Grosuplje (centrala) sP 908 KLASJE 1999 Številka 4 letnik 5 april 1 999 =u FOTO • VIDEO • OPTIKA 1108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.:127 47 27 1295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16 tel./fax:777 777,777 573,778573 LETOS ZE 30. TABOR PEVSKIH ZBOROV Priprave na jubilejni 30 tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični so že v polnem teku. Večina stvari glede organizacije je že dorečena. Na enem od zadnjih sestankov upravnega odbora tabora, ki mu predseduje ivanški župan in ravnatelj šentviške šole Jernej Lamprct, smo izvedeli nekaj podrobnosti. Na 30. taboru pevskih zborov, ki bo 19. in 20. junija, bo slavnostni govornik predsednik Slovenije Milan Kučan. Prireditev bo vodil in povezoval dramski igralec Zvone Hribar. Sodelovala bo tudi domača folklorna skupina Vidovo. Pripravljajo pa tudi nekakšno okroglo mizo, na kateri bodo posamezni organizatorji pripovedovali o dogodkih na preteklih taborih. Več podrobnosti v naslednji številki. »NE ODLAŠAJ NA JUTRI, KAR..... Aprila občinske seje ni bilo, majska je bila po mnenju svetnikov preobsežna (stran 2) Deseto druženje na Jurčičevi domačiji (). jniiij, dan kmečkih spretnosti fTTTTl na IAiearjereni Kalit mMšlM^m POLEG KOSCEV IN SEKAČEV LETOS TUDI GOSPODINJE 29. maja je praznik Občine Ivančna Gorica. Slavnostna seja Občinskega sveta bo v petek, 28. maja 1999, v kulturnem domu Ivančna Gorica ob 19. uri. Na njej bodo podeljena občinska priznanja posameznikom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju in uspešnosti naše občine. Tako bodo podeljeni naziv častnega občana, nagrada Josipa Jurčiča in plaketa Antona Tomšiča. V kulturnem delu programa bodo sodelovala društva iz naše občine. Ob občinskem prazniku Občine Ivančna Gorica želim vsem obč^nk^m in občanom prijetno praznovanje. Razvoj in uspehe bomo oose5li le, če bomo še naprej sooelovali. Zupan Občine Ivančna Gorica Jernej Lamprct, prof. Si, O v l. N 11 A 100 l& Priložnostne poštne znamke SfOVrNIlA OB SPOMENIKU TALCEV Ob dnevu upora proti okupatorju in ob dnevu spomina na prve ustreljene talce dolenjske regije sta občina Ivančna Gorica in organizacija Zveze združenj borcev, pred spomenikom talcev v Radohovi, vasi pripravila tradicionalno proslavo. V petek, 23. aprila proti večeru se je pred spomenikom zbralo veliko občanov. Slavnostni govornik je bil prof. Cvetko Butkovič. O dogodkih tistih dni med drugo svetovno vojno pa je pripovedoval takratni partizanski borec Ciril Jurčič. V programu proslave je sodelovala tudi godba na pihala iz Stične, moški pevski zbor iz Šentvida pri Stični ter pevci in recitatorji osnovne šole Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični. CERKEV SV. JOŽEFA V IVANČNI GORICI POSVETIL NADŠKOF DR. FRANC RODE Na žegnanjski dan v Ivančni Gorici, v nedeljo, 2. 5. 1999, so se farani, romarji in povabljenci zbrali v domači cerkvi zaradi prav posebnega razloga. Nadškof dr. Franc Rode je namreč ob deseti obletnici župnije cerkev pomazilil in posvetil. Ob tem je posvetil tudi tebernakelj in oltar - umetnini, ki ju je izdelal domačin Jože Trontelj. Blagoslovil je tudi novo pridobitev - dve umetniški sliki ob tabernaklju, ki ju je naslikal akademski slikar Tomaž Perko. Novi so tudi stoli za duhovnike in ministrante. Novo in sveže je delovala pravzaprav vsa cerkev, saj so jo farani praznično okrasili s cvetjem, kitami bršljana, venčki... Na koru so peli slovesne pesmi farni pevski zbori in orgle so slovesno donele pod prsti organista prof. Toneta Potočnika. Nadškof dr. Franc Rode seje ob tej priložnosti zahvalil umetnikoma Trontlju in Perku. zahvalil se je arhitektu cerkve Vladimirju Brezarju, podjetjema SCT in DARS, dobrotniku diakonu Korneliju iz Holandije, opatu stiškega samostana dr. Antonu Nadrahu, in seveda domačemu župniku Jožeta Kastelieu. Posebno zadovoljstvo nad njegovim delom je izrazil še nekajkrat med samo slovesnostjo. Zahvalil se je tudi vsem faranom, ki so sodelovali v teh letih pri izgradnji in opremljanju cerkve ter pozval k ponosnemu stopanju po poti, ki so si jo kristjani začrtali že pred 2000 leti. Tej slovesnosti je sledila še birma in pogostitev za povabljence, med katerimi smo opazili tudi župana Jerneja Lampreta. (KM) računalniški inženiring d.o.o. Cesta D. g. odredov 17, Iv. Gorica tel. : 769-040, fax : 769-045 GSM : 041 /612-923, 661-972 LaMaS RAČUNALNIKI: Pentium 150-300 Mhz TISKALNIKI: InkJet, laserski, matrični MULTIMEDIA: CD-ROMi, zvočne kartice, zvočniki PROGRAMSKA OPREMA: Komercialna, uporabna J) 119990184,4 STRAN Iz Jernejeve malhe Vsakokrat, ko vstopimo v našo občino, se lahko zazremo v take in drugačne kulturne spomenike, ki nam predstavljajo življenje in delo naših ljudi v preteklosti. Lepo bi bilo, ko bi znali ceniti težko pridobljeno narodovo bogastvo in ločiti zrnje od plev. Prav zato občinski odlok opredeljuje pomembnost naših kulturnih spomenikov. Med najpomembnejše sodijo cerkvica na Kamnem Vrhu pri Ambrusu, cerkev Svetega Martina v Zgornji Dragi, Cistercijanski samostan v Stični, Jurčičeva domačija na Muljavi in staro mestno jedro Višnje Gore. Poleg naštetih in še drugih sakralnih spomenikov imamo še pomembna arheološka najdišča na Viru in na drugih koncih naše občine. Odlok opredeljuje tudi številna spominska znamenja iz novejše zgodovine. Občina namenja kar lep znesek vzdrževanju in obnovi spomenikov, da največkrat skupaj z ministrstvom za kulturo opravi najpotrebnejša dela in prepreči nadaljnjo škodo. Velika škoda se dela na gradu Posmreka, katerega je pred mnogimi leti kupila država od trgovca Verovška. Grad je bil za silo vzdrževan, dokler je z njim upravljala stanovanjska skupnost in ko je v njem imel svoje prostore tudi Slovenski etnografski muzej. Gotovo zelo moti, da grad nima prave cestne povezave in da je v neposredni bližini peskokop. Stari lastniki spodbijajo pogodbo o prodaji iz obdobja nacionalizacije, češ da sije država s silo in zvijačo pridobila ta objekt. Država vztraja, da je bil lastnik zaradi nezmožnosti vzdrževanja gradu primoran grad prodati in da je bila cena ustrezna. Ta spor se vleče že skoraj desetletje in mu ni videti konca, grad pa pred očmi vseh propada, saj za silo v njem živi le še en stanovalec. Glede na to, da se bo cestna povezava urejala z novim oskrbnim centrom avtoceste prav v bližini gradu, bo pomembnost objekta, kljub temu da je v slabem stanju in da je bil zgrajen brez posebnih temeljev, velika in bo mogoče pritegnila pozornost investitorjev. Vsi smo ponosni na naše spomenike, če pa je le-teh preveč in presegajo skromne možnosti občine, mora pomoč priti od drugod, saj so narodni spomeniki nacionalnega pom- Vsaka generacija pušča svoje sledi v prostoru. Prepričan sem, da novi spomenik - cerkev svetega Jožefa v Ivančni Gorici poznejšim rodovom ne bo predstavljala težav z ohranjanjem in vzdrževanjem. Zidak, ki ga je vložil v ta objekt skoraj vsak krajan, stoji na trdnih temeljih. Posvetitev objekta, opravljena v mesecu maju, potrjuje trdnost še na duhovnem področju, kjer bodo vera, upanje in ljubezen postavljali nove spomenike v osebnem in občem smislu. Zatorej čestitke vsem faranom in njihovemu župniku za veliko opravljeno dejanje, ki že kaže uspešne sadove. V aprilu smo en da posvetili Zemlji in ekologiji. Mnoge čistilne akcije kažejo na našo osveščenost in na boljše stanje, predvsem z zbiranjem gospodinjskih odpadkov. Težave, ki jih imamo z izgradnjo nove deponije, onemogočajo večje dovoze kosovnega materiala zaradi zmanjšanega obsega poskusnega polja deponije. Strah, da bi si ljudje ponovno poiskali čma odlagališča po gozdovih in drugod, je velik, zato si bomo v občini prizadevali, da odložimo kosovni material na začasno deponijo, od tam pa ga preložimo, ko bo to mogoče. Zato, občani, bodite strpni in počakajte na rešitev, ki bo prišla v kratkem. Prav tako ne sekajte sadnega drevja, predvsem tepk in sliv, in ne zavrzite starih kotlov, saj bo tudi država spoznala, da je dobiček od domače žgan-jekuhe minimalen, folklora ob tem pa kot nalašč za našega človeka. Oblast bo morala primanjkljaj nadomestiti drugje, ne od hlapov iz domačih frakeljnov. Župan Jernej POROČILO O POTEKU 3. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE IVANČNA GORICA ZUPAN MORA VEČKRAT SKLICATI SEJO Že v uvodnem delu seje sta dva svetnika opozorila župana na preob-sežnost dnevnega reda, saj v enem dnevu ne moreš obdelati kar 16. pomembnih točk, kajti za nekatere so potrebne daljše razprave. Prav tako je na župana letel očitek, da je naredil napako, ker ni sklical aprilske seje. KANDIDATKO ZA NAČELNICO UPRAVNE ENOTE NISO PODPRLI Minister za notranje zadeve Borut Šuklje je po razgovorih, ki jih je imel z dvema kandidatkama za delovno mesto načelnika Upravne enote v Grosupljem vse tri občine, Dobrepolje, Grosuplje in Ivančno Gorico zaprosil za mnenje o predlogu za imenovanje. In sicer se je Šuklje odločil da za načelnika UE Grosuplje imenuje Nevenko Dolgan, univ.dipl. pravnico iz Ljubljane. Kandidatka je svetnike na majski seji tudi obiskala in se jim predstavila. Ker pa je njeno kandidaturo v zadnjem času spodneslo anonimno pismo, ki so ga prejeli vsi trije župani, je izkoristila priložnost in povedala tudi svojo plat zgodbe. Po njenem pripovedovanju ni kriva za nepravilnosti, ki so nastale pri poskusu nakupa hiše. Posredniška hiša jo namreč dolži, da ji kljub temu, da ni bila kupoprodajna pogodba overovljena pri notarju, Dolganova dolguje 10.000 nemških mark. Dolganovi so svetniki postavili tudi nekaj vprašanj v zvezi z delovnim mestom in delovnim časom, ki marsikateremu občanu ne ustreza. Kljub vsemu pa so po njenem odhodu svetniki izglasovali negativno mnenje na njeno kandidaturo. Sporno naj bi bilo predvsem to, da prihaja iz Ljubljane, saj bi lahko delovno mesto zasedel domačin, ki naj bi po njihovem bolje poznal občinsko situacijo. Seja občinskega sveta je potekala 26. 3. 1999 v prostorih sejne sobe Občine Ivančna Gorica. Prisotnih je bilo 18 svetnikov, udeležili pa so se je tudi predstavniki tiska, ravnateljica vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Ivančna Gorica ga. Branka Kovaček ter posamezni delavci občinske uprave. Občinski svet je najprej nekoliko spremenil vrstni red nekaterih točk. Pod 1. točko dnevnega reda so svetniki obravnavali in potrdili zapisnik 2. seje, ki je bila 1. 3. 1999. Takoj za njo pa je sledila obravnava predloga Statuta Občine Ivančna Gorica. Statut so svetniki obravnavali že na 2. seji, vendar v obliki osnutka, na podlagi katerega je bil, z upoštevanjem pripomb te seje ter pripomb in amandmajev, ki so jih svetniki predložili v 14-dnevnem roku javne razprave, oblikovan predlog. Osnutek statuta ter vse amandmaje, pripombe in predloge pa je obravnavala tudi Komisija za statutarno-pravna vprašanja. Pod 3. točko dnevnega reda pa je občinski svet obravnaval predlog Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 1998 ter predlog Sklepa o premoženjski bilanci Občine Ivančna Gorica na dan 31.12.1998. Zaključni račun proračuna še ni bil obravnavan in bi moral občinski svet zaradi dvofaznosti sprejema tega akta obravnavati osnutek, vendar pa so se svetniki na seji odločili, da bodo omenjeni akt sprejeli po skrajšanem postopku. Po obravnavi obeh točk je občinski svet poleg Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Ivančna Gorica in premoženjske bilance ponovno sprejel sklep o sredstvih pridobljenih zaradi spremembe namembnosti za avtocesto, v letu 1998. Odločil je, da so le-ta namenska in da se uporabljajo le za namene, ki jih določa zakon, oz. za financiranje predhodnih projektov, ki jih potrdi in sprejme občinski svet. Tako kot Statut je občinski svet tudi predlog Odloka o proračunu občine obravnaval že drugič. Tudi za osnutek Odloka o proračunu je bila na prejšnji seji določena 14-dncvna javna razprava, v kateri so lahko svetniki posredovali pripombe, predloge in amandmaje. Na sami seji pa je tudi župan predstavil svoj amandma, v katerem je predlagal, da se krajevnim skupnostim nameni dodatna sredstva v višini 1.500.000 tolarjev. Poleg navedenih točk dnevnega reda, ki so bile zahtevne in obsežne, pa so razpravljali in odločali tudi o naslednjih aktih: • Predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o sprejemu otrok v javni vzgojno-varstveni zavod Vrtec Ivančna Gorica; • Predlog sklepa Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, v katerem so člani komisije predlagali svetnikom imenovanje dodatnih dveh članov (Draga Šinkovca in Janeza Bajca) v Odbor za gospodarstvo, komunalo in varstvo okolja, ter sklep, da se plače funkcionarjem za obdobje do sprejetja novega pravilnika zagotovi po sedaj veljavnem Pravilniku o določanju plač, sejnin in nagrad ter drugih prejemkov funkcionarjev Občine Ivančna Gorica; • Predlog Sklepa o povečanju cen storitev projektantske družbe ULA d.o.o.; • Predlog programa priprave prostorskih ureditvenih pogojev v Šentvidu pri Stični; • Predlog skica o pridobitvi zemljišča za zagotovitev deponijskih površin v Špaji dolini in pridobitev dela zemljišč za razširitev obstoječe dostopne poti pri izgradnji komunalne deponije v Špaji dolini; • Osnutek Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Ivančna Gorica, za katerega so svetniki določili 14-dnevni rok javne razprave in bo na naslednji seji obravnavan kot predlog; • Predlog sklepa o načinu financiranja političnih strank v občini Ivančna Gorica; • Osnutek programa dela Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica za leto 1999, za katerega je prav tako določena 14-dnevna javna razprava in bo prav tako predmet obravnave na prihodnji seji. Pod točko razno pa je občinski svet sprejel tudi Sklep o zagotovitvi zdrave pitne vode na območju Občine Ivančna Gorica in izdal soglasje k vzletno-pristajalni stezi letalskemu društvu Šentvid. Po obravnavi in sprejemu vseh točk dnevnega reda pa je bilo postavljeno edino svetniško vprašanje, ki se je glasilo: "Ali je pravilna trditev, daje Interspar kupil parcelo v Ivančni Gorici, kjer naj bi gradil trgovski center?". Seja je bila zaključena ob 22. uri. Tea Mazaj »NE ODLAŠAJ NA JUTRI, KAR..... Aprila seje ni bilo, majska je bila po mnenju svetnikov preobsežna Majska seja občinskega sveta občine Ivančna Gorica je bila maratonsko zastavljena in je trajala pozno v noč. Med najbolj pomembnimi točkami dnevnega reda so bile glede na razpravo: mnenje o predlogu za imenovanje načelnice Upravne enote Grosuplje, poročilo Centra za socialno delo Grosuplje o delu za leto 1998, razburljiva je bila razprava k poročilom in zaključnem računu Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva za leto 1998 in osnutek Pravilnika o plačah in nadomestilih za opravljanje funkcij občinskih funkcionarjev. Za natančno pretehtanje vseh 16.točk pa je primanjkovalo časa. SREČNO KOMISIJI ZA SPREJEM OTROK V WZ Svetniki so zaželeli tudi »srečno pot« novi članici Komisije za sprejem otrok v VVZ Vrtec. Predstavnica Občine Ivančna Gorica bo po novem Jana Erjavec. Mandat pa bo trajal 4 leta. URADNE URE CENTRA ZA SOCIALNO DELO V KLASJE Direktorica Centra za socialno delo iz Grosupljega Jožica Matjašič je na kratko predstavila poročilo o delu centra in poudarila, da gre za strokovno gradico, ki naj bi svetnikom samo nakazal smernice dela omenjene ustanove. V bodoče naj po direktivah republiškega centra svetniki ne bi več dobivali takšnega gradiva, čemur pa so nekateri nasprotovali. Matjašičeva je dejala, da bo njihovo mnenje posredovala naprej. Prav tako je direktorica povedala, da je socialna delavka, ki je imela uradne ure ob torkih v Občini Ivančna Gorica ostajala praznih rok in so zato uradne ure prekinili in organizirali posamično svetovalno službo na terenu. Uvedli pa bodo tudi novo obliko »dežurstva« na sedežu županstva v Ivančni Gorici, iz celodnevnega dežurstva ob večjih akcijah, kot je npr.zbiranje vlog za otroški dodatek, in ne več redno enkrat na teden. Pojavila so se tudi vprašanja o možnosti izobraževanja Romov v občini, o možnostih vstopa v dom za ostarele... Svetniki so se skupaj odločili, da bi zaradi boljše informiranosti občanov o uradnih urah Centra in njihovih svetovalnih služb v Ivančni Gorici bilo potrebno občane obveščati na posebnem mestu v Klasju. NADZORNI ODBOR OBČINE MORA DELOVATI NATANČNO Pri poročilu in zaključnem računu Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva za leto 1998 se je razvnela vroča debata, saj svetniki in župan niso mogli uskladiti mnenja o delu občinskega nadzornega odbora. Na koncu je prevladalo mnenje, da se v sklad namenjajo tudi proračunska sredstva in imajo zato občani pravico vedeti kam gre njihov denar, zato samo pozitivno mnenje nadzornega odbora SRMG ni dovolj, zaključni račun bo pregledal tudi občinski nadzorni odbor. KAR NEKAJ BODO »PRELOŽILI NA JUTRI« Pravilnik o plačah in nadomestilih za opravljanje funkcij občinskih funkcionarjev, nagradah in sejninah bodo obelodanili prihodnjič. Tone Jereb bo moral zaradi nekaterih nejasnosti popraviti Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ivančna Gorica. Sprejet pa je bil predlog Sklepa sprejema prijave za natečaj za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij. V letošnjem letu bodo v poštev prišle tri lokalne ceste in sicer: Ambrus-Brezov Dol, Korinj-Ravne in Zagradcc-Valična Vas. Andreja Podlogar Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-predscdnik, Jurij Gorišck, Jernej Lampret, Gregor Ficko, Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Petra Bahorič, Simon Brcgar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Vcrbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Ncnaročcnih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-690/95-23/160, da je glasilo KLASJE proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. STRAN RAZVILI SMO DRUŠTVENI PRAPOR Novi prapor, novi predsednik... Upokojenci Društva upokojencev Slična Ivančna Gorica, s sedežem na Ljubljanski 30 v Ivančni Gorici, smo na lanskem občnem zboru sklenili, da spremenimo oz. skrajšamo ime društva, ki se sedaj imenuje Društvo upokojencev Ivančna Gorica. Zaradi te spremembe je bilo treba popraviti pravila društva, naročiti novo štampiljko in zbrati sredstva za novi prapor. Akcija za zbiranje sredstev je potekala od 20. junija do 5. julija preteklega leta. Večino sredstev so prispevali člani društva, saj jc bilo od skupno 385 darovalcev le 10 nečlanov. Za žebljičke (300 tolarjev) je daroval kar 101 darovalec, od tega 6 zasebnih podjetnikov iz Ivančne Gorice, 2 društvi in 93 članov. Razvitje prapora smo odložili do rednega občnega zbora, ki je bil v soboto, 17. aprila, v Gostilni Štorov-je. Občnega zbora se je udeležilo 177 članov. Od vabljenih gostov je prišla le predstavnica Zveze društev upokojencev Slovenije in predsednica društva Grosuplje ga. Marta I Irovatin. Najprej smo imeli volilni občni zbor, saj je dosedanjim članom upravnega in nadzornega odbora, predsedniku in ostalim funkcionarjem društva potekel štiriletni mandat. Po izvolitvi organov zbora in poročilih, ki so bila sprejeta brez pripomb, je bil predlagan načrt aktivnosti in finančni načrt za leto 1999. V načrtu je poleg spremen- jenega datuma občnega zbora, spremenjen tudi datum srečanja upokojencev Slovenije v Dolenjskih Tbplicah. Srečanje bo 29. junija in ne 22., kot je bilo predvideno, prijaviti pa se morate do 12. maja t.l. Predavanja 0 zdravem življenju se bodo začela v oktobru, o datumu naslednjega pohoda pa boste člani obveščeni preko zaupnika (poverjenika). Tudi načrt jc bil soglasno sprejet. V upravni odbor društva so bili izvoljeni: Franc Hočevar in Frančiška Zaje s področja Ambrusa, Henrik Zalctelj in Alojzij Tome za področje Zagradca, Minka Strah in Jože Šuštaršič za področje Krke, Joži Barle Lckšc in Majda Klavs za območje Muljave, Anica Bele za področje Mleščcvcga, Vida Gorišek, Cilka Radi in Renata Laznik za Ivančno Gorico in Studenec, Julka Piškur za Vir in Stično, Viktor Kastelic za Metnaj in Justi Lavrič za Sp. Drago in Hudo. Navedeni člani upravnega odbora so istočasno tudi zaupniki. Predsednik društva bo v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju Janez Rošclj, tajnica Ljuba Štrubclj, podpredsednica Renata Laznik, blagajničarka Anica Bele, referent za šport in rekreacijo Jakob KJovar in referentka za kulturo in izobraževanje Marija Kodre. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Stane Klemenčič, Majda Hrovat in Julka Benac. Želimo, da bi še naprej uspešno vodili društvo in v njem aktivno sodelovali. Po krajšem odmoru je sledilo slavnostno razvitje društvenega prapora, lega jc razvil eden izmed najstarejših članov društva, vsekakor pa najstarejši prisotni član, to je Karo! Bregar iz Trcbeža, ki je v lanskem letu praznoval 90-lctnico rojstva. Prapor jc zelo lep in smo lahko ponosni nanj. Vsem darovalcem se še enkrat lepo zahvaljujemo. Občni zbor in slavnostno razvitje prapora smo končali z zabavno pesmico, ki jo je sestavil Franc Kalar, lepo zapele pa naše članice, ter upokojensko himno, ki so jo zapeli člani društva. Za prijetno vzdušje in ples po večerji so poskrbeli mladi glasbeniki, ki sestavljajo Trio najstniki. Lahko rečem, da so bili odlični. Ljuba Štrubclj Socialdemokratska stranka Slovenije -UKONGRES 8. mn io MH tWit»i t] Foilomr 5. KO N G R ES SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE SLOVENIJE V soboto, 8. maja je v Avditoriju Portorož potekal 5. kongres SDS pod geslom Čas je za Slovenijo. Udeležilo se ga je več kot 400 delegatov iz vse Slovenije ter številni ugledni gostje iz Slovenije in tujine. Datum kongresa je sovpadal z 10.obletnico Majniškc deklaracije, ki je nastala v prelomnem obdobju slovenske zgodovine. Tudi sedaj prihaja čas, ko se bomo morali Slovenci odločili, kakšno prihodnost želimo, ali, kot je na kongresu slikovito dejal Jane/, Janša: Slovenija je na prehodu tisočletja na razpotju dveh poli! Na enem kažipotu piše smer termoelektrarne in stagnacija s podpisom LDS, na drugem pa informacijska transfer-zala in razvoj s podpisom SDS. Prihaja čas, ki zahteva spremembe jtrn Čas p za Slovenijo in programe, usmerjene v prihodnost, v novo tisočletje. Poudarek je treba dati izobraževanju in razvoju informatike. Prihodnost Slovenije je v enakovrednih evropskih integracijah. To smo socialdemokrati zapisali v novi politični program Stranke, program za 21. stoletje. Socialdemokrati se zavedamo odgovornosti za prihodnost in se čutimo poklicani, da to prihodnost oblikujemo. Sprejet je bil tudi nov statut stranke, ki posega v organizacijsko shemo stranke in je prilagojen novih razmeram delovanja stranke. SDS jc največja opozicijska stranka, ki ima Članstvo in občinske odbore v vseh 192 občinah v Sloveniji. Članstvo SDS je izjemno naraslo, zato so bile spremembe statuta, ki bodo omogočile večjo operativnost stranke, nujne. Obravnavali in sprejeli smo tudi devet resolucij, s katerimi smo izrazili svoje stališče do trenutnih političnih razmer. Sprejete so bile: resolucija Slovenija tudi za mlade, resolucija 0 zaposlovanju, resolucija 0 privatizaciji bank in ustanovitvi komunalnih bank in hranilnic, resolucija o varstvu okol- ja, resolucija o odnosu do totalitarne preteklosti, resolucija o ustavnih spremembah, resolucija o pokojninski reformi, resolucija o plačni politiki in resolucija o volilnem sistemu. Sprejeli pa smo tudi izjavo o nasprotovanju vladnemu predlogu Zakona o medijih. Ker je prejšnjim organom stranke potekel štiriletni mandat, smo delegati za predsednika stranke soglasno ponovno izvolili Janeza Janšo, za člane izvršilnega odbora pa so bili izvoljeni: Ivo Hvalica, Miha Brejc, Milan Zver, Anion Jeglič, Branko Grims, Pavel Rupar, Jože Jerovšek, Anion Krkovič in Franc Jazbec. V znak spoštovanja in hvaležnosti za njegovo dosedanje delo in prispevek pri uveljavljanju slovenske socialdemokracije in slovenske države jc bil dr. Jožetu Pučniku podeljen naziv častnega predsednika socialdemokratske stranke Slovenije. Občinski odbor SDS Ivančna Gorica smo na kongresu zastopali Franc Grabljevcc, Jernej Lampret in Dušan Strnad. Dušan Strnad OD FUSARJA DO OBRTNIKA USTREZEN POSLOVNI PROSTOR POGOJ ZA OPRAVLJANJE OBRTNE DEJAVNOSTI Vprašanje: Gradim delavnico, v kateri bi v bližnji prihodnosti želel opravljati obrtno dejavnost, in sicer vulkanizer-stvo in avtomehaniko. Rad bi že vnaprej vedel, kakšne so zahteve glede prostora, saj bi jih sedaj lažje upošteval kot pa potem, ko bo delavnica že dograjena. Odgovor: Kakšni morajo biti prostori za posamezno dejavnost oz. čc so le-ti primerni in ustrezni za opravljanje določene dejavnosti, pove inšpekcija, ki jo na vašo zahtevo po izdaji ugotovitvene odločbe o izpolnjevanju pogojev naroči upravna enota. Sicer pa je bi) v Uradnem listu RS št. 14/96 objavljen Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za opravljanje obrtnih in obrti podobnih dejavnosti. Minimalni tehnični in drugi pogoji za opravljanje določene dejavnosti so več ali manj splošni. Izjema so le nekatere specifičnosti, ki jih ureja druga zakonodaja. V broširani obliki lahko Pravilnik naročite kar na Uradnem listu, telefon: 061/200-18-38. OGLED POSLOVNEGA PROSTORA -DODATEN STROŠEK Ker marsikoga od tistih, ki pričenjajo na novo z obrtno dejavnostjo zanima, koliko stane inšpekcijski ogled bodočega poslovnega prostora, sem to za vas vprašala na ustrezno službo. Upravna enota naroči ogled vašega prostora pri Inštitutu za varstvo pri delu, Bohoričeva ulica Ljubljana. Čakalna doba je približno 30 dni, cena za prihod 3-članskc komisije, ki opravi pregled pa znaša od 12.000 do 22.000 SIT (Trebnje. Grosuplje). Odvisno pač od dejavnosti, ki jo želite opravljati, površine bodočega poslovnega prostora in oddaljenosti vašega kraja od Ljubljane. Cena ogleda po občinah v Sloveniji se razlikuje in je odvisna od tega, katera institucija je za posamezno področje (upravno enoto) pooblaščena. V kolikor pa bo vaša bodoča obrtna dejavnost izključno terenska, poslovnega prostora ne potrebujete in strošek ogleda poslovnega prostora in vse, kar je še vezano na to, za vas odpade. Pripravila: Jelka Božič KAJ PA MOJSTRSKI IZPITI? Mojstrski izpiti so se v obrti opravljali vse do leta 1963. Bili so povsem primerljivi z izpiti v nemško govorečih deželah. V sedemdesetih letih so bili s šolskimi in gospodarskimi reformami opuščeni oziroma ukinjeni. Dolgoletna tradicija je bila prekinjena hkrati z odpravo vajeniškega sistema in vedenja o mojstrskih izpitih so počasi zbledela. Vendar pa beseda mojster med ljudmi še vedno ostaja sinonim za strokovnjaka v poklicu. Pod nazivom mojster se razume priznavanje kvalitete. Ravno zaradi tega so mnogi po ukinitvi mojstrskih izpitov odšli po dodatna znanja in si pridobili naziv mojster bodisi v drugih republikah takratne države bodisi v tujini. S pridobljenim znanjem je bil mojster usposobljen za opravljanje svojega dela, samostojno vodenje obrata ter za praktično izobraževanje vajencev. Obrtna zbornica Slovenije si jc dolgo prizadevala za ponovno uveljavitev poklicnega izobraževanja, pomočniških in mojstrskih izpitov. Ideja o ponovni uvedbi mojstrskih izpilov v slovenski prostor je bila med obrtništvom dolgo živa v smislu potreb usposabljanja mladih, aktualna pa jc poslala z izvajanjem programov, prilagojenih obrti in drobnemu gospodarstvu ("o"), za nekatere poklice že v šolskem letu 198S/8'), zlasti pa v letu 1992/93. Začela se je potreba po kvalitetno strokovno usposobljenem kadru, ki bi svoje strokovno znanje znal prenesti na učence oziroma vajence. Z možnostjo poklicnega izobraževanja vajencev bi si obrtniki - mojstri lahko zagotovili obnovo lastnega kadra v svojih obratovalnicah. Zaščita potrošnikov pred slabim obrtnim delom ali šušmarstvom in zaščita kvalitetnega obrtnega dela v primerjavi s slabim in povprečnim je bila še dodatni razlog, da je obrtna zbornica Slovenije, ki zastopa interese obrtništva, začela s pospešeno akcijo uvedbe mojstrskih izpitov v Sloveniji. Za ponovno uvedbo mojstrstva je bila nujno potrebna pravna podlaga, ki je bila zagotovljena / Obrtnim zakonom, sprejetim leta 1994. in Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju iz leta 1996. Po obrtnem zakonu je mojstrski izpit "državni izpit" in je v pristojnosti Obrtne zbornice Slovenije. Pravico do opravljanja mojstrskega izpita bo imel tisti, ki bo želel pridobiti obrtno dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti, seveda če bo izpolnjeval enega izmed pogojev v skladu z obrtnim zakonom. Glede na Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju pa se z opravljenim mojstrskim izpitom pridobi srednja strokovna izobrazba, kar pomeni, da je možna vertikalna prehodnost v sistemu izobraževanja, ali drugače, s tem izpitom je možna vključitev v višje strokovno šolanje, če se dodatno opravi preizkus znanj iz splošnoizobraževalnih predmetov. Kdo bo mojstrski izpit lahko opravljal, kako bo izpit sestavljen, kdo bo vodil mojstrske izpite, kako je Obrtna zbornica Slovenije pripravljena na izvajanje le-teh, kdaj se predvideva opravljanje prvih mojstrskih izpitov pa v naslednjih številkah Klasja. Majda M oži STRAN OBČNI ZBOR STISKIH ZADRUŽNIKOV ORGANIZIRANO ZADRUŽNIŠTVO VEDNO POMEMBNEJŠE; SPREMEMBA V IMENU ZADRUGE iskati trg in prodajati. Prav tako bo pomembno sodelovanje in povezovanje med zadrugami. Občnega zbora se je udeležil tudi Vinko Blatnik, direktor občinske uprave, ki je člane zadruge seznanil z delom občine in s sredstvi občinskega proračuna za kmetijstvo. Občni zbor je sprejel tudi sklep, da se v imenu zadruge črta ime Mercator in se po novem ime zadruge glasi Kmetijska zadruga Stična, z.o.o., sedež Ivančna Gorica. Posledično se seveda spremenijo tudi Zadružna pravila. Prav tako smo se odločili, da za samopostrežne trgovine v zadrugi podpišemo franšizno pogodbo z Mercatorjem. Na občnem zboru je vodstvo zadruge odgovarjalo na vprašanja članom in jih seznanilo z raznimi predpisi in uredbami, ki prihajajo v veljavo in zadevajo kmetijske proizvajalce, in sicer z davkom na dodano vrednost, z zakonom o trošarinah -za žganje, vino in nafto... Vsi navzoči so bili seznanjeni tudi s poostreno kontrolo pri kvaliteti mleka. Zadružnike smo tudi obvestili, da bo imela zadruga Agencijo za posredništvo pri sklepanju raznih zavarovanj za zavarovalnico Slovcnica. Člani stiske zadruge smo se tako kot vsako leto tudi letos zbrali, tokrat v Gasilskem domu v Stični, na rednem letnem občnem zboru, in sicer 11. aprila. Pregledali in potrdili smo zaključni račun zadruge, ki je bil kljub težkim časom pozitiven, prav tako je bilo tudi z zaključnim računom Hranilno-krcditnc službe. Občni zbor je potrdil poročila predsednika zadruge, predsednika NO in direktorja. Leta 1998 smo uspeli izvesti večjo investicijo v Radohovi vasi. Poleg tega smo imeli še razna druga vlaganja. Smatramo, da bo organizirano zadružništvo vedno bolj pomembno. Čedalje težje bo neorganizirano PRIZNANJA NAŠIM PRIDELOVALCEM Na Ptuju je v aprilu potekala že 10. tradicionalna razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki združuje kulinarično in kulturno dediščino slovenskega podeželja. Na razstavi in pri ocenjevanju so sodelovali tudi naši pridelovalci in se odlično uvrstili. Kmetija Erjavec iz Gorenje vasi je prejela zlato priznanje za suhe hruške ter srebrno priznanje za krhlje iz olupljenih jabolk. Za pisani kruh je prejela zlato priznanje Zinka Škufea s Spodnjega Brezovega. V kategoriji mlečnih izdelkov je prejel srebrno priznanje pridelovalec Vinccncij Čepon iz Stične, za jogurt iz kozjega mleka, poleg tega pa še pohvalo za izvirno embalažo in deklaracijo. Med ocenjenimi žganji sta prejela srebrno priznanje pridelovalca Albina Jenko iz Šentvida pri Stični za brinjevec in sadjevec ter Jože Čož iz Leskovca za hruškovo žganje. Bronasto priznanje za slivovko pa je prejel Alojz Janežič s Poljan nad Stično. Vsem nagrajenim čestitamo in želimo dobrih uvrstitev tudi v prihodnje. Kmetijska svetovalna služba Darja Janežič SMREKOV LUBADAR IN NJEGOVO OBVLADOVANJE Smrekov lubadar pri nas Smrekov lubadar je v naših gozdovih nenehno prisoten. Vendar pa postane nevaren za zdrava drevesa šele ob prenamnožitvi. Do tega lahko pride: v sušnih in vročih letih, ob nestrokovnem gospodarjenju z gozdom (nepravočasnem odvozu neobeljenega lesa iglavcev, opuščanju gozdnega reda ...), če nastanejo mehanske poškodbe drevja pri spravilu in sečnji, po poškodbah, ki jih povzročijo razne ujme (sne-gotom, žledolom, podnice...). Zaradi snegoloma, velike količine polomljenih in nepospravljenih smrekovih vrhačev ter dreves so ustvarjeni idealni pogoji za razvoj smrekovih lubadarjev. Za to je potrebno v najkrajšem času vso polomijo pospraviti in tako preprečiti prenamnožitev smrekovega lubadarja. Kakšni so znaki napada smrekovega lubadarja ? Splošni vidni znaki so: - majhne okrogle luknje na deblu in vejah, dobro vidne le na gladkem lubju, sicer skrite pod luskami lubja; - pojavi se rjava črvina, ki je dobro vidna na lubju, na lišajih in mahu, ki porašča deblo, in na koreninskem vratu; - okoli luknjic se nabira smola, včasih se celo cedi po deblu, iglice odpadajo. V pomladanskem času pa se kmalu po napadu pokažejo spremembe barve krošnje, osip iglic, po osipu odstopi in odpade lubje z debla. Kaj storimo, če odkrijemo smreke, napadene z lubadarjem ? V primeru, da lastnik gozda odkrije smreke, napadene z lubadarjem, mora o tem obvestiti revirnega gozdarja. V dogovoru z revirnim gozdarjem mora smreke v najkrajšem času posekati. Panje smreke mora obeliti, obeliti deblo ter lubje in veje sežgati (upoštevati požarno varnost), neobeljeno oblovino v najkrajšem času odpeljati v skladišče za strojno lupljenje, če bo oblovina obeljena v dveh dneh. Kakšno vlogo ima Zavod za gozdove Slovenije? Lastniki gozdov (ne rcvirni gozdarji) morajo vsaj enkrat mesečno v pomladanskem in poletnem času pregledovati svoje gozdove. Če odkrijejo smreke, napadene z lubadarjem, morajo o tem nemudoma obvestiti revirnega gozdarja, v dogovoru z njim pa jih tudi v najkrajšem času posekati. Smreke, napadene z lubadarjem, morajo biti pravočasno (pred izletom nove generacije) odkrite, odkazanc, posekane in odpeljane. Vzpostavljen mora biti popoln gozdni red. Zavod za gozdove pa na podlagi izdane odločbe ter pravilno in pravočasno opravljenega dela omogoči sofinanciranje teh del. Revirni gozdar: ing. Roman Čmič OBČNI ZBOR STROJNEGA KROŽKA Letos smo se člani strojnega krožka Kmetovalce zbrali na rednem občnem zboru konec marca v Grosuplju. Kot se za takšno priložnost spodobi, smo se najprej pohvalno pa tudi kritično ozrli na opravljeno delo v preteklem letu. Dosedanji, zelo delovni predsednik društva Janez Grum jc v svojem poročilu zelo pohvalil delavnost predvsem članov upravnega in nadzornega odbora in vse tiste, ki so v preteklem letu na različne načine pripomogli k popularizaciji strojnega krožka. Člani SK Kmetovalec so se v preteklem letu ukvarjali z lastnim izobraževanjem. V spomladanskem terminu se je strokovne ekskurzije na Bavarsko udeležilo več kot petdeset članov društva. Po ogledu instituta Grub in kmetije, kjer smo imeli priložnost videti in slišati marsikaj o pocenitvi živinorejske proizvodnje, smo soglasno ugotovili, da imamo tudi mi na tem področju še rezerve. Strojni krožek lahko prav na področju zniževanja stroškov odigra veliko vlogo. V sodelovanju z gozdarsko službo je SK za svoje člane organiziral dva tečaja: v maju Varno delo z motorno žago in v oktobru Nega mladega gozda. Obeh tečajev se je udeležilo več kot petdeset zainteresiranih "gozdnih" delavcev. Člani krožka in tudi ostali kmetje iz grosupeljskega območja so se udeležili tudi ocenjevanja pridelkov silažne koruze semc-narske hiše Pioneer. Sortni poskus jc potekal na površinah koordinatorja SK Kmetovalec Antona Permeta. Julija smo pripravili že tradicionalno predstavitev SK, tokrat v občini Dobrepoljc. S to prireditvijo smo zaključili krog predstavitev po občinah, nikakor pa ne s prireditvami. Prizadevamo si, da bi v letošnjem letu organizirali prireditev v drugačni obliki, z večjim poudarkom na praktičnem prikazu novih strojev, različnih načinov siliranja v cev ter kakšnih testov s stroji, ki so aktualni pri spravilu koruze in travinja. V času spravila silažne koruze so člani krožka grosupeljskega območja povabili k spravilu silaže g. Grila z njegovim samohodnim silokomba-jnom. Nenazadnje se lahko pohvalimo z opravljenimi strojnimi uslugami (dokumentiranimi), ki so bile podlaga za republiško dotacijo društvu. Število članov vsako leto naraste približno za 10 % in vsi vemo.da so strojne storitve opravljene kvalitetno. Še vedno pa se nam dogaja, da vsi le ne izpišejo računov za opravljeno storitev, zato obveščam vse uporabnike uslug, da imajo vso pravico zahtevati obračunski list za opravljeno delo. Zdaj pa še nekaj o tem, kar se bo oziroma se dogaja v letošnjem letu: - člani SK Kmetovalec so poskrbeli za setev koruze na kmetiji, kjer je gospodar resno zbolel in dela ne morejo opraviti sami; - tečejo že priprave na letošnjo predstavitev dela s stroji, ki bo verjetno v septembru v Grosuplju; - ker je zaradi slabega vremena spomladi odpadel ogled sejma kmetijske mehanizacije v Veroni, člani društva lahko pričakujejo strokovno ekskurzijo v letošnjem letu; - sajenje koruze se bo organizirano pričelo že v tednu po 25. aprilu; - vabimo zainteresirane kmetovalce, ki potrebujejo oz. ponujajo storitve, k včlanjevanju v SK Kmetovalec, saj bodo s tem pridobili razen amortizacijskih stroškov še nekaj dodatnega dohodka. V skladu s sklepom občnega zbora so k članstvu vabljeni še posebej kmetovalci z območja občine Ivančna Gorica, kjer je kmetijski potencial najmočnejši, članstvo v društvu pa ne ravno zgledno. Za dodatne informacije sc lahko kadarkoli obrnete na člane UO in NO SK Kmetovalec in pa na predstavnike svetovalne službe v vaših enotah. Izvolili smo novega predsednika SK Kmetovalec, g. Antona Kastelica, Cesta 8, Videni Dobrepoljc, ter podpredsednika, g. Roka Jaketiča, Žalna 25, Grosuplje. Na občnem zboru so bili v upravne organe SK Kmetovalec izvoljeni še sledeči člani: Jože Dremelj, Lcskovec 1; Peter Zadel, Radohova vas; Jože Čož, Leskovcc 23; Matija Nučič, Podgorica 10; Janez Javornik, Praproče 7; Slavko Menart, Vino 5; Franc Virant, Ponova vas 46; Rudi Goršič, Mala Ilova Gora 12; Janez Černič, Sela 15; Janez Grum, Lcskovec; Anton Permc, Praproče in Janez Dolinšek, Peč 6. Pri vsakem izmed njih boste naleteli na prijazen sprejem in možnost informacij, ki vas bodo v okviru dela SK zanimale. Za SK Kmetovalec: A. Pavčič in J. Grum ZGRADIMO VARNO ŽIVLJENJE Kmetijska zadruga Stična jc začela sklepati vse vrste zavarovanj za Zavarovalniško hišo SLOVENIKA, d.d., Ljubljana. Sklenete lahko: - premoženjsko zavarovanje (požarno, stanovanjsko, vlomno, steklo, strojelom), - zavarovanje motornih vozil (avtom, odgovornost, avto kasko, pravna zaščita). - osebna zavarovanja (življenjsko, nezgodno, post. pokoj, zavarovanje). Vse informacije dobite na telefonski številki: 777-045, pri Jerneji Brčan in Mileni Kastclic. Ko previdnost postane modrost! ZANESLJIVA, VARNA, KI PRISLUHNE! KZ Stična STRAN Člani TUrističnega društva Grča z Lučarjevega Kala so očitno zelo aktivni, saj si vsako leto izmislijo kako novo tekmovanje za popestritev dneva, ko se pri njih zberejo številni tekmovalci in obiskovalci. Mnogi pridejo tudi kar tako, saj je junijsko nedeljsko popoldne kot za nalašč za druženje s prijetnimi ljudmi. Letos že 7. občinsko tekmovanje koscev Na tekmovanje, ki je bilo prva leta bolj za razvedrilo, prihaja vsako leto več koscev. Tekmovalci prihajajo iz bližnjih in daljnih vasi. Vse več jih je tudi iz drugih občin. Tisti, ki prihajajo zadnja leta, jemljejo tekmovanje vse bolj resno. Skoraj ni več načela, da je važno sodelovati. Vse več je takih, ki hočejo zmagati in sc na tekmovanje tudi zagnano pripravljajo. Že nekaj let prihajajo s koso tekmovat tudi nekateri župani sosednjih občin. No, naš Nejče si doslej še ni pustil odvzeti naziva najboljšega župana - kosca na tem tekmovanju. Kako bo letos, bomo videli. Tudi nekateri ivanški občinski svetniki so že tekmovali in letos so jih spet povabili. Prav zanimivo bo videti, koliko korajž.nih sc bo odzvalo. Njim so v vabilu napisali: » V politiki jc treba zmagati, pri naši košnji le sodelovati!« Vsako leto je tudi več ekip 6. junij, dan kmečkih spretnosti na Lučarjevem Kalu POLEG KOSCEV IN SEKAČEV LETOS TUDI GOSPODINJE posameznih vasi in krajevnih društev, Letos menda pričakujejo naval žensk, ki so končno ugotovile, da je mnogo takih, ki bi se lahko kosale tudi v moški konkurenci. Vsi tisti, ki bodo prišli tekmovat, naj zagotovo preberejo pravilnik tekmovanja, ki ga objavljamo v nadaljevanju. Tiidi žage bodo pele Že lani jc bilo za tekmovanje z motorno žago kar veliko zanimanje. Takrat so ga imeli, lahko bi rekli, na Lučarjevem Kalu prvič v Sloveniji za gozdne posestnike, torej za amaterje. Doslej so v sečnji tekmovali le profesionalci. Lansko tekmovanje na Lučarjevem Kalu pa je očitno vzpodbudilo Zavod za gozdove Slovenije in hitro so jih posnemali ter letos pripravili slovensko tekmovanje za lastnike gozdov v Kranju. Lučarci bodo letos tekmovanje pripravili že drugič, pa čeprav le na občinski, no, morda tudi na medobčinski ravni. Kakšne nagrade so v Kranju dobili najboljši ni znano. Vc pa sc, da bo na Lučarjevem Kalu najboljši dobil novo motorno žago. To pa ni kar tako. Tudi letos bo tekmovanje v treh disciplinah: - v natančnem prežagovanju hloda, - podiranju droga na balon in - kombiniranem prežagovanju hloda. Organizatorji so nas še prosili, naj opozorimo vse, ki bodo prišli tekmovat z motorno žago, naj s seboj prinesejo tudi primerno opremo (čelada, rokavice, očala, primerni čevlji). Čelado, rokavice in očala ter seveda motorko si bodo lahko izposodili pri organizatorju. Štartnina za kosce in SC kače je l.(KK) tolarjev. Letos prvič malica za kosce Košnja je naporno delo. No, vsaj včasih jc bila. Takrat je bilo treba vse pokositi z ročno koso. Seveda je zato bilo treba tudi dobro jesti. Danes se kosec na malico pripelje domov s traktorjem. Včasih pa so jo gospodinje prinesle kar na travnik. Kako in s čim so nekdaj postregle svojega kosca, bodo lahko gospodinje pokazale na letošnjem tekmovanju koscev. Stare mame in babice bodo tekmovalkam lahko dale koristen nasvet. Strokovna komisija bo ocenjevala originalnost jedi in, po moderno bi rekli, pogrinjek . Kot so povedali organizatorji, bodo koscem gospodinjam in sekačem, pa tudi ostalim, igrali STIKI. To je ansambel, katerega večina članov se jc pred kratkim preselila v sosednjo vas. PRAVILNIK ZA TEKMOVALNI JE V KOŠNJI S KOSO i. Tekmovalec kosi na porceli, ki mu jo je določil žreb. Parcela je velika 3x8 m. Kosa mora biti normalne velikosti, vendar rezilo nc sme biti daljše od 90 cm II. Tekmovalci kosijo »v skončnik«, kar pomeni, da kosijo v obe smeri. III. Starta se z dvignjeno koso na znak predsednika komisije. IV. Tekmovalec konča s košnjo ob številki parcele z dvignjeno koso. V. Kosca ocenjujeta tričlanska komisija. Ocenjuje se čas in kvaliteta . in sicer: a) najhitrejši kosec v svoji kategoriji (merjenje časa na desetinko sekunde natančno) dobi število točk, ki je enako številu udeležencev v njegovi kategoriji (npr. pri udeležbi 40 tekmovalcev dobi najhitrejši 40 točk, zadnji pa l točko). b) komisija ocenjuje tudi kvaliteto košnje, in sicer: - poravnava 1-5 ločk - enakost rezi 1-5 točk - čistost rezi 1-5 točk Po kvaliteti lahko dobi kosec v svoji kategoriji največ 15 točk in najmanj 3 točke. Točke časa in kvalitete se seštejejo. Tisti, ki zbere največ točk, je zmagovalec v svoji kategoriji. VI. Tekmuje sc v naslednjih kategorijah: a) moški do 40 let moški od 40 do 60 let moški nad 6(1 let b) ženske do 40 let ženske od 40 do 60 let ženske nad 60 let VII. Tekmuje se lahko posamezno in ekipno, člani so vnaprej določeni. Lkipa šteje tri člane. VIII. Organizator si pridržuje pravico do spremembe pravilnika za košnjo. TEKMOVANJE LASTNIKOV GOZDOV Z MOTORNO ŽAGO 17. marca 1999 je bilo v Kranju tekmovanje lastnikov gozdov z motorno žago. Potekalp je na prostoru kranjskega sejmišča , v organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije . Udeležilo se ga je 16 ekip . Vsaka območna enota Zavoda za gozdove jc imela svojo ekipo , dve pa je sestavilo društvo podeželjske mladine . Tekmovalci so se pomerili v štirih disciplinah , posamično in ekipno . V ekipi Zavoda za gozdove območne enote Novo mesto so tekmovali tudi trije lastniki gozdov iz občine Ivančna gorica , in sicer : Brane Muhič in Novak Marko iz Ambrus REZULTATI : - zasek in podžagovanje - podiranje droga na balon - kombinirano prežagovanje hloda - kleščenje ter Dušan Pajk iz Malega Globokega . Četrti tekmovalec pa je bil Aleš Prš ina iz Podturna . Vsak je tekmoval le v eni disciplini . Tako je bilo v vsaki disciplini šestnajst tekmovalcev . seštevek točk vseh štirih tekmovalcev iz ekipe pa je veljal za ekipno uvrstitev . Tekmovali so v naslednjih disciplinah : - zasek in podžagovanje, - podiranje droga na balon, - kombinirano prežagovanje hloda in kleščenje Brane Muhič Aleš Pršina Dušan Pajk Marko Novak Andrej Mirtič 8 . mesto 6 . mesto 11 . mesto 4 . mesto Ekipno je ekipa Zavoda gozdove Novo mesto zasedla 7 . mesto med šestnajstimi ekipami . Ekipa Zavoda za gozdove Novo mesto . Od leve proti desni stojijo : Aleš Pršina iz 1'odtunui , Brane Muhič iz Ambrus, Dušan Pajk iz Malega Globokega . Marko Novak iz Ambrusa, čepi Andrej Mirtič, vodja ekipe. POROČILO O UREJANJU PEŠPOTI IN ČISTILNI AKCIJI NARAVNEGA OKOLJA iz smeri Pctrušnja vas, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica, Stična, Mekinje do Lavričeve koče na Gradišču. Od 15. do 18. 4. so sc izvajala prostovoljna dela članov RDEG Ivančna Gorica, PD Šentvid pri Stični, TD Ivančna Gorica, TZ Ivančna Gorica, SEG-a in drugih udeležencev. 15. in 16. 4. so člani RDEG in PD urejali pešpoti in steze iz zgoraj imenovanih smeri do Gradišča, 18. 4. seje ob 11. uri pričela čistilna akcija naravnega okolja ob teh poteh. Kljub deževnemu vremenu se je akcije udeležilo približno 38 odraslih udeležencev in 12 mladih, šoloobveznih otrok. Najmlajša udeleženka je bila stara 7 let, najstarejši udeleženec pa 63 let. Pobrali smo za dva zabojnika in še približno 150 velikih vreč smeti. Pri čiščenju smo uporabljali poltovorni avto - terence z vitlo in traktor s prikolico. V RDEG Ivančna Gorica smo z akcijo zadovoljni, saj smo z organizirano akcijo razbremenili naravno okolje raznih odpadkov, tudi agresivnih. S tem smo preprečili nadaljnje onesnaževanje podzemeljskih voda (pod Gradiščem se nahaja vodno jezero), izvira vode na Viru in v Šentvidu pod Malimi Cešnjicami. čistilna akcija naj bo za primer, kako lahko nevladna, nestrankarska društva delajo enotno, ko se dela za čiščenje naravnega okolja in preprečevanje zastrupljanja naših voda, ki ga povzročajo razni agresivni odpadki. Hkrati je primer vsem tistim ljudem, ki sc ne zavedajo, da z odlaganjem smeti v naravno okolje ne zastrupljajo le sebe, temveč vsa živa bitja in naše zanamce. Zavedati se moramo, da Zemlje nismo podedovali od naših prednikov, temveč smo jo dobili na posodo od naših zanamcev. Paziti moramo, kakšno jim bomo vrnili. RDEG Ivančna Gorica, PD Šentvid, TZ Ivančna Gorica, TD Ivančna Gorica, SEG in Občina Ivančna Gorica upamo, da vsaj v bodoče nc bomo več toliko obremenjevali naravnega okolja z raznimi odpadki. Sanirana območja bo redno nadzirala ekološka patrulja RDEG Ivančna Gorica, saj jc po zakonu o varstvu okolja (32/93, 100. člen) vsako odmetavanje odpadkov v naravno okolje kaznivo dejanje. ZA CISTO OKOLJE IN ZDRAVO ŽIVLJENJE Stovenskp ekpfoštp gibanje (Regifsflp društvo (E^pCoš^ega gi6anja Ivančna Cjorica SCO (petri Q3atiorič Lidiji 9durn (Bojanu t' *" posamezne osebe "ŽŠR \Ji vedno potrudi, četudi gre za zapravljivo gospo Čežanko v burki Stric Ihta, ki so jo ravno pred kratkim uprizorili na Muljavi. Sama najraje uživa v igranju komedij, jih pa tudi najraje gleda. Komedijo Stric Ihta so z režiserko Danico Kastelic uprizorili že drugič, gospa Darinka pa je ponovno dobila vlogo zapravljivke kot pred petindvajsetimi leti. Za predstavo so vadili dobra dva meseca, pri vajah pa je sodelovala z veseljem, kljub vsakdanji zaposlenosti. Gospa Darinka je poleg redne službe in igranja že dvanajst let pevka v muljavskem pevskem zboru. V njem je petindvajset pevk in pevcev, ki radi zapojejo ob različnih priložnostih. Pohodnikc na Jurčičevi poti so pričakali s pesmijo ter popestrili program na minulem Jurijevem sejmu na Muljavi. Z zborovodkinjo Majdo Adamič sc v teh dneh pripravljajo na bližnji Tabor slovenskih pevskih zborov. Gospa Darinka Erjavec si življenja brez petja in igranja ne zna predstavljati. To je v njej že od otroštva in s tem sc bo ukvarjala šc naprej, saj je sedaj lažje, ko so otroci že odrasli in samostojni. Letošnje Jurčičevo priznanje jo je zelo presenetilo. Vendar se gaje zelo razveselila, ker jc dokaz nekakšne pozornosti njenemu delu, ki ga opravlja z veseljem. Režiserka Danica Kastelic se dolgoletnega kulturnega sodelovanja z gospo Darinko spominja z najlepšimi občutji. "Pri različnih šolskih proslavah, otroških igrah in mladinskih prestavah se je Darinka vedno izkazala kot zelo prilagodljiva, vestna in skromna," je dejala gospa Danica. V vseh letih nastopanja jc igralsko zelo napredovala. Čuti se povezana s kulturo, šolo in krajem, v katerem živi. Zato si je gospa Darinka Erjavec Jurčičevo priznanje res zaslužila. Z nagrajenko sem sc pogovarjala Barbara Rigler. REŠUJTE KNJIŽNE UGANKE ZA KNJIŽNE NAGRADE V Knjižnici Ivančna Gorica sc jc letos končal že drugi krog reševanja knjižnih ugank za knjižne nagrade. Uganko lahko otroci rešujejo v knjižnici, kjer pravilne odgovore lahko vržejo v nabiralnik ali pa jih pošljejo po elektronski pošti, saj je uganka tudi v elektronski obliki, prijetno slikovno opremljena, prav za otroke. Tokrat je prišlo v knjižnico 93 pravilnih rešitev, na uri pravljic pa so izžrebali tri nagrajenec. To so: Aljaž Omejec, Stična 53 Maruša Stritof, Mleščevo 28 Lučka Medved, Šentvid 95 ČESTITAMO! Tokratna knjižna uganka za predšolske otroke pa sc glasi: Napiši naslov knjige, v kateri babica in dedek nimata otrok, in da babici ne bi bilo dolgčas, ji dedek kupi žogo. Posebno knjižno uganko pa so pripravili tudi za šolske otroke: Napiši naslov knjige, avtorice Clairc Robertson, v kateri Gilly dan za dnem preko zaupnih besed išče rešitve. Rešitve lahko pošljete po pošti na naslov Knjižnica Grosuplje -enota Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, Ivančna Gorica, lahko sc v knjižnici oglasite osebno in izpolnite reševalno polo "na roke" ali računalniško in rešitev sprintate, lahko pa poiščete na iner-netu stran http.//www.gro.sik.si, kliknete na sličico "knjižna uganka", izpolnite in pošljete. Zabavno reševanje vam želimo in čimveč knjižnih nagrad! X. EX-TEMPORE Muljava'99 Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica, in galerija Kresnička prirejata X. slikarski EX-TEMPORE Muljava '99, ki bo od 28. do 30. maja 1999 na Jurčičevi domačiji - galerija Kresnička -na Muljavi. Vstopite v pomirjujoči svet barv, prepustite sc mehkobi dolenjske pokrajine in njenih ljudi. Nekaj pravil, kijih spoštujmo: - priglasitev, žigosanje platen in drugih podlag bo v galeriji Kresnička v petek, 28. maja, in v soboto, 29. maja, od 9. do I H. ure; - vsak udeleženec lahko žigosa dve podlagi; - izbira likovne tehnike je prosta, prav tako format; - lema: Dežela Desetega brata - prosta; - dela naj bodo opremljena za razstavo (okvir ali letvice, ime avtorja, naslov dela, prodajna cena). Dokončana dela morajo biti oddana v galeriji Kresnička do nedelje, 30. maja 1999, do 12. ure. Strokovna žirija bo izbrala najboljša dela in podelila nagradi prirediteljev; nagrade sponzorjev bodo izbrali in podelili sponzorji. Odkupni nagradi prireditelja - neto: 1. nagrada: 70.000 tolarjev in 2. nagrada: 50.000 tolarjev. Odkupne nagrade sponzorjev - neto: tri nagrade po 40.000 tolarjev. Odprtje razstave in podelitev nagrad bo v nedeljo, 30. maja, ob 18. uri, v galeriji Kresnička. Razstava bo na ogled do 27. junija. EX-TEMPORE Muljava '99 se vključuje v prireditve ob prazniku občine Ivančna Gorica. Ker gre za jubilejno 10. srečanje, sc bomo šc posebej potrudili, da vam bo v Deželi Desetega brata lepo. STRAN 11 Deseto druženje na Jurčičevi domačiji Spomini na deda - Naj potica Letošnji 23. april - praznik sv. Jurija - je bil obdan z zeleno barvo. Ves teden je nebo zalivalo naravo z dežjem, da seje napila vode in pripravila na jurjevanje. Prijazno nedeljsko jutro nam je napovedalo lep dan, a veselja je bilo konec žc pred dvanajsto, ko so tekle šc zadnje priprave na uradni začetek Jurijevega sejma in ko sc jc prvič ulilo z neba. Zelenega Jurija je v kulturnem programu pozdravil muljavs-ki pevski zbor, pridružili so sc jim pevke iz FS Vidovo Šentvid, najmlajši, prisrčni pevci iz Vrtca Marjetica Ivančna Gorica in pesnica Stanka Ahlin. Stara legenda pravi, da pade na Jurjevo z neba zlata sončna skledica. Kdor je tako srečen, da jo najde, bo imel v hiši obilo blagoslova. Na našem Jurijevem sejmu je bilo nekaj stvari povezanih s soncem, ki jc odsevalo v domačih izdelkih in dobrotah. Kdor je znal opazovati, je našel kaj, kar mu je polepšalo dan. Dr. Kuhar jc predstavil razstavo kmečkega orodja in naprav, ki jo je poimenoval Spomini na deda. Drugi del - razstava dobrot iz kmečke kuhinje, kjer so se v tekmovalnem delu spogledovale imenitne potice -je bil rezultat pridnih gospodinj društev podeželskih žena Dobrcpolja, Ivančne Gorice in Grosuplja, ki jih uspešno povezuje gospa Irma Lckan, kmetijska svetovalka. Žirija, v kateri so bili dr. Kuhar, Avgust Likovnik in Olga Zaje, je razglasila rezultate in z naj...potico so sc ponašale: Marija Kozlevčar, Marija Podobnik in Cvetka Kraševec. Mize s pecivom in kruhom so bile domiselno urejene, slastne in vabljive ter ob koncu tudi hitro izpraznjene: nekaj je bilo prodanega, več podarjenega in pokušanega. Nagrajene potice in slastna Jurijeva torta so bile deležne vse pozornosti na dražbi. Dež, ta presneti muhasti april, nam ni dal, da bi prireditev izvedli do konca, da bi zaplesali ob nežnih zvokih ansambla As, da bi se priprave obrestovale vsaj enkrat. Zvesti nam ostajajo sponzorji: Občinska turistična zveza, Bomax d.o.o., Farma Stična, Slaščičarstvo Kovačič, Mesarstvo Maver in Picerija Podobnik - in se jim najlepše zahvaljujemo. Tatjana Lamprct Predsednik turistične zveze Ivančna Gorica, Avgust Likovnik je kupil naj police, pa se je izkazalo, da je imela napako. KRESOVANJE NA GRADIŠČU Tudi letos je bilo najbolj množično kresovanje na Gradišču. Za tiste, ki ste kresovali drugje ali ostali doma, sta za Klasje o dogodku simpatično zapisala dva udeleženca: 30. aprila smo že ob osmi uri zvečer odšli iz Ivančne Gorice proti Lavričevi koči na Gradišču. Na nadmorski višini 519 m jc bil čudovit razgled. Kresovi so goreli po vseh hribih naokrog. Po nekaj požirkih "zagrevalne" tekočine je zagorel tudi kres, ob katerem smo si ogreli še hrbte, kar jc dobro za preganjanje revme. Nato smo sedli, pojedli nekaj čevapčičev in odojka, seveda ob kozarčkih pivca in vinca. Opolnoči je bil še kar dolg in zelo lep ognjemet. Še malo smo posedeli in se še po polnoči zavrteli tudi ob zvokih ansambla Mi trije. Ura je bila žc dve ponoči, ko smo se z baklami napotili domov. Okoli treh smo razigrani prišli v Ivančno Gorico in polni lepih vtisov spali do poznih popoldanskih ur. Planinskemu društvu Šentvid, Maksu in njegovim fantom se zahvaljujemo za prijaznost, gostoljubnost in dobro organizacijo. Silvo in Ljubica Groznik V SPOMIN PRIJATELJU EMILU I LAN U MARINŠKU Ko se po avtocesti približujemo odcepu za Ivančno Gorico, nas tako z ljubljanske kot novomeške strani pozdravljata turistični tabli, ki vabita na ogled stiškega samostana. Pred nekaj lcli ju jc Turistično društvo Stična dalo obnoviti. Le malokdo ve, da sta obe avtorsko delo, saj sta ju zasnovala in tudi narisala oblikovalca Magda in Emil Marinšck. V letu I985, ko je Stična praznovala 850-letnico ustanovitve, je Turistično društvo Stična v okviru praznovanj organiziralo razstavo, na kateri sta sc oba oblikovalca, sicer tudi amaterska slikarja, prvič predstavila širšemu občinstvu. V zahvalo sta umetnika zastonj zasnovala in izrisala obe tabli, ki žc skorajda petnajst let vabita turiste na ogled največje kulturne znamenitosti naše občine. V tistem času je namreč na ogled Stične vabil le neugleden, napol polomljen kažipot. Časi takrat niso bili preveč naklonjeni sakralni kulturni dediščini. Njuno avtorsko delo jc na nevsiljiv, pa vendar dovolj viden način vabilo domače in tuje turiste na ogled stiske opatije. Letos je, na pragu pomladi, slikar Emil Milan Marinšck po hudi bolezni umrl na svojem domu v Ljubljani. Milan, kot smo ga prijatelji imenovali, se je rodil v Kozjem in tam preživel tudi otroška in del mladostnih let. Kasneje je zaradi študija odšel v Ljubljano, kjer je tudi ostal. Delal je kot oblikovalec pohištva, najdalje pri Slovcnijalesu. Z ženo Magdo, tudi oblikovalko, sta pogosto razstavljala, tako na samostojnih kot skupinskih razstavah. Bil jc mojster akvarela. V mestnem hrupu in odtujenosti jc njegovo srce hrepenelo po naravi in še posebej po kozjanski krajini njegovega otroštva. To otožno hrepenenje ods-likavajo njegove podobe Kozjanskega: s slamo krite hiše, pa hlevi in kozolci, kapelice, konji, vpreženi v voz, plug ali sani, človeške postave pri delu... nikjer nobenega stroja, nobenega traktorja ali avtomobila... Njegov čopič je odslikaval izginjajoči svet njegovega otroštva. Zato se gledalcu zazde njegove podobe krajine skorajda pravljične, nekje med sanjami in resničnostjo, v njih je neka mehkoba, ki jo dandanes redko srečamo. Ko sta leta 1985 razstavljala v Stični, sta bila lepo sprejeta. Nemalo obiskovalcev sc je odločilo za odkup razstavljenih akvarelov. Milanove podobe so šle ljudem do srca, zato šc danes krase marsikaterega od naših domov in nam vsak dan pripovedujejo, da tisto, kar imamo radi, kljubuje zakonom časa. M.A. Ficko Emil Milan Marinšck: 1'laninčevu kapela, akvarel 1998 Miguel A. Fernandez-Pacheeo MOJA KNJIGA, MOJA LJUBEZEN Vem, da si zelo stara, da šteješ že tisoče in tisoče Iti. Vem, da tvoje srce utripa vsepovsod po svsetu, tisočmilijonkrat izročeno v stotisoč knjižnicah. Vem, da si bila tolikokrat prepovedana in tolikokrat sežgana. In vendar te ljubim, kot bi bila rojena včeraj, kot bi bila samo moja in kot bi bilo tvoje življenje odvisno le od mene. In kako naj bi te ne ljubil, če sem pa tako dolgo živel od tvoje svetlobe in tvoje sence, če sem pa tolikokrat sanjal s tabo v naročju, če sem pa, zahvaljujoč tebi, pobegnil pred bolečino in se soočil s krivico, če si pa na koncu zgostila ves moj spomin in, celo več, ves spomin mojega rodu! Zalo čutim, da te ljubim že od otroštva in da te bom ljubil na vekomaj. Zato vpijem, da si ti najboljše orodje za mojo svobodo in za svobodo vseh. Najbrž sem videti malce zaneten in jmznam, da se ljudje posmihajo, ko poslušajo take reči... vendar je taka usoda nas zaljubljencev. Resnično sc nimam česa sramovati, temveč sem ponosen na vse nespečne noči, ki sem jih prebedel ob tvoji strani... Na ta vznemirjeni drget vsakič, kadar te odkrijem... Na žalost, ko te izgubim, in veselje, ko le znova najdem, in celo na tesnobo, ki me navda, če nisi pri roki. Priznam, da sem zaslepljen od strasti, če trdim, da si med vsemi stvaritvami človeštva ti najboljša in najlepša, moja knjigu, moja ljubezen... Prevedel Boris A. Novak Emil Milan Marinšck: Pri kovaču, akvarel 1998 VABILO NA GLASBENO PRAVLJICO Vabimo vas na ogled glasbene pravljice O bobenčku in palčkih Janeza Bitenca v izvedbi glasbene pripravnice iz orffove skupine glasbene šole Ivančna Gorica, ki bo 22. junija ob 18. uri v kulturnem domu v Ivančni Gorici. Besedilo in glasbo je priredila Tanja Tomažič, prav tako njeno delo pa sta režija in scena. Vstopnine ni! 12 STRAN TUDI KAPELICE SO DEL NAŠE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE staro, na njenem mestu pa zgradili novo. Kapelica je že pod streho in je sedaj v zadnji, zaključni fazi. Žal izvedba nove kapelice ni primerna, saj ne ohranja nobene značilnosti stare, ne po tlorisni zasnovi ne po zunanji podobi. Namesto da bi vaščani naredili tehnični posnetek obstoječega stanja stare kapelice, ki bi jim potem lahko služil kot načrt za izgradnjo nove, so kapelico enostavno porušili in po svoje zgradili novo. Poleg tega niso odkrili in fotografirali stenskih slik, ki bi jim lahko služile kot vzorec za poslikavo zunanjščine pri novi kapelici. Kakorkoli že, neprimerna izvedba jc posledica predvsem premajhne ozaveščenosti in miselnosti, da se vsi na vse spoznamo, po drugi strani pa tudi nesodelovanja vaščanov z spomeniškovarstveno ali muzejsko službo. Glede na sakralni značaj objekta bi lahko za nasvet povprašali vsaj v Verskem muzeju v Stični. Upam, da bo ta zapis vzpodbudil ostale občane, da bodo ob podobnih podvigih povprašali za nasvet ustrezne strokovnjake (npr. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani, Slovenski etnografski muzej v Ljubljani, Verski muzej v Stični). Dušan Štcpcc, univ. dipl. etnolog in umet. zgodovinar Znamenja, kot so leseni križi, stebrasta in slopasta znamenja ter kapelice, sodijo med našo pomembnejšo nepremično kulturno dediščino in od nas zahtevajo temu statusu primeren odnos. Tudi stara vaška kapelica, ki je stala na prevalu nad Dobom, ob cesti, ki vodi skozi Dob proti šentviški železniški postaji, je bila del naše kulturne dediščine. O njej sem na kratko pisal v enem izmed svojih prispevkov, v Klasju št. 7, str. 11. Omenil sem, da je bila zgrajena pred letom 1907 in da sc pod beleži skrivajo stenske slike popotnega slikarja Antona Juga iz obdobja med obema vojnama. Pred časom so se vaščani Doba pri Šentvidu odločili, da na mestu stare, med lanskim potresom poškodovane vaške kapelice, zgradijo novo. Njihova dobra namera je po eni strani vredna vse pohvale, po drugi, žal, tudi graje. Zelo spodbudno je, da Dobovčanom ni vseeno, kako izgleda njihova vas in zanjo lepo skrbijo (obnovljena cerkev, nov gasilski dom, urejena avtobusna postaja). Zato so sc lotili tudi izgradnje nove kapelice. Porušili so DRZNE IN LEPI V AVSTRIJI Gledališka skupina Kulturnega društva Stična Drzne in lepi je s svojo predstavo Kaj pa Lconardo? gostovala pri Kulturno-umctniškem društvu Bilka v Šentjanžu na avstrijskem Koroškem. V Šentjanžu so Slovenci iz Avstrije kulturno najbolj aktivni, tam imajo namreč svoj dom, ki se imenuje Kultur&komunikacija in deluje pod okriljem Slovenske prosvetne zveze, ene od dveh krovnih kulturnih organizacij Slovencev z avstrijske Koroške. V domu sc vrstijo nastopi gledaliških skupin, filmske predstave in tudi razstave slikarjev ter drugih umetnikov iz Slovenije in Avstrije. Njihov program je pester in res natrpan. Prav ta dom je center kulturnega dogajanja v Rožu, kjer živi največ zamejskih Slovencev. Pobudnik našega potovanja v Avstrijo je bil Anton Cilenšck, prijatelj družine Krušič iz Bilčovsa, katere člani nastopajo v gledališki skupini Bilka. Ta skupina pa je gostovala že tudi v Stični. Na našem odru so v sezoni 1996/97 odigrali predstavo Toneta Partljiča Ščuke pa ne, in to zelo uspešno. Letos smo s skupino Drzne in lepi ter predstavo Kaj pa Lconardo? obisk vrnili, pogo- varjamo pa sc tudi o novem sodelovanju. Priprave na predstavo so potekale gladko, saj nam jc skupina Bilka pomagala pri reklami in celotni izvedbi projekta. Pred predstavo smo si tudi ogledali dvorano, ki je v podstrešnem delu doma Kultur&komunikacija ter sprejme okoli sto gledalcev. Tehnično je zelo dobro opremljena in take opreme bi bili v Stični zelo veseli. Ob tej priložnosti bi apeliral na vse potencialne sponzorje, da sodelujete pri opremi domače dvorane in tako pomagate pri razvoju kulturne tradicije v našem kraju. Dobri pogoji in topel sprejem, vse to je gotovo vplivalo na sproščeno in veselo vzdušje v ansamblu in treme praktično ni bilo. Predstavo smo tako odigrali dobro, kar so nam potrdili tudi naši gledalci, ki so bili z videnim zelo zadovoljni. Krušičcvi, naši gostitelji, so nas sprejeli zelo prijazno in pri njih smo se počutili zares dobrodošli, po predstavi pa so nam pripravili tudi izvrstno večerjo. Dogovorili smo se, tla sc še srečamo. Roman MIKLAVČIČ Glasbena pravljica Grad gradiček V kulturnem domu v Ivančni Gorici je mala glasbena šola pod vodstvom Tanje Tomažič uprizorila glasbeno pravljico Grad gradiček. Mali glasbeniki so lahko pokazali glasbeno znanje, ki ga pridobijo v mali glasbeni šoli. Nekateri na flavto zaigrajo zahtevnejše, nekateri bolj preproste melodije. Spoznajo orfove inštrumente in veliko novih pesmic, ki jih znajo tudi zapeti. To znanje so tokrat združili z zgodbo o zapuščenem gradu in jo tudi doživeto odigrali. Spodrsljajev ni bilo, ker je tako ali tako vse igra in mora biti igra, če hočemo, da bodo naši otroci imeli občutek za glasbo, za lepo in da bodo to znali deliti tudi z drugimi, kakor so delili tokrat, ko si je prišlo igrico ogledat veliko staršev, sorod- nikov in krajanov nasploh. Starši sc zahvaljujemo Tanji za vloženi trud in pogostitev, zahvaljujemo pa sc tudi Maji Malovrh za prijetno oblikovana vabila, krajevni skupnosti za prispevek h kostumom in gospodu Rajhu za uvodne besede. Zahvaljujemo se za gostoljubnost tudi Skladu za ljubiteljsko kulturo ter domačemu kulturnemu društvu, ki sta odstopila dvorano. Če pa si bo kdo izrezoval ta članek za spomin, bom zapisala še imena nastopajočih z dne 10. maja ob 17. uri: Lana Lamprct, Matic Strmole, Vesna Van Midden, Eva Butkovič, Scrgcja Žafran, Teja Jakoš, Nives Medved, Alen Obcrstar in Gašper Tomaševič, Špela Čampa, Maša Šparl, Maja Nograšek in Marko Nograšek. (MK) O PLESNI SKUPINI IVANČNA GORICA Na dveh proslavah v Ivančni Gorici smo lahko videli, da v kraju deluje plesna skupina (ta trenutek še brez zvenečega imena). Zato smo plesalce obiskali in spregovorili nekaj besed z njihovo mentorico Anico Ternovšck. Anica nam je povedala, da je v skupini trinajst deklet od 5. do 8. razreda in da se na vajah dobivajo dvakrat na teden, ob torkih in četrtkih. S skupino je zadovoljna. Pravi, da so to sama nadarjena in disciplinirana dekleta. Pripravljena je sprejeti še kakšno skupinico plesalcev, vendar bi z njo vadila posebej. In kakšen ples ji je najbližji? Najraje ima izrazni ples; tega je tudi trenirala v svojih gimnazijskih letih, na Pedagoški akademiji v Mariboru in kasneje na tečajih pri Meti Zagore. Z dekleti ta trenutek vadijo scenski prikaz "In je drevo in je človek". Gre za povezavo recitacij in izraznega plesa ob glasbi Aprile Nine, Wolen Wider (harfa) in Pink Flovdov. Anica je tudi sicer zanimiva sogovornica. Poleg plesa ima še kup drugih konjičkov. Rada ima drevesa (je zato njenima otrokoma ime Brina in Bor?) in je tudi zato to ljubezen vpletla v plesno predstavo. Kakorkoli že, že sedaj vabijo na ogled predstav vse krajane in ljubitelje plesa. Ksenija Medved VREDEN SI LEPEGA ŽIVLJENJA Vreden si lepega življenja! Dvigati, pobirati sc moraš sam! Sam, dokler ukazuješ še nogam in veseli se, za nočjo pride novi dan. Ko le zjutraj zarja zbudi, ko se sveži zrak v sobo spusti, prisluhni petju ptic iz vrta, gozdov in srečen boš čakal dan spet nov. Če le moreš, stopi v naravo, da si zbistriš telo in glavo! Zaupaj poštenemu, iskrenemu vse skrivnosti, da smo v duši čisti in prosti. Obišči poštene, dobre ljudi, povej jim, kaj le teži. Radi te bodo poslušali, in ko padeš ti, še pomagali. Ko te že večerni hlad omamlja, v noč te z neba na tisoče zvezdic še pozdravlja, podarjena ti bo mirna noč, srečen dan in dovolj spanju. Karolina Zakrajšck STRAN 13 VSE STRANI TEGA SVETA VOJAK V PREHODNEM DOMU ZA TUJCE Na sestanku uredniškega odbora (ki je bil uradno potrjen februarja, njegova sestava pa je bila uradno objavljena šele v aprilski številki Klasja) smo si skušali delo in odgovornosti nekoliko porazdeliti. Menili smo, da bi se lahko ena od strani imenovala Vse strani tega sveta. V obliki reportažnih zapisov in intervjujev bi skušali zajeti ne le utrip naše občine, ampak bi kdaj pa kdaj pogledali tudi čez domači plot. Segli naj bi v preteklost, sedanjost in prihodnost, na mnoga področja našega življenja. Želimo si, da bi bralci Klasja tudi to stran z veseljem prebirali. Že leta dolgo smo lahko skorajda vsak dan prebirali v časopisih, koliko ilegalnih prebežnikov je prešlo zeleno mejo, koliko so jih odkrili v za tihotapljenje ljudi prirejenih kombijih in tovornjakih ali v lažnih "taksijih". V zadnjem času pa so nam žalostne zgodbe in obrazi kosovskih pregnancev vsak dan pred očmi. Med nami živi Roman Miklavčič, ki je svoj vojaški rok odslužil kot civilist v Prehodnem domu republike Slovenije za tujce. Ker se nam je zdelo, da bi bile v tem trenutku lahko njegove izkušnje zanimive tudi za bralce Klasja, smo ga prosili za pogovor. Zakaj civilno služenje vojaškega roka? Roman se je odločil za civilno služenje vojaškega roka iz humanitarnih razlogov. Sovraži orožje in nasilno reševanje sporov. Zdi se mu, da ima vsako človeško bitje pravico živeti, nihče nima pravice, da bi ogrožal, oviral ali prekinil življenje sočloveka. Sedem mesecev vojaškega roka je preživel kot pomočnik socialnih in zdravstvenih služb, ki delujejo v okviru Prehodnega doma za tujce. Prehodni dom je bil zanj dragocena življenjska izkušnja. Nikoli mu ni bilo žal, da se je odločil tako, kot se je. Z njim je tam delalo tri do sedem "civil-nikov", odvisno od potreb. Koliko je domov za tujce, in kakšni so? Slovenija ima trenutno dvoje Prehodnih domov za tujce, in sicer v Prosenjakovcih v Prekmurju in Ljubljani, na Celovški 166, v najetem samskem domu podjetja Viator. Ljubljanski dom ima še dve izpostavi: v Hrastniku, kjer žive delno še bosanski begunci, delno pa novi prebežniki, in v okolici Postojne, v nekdanji vojašnici JLA, ki pa je dom zaprtega tipa. V njem so stanovalci pod nadzorom policije in nimajo možnosti in pravice, da bi zapuščali dom. Tja napotijo vse tiste, katerih identiteto morajo še preveriti, ker so brez dokumentov ali kako drugače sumljivi. Po približno enem mesecu so, če je vse v redu, premeščeni v dom odprtega tipa. V domu je poskrbljeno za najosnovnejše potrebe. Odrasli imajo tri obroke na dan, otroci do desetega leta pa še dodatno malico. V dom jih pripelje policija: utrujene, umazane, prestrašene, obupane... Tihotapci jim poberejo ves denar, včasih tudi dokumente... V kletnih prostorih doma se najprej okopajo, nato jih pregleda zdravnik, nakar so nekaj dni v karanteni, preden jih razporedijo po sobah. V ljubljanskem domu je prostora za največ 180 prebivalcev, danes jih je v njem natlačenih več kot 400, in še prihajajo. V vsakem nadstropju je ena kopalnica za moške in ena za ženske, ravno tako je s stranišči. Stanovalci za čistočo svojih in skupnih prostorov skrbijo sami: vsak dan je dežurna druga soba. Pripravljanje in uživanje jedi po sobah je prepovedano, jedo v jedilnici. Do desetih zvečer se morajo stanovalci vrniti, ker je dom ponoči zaprt. Seveda mnogi od njih skušajo proste izhode izkoristiti za pobeg proti Italiji. Nekateri se res nikoli več ne vrnejo, ker jim je uspelo, nekatere pa policija tudi po trikrat nazaj pripelje. Družin nikoli ne ločujejo, ravno tako ne skupin, ki so pripotovale skupaj. Odrasli, posebno albanski prebežniki iz ZRJ, se zaposlujejo na črno. Otroci so že vključeni v slovenske šole. V popoldanskem času pa imajo tudi pouk v mater-nem jeziku, ki ga organizira Društvo kosovskih Albancev v Ljubljani. "V začetku so prevladovali begunci iz neevropskih dežel: iz Bangladeša, Filipinov, Afrike, Kitajske, Irana, Turčije," pripoveduje Roman, "že poleti pa so začeli v večjem številu prihajati kosovski begunci. Največkrat cele družine, v upanju, da se jim bo uspelo prebiti na zahod, kjer imajo sorodnike. Že takrat so bežali pred nasiljem, saj so se ustrahovane ženske z otroki (moški so navadno na delu v Sloveniji ali eni od zahodnoevropskih držav) peš prebijale do bosanske meje, nato pa plačevale v markah tihotapcem za prevoz do slovcnsko-hrvaške meje. Preko meje morajo vsi prebežniki sami in peš, na slovenski strani pa jih čaka slovenski prevoznik, ki naj bi jih odpeljal do italijanske meje. Tihotapska mreža deluje dobro in služi velike denarje z nesrečo soljudi." Kaj se ti je najbolj vtisnilo v spomin, Roman? Čudovit občutek, da si nekomu storil nekaj dobrega in da ti je hvaležen za malenkosti: ker si mu preskrbel košček mila, mu prinesel svežo posteljnino in brisačo, poskrbel npr. za zimsko bundo, da ga ne bi zeblo. Najhuje mi je bilo, ko sem delil kruh: vsakdo lahko dobi le dva kosa, pa je marsikdo še lačen, kuhar pa se je jezil name, če sem dal kakšnemu kakšen kos več... Dva dni sem tudi skrbel /a dveletno kosovsko deklico. Mamica je morala v porodnišnico, punčko pa so dali kar meni v sobo. Otroci so vsi podobni: jezik ni ovira, samo da čutijo, da so na varnem in da jih imaš rad... V sedmih mesecih sem imel opravka z več kot tisoč prebežniki. Videl sem najrazličnejše ljudi in usode, spoznal drugačne načine razmišljanja in življenja. Prebežniki iz Bangladeša niso nikoli delali nikakršnih težav. Bili so mirni in nekako vdani v svojo usodo. Iranci ali Kurdi pa so bili zelo neprilagodljivi. Albanske žene so bile po večini nepismene, čeprav so bile mlade, rojene v novi Jugoslaviji. Mož je glava družine in gospodar, one rojevajo in skrbijo za otroke. Družine, ki so pribežale, so imele v povprečju pet otrok. Ko sva se ločila, sem razmišljala o vsem, kar mi je Roman povedal. Morda boste premišljevali tudi vi, dragi bralci. Pogovarjala se je M. A. Ficko V . BERLIN Ker se zjutraj ne moreva odpovedati kraljevskemu zajtrku, skoraj zamudiva vlak. Mlada sprevodniea že zažvižga, a slučajno naju vidi strojevodja, kako tečeva, in naju počaka. Ko sprevodnici moliva karte, pravi, da naju sploh ni videla. Do Berlina spet rahlo dežuje. Vedno, kadar se voziva, začne deževati. Nizki oblaki Pomorjanskcga in veter naju pozdravijo tudi v Berlinu. Kot že tolikokrat doslej, ne vozi ravno tista linija, ki bi naju pripeljala do doma. V prenavljajočcm sc Berlinu je kaj takega šc posebej mogoče pričakovati. Ko se v dežju priklativa do host-la, naju pozdravi tipičen nahrbt-nikarski nered. Hostel jc nov, a ob takem režimu bo že čez nekaj let podoben klošarskemu zatočišču. Strpajo naju v sobo, kjer ob dveh popoldne skoraj zbudiva tri Angležinje. Ker ves čas spijo, lahko o njih zapišem le, da se naslednjo noč proti jutru odvesijo, verjetno imajo vlak. V spodnjem nadstropju čakajo večera najrazličnejši popotniki, vsi s podočnjaki, nekateri si tešijo lakoto s špageti in paradižnikovo omako, ki jih kuhajo v kuhinji, iz katere smrdi po neredu in umazani posodi, ki se kopiči med smetmi. Nočna ponudba Pogled skozi okno ni dosti drugačen. Prvi vtis Berlina so žerjavi in podrte hiše ter umazanija. Dediščina polpretekle zgodovine je več kot očitna, tudi v duhovnem smislu. Na Oranicnburgcrstras.se sc v napol podrtih hišah kopičijo najbolj nemogoče kombinacije umetniško-inovativnih klubov. Pročelja podrtij so prclcpljcna s sloji plakatov, ki se skupaj s smetmi spreminjajo v umazanijo ulice. Zvečer vso visoko praznoto zabelijo šc prostitutke, ki patruljirajo vzdolž ulice. Ena pravi, da obdeluje le nemške stranke, drugi dve sc sami ponudita za 150 DEM, ker hodiva ves čas gor in dol in poskušava razumeti temačnost beznic. Ustavljava se, se pogovarjava tu in tam, spijeva kakšno pivo, v puhu imajo celo pianino. Ker se pogovarjava angleško, pridejo k nama Angleži, ki jih zanima cena prostitutk. Ne vem, kako so sc odločili, ko sva jim povedala, da jc "bcautiful massage included". Ker je okolica vedno bolj temačne, se usmeriva proti domu, kjer se vpiševa v knjigo gostov kot prva Slovenca. Vsaj enkrat, ko sva vedno pozabila. Ponoči nekoliko tečnarijo, ko prideva v sobo, a sc pretvarjajo, saj so navajeni. Zjutraj prikolovratita dva Italijana in oblečena zaspita, popoldne pa šc "kitinja", ki spi in smrči. Okrog poldneva se odpraviva v mesto. Šc najrajši sc vozim s tramvajem, ker na podzemni obupno smrdi. Po električnih žicah čez mejo Brandcnburška vrata so namesto carinikov s psi in kamerami zasedli turški prodajalci sovjetskih oficirskih kap, raznih našitkov in znamenj vzhodne Nemčije. Od nekoč najbolj zastražene meje, Berlinskega zidu, so ostali le šc borni ostanki, posebej šc po spominkarski noriji, kije zajela Bcrlinčanc po padcu zidu. Kakšno tragedijo jc zid pomenil za prebivalec, najprej začutiš ob belih križih na begu ustreljenih, ki stojijo za Brandenburškimi vrati. Kolikšno hrepenenje se jc porajalo v srcih ljudi, izdaja zadnji na begu ustreljeni, šc leta 1989, le nekaj mesecev pred padcem zidu. Še bolj živa pa so pričevanja v muzeju Chcck-point Charlic, nekdaj mejnem prehodu med Vzhodom in Zahodom. Želja po svobodi je ustvarjala tudi najbolj nemogoče ideje in sanje, kako uiti iz vzhodnega dela. Muzej hrani avtomobil, s katerim so ljudje tihotapili osebe, skrite v avtomobilskem sedežu. Nekateri so se stlačili v prtljažnik avtomobila, ki ga policija zaradi majhnosti ni imela skrbno preštudiranega in na seznamu "bego-sumnih znamk". Najbolj množičen pobeg je uspel po več letih skrivnih priprav skozi rov, ki je vodil pod zidom na drugo stran. Ljudje so vse svoje znanje uporabili za najrazličnejše izume. Nekomu se je celo posrečilo doma izdelati podmornico, ki je danes zaščitena kot izum, in pobegniti na Dansko. Uspešni prebegi čez reko so bili redki, kajti v začetku so vsakega, tudi utapljajočega se, ustrelili. Kasneje je med stranema prišlo do dogovora, da se utapljajočega vseeno reši. Še bolj grenko domiselna sta bila nek gozdni delavec in ključavničar, ki sta sama izdelala žičnico in po več dneh čakanja na dež - upala sta, da sc policisti v dežju ne bodo ozirali v nebo - srečno prebegnila po žicah daljnovoda na zahod. Poleg vseh teh izumov pa muzej hrani tudi razne motorne zmaje, kovčke, v katerih so tihotapili ljudi, dokumente in mnogo fotografij iz tistega časa. Na drugi strani stojijo prisluškovalne naprave tajne službe, videokamere, stražarnice in opazovalnice, reflektorji, ki so ponoči osvetljevali ozemlje ob meji... Draga izkušnja Vzhodni Berlin jc bil pravzaprav eno samo veliko taborišče, ki sc je počasi praznilo. Samo leto pred postavitvijo zidu je od tam pobegnilo okrog 200.000 ljudi. Skoraj 30 let trajajoča sovjetska prisotnost je v ljudeh pustila neizogiben pečat revščine, pa ne le materialne, ampak že prej omenjenega duhovnega siromaštva. Danes je Berlin po devetih letih združitve kot po vojni. Potrebuje novega, srčnega duha evropske prestolnice kulture, ki bo zgodovinskega zmagovalca, opomin omiki in simbol zablode, popeljal kot vzor evropski civilizaciji v novo tisočletje. Banalnosti: Ponoči ženska pride spat. Aja, debeli kit spi. ko prideva nazaj zvečer, pa potem odide. Zjutraj se na ZOO-ju vkrcava na vlak, na Jesenicah dotankava pitno vodo ob postanku in po štirinajstih urah in pol prispeva domov. Andrej Ficko KONEC Poslikani del nekdanjega berlinskega zidu. 14 STRAN Sloveniji. Nekateri smo tudi sodelovali v tej vojni in za las ušli smrti. Po končani vojni smo se spoprijeli s trdim delom in obnavljali povojno razdejanje. In tako smo preživljali leta do jeseni svojega življenja. To srečanje je bilo nepozabno in polno presenečenj. Dogovorili smo se, da se čez 55 let zopet snidemo. Avguštin Sadar, Zaboršt V nedeljo, 11. aprila, smo se zbrali v gostilni Štorovje, ker je tudi lastnik gostilne naš sošolec. Bili smo lepo sprejeti in postreženi. Zbralo sc nas jc dvajset sošolcev, vendar nismo bili vsi, saj so nekateri žc pokojni, nekateri niso mogli priti zaradi bolezni in spet tretji zaradi takšnih ali drugačnih razlogov. Ko smo se po 55. letih zopet vsi srečali, nekaterih sploh nismo poznali. Naša skupna pot sc je začela leta 1934 in končala leta 1941, ko se je začela 2. svetovna vojna, ki nas je ločila, saj smo se razšli po vsej Zagraški sončki: "Mamica, rad te imam!" VSAKA MAMA JE PRAVA MAMA, DANA NA SREČO IN NA VESELJE. PRAVA. IN ENA SAMA. ZA VSE ŽIVLJENJE. (Tone Pavček) Ob prazniku mamic so nas naši otroci iz vrtca Sonček v Zagradcu prav prijetno presenetili. V četrtek, 25. marca, smo bile vse mamice povabljene v vrtec. Vzgojiteljici in otroci so za nas i ■ pripravili poseben program. Otroci so zaigrali igrico Pod medvedovim dežnikom in se predstavili z več pesmicami in deklamacijami. Mamice smo bile navdušene, saj so bili v program vključeni vsi otroci od najmlajših do nastarejših (3 do 6 let). Po končanem programu je vsak otrok s čestitko in s svojimi besedami voščil mamici ter ji izročil ročno izdelano darilo. Posladkali smo se še z doma izdelanimi piškoti in čajem. Ti trenutki nam bodo ostali še dolgo v zelo lepem spominu in želimo si, da se vse to še kdaj ponovi. Slavka Oberstar PUSTOJAVORSKI OTROCI NAREDILI PROSTOR ZA ZABOJNIK V četrtek, 17. 9. 1998 smo pustoja-vorški otroci Rok, Katja, Klemen, Uroš in Žan zvedeli, da bomo dobili v Pustem Javorju zabojnik za smeti. Vprašali smo Andreja, kje bo stal. Ko smo zvedeli, kje, smo brž poiskali lopate, grabljc, motiko, kramp in sve samokolnici. V samokolnici smo naložili svež pesek in ga odpeljali k mestu, kjer naj bi stal zabojnik. Da nc bi trava rila skozi pesek, smo jo odstranili .Nato smo nanesli pesek, ga poravnali ter potlačili, travo pa odpeljali v bližnjo jamo. Potem smo pospravili orodje in končali delo tistega dne. V soboto, 19. 9. 1998, smo začeli okrog dvanajstih. Zdaj smo se zbrali Rok, Klemen, Uroš in Žan, pa še starejši: Andrej, Anton in Andrejeva mama. Ogradili smo mesto, kjer bo stal zabojnik. Potem smo ga zabetonirali in po kake pol ure končali. Andrej jc samo še pogladil beton, potem smo pospravili orodje in šli domov. Čez nekaj dni jc zabojnik žc stal na svojem mestu in mi smo bili veseli, da bomo lahko vanj metali odpadke. Slika: Andrej Pevec Tekst: Rok Adamlje Nesreča nikoli ne počiva. To je znana resnica, ki jo poznajo že najmlajši. Na nepredvidene dogodke moramo bili pripravljeni, še posebej, če nas živi veliko pod isto streho. Tako je tudi v "hiši" na hribčku v Stični. 23. aprila 1999 ob 10.10. jc "zagorelo" v šoli. Seveda jc bilo to samo namišljeno, saj smo vsi iz Vrtca Miška in Podružnične šole Stična v sodelovanju z gasilci !'(!!) Stična načrtovano in praktično izvedli evakuacijo otrok in gašenje požara v naši "hiši". Za vse je bila to pomembna izkušnja in zanimiv dogodek, še posebno za najmlajše otroke. Zahvaljujemo se gasilcem, ker so izkazali veliko pripravljenost za sodelovanje z nami, pa če tudi samo v vaji. Marta Okom, Podružnična šola Stična Marta Erčulj, Vrtec Miška Zagraški sončki: "Mamica, rad te imam!' MLADI KEMIKI SO TEKMOVALI Osnovnošolci iz stiske, šentviške in višnjegorske šole so letos spet uspešno zastopali "naše barve" na regijskem tekmovanju, ki je bilo 7. maja v Hrastniku. Prislužili so si 12 srebrnih Preglovih priznanj, dobra tretjina pa se jih je uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Ti se bodo 22. maja v Ljubljani potegovali za najvišja priznanja iz osnovnošolske kemije. LS VPIS OTROK V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2000/2001 Vpisi bodo potekali: • v torek, 7. 9. 1999, od 8. do 12. ure, na matični šoli v Ivančni Gorici in v šoli v Stični, • v sredo, 8. 9. 1999, od 8. do 12. ure, v šolah v Zagradcu in v Ambrusu, • v četrtek, 9. 9. 1999, od 8. do 11. ure, v šolah na Muljavi in na Krki, • v ponedeljek, 13. 9. 1999, od 8. do 13. ure, v novi šoli v Višnji Gori. Vpisovali bomo: - šoloobvezne otroke, rojene leta 1993 ter januarja in februarja leta 1994; - pogojno tudi otroke, rojene od 1. 3. 1994 do 31. 8. 1994. K vpisu ste vabljeni starši z otroki; s seboj prinesite otrokov rojstni list in potrdilo o državljanstvu. Naknadni vpis bo 15. in 16. 9. 1999, od 8. do 14. ure, v matični šoli v Ivančni Gorici. STRAN 1 5 PODARIMO KNJIGO IN POSVETIMO SE STAREJŠIM Pogovori o knjigi in bontonu - Razstave in pogovor z umetnikom - Knjigo beremo z ljubeznijo 23. april jc hi! Mednarodni dan knjige. Letošnje geslo jc bilo: Podarimo knjigo. Med drugim jc bilo veliko razprav namenjenih tudi problematiki bralne kulture med mladimi. Le koliko sežejo po knjigi?... V prostorih knjižnice v Ivančni Gorici so sc v četrtek, 22. aprila, zbrali učenci 3.a in 3. b razreda osnovne šole Stična v spremstvu učiteljic Jožice Jcvnikar in Ive Medved. Zeljo po obisku knjižnice so izrazili mladi bralci, ki so letos osvojili bralno značko. Pogovori s knjižničarkama, srečanje s slikarjem Antonom Drabom in ogledi razstav pa so bili namenjeni posvetitvi Svetovnega dneva knjige, ki je bil dan zatem. Ker pa je letos tudi Mednarodno leto starejših, so v knjižnici pripravili tudi eno od razstav na to temo v povezavi z mladinsko knjigo. V prostorih knjižnega hrama jc bila postavljena šc razstava domačina Antona Draba na temo Krajine in Braneta Gabrovca na temo Živali. Četrtkovo dopoldne v ivanški knjižnici je bilo živahno in zelo dobro pripravljeno, otroci pa so na koncu spraševali, ali sc bo srečanje kmalu ponovilo. POGOVARJALI SO SE S KNJIŽNIČARKO PETRO Knjižničarka Petra Boljka je mladim obiskovalcem uvodoma predstavila knjižnico, jim razložila, kakšne vrste knjižnic obstajajo, kako so knjige postavljene na knjižnih policah, nekaj govora je bilo tudi o obnašanju v knjižnici in o izposoji knjig. Ker pa osnovnošolci šc vedno radi berejo pravljice, je Petra prebrala nekaj odlomkov iz pravljic, otroci pa so morali v besedilu prepoznati junake zgodbe. Uganke za odlične mlade bralce niso bile prezahtevne, saj so bili vsi tudi ponosni dobitniki letošnje bralne značke. Med seboj pa so kasneje razvili tekmovalni duh, kdo bo prej uganil, po čem jih knjižničarka sprašuje, in tudi čim prej odgovoril. OBISK SLIKARJA ANTONA DRABA IN POGOVOR Z NJIM knjižnici, in starejši občan, ki jc spregovoril z mladimi tudi v duhu leta, namenjenega starejšim. Ob srečanju je mladim podelil priznanje, ki ga je Knjižničarka jc povezovala zanimiv pogovor med Antonom Drobom in otroki. Vprašanja mladih bralcev so bila zanimiva in izčrjma: od tega. koliko časa nastaja slika, do lega. katera je bila knjiga, ki jo je Drab prebral pr\'o v življenju. Bila je pravljica... Za zanimivo knjižno vzgojo pa je prišel na vrsto pogovor s slikarjem Antonom Drabom. Uvodoma jc njegovo življenjsko pot predstavila knjižničarka Ana Pulko in potem povezovala pogovor. Drab je bil rojen v Glogovici, vendar je veliko časa preživel na Jesenicah, kjer je bil tudi zaposlen. Likovnemu ustvarjanju se je dokončno predal potem, ko se je upokojil in vrnil v rodni kraj. Vodi likovno šolo v Šentvidu in veliko dela z mladimi. Pravi, daje slikanje umetnost, ki sc skriva v umetnikovi duši, zato jo jc treba skozi samospozna-vanje odkriti, jo razvijati in negovati. "Nič nc pride samo od sebe, preizkusiti sc moraš, zastaviti si moraš pot, po kateri boš hodil, se razvijal in delal s srcem. Tisto, kar si prisiljen delati, ni nikoli tako dobro kot delo z ljubeznijo in trudom. Sam čutim, da imam več od življenja, če slikam." Anton Drab je bil med mlade povabljen kot umetnik, razstavljalcc v Knjižničarka Petra jc z zanimivim in poučnim pogovorom mlade bralec popeljala v svet knjig, knjižne vzgoje in med pravljične junake. izdelal sam, in med drugim zapisal: "Čestitam ob opravljenem gibanju za razvoj bralnih navad in bralne kulture v okviru bralne značke." Drab je tretješolcem odgovarjal na različna vprašanja. Otroci so mu postavljali vprašanja o njegovem otroštvu, začetkih likovnega ustvarjanja, branju in ljubezni do umetnosti. Povedal jim jc marsikaj zanimivega: v šolo je hodil še v stari Jugoslaviji, najraje riše naravo, arhitekturo starih vaških vasi, iz otroštva se najbolj spomni knjige Tolovaj Mataj... Njegova likovna zbirka šteje več kot tisoč del. Želi si, da bi k likovnemu ustvarjanju pritegnil čim več udeležencev, nc glede na starost, potem pa bi skupaj organizirali Ex tempore in različne razstave. Trenutno Drab s svojimi gojenci razstavlja po Sloveniji več kot sto del. Vprašanja otrok so bila predvsem povezana s slikarstvom, med drugim tudi: zakaj se je umetnik odločil za slikanje, koliko časa potrebuje, da nariše eno sliko in zakaj tako rad riše pokrajino... Drab jc dejal, da ima rad naravo in sc vedno znova z veseljem vrača k njej. Kar nekaj otrok se je zbralo okrog slikarja tudi po pogovoru in mu postavljalo šc dodatna vprašanja, npr. kako postaneš član slikarske šole. Anton Drab nam je namignil, da ima občutek, da se mu očitno ni treba bati, da na tem koncu ni zanimanja za likovno umetnost. Seveda pa je slikar omenil tudi pomembno vez, med starši in otroki ter učitelji: "Za dobro in uspešno delo mora biti ta povezava trdna. Vsak od njih lahko da veliko in med seboj si lahko vsi zelo pomagajo." BABICA IN DEDEK PRIPOVEDUJETA Ker je letos mednarodno leto starejših, so v knjižnici Ivančna Gorica naredili tudi razstavo knjig, ki so povezane s starimi starši in starejšimi. Med drugim so si otroci lahko ogledali knjige: Babica je najmlajša. Pravljice za očeta, Siva miš, ti loviš, zbirko knjig o Heidi in ostale. S programom, ki so ga predlagali Združeni narodi, se želi poudariti pomen starejših v današnji družbi in potrebo po večjem povezovanju med mladimi in starejšimi. Naraščajočo zavest o tej potrebi ilustrira geslo "Na poti k družbi za vse starosti". V Sloveniji je prispevek k Mednarodnemu letu starejših in sožitju generacij prispeval projekt "Babica in dedek pripovedujeta", ki s knjigami in branjem vabi "k družbi za vse starosti". Pionirska knjižnica, enota Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani, Bralna značka Slovenije in Bralno društvo Slovenije so osnovali zgibanko, s katero želijo spodbuditi srečanja starejših in otrok ob branju in pripovedovanju. Na ogled je v ivanški knjižnici. KOLIKO UČITELJI VPLIVAJO NA BRALNO KULTURO Učiteljica Jožica Jevnikar je povedala, da program za bralno značko sestavijo učitelji po posvetovanju s knjižničarji, in dodala: "Predvsem je pomembno, da prisluhnemo tudi otrokom. Mladi ne smejo imeti občutka, da jih v nekaj silimo. Pri oblikovanju programov imajo gotovo tudi oni veliko vlogo. Prav tako potekajo pogovori in posvetovanja s starši". Bralna kultura pa teče dalje tudi po koncu bralne značke. Zlasti fantje zelo radi berejo pustolovske knjige, deklice kakšno ljubezensko, pravljice pa so pri obojih še kako aktualne. Vsi že berejo samostojno, tako da staršem ni treba več brati, je pa dobrodošla denarnica staršev ob nakupu nove knjige. NAJRAJE BEREJO PUSTOLOVSKE KNJIGE IN KNJIGE O ŽIVALIH Matevž Kastelic: "Kar veliko berem. Najraje imam pustolovske knjige. Tam se vedno veliko dogaja. Zlasti so mi bile všeč: Listje za koale, Lessie se vrača. Divji Sam... V knjižnico zelo rad hodim. Knjige za bralno značko so mi bile zelo všeč in sedaj bom bral dalje. Starši mi včasih kupijo kakšno knjigo, ki si jo želim, ampak jih veliko dobim tudi v knjižnici." Aljaž Celurc: "Rad imam knjige, ki opisujejo živali. So zelo zanimive in tudi sam imam rad živali. Najbolj sta rm bih. všeč knjigi Drejčck in trije Marsovčki ter Veliki atlas živali. Sedaj berem sam, ko pa sem bil mlajši, so mi veliko brali slurši. Preberem eno knjigo na leden. V knjižnico ne hodim veliko, ker imamo doma veliko knjig, saj tudi mami veliko bere." Niku Škof: "Rada imam živali, ker jih imam tudi sama doma veliko. Zalo imam tudi rada knjige, ki opisujejo živali in naravo. Všeč so mi ludi knjige, ki opisujejo nekdanje življenje. Od knjig, ki sem jih prebrala, imam najraje dve: Mali/da in mala morska deklica ter Ordt raček. Knjige mi kupujejo tudi starši. Berem pa glede na to, koliko času imam. Prebrala sem ludi že knjigo, ki je bila debela pel centimetrov. 23. APRIL: MEDNARODNI DAN KNJIGE Ana Pulko je obiskovalcem četrtkovega srečanja prebrala tudi poslanico, ki je obšla svet v različnih jezikih v obliki plakata, lista in elektronske pošte. Ibby, Mednarodna zveza za mladinsko književnost, je zaupala pokroviteljstvo letošnjega Mednarodnega dneva knjig za otroke španski sekciji IBBY. Avtor poslanice Moja knjiga. moja ljubezen je pisatelj Migucl Angel Fernandcz-Pacheco, ilustrator pa Javier Serrano. Poslanico je v slovenščino prevedel pesnik Boris A. Novak. Pulkova jc šc dejala, da bo poslanica dosegla svoj namen s tem, da sc jo prebere in se pesmi prisluhne. KAKO DOBRI BRALCI SO? Knjižničarka Ana Pulko je dejala: "Uspeh je že to, da se otroci usedejo in se posvetijo branju, ker to zahteva čas. Ob tem doživijo zadovoljstvo, odkrijejo junake, ideje, podobe... In ko izkušnjo nekajkrat ponovijo, dobijo v zameno občutek zadovoljstva, zaradi katerega je vredno brati." Ob poplavi medijev, računalnikov in ostale tehnologije se zanimanje za knjigo manjša, odrasli prav tako berejo manj, vendar Pulkova pravi: "Opažam, da jc motivacija za branje namenjena le predšolski generaciji, ki zelo rada posluša. Mislim, da pa je mnogo teže navdušiti starejše. Poplava raznih medijev je prav gotovo vplivala na zmanjšanje bralne kulture, vendar je naloga knjižničarjev predvsem spodbuda za vračanje k branju knjig, ne pa vsiljevanje knjige. Ko bereš, moraš brati z ljubeznijo." Andreja Podlogar 16 STRAN KRKA VABI VSE LJUBITELJE ČOLNARJENJA NA TRADICIONALNI SPUST V nedeljo, 30. maja, bo že 23. tradicionalni veslaški spust po reki Krki, ki poteka od vasi Krka do Žužemberka. Ta športno-rekreativ-na prireditev jc znana po svoji domačnosti in prijetnem druženju, še posebej, ker ni tekmovalno naravnana, saj je zmagovalec vsak, ki pride do cilja. Poleg glavne prireditve - spusta - bo na stojnicah ob startu potekala šc akcija zbiranja prispevkov za otroška igrala pri športnem igrišču na Krki, in sicer s prodajo piškotov, ki jih bodo spekle domače gospodinje. Start spusta bo kot ponavadi ob 11. uri na Krki. Ob normalni višini vode je proga primerna tudi za malo slabše pripravljene veslače, popolnim začetnikom pa organizatorji spust odsvetujejo. Kot vsako leto bo po spustu piknik s podelitvijo priznanj v vasi Krka. Organizator prireditve - Kajak-kanu sekcija ŠD Krka - vabi vse občane in ljubitelje veslanja, da se aktivno ali pa vsaj kot obiskovalci in gledalci udeležijo te, za Krko in tudi občino Ivančna Gorica, gotovo pomembne prireditve. Simon Bregar ROKOMETASI OS STIČNA BLIZU POLFINALA DRŽAVNEGA PRVENSTVA Starejši dečki OŠ Stična so 23. 3. 1999 nastopili v svoji domači telovadnici na enem od četrtfinalnih turnirjev za državno prvenstvo v rokometu. Čeprav so obe tekmi izgubili, pa so zapustili zelo dober vtis, in prav lahko bi sc zgodilo, da bi obe tekmi zmagali in se zagotovo uvrstili na polfinalni turnir državnega prvenstva. Vendar tisti, ki se ukvarjamo s športom, vemo, da je žoga okrogla in se včasih tudi ne zavrti v zaželeno smer. Na turnirju so sicer nastopile 4 ekipe : OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke, OŠ Vojke Šmuc iz Izole, OŠ Danila Lokarja iz Ajdovščine in domača ekipa. Rezultati : OŠ Ivana Groharja : OŠ Stična 16:13 ( 7: 8 ) OŠ Vojke Šmuc : OŠ Danila Lokarja 21 : 20 OŠ Ivana Groharja : OŠ Danila Lokarja 23 : 11 OŠ Vojke Šmuc : OŠ Stična 25 : 25 ( 24 : 24 , 20 : 20, 12 : 9 ) Lestvica : 1. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka 2. OŠ Vojke Šmuc iz Izole 3. OŠ Stična Ivančna Gorica 4. OŠ Danila Lokarja Ajdovščina Za ekipo iz OŠ Stična so nastopili : vratarja Aleš Groznik in Mitja Pevc, kapetan Jože Petek ( 12 golov), Jure Ceglar ( 7 golov ), Luka Strnad (5 golov), Gregor Pele ( 7 golov ), Franci Markovič ( 2 gola ), Nejc Rokavec, Rok Zupančič. Andrej Podobnik, Sašo Vozel, Rok Verbič, Tomaž Todorovski, Jure Marinčič in Miha Pekolj. Ekipo je vodil prof. Marjan Potokar. Tekmovanje je bilo dobro obiskano, saj si je tekme ogledalo okrog 500 gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali predvsem boje domače ekipe. Potekalo je brez zapletov. Na začetku je vse prisotne pozdravila ravnateljica OŠ Stična, ga. Marinka Piškur, na koncu pa se je glavni organizator Marjan Potokar še posebej potrudil in ekipam ob pokalih in diplomah za vsa štiri mesta podelil še rokometne žoge. Prvouvrščcni ekipi sta se uvrstili v polfinalc državnega prvenstva. Tekme sta dobro sodila Janez Boljka in Roman Tratar. Simon Bregar S KOLESOM PO TREH OBČINAH Promocija za občine in razvedrilo za bolj pa tudi manj profesionalne kolesarje V soboto, S.maja so Grosupeljčani najprej pozdravili kolesarje na V.kraljevski etapi Po Sloveniji, nato pa je sledil maraton »Treh občin«. In sicer so se maratona po občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepoljc udeležili kolesarji iz domačih in drugih slovenskih klubov, krajšega Družinskega maratona pa so se udeležili predvsem domačini. Organizatorji dela profesionalne dirke in občinskih maratonov je bila Zveza športnih organizacij Grosuplje, ki je sestavljena iz predstavnikov vseh treh občin. Start kraljevske etape in maratonov je bil na avtobusni postaji v Grosupljem. Dolžina proge rekreativnega maratona je znašala cca 70 kilometrov. Kolesarji so se iz Grosuplja podali na pot proti Velikem Mlačevem, dalje v Račno in skozi Čušperk. V občino Dobrepoljc so se zapeljali pri Zdcnski vasi in naprej v Predstruge, Videm, nazaj v Zdensko vas in Hočevje, kjer so jih že pozdravili prebivalci občine Ivančna Gorica. Pot je vodila mimo idilične Krke, Jurčičeve Muljave, Ivančne Gorice, preko Stične v Griže, mimo srednjeveške Višnje Gore, Peščenika in sledil je zadnji del maratona zopet v občini Grosuplje in sicer s strani Velika Loka, skozi Žalna na Veliko Mlačevo in proti cilju pred avtobusno postajo v centru občine. Za družine in manj pripravljene jc bil ŠOLSKA ODBOJKA SE JE ZAKLJUČILA Z MEDOBČINSKIMI TEKMOVANJI Medobčinska prvenstva so v odbojki organizirana tako, da na njih nastopita po dve najboljši ekipi iz občine Grosuplje ter dve najboljši iz občine Ivančna Gorica. OŠ Dobrepoljc eno leto nastopa na občinskih prvenstvih občine Grosuplje, drugo leto pa na občinskih prvenstvih občine Ivančna Gorica. Čc sc uspe na teh uvrstiti med najboljši dve ekipi, nastopi tudi ona na medobčinskem tekmovanju. Tudi letos so bila vsa štiri tekmovanja zanimiva. Gremo kar po vrsti, od starejših do mlajših : Medobčinsko prvenstvo za st. deklice je bilo 4. marca v Šmarju-Sapu. Udeležile pa so sc ga samo 3 ekipe, ker OŠ iz Šentvida pri Stični iz objektivnih razlogov ni mogla priti na tekmovanje. Rezultati: Šmarje-Sap : Stična 2 : 0 Stična : Brinje 0 : 2 Brinje : Šmarje-Sap 2 : 1 Vrstni red : 1. OŠ Brinje Grosuplje 2. OŠ Šmarje Sap 3. OŠ Stična Ivančna Gorica Medobčinsko prvenstvo za starejše fante jc bilo 2. marca, tudi v Šmarju-Sapu. Rezultati : Polfinala: Šmarje-Sap : Šentvid 2 : 0 Stična : Brinje 0 : 2 Za 3. mesto : Šentvid : Stična 2 : 0 Za 1. mesto : Šmarje-Sap : Brinje 2 : 1 Vrstni red : 1. OŠ Šmarje-Sap 2. OŠ Brinje Grosuplje 3. OŠ Šentvid pri Stični 4. OŠ Stična Ivančna Gorica Medobčinsko prvenstvo za mlajše deklice jc bilo 23. marca v Šentvidu pri Stični. Rezultati: Polfinala : Šentvid : Brinje 2 : 0 Stična : Šmarje 0 : 2 Za 3. mesto : Stična : Brinje 0 : 2 Za 1. mesto : Šentvid : Šmarje 2 : 0 Vrstni red : L OŠ Šentvid pri Stični 2. OŠ Šmarje-Sap 3. OŠ Brinje Grosuplje 4. OŠ Stična Ivančna Gorica Za medobčinske prvakinje iz Šentvida so igrale : Urška Krištof, Barbara Štajnar, Barbara Adamlje, Tina Mandelj, Živa Kastelic, Dušanka Krese, Andreja Crnič, Silva Piškur, Maja Golf, Ksenija Plankar, Anja Tmovšek, Tanja Zupančič in Nataša Golf. Ekipo jc vodila ga. Karla Oven. Medobčinsko prvenstvo za mlajše dečke pa je bilo 24. marca v Grosuplju. Rezultati : Polfinala: Brinje : Stična Šentvid : Šmarje Za 3. mesto : Brinje : Šentvid Za 1. mesto : Stična : Šmarje 1 : 2 0 : 2 2 : 1 0 : 2 Vrstni red : 1. OŠ Šmarje-Sap 2. OŠ Stična Ivančna Gorica 3. OŠ Brinje Grosuplje 4. OŠ Šentvid pri Stični Simon Bregar Košarkarska ekipa Mizarstvo Tomažič brez poraza po prvem delu Po spomladanskem delu občinske košarkarske lige v "trojkah" je več ali manj po pričakovanju najboljša ekipa Mizarstva Tomažič oz. nekdanji Kremcnčkovi. Premagali so vseh osem nasprotnikov in prepričljivo vodijo pred jesenskim delom. Tako so na najboljši poti, da prvič osvojijo naslov občinskega prvaka, ki sc jim je do sedaj spretno izmikal. Za Mizarstvo Tomažič igrajo : Janez Erčulj, Tomaž Tomažič, Klemen Baranašič, Jože Baranašič, Matic Erčulj, Bojan Kuhelj, Davor Belamarič in Igor Kokotcc. Lestvica po spomladanskem delu izgleda takole : 1. Mizarstvo Tomažič 8 tekem 8 zmag, 0 porazov, 16 točk, razlika v koših 168 120 + 48 2. Slcmenice 8 6 2 14 155 135 + 20 3. Gradnja Šentvid 8 5 3 13 145 144 + 1 4. Gostilna Na Klančku 8 4 4 12 149 144 + 5 5. Studenck 8 4 4 12 132 137 -5 6. Šentviški biki 8 4 4 12 127 138 - 11 7. Muljava 8 1 7 9 104 147 -43 8. Podgane 8 1 7 5(4 neod. tekme ) 66 89 -23 Simon Bregar organiziran »Družinski maraton« na relaciji Grosupljc-Videm-Grosupljc, kije bil dolg cca 30 km, vendar je bil kljub nezahtevni progi slabo obiskan. Na poti so organizatorji poskrbeli za okrepčevalnice na Vidmu in v Ivančni Gorici. Vseskozi je bila maratoncem za petami tudi zdravniška pomoč in policijsko spremstvo za varnost. Organizatorji so na cilju udeležencem maratonov razdelili priznanja in poskrbeli, da želodci po naporni poti niso ostali prazni. Andreja Podlogar Foto: Spust po višnjanskem srednjeveškem mestnem jedru je bil po napornem vzponu zelo dobrodošel. STRAN 1 7 KONČAN REDNI DEL ROKOMETNIH TEKMOVANJ Članska ekipa rokometnega kluba SVIŠ je v rednem delu prvenstva osvojila tretje mesto. Lestvica: 1. Nova Gorica 20 16 1 3 603 418 33 2. Grča Kočevje 20 16 0 4 580 435 32 3. SVIŠ 20 14 2 4 549 465 30 4. Mitol Sežana 20 13 2 5 509 441 27 (-1) 5. Jcstvina Koper 20 12 1 7 438 409 25 6. Sava Kranj 20 10 1 9 537 528 21 7. Mokerc - Ig 20 9 1 10 473 495 19 8. Ajdovščina 20 5 1 14 394 530 11 ' 9. Radovljica 20 5 0 15 471 551 10 K). Črnomelj 20 4 1 15 453 509 9 11. Alples - Železniki 20 1 0 19 338 564 2 S tretjim mestom je lanska uvrstitev (do sedaj najboljša) izenačena. S tem pa tekmovanje še ni končano. Na vrsti sta polfinalna obračuna: - Grča Kočevje : SVIŠ in - Nova Gorica : Mitol Sežana. Zelo uspešne, tako kot že zadnjih nekaj sezon, so tudi mlajše selekcije. Starejši dečki in mlajši dečki A so sc uvrstili po končanem ligaškem delu v polfinale Državnega prvenstva. Uspeh je šc toliko večji, ker sta si ga obe ekipi priborili v neposrednem boju z do sedaj za nas redko premagljivo ekipo Ribnice. Zmagi sta za naš klub novi mejnik v delu z mladimi. Zaradi tega tudi objavljamo oba rezultata. Starejši dečki SVIŠ : Ribnica 28 : 20 in Mlajši dečki A (igralci, ki po starosti sodijo v 6. razred) SVIŠ : Ribnica 22 : 15. Za nameček smo obe zmagi dosegli na isti dan - 27. marca. Vse tri ekipe, ki so še ostale v igri za napredovanje, pa si želijo še več. Spodaj podpisani sc pridružujem njihovim željam. Za RK SVIŠ, Marjan Potokar MLADINSKA EKIPA SVIS-a ZOPET V PRAGI Že tretjo sezono zapored se jc mladinska ekipa odpravila na tradicionalni velikonočni rokometni turnir v Prago. Na tem velikem mednarodnem tekmovanju jc sodelovalo kar 269 ekip iz 22 držav. V mladinski kategoriji pa je sodelovalo 34 ekip iz 13 držav. Tekmovali smo v 4. skupini, v kateri je bilo 7 ekip. Za mladinsko ekipo SVIŠ-a no nastopili: vratar Stane Zupančič, Ožbcj Bagi (3), Gregor Tadina (1), Janez Zupančič (13), Martin Arko (7), Luka Drole (16), Gregor Gorenčič (3), Tomaž Zclko (6) in Primož Duša (1). Ekipo jc vodil trener Marjan Potokar. Z nami pa je bil tudi sponzor in poročevalec Andrej Zclko ter vodja ekipe Igor Kokotec. Rezultati tekem: RK SVIŠ : Gyongyosi DSE (Madžarska) /18 : 11/11:4/ RK SVIŠ : Sokol Vršovice (Češka) /15 : 6 / 9 : 5 / RK SVIŠ : Stahl Eiscnhuttenstadt (Nemčija) /12:7/7: 1/ RK SVIŠ : Fatra Napajedla (Češka) / 6 : 0/b.b. RK SVIŠ : Adip Nachod (Češka) / 8 : 10/4:5/ RK SVIŠ : Amager SK 1 (Danska) /5:14/3:7/ Letos se nas je držala smola. Že takoj prvi dan se jc poškodoval kapetan in eden najboljših igralcev Janez Zupančič. Da bi bila mera polna, jo jc nato skupil še Martin Arko. Ekipa SVIŠ-a jc v svoji skupini dosegla 3. mesto, skupaj pa se je uvrstila med 11. in 15. mestom. Kljub slabšemu rezultatu, kot smo ga pričakovali, pa zavzeto vadimo naprej in sc veselimo naslednjih podobnih nastopov. Tanja Zclko .... za šport in prosti čas! GROSUPLJE I trgovina OLIMPIC - ŠPORT, Kolodvorska 2, Grosuplje, tel: 772 336 NK IVANČNA GORICA SUVERENO PROTI 2. SNL Člani NK Ivančna Gorica tudi v spomladanskem delu 3. slovenske nogometne lige - center nadaljujejo s serijo odličnih rezultatov, tako da so v 20 krogih vsega enkrat remizirali in enkrat izgubili. Do konca je še 6 krogov, za napredovanje v višjo ligo pa ob 100 % izkupičku najhujših zasledovalcev potrebujejo le še eno zmago. V spomladanskem delu so igrali takole : Ivančna Gorica : Litija 1:0, Casino Bled 4 : 2, Sava 5 : 0, Termit Moravče 3 : 0, Britof 2 : 0, Kolpa 2 : 3, Makor-trade Dob 3 : 2 Lestvica po 20. krogu : 1. Ivančna Gorica 2. Kolpa 3. Svoboda 4. Bclinka 5. Arne-tabor 69 6. Makor-trade Dob 7. Cockta Kresnice 8. Casino Bled 9. Hramgor. Komenda 10. Litija 11. Zarica 12. Britof 13. Sava (- 1 ) 14. Termit Moravče Omeniti še velja, da se dobro držijo tudi mlajše selekcije, ki tekmujejo v ljubljanskih medobčinskih nogometnih ligah. Mladinci so v drugi ligi po 12 krogih na 1. mestu (7 ekip), starejši dečki so po 14 krogih v prvi ligi na 8. mestu ( 12 ekip), le mlajšim dečkom gre nekoliko slabše, saj po 14. krogih zasedajo zadnje mesto, vendar ne gre pozabiti, da igrajo v 1. ligi medobčinske nogometne zveze Ljubljana, kjer je konkurenca zelo močna. Simon Bregar 20 tekem, 18 zmag, 1 remi, 1 poraz, razi. v golih 70 20, točk :55 20 11 6 3 54 25 39 20 12 3 5 61 40 39 20 8 8 4 34 22 32 20 9 4 7 40 31 31 20 9 3 8 38 41 30 20 7 7 6 21 32 28 20 8 2 10 36 44 26 20 6 5 9 29 37 23 20 5 5 10 29 37 20 20 4 6 10 28 46 18 20 4 5 11 17 33 17 20 4 4 12 34 57 15 20 4 3 13 18 44 15 BO KONEC SE BOLJŠI Letošnje leto se je za karateiste KK Ivančna Gorica začelo zelo delovno, saj so bila v zadnjih dveh mesecih kar štiri tekmovanja, med njimi tudi tradicionalno Sankukai karate tekmovanje v Ivančni Gorici. Konec februarja smo sc v borbah in katah pomerili v Komendi. Z uvrstitvami smo bili več kot zadovoljni. Najprej smo se veselili uspeha naših najmlajših z Davidom Čožem na čelu, ki je stal na najvišji stopnički. Primož kastelic je na koncu zaradi premočnega kontakta zasedel 3. do 4. mesto. Mitja Glavan do te tekme še ni prišel domov z dvema odličjema v rokah. Tako v ippon kumiteju (borbena tehnika) kot tudi v borbah (člani, zeleni pasovi) je zasedel 2. mesto. V isti kategoriji se je boril Matej Špindlcr in v finalni borbi uspel premagati klubskega kolega. Vpisal seje med zmagovalce. Ženske so se v absolutni kategoriji pomerile v katah. Z mojstrsko kato se je Vesna Kralj uvrstila na 3. mesto. 21. marec je bil težko pričakovani dan. Tekmovanje v Ivančni Gorici se jc začelo ob tretji uri popoldan. Tako kot vsako leto jc bila tribuna polna do zadnjega kotička. Tekmovanje je odprl župan Jernej Lampret, Stiska godba pa je uvodni del popestrila z. glasbo. Najprej so nam zaigrali Zdravljico, nato pa še nekaj svojih pesmi. Vzdušje je bilo izredno. Podelili smo posebne zahvale ravnateljici SŠ Josipa Jurčiča, ga. Mileni Vrenčur, direktorju radia Zeleni val, g. Borisu Peterki, našemu županu Jerneju Lampretu ter stiski godbi. Med posameznimi finalnimi borbami so domači karateisti predstavili svoje atraktivne demonstracije. Ogledali smo si skupinsko demonstracijo vseh pionirjev, veliko samoo-bramb ter drugih karate tehnik. Na koncu nam je ostal šc najteže pričakovani tel tekmovanje (predvsem za tekmovalce) - podelitev unikatnih pokalov, diplom in praktičnih nagrad. Pa poglejmo, koliko pokalov jc ostalo v domačem klubu: Ippon kumite: Zlato Kristan, modri pas - L mesto. Borbe člani, zeleni pasovi: Marko Fortuna in Matej Špindlcr - 3. do 4. mesto. Borbe člani, rumeni in oranžni pasovi: Janko Kastelic - 1. mesto Robert Bcrginc - 2. mesto brata Boštjan in Klemen Zaletel - 3. do 4. mesto. Ženske borbe, lahka kategorija: Vesna Kralj - 1. mesto. Vsem sponzorjem se za pomoč pri organizaciji iskreno zahvaljujemo. Takoj naslednjo nedeljo je v Domžalah potekalo posebno Sankukai tekmovanje za vse pionirje. Namen tovrstnih tekmovanj je uvajanje najmlajših v športno borbo in temu primerno so bila zaostrena tudi sodniška pravila. Ivanški pionirji so bili dobro pripravljeni na borbe, saj so se med seboj večkrat pomerili pred sodniki žc v klubu na treningih. Okrog 200 tekmovalcev je bilo razvrščenih v kategorije po letih, pasovih in teži. Uvrstitve pa so bile take: Beli pasovi, lahka kategorija: Jernej Marinčič - 2. mesto. Rumeni pasovi, lahka kategorija: Dejan Mandič -5.-8. mesto. Rumeni pasovi, težka kategorija: Matic Glavan - 1. mesto. Deklice kate do 12 let: Urška Kokelj - 2. mesto Maja Radoš - 5. mesto. Nekoliko manj uspešno je bilo tekmovanje v Kočevju, čeprav domov nismo šli praznih rok. Pionirčkom se tokrat v zelo močni konkurenci ni uspelo prebiti v finale. Vesna Kralj se je v katah zadovoljila s 3. mestom, Mitja Glavan pa je v članskih borbah (zeleni pasovi) osvojil 2. mesto. Vesna Kralj DRUŠTVO LJUBITELJEV STARIH VOZIL 1291 ŠKOajICA. ŠMARSKA CESTA 3. TEL.: 061/667-546 (+386) 61 666 007. FAX; 061/ 666-130 Društvo ljubiteljev starih vozil bo na Škofljici priredilo IV. vseslovensko srečanje ljubiteljev starih vozil, ki naj bi potekalo v soboto, 22. maja 1999. V okviru srečanja nas bo turistična vožnja popeljala tudi po Dolenjski - iz Škofljice preko Grosuplja, Višnje Gore in Ivančne Gorice do Stične, kjer naj bi na parkirnem prostoru pri samostanu imeli prvi postanek, in sicer od 11.45 do 13. ure. Vožnja se bo nato nadaljevala preko Ivančne Gorice, Krke, Hočevja do Kompolj, kjer naj bi bil drugi postanek. Po krajšem postanku pa preko Vidma, Rašice in Turjaka nazaj na Škofljico. 18 STRAN Privoščim mir ti večni na dnu jame; da pa tako si zgodaj moral umreti, predragi moj, in nas pustiti same, to tožil bom, dokler mi bo živeli. ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji smrti našega dragega moža, atija in dedka IVANA KAVČIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se mu poklonili v slovo, ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Zahvaljujemo se sodelavcem Reševalne postaje Ljubljana, še posebej g. Finku za toplino iskrenih poslovilnih besed. Iskrena hvala članom ZŠAM Ivančna Gorica za častno spremstvo ob pogrebnem obredu ter govorniku za poslovilne besede. Prisrčna hvala gospodu župniku Jožetu Koželju za pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala družini Pcrpar. Žalujoči vsi njegovi Življenje težko si imela, bolezen vdano si sprejela, rada si nas vse imela. Ko prišel je čas pomladnih dni, zaprla trudne si oči. ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 93. letu starosti za vedno zapustila naša dobra mama FRANČIŠKA ZUPANČIČ s Kamnega Brda nad Višnjo Goro. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje. molitev, cvetje, za darovane maše in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala tudi g. župniku za obiske na domu v času njene bolezni in za lepo opravljen obred. Iskrena hvala vsem! Vsi njeni Ljubil si družino, delo, polje in gore, vendar ti cesta mnogo prerano, tam daleč, je vzela moči in srce. ZAHVALA Ob tragični in boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica, svaka in zeta JANEZA M ANDI J A I Rdečega Kala 15 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za pomoč pri prevozu žare iz Francije v domači kraj direktorju Branku Matjašu in sodelavcem podjetja EUROTEK d.o.o. z Biča, Transport Matjaš s.p. z Biča. Zahvaljujemo se tudi podjetjem RENAULT S.L.I Novo mesto, REVOZ d.d. Novo mesto, CLUB FRANCO SLOVENE in TROYES S.T.E iz Francije za vence in ikebane. Zahvaljujemo se mešanemu pevskemu zboru iz Velikega Gabra in moškemu pevskemu zboru iz Šentvid pri Stični za lepo zapete pesmi. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Koželju za lepo opravljeno in darovano poslovilno mašo, ter sosedi Anici Grobovšek za pomoč in dobroto. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in nam v dneh slovesa namenili lepo misel in tolažilno besedo. Žalujoči: žena Albina, sinova Branko in Dejan, sestra Jožica z družino, svaka Vinko in Igor z družino, ter tast in tašča Goršak. GOVORI SE Govori se, ali bolje, ljudje na veliko ugibajo, zakaj župan pol leta po volitvah ni predlagal niti enega kandidata za podžupana. Vsakdo ima svojo verzijo in skoraj sc žc sklepajo stave. Mi pa bomo počakali na pravo, županovo verzijo. GOVORI SE Tradicija kurjenja kresov pred 1. majem se je skoraj povsod obdržala. Je pa napredovala ekološka zavest ljudi, tako da skoraj povsod kurijo le lesene odpadke. So pa tudi izjeme. Na enem od kresovanj so na ogenj metali tudi stare gume. Govori se, da jc bil glavni pobudnik za takšno kresovanjc sam policijski inšpektor. Da o njegovem spodbujanju metanja petard niti ne govorimo. MALI OGLAS Našli so zlato zapestnico s ploščico. Lastnik naj pokliče telefonsko številko 778-380. Očitno se je nekomu, menda umetniku iz Trebnjega, zelo zamerila krška jama. V nedeljo, 2. maja ob 3.30 zjutraj se je pri izstopu avtoceste v Ivančni Gorici verjetno odločil, da bo dokončno »obračunal« s krško jamo, pa čeprav samo z informativno tablo. Seveda je pri tem opravil tudi z drugimi tablami, med drugim tudi s tisto, ki označuje, da nimaš prednosti. Bomo videli, kdo bo imel prednost pri povračilu škode in sodniku za prekrške. J V. POGREBNE STORITVE oprema in prevoz Janez Perpar Zaboršt 16, Šentvid pri Stični Telefon: 061/785-113 Mobitel: 0609/647-380 GSM: 041/785-113 - pogrebna oprema in material po izbiri, tudi za upepelitev - vse vrste prevozov - prevozi pogrebov - organizacija pogrebov in pogrebcev - urejanje dokumentacije - ureditev povračila pogrebnih stroškov (ZZZS) - urejanje in postavitev mrliškega odra in sobe na domu - izkop jame - dostava cvetja, dogovor s pevci in izvajalcem Tišine Niko Mihičihac k.d. Bi • Posredovanje in svetovanje pri prodaji, nakupu ali najemu nepremičnin. • Urejanje prenosov lastništva oz. vpisov v zemljiško knjigo. • Priprava pogodb in predpogodb. • Pomoč pri vlogah in zahtevkih. Poslujemo z licenco. Delovni čas: ponedeljek, četrtek: delo na terenu torek 9-14 sreda 9-16 petek 7-13 Lahko nas obiščete ali naročite po telefonu 765660, faxu 765665, GSM 041/405258 v. Qostišče rjaveCj Ljubljanska c. 38, Ivančna Gorica tel.: 061 777-110,041 777-110 Vabimo vas, da nas obiščete v novo odprti gostilni in poskusite naše dobrote z jedilnega lista, kot so: goveji in lososov carpaccio, paradižnik z mozzarello, jelenova salama z mešanimi gobicami, ocvrta gorgonzola, melancani, šampinjoni, zrezki (z zelenim poprom, s tartufi, po mehiško, z gobicami...), črni sipini rezanci, sladice (gibanice, tiramisu, sadna torta, palačinke ...). Dnevno nudimo tudi malice in kosila. Seveda pa še vedno nudimo tudi pizze, ki smo jih popestrili in povečali! Za skupine pripravimo različne pojedine in HLADNO-TOPLI SAMOPOSTREŽNI BIFE! Obiščete nas lahko vsak dan od 10. do 23. ure. Če želite priti z večjo družbo, praznovati rojstni dan, povabiti poslovne partnerje na hladno-topli bife, vam priporočamo, da si prostor vnaprej rezervirale po telefonu. STRAN 19 SIVA STRAN 4$02 4303 SMO I 4303 ^sCtkŽe^-czs £^^&Ćpc& j6)05 1/308-s$07-43oe — Francka Hočevar - Adamova mama Malo pred Ambrusom zavijem v desno, speljem nekaj ovinkov med kraškimi njivicami in že stojim pred Adamovo hišo na Kalu. Ozrem se na okna in na enem od njih opazim dobrodušen obrazek, radovedno zroč na dvorišče. Precej vem, da je to Adamova mama Francka - mi jo je že prej dobro opisala njena mlajša sestra Lojzka iz Les. Nekaj trenutkov počakam in že dobim prijazno povabilo v hišo. Tja me pospremi Franckin najmlajši sin Henrik. V hiši, sredi izbe, sem se srečal z drobno ženico, zvedavih oči in živahnih kretenj, kakršnih težko najdemo med dcvetdcsetlctniki. "Sem kar vedela, da je nov človek pred hišo," mi je povedala, "je drugače brenčalo kot takrat, ko se naši pripeljejo". To mi je bilo zanesljivo znamenje, da ženici čutila in razum še dobro služijo. Potem sva s Francko sedla za veliko mizo in začela prelistavati debelo knjigo, ki jo piše njeno življenje leto in pol več kot devet desetletij. Na prvem listu je zaznamovan datum 16. november 1907 -tedaj je naša slavljenka zagledala luč sveta. Bilo jc to pri Perkovih na Kalu pri Ambrusu. Tiste čase so ljudje veliko hodili za zaslužkom v Ameriko. Tudi Perkov oče Lovrenc so šli dvakrat tja. Prvič, bilo je še preti vojaščino in pred ženitvijo, so zaslužili za štiri otroke. Drugič, ob boljšem zaslužku, pa se je po vrnitvi rodilo še pet potomcev. Francka je bila najstarejša iz prve serije Lovrenčcvih otrok. Ko so oče drugič odhajali čez Veliko lužo, so hiteli, da so ušli mobilizaciji in se izognili prvi svetovni vojski. Tedaj jc imela sedem let in se dobro spominja, kako jc očeta čez noč zmanjkalo. Kmalu po očetovem begu je Francka postala ambruška šolarka in glavna pastirica pri hiši. Tako rada bi zjutraj še malo poležala, a je morala še pred šolo napasti živino. Največkrat so jo s slamnatega ležišča dvignili kriki drugih pastirjev z vasi, ko so gnali mimo hiše. Po dobrih štirih letih so se oče vrnili iz Amerike in prinesli denarjev. Nekega večera je stopil v hišo sosedov sin, Adamov Nace, in očeta kar naravnost vprašal za najstarejšo hčer. Oče so najprej malo brundali, da je še premlada - imela je šele dobrih šestnajst let - potem pa pristali, ko jc tudi Francka prikimala, da jc "kontent". Pri Adamovih na Kalu, kamor jc Francka prišla za "tamlado", jc bilo toliko ljudi v hiši, "da nisi imel kam stopiti". Tedaj že pokojni Adamov ata so bili namreč trikrat poročeni, kar je dalo tri sorte otrok v hišo in šc mlada vdova, Franckina tašča, jc bila ondi. Nadvse pisano druščino v hiši sta Francka in Nace šc pomnožila z enajstimi otroki. Zdaj si pa mislite, kakšen živžav je bil takrat pri Adamovih. Pa so se kljub temu dobro razumeli. Tako je bilo, kot pravi prcgovor:"Pohlcvnih ovčic gre veliko tudi v majhen hlev." Tako kot spomladi zacveti jablana in jeseni odpadejo z nje zreli plodovi, se je osula tudi Adamova družina. Najprej sc jc razšel prejšnji Adamov rod, potem pa je načelo tudi Franckino vejo. Dobri mož Nace se je poslovil pred dobrimi dvajsetimi leti, še prej pa je kruta druga svetovna vojna vzela njenega najstarejšega sina. Postopoma so, iščoč kruha, odhajali tudi drugi otroci, da ji je nazadnje ostal le šc najmlajši sin Hcnčck. Kar ne more ga prehvaliti, kako jc dober zanjo. Le to mu zameri, da se ni oženil in nadaljeval starega Adamovega rodu na Kalu. Francka pravi, da starostne tegobe še niso prehude, zato marsikaj postori v hiši in okoli nje. Ko je letos v marcu grabila na vrtu, je pod listjem odkrila zvončke in druge rožice. Zelo se jih je razveselila, saj so ji naznanili pomlad in tople dni. "Vedno moraš nekaj pričakovati, če ne, je življenje prazno. Največja uteha za prestano trpljenje pa je pričakovanje božjega plačila, ki bo tudi enkrat prišlo," pravi naša slavljenka. Seveda bo prišlo tudi to plačilo, vendar še ne tako hitro. Do tedaj pa Francki želimo šc veliko rožic na vrtu in najdenih lešnikov, pa obiskov njenih najdražjih. Tudi Klasje bo prišlo, ko bo dozorelo. Nasvidenje! LS ZANIMIVA KRAJEVNA IN LEDINSKA IMENA RDEČI KAL Enkrat smo v našem kotičku že imeli Kal. Tistikrat je bil Farški. Pa sem si dejal:"Polde, ni pametno, da omenjaš samo eno stran, sc boš revolucionarjem zameril." Evo, popravljam pristranost - pišem o Rdečem Kalu. Obe imeni seveda nimata kaj dosti povezave z ideologijo, vsaj Rdeči ne. Vas Rdeči Kal leži nekaj kilometrov južno od farnega središča v Šentvidu. Izvor imena tokrat res ni bilo težko razvozlati. Sredi vasi je namreč luža - kal, okoli nje pa vse rdeče; rdeča zemlja, rdeča cerkev in rdeči ljudje. Slednji šc posebej, če so jezni in kadar ga spijejo kak kozarček. Menda imajo najrajši rdečega. Zvedel sem tudi, da kanijo vaščani v kratkem svojo cerkev prebarvati z drugačno barvo. Bojda bomo potem hitreje prišli v Evropo. Zanimiva jc tudi teorija, da so na Rdečem Kalu nekoč živeli Indijanci, ki so sc kasneje preselili v Ameriko. Hmm, res zanimivo. LS CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.500 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izdatek za oglas se Šteje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGEAS cela stran 96.000, polovica strani 60.200, četrtina strani 30.600, osmina strani 23.100, .šestnajstina strani 13.300 Oglas na prvi strani jc za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50%. Vsaka naslednja objava oglasa je cenejSa za 5 %, do največ 30 %. ZAHVALE Velikost cca 50 cm2 3.000 SIT. Cene veljajo do konca leta 1998. V cene ni vračunano oblikovanje in 6,5% prometni davek P.S. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo. BRALCI NAM PIŠEJO V slabem poldesetletju izhajanja našega časnika je prišlo na uredništvo že lepo število pisem. Nekaj jih je prispelo neposredno na moje ime. Ta pisanja sem še posebej skrbno prebral in mnogokdaj tudi upošteval, kar je bilo ondi zapisano. Vsebina vseh pisem, brez izjeme, so bile "takove štalte", da so mi dajale novega poletu pri delu. Zanimivo je, da so bili pisci pisanih odmevov povečini doma izven meja naše občine, vendar na ta ali oni način povezani z našimi kraji. Med najzvestejše vzpost a vijake takih stikov moram na prvem mestu omenili Mihaela Prijatelja iz Maribora. Gospod Mihael ni Prijatelj samo po priimku, temveč tudi resnični prijatelj rodne Dolenjske in dober poznavalec njene etnološke dediščine. Zvestemu bralcu našega časnika, gospodu Mihaelu Prijatelju, in vsem, ki ste sc mi v preteklih letih oglašali, se oh tej priliki lepo zahvaljujem. Oglasite se še. Ste prijazno vabljeni. I^eopold Sever MED UPC#-°Jt:iJt-l IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Na sliki je posoda, narejena iz slame in viter. Dandanašnji jo že redko vidimo, včasih pa bi si težko zamislili življenje brez nje. Meni je ostala v lepem spominu, ker sem jo vrsto let nastavljal svetemu Miklavžu in parkeljnu. Kdor ve za njeno ime, naj ga sporoči. Glavna nagrada bo pehar krhljev. Dostava na dom. LS ČRNELSKE ZDRAHE Na Črnelem je bilo vse več smeti, pa so vrli komunalci pripeljali zabojnike: dva na Malo in dva na Veliko Črnclo. Tako se jim je zdelo prav in pošteno. Nekaj časa jc bil mir, potem pa so začeli Velikočrnelci zavistno pogledovati proti sosednji vasi in brundati: "Lejte, Maločrnelcev je manj kot nas, pa imajo prav toliko smetnjakov kot mi. Dajmo, vzemimo jim enega." Zbrali so se in pod okriljem noči pricijazili smetnjak v svojo vas. Maločrnelci pa v zrak in po svetu pravice iskat. Mnogo vrat so že odprli, a je vse zaman, čeprav so prepričani, da je pravica na njihovi strani. "Saj bi ga šli sami iskat," pravijo, "a kaj, ko bi nam ga kmalu spet sunili, jih dobro poznamo." Ko se bo Maločrnelccm vendarle izkazala pravica, ki jim gre, bi bilo najbolje, če bi svoja dva smetnjaka privezali na verigo, kot so svoj čas Višnjani polža, drugače ju bodo težko obvarovali pred vztrajnimi sosedi. Bog daj, da bi se vse skupaj mirno razšlo, saj je že dovolj drugih vojska po svetu. Ivančna Gorica februar-marcc 199° N + "SEVERNA" NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN sem nase ... *%t\ STRAN / . / /NARAVA IN UUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN N + Kako se je Angelca za Angelca in Ludve sta se nekaj časa rada imela. Vsaj Angelca je mislila tako, Ludve pa malo manj. Ko je Ludve pri Angelci dosegel vse, kar si je poželelo njegovo srce in drugi organi, ga na lepem ni bilo več k hiši. Sledilo je nekaj pisemc na Ludvetov naslov, Ludve pa kar tiho. "Le čakaj, lažnivec pokvarjeni," si je mislila Angelca in stuhtala maščevanje. Ko je Ludve lepega dne zgodaj zjutraj hitel na "šiht" po poti mimo Angelcine hiše, se je hipoma odprlo podstrešno okno in nanj je pljusknilo vse, kar se je v dveh nočeh nabralo v nočni posodi. Ludve je najprej zazijal od presenečenja, potem pa pohitel k prijatelju na telefon in si pri šefu izprosil dan dopusta "zaradi izrednih razmer, ker je na poti v službo padel v odprto greznico". Seveda se je doma temeljito očedil in posihmal za vsak primer hodil na "šiht" bolj naokoli, po daljši poti. Da da, z ženskami se ni šaliti. Ali je bila v Angelcini nočni posodi samo tekočina ali tudi snovi v trdnem agregatnem stanju, poročevalci niso vedeli povedati, zato bo ta del naše zgodovine verjetno ostal nepojasnjen. L.S. XVII. REKORD MET KOPJA 70 METROV Dosedanji Klasjevi rekordi so bili bolj za zabavo, čeprav so tudi ti vredni pozornosti in spoštovanja. Tale, XVII., pa je pravi športni rekord. Ima ga fant, ki v naši občini najdlje vrže ošiljeno palico, znano pod imenom kopje. Doslej mu je poletelo le malo manj kot sedemdeset metrov, kar so doslej zmogli le redki Slovenci. Uspešen atlet, metalec kopja in študent Fakultete za šport je naš občan Bogdan Vrhovcc iz Malih Les. Strokovnjaki so ga opazili že v osnovni šoli in ga povabili v atletski klub Olimpija. Tam že nekaj let uspešno nastopa za barve svojega kluba in za mladinsko državno reprezentanco. Zaradi odličnih rezultatov pa ga vse bolj vabijo tudi v članske selekcije. Vsekakor smo lahko ponosni, da imamo med nami tako talentiranega športnika. Naš ponos pa bi bil lahko še večji, če bi Bogdanu kdo tudi finančno stal ob strani, saj študij in redni treningi zahtevajo veliko sredstev. Meni je Bogdan že obljubil, da mi bo jeseni prišel klatit orehe, ko tako imenitno luča palico. Če bo šlo vse po načrtih, bomo našega atleta lahko videli tudi na olimpijskih igrah leta 2000. Čestitamo in želimo, da bi mu kopje švist-nilo še dlje kot doslej. LS NARAVA IMA SVOJ OKUS Ondan sem šel malo naokoli, ko narava tako vabi, pa mi je v gozdu pod Polževim vzbudil pozornost zanimiv čevelj. Narava jc namreč obuvalo prebarvala povsem po svojem okusu, ki jc očitno drugačen od našega. Čevelj mi je bil očitno tako všeč, da bi ga kar obul, če bi našel še drugega, a ga ni bilo v bližini. Jej, kaj vse ljudje odmetavajo dandanašnji! Za tako dobro ohranjene čevlje bi se v desetletju po zadnji vojni ljudje zlasali, čc bi bilo treba. Najbrž bi bil čevelj zanimiv za modne ustvarjalec. Kaj mislite? LS ZGODNJI PRIDELEK Že pred novim letom sem vsejal paradižnikova semena v lonec in ga postavil na okno ob radiatorju. Kaže, da so razmere rastlinam tako ugajale, da so že konec aprila dale prve zrele plodove. Kajne, da so lepi? Pa ne govorite 0 tem naokoli, prosim. Če pride na uho davkariji, mi bodo hitro poslali kakšno položnico. Saj veste, prihaja davek na dodano vrednost. LS KRAJI kccivo tlm/iotfO V TkETBKlCSn Rimljani - veliki graditelji ieoPcU>sevea, O bivališčih prednamcev iz predrimske dobe ne vemo veliko. Vendar lahko upravičeno domnevamo, o tem je tudi nekaj posrednih dokazov, da so preprosti ljudje živeli v lesenjačah, pokritih z drevesnim lubjem ali s slamo, največkrat skupaj z živino, da je bilo bolj toplo v hladnih dneh. Kar je bilo iz kamna, je bil suhi zid, to se pravi, lepo zložen kamen, brez malte. Rimljani so bili v tem pogledu daleč pred staroselci v naših krajih. Rimski gradbeniki so namreč spretno povezali grške gradbene veščine z domačimi dosežki in postali neprekosljivi mojstri v tedaj poznanem svetu. Nekateri njihovi gradbeni dosežki so bili tako trdni in dovršeni, da še po dveh tisočletjih kljubujejo času in celo služijo svojemu namenu. Med najbolj veličastne stvaritve rimske dobe štejemo rimska gledališča in stadione (TEATRE IN AMFITEATRE), vodovodne zidove (AKVEDUKTE), trge s stebričjem (FORUME), svetišča (TEMPLJE), kopališča (TERME), pokopališča (NEKROPOLE) in ceste z mostovi in kamni miljniki. Vse to so rimski gradbeniki zmogli, ker so do potankosti obvladali gradnjo obokov, uporabljali poleg apna še nekakšen cement in imeli na razpolago veliko poslušne delovne sile, zlasti sužnjev. Resnici na ljubo jc treba povedati, da na našem delu Dolenjske nimamo ohranjenega nobenega od naštetih gradbenih podvigov: bodisi da jih sploh ni bilo ali pa se niso ohranili. Še na najboljšem smo z ostanki rimskih cest in miljniki na območju Ivančne Gorice, ohranjena so dokazila o vodovodu v Višnji Gori ter cerkvah iz pozne rimske dobe na Korinju in drugod. Naravnost bogati pa smo z ostanki nekdanjih pokopališč in predmeti iz grobov v Stični, na Černelem, v Valični vasi, na Muljavi, v Spodnji Dragi, v okolici Šentvida in drugod. Veliko tega kulturnozgodovinskega bogastva jc bilo v preteklosti uničenega ali odnesenega iz naših krajev, ne da bi bila napravljena vsaj približna dokumentacija. Na žalost se to početje nadaljuje tudi v današnjem času. Najbolj nevarni so brezvestni divji iskalci, opremljeni z detektorji za iskanje kovin. V času razcveta rimske države so sc na našem podeželju pojavile še nove gradbene posebnosti - hiše rimskih bogatašev, imenovane VILE RUSTIKE. Po nekaterih znamenjih domnevamo, da je nekaj teh boljših domusov bilo v okolici Muljave, Krke, Zagradea, Stične, Črnelcga in Hudega. Tudi ivanški Acervo jih jc zagotovo premogel nekaj. Kljub očitnemu povišanju gradbenih standardov pa je preprosto ljudstvo, zlasti v odročnih predelih, še vedno bivalo v zelo skromnih klečajah, nc dosti boljših od tistih iz predantične dobe. Gradbene izkušnje starih Rimljanov so še dolgo po propadu rimske države, to je v srednjem in novem veku, v naših krajih nadaljevali italijanski mojstri. Njihovo delo je na primer starejši del stiškega samostana in večina naših starejših gradov in cerkva. Ob velikem kamnu iz Acerva - miljnik, najden med Vadotučinami in Mleščevim pri Ivančni Gorici. Na njem so vklesani pomembni zgodovinski podatki. Narodni muzej Ljubljana.