ZADNJA VEST Zahtevaš veliko žlico, torej vzemit udi veliko motiko. Bolgarski pregovor C Tl Številka 4 Letnik 48 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 26. januarja 1996 Poštnfna plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec Pisarna Mlade EL. Od naslednjega tedna naprej bo po dolgem času spet odprla svoja vrata za javne obiske pisarna Mlade EL, ki je v 3. nadstropju Mohorjeve hiše na 10.-oktobrski cesti 25. Uradno bo pisarna zasedena vsak torek in četrtek od 13.30 do 15.30 ure. Vsak mladinec, ki ga zanima mladinska oz. narodnostna politika, se bo lahko pozanimal o dejavnosti in ciljih Mlade EL. S tem korakom želi Mlada EL povečati število sodelavcev in razširiti delovanje v javnosti. Podelitev Tischlerjeve nagrade Zvezi slov. izseljencev - zahvala in obveza ==---... ■■■ ■ .. . Strani 10, 11, 12, 13 UD obletnici smrti dr. Joška Tischlerja so se predstavniki NSKS, EL, KKZ, Našega tednika, Slovenske gimnazije, Zveze slovenskih izseljencev, CAN, Mohorjeve družbe in člani Tischlerjeve družine zbrali ob grobu velikega slovenskega poli-tika, šolnika in kulturnika. Predsednik NSKS Nanti Olip je ob tej priložnosti poudaril Tischlerjeva - uspešna - prizadevanja za ohranitev slovenstva na Koroškem. Hkrati je opozoril, da je prav to politično delovanje, za katero se je zavzemal ustanovitelj NSKS, prav danes tudi izpostavljeno „hudim preizkušnjam ter razdvajanjem in ločevanju pripadnikov iste narodne skupnosti". POLITIKA KULTURA || ŠPORT Občni zbor Zveze slovenskih 0rganizacij je potrdil dosedanje vodstvo z dr. Marjanom Sturmom na čelu, prav tako pa tudi ZSO kot 13 slovensko narodnopolitično orga- ■/77 nizacijo. .... Strani 2/3 Krstna predstava otroške gledališke skupine Šmarjeta v Rožu je premagala vse jezikovne pregrade in s predstavo Marjetica in zmaj dokazala, kaj vse zmore mladina, če je pridna in vztrajna. Strani 5 Daniel Užnik, uspešen tekmovalec Športnega društva Št. Janž, je bil prvič uspešen na FIS-tekmovanju. Zmagal je veleslalom v Donners-bachvvaldu na Štajerskem. Strani 9 2 Politika petek, 26. januar 1996 Politika 3 Janko Kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA O pristnem slovenskem masohizmu Te dni sem imel daljši pogovor s koroškim Slovencem iz občine Suha. Javnost ga pozna kot kulturnika z dušo in telesom, predvsem pa tudi kot človeka, ki je močno zasidran v svoji lokalni skupnosti. Odlikuje ga iskrenost in čut za resnične skrbi, želje in probleme, s katerimi se soočajo pripadniki naše narodne skupnosti. Iz njegovih besed je dihala velika frustracija. Pripovedoval je o naraščajočem pritisku na domače Slovence, ki se pogumno in dosledno zavzemajo za ohranitev in uveljavitev slovenščine. Še posebej je tarča nemškonacionalnih napadov občinski odbornik Lenart Katz, ker je želel dati na vhod v dvojezično LŠ Žvabek dvojezičen napis. Moj siiški pogovorni partner se resno sprašuje, kdaj bo Lenart resigniral, z njim pa še ostali kulturnopolitični delavci v tej obmejni občini. Vendar to ni edino vprašanje, ki ga muči. Dal je hkrati tudi jasno vedeti, da ne vidi več smisla v osrednjih ustanovah koroških Slovencev. Ne razume, o čem se prepirajo, še manj pa, zakaj bi bile koristne. „Včasih si lahko videl v njih vsaj servisno službo za kopiranje, danes pa niti za to niso več potrebne," je njegovo prepričanje. Da bi lahko bile koristne za reševanje resničnih narodnopolitičnih problemov, o tem več ni prepričan. Tri dni pred tem pogovorom s suškim rojakom je bil občni zbor ZSO. Pred občnim zborom je bilo s strani njenih vodilnih funkcionarjev slišati, da bodo organizacijo temeljito reorganizirali. Med drugim so resnično razmišljali o tem, da bi ZSO postala dvojezična organizacija, v kateri bi imeli prostor tudi pripadniki večinskega naroda. Na občnem zboru o taki temeljiti reorganizaciji ni bilo več kaj slišati. ZSO je ostala slej ko prej zbirna - slovenska -organizacija. Njena pravila so ostala nespremenjena in se glede namena v bistvu ne razlikujejo od pravil NSKS. Prav tako ni merodajnih razlik glede članstva; obe organizaciji sta pluralistični, v obe se lahko vključujejo pripadniki različnih svetovnonazorskih in političnih prepričanj. Tudi program, katerega je preteklo soboto sklenil občni zbor ZSO, je pretežno tak, da ne bi vedel, v čem bi mu lahko NSKS nasprotoval. To velja tako za zahteve, kot npr. izboljšanje in razširjanje dvojezičnega šolstva, javnopravnih radijskih oddaj, skrb Vsakomur je jasno kakor beli dan, da se notranje razklanosti najbolj veselijo tiste politične sile, ki slej ko prej preprečujejo dejansko enakopravnost naše narodne skupnosti. za lastni jezik in kulturo kakor tudi za pomen sožitja ter za upoštevanje pluralizma v naši narodni skupnosti. Še bi lahko našteval točke, ki dokazujejo, da imata obe organizaciji v resnici večinoma skupne cilje. Da je res tako, je bilo jasno opaziti tudi na torkovi podelitvi Tischlerjeve nagrade Zvezi slovenskih izseljencev. Ozračje je bilo naravnost navdušujoče. Niso se ustvarjali umetni problemi in razlike, ni bilo nepotrebnega teoretiziranja oz. filozofiranja. Način pogovora je bil prijazen, kljub temu so bila stališča jasna in po potrebi tudi kontrarna. Izkazalo se je, da znamo koroški Slovenci med sabo tudi civilizirano, demokratično razpravljati, predvs.em pa, da znamo priti -kljub različnim mnenjem - do skupnega imenovalca. Toliko bolj se mi zato zastavlja vprašanje, čemu naj bi služila dvotirnost in razdvojenost, ki jo trenutno v naši narodni skupnosti še posebej močno čutimo. Človek bi se najraje zjokal - podobno, kakor se je ob slovenskem narodu v Cankarjevi ..Slovenski legendi" sam Bog bridko razjokal in šel dalje po svojih svetih poteh. V resnici se ob raznih priložnostih dobro zavedamo, kaj so naši resnični problemi, v resnici znamo tudi dokazati, da smo zmožni uveljavljati demokracijo znotraj narodne skupnosti, v resnici je namen delovanja naših organizacij identičen - in vendar ni možno storiti odločilnega koraka, da bi prišli do skupne, pluralistične in demokratično legitimirane organizacije. Pri tem je vsakomur jasno kakor beli dan, da se notranje razklanosti najbolj veselijo tiste politične sile, ki slej ko prej preprečujejo dejansko enakopravnost naše narodne skupnosti. To je pristni slovenski maso-hizem. Skrajni čas je, da mu naredimo konec. Sicer bodo resignirali tudi tisti, ki doslej še niso obupali, bodisi doma v lokalni skupnosti bodisi zaradi svojih celovških central. Občni zbor Z\Pvenskih organizacij: Smo koško slovenska organizacija Občni zbor ZSO preteklo soboto je potekal v znamenju živahne diskusije o enor retrospektivnega govo začrtanem programu. Že v naprej povedano je od 166 navzočih delegatk in Sturma je bT^da ^o^koroš ^el®Qa1ov (od preko 300 razposlanih delegatskih kart) velika večina (149 pro starega in Slovenci, kakor’pripadniki večin ti 17) ponovno izvolila dr. Marjana Sturma za predsednika in s tem izrazila, da kega naroda mnogointeresj se strinja s potjo odpiranja, ki jo je ta organizacija pred nekaj leti ubrala. skupnost, ki je na nikakršen nac 1 r 1 r 1 1 1 u ‘ 1 1 ne gre poenotiti, niti kulturno n • ____ politično. Lajtmotiv njegovec a Ana Blatnik z ugotovitvijo, da razglabljanja je bila konstrukti " am° toleranca do manjšine je nost, ki se naj izraža v dialogu prQma °, ln podkrepila, da bo na-večino, vzdušju v deželi kakor tu J orala ledino v prid slovenski v sožitju. Sturm dobesedno: „Brf manjšini. Občudovanje in kritiko sožitja ni enakopravnosti!" Sožit sprožile tudi besede delegatke in državnozborske ^ pa mora, tako Sturm, temeljiti r čQ^d4"UZDOrsKe Poslanke ..demokratični narodni zavest _e Trunk' Trunkova je SP s pou- narodi ^arkom priznala svoje slovenske predsednil kor®nine- kljub temu je morala Glede politične opcije skupnosti je vizija pru^o^,,,, . - . _ ... Zveze ..odprtost", ki pogojuje, t ..1 na znanie močn° kritiko za- ’n radi restriktivne manjšinske politi-•ke mnogih socialdemokratskih kolegov zlasti na občinski ravni. To se „ne zavzemamo za lastno cionalno politično stranko, mi več se kot polnopravni člani a . strijske družbe vključujemo fr.rJe državnozborsko poslanko a družbena d'K0 sprovociralo, da je ponudila splošna avstrijska uiuzuen« u- k ■ gajanja in državno življenje". Gl1 „katro,° de tega je Sturm še poudaril, c Zveza vidi važnost v politične občinskih nosti. socialdemokratskih frakcij glede dvojezič- zastopstvu, da pa je varianta o1 oze ^art( kot predstavnik Zve-prta. Sturm pa je tudi nedvoumf 5 ovenskih izseljencev in bivši dal vedeti, da je Zveza korošL slovenska organizacija. Stari in novi predsednik ZSO dr. Marjan Sturm občinski politik je nedvoumno dal vedeti, da medsebojne razprtije manjšini zelo škodujejo. Kar se tiče samostojnega političnega zastopstva, je dejal, da je učinek odvisen od „klime v deželi", hkrati pa poudaril, da je treba podpreti vsako zamisel, ki izvira iz želje za ohranitev narodne manjšine. Tudi predsednik Nanti Olip je spregovoril in dejal, da „cilj in namen osrednjih organizacij ne more biti, da bi bili čim šibkejši nasproti koroški in avstrijski politiki, temveč čim močnejši", in nadaljeval, da mora biti ..izhodišče naše skupne politike optimalna rešitev v vseh vprašanjih" in tako, oziraje se na geslo (Jezikovna, kulturna in etnična raznolikost), dodal temu še priznavanje k politični raznolikosti. Na koncu sta bili sprejeti dve resoluciji: programska resolucija in predlog za državni ukrep pod naslovom Priznanje Avstrije k jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti. Adke STALISCA IZ OBČIN Po predsednikovem g voru se je razvnela živahna ra prava, kjer je prišlo tako do s' glasnih kakor tudi do nesoglasn izjav do politike Zveze. Tako Sturm požel pohvalo zaradi do lednega prizadevanja za izboljs* nje sožitja v deželi in odpiran narodne skupnosti, vtakniti ( moral kritiko zaradi neupoštev nja problemov na bazi in asimit cijske nevarnosti, ki da jo progra Zveze nosi v sebi, ker se ne p* muje več izključno kot interesf skupnost eksistencialno ogrožef slovenske manjšine na Kor škem. Predstavnik EL in N aro1 SORICA nega sveta Franc Jožef Smrtnik zelo emocionalno reagiral < Sturmove besede o sožitju in d jal, da se „že petdeset let govori o, sožitju, spremenilo pa se ni ni* ipt ovenci v Italiji imajo od novega Kritika v to smer je prišla tudi r vi . naprei sodoben tednik z zanimi-Jozija Hribarja, ki je glede trd , vsestranskimi informacijami, vratnega zaviranja izpostavit' Urp7u e se Novi glas, njegov glavni dvojezičnosti (npr. dvojezični tfu ^nik je Andrej Bratuž, odgovorni pografski napisi) občinskih obla: ipC.Vnlk Pa dolgoletni dopisnik in pri- Pomembna podpora za Pliberški kulturni dom Prejšnji teden je parlament Republike Slovenije z večino sklenil pomembno finančno podporo za pliberški kulturni dom. Predlog je vložila Poslanka SKD Jana Primožič, podprli pa so ga tudi poslanke in poslanci drugih parlamentarnih strank. Društvo Kulturni dom v Pliberku (predsednik Fric Kumer) se je slovenskim državnozborskim poslankam in poslancem prisrčno zahvalilo, Prav tako pa tudi NSKS oz. njegov osrednji tajnik Franc VVedenig. Zvezi očital, da se „ ne Kolegialne čestitke uredništva Novega glasu ska področja naših rojakov in rojakinj v italijanskem zamejstvu - od političnih in cerkvenih zadev pa do športa. Kakor je Novi glas zanimiv v vsebinskem oziru, tako je tudi privlačen glede svoje zunanje oblike. Kolegom in kolegicam od Novega glasu uredništvo Našega tednika prisrčno čestita. Želimo, da bi čim bolj uspešno opravljali svoje poslanstvo, bralkam in bralcem pa obilo veselja in zadovoljstva pri prebiranju njihovega novega tednika. i |ate|j Našega tednika Drago Legiša. tistimi, ki k temu nimajo nič pov1 J a^a 9a Zadruga Goriška Mohorje- P°d vodstvom Damjana Paulina. Poziv vsem pripadnikom nef Vp ^las Preclstav|ja združitev No-ško govoreče večine za izboljS je , lsta 'n Katoliškega glasu. Tako nje položaja koroških Slovenc* ča p.° Slovencem v Italiji ustvariti je izrekla nova tretja podpredse' b0pis- kl upošteva domala življenj- Martin Wastl, EL Dobrla vas: Če bi ZSO slovenskim volilcem v Dobrli vasi priporočila SPČ, bi se nam tega priporočila dejansko ne bilo treba bati. Čeprav zna polovica dobrolskih mandatarjev iz SP slovensko, so vsi po vrsti ekstremno proti pravicam slovenske narodne skupnosti. Ali si je potem mogoče zamisliti, da bi kdo od naših volil SP? Jurij Mandl, EL Pliberk: ZSO že doslej ni priporočala izključno EL, ampak je vedno pustila odprte tudi druge možnosti. Prav zaradi tega tako priporočilo ni bistvenega pomena, posebno še z vidika, da pliberška SP doslej ni naredila ničesar za slovensko narodno skupnost. Lenart Katz, EL Suha: Možno volilno priporočilo ZSO za SPO bi pri nas na Suhi ne imelo prav nobenega vpliva na naše volilce, ker ZSO pri nas ni prisotna ne v politiki in ne v kulturi. Vrhu tega pa suška SPO nikoli ne bi sprejela slovenskega kandidata na svoji listi, ker javno prizna, da zastopa tudi nacionalne volilce. Vili Moschitz, VS Bistrica v Rožu: Na občinski ravni je slej ko prej najbolj učinkovita samostojna kandidatura. Prav zaradi tega pri nas ne bi odobravali, če bi ZSO npr. dala volilno priporočilo za SPO, ker bi temu ta ali drugi celo sledil ter bi zaradi tega samostojna slovenska frakcija pri nas mogoče izgubila mandat. 4 Iz naših občin NA KRATKO V Vogrče, na tradicionalni kmečki ples, vabi Skupnost južokoroških kmetov. Ples bo v soboto, 3. februarja. Za letošnji ples bodo igrali domači ..Podjunski muzikantje", na obiskovalce pa čaka vrsto presenečenj, ki so vse povezane seveda s kmetijstvom. Kmetje so pripravili bogat srečolov, pekli bodo prašiča na žaru, v kleti pri Florijanu pa je pripravljena tudi kmečka diskoteka. Na kmečkem plesu čaka obiskovalce presenečenje, kije povezano s tem pujskom. Na Bistrici pri Pliberku je občinski svet pretekli teden soglasno sklenil vrsto sprememb namembnosti zemljišč. S tem ima Bistrica verjetno kot prva podjunska občina urejen občinski na-membnostni načrt (Flachen-vvidmungsplan). Večjih protestov od občanov ni bilo. V večini drugih občin tozadevno še čakajo deloma vroče razprave. 57 občin je v hudih finančnih škripcih. To je ta teden sporočil predsednik združenja koroških občin Kerschbaumer. Te občine za leto 1996 niso mogle sestaviti izravnanega proračuna. Povprečno je na Koroškem vsak občan na osnovi občinskih deficitov zadolžen v višini 10.000,- šilingov. Prav zaradi tega se je Kerschbaumer branil novih finančnih obremenitev, ki jih naj bi občine prevzele. Jezero podtalne vode v Podjuni je ogroženo V Podjuni so velika nahajališča podtalne vode, ki jih želi deželnž vlada ohrantiti kot rezervo za naslednja desetletja. V Šmihelu je na povabilo KPD Šmihel in občine Bistrica predaval strokovnjak deželne vlade dr. Hafner o nahajališčih podtalne vode v Podjuni, ki jo najdemo v približno 40 metrov globini. Podtalno vodo merijo in raziskujejo od Pece do Drave na 14 merilnih mestih, na katerih dobivajo prav različne rezultate. Medtem ko je na Peci pri Neuberževem vrelcu voda še čista, na drugih merilnih mestih presega dovoljene količne nitrata (gnojila, fekalije) in atracina (med drugim v umetnih škropilih). Nitrat. Veljavni zakonski predpisi dovoljujejo v talni vodi 45 mg nitrata na liter vode (od 1. 1. 1999 naprej 30mg/l), pri čemer v talni vodi menda ne deluje mehanizem naravnega čiščenja, kar pomeni, da atracin in nitrat ostaneta v podtalnici. V tekočih vodah ali v jezerah narava ti dve snovi predela. Nadpovprečno visoko koncentracijo nitrata merijo pri merilnici v Pribli vasi, kjer menda hišne odplake povzročajo visoko koncentracijo. Preveč atracina pa stalno ugotavljajo na štirih merilnih mestih. V očeh dr. Hafnerja so glavni onesnažitelji talne vode hišne odplake in v drugi vrsti kmetijstvo. Prav zaradi tega je branil praviln- Za pitno vodo iz Pece se je pričela zanimati deželna vlada. sot deželnega zakona, ki prepo veduje ponikanje očiščenih hišni! odplak, kar pa seveda pomeni da tudi na podeželju za čiščenji odplak pride v poštev le central na kanalizacija. Kmetijstvo. Veliko zahtevi deželna vlada tudi od kmetijstva ki se mora v zaščitnem področju talne vode držati strogih predpi sov, med drugim je od 1. 1. 199! prepovedana uporaba atracina kmetje pa smejo le še v določa . nih časih gnojiti svoja polja. Vsi I , ukrepi pa naj bi služili enemu sa mem namenu, da bi ostala pod = junska talna voda čista za primei da jo bodo potrebovali večji cen tri. Pri tem pa se seveda stavlji vprašanje, zakaj naj stroške z< varstvo talne vode nosi sami prebivalstvo v Podjuni, če bodi mogoče že čez nekaj let vodo pi Velikovčani ali Celovčani? Silvo Kume ------------------------------' C Lovska razstava na gorenjskem sejmu F Gorenjski sejem v Kranju vabi od 9. do 18. februarja 1996 na raz S stavo „NARAVA-DIVJAD-LOVSTVO“. tF Tudi na Koroškem so slovenski lovci vabili na lovsko razstavo. (Z IS T , ve): ing. VValter Kultner, Veljko Varičak, Franc Ekar in Branko Galjot n< Lovska zveza Slovenije letos tretjič v zadnjih petnajstih letih organizira lovsko razstavo, ki bo na letošnjem gorenjskem sejmu. Razstavni projekt ima tri dele. V strokovnem delu bo predstavljeno področje trofej, likovne ustvarjalnosti, vzgoje, izobraževanja, na-ravovarstva. Drugi del je namenjen poslovno-informativno-pro-dajnemu področju opreme in sredstev za lovce, izvajanje lova, zaščitnih sredstev ter lovnega turizma. Tretji del slovenske razstave je primarno namenjen pregledu stanja in kakovosti divjadi na področju Slovenije in to še posebej za področje gamsa, jelenjadi, srnjadim kozorogov, divjih prašičev, medvedov, risov, torej področju visoke divjadi. Na razstavi bo predstavljenih 900 najmočnejših trofej od leta 1981 naprej, izdan pa bo tudi katalog, ki bo ocenjeval 2000 s kolajnami odlikovanih trofej. Razsta- vo bodo popestrili nastopi lovskih zborov in rogistov. Organizatorji pričakujejo 50.000 obiskovalcev, zato je razstava tudi zanimiva za podjetja, ki oskrbujejo lovce z orožjem, municijo, optiko in zaščtino opremo. Predstavila s o bo tudi svetovna znana puškarK z£ šola iz Borovelj. Koroški loV‘ ve imajo možnost, da se s Klubd g| prijateljev lova peljejo v Kranj nj avtobusom. M. I 5 Iz naših občin "Ante pante populore, ante pante populore, Koda vrate cvi/ilore. “ Nalednji četrtek, 1. februarja, bodo i/ Železni Kapli otroci po stari svečniški šegi spet nesli cerkvice in jih nato spustiti v reko Belo. | Wolte novi župan v Šmarjeti i Hubert Ogris zadovoljen e V Šmarjeti je na volitvah župana že v prvem volilnem krogu dose-' 9el absolutno večino kandidat SP Lukas VVolte. Novi župan občine Šmarjeta v Rožu Lukas VVolte (45) je po pok-7 "cu uradnik pri kriminalistični poli-' oiji in je bil že doslej podžupan. Pravzaprav je sam računal s ^ tem, da bo potreben drugi volilni teog, toda preteklo nedeljo je že v prvem dobil absolutno večino. ^est glasov manj in potreben bi oil drugi volilni krog, v katerem bi W°lte prav gotovo dobil večino, med drugim bi zanj tudi kandidat Paotne liste Hubert Ogris dal vo-lllno Priporočilo. tereden uspeh je na teh volit-Vah žel tudi kandidat F državnozborski poslanec Sigisbert Do-lnschek, ki je dobil 199 glasov in Prehitel kandidata VP Bernharda P°ganitscha, katerega frakcija nastopa v Šmarjeti v narodnostnih vprašanjih izredno agresivno, udi kar zadeva jezik v cerkvi. e akšna politika mu očitno ni prirasla glasov, celo izgubil je. 5 ^andidat Enotne liste Hubert ■K 9ris (42 glasov) je v primerjavi z 2adnjimi volitvami dobil 9 glasov i ni pa mogel doseči števila I ®.®Sov, ki jih je dobila EL ng zad-f n)lh volitvah leta 1991, ko je dobi- la 55 glasov in je s tem dosegla 889; oddanih glasov: 771; nevel-en mandat. Ogris pa že zdaj želi javnih: 5; Lukas VVolte (SP) 394 v frakcijo vpeljati mlajšega kandi- (51,10 %), Sigisbert Dolinschek data, ki naj bi kandidiral na (F) 199, Bernhard Poganitsch občinskih volitvah leta 1997 . Vo- (VP) 136, Hubert Ogris (EL) 42. lilni izid: Volilnih upravičencev: Silvo Kumer Ravnateljica proti otrokom V Libučah pri Pliberku je ravnateljica ljudske šole preprečila otroški skupini dostop v šolo. Povsod po Koroškem lokalne kulturne in otroške skupine uporabljajo prostore ljudskih šol za vaje in nastope. Ne tako v Libučah, kjer je ravnateljica Bri-gitte Petschnig preprečila, da bi v šoli imela otroška skupina MoPZ Kralj Matjaž svoje tedenske otroške ure. Na osnovi negativnega stališča ravnateljice in okrajne šolske oblasti je občina Pliberk dala otroški skupini iz Libuč negativen odgovor. Otroci so zdaj seveda zelo žalostni, ker nimajo prostora za svoje otroške ure, starši otrok in MoPZ Kralj Matjaž pa so ogorčeni. Ravnateljica Brigitte Petschnig je v pogovoru z NT v zelo neprijaznem tonu dejala, da zadeve ne želi komentirati. S. K. Ravnate- ljica Brigitte Petschnig je libuškim otrokom preprečila dostop i/ šoto. Aktulani INTERVJU Hubert Ogris Naš tednik: Ali ste zadovoljni z volilnim rezultatom? Ogris: V določeni meri že, ne pa popolnoma, ker je v Šmarjeti potencial volilcev Enotne liste po mojem večji. Kljub temu pa je bilo prav, da smo samostojno kandidirali in s tem pokazali, da smo tu. VVolte zapustil dober vtis Kako ocenjujete novega župana Lukasa VVolteja? Ogris: Prva ocena je vsekakor pozitivna. Že pred vo-Itivami se je izrazil na pogovoru z delovno skupnostjo slovenskih socialdemokratov pozitivno o slovenščini, VVolte tudi obvlada slovenščino kot pogovorni jezik. Upam, da bo VVolte župan za vse občane, se pravi da bo upošteval tudi pravice slovenske manjšine. Kandidat F je dobil presenetljivo veliko glasov. Ogris: Volila ga je predvsem mladina; kot človek je Dolinschek v redu, velik problem pa seveda predstavlja njegova stranka. Kaj so za vaši zaključki za občinske volitve 1997? Ogris: Vsekakor bom osebno premislil, ali bom še kandidiral. Verjetno bom poiskal mlajšega naslednika, kateremu naj bi uspelo spet doseči mandat. Silvo Kumer 6 Rož - Podjuna - Zilja Preteklo soboto je obhajala 60. rojstni dan Pavla Rosen-zopf, po domače Simonova mama iz Breške vasi. Slavljenki ob tem lepem jubileju iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta! Pred nedavnim je obhajala 30. pomlad Marica Zenz-Štern iz Malenc pri Ledincah. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! Čestitke veljajo tudi za minuli god. Na Reki pri Št. Jakobu je preteklo nedeljo slavila 40. rojstni dan Agnes Krautzer. Iskreno čestitamo in vse najboljše! Čestitkam se pridružujejo vsi domači in sosedje iz Št. Petra. V Selah na Borovnici je obhajala rojstni dan Mili Piskernik, za kar iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše! V društvu upokojencev Št. Jakob slavijo naslednji člani osebna slavja: Primi Kleme-njak z Bistrice, Franci Melcher iz Rožeka, Neži Kleibner iz Št. Jakoba in Johanna Ulbing s Kota. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam članov društva upokojencev Št. Jakob se pridružuje uredništvo NT. V Konovecah je slavila dvojni praznik Neži Neubersch. Slavljenki prisrčno čestitamo in želimo veliko Božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Za osebni praznik čestitamo tudi Nežiki Kanduth s Tešinje. Vse najboljše! Naslednji voščili sta namenjeni Nani Mak, po domače Špič-jakovi iz Borovelj in Loni Užnik iz Sel pri Cerkvi. Obema slavljenkama iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Preteklo nedeljo je obhajala osebni praznik Neža Dovjak iz Borovelj. Iskreno čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! 19. januarja je obhajala 93. rojstni dan Ljudmila Oschgan, po domače Pajovka z Ločila. Ob tem visokem življenjskem prazniku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači. ČESTITAMO V društvu upokojencev Podjuna slavijo naslednji člani osebna slavja: Neža Zunder iz Kokja pri Dobrli vasi, Pavla Hudi iz Goselne vasi, Marija Rohrmeister z Vinogradov, dr. Franc Vrbinc iz S rej in Marija VVicher iz Gorič. Vsi ostali člani društva upokojencev Podjuna kličejo slavljencem na mnoga zdrava in veselja polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V Celovcu je slavila 60-letni-co Marija Pucelj. Slavljenki prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružujejo vsi domači. Nežka Opetnik iz Doba pri Pliberku je obhajala rojstni dan in god. Slavljenki ob visokem dvojnem prazniku prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo otroci z družinami. 19. pomlad je obhajal Ivan Kelih iz Sel. Vse najboljše! V Lobniku nad Železno Kaplo je obhajala rojstni dan Mikijeva mama Zala. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse najbolj- še, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam se pridružujejo vsi domači! Abrahama je srečala Kati Ogris. Ob tem lepem osebnem slavju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Jutri bo obhajala rojstni dan odbornica EL mag. Magda Er-renst iz Poprač pri Škofičah. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje EL. Mala Sara Rogavnik z Radiš obhaja rojstni dan. Vse najboljše in mnogo uspeha v šoli! Na Obirskem je obhajal rojstni dan in god Ceni Pavlič. Za ta dvojni praznik iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem trdnega zdravja! Prav tako rojstni dan in god je slavila Nežka Sprachovvitz z Lokovice. Tudi njej ob dvojnem prazniku veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Osebni praznik je obhajala Nežka Slanovc iz Gorič. Vse najboljše in na mnoga srečna in vesela leta! Lucija Kassl iz Štriholč pri Velikovcu (vice-miss Koroške 1996) je slavila rojstni dan. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje ter mnogo uspeha na volitvah za miss Avstrije v Kitzbuchlu. 80. rojstni dan slavi Marija Pristovnik iz Podljubelja. Ob tem visokem življenjskem jubileju prisrčno čestitamo in želimo veliko Božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Še na mnoga leta! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim članom: Mariji Piko iz Vidre vasi, Foltu Žagarju iz Večne vasi pri Globasnici in Katarini Marketz iz Globasnice. Vsi ostali člani društva upokojencev kličejo slavljencem še na mnoga zdrava in vesela leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V ponedeljek bo obhajal rojstni dan Milan VVutte. gostilničar v Veselah pri Škocijanu. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam Našega tednika se pridružuje GL Škocijan. ČESTITKI TEDNA Janja Zikul-nig - 60 let Bilo je septembra 1957. Slovenska gimnazija je odprla vrata. Janja Zikulnig, rojena Zvvitter, takrat 21-letna strokovna učiteljica za ročno delo in mati, je bila med tistimi, ki so skupno z ravnateljem Joškom Tischlerjem zaorali prvo brazdo v ledino slovenske gimnazijske vzgoje na Koroškem. 36 let je poučevala ročnost in umetnostno vzgojo, dva predmeta, ki postajata vse pomembnejša prav zaradi čedalje hujše stehniziranosti našega sveta. 1. oktobra 1995 je odšla v pokoj. Kot zadnja od tiste skupine iz leta 1957 je zapustila gimnazijo. Te dni je obhajala 60-letnico. Želimo ji vse najboljše, zdravja in zadovoljstva, sreče in prijetnosti. Daj ji Bog še veliko let! Tonej Marktl srečal Abrahama Te dni je Tonej Marktl iz Beračije pri Škocijanu obhajal svoj 50. življenjski jubilej. Slavljenec izhaja iz Rabavdeljeve družine v Šmi-klavžu na Goren-čah. Pri Rabav-deljnovih so pisali narodno zavest in zvestobo katoliški Cerkvi z zlatimi črkami. Tonej se je po maturi na Slovenski gimnaziji odločil za poklic učitelja in je tudi postal ravnatelj ljudske šole Kazaze. Za osebni jubilej mu želimo mnogo zdravih, srečnih in uspehov polnih let. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo KD Škocijan, žena, hčerka in znanci. Ad multos annos! -Kuj- 7 Rož - Podjuna - Zilja DSG Vogrče ima novo vodstvo Na minulem občnem zboru Škofijskega športnega društva Vogrče je dologoletni predsednik Štefan Visotschnig oddal mesto v mlajše roke. Saša Muller je novi predsednik DSG Vo- V ( grče, kije nastalo svojčas pod župnikom Vinkom Zaletelom. Med drugim prireja DSG vsako leto tudi športni praznik (slika). Pod predsedstvom Štefana Visotschniga, ki je danes mestni svetnik občine Pliberk, je vaško športno društvo pričelo Prirejati nogometne turnirje in športne vaške olimpiade, ki so sčasoma postale tradicionalne. Poleg tega je DSG skrbelo tudi na drugih družabnih področjih za poživitev vaškega življenja in celo uredilo vaško nogometno igrišče. DSG pa se je med drugim tudi kot prvo društvo Postavilo ob rob „Burschen-schaft Leder“, ki je na vasi skušala povečati vpliv, kar pa nikoli ni bilo v interesu Vogrja-nov. Na minulem občnem zboru so se člani zahvalili Štefanu Visotschnigu za dolgoletno nesebično delo in so ga Prosili, da društvu pomaga tudi v prihodnje po svojih močeh. Za novega predsednika je bil Potem soglasno izvoljen mladi Saša Muller, ki je že leta sodeloval v društvu. Novi predsednik želi nadaljevati doslejšnje delo 'n bo v društvo vnesel seveda fudi svoje ideje in predstave, vsekakor pa naj bi DSG tudi v prihodnje ostalo važen sestavni del vaškega življenja. Novi odbor DSG Vogrče: Predsednik: Saša Muller; podpredsednik: Thomas Visotschnig: tajnik: Rudi Kontschitsch; blagajnik: Armin Dobrovnik; namestnik: Reinhold Paulitsch; preglednika: Enzi Hermann in Leopold Prutej; častni predsednik: župnik Florijan Zergoi. S. K. Tradicionalno srečanje lovcev v Tinjah Tokratno srečanje lovcev je bilo v znamenju družabnosti in seveda tudi izobraževanja. Predaval je deželni lovski mojster dipl. inž Senitza. p° sv. maši za pokojne °vce (daroval jo je msgr. Kristo Srienc - sam je eden najstarejših aktivnih lov-jjev). ki jo je glasbeno oblikoval oktet lovske družine Peca iz Mežice, je bil na sporedu izobraževalni del srečanja. Lovci so si najprej °9ledali strokovni film o Pravilnem izkoženju in razkosanju divjadi ter prisluh- nili predavanju deželnega lovskega mojstra, dipl. inž. Senitza. Sledila je živahna razprava. Izobraževalnemu delu pa je sledil družabni del ob izvrstno pripravljenem kosilu in pristnem petju kvarteta kluba prijateljev lova (pod vodstvom Hane-sa Košutnika) in gostov iz Mežice - okteta lovske družine Peca. Pj-edsednik kluba prijateljev lova ek. sv. Fric Kumer (na s z dipl. inž. Senitzo, Jankom Oitzlom in gostom iz Meži-Ce) je bil s srečanjem zadovoljen, dodal pa je, da bi lahko prišlo več mladih lovcev. 27. januarja 1996 premiera otroške igre „Mala čarovnica" v Žvabeku & K.PB Or»va VABIMO r NA PREMIERO IGRE £ mal: čarc 27.1.19 ob 19.00 v farni dvorani v Žvabeku Režij* Vida logar Mentor: Franci Končan Ton in luč: Štefka Kap in Jokcj Logar Glasba: Stefan Logar Lektorica,- Marija Perne LEŠE PRI ŠT. JAKOBU Franciju Storniku v slovo Kakor mora je legla na faro in preko nje žalostna vest, da se je v petek, dne 12. januarja 1996, mrtev zgrudil Franci Stornik iz Leš. Še isti dan dopoldne je bil v Borovljah na pogrebu svojega prijatelja Jozeja Je-lenika in nič ni kazalo, da bi bil bolan - nasprotno, videti je bil kot samo zdravje, rdeč in nasmejan - in vendar je prišla smrt nenadoma. Rajnega Francija smo poznali kot človeka, ki je bil vedno in povsod pripravljen pomagati, naj so to bili sosedje ali kdor koli drug, če se je nanj obrnil za pomoč pri raznih delih. Predvsem je kmetom pomagal pri delu v gozdu. Kot član upokojencev je Franci vedno pomagal pri pripravah za naše prireditve. Rajni je bil hudomušne narave. Franci Stornik se je rodil 23. januarja 1925 pri p. d. Storniku v Lešah. Z 18 letom je bil vpoklican v vojsko in je tam bil do maja 1945. Kot je bilo takrat na kmetih v navadi, je moral Franci, ko se je vrnil iz vojske, pomagati doma, dokler se ni vrnil iz vojnega ujetništva starejši brat; tako se rajni ni mogel izučiti nobenega poklica. Leta 1949 je stopil v službo pri princu Lichtensteinu kot gozdni delavec in je tam ostal s kratko spremembo delodajalca do leta 1986, ko se je upokojil. Leta 1957 se je poročil s Pepco Gabriel, p. d. Strdeno iz Leš. Ker v zakonu nista imela svojih otrok, sta Kristijana posinovila. Z delom svojih rok sta si sezidala lično hišico. Rajni Franci je svojčas sodeloval tudi pri igrah. Ko je bil v pokoju, ni miroval; gozd je bil za rajnega vse in tam se je počutil najbolj srečnega. V torek, dne 16. januarja 1996, je ogromna množica prijateljev in znancev premljala rajnega, povsod priljubljenega Francija na njegovi zadnji poti na pokopališče v Št. Jakob. Pogrebno sv. mašo sta opravila župnik Jurij Buch in dekan Peter Sticker. Bogoslužje so s petjem olepšali cerkveni pevci. Dragi Franci, manjkal nam boš in vrzel, ki je nastala s tvojo smrtjo, bo ostala odprta. Mirno počivaj v domači zemlji, katero si tako ljubil. Žalujoči ženi in sinu Kristijanu po tej poti izrekamo naše iskreno sočustvovanje. Mi. 8 Razno Študenti odklanjajo časovno skrašanje študija Predsedstvo državnega zbora je pred nekaj dnevi izdalo nov načrt zveznega zakona o študijih na univerzah (Universitatsstudiengesetz). i w l ifungsstres Studa ir_ DVOJEZIČNA TAK Prijave so možne še do 24. februarja Preteklo sredo je Dvojezična trgovska akademija v Celovcu vabila na dan odprtih vrat, na katerem se je predstavila širši javnosti. Prijave za dvojezično TAK so še možne do 24. februarja 1996, termin za sprejemni izpit pa bo 4. julija 1996. Ravnateljica šole Maja Am-rusch-Hoja je poudarila, da je šola s pristopom Avstrije k EU še dodatno pridobila na atraktivnosti, saj dobijo absolventi tudi „EU-diplomo“. Matura na dvojezični TAK pa daje upravičenost za vodenje obrata in pravico do študija na višjih šolah. Šola, ki je dobila letos poleti tudi nove prostore, nudi jezikovni in strokovni pouk v slovenščini, nemščini, angleščini in italijanščini. Poleg splošne izobrazbe dobijo dijaki tudi strokovno izobrazbo, ki se orientira po praksi. Na šoli so urejeni sodobni prostori z gospodarskim poslovalnici centrom z internetom, računalniškim prostorom ter OD prostorom z 20 računalniki. Trgovska akademija je torej na naj-novešjem stanju tehnike, kar je nedvomno dodatna prednost, ki je druge slične šole na Koroškem ne morejo nuditi. Na dnevu opdrtih vrat je veliko mladincev in staršev koristilo možnost ogleda šole, profesorji pa so rade volje dajali podrobnejše informacije. Mohorjeva (Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel.: 0463 / 56 5 15) oddaja pisarniške prostore v Mohorjevi hiši. Površina 95 m2, najemnina 100,- šil./m2 plus obratni stroški. Ta predvideva številne novosti, med katerimi je najpresenetlji-veša skrajšanje študija na 6 semestrov (doslej najmanj 8 semestrov). „Uvedba skrajšanega študija in s tem povezana odprava kombinacijskega (se pravi interdisciplinarnega) študija bi imela za posledico, da bi imeli avstrijski študenti slabšo kvalifikacijo od študentov iz drugih držav,“ kritizira vodja koroške Zveze socialističnih študentk in študentov Avstrije (VSStO) VVolfgang Bajzek v tiskovni izjavi. Zaradi tega so organizacije UNI 2000, Zveza koroških študentov in Zveza socialističnih študentk/ov v sredo organizirali kratkoročno demonstracijo. Bajzek v tem načrtu tudi vidi hudo krnitev predvsem kultur-noznanstvenih panog in svari pristojne, da skrajšani študij internacionalno ne bi bil priznavan. Poleg tega so študentski zastopniki ogorčeni nad kratkim prehodnim rokom, ki ga predvideva sprememba študijskega načrta. Tako se zdi predlagana doba do 30. septembra 1998, ko naj bi začel veljati novi načrt, veliko prekratka. Tudi ni še razjasnjeno, kako s študenti, ki so inskribirali pred omenjenim datumom. Osupel nad novim načrtom je bil tudi predstojnik fakultete za gospodarske znanosti in informatiko Hans Georg Holzer, ki je analizo načrta s kritikami zaradi nedos- lednosti poslal nazaj predsedstvu državnega zbora. Holzer vidi pomanjkljivosti v presoji znižanja ur z obveznim izpitom, ki po njem ne bi prineslo potrebne racipnalizaci-je študijskega načrta. Prav tako pogreša izjavo o načelih in ciljih študija. Holzer v pisanju navaja vtis, da naj bi bila samostojno raziskovanje in izobraževanje z znanostjo samo še nepomembna spremljevalna pojava univerzitetnega študija, s čimer bi odpadla vsakršna razlika do strokovnih šol. Kot pikrost ob robu Holzer oplazi tudi formalno pisanje, saj se izkazuje s številnimi gramatičnimi in sistematičnimi napakami. Adke PISMO BRALCA Kje je izhod iz zagate? Zveza slovenskih organizacij je bila ustanovljena kot nadstrankarska Zveza, da pomaga slovenskim društvom ter da revidira njihovo delo v prid narodni skupnosti - kot to dela Zveza slovenskih zadrug za včlanjene zadruge. Le takšna revizijska zveza ima upravičenost za obstoj in to v skladu z NSKS. Občni zbor ZSO pa ni upošteval teh načel, temveč je postavil smernice, da pripelje vse včlanjene organizacije v levi tabor. Sicer delam tudi jaz v okviru FMV za socialno usmerjene podjetnike, istočasno sem tudi predsednik SGZ in predsednik gospodarskega odbora NSKS. To je dodatni dokaz, da je NSKS odprt za vse Slovence in da ni konzervativna organizacija, kar je ORF navedel v poročilih ob občnem zboru ZSO. Ker je dr. Marjan Sturm kot predsednik ZSO izjavil, da je tudi on Slovenec in ker je ponudil spravo z vsemi Slovenci, je čas, da pojasni, kje so sprti in nesprti Slovenci in kje je izhod iz te zagate. Kot podjetnik sem spoznal, da si sicer lahko poiščeš partnerja, vendar teh ne morem usmerjati po svoji volji, temveč moram vzeti njih mnenje na znanje in jim nuditi pogoje, ki so tudi njim v prid in ki dajejo tudi meni možnost obstoja. Isto velja za slovensko narodno skupnost. Tako nudi reformirani Narodni svet vsem možnost sodelovanja, ne glede na strankarsko in versko usmeritev. Prvič v zgodovini koroških Slovencev smo v tajnem glasovanju izvolili 60 predstavnikov in predsednika. Čeravno nismo uspeli, da bi sodelovali pri volitvah vsi Slovenci, je bila udeležba višja kakor na volitvah na univerzi. Celo predsednik ZDA je izvoljen z manjšimi odstotki volilnih upravičencev kakor sedanji predsednik NSKS. ZSO bi morala kot takšna omejiti svoje delovanje na to, za kar je bila ustanovljena - kot nekaka revizijska zveza. Sedanji somišljenci pa naj ustanovijo socialnoliberalno stranko ali pa Zvezo slovenskih socialdemokratov (ZSD). Tako bomo imeli čisto linijo. Ta ZSD lahko kandidira tudi v okviru NSKS ali za deželni zbor. Enako kot EL, ki trenutno nosj glavno breme NSKS, vendar ta ni identična s to organizacijo - enako kot SPO ni identična z Delavsko zbornico. Mene veseli, da je novi predsednik ZSO priznal, da Slovenska narodna skupnost potrebuje svojega zastopnika v deželnem zboru. Pot do tja mu je znana, a je ni omenil' Predlog, da bi bila deželnozborska zastopnika predsednik in podpredsednik narodnostnega sosveta, je vse prej kot demokratičen. V poštev pride edinole direktno izvoljen predsednik NSKS in mogoče enako direktno izvoljeni funkcionarji iz vrst Zbora narodnih predstavnikov. Franc Rutar, Lido Dobrla Vas 9 Reportaža K | a zadnjem etnovečeru, ki |\ljih že nekaj časa prireja I M Slovensko etnološko društvo v klubu Cankarjevega doma, so se 9. januarja letos k takšni presoji zbrali sodelavci in organizacijski vodje Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu. Moderatorica in pobudnica večera je bila etnologinja prof. Majda Fister. Odličen gost večera pa je bil koroški moški zbor „Vaščane pojo" iz Zgornje Vesce v Rožu pod umetniškim vodstvom prof. Jožka Kovačiča, ki tudi sam kot muzikolog in slavist že vrsto let zapisuje in proučuje avtentično ljudsko pesem na Koroškem. V uvodu je predsednik KKZ dr. Janko Zerzer predstavil več kot desetletna prizadevanja Zveze, da združi raziskovalce ljudske kulture slovenske narodnostne skupnosti na južnem Koroškem in da ustanovi center, kjer se bo vse to študijsko gradivo zbiralo, dokumentiralo, proučevalo, publiciralo in tako ohranjalo. Zamisel izvira že iz osemdesetih let, ko je danes pokojni dr. Pavle Zablatnik kot najbolj ugleden etnolog in slavist na Koroškem spodbujal raziskovalno dejavnost in do svoje prezgodnje smrti tudi sam za nekaj let prevzel vodstvo narodopisnega oddelka pri KKZ, ki je bil prednik današnjega inštituta. On je bil nato njegov prvi znanstveni vodja in na njegovih zamislih so bili oblikovani temeljni cilji raziskovalnega, publicističnega in arhivskega dela. Izjemno posrečena izbi ra vokalnega zbora, ki je popestril večer z odličnim petjem, je kar sama po sebi narekovala najprej predstavitev raziskav pesemskega izročila iz Podjune. Dosežki raziskovalca, etnomuzikologa mag. Berteja Logarja, so bili objavljeni v okviru Inštituta kot gradivo „Vsaka vas ima svoj glas", razstave, ki bo te dni odprta v Celovcu pod naslovom ..Slovenska ljudska pesem na Koroškem" in v zbirki „Pesmi in glasba iz Južne Koroške". Avtor je problematiko svojih raziskav podrobno predstavil, podobno pa so s predstavitvami nadaljevali tudi drugi sodelavci. Dr. Herta Lausegger-Maurer, zaposlena na Institutu za slavistiko pri celovški univerzi, sicer Pa predsednica Inštituta Urban Jarnik, je v njegovem okviru zbrala in uredila besedila koroškega bukovnika Andreja Šuštarja Drabosnjaka. Posvetila se je tudi zbiranju dialektološke- Glavnino raziskovalnega dela inštituta Urban Jarnik vodi dr. Marija Makarovič. Sadovi slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik Človek je velik le tedaj, če zna pravično presoditi, koliko je zares dosegel. ga in etnografskega gradiva o mlinih, kar je objavila v knjigi „Die Terminologie der Bauern-muhle in den slovvenischen Dia-lekten in Karnten", na isto tematiko pa je posnela še dva filma v Slovenjem Plajberku in na Djekšah. Velik del raziskav in dokumentacije je v okviru Inštituta Urban Jarnik posvečen materialni kulturi, predvsem arhitekturnemu izročilu celotnega dvojezičnega območja Južne Koroške. Raziskovalni projekt vodi univ. prof. dr. Peter Fister z ljubljanske Fakultete za arhitekturo. Nastajati je začela bogata arhivska dokumentacija, rezultate pa je objavil v knjigi ..Arhitektura Zilje, Roža in Podjune - ta hiša je moja, pa vendar moja ni", v nemški verziji „Erlebte Architek-tur in Sudkarnten" in v vrsti strokovnih razprav. Posebej odmevna je bila razstava ..Arhitek-tura na Južnem Koroškem - Er-lebte Architektur in Sudkarnten", ki je obšla že vsa večja središča v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem, pa tudi v Italiji. Na različnih mednarodnih strokovnih posvetih in kongresih so bili rezultati predstavljeni tudi Predsednica inštituta Urban Jarnik dr. Herta Lausegger najširši evropski in svetovni javnosti (na kongresu IUAES v Lizboni, posvetih Alpe-Jadran, v Franciji itd.) V zadnjem času vodi glavnino raziskovalnega dela dr. Marija Makarovič, ki je na Inštitutu tudi prevzela strokovno vodstvo in koordinacijo raziskovalnih projektov. Sama proučuje oblačilno kulturo na Zilji in v Rožu, več let je raziskovala vasi Sele v Karavankah in skupaj z drugimi razsikovalci Vogrče v Podjuni: Iz tega sta nastali monografiji o Selah in Selanih ter o Vogrčah, pripravlja pa se podobno delo o Dobrli vasi v Podjuni. Za Inštitut je obdelala mnogo arhivskih virov, velikega pomena pa so tudi njene neposredno stkane vezi z domačini, ki mnogo pomenijo v osveščanju prebivalcev o vlogi slovenske identitete na Koroškem, kar poglablja še s predavanji in drugimi javnimi nastopi. Njena stalna sodelavka v arhivih je prof. Breda Vilhar, ki hkrati kot umetnostna zgodovinarka proučuje tudi koroške srednjeveške freske in inventarje podložnikov na Koroškem iz 16. in 17. st., kar dodatno pojasnjuje zgodovino in dosežke slovenskega prebivalstva tega dela Koroške. Arhivski sodelavec je tudi Korošec, pater Ber-trand Kotnik, ki se kot eden redkih ukvarja z zgodovino hišnih imen (serija publikacij o koroških naseljih). Helena Ložar-Podlogar nadaljuje raziskave šeg, ki jih je pred tem obdeloval dr. Pavel Zablatnik - prvi rezultat je knjižica Svatbene šege Ziljanov. Voditeljica razgovora prof. Majda Fister sodeluje z inštitutom že od vseh začetkov, njeno raziskovalno delo je vezano na skupen projekt z ljubljanskimi etnologi: ..Topografija slovenskega etničnega območja" -izšla je publikacija Rož, v pripravi je Podjuna. Ker je zaposlena kot bibliotekarka na SAZU, svoje znanje uporablja za ureditev izjemno bogate knjižne in arhivske zapuščine pokojnega dv. svetnika dr. Pavleta Zablatnika, ki jo je ta zapustil Krščanski kulturni zvezi. Tudi mlajši sodelavci so predstavili svoje raziskave. Zlasti je izstopalo delo etnologinje Polone Sketelj o Globasnici pod naslovom „Na stiku dveh kultur", ki je tudi že v pripravi za tisk. Inštitut je pritegnil k sodelovanju še vrsto drugih strokovnjakov iz Koroške in iz Slovenije in tako nastaja resnično pomemben raziskovalno-dokumenta-cijski center pri slovenski manjšini na Koroškem. Kot je prof. Fister posebej naglasil, se tako uveljavlja raziskovalno delo v okviru Jarnikovega inštituta na visoki znanstveni, ne samo na folklorno obarvani ravni, s tem pa postaja kulturna dediščina koroških Slovencev del skupnega evropskega spomina. MR 17. Tischlerjeva nagrada 17. Tischlerjeva nagrada Podelitev 17. Tischlerjpagrade bčemo le spoštovanje Ganjei* prevladovala na torkovi podelitvi 17. Tischlerjeve nagrade v Tischlerfani Mohorjeve. Prejemnik je bila, kakor znano, Zveza slovenskih izseljenc'9ar imenu je nagrado sprejel dolgoletni predsednik Jože Partl. Prejemniki Tischlerjeve nagrade r">redsednik Narodnega sveta Nati Olip je v imenu NSKS in KKZ kot podeljiteljema nagrade pozdravil številne častne goste, s posebno prisrčnostjo seveda navzoče izseljence. Predsednik KKZ dr. Janko Zer-zer je na kratko osvetlil namen Tischlerjeve nagrade, ki je bila prvič podeljena I. 1979. Slavnostni govor je tokrat imel sotrpin dr. Reginald Vospernik; kot otrok, ki se je „kot fant veselil prve vožnje z avtomobilom" je bil z drugimi družinskimi člani poslan na križev pot (beri objavljen govor). Groznejše spomine so ohranili starejši izseljenci, ki so morali zapustiti dom in domače ognjišče. Zelo ganjeno in ganljivo je spregovoril predsednik ZSI Jože Partl. V svojem govoru je poudaril še zlasti vidik, da „večina tedaj ni prišla več kot enkrat na leto v Celovec" in da je za te bila izselitev še toliko bridkejša. Na kratko je zavzet od presunljivih spominov, ki so koroškim Slovencem zadali 1979 Lajko Milisavljevič 1981 dr. Anton Feinig 1982 dr. Pavle Zablatnik 1983 Provinca šolskih sester na Koroškem 1984 prof. Milka Hartman 1985 župnik Vinko Zaletel 1986 rektor Jože Kopeinig 1987 univ. prof. dr. Bogo Grafenauer 1988 dr. Janez Hornbčck l^ko hudo rano, navzoče opomnil: »lz9nani smo bili, ker smo bili družni, ker smo bili koroški bl°venci!“ ^artl in Vospernik sta oplazila i ' koroško aktualnost, v kateri ovenski izseljenci kot žrtve naci-^'onega terorja še danes nimajo nakega mesta z drugimi naci-v 'onimi žrtvami. Ta nerazumljivi’. celo žalitev je razvidna iz ePripravljenosti mesta Celovec, 1 ni hotelo dati na voljo kraj za Pornenik ali vsaj spominsko 1989 Zvezna gimnazija za Slovence 1990 univ. prof. dr. Erich Prunč 1991 Valentin Oman 1992 prof. Lojze Peterle 1993 ekon. svetnik Fric Kumer 1994 Slovensko zadružništvo na Koroškem 1995 Blaž Potočnik 1996 Zveza slovenskih izseljencev ploščo kot trajen opomin potomcem, da se kaj takega ne zgodi več. Celovec je odpravil prošnje z netolerantnim molkom, „saj,“ tako Partl, „ni bilo niti odgovora na prošnjo". Nepripravljenost je razkrinkana kot skrajno netolerantna še toliko bolj z dejstvom, da izseljenci, tako Partl, ne zahtevajo izpostavitve nad druge nacistične sotrpine, ampak le enako spoštovanje. Tako se je morala ZSI izogniti v občino Žrelec, na odročne (če- prav lepše) Radiše, kjer bo izseljencem kot akt spoštovanja postavljen zaslužen spomenik. Narodni svet in KKZ sta Partlu poleg nagrade izročila gmotno pod- poro za ta prepotrebni in smiselni spominski dokument. Partljev komentar k žalostnemu ravnanju glavnega mesta dveh narodnih skupnosti je bil napolnjen z gre-nom: ..Nacistična politika je sicer mimo, miselnost pa je ostala do danes." Spominsko svečanost je glasbeno olepšal MePZ Gorotan pod vodstvom Alberta Krajgerja. Adke 12 17. Tischlerjeva nagrada 17. Tischlerjeva nagrada 13 „.. „ a spomin ne more li samemu sebi namen Dr. Reginald Vospernik je bil slanostni govornik na podelitvi Tischlerje-ve nagrade Zvezi slovenskih izseljencev. Kdo drug kakor sam dr. Joško Tischler bi bil bolj vesel današnje slovesnosti, saj je prav on, čigar ime nosi ta nagrada, z vso globino svoje duše in z vso razsodnostjo svojega uma bil na strani izseljencev. In to že aprila 1942, ko je tisočim koroškim Slovencem gestapovski škorenj ukazal zapustiti stoletne domove. Bil je v duhu z njimi v dolgi noči izgnanstva v Renicu, v Frauenau-rachu, na Hesselbergu, v Eich-stattu, čeprav je bil sam izgnan v tuji Bregenz, predvsem pa je bil z njimi, ko so ga za pomoč zaprosili izseljenci iz Hesselberga, saj se sredi julija leta 1945, tri mesece po osvoboditvi, še zmeraj niso smeli vrniti na s silo jim iztrgane domove. Bil je z njimi in sredi njih 18. julija 1945 na beljaški železniški postaji, ko je Koroška družno z angleško zasedbeno silo hotela poslati izstradane izseljence - 400 jih je bilo, med njimi domala 200 otrok - z vlakom spet „do-mov v rajh“. Tista mati domovina, ki je bila - žal - še zmeraj mačeha. In ob Tischlerju so bili vsi tisti, ki so mu že v predvojnem času predsednikovanja v Slovenski prosvetni zvezi stali kakor grče ob strani: Lovro Kramar-Janšej, Karl Mikel-Mager, Šimen Male, Janez VVolte in drugi. Poznali so se še od mogočnih slovenskih dnevov, ki jih je bil dr. Tischler leta 1938 v grozeči senci kljukastega križa organiziral na Brnci in v Globasnici. Nekaka krilatica je postala beseda o treh letih, treh mesecih in treh dneh izgnanstva. Da se je ta doba s svetimi številkami podaljšala še za dober teden sprva na beljaški železniški postaji, nato pa pod nepopisnimi higienskimi razmerami v opustošeni celovški jezuitski kasarni, tako da je bil konec skorajda hujši od začetka v žrelskem izseljeniškem zbirališču aprila 1942, vse to tudi izseljenci zaradi veselja nad srečno vrnitvijo rad pozabljamo. In bridek priokus tudi ostaja v spominu na našo demonstracijo leta 1947 ob peti obletnici izseljevanja, ko nas je celovška požarna bramba obrizgala in pokazala, kako nezaželeni smo še vedno ali spet pri demonstraciji na celovških ulicah. Gorje, ki so ga nam s pregnanstvom prizadejali v bistvu sosedje, nacistični domači trikotnik županov, strankinih in kmečkih veljakov, je bilo neizmerno, ven- dar pa naših duš ni moglo tako izmaličiti, da bi se kdo od vrnjenih izseljencev nad kanalskimi začasnimi posestniki maščeval. Nagrado za ohranjanje tega spomina na nacistično nasilje podeljujeta danes Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza organizaciji, ki se zdaj že 50 let uspešno trudi, da spomin na mrzlo triletno nemško noč ne bi zamrl, člani Zveze slovenskih izseljencev imajo v tem združenju zagovornika svojih interesov in organizatorja družabnih spominskih srečanj. Centrala nudi vsem članom pravne nasvete zlasti v zvezi z izkaznicami in prednostmi, ki te izkaznice nudijo lastniku. A spomin ne more biti samemu sebi namen. Kaj bi nam pomnjenje brez plodnega pogleda na današnji in jutrišnji trenutek? Vsak izmed nas, tisti, ki so doživeli izgnanstvo zavestno, ali otroci, kakor jaz, ki sem se, ko nas je Ge-stapo odvedla, veselil prve vožnje z avtom, vsi se moramo vprašati: Kaj je nenehna oporoka denimo Miklavževega očeta, sa-mouka-učitelja in pevca, kulturnega ustvarjalca; kaj je naročilo Karla Mikelna, ki je organiziral Predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl, ki bo danes za Zvezo prejel nagrado, oktobra lani pri občnem zboru v Bilčovsu: »Zagotovilo za naš obstoj smo Prev mi sami". Koroški Slovenci smo - po-vsem upravičeno - očitali uradni koroški politiki, da se je v preteklem letu številnih jubilejev prera-da in prepogosto ustavljala ob spominu in zgodovinskih dogodkih okrog 10. oktobra leta 1920, Pred Odhodom s Hesse,be,g. 2jte&g3«r'”55 =—•£= S~““~ Uršičev, VVieserjev, Černutov, peljat, tud, za nas same. Zgo- dovinske razprave, razna dokumentacijska ogledala spominov, simpoziji, ekskurzije, publikacije ln spominske plošče - vse to je Prvo in poglavitno naročilo iz- Prav> koristno in potrebno. Vse to Tolmaierjev, Jelenov, Breznikov, Janežičev, Resmanov, Kokotov, Umekov, Bizjakov, Rajhmanov? še živih, zlasti pa še Pa ostaja neplodno, nekako ste-že pokriva koroške seljencev -tistih, ki jih ruša - je opomin, da slovenska beseda v družinah Omamljiva svoboda besede nas hlno in zgolj samopomilovalno, ce ne bomo znali iz teh doživetij zamre Potegniti nauke za naš lastni jutri 'n za jutri naših zanamcev. Ro- ne sme zavesti v potrošniške trebna nam je ob že prej omenje-brezbrižnost. Za to domačo bese- n' gojitvi domače besede v druži- do so šli tisoči v taborišča, v ka- ni in zasebnem okolju tudi neo- cete, v gozdove in celo v smrt majna vera v moč našega izvora, Danes, ko nam uporaba te bese- kaJPada brez prezirljivih pogledov de ne dela več težav, ko zanjo nena soseda in njegovo kulturo, preti izgnanstvo, pa bi jo prodal Potrebna nam je trdna volja do kakor svetopisemsko prvorojenst-Ku turnega ustvarjanja in tudi do vo za skodelico kaše? Globoke Političnega oblikovanja naše se strinjam s tem, kar je poveda'deze|e, potrebna nam je nepre- magljiva sla po čimboljši izobrazbi, potrebna nam je zdrava samozavest brez bledikaste multikulturnosti - koroški Slovenci smo vsi multikulturni in zdravo odprti sosedu in Evropi. Od Evrope pa si ne smemo dati vsiliti gesla o zgolj kulturni raznolikosti, ki ne daje prostora politični volji do etnično pestrega oblikovanja življenja na vseh ravneh. Zavedati se moramo, da je Hitlerjev nacizem zatresel Evropo tudi na številnih drugih mestih, kjer so se dogajale med vojno in po njej strašne krivice. Gotovo nas nihče ne more kriviti narodnega izdajstva, če se _________ spomnimo prav izseljenci ™1 tudi krivice, ki so jo doživeli povojni koroški odvedenci zlasti iz Pliberškega konca. Nasprotno: Prav mi bi morali razviti še boljši sen-zorij za krivico izgnanstva brez sodnijskega postopka, saj smo nekaj podobnega sami doživeli. Iz take samozavestne drže bi se nam krepila tudi hrbtenica za lastno etnično zakoreninjenost. Škoda se mi zdi, da mesto Celovec ni sprejelo dolgoletne pobude Zveze slovenskih izseljencev, da bi postavilo tem žrtvam nacizma v koroškem glavnem mestu spomenik ali vsaj spominsko ploščo. Na njej bi kajpada lahko bilo prostora tudi za vse druge žrtve nasilja: za v ka-cetih umorjene Jude, za žrtve nacistične evtanazije, za padle partizane in vse ostale žrtve odporniškega gibanja, za ubite v ljubeljskem taborišču in celo za padle „Potrebna nam je zdrava samozavest brez bledikaste multikulturnosti.“ Dr. Reginald Vospernik vojake v ruskih stepah, francoskih nižavjih in norveških gorah, saj se večina ni zavestno borila za Hitlerjeve imperialistične težnje, marveč le prisiljeno za svoje golo preživetje. Na evropskih bojiščih so krvaveli tudi mnogi Slovenci, ki s Haiderjevim sproči-lom v Krivi Vrbi nočejo imeti nobenega opravka. Prav v dneh, ko avstrijska notranja politika ob prvem zasedanju novega parlamenta tako brezbrižno ravna s spomini na neslavno nacistično tradicijo, ko očitno nekateri - in teh je kar dosti - še vedno nočejo razumeti, daje druga avstrijska republika zrasla kot antiteza fašizmu, je naš spomin na pregnanstvo še kako dragocen in neodmisljiv. Da podeljuje danes NSKS skupno s KKZ Zvezi slovenskih izseljencev letošnjo Tischlerjevo nagrado, smemo razumeti tudi kot signal, da temeljita tako NSKS kakor ZSO - vanjo je Zveza slovenskih izseljencev včlanjena - na istih nespornih temeljih polpretekle narodove zgodovine. Izhajajoč iz zavesti tega skupnega utemeljevanja naše biti, iz legendarne lagerske skupnosti, ki ni poznala nobenih ideoloških jarkov etnocentrizma in multikulturnosti, marveč le željo po ohranitvi individualnega in narodnega življenja tedaj in za bodoče dni, nam mora biti naročilo, da najdemo -ob vseh razlikah ideoloških okopov - skupne ohranitvene koncepte. To - tako se mi zdi - je, ob izeseljeniškem izročilu za ohranitev slovenske istovetnosti druga, nič manj pomembna oporoka izgnancev. Da bi si vsi, bivši izseljenci in mlajša generacija, ki ve o izgnanstvu le iz pripovedovanja in zgodovinskih knjig, zavedali teh skupnih temeljev, je moja prisrčna želja ob današnji slovesnosti. NANTI OLIP: „Zahvaljujem se Ti za Tvojo pokončno hojo in odprtost ' Spoštovani častni gostje, spoštovani predsednik Zveze slovenskih izseljencev, Jože Partl! Dovolite mi, da povem nekaj besed, ki so namenjene Jožetu Partlu, predsedniku Zveze slovenskih izseljencev in dolgoletnemu komunalnemu politiku in občinskemu odborniku iz vrst koroških Slovencev. Želim Ti izreči predvsem besede priznanja in zahvale za Tvoje prizadevanje v prid slovenski narodni skupnosti, za vse, kar si dobrega storil kot občinski odbornik mestne občine Pliberk in kot podžupan občine Bistrica pri Pliberku. Zahvalil bi se Ti rad kot človeku, ki zna povezovati. V ospredje svojega delovanja si postavljal to, kar nam je skupnega, kar nas ne razdvaja in ločuje, namreč ohranitev in razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Dosledno si to opravljal kot občinski odbornik Enotne liste, ki jo nekateri ideologi znotraj narodne skupnosti v najnovejšem času vse bolj postavljajo ob nacionalni rob, ki baje ne služi sožitju in ni v smislu tolerantne, demokratične narodne zavesti. Prepričan sem, da si kot slovenski občinski odbornik sooblikoval pot sožitja med na- rodnima skupnostima v domačem kraju in na Koroškkem ter skušal kot enakovreden partner, namreč kot izvoljen mandatar, storiti vse, kar je v korist domačega prebivalstva -Slovencev in Nemcev. Sožitje je možno le tam, kjer se srečata dve ali več skupin kot partnerji in vsak upošteva posamezne partnerje v vsej posebnosti in svojevrstnosti, ki jo ta partner vnaša. Koroški Slovenci hočemo graditi pot sožitja v deželi kot enakovredni partnerji, kot sopotniki. Ne morem pa se strinjati s tem, da bi bili samo okusna malica v nahrbtnikih političnih strank, ki se ob priliki volitev z velikim užitkom razkosa in zaužije. Za Tvojo pokončno hojo in odprtost, ki svoje ljubi, druge spoštuje, oboje pa upošteva, in ki si jo kot koroški Slovenec in občinski odbornik živel in udejanjil, se Ti smem zahvaliti v imenu Narodnega sveta koroških Slovencev in kot odbornik Enotne liste. v mislih Zahvaljujem se vam kot pi^esl našo medsebojnPI p'veza„ J?!'h VS(r.’tkl ®.° trph 'Spodbujali smo drug druge- nscih, m tiste, ki so bili tam tako da se je ,aže pr^stajati|0. biti - na primer selske ^l'ko se je v taJboriščihH{udi ^o|i_ dru9e- golilo se je za vrnitev, za po- „ , , , teizma, za zmago zavezni- Vse nase hrabre junake, J in za slovenske partizanske se kot partizani borili v oKake. če je le kdo mogel, je NOB za našo svobodo. V rr*vaj skočil tudi v cerkev. Znano imam vse tiste naše že zda' udi, da je v cerkvi po sv. maši umrle člane. Ti so prej živeli ^avžev oče na orgle zaigral sto drugačnih okoliščinah kej Slovani", kar je tudi vzpod-mi danes. V tistih časih so Pno vplivalo na sotrpine. Vz-kvečjemu le enkrat v letu do budnost je prinašal tudi obisk lovca, zato je bil izgon zanj oška Tischlerja v taborišču, nekaj veliko hujšega. Vožnja to je neizpodbitno dejstvo, da vinskimi vagoni je bila zanjeDil dr. Joško Tisch|er tesno po_ nižanje, izenačenje z živino-ton 2 nami natrpan v barakah, kot to n3r mer na Hesselbergu, in to s k° s° minila leta. Težko smo gozda, je bilo nekaj obupnega^1 na dan svobode. Ko smo drugi primer, VVeiRenburg, ^,streljanje ameriške vojske, smo bili v eni veliki dvorani?n osvoboditeljev, so bile naše skupaj: starejši, mladi in ot;! ■ da bi srečno preživeli še ta Torej oropani smo bili vS1' ^Podbujala nas je novica, da JOŽE PARTI : „Prispevati hočemo svoj delež k medsebojnemu sodelovanju" ruski vojaki že oblegajo Berlin -torej brlog nacizma. Srečni smo bili, ko smo zvedeli, da slovenska partizanska vojska že osvobaja ozemlje, kjer živijo Slovenci. A hudo je bilo razočaranje, ko nas osvobojena domovina ni hotela sprejeti. Tudi tu ima zaslugo dr. Joško Tischler, da se je problem vračanja na lastne domove kolikor toliko rešil. Slovenski pregnanci smo bili ves čas ponosni na to, da smo prispevali svoj delež k uničenju nacifašizma ter delež k ponovni vzpostavitvi naše domovine Avstrije. Letos obhajamo 50. obletnico naše organiziranosti. Ves čas obstoja naše organizacije smo skrbeli, da ti dogodki ne bi šli v pozabo: da se torej naj ne bi pozabilo, kako smo bili pregnani samo zato, ker smo bili drugačni, torej Slovenci. Da se nismo ohranili na celotnem ozemlju, s katerega smo bili izseljeni, je kriva naša družba. Zamenjana je bila le nacionalsocialistična stranka, a miselnost te stranke je ostala. Povojni politiki so se hvalili s preteklostjo v organizaciji „Hitlerju-gend“. Tudi je bilo rečeno, da je pristen Korošec tisti, ki ne zna slovensko. Zelo radi se zbirajo na „Ulrichsbergu“, da se spominjajo „slavne“ preteklosti, ko so menda opravljali le svojo dolžnost. In med njimi so tudi ljudje, ki so na Koroškem imeli v povojni demokratični družbi vodilne položaje. V letošnjem letu nameravamo postaviti pomnik našemu pregnanstvu, in sicer na Radišah. Radi bi ga imeli v Celovcu. Toda za nas tu še vedno ni prostora. Na prošnje na magistratu nismo dobili niti odgovora, čeprav naš načrtovani spomenik ni naperjen proti nikomur. To je pač koroška stvarnost. Izseljenci kot posamezniki in kot zveza hočemo prispevati svoj delež k medsebojnemu prijateljstvu in sodelovanju v slovenskih vrstah na znotraj. 14 Kultura Tudi v letošnjem januarju je KKZ priredila za dvojezične šole in vrtce lutkovno predstavo mariborskega lutkovnega gledališča. Tokrat so se štajerski lutkarji predstavili z znano pravljico Sneguljčica, katero si je ogledalo nad 1500 otrok. Predstav je bilo enajst, obiskali pa so jih otroci skoraj vseh dvojezičnih ljudskih šol in vrtcev. Tajnik KKZ Nužej Tolmajer o pomenu teh predstav: „Te predstave služijo v prvi vrsti kot dopolnilo k dvojezičnemu pouku in kot prispevek k izpopolnjevanju slovenščine.“ Tajnik KKZ je izrazil tudi veliko zadovoljstvo nad odzivom in sodelovanjem s strani vodstev dvojezičnih ljudskih šol in vrtcev. Mojca Jenko Kulturno pismo iz Slovenije vloga in pomen CMD precej spremenila. Nov smisel svojega delovanja je našla v narodno-ob-rambnih prizadevanjih na slovenski severni meji na Kozjaku, v leta 1919 priključenem Prekmurju ter na Kočevskem; podpirala je slovenske rojake na Primorskem in Koroškem, in sicer javno, s prikazovanjem razmer, Iz ljubljanskih muzejev in galerij Slovenska prestolnica ima v prvih tednih novega leta zelo pestro muzejsko in galerijsko ponudbo, kar Ljubljančani, pa ne le ti, v teh mrzlih zimskih dneh kar z veseljem izkoriščajo. V Slovenskem šolskem muzeju (Plečnikov trg) so pretekli teden odprli malo, a izredno zanimivo razstavo z naslovom „Mal položi dar domovini na al-tar“, kar je geslo z ene izmed skrinjic za prispevke in darove Družbe sv. Cirila in Metoda (CMD), ustanovljene pred 110 leti. Avtor razstave (odprta do 30. 4.) dr. Andrej Vovko s to prireditvijo predstavlja portret slovenske narodnoobrambne šolske organizacije, ki je nastala kot odgovor na Deutscher Schul-verein (prva tovrstna organizacija, ustanovljena leta 1885) in na društvi Pro patria in Lega nazio-nale. CMD so ustanovili leta 1885 ob 1000-letnici Metodovega rojstva. V kratkem povedano je bila glavna naloga CMD skrbeti, da otroci Slovencev ostanejo Slovenci. Njen namen je bil bojevati se zoper raznarodovanje, ustanavljala je zasebne otroške vrtce (26) in osnovne šole (9) v krajih, kjer ni bilo javnih šol s slovenskim učnim jezikom; podpirala pa naj bi tudi javne ustanove, podarjala učbenike in učila. Med učitelji je seveda bolj podpirala tiste, ki so na narodnostno mešanih ozemljih delovali v slovenskem duhu. Finančne podpore pa je namenjala tudi slovenskim dijakom in učite-Ijiščnikom, predvsem koroškim s celovškega in mariborskega učiteljišča. ČMD je imela vrsto podružnic (284 leta 1913), in sicer ne le v slovenskih pokrajinah, ampak tudi na Dunaju, v Leobnu in Gradcu ter v Severni Ameriki. Po koncu 1. svetovne vojne se je in tudi tajno. CMD je v času med obema vojnama prodala svoja posestva v krajih, kjer je bilo nemogoče pričakovati, da bi lahko ustanovila svoje šolske zavode. To so bila predvsem posestva zunaj takratnih jugoslovanskih meja; tam je obdržaja le zemljišči šol v Trstu in v Št. Rupertu pri Velikovcu, kjer slovenske šolske sestre z gospodinjsko šolo vztrajajo še danes. V novem krilu Narodne galerije (Puharjeva 9) pa je na ogled razstava s poetičnim naslovom „Vtis obilja", ki obiskovalca seznanja s štukaturo 17. sto- letja v Sloveniji (odprto do 18. 2.). Avtorica razstave Barbara Jaki Mozetič predstavlja gradivo, ki doslej ni bilo sistematično obdelano, ki pa vseeno predstavlja enega od kvalitetnih vrhov v zgodovini upodabljajoče umetnosti na Slovenskem. V baroku je bila štukatura zelo priljubljena krasilna tehnika; le-te so bili vešči predvsem severnoitalijanski mojstri, ki so krasili vse repre-zentančnejše prostore profanih in sakralnih arhitektur po vsej Evropi. Razstava in spremljajoči katalog dokazujeta, da je slovenski prostor oziroma naročnik z našega ozemlja tesno sledil tedanjemu modnemu umetnostnemu okusu in da so naše gradove in cerkve krasili isti mojstri kot reprezentančne arhitekture tistega časa npr. na Dunaju in v Gradcu. Nazadnje naj na kratko opozorimo še na razstavo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije (Muzejska 1). Le-ta nosi naslov „Lovci mamutov - ledena doba v Evropi" (odprto do 15. 4.) in obiskovalca seznanja z umetnostjo, stavbarstvom, uporabnimi predmeti za vsakdanjo rabo in z orožjem, ter s fosilnimi ostanki praljudi in živali iz časa od 4,000.000 let do 17.000 let pred Kr. Kultura 15 Šmarjeta v Rožu in zmaj Otroška gledališka skupina Šmarjeta v Rožu je premagala vse jezikovne pregrade in s predstavo igre Marjetica in Zmaj dokazala, kaj vse zmore mladina, če je pridna in vztrajna. Začelo se je že lani, ko je Krščanska kulturna zveza povabi-la gledališke skupine na poletni seminar v Fieso in se je udeležila ,udj majhna in cagava skupinica lz Smarjete v Rožu. Za seboj so lmeji majhen nastop pri neki dvojezični prireditvi. S seboj so pri-nesli velik koš dobre volje in trden namen, da spravijo na domači °der pravo igro v slovenščini. Go-Jjilna sila sta bili že takrat in sta še -anes domači mladinki Margret in Martina Svetina. Koliko osebne energije, koliko časa in optimiz-ma> koliko vztrajnega dela in potrpežljivosti sta vložili, nihče ne ve; samo ugibali smo lahko v nedeljo, k° sta si oddahnili po uspešni prireditvi in poželi zasluženo priznanje. oblekla v lične kostume in z njimi razčlenila zgodbo v pregledne scene, ki so se končno v nedeljo povezale v prijetno igro. Seveda je bilo pomembno tudi, da je KKZ vsestransko pomagala pri izvedbi igre in z novimi reflek-troji dopolnila tehnično opremo. Tudi starši zaslužijo javno zahvalo, da so otroke od vsepovsod pripeljali k vajam, dolgo čakali nanje in sodelovali tudi na drug način. Po igri so vsi v hipu pozabili na težave, trenutke obupa in na neštete vaje, ki so se vlekle v neskončnost; prevladalo je veselje nad uspehom. Zahvalo izrekamo vsekakor vsem, ko so premagali predsodke v vsakdanjem življenju, vsem, ki enostavno priznavajo dejstvo, da živita dve narodni skupnosti v isti vasi, hišo ob hiši in da so združevalne vezi močnejše od ločevalnih. Alojz Angerer REKLI SO Alenka Bole-Vrabec: ..Nikoli ne bi mislila, da bo tako težko. Ampak, ko enkrat prevzameš neko nalogo, jo je treba speljati do konca. V začetku smo se pogovarjali samo v nemščini in otroci so se, sicer močno skrajšan in poenostavljen slovenski tekst, učili besedo za besedo na pamet, ne da bi ga razumeli, Danes nemško govoreči otroci mimogrede ujamejo tudi vsakdanjo slovensko govorico. Škoda bi bilo in ves trud zaman, če se zdaj gledališko delo ne bi nadaljevalo. Takoj bo treba skrbeti, da damo otrokom nekaj malega, preprostega v roke, morda bi jim koristil kakšen majhen nastop že za materinsko proslavo. Še v tem šolskem letu pa bo treba izbrati naslednjo igro in otrokom potisniti nov tekst v roke. Intenzivneje bi se potem ukvarjali z novo igro poleti na seminarju in jeseni bi lahko že zaživela odrska predstava." Mag. Janko Krištof, župnik: „Tudi to delo je sad vztrajnega dela s farno mladino v duhu solidarnosti in strpnosti. Prvi korak so napravili pevci, ko je domači zbor Schneerose pred dvema letoma nastopil pri slovenski prireditvi. Če bomo z mladino nadaljevali pot sodelovanja in prijateljstva med narodnima skupnostima, bo skupno delo možno celo v neki obliki mešanega kulturnega društva." Janez Ljubljanski - sin Friderika Beljaškega Dr. Ivan Sedej je za knjižno zbirko Veliki mojstri slikarstva napisal monografijo o življenju in delu umetnika, ki je bil okoli sredine 15. stoletja razpet med Koroško in Kranjsko. Na tej osnovi so pionirsko delo d° Javnega nastopa gledališke skupine nadaljevale tri ženske, ki s° bolj poklicno, a nič manj neu-Tudno in požrtvovalno prevzele halogo. Režiserka Alenka Bole-i r®bec se je odločila, da preorje ledino in je pol leta šolala mladi-a°- Naučila jih je besedila in gledaliških prvin, vadila stavke in ko-rake, oblikovala scene in dvigala °bupane glave. Moramo namreč Povedati, da so člani otroške gledališke skupine v Šmarjeti ne samo mladi in neizkušeni igralci, blli so z eno izjemo tudi popol-n°ma nevešči slovenščine. Na Pomoč je priskočila učiteljica in oktorica, podpredsednica KKZ, Marija Perne, in vsakemu otroku Vsadila stavek za stavkom v glavo ln srce. Na odru je otroke vzela v r°ke še Gordana Schmidt, jih Leto 1995 bo v Sloveniji, vsaj na kulturnem področju, ostalo zaznamovano s pojmom „gotika“. Za prijetno dopolnilo ..gotskemu vzdušju" v Sloveniji pa je poskrbela tudi založba DZS, ki je v prvi letnik zbirke Veliki mojstri sveta (sicer prevodi!) uvrstila tudi izvirno slovensko delo; le-to je prišlo izpod peresa tudi Korošcem znanega umetnostnega zgodovinarja, kritika in etnologa dr. Ivana Sedeja. Knjiga v besedi in sliki (za fotografije je solidno poskrbel Janez Klemenčič) predstavlja gotskega slikarja Janeza Ljubljanskega. Gre za mojstra, ki je bil, kot nam poročajo pisni viri, ljubljanski meščan in hkrati sin slikarja Friderika, ki pa je bil, dokazano, be-Ijaški meščan. Janez Ljubljanski se je torej slikarske spretnosti in umetnosti učil v očetovi delavnici. Tako ni čud- no, da ga kot slikarja zasledimo sprva na Koroškem, in sicer v sodelovanju z očetom Friderikom (St. Gandolf nad Glino - po letu 1435), pa tudi bolj ali manj samostojno (Sv. Lovrenc pri Žile-ju/St. Lorenzen-Sillebrucken -pred 1440, Liemberg nad Glino -1435/40, Glinje/Glainach - okrog 1440). V vseh teh krajih je z očetovo pomočjo ali sam po takratni modi krasil cerkvene notranjščine, ponekod pa tudi zunanjščine. V Liembergu je Janez Ljubljanski pod (uničeno) Zadnjo sodbo naslikal votivno podobo, na kateri je upodobljena številna rodbina Gra-denegg; na prizoru z obglavljenjem sv. Katarine pa je ob sv. Doroteji kot naročnik upodobljen verjetno Ožbalt, tretji sin Rein-prechta Gradenegga in hkrati prior cistercijanskega samostana v Vetrinju. Znanstvo s tem po- membnim možem je moglo našemu slikarju pomagati, da je prišel v stik s cistercijani v Stični na Kranjskem. Če se razgledamo po opusu Janeza Ljubljanskega, ki leži južno od Karavank, hitro zapazimo, da so njegova dela raztresena po krajih, ki so bili v stiški posesti oz. na ozemlju turjaških gospodov. Mojstra je torej angažirala najvplivnejša svetna in posvetna gospoda sredine 15. stoletja na Kranjskem. Temu se ni čuditi, saj je bil obravnavani slikar tehnično solidno podkovan, razgledan po sodobnem umetnostnem svetu vzhodnoalpskega prostora in dovolj samozavesten, da je nekaj svojih del označil z letnico nastanka, s podpisom, dvakrat pa se je tudi upodobil. M. J. T PETEK, 26. januar Kulturna obzorja A SOBOTA, 27. januar Od pesmi do pesmi -od srca do srca T E D NEDELJA, 28. januar 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (mag. Klaus Einspieler iz Podgorij) 18.00-18.30 Dogodki in odmevi E N PONEDELJEK, 29. januar Zveza slovenskih izseljencev: 50 let budnik zavesti. V TOREK, 30. januar Partnerski magazin R A D 1 SREDA, 31. januar Glasbena sreda Večerna 21.04-22.00 W. A. Mozart: Sledovi Tourettejevega sindroma v njegovi glasbi. (Rok Klopčič) ČETRTEK, 1. februar Rož - Podjuna - Žila U PETEK, 2. februar Kulturna obzorja RADIO/TV, PRIREDITVE E> ©Bil El masa n K©®@t gga2 I.30 '1 NEDELJA 28. januar '96,15 • 50 let združuje in povezuje vse za časa nacizma nasilno pregnane. XVII. Tischlerjevega nagrada Zveze slovenskih izseljencev • Od besed k dejanjem: v Pliberku živeči pripadniki narodnostne skupnosti uresničujejo željo po lastnem kulturnem domu Petek, 26. januar GLOBASNICA Predavanje o nevarnosti alkohola, nikotina in nezdrave prehrane Čas: ob 19. uri Kraj: gostišče Juenna Predava: dr. Ivan Ramšak Prireditelj: SAK-center Pliberk (Ephraim Kishon) Nastopa: gledališka skupina KPD „Planina“, Sele Režija: Franci Končan Kraj: dvorana Zavoda šolskih s_ester v Št. Rupertu Čas: ob 14. uri Prireditelj: PD „Lipa“ v Velikovcu Kraj: pri Joklnu v Celovcu Čas: ob 19.00 Prireditelj: Kulturno društvo pri Joklnu Prevaja dr. Herta Maurer-Lausegger Petek, 2. februar Sobota, 27. januar ŽVABEK Premiera igre: „Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna" Nastopajo otroci KPD Drava Žvabek Čas: ob 19. uri Kraj: v farni dvorani Prireditelj: KPD Drava ŽELEZNA KAPLA Čarobni piskrč (ziljska pravljica) Nastopa: Ziljska lutkovna skupina „Pikce“ Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli Čas: ob 11. uri Prireditelj: SPD Zarja v Železni Kapli CELOVEC Domski praznik v Modestovem domu Spored: ob 18. uri sv. maša, ob 19. uri bife in ob 20. uri predstavitev domske dejavnosti Nastopajo: gojenke in gojenci Modestovega doma KOTMARA VAS Premiera igre: „Vilinček z lune“ Nastopa: mladinska gledališka skupina SPD ..Gorjanci" iz Kotmare vasi Kraj: v farni dvorani v Kotmaii vasi Čas: od 14.30 ure Nedelja, 28. januar RADIŠE Premiera igre „Kapitan Piplfox“ (Dušan Radovič) Nastopa: Mladinska gledališka skupina SPD „Radiše“ Kraj: v kulturnem domu Čas: ob 19.30 Prireditelj: SPD Radiše ŠT. PRIMOŽ Čarobni piskrč (ziljska pravljica) Nastopa: Ziljska lutkovna skupina „Pikce" Kraj: v kulturnem domu v Št. Primožu Čas: ob 15. uri Prireditelj: SPD Danica Št. Primož Sobota, 3. februar ŽELEZNA KAPLA Vse o strojnem krožku Podjuna (informativni dopoldan) Čas: od 9. do 12. ure Kraj: v zgornjih prostorih Zadruge v Železni Kapli Vabi: Strojni krožek Podjuna TRATA Pustna prireditev za otroke in odrasle Čas: ob 15. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Monogroteska „Butalci“ (Fran Milčinski) Izvaja: Marijan Hinteregger Prireditelj: SPD Borovlje Sobota, 6. februar Četrtek, 1. februar ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU Poročni list - komedija v dveh dejanjih CELOVEC Video-film „Narečje pod Vrtačo" in „Barbara Lucija pomoj" ŠMIHEL KPD Šmihel vabi na predavanje: Ženske bolezni Predavateljica: dr. Silvija Velik Čas: ob 19.30 Kraj: farna dvorana v Šmihelu ŠMIHEL KPD Šmihel vabi na predavanje „Otroška zdravnica odgovarja: prehrana, cep- ljenje, infekcijska obolenja, preventiva Čas: ob 19.30 Kraj: farna dvorana PLESI Sobota, 27. januar HODIŠE Hodiški ples Čas: ob 20. uri Kraj: Gostilna Allesch - pri Svetiju v Plešerki Igrajo: ..Koroški muzikantje" Ob 21. uri kulturni program: pojeta ..Kvartet Rož" in ..Oktet Hodiše" GLOBASNICA Ples teniškega kluba Čas: ob 20. uri Kraj: v gostišču Juenna Prireditelj: Teniški klub Globasnica Igra: ..Karntnerland Express“ Sobota, 3. februar • Kar je bilo pred leti še povsem nenavadno, je danes v številnih farah samoumevno: ministrantska dela pri bogoslužjih na Koroškem opravlja čedalje več deklet • Edvard Miler: Korak za korakom krepiti s sodelovanjem gledališko os Ljubljana-Celovec • ..Sneguljčica" - na gostovanju lutkovnega gledališča Maribor bo za več sto otrok iz dvojezičnih otroških vrtcev in ljudskih šol zaživel pravljični svet • V treh desetletjih povsem spremenjene okoliščine: Nuži Tolmajer tri desetletja tajnik Krščanske kulturne zveze • Lepena: Vroče sanke, mrzel sneg in pristna domačnost VOGRČE Kmečki ples Čas: ob 20. uri Kje: pri Florjanu v Vogrčah Igra: ansambel ..Podjunski muzikantje" Bogat srečelov s tipičnimi kmečkimi dobitki! Prireditelj: SJK Sobota, 10. februar ŠT. PRIMOŽ Ples Danice Čas: ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu Danica v Št. Primožu Igra: Alpe-Adria-Sekstet Prireditelj: SPD Danica Sobota, 17. februar GLOBASNICA Ples SAK Kje: pri Šoštarju v Globasnici Pričetek: ob 20. uri Igrajo: enkratni „come-back“ Planinskega seksteta (Marica in Izidor Štern), „Duo Peugeot" in dve drugi skupini. Vstopnice so na voljo v predprodaji. Ples SAK s 5 Planinskim sekstetom' Enkratna priložnost za vse prijatelje in ljubj| telje nekdanjega Planinskega seksteta: N v S\, Priljubljeni muzikantje bodo igrali na letos0s njem plesu SAK (v soboto, 17. februarja p*j*‘ Šoštarju v Globasnici). ini (in Njihov nastop bo enkraten, zanj pa so s1 pr, odločili, ker želijo pomagati naraščaju SAlvJ Za to že pridno vadijo in Vam bodo na vs^ način zagotovili nepozabno pustno zabavo, n,j Isti RAZNO Regionalni center Št. JAKOB V ROŽU Eanedeliek. 29. januarja 1996. £b_19. uri v župnišču na Pečnici dr. Peter Fantur Leto Svetega pisma 1996 Meditacijski večer s sv. pismom Ponedeljek. 12. februarja 1996. ob 19,an mag. Simon Če rtov Cerkev in praznoverje (v nemščini) Pogovor o različnih tokovih ezoterike Eetek, 16. februarja 1996. ob 19.30 lET Robert G rabe r - okrajni inšpektor Samoobramba -tečaj za ženske (10 večerov) Prispevek: 950,- šil. Prijave do 2. februarja 1996! Slada, 28. februarja 1996. ob 19.30 vlcT ------------------------ dr. Gunther Nagele Bolezen AIDS - najnovejša spoznanja - pogovorni večer (v nemščini) SIBOKOVNi sfminar Kako gradimo poceni hleve za p ra ^edavatelj: dipl. inž. Rudolf VViedm (kmetijski svetovalec za gradnjo hlev fa..Prašiče v deželi Baden-•/Urtenberg/Nemčija) ^daj: 27. januarja 1996, od 9. do 15. |yaj; v Domu v Tinjah ^Prireditelj: ARGE Karntner Schw llAnrnrji __ aeproduktion Prispevek: S 90 BOBROVA - aktualna vprašanja Sozdarstva Snegolom: trenutna situacija in aktualna KeČ)(dipl' 'nŽ' W' Ssngihuber, BFI Ve- ”^'el 5-b“: EU - regionalne podpore za »ozdarje - aktualno stanje (dipl. inž. G. uneth, kmetijska zbornica, Celovec) y§Codarska skupnost gozdarjev: ~ Prednosti skupnega gozdarjenja ~ Predpogoji za ustanovitev skupnosti /D0rpanizaciiska struktura T' Maier, predsednik ..Karntner VVald- čauernverband" "■daj: četrtek, 1. februar 1996, od 9.30 do 12. ure kom ®°S,ilna boser, Šmihel nad Pliber-Rrireditve podpirata Posojilnica-Bank in 4adruga-market ŠT. JANŽ V ROŽU petek, 26. 1.96. ob 18.30 Das Licht der Berge / Svetloba gora Avtorji fotografij: Živa Čerček, Alenka Mari, Miha Debevc, Igor Maher, Peter Mrše in Peter Pehani Gorniške fotografije članov fotokluba planinske zveze Slovenije Die Berge im Bild / Planine v sliki Fotorazstava Slovenskega planinskega društva četrtek. 1. 2. 96. ob 19.00 Predavanje o zdravju: „Mena - zdravstveni in psihični problemi" z dr. Silvijo Velik sobota. 3. 2. 96. ob 14.30 Fototečaj Zgradba slik, kamera, objektiv, por-tretska fotografija sobota. 10. 2. 96. ob 19.30 Monodrama „Dosje“ -Matija Logar V monodrami Dosje se prepletajo osebno izpovedni spominski utrinki iz pripovedovalčevega življenja kultur ^ IM komunikacija Izseljenci, pozor! Bivše izseljence, ki doslej še niso napravili prošnje oziroma prijave na Sklad za žrtve nacizma (Natio-nalfonds der Republik Osterreich tur Opfer des Nationalsozialismus, A-1017 VVien, Parlament), opozarjamo, da to še vedno morejo narediti. Potrebne formularje ima Zveza slovenskih izseljencev v Celovcu, Tarviser Str. 16/1, kjer je v ponedeljkih in četrtkih od 9. do 12. ure možno dobiti tudi pojasnila in nasvete za pravilno izpolnjevanje vprašalnikov. Svetujemo, da se teh možnosti poslužite do konca meseca januarja. Zveza slovenskih izseljencev Kam v semestralnih počitnicah? Od 18. do 23. februarja lahko s Katoliško mladino obiščeš Rim. Vodijo: dekan Peter Sticker, Lidija Kapp, Gabi Amruš, Nadja Baumgartner. Cena: (vožnja, polpenzion) pribl. ATS 2.600,- Prijave sprejema do 2. februarja Katoliška mladina, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, telefon 0463 / 51 11 66 18. Jezikovne počitnice za mlade od 10. do 16. leta od 30. junija do 20. julija 1996 v Novem mestu Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza, 10,-Oktober-Str. 25, 9020 Celovec, tel. 0463 / 51 62 43 OGLASA Zobozdravnica v Radovljici dela vsa zobozdravniška dela • porcelanske in kromazitne mostičke • vakuumske proteze in vizilproteze dr. Darja KOMAN Langusova 31, 64240 Radovljica tel.: 0038664/715907 Vaša domača ŽAGA IN SKOBLJARNA KULMESCH Vogrče/Rinkenberg 80 9150 Pliberk/Bleiburg Telefon 0 42 35/32 14 IMPRESUM Sv Š Tednik - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ,.Narodni et kor°ških Slovencev", ki ga zastopata predsednik Nante Olip in 25/h/j' ,a*nik Franc VVedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stral3e Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in erese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega , pr P^vnega reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih uod -h .norm za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi medna-, unih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o lav-J - človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti sirijske državne pogodbe z dne 15. 5. 1955. njz..n' svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, orga-str;?3 'n posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do av- strijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vla- de in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stra(3e 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10,-Oktober-StraBe 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463/51 25 28-22. Letna naročnina: Avstrija 440,-; Slovenija 3000,- SIT: ostalo inozemstvo 750,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 100,- SIT. mw v petek, 26. januarja, od 14. do 18. ure Kreativno barvanje svilenih rut Voditeljica: Erika Malle v petek, 26. januarja, ob 19.30 Predavanje: Spominjanje na koncentracijsko taborišče: Sužnjeposestniki in nacistični morilci na Ljubelju Predavatelj: univ. prof. dr. Peter Gstettner, univerza Celovec od petka, 26. januarja 1996 do ponedelja, 26. februarja 1996 Razstava: Koroško smrtno taborišče na Ljubelju v soboto, 27. januarja, od 14.30 do 18. ure Žarišče družina, nem. „Ravnanje z agresijo in nesi-gurnostjo v družini in v šoli" Predavateljici: mag. Annette VVeishaupt in mag. Marisa Sprin-ger v soboto, 27. januarja, od 9. do 16. ure Fotovvorkshop: Najprej gledati, potem fotografirati Voditelj: Michael Seyer, fotograf od nedelje, 28. januarja, od 18. ure do srede, 31. januarja, do 13. ure Duhovne vaje za žene: „Prisluhniti božjemu duhu" Voditeljica: sr. Lucyna FMM, Lesce v četrtek, 1. februarja, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice Oblikuje: Kat. mladina z asistentom žpk. Janko Krištofom v četrtek, 1. februarja, ob 18.30 Začetek tečaja italijanščina za začetnike, II. del Voditeljica: mag. Alexandra Gotzhaber, Celovec v soboto; 3. februarja, ob 19. uri Odprtje razstave Janka Kastelica, Sežana v soboto, 3. februarja, od 14.30 do 18. ure Žarišče družina, nem. „lgra brez meje" Predavatelj: Dr. VVienfried SuOenbacher Izobraževalna potovanja 1996: od ponedeljka, 22. aprila 1996 do sobote, 27. aprila 1996 ROMARSKO POTOVANJE V RIM Spremljevalca: p. prof. dr. Iwan Sokolowsky, Rim-Dunaj in Jože Kopeinig, Tinje od sobote, 4. maja 1996 do petka, 17. maja 1996 ROMANJE V LURD IN FATIMO Spremljevalec: žpk. V. Gotthardt fPH Ze nad 25 let si Mirko Oraže prizadeva za namizni tenis v Selah. 90 pokalov ima Mirko Oraže zbranih na omari, še več je priznanj in kolajn, ki krasijo zidove v stanovanju v Borovljah. Življenje z loparjem in belo žogico Mirko Oraže - sam nikoli ni veliko treniral, raje je igral in organiziral turnirje ter skrbel za naraščaj. Kljub temu je dosegel mnogo velikih uspehov, katerih očitno še dolgo ni konec. ■ g ra z loparjem in z belo žo-I gico, iz celuloidne ali po-I dobne snovi, ki ne tehta več I kakor 2,5 g in ki se imenuje namizni tenis, vseskozi spremlja njegovo življenje - kakor da bi bila najpomembnejša stvar na svetu. Mišljena je življenjska pot Mirka Oražeta (43) iz Sel, ki sedaj stanuje v Borovljah. Začelo se je leta 1969, ko so v Selah ustanovili namiznoteniško sekcijo in s tem ustregli željam nekaterih za to športno panogo navdušenih domačinov. Med njimi je bil tudi Mirko Oraže, star takrat komaj 16 let. Z njim, ali prav z njegovo pomočjo, je pričela ekipa Selanov prvenstveno tekmovati ter bila od začetka deležna uspeha za uspehom. Sledili so številni po-vzdigi, v sezoni 75/76 ji je uspel celo skok v koroško ligo. To je v Selah vzbudilo izredno navdušenje, tako da jih je vedno več igralo namizni tenis. Kmalu so bile Sele celo eno največjih središč namiznega tenisa na Koroškem. Leta 1976 je tekmovalo kar pet ekip (v koroški ligi, v ženski ligi, v 1. razredu ter v mladinski in šolarski ligi). Višek selskega namiznoteniškega „čudeža“ (1987) pa je bil vstop ženske ekipe v državno B-ligo. Že v prvi sezoni so se ženske uvrstile na 2. mesto, kar je pomenilo povzdig v najvišjo avstrijsko namiznoteniško ligo žensk -v A-ligo. Žal pa takrat Selani niso imeli sreče pri pogajanju ali pri transferju nujno potrebne tretje močne igralke, tako da potem niso niti tekmovali Dosežki. Vsi uspehi Selških namiznoteniških moštev so nedvomno tesno povezani z imenom Mirka Oražeta. On ni bil le igralec in sekcijski vodja, pač pa tudi trener in duša ter zvest spremljevalec vseh ekip. Še več - bil je glavni organizator raznih turnirjev, med drugim medna-rodnih novoletnih turnirjev (v Selah, v Borovljah in v Celovcu), na katerih so sodelovali tudi svetovno znani igralci, na primer Edo Vecko, Ding Yi, Hans den Boer... Mirko Oraže pa je bil tudi sam izvrsten igralec, kajti osvojil je nešteto zmag in uspehov. Vseh naštevati je skorajda nemogoče, kajti obstaja nevarnost, da bi zmanjkalo prostora. Najbolje se izražajo dosežki v njegovem stanovanju, kjer kipi od pokalov, kolajn in priznanj. Nedvomno viden dokaz velikega športnika, ki se je zgledoval po najboljšima - po večkratnima svetovnima prvakoma Šur-bekom in VValdnerjem. „Ta dva sem občudoval," pravi Oraže. Znamenje. Zdaj igra in si prizadeva za namizni tenis v Selah že nad 25 let. To je nedvomno dolgo življenjsko obdobje. Kdaj pa bo konec? Oraže: „lgral bom še najmanj tako dolgo, da bom postal koroški prvak pri seniorjih. Toda na zadnjem turnirju v Kotmari vasi se mi je pripetila nezgoda, kakršna še nikoli poprej. Tam sem namreč pozabil orodje -lopar; kar menda ni bilo znamenje, da moram prenehati z igranjem ...?“ Sicer ni več najhitrejši, kakor pravi sam, toda z izkušenostjo še marsikaterega mladega „na-maže". Zadnjič je to dokazal na turnirju v Kotmari vasi, ko je presenetil mlado in staro. Njegova tekmovalna ali športna prihodnost ga ne skrbi, pač pa namiznoteniška sekcija DSG Sele. ..Iščem mladega Selana, ki bi bil pripravljen prevzeti sekcijo ali vsaj treninge, kajti sedaj že tri leta nimamo rednega treninga. Sam sem poklicno precej obremenjen, tako da bi bil zelo zelo hvaležen za pomočnika ali naslednika!" Mirko Oraže z žensko ekipo, kateri je uspel celo povzdig v državno A-ligo, zaradi odsotnosti tretje močne igralke pa tam potem niso nastopale. Z leve: Marti Oraže, Nada Fojka, Carmen Travnik in Mirko Oraže. Vedno mladi Mirko Oraže je še marsikomu kos, nenazadnje zaradi posebno opremljenega loparja - na eni strani „trava“ s kratkimi gumbicami, na drugi pa Mark V. Petek, gj>- januarja 1996 Šport Daniel Užnik trobil Fis-veleslalom na Štajerskem Bila je prva zmaga šentjanžana Danile Užnika na Fis-tekmovanju. Ta uspeh mu je že sedaj odprl vrata v avstrijski B-kader. Petek, 19. februar 1996, bo Daniel Užnik prav gotovo debelo Podčrtal na koledarju. To je bil namreč dan, ko je slavil prvo velijo zmago. Že dan poprej je bil b!izu zmage Fis-veleslalojna v Donnersbachvvaldu na Štajerskem (po prvem teku je vodil), toda v drugem teku blizu cilja je izpadel. Toda to ga ni oviralo, da ne bi dan navrh na isti progi vozil za vse ali nič ter v drugem teku zabeležil jasno najboljši čas. S tem pa si ni zagotovil le prve zmage na Fis-tekmovanju, pač Pa tudi pomembne Fis-točke. Nenazadnje s tem rezultatom s' je že predčasno zagotovil vstop v avstrijski B-kader, kjer je 2brana „elita“ mladih avstrijskih smučarjev. Prav to pa je bil eden njegovih največjih ciljev pred se-zono. Trenutno ga slabi gripa, take da so mu odgovorni dovolili nekaj dni odmora doma v Št. Janžu, kjer pa pridno z očetom Poskuša nove elanovke. Vesel in ponosen na prvo veliko zmago -šentjanžan Daniel Užnik. Trenutno ga neko/iko slabi gripa, toda ob koncu tedna bo zopet pri potnih močeh, saj ga zopet čakata dva veleslaloma. Rezultati: Otroci I (fantje): 3. Peter Stangl. 4. Luka VVeiss (oba ŠD St: Janž), 5. Bernhard Roblek (DSG Sele), 6. Andreas Muller (ŠD Št. Janž); otroci II (dekleta): 2. Blanca Gentilini (ŠD Št. Janž); otroci II (fantje): 2. Michael Sablatnik (ŠD Št. Janž); šolarke 1:2. Isabell Sablatnik (ŠD Št. Janž); šolarji I: 2., Friedrich Mak (DSG Sele), 6. Christian Kofer (ŠD Št. Janž), 8. Josef Mautz DŠG šele), 10. Markuš Meschnig, 11. Markuš Maierhofer (oba ŠD Št. Janž), 12. Marko Roblek (DSG Sele); . šolarji II: 2. Stefan Matschitsch (ŠD Št. Janž), 4. Florian mak (DSG Sele) Drugo tekmovanje za „Rožanski pokal" na Šentjanških Rutah Kakor po navadi, je športno društvo Št. Janž tudi letos odlično pripravilo tekmovanje na Šentjanških Rutah. Odlična proga in organizacija ter izvrstni nastopi mladih smučarjev so bili prava propaganda za to zimsko športno panogo. Kljub porazu, so se Dobljani ujeli nogomet/ii, zvezna liga Gunther Hober Podpisal za SAK V sredo zvečer je bilo uradno. SAK se je zedinil z napadalcem Guntherjem Hobrom (20), ki je igral za Metlovo v podligi vzhod. Gunther Hober ni le brat Manfreda „Mexxa“ Hobra, pač pa mu |e Podoben tudi po značaju - hi-‘®r J® in ima oster strel. Gunther Hober upa, da si bo kaj kmalu Priboril mesto v standardni Postavi in skrbel za svoje prve zadetke v II. zvezni ligi. Trener •Kirisits: „Hober je perspektiven mladi igralec, ki ima pred seboj veliko športno pot - toda le, če do športno živel In pridno delal!" Treningi SAK tečejo s polno Paro, vsi igralci so z vso voljo pri elu, tako da je trener Kirisits Kar zadovoljen. Tudi prva pripravljalna tekma je pred pragom (proti Zeltvvegu, v soboto, ob 14. Un), toda kraj še ni znan. Po vsej verjetnosti na pomožnem igrišču v SrU c®lov®^e9a stadiona ali pa še vest o spremembi v taj -'Stvu SAK: sodelavec Franc °zman in SAK sta se spora-zumno razšla. Zmage pri Ennsu nihče ni pričakoval, pač pa boljšo igro kakor proti Gleisdorfu. In res, Dobljani so se stopnjevali ter zmagali celo niz. Rezultat pa seje glasil 3:1 za domačine iz Ennsa. Kapetan Mi-cheu: „Bili smo izredno pripravljeni, poraz proti Gleisdorfu pa nas je spravil s tira. S tega vidika je bil nastop v Ennsu že veliko stopnjevanje. Upam, da igralci naslednjega nasprotnika - Innsbrucka, ki je podoben Gleisdorfu, ne bodo podcenjevali!" Tekma proti Innsbrucku bo v soboto ob 19. uri, v dvorani Št. Pavlu. Tek na smučeh v Globasnici. Teniški klub in občina Globasnica sta preteklo soboto (po sedmih letih) zopet priredila tek na smučeh za vse občane. Število tekmovalcev je bilo sicer bolj skromno (30), toda organizator VValter Gutovnik je bil kljub temu zadovoljen: „Tek bomo priredili tudi prihodnje leto!" Na sliki zmagovalci in organizatorji „Globaškega teka"; z leve: podžupan Paul Robnig, Christian Micheu - 3. mesto, Stefan Kreutz - 1. mesto, VValter Gutovnik, Franc Fera - 2. mesto in Valentin Schmacher. LAHKA ATLETIKA Peter Štern četrti Polmaraton na Dunaju (prireditelj LCC Dunaj) je tokrat izkoristil Peter Štern za izboljšavo osebnega rekorda. S časom 1:14,24 je izboljšal osebni rekord za minuto in 20 sekund. V skupnem seštevku vseh tekmovalcev je zasedel 4. mesto, v svoji starostni skupini (med 20 in 30 let) pa je bil celo najhitrejši. Zmagovalec Planitzer (Štajerska), ki je dosegel čas 1:10,51, pa je bil tokrat za Sterna še nedosegljiv. Sodeloval je tudi Mihi Mistelbau-er, toda le kot pomočnik Sterna, saj ga je do polovice polmarato-na spremljal kot vodja za osebni rekord primernega tempa. Pred dunajskim maratonom (14. aprila) se bo Štern udeležil še dveh tekmovanj: 4. februarja v Celovcu cross teka po evropskem parku (pribl. 9 km) in 25. februarja 25-kilometrskega teka na Dunaju. Nato pa na dunajskem maratonu želi doseči nov osebni časovni rekord (med 2:35 in 2:37). ŠAH Uspešen štart naših Play off-tekmovanje v 1. razredu vzhod se je za obe slovenski šahovski ekipi pričelo z zmagami. Šahisti SŠZ I so premagali Frantschach kar s 6,5:1,5, SSK „Obir" iz Železne Kaple pa je odpravil moštvo iz Liebenfelsa prav tako visoko s 6:2. Za SŠZ so zmagali S. Kovač, D. Lukan, J. Amrusch, F. Rulitz, G. Vukanič in R. Hedenik, remiziral pa je R. Reichmann. V ekipi SSK „Obir“ pa so za točke poskrbeli brata Hans-Christian in Harald VVolte, A. Ramaš, J. Hanschou, A. Karner (po 1) ter D. Jokovič in ravnatelj J. Stossier (oba remi). NOGOMET V DVORANI Mladinci SAK v finalu Ekipa trenerja mag. Mirka Ora-žeta (SAK I U 16) se je konec preteklega tedna kvalificirala v finale koroškega pokala za naraščaj v dvorani, ki bo v soboto, 27. januarja 1996, v Vetrinju. Med drugim je tekmovala tudi proti SAK II (trener Lopinsky) in dosegla neodločen rezultat 2:2. Poleg SAK I se bodo borili za naslov koroškega prvaka še Austria I, Velikovec II, Beljak/Treffen II in Lienz. Prav tako v soboto (v Spit-talu) je na sporedu vmesni krog za ekipe U 14. SAK je zastopan z ekipo Silva Kumra (SAK I), ki se bo borila proti WAC, Žrelcu in Železni Kapli za povzdig v finale. SAK II (trener Tonči Gallob) pa je nesrečno izpadel že v predtekmovanju. Uspel gimnazijski ples Pretekli petek je bil spet na programu tradicionalni ples Slovenske gimnazije, ki ga vsako leto pripravljajo maturantke in maturanti te ustanove. V dvorani doma sindikatov v Celovcu se je zbrala ogromna množica ljudi, ki so s svojo udeležbo prispevali k zelo dobremu uspehu plesa. Maturantke in maturantje so lahko pozdravili celo vrsto častnih gostov kot npr. predsednika NSKS Nantija Olipa, predsednika K KZ dr. Janka Zerzerja, predsednika CAN na Dunaju Karla Smol-leja, generalnega konzula RS Dl Jožeta Jeraja, državnozborskega poslanca SP Dieterja Antonija in še mnogo drugih. Za izvrstno zabavo sta poskrbeli skupini „Vesna“ in „Carinthian Combo". Zjutraj od pol treh naprej je bil napovedan disco. Mnogo rednih obiskovalcev gimnazijskega plesa je bilo mnenja, daje bil letošnji eden izmed najbolj obiskanih v zadnjih letih. To bo res držalo, kajti pred točilnimi mizami je bila do zgodnjih jutranjih ur prava gneča. Skoraj vsi obiskovalci letošnjega plesa so obljubili, da bodo naslednje leto gotovo spet prišli. I. R. GLAS IZ LJUDSTVA FRLOŽEV LUKA Brez sožitja ni enakopravnosti, je rekel na občnem zboru Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij. Saj je jasno, za sožitje sta potrebna najmanj dva, za enakopravnost tudi. Morda bi pa predsednik Sturm kdaj pomislil, kaj bi bilo, ko bi svojo izjavo obrnil? Brez enakopravnosti namreč sploh ni sožitja. Hotel sem kandidirati za predsednika ZSO. A so mi rekli ondišnji velmožje in velžene, da sem premalo domovinski. „Veš, Luka, prevečkrat te vidimo na južni strani Jezerskega vrha.“ Pa sem vedel, pri čem sem. Cecilija Kapp, Dvor Seveda ga imamo, nekateri celo preveč. Zakaj imamo koroški Slovenci toliko humorja, pa je prav gotovo odvisno od naše mentalitete in značaja, poleg tega smo v primerjavi z nemško govorečimi Korošci bolj tolerantni. Zdi se mi tudi, daje naš humor zelo srčen. Tudi sama se rada smejim in kdor me pozna, ve, da imam kar zadosti zdravega humorja. Janko Wo-schitz, Radiše Nekaj humorja ima vsak narod, v kakšni obliki se humor izraža, pa je odvisno od posameznika. Seveda imamo tudi koroški Slovenci humor, eni manj, drugi več - nasplošno pa je to težko povedati. Sam jemljem mnogo stvari manj resno, torej s humorjem, in si tako nekako olajšam grenke trenutke. Humor je vsekakor izredno pomemben del značaja. Sabina Koren, Bilčovs Če imajo vsi koroški Slovenci dovolj humorja, ne morem potrditi. Prepričana pa sem, da so na primer Roža-ni v primerjavi s Podjunčani bolj sproščeni, veseli in imajo zato tudi več humorja. Dodala bi še, da humor ni vedno samo pozitiven, kajti lahko je zelo zahrbten in zato ranljiv. Sama pa brez pridržkov lahko zatrdim, da imam dovolj zdravega humorja. Imamo koroški Slovenci dovolj ali premalo humorja? Pripravil Franc Sadjak Rok Drug, Božji grob Iz izkušenj vem, da smo koroški Slovenci vse preveč resni in nimamo pravega humorja. Za primer bi navedel nekatere društvene ali druge seje, katere obiskujem in kjer prav zaradi prevelike resnosti pride do nepotrebnih sporov. S pravim humorjem do tega ne bi prišlo ali pa bi se spori lažje izpeljali. Prav tako primanjkuje humorja tudi našim časopisom. Marija Inzko, Sveče Koroški Slovenci se radi veselijo, včasih je to dobro, včasih ne. Kar zadeva mojo osebo, pa moram reči, da imam premalo humorja. Človek, ki ima veliko skrbi in ki je doraščal med vojno, videl in doživel mnogo resnega in žalostnega, se pač teže veseli ali smeji. Da mi primanjkuje humorja, pa je verjetno odvisno tudi od osebnega značaja. * Foltej Hartmai1 Celovec Po eni strani ga imamo preveč,! po drugi prema’ lo. Da ga imami premalo, izraža jo že naše pes-' mi, ki so večinoma žalostne vsebine. Smo pač resen naro< - mogoče zara< naše krute zgodovine. Toda prav sedaj, ko se je celoten pt ložaj izboljšal, f bilo več humorj1 gotovo na mestu. Kar zadevS našo politiko, p: potrebuješ mn<> go humorja, da jo prebaviš.