Marsikaj se je dogajalo na različnih področjih Leto med dvema praznikoma Med lanskim in letošnjim praznikom seje v občini Medvode na različnih področjih dejavnosti marsikaj zgodilo. Med najpomembnejša dogajanja sodijo dom starejših občanov, Pirniška cesta, stanovanja in cesta ob Sori, bližnji začetek gradnje na Klancu... Sprejet bil dolgoročni plan Medvode do leta 2020, vloženih je bilo več kot 800 pobud, razvojni korak pa bo pomenila obrtna cona, za katero je zazidalni načrt pred sprejemom. Med lanskim in letošnjim praznikom se je v občini Medvode na različnih področjih dejavnosti marsikaj zgodilo. Med najpomembnejša dogajanja sodijo dom starejših občanov, Pirniška cesta, stanovanja in cesta ob Sori, bližnji začetek gradnje na Klancu... Sprejet bil dolgoročni plan Medvode do leta 2020, vloženih je bilo več kot 800 pobud, razvojni korak pa bo pomenila obrtna cona, za katero je zazidalni načrt pred sprejemom. Medvode - V spomin na triglavskega župnika Jakoba Aljaža, ki se je rodil 6. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro, v občini Medvode vsako leto s prireditvami obeležijo občinski praznik. Tudi letos so se prireditve začele že v drugi polovici Stanislav Žagar junija s tradicional- nim moto piknikom za Savo in kmečkim praznikom. Nadaljevale so se s praznovanjem 80-letnega jubileja gasilcev v Spodnjih Pirničah, ki so dobili nov sodoben gasilski avto s sedem kubičnim rezervoarjem za vodo in s kolesarsko tekmo na Katarino. Osrednja svečanost je bila v Zavrhu pri domačiji Jakoba Aljaža. Ob letošnjem prazniku pa smo se pogovarjali z županom občine Medvode Stanislavom Žagarjem. Na vprašanje, kako ocenjuje dogajanje zadnjem letu, med lanskim in letošnjim praznovanjem, je povedal: »Najprej naj poudarim, da bomo naslednje leto tudi v naši občini podeljevali priznanja najbolj zaslužnim občanom. Komisijo imamo in prepričan sem, da bomo poslej tudi s priznanji obeleževali dosežke v občini. Na področju predšolske vzgoje smo lani odprli vrtec na Svetju in omogočili vpis novih otrok. V Pirniška cesta Dom starejših občanov Smledniku pa smo pred vrtcem zgradili parkirišče in s tem poskrbeli za večjo varnost najmlajših. Obnovljena so bila tudi otroška igrišča v Smledniku in Medvodah. Kar zadeva šolstvo, sicer nismo gradili novih prizidkov, smo pa naročili projekte za devetletko in projekte za novo telovadnico pri šoli na Svetju. V Sori smo zgradili tudi prvi večstanovanjski objekt, v katerem bo občina lastnik petih socialnih stanovanj. Eden najpomembnejših dosežkov in uspehov hkrati pa je bilo nedvomno odprtje doma starejših občanov in sicer za 230 občanov in 80 zaposlenih.« Posebno skrb ste namenjali športu, turizmu, mladim... »Res je. Pripravljen je projekt rekonstrukcije športnega parka, vendar še ni bilo moč pridobiti zemljišč in zato le-tega še ni. Po večletnih prizadevanjih je usposobljen prostor na Verju za Savo in sicer je bilo tam letos prvič kresovanje, motoristi so imeli svoje prireditve, lokostrelci imajo tekmovanja, tradicionalne pa so razstave koz. Pomemben uspeh je bil podpis pogodbe za zemljišče oziroma obalo ob Zbiljskem jezeru med HE Medvode in Turističnim društvom Zbilje. Mladi pa so dobili Mladinski klubski center v spodnjih prostorih Kulturnega doma Medvode. In nenazadnje naj omenim, da se, kar zadeva kulturo, izdelujejo projekti za rekonstrukciji dvoran v Sori in v Pirničah. In nenazadnje je potrebno poudariti, da je bila dokončno odkupljena in obnovljena tudi najstarejša hiša v občini in sicer Dolničkova hiša v Dolu. Posebej pa bi rad omenil požarno varnost in civilno zaščito v občini. Na tem področju dosledno uresničujemo program in letos so ob 80-letnici društva obogatili opremo gasilci v Spodnjih Pirničah, Vikrčah in Zavrhu. Za gasilsko vozilo, vredno precej več kot 30 milijonov tolarjev, so slabo četrtino prispevali sami ob podpori krajanov in z lastnim delom, ostalo pa sta prispevala občinski proračun in sklad za požarno varnost. Avto pa je še posebej pomemben zaradi sedem kubičnega rezervoarja, s katerim bodo ob sušnih obdobjih lahko zagotavljali preskrbo s pitno in požarno vodo.« Premaknilo se je tudi na ekološkem in pros terskem področju. »Zares sem zadovoljen, da se je premaknilo pri sanaciji Jeprške jame. Zahvala pri tem pa gre še posebej krajanom KS Senica s predsednikom Romanom Tehovnikom. Na prostorskem področju pa je bil sprejel dolgoročni plan Medvod do leta 2020. Vloženih je bilo več kot 800 različnih pobud zasebnikov in Medvode bodo poslej urbanistično bolj urejene. Prepričan sem, da pomeni velik razvojni korak tudi obrtna cona Jeprca, zazidalni načrt pa je pred sprejetjem.« Kako pa ocenjujete leto med praznikoma na komunalnem področju? 41 Z/tiZv zavarovalnica tilla, d.d., novo maslo V Medvodah na lokaciji: Cesta Komandanta Staneta 8 (križišče pred COLORJEM) - Sklepanje vseh vrst zavarovanj z ZELO UGODNIMI POGOJI - Prijavljanje škod Informacije po telefonu: 01/361 51 09 in 031/875-288 SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Jože Jarc, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica Marija Volčjak, urednik prilog Andrej Žal ar. Priprava za tisk in tisk: Tiskarna KARA, d.o.o,, Senično. SOTOČJE številka 6 je priloga 53. številke Gorenjskega glasa, 12. julija 2002. V nakladi 5100 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Slika na naslovnici: počitniško poletje. Stanovanja v Sori Očiščeno odlagališče v Jeprci »Končno se je v tem letu premaknilo in odločilo pri krožišču Na klancu. Izvajalec je znan in sicer KPL SCT, ki bo avgusta začel z deli. Dobili smo tudi cesto skozi Pirniče, pa cesto za Soro oziroma Medvode - Goričane. Nadaljuje se gradnja kanalizacije Vaše - Goričane, zgrajena je bila kanalizacija Pirniče. Mislim, da sta velika pridobitev ob domu starejših občanov naselje Zbiljski gaj in zastavljena gradnja stanovanjskega naselja in golfskega igrišča Brezovec. Tudi oporni zid na smledniškem pokopališču je dokončno zgrajen, kar ni nepomembno.« S čim pa ste v zadnjem letu najbolj zadovoljni? »Zagotovo so to krožišče, dom starejših občanov, Pirniška cesta, kar precej pa je bilo narejenega tudi po posameznih krajih oziroma krajevnih skupnostih v občini. Projektov je še kar nekaj, za kar bo treba v prihodnje namenjali še precej denarja. Moja velika želja pa je, da se začne gradnja središča Medvod na podlagi poznane makete. Žal pa se ta program ni mogel začeti uresničevati predvsem in samo zaradi denacionalizacijskih težav, za katere upam in želim, da se čimprej razrešijo.« Na predvečer dneva državnosti Po nevihti in zamudi - kratek nagovor, kres, ognjemet in nato še družabno srečanje ob zvokih ansambla Slak. Župan je članom KD Zbilje izročil baklo, da so zakurili kres Prvič je na predvečer državnega praznika dneva državnosti Medvoščanom spregovoril tudi župan Stanislav žagar in med drugim dejal, da smo bili Slovenci vse do pred enajstih let kot podnajemniki, ko smo imeli sicer streho nad glavo, ne pa tudi svojega doma. Nevihta na predvečer dneva državnosti, je besnela tudi po prireditvenem prostoru, kjer naj bi se dobri dve uri kasneje pričela osrednja občinska prireditev v čast državnega praznika. Brez velikega truda članov Moto Road Racing Cluba Medvode, ki sti prevzeli dobršen del odgovornosti tudi za to prireditev, te najbrž ne bi bilo, saj je prireditveni prostor ostal v blatu brez elektrike in brez ozvočenja. Veter je divjal in odnesel s sabo vse, kar je lahko, voda je drla in zalila dragocene naprave in za nameček seje zaščitna ograja prevrnila in poškodovala osebne avtomobile tistih, ki so reševali tisto, kar se je rešiti dalo. Dve uri po predvidenem času se je prireditev le začela z nastopom medvoške godbe, z ognjemetom in kresom. Ogenj zanj so prinesli člani KD Zbilje, ki so tako zaključili svoje več dnevno kresovanje. Bonovec - Nekateri člani organizacijskega odbora, vseh deset let doslej dobro obiskanega, praznovanja na Bonovcu in njihovi prijatelji so se tudi letos, na predvečer praznika, zbrali na prireditvenem prostoru, prižgali kres. HraŠe - Na predvečer praznika je TD Hraše poskrbelo, da je kres zagorel tudi pri bajerju v Hrašah in to že peto leto zapored. Prav tako petič so na sam praznični dan krajani nameravali kolesariti okrog Šmarne gore in položiti cvetje k rojstni hiši Jakoba Aljaža, vendar jim je zagodlo vreme. Smlednik - Na dan državnosti, 25. junija, so na Starem Gradu v Smledniku pripravili celodnevno prireditev. Dopoldan je potekal lokostrelski turnir 3D za tradicionalni lok, popoldan tekmovanje v lokostrelstvu za bučo vina (najprej meti najboljšimi lokostrelci na turnirju, nato pa so se za nagrado lahko potegovali tudi obiskovalci), sledilo je družabno popoldansko srečanje, zvečer pa še gledališka predstava mlajše gledališke skupine KUD Smlednik Poslednja vojna njegovega veličanstva. Prihodnje leto Po ustanovitveni seji komisije za priznanja, ki jc bila 13. maja, se je že vedelo, da bo tudi tokratni praznik Občine Medvode minil brez podelitve občinskih priznanj zaslužnim Medvoščanom, društvom, organizacijam ali ustanovam. Komisija je imela namreč za kvalitetno delo in za pravilno izpeljan postopek na razpolago premalo časa. Kresovanja so se udeležili tudi gostje iz Anglije Gospodarstvo Skupina S ABS v Medvodah Tudi v Medvodah oboleli za azbestozo Spremenjen zakon se mora izvajati tudi v naprej - dokler bodo azbestni bolniki. V torek, 11. junija, smo tudi v Medvodah dobili prve zametke Sindikata azbestnih bolnikov Slovenije, ki je bil ustanovljen pred poldrugim letom v Goriških brdih, kjer so negativne posledice dela z azbestom, zaradi Gabrijel Babnik podjetja Salonit Anhovo, še bolj prisotne. Vodstvo sindikata je 30 upokojencem in zaposlenim v podjetjih Donit Tesnit ali Filtrauto Slovenija predstavilo programske osnove sindikata, v katerih zahteva predvsem podaljšanje izvajanja t.i. azbestnega zakona in razširitev pravic na vse obolele. Med zbranimi je bila tudi ena izmed štirih uradno obolelih za azbestozo v naši občini, še več pa takih, ki jih skrbi, ker se največkrat srečajo na pogrebu nekdanjih sodelavcev, ko ti umrejo za pljučnim rakom. Nekateri tudi zato, ker so bili izpostavljeni azbestnemu prahu na delovnem mestu ali pri pogodbenem delu doma na domu. Predsednik Sindikata azbestnih bolnikov Slovenije Bojan Goljevšček je zbranim v sejni sobi občine Medvode najprej podal oceno t.i. azbestnega zakona iz leta 1996, ki je bil pisan predvsem na kožo gospodarskih družb, ki so v proizvodnem procesu uporabljale azbest in so se morale sanirati in rešiti tehnoloških presežkov, in po volji države, ki je slej ko prej morala urediti to področje, v veliki meri tudi kot solastnica teh podjetij. Ker pa je zakon prinesel delavcem, ki so bili izpostavljeni azbestu, določene pravice, ki jim menda ni para zunaj naših meja, je stališče sindikata predvsem takšno, da bi se moral, sicer s popravki, izvajati tudi po letu 2003 oziroma 2004, ko ni več predvidenih sredstev za upokojevanje in izplačevanje odškodnin po tem zakonu. Za vse delavce, ki uveljavljajo pravice po tem zakonu, leta do polne pokojninske dobe dokupi Republika Slovenija, ki se je zavezala, da bo povrnila tudi stroške odškodnin obolelim delavcem v primeru, da podjetje samo tega ni sposobno. Iz takšne opredelitve izhaja tudi razlika v možnostih uveljavljanja pravic delavcev oziroma upokojencev Donita in Salonita Anhovo. To jasno prikaže primer ene izmed nekdanjih dolgoletnih Donitovih uslužbenk, ki ima že pet let priznano poklicno bolezen azbestozo, vendar ji s strani sedanjega vodstva podjetja ne uspe pridobiti primerne dokumentacije, da bi lahko sodno izterjala tisto, kar delavcem Salonita Anhovo pripada avtomatično, vendar s strani države in n^_ podjetja. Sindikat azbestnih bolnikoMM Slovenije zaradi takšni primerov, ki sicer^ niso nerešljivi, in zaradi tistih delavcev, ki so bili zaposleni v podjetjih, ki so šli v stečaj ali so zamenjali lastnika, zagovarja stališča, da mora država prevzeti odgovornost in finančno breme do vseh obolelih. Nekaj kritičnih besed je vodstvo sindikata namenilo tudi zdravstvu, ki je zadolženo za ugotavljanje bolezni in izdajanje izvidov, čeprav iz prakse vedo, da se nanjo izvajajo veliki pritiski tako s strani podjetij kot s strani državnih inštitucij. Zato je dokazovanje, da gre za poklicno bolezen dolgotrajno in velikokrat tudi neuspešno, bolnik pa na razsodbo verifikacijske komisije nima možnosti pritožbe, s čimer je kršena njegova pravica do drugega mnenja. Poleg tega se sindikat zavzema za financiranje diagnostike in rednih zdravniških pregledov delavcev, upokojencev in drugih občanov, ki so bili izpostavljeni azbestu. Splošno stališče je, da je primerov azbestoze veliko več, kot jih je uradno priznano. Razlogov je več, saj tfjSti nekaterih podjetjih, kjer so prav tako delali 5*®' azbestom, ni bilo opravljenih zdravniških pregledov, niti niso bile podane zahteve. Poleg tega je azbestoza bolezen, s katero se da živeti, čeprav manj kvalitetno, če pa se že razvije v pljučnega raka, se ga odkrije običajno relativno pozno in pripiše kakšni drugi morebitni razvadi. Poleg tega je doba od izpostavljenosti azbestu do obolenja lahko tudi dvajset in več let, zato val obolelih lahko šele prihaja. Nadaljnja razprava je pokazala, da v Donit Tesnilu nimajo delujočega sindikata, ki bi zagovarjal interese delavcev, zato naj bi iniciativna skupina v sestavi Vili Trampuš, Štefan Trobec in Milorad Lipič poskušala preveriti razpoloženje za ustanovitev reprezentativnega sindikata znotraj podjetja, medtem ko sta kontaktni osebi sindikalne skupine na področju naše občine nekdanja Donitova direktorja Vinko Pevec in Gabrijel Babnik, ki zase pravi, da se je čutil dolžan priti na takšno srečanje, saj se problem azbestoze čuti tudi v Medvodah, predvsem kot strah pred boleznijo. Hkrati je izrazil prepričanje, da je dolžnost vseh, ki so kadarkoli delali z azbestom, da pomagajo obolelim do pravične odškodnine. Papigor kupec papirnice Goričane Ladja - Slovenska razvojna družba (SRD) je do 21. junija, ko je potekel rok za nakup 385.559-ih navadnih imenskih delnic (od tega jih je 19 tisoč Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja) oziroma 85,35-odstotnega deleža osnovnega kapitala Tovarne papirja Goričane, prejela le ponudbo družbe Papigor, ki jo je ustanovilo vodstvo papirnice in Krekova družba, čeprav so v času razpisa za nakup zanimali trije ponudniki. Posebej sestavljena komisija SRD-a je po prvem pregledu ugotovila, da ponudba ustreza razpisnim pogojem, ki so tokrat vsebovali tudi izhodiščno ceno v višini dobrih šest milijard in 57 milijonov tolarjev, kolikor je ponudil tudi Papigor. Predsednik Srdove uprave Franc H. Šimnovec meni, da bi bila lahko pogodba o prodaji podpisana že konec septembra, če ne bo prišlo do zapletov po podrobnem pregledu vsebine in po zaključku pogajanj. Prvo pogajanje je bilo že 4. julija, vendar na zahtevo predstavnika kupca do zaključka postopka nobena od pogajalskih strani ne bo dajala izjav za javnost. Doslej je Slovenska razvojna družba svoj delež prodajala že dvakrat, prvič pred šestimi leti in drugič lansko leto, ko se je poleg Papigorja, ki je imel veliko podporo sindikata, za večinsko lastništvo potegovalo tudi podjetje Cartiera Radeče Italiana oziroma Srečko Štrukej, ki se je, po neuradnih informacijah, za nakup (le) zanimal tudi letos. Dividenda 530 tolarjev na delnico Konec maja je bila sedma skupščina d.d. Sava, katere sklepi bodo zadovoljivi za vse lastnike delnic te družbe - tudi za večino delavcev Colorja, ki so pred poldrugim letom zamenjali Colorjeve delnice za Savine. Ob obravnavi predloga o uporabi bilančnega dobička v višini dobrih 905 milijonov tolarjev je namreč skupščina sklenila, da dividenda na Savino delnico znaša 530 tolarjev bruto. Do dividende so upravičeni listi, ki so kot lastniki delnic vpisani v delniško knjigo na dan 3. junij 2002, izplačevati pa so se začele po 1. juliju. Na ravni Poslovne skupine Sava, katere sestavni del je tudi medvoški Color, načrtujejo, da bodo v letošnjem letu ustvarili za 21 odstotkov več dobička pred davki kot v letu 2001. K temu rezultatu naj bi največ prispevali prav področji kemije in gumarstva, ki sta imeli lani skupaj 3,1 milijarde tolarjev izgube, letos pa naj bi že ustvarili dobiček. Praznik Podoknica Jakobu Aljažu Aljaževe blagozvočne harmonije Na osrednji prireditvi v Zavrhu - tokrat o Aljažu kot glasbeniku. Večkrat v teh dneh praznovanja smo lahko slišali pesem »Oj. Triglav, moj dom«, ki jo je uglasbil Jakob Aljaž. S to pesmijo, v izvedbi Lovskega pevskega zbora Medvode, se je tudi uradno začelo osrednje druženje ob občinskem prazniku v petek, 5. julija, zvečer, ki je bilo že tretje leto zapored pred Aljaževo rojstno hišo v Zavrhu. Ta še vedno nosi številko 2, tako kot 6. julija leta 1845, na dan, ko se je pri Bačniku pod Šmarno goro, očetu Antonu in materi Elizabeti, kot četrti od sedmih otrok rodil sin Jakob. Medvoščani smo se namreč že pred osmimi leti odločili, daje Jakob Aljaž tisti, na katerega smo najbolj ponosni, in za svoj praznik izbrali 6. julij - dan, ko se je pred poldrugim stoletjem rodil duhovnik, planinec, glasbenik, graditelj, učitelj, politik, prosvetni delavec, publicist, izumitelj, bančnik, zdravnik, večni načrtovalec in predvsem zaveden Slovenec. O Aljažu kot glasbeniku in njegovih domoljubno naravnanih čustvih je tokrat spregovoril slavnostni govornik glasbenik Janez Bitenc: »Ko sem po dolgem času ponovno slišal pesem »Oj, Triglav, moj dom«, sem bil zelo ganjen. Aljaževa glasba mi seže globoko v srce, ki je sicer zelo domoljubno naravnano. Tako v ljudski šoli kot tudi kasneje v gimnaziji smo imeli namreč veliko domoljubne vzgoje, saj je bila v vse predmete vtkana ljubezen do domovine. Ker so Aljaževe pesmi tako domoljubne, mi je blizu njegova glasba, ki je vsem razumljiva, preprosta in blagozvočne harmonije. Njegove pesmi so tako spevne, da so šle ljudem hitro v uho in sojih prepevali kot ljudske.« Rojstna hiša Jakoba Aljaža v Zavrhu je bila vse do pred dveh let precej zanemarjena in neugledna, vse dokler je ni Občina Medvode odkupila in uredila njeno okolico. Prevzela je tudi morebitne obveznosti do enega izmed dedičev in dokler ta ne bo jasno razkril svoje namene, se ne bo spuščala tudi v obnovo in opremo notranjosti hiše. Do takrat najbrž ne bo večje prireditve - le podoknica, na katero so še posebej povabljeni Aljaževi sorodniki. Praznovanje občinskega praznika bi bilo bolj slovesno, če bi župan Stanislav Žagar poleg tega, daje položil venec na rojstno hišo Jakoba Aljaža, lahko končno podelil tudi prva priznanja najbolj zaslužnim Medvoščanom. Občinski svet je namreč že pred dvema letoma sprejel ustrezen odlok, vendar je bila komisija za priznanja imenovana šele letos spomladi, tako da ji je ostalo premalo časa na razpolago, da bi lahko korektno opravila svoje delo. Aljažev večer v knjižnici »Prmejduš, naredil bom slovensko kočo« To so besede Jakoba Aljaža, ki je želel vrniti planine Slovencem. Avtorje Aljaževega večera, ki je potekal 3. julija v Knjižnici Medvode, fotografa Cirila Velkovrha, pisatelja Ivana Sivca in gornika Janeza Kocjana povezuje poseben odnos do Jakoba Aljaža, njegovih idej, dela in predvsem ljubezni do gora. »Jakob Aljaž mi je zelo blizu, saj sem ga kot avtor dela Triglavski kralj spoznal kot zelo trmastega človeka in to v pozitivnem smislu. Nekoč, ko je prišel v eno izmed nemških koč v naših planinah, so mu rekli, da zanj ni prostora, čeprav je bila koča popolnoma prazna. Takrat je dejal: »Prmejduš, naredil bom slovensko kočo.« Dve leti kasneje je koča na Kredarici že stala,« je delček spoznanj o velikem domoljubu in ljubitelju gora nanizal plodovit pisatelj Ivan Sivec, tako kot je uspel razbrati iz Aljaževih zapiskov in vsega, kar so o njem zapisali drugi. Ovrgel je tudi prepričanje, da je Aljaž ne le avtor glasbe, ampak tudi besedila nesojene himne planincev »Oj, Triglav, moj dom«, ki so jo med drugim zapeli pevci moškega pevskega zbora iz Sore. Janez Kocjan - Janko je predstavil vodnik, v katerem je opisal spominsko gorniško pot od rojstnega doma Jakoba Aljaža v Zavrhu do Aljaževega doma v Vratih. V njem opozarja na težave in lepote na poti ter predstavlja zanimivosti kulturne in naravne dediščine ob njej. Motive, ki se na poti kar ponujajo, je v objektiv ujel fotograf in gornik Ciril Velkovrh in jih dal na ogled na razstavi, ki jo je na ta večer uradno odprl župan Stanislav Žagar. Aljaževa pot od doma do doma Že šesto leto zapored so slovenski gorniki v počastitev občinskega praznika in obletnice rojstva Jakoba Aljaža, tokrat prav v soboto, 6. julija, pripravili tradicionalno akademijo ob njegovi rojstni hiši v Zavrhu. Zapeli so pevci mešanega pevskega zbora KI) Jakoba Aljaša in skupine Deseti brat, spregovorila pa podpredsednik Slovenskega gorniškega kluba Skala Gregor Gomišček, kije pohvalil povsem drugačen izglcd okolice Aljaževe rojstne hiše, in tako kot vsako leto dovški župnik Franc Urbanija, ki je svoj govor ponovno zaključil z besedami: »Boglonaj, da smo prijatelji«. Ob tej priložnosti so že tretje leto zapored podelili tudi častni znak vsem tistim, ki so v lanskem letu prehodili celotno »Aljaževo pol od doma do doma«, ki se začne v Zavrhu pred njegovo rojstno domačijo, se nato povzpne na Šmarno goro, vodi prek naslednjih dvajsetih kontrolnih točk po gorskih vrhovih, planinskih postojankah, cerkvah in župniščih in se zaključi v Aljaževem domu v Vratih. Lani je to pot uspelo prvič prehodili 24 gornikom, med njimi tudi Tomažu ml., Ani Mariji in Cirili Mis iz Zavrha, ki so tokrat spremljali očeta in moža Tomaža, predsednika medvoškega Gorniškega kluba Jakoba Aljaža, ki se je na pol. odpravil že drugič. V gorniško kroniko se bodo zapisali kol prva družina, ki je prehodila Aljaževo pot Kultura — —- Zgodovinsko društvo Medvode Življenje ob reki Savi Zgodovinsko društvo Medvode, Turistično društvo Zbilje in Kulturno umetniško društvo Zbilje so pripravili ob občinskem prazniku in pred skorajšnjo 50. obletnico izgradnje medvoške hidroelektrarne zanimivo razstavo o življenju ob reki Savi pred in po dograditvi hidroelektrarne Medvode. Manca Šetina in Marija Cegnar, pričevalki o življenju v preteklih časih ob Savi. Za reko Savo lahko rečemo, da je pomembno zaznamovala življenje na svojih bregovih pred izgradnjo HE Medvode in po njej. Njena vodna sila je nekoč gnala mline in žage, iz Save so s konji zvozili marsikateri voz peska in mivke, kmetje so lahko napajali živino, gospodinje prale, otroci so se kopali, lovili ribe in naplavljen les za kurjavo. Govorice o izgradnji HE Medvode so med ljudmi sprožile nejevero in strah pred spremembami, ki naj bi jih ta danes že zgodovinska dediščina tehnične kulture sprožila. Ko pa se je začela zahtevna gradnja, množično naseljevanje delovne sile iz drugih delov takratne Jugoslavije v barakarska naselja, dovažanje ogromnih količin gradbenega materiala, so počasi začeli verjeti. Nekaj ljudi pod Smlednikom se je moralo celo izseliti iz svojih hiš, ki jih je kasneje zalilo novonastalo Zbiljsko jezero. Gradnja je bila zahtevna, a povojni optimizem in vera v tehnološki napredek, elektrifikacijo, modernizacijo, so sprožili spremembe tudi v načinu življenja ljudi v naših krajih. Razstava starih fotografij in dokumentov preteklosti. — Foto: Boris Primožič Janko Šetina se spominja: "Tukaj je blo svoje čase za te ljudi tud en kos kruha, so si nekej zaslužil ljudje. Zato so pa pol takrat rekli, ko se je začelo govort, da bo elektrarna, da bo jezero, da bo to vse poplavlo, so se nekateri sprašval, "Ja kako bomo pa zdej živeli?". Ampak če dons pogledamo nazaj, živijo Kresovanje v Zbiljah Kresni poklon soncu - varuhu življenja na Zemlji Kulturno umetniško društvo Zbilje je skozi eno leto svojega delovanja zasnovalo štiri prireditve stalnice, od katerih vsaka obeležuje svoj letni čas. Sploh se skozi svojo dejavnost društvo pogosto nanaša na kozmološke pojave v naravi, črpa iz ljudskega izročila, lastnih vzgibov in pobud prijateljev, vse to pa povezuje z aktualnim življenjem v Zbiljah in okolici. Poletni kres ali sončni obrat je največji ognjeni praznik, povezan z najdaljšim svetlim delom dneva in z začetkom koledarskega poletja. O lanskem Kresovanju v Zbiljah imajo zelo lepe spomine, veliko lepih podob: kres na vodi, s pisanimi trakovi pražnje ozaljšana vaška lipa, prijazni in navdušeni odzivi ljudi, skratka bilo je lepše, kot so si lahko sploh želeli. Kresovanje je nastajalo z veliko ustvarjalnosti in dobre volje večjega števila prostovoljcev kot tradicionalni vaški praznik, čaščenje sonca, splet dogodkov, vezanih na prihod poletja, na sončevo toploto in svetlobo, kresno magijo in čarovnijo. Pradavna ljudstva so častila sonce kot božansko bitje, ki je po njihovem verovanju potrebovalo pomoč zemeljskih ognjev, da ne hi izgubilo svoje toplote in svetlobe, usodne za življenje na Zemlji. V Zbiljah je Kresovanje zasnovano kot zgodba potovanja sončevega ognja skozi štiri praznične dni od zbiljske cerkve, do kresa na sredi Zbiljskega jezera, pa vse do sotočja. Ogenj se imenuje sončev, ker je dejansko prižgan s pomočjo sončeve svetlobe in leče, s staro veščino, za katero vejo dandanes le še nekateri. Na kresni večer so bandale naokrog slikovite kresne larfe, dvanajst Kresnic je s svojimi izbranci na čolnih prižgalo kres na vodi, nastopila je glasbena skupina Tempera, Miha Jenko s "frajtonarico", višek kresnega rajanja pa je zagodla glasbena skupina Čompe z neponovljivim Janezom Škofom. Posebno pozornost so pritegnile bele figure. Prefinjeno, subtilno, skoraj neopazno premikanje igralcev japonske butoh tehnike je vnašalo v doživljanje kresnih razposajenosti duhovno, sanjsko nadrealistično in nenazadnje umetniško dimenzijo. Prijetno pa so presenetile ta' najb'lj korajžne zbiljske gospodinje, ki so tudi letos prinesle v pokušino domače dobrote. Letos je sončev ogenj potoval tudi v sosednji Smlednik, natančneje na Stari grad, kjer je zagorel krožni pozdrav soncu, in pa na sotočje, kjer je zanetil medvoški občinski kres. dosti boljše in dost manj se matrajo. Samo... življenje se je spremenilo, a ne, in čas je šel naprej..." Manca Šetina obuja spomine na prve dni življenja ob jezeru: "Jaz sem imela zlo čudne občutke, ker Sava ni več tekla, preveč je blo vse tih. Jaz vem, da nisem par mescov spala, ker nisem misla, da sem doma. Ker glih pr nas je šlo mim skal ovink dol, pa se je slišal dost,... Rol je blo pa čist tih, to se jaz najbolj spom-nem!" Slovesno odprtje razstave je bilo v Galeriji TD Zbilje v četrtek, 4. julija 2002, in v prijetnem ambi-entu Zbiljskega jezera smo si lahko ogledali stare fotografije življenja v preteklosti v teh krajih, zalitih mlinov, začetkov zbiljskega turizma, hidroelektrarne, katastrska zemljevida rečnega toka Save, krajši film o izgradnji hidroelektrarne Medvode in poslušaLtito zvočne zapise spominov starejših občanov o življe^P nju ob reki Savi. Pomemben trajen dokument o razstavi je knjižica "Življenje ob Savi". Številčnost obiskovalcev otvoritve razstave je očitno izpričevala veliko zanimanje za zgodovino domačih krajev. V zgodovinskem društvu Medvode se zavedajo, da so predstavljeni dokumenti le delček zgodovine življenja ob Savi, zato vabijo tudi vnaprej k sodelovanju vse tiste, ki imate v domačih albumih zanimive fotografije in dokumente, ki bi dopolnili mozaik dokumentov preteklosti naših krajev. Razstava je odprta še 12., 13. in 14. julija od 14.00 do 19.00 v Galeriji Turističnega društva Zbilje (pod gostiščem Jezero). Vabljeni! Uporabni izdelki skupnosti Barka V kresovanje, ki ga je pripravilo KD Zbilje, se je ponovno vključila tudi skupnost Barka, ki letos praznuje že peto leto domovanja v tem kraju. Čeprav s krajani živijo v ustvarjalni simbiozi in so o svojem delu in enakovrednem življenju ljudi z motnjo v duševnem razvoju in njihovih spremljevalcev ali prostovoljcev povedali že skorajda vse, pa so se že tretje leto zapored predstavili širši javnosti, ponovno v razstavnem prostoru TD Zbilje. Del vsakdanjika so predstavili skozi ples in igro, spontan pogovor in razstavo, tokrat z izdelki lesne delavnice, ki imajo tudi svojo tržno vrednost, na kar so še posebej ponosni. Trenutno v bivalni skupnosti Barka živi in dela šest oseb z motnjo v duševnem razvoju in štirje spremljevalci. Od ponedeljka do petka pa v delavni center prihajajo še tri osebe, ki sicer živijo doma, in številni prostovoljci, ki vodijo posamezne delavnice. Skupnost Barka in prikaz delčka vsakdanjika. Kultura Kultura v ZD Medvode Videnje življenja v sliki in besedi Zdravstveno osebje zna opazovati svet okoli sebe - s čopičem in pisalom, s sliko in besedo... vse, kar je lepo. V praznovanje občinskega praznika se je letos vključil tudi kolektiv Zl) Medvode, ki je v petek, 21. junija, pripravil razstavo slik upokojene višje medicinske sester Ane Kramar in sestre Nevenke Verbič ter predstavitev pesniške zbirke upokojene višje medicinske sestre Tončke Rošelj. Kulturni dogodek, kot je odprtje razstave in predstavitev pesniške zbirke, je za takšno ustanovo, kot je ZD Medvode, nekaj novega, zato so zaposleni izrazili še toliko večje zadovoljstvo, da imajo oziroma so imeli sodelavke, ki znajo svoja čustva in videnja življenja zliti na papir in platno. Upokojena višja medicinska sestra Ana Kramar, ki zase pravi, da riše lepoto življenja, je že kot petnajstletno dekle ustvarjalo slike z nabožno vsebino na lesonitu. Nato je slikala le še priložnostno. Vzporedno z višjo šolo je opravila dveletno Robovo slikarsko šolo in se kasneje izobraževala tudi na likovni smeri pedagoške Iakademije. Slikala je v različnih tehnikah, ohranila pa slikanje na olju, kjer se, kot pravi sama, najbolje najde. Njena želja po slikanju je prišla do izraza ponovno šele po upokojitvi, ko je svoja dela začela predstavljati na razstavah in likovnih kolonijah. Prav tako že v mladih letih je svoje misli v rimah na papir zapisala upokojena višja medicinska sestra Tončka Rošelj. Prve pesmi so se izgubile, kasneje pa so prav tako nastajale le še priložnostno. Zanimanje za poezijo je obnovila po upokojitvi, ko je honorarno delala v eni izmed založb, in se nato vpisala še v krožek kreativnega pisanja na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Za življenjski jubilej so jo najbliž-nji razveselili z izidom zbirke pesmi, ki jih je ob tokratni priložnosti prebirala Marija Kunstelj. Medicinska sestra Nevenka Verbič se je v likovno šolo, ki jo organizira Društvo medicinskih sester, vpisala pred tremi leti. Njej najljubši motivi so ptice in rože. Del tega je predstavila tudi tokrat. Je mati treh otrok, ki so, vsaj tako je zapisala v predstavitvi ena izmed njih, občasno tudi njeni kritiki. Sodeluje na likovnih kolonijah in razstavah, svoja dela pa rada podari. Pravi, da lahko riše vedno, ko je dobro ali slabo, čisto na tleh ali zelo visoko. Ana Kramar, Nevenka Verbič in Tončka Rošelj. Ex-tempore Sora 2002 Za prihodnost ohranjene podobe Ljubiteljski in akademski slikarji so našli nove in poustvarili že videne motive Sore in njene okolice. Že osmo leto zapored je KUD Oton Župančič iz. Sore v mesecu juniju organiziral likovni ex-tem-pore. V petek, 2S. junija, je bilo v domu krajanov Sora zaključno dejanje z. odprtjem razstave slik in podelitvijo nagrad tistim, ki so bili po mnenju organizatorja najbližje njihovim pričakovanjem. Razpisani temi za letošnjo likovno prireditev sta bili zgodovinska podoba območja Medvod in mostovi, plotovi ter ograje. Očitno je bila slikarjem, tako ljubiteljskim kot akademskim, ta tema ponovno dovolj blizu, da jih je dela oddalo 27 iz vse Slovenije, kar je sicer polovica manj kot minulo leto, še vedno pa dovolj, da je Sora bogatejša za veliko najdenih in za prihodnost ohranjenih motivov. Razstavljena platna so si različna tako po dimenzijah, slikarski tehniki in slogu, od verodostojnih posnetkov realnosti do umetniške svobode, čeprav se je bogata dosedanja pestrost kljub vsemu izgubila, saj so slikarji očitno ugotovili, kaj je všeč organizatorjem, ki so v svojo sredino ponovno povabili umetnostnega zgodovinarja dr. Mirka Juterška. Ob tej priložnosti so podelili odkupno nagrado Ljudmili Turk za akvarel z motivom cerkve, Štefanu Cerarju za realističen prikaz Goričanskega gradu in Petru Gabru z Ladje, študentu na ljubljanski likovni akademiji, ki se je ex-tempora udeležil drugič zapored, tokrat z upodobljenim detajlom dvorišča: »Slikal sem več dni zapored, sočasno, ko sem se pripravljal za izpite na akademiji, zato mi je bilo delo v užitek in sprostitev. Poiskal sem dokaj nenavaden detajl, ki se sicer nadaljuje v napol podrt mlin, vendar mi je bil kot motiv manj zanimiv in preveč očiten.« Komisija je denarne nagrade namenila Petru Lazareviču za motiv cerkve pred neurjem, Jasminki Čišič za detajl vhoda na dvorišče s stopniščem in prvo nagrado, v višini 75 tisoč tolarjev, Pavletu Ščurku za upodobitev reke Sore. Častne diplome je podelila tistim, ki so svoja dela podarili KUD Oton Župančič Sora, med njimi tudi ljubiteljskemu slikarju Branetu Prazniku, ki zase pravi, da je njegovo bogastvo ravno v tem, da lahko dela podari. Porodila se je tudi ideja o ustanovitvi likovne sekcije društva, da bi bila organizacija takšnih prireditev v prihodnje lažja in da bi lahko pripravili tudi spremljajoče dejavnosti, kot so na primer likovne delavnice. Razstavljena dela so že prenesli v Dom za starejše občane Medvode, kjer bodo na ogled do 19. julija. Nastop učencev glasbene šole V četrtek, 13. junija, so v prostorih Knjižnice na sotočju svoje znanje, ki so ga pridobili v preteklem letu, pokazali učenci podružnične glasbene šole Franca Šturma. Predstavilo seje petnajst učenk in učencev. Zaigrali so na klavir, violino, flavto, saksofon, klarinet, kljunasto flavto in na harmoniko. Vsak učenec je zaigral skladbo primemo svojemu znanju, za popestritev pa so poskrbeli tudi s petjem. Mali šolarji se poslavljajo Medvode - Mali šolarji so se dokončno poslovili od svojega vrtca in vzgojiteljic v četrtek, 20. junija, ob 17. uri. V dvorani Svobode v Medvodah so vse enote vrtca Medvode pripravile zaključno prireditev. Predstavili so se mali šolarji iz Medvod, Pirnič, Smlednika in Preske, ter zunanji oddelki priprave na šolo. Plesati, peti in deklamirati so otrokom na odru pomagale njihove vzgojiteljice, na harmoniko jih je spremljal Andrej Sušnik, na kitaro pa Barbara Vasle. Srečanje otroških folklornih skupin Sora - KUD Sora je v petek, 14. junija, pripravilo že tradicionalno srečanje otroških folklornih skupin. Poleg domačih dveh skupin, ki delujeta pod vodstvom mentorice Alenke Perme, so nastopili še otroci OFS Pastirček iz Kranja, OFS Klas iz Gorišnice, OFS Svoboda iz Mengša in OFS Selca. Pred začetkom otroških plesnih nastopov je zapel še domači dekliški pevski zbor. Najboljši osnovnošolci na sprejemu pri županu Medvode - V sredo, 19. junija, so se v medvoški knjižnici že tretje leto zapored na sprejemu pri županu občine Medvode, Stanislavu Žagarju, zbrali najboljši osnovnošolci naše občine. Med 39 učenci, ki so za nagrado prejeli vrednostne bone, so letos prevladovali predvsem tisti, ki so bili odlični vseh osem let, nekaj pa se jih je izkazalo tudi na šolskih državnih tekmovanjih in pri izdelavi raziskovalnih nalog. Na likovnem področju so se - na tekmovanjih doma in po svetu -ponovno izkazali varovanci VIZ Smlednik. Moto piknik Svet na dveh, treh in štirih kolesih Drugo leto zapored - dobra organizacija, dobri nameni in žur do jutra. Praznik za ljubitelje jeklenih konjičkov. Vročina, ki je zaznamovala konec tedna okrog dvajsetega junija, ni prizanesla niti drugemu moto pikniku, ki se je »dogajal«, ponovno, tako kot minulo leto, na novem prireditvenem prostoru na Verju ob reki Savi. Vrhunec dogajanja, če ne že za motoriste po duši in telesu pa vsaj za ostale, se je obetal že kar v noči s petka na soboto, ko je bil napovedan nastop skupine Siddharta. Moto Road Racing Club Medvode, ki je organiziral že drugi moto piknik, je z nastopom skupine Siddharta uresničil obljubo župana Stanislava Žagarja, ki jo je dal medvoškim osnovnošolcem na otroškem parlamentu in vstopnice za koncert podaril tudi kot del nagrade najboljšim ob zaključku šolskega leta. Kljub temu daje bilo, po neuradnih ocenah, na prizorišču dogajanja skoraj 4 tisoč ljudi, je bilo prodanih le tisoč vstopnic, saj so imeli prost vstop tudi številni motoristi, tako kot se spodobi za moto piknik, ki je iz lanskega srečanja prerasel v eno izmed večjih motorističnih prireditev v Sloveniji. Predsednik kluba Rok Rotar meni, da je dober odziv najbrž tudi posledica dobrih namenov, saj so motoristi lanski izkupiček darovali Vrtcu Medvode, letošnjega pa naj bi namenili socialno ogroženim družinam. Zato člani društva upajo, da jim bodo Medvoščani oprostili prekoračeno jakost zvoka v zgodnjih jutranjih urah na sicer zgledno urejenem prizorišču. Kot je povedal organizacijski vodja Marjan Kolar, so ga namreč s pomočjo občine Medvode začeli pripravljati že meseca februarja in vanj vložili več kot tisoč prostovoljnih ur. Moto piknik v Medvodah je logična posledica pravega razcveta motoristične scene v zadnjih desetih letih tako na področju individualnega kot tudi v klube organiziranega motorizma. V panoramski vožnji po občini Medvode, ki je bila zaradi sobotne vročine prestavljena v bolj znosne ure, je sodelovalo več kot 300 motorjev z vozniki in sopotniki. Od načrtovanih iger so organizirali le tiste, za katere jim je po vročem dnevu ostalo še kaj volje. Poznavalci motoristične subkulture so enotni, da so motoristi srčni, preprosti ljudje z mehkimi dušami, zato so prepričani, da na podobnih moto zborih z njimi ni nikoli težav. Organizacijo in organizatorje je pohvalil tudi predsednik razvpitih Satan’s Brothersov Medvoščan Grega Žibert. Nedelja je bila bolj ali manj namenjena ljubiteljem starodobni kov na dveh, treh ali štirih kolesih, ki so si prav tako privoščili panoramsko vožnjo po občini Medvode. Zavoljo vročine, ki je bila le še bolj neznosna kot dan poprej, se je načrtovani obisk še vedno priljubljenega maršala Tita prestavil na pozno popoldansko uro. Motoristi in seveda vsi ljubitelji starodobnih vozil so mu pripravili primerno dobrodošlico in ga pospremili na vožnjo po Medvodah. Med drugim se je pridružil tudi rajajočim na kmečkem prazniku, jim spregovoril in zapel. Moto piknik se je zaključil z obiskom maršala Tita. Medveški Martin Krpan je doma v Idriji Na tradicionalnem merjenju moči, poimenovanem tekmovanje za nagrado Martina Krpana, ki je potekalo v soboto, 6. julija, so se pomerili tudi trije Medvoščani. Brata Trampuš, ki na tekmovanju sodelujeta redno in Zoran Črešnik, letošnji debitant. Lanski zmagovalec, Ivan Starc sije tokrat le ogledal, kako se močni fantje merijo v prenašanju kilogramskih škatel soli, tovorjenju kobilice, prenašanju vreč soli, lipovega lesa, polnih sodov in vleki kobile iz Stale. Na tokratnem tekmovanju so prevladale izkušnje in prav to je preprečilo slavje Mcdvoščanov. Zoran Črešnik, na koncu četrti, je namreč dokazal, daje močan dovolj, le nekoliko nespreten je bil pri prvi disciplini, ko ni znal pravilno razporediti škatel soli in ni osvojil nobene točke. To ga je stalo uvrstitve med prvo trojico, a nam je zagotovil, da bo prihodnje leto, okrepljen z izkušnjami, šel na zmago. Brata Trampuš sta zasedla predzadnji mesti, zmagal pa je Peter Mohorič iz Idrije, ki si je finale priboril že četrtič. snp Ustvarjalna praznična delavnica za otroke Že tretje leto zapored so v soboto, 6. julija, mentorji iz medvoškega vrtca v sodelovanju z organizatorji občinskega praznika, pripravili otroško likovno delavnico. Starši, ki so odšli po sobotnih nakupih, so svoje malčke prepustili vzgojiteljem in animatorjem, otroci pa so svoji domišljiji pustili prosto pot. Ustvarjali so vetrnice, izdelke iz gline, risbice in še marsikaj. Vse izdelke so odnesli domov, da bodo imeli lep spomin na druženje v prijetni senci ob občinski zgradbi. Ogledali so si tudi predstavo o volku in kozličkih, in se ohladili s sladoledom. Na obisku pri Malenškovi Andreji Kmetija domačih dobrot Žlebe - Že nekaj let jo srečujemo vsako soboto na medvoški kmečki tržnici, ki nam prijazno ponuja različne vrste mlečnih dobrot izdelanih iz domačega kravjega mleka. Pred kratkim smo jo obiskali kar na "delovnem mestu". Pred dnevi je na prvem tekmovanju za mlado kmetico leta dosegla drugo mesto v državi, kar je bil še dodatni motiv za naš pogovor. Najbolj napeti trenutek na prireditvi za izbor "Kmetice leta" je bil trenutek razglasitve rezultatov in podelitve priznanj. Na sliki drugouvrščena Andreja Bizant pri prejemanju priznanja iz rok organizatorja. Ali se lahko na kratko predstavite? »Sem 35-letna Andreja Bizant - Malenško-va iz Žlebov. Doma imamo usmerjeno kmetijo, kjer se ukvarjamo izključno z živinorejo -mlečno proizvodnjo. V družini nas je skupaj deset. Poleg naju z možem še sedem otrok ter moževa mama.« Kakšni so bili začetki pri sirarjenju? »Najprej so bile želje in zatem izobraževanje. Začela sem pri že znanih sirarjih in zatem Srednji mlekarski šoli v Kranju, kasneje v Holandiji in v Avstriji ter na mlekarskem inštitutu Biotehniške fakultete v Ljubljani. Aktivno pa sedaj sirarim že pet let.« Kakšen pa je obseg predelave mleka? »V hlevu imamo trenutno 52 glav živine. Dnevna količina mleka je seveda različna. vendar okoli 75 odstotkov mleka predelamo v mlečne proizvode, ostalo pa trenutno še oddajamo v mlekarno preko lastne zbiralnice, za večjo predelavo je še prostorska stiska.« Koliko različnih vrst sirov in drugih izdelkov trenutno imate na kmetiji? »Trenutno imamo 15 različnih mlečnih proizvodov od masla, skute, pečene skute, raznih namazov do 8 vrst sirov. Pri prehranjevanju živine , uporabljamo izključno pašo ter sušene travine, že nekaj let ne uporabljamo nobene silaže in podobne prehrane. To se sicer nekoliko pozna pri količini, vendar pa to razliko potem odtehta kvaliteta vseh mlečnih izdelkov.« Seveda pa brez načrtov verjetno niste. Ali nam jih lahko zaupate? »Trenutno imamo največje težave s prostori za predelavo in to predvsem z zorilnico sirov. Pripravljene imamo vse projekte in čakamo na potrebna dovoljenja in upamo, da se bo letos la projekt začel uresničevati. Na srečo že imamo objekt, kjer bomo lahko vse sire zorili po naravni poti. Zorenje sirov traja od 3 do 5 mesecev in zaradi tega potrebujemo takšne prostore.« Kaj pa interes mladih za tovrstno delo? »Pri nas je vsak član družine zadolžen za svoje delo. Največ veselja za kmetijstvo pa kažeta Jerneja in Benjamin. Ostali od Uršule, Lucije, Jakoba, Marjete do najmanjše Doroteje pa vsak po svojih zmožnostih. Za vse lahko rečem, da so pridni in ubogljivi.« Pred kratkim si bila na izboru za naslov "mlade kmetice leta". Kako je bilo? »V širšem izboru nas je bilo 22 slovenskih kmetic v starosti od 18. do 40. leta starosti, za katere so glasovali bralci časopisa Kmečki glas. V finale se nas je uvrstilo 12. Izbor prvih treh je bil 22. junija na zaključni prireditvi v Vidrgi pri Kandaršah. Uvrstila sem se na drugo mesto. Do sedaj je bil pet let samo izbor za kmečkega gospodarja leta in letos so prvič pripravili tudi izbor za kmetico leta.« V imenu uredništva Sotočja Vam čestitam in želim vsem članom družine še veliko uspehov pri nadaljnjem delu in razvoju Malenškove kmetije. Andreja na ‘delovnem mestu" na medvoški tržnici pred BC Mercator, kjer nudi mlečne dobrote in marsikdaj tudi dobrote in domače krušne peči. SKALAR ANTON, s p. POPRAVILA DROBNE KMETIJSKE MEHANIZACIJE, MOTORNE ŽAGE, KOSILNICE ŽLEBE 12, 1215 MEDVODE 01/3612-750, GSM: 041/517-00 Razstava in sejem koz Devet članov Društva kozjerejcev Gorenjske je 15. in 16. junija na osmo društveno razstavo in sejem pripeljalo 27 koz in kozlov - poleg sanjske, srnaste in burske, tokrat prvič, tudi predstavnico avtohtone bovške pasme. Mnenje ocenjevalne komisije je bilo tudi letos, da so vsako leto predstavljene kakovostne živali, kar je posledica strokovnega rejskega in selekcijskega dela. Razstava in sejem koz se je tudi tokrat zaključil s kozjimi dirkami, kjer je slavila, po izvirnosti in znanju, Marta Slapšak. Kmetijstvo Foto zapis z letošnjega kmečkega praznika Bogat program - huda vročina Medvode - Tudi letos je bil v Medvodah sedaj že tradicionalni "SLOVENSKI KMEČKI PRAZNIK" in sicer v nedeljo, 23. junija. Nekoč je bilo v času največjega kmečkega dela, "žetve", najhujša vročina. To se je zgodilo tudi letos, saj je bila prav na ta dan izmerjena do sedaj najvišja temperatura krepko čez 35 stopinj v senci. Prireditev pa je bila na prostem, tako da je bila temperatura še precej višja in tisti, ki so delovno sodelovali, so se pošteno spotili. Prireditev je bila letos precej bogatejša na svoji vsebini, žal pa je bil zaradi hude vročine (po mnenju organizatorja) obisk manjši. V dopoldanskem programu, ki je bil namenjen splošnemu sejmu in domači kmečki tržnici, je sodelovalo okoli 80 ljudi, prvič so bile predstavljene tako imenovane igre mladih kmetovalcev v sestavljanju lojtrni- ka, molži krave in podobno, kar se je delno popoldne pred povorko ponovilo z nekaterimi lokalnimi in drugimi politiki. Tudi pri povorki se je poznala vročina, zaradi česar je nekaj konjskih vpreg odstopilo že na poti v Medvode, ker konji niso vzdržali. V povorki pa je sodelovalo 290 ljudi, ki so letos predstavili tudi ženitovanjski del s prikazom bale, ki je bila nekoč zelo pomembna pri poroki. Tudi za prihodnje leto se predvidevajo nekatere dopolnitve, ki bodo prireditev še bolj popestrile. Hkrati že sedaj sporočamo, da bo prireditev prihodnje leto v nedeljo, 15. junija, v primeru slabega vremena pa naslednjo nedeljo, 22. junija, in zato že sedaj vabimo vse, da prireditev obiščejo in na njej po svojih sposobnostih tudi sodelujejo. Nekaj utrinkov s prireditve vam predstavljamo v naslednji fotoreportaži: Nekoč poroke brez bale ni bilo. Na vozu je moralo biti vsaj naslednje: omara, kolovrat, zibelka, petelin, peto kolo (krušni hlebec) in krava. Tudi letos je bilo tako. Včasih je bila v času žetve, ko so nastopili mlatiči, najhujša vročina, to se je letos na prireditvi samo potrdilo. Mlatiča sta se dobro spotila, ko sta vrtela "cepca". Med mladimi, ki so prišli v Medvode, je bila tudi ekipa podeželske mladine iz Novega mesta, ki je pri sestavljanju voza pokazala kar precej znanja in kljub vročini tudi moči. Ekipa, ki sta jo vodila Mirko in Marko in so pripravljali najstarejšo mlatilnico žita, da je delovala "v živo", se je namučila pri pripravi voza in tudi na prireditvi sami. Ugodnosti še na razpolago Na 20. seji, 2. julija, so se zbrali odborniki za kmetijstvo in gozdarstvo Občine Medvode in med drugim potrdili pogoje javnega razpisa za podeljevanje subvencij za ekološko prijazne programe v naši občini. Kmetje naj bi ugoden kredit pridobili tudi za nakup rabljene kmetijske mehanizacije in za gradnjo pomožnih kmetijskih objektov (nap. silos) v lastni izvedbi na podlagi predračuna za material. Do sredine novembra lahko kmetje uveljavljajo tudi regrese za vhlevljanje telet. Premije so do 10 tisoč tolarjev za nižinske in do 20 tisoč tolarjev za hribovske kmetije. Kmetje morajo dokazila dostaviti v KZ Medvode. MITEK -S&D - TIGRI, d.o.o. Goričane 46,1215 Medvode ; TRGOVINA PRI MRAKU Goričane 46 Tel.: 01/361-11-24 Delovni čas: ponedeljek - petek: 7-20 h sobota, nedelja, prazniki: 8-13 h Novo odprta trgovina -supermarket in mesnica na Svetju, Finžgarjeva 3 Odprta vsak dan, vključno sobota, nedelja in prazniki od 7-21. ure SE PRIPOROČAMO! IZVEN DELOVNEGA ČASA POKLIČITE 040/815-875 - POSTREGLI VAS BOMO! Gasilci Ob 80-letnici gasilski avto avto Gasilci Spodnjih Pirnič, Vikrč in Zavrha so s parado in prevzemom novega gasilskega avtomobila proslavili 80-letnico društva. k parado in novim sodobnim gasilskim avtomobilom so proslavili 80 let društva. Spodnje Pirniče - V občini Medvode na področ ju požarne varnosti gasilei s svetovalcem župana Leopolda Kneza uspešno uresničujejo program varstva pred požari in drugimi nesrečami z usposabljanjem gasilcev in učinkovitim opremljanjem društev v Gasilski zvezi Medvode. Minuli konec tedna so v Spodnjih Pirničah ob 80-letnici uspešnega delovanja PGD Spodnje Pirniče, Vikrče in Zavrh zabeležili še en pomemben uspeh pri uresničevanju programa. Dobili so novo najsodobnejše gasilsko vozilo GVC24/70, vredno več kot 32 milijonov tolarjev. Uresničitev večletnega programa za nabavo vozila so s pomočjo gasilcev in krajanov, denarja v občinskem proračunu in iz sklada za požarno varnost v soboto združili s parado ob 80-letnici društva, s podelitvijo priznanj in z veliko gasilsko veselico. Delovanje društva, kije bilo ustanovljeno 1922. leta, je s pomembnimi dogajanji v minulih desetletjih orisal predsednik Stane Kopač. ® Tekmovanje veteranov Polje pri Vodicah - Za prehodni pokal PGD Vodice so se v Polju pri Vodicah pomerili starejši člani in članice in med njimi še posebej tudi iz gasilskih zvez Medvode in Vodice. Med starejšimi elani iz GZ Medvode je zmagala ekipa PGD Smlednik, iz GZ Vodice pa ekipa PGD Šinkov Turn. Pri članicah pa je bila iz GZ Vodice najboljša ekipa iz PGD Polje. Prehodni pokal je pri starejših članicah osvojila ekipa PGD Polje, pri starejših članih pa ekipa PGD Šinkov Turn. Skupaj je nastopilo je 25 ekip. Društvo, ki je zdaj sodobno opremljeno, je prvi gasilski dom zagradilo že prvo leto po ustanovitvi. 1924. leta so nabavili ročno gasilsko brizgalno, 1932. leta gasilski voz, dve leti kasneje pa so zgradili prvi požarni rezervoar. Po vojni so 1952 podrli stari stolp in zgradili novega, dobili pred 27 leti prapor, konec sedemdesetih let so začeli graditi nov dom in ga odprli 1982. leta. Pred šestnajstimi leti so zgradili požarni bazen v Zavrhu, pred 12 leti pa so nabavili avtocisterno. »Novi avto GVC 24/70 je sad zbiranja denarja naših krajanov in denarja iz občinskega proračuna ter požarnega sklada. Občina je s tem veliko prispevala k požarnemu varstvu v občini Medvode,« je poudaril predsednik Stane Kopač in se s podelitvijo priznanj posebej zahvalil županu Stanislavu Žagarju, svetovalcu Leopoldu Knezu, Gasilski zveze Medvode, botroma Mileni in Janezu Božič, podjetnikoma s firmo za Prevozništvo in gradbeno mehanizacijo iz Spodnjih Pirnič in sponzorju Urošu Kralju. Nov avto, ki ima cisterno za sedem tisoč litrov vode, visokotlačno črpalko Rosenbauer NH20, agregat 5,5 KW, stolp za razsvetljavo, tri dihalne aparate in ostalo opremo, vreden več kot 32 milijonov tolarjev, je blagoslovil župnik Damjan Tomc, ključe sta poveljniku Franciju Jeraju izročila boter in botra, ta pa šoferjema Alešu in Boštjanu Kobetu. Svečanosti pa se je v paradi in ob svečanem prevzemu novega avtomobila udeležilo blizu dvesto gasilcev, narodne noše in motorizirane enote iz sosednjih društev. Podelili so tudi odlikovanja II. In III. stopnje in sicer Mateju Klemenčiču, Dragu Kvartuhu, Janezu Staretu, Francu Kavčiču in Stanku Kopaču. Predsedstvo Gasilske zveze Slovenije pa je društvu podelilo odlikovanje I. stopnje. Tekmovali so mladi gasilci Pirniče - Gasilski zvezi Medvode in Vodice, ki redno sodelujeta med letom na različnih tekmovanjih in drugih srečanjih sta organizirali tudi skupno tekmovanje za pionirje in mladince pri osnovni šoli v Pirničah. V tekmovanju se je pomerilo več kot 450 gasilcev iz obeh gasilskih zvez. V Gasilski zvezi Medvode so bili pri pionirjih najboljši iz PGD Zbilje (2. Smlednik, 3. Sp. Pirniče-Vikrče-Zavrh), pri pionirkah iz PGD Sora (2. Zbilje, 3. Sp. Pirniče,-Vikrče-Zavrh), pri mladinkah PGD Sora (2. Zbilje, 3. Sp. Pimiče-Vikrče-Zavrh) in pri mladincih PGD Sora (2. Zbilje, 3. Sp. Pirniče - Vikrče - Zavrh). JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SUBVENCIJ ZA EKOLOŠKO PRIJAZNE PROGRAME V OBČINI MEDVODE 1. Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev za subvencije za ekološko prijazne programe na območju Občine Medvode. 2. Sredstva za subvencije se zagotavljajo z Odlokom o proračunu občine Medvode za leto 2002 in se dodeljujejo za naslednje namene: * za nakup strojev za pripravo bio mase, * za nakup kotlov in spremljajoče naprav za ogrevanje z bio maso (za sušenje žita, dosuševanje mrve, sušenje lesa in sadja), * za nakup strojev za pripravo komposta (organskih odpadkov in lesne bio mase), * za nakup strojev za integrirano obdelavo tal. 3. Višina dodeljenih subvencij za namene iz 2. člena znaša do 50% od vrednosti posameznega programa. Višina se sorazmerno zmanjša glede na število upravičencev. Skupen znesek sredstev namenjenih za subvencije je 2.000.000 SIT. 4. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci subvencij: * upravičenci do subvencij so fizične osebe s statusom kmeta in pravne osebe, ki imajo obdelovalne površine na območju občine Medvode in imajo stalno prebivališče oziroma sedež na območju občine Medvode. * upravičenec mora napisati vlogo za dodelitev subvencije. K vlogi je potrebno priložiti veljavni predračun in projektno dokumentacijo s predračunsko vrednostjo del po posameznih fazah in vrstah del (kjer je potrebna). * projektno dokumentacijo s predračunsko vrednostjo del predhodno potrdi Kmetijsko svetovalna služba. * upravičenec mora pridobiti vsa potrebna dovoljenja za posege v prostor. 5. Rok za predložitev vlog in njihova oddaja- Predlagatelji vložijo vloge za pridobitev subvencij z vsemi potrebnimi dokazili do 31. avgusta 2002 na naslov: Občina Medvode, Oddelek za proračun in finance, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode. Predložena vloga mora biti v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti opremljen z naslovom predlagatelja vloge in označen z »Ne odpiraj - vloga na javni razpis za dodelitev subvencij«. 6. Prispele vloge na razpis bo obravnavala strokovna komisija. Predlagatelji vloge bodo obveščeni o dodelitvi subvencij najpozneje v 14 dneh od dneva odpiranja vlog. 7. Vsa dodatna pojasnila in informacije dobite v Kmetijsko svetovalni službi, tel. 361-82-86, oziroma v Oddelku za proračun in finance, pri Roku Tomšiču, tel. 361-95-10. Občina Medvode Zvok metanja žoge na koše se pri Partizanu sliši že 50 let Pol stoletja medvoške košarke Letos mineva 50 let, odkar je skupina ljubiteljev popularne igre metanja na koše, pripravila prvo igrišče in temelje za delovanje medvoške košarke. Štirinajstega junija so medvoški košarkarji proslavili petdesetletnico svojega delovanja. V ta namen so pripravili slavnostno skupščino v dvorani medvoškega kulturnega doma. Udeležili so seje tudi predstavniki vseh petih generacij, med njimi tudi Janez Čuček, eden izmed pionirjev medvoške košarke, ki je slikovito opisal začetke in tiste, ki so ga spremljali na njegovi športni poti. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri delovanju medvoške košarke, so podelili priznanja. Pred petdesetimi leti je Janez Dolinar s prijatelji prišel na idejo, da bi začeli igrati tudi košarko. V zelo kratkem času so pripravili zunanje igrišče. Na vsakem tekmovanju je bilo po več sto gledalcev, kar je bila za tiste čase izjemna udeležba. Kvaliteta igre je bila iz meseca v mesec boljša. Več let so igrali celo v prvi slovenski ligi, v pokalu enkrat celo v finalu. Da bi se košarka dvignila na višjo kvalitetno raven, je zveza sprejela sklep, da lahko prvoligaši igrajo samo v dvoranah. V Medvodah takrat dvorane nismo imeli, zato so bili prisiljeni gostovati drugje. Zanimanje gledalcev je padlo, tudi uspehi igralcev so postajali vse manjši. Leta 1988 se je začela porajati ideja o gradnji nove športne dvorane v Medvodah. Ponovno se je zbudilo upanje, da bo medvoška košarka z novo pridobitvijo spet uspešno splezala po lestvici navzgor, kot so to počeli v preteklosti. Žal se je gradnja dvorane ustavila. V sedanji dvorani pa igra žal ni možna, čeprav so obeti veliki. Menda naj bi se prav kmalu začela graditi nova dvorana na Svetju. Fantje se danes sicer trudijo, a za uspeh ni dovolj samo volja. Imajo zgolj enega glavnega sponzorja, Tinex iz Kranja, in nekaj manjših sponzorjev. Njihova sredstva pa žal ne zadoščajo za resno sodelovanje v mali višji ligi. Janez Tomažin, predsednik KK Medvode »S športom sem se začel ukvarjati, ko sem bil star šest let. V Partizanu sem treniral gimnastiko, nadaljeval z nogometom in rokometom, tudi v smučanju sem se preizkusil. S trinajstimi leti sem začel z aktivnim igranjem Janez Tomažin, predsednik KK Medvode. košarke, najprej pri pionirjih, mladincih, kasneje tudi pri članih. Leta 1978, so prišli t.i. Portoroški sklepi, ki so dejali: ena občina, ena ekipa. V ljubljanski občini je bila najboljša ekipa Ilirija, zato je medvoški klub skorajda usahnil. Kariero sem nadaljeval v Škofji Loki, leto dni na Škotskem, osem let za Ilirijo, tri leta za Gorico, dve leti v Medvodah, sedaj pa sem član veteranske ekipe. Samih začetkov ne morem opisati, vem, da je bilo igrišče v Medvodah eno prvih v Sloveniji, medvoški igralci pa so sestavljali eno najboljših ekip. V generaciji, kjer sem igral jaz, med leti 1970 do 1974, ko smo igrali v prvi slovenski ligi. Po Portoroških sklepih smo ponovno začeli na najnižjem nivoju, a prišli z medvoško ekipo skoraj spet v prvo slovensko ligo. Leta 88 smo oplemenitili ekipo z igralci iz tujine in leta 92 dosegli naj večji uspeh medvoške košarke - prvo pokalno prvenstvo Slovenije, ko smo igrali proti Olimpiji. Naslednje leto smo zastopali Slovenijo v evropskem pokalu.« Artnin Alibegovič, najuspešnejši medvoški trener »Imel sem srečo, da se je začetek moje trenerske poti zaznamoval z najboljšimi leti med- voške košarke. Prva generacija je sicer dosegala izjemne rezultate za takratne razmere. Leta 1988 sem začel kot trener, spomnim se, da smo imeli mladince, kadete in pionirje zbrane v eno ekipo. Takrat so bili v ekipi predvsem medvoški fantje, zato smo začeli zbirati še fante iz sosednjih krajev, iz Šiške, Vodic in Škofje Loke, tiste, ki niso prišli v najboljše ekipe in so tako v Medvodah dobili novo priložnost. S temi fanti in našimi fanti, ki so pred mojim prihodom izgubljali po trideset in več točk, smo z načrtnim delom uspeli priti v prvo ligo in dosegati vidne rezultate. Posledica je bila tudi stik z Američani. Leta 91 smo odšli v San Francisco, kjer so nas na košarkarsken^^ taboru poučevali ameriški trenerji. Kasneje smo se v Ameriko vrnili še enkrat in ko so Američani prišli v Medvode, smo njihov obisk izkoristili za organizacijo mladinskih turnirjev. Udeležili so se jih številni igralci, ki danes oblikujejo reprezentanco Slovenije ali celo odšli igrat v NBA. Naj omenim samo, da nam je Marko Milič enkrat »sesul« tablo, Vladimer Stepanija pa prav tako. Tudi naslednjo generacijo, ki sem jo poučeval, fante letnik 77, 78 in 79, sem z načrtnim delom pripeljal med deseterico prve slovenske mladinske lige. Tako kot prejšnjo generacijo nas je pestila ena težava in sicer, da so perspektivni fantje postali predobri za Medvode, drugi fantje pa niso videli interesa igrati v članski ekipi Medvod. K sreči je ostalo nekaj fantov, ki so oblikovali člansko ekipo, ki igra danes v Medvodah. Skrivnost mojega uspešnega dela je v številnih treningih, pred sezono in pred pomembnejšimi tekmami celo po osemkrat na teden, v pripravah smo si ogledali in analizirali posnetke igre nasprotnika. Za kakšno višjo ligo pa je primanjkovalo tudi finančnih sredstev.« Nogomet veteranov Smlednik - V soboto, 1. junija, je na smledniškem nogometnem igrišču potekal veteranski turnir - praznovanje 30-letnice nogometnega kluba Jezero-Zbilje. Turnirja so se udeležile štiri ekipe. NK Ločan iz. Škofje Loke, NK Zarica iz Kranja, NK Medvode in NK Jezero-Zbilje. Po štirih tekmah, v polčasih po 20 minut, so bili končni rezultati sledeči. V tekmi za prvo mesto med NK Medvode in NK Jezero-Zbilje je bil rezultat po rednem delu srečanja 0:0. Po enajstmetrovkah so nogometaši NK Jezero-Zbilje premagali nasprotnike s 6:5. Tretje mesto je pripadlo ekipi NK Ločan, četrto pa NK Zarica. Organizator tekmovanja in igralec pri NK Jezero-Zbilje, Marjan Perič, je eden od štirih veteranov, ki pri klubu igrajo že od ustanovitve leta 1972. Še vedno imajo redne rekreacijske treninge in sicer vsak petek v Smledniku - zdaj na zunanjem igrišču, pozimi pa v telovadnici - in priložnostno organizirajo turnirje, kot je bil sobotni. Kolesarski vzpon na Katarino Na zadnjo junijsko nedeljo so se že četrto leto zapored na tekmovanju, ki ga organizira med-voški kolesarski klub, Vzpon na Katarino, pomerili ljubiteljski gorski kolesarji. Letošnja proga v dolžini devetih kilometrov in višinsko razliko štiristodvajsetih metrov, je potekala od Osnovne šole Preska, po dolini Prešnice proti Steški planini, po Bergant Petačevi cesti, skozi vas Žlebe proti domačiji Čarman do Kozomra, sedla med Jetrbenkom in vrhom Katarine, ter do cilja pri domačiji Na vihri. Proga je vsako leto nekoliko drugačna, organizatorji pravijo, daje to z namenom, da kolesarji spoznajo številne poti, ki vodijo na medvoško najbolj obiskano gorsko Rolkarji tokrat brez padcev V soboto, 6. julija, so se na dveh koleščkih pomerili tudi smučarski tekači. Ker poleti snega ni, so tekmovali na tekaških rolkah. Proga je potekala mimo blagovnega centra, po Cesti komandanta Staneta mimo Donita in nazaj do blagovnice. Organizatorji bi sicer raje videli, da bi bila proga daljša, vendar je takšno tekmovanje namenjeno bolj promociji njihovega športa, nima namreč tekmovalnega značaja, ker tekači pridejo v najboljšo kondicijo šele pozno jeseni. V Medvode so prišli vsi najboljši tekmovalci v smučarskih tekih, z izjemo tekačev iz Zgornje Savinjske doline, odsotni pa sta bili tudi sestri Hižar, ki sta na evropskem prvenstvu na Portugalskem. Tekma je potekala po načrtih, na srečo niso zabeležili nobenih padcev, saj so tekmovalci najprej opravili kvalifikacijske tekme. V finalu so se nato pomerili najboljši. Pri ženskah je zmagala domačinka Brigita Belšak, Olimpija, pri moških pa Darjan Brus, Valkarton Logatec. Rezultati: ženske - 1. Belšak, 2. 1 Fabjan, 3. Benedičič, moški - L Brus, 2. Brodar, 3. Plahutnik, mlajše deklice - L Strasner, 2. Božič, 3. Luštrik, mlajši dečki - L Ščuk, 2. Trampuž, 3. Tršan, starejše deklice - L Podviz, 2. Lokar, 3. Černilogar, starejši dečki - L Mali, 2. Šoič, 3. Fišer, mlajši mladinci - L Bcšvir, 2. Brvar, 3. Česen. turistično točko. Tekmovalo je enainpetdeset tekmovalcev, a le pet deklet. Štirideset minut in štirideset sekund je bil rezultat najboljše, Petre Šink, sicer cestne tekačice, ki je tekmovala zato, da je nekoliko spremenila način treninga in »malce sprostila mišice«. Najhitrejša Petra Šink. Zmagovalec četrtega Vzpona na Katarino je postal Simon Alič, s časom trideset minut in enainpetdeset sekund, ki je sicer cestni kolesar in ga je tokratna proga na Katarino pošteno upehala. Osemintrideset sekund kasneje je ciljno črto prevozil že drugi kolesar, prav tako kot zmagovalec, iz Poljan, Marko Bečan. Tudi zanj je bila uvrstitev veliko presenečenje. Prvo mesto v ka- Najhitrejši Simon Alič. tegoriji do trideset let je dosegel Miha Einhauer iz Goričan, tudi nekoliko presenečen nad lastno uvrstitvijo, saj je pričakoval zmago svojega brata Roka, ki je na cilj prispel tik za njim. V kategoriji do 15 let je zmagal Domen Verač, drugo mesto je osvojil Simon Trampuš. Matjaž Kern je v kategoriji do trideset let, za bratoma Einhauer, dosegel tretje mesto. V kategoriji do petinštirideset let, kjer sta tekmovala tudi prvouvrščena tekmovalca je bil tretji Jože Zakotnik. Silvo Zajc je tudi letos ubranil prvo mesto v kategoriji nad petinštirideset let. Za njim sta se uvrstila Jože Rogelj in Matej Mihovec. Pri dekletih je za Petro Šink prikolesarila lanska zmagovalka Milena Gaber, nato pa še Lidija Praprotnik. Organizatorji se vedno vabijo vse zainteresirane kolesarje, da se udeležite akcije Šestdeset vzponov na Katarino, saj priznanje dobite tudi, če do domačije Na vihri prikolesarite tridesetkrat. Šmarnogorski izziv »Kdo bo hitrejši, gorski tekač ali gorski kolesar?« so se spraševali obiskovalci Šmarne gore in organizatorji tekmovanja »Šmarnogorski izziv«. Lani je tik pod vrhom začelo močno deževati in olajšalo delo gorskemu tekaču Boštjanu Novaku. Letos je Jure Golčer, najboljši slovenski gorski kolesar, izkoristil lepo vreme, suho progo in izkušnje z lanskega tekmovanja. Kljub temu je tekača Jožeta Čeha ugnal za zgolj tri sekunde, na cilj je prispel v enajstih minutah in štirinajstih sekundah. Jure je po tekmovanju dejal, da je bila tekma izredno težka in da je na koncu, ko se mu je tekač precej približal, moral iztisniti prav vse moči, daje dosegel zmago. Petnajst sekund za Jožetom Čehom je ciljno črto pretekel še Igor Šalamun, ki je za prihodnje leto napovedal oster boj za zmago in povračilno zmago gorskih tekačev. Lanski zmagovalec, Boštjan Novak je pritekel na vrh kot četrti, sledila pa sta mu še gorska kolesarja Martin Grad in Boštjan Pahovnik. Razred zase je pri konkurenci deklet bila Ines Hižar. Na cilj je pritekla v trinajstih minutah in oseminpetdesetih sekundah. Štirinajst sekund kasneje se ji je na cilju pridružila sestra Tina. Ines ima sicer rajši daljše proge, zato je šmarnogorsko progo presodila kot izjemno težko. Najbolj strah jo je bilo sestre Tine, kije tokrat prvič tekmovala po poškodbi tetive. Za obe je bil tek na Šmarno goro dober trening za evropsko prvenstvo. Lanska zmagovalka izziva, Mateja Šuštaršič je pritekla kol tretjeuvrščena, nekaj sekund kasneje pa so na cilj prispele še vse tri gorske kolesarke, Nina Homovec, Sabina Rezar in Anja Cerut. Rugby v Zbiljah Na turnirju se je pomerilo enajst moštev, zlasti zato, ker se je na tekmovanje prijavilo tudi nekaj ekip novincev, ki so se v rugbyju pomerili prvič. Rugby na mivki je sicer nekakšna počitniška različica pravega rugbyja. Zato so tudi pravila nekoliko prilagojena. Bistvo pa je, da se žogo lahko podaja le nazaj, naprej se jo lahko samo nosi in za razliko od klasičnega rugbyja ne tudi brca. Treba jo je čimprej prenesti v prostor za gol na koncu igrišča. Tekmovali sta tudi dve ženski ekipi, zmagala pa je ekipa s Hrvaške. Med seniorji sta po predvidevanjih prvi dve mesti zasedli ekipi iz Ljubljane, tretje pa hrvaška ekipa. Zmagovalci turnirja so dobili pravico do udeležbe na velemednarodnem turnirju v Lignanu. Lokostrelsko tekmovanje 900 krogov za slovenski pokal Aktualni svetovni prvak Dejan Sitar z letalsko vozovnico na relaciji Ljubljana - London - Ljubljana. Enainosemdeset najboljših slovenskih lokostrelcev se je na Verju pomerilo že drugo leto zapored. Letos so tekmovanje organizirali člani Društva lokostrelcev Šmarna Gora. Prišel je tudi aktualni svetovni prvak v slogu sestavljeni lok Dejan Sitar, ki je na koncu premagal vso konkurenco. Tudi letos so se organizatorji odločili, da bodo podelili letalsko vozovnico na relaciji Ljubljana - London - Ljubljana. Da bi izenačili možnosti za vse tekmovalce, so pripravili poseben izračun osvojenih točk. Kljub temu je nagrado osvojil, že nekaj časa nepremagljivi, Dejan Sitar. Pri mlajših dečkih v slogu ukrivljeni lok je zmagal domačin Aleksander Fujs. Sam pa je skromno dejal, daje zmagal zato, ker je imel pač srečo. Med člani Društva lokostrelcev Srnama Gora je bil tretji Matej Perkov v kategoriji goli lok, sedmi pa Matej Zajc v isti kategoriji. Pri dečkih sestavljeni lok je drugo mesto zasedel Jure Eržen, pri članih sestavljeni lok pa je Zdenko Kovačič zasedel sedmo mesto. V počastitev občinskega praznika je Balinarski klub Medvode organiziral turnir v balinanju za prehodni pokal Občine Medvode. Udeležilo se ga je šest ekip iz Škofje Loke, Vodic in Medvod. Prvo mesto so osvojili medvoš-ki balinarji in s tem tudi prehodni pokal. Prihodnje leto imajo v načrtu povabiti tudi ekipe iz zamejstva. Nagradno vprašanje Tokrat vas sprašujemo, kje v občini Medvode smo minuli teden naredili tale posnetek, na katerem žito raste sredi asfaltirane ceste. Odgovore na dopisnici s pripisom za SOTOČJE pošljite na Gorenjski glas 4001 Kranj, Zoisova 1, p.p. 124 najkasneje do 31. avgusta. Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali tri nagrade Gorenjskega glasa. Pravilni odgovor na nagradno vprašanje v številki 5 SOTOČJE je: Zbor Jakob Alja/ - 6. julij občinski praznik. Dobili smo 726 odgovorov. Srečni dobitniki so: Anica Kuralt, Višnarjeva 4, 1215 Medvode; Miran Bukovec, Višnarjeva 6, 1215 Medvode in Fani Bezlaj, Višnarjeva 6,1215 Medvode. Disciplini 3D za tradicionalni lok Jutro na dan državnosti je pokvarilo prenekatero načrtovano prireditev, a lokostrelcev slabo vreme ni oviralo. Na Smledniškem gradu so se pomerili v streljanju na tridimenzionalne tarče, na tekmovanju v disciplini 3D za tradicionalni lok. Štirinajst tarč, maket najrazličnejših živali, so razporedili po grajskem hribu. Počitniški čas je bil razlog, daje namesto pričakovanih tridesetih prišlo le devetnajst tekmovalcev. Bilo je kar nekaj favoritov, tekmovanja pa so se udeležili tudi dva Nemca in en Anglež. Na koncu sta največ točk osvojila Zdravko Buh in Roman Kostanjevec, zato je zmagal Zdravko Buh, ki je imel več zadetkov v vitalni del. Prav poseben tekmovalec je bil Divji princ - Soteski, Zdravko Strajnar, ki je tekmoval s pomočjo bergel, a vseeno sam prehodil celotno pot od tarče do tarče. Pri članicah je zmagala Silke Leubert. za njo so se uvrstile še Darja Rožmanec, Ana Gruden in Mirjana Rant. Pri »juniorjih« je zmagal Andraž Gruden, pri »minijih« Anže Gruden, v kategoriji »primitiv bovv« pa Geoff Taylor. Pri tekmovanju najboljših »Za bučo vina« je zmagala Silke Leubert, med obiskovalci je bil najboljši Vinko Koselj. Kriterij Medvod 2002 Za letošnji kriterij Medvod, v torek, 2. julija, je bilo značilno, da je prišlo ogromno število gledalcev in vsi najboljši slovenski cestni kolesarji, z izjemo Tadeja Valjavca. Tekmovalci so se najprej pomerili v štirih kvalifikacijskih skupinah, iz vsake seje pet najboljših uvrstilo v finalno vožnjo. Tam je posebno presenečenje pripravil mladi kolesar iz Idrije. Borut Božič, ki ni sodil med pogosto omenjena imena možnih favoritov. Andrej Hauptman, lanski zmagovalec, bi si lahko prislužil posebno nagrado za solidarnost, saj je klubskemu kolegu, Zoranu Klemenčiču, ki mu je na kolesu počila zračnica, posodil svoje kolo. Končni vrstni red prve deseterice je bil naslednji: Borut Božič (Radenska Rog Slovenica), Uroš Murn (Mobilvetla), Boštjan Mervar (Perutnina Ptuj Krka Telekom), Jurc Zrimšek (Krka Telekom), Zoran Klemenčič (Tacconi Šport), Igor Kranjec (De 8)tP Nardi), Kristijan Fajt (Sava Kranj), Matej Stare (Sava Kranj), Matic Strgar (Radenska Rog Slovenica) in Uroš Šilar (Sava Kranj). Zvone Zanoškar, direktor kolesarskega društva Rog, je bil izjemno zadovoljen nad uvrstitvijo varovanca Božiča, ki je član njihovega kluba in nad samo organizacijo. Za organizacijo sta poskrbela novopečeni očka Miro Miškulin in, po pisnih virih bodoči očka, Aleš Galof. Nad izvedbo tekmovanja je bil navdušen tudi medvoški župan Stanislav Žagar, kije množici obiskovalcev obljubil, da Kriterij Medvod leta 2003 zagotovo bo. PD Medvode organizira v nedeljo, 21. julija, zahtevnejši planinski izlet na (Veliki) Lemež (2042 m) nad Krnskim jezerom. Po zanimivi poti vas bosta vodila vodnika Jože Krši nar in Vili Luštrek. Informacije na TV Medvode. Planinci za praznik Kar lepo število planincev se je udeležilo osrednje proslave ob Aljaževi rojstni hiši. V nedeljo, 7. julija, so v počastitev praznika organizirali izlet v Karavanke. Udeležilo se ga je 45 planincev. Pogledi z vrhov in grebenov Karavank so bili zares čudoviti na vse strani. Samo najvišji vrhovi Julijcev so bili v oblakih. Zato pa se je prav lepo videl prelaz Luknja, o kateri je Joža Čop zapisal nekako takole: "Ležim na Babi in skozi Luknjo gledam v zadnjico." Ob grobu Jakoba Aljaža so se medvoški planinci s kratkim nagovorom in recitacijo poklonili njegovemu spominu. Po krajšem postanku v Aljaževem hramu in vožnji do Medvod so si zaželeli nasvidenje prihodnjič. Oglasi VIDEOCENTER MEDVODE izposoja in presnemavanje videokaset FRIZERSKI ATELJE CREA3V TINA DRESAR, s p. DONOVA CESTA 2, MEDVODE TEL.: 361 5290 ODPRTO: PON.-PET. 7h - 19h, SOB. 7h - 12h COLOR d.d.JRGOVINA MEDVODE. Seškova 2, tel.: 0136 29 230 Julij je mesec ugodnih nakupov. Prihranite 15 % ! Brneti SISTEM VRHUNSKE ZAŠČITE KOVIN za radiatorje, kovinsko galanterijo, ograje, stroje in vozila, aparature, cevi... ...za zunaj in znotraj. ZIDNE BARVE NOTRANJE ZIDNE BARVE Dicol in Synkolit FASADNE BARVE Colofas in Aquafas COLOR industrija sintetičnih smol, barv in lakov d.d.,Cesta komandanta Staneta 4,1215 Medvode, Slovenija, tel.: 0136 29100, fax: 0136 29 121, www. color.si wmpi 4 @ ' ILJANA 1 TRGOVINA KOKAU. GORIČANE 13 Odprto od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure sobota, nedelja, prazniki od 8. do 18. ure POSEBNA PONUDBA: - pivo PILS LAŠKO 0,5 stki. 119 SIT - T0AL. PAPIR DIŠEČI PALOMA 8/1 397,60 SIT - polžki CERES 162 SIT - špageti PARADIS0 400g 110 SIT - Čokolino 250g 110 SIT - moka T 400 posebna bela, 1kg 129 SIT -sok jabolčni 100%, 11 211 SIT -sok ACE 1,51 VIPI 149 SIT M0V SERVIS ŠTERN KRANJ d.o.o. Prodaia: 04/201 35 10 ČIRČE-Šmidova ul. 13, Kranj 04/201 3511 Servis: 04/201 3512 KLIMATSKA NAPRAVA F BREZPLACNO^\ UGODNO FINANCIRANJE VOZIL STARO ZA NOVO WWW.SERVIS-STERN.SI Zadnja Najprej huda vročina, potem pa huda ura Orkanski veter je v ponedeljek, 24. junija, med pol sedmo in pol osmo zvečer pustošil v širini enega kilometra med Bonovcem in Vikrčami. V Vikrčah 14c je drevo padlo na hišo Medvode - Huda vročina zadnji leden v juniju se je potem v ponedeljek, 24. junija, nad Honovcem, Seničico, Žlebem, Vikrčami in Mednim končala s hudo uro. Oh pol sedmih zvečer se je neurje iz zgornjega konca Gorenjske izpod Kamniških planin približalo Vodicam in Medvodam. Dež in predvsem močan veter sta začela pustošenje. Zaprta brv v Vikrčah Neurje se je zneslo tudi nad pokrito brvjo če/ reko Savo v Vikrčah, ki nosi častitljivo letnico I934, in jo premaknilo z ležišča, na ljubljanski strani za več deset centimetrov. Zato je bil varnostni ukrep, ki ga je sprejela Mestna občina Ljubljana, zaprtje brvi tako na njihovi kot tudi na medvoški strani, vse dokler strokovnjaki ne ocenijo, ali jo je potrebno pred odprtjem temeljito obnoviti ali ne. Krajani Vikrč, med njimi je seveda najbolj zaskrbljen prav neposredni sosed Staš Rebolj, ki je pristojne že večkrat opozarjal na razmajani most, sc bojijo, da rešitve še ne bo kmalu. Če bo potrebna temeljita obnova mostu, o čemer Rebolj ne dvomi, se bosta morali Mestna občina Ljubljana in Občina Medvode dogovoriti o izvedbi in financiranju, v drugem primeru pa naša občina že obljublja popravilo strehe, razmajane ograje in javne razsvetljave. Orkanski veter je pustošil v širini enega kilometra v smeri Bonovec - Vikrče. Poveljnik CZ Leopold Knez v poročilu županu Stanislavu Žagarju ocenjuje, da je bilo jedro ciklona v Žlebeh, kjer je nastal velik vetrolom. Drevesa so zaprla več poti. Največ dreves je padlo z gozdnega roba na cesto Seničica-Žlebe, na cesto Koder - Cvajnar in na stranske poti ter ceste, ki se odcepijo levo in desno nad Kodrom do dveh manjših zaselkov. Drevesa na glavnih cestah so v glavnem razžagali prebivalci, deloma pa tudi preški in zbiljski gasilci. V Seničici je med drugim odkrilo enonadstropno hišo pri Kapelica Marije Pomočnice v Bonovcu Kovačevih v Seničici 6. Emil Bečan, ki živi s štiričlansko družino v prvem nadstropju, v pritličju pa ima stanovanje mama, je sedel v avto, da bi ga na severni strani hiše zapeljal v zavetje. Takrat pa je na južni strani hiše veter že trgal streho in jo potem v vrtincu razmetal v krogu kakšnih sto metrov. Ko je bila huda ura mimo, so prišli zbiljski gasilci, ki so se takoj lotili zaščite in priprav na čimprej-šnjo popravilo strehe, ki jo je dobesedno odneslo. Emil Bečan je povedal, da se je z zastopnico Zavarovalnice Triglav iz Mavčič ali Preske pred kakšnima dvema meseca dogovarjal za zavarovanje, vendar se potem (žal) ni oglasila. Zaradi neurja pa so imeli težave tudi prireditelji kresovanja in veselice z Lojzetom Slakom na Verju v Medvodah. Ob osmih zvečer načrtovana svečanost s kresom in ognjemetom se je zato začela dobri dve uri kasneje. Zahvala Nemočni smo strmeli, ko seje strahotno neurje razbesnelo nad našim krajem in ko nam je orkanski veteu odnašal streho na stanovanjski hiši. Toda ob velikodušni pomoči vseh, ki ste nam pomagali pri odpravit Ijanju razdejanja na hiši in okrog nje, nismo zmogli zadržati solza. Želeli bi se zahvaliti za vso pomoč, ki smo je bili deležni v teh dneh. Naša zahvala je namenjena vsem, ki ste pomagali z delom, s finančnimi sredstvi, z materialom in tudi vsem, ki ste nam dajali moralno podporo in nas spodbujali. Brez vas sovaščani, gasilci, sodelavci, prijatelji, sorodniki, znanci, mladina in otroci, bi nam težko uspelo. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej z željo, da se podobna ujma ne bi nikjer ponovila. Hvaležna družina Bečan s Seničice 6 DIAGNOSTIKA VSEH TIPOV OSEBNIH VOZILI!! Avtoalarmi, eentralno, daijineko žaklepama, električni pomik stekel, avtoakuetika klimatske naprave PRODAJA MONTAŽA - SERVIS! AVTO JAMNIK, d.o.o. AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA ^OLGW tiči/a DMA AAcm/rtrtc TISKARNA MEDVODE C.NA SVETJE 28,1215 MEDVODE SLOVENIJA TEL: 00386 |0|1 36 11 248, 36 11 821, 36 11 795 FAKS: 00386 |0|1 3611 311 http:www.rolgraf.si E-pošta: komerciala@rolgraf.sl Ameriška agencija za hrano in zdravila (PDA) je v ponedeljek 1.7.2002 slovenski farmacevtski družbi LEK odobrila takojšnjo distribucijo in prodajo zdravila, ki ga uporabljajo za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka. ZDA so naj večji farmacevtski trg na svetu in eden izmed Lekovih strateških trgov. OREOA JAMNIK Sp Senica 19c tel 01/3811^79 1915 Medvode GSM: 041/5884353 e-mail grepajamnikB-emaitai Našemu poslovnemu partnerju čestitamo in želimo veliko poslovnih uspehov.