Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din,
n mm
% W m k te* It fe gOft
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, Ljubljana VII, Zadružni dom.	(shaja vsako sredo šn soboto. Naročnina ta državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.		Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 84.	| Sobota 12.	oktobra 1929.	Leto IV.
la delu m svetovni mir«
Vsi privatni in trgovski nameščenci v Mariboru
Angleški predsednik vlade, Mac-donald je v Ameriki v Zedinjenih državah, kjer je bil sijajno sprejet. Iz Newyorka je odpotoval v Vašington, kjer se je sestal s predsednikom Zedinjenih držav, Hooverjem. Dne 7. t. m. se je predstavil ameriškemu kongresu (parlamentu), kar se je zgodilo prvič, da je predsednik angleške vlade govoril ameriškemu kongresu.
Macdonald je v svojem kratkem in iskrenem pozdravu izjavil med drugim, da ni prišel v senat kot stran-ikin voditelj, ampak kot zastopnik .angleškega naroda. Predvsem mu je to omogočil podpis mirovnega pakta. Tudi Anglija je podpisala pariški mirovni pakt, ki ga ne smatra le za izraz na papirju napisanega mnenja, marveč za vodilno idejo angleške politike. Po zaslugi mirovnega pakta je vojna med Anglijo in Zedinjenimi državami izključena, dokler se bosta državi ravnali po njegovih smernicah. V današnjih demokratskih časih so osebni stiki in izmenjava mnenja ve-levažna za ohranitev svetovnega miru in njega utrditev, ki so zanj prinesli strahovite žrtve tudi drugi narodi. Anglija je proti vsakršnim ekskluzivnim zvezam, to je proti zvezam dveh ali več držav, ki imajo sovražne namene proti drugim državam. Prej so smatrali narodi razgovore diplomatov dveh držav za zarote. To je bil vojni duh, ki mora izginiti. ‘Sedaj zbujajo taki razgovori zaupanje drugih narodov, če vidijo, da služijo ti razgovori mirovni ideji in niso naperjeni proti nikomur. Politika svobodnega in prijateljskega razmerja naj zmaga ne samo v Angliji in Ameriki, temveč po vsem svetu.
'Dne 7. t. m. je pa razposlal angleški izunanji minister Artur Hen-derson vabila petim pomorskim velesilam (Franciji, Italiji, Zedinjenim državam, Japonski) na prvo informacijsko razorožitveno konferenco, ki naj bi se vršila v drugi polovici meseca januarja 1930. V vabilu izjavlja ' Henderson, da so predposvetovanja že toliko dozorela, da različna mnenja ne bodo ovirala sporazuma.
'V' bistvu naj bi se prva konferenca vršila na podlagi naslednjih načel:
1. Razgovori so bili rezultat protivojnega pakta, ki je bil 1, 1928 podpisan v Parizu in je realiziral naše stališče glede na vprašanje varnosti, v skladu z določbo, da se narodi ne bodo posluževali vojne v medsebojnih odnošajih kot sredstvo narodne politike. Zato je bil protivojni pakt izhodna j točka sporazuma.
2. Sklenjeno je bilo, da se prizna ; paritetno načelo v vsaki izmed raznih pomorskih kategorij in da naj bi bila ta pariteta dosežena do 31. decembra 1936. Razgovori med angleško vlado in dominijoni so dovedli do tega, da bo Anglija izvedla paritetni program za pomorske sile vseh delov britanskega imperija.
3. O vprašanju moči vojnih ladij je bilo sklenjeno, da bi bilo priporočljivo v sporazumu s signatarnimi vlast-mi revidirati obnovitveni program vojnih ladij, določen v washingtonski pogodbi iz 1. 1922, z namenom, da se zmanjša število novih vojnih ladij, ki
i se lahko zgrade po tej pogodbi.
4. Obe vladi sta javno izrazili željo, naj se popolnoma odpravijo pod-morniki, vendar pa priznavati, da je rešitev tega vprašanja možna edinole na konferenci z drugimi pomorskimi silami.
Henderson pravi dalje v vabilu, da bo države sproti obveščal o poteku razgovorov ter da želi, da store isto povabljene države. Angleška vlada ni doslej nikjer naletela na stremljenja, ki bi hotela, da se razorožitveno vprašanje reši drugače. V motivaciji načel povdarja angleška vlada, da je to pot, ki je v sedanjih razmerah za vse države sprejemljiva.
Vabilo k konferenci je sprejela samo Japonska s pridržkom, ki zahteva, da se prej ugotovi ključ pomorskega oboroženja med Japonsko, Anglijo in Zedinjenimi državami v razmerju 10 : 10 : 7.
Med Macdonaldom in Hooverjem so se te dni vršila posvetovanja. Po končanih razgovorih se izda skupen službeni komunike.
Polagoma, jako polagoma napreduje misel svetovnega miru. Ali napreduje! Ko bo človeštvo z idejo miru prepojeno, 'bo mednarodni mir tudi lahko ohraniti.
se vabijo na
fAVNI SESTANEK,
katerega sklicuje podpisana podružnica Z. P. N. J. za torek, dne 15. oktobra 1929 ob 20, uri v dvorani restavracije Halbwidl v Jurčičevi ulici
z sledečim dnevnim redom:
1. Revizija socijalne zakonodaje in privatni nameščenci. Referent tov. Filip Uratnik, tajnik Delavske zbornice v Ljubljani.
2. Položaj privatnih in trgovskih nameščencev in pomen kolektivne pogodbe. Referent tov. Colner, tajnik Zveze privat. nameščencev Jugoslavije iz Zagreba.
Tovariši, ker je dnevni red tega sestanka zelo važen, poživljamo vse nameščence, člane in nečlane Zveze, da se sestanka v velikem številu u-deleže.
Zveza privat. nameščencev Jugoslavije, podružnica Maribor.
Aretacije v Ljubljani.
Štukelj, Sedej, M. Klopčič, Makuc in Korošec aretirani. — Aretacijo sta izvršila dva detektiva beograjske policijske uprave, ki sta aretirance tudi takoj odvedla v policijske zapore v Beograd,
Ljubljana, dne 9. oktobra, so pred leti javno in odločno prelo-
I mili s< takozvanimi »nezavisnimi« in , so tudi ustanovili svojo grupo »Zedinjenje«, kojo so »nezavisni« po svojih glasilih najbolj ljuto napadali in ; blatili (n. pr. »Enotnost«), Nasprotno ' na je ta grupa vedno sodelovala s 1 Socialistično stranko Jugoslavije in j je bila formelna likvidacija te grupe že v teku. Če kdo, potem so bili gotovo današnji aretiranci, ki so odločno prelomili z boljševizmom in nje-. govo hazardersko taktiko v naših po-j krajinah. Mile Klopčič pa se zadnja leta sem sploh ni več udeleževal političnega gibanja.
Prepričani smo, da bodo vsi aretiranci v najkrajšem času zopet iz-| puščeni na prosto.
Vi Ljubljani so bili danes aretirani Ciril Štukelj, knjižničar Del. zbornice, Sedej, magistratni uradnik, Mile Klopčič, uradnik Jadr. banke, Makuc, vpok, železničar in delavec Korošec. Aretacija se je izvršila po nalogu beograjske policijske uprave; dva detektiva, ki sta nalašč prišla zato v Ljubljano, sta omenjene aretirala in jih takoj tudi odvedla v Beograd.
Kolikor je poznano, so bili imenovani aretirani radi suma komunizma, oz, komunistične propagande. V delavskih vrstah pa je splošno znano, da so ravno Štukelj, Sedej, Makuc in Korošec bili tisti, ki
Vandervelde v Pragi.
»Prager Presse« poroča:
Bivši belgijski ministrski predsednik in predsednik druge socijalistične internacijonale, Vandervelde je v nedeljo dopoldne govoril na mednarodnem dnevu socijalistične mladine, ki sta ga priredila čehoslovaška in nemška socijalna demokracija v Ljudskem domu v Hybernski ulici v Pragi. Vandervelde je izjavil v svojem govoru, da ima mladina, ki danes vstopi v socijalistične vrste, težje stališče, kakor je že imela zadnja generacija.
Socijalizem, ki se je v svojih po-četkih bojeval za elementarne pra-
vice delavstva, mora sedaj rešiti cel kompleks zapletenih vprašanji. Zara-ditega mora socijalistična mladina, neglede na navdušenje za stvar, prednjačiti tudi z delom in temeljito izobrazbo, če hoče socijalizem vesti k uresničenju svojih ciljev. Naloga mladine je tudi, da preprečuje nevarnost zadovoljstva s polovičnimi uspehi, ki se kaj rado pokaže tam, kjer je socijalizem dosegel kake koncesije. Končno je govornik izrekel veselje nad' tem, da so prireditelji slavja mladinske organizacije čehoslovaški in nemški socijalni demokrati skupaj.
Zaščita stanovanjskih najemnikov.
določbo, da se smejo stavbišča, če gre za navijanje cen, razlastiti in porabiti v svrho gradbe stanovanjskih
hiš.
Stanovanjske razmere tako glede na pomanjkanje stanovanj, kakor tudi na oderuške cene zlasti v primeri s socijalnim položajem delavstva v Jugoslaviji so mnogo slabše nego drugod. Stanovanje, na primer, ki velja na Dunaju 120 do 140 Din, velja pri nas že danes 400 do 500 Din. Le sla-bejša stanovanja, ki jih silno primanjkuje, so po okoli 300 Din. Iz teh razlogov je izpopolnitev in podaljšanje zaščite stanovanjskih najemnikov nujno potrebno, in sicer pravočasno.
Če bi se zakon ne podaljšal, bodo to občutili nešteti državljani in hišnim posestnikom bo zacvela nova pšenica, ker bodo oddajali svoja stanovanja absolutno konkurenčnim potom neglede, kakšen bo socijalni efekt.
Pred vratmi je konec zaščite sta novanjskih najemnikov v Jugoslaviji. Z ozirom na to, da se iz javnih sredstev v zadnjem času ni skoro niič storilo in da merodajni faktorji celo odklanjajo pod vplivom hišnih posestnikov vsakršno stanovanjsko akcijo, je neobhodno potrebno, da se zaščita stanovanjskih najemnikov izpopolni in podaljša.
[Stanovanjske razmere se tudi v tej dobi niso omilile, marveč so postale neznosnejše. Vlada je sicer znižala hišnonajemninski davek precej znatno, toda hišni posestniki odgovarjajo na to ugodnost — z navijanjem najemnin, kakršnega ni bilo niti pred vojno.
iNa Čehoslovaškem so ravno te dni sklenili podaljšati zaščito stanovanjskih najemnikov do 30. marca 1931, kljub temu, da je tam tudi država votirala milijonske kredite za privatno in javno stavbstvo. Čehoslovaška ima v svojem zakonu tudi
Pred revizijo socialne zakonodaje.
daje s stvarno neutemeljenimi argu-
Imenovanje banov.
oktobra t. 1. je podpisal 7. dunavski Dako Popovič;
8. moravski Jurij Nestorovič;
Dne 9
kralj ukaz o imenovanju banov v smislu člena 5. in 8. zakona v nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja.
Imenovani so za bane v banovinah:
1. dravski inž. Dušan Sernec;
2. savski dr. Šilovič Josip;
3. vrbaski Svetislav Milosavljevič;
4. primorski dr. Ivo Tartaglia;
5. drinski Velimir Popovič;
6. zetski Krsta Smiljanič;
9. vardarski Živojin Lazič.
Inž. Dušan Sernec, ki je imenovan za bana v dravski banovini v Ljubljani, je rojen v Mariboru 8. julija 1882; bil je poverjenik v bivši pokrajinski vladi in minister za javna dela v Beogradu leta 1927 v Uzuno-vič-Koroščevi vladi. Od leta 1927 je bil docent in pozneje profesor na ljubljanski univerzi.
Minister socijalne politike je podaljšal rok za predlaganje reformnih predlogov k socijalni zakonodaji do 15. oktobra t. 1. Do tega roka morajo delavske zbornice in podjetniške korporacije predložiti ministru svoje želje in predloge. Pričakovati je torej, da se bodo zakoni o zaščiti delavcev, o socijalnem zavarovanju in o inšpekciji dela, v kolikor že niso načrti gotovi, v ministrstvu revidirali meseca novembra ali najpozneje meseca decembra tega leta.	.
Naloga strokovnih organizacij m delavskih zbornic je, da pri teh vprašanjih zastavijo v prid delavstva vso moralno silo in avtoriteto, ker vodijo nasprotniki izpopolnitve te zakono-
10
je
menti boj proti njej.
Predvsem poudarjajo, da pomeniti zakoni gospodarsko breme, ki pa smešno nizko. Dalje pravijo, da ima delavstvo preveč pravic, preveč potuhe ali zaščite, ki ovira njih svobodo (to je, izkoriščanje, ki ga za-motče). Da pa ves ta svoj namen prikrijejo, pravijo, da imajo delavce radi, da hočejo skrbeti zanje kot soci-jalno čuteči ljudje (Slovenčevi članki).
Vse take besede, taka utemeljevanja so prazna, ker je vse gospodarstvo zgrajeno na svobodni konkurenci, na liberalizmu in pa, če niti sedaj podjetniki nočejo izvrševati ma-
Vasi barvasti čevlji bodo kakor novi\ ako jih barvale 2 Brauns,
%o .yi]i>xa
barvo za usnje/
Tudi aktovke, kovčegi, usnjati stoli itd. vse J isgleda kakor novo!
Dobiva se v vseh drogerijah ter / trgovinah z barvo in usnjem!
Tovarna barv
Viljem Brauns, Celje,
lenkostnega delavskega varstva, kako bi ga šele potem, če bi ne bilo zakonov. Delavci so tudi državljani, tudi delavce bi morali ščititi zakoni prav tako, kot vse druge državljane za vse slučaje žvljenja, zlasti pa v slučajih nezaposlenosti, bolezni in onemoglosti. Le poglejte, kako nezadostna je zakonodaja v tem pogledu! Zavarovanje za starost še niti po imenu ni uvedeno, dasi je zelo zelo nujno potrebno.
Pri tem naj omenimo še samo avstrijskega podkanclerja, ki je rekel, da imajo krščanski socijalci delavce radi, da ne vodijo boja proti njim, ampak samo proti vodstvu delavstva. To je trdil avstrijski krščanski socija-lec v tistem trenutku, ko je zagovarjal, da naj se odpravi deloma zaščita delavcev, zavarovanje za nezaposle-
nost im vzame delavstvu splošno vo- S lilno pravico in s tem politični vpliv v avstrijski državi.
Prav tako igro igrajo pri nas nekateri podjetniški krogi, o katerih resnosti moramo dvomiti. Le malo j podjetniških krogov je uvidevnih in j še ti so potisnjeni v ozadje, ker dobi- | vajo ukore, če se drznejo povedati svoje mnenje.
Proti demagogiji, proti neresni argumentaciji boja proti delavski zakonodaji, morajo delavske organizacije in delavska zastopstva z jasnjm povdarkom nastopiti, zlasti v tem j trenutku najodločneje za svoje člo- j veške in naravne pravice. Računamo s tem tudi, da bodo merodajni krogi hoteli res ustvariti nekaj, kar bo nudilo pravice delavstvu v enaki meri kakor drugim državljanom.
Dnevne novic
Ratifikacija vashingtonske kon-iencije o osemurnem delavniku v Nemčiji. Nemška vlada predloži državnemu zboru konvencijo o osemurnem delavniku v odobritev. Zakon o osemurnem delavniku pa stopi v veljavo takrat, ko se sprejmeta tudi zakona o delavskem varstvu in rudarski delavski zakon, ker se mora spraviti v sklad ;z nemškim pravom.
Iz volilnega gibanja na Čehoslo-vaškem. Dne 5. t. m. je imelo vodstvo čehoslovaške socijalnodemokra-tične stranke sejo, na kateri je odobrilo kandidatne liste za poslansko zbornico in senat. Politični referat je imel predsednik zbornične frakcije Anton Hampel. Omenjal je, da se pogostoma vprašuje, kaj bo stranka storila po volitvah. »Vprašanja, če bo stranka sodelovala v novi vladi, je takorekoč že rešeno. Vobče je v socijalnodemokratičnem svetovnem gibanju priznanu, da je sodelovanje v vladi samo taktično vprašanje. Vprašanje nadaljnje taktike po volitvah je odvisno od volilnega uspeha. Če se bodo socijalni demokrati in
levičarji sploh bistveno okrepili, smemo pričakovati, da nam narod direktno naroči, da je potrebno, da sodelujemo v vladi.«
Profesor Tuka v Bratislavi na Čehoslovaškem je bil obsojen na 15 let ječe zaradi veleizdaje v prid Madžarom. Obsodba je presenetila, ker je bil dokazni materijal razmero-roma vsaj na videz nepopoln. Tuka je bil pristaš slovaške ljudske stranke, ki je sodelovala v vladi. Stranki ostane sedaj dvoje: ali da se Tuki odpove in ga kot nosilca volilne liste v Košicah odstrani, ali pa da, če ne veruje v krivdo Tuke, ga mora obdržati kot nosilca ter prestopiti v vladno opozicijo. Ministra dr. ' Tiso in dr. Labay pa morata izstopiti iz vlade. Tak je položaj. Oba ministra sta končno odstopila.
Dunajska konferenca socijalnode-mokratičnih žena, ki se je vršila te , dni, je sklenila k točki »Žena in demokracija« naslednjo resolucijo: Na državni konferenci zastopnic 240.000 organiziranih socijalnih demokratinj se v tern resnem času izrekajo za sve-
tovni mir. Pozdravljajo zaraditega prisrčno pričeto delo za mednarodno razorožitev, ki ga je načela delavska vlada, ter končno izpraznitev zasedenega ozemlja. Proletarske žene protestirajo odločno proti novemu početju heimwehrskih bataljonov, ki spravljajo pred enajstimi leti s krvavimi boji ustanovljeno demokratično republiko v nevarnost z ozirom na notranji mir. Proletarske žene zahtevajo zlasti ratifikacijo vašington-skega dogovora iz leta 1919, reformo rodbinskega prava, varstvo nezakonskih otrok, priznanje pravice za živ-ljensko družico ter uvedbo zavarovanja za starost. Ne s krvavo revolucijo, ampak z glasovnico v roki hočemo določevati, kako naj se vlada in upravlja v državi dotlej, ko stopi namesto demokratične, socijalna republika. V volilnem boju hočemo vsekakor dokazati, da nismo voljni, kaj popustiti v svojih pravicah, če bi pa le ne bilo prihranjeno avstrijskemu proletarijatu, da bi se moral braniti s silo, tedaj se boj ne bo vršil brez žen, da se izvojuje drugič demokratična republika. — Vsebina resolucije je posneta po avstrijskem listu, in je seveda nepopolna, vendar pa kaže, da duhovi v Avstriji še niso povsem pomirjeni.
Eduard Herrioit na Dunaju. Bivši francoski ministrski predsednik Her-riot je bil v nedeljo na Dunaju, kjer je imel zvečer predavanje o Panev-ropi. Herriot je pristaš panevropske ideje.
Mohandas Kamčand Gandhi je
praznoval dne 2. oktobra 1929 svojo šestdesetletnico rojstva. Ghandi je izobražen človek. Študiral je v Londonu. Leta 1893 je šel v južno Afriko, kjer je bil advokat. Po 21 letih bivanja v Afriki se je vrnil v domovino v Indijo. V svetu je videl, da beli človek sovraži drugokožce, spoznal je, da je duša, miselnost in kultura Indijcu tuja, nedostopna. Sedaj je vodja indijskih nacijonalistov.
Lord Rothermere, ki zagovarja Madžare je povedal svoje mnenje tudi o Nemčiji. V svojem članku pravi, da se je nemška republika končno utrdila. Z obnovitvijo monarhije bi Nemčija bila ogrožena na dosedanjih pridobitvah na vplivu; Hohenzollern-ci so pa izgubili na ugledu, ker so bežali iz Nemčije. Nacijonalci okoli Hug-genberga niso za monarhijo, pač pa bi radi sami uvedli diktaturo. Naci-•jonalistična propaganda dela prazen hrup za nič in samo zadržuje končno konsolidacijo Evrope. Druge države bi morale nemško vlado podpirati v nje demokratičnem stremljenju. Angleški vladi priporoča lord, da naj vrne Nemčiji kolonije Kamerun in Togo, ker bi bil to najhujši udarec nemški nacionalistični propagandi. Evropa potrebuje zadovoljno Nemčijo.
Dr. Seipel je nastopil daljši dopust, da se odpočije in ozdravi. Njegova heimwehrovska politika mu tudi najbrže ne dela preveč reklame. Pač, odmor, da se pozabi. Dr. Seipel je bil predsednik odbora za ustavne reforme. Sedaj bodo morali poiskati novega predsednika.
Občinske volitve na Ogrskem. Na Ogrskem so razpisali občinske volitve med 18. oktobrom in 10. novembrom. To bodo prve občinske volitve na Ogrskem, ki se bodo izvršile v tajnem glasovanju.
Danska se je razorožila. Danska vlada, pri kateri ima organizirano delavstvo velik vpliv, je sprejela končno po večletni borbi s kontrerniimi silami zakon, s katerim se odpravlja v tej napredni državi oboroženo vojaštvo in mornarica. Mesto dosedanje armade bo opravljalo varnostno službo 1500 miličnikov in pomorsko obrežno stražo bo vršilo 6 lahkih ladij in 20 motornih čolnov. Denar, ki se je dosedaj trošil za vojaštvo, se bo lahko porabil v koristnejše svrhe. Pametni Danci si od te reforme obetajo velike koristi.
Ženska predsednica angleške delavske stranke. Na kongresu delavske stranke v Brightonu je bila izvoljena kot predsednica stranke za prihodnje poslovno obdobje Miss Lusen Lawrence, dosedanja tajnica v ministrstvu. To je prvi slučaj, da je ženska predsednica te velike in vplivne stranke.
Nev koledar v Rusiji. Leto bo imelo 72 tednov po pet dni. Sobota in nedelja še črtata. Mesec bo imel šest tednov. Ostalih pet dni se ne prišteje nobenemu mesecu, ampak so narodni prazniki.
Nakaznice za živila v Moskvi in drugih ruskih mestih je uvedla sovjetska vlada za vse delovno prebivalstvo. Tovarniški delavec dobi na dan 200 gramov mesa, za vsakega družinskega člana še 100 gramov na dan. Pazi se strogo na to, da bi kdo več ne dobil ali karte oddajal drugim. Ženske se nastavljajo že po polnoči v dolge vrste pred živilskimi od-dajališči, da bi jim ne bilo treba oditi praznik rok, če živil prej zmanjka. Tudi jajca se oddajajo na karte in sicer na odraslega po 15 komadov na mesec, na otroka po 25 komadov mesečno. Brez karte se dobi samo še divjačina in ribe, kdor ima dovolj denarja. Neproletarci ne dobivajo kart in morajo kupovati meso pri privatnih branjevcih, ki pa izkoriščajo položaj in navijajo cene; tako stane en funt mesa v prosti prodaji že 2.50 rublja, to je približno 60 dinarjev. Ruski funt je pa manjši kakor našega pol kilograma. Vlada je naročila državnim konzumnim zadrugam, da organizirajo čimveč oddajališč na periferiji, da se centralna oddalaji-šča razbremenijo. V to svrho smejo rekvirirati primerne lokale. Ob enem
Napoleonov spomenik v Ljubljani.
Dne 12. in 13. t. m. se bo vršilo v Ljubljani slavnostno odkritje Napoleonovega spomenika. Spomenik naj bi bil simbol slovensko-francoskega prijateljstva povodom' 1201etnega jubileja ustanovitve ilirskega kraljestva. Stroški za spomenik znašajo 100.000 dinarjev. Te malenkosti pa ne bo plačala francoska država, temveč se bo pobrala iz že itak precej izpraznjenih žepov našega ljudstva. Seveda prinašajo meščanski časopisi dolge članke o ptredstoječi svečanosti in navdušujejo za prijateljske zveze med Slovenci in Francozi. Gotovo nismo sovražniki Francozom in radi priznavamo, da je Francija domovina velikih mož in velikih idej. Zato pristoja francoskemu narodu, ki se po vsej pravici sam imenuje »la gran-de nation«, v zgodovimi človeštva vedno vodilno vlogo. Radi tega tudi mi ljubimo in spoštujemo ta narod. Kljub temu — bolje rečeno, ravno radi tega — smo pa mnenja, da postavitev spomenika Napoleonu v Sloveniji ni prav nič na mestu. Predvsem 1201etni jubilejj (!) je že sam po sebi nekaj nenavadnega. Poleg tega je pa še ozadje te prireditve precej nečedno. Iz časopisnih objav je nam-
reč razvidno, da hočejo nekateri člani »Glasbene Matice«, v Ljubljani to slavnost porabiti za nenaprošeno in brezplačno turnejo po Franciji, kjer bi radi želi uspehe in ovacije. Da bodo pri tem priredili Francozom tudi par koncertov, je samoumevno, po našem mnenju pa samo pretveza. Kolikor je nam znano, imajo Francozi dovolj svetovnoznanih umetnikov, med njimi tudi Slovanov in bi lahko umetnost »Glasbene Matice« — tudi če bi stala nad povrečnostjo — pogrešali. Toda vse to so postranske stvari in vprašanje okusa, o čemur se ne splača pričkati se. Glavna stvar je, da je spomenik na čast cesarju Napoleonu I. v Ljubljani popolnoma odveč. »Veliki Osvojevalec« nima za slovenski narod prav nobenih zaslug. Nasprotno: po vsej pravici ga lahko smatramo za največjega škodljivca našega naroda. Svoje »kraljestvo Ilirija«, ki je obsegalo nemške, slovenske, hrvatske in deloma tudi italijanske pokrajine, je vstvaril edino v ta namen, da takratno avstrijsko monarhijo odrine od morja in jo v vojaškem, političnem in gospodarskem oziru popolnoma oslabi. Kako malo je Napoleon pri tem mislil na osvo-bojenje Slovencev, dokazuje dejstvo, da je mirne duše pustil štajerske Slovence (eno tretjino slovenskega
naroda) pod avstrijskim jarmom. Tako je prisilil ta »osvobodilec« Slovence, da so se v poznejših bojih za osvo-bojenje drug proti drugemu borili in se med seboj sovražili. Da so Francozi na slovenskem ozemlju novega kraljevstva dali slovenskemu jeziku gotovo samostojnost in možnost za razvoj, je samoposebi umevno, ker je bil francoski jezik v deželi popolnoma tuj in so bili torej prisiljeni, da se v administrativni službi poslužujejo drželnega jezika. Zavestna zgodovinska laž je pa trditev, da je bil Napoleon I. nositej in bojevnik ideje svobode, enakosti in bratstva (liber-te, egalite, fraternile). Te lepe besede je »Osvojevalec« sicer dostikrat imel v ustih, vendar izključno v svrho uresničenja svojih samogospodo-valnih načrtov. Kako so te besede izgledale pri njem v praksi, je pokazal s svojimi kontribucijami in vojaškimi žrtvami. Ideje svobode, enakosti in bratstva so vstale že pred in med veliko francosko revolucijo, ko še o Napoleonu I. ni nihče ničesar vedet in bi si osvojile svet mnogo hitreje in bolje, nego potom napoleono-vih legij, ki so jih v praksi zatirale.
Da so te ideje prodrle končno tudi do nas (Slovencev, se imamo zahvaliti francoski revoluciji, ne pa 'Napoleonu. Če je konično prvi slo-
venski pesnik, Valentin Vodnik, posvetil cesarju svojo toliko citirano odo »»Ilirija oshivlena«, ali če so se posamezni Slovenci takratne dobe navduševali za Napoleona, so s tem pokazali samo svojo neverjetno politično in narodno kratkovidnost. (Kako pa je priprosti naš narod bil navdušen za Francoze, nam pa dokazujejo razne legende in narodne povesti in narodnih iger poznejših slovenskih pisateljev.) Za Slovence je bila res sreča, da je kraljestvo Ilirija že po 4 letih razpadlo, kajti če bi ta polovičarska država se vzdržala vsaj nekaj desetletja, bi tudi mali slovenski narodič, ki se je takrat nahajal šele v začetni dobi svoje kulturne osamosvojitve, bil že davno zginil z etnografične zemljepisne karte, ker bi bil en njegov del germaniziran, drugi pa pofrancozen ali najbrž poitalijančen. Z isto pravico kakor Napoleon I., bi lahko zahtevala spomenik Franc Ferdinad ali pa Mussojini. — Pa tudi francoskemu narodu samemu se s postavitvijo spomenika Napoleonu ne bomo posebno obdolžili ali celo prikupili. Časi Napoleonovega kulta, ko so Pierre Beranger in drugi njegovi sodobniki v navdušenih odah kovali cesarja med zvezde, ko so umetniki tekmovali v izdelavi njegovh poprsji itd.,
Krasne so knjige Cankarjeve družbe. Koledar sam ima čez 100 slik. Prihodnji teden se bodo začele razpošiljati. Kdor še ni član, naj hitro pristopi, da dobi knjige. Zgodi se lahko, da bodo zmanjkale. Tudi Amerika jih zahteva 500 izvodov.
Naj zapišemo tukaj samo odstavek iz Cerkvenikove povesti: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh«:
Na brezimni gori, od koder se vidi drobna zemeljska obla. stoji kame-nit, marmornat žrtvenik orjaških dimenzij.
Milijonske množice stoje ponosno z izbočenimi prsmi, z očmi uporno uprtimi v višave pred ognjem, ki plapola na žrtveniku...
Milijonske množice so našle božanstvo v sebi, dokončale borbo za razživa-Uenje človeka...
Iz milijonov grl se razlega pesem ob bučanju orgel in bleščečem sijaju slavnostnega ognja, pesem radosti in žmage...
Od planeta do planeta pesem se glasi človeka: Kruh postal vesoljna last je bratov vseh in vseh
sestra...
razdelila dosedanja Bosna-Hercego-vina med štiri banovine z glavnimi mesti Cetinje, Banjaluka, Sarajevo in Split. Kovoso polje, ki je pod Turki tvorilo samostojen vilajet, se je razdelilo na tri dele; en del ,z mestom Priština pride pod Skoplje, drugi del (okraj Vučitrn) pride pod Niš, tretji del (Kosovska Mitroviča) pa pod Cetinje. Zanimivo je tudi, da pride Kragujevac pod Novi Sad, Vinkovci, to je postaja ob glavni progi Zagreb— Beograd, pa pod Sarajevo. Sicer so pa, kakor je razvidno iz zemljevida o razdelitvi države, nekatere banovine lepo zaokrožene, na primer vardar-ska ali pa zetska banovina.
Zanimive določbe novega zakona o razdelitvi države. Novi zakon ima med drugim določbo, da se >od 3. oktobra dalje smejo razobešati in nositi
I
1
i
1
er
s
1
I
Poverjeniki, vpišite še tiste, ki še dosedaj niso člani Cankar-B3 jeve družbe...
Lep spomenik Ivanu Cankarju je Cankarjeva družba.
m
samo državne zastave. Ta odredba je naperjena proti slovenski, hrvatski in srbski narodtoi zastavi. Odslej se torej ne bo smelo več javno razobešati belo-modro-rdečo zastavo. Dovoljena je samo državna zastava, to je modro-belo-rdeča. Novi zakon tudi pooblašča notranjega ministra, da ! razpusti in ukine vsa društva in vse j ustanove, kojih klemensko obeležje j ali ime ali cilj ali delovanje je v na-| sprotju z državnim in narodnim j edinstvom. K tej odredbi bo vlada gotovo izdala še natančneje izvršilne predpise. Sicer bi bil v nevarnosti tudi obstoj društev, ki v svojem imenu povdarjajo slovenski značaj, n. pr. /Slovenska Matica, Slov. planinsko društvo, Slov. lovsko društvo itd. Isto velja tudi za druge> ustanove, ki s svojim nazirom kažejo na svoj slovenski značaj, n. pr. za časopisna podjetja, kakor so »Slovenec«, »Slovenski Narod«,» Slov. Gospodar«.
Sredstvo za barvanje rabljenih usnjatih predmetov. Do sedaj ni obstojalo nobeno pravo sredstvo za sveže prebarvanje obrabljenih usnjatih predmetov. Tako sredstvo pa konečno obstoji, imenuje se »Vilbra«.
V vsakem gospodinstvu se dobe rabljeni, vendar še dobro ohranjeni barvni usnjati predmeti (damski čevlji, mape za spise, kovčegi, usnjate stolice in drugo), katerih nočemo več rabiti, ker so obledili in dobili madeže. Tako predmete z znano, dobro o>Vilbra«-barvo za usnje enostavno na novo prebarvamo in zopet imamo veselje z njimi.
Prosveta.
Verski zakon v Rusiji. Rusija je izdala nov verski zakon, ki se ne razločuje mnogo od prejšnjega. Po zakonu je vse cerkveno imetje last države, ki ga država daje cerkvenim občinam po pogodbi, ki jo prav-noobvezno podpiše dvajset članov verske občine. Verske občine namreč niso juridične osebe. Zbirati smejo za svoje vzdrževanje prostovoljne zneske, ne smejo pa imeti kapitala. Voditi tudi ne smejo karitativnih akcij in gospodarskih podjetij. Verske občine smejo sklicevati verske kongrese in konference, dovoljena jim pa ni verska šola razen za izobrazbo duhovništva. Verske občine so avtonomne: če hoče predstojnik zamenjati duhovnika, more to storiti le v soglasju z obči-
no. Novi zakon je prav oster proti verskim sektam. Sovjeti so te sekte hoteli posvetiti zadruž. kmetijstvu in jim v ta namen prepustiti samostane in veleposestva. Da pa se sektarstvo še bolj ne razpase, se morajo po novem zakonu vse verske občine dati registrirati, čeprav nimajo cerkev in molilnic. Razentega se je ustanovila za vso Rusijo zveza brezbožnikov, ki vodi na vse načine protiversko propagando s tiskom, z besedo in demonstracijami, ker so prišli do prepričanja (!), da nasilstvo ne zaleže mnogo.
Kultura.
Prvi nastop Delavskega odra »Svobode« v tej sezoni! Jutri, v nedeljo, dne 13. oktobra ob pol 20. uri v sokolski dvorani na Viču! Predstava Etbina Kristana socijalne drame: »Zvestoba«. Pridite polnoštevilno!
Kam jutri? K uprizoritvi Etbina Kristana socijalne drame »Zvestoba«. Uprizori jo Delavski oder »Svobode« v sokolski dvorani na Viču ob pol 20, uri. Preskrbite si pravočasno vstopnice!
nntlbor.
Kaj je z gimnazijskim katehetom Rezmanom? In kaj z ob«, svetnikom Fr.Hrasteljem!
(Posledice »muškateljca«.)
Že v zadnjem poročilo o obsodbi katoliške vinarske zadruge v Mariboru radi ponarejanja muškateljca smo poročali, da je veliki župan namignil občinskemu svetniku kaplanu g. Hrastelju, naj resignira na svoj mandat v mestnem občinskem svetu. Kaj druzega tudi ni bilo pr čakovati, če duhovnik Hrastelj sam ni takoj u-videl nezdružljivost svojega položaja po obsodbi radi prevare s častjo javnega mandata občinskega svetnika, ki zahteva seve popolnoma časti vredne može, brez vsakega madeža. Bivša občinska svetn ka Jelen in Ba-hun, ki sta bila razrešena svojih mandatov, ker od njih ni bilo pričakovati uspešnega dela za občino, še celo nikdar niso bili kaznovani radi kakega nečastnega delikta.
Mestna občina mariborska pa je z muškateljsko afero še celo ožje prizadeta, ker se je v svrho ponarejanja muškateljca glasom sodbe iztihotap-ljal špirit iz mesta v Št. Peter in od tam zopet nazaj v Melje v vinarsko zadrugo, s čemur je bila znatno oškodovana
mestna občina na trošarini.
Radi tega mora občina uvesti Se posebno preiskavo in zahtevati plačilo trošarine in bo morala seve klicati na odgovor zlasti občinskega svetni-nika in odbornika zadruge g. Hrastelja.
se dela na zboljšanju dovoza z dežele.
Nemška fašistična organizacija »Stahlhelm« razpuščena. Pruski minister za notranje zadeve je razpustil nacionalistično bojno organizacijo »Stahlhelm« v pokrajinski in westfal-sfci pokrajinli. »Stahlhelm« je imel slične vaje kakor pravo vojaštvo, kar pa je protizakonito. Imovina in inventar je bila zaplenjena.
Pobuna kaznjencev. Vstaje kaznjencev so menda v Ameriki na dnevnem redu. Še ni dolgo, ko so poročali o taki revolti v neki kaznilnici v državi New York, sedaj je pa v državni kaznilnici v Canonu v državi Colorado izbruhnila še hujša revolta 1000 kaznjencev, ki so se na drzen način polastili jetnišnionega arsenala, pobili nekaj stražnikov, desetorico njih so pa zaprli kot talce, ter odkrili ogenj na vojaštvo iz zabarikadiranih traktov. Pobitim stražnikom so pritrdili na prsa listke z napisom, da bodo tako pobili vse stražnike, če jih ne puste mirno oditi in jim ne dostavijo potrebnih avtomobilov, ter so trupla pometali skozi okno. Vojaštvo je sklenilo, da bo trakt, kjer so zabarikadirani, spustilo z dinamitom v zrak, a nihče ni upal v bližino, da bi položil mino, ker so kaznjenci streljali. Nazadnje se je v to ponudil neki duhovnik, ki se je dvakrat splazi do poslopja, a obakrat mina ni eksplodirala. Obleganje še traja.
Električni stol ne ubije takoj. Proti usmrtitvam z elektriko, kakor je v navadi v Ameriki, so se pojavili pomisleki in ugledni humanisti iz vseh držav zahtevajo, naj se ta način u-smrtitve odpravi, ker baje človeka ne usmrti takoj, dasi mislijo gledalci, da je že mrtev. To se je zlasti pokazalo pri neki zadnji eksekuciji, pri kateri je delinkvent cele četrt ure v stolu kričal in je moral rabelj šestkrat spustiti električni tok v stol, predno je utihnil.
*
Kateri vidiki so bili merodajni za razdelitev države na banovine. Ministrski predsednik general Živkovič Peter je v svojem objašnjenju povedal, da se je pri razdelitvi države gledalo predvsem na to, da se upoštevajo prirodni (gospodarski) in prometni vidiki — kakor pa je iz uradnega objašnjenja razvidno, to ni bilo vedno v polni meri mogočeJI Tako gravira na primer Baranja, to je pokrajina ob Dravi, kjer se nahaja veleposestvo Belje, k Osijeku in k savski banovini, vendar se je Baranja pridružila dunavski banovini in sicer, kakor pove uradno objašnjenje, zaradi tega, ker je savska banovina po številu prebivalstva itak že zelo velika. Pač pa se je savski banovini pri-delil črnomeljski okraj, ki, če se gleda z gospodarskega stališča, res k njej gravitira. Iz istih razlogov se je
so tudi v Franciji že davno minuli. Kako sodijo današnji Francozi o Napoleonu L, dokazuje najbolj sledeči odstavek iz oficijelne šolske čitanke*)
za 7. razred francoskih licejev in kolegijev, to se pravi srednjih šol. (»La Lecture elementaire commentee et expliquee par Jean Dulilleil & Ale-xandre Rame«, v Parizu, brez letnice, izšla v založbi Andre-Quedon.) Na strani 150. te čitanke, v sestavku 70. naslovljenem »Les grands bien-faiteurs« Veliki dobrotniki) čitamo dobesedno to-le: »Mnogi mislijo, kdor hoče postati slaven mož, mu v dosego tega ni treba drugega, kakor da dela po svetu prav veliko hrupa, pa bo postal velilk vojskovodja ali osvo-jevalec. Mnogi mislijo na primer, da
*) Za čitatelje, ki razumejo francoski, navajamo tu omenjeni tekst v originalu: Beaucoup des gens croient que pour etre Mn grand homme il suffit de laire comme onn dit, beaucoup de bruit dans le mode, d £tre par exemple, un grand capitaine et unn grand conqu6ran. Beaucoup des gens croient, par exemple, que Napolčon ler est un grand homme. Cest une grave erreur Ceux qui Possedent un grand gžnie ou un grand talent, mais qui ne se servent pas de leur genie et de leur talent pour rende les autres plus heu-reux, ceu-la ne sont pas des grands hommes. 'Nepolčon fut des plus habils hommes de guer-re qu'on ait jamais vus. Mais il se servit de mine la France. Napoleon n'est pas grand homme.
je Napoleon takšen slaven mož. To je velika zabloda. Veliki ženiji, ki imajo velik talent, ki, pa svojo ženi-jalnost in svoj talent ne uporabljajo za to, da bi druge osrečili, niso veliki ljudje. Napoleon je bil za vojskovanje najsposobnejši mož, kar jih poznamo, Ali svojo sposobnost je zlorabljal, da je Evropo o pustošil in Francijo upropastil. Napoleon ne zasluži naziva velikega moža«. Te pri-proste, jasne in resnične besede je napisal eden najznamenit. pisateljev novejše dobe, Alber Bayet, v svoji zelo razširjeni knjigi »Lecons de morale«. Te besede so zato tudi resničen izraz francoskega javnega mnenja, tembolj, ker se nahajajo v državno dovoljeni in od najboljših francoskih pedagogov spisani šolski knjigi. Takih stavkov se lahko v sodobni francoski literaturi vse polno najde. Mislimo pa, da že ta dovolj dokazuje, da francoski narod svojega cesarja Napoleona ne spoštuje preveč. Nič manj značilno je tudi dejstvo, da med mnogimi tisoči imen ulic in trgov v francoski prestolici niti ena ne nosi Napoleonovega imena in da so v Franciji Napoleonovi spomeniki zelo redki. In temu možu postavljamo spomenik v Ljubljani! — Resnično, s tem spomenikom si niti pri
Francozih ne bomo pridobili posebnega ugleda, na drugi strani se bomo pa drugim sosednim narodom gotovo zamerili! — Ali bi ne bilo mnogokrat bolje, da bi z denarjem, ki ga za to stvar mečemo skozi okno, postavili dostojen spomenik svojemu največjemu možu, ki si je pridobil svetovno veljavo, velikemu Ivanu Cankarju, temu idealnemu in neustrašenemu borilcu za čisto človečanstvo, ženijalnemu oblikovalcu našega: jezika, kakor da prepuščamo žuljavim rokam ameriških delavcev, da mu postavljajo v Sloveniji prvi spomenik? Našo ljubezen do francoskega naroda bi bolje in lepše dokazali, če bi nesmrtna dela njegovih velikih pesnikov in mislecev, ki so se borili in trpeli iza vse človeštvo, pridno prebirali in jih napravili dostopna tudi za naš preprost narod.
Za nas Slovence je pa spomenik Napoleonu viden in trajen simbol naše lastne sramote: 1. ker s tem dokazujemo, da naša inteligenca nima za zgodovinska dejstva prav nobenega razumevanja in 2. kar je še slabše,, da se nahaja v srcih naših izobražencev še vedno »sveto navdušenje« za vojne junake in vojne podvige, kljub grozovitostim svetovne vojne, ki smo jo sami doživeli in v kateri je
ravno slovenski narod bil tako strašno razkosan med tri države in ki nas je stala toliko materijalnih in krvnih žrtev. Posledice svetovne vojne pa sličijo popolnoma posledicam napo-leonovih vojn, katerih sad je bilo ilirsko kraljestvo.
Kakor se olepšava Maribor z monumentalnimi in dragimi stranišči, tako se oelpšava Ljubljana z nesmiselnim in dragim Napoleonovim spomenikom. Pri takih razmerah seveda ne ostalja za naše humanitarne in kulturne potrebe niti pare. Denar se mora za takele zadevščine zapravljati, tudi če morajo naše šole, muzeji, znanstvene inštitucije, bolnice itd, s povzdignjenimi rokami prositi pomoči, hirati in propadati. (Značilno ugotovitev je zapisal te dni nek profesor v beograjski »Politiki«: »Srbom gotovo nihče ne more očitati, da ne ljubijo in ne obožujejo svojega kralja Petra Osvoboditelja, vendar kljub temu nima v celi Srbiji nobenega spomenika, ker to pri Srbih ni navada.«)
Kot Slovenci in resnični prijatelji francoskega naroda, še bolj pa pok priiznavalci socijalnih svetovnih nazorov in kot prijatelji miru, moramo toraj glasno in s povdarkom protestirati proti postavljanju spomenika Napoleonu v Ljubljani. Slovenec,
Cisto nie Vas ne stane
ako si ogledate mojo bogato zalogo vseh vrst blaga za moške in damske o'leke in plašče. Letos prav posebno lepa izbira palmerstonov, dublov in velurjev. K vsakemu blagu imam tudi primerno krzno za obšivek
Kljub zmernim cenam tudi na obroke!
L. Ornik / Maribor, Koroška c. 9
Položaj kateheta
Rezmana na gimnaziji
je pa še bolj mučen. Katehet in profesor Alojzij Rezman mora poduče-vati gimnazijce, srednjošolce, v verouku in morali. Lahko si mislimo, kakšen uskeh ima ta poduk pri naši srednješolski mladini, ko vendar vsak
teh mladičev ve, da je bil njihov ve-roučitelj, katehet Alojzij Rezman, obsojen radi prevare pri ponarejanju muškateljca kot odbornik Štajerske vinarske zadruge. Sedaj je ta sodba potrjena od okrožnega sodišča, to-raj pravomočna in se ne more na njej ničesar več spremeniti. Katehet Rezman toraj ne more več trditi pred
ZA JESEN IN ZIMO!
Obleke
za moške ž Din 290'—, 380—, 450’—, 590-— itd. Za fante od 12 do 17 let, Din 220 -, 250 — 330 —, 380'— itd. Za fante od 3 do 6 let, Din 80'—, 120*—, 130 160 — itd. Za fante od 7 do 11 let,
Din 90 —, 130*—, 190'- itd.
Zimske suknje,
kratke Din 330—, s pliš ovratnikom,
Din 450'—, 540'-, 580 -.
Zimski raglani,
double Din 520.—, 600 —, 700'—.
Klobuki, kape, zimsko perilo, copate, rokavice, nogavice, Čevlje
ter vsakovrstna oblačila, kupite najugodneje v kpnfekcijski trgovini
JAKOB LAH
a
S
N
5
MARIBOR / GLAVNI TRG 2
Oglejte si izložDe! Cene brez Murene!
prosvetno oblastjo, da je v tej muška-teijski aferi nedolžen. Kljub temu pa še vedno hodi v gimnazijo s katekizmom v roki in uči mladino morale, poštenja in verouka.
Kakor slišimo, je zahtevalo ministrstvo prosvete od prosvetnega oddelka velikega župana v Mariboru natančno poročilo o muškateljski aferi profesorja kateheta Rezmana. To poročilo seveda ne more druizega obsegati, kakor predložitev kazenskega akta okrajnega sodišča v Mariboru pod štev. U. VII 2085-28 z obema sodbama okrajnega in okrožnega sodišča, v katerih je krivda kateheta Rezmana pravomočno dokazana.
Pričakujemo toraj vSak hip razrešitev katehetske službe g. Rezmana na gimnaziji.
Dravski most nudi že četrti družini zavetišče. Pred par dnevi se je morala preseliti pod drž. most družina Franca Novaka ter si kot četrta družina poiskati na ta način krov nad glavo, katerega ni mogla dobiti v hišah, ki so izidana in namenjena za človeška stanovanja. Nehote se človeku vsili vprašanje, ali tem nesrečnežem res ni mogoče nuditi nikjer drugje strehe? Alko bi bil dravski most morda last privatnikov, kdo ve če bi se tudi pod mostom ne pobirala najemnina.
Učiteljica radi brezposelnosti v smrt. Pred nekoliko dnevi so pri Vurberku na Dravskem polju potegnili iz Drave neznano utopljenko, v kateri so kasneje ugotovili, da je u-čiteljica Jožica Stiblerjeva iz Maribora. Nesrečna 23letna mladenka je bila že nekaj časa brezposelna, kar jo je pognalo v predčasno smrt.
Roparski umor blizu Maribora. Pri Kamnici so našli na cesti proti Sv. Križu umorjenega moškega. V istem so prepoznali posestnika Kanclerja od Sv. Križa pri Mariboru, ki se je vračal iz Maribora, kjer je kravo prodal. Na glavi je imel dve težki rani. V eni roki je držal žepno uro, v drugi pa leskovo palico. Denar pa mu je ves manjkal. Zločinca še nimajo.
Razpis službe. Mestni magistrat mariborski razpisuje službo skrbstvene sestre v mestnem mladinskem domu, ki bo obenem gospodinja in nadzirateljica otrok. Služba je pogodbena z 900 Din letne plače. Pravilno kolekovane prošnje se naj vlagajo na mestni magistrat z potrebnimi oseb-
mm
Špecijalist za notranje bolezni
Dr. Franjo Pavlič
je otvoril svojo prakso
na Aleksandrovi c. 16/1.
or d.od S.—12 in od 14.—16.ur e Ob nedeljah in praznikih predpoldne
um
nimi spisi, dokazali o dosedanjem službo vanju. Prednost imajo prosilke, ki so že bile zaposlene v tem svoj-stvu in ki imajo bolničarski in gospodarski tečaj.
Važno za invalide je, da ne zamudijo pravočasno vložiti pri svojem pristojnem okrajnem sodišču pismene prijave z vsemi predpisanimi listinami, kot dokaz invalidnosti. Rok za vlaganje je do 30 novembra t. L Vloge po tem roku se ne bodo upoštevale.
Prvi sneg na Pohorju. V noči od srede na četrtek je prvi sneg pobelil vrhove Pohorja.
Dragi starši!
Večkrat ste pri vašem vzgojnem delu v dvomu. Vprašanja kakor: Zakaj laže otrok? Odkod upornost? Kako naj postopam v slučaju telesne kazni učitelja? in mnoga druga vprašanja zahtevajo odgovora. Od pravilnega odgovora je odvisen naš vzgojni uspeh, pa tudi vaši srčni od-nošaji do otroka. Društvo Detoljub vam hoče pomagati. Vzemite si čas in pridite V soboto, dne 12. oktobra ob 19. uri v naš dom na Ruški cesti 7 k roditeljskem večeru. Stavite Vprašanja, pripovedujte vaše težave. Skupno se hočemo posvetovati in najti pravo pot. Potom najožjega medsebojnega dela z vašim društvom in z uvidevnimi učitelji boste lahko dvignili veselje do svojih otrok.
Na svidenje torej na roditeljskem večeru in ne pozabite znance pripeljati I	Družnost!
Ali ste ie krili T
svoje potrebe v tiskovinah *
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po na j nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Plesna šola
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20 I. del. kolesarskega društva centrala Maribor
se bo otvorila v soboto, dne 12 oktobra v Gambrinovi dvorani. Vpisovanje se bo vršilo ob priliki plesnih večerov, ki bodo vsako sredo in vsako soboto ter vsak četrtek v društvenem klub-lokalu gostilne Zlati Konj, Vetrinjska ulica 19.
KRASNE NOVOSTI
damskih jesenskih in zimskih klobukov priporoča modistinja
H. JAHN/MARIBOR
STOLNA ULICA ST. 2
popravila s« Izvriujejo hitro In tolnel
Pridobivajte naročnike za »Delavsko Politiko!
Eiisportno mi „LUNA“
Maribor, Aleksandrova cesta 19
Najboljša in najcenejša nakupovalnlca vseh potrebščin. Otroške nogavice od Din 5'— naprej, moške nogavice od Din 5'— naprej, ženske nogavice od Din 7'— naprej, ženske nogavice s svilenim robom od Din 12’— naprej, priraa Slor nogavice od Din 17— naprej. Čipke in kleklan-predmeti meter od Din l-— naprej.
Šolarskl nahrbtniki od Din 18' naprej, šolarske torbice iz najboljšega povoščenega platna po Din 35-—, šolske mape iz dobrega usnja po Din 65-—, peresniki od Din 3’.r0 naprej, jopiči za šolarje iz čiste volne od Din 48 — naprej, pletene oblekce lastnega Izdelka od Din 100' naprej. Telovadni čevljiv v seh velikostih, kakor tudi sandale, otroški čevlji in vseh vrst sobnih čevljev.
Lastna predtiskarija
kakor tudi vsakovrstna preja za vezenje.
Naznanjam Slav. obllnatvu, da sem dobil že
drugi vagon vinskega mošta
iz Dalmacije ter se priporočam slav. občinstvu za obilen obisk. Cena liter 10 Din, črez ulico 9 Din, od 10 litrov naprej 8 Din, V soboto in nedeljo koncert.
Restavracija ..Vetrinjski dvor", Maribor
Vetrinjska ulica.
TOVARNIŠKA ZALOGA PERILA IN PLETENIN
VOLNENI TELOVNIKI, PULOVRRJf ITD.'NAJ VEČJA IZBIRA IZREDNO NIZKE CENE. — ŽAMOVEZN1CE, OBLEKE, ČEVLJI 'iN KLOBUKI-
J. KARNliNIK, GLAVNI TRG 1 *
Tiska: Ljudska tiskala d. d. v Mariboru, predstavltel) Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala In urejuje Viktor Eržen v Mariboru.