MATJAŽ STEIBACHER
Teden, ki se izteka, je bil, podobno kot že ves zadnji mesec, v znaku formiranja nove vlade in rušenja obstoječe. Ob vseh kolobocijah, ki smo jim priča, sem se spomnil na refren pesmi Pada vlada.
Glede na to, kaj vse je padalo v pesmi Bajage, je vprašanje, kaj je sploh ostalo trdno na tleh. Žal, enaka ugotovitev velja tudi za Slovenijo. Kriza, ki nas seveda ni zaobšla, kot je pred leti marsikdo mislil, je že zdavnaj zbrisala nasmeh z lic ljudi. Zdi se, da ne še tudi z lic politikov in sindikatov.
A način, na katerega se ruši sedanja vlada, lahko pomeni nadaljevanko te tragikomične pesmi. Seveda vlada Janeza Janše ne pada zaradi nepojasnjenih 30 tisočakov v žepu. Očitati premierju 30 tisočakov v žepu, ne more biti resen argument za linč in klic po odstopu. Funkcija premierja namreč bistveno presega omenjeni znesek! No, naj bi ga in v vsaki resni državi tudi ga.
Samo za primerjavo. Evropski komisar za okolje Janez Potočnik mesečno prejme 20.000 evrov plače. Milan M. Cvikl kot član računskega sodišča v Luksemburgu mesečno prejme 21.000 evrov. Evropski poslanec Milan Zver prejme na mesec dobrih 5 tisočakov neto. Direktor Krke, Jože Colarič, je v lanskem letu za vodenje podjetja prejel 659.000 evrov bruto. Prva stoterica slovenskih menedžerjev pa je v lanskem letu prejela v povprečju 17.600 evrov na mesec! Spet drugi so razni popoldanski svetovalci za milijonske zneske ... Skratka, ko pogledamo prejemke drugih visokokategornikov, dokaj hitro vidimo, da gre dejansko za mizeren znesek. No, upam, da to dejansko ni razlog za zahteve po odstopu in da si politiki tega ne verjamejo!
Vse bolj se kaže, da je glava Janeza Janše zahtevana zaradi drugih stvari in da je osnovno vodilo vsega današnjega dogajanja dejansko nasprotovanje liku Janeza Janše. Biti proti! K temu nakazujejo še posebej akcije Gregorja Viranta, katerega stranka je preko vodenja finančnega ministrstva bila odgovorna za najpomembnejše akcije te vlade, medtem ko se ravno njihovi ukrepi na ministrstvu, ki jih je Janševa vlada podprla, zdijo kot kamen spotike z levico, kamor Virant dejansko sili! No, že res, da je bil ekonomsko-finančni del stranke DL pod nadzorom Janeza Šušteršiča, ki se je z Virantom na strokovni ravni sporekel, pa vendar. V kolikor napisane besede strank niso zgolj puhle črke na ničvrednem papirju, se DL seli v združbo nezdružljivih, katerih edina skupna točka je ad ho-minem odnos do trenutnega premierja. Za državljane nič kaj spodbudno!
Nič kaj spodbudno pa ni niti nominiranje Alenke Bratušek za novo mandatarko. Po spodletelem poskusu z Mirom Ce-rarjem je Alenka druga v vrsti, ki bo poskusila dobiti potrebnih 46+ glasov. Podobno kot pri Miru, je tudi sedaj vsebina v drugem ali celo v petem planu. Vsekakor ne želim ocenjevati nekoga še preden je nastopil s funkcijo, a čas ni primeren za eksperimentiranje. Funkcija premierja že itak zahteva osebo, ki je vešča v ekonomiji in financah, tokrat pa je ta potreba še toliko večja. Diploma z naslovom »Vpliv poroznosti konfekcijskih medvlog na hitrost izhlapevanja znoja«, ki jo je kandidatka za mandatarko uspešno zagovorila leta 1994 na Naravo-slovnotehniški fakulteti in magistrska naloga iz FDV-ja z naslovom »Statusna sprememba servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod«, iz leta 2006, pač nista tisto, kar bi pričakovali od kriznega voditelja.
Obstaja pa še en scenarij, ki se zdi še najbolj verjeten. In to je, da se bo mandatarka zapisala kot prva oseba pri nas, ki bo izvoljena za premierko, ne bo pa dobila potrditve svoje vladne ekipe. Potem sledijo predčasne volitve. Z nekaj besedne igre bi dejal, da bo delila usodo Janeza brez Dežele, angleškega srednjeveškega kralja. No, če se tudi slovenskemu Janezu vse bolj približuje parafraza na njegovega srednjeveškega soimenjaka, saj je vse bolj podoben vladarju brez vlade, pa bo enake usode kaj kmalu deležna tudi Alenka. Taista Alenka, ki Janezu jemlje njegovo vlado. Tudi Virant bi kaj kmalu utegnil postati naslednji s pristavkom »brez«; on brez stranke. Morda še kdo. Lukšič v SD? Vroče je namreč povsod. Seveda pa v politiki nikoli ne smemo izključiti raznih presenečenj. Tudi najbolj nemogočih scenarijev ne. Ta so vedno možna!
Skratka, pada vlada, na obzorju pa se ne vidi nič obetavnega!
Časnik.si
Zopet nas tiskovni rok našega tednika prizadeva pri hitrem poročanju. Prav ko ta izvod stopa v tisk, se v Državnem zboru v Ljubljani odloča usoda Janševe vlade in možnost nove koalicije.
Kot vse kaže, so dosedanji vladi dnevi šteti. Stranka Pozitivna Slovenija (PS) je namreč v petek 22. februarja vložila konstruktivno nezaupnico in za mandatarko predlagala poslanko in začasno vodjo stranke Alenko Bratušek. Ona je postala predsednica PS potem, ko je Zoran Jankovic odstopil. Gospa Bratušek je v poslanskih skupinah SD, DeSUS in DL že opravila pogovore o podpori njeni kandidaturi. V SD, DL in DeSUS, jo (baje) nameravajo podpreti. Vendar v tem niso vsi enotni.
Kolegij predsednika Državnega zbora je sklenil, da se bo izredna seja, na kateri bodo poslanci obravnavali nezaupnico vladi, začela to sredo ob 10. uri. Na njej bodo najprej glasovali o kandidatu za novega predsednika DZ, nato pa se obeta daljša razprava, ki se bo z glasovanjem o kandidatki za mandatarko Alenki Bratušek verjetno končala šele pozno zvečer.
»Naj vlado čim prej sestavijo, ali pa naj nas pustijo v miru delati, ker te stvari, ki se dogajajo zdaj, so
najslabše za državo«, je poudaril vodja poslanske skupine N.Si Matej Tonin. V njegovi stranki morebitni novi vladi napovedujejo kratko obdobje. »Edina stvar, ki jih veže, je nasprotovanje tej vladi," je pojasnil Tonin.
In kdo je Alenka Bratušek? Rodila se je 31. marca 1970 v Celju, kjer je končala tudi srednjo naravoslovno-matematič-no šolo. Študij je nadaljevala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, kjer je diplomirala leta 1994, dvanajst let pozneje pa magistrirala iz menedžmenta na Fakulteti za družbene vede. Po raznih javnih zaposlitvah je vodila Direktorat za proračun vodila tudi v času vlade Boruta Pahorja, zato ji nekateri očitajo, da je skupaj z ministrom za finance Francem Križaničem soodgovorna za slabo stanje na področju državnih financ, ki ga je zapustila Pahorjeva vlada. Že prej je bila up Golobiče-vega Zaresa. V vladi levega trojčka je bila desna roka ministra Križa-niča v času največjega zadolževanja. Danes se pojavljajo sumi, da je njen magisterij plagiat. Ji bo uspelo? Še pred tem bo treba izbrati novega predsednika Državnega zbora. Poslanska skupina Socialnih demokra-
Alenka Bratušek
tov (SD) predlaga za to mesto svojega vodjo. Janko Veber meni, da na tajnih volitvah lahko dobi podporo za to mesto.
In kaj ob vsem tem meni Janša? Dosedanji premier meni, da levica že več let dokazuje, da nima pozitivnega programa in da za vladanje vedno potrebuje nekega zunanjega sovražnika. Se torej obetajo predčasne volitve?
Naše ministrstvo v nevarnosti
Ko so v petek 22. februarja poslanci PS vložili konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše in za mandatarko pa predlagali Alenko Bratušek, je skupina poslancev v DZ že vložila tudi novelo zakona o vladi. Predlog opredeljuje tri spremembe: vrača samostojno ministrstvo za kulturo; tožilstvo postavlja pod pristojnost pravosodnega ministrstva; končno ukinja ministrstvo brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu, Urad za Slovence po svetu pa pripaja ministrstvu za kulturo.
Razumljivo je, da je ta zadnja sprememba povzročila nemalo preplaha in ogorčenja, najprej za mejo. Stranka Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, je že naslednji dan 23. februarja na svojem Twitter računu napisala: »Ukinitev ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu ter pripojitev Urada ministrstvu za kulturo bi bilo sporno dejanje nove vlade.« Protest je zapisala tudi Svet Slovenskih organizacij, krovna ustanova Slovencev v Italiji: »SSO z začudenjem jemlje na znanje vest o nameri nastajajoče vladne ekipe, da se namerava ukiniti ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ter pristojni urad priključiti ministrstvu za kulturo. SSO želi podčrtati, da so se tako figura ministra kot dejavnosti Urada v vseh teh letih izredno dobro uveljavilo. V tem smislu, glede problematike Slovencev v zamejstvu in po svetu, poziva odgovorne pri sestavi novega vladnega programa, da pustijo pri življenju Urad za Slovence v zamejstvu in
Boris Pahor
po svetu ter njegovo avtonomijo, naj ga vodi poverjeni minister. Taka struktura je omogočila pravilen razvoj bilateralnih odnosov, od katerih je imela tudi Slovenija pomembne koristi«, so zatrdili.
Odzvali so se tudi v drugi krovni organizaciji, Slovensko kulturno--gospodarski zvezi (SKGZ). V SKGZ so mnenja, da ukinjanje ministra in pripojitev urada drugemu ministrstvu de facto niža nivo pozornosti in skrbi, ki naj ju Slovenija ima do svojih manjšin v sosednjih državah ter do Slovencev, ki živijo v svetu. Zato bi bilo treba o tem razmisliti.
V SKGZ pa so tudi mnenja, da je treba celovito razmisliti o vlogi državnih institucij v Sloveniji do Slovencev v sosednjih državah. Svet za manjšine pri predsedniku vlade, parlamentarna komisija za Slovence po svetu in v zamejstvu ter sam Urad z ministrom bi morali delovati bolj povezovalno z nekakšno skupno režijo. »Potrebujemo miselno in operativno nadgradnjo obstoje-
čega zakona o odnosih RS do Slovencev v zamejstvu,« so dodali.
Primorski pisatelj Boris Pahor pa je mnenja, da bi to »pomenilo, da Slovenija jemlje rojake, ki živijo izven državnih meja, na zelo površen način in da si v bistvu pričakuje, da se bodo sami reševali. Ne bi imeli več moralne podpore, ostala bi le tista finančna, ki bo kar bo, odvisno od krize in raznih gospodarskih težav. Če odmanjka moral -na podpora, ki jo lahko nudi ministrstvo oz. tisti ki so zato poklicani, je kot, da bi izjavili Slovencem izven državnih meja, naj sami zase poskrbijo kot vedo in znajo, se pravi, da si država umije roke, kar je pilatovsko. Mediji v Sloveniji ne poročajo, kaj je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu naredil za nas, to pišejo le zamejski mediji.«
Odzvali so se tudi v sklopu Sveta vlade RS za Slovence po svetu. Dr. Andrej Fink, ki je eden zastopnikov za Argentino, je pisno predlagal kolegom zadevno protestno izjavo in že prejema pozitivne odgovore.
»Menim, da bi ta namera prizadela avtonomijo Urada za Slovence po svetu in tako oškodovala naše skupnosti po svetu. Slovenci po svetu (seveda tudi v zamejstvu) bi tako bili spet postavljeni ob stran in bi ostali v čudni drugorazredni situaciji.« je zatrdil.
Ni prvič, da slovenske oblasti skušajo zmanjšati pomen in kategorijo organov, ki skrbijo za Slovence izven meja matične domovine. Potreben bo skupen nastop, da se tudi to pot tak poizkus prepreči.
OHRANITEV IN UPORABA V DRUŽINI
Svetovni dan maternih jezikov
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je leta 1999 razglasila 21. februar za mednarodni dan maternih jezikov. Tema letošnjega dneva materinščine je dostopnost knjig in digitalnih vsebin v različnih jezikih.
»Večjezičnost daje moč in odpira nove priložnosti. Uteleša našo kulturno raznolikost in spodbuja izmenjavo mnenj, porajanje idej ter širi naše poglede,« besede generalne direktorice Unesca Irine Bokove ob letošnjem mednarodnem dnevu materinščine povzema Unescova spletna stran.
»Paziti moramo, da maternega jezika ne zanemarimo ter ga ne prepustimo vplivom večjih svetovnih jezikov,« je ob svetovnem dnevu maternih jezikov med drugim dejala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, ki se je ob tej priložnosti tudi rojakom zunaj meja domovine zahvalila za ohranjanje slo-
venščine in prenašanje svojega znanja na mlajše rodove.
Novakova je še dejala, da »nam je materni jezik položen v zibelko in je za vedno z nami; v njem se ponavadi tudi najlažje izražamo, zato je to tudi največja in najbogatejša dediščina naših staršev. Slovenci se lahko pohvalimo, da imamo lep in bogat jezik, ki je tudi narečno zelo razvejan. Tudi narečja so pomemben del jezika in jih je treba ohranjati«.
Ključno vlogo pri ohranjanju materinščine pripisuje tudi nacionalnim ustanovam, med katerimi je izpostavila Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ena od njegovih temeljnih nalog je skrb za ohranjanje slovenščine med zamejci, izseljenci in zdomci. Kljub pomembnosti večjezičnosti maternega jezika ne smemo nikoli zanemariti, je poudarila ministrica in dodala, da prizadevanja slovenskih društev, medijev
in drugih organizacij v zamejstvu in tujini podpirajo zato, da bi tam živeči Slovenci lahko ohranjali svojo materinščino. »Še posebej pa je pri tem pomembno, da se slovenščina kot vsakdanji pogovorni jezik ohranja in uporablja v družini, če je to le mogoče«, je še poudarila.
Posamezne države imajo ključno vlogo pri spodbujanju materinščine prek nacionalnih institucij in združenj. Pomembno vlogo imajo tako šole in univerze kot mediji. Z geslom Knjige za izobraževanje v ma-ternem jeziku želi Unesco ob dnevu materinščine podpreti produkcijo knjig za izobraževalne namene v maternem jeziku. Knjige in učbeniki namreč pripomorejo k bogatenju jezika in opismenjevanju v maternem jeziku. Natisnjena gradiva v materinščini so pomemben temelj za učenje, je mogoče prebrati na Unescovi spletni strani.
TONE MIZERIT
VTISI IZ SLOVENIJE
Tisto belo ...
(Od našega dopisnika)
Ko sem za božične vtise osveževal (?) spomine na praznovanje božiča v kratkih hlačah, se je marsikomu pri vo-ščilih zapisalo: Pa nehaj že s tem; ne veš, kako je letos vroče!
Nekako tako bi zdaj, proti koncu zime, rekel o snegu: dost' ga 'mam! In se ob tem spomnil, kako po internetu Daddy Brieva slikovito bere bratrančevo pismo iz Kanade
V vseh teh (desetih!) letih ne pomnimo, da bi na našem koncu tolikokrat snežilo. Nekajkrat prav na debelo,
večkrat pa po malem. Enkrat je treba za jutranjo telovadbo trdo odmetavati mehki sneg, da si odpreš pot v civilizacijo, drugič skrbeti, da te še ne splužena cesta, skrita poledica ali pa že plundra na cesti ne zapeljejo na neprava pota (v sosedov avtomobil ali v cestni jarek, morda v drevo). Višek je predstavljal prejšnji konec tedna, ko smo tri zaporedna jutra našli pred hišo po 25-30-35 cm snežne odeje. Seštejte vsa tri števila, odštejte nekaj zaradi poseditve snega, pa boste našli lepo porcijo sladoleda brez sladkorja. Za v nedeljo sem se že odločil, da pred mašo ne bom kidal, ampak šel peš tista slaba dva kilometra do župnijske cerkve. Pa sem gazil po cesti in si v mislih predstavljal »tiste stare čase«, ko ljudje niso imeli ne avtomobilov ne gojzarjev ne vodood-pornega blaga, a so brez vsakega pomisleka vzeli pot pod noge in prišli k maši. To nedeljo pa je bila cerkev za osmo
mašo kar precej prazna. (Moram še povedati, da pešačenje ni bilo tako hudo; zadnjo četrtino poti sem se peljal: dohitela sta me pevka in mož, ki sta me vzela na avto, a pod pogojem, da bom porival avto, če ne bo maral speljati klanca pred cerkvijo. K sreči sem se pripeljal brezplačno ... )
A to spada k zimski 'idili' in si ljudje ne delajo problemov. Edinole to, da se promet zelo upočasni in - če nisi zadosti zgodaj odšel od doma - prideš
v šolo ali na delo z zamudo. Da bi zaradi tega, pa naj bo kar debela plast snega, bil preklican pouk v šolah, ni pričakovati. Zaenkrat se je to zgodilo le ob izrednem pihanju burje v Vipavski dolini, da so ukinili za dan ali dva pouk v tamkajšnjih šolah.
Doma imamo satelitski sprejemnik za televizijske programe, pa lahko gledamo nekaj kanalov iz Španije. Včasih nas prime kar nekaj nevoščljivosti, ko vidimo, da se za komaj pobeljeno cesto kaj hitro zmenijo, da so 'strašne razmere' in ukinejo pouk ali pa še kaj več. Nevoščljivost? Ne, to je premalo - to je že kar zavist!
Pa tudi to ne bi dosti pomagalo v Sloveniji, ker če malo preuredimo Lavoisierov zakon, bi prišli do naslednje formulacije: Noben dan pouka se ne izgubi, vsak se nadoknadi. In tako bi morali učitelji in učenci izgubljeni dan nadomestiti s poukom na eno izmed naslednjih sobot. Torej tudi to ni kšeft.
»Sneg za to leto slovo je že vzel«, pravi narodna pesem, a bojim se, da je še ne bomo mogli peti. Za naslednje dni naj bi po kratkem premoru spet padalo belo izpod oblakov. Koliko? Veliko, malo - ni važno, saj je zima in sneg pada pozimi. In najbolj so ga veseli žičničarji in smučarji.
Poleti si ga pa nihče ne želi. Tudi žičničarji in smučarji ne. Takrat sta vsem bolj pri srcu morje in sonce.
GB
ODSEV NAŠEGA ČASA
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Založba ZRC sta predstavila Slovar novejšega be-sedja slovenskega jezika. Slovar, ki je po zasnovi in vsebini dopolnilo Slovarju slovenskega knjižnega jezika, je prvo splošnoslovarsko delo na Slovenskem po letu 1991.
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (SNB - uredila sta ga Aleksandra Bizjak Končar in Marko Snoj) predstavlja osnovno novejše leksikalno dopolnilo Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Zajema 6399 novejših besed in besednih
Slovar novih besed
zvez, ki so se v slovenščini pojavile ali uveljavile po letu 1991, ob tem pa tudi novejše pomene že normiranega besedja. Slovarski sestavek je oblikovan pregledno in zajema izgovarjavo, besednovrstne in druge slovnične podatke, pomensko razlago, avtentične besedilne zglede, sinonime in etimološke osvetlitve. Pomembna novost knjige je korpu-sna obravnava novega, v rabi živega besedja; ta temeljni na analizi besedilnega korpusa Nova beseda.
Nove besede, besedne zveze in pomeni, ki jih prinaša slovar, odse-
vajo novosti v življenjskem okolju, slogu in usmeritvah, ki sta jih prinesli zadnje desetletje preteklega in prvo desetletje novega tisočletja. Obsegajo tako okoljsko tematiko kot popularno glasbo, tako politiko kot mladostniško kulturo, tako računalništvo kot družabne igre. Tako naj bi priročnik ne bil le vodnik po novem besedju, ampak dokument, ki nas opozarja, da je jezik nenehno v nastajanju, gibljiv in sproščen, v slovarju ujeto besedje pa svojevrsten odsev časa, v katerem so besede živele.
Teden je zaznamovala stavka učiteljev, ki je za 48 ur spraznila domala vse javne šole v Argentini. Položaj je znak sedanjega zapletenega stanja in odpira nova vprašanja glede prihodnjih dogodkov.
Pravi nesmisel. Stavka je povzročila, da kaki šest milijonov učencev ni moglo normalno začeti šolskega leta. Položaj se ponavlja iz leta v leto in marsikdo se sprašuje, zakaj tega ne uredijo prej. Je pa ob vsem tem nek pravi nesmisel. Sindikati so napovedali stavko, nezadovoljni z vladnim odlokom, da kar po dekretu povišajo plače za 22 odstotkov. Kot smo že omenili, strokovnjaki računajo, da bo letošnje leto inflacija presegla 30%. A zanimivo ob tem je, da zvezna vlada v svoji strukturi sploh nima več šol. Vse so prešle v roke posameznih provinc, ali celo posameznih občin. Problem učiteljskih plač imajo torej provincijske in občinske oblasti. A državno ministrstvo z določitvijo povišice plač (ki jih torej ne plačuje), postavi neko mejo, nek strop, po katerem naj se sučejo krajevna ministrstva za določitev povišic. Zato je razumljivo, da so se v mnogih okrožjih stavke nadaljevale in se bodo ponavljale v prihodnjih dneh ali celo tednih. Od vseh 24 provinc (če vključimo prestolno mesto) so samo tri uredile vprašanje plač pred začetkom. A vse imajo težave s denarnimi sredstvi, ki jih zvezna vlada deli po svojem političnem okusu. Najbolj viden primer je provinca Buenos Aires, kjer verjetno ne bodo mogli izplačati ne učiteljem ne uradnikom, če jim zvezna vlada ne pošlje potrebnih fondov. Pritisk na guvernerja Sciolija je tako silen, da mu vlada niti ni hotela podpisati dovoljenja, da se zadolži z razpisom že predvidenih bonov. Vse bo predmet barantanja v volilnem letu, vse bo odvisno od tega, koliko bo popustil v svojih političnih ambicijah. Medtem pa po vsej državi vzgoja drsi po klancu navzdol.
Tovarna sovražnikov. Tako vlado ocenjujejo mnogi politični strokovnjaki. Ne govorimo tukaj le o sindikatih, ki so vedno bolj oddaljeni od vladnih položajev, niti o žrtvah nesreč (železnice) in kriminala. Sedaj je vzplamtel frontalen spopad med predsednico in judovska skupnostjo, zaradi dogovora z iransko državo, o čemer smo že pisali. Zakonsko besedilo o tem dogovoru je bilo že potrjeno v senatu in trenutno tečejo postopki v poslanski zbornici. Tukaj pa ima vlada težave, ker si težko zagotovi zadostno števi-
lo poslancev, da bi dosegla kvorum. Proti zakonu je vsa opozicija, navdušenja zanj pa ni niti v vladnih vrstah. Razni zavezniki so se že izrekli proti. Judovske ustanove pa napenjajo vse sile, da bi poslance prepričale, naj besedila ne potrdijo. Bo vlada doživela nov poraz? Precej nerodne so bile tudi izjave nekaterih vladnih parlamentarcev ob ocenjevanju žrtev obeh atentatov, ki so predmet dogovora (»Argentinci judovske vere in Argentinci-Argentinci«) ki resnično zvenijo kot diskriminacija. Po vsem tem, zlasti če zakon končno potrdijo, ne bo moči govoriti o podpori judovske skupnosti sedanji vladi. Najbolj zanimivo pa je, da je pred leti sedanja predsednica v senatu branila tezo iranske krivde, proti kateri sedaj nastopa.
Kaj pa gospodarstvo? Ne moremo se preveč pohvaliti. Prej smo govorili o težavah provincijskih vlad. Scioli letos potrebuje kar dodatnih 12.000 milijonov pesov, da prebrodi leto. Občine imajo tudi težave, ker jih vlada sicer snubi z dodatnim denarjem, a le za določena javna dela, ki jih usmerja v volilno propagando. A za plače uradnikom ni denarja. Sedaj ponekod uvajajo dodaten občinski davek na goriva, kar ja zveni precej inflacijsko. Kljub zamrznjenim cenam (Moreno dixit), je vodja državne petrolejske družbe že izjavil, da bodo cene nafti povišali »po potrebi«. Zamrznjene cene tudi ne pomagajo dosti k razmahu proizvodnje, o kateri sanja vlada. Prvotni računi, da bo gospodarska rast letos presegla 3% so se že izkazali za preveč optimistične. Gradnja, ki je bila v preteklih letih lokomotiva razvoja, stalno pada. Klada (cepo) na dolar, ki ji ni videti konca, je negativno vplivala na prekupčevanje nepremičnin. Prodaja stanovanj je padla na najnižjo raven v zadnjih 15 letih. Medtem uvoz energije (elektrika, plin, nafte) požira prihodke poljedeljskih izvozov. Profit zunanje trgovine, ki je sicer še vedno pozitiven, je januarja padel kar za 49%. Uradni dolar je privezan, a na vzporednem trgu noče popustiti, kljub temu, da je turistične sezone že konec. Res je, da je pošiljka deviz v inozemstvo padla za 95% (tuja podjetja ne smejo pošiljati matičnim hišam profita, temveč ga morajo uporabiti za nove investicije v državi), a devizni sklad nenehno pada. V zadnjem letu je Centralna banka izgubila kar 10.000 milijonov dolarjev. Ne moremo še govoriti o krizi, a lahko jo že vidimo na obzorju.
Umrl je Božidar Fink
VELEPOSLANIŠTVO RS
V ponedeljek, 18. februarja, je v Buenos Ai-resu umrl gospod Božidar Fink, eden začetnikov, graditeljev in stebrov slovenske skupnosti v Argentini.
Pokojni je živel in deloval v najtežjih letih slovenske zgodovine. Rodil se je 30. avgusta 1920 v Litiji. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani in leta 1939 maturiral na klasični gimnaziji. Nato je študiral na pravni fakulteti univerze v Ljubljani in diplomiral leta 1943. Po diplomi je pripravljal specializirani doktorat iz kazenskega prava, ki ga ni mogel doseči, ker je bilo prej ukinjeno delovanje univerze. Pri apelacijskem sodišču je opravil sodno prakso kot sodniški pripravnik.
Ko je bil dijak, je bil član jezuitske Marijine kongregacije, še potem kot študent pa je bil pri mladcih Katoliške akcije, za katero je tehnično urejal glasilo Mi mladi borci. Ob začetku vojne se je prostovoljno priglasil v jugoslovansko vojsko in v Zagrebu doživel razpad. V času italijanske zasedbe je bil več mesecev interniran v Gonarsu, potem se je pridružil vaškim stražam v Šentjoštu in Rovtah. Opravil je tudi podoficirski tečaj Slovenske legije. Domobranstvu se je pridružil prav kmalu po ustanovitvi in je bil
El «1 A. gj			H
		11	r „. t?! H
		HFTf	
yjftipl	■ a * ^^^Hj		
«1			
Božidar Fin in gospa, ko je lani prejel posebno priznanje društva Zedinjena Slovenija, ob 50-letnici Medorganizacijskega sveta.
kot sodni častnik-izslednik dodeljen bataljonu na Vrhniki, nato pa sodnemu odseku Organizacijskega štaba v Ljubljani. Po umiku je v Vetrinju spremljal regrupacijo domobranskih enot vse do vračanja, ki ga je bil obvarovan zaradi bolezni in prijateljev.
Prva begunska leta je preživel v taboriščih v Avstriji in Italiji. Tam je kot pravnik sodeloval pri organiziranju taboriščnega življenja z zasliševanjem novih beguncev o razmerah v Sloveniji, s sestavljanjem pravilnikov in kot član taboriščnega razsodišča. Na begunski gimnaziji je poučeval latinščino in matematiko ter bil član pevskega zbora. Tam se je tudi poročil in dobil prvega sina Andreja.
V Argentino se je priselil ločeno od družine, ker ga je zasledoval komunistični režim in se je moral čim prej umakniti iz Evrope. V novi domovini je začel kot tovarniški vratar, med tem pa poučeval latinščino v zasebnem zavodu. Nato se je zaposlil v velikem cementnem podjetju, kjer je delal trideset let v raznih upravnih oddelkih in se tam tudi upokojil.
Pri vsem tem pa je stalno spre-
mljal življenje slovenske skupnosti. Skoraj nemogoče je v omejenem prostoru navesti celotno njegovo udej-stvovanje. Več let je pel v pevskem zboru Gallus, s sestrami nastopal v okviru »kvarteta Finkovih«, bil je odbornik in predsednik Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva, pri I. katoliškem shodu v Argentini je vodil odsek za izobražence, pri II. shodu pa je bil vodja narodno--družbenega odseka. Bil je tudi član zaupniškega zbora zgodovinske SLS. Sodeloval je v skupini, ki je izdajala zbornike znanstvenih razprav Vrednote ter je zanje pisal, potem pa je spremljal ustanavljanje Slovenske kulturne akcije in bil pozneje njen odbornik. V njej je deloval kot član glasbenega odseka s pevskimi nastopi ter v filozofskem odseku in s pisanjem v Glasu SKA.
Potem je sodeloval pri izdajanju polmesečnika Sij slovenske svobode ter je zanj pisal članke za idejno jasnost in uveljavljanje slovenske državne misli. Nekateri govori in članki - tudi iz drugih publikacij - so bili leta 1999 izdani v knjigi Na tujem v domovini in leta 2006 v knjigi Za notranjo osvoboditev Slovenije.
Pri krovni organizaciji Zedinjena Slovenija je bil odbornik in šest let predsednik ter ji je pri argentinskih oblasteh pridobil pravno osebnost. Ob dvajsetletnici zdomstva je organiziral vidnejše javne nastope s časopisnimi članki in drugimi publikacijami, tiskovno konferenco, osrednjo umetniško prireditvijo in drugim.
Posebej pa bi na tem mestu omenili njegovo delovanje v ključnem trenutku slovenske skupnosti, ko je prišlo do napetosti in trenja med osrednjim vodstvom in tedaj nastalimi krajevnimi Domovi. Tedaj je g. Fink dosegel soglasje med krajevnimi skupnostmi in Zedinjeno Slovenijo. Sporazum je bil podpisan 25. februarja 1962. Uredil je notranje razmerje in ustanovil Medorganizacijski svet, naš »izvršni senat«. Ta sistem še danes uspešno deluje in je podlaga enotnosti in soglasja skupnosti. Za to delo je lansko leto, ob 50-letni-ci sporazuma, prejel posebno priznanje krovnega društva.
V prvi dobi po osamosvojitvi je kot pooblaščenec Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije opravljal diplomatske in konzularne posle v Argentini in po koncu prejel častni znak svobode Republike Slovenije za prizadevanje za njeno mednarodno priznanje in uveljavljanje.
Poročen je bil z Valentino Kovač, s katero sta imela ima šest otrok: Andreja, Marijo, Marka, Bernardo (oba sta letos prejela nagrado Prešernovega sklada), Heleno in Veroniko.
Sredi lanskega leta ga je možganska kap priklenila na posteljo. S krščansko vdanostjo je prenašal hude posledice bolezni in izdahnil spravljen z Bogom. Pogrebno sveto mašo je 19. februarja daroval delegat dr. Jure Rode, ob asistenci župnika Francija Cukjatija. Od pokojnika sta se z zbranimi besedami poslovila predsednik društva Zedinjena Slovenija, Franci Žnidar in Franc Zorec. Spremljala pa ga je hvaležnost celotne skupnosti, katere razvoj je s svojim delom bistveno zaznamoval.
Izbor in potek fotografskega natečaja
(i)
Veleposlaništvo republike Slovenije v Buenos Airesu je lansko leto organiziralo fotografski natečaj pod naslovom »Slovenske besede na drugem koncu sveta; raziščimo uporabo slovenskih besed na južnoameriških javnih mestih«. Na njem je sodelovalo 26 oseb, ki so poslale skupaj kar 54 fotografij.
Cilj natečaja je bil raziskati razširjenost in bogastvo različnih oblik pojavljanja slovenskih besed in kastiljskih omemb Slovenije na javnih mestih v petih državah Južne Amerike. Spoznati smo želeli, kje so ulice, ki nosijo slovenska imena, trgovine, podjetja, restavracije, hoteli, naselja, kako se slovenska imena pojavljajo
Alenka Čuš, San Telmo, Buenos Aires
Amalia Guadalupe Cozzi, Plazoleta Rep. de Eslovenia, Entre Rios
ragvaj, Peru in Urugvaj; fotografije smo dobili iz Argentine in Čila. Pri promociji natečaja so sodelovali častni konzuli, predsedniki slovenskih društev in slovenski mediji.
Ocenjevala komisija je v sestavi Mojce Jesenovec, Oskarja Molek in Francija Žnidarja na koncu natečaja izbrala 15 fotografij. Pri ocenjevanju so se upoštevala tako tehnična kakovost fotografije kot tudi njena estetska postavitev: odličnost predstavitve, struktura in domišljija avtorja. Avtorji so stari med 13 in 67 leti. Največ fotografij je bilo poslanih iz province Entre Rios.
Vsi udeleženci bodo dobili diplomo o sodelovanju, katere celostno podobo je pripravila oblikovalka Monica
Jose Pablo Bizai, Entre Rios
kot blagovne znamke na izdelkih.
Natečaj je potekal od aprila do 20. junija 2012 v petih državah: Argentina, Čile, Pa-
Jernej Dobovšek, Čile
Urbanija. Vsem sodelujočim in promoterjem natečaja se veleposlaništvo zahvaljuje za sodelovanje.
Fotografije, ki so prišle v ožji izbor, objavljamo v tej, in nato zaporedoma v naslednjih številkah.
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Poštenje
Pomanjkanje tega opažamo vsak dan in na vsak korak. Poštenje je zelo širok pojem, ki obsega različne poglede na življenje in na pravilno gledanje vsakega posameznika. Poštenje je množica različnih etičnih vrednot.
Poštenega človeka spoštujejo vsi dobri ljudje. Zato je prav, da se vsi potrudimo za pošteno življenje. Na poštenega človeka se vsi lahko zanesemo. Njegova beseda velja. Ima moč, ker vedno govori resnico in je pripravljen po njej tudi živeti. Besedo da in to besedo drži.
Poštenega človeka imajo vsi ljudje radi. Tudi to opazimo na vsak korak.
Slovenec je po večini pošten in to v vseh
pogledih in oblikah. To so nas učili že v najmlajših letih in to moramo obdržati do smrti. Ne smemo posnemati slabih zgledov, ki jih je danes vedno več.
Če smo vzgojeni, bomo tudi pošteni. Vzgoja pa se mora pričeti že v družini in tam naj bo prostora tudi za poštenje. Če bomo sami pravilno gledali na življenje, bomo isto lahko zahtevali od drugih. Vzgoja naj bo celotna, zato spada tja tudi beseda o poštenosti in njegov zgled.
Okolje nam danes jasno pove, kaj je in kaj ni poštenost. V negativnem ga ne smemo posnemati. V pozitivnem pa nam vedno ne pride do izraza in mislimo, da tega sploh ni in ga je še težje posnemati. Resnica pa je drugačna. Tudi iz negativnega se lahko uči-mo.Tudi to je eden od namenov, zakaj Bog dopušča tolikšno in tako veliko nepoštenje nekaterih ljudi.
FOLKLORNA SKUPINA PRISTAVA
Kultura, plesi, pesmi ... združijo!
V Folklorni skupini Pristava smo bili lansko leto zelo aktivni. Med letom smo tudi imeli več nastopov. Že aprila smo začeli z
rednimi vajami, in se kmalu predstavili v Parque Patricios, s štantom, na katerem smo prodajali slovenske jedi in pokazali argentinski publiki pet tipičnih pokrajinskih noš, ki so jih člani skupine oblekli in z njimi korakali po cesti.
Julija meseca smo bili povabljeni v osnovno šolo Nuestra Senora de la Nieves, kjer smo zaplesali belokranjske plese v okviru »Fiesta de las Naciones«. V Rosedal de Palermo smo še enkrat postavili slovenski štant. Za otroški dan pa smo bili prisotni v »Las co-lectividades celebran el dfa del nino«, kjer je otroški zbor slovenske šole Franceta Prešerna zastopala slovensko skupnost v Argentini.
Naslednja predstava je bila v Mendozi! Veliko vaj smo imeli za tisti konec tedna v septembru. Mendo-ška družina nas je gostoljubno sprejela v domu kar za štiri dni. Slovence smo predstavili kar trikrat s tremi plesi: z Dolenjske, Prekmurja in Bele Krajine. Zadnjega smo pri seminarju naučili tudi mendoško mladino. Ni manjkalo počitka, zato so nas peljali v bodego »La Rural« in še v Villavi-cencio. Po mestu smo se pa kar sami sprehodili. Kar kratko se nam je zdelo, ampak bilo je res lepo doživetje, za skupino in za spoznavanje v okviru prijateljstva mendoške družine.
Mesec oktober je hitro prišel, mesec trudnega dela na Pristavi. Nedelja 28. je bila pred nami, slavili smo 45. Pristavski dan in 57. Slovenski dan. Že zjutraj je folklorna skupina bila prisotna pri sv. maši z različnimi narodnimi nošami, skupaj z otroci Prešernove šole in mladimi drugih domov. Za popoldanski program, ki ga je režiral že priznani Dominik Oblak, smo tudi sodelovali pri zadnji točki s Prekmurskim svatbenim plesom, pri katerem smo plesali sedanji in bivši člani skupine.
V soboto 1. decembra pa je Folklorna skupina Pristava pripravila XXIII. veselico narodnih plesov. Bog nas je obdaroval s prelepim sončim dnevom, tako da smo lahko
lepo pripravili in okrasili našo zeleno Pristavo. Pred 20. uro so začeli prihajati gostje, zvok in luči so že bili pripravljeni. Na oder sta stopila Martina Kokalj in Boštjan Modic, ter pozdravila s toplo dobrodošlico.
Prva skupina v programu je bila pristavska, zaplesali smo Rezijanski ples, pri katerem so sodelovali tudi bivši člani, ki radi vedno priskočijo na pomoč, kadar se tiče slovenskih plesov. Ob priliki smo pokazali pustni ples, ki se pleše v figurah posameznih plesalcev s poskočnimi koraki.
Nato je poljska skupina pokazala vesele, poskočne in raznobarvne plese, ki so jih odlično izpeljali.
Potlej so bili na vrsti Hrvati; pokazali so venček živahnih plesov, ki so vzbudili pozornost publike.
Argentinska skupina »Ballet argentino« se je predstavila s folkloro in pokazala plese Pala pala, Gato in Remedio atamisqueno; njihova postava je odlična, kot smo navajeni videti.
Zadnja točka v tem delu je bil nastop Otroške skupine Pristave, ki se je prvič predstavila na tem odru. S šestimi pari so zaplesali belokranjski ples in za konec, kolo Seljančica. Pokazali so nam, kako so uživali in se lepo imeli, vsi so peli in bili nasmejani.
Kratek odmor je bil na vrsti. Čas za po-
skusiti slovenske dobrote, golaž, čevapčiče, kranjske klobase s kislim zeljem, štrudelj ter torte. Luči so se prižgale na odru in takoj je bilo slišati prekmursko melodijo; po parih smo se Pristavčani znova prikazali in pokazali pri koreografiji obrti kot čevljarstvo in šivanje.
Sledil je kvartet Španskih plesalk, ki so koordinirano in obširno zaplesale.
Zopet so bili na vrsti Argentinci, zdaj s tipičnim Tango, Encanto rojo, s katerim so -kot vsako leto - pustili gledalce brez besed.
Skupina Arabcev se je prvič predstavila na tem odru in zaplesala nenavadno koreografijo. Publika se je zahvalila z močnim aplavzom.
Kot po navadi na tem slavju, so za konec zopet nastopali Argentinci. Ob priliki so predstavili »Entre gauchos y paisanas«; plesalci so izvrstno plesali in s ponosom dokazali ljubezen do argentinske zemlje.
Večer je končal. Napovedovalca sta zahvalila folklornim skupinam, vsem navzočim in tudi tihim pomočnikom ki vedno priskočijo na pomoč.
V imenu folklorne skupine, gre pred vsem zahvala profesorju Marcelu Carte, ki že enajst let dela z nami, tudi našim staršem in prijateljem in vsej Pristavski družini.
Veselica je že mimo.
Z Veselico narodnosti pa se je leto končalo, polno krasnih dogodkov, ki smo jih prijateljsko uživali.
Res je, skozi celo leto vadimo, delamo, se nasmejemo, a slovenska kri, korenine, kultura, navade, plesi, pesmi družijo, da Pristavska folklorna skupina dela naprej.
M.D.M.
BOŽIČNO KOSILO
Društvo upokojencev »Slovenski kotiček«
Naše božično kosilo je potekalo malo drugače kot običajno. Praznovali smo ga 9. decembra 2012 na Naši domačiji. Ta dan je Domačija praznovala 40-letnico obstoja, temu slavju se je pridružilo Društvo upokojencev.
Ob 13. uri se je slavje začelo z molitvijo pred kapelico Marije Pomagaj, ki stoji na vrtu. Vse navzoče je pozdravil
predsednik Domačije Matjaž Ravnik. Izrekel je dobrodošlico članom Društva upokojencev, ki so se v kar lepem številu odzvali na povabilo. Ob tej priložnosti so odkrili spominsko ploščo v spomin in zahvalo vsem, ki so poskrbeli za ta počitniški dom. Spominsko ploščo je nato blagoslovil msgr. dr. Jure Rode. Tudi je nagovoril vse navzoče in želel, da bi imeli lepe letoviške dneve, preživete v naravi in naj še izkoristimo priložnost za pogovor v slovenskem jeziku, posebej z otroki. Nato smo se približali bazenu, kjer je gospod Rode blagoslovil vodo. Mladina je takoj zaplavala in z
igrami pokazala, da ni nevarnosti, da bi kdo utonil.
Nato smo posedli k pogrnjenim mizam pod evkalipti. Mladina je vsem postregla z okusnim asadom. Pred posladkom sta spregovorili še predsednica Našega doma gospa Mici Ma-lavašič Cassullo in predsednica Društva upokojencev gospa Pavla Kovač Škraba ter čestitali članom ob tej obletnici.
Nato je gospod Jure Rode blagoslovil božične spominčke, ki jih je pripravilo Društvo upokojencev za vse navzoče družine.
Preživeli smo zelo lepo popoldne v veselem in živahnem kramljanju in se
razšli z željo da bi se še kdaj zbrali v senci visokih dreves, ob petju ptic.
M. F.
Oblačilno izročilo Slovencev na Tržaškem
V Slovenskem etnografskem muzeju razstavljajo noše tržaških Slovencev, ki so se nosile in se še nosijo v občinah Bazovica, Prosek, Opčine, Bani, Križ, Konto-vel, Škedenj, Barkovlje in v okolici Trsta.
Gostujoča razstava Nosile so se ko cesarica, bo poskušala podati celovito sliko oblačilnega izročila Slovencev na Tržaškem. Na ogled bo več kot 20 v glavnem ženskih oblek, od zimskih, nedeljskih, dekliških in poročnih do vsakdanjih.
Razstava, ki jo je pripravila ljubiteljska raziskovalka noš Marta Košuta, ne ponuja le vpogleda v razvoj oblačilne dediščine izbranega prostora, ampak v zgodovino demonstrativne rabe narodnega in ožje lokalnega kostumiranja. Ponujene so namreč sodobne rekonstrukcije kostumov, narejene po zgledu tistih iz zadnjih desetletij 19. in začetka 20. stoletja, je ob razstavi zapisala etno-loginja Janja Žagar.
Noše so nastale kot rezultat avtoričinih delavnic šivanja noš, na katerih so udeleženke izdelale več sto novih kostumov za lastne potrebe. Te avtorica poimenuje kar »novi originali«, s čimer opozarja na nove pomene starih oblik, pojasnjuje Žagarjeva.
Obiskovalce, ki se navdušujejo nad bogatimi raznovrstnostmi oblačil, bodo razveselile barvitosti tkanin, natančnost izdelave in krašenja, doslednost detajlov ter estetika urejenih gub in naborkov. Avtorica posebno pozornost namenja pisani motiviki vezenin.
Tisti obiskovalci, ki o materializiranih oblikah raje razmišljajo kot o opredmetenju razvojnih procesov in razmerij med ljudmi, pa bodo po besedah Žagarjeve razstavljeno gradivo verjetno videli kot enega od ustvarjalnih in vedno znova aktualnih načinov sodobne rabe oblačilne dediščine.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini Nandeta Češarka in njegove žene ge. Magde roj. Gaser v Castelar-ju se je rodila hčerka Terezika. Srečni družini naše čestitke.
Poroka. V cerkvi Marije Pomočnice v Don Bo-scu v R. Mejia sta se v soboto, 9. februarja poročila gdč. Zlata Aleš in Jože Malovrh. Čestitamo!
berazategui
Ustanovni občni zbor odseka dekl. organizacije je bil v nedeljo, 27. januarja v Slovenskem domu. Udeležile so se ga vsa dekleta iz Berazateguia in okolice. Obč. zbor je vodila kulturna referentka odbora Slov. doma Berazategui ga. Pavlina L. Korošec. ... Izvoljena je bila predlagana lista in sicer: Milka Dolenjc, predsednica; Lučka Šterbenc, podpredsednica; Marta Dolenjc, tajnica; Marta Pozelj-nik, blagajničarka; Marjetka Šterbenc, gospodinja; Nevenka Vidmar, ref. za petje; Jekla Pucko kult. in šport. referentka. Nadzorstvo Mari Dolenjc.
Odbor je določil redne sestanke vsako drugo nedeljo v mesecu. Po izčrpanem programu so zborovalke zapele Ko so tkale naše trate.
Svobodna Slovenija, 14. februarja 1963 - št. 7
OBVESTILA
Dijaki! Pozor! Skripte za izpite srednješolskega tečaja so na razpolago vsako nedeljo po maši v Slov. hiši.
Pouk v slov. šolskih tečajih se bo začel v marcu. Dne 3. marca ob 4. popoldne bo v dvorani Slovenske hiše začetna sv. maša. Po sv. maši filmske slike iz Slovenije v barvah iz leta 1962.
Svobodna Slovenija, 21. februarja 1963 - št. 8
RESUMEN DE ESTA EDICION
BREZPOSELNOST v DECEMBRU 2012
Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je decembra znašala 13 odstotkov, kar je 0,8 odstotne točke več kot novembra, je sporočil državni statistični urad. Število delovno aktivnih oseb se je decembra lani prvič po marcu 2003 spustilo pod 800.000.
kriv je bančni sektor
Evropska komisija je v zimski gospodarski napovedi napovedala, da bo Slovenija letos beležila javnofinančni primanjkljaj v višini 5,1 odstotka BDP in dvoodstotni padec BDP Glavni razlog za te številke je po njeni oceni bančni sektor. Po mnenju slovenskih ekonomistov bi se napoved za leto 2014 lahko še poslabšala, če ne bo prišlo do učinkovite sanacije bančnega sistema.
slovenija pomaga s tremi vojaki
Obrambni minister Aleš Hojs je v okviru dvodnevnega zasedanja obrambnih ministrov Nata povedal, da bodo v misiji EZ za urjenje malijskih vojakov sodelovali trije slovenski vojaki, v Mali bodo predvidoma odšli v drugi polovici marca.
ALAMUT NA FILMSKA PLATNA
Minilo je 110 let od rojstva enega mednarodno najbolj prepoznavnih slovenskih avtorjev Vladimirja Bartola. Njegovo delo Alamut je dočakalo 33 izdaj v 11 jezikih, zanimanje zanj pa še narašča. Založba Sanje je napovedala tudi, da se je že začel proces prenosa Alamuta na velika platna. Po številnih neprepričljivih ponudbah za prenos romana na film so pri Sanjah našli skupni jezik s francoskim, večkrat nagrajenim scenaristom in režiserjem mlajše generacije Guillaumeom Martinezom, ki se v zadnjih mesecih intenzivno ukvarja s pisanjem scenarija za film.
hrvati spet jurišajo na mercator
Hrvaški Agrokor namerava kupiti 53 odstotkov delnic Mercatorja, v drugi fazi pa lastništvo povečati na 100 odstotkov in Mercator s svojo trgovsko verigo Konzum združiti v novo družbo Adria Retail, piše Jutarnji list. Agrokorje-va ponudba za večinski delež v Mercatorju naj bi bila najbolj ugodna in kot se zdi, eden izmed štirih ponudnikov, ki so povabljeni v naslednji krog prodajnega postopka.
UMRL JE MATJAŽ KOCBEK
Mediji so poročali, da je v 66. letu starosti umrl slovenski slikar, pesnik in dramatik Matjaž Kocbek. Kocbek je izdal devet pesniških zbirk, prvo leta 1972 pri založbi Obzorja. Slike je razstavljal v Sloveniji in v tujini - leta 2006 je dobil mednarodno štipendijo z ateljejem v New Yorku. - Pokojni je bil sin Edvarda Kocbeka.
PO SVETU
AMERIŠKA TURNEJA
Novi ameriški državni sekretar John Kerry je v ponedeljek začel svojo prvo mednarodno turnejo po uradnem prevzemu položaja. Obisk začenja v Veliki Britaniji, ki sicer velja za največjo evropsko zaveznico ZDA. Do 6. marca namerava obiskati še Nemčijo, Francijo, Italijo, Turčijo, Egipt, Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate in Katar.
ODNOSI MED UKRAJINO IN EU
Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič se v Bruslju sestaja z vodilnimi predstavniki Evropske unije. Beseda teče predvsem o sporazumu o krepitvi sodelovanja, a še preden bo podpisan, unija od Ukrajine želi uveljavitev ključnih reform. Teh pa Kijev doslej še ni uresničil. Predsednik Evropskega sveta Herman Vam Rompuy in šef Evropske komisije Jose Manuel Barroso sta poudarila, da vrh poteka v odločilnem trenutku za odnose med Ukrajino in Evropsko unijo. Če država želi podpis sporazuma na vrhu vzhodnega partnerstva, ki bo novembra v Litvi, mora do maja vzpostaviti ustrezen volilni sistem, reformo pravosodja in napredek pri izvajanju drugih reform.
VOLITVE V ITALIJI
V Italiji so se zaprla volišča predčasnih parlamentarnih volitev. Zmaga se obeta levosredinski koaliciji, pod vodstvom Piera Luigija, ki pa naj ne bi osvojil večine za oblikovanje vlade. Drugo mesto naj bi zasedel vodja desne sredine Silvio Berlusconi, ki je moral konec leta 2011 ob grozečem bankrotu države vodenje vlade prepustiti tehničnemu premieru Mariu Montiju. Na volišča se je odpravilo dobrih 55 odstotkov volivcev, kar je sedem odstotkov manj kot na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2008.
SPREMEMBE v BOLGARIJI?
Bolgarski predsednik Rosen Plevneljev je demonstrantom obljubil sodelovanje v prizadevanjih za rešitev poli-
tične krize v državi. Ti so mu namreč v nedeljo predali zahteve po »novem političnem sistemu«. Med drugim so se zavzeli za ustavne spremembe, s katerimi bi namesto proporcionalnega volilnega sistema uvedli večinskega. Prav tako zahtevajo pravico, da poslance, ki imajo zdaj imuniteto, ljudstvo lahko odpokliče in toži, če ne opravljajo svojega dela. Med zahtevami protestnikov so še moratorij na cene električne energije, opustitev davka na dodano vrednost pri elektriki in pregled vseh pogodb, s katerimi so bila privatizirana javna komunalna podjetja.
dogovor ZA MIR v KONGU
Regionalni afriški voditelji so v navzočnosti generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Moona podpisali dogovor, s katerim želijo zagotoviti mir v Demokratični republiki Kongo. Ban je ob podpisu dogovora izrazil upanje, da bo ta regiji prinesel obdobje miru in stabilnosti. Obenem pa je opozoril, da gre zgolj za začetek celovitega pristopa, ki bo zahteval dolgotrajno prizadevanje. Od lani, ko so se uporniki iz Gibanja 23. marec z oboroženo vstajo dvignili proti vladi, je bilo v državi razseljenih že skoraj 800.000 ljudi. V ozadju dogajanja so sicer stara nasprotja med Hutuji in Tutsiji, ki so leta 1994 vodila v genocid nad slednjimi v Ruandi.
10 LET EvROPSKEGA DRŽAvLJANSTvA
Evropejci se dvajset let po uvedbi državljanstva Evropske unije na splošno zavedajo svojih pravic. Pri tem pa ne vedo vedno, kaj vse omenjene pravice obsegajo. Da imajo državljanstvo Evropske unije, ve 81 odstotkov anketirancev, a le 36 odstotkov jih meni, da so dobro obveščeni o tem, kaj obsega državljanstvo povezave. Evropejci so najbolje seznanjeni s pravico do svobode gibanja, ki jo pozna 88 odstotkov. Dobro poznajo tudi pravico do naslavljanja peticij na institucije povezave. Evropsko državljanstvo je bilo sicer uvedeno s pogodbo leta 1993.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Veleposlaništvo RS, Marjanka Furlan, Lučka Oblak Čop in Majda Maček. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
iSIN GOBIERNO?
En el momento de entrar en prensa la presente edi-cion, el parlamento esloveno votaba una mocion de "censura constructiva" al gobierno del premier Janez Janša. En caso de triunfar la mocion, el pafs se queda sin gobierno. La medida fue propuesta en el parlamento por el partido Pozitivna Slovenija, que tambien propone para el cargo de premier a su dirigente Alenka Bratušek. Los analistas dudan de sus posibilidades para formar un nu-evo gobierno, ya que lo unico que une a las fuerzas de oposicion es su deseo de hacer caer el gobierno de Janša y senalan la dificultad de formar una coalicion gobernan-te con un programa acordado por todos. Muchos siguen viendo como unica salida de la actual crisis un llamado a las elecciones parlamentarias anticipadas. (Pag. 1)
iSIN MINISTRO?
Ademas del voto de censura, el partido Pozitivna Slovenija presento un proyecto de ley para reformar la estructura de gobierno. Uno de los hechos sobresalientes sena la eliminacion del ministro sin cartera, encargado de las relaciones con los eslovenos por el Mundo. Ademas, la Oficina, encargada de las relaciones con los eslovenos que viven mas alla de las fronteras del estado esloveno, pasana a la orbita del ministerio de Cultura. Esta propuesta merecio una reaccion muy cntica de la minoria eslo-vena en Italia, del escritor Boris Pahor, y una propuesta de declaracion cntica del delegado argentino en el Con-sejo de los Eslovenos por el Mundo, Dr. Andres Fink, que ya cosecha adhesiones por parte de los miembros del Consejo. (Pag. 1)
FALLECIO UNO DE LOS PILARES DE LA COLECTiviDAD
El 18 de febrero pasado fallecio el senor Božidar Fink, una figura destacada en la colectividad eslovena de la Argentina. Nacio en Eslovenia (Litija) en 1920 y estudio en la Facultad de Derecho de Ljubljana, graduandose en 1943. Como estudiante secundario y universitario formo parte de los jovenes de la accion catolica. A la Guardia Nacional (domobranci) se unio poco despues de su cre-acion, ejerciendo su profesion como oficial judicial y mi-embro del tribunal. Como muchos otros debio emigrar del pafs. En la escuela de refugiados fue profesor de latfn y matematicas, ademas de miembro del coro. Allf tambien se caso y tuvo a su primer hijo. A la Argentina llego separado de su familia porque estaba siendo perseguido por el regimen comunista. Ademas de ganarse el pan tra-bajando, estuvo constantemente vinculado a la colectividad eslovena, haciendo valiosos aportes en su estructura (fue el promotor del Consejo de Instituciones). Fue miembro, entre otras organizaciones, de la Asociacion Eslovenia Unida - incluso su presidente - y la Accion cultural eslovena. Colaboro con sus ideas en diversas publicaci-ones en la Argentina. Algunos de sus discursos, artfculos y conferencias fueron publicados en Eslovenia (Na tujem v domovini, 1999; Za notranjo osvoboditev Slovenije, 2006). En el primer penodo despues de la independencia de Eslovenia fue comisionado por el Ministerio de Relaciones Exteriores esloveno para llevar a cabo operaciones diplomaticas y consulares en la Argentina. Por este moti-vo recibio la Condecoracion de Honor de la Libertad de la Republica de Eslovenia. Junto a su esposa tuvieron seis hijos. A ellos y sus familiares nuestros respetos y condo-lencias. (Pag. 3)
CONCURSO DE FOTOGRAFJA
La embajada de Eslovenia en Buenos Aires organizo el ano pasado un concurso de fotografa titulado: la lengua eslovena en el otro extremo del mundo, explorar el uso de palabras eslovenos en los lugares publicos de America del Sur. Del mismo participaron 26 personas entre 13 y 67 anos de la Argentina y Chile que acercaron un total de 54 fotos (la mayor cantidad provino de Entre Rfos). La co-mision evaluo los trabajos y eligio 15 fotografas ganado-ras que se iran publicando con el correr de los numeros del semanario. (Pag. 3)
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS viLKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna SLOvENIJA / ESLOvENIA LIBRE
MALI OGLASI
SLOVENCI IN ŠPORT
na prvem mestu večne le- le Primož Peterka, ki je bil stvice s Hanni Wenzel iz najboljši skakalec na sve-
Ni mej za Tino
TURIZEM TURISMO BLED	A
EVT Leg. 12618	O
Dis. 2089	j-y-^Vv
de Lucia Bogataj
Monsenor Marcon 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Meja - Tel.: 4464-0474.
ZDRAVJE Rožna terapija (Flores de Bach) Dori Heller
4790-1544 in 15-5175-9191
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki
Somellera 5507, (1439) Buenos Aires Tel./Fax: 4602-7386 E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka
cAhemto.^
sabor- eivopeo oc| 1 g ure naprej.
Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
poravnajte naročnino!
KDO JE ZMAGAL?
TINA MAZE!
Tina Maze je zmagala na superkombinaciji za svetovni pokal alpskih smučark v Meribelu. Z osmo zmago v tej zimi in 19. v karieri je hkrati kot prva Slovenka osvojila veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. To ji je uspelo devet tekem pred koncem sezone. Tina Maze je po zlatu in dvema srebrnima medaljama na nedavnem svetovnem prvenstvu v Schladmingu tudi v Franciji nadaljevala z vrhunskimi dosežki in po četrtem mestu na smuku osvojila osemnajste stopničke za zmagovalke v sezoni ter se v tem elementu izenačila
Smrt
V	Ramos Mejii je umrl Božidar Fink (92); v Mo-ronu Viktor Potočnik (91); v Villi Constructori (San Justo) Marjan Mehle (68).
Naj počivajo v miru!
Poroke
V	soboto, 16. februarja je v cerkvi Svete Družine v Berazategiju župnik Franc Urbanija blagoslovil zakrament svetega zakona, ki sta si ga podarila Marija Fernanda Rome in Mauro Amengual. Za priče so bili njuni starši.
V	ponedeljek, 11. fe-
Liechtensteina (1979/80) in Švedinjo Pernillo Wiberg (1996/97).
Med športniki v Sloveniji se lahko z velikim kristalnim globusom pohvali
bruarja sta se v cerkvi Brezmadežne Device, v Barilochah poročila Nataša Grohar in Tomaž Črnak. Botra sta bila Marijan Grohar in Veronika Razinger ter Mici Burjek in Andrej Črnak . Poročil ju je župnik Jorge Pliauzer. Somaševali so Branko Jan, Igor Grohar, Ignacio Dodds, Jose Parodi in Israel Arevalo.
Dne 9. februarja 2013 sta si v Cerkvi Marije Pomagaj podarila zakrament svetega zakona Mariana Klarreich in Andrej Po-grajc. Priče so bili: Anica Erjavec in Marko Klarreich ter Marjetka Rajer in Marjan Pograjc. Sveto mašo sta darovala mons. Jure Rode in g. Franci Cukjati.
Naše iskrene čestitke!
tu v sezonah 1996/97 in 1997/98.
ZLATA MEDALJA ZA DESKANJE
Slovenski deskar (snow-boarder) Rok Marguč je na svetovnem prvenstvu v Stonehamu v paralelnem slalomu osvojil zlato kolajno, s tem pa je postal najboljši slovenski deskar vseh časov. To je bila namreč že njegova tretja kolajna na
svetovnih prvenstvih, za Slovenijo pa sedma.
andrej jerman se je poslovil
Edini Slovenec z dvema smukaškima zmagama na tekmah svetovnega pokala alpski smučar Andrej Jerman se je odločil za konec bogate tekmovalne kariere. Odločilen je bil hud padec na treningu smuka na Petelinjem grebenu v Kitz-bühlu, čeprav je odločitev zorela že dlje časa, vse od poškodbe kolena na smuku v Beaver Creeku na začetku lanske sezone.
IZ MIWAUKEEJA V ORLANDO
Slovenski košarkar Beno Udrih je zadnji dan prestopnega roka zamenjal moštvo v severnoameriški ligi NBA, saj se iz Milwaukee Bucks seli k ekipi Orlando Magic. Kot poroča ameriški športni portal ESPN, sta omenjeni moštvi namreč sklenili kupčijo in izmenjali
kar nekaj igralcev, med njimi tudi Udriha.
ZIMSKI USPEHI MLADIH
Na Olimpijskem festivalu evropske mladine (Ofem) je slovenska reprezentanca osvojila tri zlate, tri srebrne in štiri bronaste medalje. Najbolj uspešna sta bila smučarska skakalca Cene Prevc in Anže Lani-šek s po trema medaljama, dve je osvojila tekačica Anamarija Lampič.- Ekipno ga je Slovenija končala na četrtem mestu med najuspešnejšimi državami po številu osvojenih kolajn. Zaostala je le za Rusijo, Nemčijo in Francijo, prehitela pa je velesile zimskih športov, kot so Švica, Italija, Avstrija in Norveška. Slovenija je osvojila Najuspešnejša športna panoga za Slovenijo so bili smučarski skoki s štirimi medaljami, sledi alpsko smučanje s tremi, teki na smučeh z dvema in deskanje na snegu z eno.
OBVESTILA
Uradne ure za stranke
v Slovenski hiši (atencion al publico)
V januarju in februarju, bomo v pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Dušnopastirska pisarna, Svobodna Slovenija) na razpolago rojakom:
ponedeljek, sredo in petek, od 12. do 18. ure.
Hvala za razumevanje!
valutni tečaj v slovenji
26. februarja 2013
1 EVRO 1,31 US dolar 1 EVRO 1,34 KAD dolar 1 EVRO 6,72 ARG peso
PETEK, 1. marca:
Začetek dvodnevnih duhovnih vaj za mladino
SREDA, 6. marca:
Redna seja voditeljic slovenskih šol, ob 19.30 uri v Slovenski hiši. ČETRTEK, 7. marca: Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 19.30 v Slovenski hiši. SOBOTA, 9. marca: Sprejemni izpiti za 1. letnik in popravni ter dopolnilni izpiti SSTRMB, v Slovenski hiši.
NEDELJA, 10. marca:
Tombola na Pristavi, začetek ob 16.
uri.
ČETERTEK, 14. marca:
Zveza slovenskih mater in žena bo
imela sejo ožjega odbora ob 14.30 in širšo sejo ob 15.30 v Slovenski hiši.
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Carapachayu. SOBOTA, 16. marca: Popravni in dopolnilni izpiti, vpisovanje na SSTRMB ter začetna sv. maša v Slovenski hiši.
NEDELJA, 17. marca: Občni zbor v Našem domu v San Justu. Občni zbor v Slomškovem domu v Ramos Mejii po maši.
Začetna prireditev osnovnošolskih tečajev, ob 16. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 24. marca: Cvetna nedelja NEDELJA, 31. marca: Velika noč
Od jutra do večera zaupam v Gospoda, aleluja.
Psalm 129
18. februarja 2013 je po sedemmesečni bolezni zaspal v Gospodu naš dragi mož, oče, stari oče, praded
Božidar Fink
Iskreno se zahvaljujemo za duhovno spremstvo, za molitve ob krsti in kon-celebrirano poslovilno sv. mašo msgr. Juretu Rodetu in č. g. Franciju Cukjatiju, ter za bogate misli msgr. Rodeta.
Hvaležni smo predsedniku Zedinjene Slovenije, ki se je po maši poslovil od pokojnega, kot bivšega predsednika in javnega delavca v naši skupnosti in g. Francu Zorcu za prijazne besede v slovo.
Hvala vsem prijateljem in znancem, tukaj in po svetu, za molitve in ljubeznivo spremljanje v času bolezni ter vsem, ki ste ga kropili ali bili v duhu z nami!
Žalujoči: žena Valentina;
otroci: Andrej, Marija, Marko, Bernarda, Helena, Veronika, ter njihovi soprogi: Olga, Janez, Kristina, Zdravko, Franci, Gabriel;
vnuki: Matjaž, Magdalena, Mariana, Marta, Cecilija s soprogi ter Simon, Valentina, Andrej, Alenka, Sandi, Pavel, Luka; pravnuki: Martina, Carmela, Ignacio; sestra Neda; svakinje in svaki; nečakinje in nečaki
ter ostalo sorodstvo v Argentini in Sloveniji.
Buenos Aires, Mendoza, Gorenja vas pri Polici, Sveče, Miami, Ljubljana, Žalna, Grosuplje, Maribor.
OSEBNE NOVICE
Tradicionalna tombola na Pristavi
V nedeljo, 10 marca ob 16 uri
1.	dobitek : televizija led 32"
2.	dobitek: hladilnik
3.	dobitek: igralna konzola Nintendo Wii
in še mnogo lepih in bogatih dobitkov. Tombola bo ob vsakem vremenu.
Pričakujemo vas!
Pridi, zvesti služabnik
Rojakom v Argentini, po svetu in v domovini z žalostjo sporočamo, da nas je zapustil velik narodnjak in zavzet Slovenec, gospod
Božidar Fink
Bil je odbornik in šest let predsednik našega društva. Odločilno je prispeval k ustroju in razvoju slovenske skupnosti v Argentini. Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Zedinjena Slovenija