Inserati so sprejemajo in velj.'i trlatopoa vrsta K kr., če se tiska lkrat, l-S n n «i n 2 „ n ti n n * n I*ri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi «o ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in eks| edicija na Starem trgu li. št. 16, Politih slovmi urtL Ho pošti prejemati velja : Za celo leto . 10 gl. _ kr. za pol leta . . 5 , __ za četrt leta . , '2 _ ii n V administraciji velja: Za celil leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . . 4 „ 20 „ za (^etrt leta . . 2 „ 10 ,, V Ljubljani ua dom pošiljau velja 60 kr. več ua leto. VredniStvo jo v Lhgovib i cah štev. 7. Izhaja po trikrat na tede sicer v torek, četrtek in sobi Pridelki nemške literature na Kranjskem. Uradni list na Kranjskem „Laibacher Zei-tung" se je o novem letu ozrl po nemškem literarni m polji ua Kranjskem, milo se zjokal nad klasjem, kar ga je tu nabral, čeravno je pobiral vse, kar je našel, če prav je bilo literaturi toliko podobno, kolikor miš tiču ali osat žitu, in je celo novo izdavanjt; Valvazorja štel med novo literarno pridelovanje. Med literaturo nemško šteje celo „H;iuserverzeicliniss der Stadt Laibaeh" in „Laibacher AuskunttskH-lender" in čuditi se je le, da pisalcc niprivzel tudi „Postbiichel, Theaterzettel, Speisekarten" itd, na kar ga tu opozorimo. Da, res žalostno! Po petji se pozna tič, ne samo po perji. Akoravno si toliko prizadevajo Kranjsko spraviti v sluh nemške dežele, akoravno pritiskajo na vse slovansko, tako da pisatelji slovenski ne dobe prav nobene podpore od zgorej, ko se pa nemškim piscem na vso moč na roke gre, je vendar vspeh ali sad nasproten: na slovenskem polji obilno cvetlic in žlahtnega sadju vsake vrste, na nemškem pa prav nič, kajti to, kar tu uavaja, pač nikjer ne bo veljalo za literaturo. Pač žalosten sad po tolikeui prizadevanji! Vendar je ta prikazen čisto naravna, kajti „dns ist der Fluch der bbsen That, dass sie fortzeugend biises muss gebiiren." To je prekletstvo, božja kazen za odpadstvo. Narod, kise sam sebi izneveri, zgubi v je Bog? - „A kje je Bog?" izdahniti hoče zares vsaki gledalec te slike, „ah, kje je, da zatre turško zverstvo?" Najuoveja in po sodbi slikarja samega najbolja slika pa je: ,,Ilercegovke se vračajo v svoje od bašibozukov spaljeno selo". Letos je bila izložena v Parizu, ter je bila od 2102 izloženih slik najbolja. Kupcev je bilo za njo dosta; eni so umetniku ponujali 20.000. for. za njo. Ni mi znano, če jo je dozdaj koji kupec kupil, a Če je ni, bila bi velika sreča, ko bi se dala pridobiti za slikarsko galerijo v Zagrebu ter postavila zraven že kupljene slike „Hanjenega Črnogorca". Tudi ona je tužni živi list današnje jugoslovanske povesti, ter bi se morala potomcem na večni spomin v našej hiši ohraniti. Predaleč bi zašli, ko bi vse slike Črma-kove posebej tolmačili, kajti njegov talent je vrlo produktiven, od njega imamo sila slik. Znameniteje so 11111 razun omenjenih še sle- jdeče: Žižka in Prokop čitata sv. pismo; Lom |nicky prosjači (berači) na mostu (sedaj jo ima j grof Črnin); protireformacija v Českej; ribari normanski čitajo sv. pismo, (sedaj lastnina g. Zanga na Dunaju); židovsko staro grobje v Pragi (last društva umetnosti, kupljena 1. 1858 za 8000 tran.j; prizor iz tridesetletne vojske (na tistem mestu, kupljena 1.1858 za tiOOO Iran.) devojke pred cerkvijo ; pa potem iz življenja Jugoslovanov: Črnagorka s ko/.o (donesel jo lani ,,Vienac"); Slovenka in dete; Dalmatinka; Istrijanka; boj črnogorski; sestanek črnogorski; nazadnje podobe vojvode, knjeginje Milene iu mnogo drugih člauov črnogorske kneževske rodov i ne. Kakor smo že zgoraj omenili, živi sedaj Čermak v Parizi, kjer si je krasen atelier uredil. O tem piše Gustav Rasch v nekih nemških novinah I. 1875, ko je Čermaka v Parizu obiskal takole: ,,'že od prošle jeseni vidi se v Avenue de \Vagram, v enej od novih širokih ulic, ki se na vse strani od slavoloka na kraju elizejskih poljan raztezajo, skoraj čisto na voglu posebna mala hiša. Nad železnimi rešetkami ograjeno prizemnico dviga se prot ulici ogromnim steklenim oknom zaprto gornje nadstropje. V prizeuinici te male hiše stanuej Anapo. Iz Bukarešta se naznanja, da se Srbi in Rumunci pri Vidinu niso zedinili, ker Srbov tam sploh prav nič ni. 13. t. m. so bili Turki iz trdnjave planili na rumunske baterije, pa so bili zapodeni nazaj v trdnjavo. Knez Milan je prišel v Niš, kjer je sedaj njegov glavni stan. črnogorski knez je bil na novega leta dan (13. t. m.) v Kovcu v katoliški iu pravoslavni cerkvi pri službi božji. Iz osvojenih pokrajin so prišle deputacije čestitat svojemu knezu Drugi dau je odšel knez z vojsko svojo proti Skadru. Tudi so Črnogorci Vukoviča z nekim oddelkom Črnogorcev poslali proti vzhodni meji, da se zediui s Srbi, ki so komaj 6 ur od meje črnogorske. Politični pregled. V Ljubljani, 18. januarja. Avstrijske dežele. Cesarjevli Rudolf je včeraj iz Ila-milton-Palacea odšel ua Škotsko in Irsko, ter bode vrnivši se obiskal še najimenitneja obrt-nijska mesta na Angleškem. \ državnem »boru je prof. Siiss nasvetoval, da naj vladi vsaj v enem letu po sklenjeni pogodbi sostavite komisijo , ki bode preiskovala, kako in s kterimi stroški bi se dala Donava vravnati od vtoka do iztoka iz avstrijskih dežel. Minister Chlumecky je pa rekel, da se bo pogodba še bolj zavlekla, če se bodo vedno obravnavale nepotrebne reči. G. Minister bi bil lahko tudi odgovoril, daje v Avstriji še mnogo drugih rek, ki so vravnave ravno tako potrebne kakor Donava. O štajarskili volitvah za deželni zbor, piše „Slov. Gospodar:" „G. Žnider-žič, lekar v Brežicah, načelnik okrajnemu za-stopu iu deželni poslanec, je od narodne slovenske stranke postavljen za kandidata v brežiškem, kozijanskem in sevniškem okraju. Blagi gospod je v deželnem zboru v Gradcu pokazal, da mu je mar za težave in potrebe svojih slovenskih, kmetskih volilcev. Volimo ga zopet in enoglasno! — ,,Marburger Zeitung" skrbi brž izvedeti slovenske kandidate za deželni zbor ter je v ta namen polževe rogljece po tisnila na svetlo ;n objavila ta-le od nje iz mišljeni imenik kandidatov: Dominkuš, Radaj, Herman, Geršak, Košar, Bohinc, Šuc in urednik ,,Slov. Gospodarja". No, slednji tukaj javno ifci . _—-----r--- izreče, da še nikoli niti mislil ni na kandidaturo , pač pa se bo drznil dragim Slovencem glede volitev po svojem najboljšem znanju in prepričanju prav svetovati in k zmagi narodnih poslaucev pripomagati!" Hrvatsko vojno glavarstvo v Zagrebu je prepovedalo shod, kterega so hoteli nekteri katoliški rodoljubi 16 t. is. napraviti v Viu-kovcih, da bi osnovali katoliško tiskarno. Spod-tikalo se je nad osnovo pravil, češ, da iz njih izvirajo politični nameni. Nov shod v ta namen je napovedan za 24. t. m. v novem Vukovaru. — V narodnem klubu je senjski škof dr. Posilevič razkladal žalostno materijalno stanje duhovnikov v njegovi škofiji ter prosil, naj ga podpirajo, da se po postavni poti vredi plača duhovnikov v proviticijalnem delu škofije. — V deželnem saboru so včeraj z veliko večino sklenili pričeti posebno razpravo deželnega proračuna, potem pa so pričeli razpravljati še postavo o začasni pogodbi. V nanje države.. JVemški kancelar boleha v Varzinu in se ne more vrniti v Berlin, kakor je nameraval. Sim ter tje sicer nekoliko vstane iz sobe pa še ne gre. \ l"etrotf radu so imeli 16. t. m. po ranjkem italijanskem kralju v katoliški cerkvi sv. Katarine slovesno sv. mašo , ktere so se vdeležili princesinja Evgenija, vojvodi Leuch-tenberški, ministri in državniki. Suvarov je nadomes*oval cara; sv. mašo pa je daroval ve liki škof Fialovski. Angleški parlament se je včeraj odprl. Ministerski predsednik mora biti v hudi zadregi, ker je obljubil, imenitne predloge, pa se mu ni posrečilo od Gorčakovega kaj zanesljivega zvediti. Tudi je začel zopet hudo ropotati z vojsko ter je več ladij z Malte posla) proti Carigradu in Turčijo neki že prosil, da bi smelo angleško brodvje jadrati skoz Dardanele, preden Rusi zasedejo Galipolje. To bi pa vojsko še bolj vnelo in razpihalo, kakor smo že obširneje razpravljali, ker bi gotovo Amerikanci rok križem ne držali, če bi se Angleži v boj vtaknili, ampak bi porabili to priliko, da razširijo svoj vpliv v vzhodnem pomorju. Tudi so dobri prijatelji Rusije, kteri bi s svojim brodovjem polajševali boj napadivši Angleže v japanskem, kineškem in Jaroslav Čermak, sedaj naj glasoviteji slovanski slikar. On si je dal to hišo sam sezidati, ter stanuje v njej že nekoliko mesecev. Iz ozkega in po orientalsko in mauriško ureše-nega hodnika stopi se v ravno tako izkiČeno prijemnico (Empfangszimmer), jedilnico , spa-valnico in druge sobe. Zraven jedilnice je kuhinja. Po sobah je razmeščena stara hišna oprava, orientalske preproge, velika z risovimi kožami pokrita postelja in razno dragoceno orožje, koje je umetnik iz Hercegovine in Čr-nogore seboj prinesel, dolge srebrom okovane, a dragim kamenjem obložene puške, samokresi in jatagani. Nad posteljo pokrito s široko risjo kožo visi slika blede gospe, pravih sla-venskih potezov in lepih črnih oči. To je slika Čerm kove matere, od njega samega naslikane in na njegov mojsterski način izdelane. Pravi je to jugoslovanski dom, kojega obiskovalec il dekoracij razvrstenih v teh prostorih in iz zidnih boj precej spoznati mora. Na kraju hodnika gre se po širokih zaokroženih stopnicah v gornje nastropje, ki je vse izpolnjeno ate-lierom, delalnico, v kojej bode Čermak od sedaj glasovite svoje slike izdeloval. Atelier je eden naj prostornejih in najboljih, kar sem jih dozdaj videl, velik četvernik visok 14 mtr. Atelier razsvetljuje eno edino skoraj dve tretjini njegove širine obsegajoče, 14 metrov visoko okno: ali slikar more svetlosti spuščati, kolikor hoče, ko iz steklene strehe ateliera bolj ali manje leseno streho razmakne. Vsa ta lesena streha, kakor tudi poedini deli dajo se premikati. Z roko se potegne za vrv, ki visi od strehe, in streha se odpre čisto ali pa samo deloma, da toliko svetlosti dohaja, kolikor je slikar potrebuje za svoje delo. To bi bile v kratkem značajne črtice dosedanjega Čermakovega delovanja, ki se z vsakim dnevom bolj razvija. Skoraj vsacega leta razstavlja slavni umetnik nove svoje prelepe proizvode v parižkej umetniškej dvorani, imenovanej „Salon de Pariš", v kojej je naj bolj po njegovem trudu za slovansko slikarsko umetnost poseben oddelek odredjen. Slava njegovega imena postaja vsaki dan veča, a med tolikimi odlikovanji je dobil nedavno tudi red častne legije. Bog daj, da bi izradil še mnogo tega sebi in slovanskemu svetu na slavo! Priredil J. St. indijskem morju, kjer se že od nekedaj z Angleži nasprotujejo. It .lijaiiHki kralj je 16. t. m. sprejel poslanca angleške kraljice in deputacijo tu-rinsko, ki ga je prosila , da naj bi kralja Viktorja Emanuela pokopali v Turinu. Kralj je pa odgovoril, da je to sočutje jako tolažljivo, iu da je le zarad tega dovolil kralja pokopati v Rimu, ker to zahteva narod italijanski. V Turiu bodo poslali meč ranjega kralja in nekaj drugih spominjkov. K pogrebu kraljevemu je bila prišla tudi hči njegova, kraljica portugalska. — Oznanivši smrt kraljevo starašinstvu je minister Depretis rekel, da edina tolažba pri nesreči, ki je Italijo zadela, je nadaljevanje modre politike umrlega kralja. — Blagočutno ravnanje papeževo in škofov italijanskih pri smrti kraljevi sovražnike sv. cerkve uavdaja a strahom , da se utegnejo Italijani s papežem sprijazniti, kar bi njim nikakor ne bilo ljubo, ker bi cerkve potem več ne mogli tako zatirati kakor sedaj. Pogreb kraljev je bil sijajen. Garibaldi se ga ni vdeležil. Izvirni dopisi. Iz (norlec, 17. januarja.(Razm er e na Italijanskem. Deželni predsednik kranjski. Vreme.) Znano je celemu svetu, se je Viktor Emanuel vlegel k večnemu počitku, in da je bil sin njegov Humbert za kralja od ministrov proglašen. Italijansko kraljestvo je v sedanjih kritičnih časih s tim še bolj v hude zadrege prišlo. Prestol Viktorja Emanuela stal je na slabih nogah, a prestol naslednika stoji še na slabejih: Iz privatnih, pa zanesljivih poročil smo zvedeli, da se narod italijanski glede izvolitve Humberta za kraljevega naslednika ne strinja z ministri, temveč da je odločno za princa Amadea, čegar stranka že sedaj dela propagando za njega. Če razun tega še pomislimo, da se število republikancev dan za dnevom množi, je istinito, da je položaj blažene Italije jako neugoden in da je pri teh razmerah dan za dnevom pričakovati osode-polne katastrofe, koja je neizogibljiva. Notranji mir romantične Italije je proč, rogoviljenje bode na dnevnem redu in parola „eviva republika" ln druge take predrzneje. Italija bode dobila vdarce, kojih hude nasledke bo čutila gotovo še dolgo časa in ne brez lastne krivde. Bismark pa pride z italijanskimi nezgodami v zadrege, kajti v Italiji prične se čistovni proces raznih strank in dokler bode ta trajal, ima italijanska krona sama seboj dosti opraviti in Humbert ne bo mogel posel Bismar-kovega postrežčka opravljati. Avstrija je toraj pred Italijo, dasiravno je novi kralj hud nasprotnik Avstrije, za nekaj let vojske zavarovana. Naši Italijančiči so potrti in žalostni, ker čutijo na Italijanskem domačo neslogo in ker znajo iste slabe nasledke preračuniti; menda jim bo slast po italijanski kroni malo odlegla iu čutila za isto se ohladila. Zadnje bi bilo le želeti in veselilo bi nas ko bi videli spoznanje na lastno korist. Sliši se, da pride v Ljubljano za deželnega predsednika naš glavar dvorni svetovalec baron llechbach , kar si boje zelo želi iu tadi močno nadeja. Vreme imamo od zandnjega četrtka sim kaj mrzlo a lepo, in brez snega, sploh smo t vremenom v naši Nizzi letos prav zadovoljni, čeravno nas obišeta tudi včasih mrzla burja in strupeni sever. I® Trata. 15. januarja. —. (Lahon-stvo in Slovanstvo v Trstu. Redka staro 81.) Smrt laškega kralja Viktorja Ema-nuela je dala našim lahonom nov povod, da izrazijo svoje želje po zedinjenji z Italijo. Vsake prilike se radi poslužujejo, da morejo rogovi-liti. 9. t. m., tedaj na dan Viktorjeve smrti, imel je naš mestni zbor sejo. Proti koncu zborovanja je začel na galeriji postajati nemir, ki je svoj vrhunec dosegel s tem, daje, judovsk fantalin zavpil, naj se seja odloži zarad smrti laškega kralja. Okolični zastopnik dr. Loser je tirjal, naj se red ohrani in čast tržaškega prebivalstva reši, toda svetovalec Consola mu je to jako zameril, češ, da dr. Loser sumniči Tržačane zarad njih sočutja z Italijani. Svetovalec Rittmeyer je pozval župana predsednika, naj da izprazniti galerijo, ako ne bo mira, kar je župan tudi zažugal, toda z mrzlo besedo. Še celo podpredsedniku Hermetu (ki seje bil mimogrede omenjeno, že odpovedal predsed-ništvu in odsekovstvu, pa zbor te njegove odpovedi ni sprejel), tedaj še njemu ni bilo všeč ropotanje na galeriji, ker je rekel, da če tudi je pokojni laški kralj veliko zaslug si nabral za našo narodnost, vendar gospodje na galeriji nemajo pravice zborovanja motiti. Ker je Hermet armenske narodnosti iu se je rodil na Dunaji, zato je nek tržašk list šaljivo opomnil, da se je govornik motil rekoč, da si je laški kralj veliko zaslug nabral za njegovo narodnost, ter sijenajbrže mislil ruskega carja... Končno je pa vendarle obveljala v zboru želja lahonov, ker svetovalec Vidakovič (čisto laške krvi, kakor kaže že njegovo ime) je kmalu potem predlagal, naj se zborovanje sklene zarad žalostnega vtisa, ki ga je laškega kralja smrt naredila v tržaškem prebivalstvu — v kar je župan rad privolil , ker je bilo že tako pozno! Tedaj judovsk fantalin je v imenu trž. prebivalsta razpodil mestni zbor I Častitamo! — „Slovenec" je že poročil, da so bila gledišča v Trstu zarad kraljeve smrti zaprta; toda to ni tako čudno. ker so vse tukajšnje glediščue družbe iz Italije ; dva dni so žalovale, potem pa so spet začele delovati. Ali to, kar počenjajo ljudjd, ki niso Italijani, temveč Av-strijani, čez mero je ostudno in izdajalsko. V glediščih so godbe igrale žalostinke; namenili so bili nekateri, da podajo igralcem šopke in vence, črno obrobljene, toda na mestu igralcev dobila jih je v roke — policija, ki je tudi več rogoviležev zaprla. Poštenjaki in znani domorodci so te dni dobili od skrivnega odbora za zedinjenje Trsta z Italijo grozilna pisma z mrtvaško glavo in z napisom: „Varuj si kožo1'! Danes je bila v cerkvi sv. Antona za pokojnega laškega kralja slovesna maša z mrtvašnico, katero je dalo napraviti tukajšnje pomočno društvo italijanskih državljanov. Vse je tje vrelo, skoro vse prodajalnice so bile zaprte .... mnoge morebiti vsled grozilnih pisem .... Da se trž. Slovenci in okoličani ne zlagamo s takim počenjanjem , priča protest, ki ga je društvo ,,Edinost" poslalo Njeg. Veličanstvu in bilo zarad tega pohvaljeno. Iu vendar imajo nekteri Slovence za strašne vpornike, ker hrepene po zedinjeni — Sloveniji! Umrl je tukaj gorišk Slovenec Anton Mi-klavčič, kateremu so trije meseci manjkali, da bi bil dovršil 114. leto. če prav je od miloščine živel, vendar je bil njegov pogreb si-jajeu, mož je bil postal imeniten zavoljo svoje starosti. Od Fcsnicc iz Štajarskega, 17. januarja. Plevna je pala; Drin in Carigrad pa bosta pala! In slava tebi Rusija, ker si zdrobila trinoga, veri Kristusovi sovražnega ! Tako doni odmev po slovenskih pokrajinah, kjer se preslavljajo ruski vojaki , kterih hrabrost in zmage tudi nas neizrečeno veselijo, ker se nadejamo , da bode že skoraj turški trinog za vselej iz Evrope pahnjen, in da bodo potem naši jugoslovanski bratje vživali prostost, ktera jim je bila vzeta že pred 500 leti. Strahovito sužnost so ubogi kristjani na Balkanu trpeli, m miljou in miljon kaplic slovanske krvi je povžil strahoviti trinog turški, saj je mnogokrat bilo po časnikih brati, kaj ubogi kristjani na Balkanu trpijo, in kdor ima človeško srce, tega morajo s trepetom ganiti strahoviti čini, ktere so Turki počenjali. Izobražena, toda zaslepljena Evropa se pa teh revčkov ni usmilila. Le en samaritau se je znašel, in se je usmilil tega ubogega človeka , kteri je bil padel med turške razbojnike ; in ta samaritau je ruski narod, kterega bodo odslej zarad tega prestavljali vsi slovenski narodi. Domače novice V Ljubljani 19. januarja. (Poziv !) Avstrijsko patriotično pomočno društvo na Dunaji je vsled grozne vojske , ki se je vnela med Rusijo in Turčijo, izdalo oklic do ljudstva, naj se na pomoč priteče ranjencem in nesrečnikom obeh vojskujočih se strank. Prebivalci Kranjski! Z enakim načelom človeškega sočutja in v isti namen se do Vas obrača podpisano društvo Ljubljanskih gospej, iu ko ob enem mnogo culanja (šarpije), obvez, platna in perila iz svojega društvenega zakladišča odpošlje, prosi Vas, da svoje milodare v denarjih, kateri se tudi v najmanjših zneskih hvaležno sprejmo, kolikor hitro morete, pošljete ali podpisani predstojnici, bivajoči na Turjaškem trgu hiš. štev. 4 v drugem nadstropji, ali kateri spodaj imenovanih častitih gospej iz odbora, namreč: gospej Sofiji grofici Auerspergovi, pred škofijo hiš. št. 7 v 2, nadstropju, „ Karolini Blenveisovi pred škofijo hiš. št. 16 v 2. nadstropju, „ Flori Rudeževi, na starem trgu hiš. št. 16 v 1. nadstropju, „ Celestini S«hifferjevi, ua Turjaškem trgu hiš. št. 5 v 3. nadstropju, „ Mariji baronici Wurzbachovi na kongresnem trgu hii. št. 15 v 2. nadstropji. Darovi se bodo od tukaj po patriotičnem društvu Dunajskem nemudoma odpravili, kamor so namenjeni, in skupni znesek poslanih darov se bode po časnikih naznanil. Od odbora društva gospej za ranjene iu bolehne vojake. V Ljubljani 15. januarija 1878. Antonija baronica Codelli-Schmidburgova s. r., predstojnica. (Narodna čitalnica v Bizoviku) ima svoj občni zbor prihodnjo nedeljo, 20. dne t. m. popoldne ob 3. Gospod tajuik poroča o društvenem delovanji lanskega leta, gosp. blagajnik pa o sklepu računa. Potem bodo nove volitve. (Glasbena Matica) je ravnokar ua svitlo dala v ličnem tisku 3. zbirko „Milotink" (4 slovenske pesni) za en glas in glasovir, vglas-bil dr. Benj, Ipavec, in pa ,,Moje sanje", romanca za gosli s spremljevanjem glasovira vglasbil F r a nj o K r e ž m a. (Glede predrznosti tržaških lahonov) bralce opozorujemo na naš dopis iz Trsta. Ali bode slavna vlada že skoraj kaj storila v obrambo zvestih slovenskih prebivalcev pred lahonskimi zarotniki? Slovesne maše po ranjkem italijanskem kralju so se v Trstu vdeležili tudi c. namest- nik baron Pino, fml. vojvoda Wiirttemberški, podadmiral Petz, župan d' Angeli itd. itd. Cerkev je bila natlačena. Po sv. maši se je italijanski konzul zahvalil navzočim avstrijskim gosposkam. Ko se je pa odpeljal, klicali so mnogi po laški: Živio konzul, živia Italija! Med mašo so bile skoraj vse štacune na korzi zaprte. Italijanski podložniki, piše ,,Triester Ztg." so to storili v znamenje žalovanja svojega, drugi pa vsled groženja Lahonov." (Sloveus/co gledališče) Dramatično društvo hoče slovenskemu občinstvu napraviti vesel dan v nedeljo 20. t. m. s predstavo izvrstne burke s petjem in plesom v 4 oddelih „Ro-bert in Bertram" ali „Vesela vagabunda". — Omenili smo že, da se bode ta burka posebno po izvrstnej godbi oziroma petji odlikovala, kajti sostavil jo je kapelnik, gosp. Stbckl v istini mikavno. Številke petja so te-le: 1 peterospev, 1 trospevi, 2 pesni, 2 kupleta in 4 zbori, torej 10 številk. Ker je dramatično društvo skrbelo za to, da bode po vsem, tudi glede kostumov predstava dostojna in nam bo ta večer vse svoje igralne moči pokazala, opozorujemo vse prijatelje vesele muze — tudi iz dežele, na to izredno predstavo. Po predstavi bode v čitalnične]' restavracije prosto razveseljevanje z godbo in petjem. Razne reči. — Poziv k besedi dne 19. januarja 1878 v slavjanski čitalnici v Trstu. Spored: L 1. „Morje jadransko", zbor. 2 Igra na citre. 3. , Solza" Čveterospev. II. Igra Pike, šaloigra v enem dejanju. Osobe: Baron Rocheforrier, Žan, njegov sin, Mercier, trgovec , Roza, njegova hči. Godi se v Parizu pri gosp. Mercier-n. III. 4. „Na planine", zbor. IV. Društvena zabava. Začne se ob 8 V« zvečer. V Trstru 15. januarja 1878. Odbor. — „Agramer Presse" se vsled mini-sterske prepovedi na takrajlitavskih poštah ne sme sprejemati. — Premembe pri učiteljstvu. Na Kranjskem: Kranjski deželni odbor je pritrdil, da ima postati drugi učitelj na Vrhniki gosp. France S to j ec, dosihdob v Kranjski gori. G. Janez Bohinc iz Police zač. v ŠentVid pri Zatični. G. Maks Ivanetič iz Roba v Do-brepolje, a ne na Polico. — ,5Tov." — Učiteljska služba pri sv. Barbari v Ilalozih je razpisana do 15. febr. Plačilo znaša 550 gl. Stanovanje prosto. — Zmrznil je M. Sobinšek pri št. Martinu pri Šaleku, ker se je bil žganjice napil in na poti obležal. — Autentična zbirka sv. odpustkov. V Rimu je lani izišla za dušne pastirje silno važna knjiga, na katero hočemo s temi vrsticami tudi slovenske duhovnike opozoriti. Popolni naslov jej je: Raccolta di orazioni e pie opere, per le quali sono state concesse dai sommi Pontefici le ss. Indulgenze, pubblicata jier ordiue della Santita di N. S. Pio Papa IX XXVII. 406. Roma, Tipografia di Propa-ganda iide, 1877. — £e naslov nam pove, da ta knjiga obsega zbirko molitev in dobrih del, kterim so Rimski papeži podelili odpustke, če se na podpisani načiu opravijo. Sv. Oče Pij IX, ki svojo pozornost in delavnost obračajo na vse, kar koli je v dotiki z duhovnim življenjem in večnim izveličanjem vernih kristjanov, dali so sami povelje, da se zberejo ter izdajo vsi pravi sv. odpustki od Rimskih papežev podeljeni, in prefekt kongregacije za odpustke, kardinal Oreglia, je to povelje izvršil z omenjeno knjigo. V daljnem vvodu je najpred razložil katoliški nauk o sv. odpustkih in o pogojih, pod kterimi se odpustki razdelijo. Potem sledijo prav prilično vredjene molitve in dobra dela, na ktera so odpustki navezani, z natančnimi dostavki, kteri papež, kterega leta iu dne in pod kakimi pogoji da je dotične odpustke podelil. Vestno je tudi zaznamovano, če je kteri odpustek bil poznej od kterega papeža zopet potrjen ali spremenjen; tudi kratke zgodovinske črtice so pri uekterih odpustkih dostavljene. Ta zbirka sv. odpustkov je velike važnosti ; kajti sv. Oče so jo s posebnim dekretom aprobirali , tedaj za polnoverno ah auten-tično zbirko vseh do zdaj podeljenih odpustkov proglasili in če zdaj o kterem odpustku nastane kakšen dvom, moral bode se iz te knjige rešiti. S tem sicer ni rečeno, da bi razen teh v tej knjigi zbranih odpustkov no benega pravega odpustka več ne bilo, ker mogoče je, da je zbiratelj kterga prezrl, ven dar vsak odpustek, ki ni v tej knjigi, je vsaj dvomljiv in se mora posebno dokazati. Razumi se, da je tu govorjenje le o občnih odpustkih odpustkih podeljenih vsim vernikom, ne pa takih, Iti so podeljeni posameznim krajem ali osebam. Glede na veliko važnost sv. odpustkov za duhovno življenje in na zlorabo, ki se je sem ter tje iz nevednosti ali sebičnosti sv. odpust kov , godila , moramo pač sv. Očetu hvaležni biti za to knjigo. Ker pa je knjiga, kolikor je nam znano, še le v italijanskem jeziku izišla bilo bi želeti, da jo kteri italijanščine zmožen duhovnik v autentičnem prevodu priredi tudi za slovenske duhovnike. — Linzor (Juartalseliritt. V današnjih jako zmedenih časih katoliški duhovuik mar sikterokrat v enem ali drugem oziru pride zadrege, da si ue ve kako pomagati. Pravila ktera si je za izvrševanje svojega poklica na bral v bogoslovju, so mu sicer vedno v živem spominu, toda v dejanskem življenji se mu večkrat prigode take reči, na ktere se ne to ne uno pravilo ne da prav obrniti. Kaj mu je toraj storiti? Ali naj se nič ne zmeni, in vse kar v nemar pusti? S tem bi se silno pregrešil zoper svoj poklic iu si nakopal težko odgo vornost za dan sodbe. Ali naj ravna, kakor se mu ravno dozdeva? To bi bilo jako nevarno in bi se nikakor ne vjemalo z resnobo in natančno vestnostjo, s ktero moramo skrbeti za svoje in sebi izročene čede zveličanjn. V takih trenutkih ve človek še le prav ceniti knjigo •v kteri potrebna pojasnila najde, ki ga iz za drege rešijo, mu pravo pot pokažejo in njegovo Test polajšajo. In taka jako praktična knjiga je za duhovnike nedavno od uas priporočana „Linzer theol. praktische Quartalschrifc", ktere nam je ravnokar došel prvi snopič, čigar kratko kazalo potrjuje naše ravnokar izrečene besede. Ta snopič namreč na 11 tiskanih polah ob sega: I. Das Reich des gottlichen Herzens Jesu. Vou Domkapitular Dr. Ernest Miilletin Wien. II. Das Beichtgeheimniss. Aus den hinterlasseneu Schrifteu des sel. Prof. Dr. Jo sefReiter. III. Die Glaubensleugnung und das vatikaniscbe Concil. Von Prof. Dr. S p r i n z 1 iu Salzburg. IV. Anregung der Laien zur Theilnahme an den Schicksalen und Interessen der Kirche. Vou Prof. J. Gundlhuber. V. Die erlaubten Thiere an Abstinenztagen. V. P. Kolb S. J. Linz. VI. Das Leiden Christi I. Von Prof. Dr. Schmid in Linz. VIL Ueber die Einfiihrung der christlichen Ilausbucher. Von Prof. Josef Schvvarz in Linz. VIII. Leben des hI. IIieronymus und Lebensregeln fiir Cleriker aus dessen Briefen an Nepotian. I. Von B. Ilollrigl IX. Pastoralfragen uud Faile: 1) Der katholische Pfarrer im iimtlichen Verkehr mit confessionsloaen Pfarrinsassen. Von Domkapitular Dr. Kari Dworzak in \Vion. 2) Dio NVeilmngen ati der Vigil (les Droikonigsfestes. Von Prof. P. S c h U c h. 3 j Ein Fall von der Wie-dcrliolung der Taufe. Von Prof. J. Weiss. 4) Fin im Auslande civiliter getrautes Brautpaar verlangt iu Oeater. die kirchl. Trauung. V. Consistorialr. J. S p an lan g iu Linz. 5) Ebeconvalidation \vegen geistliclierVerwaudschaft. Von. F. Stoekl. li—8) Drei pastorale Erlebnisse. V. Dr. J. Scheicher iu St Polten. 9) Ein Fall iiber daa kirchliche lie-griibuisa. Von demselben. 10) Ein Fall iiber das Beichtsiegel. Von demaelben. 11) Proviaur sclnvcr kranker Kinder. V. P. Fabiani iu Steinliaus. 12) Kine zeigemiisse Kluusel zu den Stiftbriefen. Von Cousistomlaekriiter A. P i nege r in Linz. l.'t) Re-ligionsbekenntniss von Kinderu aus gemischten Ehen. 14) Bofreiung vom Gebuhreriiiquivalent Von A. Pinzger, X. Literatur: 1) Biilim. Das Glaubensprinzip der kath. Kirche. Recensirt von Prof. Dr. F uc h s iu Linz. 2) Ilergenrohter. Der Gehorsam gegen die weltliehe Obrigkeit. Recensirt von Prof. H. D e u b 1 e r in St. Florian. 3) Kraus. Cbarakterbilder aus der christi. Kirchengeschiehte. Recensirt von Prof. Schindler in Prag. 4) Dr. Katschtbalcr. Thcologia dogmatica specialis. Recensirt von Prof. Dr. Stanonik in Graz. 5) WiII. Regesta archiepiscoporutn Moguntinensimn. Rečen airt von Cauouicus Dr. K e r s c h ba u m er. t>) Die AVirkungen des wiirdigen Empfauges des lil. Busb-sakramentes. Recensirt von Prof. Dr. Hiptmair in Linz. 7) Mey. Vollstiindige Katecbesen. Rec. v. A. Seli mu c. kenschliiger 8) Mey. Dr Selui-sters biblisclie Gescbihte. Rec. v. L. Dullinger, !>) Grillivizer. Die bildlichen Durstellungen in den Katakomben. Recensirt von II. Weisliiiupl in St Oswald. 10) A. Czemy. Bilder aus der Zeit der Baucrnttnruht-n. Recensirt von Stifedechant K. Meiudl in Reicbersberg. XI. Kircllliclle Zeit-liiufte Von Dr. Scheicher. XII. Aus dem geistliclien Geschiifstleben in Oberbsterreich im 15 Jaht h. Von A. Czerny, Bibliothekar in St. Florian. XIII Neueste Instruktionen iiber Ebedispensgesuche. XIV Miscellanea: Neueste Entscbeidung iiber den Tonus des Glo-ria uud Ite. m. e. — Abliisse fiir die Dariksagung beim Jaliresivechsel. — Pfarr-Konkurs. — Inbalts-Verzeicbniss von Broschiiren und Zeitsebriften. Tudi vnanja oblika te na izvrstnega bogoslov-skega časnika je jako okusna, v navadni osmini in na gladkem, belem in močnem papirji. Vsako četrtietje in s cer 15. januarja. 15. aprila, 15. jul\ja iu 15 oktobra izide snop č h O tiskanih pol, prvi jih ima celo enajst. CVilit celega letnika v knjigarnicah ali naravnost po pošti prejemanega znaša 3 gld-50 kr. in se najlagje pošlje po poštnih nakaznicah pod naslovom : „An die Rodaction der Naročila se sprejemajo tudi med letom. — Velika nesreča seje zgodilo na neki amerikanski železnici. Ko so se vde-ležniki nekega shoda v Harfortu (Conecticutu zaveznih držav), po železnici peljali domu , se je podrl most pri Faringtonu iu vlak je treščil v vodo. Mnogo ljudi je bilo pri tej priliki ubitih iu ranjeuih. — Prebivalcem gor n j e - r a d g o n-skega okraja na Štajarskem, ki jih je I. 1877 zadelo več nesreč, so cesar podarili 4000 gld. Eksekutivn« dražbe, 10, jan. 3. Kislej iz (loč, 3. K..bal iz Vipavskega, S. Koven iz Bele, vsi v Vipavi. 3. Vatovec iz Famelj, 2. Jnrca i/. Landoln, v Senožečah 3. 2niek iz Lašič, 3. L.zar iz Mul-- vasi oba v I.aSičah. Ovčjak i/, Ors Ilovice, 3. Marliii