SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaean 15 g-Id., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gl d., za četrt leta 3 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, polegKatoliške Bukvarne“. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 / 2 6. uri popoludne. ^tev. 26. V Ljubljani, v torek 3. februvarija 1891. Letnik XIX Vabilo na naročbo S1. februvarijem pričela se je nova naročba na j »SLOVENCA", h kateri najuljudneje vabi Cena naročnini razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se oglašajo, pa ne dopošljejo naročnine, se ne ozira. Rojaki! Državni zbor je razpuščen, nove volitve so raz- j pisane. Presvetli naš vladar kliče nas v novic na i volišče za svete naše verske in narodne pravice. Od- i zivajmo se katoliški Slovenci polnoštevilno njego- j vemu klicu, podajmo se polnoštevilno na volišče in ! oddajmo svoje glasove za take može, kakor si jih : more želiti vsak pošten slovenski rodoljub: može ’ udane cesarju, kot od Boga poklicanemu zastop- ; niku najvišje državne oblasti, kot vrhovnemu čuva- j telju ustave in s tem zaščitniku naših verskih in j narodnih pravic; može, udane naši sveti katoliški ; veri, zveste sinove naše skupne matere sv. katoliške ’ cerkve; može, zvesto udane svojemu narodu slo- i venskemu, ki ne bodo nikdar pozabili, da jih je ' rodila slovenska mati! V verskem, narodnem in gospodarskem oziru l' čaka naših poslancev velevažna naloga v prihodnjem državnem zboru. j 1. Zaman so se katoliški poslanci v zadnjem državnem zboru trudili za izpolnitev najiskrenejše želje vseh katoliških Avstrijcev, osobito pa katoliških Slo¬ vencev, za versko šolo! Premalo je bilo katoli¬ ških poslancev v državnem zboru, da bi se bila mogla naša želja uresničiti! Torej bodi naša skrb, da sedaj izvolimo take može, ki bodo brez vseh pridržkov postavili se pri tem vprašanju v verskem oziru na isto stališče, na katero so se postavili avstrijski škofje v svojej znani izjavi lanskega leta. A ne le v šoli, sploh mora, kakor v zasebnem, tako v javnem življenji vladati krščanski duh. Od svojih prihodnjih državnih poslancev mo¬ ramo zahtevati, da odločno, jasno, brez pridržkov delujejo v državnem zboru na to, da vse z a- 1 konodajstvo prevevakrščanski duh. j Skratka: Mi želimo krščansko državo! 2. V narodnem oziru čaka naših poslan¬ cev velikansko delo. Tu jim bode treba družiti gorečo ljubezen do domovine svoje, do svojega rodu, z jasnim pogledom j za potrebe države. Kakor v verskem, tako imamo v narodnem oziru svoje opravičene težnje glede na šolstvo. Kakor želimo postaviti vzgojo naše dece na ; krščansko, isto tako jo tudi želimo postaviti j na narodno podlago. Naša slovenska deca podučuje naj se v svojem j maternem slovenskem jeziku, to bodi nepremični i smoter našim poslancem! Mnogo krivice godi se nam v narodnem oziru ; s tem, da v državnih uradih v naših slo- i venskih pokrajinah še vedno vlada nemški duh in da se pogostoma, posebno v političnih uradih, na- j meščajo uradniki, slovenščine nezmožni. To v prihodnje zabraniti, bodi naloga naših ‘ poslancev. Nasprotje narodnih in državnih koristi rodilo i je lanskega leta poskuse za češko-nemškol spravo. Mi katoliški Slovenci želimo spravo za vse na- i rode avstrijske na podlagi jednakopravnosti. Tako ! spravo nam veleva krščanska ljubezen do bližnjega. V bratski ljubezni hočemo živeti z vsemi drugimi narodi avstrijskimi, želeč vsakemu svoje, a odločno zahtevajoč iste pravice za narod slovenski. V to svrho naj naši poslanci složno po¬ stopajo z vsemi drugimi katoliško mislečimi poslanci! 3. V narodno-gospodarskem oziru je doslej država za našo domovino jako malo storila. Za dolenjsko železnico morala je naša revna dežela prevzeti velikanske žrtve. Vendar z dolenjsko železnico še dolgo ni ustre¬ ženo zahtevam prometa v naši domovini. Potrebna je bližja proga Gorenjske s Trstom. Potrebna je bližja zveza Ljubljane s Celovcem. Potrebna je b 1 i ž j a zveza Kranjske z Gorico. Naši poslanci naj delujejo na to, da država vse te potrebne železnične zveze iz¬ vede na svoje troške. V obče naj naši poslanci delujejo v prospeh načela, da morajo one železnice biti dr¬ žavne, ker le potem bode mogoče tarife zni¬ žati tako, da bode najširšim slojem prebivalstva mogoče uživati plodove te blagovite uredbe. Jedno najvažnejših narodno-gospodarskih vprašanj za de¬ želo Kranjsko in mesto ljubljansko je osuševanje ljubljanskega barja. Naši poslanci naj skrbe za to, da izposlujejo od visoke vlade ono podporo za osu¬ ševanja barja, katero je vlada načeloma že ob¬ ljubila in katero pričakuje deželni zbor kranjski vsled svojih sklepov, storjenih 1889. in 1890. leta. Posebno pozornost naj obračajo naši poslanci tudi na zboljšanje žalostnega položaja kmetskega in rokodelskega stanu. Jezičnik. Knjiga Slovenska v XIX. veku. D. — Spisal J. Marn. V Ljubljani. Natisnila in založila J. B. Miličeva tiskarna 1890. Nekaj malega iztisov po 60 kr. v „Kat. Bukvami 11 . Tudi letos nas je po svoji stari in lepi navadi preč, kanonik in prof. Josip Marn razveselil z no¬ vim že 28. letnikom svojega »Jezičnika", katerega važen pomen v zgodovini slovenskega slovstva smo obširno omenjali na tem mestu ob priliki njegove petindvajsetletnice. Izrekli smo takrat željo, da bi nas v zgodovini našega slovstva posebno domači gospod pisatelj še dolgo razveseljeval z nadalje¬ vanjem svojega »Jezičnika". To željo nam je izpol¬ nil tudi »Jezičnik" za 1. 1890. »Pričujoči Jezičnik", pravi pisatelj v pred¬ govoru, se druži z onimi leta 1885 —1887., v ka¬ terih je opisanih 200 čislanih rodoljubov, ki so v XIX. veku obdelovali književno polje slovensko. Naslednji XXVI. kaže „Knjigo Staroslovensko" v ddbi od IX. do XVI. stoletja; po njem je znan¬ stvena podlaga dana tudi „Knjigi Novoslovenski". Kakor sem 1. 1882. tečaj XX. poklonil očetu Blei- vveisu z napisom „Novice pa dr. Janez Bleivveis"; tako sem tečaj XXVII. 1. 1889. posvetil Msgr. Je¬ ranu z naslovom: »Svitoslav i Danica". S temi besedami gosp, pisatelj napravi zvezo prejšnjih letnikov z zadnjim, sedaj izdanim, o ka¬ terem pravi: »V letošnjem, kateri se mi pa ni snoval prav po godu, nahajajo se pisatelji sloveči, nekateri tudi drugod že dosta preslavljani; storjeno je to nekaj iz starega znanja in osebnega spošto¬ vanja, nekaj po pravilu, da več oči več vidi, in nekaj tudi zato, da se čitajo pisatelji skupaj v „Knjigi Slovenski", kar bodi mi — vzlasti pri živečih — brez zamere!" Za tem nam podaja ta letnik životopise in slovstvena dela šestnajstero raznih pisateljev slo¬ venskih. Stopijo nam pred oči štirje duhovniki in rodoljubi slovenski, vneto delavni za vero in dom, ki so vzlasti s peresom mnogo delovali v blagor Slovencev, to so: Andrej Einspieler, Matija Majar, dr. Jožef Muršec in Davorin Trste¬ njak, dva od teh še živa, dva, žal, nedavno umrla. Znano je delovanje pokojnega Einspielerja na slovstvenem in političnem polju; občudovati mo¬ ramo pregledujoč napise raznih del pri Matiju Ma- jarju njegovo mladeniško navdušenost za slovansko vzajemnost, kakor sam pravi: Celo življenje svoje sem se trudil, v vseh svojih spisih in knjigah, ka¬ tere sem na svetlo dal, da bi se slovanski jeziki približevali in da bi se slovanska plemena bližje spoznala. To se zdaj godi in me neizrečeno veseli. — O dr. Muršecu pove »Jezičnik" na str. 12, da se starček, živeč v nemškem Gradcu, še vedno peča s slovstvom slovenskim, kar priča rokopis, ki ga želi spraviti še na svetlo,- pod naslovom: Modro- versko krmilo zdrave omike. — Od str. 13 do 20 našteva z raznimi pojasnjujočimi zanimivimi opaz¬ kami raznovrstna dela dne 2. februvarija 1. 1890. •umrlega Davorina Trstenjaka. Proti koncu omenja „Jezičnik“ raznih sodb o spisih Trstenjakovih. »Ka¬ kor Miklošič", pravi »Jezičnik", »tako se tudi Jagič čudi veliki njegovi učenosti, marljivosti, izvedenosti v mnogih literaturah, a vzlasti v jezikoslovnem raz- iskavanju mu nikakor ne pritrjuje, češ: turpiter atrum desinit in piscem mulier formosa superne. Nadalje omenja »Jezičnik" Andreja Pirnata, pesnika, ki je med drugimi preložil iz češkega znano pesem: »Kje dom je moj?" Jakoba Volčiča, ki je vzlasti po Primorskem pridno nabiral redke slo¬ venske besede, reke in prislovice povesti in pesmi narodne ter jih priobčeval največ po »Novicah" in po »Slov. Glasniku" (Cf. „Jez.“ str. 21). Izročeval je ndrodno blago tudi hrvatskim listom in nšrodne pesmi, ki jih je Volčič nabral, izdalo jih je vred¬ ništvo »Naše Sloge". Temu sledi životopis Mateja Cigale-ta, o ka¬ terem pravi »Jezičnik" (str. 25). Bil je ranjki po¬ štena duša, blag značaj, iskren domoljub in izvrsten pisatelj. Tudi o njem se sme reči: »Ne hčere, ne sina po meni ne bo : dovolj je spomina, me dela pojo". Da, kmetski stan je v sedanjih okoliščinah skoraj nemogoč. Naši poslanci naj si torej prizadevajo, da se zemeljski davek od malih kmetskih po¬ sestev zniža v kolikor mogoče. Isto tako hišni davek, in sicer če mogoče po načelu, da se kmetske hiše, ki služijo le za stanovanje posestniku in njegovi družini, oproste popolnoma hišnorazred- nega davka. Temu nasproti naj se uvede visoki nagizdni davek, ki bode zadel le bogatine. V obče naj se davčno breme v kolikor mogoče odvali od nepremožne široke mase prebivalstva na premožne stanove, v katerem oziru bo posebno uga¬ jal visok borzni davek in že željno pričakovana urav¬ nava progresivnega dohodninskega davka. Olajša naj se davčno breme posebno rokodel¬ skemu stanu. Prav malo rokodelstvo naj se v kolikor mogoče oprosti obrtnega davka. Sploh naj se v vsakem oziru deluje na to, da se ustvari krepek zadovoljen rokodelski stan. Rokodelskemu stanu naj se v prvi vrsti da krepka, tesna organizacij a v zadrugah, kojim naj se podele najširše pravice. Naši poslanci naj obračajo svojo pozornost na delavsko vprašanj e. Postavljajo naj se vedno v vrste onih, ki bra¬ nijo pravice delavcev nasproti velmoči kapitalizma. Jedna važnejših točk, s katerimi se bode bavil novi državni zbor, naj bode osnovanje delavskih zbornic, o katerih se je posvetoval — žal, da brez vspeha — že minoli državni zbor. Naši poslanci naj se sploh z vso gorečnostjo poprimejo rešitve socijalnega vprašanja na krščanski podlagi. Narodi vpij ejo za kruh. Dolžnost nji¬ hovih zastopnikov je, da mu ga pre¬ skrbe! Rojaki! Katoliški Slovenci! V kratkih splošnih potezah smo vam narisali program, katerega naj bi se po našem prepričanju držali oni možje, katere hočemo poslati kot zastopnike katoliškega sloven¬ skega naroda v državni zbor. Rojaki! Ako imate še druge posebne želje, na¬ znanite nam jih in uverjeni bodite, da se bodo uvaževale. V naših rokah je, uresničiti ta program s tem, da volimo može v državni zbor, o katerih smo pre¬ pričani, da se bodo zvesto držali teh načel. V to pa ni zadosti, da kdo le obljubi, da bode deloval po označenem programu, marveč do- tični, ki naj se zanaša na naše glasove, mora po vsej svoji preteklosti, po svojem dosedanjem delo¬ vanji, po svojem značaju biti mož, o katerem ni dvomiti, da bode prostovoljno, radostno, na¬ vdušeno izvajal naš program. Slovenci! V zadnjih letih jel se je tudi pri nas širiti oni strupeni židovski liberalizem, ki je še vsaki narod onesrečil, kateri se ga je oprijel. Zato se ga je treba varovati v vseh okoliščinah, tudi tedaj, ako se vsiljuje pod krinko B absolutne na¬ rodnosti". Ne zaupaj mo torej praznim besedam, praznim obljubam, zaupajmo le možem, ki so v večlet¬ nem delovanju med nami jasno pokazali, da so isto tako katoliki, kakor Slovenci, da goje enako ljubezen do svete katoliške vere, kakor do mile slovenske domovine ! Rojaki! Do mnogih izmed vas obrača se „ Pri¬ pravljalni volilni odbor" vLjubljani, da mu naznanite svoje želje glede na kandidature. Vaša narodna dolžnost bode, odzivati se temu pozivu. Predno pa to storite, dogovorite se z vsemi enako mislečimi možmi celega volilnega okraja, zjedinite se ž njimi na jedno zanesljivo osebo kot kandidata in naznanite prej ko mogoče podpisanemu odboru, ki je o razmerah popolnoma poučen in kateri vam je sploh v vseh volilnih zadevah s svojim svetom ra¬ dostno na razpolago. Tako upamo, da bodemo dosegli svoj smoter, po katerem hrepenimo. Ako bodemo vsi sto¬ rili svojo dolžnost, potem bode tudi Bog naše delo blagoslovil in z njegovo mogočno pomočjo bode katoliški slovenski narod poslal v državni zbor le katoliške slovenske poslance, ki se bodo pri vsem svojem delovanji zvesto in nevstra- šeno držali našega gesla, ki naj bode v volilni borbi naš bojni klic: Vse za vero, dom, cesarja! Odbor katol. političnega društva v Ljubljani. Politični pregled. V Ljubljani, 3>. februvarija. Botraia|© Priprave »a volitve. Na Dunaju so osno¬ vali osrednji socijalno-demokratični volilni odbor za voditev državnozborskih volitev; v vsaki deželi pa se ima še posebej osnovati deželni volilni odbor in po vseh kronovinah nameravajo pristaši socijalno- demokratične stranke snovati ljudske volilne shode, a se bodo vdeleževali tudi shodov druzih političnih strank, na katerih bodo pojasnovali svoja načela in stavili vprašanja na državnozborske kandidate. Tudi se že pripravljajo male knjižice, kjer se bo našel pouk za volilno agitacijo. V to svrho so socijalisti nabrali že lepe svote denarja. — Vidi se avstrij¬ skim socijalistom, da hočejo stopinje pobirati za nemškimi. Čudno to ni, kajti tudi v Avstriji malim ljudem smrtne rane zadaja židovsko liberalni kapita- lizem. Šolsko vprašanje in nove volitve. „Grazer Volksblatt", razpravljajoč priprave za dr¬ žavnozborske volitve, očita grofu Taaffe-ju, da je ka¬ tolike okanil v šolskem vprašanju in da zato z ne¬ zaupanjem spremljajo katoliški krogi njegovo delo¬ vanje. Gotovo, da v prihodnje ne sme več ostati pri starem in nova ddba se mora pričeti; ta pa se bo začela, ko bodemo čitali v uradnem dunajskem listu: Ljubi dr. Gautsch! Jaz Vas odslovim v milosti! Poljaki o Ulladočehih. Organ poljskega kluba „Czas“ odgovarja na dr. Heroldov govor v deželnem zboru, v katerem je očital surovo Poljakom njih egoizem, da so Poljaki vedno imeli pred očmi blagor države, in da so jim nemški liberalci obetali več, nego njih zavezniki-desničarji, a da niso hoteli zveze prekršiti To pač ni dokaz poljskega Bil je izvrsten poznavatelj slovenskega jezika in njegovega razvoja in mnogo se je boril, kakor pri¬ poveduje „Jezičnik“ (str. 32) proti prehitremu no¬ vemu oblikarjenju in nič preveč ne rečejo besede: „Cigale je stvaritelj vsega dosedanjega pravniškega in v mnogih strokah tudi dosedanjega znanstvenega jezika našega. Cigale je s svojimi lepimi deli in modrimi sveti neizmerno vplival na ves razvoj knji¬ ževne slovenščine. Za njim „Jezičnik“ ocenjuje Franc Levstika, pesnika pa jezikoslovca, ki sta se, kakor pravi „Jezičnik“ (str. 38), velikrat borila v njem, in on sam, reči se sme, je živel v vednih borbah in v hudih borbah končal življenje. Z Bogom po¬ polnoma spravljen očistil se je v trpljenju in blag ostane mu spomin pri vseh slovenskih domo¬ ljubih. Da zadosti „Jezičnik“ pravičnosti, omenja tudi od str. 38 do 42 slovstveno delovanje slovenskega pesnika in pisatelja Dragotina Dežmana in žal, poznejšega političnega renegata Karla Deschmanua. Ta je pisal kot namestnik Bleivveisov pri vrejevanju Novic" 1. 1849. med drugim nastopne besede: Mi vemo, da je naša narodnost še dete, pa krepko je, ( in ako Bog d4, vrli junak bode postal zdaj pa, ko se samo braniti ne more, ga bomo z besedo, s pi¬ sanjem in dejanjem branili, in nikakor dopustili, da j ga nasprotniki naši po tujih časnikih psujejo in natolcujejo kakor postransko dete, njega, ker je nadepolni pravi sin ljubljene matere Slave! — Tako nam „Jezičnik“ vzbuja spomine vesele iz pol¬ preteklega časa, a ne zanese nam tudi z žalnimi o Dežmanu, ki obširno označuje borbo političnega od¬ padnika Deschmanna z dr. Bleivveisom. Vzrok temu je bila nesrečna — politika. In ta doba Dežmanova je turobna, pravi „Jezičnik“ (str. 41), sramotno je, kar je n. pr. o Slovencih in njihovih voditeljih pi- sačil v „Laibacher Tag- in Wochenblatt“. Vred¬ nostnih zaslug za deželo kranjsko, vzlasti za muzej Budolfinum ne more Dežmanu nikdo kratiti in vsik- dar bodo spomini nanj izvabljali le žalne glasove slovenski struni, zato tudi „Jezičnik“ „ta bridki opis" sklene z dr. Bleivveisovim geslom: Infandum jubeo renovare dolorem! Viteslav i Josip Rad oni e vi č, brataŽvegelj se opisujeta v „Jezičniku“ kot vneta Slovana v svoji mladosti, katerih sedanji nemški baron Sehvvegel je pel: Slave sini — Domovini — Vite vence na glavo — Njo ljubiti — Nji služiti — Vaše le naj geslo bo! In zato pristavlja „Jezičnik“ (str. 45): Upamo, da Dragotina Dežmana verni učenec saj ne bode posnemal učitelja svojega v tisti nesrečni trdovratnosti do konca, marveč da se bode nje¬ govega domoljubnega slovenskega delovanja še kdaj egoizma. Poljski list tudi še dostavlja, da poljski poslanci v državnem zboru ne bodo imeli veselja, družiti se s takimi strankami, kakor je mladočeška’ ki niti še sama ne ve, bo-li imela kaj ugleda in vpliva v državnem zboru ali ne. Strossmagr in M.agjari, Neko ogrsko zbirko iz arhivov knežje rodovine Esterhazy-jev po¬ slali so med drugimi tudi biskupu Strossmayrju, a vrnila se je pošiljatelju z opazko: Madjarski časopisi se načeloma ne sprejemajo. Ta dogodek hoče skrajna levica spraviti v razgovor v ogrski zbornici. držav©. Srbija. Srbski uradni list objavlja med bivšim kraljem Milanom in regentstvom skleneno pogodbo. Glavne točke te pogodbe so: 1. Regentje nazna¬ njajo, da se je Milan sam odpovedal srbskemu pre¬ stolu in da so se regentje zaman prizadevali, da bi ga odvrnili od tega namena. 2. Kralj Milan si pri¬ drži pravico, bivati v Srbiji ali v tujini. 3. Kralj pripomni, da ne namerava vtikati se v vladna opra¬ vila. 4. Regentstvo je pripravljeno, skazovati Milanu na srbskih tleh vse kraljeve časti. 5. Regentstvo podeljuje na razpolaganje kralju Milanu enega taj¬ nika in enega častnika kot pribočnika. 6. Regentstvo jemlje na znanje kraljevo željo, da se dvorni mar¬ šal, pribočniki in ordonančni častniki potrdijo v svojih službah. 7. Kralj Milan, ki ima po ustavi izključno pravico, vzgojevati svojega sina, naznanja, da ne dovoljuje, da bi se mati-kraljica na kateri si bodi način vtikala v vzgojo kralja Aleksandra, ker je prepričan, kako slabo vpliva kraljica Natalija na svojega sina; na predlog regentov dovoljuje pa, da sme mladi kralj obiskavati svojo mater, a le tedaj, če še kralj Milan izrecno v to dovoli. 8. Kralj Milan imenuje za upravitelja kraljeve civilne liste uda državnega sveta, drja Nikolaja Rističa in drja Dokiča, dočim mora regentstvo dati kralju Milanu vsak mesec 30.000 dinarjev. Švica. Iz St. Galna se poroča „Germaniji“: Dne 13. januvarija je preteklo petdeset let, ko je veliki svet argavski odpravil v slepi jezi vse samo¬ stane tega kantona (štiri moške in štiri ženske samo¬ stane). Da ni imel do tega nikakega vzroka, umeje se samo ob sebi. Tedaj so menili cerkveni sovraž¬ niki, da bodo zadali s tem sv. cerkvi smrtni udarec. Pa zmotili so se. Redovniki, izgnani iz svojih celic, šli so v sosedne kantone in so tu še z večjim vspe- hom delovali, zakaj njihovo število se je kmalu po¬ dvojilo. Kakor z moškimi, zgodilo se je tudi z žen¬ skimi samostani. Tudi redovnice so bile primorane zapustiti samostane v zgoraj imenovanem kantonu, poiskati si drugod bivališča ter delovati v prid člo¬ veštva. Kakor redovniki, pomnožile so se tudi re¬ dovnice v novih samostanih in zavodih. Kdo ne po- zn4 sester sv. križa, ki štejejo same do 2500 re¬ dovnic ter delujejo v šolah, bolnišnicah, tovarnah, sirotišnicah, pri bolnikih po zasebnih hišah, in sicer ne le v Švici, marveč tudi v Nemčiji, Avstriji notri do Hrvatskega, da, celo v Rimu. Tak sad je obrodil tedanji kulturni boj v Švic', in tudi danes lahko rečemo: Kri mučenikov je seme novih kristijanov. Španija. Včeraj so se pričele v Španiji državno¬ zborske volitve. Volilno gibanje je bilo vzlasti zadnji čas sila živahno. Vzlasti konservativci in republikanci so si prizadevali mnogo, da bi prodrli pri volitvah. Republikanci so skušali pridobiti na svojo stran Sa- gasto in njegove pristaše liberalne stranke, a ti so odklonili to ponudbo. Zaradi tega pa so si liberalci dobili naklonjenost španskih oblastev in na mnogih krajih so se liberalci združili s konservativci proti republikancem. V uradnih krogih menijo, da bode pri zgoraj imenovanih volitvah prodrlo 325 mini- sterskih pristašev, 60 liberalcev, 20 vladnih liberal- radovala v mladosti po njem iskreno opevana mati Slava, ali saj mila njena hčerka — Slovenija! Od str. 45. do 52. opisuje „Jezičnik“ dva zna¬ menita slovenska naravoslovca Ivana Tuška in F. Erjavca. O prvem pravi „Jezičnik“ (str. 48), da je v prirodopisnem oboru na slovenskem slovstvenem polju storil toliko, da med dotičnimi pisatelji prve vrste vedno slavno ostane ime njegovo; to seveda še v veliko večji meri velja o Erjavcu, čegar slov¬ stveno delovanje zatem omenja „Jezičnik“. Valentina Mandelca omenja „Jezičnik“ kot dramatičnega pisatelja, ki je pozdravljajoč ustano¬ vitev „Zore“ zapisal zanimive besede glede na slabe pesniške poskuse: Jaz bi bil za to, da se vsakemu mladenču, katerikoli začne delati pesmi, da manje jesti. S tem bi se mende vendar dokaj težav pri¬ hranilo vrednikom in drugim revežem, ki jih na¬ pada ta versifikatorna manija. Ali moj predlog ne bo obveljal v zboru mladih glav. („Jez.“ str. 53.) O pesniku Simonu T e n k o t u navaja „Je- zičnik" (str. 55) sodbo Janežičevo, veleč, da je Jenko pevec svojih občutkov . . . Jenkove pesmi so sploh kratke, domače, lahko umevne in naravne, pa toliko bolj jedrnate . . . Dasiravno bi bilo z ozirom na našo mladino želeti, da bi bila tu pa tam kaka erotična še v rokopisu ostala, vendar moramo res¬ nično priznati, da so Jenkove pesmi prelep pri- cev, 12 karlistov, le 10 zagrizenih republikancev in kakih 6 Oastelarjevih pristašev. Upati je, da ne bodo republikanci prodrli ter ostane dosedanja vlada. Amerika. Kakor se poroča iz Mehike, priza¬ deval si je angleški konzul v Limu zamin, da bi napravil sporazumljenje med predsednikom Balma- cedo in kongresom. Vladne čete so se neki obotav¬ ljale, da bi šle v boj proti upornikom. Cilenška vlada je baje zbrala svoje čete v Santiagu in Valparaisu, in bati se je novih nemirov. Izvirni dopisi« Iz Prage, dnč 29. januvarija. (Po završenem deželnem zborovanju. — Cehi i n državno¬ zborske v o 1 it ve. — Bazno.) »Dopolnjeno je, delo naše je zavrženo/ tako bi bili včeraj deželni poslanci lahko vskliknili, ko je deželni maršal za¬ ključil deželni zbor. Povsem je bilo to zasedanje zelo trnjevo. Različnih mislij poslavljajo se poslanci ter se razhajajo do vseh končin domovine češke. Najveselejši so zapustili zbornico še Nemci s svojim levovim deležem spravnih točk. Lep dar prinašajo volilcem svojim: Razdeljenje deželnega kulturnega sveta. A tudi Mladočehi se mogo radovati, ne sicer zaradi tega, da so morda kaj pridobili za svoje vo- lilce, temveč zaradi tega, ker so baš v tem zase¬ danju zrastli, okrepili se in si s svojim uporom pri¬ dobili nekako zaupanje naroda. Ta dogodek je tem važnejši, ker se je dogodil pred volitvami v državni zbor. Najslabeje so na tem še Staročehi. Zaradi svoje poštenosti in zvestobe, s katero so ostali mož-beseda, zgubili so popularnost, in to, dragi moji, v politiki dandanes pomeni — vse! Trpko so bili prevarjeni za svojo nesebičnost, da, za svojo požrtvovalnost ždli so pri drugih stran¬ kah črno nehvaležnost. Danes, žal, stoje tu osam¬ ljeni. Vlada še migne ne s prstom v njih prospeh, in Nemci, kojim so Staročehi sami pomagali na noge, imajo zdnje samo e niški posmeh! Nu, na svetu je zdaj itak sama nehvaležnost. Jedini odkritosrčni prijatelji staročeške stranke so katoliški in konservativni življi, žal, da slednjih niso dostatno cenili in čislali. Da bi bili Staročehi že pred leti poslušali sovet prirojenih pri¬ jateljev svojih, gotovo bi ne bili dospeli do položaja v kakoršnem je danes staročeška stranka. Pred durmi imamo državnozborske volitve; čudne misli navdajejo vsakega pravega rodoljuba, in brez dvojbe se bodo vršile pod vtisom baš zavr- šenega deželnozborskega zasedanja, in ta vtis gotovo ni preugoden. Izid državnozborskih volitev na Če¬ škem trebalo bode vpisati na rovaš zadnjega deželno¬ zborskega obdobja, in s tem je vse povedano. Toda delati že zdaj politiške kombinacije in prorokovati o bodočem položaji na podlagi razpušče¬ nega državnega zbora in o novem, bilo bi zamdn, dasi bi ne bil povoljen. Tudi zdaj se bode vino sta¬ rega liberalizma pretakalo v nove posode, in še v te ne, temveč v stare poplaknene. V novem držav¬ nem zboru sestali se bomo zopet s starimi znanci. rastek naše mlade lepoznanske literature ter pri¬ stavlja po »Novicah", da nekatere dišejo tisto malo¬ dušnost, tisto obupnost, kakor je bila zadnja leta nekim bolehnim in nevernim nemškim pesnikom v navadi. S prerano umrlim Janez Volčičem in z vrlim P. Lad. Hrovatom sklene „Jezičnik“ pri¬ čujoči letnik. Kakor je prvi neumorno deloval na nabožnemu polju slovenskega slovstva, tako je drugi ledino oral na slovničnem polju ter si v tem oziru nabral mnogo neminljivih zaslug. Tudi drugi Slo¬ venci želimo z »Jezičnikom", da bi »križani in kronani" P. Ladislav — v pokoju nepokojen — čvrsto deloval na slovstvenem polju slovenskem še mnogaja leta. Tako nam letošnji »Jezičnik" po navadi svojih prednikov kratko in točno opiše šestnajst pisateljev slovenskih iz našega veka. Gotovo izjavljam le splošno željo slovenskih razumnikov, ako izražam nadejo, da naj bi prečastni gospod pisatelj dosedaj opisanim pisateljem priložil še mnogo druzih, da temu letniku sledi še mnogo novih »Jezičnikov", da se še dolgo časa ne izpolni, kar gospod pisatelj pravi v predgovoru, »da le preživo čutim, da bom mnoge starejše knjižuike slovenske prepustiti moral krepkejši roki, da se po njej spopolni .Knjiga Slovenska 1 vrlim pisateljem na čast, sloven¬ skemu narodu pa v korist". —n. I Nekaj bode sicer med njimi novih, in to je vse. Posreči se li grofu Taaffeju, združiti novo večino, i to sam Bog ve. Kar se tiče Cehov, je grof Taaffe ! z razpuščenjem državnega zbora najslabše ustre¬ gel Staročehom. Češki narod stoji pred otvorjenjem deželne iz¬ ložbe. Po završenem deželnozborskem zasedanji lotil bi se bil brez razločka strank jedne misli dostojnega izvršenja izložbe. Med letom bi se bila mišljenja Starih in Mladih precej unesla, kontrasti pomirili, protivni politiški nazori poravnali, in gotovo bilo bi i na strani Nemcev nastalo bolje mnenje, in v jeseni bi bili volili v državni zbor z mirnejšimi čuti. Hitro razpuščenje državnega zbora ustreglo je še najbolj radikalnim življem. Mladočehi bodo trosili ■ med ljudstvom mnenje, da se je to zgodilo zaradi j njih. V poslednji dobi bilo je očivestno, da se grofu Taaffeju — mudi. Mudila se mu je sprava, hitel je z razpustom državnega zbora, in hitro bode zopet sklican nov državni zbor. Kaj neki to pomeni? Ven¬ dar ne vnanji vplivi iz Berolina? Prebivalcev je na podlagi ljudskega štetja z dne 31. decembra leta 1890 brez vojaške posadke: 176.649 oseb, in se je torej tekom desetih let po¬ množilo za 6128 oseb. Prihodnji teden se bode ob¬ javila glede ljudskega štetja rubrika »občevalni jezik". Da vse ne bode v redu, je očivestno, ako se pomisli, kako nesramno in nasilno so postopali v tem oziru tukajšnji Nemci in Židje proti svojemu služabništvu, katere so vse zapisali za pristne — Švabe. Novi praški rabelj namesto pokojnega Pipergerja se imenuje — Leopold Wohlschlager in je rodom iz Hrvatske. Kupil si je pristojstvo do neke nemške j občine na severnem Češkem in je v nedeljo kot ' avstrijski državljan prisegel pri c. kr. policijskem j ravnateljstvu. Glede mestne kanalizacije so izgotovljeni vsi ■ dotični načrti; dalje bode mesto zgradilo lepo palačo ; za češko slovansko trgovsko akademijo. — Za Pa- lackega spomenik se je doslej nabralo 29.699 gld. V poljudni, prijetni pisavi pripoveduje potem ; gospod pisec sodbo. Najpoprej posebno sodbo in : potem občo sodbo na sodnji dan. Iz vsake vrstice njegove vidiš njegovo izvedenost in dar poljudnega pripovedovanja. Vsaki vzgled iz vsakdanjega življenja ali iz življenja svetnikov ali iz zgodovine cerkvene ali posvetne, kakor tudi mesta iz sv. pisma »pri¬ tisne" na svoje mesto, da se mu prav dobro poda. Kedor knjižico vzame v roke, ne bo je odložil rad, dokler je ne prebere do kraja, tako zajemljivo je pisana. In lahko rečemo, da vsem tukaj podaja zares grenko zdravilo — na sladkorju mikavnega pripove¬ dovanja. Jezik ni več tako domač „guč“, je boljši, kakor v »Žlahtni rozgi iz slovenskih goric", „Beli ženi". Vendar še ga pačijo neke malenkosti: »služebnik, den, očivesno, ranjcega, ranjkiga, najgorše — pri Slovencih navadno = najlepše, dočim in dokler", »kolena se trkajo m. so trepetala". Toda to ne jemlje knjižici veljave, samo oddaja pisca, iz kate¬ rega je kraja. In kako ne bi, — vsaj so še prvaki apostolov Petra naenkrat spoznali, ko je spregovoril — da je Galilejec. Kar č. g. pisatelj piše na str. 12, 13, ne bi želeli v knjižici, namenjeni ljudstvu. Mi smo misli monsign. Segur-a, kateri piše (Vid. Hblle str. 15) Dr. Rajmund Diokres: »Im Leben des heil. Bruno, des Stifters des Carthauserordens, findet man eine Thatsache, welche durch die gelehrten Bollandisten grtindlich gepriift vvorden ist und welche auch der strengsten Kritik alle Zeiehen geschichtlicher Wahr- heit darbietet; eine Thatsache, deren kleinste Um- stande von den Zeitgenossen der dabei betheiligten Personen genau aufgezeichnet wurden und die einen der bedeutendsten religidsen Grden in’s Leben rief etc." Kajpada to ne spremeni veljave »Tekela", kateri še je le tako vreden. Zakaj ž njim si lahko kupiš — nebesa, če pametno jemlješ zdravila, ka¬ tera ti predpisuje vešč dohtar. Dvajset novcev lahko že vtrpiš, bolje je še, če si pet knjižic naročiš in cel »rajniš" sv. Cirila in Metoda tiskarni pošlješ v Maribor. Dobra stvar se sicer sama hvali, vendar Začasni leseni most tik podrtega Karolovega mostu izročil se bode javnemu prometu prihodnji teden, in je s popravljanjem zidanega vred stal 113.190 goldinarjev. Konečno še malo dogodbico, ki spada kakor tožen kontrast v to velikomestno predpustno rajanje. Meseca oktobra lani stal je pred praškimi porotniki posestnik Jan Peterka, sedemdesetletni starček, ko- jega so lastni otroci tirali pred sodišče zaradi go¬ ljufije. Peterka namreč ni hotel svoji hčeri dati 360 goldinarjev, koji so še manjkali njeni doti v znesku — 10.000 gld. Zet ga nato toži; starček pa priseže, da ni dolžan ničesar več; in vsled tega sta zet in hči starca ovadila kazenskemu sodišču. Porotniki so obsodili Peterko zaradi goljufije v svoti 300 gld. na tri mesece hudega zapora. Nesrečni starček je sicer nastopil kazen, toda žalost nad nehvaležnostjo lastne krvi in sramota izpodkopali ste tako zdravje njegovo, da je poslednje dni umrl — v zaporu, iz kojega bi bil prišel prihodnji teden. Književnost. Tekel ali pravična tehtnica božja. Spisal Slovencem za novo leto 1891 kanonik dr. Iv. Križanič v Mariboru. V našem papirnem času ali stoletju, kakor slove fraza, človeka veseli, če kaj poštenega v roke dobi. In to je ravno knjižica, katere napis sem postavil mislim, da bo ta knjižica tudi vsakemu duhovniku i dobro došla. Želim, da bi jo čital vsaki Slovenec s j pazljivostjo, kakor sem jaz, in da bi se nas vsakega j prijele besede pisateljeve, ki piše (10): »če namreč 1 o pravem času oceniš besedo ,Tekel 1 , takrat boš pač I tekel pred grehom in se trudil za dobra dela, da i odtečeš strašni sodbi božji." V kar Bog pomozi! Kamniški. Dnevne novice. (Državnozborske volitve.) Z Dunaja smo da¬ nes prejeli naslednji telegram: Grof H oh en- wart zopet kandidira za državni zbor, kar smatrajo sploh kot ugodno zna¬ menje politčnega položaja. (j- Prof. Wurner.) Preteklo soboto, dne 31ega januvarija, je v Gradcu v bolnišnici umrl bivši prof, g. Mihael Wurner. Rojen v Ljubljani 30. decembra 1829 je po dovršenih gimnazijskih in bogoslovnih ■ šolah šel na Dunaj v modroslovje, opravil preskušnjo i iz fizike in matematike, bil nekaj časa suplent v j Varaždinu, potem v Ljubljani, od 1. 1862. potrjen 1 učitelj v Kranju in od 1. 1869 spet na gimnaziji v ; Ljubljani. Leta 1888. je obolel nekako na duhu, | poprosil pokojnine, in ž njo vred prejel tudi naj¬ višje priznanje za svoje večletno marljivo učiteljsko delovanje. Leta 1862. je kot pomožni učitelj na ljubljanski gimnaziji slovensko spisal v letno izvestje »Nekaj o toči" str. 17 — 22, in 1. 1872 »Nieder- čelu tem vrsticam. Spisal jo je nam veleč, gospod schlags-Verhaltnisse Oberkrains aus den Beobachtun- kanonik in profesor, kateri je itak že znan Sloven¬ cem. Družabniki sv. Mohora družbe dobili so od gen der Jahre 1864—1869, dargestellt von Prof. M. Wurner. Jutri v sredo bodo ob osmih učenci obeh njega lani poleg drugega izvrsten potopis: „Ctiri- gimnazij imeli za ranjkega skupno sv. mašo. Mno¬ najst dni širom sveta" (Večernice), v katerem nam gim nekdanjim učencem in znancem bodi priporo¬ je lepo opisal svoje potovanje, katero je osolil z do¬ brimi nauki, »poštupal" z zdravo šalo in tudi malo popopral s pošteno satiro. Za novo leto podaja pa nam drugi prašek ali kakor po drugod govore, »štupo", kot nadaljevanje lanskega. Tako sam piše „Zdravnik“, pa ne zapisuje vsem bolnim enako močnih zdravil. Tistih namreč, pri katerih seje bo¬ lezen že globlje ukoreninila, se medlo zdravilo ne prime; njim ga je treba bolj na debelo napisati. Mogoče da zdravilo, katero sem vam lani za novo leto zapisal in katero vam je »Bela žena" dajala, komu ne bi bilo pomagalo ter se pokazalo premedlo. Letošnje zdravilo naj bo tedaj nekoliko močneje. Komur je kaj mar za zdravje in — večno življenje, bode rad jemal. »Predgovor". čen v spomin ! (Preč. g. o. Evstahij Ozimek) je praznoval vče¬ raj, kakor smo že sporočili, petdesetletnico svoje samostanske obljube. Tem povodom je bil od pre- vzvišenega knezoškofa imenovan knezoškofijskim. konzistorijalnim svetovalcem. Daljši dopis objavimo jutri, ker nam danes primanjkuje prostora. (Volilno gibanje.) Povsod se je že pričelo ži¬ vahno volilno gibanje. Tako so imeli volilni shod včeraj v Šali v podklošterski župniji na Koroškem za občine: Žrelec, Radišče in Medgorje. Želimo, da bi koroški narodnjaki bili srečni pri volitvah. — Dne 27. m. m. je priredilo volilni shod goriško ka- toliško-politično društvo. Bivši državnozborski posla¬ nec, stolni prošt msgr. Jordan, je bil proglašen kandidatom za kmečko skupino laškega oddelka Go¬ riške. — Včeraj je imel volilni shod v Slatini bivši državni poslanec velečast. g. dr. Gregorec. Kakor se nam brzojavila, zbralo se je mnogo volilcev, ki so pritrjevali programu, ki sestoji iz teh točk: Sklepi slovenskih poslancev na ljubljanskem shodu, kmečke zbornice, starostno oskrbovanje kmečkih poslov in viucariev, versko-narodna šola. (Potrjena deželna postava.) Presvetli cesar je potrdil od deželnega zbora štajarskega sklenem' po¬ stavni načrt o funkcijskih dokladah za voditelje jednorazrednih javnih ljudskih šol. (Tiskarsko društvo za Kranjsko) imelo je mi- nolo soboto zvečer v »Knežjem dvorcu" svoj občni zbor, katerega se je vdeležilo 38 članov; tri novo¬ meške je zastopal predsednik g. Breskvar. O dru¬ štvenem gospodarstvu smo že poročali. Društveni zaupni zdravnik ostane gosp. dr. Jos. Drč. V odbor so bili izvoljeni vsi dosedanji odborniki, in sicer gg.: L. Breskvar, predsednik; Fr. Hribar ml., namestnik; V. Arselin, blagajnik; J. Pavliček in H. Sperling, perovodji; K. Nigrin in A. Sterlekar, knjižničarja; za preglednike gg.: Ban, Zwatz in Marolt. Konečno je obveljal predlog, da se priredi predpustna vese¬ lica, pri koji prvikrat javno nastopi pevski klub »Svobodna Tipografija". (K ljudskemu štetju.) Drugi (šentjakobski) od¬ delek ljubljanskega mesta šteje 6404 prebivalce, ki se tako-le razdele: Francovo nabrežje 6 hiš, 17 strank, 25 moških, 43 ženskih, sploh 68, 1. 1880. 82. Ulice na Grad 12 hiš, 72 strank 459 moških, 177 ženskih, sploh 636, 1. 1880. 744. Gruberjeva cesta 6 hiš, 18 strank, 53 moških, 47 ženskih sploh 100, 1. 1880. 81. Hrenove ulice 18 hiš, 94 strank, 373 moških, 211 ženskih, sploh 584, 1. 1880. 523. Karlovška cesta 22 hiš, 114 strank, 213 j moških, 354 ženkih, sploh 567, 1. 1880. 569. j Ključavničarske ulice 5 hiš, 12 strank, 33 moških, ; 39 ženskih, sploh 72, 1. 1880. 84. Krojaške ulice j 6 hiš, 18 strank, 48 moških, 42 ženskih., sploh 90, j 1. 1880. 110. Merošodne ulice 1 hiša, 9 strank, 12 i moških, 18 ženskih, sploh 30, 1. 1880. 34. Mestni j trg 22 hiš, 117 strank. 279 moških, 386 ženskih, ; sploh 665, 1. 1880. 649. Pred prulami 8 hiš, 14 i strank, 39 moških, 40 ženskih, sploh 79, 1. 1880. 65. V rebri 7 hiš, 43 strank, 95 moških, 92 žen¬ skih, sploh 187, 1. 1880. 195. Eibje uliee 3 hiše, 6 strank, 13 moških, 17 ženskih, sploh 30, 1. 1880. ; 36. Rožne ulice 20 hiš, 121 strank, 209 moških, ■ 306 ženskih, sploh 515 I. 1880 492. Sodarska j steza 2 hiše, 12 strank, 18 moških, 26 ženskih, j sploh 44, I. 1880. 47. Stari Trg 27 hiš, 181 strank, I 344 moških, 488 ženskih, sploh 832, 1. 1880.828. , Starinarska steza 1 hiša, 5 strank, 6 moških, 14 ženskih, sploh 20, 1. 1880. 22. Sv. Florijana ulice 44 hiš, 226 strank, 365 moških, 556 ženskih, sploh 921, 1. 1880. 974. Sv. Jakoba nabrežje 1 hiša, 3 stranke, 7 moških, 9 ženskih, sploh 16, 1. 1880. 9. Sv. Jakoba Trg 9 hiš, 57 strank, 80 moških, I 150 ženskih, sploh 230, 1. 1880. 274. Špitalske | uliee 6 hiš, 35 strank, 68 moških, 86 ženskih, i sploh 154, 1. 1880. 169. Tesarske uliee 1 hiša, 12 j strank, 31 moških, 28 ženskih, sploh 59, I. 1880. . 46. Pod trančo 1 hiša, 9 strank, 21 moških, 28 ženskih, sploh 49, J. 1880. 38. Truberjeve ulice 2 ' hiše 20 strank, 36 moških, 46 ženskih, sploh 82, I 1. 1880. 97. Vožarski pot 3 hiše, 11 strank, 25 . moških, 28 ženskih, sploh 53,1. 1880 29. Zvezdarske I ulice 2 hiše, 4 stranke/ 17 moških, 14 ženskih, , sploh 31, 1. 1880. 32. Zvonarske ulice 5 hiš, 14 j strank, 32 moških, 25 ženskih, sploh 57, 1. 1880. : 61. Žabjak 10 hiš, 58 strank, 86 moških, 147 ženskih, sploh 233, 1. 1880 241. Skupno 250 hiš, 1302 strank, 2987 moških, 3417 ženskih, sploh 6404, 1. 1880. 6531. , (Novo Mesto) šteje 1965 prebivalcev; pred de¬ setimi leti je imela dolenjska metropola 2066 pre¬ bivalcev. Da se je število zmanjšalo, vzrok je ta, ker je odšlo 111 vojakov in kaznjencev. (Na Goriškem) se bodo vršile državnozborske volitve za skupino slovenskih kmečkih občin dne 4. marca, in sicer volijo volilni možje sodniških okrajev Gorica, Kanal in Ajdovščina v Gorici, sod¬ niških okrajev Tolmin in Cerkno v Tolminu, bolškega okraja vBolcu, sežanskega inkomenskega okraja vSežani enega poslanca. Isti dan bodo volile kmečke občine sodniških okrajev Gradišče, Kormin, Cervinjan in Tržič v Gradišču tudi enega poslanca. Tretjega po¬ slanca volijo dne 8. marca mesta in trgi s kupčijsko in obrtniško zbornico. Četrtega poslanca volijo dne 9. marca veliki posestniki cele dežele. (Alfred grof Coronini) se je pridružil dobrot¬ nikom slovenske mladine in podaril za vzdržavanje »Sloginih" učnih zavodov na Goriškem 100 gld. (Episkopovina Gradec) je ob novem letu, ka¬ kor povzamemo iz dotičnega imenika, imela deset okrožnih dekanovin, iste obsezajo 44 dekanovin, 266 fara, 16 vikarijatov, 50 lokalnih kuraeij, 36 beneficijev, 4 lokalne kapelanije, 356 kapelanij. Skupno število »petrincev" ali svetskih (663) in redovnih (344) duhovnikov je 1007, ostalih kato¬ likov pa 808.233 duš. Samostanov moških je 21, a ženskih 70. od’ zadnjih so sestre-usmiljenke po 51 krajih, šolske sestre pa učijo v 17 šolah. Telegrami. Slatina, 3. februvarija. Včeraj izredno veliko volilcev navdušeno pritrjevalo pro¬ gramu dr. Gregorca. Program obseza točke: Sklepi slovenskih poslancev na shodu v Lju¬ bljani, kmečke zbornice, starostno oskrbo¬ vanje kmečkih poslov in vincarjev, versko- narodna šola. 12000. Pogajanje z delodajalci utegne biti ‘ vspešno. Lvov, 31. januvarija. Osrednji volilni odbor , Mladorusinov opominja Busine, naj s Po- , Ijaki vkupno postopajo. Beli Grad, 1. februvarija, zvečer. Državni ■ svetnik Milosavljevič je definitivno imenovan | za ministra notranjih zadev; sicer je vlada, j neizpremenjena. Bim, 3. februvarija. Kralj se je dopoldne i posvetoval z Zanardellijem. ■ Pariz, 3. februvarija. Znani morilec Eyrand j je bil zjutraj usmrčen. j Pariz, 3. februvarija. Povodom otvorjenja j francoskega državnega zbora izdal je kar- : dinal Lavigerie na algirsko duhovništvo pa- I stirski list, v katerem zaukazuje molitev za francoski državni zbor; priporoča, naj se osnuje velika katoliška zveza, ki bo republi¬ kansko vlado odobravala ter katoliško delo- j vanje ločila od onega starih strank. ggZ Piccoli-jeva esenca za želodec je želodec okrepčujoče, razmehčujoče, zlato žilo (hemoroide) in gliste odpravljajoče zdra- vilno sredstvo. Steklenica velja 10 kr. (4) -w Vsak slovenski gospodar. ki še ni naročen na ilnstrovan gospodarski list ,,Kmetovaleo“ s prilogo „Vrtnar“, pošlje naj svoj naslov c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano, katera mu dopošlje prvo številko brez¬ plačno, in iz katere more izprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (4) Vremensko sporočilo. Srednja temperatura obeh dni — ll o”, in —IPfi*,- ozi¬ roma za — 10'4° in —10'2° pod normalom. 'JPunajska borsa. (Telegrafično poročilo.)- Dunaj, 2. februvarija. Več listov je ime¬ novalo ministra Pražaka kandidata čeških ! volilcev in društev za državnozborski mandat j drugega dunajskega okraja. Baron Pražak i je prosil dotični odbor, naj opusti njegovo kandidaturo. j Dunaj, 3. februvarija. čevljarji štrajkajo po vseh tovarnah. Število štrajkujočih znaša 3. februvarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 91 gld 50 kr. Srebrna » 5% „ 100 „ „ 16% „ 91 „ 50 „ 5% avstr, zlata renta, davka prosta . . . 108 „ 90 „ Papirna renta, davka prosta. 102 . 20 , Akcije avstr.-ogerske banke . . 998 , — „ Kreditne akcije . 306 „ — „ London. . . . 114 „ 10 „ Srebro . — „' — „ Francoski napoleond. ... .... 9 „ 04 „ Cesarski cekini. 5 ,, 41 „ Nemške marke . . 56 , 10 , i i i (16) tl' .h' Sargova glicerinova zobna crema. Izvrstno sredstvo za lepe svetle zobe. Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. KaJodont. Od zdravstvenega urada potrjeno. Prav prilično na popotovanji. Dišeče okrepčevalno. Neškodljivo celo za naj nežnejše zobe, V Nemčiji. Franciji itd. se rabi že z največjim vspehom, nadalje na dvorih, v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini. Dobiva se v lekarnah in parfumerijah itd. Komad 35 kr. ZAHVALA. (D Odgovorni vrednik: Ignacij Izdajatelj: Matija Kolar. Za vsestransko sočutje m-d boleznijo in ob smrti ter za mnogo- brojno vdeležbo pri pogrebu nepozabljivega jun soproga, oziroma očeta, tasta in starega očeta, gospoda B trgovca in posestnika, izražajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa še slavnej kranjskej čitalnici, slavnej požarnej hrambi, prečastiti duhov¬ ščini častuim gospodom pevcem, slavnemu uradništvu. gospodu c. kr. notarju Globočniku in vsem darovateljern mnogobrojn h. krasnih vencev n a j prisren ejšo zahvalo V K ran ji, duš 2 februvarija 1891 žalujoči ostali. Sl '»aagla«. Visoko c. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani določilo je na podlagi Naj višjega patenta z dne 23. t. m., s katerim so razpisane splošne nove volitve državnih poslancev, za volitev poslancev mest in trgov